A A arheologija na avtocestah Slovenije Obvoznica Lendava Gornje njive pri Dolgi vasi i/ii Irena Šavel, Branko Kerman Gornje njive pri Dolgi vasi i/ii Janka Istenič, Matgorzata Daszkiewicz, Gerwulf Schneider, Simona Petru, Tom Levanič, Katarina Čufar, Jakob Lamut, Jožef Medved, Bogomil Obelić, Janez Dirjec, Bojan Djurić Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 6 Goinje njive pii Dolgi vasi I/II Uiedniški odbor Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Miran Erič, tehnični urednik Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica Izdajatelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Cankarjeva 4, 1000 Ljubljana Za^j Robert Peskar, direktor Avtoiji Irena Šavel Pokrajinski muzej Trubarjev drevored 4, 9000 Murska Sobota irena.savel@guest.arnes.si Branko Kerman Pokrajinski muzej Trubarjev drevored 4, 9000 Murska Sobota branko.kerman.@guest.arnes.si dr. Bojan Djurić Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si dr. Janka Istenič Arheološki oddelek, Narodni muzej Slovenije Prešernova 20, 1000 Ljubljana janka.istenic@nms.si dr. Malgorzata Daszkiewicz ARCHEA - archaeometric analysis and research ul.Ogrodowa 8 m95, 00-896 Warsaw m.dasz@wp.pl dr. Gerwulf Schneider Institut fur Chemie und Biochemie -Anorganische Chemie Arbeitsgruppe Archaeometrie, Freie Universitat Berlin Fabeckstr. 34/36, 14195 Berlin schnarch@chemie.fu-berlin.de dr. Jakob Lamut Oddelek za materiale in metalurgijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana jlamut@tt72.ntfmim.uni-lj.si dr. Jožef Medved Oddelek za materiale in metalurgijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana Jozef.medved@ntf.uni-lj.si dr. Simona Petru Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana simona.petru@ff.uni-lj.si dr. Tom Levanič Oddelek za prirastoslovje in gojenje gozda, Gozdarski inštitut Slovenije Večna pot 2, 1000 Ljubljana tom.levanic@gozdis.si dr. Katarina Čufar Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani Rožna dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana katarina.cufar@bf.uni-lj.si dr. Bogomil Obelić Institut Ruđer Bošković Bijenička 54, 10000 Zagreb bogomil.obelic@irb.hr Janez Dirjec Inštitut za arheologijo, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Novi trg 2, 1000 Ljubljana Recenzenti dr. Jana Horvat Inštitut za arheologijo, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Novi trg 2, 1000 Ljubljana jana.horvat@zrc-sazu.si akad. dr. Biba Teržan Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, Ljubljana biba.terzan@ff.uni-lj.si dr. Katarina Predovnik Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, Ljubljana katarina.predovnik@ff.uni-lj.si Lektor Martina Rotar: slovenščina Katarina Mušič: nemščina Tehnična priprava publikacije Miran Erič GašperRutar Vanja Celin Računalniška obdelava in priprava slik Miran Erič Gašper Rutar Fotografije Slobodan Olić: terenska fotografija Branko Kerman: 3, 15 ARHEJ, d.o.o.: fotografije predmetov Načrt najdišča Dejan Rijavec Računalniška obdelava načrta najdišča Vida Slivniker Miran Erič Geodetske izmere Geotim d.o.o. Murska Sobota Risbe predmetov Natalija Grum Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 60 izvodov Ljubljana, junij 2008 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Sloven^.je so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Dolga vas) SAVEL, Irena Gornje njive pri Dolgi vasi / Irena Savel ... [et al.] ; [fotografije Slobodan Olić, Branko Kerman, Arhej ; načrti najdišča Dejan Rijavec ; risbe predmetov Natalija Grum]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2008. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 6) 1: I ISBN 978-961-6420-33-4 1. Gl. stv. nasl. 239688192 Kazalo Uvod Irena Šavel 5 Geografski oris Irena Šavel 6 Katalog struktur 37 Prazgodovinsko obdobje 37 Rimska doba 43 Srednji vek 91 Neopredeljene strukture 102 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić 8 Sklep 110 Metodologija izkopavanja Irena Šavel 15 Opis najdišča Irena Šavel 16 Prazgodovinsko obdobje Irena Šavel 18 Prazgodovinske najdbe 18 Rimsko obdobje Irena Šavel 24 Jarki 24 Jame 24 Stojke 25 Ruševine 25 Peči, ognjišča 25 Vodnjak 26 Rimskodobne najdbe 28 Analize 111 Poročilo o fakturnih skupinah in naravoslovnih analizah rimske keramike Janka Istenič 111 Bericht zu den Untersuchungen der Keramik Matgorzata Daszkiewicz, Gerwulf Schneider 114 Preiskave arheometalurških vzorcev Jakob Lamut, Jožef Medved 127 Dendrokronološka analiza rimskega vodnjaka Tom Levanič, Katarina Čufar 133 Določitev kamninske sestave kamenega orodja z Gornjih njiv Simona Petru 135 Analiza kostnih ostankov favne Janez Dirjec 136 Poročilo o rezultatih meritev 14C Bogomil Obelić 137 Literatura 141 Srednjeveško obdobje Branko Kerman 31 Jame 31 Ognjišča 32 Jarki 32 Srednjeveške najdbe 33 Uvod Irena Šavel Načrtovano traso lendavske obvoznice je bilo treba v skladu s projektom varovanja arheološke dediščine pri izgradnji avtocest v Sloveniji, sprejetim leta 1994 (glej Djurić 2003), najprej v celoti arheološko pregledati (pogodba DARS 21628/94) in na novo ugotovljenih potencialnih arheoloških najdiščih opraviti še dodatni intenzivni površinski pregled (Grosman/Novaković 1994). Rezultati teh del so v nadaljevanju omogočili arheološka zaščitna izkopavanja (pogodba DARS 497/97) in pozneje obdelavo arhiva najdišča (pogodba DARS 563/99). Ekstenzivni arheološki pregled je bil na trasi lendavske obvoznice opravljen pod vodstvom B. Djurića v avgustu leta 1997 (Djurić 1997a), v septembru istega leta in pod istim vodstvom pa tudi intenzivni pregled potencialnih arheoloških najdišč Gornje njive, Gornje njive 2, Ivankovci in Ivankovci 2 (Djurić 1997b). Površinski pregled je kot edino najdišče potrdil Gornje njive. V skladu s sprejetim postopkom varovanja arheološke dediščine je SAAS predlagal Družbi za avtoceste v republiki Sloveniji (DARS) izkopavanje najdišča v obsegu 3750 m2, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor (sedaj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor) pa je izkopavanje ponudil Pokrajinskemu muzeju v Murski Soboti. Arheološka izkopavanja na najdišču Gornje njive so potekala v času od 24. oktobra do 6. decembra leta 1997 in od 10. marca do 11. aprila leta 1998 pod vodstvom Irene Šavel in Branka Kermana iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota (Šavel 2002; 2003). Pri delu je sodelovala številna ekipa: arheološki nadzor je prevzel pristojni konservator Ivan Tušek iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, nadzornika investitorja (DARS) sta bila Bogdan Vrezner in Rade Zeljković, poleg obeh vodij arheoloških del pa so pri delu sodelovali arheologi Ivan Žižek, Tanja Tkalčec in Slobodan Olić. V ekipi je bilo tudi osem tehnikov in 43 delavcev. Po zavarovalnem izkopavanju je bil arhiv najdišča prenešen v Pokrajinski muzej Murska Sobota, kjer ga tudi hranijo. Rezultati njegove obdelave so objavljeni v nadaljevanju. Geografski oris Irena Šavel Območje z ledinskim imenom Gornje njive leži dober kilometer in pol zahodno od Dolge vasi (sl. 1, 2). V širšem geografskem prostoru Prekmurja ležijo Gornje njive na vzhodnem območju Dolinskega, v ravninskem predelu, sredi polj (sl. 3), ki proti severovzhodu in vzhodu zadevajo ob prve obronke Lendavskih goric, po katerih poteka slovensko-madžarska meja. V neposredni bližini je sotočje Kobiljanskega in Bukovniškega potoka ter potoka Borosnak. Najdišče je na parc. št. 5508 k. o. Dolga vas, na zahodu ga omejujeta Kobiljanski potok in potok Borosnak, na jugu cesta in melioracijski jarek za odvodnjavanje, na vzhodu pa se verjetno končuje v višini parc. št. 340 k.o. Dolga vas. Na vojaški karti iz leta 1784 (Rajšp 2001) (sl. 4) je predel Gornjih njiv označen kot vzpetina. Prav zaradi tega položaja (ugodna višja lega, vodovje v bližini) je bil v preteklosti - od prazgodovine do srednjega veka - primeren za poselitev. Današnji relief so dokončno oblikovali vodni tokovi Mure in Le-dave ter njuni pritoki. Mura je v ledeni dobi z večinoma karbonatnim prodom in peskom z alpskega povirja zasula Mursko ravan. Hkrati so potoki z okoliškega gričevja nanašali drobnejše, bolj ilovnato, večinoma silikatno gradivo. Na prehodu iz pleistocena v holocen se je Mura sprva vrezala v naplavino in jo v veliki meri 1 Geografski položaj najdišča Gornje njive pri Dolgi vasi na DMR 100, ©GURS. iv"-- odstranila, nato pa zopet začela zasipavati in z nanosi odrivati pritoke z gričevij vzdolž toka proti jugu. Mura in njeni pritoki niso vrezali globljih strug v najmlajše nanose, pač pa so pogosto menjavali struge (Belec et al. 1998, 566). Tla na tem predelu tvorijo prehod med rjavimi tlemi na murskem produ in ilovnato glinastimi tlemi porečja Ledave, so slabe strukture s kislo reakcijo. Površine med travniki in gozdovi so pretežno ravne. Glavna reka je reka Mura, druga pa Ledava s svojimi pritoki: Bukovniški in Kobiljanski potok ter potok Borosnak, ob katerem leži naše najdišče, Ginja, Črnec in Kopica. Značilnost teh potokov je bila, da so zelo pogosto prestopili svoje bregove in zamočvirili okoliške površine. Po velikih poplavah leta 1966 se je pričelo z vodnogospodarskim urejanjem reke Mure in njenih pritokov. Zaradi razdrobljenosti poljskih površin se je na tem območju leta 1962 formiral družbeno kmetijski obrat z intenzivno poljedelsko proizvodnjo. Z intenzivnimi kmetijskimi deli na tem področju in melioracijskimi posegi v sedemdesetih letih se je podoba tega predela močno spremenila, vzpetina je bila izravnana z okolico, zemeljske plasti pod površino so se poškodovale. O nekdanji poselitvi pričajo le razvlečene najdbe (predvsem kot lončenina, opeka, opečen hišni omet) na površini polja. 2 Položaj najdišča Gornje njive; vir: ATLAS Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. pišča (sektor XI) je bila v smeri od SV proti JZ odkrita paleostruga, široka do 2 m (kv. 149-153), ostanki paleostruge pa so bili odkriti tudi ob severozahodnem preseku v sek. XII, kv. 161, 162 in 175. Geološke plasti na najdišču so razmeroma dobro vidne. Površina izkopa je bila pred začetkom rahlo valovita, pokrivala jo je enotna sivo rjava ornica, ki je segala od 15 do 40 cm globoko. Tej plasti je sledila sivo rumena peščena ilovica debeline od 5 do 30 cm, ki se je na nekaterih mestih izklinjala. Na severnem preseku najdišča je plast vidna med x = 24 do 44 m, nato od 67,5 m do 77 m in spet od 153 m do 160 m. V to plast so bile vkopane različne strukture. Ta plast leži na geološki osnovi, okrasti peščeni ilovici, v katero segajo vkopane strukture. Na severovzhodnem delu izko- 4 Vojaška karta iz leta 1784 s položajem vzpetine; vir: Rajšp 2001; M 1:50000 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić Arheološko najdišče Gornje njive pri Dolgi vasi na trasi lendavske obvoznice je bilo zaznano v avgustu leta 1997 pri arheološkem terenskem pregledu (Djurić 1997a). Terenski pregled celotnega odseka obvozne ceste je bil izpeljan kot del Projekta celovite presoje vplivov na arheološko dediščino ob izgradnji avtocest, ki ga je financirala Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (pogodba DARS 21628/94). Na mestu odkritja prvih znakov (najdb artefaktov) o obstoju arheološkega najdišča je bil konec avgusta leta 1997 izpeljan arheološki intenzivni po- vršinski pregled (Djurić 1997b). Pregled je bil opravljen v mreži 10 x 10 m najprej na parcelah št. 340 in 5508, k. o. Dolga vas, severno ob cesti Mostje-Dolga vas, v obsegu 5600 m2. Na isti parceli št. 5508, k. o. Dolga vas, vendar precej vzhodneje, je bila pregledana še površina v obsegu 2500 m2 (sl. 5, 6). Na pregledanem območju testni jarki za določitev stratifikacije najdišča niso bili kopani. Rezultati površinskega pregleda (glej tabeli 1 in 2; sl. 7-12) so na prvi pregledani površini potrdili prisotnost antičnih naselbinskih 5 Trasa obvoznice Lendava in območje intenzivnega pregleda na področju Gornjih njiv na Vojaški karti iz leta 1784; M 1:10000; vir: Rajšp 2001; georeferencirana. 6 Trasa obvoznice Lendava in območje intenzivnega pregleda na območju Gornjih njiv na digitalnem ortofoto posnetku; M 1:10000; list: K285061 ©GURS. Razprostranjenost novoveške in moderne keramike. 1 -IBilH aiS' 1 T A"" s \ -laA 1 13 Diagram površinskih najdb območja 1 v odstotkih. ^^ antična keramika 33,90 ožgana glina 22,45 novoveški in moderni gradbeni material 27,95 novoveška in moderna keramika 14,89 ostalin v obliki keramičnih fragmentov (prvotno definiranih kot ostanki srednjeveške lončenine) in ožgane gline (lep). Na drugem pregledanem območju arheološko najdišče ni bilo potrjeno. Vsa pregledana površina je bila del obsežnega komasiranega območja njivskih površin, ki so bile v času raziskav spremenjene v strojno podrahljano strnišče žita. Strnišče je bilo v času pregleda tudi zelo izsušeno, zato razmere za raziskave niso bile najboljše. Sicer enotna vidljivost (uporabljano je bilo 5 stopenj površinske vidljivosti) je v času pregleda dosegala stopnjo 3. Na pregledanih površinah je bilo pobranih 1041 artefaktov (na območju 1 873 ar-tefaktov in na območju 2 168 artefaktov) in 1 kost (glej tabeli). Na območju 1 prevladujejo med artefakti fragmenti antične keramike (skupaj 296 kosov oziroma 33,90 odstotka vseh artefaktov), sledijo deli novoveških oziroma modernih gradbenih materialov (predvsem opeke, skupaj 244 kosov oziroma 27,95 odstotka), tem pa po številu takoj sledijo kosi ožgane gline (lep) (skupaj 196 kosov oz. 22,45%). Fragmentov novoveške in moderne keramike je bilo na tem območju proporcionalno manj (skupaj 130 kosov oziroma 14,89 odstotka) (sl. 13). Presenetljivo malo je bilo na površini pobranih železnih predmetov (5) in drugih, za smetenje pokrajine značilnih predmetov (fragmentov stekla npr. na tej površini sploh ni bilo). Na območju 2 je bilo poleg treh kosov prazgodovinske keramike pobranih 57 kosov novoveške in moderne keramike (33,93 odstotka vseh artefaktov) ter 103 kosi novoveških oziroma modernih gradbenih materialov (61,31odstotka vseh artefaktov). Distribucija kosov antične keramike in ožgane gline ter njihovo število sta na območju 1 potrdila obstoj arheološkega rimsko-dobnega najdišča, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za arheološko zavarovalno izkopavanje na tem mestu. iS ■o II ai. (0 u — Ci íi, E !S o T5 (O ■D C JS ■o CLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCL OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooo o o o o o o o o ooooooooooo ooooooooooo oooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo rorororororororororororororororororororororororororororororor^ JQLJJLJ_(.SI o ai. a U in .i če — .d in neb bdar o tš dr a d n at di i» (N CLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCLCL oooooooooooooooo oooooooooooooooo oooooooo oooooooo o o o o o o o o o o ooooooooooooooooo ooooooooooooooooo ■»<000000000000000000000000 T-lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 000000000000000 000000000 OOOOOOOOOOOOOOO^-IOOOOOOOOO LH o^ o o s; Si "" "i 1.0 f— LH CO C^ 0000000000000000000000000 0000000000000000000000000 0000000 y^. 000000000000 o 00 OOOOOOOt-IOOOOOOOOOOOOT-IOT-IC3O 0000000000000000000000000 rororororororororororororororororororororororororo JQLJJJQLJJJQLJJJQLJJ- iS ,E ■ -C iS ï^ (O T3 ti M Metodologija izkopavanja Irena Šavel Arheološka zavarovalna izkopavanja na tem najdišču so potekala v skladu s sprejetim in uveljavljenim modelom varovanja Skupine za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS). V finančnem smislu jih je vodil ZVKDS oziroma njegova Območna enota Maribor, ki je izvedbena dela predala Pokrajinskemu muzeju Murska Sobota. Prvotno načrtovana površina 3750 m2 je bila med raziskavami razširjena na 4400 m2, pri čemer se stroški izkopavanja niso povečali. Območje najdišča, predvideno za izkopavanje, smo razdelili na sektorje od I - XX, razdeljene na kvadrante velikosti 4 x 4 m, dve sondi velikosti 26 x 2 m pa sta bili izkopani na severovzhodnem robu najdišča in tri na njegovem jugozahodnem robu (sl. 14). Izkopavanja so potekala v celoti ročno po 10 do 15 cm debelih re-žnjih, stratigrafsko metodo izkopavanja pa smo uporabljali pri različnih strukturah (ruševine, jame, jame za stojke, vodnjak, ognjišča in peči). Delo je bilo organizirano tako, da so posamezni arheologi vodili izbrane sektorje, dokumentiranje raziskanih površin (zajemanje podatkov o stratigrafskih enotah in najdbah, geodetsko dokumentiranje, fotografiranje) pa je potekalo enotno. Veliko pozornost smo namenili prepoznavanju takoj pod ornico odkritih ruševin ali vkopanih objektov v geološko osnovo. Delo je bilo večkrat oteženo zaradi izredno slabih vremenskih razmer, saj smo večino dela opravili v zelo hladnih dneh, dežju ali snegu. Terensko dokumentacijo sestavljajo vsi dokumenti, ki so bili izdelani neposredno ob izkopavanju. To so risbe tlorisov in presekov stratigrafskih enot, geodetski situacijski načrt, seznami stratigrafskih enot z opisi, seznami posebnih najdb, dnevniki izkopavanj, gradbeni dnevnik in seznam fotodokumentacije. Opis najdišča Irena Šavel Pri lociranju najdišča Gornje njive so bili odločujoči površinski ekstenzivni in intenzivni pregledi, ki so pokazali, da se najdbe pojavljajo razpršeno po celotni locirani površini. Površino najdišča pokriva sivo rjava ornica, debela od 15 do 40 cm, v kateri je ležalo razmeroma veliko najdb (prazgodovinske, rimskodob-ne, srednjeveške in novodobne), ki pa so bile močno razdrobljene, kar je posledica obdelovanja polj. V spodnjem delu te plasti so se na nekaterih mestih pojavile strukture (večinoma ruševine objektov). Ornici je na določenih predelih sledila plast sivo rumene peščene ilovice s kulturnimi ostalinami. Bila je debela od 5 do 30 cm, v njej pa so bili ostanki ruševin (opeka, hišni omet), ostanki ognjišč, peči, vodnjak in drobne najdbe. Obrisi lukenj za stojke in večje ali manjše jame pa so bile ugotovljene le na nekaterih mestih. Dokumentirali smo jih lahko šele, ko smo odstranili kulturno plast, ko je izkop segel do geološke osnove, ta je bila rumena peščena ilovica. Obrisi oziroma vkopi struktur so bili v tej plasti dobro vidni (sl. 15) in so prikazani na kumulativnem načrtu (sl. 16). Že med samim raziskovanjem smo ugotovili, da je bil prostor Gornjih njiv poseljen v več časovnih obdobjih, zato ne preseneča, da so se nam iz prazgodovinskega obdobja ohranile le skromne in slabo ohranjene strukture, opredeljene kot jame, in da smo posamezne najdbe iz tega časa (keramika, kamena orodja) našli razpršene v ornici in pod njo brez konteksta. Če je na eni strani poznejša poselitev prostora v antiki in srednjem veku uničevala ostaline iz prazgodovine, so jih v novejšem času dodobra uničili tudi melioracija površine, globoko oranje in intenzivna poljedelska izraba tega prostora. 15 Aerofotografija izkopnega polja na Gornjih njivah. \\\ WWW/-\\\ \\ XAAr'^ W\ W \WWWW\ \\\ \\ JWlw\ \\\ \\ / \\ \ Prazgodovinsko obdobje Irena Šavel Prazgodovinska poselitev na Gornjih njivah je bila na južnem delu najdišča, in sicer v sektorjih I, IV, V in VIII (sl. 16). Odkrite strukture so bile vkopane v rumeno peščeno ilovico, ki predstavlja geološko osnovo. Od teh najstarejših vkopov so se večinoma ohranila le dna vkopov, saj sta vrhnjo kulturno plast poškodovala in uničila globoko oranje in intenzivna obdelava njiv, zato ne preseneča, da so se posamezne in razpršene prazgodovinske najdbe ohranile v ornici in v temno sivo rjavi plasti, ki predstavlja spodnji del ornice. Najstarejša poselitev Gornjih njiv je bila v času bakrene dobe, ki pa je skromno zastopana. Temu obdobju lahko pripišemo jamo ovalne oblike v velikosti 1,54 x 1,12 m z oznako SE 132 v kv. 15 in 16 in najdbe iz večje okrogle jame v velikosti 2,90 x 1,70 m z oznako SE 49 v kv. 55 in 56, v kateri so bili tudi odlomki bronastodob-nih posod. Skromne so tudi ostaline iz časa bronaste dobe, saj lahko od ugotovljenih struktur opredelimo samo večje ali manjše jame, medtem ko lukenj za stojke večjih (bivalnih) objektov in večje količine opečenega hišnega ometa nismo zasledili. Večje in manjše jame so bile v sektorjih IV, V in VIII, to je v jugovzhodnem predelu izkopišča (sl. 16). Edina večja koncentracija jam na najdišču iz časa bronaste dobe je v sektorju IV. To so jame z oznako SE 16 (na meji kv. 41 in 44) nepravilne podolgovate oblike v velikosti 0,64 x 0,70 m, SE 32 (na meji kv. 42 in 43) okrogle oblike v velikosti 1,20 x 1,20 m, SE 51 (na meji kv. 55 in 58) podolgovate oblike v velikosti 1,40 x 1,20 m (načrt - sektorji), ki bi utegnile biti sestavni del večjega objekta. Iz Gornjim njivam najbližjega, bronasto-dobnega najdišča Oloris pri Dolnjem Lakošu poznamo poskus interpretacije stavbnih ostalin (Dular et al. 2002, 41-45). Iz načrta s tlorisi hiš (Dular et al. 2002, pril. 5) lahko razberemo, da so bile večje jame v hišah ali pa tik ob njih. Večje posamične jame so bile tudi v sektorju V: SE 70 v velikosti 1,34 x 1,40 m, SE 72, v velikosti 1,50 m v premeru in SE 134, v velikosti 1,56 x 1,70 m, ter v sektorju VIII: SE 129 v velikosti 2,30 x 0,75 m. Ostale so manjše jame, ki ležijo v sek. IV: SE 83, v velikosti 0,50 x 0,40 m ter v sek. V: SE 248 v velikosti 0,60 x 0,40 m. Najdbe, ki jih bomo obravnavali, izvirajo večinoma iz naštetih jam, nekaj pa je tudi posamičnih najdb, ki so bile razpršene po površini. Prazgodovinske najdbe Irena Šavel Bakrena doba Najdbe iz bakrenodobnih jam in iz plasti ornice predstavljajo le odlomki prostoročno izdelanih keramičnih posod, največkrat ostenja, pri katerih ne moremo določiti niti oblike niti tipa po-sodja. Ostenja so srednje debela, grobe fakture, neenakomerno žgana, zunanja površina je svetlo rjave barve, notranja pa sivo do sivo rjave barve. Po ohranjenih oblikah posod smo lahko razpoznali sklede in lonec. Keramika Sklede Tip S 1 Skleda (61169^) je najbolj primerljiva s skledami tipa S 4 in S 5 iz bakrenodobnega najdišča Hočevarica (Velušček 2004, 199, sl. 4.2.8: S 4, sl. 4.2.8: S 5), za katere velja, da konični spodnji del preide v visoko postavljen klek in kratek usločen vrat, ki se zaključuje v izvihanem ustju, plastične okrogle aplikacije se pojavljajo na trebuhu ali trupu posode. Tip S 2 Kalotasto skledo (61174) lahko primerjamo s podobno iz Acijevega spodmola pri Petrinjah iz skupka E, ki je opredeljen v čas bakrene dobe (Turk et al. 1992, 31, t.3: 12). Tip S 3 Skleda z zaobljenim S profilom in izvihanim ustjem, okrašena na najširšem obodu z zarezami (61168), ima odlično primerjavo iz najdišča Eszteregnye-Bozók (županija Zala na Madžarskem), ki je opredeljeno v horizont keramike z brazdastim vrezom (Straub 2006, 79, sl. 6: 4). Tip S 4 Skleda konične oblike (61179) z lijakastim trupom in ne-poudarjenim ustjem ustreza tipu skled S 21 iz Hočevarice (Velušček 2004, 201, sl. 4.2.11: S 21). Lonci Tip L 1V ta čas sodi tudi odlomek lonca (61177) s tunelastim ročajem, ki izhaja iz ustja in je primerljiv z loncem z ročajem iz bakrenodobnega najdišča Zalabaksa-Zsidótemeto v dolini Krke (Bon-dár 2005, 277, fig. 3: 2). Tip L 2 Ustje lonca (61190) pripada loncu z nizkim vratom, ki tekoče prehaja v izvihano ustje. Podobnosti so z lonci tipa L 14 iz Hočevarice (Velušček 2004, 190, sl. 4.2.3: L 14) 1 S črko G so označene zaporedne številke predmetov, objavljenih v poglaju Gradivo in prikazanih na tabelah. 17 Tipološka tabela. Sklede G1169 -p w \v G1168 Ç\ V\ Lonci ri e Zajemalka Za časovno opredelitev je prav tako pomembna zajemalka iz jame SE 49 (G1175), žlici podoben manjši predmet s polnim držajem, ki ima odlično paralelo v zajemalki tipa Z 1 iz najdišča Hoče-varica (Velušček 2004, 214, t. 4.1.5: 9), ki je opredeljena v horizont keramike z brazdastim vrezom. Ornament Opredelitev naštetih najdb v bakrenodobni horizont keramike z brazdastim vrezom dodatno potrjuje odlomek ustja posode (G1178) okrašen z brazdastim vrezom, ki je podoben ustju posode iz Višnjice (Dimitrijević 1980, t. 4: 5). Iz jame SE 49 bi k temu obdobju lahko pripisali tudi bradavice, različno oblikovane plastične aplikacije na odlomkih ostenj posod (G1172, 1176, 1198) in odlomek ostenja posode, kjer so dvojne bradavice (G1171), ki jih kot ornament pozna najdišče Hočevarica (Velušček 2004, 210, sl. 4.2.16: 0 19). Podobne bradavice so na ostenjih posod iz jame SE 132 (G36, 37). Tudi odlomek posode z ornamentom odtisnjenega nohta (G1170) bi lahko prišteli k temu času, podobni so namreč iz Hočevarice (Velušček 2004, sl. 4. 2. 16: O 13). Vretence V bližini jame SE 132 je bilo najdeno vretence (G93), ki ga po izdelavi in velikosti lahko primerjamo s podobnimi iz najdišč horizonta keramike z brazdastim vrezom (Bondár 2005, sl. 6: 9). G1190 — r Ornamenti G1172 / / C <:J < ICiji- Zajemalka X7 ■iT Vretence Bronasta doba Keramične najdbe iz bronaste dobe, ohranjene kot manjši odlomki posod, so skromno zastopane. Največkrat so to ostenja posod, pri katerih ne moremo določiti niti oblike niti tipa posod-ja. Pri opredeljevanju posameznih zvrsti posod smo se oprli na klasifikacijo keramičnega gradiva, ki je bila narejena za najdišče Dolnji Lakoš (Dular et al. 2002, 145-159). Največ zvrsti je definiranih na osnovi oblike ustij posod, sledijo dna, ornamenti in ročaji oziroma držaji. Med razpoznavnim posodjem so najštevilnejše sklede in lonci. Večji del večjih posod je neenakomerno žganih sivih, rjavo sivih in rjavo rdečih sten. Ostenja so srednje debela, sestava gline je drobnozrnata s hrapavo površino. Manjši odlomki posod so iz boljše prečiščene gline, imajo gladko površino in tanjše stene. Keramika Lonci Tip L1 Posode imajo izvihano ustje, ki ga od ramena loči rahel klek (Dular et al. 2002, 145, sl. 4: L 1). Temu tipu ustreza odlomek ustja posode G1377. Nemara bi odlomek ustja posode G1188 lahko prišteli k temu tipu, vendar zaradi premajhnega odlomka tega ne moremo trditi z gotovostjo. Tip L 2 Posode imajo izvihano ustje, ki je v nekaterih primerih rahlo odebeljeno (Dular et al. 2002, 145, sl. 4: L 4). Temu tipu ustreza odlomek ustja posode G1206. Tip L 3 Posode so manjših dimenzij z zaobljenim trupom, ki tekoče preide v izvihano ustje (Dular et al. 2002, 146, sl. 5: L 6). Temu tipu bi ustrezal odlomek ustja posode G1180, 1187. Tip L 4 Posode druži ozko izvihano ustje, ki tekoče preide v stož-čast vrat. Nekateri robovi ustij so rahlo odebeljeni (Dular et al. 2002, 147, sl. 5: L 7). Temu tipu bi ustrezal odlomek ustja posode G1186. Tip L 5 Iz našega najdišča je bil v jami SE 134 lonček (G1400), ki bi po obliki še najbolje ustrezal bikonični kupi s poudarjenim ustjem na nizki prstanasti nogi iz grobišča Gređani v Slavoniji (Minichreiter 1982-83, 17, grob 9, t. 4: 2). Sklede Tip S 1 Posode imajo lijakast trup in izvihano ustje. Običajno so okrašene z enim ali dvema nalepljenima rebroma (Dular et al. 2002, 153, sl. 8: S 8). Temu tipu sklede bi ustrezal zgornji del odlomka posode G1161. Tip S 2 Posode imajo S zaobljen trup in izvihano ustje. Med skledami v lakoškem gradivu jih ni. Podobne pa so skodelam tipa Sk 2 (Dular et al. 2002, 154, sl.9: Sk 2). Temu tipu ustreza odlomek posode G1167. Dna posod Po ohranjenih odlomkih dna posod lahko razločimo več tipov Tip D 1 Dno je ravno z usločenim prehodom (Dular et al. 2002, t. 61: 7; t. 63: 12) in ustreza odlomkom dna posod G1181, 1182, 1193, 1208. Tip D 2 Dno je ravno z ostrim prehodom (Dular et al. 2002, t. 54: 4) in ustreza odlomkom dna posod G1183, 1325, 1402. Tip D 3 Dno je ravno z izrazito bazo in sedlastim prehodom oziroma žlebom (Dular et al. 2002, t. 61: 6, 8) in ustreza odlomku dna posode G1141. Tip D 4 Dno je vbočeno s prstanastim robom (Dular et al. 2002, t. 63: 10) in ustreza odlomku dna posode G1401. Ornamenti Aplicirani ornamenti Gladka nalepljena rebra imajo posode G1161, 1398, 1013, podobna imamo iz Dolnjega Lakoša (Dular et al. 2002, sl. 11: O1), razčlenjena s prstnimi odtisi na G1323, 1209, so prav tako pogosta iz Dolnjega Lakoša (Dular et al. 2002, sl. 11: O2), prečno narezana so na loncu G1377 in lončku G1400 (Dular et al. 2002, sl. 11: O3). Z nalepljenimi rebri so lahko izdelani tudi nekateri zahtevnejši ornamenti, na primer na ostenju posode G1142 so nalepljena navpična rebra, razčlenjena z zarezami. Z rebri so običajno kombinirani držaji ali ročaji, denimo na odlomku posode G1160 (Dular et al. 2002, sl. 11: O4) Vrezani ornamenti Temu ornamentu ustrezata odlomka posod G1376, 1397, kjer so motivi, narejeni z vrezovanjem, kot snopi poševnih linij ter šrafi-rani trikotniki, podobne poznamo iz Dolnjega Lakoša (Dular et al. 2002, sl.11: O12). Med bronastodobnimi najdišči iz Slovenije je Gornjim njivam najbližje naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu. Večina gradiva iz tega naselja je sicer opredeljena v Reineckejevo stopnjo Bd D - Ha A1. Analiza najdb pa je tudi pokazala, da moramo njihov začetek iskati ob koncu srednje bronaste dobe. Torej najstarejše najdbe iz Dolnjega Lakoša lahko postavimo že v drugo polovico Hanslove stopnje MD III, kar ustreza Reineckejevi stopnji Bd C1 (Dular et al. 2002, 173). Poudariti pa moramo, da je med obema naseljema velika razlika, tako v ohranjenosti naselja kakor v sami količini gradiva. Ohranjena keramika iz Gornjih njiv razen v enem primeru (G1400) večinoma izvira le iz slabo ohranjenih jam, in sicer kot majhni odlomki posod. Najboljša primerljivost med obema najdiščema je pri skledah. Odlomek ustja sklede Tip S 2 (G1167) lahko primerjamo z lakoškimi skodelami tipa Sk 2 (Dular et al. 2002, sl. 9: Sk 2, t.19: 13, t. 63: 5). Primerljivost je tudi v nekaterih oblikah ustij loncev, tako je tip L 1 primerljiv z lakoškim tipom L 1 (Dular et al. 2002, sl. 4: L 1), tip L 2 z lakoškim tipom L 4 (Dular et al. 2002, sl. 4: L 4), tip L 3 z lakoškim tipom L 6 (Dular et al. 2002. sl. 5: L 6), tip L 4 pa z lakoškim tipom L 7 (Dular et al. 2002, sl. 5: L 7). Primerljivo je tudi okraševanje posod. Posode iz Gornjih njiv so okrašene z gladko nalepljenimi rebri (G1161, 1398, 1013), enako tudi v Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, sl. 11: O1), z rebri in razčlenjene s prstnimi odtisi (G1323, 1209, 1160), enako tudi v Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, sl. 11: O2) ali prečno narezanimi (G1377, 1400), enako v Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, sl. 11: O3). Z vrezom sta okrašena dva odlomka posod (G1376, 1397) in se po motiviki ujemata s podobnimi iz Dolnjega Lakoša (Dular et al. 2002, sl. 11: O12). Kljub nekaterim podobnostim v oblikah keramičnih posod pa smo ugotovili, da iz našega najdišča pravzaprav manjkajo nekateri vodilni tipi keramike, značilni za Dolnji Lakoš: lonec s stož-častim vratom in z ustjem, ki se zaključuje v T oblikovanih robovih (Dular et al. 2002, sl. 6: L 11), lonec z močno izvihanim ustjem (sl.6: L 9), plitve sklede z izvihanim ustjem ter značilnim kleka-stim profilom (Dular et al. 2002, sl. 8: S 10), pri ornamentih pa 18 Tipološka tabela. 19 Tipološka tabela. Sklede Vrezani ornamenti G1376 , — Lonci Aplicirani ornamenti G1161 , G1398 , — --- ) / G1187 r y G1377 G1142 „ — G1160 ^ \ A Dna Posod I_____ G1141 s \ G1401 \ \ pogrešamo aplicirane bradavice (Dular et al. 2002, sl. 11: O9, O10), bradavice, obdane s krožno kaneluro (Dular et al. 2002, sl. 11: O11), in kaneliranje (Dular et al. 2002, sl. 11: O17). Keramiki iz Gornjih njiv je podobna tudi keramika iz bronasto-dobnega grobišča Bajir-Gređani. Lonček Tip L 5 (61400), ki med lakoškim gradivom nima prave primerjave, je po obliki primerljiv s kupami na nizki prstanasti nogi iz grobov št. 9 in št. 43 (Mi-nichreiter 1982-83, 17, 37, t. 4: 2, t. 12: 4). Podobna je tudi kupa na nizki prstanasti nogi iz groba 45, ki pa ima ročaj (Minichre-iter 1982-83, t. 13: 2). Kupe na nogi so pogost grobni dodatek na tem najdišču. K. Minichreiter ugotavlja, da je izvorno področje teh posod v srednjem Podonavju, kjer se pojavljajo od konca srednje bronaste dobe do starejše faze kulture žarnih grobišč (Minichreiter 1982-83, 75). V tem grobu je bila žara, nekakšna skleda bikonične oblike z zaobljenim trebuhom in z izvihanim ustjem, pod katerim je trakast ročaj (Minichreiter 1982-83, t.: 4: 1), ki jo po obliki lahko primeramo z našimi skledami tipa S 2. K. Minichreiterjeva je to žaro uvrstila v prvi tip, ki je značilen za končno stopnjo kulture grobnih gomil v Moravski (najdišče Vel-ke Hosteradky) in v Avstriji (najdišče Hippersdorf) (Minichreiter 1982-83, 74). K. Minichreiter ugotavlja, da imata tako keramično kakor kovinsko gradivo iz gređanskih grobišč vse značilnosti sicer zgodnje kulture žarnih grobišč, vendar z dokaj močno tradicijo kulture gomil srednje bronaste dobe (Minichreiter 1984, 103). Z madžarskim najdiščem Gelsesziget v severozahodni Transda-nubiji, ki je opredeljeno v čas pozne kulture bronastodobnih gomil (Bd C), imajo keramične najdbe iz Gornjih njiv nekaj primerljivosti. Lonček tip 5 (G:1400) je primerljiv s kupo na nizki nogi, okrašeno s plastičnim rebrom, ki ga prekinjajo plastične bradavice (Horváth 1994, 219, sl. 5: 5). Odlomek posode z vrezanim ornamentom šrafiranih trikotnikov (61376) pa lahko primerjamo z ornamentom na loncu iz istega najdišča (Horváth 1994, sl. 4: 7). Odlomki posod, okrašeni s plastičnim razčlenjenim rebrom (61160, 1209, 1323), so primerljivi s podobnimi iz bronastodobne-ga naselja v Balatonmagyaród-hidvégpuszta (Horváth 1996, 57, 60, sl. 26), ki je opredeljeno v Reineckejevo stopnjo Bd C. Kamena orodja Drugi artefakti, ki sodijo v prazgodovinsko obdobje, so kamena orodja: kladivaste sekire z luknjo in ploščate kamene sekire, jedra in odbitki. Kladivasti tip sekir s prevrtano luknjo (61197, 1500, 1523) je ohranjen fragmentarno, izdelane so iz svetlo zelenega serpentinita. Sekira 61197 je bila nasuta v srednjeveški jami SE 45, ostale pa so bile odkrite v plasti ornice. Ploščati tip sekir trikotne oblike je bil odkrit v plasti ornice; sekira 61407je iz temno zelenega serpentinita, sekira 61511 pa iz svetlo zelenega tufa. Prav tako iz ornice so manjša drobna orodja: jedro (61317) iz rjavega roženca, jedro (61394) iz sivega roženca, odbitki iz sivega, rožnatega in rjavega roženca (61276, 1444, 1484, 1505) in odlomek rezila iz rožnatega roženca (6103). Vsa kamena orodja so bila najdena v ornici razen ploščate sekire (61197), ki je bila nasuta v srednjeveško jamo v poznejšem času. Prav zaradi tega jih ne moremo natančno časovno opredeliti. Glede na to, da imamo na Gornjih njivah poselitev prostora tako v bakreni kakor v bronasti dobi in da so kamnita orodja lahko v rabi v obeh obdobjih, jih lahko okvirno postavimo v prazgodovinsko obdobje. Povzetek Iz prazgodovinskega obdobja so se nam na Gornjih njivah ohranili le skromni ostanki nekdanje poselitve, predvsem kot večje in manjše jame. V poglavju o prazgodovinskih najdbah na Gornjih njivah smo jih poskušali časovno in kulturno umestiti. Ugotovili smo, da je bil prostor poseljen v času bakrene dobe in pozneje spet v času bronaste dobe. V obdobje bakrene dobe smo uvrstili jamo SE 132 in jamo SE 49, ki smo ju na podlagi vzporednic keramičnega gradiva s slovenskimi najdišči Hočevarico, Aci-jevim spodmolom, ter madžarskimi najdišči Eszteregnye-Bozók in Zalabaksa-Zsidótemeto, uvrstili v kulturni horizont keramike z brazdastim vrezom. Z najdiščem na Gornjih njivah pri Dolgi vasi, najdiščem v Bukovnici (Šavel 1995, 7-19, t. 1, t. 2) in grobiščem pri Krogu (Šavel 2003, 37-40) lahko - podobno kot to velja v zahodnem madžarskem prostoru in osrednjem slovenskem prostoru - računamo na dokaj močno poselitev pokrajine v času horizonta keramike z brazdastim vrezom. Poselitev prostora na Gornjih njivah v času bronaste dobe smo prav tako poskušali - na podlagi tipološko določenih posod, ki izvirajo iz jam SE 83, 70, 51, 248, 72, 134, 129 in delno iz 49 ter iz ornice, natančneje časovno in kulturno umestiti. Z vzporednicami z najdišči Oloris pri Dolnjem Lakošu, Gređani, Gelsesziget in Balatonmagyárod-hidvégpuszta bi najdbe lahko uvrstili v čas pozne srednje bronaste dobe. Vendar pa nam je analiza oglja C 14 iz jame SE 32 pokazala starost med 1530-1250 pr. n. št. Po Rei-neckejevi kronologiji je to čas Bd B 1-C oziroma po Hanslovem kronološkem sistemu čas srednje podonavske stopnje MD II/MD III. Gradivo iz Dolnjega Lakoša in gradivo iz skupine Gređani nam kažeta primerljivost z virovitiško skupino (Dular et al. 2002, 218; Minichreiter 1984, 103, 104), ki je opredeljena v čas končne Rei-neckejeve stopnje Bd C in v začetek Bd D (Vinski Gasparini 1973, 62). Radiokarbonska letnica iz bronastodobne jame najdišča na Gornjih njivah nam torej dodatno zastavlja vprašanje o datiranju začetka najdišč virovitiške kulturne skupine. Tako je zanje možna datacija v čas Bd B2-C oziroma v srednjepodonavsko stopnjo MD III po Hanslu, če ne celo prej, kakor je že domnevala B. Teržanova (Teržan 1995, 327; Teržan 1999, 133). 20 Kamena orodja (M 1:2). Rimsko obdobje Irena Šavel Rimsko obdobje je prav gotovo najbolje zaznamovalo območje Gornjih njiv. Naselje je verjetno bilo ob glavni rimski cesti Poeto-vio-Savaria, ki jo dobro sledimo od Kota do Gaberja (Horvat Šavel 1985, 163-178), kjer pa se sled ceste zaradi melioracijskih del izgubi. Pomemben je tudi podatek, da so leta 1852 na poljih zahodno od Dolge vasi našli rimski nagrobnik iz 2. pol. 1. stol. (Ša-šel 1955, 42). Ker točne lokacije nimamo, lahko samo domnevamo, da je nagrobnik sodil k naselju na Gornjih njivah. Prav tako je bila na poljih pri Dolgi vasi leta 1868 pri oranju odkrita skleda z rimskimi novci in okrasjem (Šavel 1991, 58-59). Najdbe iz bližine Dolge vasi so v preteklosti pri strokovnjakih zbujale nemalo pozornost. Iz antičnih virov znano postojanko Halicanum so že v 19. stoletju lokalizirali v Lendavo oziroma v Dolgo vas, kar pa so arheološka sondiranja v letih 1957-58 in 1968 na območju Dolge vasi ovrgla (Šavel 1991, 59) z ugotovitvijo, da je bil na tem prostoru manjši rimskodobni zaselek (Mikl 1958-59, 173-184; Mikl Curk 1970, 6-10). Vsekakor pa velja poudariti, da navedene rimsko-dobne najdbe in arheološka zaščitna izkopavanja na Gornjih njivah pri Dolgi vasi danes že kažejo nov pogled na poselitveno sliko tega dela pokrajine v času rimske zasedbe. Na Gornjih njivah je bilo raziskanih več struktur iz rimskega obdobja. Tako smo razpoznali jarke, kulturne jame, stojke, peči, ognjišča in vodnjak. Jarki Raziskani prostor sta zaznamovala dva, najmanj 36 m dolga, 0,50 m široka in do 0,70 m globoka jarka, ki tečeta z vmesnimi prekinitvami (novejše melioracijske cevi) skorajda vzporedno v smeri JV-SZ. Jarek SE 156, 227, 227a, 310 teče v kvadrantih 7, 182, 183, 184, 195, 198, 213, 221, 228, 234 in 143 z dolžino 18 m. Na dnu jarka so bile v kv. 7 tri stojke. Jarek z oznako SE 152, 270, 229 teče v kv. 183, 196, 197, 198, 209, 212, 222, 227, 235, 243, 148 in 147. Polnilo v jarkih je bilo sive barve z drobci lepa in žganine. V jarku SE 156 (227, 310) sta bili 2 ostenji, v jarku SE 157 je bil odlomek dna, v SE 152 pa ustje, 2 odl. dna in 18 ostenj rimskodobne lončeni-ne. Po najdbah v jarkih lahko sklepamo, da so nastali v rimskem času zaradi zaščite oziroma umetne ovire med naseljem in zunanjim predelom. Podobni so iz najdišča Zalalovo (Salla) kot del obrambnega zidu ali ograje (Redo 2003a, 25; 2003b, 202, Fig. 10). Jarek SE 279 je bil v sek. XVIII in je v smeri V-Z sekal kvadrante 261 A, 266, 265, 265 A, 264, 267, 268 in 269. Dolg je 24 m, 0,80 m širok in je bil vkopan v geološko osnovo 0,62 m. Polnilo je bilo sive barve z opeko in rimskodobno lončenino. Funkcija jarka je verjetno podobna kakor pri zgornjih dveh vzporednih dolgih jarkih. Jarek SE 278 je bil v sek. XIX in je v smeri V-Z sekal kvadrante 268 A in 270, kjer se razcepi na dva kraka. Dolg je 8 m, 0,80 m širok in je bil vkopan v geološko osnovo 0,20 m. Polnilo je bilo sive barve z odlomki rimske lončenine. Trije manjši neopredeljeni jarki so bili v sek. XVII in XVIII z oznako SE 304 (kv. 260 in 261), v sek. XIII z oznako SE 191 (kv. 205, 206) in sek. IV z oznako 153 (kv. 60 in 61). Dolgi so bili od 3 do 6 m, široki pa od 1,14 do 0,50 m. Stojke v njihovi bližini govorijo, da gre za objekt, h kateremu sodijo tudi jarki. Jame Jame kot sestavni deli arhitekture že od prazgodovine dalje pogosto spremljajo tudi rimskodobna naselja. Imamo jih tudi na Gornjih njivah. Ponavadi so v njihovem polnilu artefakti, zato jih opredeljujemo kot kulturne jame. Vseh rimskodobnih jam je bilo 29. V povprečju so merile v premeru od 2,70 x 2,00 m do 0,40 m. Bile so vkopane v geološko osnovo od 0,06 m do 0,50 m globoko. Na površini so imele največkrat nepravilno podolgovato ali okroglo obliko, v prerezu pa so bile ovalne, pravokotne ali nepravilne podolgovate oblike. Polnilo jam je bilo sive barve, pogosto so bili v njih najdeni žganina, drobci oglja, lepa in rimskodobna lon-čenina. Nekateri kosi lončenine so pomembni za časovno umestitev jam. V jami SE 57, sek. II je bila skleda terre sigillate tipa Drag. 37, ki so značilne za drugo polovico 2. stol. in prvo polovico 3. stol. (Brukner 1981, 23, T. 34-35). Lonček (G650) iz jame SE 58, sek. II ima dobro primerjavo v lončku iz gomile v Čikečki vasi, ki je opredeljen v konec drugega stoletja (Šavel 1987, 313, T. 2: 2). Pokrov (G670) iz jame SE 121, sek. II sodi v varianto C, ki ima primerjave iz ptujskega zahodnega grobišča in je datirana od 1. stol. do prve tretjine 2. stol. (Istenič 1999, 145, T. 34: 1, T. 143: 3). V jami SE 2, sek. IV je bil del oljenke (G997), ki sodi v tip pečatnih oljenk, značilnih za 2.-3. stol. (Istenič 1999, 155-157, T. 159: 4). Jarek SE 106 je bil v sek. V, kv. 86, 87 in 88 in teče v smeri V-Z. Dolg je 15 m, širok pa med 0,40 in 0,30 m, vkopan je bil v geološko osnovo 0,10 m. Polnilo je bilo rjave barve z rimskodobno lončenino (ustje, okrašena ostenja in ostenja). Njegova funkcija ni jasna. Stojke Stojke so bile v bližini različnih struktur: jam, peči, ognjišč, ruševin in jarkov. Podobno kakor jarki in jame so bile zaznavne šele takrat, ko smo z izkopom dosegli nivo geološke osnove. Luknje za stojke so bile večinoma vkopane od 0,05 do 0,28 m v geološko osnovo. Na površini so bile okrogle temnejše lise s premerom od 0,18 do 0,40 m. Preseki preko lukenj za stojke so pokazali, da so imele večinoma navpične stene. Dna so bila običajno ovalna ali ravna. V polnilu je prevladovala siva zemlja z drobci oglja in zdrobljenega glinastega ometa. Ruševine stavljali kosi tegule in imbreksov, večja žganina (kot ostanek lesene deske), oglje in nekaj lončenine, med njimi tudi melni-ca (G33), ki bi sodila v čas od 1. do 2. stol. (Krekovič 1998, 24-25, T.4: 1,3). Kalibrirana starost oglja iz ruševine je 70-250 AD in jo je opredelila v rimski čas. V bližini (sek. XIV, kv. 184-185) je bila prav tako manjša ruševina prežganega ometa z oznako SE 155 v velikosti 2,60 x 0,90 m. V neposredni bližini so bile peči oziroma ognjišča ter več stojk, ki potrjujejo lesen in z ilovico ometan gospodarski objekt z pečmi. Peči, ognjišča Poleg jam in stojk so tudi ruševinske plasti pomembni kazalci za prisotnost objekta. Na območju Gornjih njiv nismo zasledili nikakršnih zidanih objektov oziroma njihovih temeljev, pač pa so prisotnost objektov označevali porušeni stenski ometi. Na strnjene površine stenskih ometov smo naleteli le na nekaj mestih. Največja ruševinska plast z odlomki rimske opeke, večjimi količinami prežganega hišnega ometa, kamnitimi oblicami, večjimi in manjšimi kosi žlindre ter večjim številom razbite in fragmentirane lončenine je bila v sek. I in II, kv. 19-24, 34-35 z oznako SE 20 v velikosti 14 x 12 m. Za časovno umestitev so važnejši nekateri kosi lončenine. Skleda (G49) je značilna za čas konec 1. in za 2. stol. (Brukner 1981, 90, T. 75: 73-81), skledi (G354 in 483) sta značilni za drugo polovico 1. stol do konca 3. stol. (Brukner 1981, 89, T. 73: 47-55), skleda (G356) pa za čas druge polovice 1. do konca 2. stol. (Krekovič 1998, 24, T. 23: 8). K ruševini SE 20 lahko prištejemo tudi manjšo ruševino prežganega ometa SE 53 (kv.18-19) v velikosti 1,30 m v premeru, saj je bila v njeni neposredni bližini. Večje količine prežganega ometa so zanesljivo deli lesenih in z ilovico premazanih sten objekta. Pod ruševinsko plastjo so bile večje in manjše jame z oznako SE 54, 55, 56, 57, 58, 95, 121 ter peč SE 122; torej lahko sklepamo, da je ruševina SE 20 ostanek gospodarskega objekta. Druga večja ruševinska plast je bila v sek. III-IV (kv. 36-37, 47-49, 50-53) z oznako SE 18, 21 v velikosti 17 x 7 m. Tudi pri tej ruševin-ski plasti lahko zaradi večjih količin prežganega ometa govorimo o porušeni steni objekta. V plasti je bilo poleg prežganega ometa precej kamnitih oblic in večja količina rimskodobne lončenine. Za časovno opredelitev so pomembne: skleda (G766), ki je značilna oblika za čas 1. stol. do sredine 2. stol. (Brukner 1981, 92, T. 79: 29-31), skleda (G1020), značilna za drugo polovico 1. stol do konca 3. stol. (Brukner 1981, 89, T. 73: 47-55), skleda (G850), značilna za 1. stol. (Brukner 1981, 92, T. 78: 12-18), skleda (G851), značilna za 1. stol do začetka 2. stol. (Brukner 1981, T. 73: 57-58), in skledi (G1026, 1028), značilni za konec 1. stol. in za 2. stol. (Brukner 1981, 90, T. 75: 73-86), ter lonca (G790, 977), značilna za čas med 1. stol. in prvo tretjino 3. stol. (Krekovič 1998, 17, T. 7: 1-4). V drugih kvadrantih so bile strnjene površine prežganega hišnega ometa bistveno manjše, tako jih zasledimo v sek. I (kv. 26, 31) z oznako SE 23 v velikosti 3,44 x 2,30 m. Ruševinsko plast so se- Peč z oznako SE 7 (sek. II, kv. 6) se je, potem ko je bila odstranjena ornica, pojavila kot 0,10 m debela ruševina lepa, opečene zemlje in deli lončenine v velikosti 3,54 x 1,98 m. Pod ruševino so si sledile v geološko osnovo vkopane plasti žganine, opečene zemlje, rdeča zemlja v skupni debelini 0,21 m. Peč je imela kaloto (kupolo), ki se pri izkopavanju redkokdaj najde ohranjena, saj je zaradi konstrukcije uničena. Verjetno je bila na njenem vrhu odprtina (zaradi cirkulacije zraka). Kalota je bila zgrajena iz prepleta šibja, ki je bilo ometano z ilovico (ohranjeni ostanki opečene ilovice z vidnimi ostanki prepleta). Peč lahko opredelimo kot enodelno peč, saj ni imela rešetke - to je pregradne plošče, ki deli prostor za izgorevanje od prostora za pečenje (Šimić Kanaet 1996, 155). Peč je imela v geološko osnovo vkopan do 0,70 m dolg kanal, zgrajen iz zemlje (praefurnium), ki je bil na sredini pred pečjo v širini 1,00 m. V prerezu ima kanal obliko pravokotne kotanje, ki se je pri dnu zožila. Na peči in v njej so bile rimskodobne najdbe, med njimi tudi pokrov (G141). Podobni so iz ptujskega zahodnega grobišča in so datirani od 1. stol. do prve tretjine 2. stol. (Istenič 1999, 145, T. 34: 1, T. 143: 3). Kalibrirana starost peči je 60-240 AD. Peč z oznako SE 146 (sek. XIV, kv. 181) je bila v neposredni bližini peči SE 7. Na površini jo sestavljajo ruševina opečene ilovice, opečena zemlja, žganina in odl. lončenine. Imela je razvlečeno obliko kroga v velikosti 1,90 x 1,80 m. Pod ruševino je bila v geološko osnovo 0,40 m skopana kotanja, zapolnjena z opečeno zemljo, žganino in lepom. Ugotovili smo, da je peč prav tako sodila med enodelne peči (brez rešetke), ki pa v nasprotju s pečjo SE 7 ni imela kanala. Peč je bila sestavljena iz močno steptanih tal, prostora za izgorevanje in pečenje z zidovi, ki se končajo s kupolo (lesena konstrukcija, ometana z ilovico). Peč z oznako SE 154 (sek. XIV, kv. 180, 181) je bila prav tako v bližini omenjenih peči. Na površini jo sestavljajo ruševina z opečenim glinenim ometom, močno ožgano zemljo, do polovice ohranjene kamnite žrmlje in odl. lončenine, med katerimi je skleda s pr-stanasto odebelitvijo na obodu, ki posnema obliko terre sigillate Drag. 44, značilne za drugo pol. 1. stol. do konca 3. stol. (Brukner 1981, 89, T. 73: 47-55). Peč je bila podolgovate oblike v velikosti 3,10 x 1,70 m. Pod ruševino je bila v geološko osnovo 0,30 m skopana kotanja, zapolnjena z opečeno ilovico, žganino in opečeno zemljo. Tudi ta peč je bila enodelne oblike in ni imela kanala. Na dobro steptanih tleh je bil zgrajen prostor za pečenje, obdan s stenami, ki so se končale s kaloto. Ognjišče z oznako SE 172 (sek. XIII, kv. 180) je bilo v bližini omenjenih peči. Na površini ga sestavlja močna žganina z ogljem, na obrobju pa močno opečena zemlja. Je okrogle oblike, velikosti 1,15 x 0,98 m. Vkopano je v geološko osnovo 0,10 m. Polnilo plit-kejše kotanje je opečena zemlja, žganina in nekaj odlomkov lon-čenine. Kalibrirana starost ognjišča je 130-340 AD. Peč z oznako SE 122 (sek. II, kv. 23) je bila na površini okrogle oblike, velikosti 2,50 m v premeru, sestavljajo jo močna žganina, žlindra, deli opeke, odlomki lončenine in razvlečene večje kamnite oblice. Vkopana je v geološko osnovo 0,50 m. Polnilo v ovalni kotanji je bilo iz žganine, lepa, oglja in večjih kamnitih oblic. Na površini okrog peči so bile prav tako oblice, žlindra, deli opeke, lepa in odl. lončenine. Verjetno je, da je bila peč s poljedelskimi deli (predvsem z globokim oranjem) razvlečena oziroma močno poškodovana v zgornjem delu, zato tudi ne moremo v celoti rekonstruirati njene oblike. Konstrukcija peči je bila verjetno izdelana iz kamnitih oblic (Šimić Kanaet 1996, 152, sl. 4), množina železove žlindre v peči in okrog nje pa govori, da se je verjetno uporabljala kot talilna peč. Vsekakor se je njena gradnja razlikovala od opisanih. Analiza oglja iz peči je pokazala starost 240-440 AD. V ta čas pa so opredeljene tudi najdbe iz peči, npr. melnica (G728), ki je značilna za čas druge polovice 2. stoletja oziroma za začetek 3. stoletja. Podobne melnice iz Gerulate so iz časa druge polovice 2. stol oziroma iz začetka 3. stol. (Krekovič 1998, 24-25, T. 24: 3), lonci (G683-687, 692, 693, 698, 699) pa so značilni za čas med 1. stol. in prvo tretjino 3. stol. (Brukner 1981, 104, 107, T. 121: 118-128, T. 111: 25-35; Pahič 1978, T. 2: 1; 5: 2; Krekovič 1998, 17, T. 7: 1-4). Vodnjak Vodnjak SE 19 (sek. I, kv. 14-15) je bil na površini (potem ko je bila odstranjena ornica) kot vkop okrogle oblike s premerom 3,00 m in ga je sestavljala temnejša siva zemlja. Vkopan je bil v geološko osnovo 3,50 m. Polnilo je temno siva in zelenkastna mastna ilovica z odl. rimskodobne lončenine. Lesene dele vodnjaka smo opazili pri 2,30 m; sestavljajo ga do 1,20 m dolge, 0,28 m široke in 0,10 m debele deske, ki so bile vodoravno položene ena vrh druge, tako da so tvorile kvadratno obliko velikosti 1,20 x 1,40 m. Lesena konstrukcija je bila na notranji strani utrjena z vertikalno položenimi do 1,40 m dolgimi in 0,30 m v premeru debelimi bruni, ki so bila na spodnji strani ošiljena. Kot je pokazala določitev vrst lesa, so za vodnjak uporabili hrastov les in les črne jelše. Na dnu vodnjaka je bila rimskodobna lončenina, med katero izstopajo vrč domače oblike in izdelave (G1), lonec (G10), značilen za 1. stol. in prvo polovico 2. stol. (Brukner 1981, 104, T. 111: 25-35; Pahič 1978, T. 2: 1; 5: 2), in del čaše gubanke (G4), ki je pogosta oblika od 2. do 4. stol. (Krekovič 1998, 36, T. 27: 7-9), hišni omet in železen ročaj lesenega vedra. Radiokarbonska analiza iz vzorcev lesa je pokazala, da je vodnjak nastal v času med letoma 90 in 110 (Levanič/Čufar tu str. 134). V Sloveniji je bilo odkritih več rim-skodobnih vodnjakov, največ jih izvira iz Ptuja (Batistić Popadić 1980, 25-37; Jevremov 1977, 247-251; Mikl 1964-65, 265, pril. 2, T. 6). Večina vodnjakov je imela na vrhu izdelan okvir, ki je lahko bil zidan ali sestavljen iz debelejših desk, sestavljenih v štiriko-tnik. Pri našem vodnjaku takšne konstrukcije nismo opazili, kar pomeni, da je bil takšen okvir sčasoma uničen. Glede na opis bi bil naš vodnjak podoben tistemu iz madžarskega najdišča Mén-focsanak, ki je imel štirikotno leseno oblogo iz stojk na vogalih in vodoravnih brun med njimi (Szonyi 1996, 252; Vaday 2003, 39); uporabljali so ga v času trajanja naselbine, to je od druge tretjine 1. do zadnje tretjine 2. stoletja. Iz rimskodobne poselite na Gornjih njivah smo lahko razpoznali več različnih naselbinskih struktur, denimo jarke, jame, stojke, ruševinske plasti, peči, ognjišča in vodnjak, ki so ležali v središčnem delu izkopane površine, to je v sektorjih I do V, ter XIII do XVI (sl. 21). Pri poskusu rekonstrukcije stavbnih ostalin na najdišču je prav gotovo prva ovira to, da so se strukture - to velja predvsem za jame in stojke - pojavile v rumeni peščeni ilovici oziroma geološki osnovi, tik pod ornico in da so se prav zato v večini primerov ohranila le dna vkopov. Rimskodobna plast in strukture pa so bile tudi močno poškodovane zaradi agromelioracijskih del na tem področju in intenzivne dolgoletne obdelave njiv. V nekaterih primerih lahko stojke, jame in ruševinsko plast povežemo v nadzemne stavbe, ki so bile po vsej verjetnosti lesene, saj zidanih temeljev na najdišču nismo našli. Kakor smo ugotovili, bi utegnile biti peči SE 154 (kv. 180, 181, 184), SE 146 (kv. 181), SE 7 (kv. 6) in ognjišče SE 172 v pokritem prostoru, kar potrjujejo ostanki ruševinske plasti (kot del porušene stene) SE 155 (kv. 184) in SE 173 (kv. 180 in 185), stojke SE 199, 204, 205, 206, 177 A, 201, 176, 207, 242, 203, 198, 78 v njihovi neposredni bližini, manjše jame SE 78, 28, 79 in večja jama SE 30. Lesena stavba, ometana z ilovico, bi utegnila biti tudi na območju, kjer ležita ruševinski plasti SE 20 (kv. 19-24, 34-35) in SE 53 (kv. 18 in 19); sestavljajo ju odlomki rimske opeke, večja količina prežganega glinastega ometa z dobro vidnimi odtisi kolov na notranji strani, kamnite oblice in dokaj veliko število razbite in fragmentirane lončenine. Pod od oranja zelo razvlečeno ruševino so bile večje jame SE 58, 54 in 121, manjše jame SE 29, 56, 55, 57, 95 in peč SE 122, v kateri in okrog katere je bilo precej žlindre. Lesena stavba, ometana z ilovico, bi utegnila biti na predelu ruševinske plasti SE 18, 21 (kv. 36-37, 47-49, 50-53), kar potrjuejo večje količine prežganega glinenega ometa z odtisi lesenih kolov na notranji strani ter večja količina razbite in fragmentirane rimskodobne keramike. Problem je le v tem, da pod ruševino ni bilo ne jam ne stojk. Če pa upoštevamo dejstvo, da so bile v njeni neposredni bližini večje in manjše jame SE 68, 14, 64, 12, 2, 8, 10, 145, 139, 141, 140, 143, 142, 144, 158, 159, 170, 160, 169, in dejstvo, da je bila ruševina močno razvlečena, bi lahko tudi v tem predelu locirali leseno stavbo. Možnost obstoja lesenega objekta bi utegnila biti tudi v sektorjih XIII in XVI (kv. 214, 216, 220, 221), kjer je bilo odkritih več stojk SE 184-194, 197, 218-221, 223, 225, 231-234 in jama SE 187, opečenega glinenega ometa in keramičnih najdb pa je bilo bolj malo. Podobno je bilo v sektorju V (kv. 71, 81-84, 85-87), kjer je bilo več stojk SE 109, 111, 114, 115, 117, 119, 248, 250, 252, 254, 256 in 262, skoraj nič pa opečenega glinenega ometa in keramičnih najdb. Iz ohranjenih arhitekturnih struktur ugotavljamo, da je bilo na lokaciji Gornjih njiv, ko je današnje Prekmurje pripadalo rimski provinci Panoniji superior, pomembno naselje oziroma kmetija, katere(ga) obsega še ne poznamo. Za ta čas so značilne oblike podeželske poselitve posamične kmetije, imenovane tudi vile rustike. Postavljali so jih na zemljiščih, ki so bila primerna za poljedelstvo. Lastniki so bili kolonisti, ki so posestva dobili od države, pa tudi premožnejši predstavniki staroselskega pre- bivalstva (Vibenijev rimski nagrobnik iz bližine Dolge vasi). Vse kmetije so imele gospodarski del s hlevi, stajami, shrambami, delavnicami, vodnjaki in velikim dvoriščem. Stanovanjske stavbe so bile ločene od gospodarskih poslopij (Horvat 1999, 245; Strmč-nik Gulič 1991, 5). Na raziskanem delu naselja na Gornjih njivah je bil odkrit del rimskodobne kmetije z naselbinskimi strukturami, vodnjakom in dvoriščem, ki jo lahko časovno umestimo v čas začetka 2. stoletja s trajanjem do sredine 3. stoletja. Rimskodobne najdbe Predmeti Številni ohranjeni predmeti za vsakdanjo rabo, kakršni so keramične posode, kamnite žrmlje, novec, fibula, del oljenke, deli železnih predmetov, deli steklenih predmetov in gema, nam kažejo raven življenja rimskodobnega naselja. Gema Gema (G1557) je bila najdena v plasti ornice v sondi 4, je ovalne oblike in je izdelana iz rdečega jaspisa, velikosti 12 x 15 x 3 mm. Na zunanji ravni površini je v profilu proti desni upodobljen pol-goli Zeus-Jupiter na prestolu. Spodnji del telesa ima pokrit s plaščem. V iztegnjeni levici drži predmet (bič?), v privzdignjeni skrčeni levici pa drži scepter. Desno nogo ima rahlo pokrčeno, levo pa pokrčeno nazaj. Da gre za Jupitra, lahko sklepamo po tipični upodobitvi sedečega na prestolu in po njegovi drži. Po analogijah sodeč sodi v čas od 2.-3. stol. (Nestorović 2005, 18, 22, 26, T.1, kat.št. 2). Fibula Bronasta fibula (G1475), najdena v plasti ornice v sek. XIII., sodi med kolenčaste fibule, in sicer tip 12 a po Jobstu (Jobst 1975, 60). Podobna je bila tudi v grobu 160 v Ptuju (Istenič 1999, 63, T.34: 4) in je datirana v antoninsko - seversko dobo (sredina 2. in prva tretjina 3. stol.). Sicer pa so kolenčaste fibule popularen in dokaj razširjen tip sponk v vzhodnih in zahodnih rimskih provincah. Pojavijo se konec 1. stoletja, razširjene pa so predvsem v 2. in 3. stoletju (Koščević 1980, 27-28). Rimski novec Najden je bil le en rimski novec (G1470) v sek. XI, kv. 173. Bronasti novec (as, ROM, RIC XII, DIDIUS IULIANUS) je iz leta 193 n. št. (določitev NMS). rabljali v provincah, ki so ga dokaj hitro prevzele in posnemale skozi nekaj stoletij (Šubic 1975, 82, sl. 38-41). Lokalne delavnice v Panoniji so konec 1. in v 2. stoletju proizvajale oljenke s pečatom Fortis slabše kvalitete (Šarić 1979-80, 126). Podobna je iz groba 700 v Ptuju z datacijo 2-3. stol. in sodi po izdelavi keramike v skupino F7 in F8, ki so ju v Poetovioni začeli izdelovati že v prvi tretjini 2. stoletja (Istenič 2000, T.159: 4, 155-157). Predmeti iz železa Med najpomembnejšimi je prav gotovo železen ročaj lesenega vedra (G14) iz vodnjaka, ki pa je časovno manj izpovedno. Podobno je bilo odkrito na Velikem vrhu nad Osredkom (Ciglenečki 1990, 152, T.2: 2), ki je bilo poseljeno v sredini oziroma v drugi polovici 3. stoletja. Drugi ohranjeni železni predmeti so težko določljivi, saj so ohranjeni fragmentarno in prav gotovo vsi ne sodijo v rimsko obdobje. Največ je žebljev (G100, 101, 1240, 1354, 1358, 1380, 1481, 1482, 1526, 1549, 1550), ki po primerjavi s podobnimi sodijo v rimski čas. Keramični izdelki Med keramičnimi ostalinami iz našega najdišča že na prvi pogled izstopa večja količina odlomkov opečenega ilovnatega premaza, na katerih so jasno vidni negativi kolov, vej. Najverjetneje so to ostanki objekta, katerega ogrodje je bilo narejeno iz vej in premazano z glino, ki se je ob žganju spremenila v keramiko. Izdelki iz terre sigillate Na Gornjih njivah je le peščica izdelkov iz uvožene terre sigillate. V Panoniji se pojavljajo izdelki iz delavnice Rheinzabern, in sicer v oblikah, ki so naslednice galskih delavnic. Najpogostejše so sklede tip Drag. 37, ki so zastopane od leta 180 do 230. Temu tipu pripadata skleda (G656) iz jame SE 57 iz sek. II in odlomek (G625) iz ruševinske plasti SE 20. Podobne oblike so sklede iz Spodnje Panonije (Brukner 1981, 23, T. 34-35). Obliki Drag. 32 ustreza skleda (G1032) iz ruševine SE 21-18, ki je značilna za drugo polovico 2. stol. in prvo pol. 3 stol. (Brukner 1981, 63, T. 18: 1-6; Karnitsch 1960, 48, T.15: 1-4). Stekleni predmeti Celih steklenih predmetov ni, pač pa nekaj odlomkov, od katerih trije pripadajo zgornjim delom balzamarijev (G83, 958, 1516), eden pa spodnjemu delu steklene posodice (G97); lahko bi bil fragment vrča ali lonca s kvadratastim ostenjem, ostali so nedoločljivi (G98, 1369, 1370). Stekleni balzamariji so redki v naši pokrajini, poznamo ga iz groba v gomili 1 iz Čikečke vasi, ki je opredeljena v drugo polovico 2. stoletja (Horvat Šavel 1987, 309,T.2: 3) in iz groba v gomili iz Dokležovja (Pahič 1960-61, 112, T.6: 6) iz zgodnjega 2. stoletja. Fragment vrčka s kvadratnim ostenjem iz začetka 2. stoletja je znan iz gomile v Dobrovniku (Pahič 1960-61, 112, T.6: 2). Oljenka Ohranjen je le del oljenke, izdelane v kalupu z ohranjenim delom napisa FO(RTIS) na spodnji strani (G997). Oljenka, ki je bila najdena v jami SE 2 v sek. IV, sodi v tip pečatnih oljenk (Loeschcke tip IX in X), katerih glavni centri proizvodnje so bili v severni Italiji. Ta enostavni tip oljenke, ki ga je konec 1. stoletja in v začetku 2. stoletja v Italiji vse bolj izpodrival tip volutne oljenke, so upo- Čaše So manjših dimenzij in so se uporabljale kot namizne posode. Iz Gornjih njiv imamo 4 odlomke čaš gubank (G4, 54, 454, 1031), ki so vse rdeče žgane in imajo tanjše stene. V Carnuntumu in na grobišču Gerulata so podobne zastopane od 2. do 4. stol. (Kre-kovič 1998, 36, T. 27: 7-9). Druge čaše (G25, 67, 377, 600, 637, 1075, 1132) imajo ohranjen le spodnji del z ozko stojno ploskvijo. Sodijo v širok krog manjših posod. Večinoma so bile izdelane v domačih delavnicah, sivo ali rdeče žgane, njihova oblika je ponavadi jaj-časta (Gregl 1997 60). Vrči Del vrča (G1220) ustreza vrču z zahodnih ptujskih grobišč, ki jih je J. Istenič opredelila v skupino VE 12.4 in sodijo v flavijsko-tra-janski čas, tj. od druge polovice 1. stol. do druge polovice 2. stol. (Istenič 1999, 125, T. 65: 8). Tudi vrč iz predmarkomanskega obdobja iz ptujskega grobišča Rabeljčja vas iz groba 284 bi po obliki ustrezal našemu (Kujundžič 1982, T.22: 5). Podobni so iz Carnun-tuma (Ertl et al. 1999, 40, T. 47: 5 iz groba 87, T. 45: 2 iz groba 79) in so datirani v 2.stol. Vrč iz Gerulate je iz sredine 2. stol. (Kreko- vič 1998, 19, T.25: 1). V zgornjem delu ohrajeni vrč (G376) ustreza po obliki vrču iz Gerulate, ki je značilen za čas od druge pol. 2. stol.pa vse do 4. stol. (Krekovič 1998, 34, T.28: 4) in vrču iz Sv. Martina na Muri (Vidović 2003, kat. 97), ki je opredeljen v čas od 2. do 3. stoletja. V to skupino sodijo tudi lonci oziroma lončki z ročajem (G1, 1473, 1504), ki po obliki, izdelavi in okraševanju ustrezajo loncem domače proizvodnje, le da imajo ročaj, ki izhaja iz ustja, ga rahlo presega in se konča na najširšem obodu. Pladnji - krožniki Krožniki z navzven nagnjenimi, ravnimi ali usločenimi stenami in enostavnim ali uvihanim ustjem ter ravnim ali usločenim dnom proti sredini imajo večinoma na notranji površini rdeč premaz, ki je tudi na zgornjih dveh tretjinah zunanje površine (G19, 35, 52, 70, 80, 128, 357, 365, 367, 369, 370, 456, 541, 543, 544, 721-726, 732, 765, 849, 940, 1037, 1110, 1204, 1249-1251, 1305, 1493). Podobni so močno razširjeni v Panoniji. V uporabi naj bi bili od fla-vijskega časa ali od konca 1. stol. do 4. stol. in po obliki posnemajo pompejanske krožnike, ki so datirani od 2. st. pr. n. št. do 1. ali 2. st. n. št. (Istenič 1999, 119). Sklede Sklede so zastopane v večjem številu. Po obliki jih lahko razdelimo na več tipov. Varianta A - sklede polkroglaste oblike z zadebeljenim robom (G130, 730, 766, 1108, 1229) so pogoste v času konec 1. do sredine 2. stol. (Brukner 1981, 92, T. 79: 29-31). Varianta B - večje sklede z žlebljenim robom in zaobljenim dnom B (G39, 114, 272, 286, 1279) so značilne za čas tretje tretjine 1. stol. in za 2. stol. (Krekovič 1998, 30, T. 9-15; Brukner 1981, 93, T. 81: 41-49). Varianta C - sklede polkroglaste oblike z ovratnikom (G49, 118, 355, 364, 942, 1026, 1028, 1330) so značilne za konec 1. in za 2. stol. (Brukner 1981, 90, T. 75: 73-81, Schober 1995, 44, T.9: 9). Varianta D - sklede s prstanasto odebelitvijo na obodu (G165, 354, 362, 483, 727, 1020, 1108, 1248, 1319, 1338, 1485) posnemajo oblike terre sigillate Drag. 44 in so značilne za 2. polovico 1. stol do konca 3. stol. (Brukner 1981, 89, T. 73, 47-55). Varianta E - skleda (G356) posnema terro sigillato varianto Drag. 35 in je značilna za drugo pol. 1. stol do konca 2. stol. (Krekovič 1998, 24, T. 23: 8; Brukner 1981, 88 T. 72: 28-38; Schober 1994, 35, T. 2: 6, Istenič 1999, 96, sl. 79). Varianta F - skleda (G850) je v 1. stol. izdelana po tradiciji latenskega lončarstva (Brukner 1981, 92: T. 78: 12-18). Varianta G - skleda (G96, 851) ima prehod v spodnji del odebeljen in ostro poudarjen in je pogosta v času 1. stol. do začetka 2. stol. Varianta G (Brukner 1981, T. 73: 57-58). Varianta H - skleda (G546) posnema italsko terro sigillato. Zanjo imamo dobro primerjavo iz groba 581 iz Ptuja, ki je opredeljena v čas konec 1. in prvo pol. 2. stol. (Istenič 1999, 101, T. 125: 2). Pokrovi Pokrovi domače izdelave so ohranjeni fragmentarno. Večina jih ima gladko zunanjo površino (G53, 76, 141, 172, 547, 550, 658, 670, 673, 853, 857, 1058, 1114, 1374). Ločimo več variant. Varianta A - pokrovi imajo široke ploščate držaje (G550, 658, 1114) in zgodnejše oblike (Pahič 1960-61, 111, T. 5. 9). Varianta B - pokrovi so na zunanji površini okrašeni z metličenjem (G170, 672). Varianta C - pokrovi s čepastim ročajem in enostavnim robom (G141, 547, 853) imajo dobre primerjave iz ptujskega zahodnega grobišča in so datirani od 1. stol.do prve tretjine 2.stol. (Istenič 1999, 145, T. 34: 1, T. 143: 3). Melnice Ohranjenih je le nekaj melnic. Varianta A - melnica (G33) bi sodila v čas od 1. do 2. stol. (Krekovič 1998, 24-25, T. 4: 1,3), varianta B - melnica (G368) bi sodila v čas 3. stol. (Brukner 1981, 84, T. 61: 12)., varianta C - melnica (G728) pa v drugo polovico 2. stol. oziroma v začetek 3. stol. (Krekovič 1998, 24-25, T. 24: 3). Trinožniki Trinožniki so redki, čeprav jih štejemo med domačo izdelavo, ni niti eden ohranjen v celoti. Nekaj je nog (G16, 1079, 1316), ohranjena zgornja dela trinožnika (G1027, 1396) imata vodoravno in izvihano ustje, stene so rahlo poševne, prehod v dno je oster. Podobni iz Ptuja, Ivanec in Spodnje Nove vasi so opredeljeni v čas 2. stoletja (Istenič 1999, 144, T. 114: 6; Horvat Šavel 1978, 297, T.4: 2; Pahič 1978, T.10: 1). Lonci Lonci, ki nedvomno sodijo med uporabno kuhinjsko lončenino, so večinoma grobe fakture, izdelani so bili ročno in dodelani na lončarskem vretenu. Barva pečenja je od sive, sivo rjave, rumeno rjave do rdečkasto rjave, zaradi neenakomernega pečenja se pojavlja tudi več bravnih tonov. Prav v loncih najbolje opazimo nadaljevanje staroselske oziroma keltske lončarske tradicije, ki je najbolje razpoznavna v obliki in okraševanju. Najbolj pogost okras je metličenje (G3, 86, 139, 150, 247, 255-258, 382, 459-462, 657, 667, 683-686, 798, 800, 802, 804, 813, 871, 873, 948, 949, 959, 962, 970, 971, 979, 1039, 1040, 1042, 1046, 1082) vodoravne žlebljene linije (G38, 69, 162, 410, 420, 555-557, 574, 692, 693, 698, 801, 803, 805, 824, 826, 827, 981, 1002, 1060-1063, 1073, 1247, 1300, 1303). Takšen okras je zelo pogost na loncih s podeželja, poznamo jih iz najdišča v Ivancih (Horvat Šavel 1978, T. 7: 1, T. 8: 4, 6, T. 9: 4, T. 13: 4) in iz bližnjega madžarskega najdišča Ma-gyarszerdahelya (Horváth 1979, T. 24: 34/2, T. 27: 36/14, T. 34: 47/1, T. 36: 50/5). Kot okras se pojavljajo tudi valovnica (G571), plastične vdolbinice (G28, 687, 1043), kratke poševne zareze ali navpične črte, ki nastopajo skupaj z metličenjem. Le v enem primeru imamo okras, ki je narejen z zobatim koleščkom (G650) in ima dobre primerjave z lončkom iz gomile v Čikečki vasi (Horvat Šavel 1987, T. 2: 2) in z loncem iz gomile 15 iz Ratschendorfa (Schober 1995, 44, T.9: 2), ki je opredeljen v 2. stol. Večina loncev je jaj-často trebušaste oblike s kratkim vratom in izvihanim ustjem. Najbolj pogosti so lonci, ki imajo izvihan rob ustja. Ločimo lahko več variant oziroma tipov. Varianta A: zanjo je značilen blago poševen rob ustja, ki je oblo odebeljen (G10, 105, 110, 162, 461, 693, 696, 804, 813, 916, 1039, 1041, 1043, 1095, 1303, 1334, 1491). Ta vrsta loncev je precej razširjena in so pogosti v 1. stol. in prvi pol. 2. stol. (Brukner 1981, 104, T. 111: 25-35; Pahič 1978, 202, T. 2: 1; 5: 2). Varianta B: zanjo je značilen izvihan rob ustja, ki je pravokotno odrezan (G163, 255-257, 462, 685, 802, 803, 805, 806, 814, 821, 978, 1044). Varianta C: zanjo je značilen rahlo izvihan in zaobljen rob ustja (G28, 34, 69, 106, 239, 240, 247, 477, 571, 801, 807, 808, 920, 936, 968, 1042, 1247, 1379, 1486). Varianta D: rob ustja je zavihan navzdol (G459, 687, 698, 981, 1509). Varianta E: sem sodijo lonci z izvihanim ustjem, kjer je viden nastavek za pokrov (G478, 799, 810, 922, 1045, 1245), rob ustja je poševen in ostro profiliran (G238, 460, 479, 495, 570, 585, 686, 694, 703, 798, 809, 811, 824, 827, 915, 917, 972, 974, 975, 979, 1050, 1097, 1231, 1243, 1267, 1268, 1280, 1283, 1300, 1335), žlebljeni rob ustja je na notranji strani (G206, 973), na ustju so žlebovi na zunanji strani (G288, 829, 919, 1103), imajo horizontalen rob (G1098, 1104, 1199, 1230) ali pa so žlebovi na zunanji strani, kjer je rob ustja zavihan navzdol (G482, 683). Te oblike profilov so prav tako zelo razširjene in so znane v času med 2. in 4. stoletjem (Brukner 1981, 107, T. 121: 118-128). Varianta F: rob ustja je horizontalen, včasih tudi nažlebljen (G27, 584, 692, 790, 977, 1040, 1061-1063, 1099, 1242, 1492). Ta oblika je značilna za čas med 1. stol. in prvo tretjino 3. stoletja (Krekovič 1998, 17, T.7: 1-4). Čeprav smo lonce razporedili po oblikah robov ustij v več variant z različicami, je treba povedati, da te ne odsevajo tudi kronološkega zaporedja ali celo tipološkega razvoja, saj je imela ruševinska plast v glavnem premešan material. Povzetek Primerjava rimskodobnih najdb iz najdišča Gornje njive z drugimi podobnimi iz različnih najdišč je pokazala, da lahko rim-skodobno naselbino opredelimo v čas začetka 2. stoletja s trajanjem do sredine 3. stoletja. Za časovno opredelitev so pomembni rimski novec iz leta 193, bronasta kolenčasta fibula iz sredine 2. stol. in prve tretjine 3. stol., oljenka s konca 2. stol. do 3. stol. Za časovno opredelitev pa je pomembna tudi lončenina. Skromni izdelki iz terre sigillate (G656, 1032) so opredljeni v čas druge polovice 2. stol. in prvo polovico 3. stol. Vrči (G376, 1220) so opredeljeni v čas 2. stoletja. Sklede, varianta A, B, C in E (G130, 730, 766, 1108, 1229, 39, 114, 272, 286, 1279, 49, 355, 364, 942, 1026, 1028, 1330, 356), so značilne za čas konec 1. in 2. stoletje. Skleda varianta D ima širši časovni razpon in je bila v uporabi od druge polovice 1. stol. do konca 3. stol. Sklede variante G in H (G96, 851, 546) so pogoste na koncu 1. stol. do prve polovice 2. stol. Najstarejša je varianta F (G850), ki se je po vzoru latenskega lončarstva izdelovala v 1. stol. Tudi večina pokrovov (G550, 658, 114, 141, 547, 853) je s konca 1. stol. do prve tretjine 2. stol. Trinožniki (G1027) so iz 2. stol., prav tako pa tudi melnice (G33, 368, 728). Največ je bilo loncev, ki so večinoma grobe fakture, na površini nekaterih je okras metličenja, valovnice, plastičnih vdolbinic, poševnih zarez ali navpičnih črt. Po obliki so jajčasto trebušasti s kratkim vratom in izvihanim ustjem. Na podlagi različno oblikovanih izviha-nih robov ustij jih lahko razdelimo na več variant. Varianta A ima blag poševen rob ustja (G10, 105, 110, 162, 461, 693, 696, 804, 813, 916, 1039, 1041, 1043, 1095, 1303, 1334, 1491), varianta B ima izvi-han rob ustja, ki je pravokotno odrezan (G163, 255-257, 462, 685, 802, 803, 805, 806, 814, 821, 978, 1044), varianta C ima rahlo iz-vihan in zaobljen rob ustja (G28, 34, 69, 106, 239, 140, 147, 477, 571, 801, 807, 808, 920, 936, 968, 1042, 1247, 1379, 1486), varianta D ima rob ustja zavihan navzdol (G459, 687, 698, 981, 1509), varianta E ima na ustju nastavek za pokrov (G478, 799, 810, 922, 1045, 1245, 238, 460, 479, 495, 570, 585, 686, 694, 703, 798, 809, 811, 824, 827, 915, 917, 972, 974, 975, 979, 1050, 1097, 1231, 1243, 1267, 1268, 1280, 1283, 1300, 1335, 206, 973, 288, 829, 919, 1103, 1098, 1104, 1199, 482, 683), varianta F pa ima horizontalen rob ustja, ki je nažlebljen (G27, 584, 692, 790, 977, 1040, 1061-1063, 1099, 1242, 1492). Naštete lonce časovno uvrščamo v čas med 1. stol. in prvo tretjino 3. stol. Srednjeveško obdobje Branko Kerman Srednjeveška poselitev na Gornjih njivah je skoncentrirana na treh delih najdišča: severnem, osrednjem in južnem predelu (sl. 16). Iz severnega predela srednjeveške poselitve so znani naslednji objekti (SE 285, SE 244, SE 168, SE 286, SE 287, SE 289, SE 291, SE 245, SE 297, SE 288, SE 290, SE 283, SE 284 SE 243), z osrednjega predela (SE 43, SE 45 in SE 72) in z južnega dela najdišča (SE 282, SE 267, SE 247, SE 271, SE 314, SE 318, SE 280, SE 281, SE 273, SE 274, SE 277, SE 279, SE 311, SE 312, SE 313, SE 324, SE 317, SE 320, SE 321, SE 323). Srednjeveške strukture (vkopi) so bile vkopane v rumeno rjavo ilovico, ki je na naselbini geološka osnova. Od srednjeveških vkopov so se večinoma ohranila le dna vkopov, saj je srednjeveško kulturno plast, ki se je deloma nahajala v ornici, predvsem pa v temno sivkasti rjavi plasti pod ornico, kakor tudi strukture poškodovalo in uničilo globoko oranje in intenzivna obdelava njiv s kmetijsko mehanizacijo. Srednjeveške jame so bile zelo dobro razpoznavne v ilovnati geološki osnovi. Polnilo jam je bilo sestavljeno iz mastne temne humusne zemlje z veliko žganine, ki jo je zapolnjevala večja količina keramičnih odlomkov, v nekaterih pa so bile najdene tudi živalske kosti. Srednjeveške objekte lahko po obliki tlorisa ločimo v več skupin, kakršne so: jame s podolgovato ovalnim tlorisom (SE 43, SE 245, SE 168, SE 282, SE 285, SE 288, SE 267, SE 247), jame okroglih oblik (SE 45, SE 72, SE 243, SE 290, SE 245, SE 271, SE 314, SE 318, SE 280, SE 281), jame z ovalnim in nepravilnim tlorisom (SE 297, SE 273, SE 274) in jarki oziroma kanali (SE 277). Na najdišču se ob jamah pojavljajo tudi ognjišča oziroma kurišča (SE 286, SE 287, SE 289, SE 291, SE 244, SE 283). Znanih je tudi nekaj jam stojk, ki bi utegnile biti sestavni del srednjeveških objektov (SE 284, SE 311, SE 312, SE 313, SE 324) SE 317, SE 320 SE 321, SE 323, SE 324). Jame Med večje srednjeveške objekte, ki so bili odkriti na najdišču, sodi podolgovat - ovalen tip jam (SE 43 velikost 2, 10 x 1, 50 m, SE 245 velikost 1, 30 x 1, 48 m, SE 168 velikosti 1, 30 x 1, 20 m, SE 282 velikost 2, 36 x 1, 64 m, SE 285 velikost 2,00 x 1, 60 m, SE 288 velikost 1, 76 x 1, 60 m, SE 267 velikost 2, 92 x 1, 20 m, SE 247 velikosti 1, 26 x 0, 80 m). Jame imajo zaobljene vogale, robovi so ravno vkopani, dno je ravno, povprečna globina jam je 40 cm. Polnilo jam sestavlja črno rjava zemlja z veliko oglja in keramičnih odlomkov. Zraven podolgovatih se velikokrat pojavljajo tudi okrogle jame in jame nepravilnih oblik. Pri podolgovatih ovalnih jamah je treba ločiti jame brez ognjišča (SE 43, SE 247, SE 282) in jame z ognjiščem (SE 244, SE 285, SE 168, SE 283, SE 267). Med podolgovatimi ovalnimi jamami, ki nimajo ognjišča, izstopa jama (SE 273), ki pa ni do konca izkopana, ker leži zunaj meje najdišča. V jami velikosti 2,30 m x 1,90 m je bila odkrita le lončenina. K temu objektu je najverjetneje sodila jama nepravilne oblike (SE 274), v kateri so bili najdeni fragmenti lončenine in oglja. Večji izkopani objekt na najdišču je jama (SE 282), ki je podolgovato ovalne oblike, velika 2,40 m x 1, 45 m in globoka 0,40 m. Dno jame je ravno. Jama je bila zapolnjena s srednjeveškimi lonci in fragmenti lončenine in veliko oglja. V bližini jame (SE 282) so bile odkrite jame petih manjših stojk premera 14 cm (SE 311, SE 312, SE 313, SE 323, SE 324) in okrogli jami (SE 318 in SE 314), v katerih so bile najdene oblice, lep in lončenina. Ohranjene stojke bi utegnile biti sestavni del manjšega srednjeveškega objekta, ki mu je pripadala jama (SE 282). Teže je opredeliti jamo nepravilne oblike (SE 280), ki leži tik ob jarku (SE 279). Ker se jama stika z jarkom, obstaja možnost, da je jama del jarka. Ob dolgem jarku je bila odkrita še srednjeveška jama (SE 281), ki je okrogle oblike. Med večje objekte na najdišču sodi jama (SE 43), h kateri sta najverjetneje sodili bližnji jami okrogle oblike (SE 45 in SE 72). Jama (SE 43) je pravokotne oblike, velika je 2,20 m x 1,50 m, ima zaobljene vogale in ravno dno. Globina vkopa znaša 0,38 m. V polni-lu vkopa je bilo najdenih veliko odlomkov lončenine, oglja, lepa in oblic. Zelo bogata z odlomki srednjeveške lončenine je jama okrogle oblike (SE 45), nekaj fragmentov lončenine pa je znane iz okrogle jame (SE 72). Največji objekt na najdišču je podolgovata ovalna jama z ognjiščem (SE 267). Ima podaljšano in nekoliko dvignjeno južno stran, nekakšno stopnico, ki bi utegnila biti del vhoda v objekt. Jama je bila velika 3,20 m x 1,40 m in je ležala v smeri sever-jug. Stene jame so bile ravno vkopane v ilovnato osnovo. V vzhodnem vogalu jame je bila odkrita peč oziroma ognjišče velikosti 1,50 m x 0,30 m. Od peči se je ohranil le kup zdrobljenega glinastega ometa, zgornja plast peči je bila zapolnjena s temno sivim polnilom, v katerem je bilo veliko oglja, oblic in lončenine. Dno peči so tvorili večji in manjši kosi rdeče žganega glinenega ometa s pravokotno glineno ploščo in del plošče z zglajeno zunanjo površino. Predel, v katerem je bila peč, je bil poglobljen in je nižji od ostalega dela jame. Dvignjeni predel pa predstavlja 0,70 m širok rob oziroma nekakšna stopnica. S severnega predela srednjeveške poselitve na Gornjih njivah je pomembna jama (SE 285), ki se nahaja pred ognjiščem (SE 244). Jama (SE 285) je podolgovate ovalne oblike, velika je 2,20 m x 1,40 m in je plitvo vkopana v zemljo (globina 0,25 m). V polnilu jame je bilo veliko lončenine, hišnega lepa, oglja in oblic, in sicer predvsem v južnem vogalu jame. Sestavni del proti severu usmerjenega objekta je tudi okroglo ognjišče (SE 244) s premerom 1,30 x 1,30 m, ki je povezano z jamo (SE 285), večji del pa leži zunaj nje. Ob ognjišču je bila odkrita luknja za stojko (SE 284), ki bi utegnila biti del strešne konstrukcije nad jamo z ognjiščem. Podoben objekt z jamo in ognjiščem leži nekaj metrov zahodno od prvega. Jama je podolgovate ovalne oblike (SE 168), velika je 1,30 x 1,20 m in je plitvo vkopana v zemljo (0,20 m). V polnilu jame je bilo odkrita večja količina lončenine, hišnega lepa in oglja ter živalskih kosti. Objekt je obrnjen v smer vzhod-zahod. Ognjišče (SE 283) je okrogle oblike in velikosti 1 m in je povezano z jamo kot možnim delovnim prostorom, večji del pa v obliki polkroga leži zunaj jame. Skupna velikost jame in ognjišča znaša 2,40 m x 1,60 m. Jami z ognjiščem (SE 285) (SE 168) lahko opredelimo kot ognjišče oziroma kurišče z delovnim prostorom. Jami sta z ognjišči obrnjeni ena k drugi in sta osrednja objekta na južnem delu srednjeveške poselitve, ki ju obdajajo večja in manjša ognjišča oziroma kurišča (SE 286, SE 287, SE 289, SE 291) ter večje in manjše okrogle in ovalne jame (SE 245, SE 297, SE 288, SE 290, SE 289, SE 243). Ognjišča Jarki Sestavni del srednjeveških objektov so ognjišča, ki so ponavadi v vogalu hiše ali pa tudi zunaj objekta. Le jama SE 267 iz južnega dela srednjeveške poselitve ima ognjišče v vogalu jame. Kurišče je sestavljeno iz večjih kosov glinenega rdeče žganega ometa s pravokotno glineno ploščo in dela plošče z zglajeno zunanjo površino, kar kaže na trdnejšo konstrukcijo peči. Zgornji del peči prekriva ožgana zemlja, za katero je težko povedati, ali je ostanek kupole peči. Vsa ostala ognjišča (SE 286, SE 287, SE 288) so strnjena na severnem delu srednjeveške poselitve (SE 286, SE 287, SE 289, SE 291). Ognjišča so okrogle oziroma ovalne oblike, vkopana v zemljo, z veliko žganine in močno ožgano zemljo ob robovih. Posebno obliko imata ognjišči (SE 283, SE 244), kjer sta ognjišče in jama med seboj povezani v en objekt. Pred ognjiščem je jama, ki bi utegnila biti delovni prostor in hkrati odpadna jama pri kuharskih in drugih opravilih (prim. Jankovich 1991, 186-189, 3. kép: A 6; 6. kép: A 7). Za preprosta ognjišča oziroma kurišča iz Gornjih njiv kakor tudi za ognjišča z jamo bi lahko iskali primerjave v prosto stoječih pečeh na srednjeveških najdiščih vzhodne Evrope (Ruttkay 2002, 258-264; Fusek 2000, 128-129). Ognjišča oziroma kurišča iz Gornjih njiv se razlikujejo od značilnih samostojno prosto stoječih peči z delovnim prostorom, ki ima posebej vkopano in obdelano koritasto dno, ki je širše od peči. Okrogla peč je z ozkim kanalom povezana z delovnim prostorom. V teh pečeh se je največkrat peklo, sušilo, cvrlo^ Oblika teh peči se najpogosteje pojavlja na srednjeveških naselbinah na Madžarskem v času od 10. do 13. stoletja (Méri 1963, 273-281; La-szlovsky 1986, 227-246, Abb. 18-20; Fodor 1985, 51-70; Jankovich 1991, 186-189). Na severnem predelu najdišča med srednjeveškimi jamami potekata v smeri zahod-vzhod paralelno dva jarka (SE 277, SE 278 in SE 279). Prvi jarek (SE 278) je dolg 14 m, od njega se cepi krak, dolg 4 m, v smeri proti paralelnemu jarku. Daljši jarek (SE 279) je dolg 24 m in je na zahodni strani prekinjen s prehodom. Jarka sta drug od drugega oddaljena okrog 6 m. Povprečna širina jarkov je 0,50 m, globina pa do 70 m. Druga dva jarka (SE 25, SE 156, SE 227, SE 310; SE 152, SE 270, SE 229) potekata v smeri severozahod- jugozahod proti predelu antične naselbine in s posameznimi presledki oziroma prehodi merita v dolžino od 40 do 60 m. Večji in manjši jarki se pojavljajo na srednjeveških naselbinah na področju Karpatske kotline. Njihov namen in funkcija sta zelo različna, uporabljali so jih za odvajanje odvečne vode pri poplavah iz naselbin, kot jarke za zajetje rib pri upadanju večjih voda, kot ograde za živino (Ruttkay/Cheben 1992, 116; Ruttkay 2002, 267-269; Bencze 1999, 20-22, 40. kép; 41. kép). Najdbe iz jarkov na Gornjih njivah kažejo, da so nekateri jarki nastali že v času antične naselbine. Srednjeveška keramika iz jarka SE 277 pa kaže na možnost uporabe jarkov tudi v srednjem veku. Področje, na katerem leži antična, predvsem pa srednjeveška naselbina, je bilo zelo poplavno in močvirnato, saj naselbina leži ob vodotokih Kobiljanskega, Bukovniškega in Jošavske-ga potoka. Poplavno območje označuje samo ime bližnje vasi »Mostje« madž. »Hidveg«, ki neposredno govori o poplavnem območju. Verjetno so jarke uporabljali kot drenažne jarke za odvodnjavanje narasle vode od objektov pri obilnih padavinah, naraslih vodah ali poplavah navedenih potokov. Na naselbini iz Gornjih njiv so znane tri skupine srednjeveških objektov, ki so razporejeni na južnem, severnem in osrednjem delu najdišča. Objekte smo opredelili kot večje in manjše jame, ognjišča z jamo in ognjišča ter jarke. Večje srednjeveške objekte in spremljajoče manjše objekte je težko opredeliti kot bivalne objekte oziroma zemljanke, saj niti po velikosti niti po tlorisni obliki ne kažejo značilnosti tipičnih bivalnih objektov, kakršne poznamo na srednjevških naselbinah iz Slovaške (Ruttkay 2002a, 266-269), Češke (Ježek, Klápště, Tomášek 2002, 347-356) in Madžarske (Takács 2002, 280-282, 284-285; Sabján 2002, 320-331) v času od 11. do 13. stoletja. Srednjeveška bivališča oziroma hiše - zemljanke na teh najdiščih so kvadratne oziroma pravokotne oblike z okroglim ognjiščem oziroma pečjo, ki je bila največkrat v vogalu hiše. Poleg vkopane jame pa so bile sestavni del hišne konstrukcije tudi jame za lesene stojke, ki so nosile dvokapno streho, ki je segala do tal. Objekte iz Gornjih njiv lahko primerjamo s sorodnimi naselbinskimi ostalinami, na katerih se pojavljajo v glavnem jame in ognjišča, ki so bili odkriti v okolici Letenya na Madžarskem, denimo: Murszemenye-Hosszú-dulo, Murszemenye-Gály-parlag, Letenye-Egyeduta, Letenye-Korongi-tábla (Kvassay 2005, 245248, 2. kép: 2, 3; 3. kép: 1-9; 5. kép: 1-9; 6. kép:2-5; 7. kép:2-10; 8. kép:8-13) Objekte iz Gornjih njiv lahko opredelimo kot srednjeveške naselbinske ostaline, med katerimi pa ne moremo z gotovostjo prepoznati pravih bivalnih objektov. Odkritih je bilo sicer nekaj lu- kenj za stojke, ki dopuščajo majhno možnost, da bi utegnili biti bivalni objekti na naselbini nadzemni. Globoko oranje je namreč močno poškodovalo arheološke sloje in uničilo večino kulturnih ostalin, prejkone tudi večino stojk. Ali pa morda izkop ni zajel središča srednjeveškega naselja z bivalnimi objekti, ki leži nekje v neposredni bližini. Dokumentiranim srednjeveškim jamam je težko določiti pravi pomen. Glede na to, da je bila v njih najdena lončenina, bi lahko domnevali, da so rabile kot odpadne jame. Njihove funkcije pa z gotovostjo ni mogoče natančno opredeliti. Srednjeveške najdbe V izkopanih objektih na Gornjih njivah je bila odkrita predvsem lončenina. Med keramičnim gradivom prevladujejo lonci (G638, 1144-1158, 1350, 1351, 1375, 1419-1422, 1424-1444, 1446-1458, 1460-1466, 1469, 1471, 1487, 1517-1519, 1525, 1533-1542, 1543, 1544-1547), znani pa so še keramični fragment čaše (G1468), fragment vratu stekleničaste posode (G1548) in ustje vrča (G1453). Lončenina iz Gornjih njiv je izdelana iz dobro prečiščene in pre-gnetene gline, v katero so pomešani tudi drobnozrnati pesek in posamezna zrnca kremenčevega peska. Črepinja loncev je črne ali rjave barve. Lonci so bogato okrašeni. Debelina sten je tanka in je odvisna od velikosti in oblike posode. Zunanja površina posod je hrapava in groba na dotik. Večina loncev je bila narejena na ročno vrtečem vretenu. Med gradivom izstopa lonec (G1540), ki je bil v veliki meri izdelan prostoročno, glede na neravno oblikovano površino posode. Večina lončenine je neenakomerno žgana (neoksidacijsko), kar kaže lisasta obarvanost posodja, kljub temu pa je posodje dobro žgano, kar se odraža v trdnosti črepinj. Na posodju prevladuje siva, sivorjava, rdeče črna, rdeče rjava in rdeče (G1465, 1533, 1535, 1543, 1548) žgana lončenina. Lonci Med keramičnim gradivom iz Gornjih njiv prevladuje lončenina, ki jo lahko na osnovi raznolikosti oblik izvihanega ustja in tipov ustij razvrstimo v več skupin. Razvrstitev lončenine v posamezne skupine je le okvirna in začasna, saj znotraj navedenih skupin obstajajo sorodnosti, pa tudi raznolikosti, znotraj katerih bi lahko pri natančnejši analizi izločili še kakšno skupino, kakšno pa tudi združili. V skupino I uvrščamo lonce z izvihanimi ustji, pri katerih je rob ustja rahlo odebeljen in ravno ali poševno odrezan (G1542); ali pa se na robu ustja pojavlja žleb (G1444, 1452, 1455, 1457, 1539, 1544, 1545). Sorodne primerke poznamo iz gradiva najstarejših srednjeveških plasti na najdišču Podbočje-Stari grad (Guštin et al. 1993, 57, sl. 18, 3-5, 9, 15). Podobne oblike ustij so znane tudi na avstrijskem srednjeveškem najdišču Hollenegg, in sicer v skupini oblik robov ustij 2, ki je na podlagi razprostranjenosti podobnih primerkov iz Avstrije datirana v 12. stol. (Gutjahr/Tiefengra-ber 2003, 84-86). V čas od 11. do 12. stoletja so datirana podobna ustja iz madžarskih srednjeveških naselbin Rákospalota-Újmajor (Bencze 1999, 30, 9. Abb. 3, 5-7; 16. Abb. 4; 19. Abb. 1, 3; 21. Abb. 1, 3), Tiszacszlár-Bashalmon (Kavalovszki 1980, 44-47, 25. tábla. 6, 28. tábla. 4-6; 30. tábla. 3; 33. tábla 1- 6), Fenék (Jankovich 1991, 196, 7. kep. 3, 4; 10. kep. 2, 10; 11. kép. 7, 11) in iz naselbin v okolici Letenya iz 11. in 12. stoletja, denimo: Murszemenye-Hosszú-dulo, Murszemenye-Gály-parlag, Letenye-Egyeduta, Letenye-Koron-gi-tábla (Kvassay 2005, 248, 251, 4. kép: 6; 5. kép: 11, 12; 6. kép: 12, 13; 10. kép:3, 4, 9). V skupino II uvrščamo izvihana ustja loncev z bolj ali manj izrazitim spodrezanim prehodom v vrat, rob ustja je zaobljen in izbočen ali vbočen (G1437, 1439, 1460, 1461, 1517, 1518, 1537). Podobno oblikovana ustja skupine II zasledimo med keramičnim gradivom iz Podbočja-Stari grad in sodijo v čas od 12. do 13. stol. (Guštin et al. 1993, 57, Sl. 18, 13; Predovnik 2003, 58, kat. št. 30, 33, 47, 50, 51, 97, 103, 109). Sorodna ustja loncev iz 12. in 13. stol. pa so zastopana tudi na slovaškem najdišču Bohatá (Hrabovštiak 1961, 462467, Obr. 28. 6, 7, 12) in v keramičnem gradivu mlajšega horizonta (druga polovica 12. - prva polovica 13. stol.) naselbine Bíňa-Cénapart (Ruttkay/Cheben 1992, 112-113, T. IV, 4). V obdobje 11. in 12. stol. so opredeljena sorodna ustja loncev iz najdišč: Borzonce (Szoke 1996, 176-179, 58, 1, 3, 4; 59, 1), Nagykanizsa-Billa (Kvassay 2003, 143-148, 2. kép: 1, 2, 5; 3. kép: 2), Budaújlak (Kárpáti 2002, 587-595, 19. kép 99.71.23, 38, 4, 43, 17) in Kajárpécen-Pokolfa-domb (Takács 1993a, 226-227, 12. kép. 7), Tiszacszlár-Bashalmon (Kavalovszki 1980, 44-47, 25. tábla, 6), Murszemenye-Hosszú-dulo, Murszemenye-Gály-parlag, Letenye-Egyeduta (Kvassay 2005, 248, 251, 4. kép: 1, 4, 7; 5. kép: 15; 6. kép: 7) na Madžarskem. V skupino III uvrščamo lonce z odebeljenim izvihanim navzgor usmerjenim ustjem, prehod v vrat je odsekan (G147, 177, 178, 202, 273, 638, 779, 1144, 1153, 1155, 1156, 1164, 1428, 1454, 1543). V to skupino sodijo tudi lonci s tankim izvihanim robom ustja, ki je usmerjeno navzgor, prehod v vrat je odsekan (G1145, 1147, 1166, 1351, 1434, 1454). Dobro primerjavo za to skupino najdemo med starejšim keramičnim gradivom iz 13. stol. na najdišču Podbo-čje-Stari grad (Predovnik 2003, 58, kat. št. 19, 22, 32, 41) in tudi na madžarskih najdiščih Budaújlak (Kárpáti 2002, 587-595, 7. kép. 99.70.26, 32) 30. tábla. 8) in Fénék (Jankovich 1991, 187- 196, 12. kép. 2). Ustja loncev iz avstrijskega srednjeveškega najdišča Hollenegg so nekoliko bolj klekaste oblike in so datirana od 13. do 15. stol. (Gutjahr/Tiefengraber 2003, 110-111). V skupino IV sodijo lonci z izvihanim ustjem, rob ustja se polkro-žno ali koničasto zaključuje (kljunasto), prehod v vrat je izrazito spodrezan navznoter (G209, 1146, 1165, 1422, 1428, 1429, 1458, 1462, 1465, 1466). Tovrstna ustja so zelo sorodna z ustji iz skupine II, pri katerih je že viden spodsekan vrat, ki še ni tako izrazito kljunast. Nekaj primerjav najdemo v keramičnem gradivu iz Pod-bočja-Stari grad (Predovnik 2003, 58-59, kat. št. 28, 46, 47, 76, 109). Izrazito tipološko so razvrščena in obdelana ustja s spod-sekanim (kljunastim) vratom na najdišču Hollenegg (Gutjahr/Tiefengraber 2003, 91- 104) in Turmbauerkogel (Gutjahr/Tiefengraber 2004, 451-423, Abb. 9-12; Abb. 15-17; Abb. 23, 24), kjer so datirana predvsem v 13. stol. in začetek 14. stol. V skupino V uvrščamo obliko ustij, ki so izvihana navzven in imajo žleb na notranji strani, na robu ustja v sredini je izrazita ali nakazana koničasta izboklina. Prehod v vrat je poševno odsekan (G1154, 1350, 1446, 1525, 1533). Podobno oblikovana ustja se pojavljajo v srednjeveškem gradivu na madžarski srednjeveški naselbini Tiszacszlár-Bashalmon (Ka-valovszki 1980, 44-47, 19. tábla. 10; 20. tábla. 7), Rákospalota-Új-major (Bencze 1999, 30, 31. Abb. 2, 4). V skupino VI spadajo oblike lončenine, katerih ustje je izvihano in usmerjeno navzgor, nekatera ustja imajo tudi žleb na notranji strani. Vrat posode je zožen in kratek (bumerangasto oblikovan) (G1435, 1438, 1440, 1446, 1447, 1448, 1449, 1450, 1451, 1456, 1463, 1464). Tovrstna oblika ustij je zelo pogosta na najdišču Kajár-pécen-Pokolfadomb, ki je datirano na konec 12. stol. in v zadnjo tretjino 13. stol. (Takács 1993a, 209, 227, 7. kép. 1-7, 20-47, 8. kép. 1, 5, 10), pojavljajo pa se tudi na najdišču Budaújlak (Kárpáti 2002, 587-595, 6. kép. 99.70.1; 7. kép. 99.70.24; 8. kép. 999.70.17; 17. kép. 99.71.13, 99.71.54) in Tiszacszlár-Bashalmon (Kavalovsz-ki 1980, 44-47, 19. tábla. 1; 21. tábla. 7; 22. tábla 1, 2; 28. tábla 1, 7; 32. tábla. 2). Za VII. skupino so značilna čašasto oblikovana ustja loncev. Ustje je usmerjeno navzgor in kolenasto prehaja v vrat posode (G203, 207, 545, 1148, 1149, 1157, 1424, 1463). Ta oblika ustij je značilna za mlajšo fazo poselitve na slovanskem najdišču Bíňa-Cénapart (Ruttkay/Cheben 1992, 112-113, T. III, 5; T.IV, 8, 11). Pojavljajo pa se tudi na madžarskih naselbinah iz obdobja vladavine Arpado-vičev (11. do 13. stol.), in sicer na najdiščih Rákospalota-Újmajor (Bencze 1999, 30, 3. Abb. 4; 8. Abb. 5; 16. Abb. 1; 18. Abb. 3-5, 7, 8; 19. Abb. 2; 2; 28. Abb. 1, 2; 33. Abb. 1), Tiszacszlár-Bashalmon (Ka-valovszki 1980, 44-47, 21. tábla. 6; 25. tábla. 7) in na najdišču Budaújlak (Kárpáti 2002, 587-595, 23; kép. 99.72.33). V VIII. skupino sodi ustje, ki je blago izvihano in usmerjeno navzgor. Rob ustja se zoži in polkrožno konča (G1540). Lonec (G1540) je neornamentiran in v večji meri izdelan prostoročno, kar kažejo neravne površine ostenja lonca. Podobna oblika ustja je znana iz objekta 35 na srednjeveškem najdišču Bíňa-Cénapart in sodi v mlajši poselitveni horizont naselbine (druga polovica 12. - prva polovica 13. stol.; Ruttkay/Cheben 1992, 111, 112, T. IV, 1). Oblika je zastopana tudi na naselbinah Tiszacszlár-Bashalmon (Kavalo-vszki 1980, 44-47, 30. tábla. 2, 5) in Rákospalota-Újmajor (Bencze 1999, 30, 9. Abb. 2). V IX. skupino sodijo lonci, katerih ustje je izvihano, rob pa je odebeljen in se ovalno končuje v ravno odsekan vrat posode (G173, 411, 697, 1158, 1321, 1419-1421, 1426, 1427, 1430, 1431, 1441, 1455, 1458). Podobna ustja loncev so znana iz nekaterih madžarskih najdišč iz obdobja vladavine Arpadovičev, denimo: Ti-szacszlár-Bashalmon (Kavalovszki 1980, 44-47, 20. tábla. 1); Budaújlak (Kárpáti 2002, 587-595, 17. kép. 99.71.21); Fenék (Jan-kovich 1991, 196, 8. kép. 2; 11. kép 6) in Kajárpécen-Pokolfadomb (Takács 1993a, 220, 226-227, 12. kép. 13). V X. skupino uvrščamo lonce z izvihanim ustjem z žlebom za pokrov in profiliranim robom. Prehod v vrat je spodsekan (G1443, 1487, 1536, 1538, 1541). Podobna oblika ustja se pojavlja na slovaškem srednjeveškem najdišču Bíňa-Cénapart in je datirana v mlajši horizont naselja, to je v čas druge polovice 12. stol. in v prvo polovico 13. stol. (Ruttkay/Cheben 1992, 113, Obr. 2. obj. 23; T. 3). Zastopana je tudi na srednjeveških najdiščih iz obdobja vladavine Arpadovičev na Madžarskem, iz 11. in 12. stol., denimo: Budaújlak (Kárpáti 2002, 587-595, 17. kép. 99.71.13; 18 kép. 99.71.32); Fenék (Jankovich 1991, 196, 10. kép. 11, 12), Rákospalo-ta-Újmajor (Bencze 1999, 30, 3. Abb. 4; 8. Abb, 1, 5; 16. Abb. 1; 18. Abb. 2; 28. Abb. 1, 4); 31. Abb. 4; 37. Abb. 3), Kajárpécen-Pokolfa-domb (Takács 1993a, 226-227, 12. kép. 13) in Murszemenye-Hos-szú-dulo, Murszemenye-Gály-parlag (Kvassay 2005, 248, 251, 4. kép: 3; 5. kép: 11). Posebno, XI. skupino predstavlja ustje manjšega lonca, okrašeno z valovnico; usmerjeno je navzgor in upognjeno navznoter. Prehod v vrat posode je kolenasto oblikovan, na dnu posode je vtisnjen lončarski znak v obliki križa (G1547). Podobna posoda je znana na madžarski naselbini Veresegyház-Ivacs in je datirana v 10. in 11. stol. (Mesterházy 1983, 160-161, Abb. 18) Stekleničaste keramične posode in čaša Med srednjeveškim keramičnim gradivom iz Gornjih njiv sta znana dva fragmenta, ki ju uvrščamo med stekleničasto keramično posodje. Nagubano ustje stekleničaste posode, ki je blago izvihano in usmerjeno navzgor, rob ustja se polkrožno končuje (G1453), in fragment ozkega nagubanega vratu stekleničaste posode (G1548) imata dobre primerjave med podobnimi stekleničastimi primerki iz madžarskega najdišča Kajárpécen-Pokolfadomb, kjer so stekleničaste posode datirane v 12. in 13. stol. (Takács 1993a, 226- 227, 11. kép. 1- 4). Fragmentarno je ohranjena manjša čaša (G1468) z izvihanim in navzgor usmerjenim ustjem, ostenje čaše je rdeče sivo žgano. Lončarski znaki Na dnu osmih loncev iz Gornjih njiv so bili odtisnjeni plastični znaki (simboli), ki jih imenujemo lončarski znaki. Njihov pomen do danes še ni pojasnjen, čeprav so nekateri mnenja, da imajo magičen pomen, drugi pa menijo, da gre za znake izdelovalca -lončarja (Negri 1999, 50-52; Meduna 1997, 451-452). Na dnu loncev se največkrat pojavlja v različnih oblikah odtisnjeni motiv križa. Ena od oblik je odtisnjen znak križa na dnu lonca (G1158). Podoben odtis zasledimo na dnu posode iz madžarskih najdišč Borzonce (Szoke 1996, 178-179, 59, 1) in Fenék (Jankovich 1991, 196, 13. kép. 8). Pojavlja se tudi motiv križa v krogu (G1547), ta motiv je odtisnjen tudi na dnu lonca iz naselbin Fenék (Jankovich 1991, 46, 13. kép. 1) in Tiszacszlár-Bashalmon (Kavalovszki 1980, 44-47, 26. rajz. 5). V dveh primerih se pojavlja v krogu križ, ki je pomaknjen iz osi in predstavljata kolo (G1375, 1534). Zanimiv je odtis motiva velikega križa na pravokotnem polju, okrog katerega so v nišah manjši križi (G1536). Na dnu loncev se pojavlja še motiv kolesa (G1546), cvetnega motiva (G1151), mreže (G1540) in strehasti motiv (G1432). Okras na lončenini Velika večina lončenine iz Gornjih njiv je ornamentirana. Najpogostejša okrasna tehnika na lončenini so pasovi vrezanih vodoravnih linij (žlebovi), ki so največkrat na trebuhu in vratu posode (G1152, 1154, 1155, 1157, 1158, 1421, 1426, 1427, 1430, 1431, 1438, 1442, 1457, 1460, 1461, 1464). Ta oblika okrasa je zelo pogosta na lončenini iz madžarskih naselbin iz obdobja Arpadovičev (11. do 13. stol.), denimo: Rákospalota-Újmajor (Bencze 1999, 30, 16. Abb. 1; 19. Abb, 3; 21. Abb. 3; 26. Abb. 2, 3; 31. Abb. 1-5; 34.Abb. 2; Budaújlak (Kárpáti 2002, 587-595, 6. kép. 99.70. 1, 3; 10 kép. 99.70. 9, 8, 21; 23. kép. 99.72.333, 54), Tiszacszlár- Bashal-mon (Kavalovszki 1980, 44-47, 17. tábla. 1, 2; 23. tábla. 12, 13, 17; 28. tábla. 9, 10; 33. tábla. 5), Fenék (Jankovich 1991, 196, 7. kép. 1, 3-5; 8. kép. 2, 4, 5- 6; 10. kép. 12; 11. kép 10, 13), Kajárpécen-Pokolfadomb (Takács 1993a, 226-227, 8. kép. 1, 5, 6; 12. kép 2, 3, 7), Borzonce (Szoke 1996, 178-179, 58, 1-4; 59, 1), Murszemen-ye-Hosszú-dulo, Murszemenye-Gály-parlag, Letenye-Egyedu-ta, Letenye-Korongi-tábla (Kvassay 2005, 248, 251, 4. kép: 6; 5. kép: 12, 15; 6. kép: 13; 10. kép:3, 7), in na slovaškem najdišču Bíňa-Cénapart (Ruttkay/Cheben 1992, 112-113,T. I, 3; T. II, 7; T. III, 5; T. IV, 8; T. V, 1, 3; T.VI, 10; T. VII, 10; T. X. 2). Drugi najpogostejši okras je kombinacija linije poševnih odtisov in žlebov (G177, 178, 1150, 1153, 1156, 1166, 1517, 1533, 1536-1539, 1542, 1543, 1545). Podoben okras je znan na keramiki iz slovaške naselbine v Bíňa-Cénapart (Ruttkay/Cheben 1992, 112, T. III, 1, 4; T. IV, 5; T. VI, 7, 8, 11) in na keramiki iz srednjeveških naselbin na Madžarskem, denimo: Budaújlak (Kárpáti 2002, 587-595, 17. kép. 99.71. 21, 54), Tiszacszlár-Bashalmon (Kavalovszki 1980, 44-45, 17. tábla. 4), Fenék (Jankovich 1991, 196, 10. kép. 6;) in Rákospalo-ta - Újmajor (Bencze 1999, 30, 19. Abb. 1). Okras, ki ga sestavlja več poševnih linij odtisov (G1165), bi lahko primerjali z okrasom na posodi iz najdišč Bíňa-Cénapart (Ruttkay/Cheben 1992, 112, T. 1, 1) in Rákospalota-Újmajor (Bencze 1999, 30, 19. Abb. 5). Okras valovnice z vodoravni žlebovi (G1419, 1420, 1433, 1437, 1454, 1547) je znan tudi na loncu iz naselbine Bíňa-Cénapart (Ruttkay/Cheben 1992, 112, T. IV, 9, 12, T. VI, 4; VII, 2, 3, 12, 13, X, 5) in na lončenini iz naselbin: Tiszacszlár-Bashalmon (Kavalovszki 1980, 44-45, 18. tábla. 1, 3; 23. tábla. 12; 25. tábla 1; 30. tábla 1, 7), Fenék (Jankovich 1991, 196, 10. kép. 8, 13, 11. kép. 8, 11), Rákospalota-Új-major (Bencze 1999, 30, 6. Abb. 2; 21. Abb. 1) in Murszemenye-Hosszú-dulo, Murszemenye-Gály-parlag, Letenye-Egyeduta, Letenye-Korongi-tábla (Kvassay 2005, 248, 251, 4. kép: 4; 5. kép: 13; 6. kép: 11; 10. kép:6). Okras poševnih odtisov nohta in vrezanimi plitvimi linijami (G1428, 1544, 1545) je znan na loncu iz naselbin Fenék (Jankovich 1991, 196, 11. kép 7), Bíňa-Cénapart (Ruttkay/Cheben 1992, 112, T. II, 5,T. V, 7). Znan je tudi okras odtisov šila (koleščka) (G1436). Primerjave za takšen okras najdemo med starejšimi primerki lončenine na najdišču Podbočje-Stari grad (Predovnik 2003, 58, kat. št. 8, 9, 10) na madžarskih naselbinah: Tiszacszlár-Bashalmon (Kavalovszki 1980, 44 - 45, 20. tábla. 3, 12, 21. tábla. 7 - 9, 25. tábla. 4, 28. tábla. 1, 31. tábla. 11, 13, 15),), Kajárpécen-Pokolfadomb (Takács 1993a, 226 - 227, 8. kép. 9; 11. kép. 1, 12. kép. 2) in Murszemen-ye-Gály-parlag (Kvassay 2005, 248, 251, 5. kép: 14) ter na slovaški srednjeveški naselbini Bíňa-Cénapart (Ruttkay/Cheben 1992, 112, T. V, 2, T. VI, 12). Med zanimivejše ornamente na lončenini sodi okras v obliki črke »S« (prekinjena valovnica) v kombinaciji z vodoravnimi žlebovi linij (G1541). Kovinske najdbe Na Gornjih njivah je bilo odkritih nekaj kovinskih predmetov, ki so se pojavili na predelu srednjeveške poselitve. Koničast bronast gumb (G1520) je bil najverjetneje del noše. Med hišno okovje lahko uvrstimo železno pločevino z zakovico (G1467), železno okovje (G1522, 1527), ploščat rahlo ukrivljen predmet (G1521), ključavnico z zatičem (G1528), železen klin z zanko (G1532), železen ploščat obroč (G1555) in fragment železnega obroča (G1556). Med orodja uvrščamo fragmente železnih nožev (G1529, 1530) in fragmente železnih šil (G1553, 1554). Fragment ostroge (G1552) iz Gornjih njiv lahko opredelimo kot del oborožitve. Ostroga ima ohranjen le kratek piramidalen trn z delom loka. V slovenskem prostoru sta znani podobni ostrogi v srednjeveškem gradivu iz Podbočja-Stari grad (Guštin 1993, 61, sl. 26, 7) in Piramide v Mariboru (Strmčnik Gulič 1997, 83, sl. 6, 15). Po GoBlerjevi tipološki razvrstitvi ostrog s trnom lahko uvrstimo naš primerek v skupino F ostrog s kratkim trnom in ukrivljenim locnom. Najboljšo primerjavo pa najdemo v tipu ostroge FIIc/c1. Ta tip ostrog je značilen za čas druge polovice 12. in prve polovice 13. stoletja (GoBler 1998, 557-558, T. 13, 296). Sklep Srednjeveška naselbina na Gornjih njivah se razprostira na južnem, osrednjem in severnem delu najdišča. Vsaka skupina objektov je zase zaključena celota. Na severnem delu najdišča se pojavljajo predvsem jame, povezane z ognjišči, in ognjišča, ki jih obdajajo najverjetneje odpadne jame. Vsem drugim objektom na najdišču pa je težko določiti funkcijo. Velikost objektov in njihova tlorisna zasnova ne dopuščata možnosti, da bi šlo za ostanke bivalnih objektov. Prav tako nam izkopani objekti ne povedo veliko o organiziranosti in arhitekturni zasnovi srednjeveškega naselja. Lončenino iz Gornjih njiv smo na podlagi oblikovanega ustja razvrstili v več skupin. Primerjava lončenine, okrasa na lončenini z drugimi podobnimi najdišči, predvsem iz Madžarske in Slovaške, je pokazala, da lahko srednjeveško naselbino iz Gornjih njiv časovno opredelimo v čas od 11. do 13. stoletja. Tipološke značilnosti loncev, oblikovanost ustij in raznolikost ornamentov kažejo, da lahko v 11. in 12. stol. uvrstimo lončenino prve skupine, za katero so značilni lonci z izvihanimi ustji (G1444, 1452, 1455, 1457, 1539, 1542, 1544, 1545), in ustja loncev druge skupine, ki imajo spodrezan vrat (G1437, 1439, 1460, 1461, 1517, 1518, 1537), ter nekatere lonce iz desete skupine (G1443, 1487, 1536, 1538, 1541), ki sicer spominjajo na keramične forme iz 8. in 9. stol., vendar je ta oblika lončenine značilna za 11. in 12. stol. (Szoke 1996, 176-179, 58, 1, 3, 4; 59, 1; Kvassay 2005, 248, 251, 4. kép: 6; 5. kép: 11, 12; 6. kép: 12, 13; 10. kép:3, 4, 9). V to časovno obdobje sodi tudi lonec z okrasom valovnice na ustju (G1547), prostoročno izdelan in neo-krašen lonec iz skupine osem (G1540) in fragment čaše (G1468). Tudi ornament vrezanih vodoravnih linij (žlebovi) in valovnice kažejo na kombinacijo motivov, ki se je pojavila v 9. stol, ohranila pa se je vse do 12. stol. (Szoke 1996, 176-177). V nekoliko mlajše časovno obdobje (čas 12. in 13. stol.) pa lahko uvrstimo lončenino tretje skupine z odebeljenim izvihanim navzgor usmerjenim ustjem, prehod v vrat je odsekan (G147, 177, 178, 202, 273, 638, 779, 1144, 1145, 1147, 1153, 1155, 1156, 1164, 1166, 1351, 1428, 1434, 1454, 1543, 1454), lonce četrte skupine z izvihanim ustjem, katerega rob se polkrožno ali koničasto končuje (kljunasto ustje), prehod v vrat je izrazito navznoter spodrezan (G209, 1146, 1165, 1422, 1428, 1429, 1458, 1462,1465, 1466), lonci pete skupine z obliko ustij, ki so izvihana navzven in imajo žleb na notranji strani; na robu ustja v sredini je izrazita ali nakazana koničasta izboklina (G1154, 1350, 1446, 1525, 1533), lonce šeste skupine z ustjem, ki je izvihano in usmerjeno navzgor, nekatera ustja imajo tudi žleb na notranji strani in zožen vrat v obliki bumeranga (G1435, 1438, 1440, 1446, 1447, 1448, 1449, 1450, 1451, 1456, 1463, 1464), čašasto oblikovana ustja loncev sedme skupine, ustje je usmerjeno navzgor in kolenasto prehaja v vrat posode (G203, 207, 545, 1148, 1149, 1157), lonce devete skupine, kate- rih ustje je izvihano, rob pa je odebeljen in se ovalno končuje v ravno odsekan vrat posode (G173, 411, 697, 1158, 1321, 1419-1421, 1426, 1427, 1430, 1431, 1441, 1455, 1458), in keramični fragment čaše (G1468), fragment vratu stekleničaste posode ter fragment ostroge s piramidalnim trnom (G1556). Zastopanost lončenine v polnilih objektov kaže na mešanje gradiva dveh časovnih obdobij, zato posameznih jam in ognjišč ne moremo uvrstiti v določeno fazo poselitve. Radiokarbonska analiza 14C vzorca oglja iz polnila jame SE 282 (izvedel jo je laboratorij Ruđer Bošković v Zagrebu) zajema čas med letoma 1150 in 1280. Jama SE 282 je bila ena izmed materialno najbogatejših, v njenem polnilu je bilo zastopanih več oblik ustij loncev (G1524-1541), ki so večinoma osnova za tipološko in časovno opredelitev lončenine in časovno datacijo srednjeveške naselbine. Na podlagi rezultatov 14C lahko sklepamo, da je bila jama SE 282 uporabljana in zapolnjena v času od konca 12. stoletja do konca 13. stoletja. Katalog struktur Opisi jam, ognjišč, peči, ruševin, vodnjaka so urejeni kronološko in po sektorjih oziroma kvadrantih. Vse risbe struktur so v merilu 1:50, razen kjer ni navedeno drugače. Prazgodovinsko obdobje Skromno zastopane prazgodovinske strukture in posamezne najdbe v plasti ornice, ki jih opredeljujemo v čas bakrene in srednje bronaste dobe, so se pojavile v južnem delu najdišča, in sicer v sektorju I, IV, V in VIII. Odkrite so bile večje in manjše jame, katerih namembnosti nam ni uspelo razvozlati. Posamezne najdbe pa najdemo razpršene po celotnem izkopu najdišča. Sledove najstarejše poselitve, ki smo jo časovno uvrstili v čas bakrene dobe, imamo v sektorju I (jama SE 132) in v sektorju IV (jama SE 49, kjer so bakrenodobne najdbe skupaj z bronasto-dobnimi). Ostale prazgodovinske strukture uvrščamo v čas bronaste dobe SektorI SE 132 - jama Odkrita Je bila v sektorju I, kv. 15/16. Jama je bila ovalne oblike, velikosti 1,54 x 1,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo nekaj cm globoko. Polnilo je bilo siva ilovica z odlomki bakrenodobne lončenine: 6 ostenj posode, 2 ostenji posode z okrasom bradavice (G36, 37). Zunaj struktur v plasti št. 1 (spodnji del ornice) je bilo nekaj fragmentov keramike, ki jih lahko pripiše-mu temu najstarejšemu obdobu; v kv. 14 je bilo ostenje posode z držajem (G89); v kv 15: 1 ostenje posode s trakastim ročajem (G87), 1 vretence (G93); v kv.16: ostenje posode (sl. 22); v 24: 1 dno posode (G115); v kv. 31: fragment kamnitega rezila s hrbtom (G103) iz rožnatega roženca. 22 Ostenje posode, sek. I, kv. 16. A B A B SE 16 - jama Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 41/44. Jama je bila nepravilne oblike, velikosti 0,64 x 0,70 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m globoko. Polnilo je bilo svetle barve z odlomki prazgodovinske lončenine. SE 49 - jama Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 55/56. Jama je bila okrogle oblike v velikosti 2,90 x 1,70 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m globoko. Polnilo bilo je temno rjave barve z žganino, ogljem in odlomki lončenine. Pregled lončenine je pokazal, da v jami prevladujejo odlomki keramičnih posod iz časa bakrene dobe: skledi (G1168, 1169), spodnji del lonca (G1173), dno posode (G1184), odlomki skled (G1174, 1179), okrašena ostenja posod (G1170, 1171, 1172, 1176, 1178, 1198), ročaja (G1177, 1195), odlomki ustij posod (G1190) in zajemalka z držajem (G1175). Nekaj najdb lahko uvrstimo v bronasto dob: odlomek skodele (G1167), od- lomki ustij posod (G1180, 1186-1188, sl. 23-26), več odlomkov dna posod (G1181-1183, 1193, 1194). V jami je bil tudi nedoločljiv valjast predmet iz gline (G1192), odlomek pokrova (G1191) in 2 kosa hišnega ometa. Ker med odpiranjem jame mlajšega vkopa ni bilo videti, lahko predvidevamo, da je vkop v času bronaste dobe na istem mestu uničil že starejšega ali pa so bile bronastodobne najdbe nasute v jamo. V jami smo našli tudi odlomek rim-skodobnega ustja (G1185). v_BW \ \ A B 23 Ustje posode, sek IV., kv. 55, 24 Del ustja posode, sek. IV, kv. 25 Ustje posode, sek. IV, kv. 55, 26 Ustje posode, sek. IV, kv. 55, SE 49. 55, SE 49. SE 49. SE 49. B A B AB C D SE 32 - jama Odkrita Je bila v sektorju IV, kv 42/43. Jama je bila okrogle oblike, velikosti 1,20 x 1,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m globoko. Polnilo je bilo temno rjave barve z drobci žgane zemlje in žganine ter odlomkov bronastodobne lončeni-ne: del posodice z izvihanim ustjem, pod katerim je okras navpičnih plastičnih reber z zarezami (G1142), 2 dna (G1140, 1141), 11 ostenj ter okrogel glinast preluknjan obesek (G1143). "C starost BP 3145±110; kalibracija BC 1530-1250; Institut Rudjer Bošković, Zagreb, 2000. SE 51 - jama Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 55/58. Jama je bila ovalne oblike, velikosti 1,40 x 1,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,18 m globoko. Polnilo je bilo temno rjave barve z žganino in ogljem ter odlomki bronastodobne lončenine: zgornji del sklede (G1161), del ustja, 2 dni in ostenje posode. (d'à SE 83 - jama Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 59. Jama je bila okrogle oblike, velikosti 0,50 x 0,40 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo svetlo rjave barve z odlomki bronastodobne lončenine: ostenje posode s trakastim ročajem, okrašeno z razčlenjenim nalepljenim rebrom (G1160), odlomek dna posode (G1208), okrašeno ostenje posode (G1209) in 11 ostenij različnih posod. V spodnjem delu ornice je bilo v bližini prazgodovinskih jam nekaj kamnitih najdb: brus iz rjavega kreme-novega peščenjaka, kamnito jedro (G1317) iz rjavega roženca z vključ-ki jaspisa in odlomki prazgodovinskih posod: del sklede (G1324), dno (G1325), ostenje posode, okrašeno z rebrom (G1323), V rimskodobnem objektu SE 18 je bilo nekaj prazgodovinskih najdb, in sicer okrašeno ostenje posode (G1013), kamnit odbitek (G1276), v srednjeveški jami SE 45 pa je bil del kladivaste kamnite sekire (G1197) iz svetlo zelenega serpentinita z rjavimi vključki. A A B A B A B SE 70 - jama Odkrita je bila v sektorju V, kv. 74. Jama je bila podolgovate oblike, velikosti 1,34 x 1,40 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m. Polnilo je bilo sive barve s prazgodovinsko lončenino. SE 134 - jama Odkrita je bila v sektorju V, kv. 98. Jama je bila okrogle oblike, velikosti 1,56 x 1,70 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m globoko. Polnilo je bilo rjave barve z odlomki bro-nastodobne keramike: 8 okrašenih ostenij posod (G1398, sl. 27, 28), 6 ročajev posod, 17 dnov različnih posod (G1399 (sl. 29), 1401, 1402), 136 ostenij različnih posod (sl. 30), lonček (G1400) in 4 ustja različnih posod (sl. 31-33). 27 Okrašeno ostenje, sek. V., kv. 98. 28 Okrašeno ostenje posode, sek. V., kv. 98., SE 134. 29 Odlomek dna posode, sek. V., kv. 98., SE 134. 30 Ostenje posode, sek. V., kv. 98., SE 134. 31 Ustje posode, sek. V., kv. 98., 32 Ustje posode, sek. V., kv. 98., 33 Ustje posode, sek. V., kv. 98., SE134. SE 134. SE 134. B A A B B A B SE 248 - jama Odkrita je bila v sektorju V, kv. 72/83. Jama je bila ovalne oblike, velikosti 0,60 x 0,40 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,14 m globoko. Polnilo je rjave barve z odlomki prazgodovinskih posod: 13 ostenij posod, okrašeno ostenje posode in dno posode. V ornici, predvsem v njenem spodnjem delu je bilo v bližini prazgodovinskih jam nekaj odlomkov prazgodovinske keramike: okrašeno ostenje posode (sl. 34), 4 odlomki ustij različnih posod (G1377, sl. 35-38), dno posode (sl. 39), kamnit odbitek (G1378) iz sivega roženca, dno posode (sl. 40), 10 ostenij posod (sl. 41), odl.dna posode (sl. 42), ročaj posode (sl. 43-44), odlomek ostenja posode z ročajem (G1385), kamnito AU \ B jedro (G1394) iz sivega roženca, odlomek vijčka (G1395), odlomek skodelice (G1397), dno posode (sl. 45), okrašeno ostenje posode (sl. 46). V srednjeveški jami SE 72 je bilo okrašeno prazgodovinsko ostenje posode (G1376). 34 Ornam. ostenje, sek. V, kv. 72. 35 Ustje posode, sek. V, kv. 72. 36 Ustje posode, sek. V, kv. 72. 37 Ustje posode, sek. V, kv. 72. 38 Ustje posode, sek. V, kv. 72. 39 Dno posode, sek. V, kv. 72. 40 Dno posode, sek. V, kv. 80. 41 Del posode z držajem, sek. V, kv. 83. 42 Prevrtano dno posode, sek. V, kv. 84. 43 Ročaj, sek. V, kv. 85. O 44 Del ročaja, sek. V, kv. 85. 45 Dno posode, sek. V, kv. 99. 46 Okrašeno ostenje z držajem, sek. V, kv. 99. A B SE 129 - jama Odkrita je bila v sektorju VIII, kv. 124/129. Jama je bila nepravilne oblike, velikosti 2,30 x 0,75 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,18 m globoko. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine, hišnega ometa in bronastodobne lončeni-ne: 12 ostenij posod. Prazgodovinske najdbe, predvsem ostenja različnih posod, so bile razpršene v ornici, med njimi je bila tudi kamnita ploščata sekira (G1407) iz temno zelenega serpen-tinita s črnimi vključki. Sektor XI Sektor XIII Sektor XIV Sektor XV Prazgodovinske najdbe, predvsem ostenja različnih posod, so bile razpršene v ornici, med njimi je bil kamnit odbitek (G1445) iz rdečega Skromne prazgodovinske najdbe, predvsem kot ostenja različnih posod, so bile razpršene v ornici, med njimi je bil kamnit odbitek (G1484) iz rožnatega roženca. V plasti ornice je bil fragm. kamnite sekire kladivastega tipa (G1500) iz svetlo sivo zelenega serpentinita s črnimi in rjavimi vključki. V tem sektorju je bil v ornici kamnit odbitek (G1505) iz rjavega rožen-ca in nekaj ostenij prazgodovinskih posod. Sektor XVI Sektor XVII Sektor XVIII Prazgodovinske najdbe, predvsem kot ostenja različnih posod, so bile razpršene v ornici, med njimi je bila ploščata kamnita sekira (G1511) iz zelenega tufa. Nekaj prazgodovinskih najdb, predvsem kot ostenja posod, je bilo razpršenih v ornici, med njimi je bila kladivasta kamnita sekira (G1523) iz svetlo zelenega serpentinita s črnimi vključki. V tem sektorju je bila ena sama najdba, in sicer v kv. 256: kamnit odbitek (G1531) iz sivega roženca. A A B roženca. Rimska doba Rimskodobne strukture in posamezne najdbe v plasti, ki jih opredeljujemo v čas od 2. do sredine 3. stoletja, so se pojavile v osrednjem delu najdišča, in sicer v sektorjih I, II, III, IV in XIII. SektoiI V ornici in v spodnjem delu ornice Je bilo precej odlomkov rimskodobne lončenine: kv. 1: 6 ostenij; kv. 2: 10 ostenij; kv. 3: 25 ostenij, 1 dno, 3 ročaji (G79); kv. 4: pladenj (G80), 38 ostenij, 3 okrašena ostenja, 2 ustji; kv. 5: odlomek žel. predmeta (G104), 3 dna (G81), odlomek stekla (G83), 7 okrašenih ostenij, 53 ostenij različnih posod; kv. 5,6,10,9 (iz profila): ustje (G82); kv. 10: odlomek žel. predmeta (G84), 9 okrašenih ostenij, 2 ustja, 141 ostenij, 3 spodnji deli posod (G85-88); kv. 11: 66 ostenij, 4 ustja, 3 dna, 5 okrašenih ostenij; kv. 12: 19 ostenij, 2 ustji; kv. 13: 1 ustje, 6 ostenij, kv. 14: 18 ostenij, 1 dno; kv. 15: 1 dno (G90), 10 ostenij, 1 ustje; kv. 16: 1 dno (G91), 1 ustje (G92), odlomek stekla (G97), 7 ostenij; kv. 17: 38 ostenij, kv. 18: 1 okrašeno ostenje, 1 ustje, 23 ostenij; kv. 19: 5 ustij (G105-108), 3 dna (G109), 2 okrašeni ostenji, 83 ostenij; kv. 24: gumb pokrova (G116), skleda (G118), ročaj (G123), 12 ustij (G110-114, 119- 122, 124, 126; sl. 47, 48), ostenje čaše gubanke (G117), 5 dnov (G125, 127), 32 okrašenih ostenij, 324 ostenij, 73 kom. hišnega lepa; kv. 25: 23 ostenij; kv. 26: 3 dna (G94), 2 ustji, 62 ostenij; kv. 27: 6 ostenij; kv. 28: 3 ostenja; kv. 29: odlomek stekla (G98), 3 ostenja, 1 dno; kv. 30: 2 žel. žeblja (G100, 101), 3 ustja, 33 ostenij, kv.31: 71 ostenij; kv. 32: odlomek žel. predmeta (G95), 2 ustji (G102), 3 okrašena ostenja, 1 ročaj, 1 dno, 56 ostenij; kv. 33: pladenj (G128), 5 ustij (G129-133), 5 dnov (G134-138), 28 okrašenih ostenij, 165 ostenij; kv. 19-24 (iz profila) 8 okrašenih ostenij, 80 ostenij. 47 Ustje lonca, sek. I, kv. 19, 24. 48 Ustje lonca, sek. I, kv. 19, 24. SE 19 - vodnjak Odkrit Je bil v sektorju I, na meji kv. 14 in 15. Na površini, tik pred geološko osnovo, se je pojavil kot temna okrogla lisa s premerom 3,00 m. Jama je bila zapolnjena s temno sivo in zelenkasto mastno ilovico, pri 2,30 m globine so se pojavili leseni deli, ki so segali do 3,50 m globoko. Vodnjak sestavljajo ravne do 1,20 dolge, 0,28 m široke in do 0,10 m debele deske, ki so vodoravno položene ena vrh druge, tako da so tvorile kvadratno obliko v velikosti 1,20 x 1,40 m. Leseno konstrukcijo so na notranji strani utrjevala vertikalno položena do 0,30 m debela bruna, ki so bila na spodnji strani ošiljena. Kot je pokazala analiza izbranih vzorcev za določitev vrst lesa (Levanič/Ču-far tu str. 133), so za vodnjak uporabili hrastov les in les črne jelše. Na osnovi radiokarbonske in dendro-kronološke analize izbranih vzorcev je ugotovljeno, da naj bi vodnjak nastal v času med letoma 90 in 110. V polnilu vodnjaka in na samem dnu je bilo precej najdb: vrč (G1), lonec (G10), kamnit brus (G2) iz sivo rjavega kremenovega peščenjaka (Petru, tu str. 135), zgornji del lončka (G3), odlomek čaše gubanke (G4), 13 odl. ustij različnih posod (G5-9, 11, 27-30), noga trinožnika (G16), deli dveh pokrovov (G24, 26), 5 dnov različnih posod (G18, 20-23), del pladnja (G19), spodnji del čaše (G25), 15 okrašenih ostenij (G12, 13, 15, 17), 8 odlomkov opeke (G31, 32), železen ročaj vedra (G14), 91 ostenij različnih posod in 64 kom. hišnega lepa. ZV/ // //Z // / /T^c i \U / A B SE 20 - ruševina Ker je večina ruševine v sek. II, je obravnavana v celoti pri opisu stra-tigrafskih enot tega sektorja. SE 23 - ruševina Ležala je v sektorju I, na meji kv. 25, 26 in 31, 32. Bila je nepravilne oblike, velikosti 3,44 x 2,30 m. Pojavila se je v spodnjem delu ornice z debelino 0,12 m. Sestavljajo jo sivo rjava ilovica, kosi tegule in imbreksov, večja žganina (kot ostanek lesene de- ske), oglje in rimskodobna lončeni-na: odlomek melnice (G33), odlomek ustja (G34), pladenj (G35) ter 24 odlomkov ostenij različnih posod. C14 starost BP 1855±160, kalibraci-ja AD 70-250 AD, Institut Rudjer Bo-šković, Zagreb. SE 26 - jama Odkrita je bila v sektorju I, kv. 26. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,60 x 0,52 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,13 m. Polnilo je bilo sive barve z žganino in drobnimi odlomki rimskodobne lončenine. SE 27 - jama Odkrita je bila v sektorju I, kv. 32. Jama je bila okrogle oblike, velikosti 0,40 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m. Polnilo plitvejše ovalne jamice je bilo sive barve, v kateri so bili delci oglja, drobci hišnega lepa ter lončenina: pla-denj (G70), 4 ustja (G68, 69, 71, 72) in ostenje posode. B\ A B A B A B A B A A B SE 53 - luševina Odkrita je bila v sektorju I, kv. 19. Ruševina je bila nepravilne oblike, velikosti 1,30 x 1,30 m. Verjetno je ostanek večjega objekta SE 20, ki je bil v neposredni bližini. Pojavila se je v ornici z debelino 0,20 m. Polnilo je bilo sive barve, v njem so bili drobci žganine, hišnega prežganega ometa in lončenine. SE 76 in 77 - jami Odkriti sta bili v sektorju I, kv. 32. Jama SE 76 je bila okrogle oblike, velikosti 1,10 x 1,00 m. Jama SE 77, ki je bila v neposredni bližini, je prav tako bila okrogle oblike, velikosti 0,30 m v premeru. Obe sta bili vkopani v geološko osnovo do 0, 27 m. Polnilo pa je črne barve z žganino in nekaj odlomki rimskodobne lon-čenine: 7 odl. razbitega lončka, 8 ostenij. SE 93 - jama Odkrita je bila v sektorju I, kv. 13 in delno v kv. 14. Jama je bila podolgovate oblike, velikosti 2,32 x 1,34 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,16 m. Polnilo je bilo sive barve z žganino, hišnim lepom in drobnimi odlomki rimskodobne lončenine. SE 133 - jama Odkrita je bila v sektorju I, na meji kv. 10 in 11. Pod večjo sivo površino z oznako SE 80, ki je segala 0,08 m pod površino s polnilom sive ilovice in pepelom, se je nahajala jama SE 133, ki je bila podolgovate oblike, velikosti 1,60 x 1,50 m. Vkopa- na je bila v geološko osnovo 0,10 m. Polnilo je bilo sive barve z žganino, opečeno ilovico, opeko in odlomki lončenine: melnica (G73), odlomki ustij (G74, 75), zgornji del pokrova (G76), dna posod (G77, 78), 44 ostenij in več kosov hišnega lepa. / / / A B A B B A B A V sektorju je bilo še nekaj jam: SE 22 je ležala v kv. 28, vel. 1,04 x 0,80 m, bila je okrogle oblike, vkopana v geološko osnovo 0,30 m s polnilom temno sive barve, SE 60 je ležala v kv. 18, vel. 0,66 x 0,54 m, bila je pravokotne oblike, vkopana v geološko osnovo 0,30 m, s polnilom sive barve, SE 62 je ležala v kv. 11, vel. 0,60 x 0,40 m, SE 63 je ležala v kv. 11, bila je podolgovate oblike, vel. 1,20 x 0,60 m, vkopana v geološko osnovo in s polnilom sive barve 0,12 m; vse te jame so neopredeljene. SE 22 - jama SE 60 - jama SE 62 - jama U SE 63 - jama \ A B A B B A A B A B , A ; B A B Nekaj je tudi manjših jamic, ki jih opredeljujemo kot stojke: SE 59 je ležla v kv. 32, vel. 0,42 x 0,34 m, SE 85 je ležala v kv. 3 vel. 0,32 x 0,40 m, SE 86 je ležala v kv. 3, vel. 0,40 x 0,30 m, SE 87 je ležala v kv. 3, vel. 0,40 x 0,28 m, SE 88 je ležala na meji kv. 3 in 4, vel. 0,30 x 0,20 m, SE 89 je ležala na meji kv. 3 in 4, vel. 0,20 x 0,18 m, SE 90 je ležala v kv. 13, vel. 0,22 x 0,22 m, SE 91 je ležala v kv. 2, vel. 0,42 x 0,30 m, SE 92 je ležala v kv. 2, vel. 0,25 x 0,25 m, ki jih glede na ostale strukture v bližini opredeljujemo v rimsko obdobje. SE 59 - stojka SE 85 - stojka SE 86 - stojka SE 87 - stojka SE 88 - stojka t SE 89 - stojka SE 90 - stojka SE 91 - stojka SE 92 - stojka V ' ) X^ J y B ( ) Ax_y A B Sektor II V ornici in v njenem spodnjem delu je bilo precej odlomkov rimskodob-ne lončenine: kv. 6: 18 ostenij, odl. ustja (G142); kv. 7: 23 ostenij; kv. 8: 2 odl. ustja z ostenjem (G143), 39 ostenij, 2 dela dna (G144-145); kv. 9: 25 ostenij, 1 odl. dna (G149), 1 odl. ustja (G148); kv. 21: 35 ostenij; kv. 22: 1 opeka, 33 ostenij, 1 odl. dna; kv. 23: 86 ostenij, 1 okrašeno oste-nje, 1 ustje, 1 dno; kv. 34: 59 ostenij, 2 okrašeni ostenji, 1 sp. del posode; kv. 35: 37 ostenij, 1 dno. A A A ^^ / _ _ \ B B A B A B A B AB B A AB AB A B AB Odkrita je bila v sektorju II, kv. 6 v ornici kot 10 cm debela ruševina lepa, opeke, opečene zemlje z odlomki lončenine, velikosti 3,54 x 1,98 m. Pod ruševino je bila do 7 cm debela plast žganine z ogljem, nato je sledila do 5 cm debela plast opečene zemlje, pod katero je bila od 6 do 9 cm debela plast rdeče zemlje. Peč je imela v zgornjem delu leseno kaloto, ometano z glino, ki se je med nanosom zemlje in zaradi obdelovanja njiv razpotegnila in sploščila. Kot je pokazal prerez, sodi med obliko dvodelnih vertikalnih peči (ki A so okrogle ali v obliki elipse) z 1,00 m dolgim kuriščem ali prefurijem, ki je imel v tlorisu polkrožno obliko in je segalo 0,70 m globoko. Setavljala pa ga je siva mastna zemlja z drobci lepa, oglja in žganine. V prerezu je imelo kurišče obliko pravokotne kotanje, ki se je pri dnu zožila. Na peči in v njej so bile rimskodobne najdbe: 1 okrašeno ostenje (G139), 36 odl. ostenij različnih posod (G140), pokrov (G141). 14C starost BP 1880±70, kalibraci-ja AD 60-240 AD, Institut Rudjer Bo-šković, Zagreb. SE 28 - jama Odkrita je bila v sektorju II, kv. 6. Jama je bila podolgovate oblike, velikosti 0,60 x 0,30 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,50 m globoko. Polnilo je bilo sive barve z drobci hišnega lepa in ostenjem lončenine. B A B A B A B SE 79 - jama Odkrita je bila v sektorju II, na meji kv. 6 in 9. Jama je bila okrogle oblike, velikosti 0,55 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,38 m globoko. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine, hišnega lepa in ostenjem lončenine. A B SE 29 - jama Odkrita je bila v sektorju II, kv. 9. Jama je bila okrogle oblike, velikosti 0,80 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,90 m globoko. Polnilo je bilo sive barve z drobci hišnega lepa, opeke (G654, 655), rim-skodobnega ostenja posode (G652) in dna z ostenjem (G653). VA I i SE 30 - jama Odkrita je bila v sektorju II, kv. 9. Jama je bila okrogle oblike, velikosti 1,10 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,32 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci hišnega lepa, rimskodobne lončenine: 12 odl. ostenja, odl. dna z ostenjem (G146) in srednjeveškim ustjem lonca (G147). \ B A A A B B A B SE 20 - luševina Odkrita je bila v sektorju I,II, kv. 1921, 22-24, 33-35. Bila je nepravilne oblike, velikosti 14 x 12 m. Pojavila se je že v spodnjem delu ornice z debelino 0,20 m. Ruševino je sestavlja siva ilovica z rimsko opeko, hišnim prežganim ometom, večjimi kamnitimi oblicami, večjimi in manjšimi kosi žlindre ter večjim številom razbite lončenine. V kv. 23 je bila man-dibula goveda (Dirjec, tu str. 136). Po odstranitvi ruševine so se v sivo rjavi ilovici pojavile večje in manjše jame (SE 54-58, 95, 121) in peč (SE 122), ki je verjetno bila talilna peč. Ruševina z jamami in pečjo je večji gospodarski objekt, kjer se je talila ruda. Ker gre za večji objekt, ki se razprostira tudi v sektor I, ga pri obravnavi najdb zaradi boljše preglednosti obravnavamo po posameznih kvadrantih in objektih. "C starost BP 1995±120; kalibracija BC 170-130 AD; Institut Rudjer Bo-šković, Zagreb 2000. Kv 19: čaša (G67), dno z ostenjem (G61), del čaše (G54) Kv. 19/24: odl. ustja z ostenjem (G39, 43, 44, 52), odl. dna z ostenjem (G66) Kv. 24: del lonca (G38), skleda (G49), pokrov (G53), 13 odl. ustja z ostenjem (G40-42, 45-48, 56, 57), 8 odl. dna z ostenjem (G58-60, 6265), 1 ročaj, 27 odl. okrašenih ostenij (G50, 51, 55), 236 odl. ostenij. Kv. 20: spodnji del lonca (G150), zgornji del lonca (G162), del pokrova (G161), 8 dnov z ostenjem (G151-153), 14 ustij z ostenjem (G156-160), 2 odl. ročaja (G154, 155), 19 okrašenih ostenj in 80 ostenj. Kv. 21: zgornji del lonca (G163), zgornji del sklede (G165), deli razl. pokrovov (G170, 172), noga z ostenjem (G174), 12 odl. ustij z ostenjem (G168, 169, 173), 4 odl.dna z ostenjem (G171, 176), 7 okrašenih ostenij (G167, 175), 33 ostenij in 1 nedoločljiv žel. predmet. Kv. 22: zg. del vrča (G182), vrček (G185), zg. del pladnja (G197), čaši (G600, 637), 37 odl. ustij z ostenjem (G177-181, 186-193, 202-215), 23 odl. dna z ostenjem (G195, 196, 198-201, 218), 2 odl. ročajev (G183), 52 okrašenih ostenij (G184, 194, 217), 104 oste-nja in opeka (216). Kv. 23: 3 zgornji deli loncev (G255-257), deli skled (G298, 299, 301, 354356, 358-364, 366, 371), vrč (G376), deli pladnjev (G357, 365, 367, 369, 370), 14 odl. pokrovov (G397-409), 187 odl. ustij (G219-254, 259-272, 274-295, 297, 302, 303, 372-375, 378-381, 383, 392, 410-412, sl. 4952), odl. ročajev (G386, 387, 389- 391, 393, 394, 396, 419), čaše (G323, 329, 335, 377), 93 odl. dna (G304-322, 324-328, 330-334, 336-353, 395, 413-418), deli melnic (G368, 388), 372 okrašenih ostenij (G296, 300, 382, 384, 385) in 1280 ostenij. C14 starost BP 1995±120, kalibracija BC 170-130 AD, Institut Rudjer Bo-šković, Zagreb Kv. 34: spodnji del lonca (G420), zgornji deli loncev (G459-463), deli skled (G457, 458, 469, 470, 472475, 483, 485, 508)), deli pladnjev (G471; odl. pokrovov (G513, 514), čaše (G442, 448, 476), odl. ročajev (G533-539), 82 odl. ustij (G464, 478-482, 484-507, 509-512, 516, 517, 519532, 639), 56 odl. dna (G421-441, 443-447, 449-453, 603, 641), 197 okrašenih ostenij (G465-468, 515, 518), del uteži (G540) in 604 ostenja. C14 starost BP 1800±75, kalibracija AD 120-340 AD, Institut Rudjer Bo-šković, Zagreb Kv. 35: zgornji deli loncev (G570, 571, 574, 583), deli skled (G542, 546), deli pladnjev (G541, 543, 544), odl. pokrovov (G547-552), odl.ročajev (G553, 554), 57 odl. ustij (G558, 560569, 572, 573, 575-580, 582, 584592, 628-636, 640, sl. 53), 47 odl. dna (G593-599, 601, 602, 604-624), 120 okrašenih ostenij (G555-557, 559, 625, 626), 382 ostenij in nedoločljiv železen predmet (G627). Kv. 6, 9, 20, 23, 34 (iz profilov): 2 odl. ustij (G645), 6 odl. dna (G642-644). Kv. 5, 10, 19, 6, 9, 20 (iz profilov): 6 odl. ustij (G647-649), 2 odl. dna (G646). 49 Ustje lonca, sek. II, kv. 23, SE 20. 50 Ustje lonca, sek. II, kv. 23, SE 20. 51 Ustje lonca, sek. II, kv. 23, SE 20. 52 Ustje lonca, sek. II, kv. 23, SE 20. 53 Ustje lonca, sek. II, kv. 35, SE 20. SE 54 - jama Odkrita je bila v sektorju II, kv. 20. Bila je nepravilne okrogle oblike, velikosti 1,32 x 1,50 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,15 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci žgani-ne, oglja, hišnega lepa, 3 kom. opeke, dno rimske lončenine (G739) in 3 fragmenti zobov goveda (Dirjec, tu str. 136). SE 57 - jama Odkrita je bila v sektorju II, kv. 23. Bila je ovalne oblike, velikosti 2,50 x 1,70 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,40 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci žga-nine, hišnega lepa in rimskodobne lončenine: skleda (terra sigillata) (G656), odl. ustja (G659), odl. pokrova (G658), orn. ostenje (G657, 665, 666), 6 ostenij različnih posod in 4 kom. opeke (G660-663). V jami SE 57 (pod ruševino št. 20) je bil tudi prazgodovinski odl. ustja z ostenjem (G664). SE 58 - jama Odkrita je bila v sektorju II, na meji kv. 21 in 22. Bila je pravokotne oblike, veli- / kosti 3,00 x 1,70 m. Vko- / pana je bila v geološko osnovo 0,12 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci hišnega lepa, žganine in rimskodobne lončenine: lonček (G650), odl. ustja (G651) in 4 ostenja. V jami je bil zob goveda (Dirjec, tu str. 136). ' * > "Í0 SE 95 - stojka Odkrita je bila v sektorju II, kv. 21. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,30 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,15 m globoko. Polnilo je bilo sive barve. A A B A B A B A B A B SE 121 - jama Odkrita je bila v sektorju II, na meji kv. 34, 35 in 36. Bila je nepravilne oblike, velikosti 2,50 x 1,70 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,40 m globoko. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine, oglja, hišnega lepa in rimskodobne lončenine: deli loncev (G667), odl. dna (G668), skleda (G669), del sklede (sl. 54) pokrov (G670), odl. ustja z ostenjem (G671), 5 okrašenih ostenij in 33 ostenij. "C starost BP 1620± 60, kalibracija AD 380-540 AD, Institut Rudjer Bo-šković, Zagreb. 54 Del sklede, sek. II, kv. 34, 35, SE 121. r-Qm \ /v^ O ) v ( ) / SE 122 - peč Odkrita je bila v sektorju II, v kv. 23 in delno v kv. 22.Bila je okrogle oblike, velikosti 2,50 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,50 m. Polnilo je bilo sive barve. Na površini so peč sestavljale: žganina, kamnite oblice, žlindra, opeka in rimskodobna lončenina: zgornji deli loncev (G683-687, 692, 693, 698, 699), deli pladnjev (G721-726), deli pokrovov (G672 -674), deli melnic (G749, 750), 2 ročaja (G747), 57 odl. ustij (G677, 694-697, 700-720, 727, 728, 730-732, 748, 751-763), 31 odl. dna (G676, 678-682, 733-738, 740- 746), 99 okrašenih ostenij (G675, 688-691, 729) in 342 ostenij. Sledi podobno polnilo kot na površini, pri dnu so bile večje kamnite oblice, močnejša žganina in žlindra. 14C starost BP1680±85, kalibracija AD 240-440 AD, Institut Rudjer Boško-vić, Zagreb. I L if B A B A D C A B SE 156, 227, 227a, 310 - jarek Jarek smo sledili od sek. XVII (SE 310), XVI (SE 227), XIV (SE 156) do sektorja II. Dolg je bil do 36 m, širok do 0,30 m in globok do 0,70 m. Vzporeden je bil z jarkom SE 270, 152. Polnilo je bilo sive barve z drobci lepa in žga-nine. V sek. II so bile v jarku tri stoj-ke vkopane v geološko osnovo s premerom do 0,30 m. SE 55 - jama Jama SE 55 je ležala v kv. 20, vel. 0,70 x 0,54 m, SE 56 je ležala v kv. 21, vel. 0,70 x 0,30 m in SE 78 je ležala v kv. 6 vel. 0,40 x 0,40 m; vse so neopredeljene, vendar bi glede na rimskodobne strukture v njihovi bližini sodile tudi v ta čas. A B SE 56 - jama 1 C D 2 E F 3 B B '"-A A B Sektor III-IV SE 18-21 - luševina - objekt V ruševini - objektu SE 21 je bila prazgodovinska- bronastodobna lončenina, in sicer v kv. 36: okrašeno ostenje, v kv. 37: ostenje, kv. 48: 2 ostenji, kv. 49: 1 dno, 1 ostenje. Na površini območja kvadrantov 36-37 in 49-48 je bila koncentracija večjih kamnitih oblic, gradbenega materiala in večja količina rimsko- dobne lončenine. Ruševina v velikosti 17 x 7 m se je nadaljevala v sek. IV, in sicer jo zasledimo v kv. 47, 52 in 53 kot SE 18. Vkopana je bila v geološko osnovo od 0,70 m do 0,10 m. Polnilo je bilo sive barve, v njem so bili do 0,30 m globoko drobci oglja, žganina, kosi opeke in hišnega lepa ter precej rimskodobne lončenine. / / / / M 1:100 / ( O \ cfip o ^ 8 ■ Olû • ^ , V çfo Y ^ ■ I" = <5 \ c: B A A B A B kv. 36: del skodele (G766), del pladnja (G765), del pokrova (G771)), 4 deli ročajev (G772-775), 21 odl. ustij (G764-767, 776-779, 781; sl. 55-63), 18 odl. dna (G768-770, 780; sl. 64, 65), 37 okrašenih ostenj in 306 ostenj. Kv. 37: zgornji del lonca (G790), del pladnja (G786), odl. ročaja (G788), 14 odl. ustij (G782-785, 789, 791-793, 797; sl. 66-68), 5 odl. dna (G787, 794, 795), 11 okrašenih ostenij (G796) in 46 ostenij. 55 Ustje lonca, sek. III, kv. 36, SE 18-21. 56 Ustje lonca, sek. III, kv. 36, SE 18-21. 58 Ustje lonca, sek. III, kv. 36, SE 18-21. 59 Ustje lonca, sek. III, kv. 36, SE 18-21. 61 Ustje lonca, sek. III, kv. 36, SE 18-21. 64 Dno lonca, sek. III, kv. 36, SE 18-21. 67 Ustje lonca, sek. III, kv. 37. 62 Ustje lonca, sek. III, kv. 36, SE 18-21. 65 Dno lonca, sek. III, kv. 36, SE 18-21. 68 Ustje lonca, sek. III, kv. 37. 57 Ustje lonca, sek. III, kv. 36, SE 18-21. 60 Ustje lonca, sek. III, kv. 36, SE 18-21. 63 Ustje, sek. III, kv. 36, SE 18-21. 66 Ustje lonca, sek. III, kv. 37. Kv. 47: odl. ročaja (sl. 69, 70), zgornji del lonca (G1016), 16 odl. ustij (G1015, 1017-1019, 1022, 1023; sl. 7173) deli skled (G1020, 1021), del čaše, 12 odl. dna (G1012, 1014, 1024, 1025; sl. 74, 75), 2 dela pokrovov (sl. 76), 54 okrašenih ostenij in 183 ostenij (G1011). 69 Ročaj, sek. IV, kv. 47, SE 18. .1 70 Ročaj, sek. IV, kv. 47, SE 18. 71 Ustje lonca, sek. IV, kv. 47. k 72 Ustje lonca, sek. IV, kv. 47, SE 18. 75 Dno lonca, sek. IV, kv. 47. 73 Del skodele terre sigillate, sek. IV, kv. 47, 52. 76 Pokrov, sek. IV, kv. 47, SE 18. 74 Dno lonca, sek. IV, kv. 47. Kv. 48: 75 odl. ustij (G806-811, 814818, 820-823, 825-828, 830-845, 890, 904-906, 909-912), zgornji deli loncev (G798-805, 812, 813, 819, 824, 829), skodele (G846-848, 850852), deli pokrovov (G853-858), 65 odl. dna (G859-889, 891-901, 908, 913; sl. 77), 160 okrašenih oste-nij (G903, 907), del ročaja (G902), del pladnja (G849), odlomek žrmlje (G914) in 509 ostenij. 77 Dno lonca, sek. III, kv. 48, SE 21. Kv. 49: zgornji deli loncev (G915-920), deli skled (G941, 942), zgornji del steklene posodice (G958), pokrov (G943), odl. ustij (G921, 924, 928-936, 938), pladenj (G940), odl. ročajev (G944-946), odl. dna (G947-957), 55 okrašenih ostenij (G939) in 182 ostenij. Kv. 50: zgornji deli loncev (G968, 972, 973), 8 odl. dna (G960-964), spodnji deli loncev (G959), 14 odl. ustij (G965-967, 969, 974-976; sl. 78-80), 19 okrašenih ostenj (G970, 971) in 95 ostenj. 78 Ustje lonca, sek. III, kv. 50, SE 21. 79 Ustje lonca, sek. III, kv. 50, SE 21. 80 Ustje lonca, sek. III, kv. 50, SE 21. Kv. 51: zgornji deli loncev (G977, 979, 981), skodela (G982), 31 odl. ustij (G978, 980, 984, 985, 989; sl. 81, 82), 12 odl. dna (G983, 988, 990, 991), 54 okrašenih ostenij (G987), 170 ostenj in del trinožnika. 81 Ustje lonca, sek. III, kv. 51, SE 21. 82 Ustje lonca, sek. III, kv. 51, SE 21. Kv. 62: 1 ustje, 2 okrašeni ostenij in 5 ostenij. Kv. 63: 2 dni, 1 okrašeno ostenje in 11 ostenij. Kv. 64: 3 odl. ustij (G993), 2 odl. dna (G992) in 6 ostenij. Kv. 65: 1 ročaj, 1 odl.dna, 1 odl.ustja, 2 okrašeni ostenji in 23 ostenij. Kv. 46: del pokrova (G1008, 1010), 2 odl. dna (G1007), 3 odl. ustja (G1009). Kv. 52: 3 deli pladnjev (G1037, 1038), zgornji deli loncev (G1039-1042, 1060-1063), 49 odl. ustij (G1043-1056, 1064, 1083, 1084, 1086-1088, 1107, 1273, 1281; sl. 83-101), del mel-nice (G1030, 1087, 1092; sl. 102-104), 3 deli ročajev (G1085, 1089; sl. 105, 106), 30 odl. dna (G1068-1078, 1090; sl. 107, 108), deli pokrovov (G1057-1059, 1065-1067; sl. 109), 94 okrašenih ostenij (G1080-1082, 1091, 1093), sklede (G1026, 1028, 1029, 10321036), deli trinožnikov (G1027, 1079), čaša (G1031), 254 ostenij in odl. brusa (G1094). 83 Ustje lonca, sek. IV, kv. 52. 84 Ustje lonca, sek. IV, kv. 52. 85 Ustje lonca, sek. IV, kv. 52. 86 Ustje lonca, sek. IV, kv. 52, SE 18. 88 Ustje lonca, sek. IV, kv. 52, SE 18. 87 Ustje posode, sek. IV, kv. 52, SE 18. 89 Ustje lonca, sek. IV, kv. 52, SE 18. 90 Ustje lonca., sek. IV, kv. 52, SE 18. 91 Ustje lonca, sek. IV, kv. 52, SE 18. 92 Ustje lonca, sek. IV, kv. 52, SE 18. 93 Ustje lonca, sek. IV, kv. 52, SE 18. 94 Ustje lonca, sek. IV, kv. 52, SE 18. 95 Ustje lonca, sek. IV, kv. 52, SE 18. 96 Ustje lonca, sek. IV, kv. 52, SE 18. 97 Ustje lonca, sek. IV, kv. 52, SE 18. 98 Ustje lonca, sek. IV, kv. 46, 47, 52, 53, SE 18. 99 Ustje lonca, sek. IV, kv. 46, 47, 100 Ustje lonca, sek. IV, kv. 52, 53, 101 Ustje lonca, sek. IV, kv. 46, 52, 53, SE 18. SE 18. SE 14. 104 Dno m SE 18. , sek. IV, kv. 52, 102 Del melnice, sek. IV, kv. 52, SE 18. 105 Del ročaja, sek. IV, kv. 52, SE 18. 106 Del ročaja, sek. IV, kv. 52, SE 18. 103 Del melnice, sek. IV, kv. 52, SE 18. 107 Dno lonca, sek. IV, kv. 52,53, 109 Del pokrova, sek. IV, kv. 52, SE 18. SE 18. 108 Dno lonca, sek. IV, kv. 46,47,52,53, SE 18. Kv. 53: zgornji deli loncev (G1095-1099), sklede (G1108, 1109), čaše (G1132, 1133), pladenj (G1110), deli pokrovov (G1113, 1114), del trinožni-ka (G1129), železn predmet (G1121), svinčen obesek (G1139), 32 odl. ustij (G1002-1004, 1100-1107, 1111, 1112, 1134 -1138; sl. 110, 111), deli ročajev (G1122-1125), 25 odl. dna (G1115-1120, 1128, 1130-1133), 52 okrašenih ostenij (G1126, 1127), 253 ostenij, železen že-belj (G1368). Kv. 60: 4 ostenja. Neopredeljena jama SE 61 je ležala v sektorju III, kv. 36, bila je okrogle oblike, velikosti 0,60 x 0,80 m, s polnilom sive barve in lepom in bi lahko sodila v rimsko obdobje. 110 Ustje lonca, sek. IV, kv. 53, SE 18. 111 Ustje lonca, sek. IV, kv. 53, SE 18. Sektor IV V ornici in v njenem spodnjem delu je bilo precej odlomkov rimskodob-ne lončenine; kv. 38: 2 ustij, 1 odl. dna, 2 okrašeni ostenji, 16 ostenij; kv. 39: 7 odl. ustij (G1212-1214), 2 okrašeni ostenji in 57 ostenij in tudi kost (talus) svinje (Dirjec, tu str. 136); kv. 40: 7 odl.ustij (G1215, 1216), 3 odl. dna (G1217), 5 okrašenih ostenij, 44 ostenij, železen žebelj (G1358), neopredeljen žel. predmet (G1359); kv. 41: zgornji del vrča (G1220), držaj pokrova (G1221), 5 odl. ustij, 1 dno, 6 okrašenih ostenij, 46 ostenij, železen žebelj (G1360), nedoločljiv žel. predmet (G1361); kv. 42: 4 odl. dna (G1224), nedoločljivi železni predmeti (G1237, 1239, 1241), železni žeblji (G1238, 1240), 4 odl. ustij, 1 ročaj, 1 okrašeno ostenje in 37 ostenij; kv. 43: 1 odl. dna, 1 odl. ustja, 1 okrašeno ostenje,18 ostenj delov žel. okovja (G1362); kv. 44: 6 odl. ustja (G1222, 1226, 1227), železni žebelj (G1223), del železnega žeblja (G1225), del železnega noža (G1228), 2 okrašeni ostenji in 31 ostenj; kv. 45: odl. dno (G1218), ročaj (G1219), 3 odl. ustij, 5 okrašenih ostenj, 36 ostenj, nedoločljiv žel. predmet (G1363); kv. 46: 21 odl. ustij (G1229-1231, 1234, 1235), 8 odl. dna (G1232, 1233, 1236), 13 okrašenih ostenij in 117 ostenj; kv. 47: zgornji deli loncev (G1242-1247), skodela (G1248, 1252), pladnji (G1249-1251), deli pokrovov (G1258, 1260, 1262, 1264), ročaj (G1266), 19 odl. ustij (G1253-1255, 1259, 1261, 1263), 15 odl. dna (G1256, 1257), 24 okrašenih ostenij (G1265), 212 ostenij, 2 nedoločljiva žel. predmeta (G1364, 1365), žel. dleto (G1366); kv. 47/52: zgornji del lonca (G1267), 7 odl. ustij (G1268, 1269), okrašeno ostenje (G1271), 5 odl. dna, kamnit brus (G1270), gumb pokrova in 2 ostenji; kv. 48: žel. žebelj (G1367); kv. 52: 50 odl. ustij (G1272, 1273, 1275, 1278-1285, 1287-1289), 15 odl. dna (G1291, 1292), 57 okrašenih ostenij (G1274, 1277), del pokrova (G1290), odl. ročaja in 461 ostenj (G1286); kv. 53: zgornji deli loncev (G1300, 1301, 1303), 26 odl. ustij (G1293-1299, 1302, 1304, 1315), zg. del pladnja (G1305), zg. del sklede (G1306), 20 odl. dna (G1307-1310, 1314), noga trinožnika (G1316), odl. ročajev (G1311-1313), 28 okrašenih ostenj in 199 ostenj; kv. 54: držaj pokrova (G1318), 7 odl. ustij (G1319, 1321, 1322), ročaj (G1320), 5 odl. dna, 6 okrašenih ostenij, delček stekla (G1369) in 57 ostenij; kv. 55: 4 odl. ustij, okrašeno ostenje in 34 ostenij; kv. 56: odl. ustja (G1326), 25 ostenij, del stekla (G1370); kv. 57: 8 odl. ustij (G1327), 2 odl. dna, 9 okrašenih ostenij in 74 ostenij; kv. 58: 2 ročaja (G1328), 4 odl. ustja (G1329), okrašeno ostenje in 25 ostenij; kv. 59: zgornji del sklede (G1330), 2 odl. dna (G1331), 4 odl. ustij, 3 okrašena ostenja, železna spona (G1371), nedoločljiv žel. predmet (G1372) in 30 ostenij; kv. 60: 4 odl. dna (G1332, 1333), 5 odl. ustij, 11 okrašenih ostenij in 67 ostenij; kv. 61: zgornji del lonca (G1334), 3 zgornji deli skled (G1336-1338), 4 odl. ustij (G1335, 1338), 3 odl. dna (G1339, 1340), 10 okrašenih ostenij in 70 ostenij; kv. 66: 4 odl. ustij (G1342), odl. dna, 3 okrašena ostenja, žel. žebelj (G1373) in 62 ostenij; kv. 67: 4 odl. ustij (G1341, 1343, 1344), odl. dna (G1345), okrašeno ostenje in 25 ostenij; kv. 68: odl. ustij (G1347, 1348), 4 odl. dna (G1349), brus (G1346), okrašeno ostenje in 34 ostenij; kv. 69: odl. dna (G1352), železen žebelj (G1354), železen obroček, žeblja (G1355-1357), odl. ustja, okrašeno ostenje in 32 ostenij; kv. 70: 3 okrašena ostenja (G1353) in 46 ostenij. X: SE 2 - jama Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 40. Bila je nepravilne oblike, velikosti 2,70 x 2,00 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,19 m. Polnilo je bilo rjave barve z drobci žganine in rimskodobne keramike: del lonca (G994), 2 odl.ustja (G995), odl. dna (G999), 2 okrašeni ostenji (G996), del oljenke (G997), del pokrova (G998) in 11 ostenij. A B A B v SE 8 - jama / Odkrita Je bila v sektorju IV, na meji kv. 40 in 45. Jama Je bila okrogle \ oblike, velikosti 2,00 x 1,60 m. Vko- \ pana je bila v geološko osnovo 0,15 A ^ m. Polnilo je bilo temno rjave barve z drobci žganine in rimskodobne keramike: zgornji del sklede (G1000), odl. dna (G1001) in 4 ostenja. A SE 10 - jama Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 41. Bila je nepravilne oblike, velikosti 2,40 x 1,50 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,15 m. V polnilu temno rjave barve je bilo 5 ostenij. / B SE 12 - jama Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 45. Bila je nepravilne oblike, velikosti 1,30 x 1,90 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,11 m. Polnilo je bilo temno rjave barve z žganino, ogljem ter odlomki rimskodobne keramike: 2 okrašeni ostenji in 6 ostenij. l/ / SE 14 - jama Odkrita je bila v sektorju IV, na meji kv. 45 in 46. Bila je ovalne oblike, velikosti 1,04 x 1,44 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m. Polnilo je bilo temno rjave barve z žga-nino, lepom in odl. rimskodobne lončenine: 3 odl. ustja (G1005, 1006), in 3 ostenja. B B A A B B A A B A A B SE 64 - jama Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 45. Bila je ovalne oblike, velikosti 0,70 x 0,90 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,05 m. Polnilo je bilo svetlo rjave barve z odlomki rimskodobne lončenine: 6 odl. ustij (G1199-1201) del pladnja (G1204), del sklede (terra sigillata) (G1211) deli pokrovov (G1202, 1203), 2 odl. dna (G1205), odl. ročaja (G1210), 3 okrašena ostenja in 55 ostenij. M ^ B ) MKmt NJIVE SE 68 - jama Odkrita je bila v sektorju IV, na meji kv. 46 in 47. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,50 x 1,50 m: Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m. Polnilo je bilo temno rjave barve z žga-nino in odlomki rimskodobne lončenine: 4 okrašena ostenja in 18 ostenij. A / A * t........0 SE 137 - jama Odkrita je bila v sektorju IV, na meji kv. 59 in 60. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,50 x 3,00 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,06 m. Polnilo je bilo rjave barve z odlomki rimskodobne lončenine: odl. dna (G1196), del ročaja, ustje lonca (sl. 112) 2 okrašeni ostenji in 14 ostenij. Pod jamo je bila stojka SE 145 okrogle oblike s premerom 0,40 m. 112 Ustje lonca, sek. IV, kv. 67, 68 , SE 137. A B B A B B A B SE 143 - stojka Odkrita je bila v sektorju IV, na meji kv. 59 in 60. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,42 x 0,42 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m. Polnilo je bilo temno rjave barve z odlomki rimskodobne lončenine: odl. ustja (G1162), 4 odl. dna, in 7 ostenij. SE 160 - jama Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 67. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,80 x 0,80 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z odlomki rimskodobne lončenine: 2 odl. ustja (G1163) in ostenje. Neopredeljena jama SE 159, ki je bila odkrita na meji kv. 66 in 67 v velikosti 0,80 x 0,70 m, in stojke SE 139 iz kv. 61, vel. 0,58 x 0,54 m, št. 140 iz kv. 61, vel. 0,52 x 0,58 m, SE 141 iz kv. 61, vel. 0,60 x 0,70 m, SE 142 iz kv. 61, vel. 0,44 x 0,60 m, SE 144 iz kv. 66, vel. 0,38 x 0,40 m, SE 145 iz kv. 59 in 60, vel. 0,40 x 0,40 m, SE 158 iz kv. 67, vel. 0,50 x 0,50 m, SE 169 iz kv. 67, vel. 0,50 x 0,42 m, št. 170 iz kv. 67, vel.0,54 x 0,50 m, ki so ob jarku SE 153, odkritem v kv. 60 in 61, vel.6,00 x 0,50 m, ter stojka SE 161 iz kv. 70, vel. 0,40 x 0,40 m sodijo skupaj z jamo SE 160 velikosti 0,80 x 0,80 m in s stojko SE 143 vel. 0,42 x 0,42 m verjetno k rimskodobnemu objektu. K rimskodobnemu objektu lahko štejemo tudi stojke SE 38 iz kv. 39, vel. 0,34 m premera in SE 40 iz kv. 39 in 46, vel. 0,70 x 0,40 m, stojko okrogle oblike SE 36 iz kv. 44, vel. 0,30 x 0,30, vkopano v geološko osnovo nekaj cm pod površino in SE 34 iz kv. 41, vel. 0,34 x 0,12 m, ki je podolgovate oblike in vkopana v geološko osnovo nekaj cm pod površino. SE 159 - jama SE 139 - stojka »A A B D C D G H G H B A B A B SE 142 - stojka w SE 144 - stojka A L SE 145 - stojka A A B A B ^ B A B k U \ \ SE 153 - jaiek \ \ \ \ \ \ \ \ \ V \ \ \ \ B V""' kosti \ \ \ \ \ \ \ \ \ V \ \ \ \ SE 161 - stojka A B A B ^ A B A A B / V A B SE 40 - stojka / SE 36 - stojka AB SE 34 - stojka Ai- A B A A B A B Rimskodobnih najdb je malo, nahajajo se v ornici oziroma v njenem spodnjem delu: kv. 71: 2 ustji, 12 ostenij; kv. 72: pokrov (G1374),1 ustje in 2 ostenji; kv. 73: 1 ustje, 1 okrašeno ostenje in 14 ostenij; kv. 74: 5 odl. ustij, ročaj, okrašeno ostenje in 33 ostenij; kv. 75: 2 odl. ustij, okrašeno ostenje in 37 ostenij; kv. 80: zgornji del lonca (G1379), 2 okrašeni ostenji, ustje, dno, 18 ostenij; kv. 82: 3 odl. ustij, dno, okrašeno ostenje, 29 ostenij; kv. 83: 1 odl. ustja, 1 odl. dna, ročaj, 3 okrašena ostenja in 18 ostenij; kv. 84: odl. ustja, odl. dna, okrašeno ostenje, 21 ostenij; kv. 85: 2 odl. ustij, 21 ostenij; kv. 86: odl. dna, 2 okrašeni ostenji, 20 ostenij; kv. 87: odl. ustja, 16 ostenij; kv. 88: 2 odl. dna, odl. ustja, 16 ostenij; kv. 89: 9 ostenij; kv. 94: 13 ostenij; kv. 95: 3 odl. dna, odl. ustja, 18 ostenij; kv. 96: 2 odl. ustij, 2 okrašeni ostenji, 47 oste- nij; kv. 97: 3 odl. ustij, 20 ostenij; kv. 98: 2 odl. ustij, odl. dna, okrašeno ostenje in 14 ostenij; kv. 99: 11 ostenij; kv. 100: 2 odl. ustij, okrašeno ostenje, 23 ostenij; kv. 101: odl. dna, okrašeno ostenje, 23 ostenij, 1 opeka; kv. 102: 16 ostenij; kv. 103: 2 odl. dna, 33 ostenij. SE 102 - jama Odkrita je bila v sektorju V, kv. 81. Bila je okrogle oblike, velikosti 0,40 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m. Polnilo je bilo rumeno rjave barve z rimskodob-no lončenino: odl. ustja, 2 okrašeni ostenji, in 11 ostenij. M 1:100 \ \ \ \ \ \ \ \\ \ \ w B A B SE 106 -jaiek Odkrit je bil v sektorju V, v kv. 80, 81, lo je bilo sivo rjave barve z odlomki 88, 87 in 86. Bil je dolg in ozek, ve- rimskodobne lončenine: odl. ustja likosti 15 x 0,30-0,40 m. Vkopan je in 4 ostenja. bil v geološko osnovo 0,10 m. Polni- \ \ \\ \ \ \ \ \ . IT) SE 119 \ r \ \ \\ \ \ \ \ \\ 0SE 117 \ \ \ \ \ \ \ \ \ \\ \ \ A A B Neopredeljena jama SE 98 iz kv. 74, vel. 0,80 x 0,60 m je bila okrogle oblike, vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m, s polnilom, ki je bilo sivo rjave barve, in manjši okrogli vkopi, opredeljeni kot stojke: SE 104 iz kv. 81, vel. 0,30 m v premeru, SE 109 iz kv. 82, vel. 0,34 m v premeru, SE 111 iz kv. 83, vel. 0,30 m v premeru, SE 114 iz kv. 83, vel. 0,40 x 0,34 m, SE 115 iz kv. 86, vel. 0,54 x 0,52 m, SE 117 iz kv. 87, vel. 0,30 m v premeru, SE 119 iz kv. 87, vel. 0,30 m v premeru, SE 250 iz kv. 72, vel. 0,40 x 0,40 m, SE 252 iz kv. 71, vel. 0,40 x 0,40 m, SE 254 iz kv. 84, vel. 0,38 m v premeru, SE 256 iz kv. 84, vel. 0,26 m v premeru, SE 260 iz kv. 72, vel. 0,40 x 0,44 m, SE 262 iz kv. 84, vel. 0,26 m v premeru, in SE 268 iz kv. 98, vel. 0,35 m v premeru, bi skupaj z jarkom SE 106 lahko pripadali rim-skodobnemu objektu. SE 98 - jama SE 104 - stojka A / ( \ 1 / SE 115 - stojka SE 250 - stojka \ B - -"T' SE 252 - stojka V A B B A B A B A B A B A A B A B pi SE 256 - stojka SE 260 - stojka t SE 262 - stojka A B A B A B ^ \ B A B Sektor VI Sektor VII Sektor VIII V ornici in njenem spodnjem delu Je bila predvsem rimskodobna lonče-nina: kv. 76: 6 ostenij; kv. 77: žel. žebelj (G1404), 2 odl. dna, 3 odl. ustij, 2 okrašeni ostenji, 5 ostenij; kv. 78: okrašeno ostenje, 5 ostenij; kv. 79: odl. dna, okrašeno ostenje, 11 ostenij; kv. 90: okrašeno ostenje, 9 ostenij; kv. 91: 6 ostenij; kv. 92: 5 ostenij; kv. 93: 6 ostenij; kv. 104: 5 ostenij; kv. 105: 1 ostenje. Prevladuje maloštevilna rimskodobna lončenina, ki se je nahajala le v ornici: kv. 106: 1 ostenje; kv. 119: 2 nedoločljiva železna predmeta (G1406) in 8 ostenij; kv. 120: 1 odl. ustja in 1 ostenje; kv. 133: 5 ostenij; kv. 134: nedoločljiv železen predmet (G1405), 3 ostenja, 1 odl. stekla. V ornici je bilo razpršenih nekaj kovinskih najdb, med njimi del ključavnice, žebelj in del okovja (G1408-1417)) in tudi rimskodobna lončenina: kv. 106: 3 ostenja; kv. 107: dno, 2 odl. ustja, 8 ostenij; kv. 108: 9 ostenij; kv.109: 2 okrašeni ostenji, 10 ostenij; kv. 110: 4 ostenja; kv. 111: odl. dna, odl. ustja, 2 ostenji; kv. 114: zg. del melnice, 1 okrašeno ostenje, 4 ostenja; kv. 116: 1 ročaj, 18 ostenij; kv. 117: 2 odl. ustja, odl. dna, 15 ostenij; kv. 120: 2 ostenji; kv. 121: odl. ustja,11 ostenij; kv. 122: odl. dna, 8 ostenj; kv. 124: 1 brus, 4 ostenja; kv. 125: 3 ostenja; kv. 128: odl. ustja, 1 okrašeno ostenje, 7 ostenij; kv. 129: 3 ostenja; kv. 130: 2 ostenji; kv. 131: odl. ustja, odl. dna in zob svinje ter kost (metapodij di-aph.) goveda (Dirjec 1999); kv. 132: 7 ostenij; kv. 136: 5 ostenij; kv. 137: 4 ostenja; kv. 138: 1 odl. ustja, 3 ostenja; kv. 139: 4 ostenja. Sektor XI Sektor XIII Večino najdb in struktur opredeljujemo v srednji vek, pa vendar je bilo v ornici in njenem spodnjem delu tudi nekaj rimskodobnih najdb: kv. 142: 3 ostenja; kv. 151: odl. ustja, 7 ostenij; kv. 157: 1 odl. ustja, 1 odl. dna, 4 ostenja; kv. 159: 2 ostenji; kv. 163: 3 odl. ustij, 8 ostenij; kv. 164: 2 ornam. ostenji, 12 ostenij; kv. 165: 12 ostenij, 2 odl. ustij; kv. 166: 1 ostenje; kv. 167: 4 ostenja; kv. 169 A: 1 ostenje; kv. 171: 9 ostenij; kv. 171 A: del pladnja (G1459); kv. 171 B: 4 ostenja; kv. 173: bronasti novec (G1470), 3 ostenja, kv. 174: 2 ostenji. V ornici je bilo več odlomkov rimsko-dobne lončenine: kv. 176: 3 oste-nja; kv. 177: 2 odl. dna, 4 odl. ustij, okrašeno ostenje, 19 ostenij, 2 nedoločljiva žel. predmeta; kv. 178: spodnji del lonca (G1472), pokrov (sl. 113), odl. dna, odl. ustja, okrašeno ostenje in 15 ostenij; kv. 179: del melnice, 5 odl. ustij, 2 okrašeni ostenji; 32 ostenij in bronasta fibula (G1475); kv. 180: 6 odl. ustij, 2 odl. dna in 22 ostenij; kv. 185: 4 odl. ustij, del čaše gubanke, 8 okrašenih ostenij, 32 ostenij; kv. 186: odl. pladnja (G1474), 6 odl. ustij (G1473), 2 odl. dna, 1 okrašeno ostenje, 21 ostenij; kv. 187: 2 odl. ustja, 3 dna, 26 ostenij; kv. 188: 2 odl. ustij, 32 ostenij; kv. 189: odl. ustja, 3 ostenja; kv. 190: 11 ostenij, nedoločljiv žel. predmet; kv. 191: 1 odl. ustja, 8 ostenij, nedoločljiv žel. predmet; kv. 192: 10 ostenij, 2 odl. ustij; kv. 193: ostenje terre sigillate, 2 odl. ustij, 15 ostenij, žel. žebelj; kv. 194: žrmlje, del žel. žeblja, odl. dna, 13 ostenij; kv. 199: 3 oste- nja; kv. 200: žrmlje, železen žebelj; kv. 201: 3 odl. ustij, nedoločljiv žel. predmet; 1 odl. dna, 15 ostenij; kv. 202: odl. ustja, okrašeno ostenje, 15 ostenij; kv. 203: 3 ostenja; kv. 204: ročaj, 5 ostenij; kv. 205: odl. dna, odl. ustja, 18 ostenij; kv. 206: odl. ustja, okrašeno ostenje, 18 ostenij; kv. 207: gumb pokrova, 3 odl. ustij, 12 ostenij; kv. 208: 2 odl. ustja, 2 okrašeni ostenji, 6 ostenij. 113 Pokrov, sek. XIII, kv. 178. SE 172 - ognjišče Odkrito je bilo v sektorju XIII, kv. 180. Bilo je okrogle oblike, velikosti 1,15 x 0,98m. Vkopano je bilo v geološko osnovo 0,10 m. Polnilo je opečena zemlja in žganina z nekaj odlomki rimske lončenine. C14 starost BP 1785±70, kalibracija AD 130-340 AD, Institut Rudjer Bo-šković, Zagreb. A profil S-J profil V-Z SE 173 - luševina Odkrita je bila v sektorju XIII, na meji kv. 180 in 185. Bila je podolgovate oblike, velikosti 0,80 x 0,76 m. Opečen omet, opeka ter drobci rimske lončenine (12 ostenij) so ležali na geološki osnovi. V jugovzhodnem predelu sektorja XIII je bilo več okroglih vkopov (ostanki stojk), velikosti 0,20-0,30 m, ki bi jih lahko opredelili v rimsko obdobje. Ob jami SE 187, iz kv. 205, nepravilne oblike, vel. 0,80 x 0,60 m, v kateri so bili opeka, opečen omet in žganina, so se nahajale stojke SE 184 iz kv. 205, vel. 0,28 m v premeru, v polnilu je bilo ostenje rimske lončenine, SE 185 iz kv. 205, vel. 0,28 m v premeru, SE 186 iz kv. 205, vel. 0,20 m v premeru, SE 188 iz kv. 205, vel. 0,22 m v premeru, SE 189 iz kv. 205, vel. 0,20 m v premeru in SE 197 iz kv. 202, vel. 0,28 m v premeru. SE 187 - jama B A B A B H G G H SE 185 - stojka SE 186 - stojka SE 188 - stojka % 4B A B C D E F \ i M I J SE 197 - stojka Ob podolgovatem jarku SE 191 iz kv. 206 in 205, vel. 4,00 x 0,20 m in manjši jami SE 195 iz kv. 207, vel. 0,78 x 0,40 m so bile stojke SE 190 iz kv. 205, vel. 0,24 m v premeru, SE 192 iz kv. 206, vel. 0,22 m v premeru, SE 193 iz kv. 206, vel. 0,20 m v premeru, SE 194 iz kv. 206, vel. 0,22 m v premeru, SE 196 iz kv. 199, vel. 0,20 m v premeru. SE 191 - jarek \ \ D \ cA \ \ \ \ \ \ K L A B C D ^--------------- SE 190 - stojka SE 192 - stojka SE 193 - stojka w A B ^—, B A B ^ F E F G H SE 196 - stojka Ob podolgovati jami SE 181 iz kv. 190, velikosti 1,50 x 0,54 m, v pol-nilu katere sta bili 2 ostenji rimsko-dobne lončenine, sta stojki SE 179 iz kv. 190, vel. 0,18 m v premeru in SE 180 iz kv. 190, vel. 0,22 m v premeru. Posamezne stojke SE 178 iz kv. 193, vel. 0,33 m v premeru, SE 182 iz kv. 203, vel. 0,24 m v premeru in SE 183 iz kv. 204, vel. 0,70 x 0,44 m lahko povežemo z ostalimi in jih interpretiramo kot ostanek lesenega objekta. SE 181 - jama / B SE 179 - stojka n I J A B A A B E F t:» SE 178 - stojka SE 182 - stojka SE 183 - stojka Vly A A B C D A B ^ X A A B B V bližini ognjišča SE 172 in ruševine SE 173 so bile stojke SE 176 iz kv. 179 in 180, vel. 0,46 m v premeru, SE 177 iz kv. 185, vel.0,20 x 0,40 m, SE 177a iz kv. 185, vel. 0,30 m v premeru, SE 201 iz kv. 180, vel. 0,40 x 0,24 m, SE 207 iz kv. 180, vel. 0,40 m v premeru, SE 242 iz kv. 180, vel. 0,60 m v premeru, v polnilu je bilo ostenje rimskodobne lončenine. SE 176 - stojka SE 177 - stojka SE 201 - stojka B: A A B SE 207 - stojka D D C ■ Jamo SE 174 iz kv. 177 in 178, vel. 1,62 x 1,30 m (s polnilom sive barve z lepom, žganino, odlomkom dna in ostenjem rimskodobne lončenine) A ter stojko SE 175 iz kv. 178 vel. 0,30 m v premeru lahko opredelimo v rimsko obdobje. SE 174 - jama C \ SE 175 - stojka ^ \ / B A B A B V ornici so prevladovale rimsko-dobne najdbe: kv. 181: 12 ostenij; kv. 182: odl. ustja, 2 okrašeni oste-nji, 11 ostenij; kv. 183: odl. ročaja, 1 okrašeno ostenje, 17 ostenij; kv. 184: 4 odl. ustij, odl. sklede, 4 odl. dna, del pladnja, 5 okrašenih ostenij in 37 ostenij; kv. 185: 2 okrašeni ostenji, 2 ostenji; kv. 195: žel. obroček (G1501), okrašeno ostenje, 9 ostenij; kv. 196: odl. ustja, 9 ostenij; kv. 197: lonček (G1504), 5 oste- nij; kv. 198: odl. žrmelj, del melnice, 3 odl. ustij, odl. dna, 6 ostenij; kv. 208/209: del melnice, odl. ustja, 8 ostenij; kv. 210: odl. ustja, odl. dna, 3 ostenja; kv. 238: 8 ostenij. SE 146 - peč Odkrita je bila v sektorju XIV, kv. 181. Bila je okrogle oblike, velikosti 1,90 x 1,80 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,40 m. Površino je sestavljala ruševina opečenega ometa, močno opečena zemlja, žganina in odl. rimskodobne lončenine: 8 odl. ustij (G1499), 2 okrašeni ostenji in 23 ostenij. Polnilo je opečena zemlja, žganina in opečen omet. A'- O. - 4 SE 147 - jama Odkrita je bila v sektorju XIV, na meji kv. 198, 199, 195 in 194. Bila je nepravilne podolgovate oblike, velikosti 0,90 x 0,40 m in 2,70 x 1,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,25 m. Polnilo je bilo temno rjave barve z drobci opečenega ometa in rimskodobne lončenine: odl. dna, 5 odl. ustij, 6 okrašenih ostenij in 23 ostenij. 6 - — B A B B B A A B A ■ A B SE 152, 270 - jaiek Odkrit je bil v sek. XIV, kv. 183, 196, 198, 209. Bil je 0,50-0,70 m širok jarek, ki se nadaljuje naprej v sek. XV, XVI in XVII (SE 270). Vkopan je bil v geološko osnovo 0,70 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci opečenega ometa in žganine. SE 156 -jaiek Ležal je v sektorju XIV, kv. 198,195, 184 in 182. Bil je 0,70 m širok in do 36 m dolg jarek, ki ga sledimo iz sek. II naprej v sek. XVI in XVII. Vkopan je bil v geološko osnovo 0,70 m. Polnilo je bilo sive barve z opečenim ometom, žganino in 2 ostenjema rim-skodobne lončenine. SE 154 - peč Odkrita je bila v sektorju XIV, kv. 181 in delno v kv. 184 ter 180. Bila je podolgovate ovalne oblike, velikosti 3,10 x 1,70 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,35 m. Na površini je bila ruševina z opečenim ometom (G1488, 1489), močno ožgano zemljo in odlomki rimskodobne keramike: zgornji del skodele (G1485), 2 odl. ustij (G1486) in 4 odl. dna in 27 ostenij. Na površini so bile tudi do polovice ohranjene žrmlje s premerom 0,60 (sl. 114). Polnilo sestavlja 0,20 m debel sloj opečenega ometa, 0,05 m debel sloj žganine in 0,10 m debel sloj opečene zemlje. V 8. 114 Kamnito žrmelje, sek. XIII, XIV, kv. 180,181, SE 154. B , A A B SE 157 - jaiek Ležal je v sektorju XIV, kv. 195, 184 in 182. Bil je od 0,40-0,50 m širok jarek (je sestavni del jarka SE 156), ki ga sledimo naprej v sek. II. Vkopan je bil v geološko osnovo 0,60 m. Polnilo je bilo sivo rjave barve z drobci lepa in žganine ter rimskodobne lončeni-ne: odl. dna. SE 155 - luševina Odkrita je bila v sektorju XIV, kv. 184 in 185. Bila je podolgovate oblike, velikosti 2,60 x 0,90 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m. Na površini je bila ohranjena kot ruševina opečenega ometa in rimskodobne keramike: deli pladnjev (G1493, 1494), dno steklene poso- de (G1495), 17 odl. ustij (G1490-1492), del ročaja (G1497), 11 odl. dna (G1496), 47 okrašenih ostenij (G1498) in 92 ostenij. V sektorju je razpoznavnih več stojk: SE 199 iz kv. 184, premer 0,34 m, SE 202 iz kv. 184, premer 0,34 m, SE 198 iz kv. 181, premer 0,22 m, in SE 203, iz kv. 181, premer 0,40. Pod ruševino št. 155 so bile tri stojke: SE 204, kv. 184, premer 0,38 m, SE 205, kv. 184, premer 0,24 m in SE 206, kv. 184 in 185, premer 0,54 m. Naštete stojke so bile okrog peči SE 154 in SE 146 in so skupaj z ruševino SE 155 ostanek objekta, v katerem so se nahajale peči. SE 199 - stojka SE 202 - stojka 't .7 B A A B A B Sektor XV Rimskodobnih struktur in najdb je bilo malo, redke kovinske najdbe so novejše: (G1506, 1507). V ornici je: kv. 211: 7 ostenij; kv. 212: odl. ustja, okrašeno ostenje, 10 ostenij; kv. 223: okrašeno ostenje, 8 ostenij; kv. 224: 2 odl. dna, 3 ostenja; kv. 225: 2 odl. dna, 17 ostenij; kv. 226: 3 ostenja; kv. 237: 1 ostenje; kv. 238: 4 ostenja; kv. 239: odl. ustja, 31 ostenij, kv. 240: 6 ostenij. SE 203 - stojka SE 152, 270 - jaiek Odkrit je bil v sektorjih XIV, XV, kv. 212 in XVI. Bil je od 0,20 do 0,70 m širok. Vkopan je bil v geološko osnovo 0,55 m. Polnilo je bilo sive barve z opeko, opečenim ometom in lonče-nino: spodnji del lonca (G1502). Nahajal se je na skrajnem južnem robu najdišča; poleg srednjeveškega gradiva je bilo nekaj rimskodob-nih najdb: kv. 153: 2 ostenji; kv. 160: 4 ostenja; kv. 213: odl. ustja, 6 ostenij; kv. 214: odl. ustja, 3 ostenja, okrašeno ostenje; kv. 215: odl. dna, 2 ostenji; kv. 216: 3 ostenja; kv. 217: ostenje; kv. 218: 3 ostenja; kv. 219: 2 odl. dna. 5 ostenij; kv. 220: 3 ostenja, okrašeno oste-nje, odl. ustja; kv. 221: 3 ostenja, kv. 222: odl. ustja, odl. dna, ostenje; kv. 227: 3 ostenja; kv. 228: 6 odl. ustij (G1509, 1510), odl. dna, 2 ostenji; kv. 229: ročaj in odl. ustja, 2 okrašeni ostenji; kv. 230: 6 ostenij; kv. 231: 7 ostenij; kv. 232: 4 ostenja; kv. 233: odl. dna, 4 ostenja; kv. 234: ročaj, 6 odl. ustij, del posode z ustjem, 15 ostenij; kv. 235: deli melnice, odl. ustja, okrašeno ostenje, 5 ostenij; kv. 236: odl. dna, 2 ostenji; kv. 242: ustje steklene posode (G1516), odl. dna, odl. ustja, 2 ostenji; kv. 243: del pladnja in deli posode, odl. dna, 7 ostenij; kv. 244: odl. ustja, 14 ostenij, kv. 245: 4 ostenja; kv.231, 232, 244 in 242: 4 nedoločljivi žel. predmeti (G1512-1515). SE 227 - jaiek (SE 156, 310) Jarek je bil del dolgega jarka, ki je ležal v sek. II (SE 25), sek. XIV (SE 156), sek. XVII (SE 310). Je 0,30 m širok, vkopan je bil v geološko osnovo s polnilom sive barve. SE 237 - plast Odkrita je bila v sektorju XVI, kv. 234, 235 in 243. Plast je bila sestavljena iz temno sive ilovice velikosti 8 x 12 m in se je nahajala pod orni-co in nad jarkoma SE 152 in SE 156. V njej so bili 2 odl. ustja, odl. dna, ostenje, deli lonca, 7 ostenij lonca, deli razbite sklede in 3 opeke. SE 152 - jaiek Jarek je bil del dolgega jarka, ki ga sledimo iz sek. XV. Bil je 0,30 m širok s polnilom temno sive barve, v katerem so bili odl. ustja in 6 ostenij. SE 266 - ognjišče Odkrito je bilo v sektorju XVI, kv. 232. Ognjišče je bilo okrogle oblike, velikosti 1,40 x 1,10 m. Vkopano je bilo v geološko osnovo. Polnilo je bilo temne barve z žganino, ogljem ^_^ A A in močno rdeče ožgane zemlje ter ostenjem rimskodobne lončenine. C14 starost BP 1755±70, kalibracija AD 210-390 AD, Institut Rudjer Bo-šković, Zagreb. tloris poglobitve Stojke SE 218 iz kv. 217, vel. 0,68 x 0,44 m, SE 219 iz kv. 216, vel. 0,26 m v premeru, SE 220 iz kv. 215, vel. 0,28 m v premeru, SE 221 iz kv. 215, vel. 0,26 m v premeru, SE 223 iz kv. 214, vel. 0,26 m v premeru, SE 224 iz kv. 214, vel. 0,29 m v premeru, SE 225 iz kv. 214, vel. 0,28 m v preme- iz kv. 227, vel. 0,30 m v premeru, v ru, SE 230 iz kv. 222, vel. 0,32 m v premeru, SE 231 iz kv. 221, vel. 0,28 m v premeru, SE 232 iz kv. 221, vel. 0,24 m v premeru, SE 233 iz kv. 220, vel. 0,22 m v premeru, SE 234 iz kv. 220, vel. 0,22 m v premeru, SE 235 polnilu so 3 ostenja rimskodobne lončenine, SE 236 iz kv. 227, vel. 0,30 m v premeru, SE 238 iz kv. 229, vel. 0,22 m v premeru, SE 239 iz kv. 234, vel. 0,20 m v premeru, SE 240 iz kv. 233, vel. 0,30 m v premeru, SE 241 iz kv. 233, vel. 0,30 m v premeru lahko povežemo s stojkami v sek. XIII in XIV. Skupaj tvorijo del rimskodobne-ga objekta. SE 218 - stojka SE 219 - stojka (D VVb A B B B A B A B ( A B A B m SE 221 - stojka SE 223 - stojka ■A O iB A B SE 224 - stojka B A A B A A B SE 230 - stojka J B A B SE 231 - stojka C \ D C D SE 232 - stojka / A J B A B A SE 234 - stojka SE 235 - stojka B A B SE 236 - stojka C (T) D C D A A (D B A B SE 239 - stojka A CD A B SE 240 - stojka A (D B A B SE 241 - stojka C t D C D Nahajal se je na južnem delu najdišča, kjer je prevladovalo srednjeveško gradivo. Nekaj pa je tudi rimsko-dobnih najdb: kv. 246: 10 ostenij; kv. 247: odl. dna, 7 ostenij; kv. 248: odl. ustja, 4 odl. dna, 3 okrašena ostenja, 10 ostenij; kv. 249: 2 odl. ustja, odl. terre sigillate, odl. dna, 11 ostenij; kv. 250: 6 ostenij; kv. 251: 3 ostenja; kv. 255: 3 ostenja; kv. 256: ostenje; kv. 258: 2 odl.ustij, 4 ostenja; kv. 259: 3 odl. ustij, 3 odl. dna, 3 ostenja; kv. 260: okrašeno ostenje, 2 ostenji; kv. 261: 3 ostenja; kv. 263: 4 ostenja; kv. 265: 3 ostenja; kv. 266: 6 ostenij. SE 270, 152 - jaiek Jarek je ležal v sektorju XVII, kv. 243, širok je bil do 0,30 m in predstavlja nadaljevanje jarka SE 152 iz sektorjev XV in XVI. Vkopan je bil v geološko osnovo. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine z 12 ostenji in 2 odl. dna. SE 310, 156 - jaiek Jarek je ležal v sektorju XVII, kv. 243. Širok je bil do 0,30 m in predstavlja nadaljevanje jarka SE 227, 156 iz sektorja II in XIV. Vkopan je bil v geološko osnovo. Polnilo je bilo sive barve z žganino. Sektor XVIII Razpršene in redke rimskodobne najdbe so bile v kv. 265: 3 ostenja; kv. 266: odl. dna in 2 ostenji; kv. 268: 2 odl. dna in 7 ostenij. SE 279 - jaiek Ležal je v sektorju XVIII, kv. 261 A, 266, 265, 267 in 268. 24 m dolg in 0,80 m širok jarek se je nadaljeval v sek. XIX. Vkopan je bil v geološko osnovo 0,62 m. Polnilo je bilo sive barve z opeko, odl. rimskodobne lončenine: spodnji del lonca (G1524) in srednjeveško lončenino: 2 odl. ustij, odl. dna, 2 okrašeni ostenji. Sektor XIX Prav tako je bilo nekaj rimskodob-nih najdb: kv. 269: 3 odl. ustij in 1 ostenje. SE 278 - jaiek Ležal je v sektorju XIX, kv. 269 in je del jarka iz sektorja XX. Dolg je bil 8 m in širok do 0,80 m širok. Vkopan je bil v geološko osnovo 0,20 m. Polnilo je bilo sive barve z odlomki rimske lončenine. Sektor XX Rimskodobne najdbe so bile v kv. 271: 4 odl. ustij in 7 ostenij; kv. 272: odl. dna in 2 ostenji; kv. 274: odl. dna. SE 277 - jaiek Ležal je v sektorju XX. Kv. 270 in 271 in je del jarka iz sektorja XXI. Bil je podolgovate oblike, dolg 8 m. Vkopan je bil v geološko osnovo. Polnilo je bilo sive barve z žganino in lončenino: lonec (G1547), 7 odl. ustij z ostenjem (G1544), odl. dna (G1546), 15 ostenij, okrašeno ostenje. Sonda 2: 2 odl. ustij, 3 ostenja; Sonda 3: 2 odl. ustij, 1 ostenje; Sonda 4: 3 odl. dna, 1 odl. ustja, 16 ostenij in okrasni kamen - gema (G1557); Sonda 5: odl. ustja, ostenje. Srednji vek Srednjeveške strukture in najdbe v plasti, ki jih opredeljujemo v čas srednjega veka (11.- 13. stol.), so bile predvsem na zahodnem predelu najdišča, in sicer v sektorjih: XVI do XX, bile so tudi na vzhodnem predelu, v sektorju XI, deloma pa tudi v sektorjih IV, V, XIV in XV. Sektor II V tem sektorju Je bilo nekaj srednjeveške lončenine: kv. 22, ruševina SE 20: 6 zgornjih delov loncev (G177, 178, 202, 203, 207, 209); kv. 23, ruševina SE 20: zgornji del lonca (G273), kv. 35, ruševina SE 20: zgornji del lonca (G581). Sektor IV 115 Del lonca, sek. IV, kv. 58, SE 43. V ornici v kv. 55 so bili odlomki posode, v kv. 69 pa 2 odl. ustij (G1350, 1351). SE 43 - jama Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 58. Jama je bila ovalne oblike, velikosti 2,10 x 1,50 m. Vkopana , je bila v geološko osnovo 0,35 m. ^ Polnilo je bilo temno rjave barB ve z žganino, ogljem in srednjeveško lončenino: 13 odl. ustij (G1144-1149, 1164-1166; sl. 115), 1 odl. dna (G1151), 1 okrašeno / ostenje (G1150) in 37 ostenij. SE 45 - jama Odkrita je bila v sektorju IV, kv. 69. Jama je bila ovalne oblike, velikosti 1,60 x 1,30 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z žganino, kamenjem in srednjeveško lončenino: lonca (G1157, 1158), zgornji deli loncev (G1153, 1156), 4 odl. ustij, 4 odl. dna, ročaj, spodnji del lonca (G1152), okrogel obesek (G1159) in 120 ostenij. A B SE 72 - jama Odkrita Je bila v sektorju V, kv. 73. Jama Je bila okrogle oblike, velikosti 1,50 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,40 m. Polnilo je bilo sive barve s hišnim lepom, žganino, prazgodovinsko lončenino: okrašena oste-nja (G1376), nogo prazgodovinske posode in 8 ostenij; rimskodobno lončenino: 2 odl. ustij, 4 odl. dna (G1375), 13 okrašenih ostenij, del lonca, 29 ostenij; ter srednjeveškimi odlomki lončenine in ostenjem: 3 odl. dna (G1375), 9 okrašenih ostenij, 3 odl. ustja in 19 ostenij. A"" Sektor XI V ornici in v njenem spodnjem delu je bilo več srednjeveških najdb: kv. 163: 4 odl. dna, 12 okrašenih ostenij, 7 odl. ustij (G1434, 1435), 58 ostenij; kv. 164: 3 odl. dna, 8 odl. ustij, 9 okrašenih ostenij in 29 ostenij; kv. 166: odl. dna; kv. 167: 8 ostenij; kv. 169 A: 12 odl. ustij 1437-1439), 7 odl. dna, 11 okrašenih ostenij, 45 ostenj; kv. 169 B: 4 okrašena ostenja, 5 ostenij; kv. 170: 2 odl. ustij; odl. dna, 4 okrašena ostenja, 17 ostenij; kv. 170 A: 35 odl. ustij (G1440, 1442, 1443, 1452), 9 odl. dna, 43 okrašenih ostenij in 107 ostenij; kv. 170 B: 46 odl. ustij (G1446-1451, 1453), 22 odl. dna, 57 okrašenih ostenij in 152 ostenij; kv. 171: 18 odl. ustij (G1454-1456), 48 okrašenih ostenij, 9 odl. dna in 91 ostenij; kv. 171 A: 29 odl. ustij (G1441, 1444, 1460-1466, 1468), 23 odl. dna, 40 okrašenih ostenij, 49 ostenij in nedoločljiv žel. predmet (G1467); kv. 171 B: okrašeno oste-nje, 4 ostenja; kv. 172: 13 odl. ustij (G1457, 1458), 6 odl. dna, 11 okrašenih ostenij in 33 ostenij; kv. 172 A: odl. dna, odl. ustja, 2 okrašeni ostenji in 9 ostenij; kv. 173: 4 odl. ustij (G1469), 4 odl. dna, 45 okrašenih ostenij in 20 ostenij; kv. 174: 8 ostenij. SE 168 - jama Odkrita je bila v sektorju XI, na meji kv. 173 in 172. Jama je bila okrogle oblike, velikosti 1,30 x 1,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z ožgano zemljo, ogljem, kostmi in odlomki srednjeveške lončenine: 3 zgornji deli loncev (G1419-1421), 9 odl. ustij, 4 odl. dna, 4 ostenja. V jami je bila tudi kost (os carnu) goveda (Dirjec, tu str. 136). A A B A B B SE 244 - ognjišče Odkrito je bilo v sektorju XI, na meji kv. 171,172, 171 A in 172 A. Ognjišče je bilo okrogle oblike, velikosti 1,32 x 1,40 m. Vkopano je bilo v geološko osnovo. Polnilo je temne barve z žganino, ogljem in močno rdeče ožgane zemlje, z odl. ustja lonca, odl. ustja, 10 okrašenih ostenij in 7 ostenij. SE 245 - jama Odkrita je bila v sektorju XI, kv. 164. Jama je bila okrogle oblike, velikosti 1,30 x 1,48 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z žganino, ogljem in odlomki lončenine: 3 odl. ustja (G1422), 3 odl. dna, 7 okrašenih ostenij in 24 ostenij. ■ ■■>;• \ SE 283 - ognjišče Odkrito je bilo v sektorju XI, na meji kv. 172 in 172 A. Ognjišče je bilo okrogle oblike, velikosti 0,90 m v premeru. Vkopano je bilo v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z veliko žganine, oglja in močno rdeče ožgane zemlje, z odl. lončenine: zgornji del lonca (G1426), 4 odl. ustij (G1427, 1428), odl. dna, 8 okrašenih ostenij in 6 ostenij. . •• v '■ A B A B A B A B SE 285 - jama Odkrita Je bila v sektorju XI, na meji kv. 171 in 171 A. Jama Je bila ovalne oblike, velikosti 2,00 x 1,60 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z žga-nino, ogljem in odlomki lončenine: 7 odl. ustij z ostenjem (G1429-1431), 7 odl. dna (G1432, 1471), 5 okrašenih ostenij (sl. 116) in 66 ostenij. 116 Okrašeno ostenje, sek. XI, kv. 171a, SE 285. n „ j ni ° 0'° SE 287 - ognjišče Odkrito je bilo v sektorju XI, kv. 171 A. Ognjišče je bilo okrogle oblike, velikosti 1,44 x 1,26 m. Vkopano je bilo v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z veliko žganine, oglja, močno ožgane rdeče zemlje in odlomki lončenine: okrašeno ostenje (G1433), 3 odl. ustij, 3 odl. dna in 11 odl. ostenij. 1 S ( • * SE 288 - jama Odkrita je bila v sektorju XI, na meji kv. 171 A in 170 A. Jama je bila ovalne oblike, velikosti 1,76 x 1,60 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z žganino, ogljem in odl. lončenine: 3 odl. ustij, 9 odl. dna, 4 okrašena ostenja in 22 ostenij. I/ \ ( ■. A B A B A B A B A B A B SE 290 - jama Odkrita Je bila v sektorju XI, kv. 169 A. Jama je bila nepravilne oblike, velikosti 1,32 x 0,50 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z žganino, ogljem in odlomki lončenine: skodelica (G1423), 10 odl. ustij z ostenjem (G1424), 9 odl. dna (G1425), 15 okrašenih ostenij in 32 ostenij. SE 286 - ognjišče Odkrito je bilo v sektorju XI, kv. 171 A. Ognjišče je bilo okrogle oblike, velikosti 1,00 x 0,90 m. Vkopano je bilo v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z veliko žganine, oglja, močno ožgane rdeče zemlje. A ^^^^—^ SE 289 - ognjišče Odkrito je bilo v sektorju XI, kv. 170 A. Ognjišče je bilo okrogle oblike, velikosti 0,58 x 0,60 m. Vkopano je bilo v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z veliko žganine, oglja, močno ožgane rdeče zemlje. A B SE 291 - ognjišče Odkrito je bilo v sektorju XI, kv. 171 B. Ognjišče je bilo okrogle oblike, velikosti 0,60 x 0,70 m. Vkopano je bilo v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z veliko žganine, oglja, močno ožgane rdeče zemlje. B A B A B A B SE 297 - jama Odkrita je bila v sektorju XI, na meji kv. 172 in 173. Jama je bila okrogle oblike, velikosti 1,50 x 1,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z žga-nino, ogljem. SE 243 - jama Odkrita je bila v sektorju XI, kv. 170. Manjša jama je bila okrogle oblike, velikosti 0,54 x 0,30 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z žgani-no, ogljem. ! A \ vU i B SE 284 - stojka Odkrita je bila v sektorju XI, kv. 172. Stojka je bila okrogle oblike, velikosti 0,38 x 0, 30 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve s fragmenti oglja. Sektor XII Sektor XIII Sektor XIV V ornici so bile redke srednjeveške najdbe: kv. 162: 4 odl. ustij, odl. dna, okrašeno ostenje in 24 ostenij; kv. 164: okrašeno ostenje, 11 oste-nij; kv. 175: 4 ostenja. V ornici so bile srednjeveške najdbe redke: kv. 181:odl. ustja (G1487); kv. 199: 4 ostenja; kv. 200: odl. ustja; kv. 204: 2 ostenji. Srednjeveških struktor ni bilo, v ornici so bile razpršene najdbe: kv. 181: 9 odl. ustij, 6 odl. dna, 8 okrašenih ostenij in 42 ostenij; kv.195: odl. ustja in ostenje; kv. 196: odl. dna, 3 ostenja in 2 okrašeni oste- nji; kv. 197: okrašeno ostenje in 3 ostenja; kv. 210: 3 odl. dna, odl. ustja, 4 ostenja; kv. 238: odl. ustja, 6 ostenij. A A B A B A B A B Srednjeveških struktur ni bilo, v or-nici so bile razpršene najdbe: kv. 211: odl. dna, 5 ostenij; kv. 212: spodnji del lonca (sl. 117), 2 odl. dna, okrašeno ostenje, odl. ustja, 3 oste-nja; kv. 223: 2 odl. ustja, 3 odl. dna, 3 ostenja; kv.224: 7 odl. ustij, 3 odl. dna, 2 okrašeni ostenji, 20 oste- nij; kv. 225: odl. ustja, 4 ostenja; kv. 226: 2 odl. ustij, 5 okrašenih ostenij, 6 ostenij; kv. 237: 8 odl. ustij, 4 odl. dna, 10 okrašenih ostenij, 43 ostenij; kv. 239: odl. dna, 4 okrašena ostenja, 9 ostenij; kv. 240: 2 odl. dna, 3 ostenja. 117 Spodnji del lonca, sek. XV, kv. 212. Sektor XVI V ornici je bilo poleg rimskodobnih tudi nekaj razpršenih srednjeveških najdb: kv. 163: odl. dna; kv. 170: odl. dna, 6 odl. ustij, 4 okrašenih ostenij, 16 ostenij; kv. 170 B: 3 ostenja; kv. 171 A: odl. dna, 3 okrašena ostenja, 8 ostenij; kv. 172: 3 odl. ustij, 4 odl. dna, 2 okrašeni ostenji in 17 ostenij; kv. 215: ostenje; kv. 216: 4 okrašena ostenja, 2 ostenji; kv. 217: 2 ostenji; kv. 218: 3 ostenja; kv. 220: 2 odl. ustij, 2 ostenji; kv. 221: odl. ustja, 2 ostenji; kv. 222: 3 odl. ustij, 7 ostenij; kv. 227: 5 oste- nij; kv. 228: okrašeno ostenje, ostenje; kv. 229: odl. dna, odl. ustja, 7 ostenij; kv. 243: 2 odl. ustij, 2 okrašeni ostenji; kv. 244: odl. dna, 2 odl. ustja, 9 ostenij, kv. 245: odl. ustja, okrašeno ostenje, 5 ostenij. SE 267 - jama Odkrita je bila v sektorju XVI, kv. 245. Jama je bila ovalne oblike, velikosti 2,92 x 1,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z žganino, žlindro, ogljem in lončenino: 19 odl. ustij, 7 odl. dna (G1508), 15 okrašenih ostenij in 79 ostenij. V njej tudi ostanki zoba svinje (Dirjec 1999). V južnem vogalu jame je bil odkrit ostanek ru- ševine kurišča oziroma ognjišča. Dno kurišča je sestavljeno iz večjih kosov glinenega rdeče žganega ometa. Na robu kurišča je viden del pravokotne glinene plošče in rob plošče z zglajeno zunanjo površino. Notranjost peči je bila zapolnjena z ožgano zemljo in fragmenti srednjeveške lončenine. X A B A B V ornici je bilo nekaj skromnih srednjeveških najdb: kv. 246: odl. ustja, 4 ostenja; kv. 248: odl. ustja, 4 ostenja; kv. 251: 2 ostenji; kv. 252: 3 odl. ustij, 1 okrašeno ostenje, 4 ostenja; kv. 254: 3 ostenja; kv. 258: bronasti gumb (G1520), 8 ostenij; kv. 247: železen predmet (G1522), 11 ostenij; kv. 260: 3 ostenja; kv. 265: odl. ustja; kv. 266: 2 ostenji. SE 247 - jama Odkrita je bila v sektorju XVII, na meji kv. 246 in 247. Jama je bila okrogle oblike, velikosti 1,26 x 0,80 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo črne barve z žgani-no, hišnim lepom, ožgano ilovico in kosi lončenine: zgornji del lonca, 7 odl. ustja z ostenjem (G1517, 1518), 7 odl. dna (G1519), 26 okrašenih ostenij in 51 ostenij. a= SE 271 - jama Odkrita je bila v sektorju XVII, kv. 249. Jama je bila okrogle oblike s premerom 1,14 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,25 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci lepa, žganine in 6 ostenji srednjeveške lončenine. \ Sektor XVII V ornici in njenem spodnjem delu so ustja, odl. dna, 11 ostenij; kv. 254: 3 ustja, 10 ostenij; kv. 262: 4 oste- prevladovale srednjeveške najdbe: kv. 251: železen žebelj (G1526), nedoločljiv železen predmet (G1527), kv. 252: 3 ostenja; kv. 253: odl. ostenja; kv. 255:5 ostenij; kv. 256: 3 ostenja, železno okovje (G1528), žel. predmet (G1532); kv. 261: okrašeno ostenje, 7 ostenij; kv.261 A: odl. nja; kv. 264: 2 odl. dna, 2 odl. ustja, 6 ostenij; kv. 265: 3 ostenja, rezilo žel. noža (G1530); kv. 265 A: odl. ustja (G1525), odl. dna, 2 odl. ustij, ročaj, ostenje, nedoločljiv žel. predmet (G1529); kv. 266: 2 ostenji; kv. 267: odl. ustja; kv. 268: odl. dna, 4 ostenja. SE 280 - jama Odkrita je bila v sektorju XVIII, kv. 264. Jama je bila podolgovate oblike, velikosti 1,55 x 1,28 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,26 m. Polnilo je bilo temno sive barve. V njej so bili odlomki srednjeveške keramike: 2 odl. ustij, okrašeno ostenje, drobci žganine in hišnega lepa. Na zahodni strani jamo seka jarek SE 279. A B SE 281 - jama Odkrita je bila v sektorju XVIII, kv. 264. Jama je bila okrogle oblike, velikosti 1,00 x 0,82 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m. Polnilo, v katerem so bili odlomek srednjeveškega ostenja posode in drobci žga-nine, je bilo sive barve. SE 282 - jama Odkrita je bila v sektorju XVIII. Jama je bila ovalne oblike, velikosti 2,36 x 1,64 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,30 m. Polnilo je bilo sive barve z žganino, hišnim lepom, kamnitimi oblicami in lončenino: 3 lonci (G1536, 1540, 1542), zgornji deli loncev (G1533, 1537, 1539, 1541, 1543; sl. 118- 123), 28 odl. ustij, 15 odl. dna (G1534, 1535), 8 okrašenih ostenij, 154 ostenij. C14 starost BP 840±70, kalibraci-ja AD 1150-1280 AD, Institut Rudjer Bošković, Zagreb. 118 Ustje lonca, sek. XVIII, kv. 251, SE 282. 121 Zgornji del lonca, sek. XVIII, kv. 251, SE 282. 119 Zgornji del lonca, sek. XVIII, kv. 251, SE 282. 122 Zgornji del lonca, sek. XVIII, kv. 251, SE 282. 120 Zgornji del lonca, sek. XVIII, kv. 251, SE 282. 123 Zgornji del lonca, sek. XVIII, kv. 251, SE 282 A B SE 314 - jama Odkrita je bila v sektorju XVIII, kv. 253. Jama je bila ovalne oblike, velikosti 0,86 x 0,80 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,22 m. Polnilo je bilo sive barve z žganino, kamnitimi oblicami, drobci hišnega lepa in lon-čenino: lonec (G1538). \ C SE 318 - jama Odkrita je bila v sektorju XVIII, kv. 263. Jama je bila ovalne oblike, velikosti 0,64 x 0,72 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,25 m. Polnilo je bilo sive barve z veliko oglja in odlomki rimske in srednjeveške lončenine. V sektorju je več manjših jamic, SE 312 - stojka opredeljenih kot stojke SE 311 iz kv. 251, vel. 0,20 m v premeru, SE 312 iz kv. 251, vel. 0,14 m v premeru, SE 313 iz kv. 252, vel. 0,20 m v premeru, SE 317, vel. 0,30 m v premeru, SE 320 iz kv. 261, vel. 0,42 x 0,22 m, SE 321 iz kv. 256 vel. 0,48 x 0,18 m, SE 323 iz kv. 255, vel. 0,16 m v premeru, SE 324 iz kv. 255, vel. 0,18 m v premeru, ki so okrogle oblike, velikosti do 0,20 m. Polnila v stojkah so bila sive barve z žganino, ogljem ali SE 313 - stojka drobci lepa. SE 320 - stojka SE 324 - stojka A B ÍB A B A y B A B AB A B A B A B A B Sektor XIX Sektor XX V ornici je bilo nekaj srednjeveške lončenine: kv. 269: 3 ostenja. V ta kvadrant se nadaljuje ozek in dolg jarek SE 279 iz sek. XVIII. V ornici in v njenem spodnjem delu je prevladovala srednjeveška lon-čenina: kv. 270: zgornji del lonca (G1545), 6 odl. ustij, 8 ostenij, železen žebelj (G1551); kv. 271: železen žebelj (G1550); kv. 272: 13 odl. ustij, 40 ostenij in okrašeno ostenje, kv. 273: vrat vrčka (G1548), 9 odl. ustij, 2 odl. dna, 49 ostenij. SE 273 - jama Odkrita je bila v sektorju XX, kv. 273. Jama je bila nepravilne oblike, velikosti 2,14 x 1,80 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine in srednjeveške lončenine: 4 odl. ustij, 1 odl. dna, 10 ostenij. SE 274 - jama Odkrita je bila v sektorju XX, kv. 272. Jama je bila nepravilne oblike, velikosti 1,10 x 0,40 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine in srednjeveške lončenine: ostenje in odl. dna. Sonda 4 V ornici je bilo nekaj srednjeveških najdb: 4 odl. ustij, 17 ostenij in nekaj nedoločljivih železnih predmetov (G1554-1556). A B A B Neopredeljene strukture Sektor III SE 61 - jama Odkrita Je bila v sektorju III, kv. 36. Jama Je bila nepravilne oblike, velikosti 0,60 x 0,80 m. Vkopana je bila v geološko osnovo o,50 m globoko. Polnilo je bilo sive barve z drobci lepa. Sektor V SE 208 - stojka Odkrita je bila v sektorju V, na meji kv. 101 in 102. Stojka je bila okrogle oblike, velikosti 0,36 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m. Polnilo je bilo rjave barve. SE 210 - stojka Odkrita je bila v sektorju V, kv. 101. Stojka je bila okrogle oblike, velikosti 0,20 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m. Polnilo je bilo rjave barve. SE 212 - jama Odkrita je bila v sektorju V, kv. 101. Jama je bila podolgovate oblike, velikosti 1,36 x 0,70 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,30 m. Polnilo je bilo rjave barve. A B A B A B A B A B A B SE 214 - jama Odkrita Je bila v sektorju V, kv. 98. Jama Je bila podolgovate oblike, velikosti 1,40 x 0,60 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m. Polnilo je bilo rjave barve. SE 216 - jama Odkrita je bila v sektorju V, kv. 97. Jama je bila ovalne oblike, velikosti 0,70 x 0,55 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m. Polnilo je bilo rjave barve. Sektor VI SE 94 - jama Odkrita je bila v sektorju VI, kv. 91. Jama je bila nepravilne oblike, velikosti 1,00 x 0,90 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,18 m. Polnilo je bilo sive barve. Sektor VIII SE 123 - stojka Odkrita je bila v sektorju VIII, kv. 114. Stojka je bila okrogle oblike, velikosti 0,36 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,06 m. Polnilo je bilo sive barve z lepom in žganino. at A A A A \ A B A B A B A B SE 125 - jama Odkrita Je bila v sektorju VIII, kv. 110. Jama Je bila ovalne oblike, velikosti 0,60 x 0,40 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci žgani-ne in lepa. A B SE 126 - stojka Odkrita je bila v sektorju VIII, kv. 116. Stojka je bila okrogle oblike, velikosti 0,23 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,14 m. Polnilo je bilo sive barve. SE 127 - jama Odkrita je bila v sektorju VIII, kv. 125. Jama je bila podolgovate oblike, velikosti 1,76 x 0,70 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,40 m. Polnilo je bilo sive barve s kamnito oblico. / SE 128 - jama Odkrita je bila v sektorju VIII, na meji kv. 128 in 129. Jama je bila podolgovate oblike, velikosti 2,30 x 0,75 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,18 m. Polnilo je ^ bilo sive barve z žganino in hišnim lepom. / B A B A B B / B A A A B SE 130 - stojka Odkrita Je bila v sektorju VIII, kv. 123. Stojka Je bila okrogle oblike, velikosti 0,32 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,06 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci žgani-ne in lepa. v J SE 131 - jama Odkrita je bila v sektorju VIII, kv. 122. Jama je bila nepravilne oblike, velikosti 1,20 x 0,40 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m. Polnilo je bilo sive barve. / / y Sektor XI SE 164 in SE 165 - jami Odkriti sta bili v sektorju XI, kv. 145. Jami sta bili nepravilne oblike, velikosti 1,00 x 0,70 m. Vkopani sta bili v geološko osnovo, polnilo je bilo temnejše barve. A B A B Sektor XV SE 149 - jama Odkrita je bila v sektorju XV, kv. 238. Jama je bila ovalne oblike, velikosti 1,40 x 0,90 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m. Polnilo je bilo sive barve. A B A - A B B A B A A B SE 150 - jama Odkrita je bila v sektorju XV, kv. 238. Jama je bila nepravilne oblike, velikosti 1,40 x 1,40 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,10 m. Polnilo je bilo sive barve. SE 151 - jama Odkrita je bila v sektorju XV, na meji kv. 224 in 211. Jama je bila nepravilne oblike, velikosti 1,70 x 3,00 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,15 m. Polnilo je bilo sive barve. Sektor XVI SE 222 - jama Odkrita je bila v sektorju XVI, kv. 215. Jama je bila ovalne oblike, velikosti 2,60 x 1,30 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo rjave barve. ..'-•i Sektor XVII SE 272 - jama Odkrita je bila v sektorju XVII, kv. 249. Jama je bila okrogle oblike, velikosti 0,56 x 0,46 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,12 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine. "T_^ A B B A A B A B A B SE 303 - stojka Odkrita je bila v sektorju XVII, kv. 258. Stojka je bila okrogle oblike, velikosti 0,48 x 0,44 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,50 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine. SE 304 - jaiek Odkrit je bil v sektorju XVII, kv. 260. Jarek je bil 3,00 m dolg in 0,14 m širok. Vkopan je bil v geološko osnovo 0,09 m. Polnilo je sive barve. SE 306 - stojka Odkrita je bila v sektorju XVII, kv. 257. Stojka je bila okrogle oblike, velikosti 0,33 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,03 m. Polnilo je bilo sive barve. 4b SE 307 - jama Odkrita je bila v sektorju XVII, kv. 250. Jama je bila nepravilne oblike, velikosti 1,70 x 1,50 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine. SE 308 - jama Odkrita je bila v sektorju XVII, na meji kv. 258 in 249. Jama je bila nepravilne oblike, velikosti 3,70 x 1,20 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine. SE 309 - stojka Odkrita je bila v sektorju XVII, kv. 249. Stojka je bila okrogle oblike, velikosti 0,28 m v premeru. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine. SE 305 - jama Odkrita je bila v sektorju XVII, na meji kv. 257 in 260. Jama je bila ovalne oblike, velikosti 0,50 m v premeru. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,18 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine. Sektor XVIII SE 315 - jaiek Odkrit je bil v sektorju XVIII, kv. 253 in 254. Jarek je bil podolgovate oblike, velikosti 5,54 x 0,14 m. Vkopan je bil v geološko osnovo 0,20 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci oglja. SE 316 - jama Odkrita je bila v sektorju XVIII, kv. 254. Jama je bila nepravilne oblike, velikosti 2,28 x 1,12 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,14 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine. A B A B A B SE 319 - jama Odkrita je bila v sektorju XVIII, kv. 263. Jama je bila podolgovate oblike, velikosti 0,46 x 0,36 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,25 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine. A Sektoi XX SE 275 - jama Odkrita je bila v sektorju XX, na meji kv. 271 in 272. Jama je bila podolgovate oblike, velikosti 1,36 x 1,10 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,20 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine. \ B- SE 293 - stojka Odkrita je bila v sektorju XX, kv. 271. Stojka je bila okrogle oblike, velikosti 0,34 m. Vkopana je bila v geološko osnovo 0,25 m. Polnilo je bilo sive barve z drobci žganine. Sonda 4 SE 299 - jama Jama je bila okrogle oblike, velikosti 1,30 x 0,50 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z žganino in ogljem. A B A A B A B A B A B SE 300 - jama Jama je bila ovalne oblike, velikosti 1,00 x 1,20 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z žganino in ogljem. SE 301 - jama Jama je bila ovalne oblike, velikosti 0,90 x 0,90 m. Vkopana je bila v geološko osnovo. Polnilo je bilo temno rjave barve z žganino in ogljem. SE 302 - jame Tri jame v velikosti 0,80 x 1,80, 1,30 x 1,00 in 0,80 x 0,40 m so bile vkopane v geološko osnovo in so imele polnilo temno rjave barve. A B A B B A A B Sklep Iz prazgodovinskega obdobja so se nam na Gornjih njivah ohranili le skromni ostanki nekdanje poselitve, predvsem kot večje in manjše jame. Prvič je bil prostor poseljen v času bakrene dobe. V to obdobje smo uvrstili jami SE 132 in jamo SE 49, ki smo jih na podlagi vzporednic keramičnega gradiva s slovenskimi in madžarskimi najdišči uvrstili v časovni horizont keramike z brazda-stim vrezom. Iz časa bronaste dobe so jame SE 83, 70, 51, 248, 72, 134, 129 in delno 49, ki smo jih na podlagi vzporednic s slovenskimi, hrvaškimi in madžarskimi najdišči uvrstili v čas srednje bronaste dobe. Po številnih in raznolikih rimskodobnih strukturah (vodnjak, jarki, jame, stojke, ruševine, peči, ognjišča) sklepamo, da so nekoč bili del pristave oziroma kmetije. Vsekakor obstaja verjetnost, da je bila kmetija v bližini že zgodaj zgrajene vojaške rimske ceste v Panoniji, ki je najverjetneje pri Sv. Martinu (Halicanum) prečkala Muro in nadaljevala mimo Kota, Dolge vasi in Zalalovoja (Salla) naprej v Szombathely (Savaria) (Pahič 1960-61, 113; Horvat Šavel 1985, 163-178). Za časovno opredelitev so pomembne tako analiza oglja oziroma lesa iz določenih struktur kakor tudi najdbe same. Vodnjak je nastal v času med letoma 90 in 110 in se je, sodeč po najdbah, ki so se ohranile v njem (vrč, lonec, železen ročaj vedra, del čaše gubanke, noga trinožnika, deli pokrovov, pladenj, deli loncev, opeka, (G1-32), uporabljal ves čas trajanja kmetije, torej približno do sredine 3. stoletja. Velika ruševina SE 20 iz sektorja II je na podlagi analize oglja datirana v čas med letoma 120 in 340. Različni keramični izdelki imajo širši razpon uporabe. Pladnji, pokrovi, lonci, sklede, čaše, vrči so značilni za čas od 2. do začetka 3. stol. (G38-72, 150-641). Ruševino SE 155 (sek. XIV) bi lahko po lončenini (pladnji, deli loncev, deli čaš) (G1490-1498) opredelili v čas od konca 1. do 3. stol. Ruševina SE 23 (sek. I) je na podlagi analize oglja opredeljena v čas med letoma 70 in 250. Najdbe iz ruševine, denimo pladenj in melnica (G33-35), so se uporabljale predvsem v 2. stol. Približno v isti čas sta opredeljeni tudi ruševini SE 18 in 21 (sek. III-IV), saj so keramične najdbe, kakršne so sklede, lonci, pladnji, značilne za čas od konca 1. stol. do konca 2. stol. (G764-993, 1000-1127). Peči imajo različno starost. Peč SE 7 (sek. II) je na podlagi radiokarbonske analize oglja datirana v čas med letoma 60 in 240, kar potrjuje tudi pokrov iz peči, ki se je uporabljal od 1. stol. do prve tretjine 2. stol. (G139-141). Peč za taljenje SE 122 (sek. II) je na podlagi radiokarbonske analize oglja opredeljena v čas med letoma 240 in 440. Najdbe iz peči, denimo pokrovi, sklede, lonci, čaše, pladnji, so značilne za čas od 2. do 3. stol. (G672-763). Peč SE 154 (sek. XIV) lahko na podlagi lončenine (skleda s prstanasto odebelitvijo na obodu, G1485-1489) opredelimo v čas od druge polovice 1. stol. do konca 3. stol. Ognjišče SE 172 (sek. XIII) je na podlagi radiokarbonske analize oglja bilo v uporabi v letih med 130 in 340, ognjišče SE 266 (sek. XVI) pa med letoma 210 in 390. Časovno lahko opredelimo tudi nekatere iz- med jam, ki so sestavni del arhitekturnega kompleksa. Jama SE 27 (sek. I) je vsebovala lončenino (G68-72), ki jo opredeljujemo v čas od konca 1. do 3. stol. V jami SE 133 oziroma 80 (sek. I) so del melnice, deli loncev in pokrov s širokim ročajem (G73-78), ki jamo opredeljujejo v čas 2. stoletja. Pod ruševino SE 20 (S041) so jame SE 58, SE 57, SE 29 in SE 121 (sek. II) z lončenino (G650-671), ki jo uvrščamo v čas od 2. do 3. stoletja. V jami SE 2 (sek. IV) sta del oljenke in lončenina (G994-999), ki sodi v čas od 2. do 3. stoletja. Na raziskanem delu Gornjih njiv je bil odkrit del rimskodobne kmetije z naselbinskimi strukturami, vodnjakom in dvoriščem; časovno jo lahko umestimo na začetek 2. stol. s trajanjem do srednine 3. stol. Pri časovni opredelitvi so bile pomembne najdbe iz struktur in plasti, ki smo jih v nekaterih primerih dopolnili z radiokarbonskimi letnicami oglja iz posameznih struktur. Prostor Gornjih njiv je bil ponovno poseljen v srednjem veku (11.13. stol.). Od naselbinskih objektov so se ohranile predvsem jame in ognjišča. Jame so različnih oblik in je težko natančno opredeliti njihov pomen. Za bivališča so premajhne. Glede na lončenino, ki je bila najdena v jamah, bi lahko sklepali, da so ti objekti odpadne jame. Srednjeveško lončenino iz polnil jam smo na podlagi oblikovanega ustja razvrstili v več skupin. Tipološke značilnosti loncev, oblikovanost ustij in raznolikost ornamentov kažejo dobre primerjave z lončenino iz srednjeveških najdišč Vzhodne Evrope. Analize Poročilo o fakturnih skupinah in naravoslovnih analizah rimske keramike Janka Istenič 2. z naravoslovnimi analizami (kemijske analize, analiza zbru-skov, ponovno žganje vzorcev) preveriti relevantnost makroskopsko ugotovljenih fakturnih skupin in preveriti hipoteze o njihovem izvoru. Potek dela in izsledki Izhodišče V Dolgi vasi pri Lendavi so bili že pred izkopavanji Pokrajinskega muzeja Murska Sobota sondirani ostanki naselbine iz rimske dobe (Mikl 1958-59, 173-184; Mikl Curk 1970, 6-10). Ležala je ob pomembni rimski cesti (via publica) Poetovio (Ptuj)-domnev-ni municipij Halicanum (Sv. Martin na Muri, Hrvatska) (Tomičić 1986, 186; Soproni 1979, 91-97; Šašel 1981, 165 ss.) - Savaria (Szombathely, Madžarska)-Carnuntum (Petronell ob Donavi, Avstrija). Sondiranje omenjene ceste v odseku Kot-Dolga vas je izvedla Irena Horvat Šavel (Horvat Šavel 1985). Izkopavanja na Gornjih njivah pri Dolgi vasi so med drugim odkrila ostanke struktur, s katerimi so bile povezane večje količine glinenega ometa in keramike. Cilj raziskave je bil: 1. z makroskopskim pregledom definirati glavne fakturne skupine keramike in predpostaviti njihov izvor, tj., kje so bili predmeti narejeni; Med keramičnimi ostalinami z najdišča Gornje njive že na prvi pogled izstopa velika količina odlomkov glinenega ometa (ocena: 3 kubični metri), na katerih so jasno vidni odtisi (»negativi«) palic oziroma vej (sl. 124-126). Najverjetneje so to ostanki strukture, katere ogrodje je bilo narejeno iz vej in premazano z glino, ki se je ob žganju spremenila v keramiko. Iz analiz štirih vzorcev tega ometa (glej tu Daszkiewicz/Schneider, N 001, 005, 045, 046) izhaja, da je bil narejen iz gline, ki je zelo podobna glini, ki so jo še pred nedavnim uporabljali za izdelavo opek v Opekarni Lendava (glej tu Daszkiewicz/Schneider, vzorec N 048) in glini, ki je bila vzorčena v neposredni bližini najdišča (glej tu Daszkiewicz/ Schneider, vzorec N 049). Tak rezultat je bil pričakovan, saj se zdi logično, da se za omet uporabi najbližjo, tj. lokalno glino. Analize so nadalje pokazale, da je bil le vzorec št. 5 žgan pri razmeroma visoki temperaturi oziroma večkrat (tega ni mogoče razlikovati), kar nakazuje, da bi utegnil biti del peči. Ostali vzorci so bili žgani pri temperaturi pod 800° C in bi utegnili biti z zunanjega dela peči, ki ga med žganjem ne zajamejo visoke temperature, ali pa 124 Odlomki »lepa«, fotografirano z dveh strani (foto: T. Lauko) cm 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 cm 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 deli druge strukture (npr. stene stavbe), ki je pogorela. Največ takih odlomkov je bilo nad SE 007 in SE 154. Makroskopski pregled odlomkov keramičnih posod in opeke iz Gornjih njiv pri Dolgi vasi je pokazal, da močno prevladuje groba keramika, ki po oceni predstavlja 80 do 90 odstotkov keramičnih ostankov (ne upoštevajoč glineni omet). Ostanek zavzema predvsem oksidacijsko žgana navadna keramika, njena redukcijsko žgana različica pa je redka. Očitni uvoz - ugotovljeni so bili le odlomki terre sigillate - je zelo redek. Groba keramika Keramika skupine (fabrikata) F 1 je sive do (rdeče) rjave barve in ni izrazito porozna (luknjičava), vključuje pa raskave grobe delce (kremen?; velikost 1/2 do nekaj mm, prevladuje velikost okoli 1 mm), zaradi katerih je površina izrazito raskava. Vidni so tudi zelo mehki delci sive do rjave barve (velikosti pribl. 1 do 3 mm) in sljuda (zelo drobna do groba) s srebrnim ali »bakrenim« leskom. Lahko je redukcijsko (F 1a; sivi odtenki) ali oksidacijsko žgana (F 1b; rdečerjavi odtenki), pogosto pa od sive do rjave barve prehajajoča površina nakazuje žganje v neenakomerni atmosferi. Med pregledovanjem keramike se je na začetku zdelo, da se od skupine F1 loči zelo podobna keramika, ki pa vsebuje več zelo grobih raskavih delcev, ki ob potegu s prsti po površini keramičnega odlomka izpadajo (F 2a in F 2b, tj. redukcijsko in oksidacijsko žgana različica). Nadaljnje pregledovanje je pokazalo, da je makroskopsko razlikovanje med F 1 in F 2 zelo težko in je zato nezanesljivo. Izsledki analiz zbruskov vzorcev so pokazali, da so za obe skupini značilni grobi in zelo grobi delci kremena ali kremenovih, verjetno metamorfnih kamenin, ki so zelo verjetno pustilo (torej dodani glini). Mehki temni delci so bržkone skupki gline z visoko vsebnostjo železa in verjetno tudi skupki gline z visoko vsebnostjo organskih snovi. Med skupinama F 1 in F 2 se nakazuje razlika v deležu melja. Kemijske analize in ponovno žganje vzorcev pa so nakazali dve podskupini, ki ne ustrezata makroskopsko ugotovljenima fabrikatoma F 1 in F 2 (glej tu Daszkiewicz/Schneider, Abb. 128, Keramik Gruppe 2). Med oblikami smo zasledili lonce, trinožnike, sklede, vrče in pokrove. Največ posod je izdelanih prostoročno, ustje pa je bilo dodelano na vretenu, nekatere posode pa so v celoti izdelane na vretenu. 125 Odlomki »lepa«, fotografirano z dveh strani (foto: T. Lauko) cm 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 cm 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 126 Odlomki »lepa«, fotografirano z dveh strani (foto: T. Lauko) I t cm 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 cm 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 Navadna keramika Med pregledovanjem keramike sem delovno delila navadno keramiko na naslednje skupine (fabrikate): Skupina (fabrikat) MM 7 Keramika oranžne do rdeče barve, površina mazasta, z gostimi drobnimi delci srebrne sljude in mehkimi rjavo rdečimi vključki (verjetno skupki gline z visoko vsebnostjo železa). Jedro v prelomu je lahko sivo. Ta keramika je makroskoskopsko zelo podobna tisti, za katero sem pri proučevanju keramike z bližnjega Sv. Martina na Muri (verjetno rimski Halicanum) domnevala, da tam predstavlja izdelke lokalne lončarske obrti.2 Zato sem jo označila z okrajšavo MM. Skupina (fabrikat) MM 8 Keramika kot MM 7 a (temno) sive barve. Površina je pogosto lisasta (sive oziroma rjavo rdeče lise). makroskopsko podobna keramika z Gornjih njiv najverjetneje ne izvira iz Sv. Martina na Muri. Ostali vzorci keramike, ki je bila makroskopsko opredeljena kot skupina MM/DV 7 oziroma 8, je zajeta v dveh skupinah: 1. glej tu Daszkiewicz/Schneider, Abb. 128, Keramik Gruppe 3. Osem vzorcev navadne keramike (krožniki, vrči, sklede, gubanka), ki se po rezultatih naravoslovnih analiz jasno razlikujejo od skupine II (Daszkiewicz/Schneider, Abb. 128, Keramik Gruppe 3), makroskopsko pa jih ne znamo razlikovati. Provenienca ni znana. 2. glej tu Daszkiewicz/Schneider, Abb. 128, Kalkreiche Keramik. Vzorci treh meljnic iz Gornjih njiv pri Dolgi vasi in ene meljnice iz Sv. Martina na Muri (za to je bila arheološko previdno dana domneva o poetovionskim izvoru - glej Istenič 1992, 117). Skupinica je glede na izsledke naravoslovnih analiz homogena. Po visoki vsebnosti kalcija se jasno razlikuje od poetovionskega fabrikata F 7. Te meljnice so bile torej verjetno izdelane v istem, še neugo-tovljenem središču. Skupina (fabrikat) DV 7 Keramika, ki je zelo podobna MM 7. Zdi se, da je manj izrazito mazasta, da pogosto vsebuje manj sljude in da je po barvi manj rdeča oziroma oranžna. Precej podobna je tudi poetovionskemu fabrikatu F 7 (Istenič 1999, 88-89; Daszkiewicz/Schneider 1999) od katerega se makroskopsko razlikuje predvsem po tem, da je bolj mazasta (tj. bolj mehka), in morda tudi po višji vsebnosti rjavo rdečih mehkih vključkov. Skupina (fabrikat) DV 8 Keramika kot DV 7 a sive barve. Oblike: razne sklede, krožniki, pokrovi, vrči, lonci, lončki, čaše, skodelice, kadilnice. Opeke Pri opekah je bil makroskopsko ugotovljen le en fabrikat, tj. OP 1. Zanj so značilni rjavo rdeča barva, mazasta površina in veliki mehki rjavo rdeči (pogosti) in svetlo rjavi delci ter sljuda. Podobna je fabrikatu MM/DV 7. Po naravoslovnih analizah se ta fabrikat ne razlikuje od glavnine vzorcev fabrikata MM/DV 7. Sodi v II. skupino, za katero domnevamo lokalen izvor (glej tu Daszkiewicz/Schneider, Abb. 128, Keramik Gruppe 2, N 035, N 041, N 047). Mehki rjavo rdeči delci so bržkone skupki gline z visoko vsebnostjo železa. Sklep Razlikovanje med skupinami MM 7 in DV 7 ter MM 8 in DV 8 se je pri opredeljavanju posameznih črepinj keramike izkazalo za težko oziroma nemogoče in zato z veliko verjetnostjo tudi nerelevantno. Arheološko/makroskopsko ugotovljeni skupini DV 7 (oziroma DV 8) in MM 7 (oziroma 8) se po naravoslovnih analizah nista izkazali za homogeni niti vsaka posamič niti obe skupaj. Glavnina vzorcev (glej tu Daszkiewicz/Schneider, Abb. 128, Keramik Gruppe 1) dobro ustreza vzorcu gline, ki je bil vzet v neposredni bližini izkopavanj (N 049), in moderni opeki iz opuščene Opekarne Lendava (N 047). To kaže na lokalno proizvodnjo keramike, ki je zajeta v tej skupini. Izsledki teh analiz so potrdili arheološko domnevo, da razlikovanje med skupinama MM 7 (oziroma 8) in DV 7 (oziroma 8) ni relevantno. Za interpretacijo precejšnje podobnosti te skupine in poetovionskega fabrikata F 7/F 8 bo treba primerjati tudi zbruske poetovionskih vzorcev. Kontrolni vzorci keramike z najdišča Sv. Martin na Muri (vzorci N 055-058, 060) so pokazali, da (z izjemo meljnice, vzorec N 059) sestavljajo homogeno skupino, ki se malo, a bistveno razlikuje od fabrikata MM/DV 7 oziroma od z naravoslovnimi metodami ugotovljene skupine II iz Gornjih njiv pri Dolgi vasi (glej tu Daszkiewicz/Schneider, Abb. 130, Keramik Gruppe 2). Ta skupina torej bržkone predstavlja izdelke lokalne proizvodnje v Sv. Martinu na Muri, kot je bilo predpostavljeno (Istenič 1999, 201), vendar pa 2 Na to poleg makroskopsko izredno homogene fakture velike večine izdelkov (Istenič 1992, 117; Istenič 1999, 201) kažejo tudi tam izkopani ostanki lončarske delavnice (Tomičić 1986, 186). Makroskopsko je bila pregledana večina vseh izkopanih keramičnih ostalin. Pri tem smo definirali glavne fakturne skupine in izbrali 50 vzorcev za naravoslovne analize (z vzorci gline in novodobnimi opekami iz Opekarne Lendava vred). Tem smo za primerjavo dodali 6 vzorcev keramike z bližnjega in pomembnega rimskega najdišča Sv. Martin na Muri (Halicanum) in štiri vzorce rimskih opek, ki so bile izdelane na Ptuju (Poetovio). Rezultate teh analiz smo primerjali z že izvedenimi 120 analizami rimske keramike iz Ptuja (Daszkiewicz/Schneider 1999), kar je močno povečalo možnosti interpretacije. Med keramičnimi ostalinami iz Gornjih njiv pri Dolgi vasi prevladujejo ostanki glinenega ometa. Zanj so uporabili glino lokalnega izvora. Med ostanki keramičnih posod in opek močno prevladujejo posode iz grobe keramike (skupina F 1/F2). Izdelane so iz gline, ki so ji dodali delce kremenčevih kamenin. Njihov izvor ni jasen. Ostale posode so bile narejene iz finejše keramike. Makroskopsko smo poskušali razlikovati dve skupini, MM 7/8 in DDV 7/8. Po izsledkih naravoslovnih analiz to razlikovanje ni relevantno. Izdelki, ki smo jih makroskopsko uvrstili v skupini MM 7/8 in DDV 7/8, po naravoslovnih analizah sodijo v tri skupine, ki imajo verjetno različen izvor. Največjo skupino predstavljaja skupina I (glej tu Daszkiewicz/Schneider, Keramik Gruppe 1), ki verjetno predstavlja izdelke lokalnih delavnic. Skupina, v kateri so same meljnice, izvira iz še nedefiniranega središča, ki pa verjetno ni Poetovio niti Halicanum (glej tu Daszkiewicz/Schneider, Kalkreiche Keramik). Tudi izvor izdelkov tretje skupine (glej tu Daszkiewicz/Schneider, Keramik Gruppe 3) zaenkrat še ni znan. Bericht zu den Untersuchugen der Keramik Matgorzata Daszkiewicz, Gerwulf Schneider Von Frau Dr. Janka Istenič wurden 42 Proben von GefaBkeramik und Ziegeln aus Gornje njive pri Dolgi vasi fur die archaometri-schen Untersuchungen ausgewahlt. Als lokales Material wurden zum Vergleich vier Proben von Wandverputz bzw. Ofenausklei-dung eingeschlossen. Eine Tonprobe und ein moderner Ziegel aus der Ziegelei Lendava und eine weitere Tonprobe aus der un-mittelbaren Umgebung der Grabung in Gornje njive pri Dolgi vasi dienten als Beispiele fur die regionale Tonzusammensetzung. Zum weiteren Vergleich wurden vier antike Ziegel aus Poeto-vio und sechs Proben von GefaBkeramik aus Martin na Muri mit denselben Methoden analysiert. Die untersuchten Proben sind mit ihren Inventarnummern und den durch Frau Istenič ma-kroskopisch unterschiedenen Fabrikaten in Tabelle (Abb. 127) zusammengestellt. Von allen Proben wurde die chemische Zusammensetzung mittels wellenlangendispersiver Rontgenfluoreszenzanaly-se (WD-XRF)3 ermittelt (Abb. 128). Bei Probenmengen unter ei-nem Gramm war die Bestimmung einiger Spurenelemente nicht moglich. Nachbrennproben (MGR-Analyse; Daszkiewicz/Schnei-der 2001) wurden nur bei ausreichendem Material und daher nur von einem Teil der Proben angefertigt (Abb. 129-132). Die aus den Veranderungen beim Nachbrennen abzulesenden originalen Brenntemperaturen und die nach Brennfarbe und Ausse-hen der Oberflache differenzierten Matrixgruppen sind in Tabelle (Abb. 127) angegeben4. Mit Ausnahme von sechs zu kleinen Proben wurden von allen Proben Dunnschliffe angefertigt und polarisationsmikroskopisch untersucht. Jeder Dunnschliff wurde mit einem Mikrofoto belegt (Abb. 133-142). Alle Fotos sind mit konstanter VergroBerung und mit gekreuzten, zur deutlicheren Darstellung der Poren manchmal mit unvollstandig gekreuzten 3 Die Praparation der Proben fur die Bestimmung der chemischen Zusammensetzung erfolgt durch Pulverisieren kleiner Fragmente der Scherben in einer Achatmuhle. Zuvor werden die Oberflachen abgeschliffen und die Fragmente in destilliertem Wasser mit Ultraschall gereinigt. Die Proben-pulver werden uber Nacht getrocknet und eine Stunde bei 880° C gegluht. In der Tabelle sind die Gluhverluste (GV) in Gewichtsprozent angegeben. Jeweils 1,0 g Probe wird mit genau 4,0 g eines Lithiumtetraborat-Meta-borat-Gemisch (Merck Spectromelt AI2) in einem Platintiegel (Pt/Au5) ge-schmolzen und in eine Platinkokille zu einem runden Glasplattchen ge-gossen. Bei kleineren Proben werden 0,1 Gramm Probe mit 1.9 Gramm Spectromelt A10 vermischt. Wegen der starkeren Verdunnung sind dann die Spurenelemente Cu, Y, Nb, La, Ce, Pb und Th nicht mehr bestimmbar. Die Glasplattchen werden mit einem wellenlangendispersiven Rontgen-spektrometer (Philips PW1400) auf alle Haupt- und eine Reihe von Spu-renelementen gemessen. Alle Analysen gelten fur gegluhte Proben. Die Eichung beruht auf ca. 60 internationalen Referenzproben und wird re-gelmaBig durch wiederholte Kontrollanalysen gesichert. 4 Fur die standardisierte Beschreibung des Brennverhaltens werden nach dem Nachbrennen auf 1200° C folgende Matrixtypen unterschieden: a) gesintert (SN) = die Probe ist verdichtet und kann u. U. kleiner werden, wobei die Kanten scharf bleiben; b) uberbrannt (ovF) = die Probe an-dert die Form; c) angeschmolzen (ovM) = die Oberflache der Probe ist an-geschmolzen und die Kanten sind gerundet; d) geschmolzen (MLT) = die Form der Probe wird rund oder annahernd rund; / = verschiedene Partien mit scharfer Grenze. Die Ziffern geben Gruppen gleicher Brennfarbe an, die gleichzeitig zwischen kalkreicher und kalkarmer Keramik unterschei-den lasst. AuBer wenigen Proben mit kalkreicher Matrix (Cal) und einer mit gemischter Matrix (Mx) sind alle untersuchten Proben kalkarm. Polarisationsfiltern aufgenommen. Sie sind damit untereinan-der direkt vergleichbar. Zehn Proben wurden auch phasenana-lytisch mit Rontgendiffraktometrie (XRD) untersucht. Der Vergleich der Ergebnisse dieser Analysen mit denen der gebrannten Tonproben bestatigten die in der Tabelle (Abb. 127) angegebenen Brenntemperaturen. Das Ergebnis der Klassifizierung nach der Materialzusammenset-zung sind die in Tabelle (Abb. 128) unterschiedene Keramikgrup-pen. Diese Gruppierung beruht zunachst auf multivariaten Clu-steranalysen (Dendrogrammen) der chemischen Analysen. Die Gruppen wurden dann mit den Ergebnissen der ubrigen Untersuchungen uberpruft. Es ist dabei zu berucksichtigen, dass die chemische Analyse die Gesamtzusammensetzung von Ton und Einschlussen wiedergibt, die Dunnschliffuntersuchung uber-wiegend den Schluff- und Sandanteil wiedergibt, und die MGR-Analyse als einzige Methode nach der Zusammensetzung der fei-nen Tonmatrix klassifizieren kann. Die Kombination aller drei Methoden erlaubt daher eine einigermaBen sichere Deutung der Klassifizierung in Gruppen. Fur die lokale Keramikzusammensetzung bilden die Analysen der aus der Ziegelei stammenden Proben zusammen mit dem Ton aus Dolga vas und den Verputzproben eine weitgehend homogene Referenzgruppe. Die Tonprobe aus der Ziegelei besitzt ei-nen hoheren Anteil an feinsandigem Quarz als der moderne Ziegel - was sich in einem hoheren Siliziumgehalt ausdruckt - und passt daher weniger gut zu dem Ziegel aus der Ziegelei als die Tonprobe von Dolga vas. Sie hat daher auch ein etwas anderes Brennverhalten und ist bei 1200° C lediglich gesintert (SN) wah-rend die ubrigen Proben uberbrannt sind (ovF). Alle vier Verputzproben sind im Brennverhalten und in der Brennfarbe identisch, wie auch das bereits vor der Analyse bestimmte gleiche Fabrikat MM7 erwarten lieB. Typisch fur alle Proben dieser Gruppe ist die feinglimmerige Tonmatrix, die sehr viel Quarz von Schluff- und FeinsandkorngroBen und viele eisenreiche Tonaggregate ent-halt. Die Verputzprobe N005 muss eine Temperatur von etwa 1100°C erreicht haben, wie sich aus dem Nachbrennen ergibt (Abb. 129) und wie im Mikrofoto (Abb. 134a) die blasig lochrige Matrix zeigt, von der die bei 1000° C gebrannten beiden Tonproben (Abb. 133b, d) noch weit entfernt sind. Die anderen drei untersuchten Verputzproben bestehen aus Ton, der zwischen 800 und 1000° C gebrannt wurde, stellen also moglicherweise Teile von Ofenwanden dar und waren damit ein fur die lokalen Topfe-reiprodukte gut vergleichbares Material. Es lasst sich allerdings auch nicht ausschlieBen, dass die Verputzfragmente bei einem Schadenfeuer solche Temperaturen erreichten. Die zur Gruppe 1 zusammengefasste Keramik mit den analysier-ten vier Ziegeln aus Gornje njive entspricht in der Materialzu-sammensetzung der lokalen Referenzgruppe. Die schwanken-den Siliziumgehalte sind durch unterschiedliche Quarzanteile bedingt. Sie sind im Mittel etwas geringer als die der Referenzgruppe. Die stark schwankenden Eisengehalte wurden durch die unterschiedlichen Konzentrationen an dunklen eisenreichen Toneinschlussen verursacht. Auch bei den dunklen tonigen Einschlussen in Probe N 041 (Abb. 135d) handelt es sich um solche und nicht um zugesetzte Schamotte. Erhohte Phosphor- und Bariumgehalte mancher Proben wurden durch sekundare Veranderungen bei der Bodenlagerung verursacht und sind kein Kriterium fur die Klassifizierung nach dem Ausgangs material. Die Gruppe schlieBt mehrere Fabrikate ein, die sich jedoch nur gra- 127 Liste der untersuchten Proben mit makroskopisch bestimmter Qualitatsgruppe (Fabrikat), Matrixgruppe und originaler Brenntemperatur nach der MGR-Analyse. Lab. Nr. Inventar/ Acc. Nr. Art der Probe Fabrikat MGR-Gruppe originale Brenntemperatur Proben von Dolga vas (aufbewahrt im Pokrajinski muzej Murska Sobota): N 001 o.Nr. Wandverputz MM7 ovf 2 900-1000°C N 002 o.Nr. Ziegel MM7 ovf 2 900-1000°C N 003 * 5552 Teller MM7 N 004 5479 Topf F1 SN 5 700-800°C N 005 o.Nr. Wandverputz MM7 ovf 2 1100-1200° C N 006 5691/1 Teller DV7 N 007 5701/3 Teller DV7 N 008* 5692/6 GefaB DV7 N 009 5653/4 Henkel DV7 N 010* 5653/2 Topf F1a N 011 5690 Deckel F1a N 012 5658/1 Deckel F1a N 013 5696/1 Topf F1b N 014 5691/11 Topf F1a N 015 5653/1 Topf F1b N 016 5691/3 Topf F1b N 017 5691/4 Topf F2borF1b N 018 5667/1 Topf? DV8 N 019* 5558/1 Topf F1b/a N 020 5505/2 Topf F1a orF2 SN 12 N 021 5516/4 Teller DV7 N 022 5549 Topf F1a N 023 o.Nr. Topf F1a/b orF2 SN 13 N 024 o.Nr. Topf F1a/b orF2 SN 6 800-900° C N 025 o.Nr. GefaB DV7/8 ovf 1 900-1000° C N 026 o.Nr. GefaB DV7 ovf 2 900-1000° C N 027 * 5692/4 Teller DV7 N 028 5600/3 Raucherschale? DV7 ovf 2 N 029 * o.Nr. GefaB varia, sim.F1 N 030 5607/1 Topf F1 SN 13 N 031 5460 Kragenschussel MM7 N 032 5465 Deckel DV7? N 033 5692/1 Reibschussel (mortarium) DV7/8 (Cal) MLT 7 700-800° C N 034 5540 Becher DV7 ovf 2 N 035 5704 Ziegel OP1 (Mx) SN 2/15 1000-1100° C N 036 o.Nr. GefaB DV7 ovf 16 N 037 5560/1 Schussel MM8 N 038 5532/2 Schussel MM7 N 039 5520 Reibschussel (mortarium) DV7 (Cal) MLT 17 N 040 5569/1 Imitation von Drag. 36 MM8 ovf 1 N 041 5414 Ziegel/Tegula OP1 ovf 3.2 1000-1100° C N 042 5409 Reibschussel (mortarium) DV7 N 043 5486/1 Ziegel OP1 ovf 3.1 800-900° C N 044 5803/1 GefaB DV9? N 045 o.Nr. Wandverputz MM7? ovf 2 800-900° C N 046 o.Nr. Wandverputz MM7? ovf 2 900-1000° C Proben aus der Ziegelei Lendava und Tonprobe aus Dolga vas: N 047 o.Nr. moderner Ziegel ovf 1 800-900° C N 048 o.Nr. Tonprobe aus der Ziegelei SN 4 N 049 o.Nr. Tonprobe von Dolga vas ovf 1 Proben von Ptuj: N 050 139 Ziegel (M.VLP.SEVE) ovf 8 800-900° C N 051 295 Ziegel (Q.S.PHER...) ovf/ovm 8 800-900° C N 052 987 Ziegel (M IVN FIRM) ovf 8 800-900° C N 053 o.Nr. Ziegel (QSP) ovf 8 1000-1100° C Proben von Martin na Muri: N 055 o.Nr. Topfoder Krug MM7 ovf 10 N 056 o.Nr. Teller MM7 ovf 10 800-900° C N 057 o.Nr. GefaB MM7 ovf 10 800-900° C N 058 o.Nr. Topfoder Krug MM7 ovf 10 800-900° C N 059 o.Nr. Reibschussel (mortarium) F7? (Cal) MLT 9 1000-1100° C N 060 o.Nr. Krug MM7 ovf 10 800-900° C Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 115 in — > _ iS ^ -• Ë I m ■C ^ = Ib iîï TJ H ^ ji l^ls^^ - n o — I'D i- .D ÍÍ iS = — M lï s: __íť .i^ — iî^î^;!^ > C 01 jS E -îî ■;Û iS i; ■i: .13 =5 .3 - ii M ■ Í5 s E ^ P- 01 C C ^ ^ iS ^^ ^ ii i: ti ra iS .i^ SL _ „ M JL 01 I 't^ 13 E ^ ii js î^ != 1= (Û C .C 01 o -O O " " Ll^ ", " ", " ", " ", " ", " " ", o ", " ", -If ", o ", " ", " " " ", " cn ," " ," " ," " ," " ," " " O " o " " O ," " " " " o o O o " o ," " ^ Ll^ " ," ," SÎ "", ," " ," " ", " ", " o, " ", " " ", " ", " ", " ", " o ", o " ", ," ," ," -If ," " " " " " " " " " " O LH " " o " " " " " " " " " "" " " " " " " " " " " " " O " "" " " " " " " " LH " " o "" o " " " " " o " " " " " " " " " " " " " " " f— " " " " " LH " LH O LH " " " " " " " o " " " " " o " " " o " o " " o " " O " LH " LH " " " O " ■Jt " " " " o " " " " ■Jt " -If " " cn LH " " LH " LH " LH " " " " O LH " " " LH O -i " " " " " " " " " " " " " O " " " " " o o "" " " " " LH LH LH " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " "" " "" " " cn O " " " " " LH " " " " -If -If " " " " " " " " " " " -If " " " " " " " " " " " " -If " " " " " " " " " " " " " o ^ f— " f— " " " O " -If " " " -If " " -i " -If O O -If -If " -If O " -If " -If " " " " " " o o " " O f— " " " " " O O O " " " " " " " " " " " " O o " " " " " " " "" " " " " " " o " O " O " " " LH " " " GÎ " " " -i " " " " " " " " " " " " " -If " " O "" " " " " " -i " " -If " " f— " LH " " " f— " " O " " " " " " " " " "" " " -If " " " " " " " " " " " " " " " ■Jt " " " " O " o f— " O O O " " -If O " " " " O " " " " " " " " " " " " " " " o " " O " " " " " " " O LH " " " " LH " " " -If " " " " " " " " " " " " " " C5 " " f— o "" " " " " " -If " " " " " " " " -If " " " " " " o " O -If " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " C5 " " " o -If " " LH " LH " " " " " " " " " -If " " " -If " " " O " -If " -If " " " " " O " " f— ÎÎ f— ", ", " " " " ", " " ", " -If ", " -If " ", " ", " ", -If c^, " ", ", ■Jt " -If rH r^" c^" r^" c^" rH LH " ," o Ln " ," LH ", " ", O ", " ", " " " -If " ", " ", "", " -If "", " ", ■Jt " ", " " ", " ," ," ," ," ," ," ," ," ," ," ," ," ", O ", f— ", "", ," ", ," " ", ," " ", LH ", " ", " O, " ," " ", " ", " ", o, " ", " ", " ", " ", " " ", ", LH f— Ln " o Ln " "", " ", " ", ", o ", " ", " " o ", " ", " ", " " ", " ", " ", " ", " ", c^ " " f— ," o ", " " o, " ", ■Jt " " ", " ", " ", " ", ", " ", " ", " ", o ", " o ", O ", " " o ", ", ," ," ," cn " " " -If ", ■Jt " O ", " ■Jt " " -If " ", " ", " ^ " " ^ ■Jt " ", ^ "", LH ", LH ", ^ Ll^ -If " ", O -If " ", o ", " ", " " ", o ", o o, " " ", " ", " o ", " " ", " Li^ Li^ Li^ Li^ ," ," L^" -If ," -If ," LH O LH O ", LH ", " LH ", " ", " ", " " ", " ", " ", " ", ", " ", " ", ", " ", " ", " " ," " " " "" " ," " " " " " ," " " " " " " " " -If ," " ", O " ," " ", LH ", " O ", " ", " ", " ", " ", " ", " ", " ", " ", " ", ", O ", " " ", " " ", ," ," " ", -If -If ", Ln LH ", " ", " ", " Ll^ ," " " " " ", " ■Jt ", " ," " ", " ", " ", " ", " " " " ", " c^" " f— " " ," " " -If ," ," " ," " r^ " o^ rH O^ ," ," ," " " ," " " o o o o rH o o z oo o :> o :> o z OO Z oo " f— fD -If f— .o -If f— u -If " IE «JD (0 lA ■o -If " " " " (V -If " > O " > O " " " > O " eu " " " > O .o " " " > o " > O u " " " > O ■o " " " CL o (V " " " Ln " " CL O " fD " " " CL o " .O " " p». > o ÎE CD u " " fD " ■O " " fD " " .o " " " ÍD fD " LH O LH -If -If o O " o o " " " " " " " " " " " o -If -If -If -If -If " " " " " " " O O o ^z 3 0, ,9 9 3 7, ,2 0 1 6 5, ,0 0 2 9, ,9 9 6 ,0 0 9 3, ,0 0 0 7, ,0 0 1 6 3, ,8 9 6 2, ,0 0 1 8 3, ,8 9 5 3, ,0 0 1 4 9, ,8 9 9 3, ,8 9 7 4, ,0 0 1 1 0, ,9 9 4 8, ,8 9 6 6, ,9 9 9 6, ,8 9 3 4, ,7 9 13, ,8 9 6 4, ,9 9 9 2 ,8 9 6 0, ,9 9 8 8, ,8 9 9 2 ,8 9 8 4, ,9 9 4 0, ,9 9 2 2, ,9 9 2 8, ,8 9 3 9, ,8 9 5 3, ,9 9 0 3, ,1 8 4, ,0 6 7, ,0 0 3, ,4 6 5, ,1 9 2 ,1 15, 5 3, ,3 6 1, ,1 2 9, ,3 1 ,1 0 8, ,1 7 ,1 9 4, ,6 6 2, ,2 2 8, ,2 3 9, ,3 5 9, ,4 7 5, ,5 0 0, ,6 14, ,6 3 2, ,3 4 6, ,3 9 5, ,3 7 9, ,4 6 ,3 8 8, ,0 1 1, ,1 1 0, ,1 5 0, ,2 8 2, ,1 3 3, ,1 2 2 8 2 6 2 1 3 3 3 0 2 6 2 6 1 4 3 2 2 6 2 5 2 5 2 3 3 4 3 2 2 9 5 2 6 1 8 1 1 2 0 2 0 2 2 2 0 2 4 2 2 2 5 2 8 1 7 2 9 2 6 2 0 3 0 3 13 5 2 4 2 4 3 4 3 5 2 9 3 9 2 9 2 0 3 13 2 2 13 0 3 0 3 3 3 12 6 2 0 4 9 2 8 2 7 2 5 3 0 3 7 5 10 1 5 4 4 5 0 7 8 6 7 5 9 5 4 5 9 6 1 6 3 7 9 3 1 8 3 5 0 7 5 8 4 7 7 6 9 7 6 6 1 4 9 0 5 0 1 8 8 2 9 9 9 3 8 2 0 1 4 5 4 4 9 6 9 2 6 3 9 3 73 6 2 0 6 1 6 8 4 2 5 6 3 0 4 7 5 5 3 5 3 3 3 7 3 9 4 34 4 4 0 4 8 4 74 8 3 1 4 1 5 8 4 0 7 5 5 4 5 7 0 5 9 8 5 13 6 9 0 6 9 7 6 0 0 6 5 3 5 0 4 6 2 5 9 6 2 3 8 94 9 6 8 7 0 9 9 3 7 8 0 2 9 5 9 2 6 6 0 1 5 4 8 4 2 8 8 16 9 3 5 7 5 6 0 9 5 6 4 5 0 3 6 0 8 6 1 0 7 9 1 6 4 5 6 1 7 6 2 0 3 4 6 11 11 3 1 3 1 8 1 0 2 9 1 6 1 0 2 6 1 8 7 1 6 5 5 8 7 1 6 8 6 2 8 1 4 1 5 1 5 1 6 1 1 0 2 8 6 1 1 2 1 1 5 6 5 1 4 3 1 1 7 9 5 1 5 71 3 2 2 9 1 2 3 2 2 9 1 2 6 4 2 4 3 2 4 1 2 3 2 2 4 2 2 2 1 2 8 6 1 0 6 1 1 7 5 5 74 3 4 3 3 5 5 3 6 5 3 1 2 3 2 2 8 1 2 8 5 2 9 3 2 3 3 2 6 5 9 4 2 4 3 4 1 3 5 5 8 3 9 4 4 5 5 4 74 74 4 4 4 4 2 5 8 3 8 3 3 3 1 3 9 3 9 3 7 3 9 3 2 4 2 4 4 4 2 4 74 9 3 9 6 9 5 8 7 7 6 2 7 9 7 8 0 1 5 7 3 7 1 8 1 9 7 0 1 7 0 1 0 9 9 8 2 2 1 9 9 7 9 16 7 2 5 6 17 1 4 9 2 8 3 6 9 3 4 1 5 0 0 1 1 6 1 1 1 5 1 7 5 1 8 3 1 1 2 1 0 4 4 3 1 0 2 1 1 0 1 5 3 741 7 5 4 1 3 3 1 1 2 1 1 71 2 6 1 3 6 1 5 5 1 1 6 1 6 6 1 1 6 1 75 1 2 5 2 1 8 3 1 5 5 541 4 2 5 3 6 1 1 8 1 1 3 0 1 1 5 1 9 2 1 1 1 1 1 1 1 3 5 1 6 3 8 7 1 2 1 3 9 8 0 5 2 1 1 8 4 5 1 3 1 8 8 2 2 1 3 0 1 6 1 1 0 0 1 2 3 1 8 1 1 9 0 1 4 0 1 7 9 8 0 2 1 1 4 2 1 6 3 1 7 6 7 1 8 9 7 5 6 6 2 1 1 4 1 9 2 1 5 1 2 2 1 7 3 3 3 5 4 5 4 4 4 5 3 7 3 3 3 7 5 3 3 9 4 1 5 4 5 0 6 5 5 5 3 8 4 2 5 94 9 1 8 5 4 0 3 0 5 1 4 9 3 0 6 0 4 74 4 6 0 6 2 5 34 0 5 2 5 6 5 9 4 8 3 2 5 3 4 3 5 0 5 5 5 3 5 3 5 8 5 9 4 5 6 2 7 6 6 6 4 0 4 2 4 0 4 9 3 74 4 6 9 6 76 0 0 6 8 2 7 17 1 4 6 1 7 5 1 5 5 1 3 4 1 2 3 1 5 2 1 0 3 1 7 2 2 5 5 2 4 1 2 2 6 2 1 1 2 4 0 2 7 9 1 2 0 2 6 2 2 7 3 1 5 3 1 9 2 0 7 0 0 9 0 5 0 8 1 1 6 3 1 0 4 1 9 3 1 9 4 1 4 3 1 15 0 4 1 5 4 8 1 1 3 8 1 5 6 941 4 5 1 4 5 1 5 4 1 8 7 1 5 7 1 8 1 2 7 6 1 0 9 1 7 71 0 8 1 7 0 2 4 8 2 0 10 1 0 0 1 0 8 9 2 1 12 2 8 0 1 2 4 1 6 5 1 1 6 1 1 4 1 7 5 1 9 3 1 7 3, 5 1, 2 2 9 6, 6 9 3, 5 8, 5 2 rH 3 4, 6 2, 6 5, 1 8, 8 rH 9 2, 1 3 5, 6 4 3, 0 1, 6 Li^ 7 5, 7 5, 4 1, rH 8 7, 3 3, 0 6 1, 5 2, 3 2, 4 rH 6 3, 1 6, 4 6, ,2 7 4, ,2 5 2 ,2 6 3, ,2 7 7, ,2 8 9, ,2 5 7, ,2 4 4, ,2 6 ,2 9 6, ,2 1 7, ,3 8 6, ,3 1 9, ,3 7 6, ,3 0 ,3 2 ,3 3 6, ,3 8 5, ,3 4 6, ,3 0 9, ,2 2 2 ,3 2 4, ,3 9 6, ,3 6 3, ,2 5 6, ,2 8 2, ,2 4 6, ,2 0 3, ,2 2 2, ,3 2 ,2 5 2, ,2 8 2, ,2 6 9, ,2 9 ,0 4 2, ,0 8 4, ,0 12, ,0 2 ,0 12, ,0 3 2, ,0 8 2, ,0 4 3, ,0 1 2, ,0 1 3, ,0 9 2, ,0 2 3, ,0 6 2, ,0 9 2, ,0 5 3, ,0 9 2, ,0 7 2, ,0 6 2, ,0 4 5, ,0 5 5, ,0 9 8, ,0 8 7, ,0 3 0, 5 5 6 2, ,1 6 1, ,1 5 0, ,1 9 6, ,1 9 2, ,1 9 1, ,1 7 1, ,1 8 2 ,0 8 2 ,0 8 4, ,0 0 3, ,0 9 2 ,0 4 3, ,0 8 3, ,0 4 3, ,0 9 3, ,0 72, ,0 8 2, ,0 8 2, ,0 1 3, ,0 3 3, ,0 7 2, ,0 0 4, ,0 8 3, ,0 2 4, ,0 2 6, ,0 10, ,6 3 8, ,5 4 3, ,5 5 2, ,0 1 2 4, ,1 0 3, ,2 0 5, ,1 7 7, ,0 1 9, ,0 6 7, ,0 1 6, ,1 9 1, ,1 7 5, ,1 0 9, ,0 9 9, ,0 1 8, ,0 4 0, ,1 4 6, ,0 8 9, ,0 7 0 0, ,1 3 7, ,0 4 2, ,1 9 6, ,0 6 1, ,1 9 9, ,0 5 0, ,1 76, ,0 6 0, ,1 3 0, ,1 3 9, ,0 0 9, ,0 6 7, ,0 3 5, ,3 3 5, ,3 0 7, ,2 0 5, ,2 7 9, ,0 3 0, ,1 7 0, 74, ,1 2, ,1 5 1, ,2 8 2, ,2 3 0, ,2 6 0, ,2 1 1, ,2 2 0, ,0 2 0, ,0 4 0, ,0 4 0, ,0 3 0, ,0 5 0, ,0 2 0, ,0 3 0, ,0 3 0, ,0 3 0, ,0 2 0, ,0 2 0, ,0 2 0, ,0 70, ,0 2 0, ,0 6 0, ,0 2 0, ,0 2 0, ,0 4 0, ,0 3 1, ,0 8 ,0 1 ,0 2 1, ,0 7 0, ,0 9 0, ,0 5 0, ,0 8 0, ,0 3 0, ,0 8 0, ,0 70, ,0 70, ,0 5 0, ,0 9 0, ,0 6 2, ,5 0 3, ,4 3 7, ,4 3 2, ,5 16, ,5 7 0, ,5 13, ,5 7 7, ,4 1 5, ,5 5 4, ,4 5 0, 2 7, ,8 6 8, ,7 5 9, ,8 3 9, ,7 1 3, ,7 8 1, 8 3, ,8 4 2, ,0 1 5 6, ,7 8 6, ,7 5 0, ,7 5 ,6 6 7, ,6 8 9, ,6 16, ,6 8 2, ,6 1 5, ,4 1 0, 7 7, ,6 8 8, ,7 7 0, ,6 9 2, ,8 2 0, ,0 2 4 7, ,9 1 2 8, 12 3 7, ,9 1 9 2 ,3 2 6 9, ,2 2 6 4, ,0 2 8 7, ,9 1 1 1, ,9 1 6 9, ,9 1 7 1, ,8 2 8 5, 2 7 0, ,8 2 4 4, 2 7 5, 2 5 6, 2 7 ,6 2 4 1, ,6 2 4 5, ,6 2 3 3, ,0 2 8 7, ,0 2 9 8, ,8 1 4 8, ,6 1 2 ,8 0 2 ,9 1 7 5, ,8 1 9 2 ,7 0 7, ,1 2 9 2, ,1 2 0 6, ,1 2 3 2, ,1 2 1 5, ,1 2 6 1, ,1 2 3 0, ,1 1 0, 7 8, ,0 9 9, ,0 9 9, ,0 7 9, ,0 8 9, ,0 5 9, ,0 4 9, ,0 0 1, ,1 2 3, ,1 5 3, ,1 8 2, ,1 9 3, ,1 3 3, ,1 4 2, ,1 6 2, ,1 8 2, ,1 4 2 ,1 6 8, ,0 9 8, ,0 4 8, ,0 6 7, ,0 2 2, ,1 2 2, ,1 6 2 ,1 2 2, ,1 2 3, ,1 0 1, ,1 9 0, ,1 1 1, ,1 0 1, ,1 8 0, ,1 1 2 ,9 6 0 0, ,1 7 7 0, ,8 6 1 8, ,8 6 7 2 ,5 6 6 8, ,5 6 2 0, ,8 6 4 4, ,9 6 6 2, ,9 6 5 3, ,9 6 3 4, ,7 5 8 2, ,6 5 1 1, ,6 5 3 9, ,4 5 2 1, ,7 5 0 ,6 5 8 4, 5 76, ,6 5 6 5, ,2 5 ki im ar 9 5, ,2 5 7 7, ,3 5 9 1, ,8 5 6 7, ,7 5 8 ,7 6 5 0, ,4 6 0 7, ,6 6 4 8, ,8 6 0 4, ,6 6 1 1, ,3 6 3 5, ,1 6 8 1, ,1 6 3 8, ,3 6 3 6, ,1 6 5 N S 2 1 N S 6 N S 2 fv o 2 fv o 2 fv o 6 1 fv o ^ eh ci ier rkl la k 7 TL LM 7 1 TL LM 9 TL LM 8 fv o 8 m/ fv o 8 fv o 8 fv o 0 1 fv o 0 1 fv o 0 1 fv o 1 1 fv o 0 1 fv o ep p ur rgr b 7 3 4 0 0 N a 0 1 0 N c 7 3 a 4 1 0 N d 7 3 b 5 1 0 N e 7 3 b 6 1 0 N f7 3 b Ll- 2 7 1 0 N b 9 1 0 N a 8 3 2 rô 0 2 0 N b 8 3 1 a 1 2 2 0 N c 8 3 1 2 /a 1 4 2 0 N m ep p ur G ki im ar :s sav agl lo D d 8 3 1 7 V D 6 0 0 N e 8 3 1 7 V D 9 0 0 N f8 3 1 7 V D 6 2 0 N a 9 3 1 7 V D 8 2 0 N b 9 3 1 7 M M 1 3 0 N c 9 3 1 7 V D 4 3 0 N d 9 3 1 7 V D 6 3 0 N e 9 3 1 8 M M 7 3 0 N f9 3 7 M M 8 3 0 N ru M an n nitr a M d n u s sav agl lo D a 0 4 7 V D 3 3 0 N b 0 4 7 V D 9 3 0 N c 0 4 7 V D 2 4 0 N d 0 4 ? 7 9 5 0 N ju utP s u a leg e iZ e 0 4 0 5 0 N f0 4 15 0 N a 14 2 5 0 N b 14 3 5 0 N :h ci iel lgr m uz < oi ivot te o P ru M a n ni itr a M s u a ki im ar c 1 4 1 7 M M 5 5 0 N d 1 4 1 7 M M 6 5 0 N e 1 4 1 7 M M 5 0 N f1 4 1 7 M M 8 5 0 N a 2 4 1 7 M M 0 6 0 N 129 Nachbrennserien ausgewahlter Proben von Keramik (MGR-Analyse): Proben N 001 bis N 035 N 001 N 002 N 004 N 005 N 024 N 025 N 026 N 033 N 035 Probe vor dem Nachbrennen 130 Nachbrennserien ausgewahlter Proben von Keramik (MGR-Analyse): Proben N 041 bis N 047 und Brennserien von zwei Tonproben: N 048 und N 049. N 041 N 043 N 045 N 046 N 047 N 048 N 049 131 Nachbrennserien ausgewahlter Proben von Keramik (MGR-Analyse): Proben N 050 bis N 060 N 050 N 051 N 052 N 053 N 056 N 057 N 058 N 059 N 060 Probe vor dem Nachbrennen M 400°C i" 600°C 700°C -".í- -il' , ■■ . t - 800°C 900°C * -I : -Vf.- 1000°C 1100°C í.ijr 1200°C ppt a 9 W 132 Abgekurzte MGR-Analyse bei nur einer Nachbrenntemperatur von 1200°C: Proben N 020 bis N 055 Probe vor dem Nachbrennen Probe nach dem Nachbrennen bei 1200°C duell oder durch den oxidierenden oder reduzierenden Brand unterscheiden. Die Fabrikate MM7/8, DV7/8, sowie DV9? und OP1 lassen sich bei den hier untersuchten Proben nicht als Unter-gruppen trennen. Die Materialzusammensetzung der Gruppe 1 ist der Keramik von Poetovio sehr ahnlich, lasst sich jedoch unterscheiden und reprasentiert hochstwahrscheinlich die lokale Ke-ramikproduktion von Gornje njive. Bei der Keramikgruppe 2 von Gornje njive handelt es sich um 14 Topfe und zwei Deckel. Die Gruppe umfasst alle Fabrikate der groben Keramik von Gornje njive. Die Unterschiede der Fabrikate F1a und b und F2a und b lassen sich mit den Laboruntersu- chungen nicht bestatigen. Dagegen konnen in den chemischen Analysen zwei Untergruppen gebildet werden, die sich vor allem in den Konzentrationen von Titan, Kalium und Rubidium unterscheiden. Wie die wenigen MGR-Analysen zeigen, ist die Ton-matrix nicht dieselbe wie bei der Gruppe 1. In der chemischen Zusammensetzung ist der Unterschied vor allem in den Zirko-niumgehalten zu erkennen. Fur die Topfe wurde also ein an-derer Ton verwendet, fur den lokales Vergleichsmaterial fehlt. Die grobe, im Gegensatz zu der ubrigen hier untersuchten Keramik sicher zugesetzte Magerung besteht ganz uberwiegend aus meist eckigen, manchmal aber auch stark gerundeten Quarz- 133 Mikrofotos von Dunnschliffen (alle Aufnahmen sind mit vollstandig oder teilweise gekreuzten Polarisationsfiltern und mit gleicher VergroRerung ge-macht, die Bildbreite entspricht bei allen Abbildungen 2,5 mm): 134 Mikrofotos von Dunnschliffen (alle Aufnahmen sind mit vollstandig oder teilweise gekreuzten Polarisationsfiltern und mit gleicher VergroRerung ge-macht, die Bildbreite entspricht bei allen Abbildungen 2,5 mm): bd b d f und Quarzitkornern. Gesteinsbruchstucke mit Muskowit, Pla-gioklas, Kalifeldspat (z.B. Mikroklin in Abb. 136e), und einzelne Einschlusse von Epidot und Glaukophan weisen auf niedrigme-tamorphe Gesteine fur die Herkunft des Materials. Einschlusse von Hellglimmer sind, ebenso wie in den anderen hier un-tersuchten Keramikgruppen, in unterschiedlicher Menge und KorngroBen bis zu 0,4 mm immer enthalten. Zur Keramikgruppe 2 gibt es keine Entsprechung in Poetovio. Die dritte Gruppe der Keramik von Gornje njive ist aus einem et-was weniger schluffigen, aber sonst ahnlichen Ton wie dem der Gruppe 1 hergestellt. Er enthalt wie Letzterer viele eisenreiche Tonaggregate. Diese erklaren die hohen und stark schwanken-den Eisengehalte in den Analysen. Der geringere Schluffanteil bedingt die geringeren Silizium- und Zirkoniumgehalte und die hoheren Aluminiumgehalte bei Gruppe 3. Die hoheren Chrom-gehalte und das andere Verhaltnis von Chrom zu Nickel und auch die hoheren Yttriumgehalte beweisen, dass es sich um einen Ton anderer Herkunft handelt, zu dem bisher ein lokales Vergleichs-material fehlt. Die hier zusammengefassten Fabrikate sind die-selben wie bei Gruppe 1, und das Aussehen im Dunnschliff und das Brennverhalten bei 1200° C sind ahnlich. Es ist daher gut 135 Mikrofotos von Dunnschliffen (alle Aufnahmen sind mit vollstandig oder teilweise gekreuzten Polarisationsfiltern und mit gleicher VergroRerung ge-macht, die Bildbreite entspricht bei allen Abbildungen 2,5 mm): 136 Mikrofotos von Dunnschliffen (alle Aufnahmen sind mit vollstandig oder teilweise gekreuzten Polarisationsfiltern und mit gleicher VergroRerung ge-macht, die Bildbreite entspricht bei allen Abbildungen 2,5 mm): bd b d f moglich, dass dieser Ton ebenfalls aus der weiteren Umgebung von Dolga vas stammt. Die Gruppe kalkreicher Keramik umfasst vier Proben, die alle von Reibschusseln stammen. Sie sind aus einem anderen, kalkrei-chen Ton hergestellt. Solche Tonarten wurden, nach den bisher analysierten Proben zu schlieBen, weder in Gornje njive noch in Poetovio verwendet. Diese Reibschusseln sind also kein Produkt von Poetovio. Die drei Proben aus Gornje njive sind sich in der Zusammensetzung sehr ahnlich und stammen wahrscheinlich aus einer Werkstatt. Die Probe aus Martin na Muri (N 059) kann zu dieser Gruppe gerechnet werden. Im Ton, der fur diese Keramik verwendet wurde, lag der Kalkgehalt in sehr fein verteilter Form vor. Er wird bei den Brenntemperaturen uber 700° C zersetzt und im Dunnschliff nicht mehr erkennbar. Der kalkreiche Ton bedingt ein typisches Brennverhalten. Nach Einbeziehung der Farbe in Fabrikat DV 7 lasst sich diese Keramikgruppe dann makroskopisch differenzieren: die Scherben zeigen gelbliche Farben, wahrend die kalkarmen Tone, sofern sie so eisenreich sind wie alle ubri-gen hier untersuchen Proben, schon bei Temperaturen uber 400° C rotlich brennen (Abb. 130, Tonproben N 048 und N 049). Die vier Proben von Ziegeln aus Poetovio unterscheiden sich in ihrer Zusammensetzung nur wenig von der Keramik der Grup- 137 Mikrofotos von Dunnschliffen (alle Aufnahmen sind mit vollstandig oder teilweise gekreuzten Polarisationsfiltern und mit gleicher VergroRerung ge-macht, die Bildbreite entspricht bei allen Abbildungen 2,5 mm): 138 Mikrofotos von Dunnschliffen (alle Aufnahmen sind mit vollstandig oder teilweise gekreuzten Polarisationsfiltern und mit gleicher VergroRerung ge-macht, die Bildbreite entspricht bei allen Abbildungen 2,5 mm): b d f b d pe 1 aus Gornje njive. Die Unterschiede sind jedoch vor allem in den Chrom-, Nickel- und Zirkoniumgehalten (oder besser in der multivariaten Distanz unter Einbeziehung aller Elemente) und in den Brennfarben signifikant. Eine weitere eigene Gruppe stellen die funf Proben aus Martin na Muri dar, die sich zwar signifikant aber ebenfalls nur wenig von der Keramikgruppe 1 und auch nur wenig von den Ziegeln aus Poetovio unterscheiden. Sie stam-men wahrscheinlich aus einer eigenen Produktion in Martin na Muri, zu der die kalkreiche Reibschussel jedoch nicht zu zahlen ist. Eine endgultige Aussage ist mit den wenigen Analysen aller-dings nicht zu treffen. 139 Mikrofotos von Dunnschliffen (alle Aufnahmen sind mit vollstandig oder teilweise gekreuzten Polarisationsfiltern und mit gleicher VergroRerung ge-macht, die Bildbreite entspricht bei allen Abbildungen 2,5 mm): 140 Mikrofotos von Dunnschliffen (alle Aufnahmen sind mit vollstandig oder teilweise gekreuzten Polarisationsfiltern und mit gleicher VergroRerung ge-macht, die Bildbreite entspricht bei allen Abbildungen 2,5 mm): bd b d f f 141 Mikrofotos von Dunnschliffen (alle Aufnahmen sind mit vollstandig oder teilweise gekreuzten Polarisationsfiltern und mit gleicher VergroRerung ge-macht, die Bildbreite entspricht bei allen Abbildungen 2,5 mm): b 142 Mikrofotos von Dunnschliffen (alle Aufnahmen sind mit vollstandig oder teilweise gekreuzten Polarisationsfiltern und mit gleicher VergroRerung gemacht, die Bildbreite entspricht bei allen Abbildungen 2,5 mm): d f Preiskave arheometalurških vzorcev Jakob Lamut, Jožef Medved Uvod Predmet preiskave so arheometalurški vzorci iz arheološkega najdišča Gornje njive pri Dolgi vasi. Arheološko najdišče spada v področje pridobivanja in predelave železa na obronkih Panonske nižine. Odvzeli smo vzorce iz skladišča Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti. Zaradi velike količine vzorcev smo izbrali nekaj reprezentativnih kosov. Vzorci predstavljajo metalurške žlindre. Arheološko najdišče predstavlja metalurški obrat za pridobivanje surovega železa, njegovo predelavo in uporabo. Najdene so bile večje količine žlindre in po mnenju tistih, ki so zbirali vzorce, tudi ostanki talilne peči. Namen preiskave je določiti sestavo in vrsto metalurške žlindre ter opisati način izdelave surovega železa v najdenem metalurškem obratu. Grodelj kot osnovno surovino za izdelavo danes pridobivamo v plavžih iz hematitnih ali magnetitnih rud oziroma sintrov in pe-letov, izdelanih iz teh rud. Plavž je protitočni reaktor, kjer se od vrha proti dnu pogrezata rudni vsip in koks. Koks nato v talilniku pred pihalicami, skozi katere se vpihuje vroči zrak, zgori do ogljikovega monoksida. Tako nastali plavžni plin se dviga proti vrhu, ogreva vsip in reducira železove in druge okside do kovine. Železo se naogljiči in se kot tekoč grodelj zbira v talilniku. V talilniku je tudi tekoča žlindra, ki nastane iz rudne jalovine in žlindro-tvornih dodatkov. V zgodovinskem razvoju pridobivanja železa iz železovih rud je proces potekal v enostavnih redukcijskih pečeh, ki pa so delovale kot protitočni reaktorji. Kot reducent in kot gorivo so uporabljali lesno oglje. Temperature, ki so jih dosegali v teh enostavnih metalurških agregatih, so bile okrog 1200° C. Stalila se je lahko samo lahko taljiva žlindra. Njena sestava je bila v glavnem 2FeO-SiO2 - to je fajalit s tališčem 1200° C. Žlindra je lahko vsebovala še manjše količine manganovega ter kalcijevega in magnezijevega oksida, če so bili ti prisotni v rudi oziroma jalovini. V okviru preiskave smo arheometalurške vzorce žlindre preiskali s pomočjo optične mikroskopije, elektronske mikroanalize, rentgenske difraktografije in diferenčne termične analize. lizo trdnih površin različnih snovi (kovin, stekel, keramike, rudnin, žlinder, bioloških preparatov...). Uporabljamo jo tam, kjer je treba določiti kemično sestavo različnih faz v mikrovolumnu in obliko površine. Pri EMA površino vzorca izpostavimo snopom elektronov določene energije. Ta snop ima premer od 0,5 do 2 ^m in tolikšna je tudi velikost analizirane površine. Vzorci za EMA so bili pripravljeni enako kakor za optično mikroskopiranje. Pred preiskavo EMA je treba pri neprevodnih snoveh površino napariti z ogljikom oziroma kakšno kovino. Rentgenska difraktografija (Rtg) Pri rentgenski strukturni analizi izpostavimo kompakten ali prašni vzorec rentgenski svetlobi. Kot rezultat dobimo rentgeno-gram, iz katerega lahko kvalitativno določimo vrsto faz v vzorcu in kvantitativno količino posamezne faze. Vzorce za rentgensko difraktografijo smo pripravili v prašni obliki, preiskavo pa izvedli na aparaturi Philips PW 3710. Diferenčna termična analiza (DTA) Diferenčna termična analiza (DTA) je metoda termične analize, ki temelji na merjenju temperaturne razlike med preiskovanim in termično stabilnim (inertnim) vzorcem. Temperaturno razliko lahko zapišemo glede na čas trajanja preskusa ali glede na temperaturo sistema. Označuje jo sprememba entalpije v vzorcu, ki je posledica nekega procesa. Ti procesi so lahko fazne transformacije, taljenje, izparevanje, izločanje, oksidacija, redukcija itd. Spremlja jih porabljanje ali sproščanje toplote, kar je na krivulji izraženo v obliki negativnega ali pozitivnega vrha. DTA lahko uporabimo pri preiskavah različnih anorganskih in organskih snovi kot samostojno preiskovalno metodo ali v kombinaciji z drugimi. Z DTA smo preiskovali koščke posameznih vzorcev. Vizualna ocena vzorcev Za analizo metalurških žlinder smo izbrali deset vzorcev, s katerimi lahko opišemo vse vzorce arheološkega najdišča v Dolgi vasi. Slika 143 prikazuje označevanje vzorcev. Poroznost vzorcev kaže, da so med strjevanjem iz žlindre izhajali plini, ki so rezultat reakcije, npr. zgorevanje reducenta z oksidi, ki se nahajajo v žlindri. Rjava barva delov žlindre lahko predstavlja železov oksid, ki je nastal z oksidacijo železa ali nižjih železovih oksidov. Opis preiskovalnih metod Optična mikroskopija Optična mikroskopija sodi v področje vizualne metalografije in se opira na opazovanje polirane površine vzorca v vidni svetlobi. Za optično mikroskopijo smo odvzeli manjše značilne dele vzorcev. Vzorce smo vložili v umetno dvokomponentno smolo. Tako pripravljene in označene obruse smo obdelali z brušenjem in poliranjem ter jih nato opazovali z optičnim mikroskopom. Najznačilnejša mesta smo fotografirali pri ustrezni povečavi. Elektronska mikroanaliza (EMS) Elektronska mikroanaliza je metoda mikrokemične metalografije oziroma materialografije, kjer z elektronsko optičnimi in spektrometrskimi preiskavami določimo mikrostrukturo in ele-mentno sestavo preiskovanega vzorca. Namenjena je za ana- 143 Oznake vzorcev metalurških žlinder št. Oznaka vzorec Opazke " DV-1 S.I, KV.14 Porozna " DV-2 S.XVI, KV.254 Delno porozna, viskozna " DV-3 S. XVIII, KV.251 Viskozna DV-4 S.II, KV.23 Pomešano z zemljo " DV-" S.XVIII, KV.263 Kompaktna 6 DV-6 S.XVI, KV.245 Zelo porozno, pomešano z zemljo " DV-" S.XVI, KV.245 Zelo porozno, lahko, barva, pomešano z zemljo " DV-" S.XVIII, KV. 261 Zelo porozno, barva " DV-" S.I, KV.", Porozno,rjavo 10 DV-9/1 S.I, KV.", Obzidava "" DV-l, S.XX, KV.273 Porozno, rjavo, gosto "" DV-l,/" S.XX, KV.273 Zelo porozno, barva Rezultati in analiza Optična mikroskopija in fazna analiza vzorcev V muzeju dobljeni vzorci žlinder so različnih velikosti. Nekateri so lahki in zelo porozni, pomešani z zemljo ali delno žgano glino. Na površini ali po prelomih so podobne barve kakor rja. Med njimi so vzorci, na katerih se vidi, da so naliti drug na drugega. Zaradi visoke viskoznosti je žlindra odtekala v curkih debeline 10 do 20 mm. Na sliki 144 je mikroposnetek vzorca DV-1. V tem vzorcu prevladujejo različni oksidi železa, ki so izločeni v obliki kroglic oziroma dendritov. Tu gre predvsem za wustit FeO, ki se je pri ohlajanju oksidiral v magnetit FejO^. Med železovim oksidom je izločen fa-jalit 2FeO^SiO2, oziroma olivin, ker vsebuje majhne količine manganovega oksida. Med fajalitnimi lamelami je steklasto strjena žlindra, ki se je zaradi nižjega tališča strdila zadnja. Vzrok za nizko tališče je prisotnost alkalij v alumosilikatni jalovini. Vzrok za nastanek steklasto strjene žlindre so lahko ostanki gline, rudne jalovine ali pa talil, ki so jih uporabljali takratni metalurgi. V 144 Mikroposnetek vzorca DV-1 (wustit, fajalit-olivin, steklasta faza) 1 tem vzorcu najdemo tudi kapljice kovine. Vzorec je lahko tipičen primer nepopolno reducirane rude. Redukcija železovih oksidov je potekala samo do wustita. Ta se je s prisotnim silicijevim dioksidom vezal v fajalit. Nemara je bil silicijev dioksid prisoten v rudi kot kremen. Po videzu vzorca in po kristalizacijski poti lahko sklepamo, da je bil del vzorca ogret na temperaturo okrog 1250o C (nekaj stopinj več ali manj). Prav tako se na teh vzorcih vidi, da je bila žlindra nasičena z wu-stitom, ki se je pri ohlajanju izločal v obliki dendritov. Po vsem tem lahko sklepamo, kako so potekali metalurški procesi. Vzorec žlindre DV-3 ima popolnoma drugačno obliko kakor DV-1. Na makroposnetku vidimo, da je prepleten s strjeno žlindro. Mikroposnetek, slika 145, kaže, da je vzorec sestavljen iz fajali-ta oziroma olivina, ki kristalizira v značilnih lamelastih oblikah. Žlindra je lahko produkt redukcije, to se pravi, da izvira iz redukcijskega agregata. Gre za tipično žlindro, ki nastaja pri predelavi grodlja ali volka v jeklo, na enostavnih žilavilnih ognjiščih. S ponovnim pregledom vseh zbranih vzorcev in izkušenj, dobljenih s to raziskavo, bo treba določiti, kaj sodi v primarni del pridobi- 147 Mikroposnetek s penetrirano lahko taljivo žlindro med železov oksid, DV-9 % íř' - —TY- , ■■■i ' 145 Mikroposnetek vzorca DV-3 (fajalit-olivin) i Î ř- f- rv-^í-íi -li-í Srí-' 146 Kovinsko železo v žlindri, ki vsebuje veliko fajalita, DV-10 ■ ^ 149 Majhni dendriti wustita v fajalitni osnovi vanja železa, kaj pa v sekundarni del, ko so v žilavilnih ognjiščih to železo predelali v jeklo. Prav tako je treba pregledati sestavo ostankov jekla oziroma najdenega grodlja. Iz skromnega opisa talilne peči je težko sklepati, kakšen obseg proizvodnje in predelave je bil na tem mestu. Zbiratelji vzorcev so odkrili le del nakopičene žlindre. Na osnovi velikosti in oblike kosov lahko sklepamo, da je odkrit samo del nahajališča. Verjetno so v neodkritem delu bolj ohranjeni ostanki takratnih metalurških peči. Na sliki 146 je skupek kovine (na sliki belo) v oksidni žlindri. Iz oblike kovine se vidi, da je bila nataljena. Žlindra okoli nje se je strdila hitro. Na osnovi sedanjih raziskav gre za malo naogljiče-no železo. Na mikroposnetku, slika 147, je prikazana žlindra, v kateri prav tako prevladuje železov oksid, ki pa še ni nataljen. Med oksidi železa pronica lahko taljiva žlindra, ki raztaplja osnovo. Na ta način nastane fajalit. V lahko taljivi žlindri (slika 148) še ne točno določene sestave, je ujeta kovina. Kovina je lahko ostanek iz proizvodnje oziroma iz predelave in je bila delno zaščitena pred korozijo. V vzorcu, ki je magnetičen in težak (slika 149), se v glavnem nahajajo fajalit in dendriti wustita. Med vzorci žlindre oziroma ostanki nahajališča najdemo tudi zelo porozne kose, ki so podobni izolacijskim materialom. Nemara gre za produkte zgorevanja trdnih goriv z določeno količino pepela. Z DTA je potrjeno, da je tališče žlindre okrog 1200o C. Železov oksid (wustit) ima tališče pri 1370o C, kar kažejo odkloni na DTA krivuljah. Prisotni so tudi delci jalovine, katerih tališče znaša okrog 1400o C. Sama analiza DTA krivulj je podana obširneje pod točko 4.3. Elektronska mikroanaliza - EMA S pomočjo EMA smo določili sestavo posameznih faz. Na sliki 150 je prikazan primer porazdelitve posameznih elementov v fajali-tni lameli in steklasto strjeni fazi. 150 Porazdelitev elementov v fajalitu-olivinu z EMA Diferenčna termična analiza S pomočjo DTA smo preiskali vseh deset vzorcev. Glede na obliko DTA krivulj lahko vzorce razdelimo v tri skupine. V prvo skupino sodijo vzorci DV-1, DV-2, DV-9 in DV-10. Oblika ogrevalnih DTA krivulj je prikazana na sliki 151. Vidimo lahko dva izrazita endotermna vrhova taljenja žlindre. Prvi vrh pri približno 1070-1100° C in drugega pri 1400° C. Drugo skupino predstavljajo vzorci DV-3, DV-4 in DV-5. Ogrevalne krivulje so prikazane na sliki 152. Pri tej skupini DTA krivulj prav tako opazimo prvi endotermni vrh pri približno 1100° C, ki predstavlja nataljevanje žlindre. V zadnjem delu krivulje pri 1400° C pa opazimo močan eksotermni vrh, ki predstavlja reakcijo med komponentami žlindre, ko je ta že deloma staljena. Tretjo skupino predstavljata vzorca DV-7 in DV-8. Ogrevalni krivulji DTA sta prikazani na sliki 153. Pri tretji skupni DTA krivulj je viden samo en endotermni vrh taljenja žlindre pri približno 1100° C. Ohlajevalne krivulje za vse tri skupine vzorcev so prikazane na naslednjih slikah. Na vseh krivuljah je očitno, da nastopa eksotermni vrh strjevanja žlindre pri 1480° C. Ker pa je ta vrh sestavljen iz več podvrhov, lahko sklepamo, da je žlindra sestavljena iz več komponent in da se strjuje v temperaturnem intervalu med 1480 in 1100° C. 151 Ogrevalne DTA krivulje vzorcev DV-1,DV-2, DV-9 in DV-10 154 Ohlajevalne DTA krivulje vzorcev DV-1,DV-2, DV-9 in DV-10. 16.0 UV 1Q.0 A \r J \ 4?8»C \ 1471"C Etp«rlraenl 1: ÏH^diaeta 2: DV_1_0H DV_2_OH DveiineiU 3: EupÉiiiaam 4: DV_10_QH DTATCIl WKÍTftí.í (t)liyBAHRTlwrm<íEirHfřiisQmliH1«1-1«6 152 Ogrevalne DTA krivulje vzorcev DV-3,DV-4 in DV-5 155 Ohlajevalne DTA krivulje vzorcev DV-3,DV-4 in DV-5. 153 Ogrevalne DTA krivulje vzorcev DV-7 in DV-8. 156 Ohlajevalne DTA krivulje vzorcev DV-7 in DV-8. mv 50 0.0 143Î'C U E^ilnunl 1: DV_T_ÛH ÛQArinUhl 2: □V_S_DH DTATCIl WKÍTftí.í (tJtivBAHRTIvrrnoarurrBiOmdHini-inE Sklepi Na osnovi dosedanjih raziskav vzorcev, ki smo jih našli na arheološkem najdišču v Dolgi vasi in jih hranijo v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota, lahko sklenemo naslednje: - Hranjeni vzorci so ostanki metalurškega obrata. Žlindre, ki smo jih dobili v pregled, so po makrovidezu zelo različne in pomešane med seboj. Tako najdemo med vzorci zelo kompaktne in homogene ter porozne v kosih različnih velikosti. Prav tako so ostanki teh žlinder pomešani z zemljo oziroma z glino. S tem, da so vzorci pomešani, mislimo to, da so v istih vrečkah vzorci zelo različnega nastanka. - Kompaktni in homogeni vzorci žlindre predstavljajo železov silikat, v katerem so izločeni kristali fajalita oziroma olivina. Ta žlindra je v kosih, ki so preliti, kar pomeni, da je bila žlindra staljena. Na osnovi dosedanjih raziskav in v primerjavi z drugimi vzorci lahko pripada tak tip žlindre redukcijskim procesom, to pomeni, da so na tem mestu tudi reducirali železove rude do kovinskega železa. Na osnovi geološke karte na tem področju najdemo limonite, ki se pojavljajo v različnih plasteh. Zaradi tega je možno, da so jih zbirali in po tedaj uveljavljenih postopkih pridobivali železo z redukcijo limonitnih rud. V vzorcih nismo našli izrazitega ostanka kapljic kovine, ki bi kazale na to, da je redukcija potekala pri takih temperaturah, da se je reducirano železo naogljičilo, postalo tekoče in se zbiralo na dnu redukcijske na- 157 160 prave. Takšna oblika žlindre kaže, da so pridobili železo v obliki volka (luga), ki so ga nato naprej predelali. - Homogena žlindra je lahko tudi produkt oksidacijskih procesov. To pomeni, da so lahko kovali in predelovali lastno pridobljeno železo ali pa so železo dobivali od drugod in so ga tu naprej predelali v uporabne oblike. Takratni metalurgi so pri izdelavi jekla v njihovih takratnih napravah oziroma kovačijah dodajali pri kovanju in varjenju železa talila, ki so vsebovala velik delež SiO2 in po možnosti nekaj alkalij. Z dodatkom tega talila (SiO2 + alkalije) so naredili tekočo žlindro, ki so jo uporabljali pri varilnih postopkih, da so iz manjših delov železa izdelali večje kose, ki so jih potrebovali za izdelavo večjih jeklenih izdelkov. 163 166 Dendrokronološka analiza rimskega vodnjaka Tom Levanič, Katarina Čufar Opis stanja Pokrajinski muzej v Murski Soboti hrani vzorce v vodi, ki jo redno menjavajo, zato so brezhibno ohranjeni. Pregledali smo vse vzorce lesa, da bi ugotovili njihovo primernost za dendrokrono-loške analize, predvsem orientiranost lesa in število branik. Iz najbolj primernih vzorcev smo odžagali vzorce za dendrokrono-loško analizo (sl. 167, Opombe D), označili pa smo tudi dodatne vzorce z manj ugodnimi lastnostmi, ki bi utegnili biti primerni za dendrokronološko analizo (sl. 167, Opombe P). Lesno anatomska analiza Okvirno determinacijo lesa smo opravili v že na mestu odvzema vzorcev, za njeno potrditev pa smo odvzeli vzorce lesa za preiskavo v anatomskem laboratoriju (sl. 167, Opombe A). Opredelitev je bila opravljena s pomočjo svetlobnega mikroskopa na tankih rezinah poltrajnih preparatov. Uporabili smo standardne ključe za mikroskopsko determinacijo srednjeevropskih listavcev. Skupno smo analizirali 16 vzorcev hrastovine in 4 jelševine. Hrastove deske večinoma niso imele beljave, niti zadnje branike pod skorjo (sl. 168). Ker je vzorčenje lesa destruktivno, smo za den-drokronološke analize izbrali samo pet radialnih desk z velikim številom branik. Ošiljeni piloti (sl. 169) so imeli beljavo, nismo pa mogli z gotovostjo potrditi ali je bila pri njih ohranjena tudi zadnja branika pod skorjo. Vzorcev lesa iz pilotov nismo odvzeli, ker je šlo za debla hitreje rastočih hrastov z malo branikami. Les za analize bi iz njih lahko odvzeli le z žaganjem, kar bi pomenilo precejšen destruktiven poseg, ki verjetno ne bi bistveno povečal možnosti za dendrokronološko datiranje objekta. Rezultati dendrokronoloških meritev Za dendrokronološke raziskave smo odvzeli vzorce iz petih radialnih desk, ki so imele največ branik. Osnovni podatki dendrokronoloških analiz so prikazani na sliki 170 in grafih (sl. 171) širin 167 Podatki o vzorcih lesa rimskega vodnjaka Šifra vzorca Del konstrukcije Drevesna vrsta Waldkante Beljava - zadnja branika Opombe J1 deska QUSP* Ne Ne P J2 deska, radialna QUSP Ne Ne P J3 pol hloda ALGL Ne A J4/2 pol hloda ALGL Ne A JV zašiljen pilot QUSP ? Da P JZ zašiljen pilot QUSP ? Da P S1 deska, radialna QUSP Ne Ne P S2 deska, radialna QUSP Ne Da A, D S3 deska, tangencialna QUSP Ne Ne A SV zašiljen pilot QUSP ? Da P SZ zašiljen pilot QUSP ? Da P V1 deska, radialna, razkroiena QUSP Ne Ne P V2 deska, tangencialna QUSP Ne Ne P V3 deska, radialna QUSP Ne Ne A, D V3-1 deska, radialna QUSP Ne Ne A, D V5 deska, radialna QUSP Ne Ne A, D Z1 deska, razkrojena QUSP Z2 deska, radialna QUSP Ne Ne A, D Z3/0 pol hloda ALGL Ne A Z4 pol hloda ALGL Ne A •Različnih hrastov po lesu ne moremo razlikovati. ALGL Alnus glutinosaL., črna jelša QUSP Quercus sp., hrast A odvzet vzorec za določitev lesne vrste D odvzet odrezek za dendrokronološko analizo P primeren za dendrokronološko analizo branik posameznih vzorcev. Krivulje so prikazane v sinhronizira-nem položaju, ki pa še ni umeščen v čas, zato relativno leto še ne pomeni koledarskega leta. Datiranje s kronologijami drugih evropskih laboratorijev Ker v Sloveniji še ne razpolagamo s hrastovo kronologijo za prvo tisočletje našega štetja, smo za datiranje sestavljene kronologije vzpostavili stik s srednjeevropskimi laboratoriji, ki take kronologije že imajo. Tako smo pri delu lahko uporabili naslednje hrastove kronologije: - Hohenheim, avtor Becker, objavljena kronologija (Becker 1981) - West Deutschland, avtor Hollstein, objavljena kronologija (Hollstein 1980) 170 Sinhronizacija zaporedij širin branik analiziranih vzorcev. Šifra vzorca Šifra krivulje Začetek Konec (relativno (relativno leto) leto) Dožina (let) Opomba V5 MS-V5-1 83 221 139 S2 MS-S2-M 45 261 217 vzorec razpadel na dva dela V3 MS-V3 89 260 172 Z2 MS-Z2-M 0 220 221 vzorec razpadel na dva dela V3-1 MS-V3-1 187 265 79 171 - Lothringen, avtor Tegel, neobjavljeno kronologijo nam je avtor posodil za delo Datiranje kronologije rimskega vodnjaka je z zgoraj omenjenimi kronologijami dalo naslednje rezultate (sl. 172): Zaradi velike geografske oddaljenosti kronologij in mejnih statističnih vrednosti je bilo datiranje potrebno preveriti z radiokar-bonskim datiranjem 172 Zadnje leto absolutno tBP GLK% CDI Hohenheim, Becker ni značilne datacije West Deutschland, Hollstein 86 4,1 61 Lothringen, avtor Tegel2 86 4,2 59 Rezultati radiokarbonskega datiranja Vzorec lesa za radiokarbonske analize smo odvzeli iz vzorca S2 in sicer deset branik, z relativnim datumom na predstavljeni kronologiji 232-241. Vzorec smo poslali na radiokarbonsko datiranje v Laboratorij za merjenje nizkih aktivnosti instituta Rudjer Bošković v Zagreb. Rezultati radiokarbonskega datiranja so naslednji (sl. 173): Radiokarbonska analiza je pokazala, da so vzorci rimskega vodnjaka z verjetnostjo 68,2% iz obdobja med leti 120 pr.n.št. in 70 n.št. 173 Razpon kalibracije (% Šifra vzorca „ . 14,- » /„^ • » . . .. . v analizi Opis vzorca C starost (BP) verjetnosti) koledarska v ana 'z'_^_ Les, rimski vodnjak, Z-2965 MS-S2, branike št. 2020±70 let BC 120 - 70 AD (68.2%) 232-241 Sklep Na osnovi radiokarbonskih analiz in na osnovi neodvisnih den-drokronoloških analiz lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je bil rimski vodnjak postavljen nekje med letom 90 in 110 n.št. Določitev kamninske sestave kamenega orodja iz Gornjih njiv Simona Petru Osnovno surovinsko sestavo sem določila za 19 kamenih orodij z najdišča Gornje njive. Med njimi je bilo 7 odbitkovnih orodij, 2 jedri, 5 kamnitih sekir in 5 brusov (sl. 174). Orodja sem pregledala makroskopsko, kar je za osnovno določitev kamnine zadoščalo. Za natančno določitev mineralne sestave in s tem popolnejšo opredelitev kamnine pa bi bilo potrebno izdelati petrografske zbruske. Obe jedri in vsa odbitkovna orodja so izdelani iz roženca. Rože-nec je trda sedimentna kamnina iz drobnozrnatega kremena. Ker ima školjkast lom, pri katerem nastanejo ostri robovi, je primeren za izdelavo odbitkovnih orodij. Roženci, iz katerih so izdelana orodja z najdišča Gornje njive, so raznoliki, iz enakega prepe-relega roženca sta le jedro (inv. št. 6210) in odbitek (inv. št. 6712). Material je slabše kakovosti, le odbitek inv. št. 6165 je iz kvalitetnega sivega, delno prosojnega roženca. To orodje verjetno ni prazgodovinsko, temveč modernejši kresilni kamen. Odbitek (inv. št. 6390) je krakeliran, kar je posledica segrevanja. Rožence so segrevali, da so jih lažje obdelovali. Pogosto je do krakeliranja prišlo nenamensko, ker je orodje ležalo v bližini ognjišča. V neposredni okolici najdišča rožencev ni, najbližji viri so pri Blatnem jezeru na Madžarskem (Biró/Dobosi 1991, tab.1). Redke prodnike rožencev najdemo tudi med prodom rek Drave in Mure. Za izdelavo kamnitih sekir so uporabili dve vrsti kamnin: serpen-tinit in tuf. Serpentinit je metamorfna kamnina, z značilno mrežasto strukturo. V kamninski osnovi se pojavljajo črni vključki, ki predstavljajo ultramafične minerale. Če takšni minerali oksidira-jo, vključki spremenijo barvo iz rjave v črno. Iz serpentinita so izdelane štiri sekire (inv. št. 6883, 6633, 6291 in 5977). Ker se vse sekire razlikujejo med seboj po barvi in stopnji prepe-relosti, serpentinita niso pobirali na stalni primarni lokaciji, pač pa so za izdelavo sekir uporabili prodnike. Prodniki serpentinita nastopajo v Prekmurju v pliocenskih prodnatih nanosih. Prod so reke nanesle s področja Centralnih Alp. Danes je pliocenski prod ohranjen v obliki erozijskih krp na Goričkem in vzhodno od Lendave (Buser 1980, 80). Kamnina, iz katere je izdelana četrta sekira, je plastovita, zrnata in zelene barve, zato sem jo uvrstila med tufe. Tudi za izdelavo te sekire so uporabili prodnik, ki verjetno izvira iz pliocenskih prodnatih nanosov. Vsi brusi so izdelani iz kremenovih peščenjakov. Dva sta iz enakega drobnozrnatega sivorjavega peščenjaka (inv. št. 5423 in 5880), podoben jima je tudi brus iz drobnozrnatega svetlorjave-ga peščenjaka (inv. št. 5840). Preostala dva brusa sta izdelana iz srednjezrnatih peščenjakov. Razlikujeta se po vsebnosti kremena, brus z inv. št. 5818 ga vsebuje več kot brus z inv. št. 6176. Kremenov peščenjak verjetno izvira iz terciarnih plasti Štajerske (Buser 1987, 195), znana so najdišča iz okolice Majšperka. Ocene o izvoru surovin, so le približne. Za natančno določitev, bi bile potrebne terenske raziskave in izdelava petrografskih zbru-skov kamnin. 174 Pregled kamnin iz katerih so izdelana orodja z najdišča Gornje njive. Inv. številka tip orodja surovina 6165 odbitek ali kresilo prosojen, drobnozrnat siv roženec z belimi vključki 6712 odbitek preperel, srednjezrnat siv roženec 6884 odbitek srednjezrnat rjav roženec 5830 uporabljen odbitek drobnozrnat rdečerjav roženec z belimi vključki 6881 uporabljen odbitek drobnozrnat rožnat roženec 639, krakeliran odbitek srednjezrnat rdeč roženec z belimi vključki 5398 kragment kline s hrbtom srednjezrnat rožnat roženec 61,3 jedro preperel, srednjezrnat rjav roženec z vključki jaspisa 621, jedro preperel, srednjezrnat siv roženec 6595 kamnita sekira svetlozelen tuf 6633 kamnita sekira svetlozelen serpentinit s črnimi vključki 6291 kamnita sekira temnozelen serpentinit s črnimi vključki 5977 fragment kamnite sekire svetlozelen serpentinit z rjavimi vključki 6883 fragment kamnite sekire svetlosivozelen serpentinit s črnimi in rjavimi vključki 6176 brus srednjezrnat rumenorjav kremenov peščenjak 5840 brus drobnozrnat svetlorjav kremenov peščenjak 5818 brus drobnozrnat rjav kremenov peščenjak 588, brus drobnozrnat sivorjav kremenov peščenjak 5423 brus ? (antika) drobnozrnat sivorjav kremenov peščenjak Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 135 Analiza kostnih ostankov favne Janez Dirjec Ostanki favne iz Dolge vasi so zelo skromni (samo 62 kosov). Veči- na kosti je v kisli ilovnati zemlji popolnoma razpadla. Ohranile so se le v izjemnih primerih in še to v zelo slabem stanju. Proporcio- nalno je ohranjenih veliko zob (kar 42,3 % določljivih ostankov), ki se bolje ohranijo kot kosti. Kljub temu je bilo mogoče za 26 ko- sov (41,9 %) določiti, kateri vrsti pripadajo. Vsi ostanki pripadajo sesalcem. Ugotovljene so bile tri živalske vrste. Vse tri so domače živali. Največ je goveda (Bos taurus) s 46,2 % določljivih ostankov. Sledi mu pes (Canis familiaris) z 38,5 175 Vrsta število juvenilnih odžaganih ožganih useki % določljivih ostankov. Vsi ostanki psa pripadajo eni sami živali. Naimani ie kosti svinie (Sus scrofa), 15,4 % določljivih ostankov, Bostaurus 12 10 1 0 0 Sus scrofa 4 3 0 0 0 od tega 20,1 % ostankov mladih živali. Na eni kosti smo opazili sledove sekanj savanju živali. Ena kost je bila ožgana, Canis familiaris 10 0 0 0 0 a, ki so nastali pri razko-ena pa odžagana. Indet. Species 36 0 0 1 1 Skupaj 62 13 1 1 1 176 Vrsta kost, zob kosov opomba S XI, kv. 171/A, ornica Bos taurus dens inf. 1 fr. 1 juv. S XVII, kv. 246, ornica Indet. sp. indet. fr. 6 fr. S XIII, kv. 186, ornica Indet. sp. costa 1 fr. S IV, količek med kv. 45, 46, 53 in 54, ornica Susscrofa dens inf. 1 1 juv., 1ž S II, kv. 22, SE 20 Indet. sp. indet fr. 2 fr. S XVI/245, SE 267 Indet. sp. costa 5 fr. S XVI/245, SE 267 Susscrofa dens sup. 1 1 juv. Indet. sp. indet. diaph. 1 fr. S XVI/222, ornica Indet. sp. indet. fr. 1 fr. 1 usek S I, kv. 18, ornica Indet. sp. indet fr. 1 fr. S II, kv. 21, SE 58 Bostaurus dens 1 fr. 1 juv. S II, kv. 35, SE 20 Indet. sp. indet. fr. 1 fr. S VIII, kv. 131, ornica Susscrofa dens inf. 1 fr. 1 juv. Bos taurus metapodij diaph 1 fr. 1 odžagan S XXII/247, ornica Indet. sp. scapula 1 fr. S XVI, kv. 245, ornica Bostaurus dens 1 fr. 1 juv. Canis familiaris cranium 3 fr. Canis familiaris dens 1 fr. IV/61, SE 153 Canis familiaris Humerus prox. 2 fr. Canis familiaris scapula 2 fr. Canis familiaris radius diaph. 1 fr. Canis familiaris ulna prox. 1 fr. S XI/169B, ornica Bos taurus dens 3 fr. 3 juv. IV/39, SE 001 Susscrofa talus 1 S XX, kv. 272, ornica Indet. sp. indet. fr. 1 fr. kv. IV/45, SE 8 Indet. sp. indet. fr. 1 fr. S XVIII, kv. 252, ornica Indet. sp. indet. fr. 1 fr. S XVIII/265A, ornica Indet. sp. indet. fr. 1 fr. XVII/246, ornica Indet. sp. indet. fr. 2 fr. 1 ožgan S II, kv. 20, SE 54 Bostaurus dens sup. 3 fr. 3 juv. XX/273, ornica Indet. sp. indet. fr. 5 fr. XVI/245, SE 267 Indet. sp. indet. fr. 3 fr. XI/172, SE 168 Bostaurus os carnu 1 fr. Indet. sp. indet. fr. 3 fr. S II, kv. 23, SE 20 Bostaurus mandibula 1 fr. 1 juv. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 136 Poročilo o rezultatih meritev 14C Bogomil Obelić Rezultati analize 14C vzorcev iz serije Dolga vas so navedeni v spodnji tabeli. Od 22 prejetih vzorcev je bilo analiziranih 20 vzorcev. 177 Br./šifra IRB Naziv vzorca 14C starost (BP) Razpon kalibracije (% verjetnost) Sektor I Z-2939 SE 019, kv. 14-15. Jama z rimskim lesenim vodnjakom 2030 ± 80 BC 160 - 130 (7,1%) BC 120 - 60 AD (61,7%) Z-2940 SE 019, kv 14-15. Jama z rimskim lesenim vodnjakom Količina vzorca le 3 g, zato je združen s Z-2939 iz iste jame Z-2941 SE 020, kv. 19., Ruševine iz rimskega obdobja 2005±100 BC 170 - 130 BC (6,4%) BC 120 - 90 AD (58,3%) Z-2942 SE 020, kv. 19. Ruševine iz rimskega obdobja 1895±100 AD 1-250 AD (68,2%) Z-2943 SE 020, kv. 19. Ruševine iz rimskega obdobja 2090±160 BC 360 - 280 BC (11,5%) BC 260-60 AD (56,7%) Z-2944 SE 076, kv. 32. Izkop (?) vkop iz rimskega obdobja Ni bilo analizirano zaradi premajhnega vzorca. Z-2945 SE 023, kv. 26. Izkop iz rimskega obdobja 1855±70 AD 70 - 250 AD (68,2%) Sektor II Z-2946 SE 121, kv. 34-35. Izkop jame iz rimskega obdobja 1620±60 AD 380 - 540 AD (68,2%) Z-2947 SE 020, kv. 23. Ruševine iz rimskega obdobja 1995±120 BC 170 - 130 AD (68,2%) Z-2948 SE 020, kv. 34. Ruševine iz rimskega obdobja 1800±75 AD 120 - 340 AD (68,2%) Z-2949 SE 122, kv. 23., Talilna peč iz rimskega obdobja 1680±85 AD 240 - 440 AD (65,8%) Z-2950 SE 122, kv. 23. Talilna peč iz rimskega obdobja, 60 cm 1555±60 AD 420 - 570 AD (68,2%) Z-2951 SE 007, kv. 6. Peč iz rimskega obdobja »SV polovica« 1075±70 AD 890 - 1030 AD (68,2%) Z-2952 SE 007, kv. 6. Peć iz rimskega obdobja 20-40 cm 1580±60 AD 420 - 550 AD (68,2%) Z-2960 SE 007, kv. 6. Peč - antika 1880±70 AD 60 - 240 AD (68,2%) Sektor IV Z-2953 SE 045, kv. 69. Jama iz srednjega veka 1675±100 AD 240 - 530 (68,2%) Z-2954 SE 032, kv. 42. Jama iz prazgodovine 3145±110 BC 1530 - 1250 BC (67,2%) SEKTOR V Z-2955 SE 072, kv. 73. Jama iz srednjega veka 690±65 AD 1260 - 1330 AD (40,4%) AD 1350 - 1400 AD (27,8%) Sektor XIII Z-2956 SE 172, kv. 180. Ognjišče iz rimskega obdobja 1785±70 AD 130 - 340 AD (68,2%) Z-2957 SE 172, kv. 180. Ognjišče iz rimskega obdobja, 20-40 cm 1820±75 AD 120 - 260 AD (55,2%) AD 280 - 330 AD (8,8%) Sektor XVI Z-2958 SE 266, kv. 231.Stojka, 40-60 cm 1755±70 AD 210 - 390 AD (65,9%) Sektor XVIII Z-2959 SE 282, kv. 251. Izkop iz srednjega veka 840±70 AD 1150 - 1280 AD (60,7%) Pojasnila tabele: 14C starost (BP): Absolutna starost v letih je računana od 1950. leta, z napako 1' in konvencijo o razpolovni dobi radioaktivnega ogljika 14C, ki znaša 5570 let._ Razpon kalibracije: Kalibrirana vrednost meritev je podana v letih (AD/ BC). Zanesljivost datacije je podana v okviru napake 1' (v odstotkih), določena na podlagi dendrokronološke korekcije (po Stuiver, M. in P. J. Reimer, 1986, A computer program for radiocarbon age calibration. - Radiocarbon 28, 1022-1030.). V tabeli so navedene verjetnosti višje od 5 odstotkov. 178 Ama9|>tKiíc đsta from Stuvei et ai. (1998)-, Ramsey (2000); cub Z-2939 : 2033±76BP 68.2% probability 160BC(7.1%)130BC 120BC(61.1%)60AD 95.4% probability 350BC ( 2.2%) 310BC 210BC (93.2%) 130AD 182 2400BP \ 2200BP 2000BP ^ _ 1800BP 1600BP 1400BP StliVif « A (1991% owa VM BrwJ! Rifflisy (2000X Cli) r4 >412 prob Z-2945 ; 1857±71BP 68.2% probability 70AD (68.2%) 250AD 95.4% probability AD (95.4%) 350AD SOOCalBC CalBC/CalAD Calibrated date SOOCalAD 400CalBC 200CaIBCalBC/CalAD00CalAD 400CalAD 600CalAD SOOCalAD Calibrated date 179 2600BP C o 2400BP "1 2200BP s g 2000BP ■g 1800BP o ^ 1600BP Bi 1400BP (1J98Ï, 0*Cil V3..t Brant BaQîSï 120M); tiJir4 sdl2 prab usplclKml Z-2941 : 2007±102BP 183 Ata™,*™ to i™. it al (I WB)., v3 1 Brani B^^ (MM>; cd, r4 jdl3 pn* 68.2% probability 170BC(6.4%)130BC 120ĐC (58.3%) 90AD lOOAD ( 3.5%) 130AD ■Wi. 95.4% probability 400BC (95,4%) 250AD 1800BP 1600BP a 1400BP 1200BP Z-2946 : 1619±62BP 68.2% probability 380AD (68,2%) 540AD 95.4% probability 250AD(4.8%)30CAD 320AD (90.6%) 600AD 500CalBC CalBC/CalAD Calibrated Hntp CalBC/CalAD 200CalAD 400CalAD 6Đ0CaIAD SOOCalAD 180 i < ISM); <>cCi V3.4 Brc«» (ÎWX «b «-tlîprob ii>pi«hn»J Z-2942 :189S±102BP 68.2% probability AD(68.2%)250AD 95.4% probability 150BC (95.4%) 400AD 184 I2(»6t,u.plchi»rtl Y 2^2947 :1993±120BP 68.2% probability ^ 170BC(68.2%) 130AD 95 4% probability 400flC (95.4%) 350AD lOOOCalBC 500CalBC CalBC/CalAD Calibrated date 500CalBC CalBC/CalAD Calibrated date SOOCalAD 181 R»»ey (ÎOOOX «b r-. irf: U o^chn»J Z-2943 : 2090±158BP 68,2% probability 360BC (11.5%) 2S0BC 260BC (56.7%) 60AD 95.4% probability 550BC (95.4%) 350AD 185 (I WS)-, (5(CJ v3 1 Braii H™»* (MM); cd, r4 id Z-2948 ; 1802±76BP 68.2% probability 120AD(68.2%)34CAD 95.4% probability 60AD (95.4%) 410AD 1500CaIBC lOOOCalBC SOGCalBC CalBC/CalAD 500CalAD lOOOCalAD Calibrated date 400CaIBC 200CalBCalBC/CalAD00CalAD 400Cal AD ĆOOCal AD SOOCalAD Calibrated date 186 lHfe»nSMv«r«sl(l»g);OjCđv3 4Bn>iik Ranuey (ÎOÛOk clih r4 ^ 12 prob uMchnm) Z-2949 : 1681±84BP 68.2% probability 240AD (65.8%) 440AD 450AD ( 0.9%) 460AD 520AD ( 1.5%) 530AD 95.4% probability 130AD (95.4%) 560AD 190 lUmMyOOOO)-, cub r4 Bd:l2pnb uipldnm) 2^2953 : 1676±99BP 68.2% probability 240AD (59.3%) 440AD 450AD ( 3 .3%) 470AD 4S0AD ( 1.1%) 490AD 500AD ( 4.4%) 530AD 95.4% probability 130AD (95.4%) 600AD 200CalB(EalBC/CalAnOOCalAD 400CalAD 600CalAD SOOCalAD Calibrated date SOOCaiBC CaœC/CalAD SOOCalAD Calibrated date lOOOCalAD 187 Z-2950:1557±58BP 68.2% probabiUty 420AD (68.2%) 570AD 95.4% probability 390AD(95.4%)640AD 191 Atn>o>ptKiicdaea&cpm3C 3800BÏ 1 3600BÎ 3400BP 3200BP g •e 3000BP g 2800BP (2 2600BP d. ( !»8)-, OxCal V3.4 Btdi* Rao«, OOOC); cub r 4 «112 im* i»5|c1«ml Z-2954 : 3145±110BP 68.2% probability 1530BC (57.2%) 1250BC 1230BC ( 1.0%) 1220BC 95.4% probability 1700BC (95.4%) 1050BC CalBC/CalAD 200CaIAD 400CalAD 600CalAD SOOCalAD Calibrated date ISOOCalBC Calibrated date lOOOCalBC 188 g 1400BP S I 1200BP ■a I lOOOBP 800BP Z-2951 : 1074±70BP ^ 68.2% probability 890AD (68.2%) 1030AD Wiji^ 95.4% probability 770AD (89.7%) 1060AD —1050AD(5.7%) 1160AD 192 :aá.«r « >1. ÍI998>, OtCsí v3.4 Eliiiwy (3000X cub r4 .d:l2 proto uipCchi Z-2955:692±67BF 68.2% probability 1260AD (40.4%) I330AD 1350AD (27.8%) 1400AD 95.4% probability 1210AD (95.4%) 1410AD 600CalAD SOOCalAD lOOOCalAD 1200CalAD MQOCalAD Calibrated date lOOOCalAD I200CalAD HOOCalAD liOOCalAD Calibrated date 189 AB™^ diH ĚM. Sluv« a á omi-. OxCsl vï . BTDTk Ban», QKW]; c J, «tU prnb «^Ichm] 7^2952 : 1578±58BP 68.2% probability 420AD (68.2%) 550AD 95.4% probability 340AD ( 2.3%) 370AD 380AD (93.1%) 620AD 193 AtmoiiiiHíe đa« Botu sniva «t al (WSi, OïCal v3 4 Bmrt Haraše* QDMX ciJ) r4 sAIÎ preb uhitimo] Z-2956 : :787±70BP 68.2% probability 130AD (68.2%) 340AD 95.4% probability 80AD(95.4%)410AD CalBC/CalAD 200CalAD 400CalAD éOOCalAD SOOCalAD Calibrated date 400CaIBC 200CalBCCalBC/CaIAD200CalAD 400CalAD 600CalAD SOOCalAD Calibrated date 2400BP I 2200BP ■ Ë § 2000BP qî g 1800BP I 1600BÏ 1400BP ať Ara W Sli™ rt sj. (Í n> \ t}A Dicnl lUriKT cub rt .±'12 pnb u^chccrt) Z-29S7 : 1822±75BP 68.2%probabiUty 80AD(4.2%) IIOAD 129AD (55.2%) 260AD 280AD ( S.8%) 330AD 95.4% probability fe^ 20AD ( 1.0%)40AD y^I^^AD (94.4%) 390AD Ul_I L 400CalBC 200CalBCalBC/CalADOOCalAD400CalAD600CalAD SOOCalAD Calibrated date 195 ic Ja«a 6cw Shiv«, «I (1»S)-. f)*Cal v3.4 Bronk Bira«, OûftJ); eu ''íři. Z-2958:1756±71BP 68.2% probability ISOAD ( 2.3%) 190AD 210AD (65.9%) 390AD 95.4%probabiUty 80AD(1.4%)110AD 120AD (94.0%) 430AD 400CalBC 200CalBCCaIBC/CalAD200CalAD 400CalAII 600CalAD SOOCalAD Calibrated date 196 2^2959 ; 84ftt68BP 68.2% probability 1070AD(3.7%) 1080AD 1120AD(3.8%) 1140AD 1]50AD(60.7%) 1280AD ^95.4% probability OAD (95 .4%) 1290AD eOOCalAD' SOOCalAD lOOOCalAD I200CalAD Calibrated date 1400CalAD 1600CalAD Literatura BATISTIC POPADIC, D. 1980, PtuJ-Ra- -. 1987, Kameninska sestava ne- DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVA- GOBLER, N. 1998, Untersuchungen belčja vas, izveštaj o bunaru na olitskega kamnitega orodja iz LA 2002, Bronastodobno na- zur Formenkunde und Chrono- sektoru bloka B- V. - Arheološki Prekmurja. - Poročilo o razisko- selje Oloris pri Dolnjem Lakošu. logie mittelalterlicher Stachel- vestnik 31, 25-37. vanju paleolita, neolita in ene- - Opera Instituti Archaeologici sporen in Deutschland (10.-14. BECKER, B. 1981, Fallungsdaten ro- olita v Sloveniji 15, 195-197. Sloveniae 5, Ljubljana. Jahrhundert). - Bericht derRo- mischer Bauholzer anhand einer CIGLENEČKI, S. 1990, K problemu da- ERTL, C., V. GASSNER, S. JILEK in H. misch-Germanischen Kom- 2360-Jahrigen suddeutschen tacije nastanka rimskodobnih STIGLITZ 1999, Untersuchungen mission 79, Mainz am Rhein, Eichen-Jahrringchronologie. višinskih utrdb v jugovzhodno- zu den Graberfeldern in Carnun- 479-663. - Fundberichte aus Baden alpskem prostoru. - Arheološki tum. - Der Romische Limes in HOLLSTEIN, E. 1980, Mitteleuro- Wurttemberg 6, 369-386. vestnik 41, 147-176. Osterreich 40, Wien. paische Eichenchronologie. BELEC, B., L. OLAS, D. PERKO in M. UR- DASZKIEWICZ M. in E. BOBRYK 1998, FODOR, I. 1985, Arpád-kori kulso ke- - Trierer Grabungen und For- BANC 1998, Murska ravan. - V: Untersuchung und Charakteri- mencéink keleti párhuzamairól. schungen, Band XI. Mainz, Slovenija, pokrajina in ljudje, sierung von »Fehlbranden«. - V: - V: I. Fodor in L. Selmeczi, Ko- Philipp von Zabern. LJubljana, 564-576. Archaometrie und Denkmalpfle- zépkori régészetUnk jabb ered- HORVAT ŠAVEL, I. 1978, Antično na- BENCZE, Z. 1999, Beszámoló a Rá- ge - Kurzberichte, Wurzburg, ményei és idoszeru feladatai, selje v Ivancih. - Arheološki ve- kospalota-újmajor teruletén 90-92. Budapest, 51-70. stnik 29, 290-317. 1995- 1997 kozot folytatott DASZKIEWICZ, M. in G. SCHNEIDER FUSEK, G. 2000, Torzo stredovekého -. 1985, Sondiranje rimske ceste régészeti feltárások kozépkori 1999, Chemical, mineralogi- sídliska v Bielovciach. Uberreste od Kota do Dolge vasi. - Arheo- eredményeirol. - V: Bencze, Z., F. cal and technological stud- einer mittelalterlichen Wustung loški vestnik 36, 163-177. Gyulai, T. Sabján, M. Takács, Egy ies of fabrics of Roman ves- in Bielovce. - Slovenská Archeo- -. 1987, Zaščitno izkopavanje go- Arpád-kori veremház feltárá- sels and lamps from Poetovio. lógia 48, 101-158. mil v čikečki vasi. - Časopis za sa és rekonstrukciója. Ausgra- - V: J. Istenič, Poetovio, za- GREGL, Z. 1997, Rimske nekropole zgodovino in narodopisje, n.v. bunGund rekonstruktion eines hodna grobišča I, Katalogi in sjeverne Hrvatske. - Zagreb. 23, 307-317. GrubenhausesausderArpá- monografije 33, Ljubljana, GROSMAN, D. in P. NOVAKOVIC 1994, HORVAT, J. 1999, Podeželje. - V: denzeit. - Monumenta histori- 173-202. Arheologija na avtocestah Slo- Zakladi tisočletij, Ljubljana, ca Budipestinensia 10, Buda- -. 2001, Klassifizierung von Ke- venije I. Strukture in postopki. - 244-246. pest, 9-71. ramik durch Nachbrennen Ljubljana (interno gradivo). HORVATH, L. 1979, A magyarszer- BIRÓ, K. in V. DOBOSI 1991, Lithothe- von Scherben. - Zeitschriftfur GUTJAHR, C. in G. TIEFENGRABER dahelyi kelta és római teme- ca 1. Comparative Raw Material Schweizerische Archaologie und 2003, Die mittelalterliiche Motte to. - Zalai Gyujtemény 14, Collection of the Hungarian Na- Kunstgeschichte 58, 25-32. Alt - Hollenegg. Eine abgekom- Zalaegerszeg. tional Museum. - Budapest. DIMITRIJEVIC, S. 1980, Zur Frage der mene Burganlage bei Deutsch- -. 1994, Adatok Délnjugat - BONDAR, M. 2005, The Cooper Age Retz-Gajary-Kultur in Nordju- landsberg, Steiermark. - Beitra- Dunántúl késobronzkorántak Settlement at Zalabaksa. - An- goslawien und ihrer Stellung im ge zur Mittelalterarchaologie in torténetéher. Angaben zur Ge- taeus 28, Budapest, 271-283. pannonischen Raum. - Bericht Osterreich, Beiheft 4, Wien. schichte der Spatbronzezeit in BRONK RAMSEY, C. 1995, Radiocar- der Romisch-Germanischen -. 2004, Die mittelalterliche Wehr- SW-Transdanubien. - Zalai Mú- bon Calibration and Analysis of Kommission 61, 15-90. anlage »Turmbauerkogel« bei zeum 5, Zalaegerszeg, 219-235. Stratigraphy: The OxCal Program. DJURIC, B. 1997a, Poročilo o rezulta- Eibiswald (Ivnik), Bez. Deutsch- -. 1996, Késó bronzkor. - V: Évez- - Radiocarbon 37(2), 425-430. tih ekstenzivnega arheološkega landsberg, Weststeiermark. - redek uzenete a láp világából BRUKNER, O. 1981, Rimska kerami- pregleda. - Ljubljana (neobja- Arheološki vestnik55, 439-480. (Régészeti kutatások a Kis-Ba- ka u jugoslovenskom delu pro- vljeno poročilo). GUŠTIN, M., R. CUNJA in K. PREDOV- laton teruletén 1979-1992), Ka- vincije Donje Panonije. - Disser- -. 1997b, Gornje njive, Gornje njive NIK 1993, Podbočje - Stari grad. posvár-Zalaegerszeg, 57-66. tationes et monographiae 24, 2, Ivankovci, Ivankovci 2. Poro- - Posavski muzej Brežice 9, HRABOVŠTIAK, A. 1961 Príspevok k Beograd. čilo o arheološkem intrasite pre- Brežice. poznaniu našej nížinnej dedi- BUSER, S. 1980, Kameninska sesta- gledu. - Ljubljana (neobjavljeno ny v XI.-XIII. storoči. - Slovenská va kamnitih sekir iz Prekmurja. poročilo). Archeológia 9, 451-482. - Poročilo o raziskovanju paleo- -. 2003, Terra gentis humanae me- lita, neolita in eneolita v Slove- moria. - V: D. Prešeren (ur.), Ze- niji 8, 79-81. mlja pod vašimi nogami, Lju- bljana, 7-24. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 141 ISTENIČ, J. 1992, Zahodno grobišče -. 2005, Árpád-kori telepulésnyo- -. 1984, Brončanodobne nekro- RUTTKAY, M. in I. CHEBEN, 1992, Včas- Poetovione: keramični pridatki mok Letenye vidékén (Az M7 és pole s paljevinskim grobovima nostredoveké sídlisko a pohre- kot vir za proučevanje ekonomi- M 70 autópályák nyomvonalák grupe Gređani u Slavoniji. V: - bisko v Bíňi. - Slovenská Arche- je antičnega mesta. - Ljubljana 2003-ban végzett régészeti ku- Arheološka istraživanja u istoč- ológia 40, Brno, 109-135. (doktorsko delo, Oddelek za ar- tatások eredményei). Árpádian noj Slavoniji i Baranji. Izdanja SABJÁN, T. 2002, Reconstructions of heologijo, Filozofska fakulteta Age sttelement-remains in the Hrvatskog arheološkog društva Medieval pit-houses. - Ruralia Univerze v Ljubljani). surroundings of Letenye (Result 9, 91-106. IV = Pamatky archeologické - -. 1999, Poetovio, zahodna grobi- of the archaeological survey of NEGRI, A. 1999, La ceramica grezza Supplementum 15, 320-332. šča I. - Katalogi in monografije 2003 along the motorways M7 con marchio a rilievo sul fondo SCHOBER, F. J. 1994, Zur Forschungs- 33, Ljubljana. and M70). - Zalai Muzeum 14, nel Friuli bassomedievale.- V: geschichte des Graberfeldes JANKOVICH, B. D. 1991, Ásatások az Zalaegerszeg, 245-261. M. BUORA, B. ŽBONA TRKMAN, M. Ratschendorf. - V: W. Artner et Árpád-kori Fenék falu teruletén LASZLOVSKY, J. 1986, Einzelhofsied- GUŠTIN (ur.), Ceramica dalBas- al., Ratschendorf: Funde aus 1976-1978. - Zalai Muzeum 3, lungen in der Árpadenzeit. Ar- somedioevo al Rinascimento in dem Gemeindegebiet und Gra- Zalaegerszeg, 185-210. padenzeitliche Siedlung auf der Italia nordorientale e nelle aree bungen in norisch-panno- JEVREMOV, B. 1977, Ptuj, Rabelčja Mark von Kengyel. - Acta Archa- transalpine: Atti della giornata nischen Hugelgraberfeld »Hu- vas. - Varstvo spomenikov 21, eologica Academiae Scientiarum si studio (Udine, 16 Marzo, 1996) gelstaudach«, Fundberichte aus 247-251. Hungaricae 38, 227-255. = Archeologia difrontiera 2, Osterreich 33, Wien, 31-35. -. 1981, Obrtniška dejavnost na LOŽAR, R. 1939, Staroslovansko in Udine, 451-452. SOPRONI, S. 1979, Municipium Hali- območju rimskega Poetovia. srednjeveško lončarstvo v Slove- NESTOROVIC, a. 2005, V dragulje canum. - Folia Archaeologica - Ptuj. niji. - Glasnik Muzejskega dru- vbrušene podobe sveta. Rimske 30, 91-98. JEŽEK, M., KLÁPŠTĚ, J., TOMÁŠEK, M. štva za Slovenijo 20, 180-225. geme v Sloveniji. - Ljubljana. STRAUB, P. 2006, Eszteregnye-Bo- 2002, The medieval peasant MEDUNA, P. 1997, Značka na nádobě PAHIČ, S. 1960-61, Antične gomile v zók-fOldje: Eine Siedlung aus house in Bohemia - continu- - nebo naopak? - V: KUBKOVÁ, Prekmurju. - Arheološki vestnik dem Ende der mittleren Kupfer- ity and change.- V: Ruralia IV = J. et al. (ur.), Život v archeologii 11-12, 116-146. zeit. - Zalai Muzeum 15, Zalae- Pamatky archeologické - sup- středověku, Praha, 451-452. -. 1978, Najdbe z rimske ceste Slo- gerszeg, 79-92. plementum 15, 347-356. MESTERHÁZY, K. 1983, Telepulésása- venska Bistrica- Pragersko. - STRMČNIK GULIČ, M. 1991, Villa ru- JOBST, W. 1975, Die romischen Fibeln tás Veresegyház-Ivacson. - Arheološki vestnik 29, 129-289. stica in staroslovansko grobišče ausLauriacum. - Forschungen Communicationes Archaeologi- PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kosta- Radvanje. - Maribor. in Lauriacum 10, Linz. cae Hungariae, 133-160. njevica na Starem trgu nad Pod- -. 1997, Maribor: Doprinos ma- KARNITSCH, P. 1960, Die sigilla- MÉRI, I. 1963, Árpád-kori szabadban bočjem - Archaeologia historica terialnih virov k historični in- ta von Veldidena. - Archaolo- lévo kemencék. - Archaeologiai Slovenica 4, Ljubljana. terpretaciji. - V: Mitja Guštin in gische Forschungen in Tirol 1, Értesíto 90, Budapest, 273-280. RAJŠP, V., A. SERŠE 2001, Slovenija Katarina Predovnik (ur.), Drobci Innsbruck. MIKL, I. 1958-59, Poročilo o son- na vojaškem zemljevidu 1763- nekega vsakdana, Archaeologia KÁRPÁTI, Z. 2002, Árpád-kori ma- diranju v Dolgi vasi pri Lenda- 1787, 7. zvezek, Ljubljana. historica Slovenica 2, Ljubljana, jorsáb Budaújlak teruletén. Ár- vi. - Arheološki vestnik 9-10, REDO, F. 2003a, Katonák Sallaban. 77-88. pádian Age Manor in the Area of 173-184. - Zalalovo. STUIVER, M. in P. J. Reimer, 1986, A Budaújlak. - Budapest Régiségei -. 1964-65, K topografiji rim- -. 2003b, Municipium Aelium Sal- computer program for radiocar- 35, Budapest, 587-615. ske mestne četrti na današnjem la. - V: M. Šašel Kos in P. Scherer bon age calibration. - Radio- KOŠČEVIC, R. 1980, Antičke fibule s Zgornjem Bregu v Ptuju. - Arhe- (ur.), The autonomous towns of carbon 28, 1022-1030. područja Siska. - Zagreb. ološki vestnik 15-16, 259-282. Noricum and Pannonia. Situla SZOKE, B. M. 1996, Siedlungsres- KAVALOVSZKI, J. 1980, Telepulésása- MIKL CURK, I. 1970, Nekaj novih po- 41,191-235. te und Graber aus dem fruh- tások Tiszaeszlár-Bashalmon: datkov o rimski naselbini v Dol- RUTTKAY, M. 1989, Výskum, stre- em Mittelalter von Gelsesziget, (Bronzkor, III-IV. ésXI-XIII. szá- gi vasi pri Lendavi. - Časopis za dovekého osídlenia v Bajči. - Borzonce und Hahót - Cseresz- zad). - Fontes archaeologici zgodovino in narodopisje n.v. Archaeologia Historica 14, Brno, nyés. - V: B. Szoke (ur.), Archa- Hungariae, Budapest. 6, 6-9. 299-310. ologie und Siedlungsgeschich- KREKOVIČ, E. 1998, Romische kera- MINAČ, V. 1980, Zaniknutá stredove- -. 2002, Mittelalterliche Siedlung te im Hahóter Becken, Sudwest mik ausGerulata. - Studia ar- ká osada v Slovenskej Novej Vsi- und Graberfeld in Bajč-Med- Ungarn. Antaeus 23, Budapest, chaelogica et mediaevalia 4, Zelenči. - Archaeologica histo- zi kanálmi (Vorbericht). - Slo- 167-181. Bratislava. rica 5, Brno, 209-213. venská Archeológia 50, Brno, SZONYI, E. T. 1996, Romerzittliche KUJUNDŽIČ, Z. 1982, Poetovijske ne- MINICHREITER, K. 1982-83, Pregled 245-317. Altansassigensiedlung von kropole. - Katalogi in monogra- istraživanja nekropole grupe -. 2002a, Der landliche Hausbau Ménfocsanak (UmgebunGvon fije 20, Ljubljana. Gredžani u Slavoniji. - Anali 2. des 5. bis 15. Jh. im nordlichen Gyor). - Arheološki vestnik47, KVASSAY, J. 2003, Funde aus der Ar- Zavod za znanstveni rad JAZU u Karpatenbecken (Slowakei).- 249-256. padenzeit auf dem Fundort Osijeku, 7-122. Ruralia IV = Pamatky archeo- ŠARIC, m. 1979-80, Rimski grob u Nagykanizsa-Billa. Ein beson- logické - Supplementum 15, Topuskom. - Vjesnik arheolo- derer Gegenstandstyp:Tonku- 264-271. škog muzeja u Zagrebu 12-13, geln-Fundorte im Komitat Zala. 125-149. - Zalai Muzeum 12, Zalaegers- zeg, 143-153. Arheologija na avtocestah Slovenije Goinje njive pri Dolgi vasi 142 ŠAŠEL, J. 1955, Doneski k zgodovini -. 1999, An Outline of the Urn- Prekmurja v starem veku. - Kro- field Culture Period in Slovenia. nika 3, 40-49. - Arheološki vestnik 50, 97-143. -. 1981, Ancora un Caesernius TOMIČIC Ž. 1986, Arheološka slika an- aquileiese. - Aquileia Nostra 52, tike u Međimurju. - Međimurje 165-168. 9, 183-218. ŠAVEL, I. 1991, Topografsko področje TURK, I., A. BAVDEK, V. PERKO, M. CU- XX: Prekmurje. - Arheološka to- LIBERG, A. ŠERCELJ, J. DIRJEC in P. pografija Slovenije. Ljubljana. PAVLIN 1992, Acijev spodmol pri -. 1995, Glinasta figurica iz Bukov- Petrinjah, Slovenija. - Poročilo o nice. - Zbornik soboškega mu- raziskovanju paleolita, neolita zeja 4, 7-19. in eneolita v Sloveniji 20, 27-48. -. 2002, Gornje njive. - V: Enciklo- VADAY, A. 2003, Wells excavated in pedija Slovenije 16, 70. the Carpathian Basin during a -. 2003, Gornje njive pri Dolgi vasi. decade. - Antaeus 26, Buda- - V: Prešeren, D. (ur.), Zemlja pest, 25-68. pod vašimi nogami, Ljubljana, VELUŠČEK, A. 2004, Hočevarica. 135-136. - Opera Instituti Archaeologici ŠIMIC KANAET, Z. 1996, Razvoj lon- Sloveniae 8, Ljubljana. čarskih peči i tehnologije peče- VIDOVIC, J. 2003, Arheološki nalazi i nja na prapovijesnim i antičkim nalazišta antiknog doba u Med- primjerima. - Opuscula archae- jimurju: katalog i vodič stalnim ologica 20, Zagreb, 151-177. postavom. - Arheološki odjel ŠUBIC, Z. 1975, Rimske oljenke v Slo- muzeja u Medjimurju, Čakovec. veniji. - Arheološki vestnik 26, VINSKI GASPARINI, K. 1973, Kultura 82-99 (1976). polja sa žarama u sjevernoj Hr- TAKÁCS, M. 1993a, Árpád-kori tele- vatskoj. - Zadar. pulésrészlet Kajárpéc-Pokol- fa-dombon - Communicationes ArchaeologicaeHungariae, Bu- dapest, 201-226. -. 1993b, Falusi lakóházak és egyéb épitmények a Kisalfoldon a 10-16. században (Kutatási eredmények és további felada- tok). - V: A Kisalfold népi építé- szete, Szentendre-Gyor, 7-56. -. 1999, II. Lakóház-rekonstrukci- ók az Árpád-kori telepkutatás- ban. (Tudománytorténeti átte- kintés). - V: Bencze Z., F. Gyulai, T. Sabján in M. Takács, Egy Ár- pád-kori veremház feltárása és rekonstrukciója. Monumenta Historica Budapestinensia 10, 93-129. -. 2002, Der Hausbau in Ungarn vom 2. bis zum 13. Jahrhundert n. Chr.- ein Zeitalter einheit- licher Grubenhauser? - Rura- lia IV = Pamatky archeologické - Supplementum 15, 272-290. TERŽAN, B. 1995, Stand und Aufga- ben der Forschungen zur Urnen- felderzeit in Jugoslawien. - V: Beitrage zue Urnenfelderzeit nordlich und sudlich derAlpen, Monographien RGZM 35, Mainz, 323-371. Arheologija na avtocestah Slovenije Goinje njive pri Dolgi vasi 143 A A arheologija na avtocestah Slovenije Obvoznica Lendava Gornje njive pri Dolgi vasi ii/ii Sektorji Gradivo Irena Šavel, Branko Kerman Gornje njive pri Dolgi vasi ii/ii Janka Istenič, Matgorzata Daszkiewicz, Gerwulf Schneider, Simona Petru, Tom Levanič, Katarina Čufar, Jakob Lamut, Jožef Medved, Bogomil Obelić, Janez Dirjec, Bojan Djurić Zbirka Aiheologija na avtocestah Slovenije 6 Goinje njive pii Dolgi vasi II/II Uredniški odbor Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Miran Erič, tehnični urednik Robert Žvokelj, likovni urednik Boris Vičič, član Biserka Ribnikar, članica Izdajatelj Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Cankarjeva 4, 1000 Ljubljana Za^j Robert Peskar, direktor Avtoiji Irena Šavel Pokrajinski muzej Trubarjev drevored 4, 9000 Murska Sobota irena.savel@guest.arnes.si Branko Kerman Pokrajinski muzej Trubarjev drevored 4, 9000 Murska Sobota branko.kerman.@guest.arnes.si dr. Bojan Djurić Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana bojan.djuric@ff.uni-lj.si dr. Janka Istenič Arheološki oddelek, Narodni muzej Slovenije Prešernova 20, 1000 Ljubljana janka.istenic@nms.si dr. Malgorzata Daszkiewicz ARCHEA - archaeometric analysis and research ul.Ogrodowa 8 m95, 00-896 Warsaw m.dasz@wp.pl dr. Gerwulf Schneider Institut fur Chemie und Biochemie -Anorganische Chemie Arbeitsgruppe Archaeometrie, Freie Universitat Berlin Fabeckstr. 34/36, 14195 Berlin schnarch@chemie.fu-berlin.de dr. Jakob Lamut Oddelek za materiale in metalurgijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana jlamut@tt72.ntfmim.uni-lj.si dr. Jožef Medved Oddelek za materiale in metalurgijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana Jozef.medved@ntf.uni-lj.si dr. Simona Petru Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana simona.petru@ff.uni-lj.si dr. Tom Levanič Oddelek za prirastoslovje in gojenje gozda, Gozdarski inštitut Slovenije Večna pot 2, 1000 Ljubljana tom.levanic@gozdis.si dr. Katarina Čufar Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani Rožna dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana katarina.cufar@bf.uni-lj.si dr. Bogomil Obelić Institut Ruđer Bošković Bijenička 54, 10000 Zagreb bogomil.obelic@irb.hr Janez Dirjec Inštitut za arheologijo, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Novi trg 2, 1000 Ljubljana Recenzenti dr. Jana Horvat Inštitut za arheologijo, Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Novi trg 2, 1000 Ljubljana jana.horvat@zrc-sazu.si akad. dr. Biba Teržan Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, Ljubljana biba.terzan@ff.uni-lj.si dr. Katarina Predovnik Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Aškerčeva 2, Ljubljana katarina.predovnik@ff.uni-lj.si Lektor Martina Rotar: slovenščina Katarina Mušič: nemščina Tehnična priprava publikacije Miran Erič GašperRutar Vanja Celin Računalniška obdelava in priprava slik Miran Erič Gašper Rutar Fotografije Slobodan Olić: terenska fotografija Branko Kerman: 3, 15 ARHEJ, d.o.o.: fotografije predmetov Načrt najdišča Dejan Rijavec Računalniška obdelava načrta najdišča Vida Slivniker Miran Erič Geodetske izmere Geotim d.o.o. Murska Sobota Risbe predmetov Natalija Grum Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 60 izvodov Ljubljana, junij 2008 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Sloven^.je so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Dolga vas) SAVEL, Irena Gornje njive pri Dolgi vasi / Irena Savel ... [et al.] ; [fotografije Slobodan Olić, Branko Kerman, Arhej ; načrti najdišča Dejan Rijavec ; risbe predmetov Natalija Grum]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2008. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 6) 2: II ISBN 978-961-6420-33-4 1. Gl. stv. nasl. 239688192 Kazalo Sektorji 5 Giadivo 16 Sektor I 16 Sektor II 50 Sektor III 208 Sektor IV 272 Sektor V 372 Sektor VI, VII, VIII, IX 378 Sektor XI 380 Sektor XIII 400 Sektor XIII, XIV 402 Sektor XIV 406 Sektor XV 408 Sektor XVI 410 Sektor XVII 412 Sektor XVIII 414 Sektor XX 426 Sonda 2, 3, 4 428 Sektorji Sektor XX Sektor XIX Sektor XXI SE 293 Sekt or XVIII SE 278 / Il / / Sektor XX Sektor XXI SE 277 \ \ \ V SE 278 SE 279 Sektor XIX Sektor XVIII 268 267 265A SE 279 SE 280 SE 287 264 SE 279 265 266 Sektor XV SE 279 \ II SE 319 263 SE 318 262 SE 320 \\ SE 304 \\ 261 \\ \\ \\ SE 304 SE 316 / 254 255 SE 323 SE 324 0 SE 321 256 SE 306 \ SE 305 257 SE 30 SE 303 SE 315 253 SE 314 SE 313 252 SE 312 SE 311 251 SE 282 Sektor XVII SE 307 SE 272 SE 309 SE 271 SE 282 Sektor XV Sektor XVI 241 SE 237 242 8 Sekt oi XVII SE 319 SE 316 SE 315 SE 279 ( ^ '-6F \ ) SE 318 SE 314 IV I w SE 323 o SE 313 VI SE 324 SE 312 SE 320 SE 279 \ SE 304 Sektpr xvlli i 260 0 o SE 321 SE 311 SE 282 SE 304 SE 306 SE 303 258 Sektor XVII SE 307 250 -O- SE 272 SE 309 SE 271 J 249 247 SE 247 246 Sektor XVII SE 282 Sektor XV Sektor XVI SE 237 } ^^ SE 2 Sektor XVI S^or XV or XVI Sekt 315 CD ^^ SE 314 SE 313 239 238 E 150 1495 224 V SE 151 211 SE 312 11 \ \ \ \ SE 152 SE 282 \ SE 282 Sektor XV 237 226 223 /Sektor XV SE 152 SeJktor XIV Sektor XVII SE 307 Sektor XVI Sektor XVI Sektor XIII O SE 236 O SE 235 SE 152 SE 230 241 236 SE 27 0 ÍSE152t 222 E 227 (SE 156)^ 213 J ^ SE 272 SE 309 O SE 237 SE 310 (SE 156) SE 231 1 J SE 271 SE 225 SE 224 SE 195 o 242 .2Í5 228 221 SE 232 214 SE 223 O SE 234 E 270 (SE 152)^ SE 228 SE 310 (SE 156) SE 237 243 234 SE 239 229 220 E 233 y SE 222 215 SE 194 SE 221 SE 193 SE 192 SE 191 SE 220 \\0 \> SE 19 SE 24 SE 240 1 SE 187 SE 186 ^ o SE 185 SE 184 244 233 230 219 216 SE 219 ^V SE 247 SE 267 SE 218 Sektor XVII Sektor XVI / ( 232 SE 266 O 231 218 217 Sektor XVI SE 183 Sektor XIII 21 Sektor XIV Sektor XIII 1 J Sektor XIV ) J SE 152,^ SE 156 (3) SE 157 51 SE 157 210 197 196 182 7 "^^/-Saktor XV SE 152 Sektor XIV SE 156 198 SE 156 SE 157 SE 147 195 SE 157 SE 199 SE 204 SE 205 1^SE 155 O 184 SE 202 r " ° Sf>v SE 203 0 O 1 SE 198 ^^^^^^^^ SE 146 SE 0 SE 078 Vf V ©•"S ^^ Sektor XVI Sektor XIII SE 14 7 ci^i" SE 206 SE 155 SE 177Aq SE 242 SE 172 Sektor I SE 007 (SE 156)^,--''''^ SE 173 SE 201 SE 207 208 199 O 194 185 SE 177 SE 173 180 5 O SE 225 SE 196 O SE 178 o SE 176 SE 224 Q SE 195 O cr ? 207 200 193 186 179 4 SE 089 SE 2 23 I "t u iJ/iV*. \ I 259. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/11. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 3,0 x 7,5 cm. 260. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/15. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje, usmerjeno navzgor, in del ostenja lonca, vel.: 3,0 x 4,0 cm. 261. SE 20, kv. 23, inv. št. 5526/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 2,8 x 4,6 cm. 262. SE 20, kv. 23, inv. št. 5534/7. Fragment ustja z ostenjem; svetlo sivo žgano izvihano ustje, okrašeno z dvema žleboma, in del ostenja lonca, vel.: 2,8 x 5,5 cm. 263. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/27. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje, ki je poševno odrezano, in del ostenja čaše, vel.: 2,5 x 3,0 cm. 264. SE 20, kv. 23, inv. št. 5526/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje, prehod v steno posode je odsekan, in del ostenja, vel.: 3,0 x 4,1 cm. 265. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/20. Fragment ustja z ostenjem; rdeče sivo žgano uvihano ustje in del ostenja sklede, vel.: 3,4 x 3,7 cm. 266. SE 20, kv. 23, inv. št. 5569/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca s plitvim žlebom na ramenu, vel.: 3,8 x 6,0 cm. 267. SE 20, kv. 23, inv. št. 5564/6. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano ustje, ki je izvihano in poševno odrezano, in del ostenja lonca, vel.: 3,0 x 5,1 cm. 268. SE 20, kv. 23, inv. št. 5496/1. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rdeče žgano izvihano ustje, okrašeno z žlebom, in del ostenja, vel.: 3,6 x 10,2 cm. 269. SE 20, kv. 23, inv. št. 5471/6. Fragment ostenja; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja, okrašenega z vodoravnim žlebljenim ornamentom, vel.: 5,6 x 4,8 cm. 270. SE 20, kv. 23, inv. št. 5534/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja, vel.: 2,5 x 4,5 cm. 271. SE 20, kv. 23, inv. št. 5524/4. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, vel.: 2,8 x 5,9 cm. \ ! f ! ) \ 272. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/2. Fragment ustja z ostenjem; rdeče sivo žgano horizontalno izvihano ustje, ki je ravno odrezano in okrašeno s tremi širšimi žlebovi, ter del ostenja, vel.: 3,0 x 8,0 cm. 273. SE 20, kv. 20/23, inv. št. 5626. Fragment ustja z ostenjem; rdeče črno žgano vertikalno ustje, rob ustja je dvakrat zalomljen, na zgornjem delu ustja je okras z vodoravnimi žlebovi, in del ostenja lonca, vel.: 4,8 x 3,6 cm. 274. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano ustje in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 8,4 cm. 278. SE 20, kv. 23, inv. št. 5534/4. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, vel.: 2,6 x 4,0 cm. 275. SE 20, kv. 23, inv. št. 5564/2. Fragment ustja; svetlo sivo žgano izvihano ustje lonca, vel.: 3,2 x 8,0 cm. 276. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/5. Fragment ustja z ostenjem; rdečkasto sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 3,8 x 5,6 cm. 277. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/8. Fragment ustja z ostenjem; rdečkasto sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 3,6 x 5,5 cm. ř 279. SE 20, kv. 23, inv. št. 5569/4. Fragment ustja; sivo žgano izviha-no ustje, okrašeno z žlebovi, vel.: 3,2 x 4,5 cm. 280. SE 20, kv. 23, inv. št. 5647/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, vel.: 2,8 x 8,6 cm. 281. SE 20, kv. 23, gl. 20-40 cm, inv. št. 5502/4+6. Fragment ustja; sivo črno žgano izvihano ustje lončka, vel.:2,0 x 10,3. 282. SE 20, kv. 23, gl. 20-40 cm, inv. št. 5502/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, vel.: 2,4 x 6,1 cm. 283. SE 20, kv. 23, inv. št. 5509/5. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, vel.: 2,8 x 4,1 cm. 284. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/18. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje, na notranji površini okrašeno z žlebom, in del ostenja lončka, vel.: 3,4 x 4,5 cm. 285. SE 20, kv. 23, inv. št. 5526/1. Fragment ustja; svetlo sivo žgano izvihano ustje, vel.: 2,4 x 5,6 cm. 286. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5650/1. Fragment ustja; sivo žgano horizontalno izvihano in ravno odrezano ustje lonca, okrašeno z dvema globokima in enim plitvim žlebom, vel.: 4,0 x 7,3 cm. 287. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5650/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 3,4 x 7,2 cm. M 1:4 286, 287 7- 288. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5630/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano ustje, ki je izvihano in poševno odrezano, ter del ostenja lonca, vel.: 4,3 x 6,2 cm. 289. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5630/1. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 5,2 cm. 290. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5650/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 3,6 x 4,1 cm. 291. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5634. Fragment ustja z ostenjem; belo žgano izvihano ustje in del ostenja, okrašeno z dvema žleboma, vel.: 3,0 x 4,5 cm. 292. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5630/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, vel.: 3,0 x 5,0 cm. 293. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5522/21. Fragment ustja z ostenjem; svetlo sivo žgano izvihano ustje, na zunanji površini okrašeno z žlebom, in del ostenja lončka, vel.: 2,4 x 4,8 cm. 294. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/24. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje, usmerjeno navznoter, na zunanji površini je okrašeno s fasetira-njem, vel.: 2,6 x 4,5 cm. 295. SE 20, kv. 23, inv. št. 5647/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo-rdeče sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, vel.: 3,2 x 5,0 cm. :: y / Sektor II 296. SE 20, kv. 23, inv. št. 5647/1. Fragment ostenja; črno sivo žgane rame lonca, okrašene z metličenjem, vel.: 4,0 x 9,0 cm. 297. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5630/4. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje lonca, vel.: 2,2 x 5,4 cm. 298. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5633/1. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no uvihano ustje in del ostenja sko- dele, okrašene z vodoravnimi plitvi- mi in ozkimi žlebi, vel.: 4,0 x 5,5 cm. 299. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5633/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja sklede, vel.: 2,0 x 6,3 cm. 300. SE 20, kv. 23, inv. št. 5633/6. Fragment ostenja; ostenje z rebrom, vel.: 2,2 x 9,0 cm 301. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/25. Fragment ustja; črno sivo žgano ustje sklede, vel.: 1,8 x 4,6 cm. 302. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5650/6. Fragment ustja z ostenjem; rdeče črno žgano izvihano ustje z vertikal- no postavljenim robom in del oste- nja, vel.: 2,6 x 3,2 cm. 303. SE 20, kv. 23, inv. št. 5636/4. Fragment ustja; rdeče žgano izviha- no ustje, vel.: 2,2 x 3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 92 304. SE 20, kv. 23, inv. št. 5533/1. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja lonca, okrašenega z navpičnim metličastim ornamentom, vel.: 6,4 x 9,8 cm. 305. SE 20, kv. 23, inv. št. 5531/2. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 5,4 x 9,3 cm. 306. SE 20, kv. 23, inv. št. 5563/2. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 8,0 x 9,0 cm. 307. SE 20, kv. 23, inv. št. 5487/1. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 6,4 x 6,1 cm. 308. SE 20, kv. 23, inv. št. 5531/1. Fragment dna z ostenjem; sivo črno-rdeče žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 4,2 x 8,0 cm. WilÊlIlilÊlilÊ !/í r, iiyI'li ^liJIiVi'i"" Sektor II 309. SE 20, kv. 23, inv. št. 5563/1. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no ravno dno in del ostenja lonca, vel.: 4,8 x 13,3 cm. 310. SE 20, kv. 23, inv. št. 5523/3. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no dno in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 5,2 cm. 311. SE 20, kv. 23, inv. št. 5468/4. Fragment dna; sivo žgano ravno dno lonca; vel.: 2,0 x 6,9 cm. 312. SE 20, kv. 23, inv. št. 5521/5. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no dno in del ostenja lonca, vel.: 2,4 x 4,2 cm. 313. SE 20, kv. 23, inv. št. 5642/1. Fragment dna z ostenjem; rdeče žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 4,4 cm. 314. SE 20, kv. 23, inv. št. 5521/6. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja, vel.: 2,4 x 4,9 cm. 315. SE 20, kv. 23, inv. št. 5521/3. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no dno in del ostenja lonca, vel.: 2,8 x 6,0 cm. 316. SE 20, kv. 23, inv. št. 5642/2. Fragment dna; rdeče sivo žgano dno, vel.: 1,2 x 5,0 cm. 317. SE 20, kv. 23, inv. št. 5521/2. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 2,8 x 5,0 cm. 318. SE 20, kv. 23, inv. št. 5521/4. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no ravno dno, ki se zožuje proti sre- dini, in del ostenja lonca, vel.: 3,2 x 5,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 96 319. SE 20, kv. 23, inv. št. 5521/1. Fragment dna z ostenjem; sivo rdeče žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 4,6 x 6,5 cm. 320. SE 20, kv. 23, inv. št. 5468/3. Fragment dna z ostenjem; črno sivo žgano dno in del ostenja lonca, okrašeno z vodoravnim ozkim žlebom, vel.: 5,0 x 4,2 cm. 321. SE 20, kv. 23, inv. št. 5523/2. Fragment dna z ostenjem; črno sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 8,0 cm. 322. SE 20, kv. 23, inv. št. 5563/4. Fragment dna; sivo črno žgano ravno dno, proti sredini rahlo odebeljeno, vel.: 0,9 x 6,8 cm, pr. dna 6,8 cm. 323. SE 20, kv. 23, inv. št. 5513/5. Fragment dna; svetlo rdeče žgano dno čaše, na stojni ploskvi je žleb, na notranji površini dva žleba ustvarjata greben, dno prehaja v steno z vrezom, vel.: 1,6 x 5,0 cm. 324. SE 20, kv. 23, inv. št. 5468/2. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja lonca, okrašenega z glavničastim ornamentom, vel.: 5,4 x 5,6 cm. 325. SE 20, kv. 23, inv. št. 5487/2. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno s polkrožno oblikovanim robom, ki z upogibom prehaja v steno, in del ostenja čaše, vel.: 3,2 x 6,5 cm. 326. SE 20, kv. 23, inv. št. 5495/3. Fragment dna z ostenjem; rdeče žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 5,4 x 7,7 cm. 327. SE 20, kv. 23, inv. št. 5533/4. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja, vel.: 2,4 x 5,2 cm. 328. SE 20, kv. 23, inv. št. 5523/1. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano ravno dno in del ostenja lonca, vel.: 4,6 x 7,2 cm. 329. SE 20, kv. 23, inv. št. 5495/2. Fragment dna z ostenjem; svetlo rdeče žgano dno z ravno oblikovanim robom, na prehodu v steno je vrez, in del ostenja čaše, okrašene z ozkimi in plitvimi vrezi, vel.: 4,6 x 7,2 cm. 17/ '/' ' 330. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5629/1. Fragment dna z ostenjem; sivo črno žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 4,8 x 4,0 cm. 331. SE 20, kv. 23, inv. št. 5646/5. Fragment dna z ostenjem; črno sivo žgano dno in del ostenja lonca, na meji med dnom in trebuhom posode je žleb, vel.: 3,0 x 4,9 cm. 332. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5649/2. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 4,8 x 3,7 cm. 333. SE 20, kv. 23, gl. 0-20 cm, inv. št. 5635/3. Fragment dna z ostenjem; sivo črno žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 2,8 x 4,5 cm. 334. SE 20, kv. 23, inv. št. 5646/1. Fragment dna z ostenjem; sivo rdeče žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 4,6 x 5,5 cm. 335. SE 20, kv. 23, inv. št. 5646/4. Fragment dna z ostenjem; rjavo sivo žgano dno z oblikovanim robom, ki z upogibom prehaja v steno, in del ostenja čaše, vel.: 3,4 x 5,0 cm. 336. SE 20, kv. 23, inv. št. 5646/2. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 6,0 x 5,0 cm. 337. SE 20, kv. 23, gl. 20-40 cm, inv. št. 5645. Fragment spodnjega dela ostenja; temno rdeče žgano ostenje lonca, vel.: 3,0 x 3,4 cm. 338. SE 20, kv. 23, inv. št. 5566. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano ravno dno in del ostenja, vel.: 3,8 x 6,0 cm. 339. SE 20, kv. 23, inv. št. 5646/8. Fragment dna; sivo črno žgano pr-stanasto dno s širokim žlebom na zunanji površini,vel.: 2,2 x 5,0 cm. Sektor II 340. SE 20, kv. 23, inv. št. 5646/3. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no dno in del ostenja lonca, vel.: 4,6 x 4,6 cm. 341. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5649/1. Fragment dna z ostenjem; rdeče žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 3,0 x 4,5 cm. 342. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5629/2. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 3,6 x 6,2 cm. 343. SE 20, kv. 23, inv. št. 5513/2. Fragment dna; sivo žgano ravno dno lonca, vel.: 2,1 x 7,6 cm. 344. SE 20, kv. 23, inv. št. 5646/7. Fragment dna; sivo žgano ravno dno lonca, vel.: 1,4 x 4,7 cm. 345. SE 20, kv. 23, inv. št. 5495/1. Fragment dna; svetlo rdeče žgano dno pladnja, na notranji površini so v treh koncentičnih žlebih sledo- vi temno rdečega premaza, vel.: 1,1 x 9,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 102 UH // u Sektor II 346. SE 20, kv. 23, inv. št. 5646/6. Fragment dna z ostenjem; sivo rdeče žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 2,2 x 4,3 cm. 347. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5629/3. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no dno in del ostenja lonca, vel.: 2,8 x 5,9 cm. 348. SE 20, kv. 23, gl. 0-20 cm, inv. št. 5635/2. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 2,2 x 5,5 cm. 349. SE 20, kv. 23, inv. št. 5533/3. Fragment dna z ostenjem; rdeče žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 2,2 x 4,6 cm. 350. SE 20, kv. 23, gl. 20-40 cm, inv. št. 5503. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja, vel.: 2,6 x 3,0 cm. 351. SE 20, kv. 23, inv. št. 5533/2. Fragment dna; rdeče žgano dno lon- ca, vel.: 1,8 x 8,0 cm. 352. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5650/4. Fragment dna; sivo žgano ravno dno, vel.: 1,2 x 5,3 cm. 353. SE 20, kv. 23, gl. 20-40 cm, inv. št. 5640, 5664/2. Fragment dna z ostenjem; temno rdeče žgano dno in del ostenja lon- ca, vel.: 3,4 x 10,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 104 354. SE 20, kv. 23, inv. št. 5560/1. Del sklede; svetlo rdeče žgano ustje in del ostenja sklede, pod ustjem je žleb, na začetku stene pa modelirano rebro, vel.: 6,0 x 9,0 cm. 357. SE 20, kv. 23, inv. št. 5509/1. Del pladnja; svetlo sivo žgano vertikalno ustje in del ostenja pladnja, vel.: 4,0 x 6,0 cm. 358. SE 20, kv. 23, inv. št. 552W2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano uvitiano ustje z drobnim modeliranim rebrom in del ostenja skodele, vel.: 3,8x7,3 cm. 355. SE 20, kv. 23, inv. št. 5532/2. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rdeče žgano ustje, rob ustja je horizontalen, pod robom in na njem sta dva vreza, in del ostenja sklede, okrašenega z žlebom, na notranji površini so sledovi temno rdečega premaza, vel.: 4,8 x 8,0 cm. 356. SE 20, kv. 23, inv. št. 5569/1. Del sklede; svetlo sivo žgano izvi-hano ustje in del ostenja sklede, na notranji površini je v vrhnjem delu stene globok in širok vrez, vel.: 6,6 x 11,5 cm. M 1:4 358 -O' 359. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/4. Fragment ustja z ostenjem; svetlo sivo rdečkasto žgano uvihano ustje in del ostenja sklede, vel.: 4,4 x 7,0 cm. 360. SE 20, kv. 23, inv. št. 5468/1. Fragment ostenja; svetlo rdeče žgano ostenje sklede, v spodnjem delu okrašeno s plastičnim modeliranim rebrom, v zgornjem delu pa z žlebom, vel.: 5,0 x 8,6 cm. 361. SE 20, kv. 23, inv. št. 5509/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano uvihano ustje in del ostenja sklede, vel.: 4,0 x 5,0 cm. 362. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/9. Fragment; sivo žgano izvihano ustje skodele, okrašeno z žlebi in modeliranim plastičnim rebrom, vel.: 4,4 x 5,2 cm. 363. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/10. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano izvihano ustje in del ostenja sklede, na zunanji površini je na ustju tanek vrez, pod ustjem pa plitev žleb, vel.: 3,0 x 5,2 cm. 364. SE 20, kv. 23, inv. št. 5534/2. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rdeče žgano ustje, rob ustja je zalo-mljen poševno navzdol, pod robom ustja in na samem robu je žleb, in del ostenja sklede, vel.: 4,0 x 4,4 cm. 365. SE 20, kv. 23, gl. 0-20 cm, inv. št. 5636/2 in 5636/3. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rdeče žgano uvihano ustje in del ostenja pladnja, vel.: 3,4 x 6,0 cm. 366. SE 20, kv. 23, inv. št. 5532/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano uvihano ustje in del ostenja sklede, vel.: 4,8 x 8,0 cm. 367. SE 20, kv. 23, inv. št. 5524/1. Del pladnja; svetlo rdeče žgano uvihano ustje in del ostenja, v spodnjem delu okrašeno s tankimi vrezi, vel.: 4,4 x 7,0 cm. 368. SE 20, kv. 23, inv. št. 5471/3. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rdeče žgano izvihano ustje in del ostenja melnice, vel.: 5,1 x 5,4 cm. 369. SE 20, kv. 23, inv. št. 5534/1. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano uvihano ustje in del ostenja pladnja; vel.: 2,4 x 5,0 cm. 370. SE 20, kv. 23, inv. št. 5532/6. Fragment ustja z ostenjem; rdeče sivo žgano uvihano ustje in del ostenja pladnja, vel.: 2,6 x 5,5 cm. 371. SE 20, kv. 23, inv. št. 5647/4. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano uvihano ustje in del ostenja, vel.: 3,7 x 5,0 cm. 372. SE 20, kv. 23, inv. št. 5647/8. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, vel.: 2,0 x 4,5 cm. 373. SE 20, kv. 23, inv. št. 5647/10. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje, vel.: 1,4 x 3,0 cm 374. SE 20, kv. 23, inv. št. 5633/4. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano izvihano ustje, pod katerim je žleb, in del ostenja, vel.: 2,4 x 4,1 cm. 375. SE 20, kv. 23, inv. št. 5647/9. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, vel.: 3,0 x 4,2 cm. 376. SE 20, kv. 23, inv. št. 5565. Del vrča; sivo žgan zgornji del vrča z izvihanim ustjem in presegajočim ročajem, na ostenju je žleb, vel.: v. 26 cm, pr. trebuha 18 cm, pr. ustja 22,5 cm. 377. SE 20, kv. 23, inv. št. 6877. Del čaše; sivo črno-svetlo sivo žgano ravno dno s poševno oblikovanim robom, ki z upogibom prehaja v steno, in ostenje čaše, na prehodu iz trebuha v rame je aplika, vel.: 6,0 x 8,3 cm, pr. dna 4,3 cm. 378. SE 20, kv. 23, gl. 0-20 cm, inv. št. 5636/1. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, vel.: 2,8 x 3,0 cm. 379. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5633/5. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano uvihano ustje in del ostenja sklede, vel.: 2,8 x 2,3 cm. 380. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5650/5. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano izvihano ustje in del ostenja, vel.: 3,0 x 4,5 cm. 381. SE 20, kv. 23, gl. 20-40 cm, inv. št. 5559/6. Fragment ustja z ostenjem; sivo rdeče žgano izvihano ustje in del okrašenega ostenja z vodoravnimi vrezi, vel.: 2,8 x 2,0 cm. 382. SE 20, kv. 23, inv. št. 5470/1. Fragment ostenja; rdeče žgan fragment ostenja, okrašen z vodoravnim, navpičnim in valovitim žleblje-nim ornamentom, vel.: 6,8 x 6,3 cm. 383. SE 20, kv. 23, gl. 20-40 cm, inv. št. 5502/5. Fragment ustja z ostenjem; svetlo sivo žgano ustje, ki je enostavno in zaobljeno ter orientirano na notranjo stran, in del ostenja, okrašenega s poševnim psevdovrvičastim ornamentom, vel.: 4,0 x 5,0 cm. 384. SE 20, kv. 23, gl. 20-40 cm, inv. št. 5557. Fragment ostenja; rdeče žgano ostenje, okrašeno z navpičnim metliča-stim ornamentom, ki ga prekinjajo vodoravni žlebovi, vel.: 5,0 x 3,8 cm. 385. SE 20, kv. 23, inv. št. 5470/2. Fragment ostenja; sivo žgan fragment ostenja, okrašen z odtisi prsta in vodoravnim metličastim ornamentom, vel.: 4,9 x 5,7 cm. 386. SE 20, kv. 23, inv. št. 5567/1. 390. SE 20, kv. 23, inv. št. 5567/2. Fragment ročaja z ostenjem; svetlo sivo žgan tra kast ročaj s širokim žlebom in del ostenja, vel.: 7,6 x8,8cm. 387. SE 20, kv. 23, inv. št. 5517. Fragment ročaja; sivo črno žgan ročaj z globokim in širokim žlebom, vel.: 14,8 x 4,0 cm. 388. SE 20, kv. 23, inv. št. 5520. Fragment ostenja; rdeče žgano oste-nje melnice, vel.: 7,8 x 10 cm. 389. SE 20, kv. 23, inv. št. 5469. Fragment ročaja z ostenjem; sivo črno žgan zgornji del trakastega ročaja s širokim žlebom in del ostenja, vel.: 5,6 x 5,5 cm. Fragment ročaja; rdeče žgan trakast ročaj, vel.: 4,1 x 2,5 cm. 391. SE 20, kv. 23, inv. št. 5632. Fragment ročaja; sivo žgan paličast ročaj,vel.: 5,6x3,7 cm. 392. SE 20,1(V. 23, inv. št. 5647/8. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje, vel.: 4,0 x 1,8 cm. 393. SE 20, kv. 23, inv. št. 5641. Fragment ročaja; rdeče žgan trakast ročaj s širokim žlebom, vel.: 5,6 x 3,7 cm. 394. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5648. Fragment ostenja z mestom odlo-mljenega ročaja; sivo žgano ostenje; mesto, kjer je bil pritrjen ročaj, ima ovalen presek, vel.: 6,0 x 5,5 cm. 395. SE 20, kv. 23, inv. št. 5487/4 in 5487/3. Fragment dna; sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 5,0 x 3,2 cm ter 5,0 x 5,1 cm. 396. SE 20, kv. 23, inv. št. 5562. Fragment ročaja; sivo žgan ročaj s širokim in plitvim žlebom, vel.: 6,4 x 4,0 cm. 397. SE 20, kv. 23, inv. št, 5534/10. Fragment roba pokrova; sivo črno žgan pokrov, vel.: 2,0 x 3,7 cm. 398. SE 20, kv. 23, inv. št. 5564/5. Fragment roba pokrova; rdeče žgan votel pokrov, vel.: 2,4 x 5,0 cm. 399. SE 20, kv. 23, inv. št. 5522/12 in 5522/13. Fragment roba pokrova; sivo žgan votel pokrov, vel.: 3,1 x 5,0 cm. 400. SE 20, kv. 23, inv. št. 5512/1. Fragment roba pokrova; sivo žgan votel pokrov, vel.: 1,8 x 3,5 cm. 401. SE 20, kv. 23, inv. št. 5518. Fragment držaja pokrova; sivo žgan votel pokrovček, vel.: 1,6 x 3,4 cm, pr. držaja 3,0 cm. 402. SE 20, kv. 23, gl. 20-40 cm, inv. št. 5644. Fragment držaja pokrova; sivo žgan pokrovček, vel.: 2,8 x 4,5 cm, pr. držaja 2,8 cm. 403. SE 20, kv. 23, inv. št. 5647/7. Fragment roba pokrova; sivo črno žgan votel pokrov, vel.: 2,4 x 5,0 cm. 404. SE 20, kv. 23, inv. št. 5524/5. Fragment roba pokrova; sivo žgan votel pokrov, na zunanji površini okrašen z žlebom, vel.: 2,8 x 4,5 cm. 405. SE 20, kv. 23, inv. št. 5647/5. Fragment roba pokrova; sivo črno sivo žgan votel pokrov z vbočeno-iz-bočeno notranjo površino, vel.: 2,8 x 3,5 cm. 406. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5633/7. Fragment roba pokrova; sivo črno-rdeče žgan votel pokrov, vel.: 1,4 x 2,6 cm. 407. SE 20, kv. 23, inv. št. 5523/4. Fragment pokrova; rdeče žgan votel pokrov, vel.: 3,6 x 6,5 cm. 408. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5633/3. Fragment roba pokrova; sivo črno žgan votel pokrov, vel.: 1,0 x 2,7 cm. 409. SE 20, kv. 23, inv. št. 5496/4. Fragment roba pokrova; sivo žgan votel pokrov, vel.: 1,7 x 6,2 cm. Sektor II 410. SE 20, kv. 23, inv. št. 5638/1. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, okrašenega s plitvimi žlebi, vel.: 4,8 x 7,0 cm. 418. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5639/5. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 2,8 x 4,5 cm. 411. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5638/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje, prehod v steno posode je odsekan, in del ostenja lonca, vel.: 3,4 x 3,9 cm. 419. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5637/1 in 5637/2. Fragment ročaja; sivo žgan ročaj, vel.: 7,2 x 2,5 cm. 412. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5638/3. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano izvihano ustje in del ostenja sklede, vel.: 1,4 x 3,5 cm. 413. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5639/2. Fragment dna z ostenjem; sivo črno žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 3,0 x 5,9 cm. 414. SE 20, kv. 23, inv. št. 5639/1. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja lonca, okrašenega z metličastim ornamentom, vel.: 5,6 x 8,0 cm. 415. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5639/6. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja, vel.: 1,3 x 4,3 cm. 416. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5639/4. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 3,2 x 5,1 cm. 417. SE 20, kv. 23, gl. 40-60 cm, inv. št. 5639/3. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 4,2 x 4,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 118 lim mu m , 420. SE 20, kv. 34, inv. št. 5577. Del antičnega lonca; dno z odtisom lončarskega vretena in del oste-nja lonca, okrašenega z vodoravnim metličastim ornamentom, vel.: 16,0 x 23,5 cm, pr. dna 13,2 cm. 421. SE 20, kv. 34, inv. št. 5661/1. Dno z ostenjem; sivo žgano ravno dno lonca, na notranji površini potekata dva široka koncentrična žlebova, in del ostenja lonca, vel.: 3,4 x 10,8 cm, pr. dna 8,5 cm. 422. SE 20, kv. 34, inv. št. 5661/2. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja lončka, vel.: 4,8 x 6,5 cm. 423. SE 20, kv. 34, inv. št. 5661/3. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 5,0 x 5,5 cm. 424. SE 20, kv. 34, inv. št. 5661/4. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja, vel.: 2,0 x 3,8 cm. Sektor II 425. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5652/1. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja lonca, na posame- znih mestih okrašenega z metliča- stim ornamentom, vel.: 8,2 x 8,0 cm. 426. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5625/3. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 5,8 x 4,1 cm. 427. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5652/5. Fragment dna; sivo žgano ravno dno lonca, vel.: 1,6 x 5,0 cm. 428. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5652/4. Fragment dna; rdeče sivo žgano dno, vel.: 1,6 x 6,0 cm. 429. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5652/2 in 5656/2. Fragment dna; sivo žgano dno, na notranji strani ob robu poteka žleb, vel.: 1,2 x 9,0 cm, pr. dna 9,0 cm. 430. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5658/1. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no dno in del ostenja lonca, vel.: 3,2 x 6,4 cm. 431. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5658/2. Fragment dna z ostenjem; temno rdeče žgano dno in del ostenja lon- ca, vel.: 4,0 x 5,4 cm. 432. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5558/1. Fragment dna; sivo žgano, rahlo vboklo dno lonca z odtisom lončar- skega znaka, vel.: 1,3 x 11,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 122 Il // ^zz/ir-im Sektor II 433. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, 441. SE 20, kv. 34, inv. št. 5536/4. inv. št. 5656/1. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- Fragment dna z ostenjem; sivo črno no dno in del ostenja lončka, vel.: žgano dno in del ostenja lonca z žle- 3,4 x 4,5 cm. bom na notranji površini, vel.: 5,0 x 6,1,0 cm. 442. SE 20, kv. 34, inv. št. 5536/3. Dno z ostenjem; svetlo rdeče žgano 434. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, s polkrožno oblikovanim robom, ki inv. št. 5656/6. z upogibom prehaja v steno, in del Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo ostenja čaše, na zunanji strani dna žgano dno in del ostenja, okrašene- se tik ob robu vleče žleb, vel.: 1,4 x ga z glavničastim ornamentom, vel.: 4,3 cm, pr. dna 4,2 cm. 3,4 x 4,2 cm. 435. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5656/4. Fragment dna; sivo črno-rdeče žga- no dno, vel.: 1,6 x 4,9 cm. 436. SE 20, kv. 34, inv. št. 5656/7. Fragment dna z ostenjem; črno sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 3,8 x 4,5 cm. 437. SE 20, kv. 34, inv. št. 5656/3. Fragment dna z ostenjem; črno sivo rdeče žgano dno in del ostenja lonca, okrašenega z vrezi, vel.: 3,4 x 5,0 cm. 438. SE 20, kv. 34, inv. št. 5664/2. Fragment dna z ostenjem; rdeče žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 3,1 x 4,0 cm. 439. SE 20, kv. 34, inv. št. 5536/2. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja lonca, ki ima na notranji strani tik nad dnom žleb, vel.: 5,0 x 6,5 cm. 440. SE 20, kv. 34, inv. št. 5536/1. Del dna; črno sivo žgano dno s po- ševno oblikovanim robom, ki z upo- gibom prehaja v steno, in del oste- nja, na zunanji strani dna se tik ob robu vleče žleb, vel.: 5,0 x 10,0 cm, pr. dna 9,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 124 Sektor II 443. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, 451. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5541. inv. št. 5666/2. Fragment dna z ostenjem; sivo črno Fragment dna z ostenjem; sivo žga- žgano dno in del ostenja lonca, vel.: no dno in del ostenja lonca, vel.: 3,4 5,0 x 7,6 cm. x 6,5 cm. 444. SE 20, kv. 34, inv. št. 5656/5. 452. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, Fragment dna z ostenjem; dno in del inv. št. 5662/3. ostenja, vel.: 3,0 x 4,6 cm. Fragment dna; sivo žgano dno lonca z odtisom lončarskega znaka, vel.: 445. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, 1,4 x 6,5 cm. inv. št. 5673. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- 453. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, no izvihano ustje in del ostenja inv. št. 5662/2. lončka, vel.: 4,8 x 7,5 cm. Fragment dna z ostenjem; sivo črno žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 446. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, 2,6 x 7,3 cm. inv. št. 5669. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no dno in del ostenja lonca, vel.: 2,0 x 4,0 cm. 447. SE 20, kv. 34, inv. št. 5560/4. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no dno in del ostenja lončka, vel.: 3,6 x 5,2 cm. 448. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5666/3. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno s polkrožno oblikova- nim robom in del ostenja čaše, vel.: 1,4 x 5,5 cm. 449. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5666/1. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no dno in del ostenja lonca, ki ima na notranji površini odtise prstov, vel.: 5,0 x 9,5 cm. 450. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5662/1. Fragment dna; sivo žgano ravno dno lonca, vel.: 1,8 x 7,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 126 v / // v 455. SE 20, kv. 34, inv. št. 5540. Del čaše gubanke; svetlo rdeče žgano ustje, okrašeno z dvema vrezoma, in del ostenja čaše gubanke, vel.: 8,8 x 7,5 cm. 457. SE 20, kv. 34, inv. št. 5655. Fragment dna z ostenjem; rdeče žgano ostenje in dno pladnja (ter uvihano ustje, usmerjeno navzgor, ki pa ni ohranjeno), vel.: 4,4 x 4,8 cm. 458. SE 20, kv. 34, inv. št. 5539/1. Fragment ostenja; svetlo rdeče žgano ostenje skodele, na notranji strani so sledi temno rdečega premaza, ohranjen je še spodnji del (odkruše-nega) ustja, vel.: 8,2 x 10,5 cm. 459. SE 20, kv. 34, inv. št. 5671/1. Fragment ustja z ostenjem; rjavo žgano vertikalno ustje in del okrašenega ostenja sklede, vel.: 4,8 x 5,0 cm. 456 /~\ Sektor II 459. SE 20, kv. 34, inv. št. 5537. Del lonca; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, okrašenega z vrstami poševnega metličastega or- namenta, ki so med seboj ločene s plitvimi žlebi, vel.: 10,2 x 18,2 cm. 460. SE 20, kv. 34, inv. št. 5501. Del lonca; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, pod ustjem je okras z žlebom, nato pa sledi po vsej površini ohranjenih ram vodoraven metličast ornament, ki ga prekinja- jo vložki glavničastega ornamenta, vel.: 8,5 x 3,5 cm. 461. SE 20, kv. 34, inv. št. 5538. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje in del ostenja lon- ca, v zgornjem delu okrašeno z odtisi, pod katerimi je vodoraven metličast ornament, vel.: 4,8 x 13,5 cm. 462. SE 20, kv. 34, inv. št. 5653/2. Del lonca; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, okrašenega s poševnim in valovitim metličastim ornamentom, vel.: 6,4 x 13,0 cm, pr. ustja 13,0 cm. 463. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5659/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano izvihano ustje z žlebom in del ostenja lončka, okrašenega z vodoravnim žlebljenjem, vel.: 4,0 x 6,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 130 Sektor II 464. SE 20, kv. 34, inv. št. 5539/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje in del ostenja lon- ca, vel.: 5,6 x 9,0 cm. 465. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5665/1. Fragment ostenja; rdeče sivo žgane rame lonca z metličastim okrasom, vel.: 3,4 x 8,8 cm. 466. SE 20, kv. 34, inv. št. 5663/2. Fragment ostenja; sivo žgano rame lonca, samo na enem mestu okraše- no z metličastim ornamentom, vel.: 4,6 x 6,5 cm. 467. SE 20, kv. 34, inv. št. 5653/1. Del lonca; sivo rjavo žgano ostenje lonca, okrašeno z rahlim navpičnim metličastim ornamentom in pod ustjem z rahlimi vodoravnimi zare- zicami vel.: 14,0 x 11,0 cm. 468. SE 20, kv. 34, inv. št. 5539/7. Fragment ostenja; sivo črno žgano ostenje lončka, okrašeno z vodorav- nim metličastim ornamentom, vel.: 4,0 x 5,0 cm. 469. SE 20, kv. 34, inv. št. 5667/5. Fragment ostenja; rdeče žgano oste- nje sklede z modeliranim rebrom in žlebom nad njim, vel.: 2,4 x 4,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 132 / Sektor II 470. SE 20, kv. 34, inv. št. 5659/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no uvihano ustje in del ostenja sko- dele, vel.: 5,0 x 6,5 cm. 471. SE 20, kv. 34, inv. št. 5561/2. Fragment ustja z ostenjem; sve- tlo rdeče žgano uvihano ustje in del ostenja pladnja, vel.: 3,2 x 6,0 cm. 472. SE 20, kv. 34, inv. št. 5667/2. Fragment ostenja; svetlo rdeče žga- no ostenje sklede z rebrom, vel.: 4,4 x 6,0 cm. 473. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5671/5. Fragment ustja; črno sivo žgano uvi- hano ustje sklede, okrašeno z metli- častim valovitim okrasom, vel.: 1,6 x 4,0 cm. 474. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5542/4. Fragment ustja z ostenjem; črno sivo žgano vertikalno ustje (rob ustja) in del ostenja skodele, vel.: 3,2 x 6,8 cm. 475. SE 20, kv. 34, inv. št. 5560/2. Fragment ostenja; svetlo rdeče žga- no ostenje sklede, okrašeno z mo- deliranim rebrom, ki je poudarjeno z vrezom, vel.: 4,4 x 7,1 cm 476. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5657/4. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano ravno odrezano ustje in del ostenja čaše, vel.: 1,4 x 3,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 134 M 1:4 473, 475 n Sektor II 477. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5542/2. Fragment ustja z ostenjem; rde- če sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, na zunanji strani je na začetku ram žleb, na notranji strani pa se po vsem ustju in na prehodu v rame vleče žlebljen ornament, vel.: 4,5 x 5,7 cm. 478. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5542/1. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje in del ostenje lon- ca, vel.: 2,6 x 5,2 cm. 479. SE 20, kv. 34, inv. št. 5653/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo rde- če žgano izvihano ustje in del oste- nja lončka, vel.: 4,8 x 10,0 cm. 480. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5543. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje, ki je ravno odre- zano, in del ostenja lonca, vel.: 3,6 x 10,6 cm. 481. SE 20, kv. 34, inv. št. 5667/1. Fragment ustja z ostenjem; sve- tlo sivo žgano izvihano ustje in del ostenja, vel.: 5,4 x 7,0 cm. 482. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5667/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje, okrašeno z žle- bovi, in del ostenja lončka, vel.: 5,2 x 4,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 136 483. SE 20, kv. 34, inv. št. 5561/1. Fragment ustja; sivo žgano ustje (rob ustja) sklede, okrašeno z dvema žleboma in modeliranim rebrom, vel.: 4,2 x 5,3 cm. 484. SE 20, kv. 34, inv. št. 5659/1. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano ravno odrezano ustje in del ostenja lonca, okrašenega z vodoravnim metličastim ornamentom, vel.: 5,0 x 7,0 cm. 485. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5671/4. Fragment ustja z ostenjem; črno sivo žgano izvihano ustje, okrašeno z zelo plitvimi žlebovi, in del ostenja sklede, vel.: 2,3 x 4,5 cm. 486. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5659/4. Fragment ustja; sivo žgano horizontalno izvihano ustje lonca, ki je ravno odrezano (rob ustja), vel.: 1,8 x 4,8 cm. 487. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5674/1. Fragment ustja; rdeče sivo žgano izvihano ustje, vel.: 2,0 x 4,4 cm. 488. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5663/5. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano izvihano ustje in del ostenja, vel.: 1,6 x 3,0 cm. 489. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5498/1. Fragment ustja; črno sivo žgano izvihano ustje lonca, vel.: 1,4 x 5,2 cm. 490. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5676/1. Fragment ustja; svetlo sivo žgano izvihano ustje s plitvim žlebom, vel.: 1,2 x 4,2 cm. 491. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5659/6. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje s širokim žlebom, vel.: 1,2 x 4,3 cm. M 1:4 484 C 3 492. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5657/1. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje s plitvim žlebom na zunanji strani in del ostenja lonca, vel.: 4,2 x 7,7 cm. 493. SE 20, kv. 34, inv. št. 5657/2. Fragment ustja z ostenjem; črno sivo žgano ustje, ki je ravno odrezano in okrašeno s tremi žlebovi, in del ostenja lonca, vel.: 4,2 x 7,0 cm. 494. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5667/4. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, okrašenega z vodoravnim metličastim ornamentom, vel.: 3,1 x 6,2 cm. 495. SE 20, kv. 34, inv. št. 5665/2. Fragment ustja z ostenjem; črno sivo žgano izvihano ustje, usmerjeno navzgor, in del ostenja lonca, okrašenega z žleboma in poševnim metličastim ornamentom pod njima, vel.: 4,8 x 6,9 cm. 496. SE 20, kv. 34, inv. št. 5539/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 4,6 x 6,3 cm. 497. SE 20, kv. 34, inv. št. 5539/5. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje z žlebom in del ostenja lonca, vel.: 3,4 x 5,5 cm. 498. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5663/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca z žlebom, vel.: 3,6 x 3,0 cm. 499. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5653/5. Fragment ustja z ostenjem; sivo rdeče žgano izvihano ustje z žlebom in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 5,5 cm. 500. SE 20, kv. 34, inv. št. 5653/7. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 3,0 x 15,0 cm. 501. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5559/4. Fragment ustja z ostenjem; rdeče sivo-črno sivo žgano dno in del ostenja lonca, na prehodu v rame je žleb, vel.: 3,0 x 4,0 cm. 502. SE 20, kv. 34, inv. št. 5539/9 in 5539/10. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje lonca, okrašeno z vrezom, vel.: 2,8 x 10,0 cm. 503. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5542/3. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje lonca, vel.: 2,2 x 7,2 cm. 504. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5498/3. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje lončka, vel.: 2,0 x 3,7 cm. 505. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5559/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo rdeče žgano dno in del ostenja lončka, vel.: 2,6 x 5,5 cm. 506. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5498/2. Fragment ustja; rdeče-sivo žgano izvihano ustje lončka, vel.: 2,6 x 3,5 cm. Sektor II 507. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5653/8. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje (rob ustja) in del ostenja sklede s širokim in plitvim žlebom, vel.: 2,0 x 3,1 cm. 508. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5663/4 in 5663/8. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano izvihano ustje in del ostenja sklede, okrašeno z vodoravnima žle- bovoma, vel.: 2,6 x 5,5 cm. 509. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5667/6. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, vel.: 1,9 x 3,6 cm. 510. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5559/5. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, vel.: 2,0 x 4,0 cm. 511. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5542/5. Fragment ustja; sivo žgano izviha- no ustje lonca, na notranji površini okrašeno z vodoravnim metličastim ornamentom, vel.: 2,4 x 5,2 cm. 512. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5498/4. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rdeče žgano ustje, okrašeno z dvema globokima žleboma, in del ostenja čaše, vel.: 2,6 x 3,7 cm. 513. SE 20, kv. 34, inv. št. 5657/3. Fragment roba pokrova; sivo črno žgan votel pokrov, vel.: 1,9 x 4,0 cm. 514. SE 20, kv. 34, inv. št. 5660. Fragment roba pokrova; sivo žgan votel pokrov, vel.: 1,6 x 3,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 144 515. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5670. Fragment ostenja; sivo žgan fragment, okrašen s plitvimi vdolbinami in žlebovi, vel.: 3,1 x 3,0 cm. 516. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5663/1. Fragment ustja; sivo rdeče žgano iz-vihano ustje lonca, vel.: 1,6 x 6,5 cm. 517. SE 20, kv. 34, inv. št. 5639/12. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje, vel.: 2,0 x 3,0 cm. 518. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5653/6. Fragment ostenja; rdeče žgano rame lonca, okrašeno z metličenjam, vel.: 3,2 x 6,0 cm. 519. SE 20, kv. 34, inv. št. 5539/11. Fragment ustja z ostenjem; črno sivo žgano ustje in del ostenja pladnja, vel.: 2,6 x 3,3 cm. 520. SE 20, kv. 34, inv. št. 5653/9. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano ravno odrezano ustje in del ostenja, vel.: 2,0 x 3,0 cm. 521. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5676/2. Fragment ustja z ostenjem; rdeče sivo žgano izvihano ustje in del ostenja, okrašenega z dvema globokima vrezoma in metličastim ornamentom, vel.: 3,0 x 3,4 cm. 522. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5671/2. Fragment ustja; črno sivo žgano izvihano ustje lonca, vel.: 2,0 x 4,5 cm. 523. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5674/2. Fragment ustja z ostenjem; svetlo sivo žgano izvihano ustje (rob ustja) z žlebom na notranji strani in del ostenja sklede, vel.: 2,6 x 2,8 cm. 524. SE 20, kv. 34, inv. št. 5560/3. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano izvihano ustje, usmerjeno navzdol (rob ustja), ki ga od stene na notranji trani ločuje modelirano rebro, ki je poudarjeno z žlebom, in del ostenja, vel.: 3,9 x 4,0 cm. 525. SE 20, kv. 34, inv. št. 5656/5. Fragment ustja z ostenjem; ravno odrezano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 3,0 x 4,2 cm. 526. SE 20, kv. 34, inv. št. 5539/15. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje, vel.: 1,6 x 4,4 cm. 527. SE 20, kv. 34, inv. št. 5539/16. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rdeče žgano ustje in del ostenja pladnja, vel.: 3,8 x 3,4 cm. 528. SE 20, kv. 34, inv. št. 5539/14. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje lonca, vel.: 2,2 x 4,2 cm. 529. SE 20, kv. 34, inv. št. 5539/8. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje lonca, vel.: 1,8 x 3,1 cm. 530. SE 20, kv. 34, inv. št. 5539/6. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje lonca z dvema vrezoma, vel.: 2,0 x 3,5 cm. 531. SE 20, kv. 34, inv. št. 5663/6. Fragment ustja; sivo rdeče žgano izvihano ustje lončka, vel.: 1,8 x 3,1 cm. 532. SE 20, kv. 34, inv. št. 5539/13. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja, vel.: 1,4 x 4,0 cm. 533. SE 20, kv. 34, inv. št. 5535/1. Fragment ročaja z ostenjem; sivo žgan trakast ročaj s širokim in globokim žlebom ter del ostenja, vel.: 8,4 x 8,0 cm. 534. SE 20, kv. 34, inv. št. 5653/4. Fragment ročaja; svetlo rdeče žgan trakast ročaj z žlebom, vel.: 7,2 x 4,0 cm. 535. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5668. Fragment ročaja; sivo žgan trakast ročaj s širokim žlebom, vel.: 5,1 x 3,1 cm. 536. SE 20, kv. 34, inv. št. 5535/2. Fragment ročaja z ostenjem; sivo rdeče žgan trakast ročaj s širokim žlebom in del ostenja, vel.: 7,0x6,4 cm. 537. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5672. Fragment ročaja z ostenjem; svetlo rjavo žgan trakast ročaj s širokim in globokim žlebom in del ostenja, vel.: 4,8 x 5,3 cm. 538. SE 20, kv. 34, inv. št. 5651/1. Fragment ročaja z ostenjem; sivo žgan ročaj z globokim žlebom in del ostenja, vel.: 9,8 x 3,4 cm. 539. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5651/2. Fragment ročaja; sivo žgan ročaj, vel.: 5,0 x 4,0 cm. 540. SE 20, kv. 34, gl. 20-40 cm, inv. št. 5675. Fragment uteži; sivo žgana utež, vel.: 4,4 x 6,0 cm. 541. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5516/4. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rdeče žgano uvihano ustje in del ostenja pladnja, na notranji površini so sledovi temno rdečega premaza, vel.: 3,0 x 4,8 cm. 542. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5594/7. Fragment ustja in del ostenja; sivo žganovertikalnoin ravno odrezano ustje, na notranji površinije pod nJim žleb, in del ostenja skodele, okrašenega zvodoravnim metliča-stim ornamentom,vel.: 3,2x4,7 cm. 543. SE 20, kv. 35, Inv. št. 5552. Del pladnja; svetlo rdeče žgano dno, kije na sredini ralilovboklo, in del ostenja ter ustja pladnja, vel.: 3,6x12,8 cm. 544. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5516/5. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano ustje in del ostenja pladnja, vel.: 2,6 x 6,1 cm. 545. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5556/16. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano navzgor usmerjeno ustje, prehod v steno posode je odsekan, in del ostenja, vel.: 2,6 x 4,1 cm. 546. SE 20, kv. 35, inv. 5551. Del sklede; rdeče žgana sleda z iz-vihanim ustjem, ki je na notranji strani okrašena z žlebom, ki je tudi na zunanji strani pod ustjem (rob ustja), in prstanastim dnom, vel.: v. 10,0 cm, pr. ustja 19,4 cm, pr. dna 6,8 cm. \ Sektor II 547. SE 20, kv. 35, gl. 40-60 cm, inv. št. 5598, 5599 in 5600. Del votlega pokrova; rdeče žgan vo- tel pokrov z ohranjenim držajem, na obodu so sledovi žlebljenja lon- čarskega vretena, vel.: v. 7,0 cm, pr. oboda 11,4 cm, pr. dražaja 4,6 cm. 548. SE 20, kv. 35, gl. 40-60 cm, inv. št. 5494. Fragment roba pokrova; sivo rdeče žgan votel pokrov z vidnimi sledovi lončarskega vretena, vel.: 5,4 x 8,0 cm, pr. oboda 29,4 cm. 549. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5594/8. Fragment roba pokrova; rdeče žgan votel pokrov, vel.: 1,4 x 3,2 cm. 550. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5515/2 in 5515/3. Fragment držaja pokrova z oste- njem; sivo črno-sivo žgan držaj in del ostenja votlega pokrova; vel.: 4,9 x 7,7 cm. 551. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5556/14. Fragment roba pokrova; sivo črno žgan votel pokrov z odebeljenim ro- bom, vel.: 2,0 x 2,6 cm. 552. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5515/5. Držaj pokrova z ostenjem; sivo žgan držaj in del ostenja votlega pokrova, vel.: 3,6 x 7,0 cm, pr. držaja 5,0 cm. 553. SE 20, kv. 35, inv. št. 5489. Fragment ročaja; sivo žgan ročaj z žlebom, vel.: 14,0 x 7,0 cm. 554. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5602. Fragment ročaja z ostenjem; spo- dnji del sivo žganega ročaja z delom ostenja posode, vel.: 3,5 x 6,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 152 Sektor II 555. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5554. Fragment ostenja; rjavo rdeče žgano ostenje, okrašeno z vrezi vodoravnih in poševnih črt, vel.: 5,6 x 9,5 cm. 556. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5601/1. Fragment ostenja; sivo žgano rame lonca, okrašeno z vodorav- nim metličastim ornamentom, vel.: 3,8 x 7,7 cm. 557. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5596. Fragment ostenja; sivo žgano oste- nje (rame in vrat) lončka, rame so okrašene z vodoravnim metličastim ornamentom, vel.: 4,2 x 4,9 cm. 558. SE 20, kv. 35, inv. št. 5594/5. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano ustje in del ostenja lončka, vel.: 5,8 x 3,8 cm. 559. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5601/2. Fragment ostenja; sivo črno žgano ustje in del ostenja lončka, vel.: 3,4 x 7,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 154 Sektor II 560. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5593. Fragment ustja; temno rdeče sivo žgano izvihano ustje lonca, na zu- nanji strani okrašeno z ozkim in pli- tvim žlebom, vel.: 2,8 x 6,5 cm. 561. SE 20, kv. 35/36, inv. št. 5606/1. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje in del ostenja lon- ca; vel.: 4,4 x 6,7 cm. 562. SE 20, kv. 35/36, inv. št. 5606/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje, na zunanji povr- šini okrašeno z žlebom, in del oste- nja lonca, okrašenega z vrezom, vel.: 3,8 x 6,8 cm. 563. SE 20, kv. 35, gl. 40-60 cm, inv. št. 5600/4. Fragment ustja; sivo rdeče žgano iz- vihano ustje lonca, vel.: 3,0 x 6,0 cm. 564. SE 20, kv. 35, gl. 40-60 cm, inv. št. 5600/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje, vel.: 3,3 x 7,0 cm. 565. SE 20, kv. 35, gl. 40-60 cm, inv. št. 5600/5. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje in del ostenja, vel.: 3,0 x 5,3 cm. 566. SE 20, kv. 35, inv. št. 5559/3. Fragment ustja z ostenjem; rjavo žgano izvihano ustje in del ostenja, vel.: 2,6 x 6,0 cm. 567. SE 20, kv. 35, inv. št. 5594/6. Fragment ustja; svetlo rdeče žgano izvihano ustje, vel.: 2,4 x 5,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 156 à 568. SE 20, kv. 35, inv. št. 5556/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje z žlebom na zunanji strani in del ostenja lonca, okrašenega z žlebljenjem, vel.: 4,6 x 11,1 cm. 569. SE 20, kv. 35, inv. št. 5556/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje z ozkim žlebom, na notranji površini je tik pod ustjem širok žleb, in del ostenja lonca, okrašenega z vrezom, vel.: 5,4 x 5,7 cm. 570. SE 20, kv. 35, inv. št. 5556/6. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje s širokim žlebom na notranji površini in del ostenja lonca, na začetku ram okrašen z globljim žlebom, vel.: 4,6 x 6,1 cm. 571. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5555. Del lonca; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, okrašenega z valovnico, vel.: 6,0 x 22,0 cm, pr. ustja 16,5 cm. 572. SE 20, kv. 35, inv. št. 5556/5. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 4,4 x 6,0 cm. 573. SE 20, kv. 35, inv. št. 5556/8. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 4,4 x 3,5 cm. 7 574. SE 20, kv. 35, inv. št. 5556/1 in 5897/4. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano in ravno odrezano ustje, okrašeno z žlebovi, in del ostenja lonca, okrašenega z žlebljenjem, vel.: 8,0 x 6,0 cm. 575. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5546/2. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje lončka, vel.: 2,6 x 5,6 cm. 576. SE 20, kv. 35, inv. št. 5556/4. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje s širšim žlebom na notranji površini in del ostenja lonca, okrašenega z žlebom, vel.: 3,8 x 6,8 cm. 577. SE 20, kv. 35, inv. št. 5516/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 7,0 cm. 578. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5546/1. Fragment ustja; sivo črno žgano izvihano in poševno odrezano ustje lonca, okrašeno z žlebom na notranji in plitvima žlebovoma na zunanji površini, vel.: 2,4 x 9,0 cm. 579. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5601/5. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje z dvema širšima žlebovoma na notranji površini in del ostenja lončka, vel.: 2,0 x 3,5 cm. 580. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5594/3 in 5594/4. Fragment ustja; rjavo žgano izvihano ustje lonca, vel.: 5,0 x 10,0 cm. 581. SE 20, kv. 35, inv. št. 5556/10. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje, vel.: 3,0 x 5,4 cm. 582. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5601/3. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje lonca, vel.: 2,0 x 7,0 cm. M 1:2 M 1:4 574, 580, 582 9 583. SE 20, kv. 35, inv. št. 5594/1. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 6,2 x 7,8 cm. 584. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5556/15. Fragment ustja; sivo žgano ustje, vel.: 4,0 x 3,0 cm. 585. SE 20, kv. 35, inv. št. 5606/3. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano izvihano ustje in del ostenja lonca; vel.: 2,6 x 6,1 cm. 586. SE 20, kv. 35, inv. št. 5594/2 in 5594/9. Fragment ustja z ostenjem; rjavo žgano izvihano ustje in del ostenja, vel.: 4,8 x 9,0 cm. 591. SE 20, kv. 35, inv. št. 5594/10. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano in ravno odrezano ustje, vel.: 1,4 x 5,0 cm. 592. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5516/10. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano izvihano ustje in del ostenja, okrašenega z žlebom, vel.: 1,8 x 4,2 cm. 587. SE 20, kv. 35, inv. št. 5556/7. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rjavo žgano izvihano in ravno odrezano ustje in del ostenja, vel.: 2,6 x 7,2 cm. 588. SE 20, kv. 35, inv. št. 5516/13. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano ustje in del ostenja, vel.: 2,2 x 4,0 cm. 589. SE 20, kv. 35, inv. št. 5556/11. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rdeče žgano izvihano in ravno odrezano ustje, okrašeno z žlebovi, in del ostenja, vel.: 2,4 x 4,3 cm. 590. SE 20, kv. 35, inv. št. 5594/11. Fragment ustja; sivo žgano izvihano in poševno odrezano ustje, okrašeno z žlebovi, vel.: 1,6 x 4,5 cm. Sektor II 593. SE 20, kv. 35, inv. št. 5527/3. Fragment dna z ostenjem; sivo črno žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 5,8 x 6,3 cm. 594. SE 20, kv. 35, inv. št. 5553/2. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no ravno dno in del ostenja lonca, vel.: 4,4 x 7,9 cm. 595. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5545/2. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no dno in del ostenja lonca, vel.: 2,6 x 4,8 cm. 596. SE 20, kv. 35, inv. št. 5515/6 in 5515/10. Fragment dna z ostenjem; sivo črno žgano dno, ki z upogibom prehaja v trup, in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 6,6 cm. 597. SE 20, kv. 35, inv. št. 5603/1. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no dno in del ostenja lonca, vel.: 3,2 x 5,7 cm. 598. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5553/6. Fragment dna z ostenjem; sivo rja- vo žgano dno in del ostenja, vel.: 4,0 x 4,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 164 Sektor II 599. SE 20, kv. 35, inv. št. 5527/1. 607. SE 20, kv. 35/36, inv. št. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- 5604/2. no dno in del ostenja lonca, vel.: 8,0 Fragment dna z ostenjem; sivo žga- x 4,2 cm. no dno in del ostenja lonca, vel.: 2,6 x 3,0 cm. 600. SE 20, kv. 22, inv. št. 5589. Del čaše; svetlo rdeče rahlo vboklo 608. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, dno z oblikovanim robom, ki z upo- inv. št. 5603/2. gibom prehaja v steno, in del ostenja Fragment dna z ostenjem; sivo žga- čaše, vel.: v.7,8 cm, pr. dna 5,2 cm. no dno in del ostenja z žlebom, vel.: 2,8 x 4,5 cm. 601. SE 20, kv. 35, inv. št. 5553/1. Fragment dna z ostenjem; sivo črno 609. SE 20, kv. 35, inv. št. 5595. žgano ravno dno z oblikovanim ro- Fragment dna z ostenjem; sivo žga- bom, ki z upogibom prehaja v trup, in no dno in del ostenja lonca, vel.: 2,2 del ostenja lonca, vel.: 4,8 x 9,0 cm. x 7,6 cm. 602. SE 20, kv. 35/36, inv. št. 610. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, 5604/1. inv. št. 5515/13. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- Fragment noge; rdeče sivo žgana no ravno dno z oblikovanim robom, noga, vel.: 3,2 x 4,3 cm. ki z upogibom prehaja v steno, in del ostenja, vel.: 3,4 x 5,4 cm. 603. SE 20, kv. 34, inv. št. 5541. Fragment dna z ostenjem; črno žgano dno in del ostenja, vel.: 5,0 x 5,5 cm. 604. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5553/9. Fragment dna z ostenjem; rjavo žgano dno in del ostenja, vel.: 2,0 x 3,0 cm. 605. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5545/1. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 3,4 x 6,5 cm. 606. SE 20, kv. 35, inv. št. 5515/7. Fragment dna z ostenjem; sve- tlo rdeče žgano, rahlo vboklo dno s polkrožno oblikovanim robom, ki z upogibom prehaja v steno, in del ostenja čaše, na notranji strani dna poteka okrogel žleb, vel.: 2,2 x 6,2 cm, pr. dna 6,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 166 611. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5515/1. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano ravno dno in del ostenja lonca, vel.: 3,0 x 9,0 cm. 612. SE 20, kv. 35/36, inv. št. 5597. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja lonca, okrašenega z vertikalnim metličastim ornamentom, vel.: 3,0 x 7,5 cm. 613. SE 20, kv. 35, inv. št. 5527/2. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 3,2 x 4,8,0 cm. 614. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5553/7. Fragment dna z ostenjem; sivo rdeče žgano dno in del ostenja, okrašenega z zarezicami, vel.: 2,7 x 5,0 cm. 615. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5553/8. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja, vel.: 2,5 x 3,7 cm. 616. SE 20, kv. 35, gl. 20-40 cm, inv. št. 5553/4. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja, okrašenega stremi piitvimi vrezi, vei.: 3,4 x5,2 cm. 617. SE 20, kv. 35, inv. št. 5M3. Dno z ostenjem; svetio rdeče žgano prstanasto dno, i 672. SE 122, kv. 23, inv. št. 5698. Pokrov; sivo črno žgan votel pokrov z držajem, na zunanji površini je okrašen z navpičnim, na notranji površini pa z vodoravnim me-tličastim ornamentom, vel.: v. 9,4 cm, pr. roba oboda 21 cm, pr. držaja 6,7 cm. 673. SE 122, kv. 23, inv. št. 5690. Fragment pokrova; sivo žgan držaj in ostenje votlega pokrova, vel.: 4,0 x 5,5 cm, pr. držaja 4,0 cm. 674. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/20. Fragment pokrova; sivo žgan rob votlega pokrova, vel.: 5,0 x 5,3 cm. 675. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/39. Fragment ostenja; svetlo rdeče žgano ostenje s plastičnim modeliranim rebrom, vel.: 2,2 x 3,0 cm. 676. SE 122, kv. 23, inv. št. 5692/10. Fragment dna; sivo črno žgano dno s koničasto oblikovanim robom, ki z upogibom prehaja v steno, in del ostenja z odtisom trikotnega predmeta, vel.: 4,8 x 5,5 cm. 677. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/37. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rdeče žgano izvihano in ravno odrezano ustje ter del ostenja z vodoravnim žlebom tik pod ustjem, vel.: 2,0 x 3,0 cm. 678. SE 122, kv. 23, inv. št. 5692/11. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja, na notranji površini je na prehodu med dnom in ostenjem žleb, vel.: 4,0 x 3,5 cm. 679. SE 122, kv. 23, inv. št. 5695/2. Fragment dna z ostenjem; sivo črno žgano dno z oblikovanim robom, ki z žlebom prehaja v trup, in del ostenja, okrašenega z dvema odtisoma, vel.: 3,1 x 6,0 cm. 680. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/25. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano prstanasto dno, ki z vrezom prehaja v steno, in del ostenja, vel.: 2,2 x 6,7 cm. 681. SE 122, kv. 23, inv. št. 5692/8. Del posode; svetlo rdeče žgano dno s polkrožno oblikovanim robom in del ostenja, vel.: v. 4,2 cm, pr. dna 5,2 cm. 682. SE 122, kv. 23, inv. št. 5692/6. Fragment dna z ostenjem; svetlo rdeče žgano prstanasto dno in del ostenja, vel.: 2,2 x 5,5 cm. 4 Sektor II 683. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/3. Del lonca; rdeče sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, okraše- nega s poševnim metličastim orna- mentom, ki poteka v dveh smereh, vel.: 7,2 x 12,0 cm. 684. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/2. Del lonca; svetlo sivo žgano izvihano ustje s plitvim žlebom ter del ostenja lonca, okrašenega z vodoravnim in poševnim metličastim ornamentom, vel.: 6,2 x 11,5 cm. 685. SE 122, kv. 23, inv. št. 5701/2. Fragment ustja z ostenjem; rde- če sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, okrašenega s pošev- nim metličastim ornamentm, vel.: 5,6 x 5,0 cm. 686. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/5. Fragment ustja z ostenjem; rja- vo rdeče žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, okrašenega z vodo- ravnim in navpičnim žlebljenjem, vel.: 5,4 x 5,0 cm. 687. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/6. Del lonca; rdeče sivo žgano izvihano ustje z žlebom in del ostenja lonca, okrašenega z odtisi prsta in metliča- stim ornamentom, ki ga prekinjajo poševni žlebi, vel.: 5,4 x 8,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 186 Sektor II 688. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/4. Fragment ostenja; svetlo sivo žgane rame in vrat lonca, okrašenega s pli- tvimi žlebovi, ki se nadaljujejo tudi na začetek ram, pod tem okrasom so poševne zarezice in žleb, vel.: 6,2 x 8,5 cm. 689. SE 122, kv. 23, inv. št. 5695/3. Fragment ostenja; sivo žgan zgornji del ostenja z žlebom na začetku ram, vel.: 5,0 x 7,0 cm. 690. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/21. Fragment zgornjega dela ostenja; rdeče žgano rame z okrasom vodo- ravnega žleba in del vratu, vel.: 5,0 x 6,0 cm. 691. SE 122, kv. 23, inv. št. 5695/1. Fragment ostenja; sivo črno žgan zgornji del ostenja, okrašen z valo- vitim metličastim ornamentom, ki poteka v raznih smereh, nad tem or- namentom je na začetku ram okras z odtisi, vel.: 6,4 x 8,0 cm. 692. SE 122, kv. 23, inv. št. 5696/1. Fragment ustja z ostenjem; rdeče rjavo žgano izvihano in ravno odre- zano ustje, okrašeno z žlebovi, in del ostenja lonca, okrašenega s plitvim žlebljenjem, vel.: 11,4 x 5,0 cm. 693. SE 122, kv. 23, inv. št. 5696/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo rja- vo žgano izvihano ustje in del oste- nja lončka, okrašenega z vodorav- no žlebljenimi linijami in navpičnimi vrezi, vel.: 4,3 x 5,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 188 M 1:2 M 1:4 691, 692 / Sektor II 694. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/7. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje in del ostenja lon- ca, vel.: 5,4 x 6,0 cm. 695. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/22. Fragment ustja z ostenjem; sve- tlo rjavo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, na začetku ram je žleb, vel.: 4,0 x 6,7 cm. 696. SE 122, kv. 23, inv. št. 5701/1. Fragment ustja z ostenjem; sivo rde- če žgano izvihano ustje in del oste- nja lonca, vel.: 5,2 x 9,2 cm. 697. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/11. Fragment ustja z ostenjem; svetlo sivo žgano izvihano ustje in usmer- jeno navzgor, prehod v vrat je odse- kan, in del ostenja lončka, okraše- nega z vrezom, vel.: 4,0 x 10,0 cm. 698. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/14. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje in del ostenja z vrezi vodoravnih in navpičnih črt, vel.: 6,0 x 6,8 cm. 699. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/13. Fragment ustja z ostenjem; sve- tlo rjavo žgano izvihano ustje in del ostenja z okrasom vodoravnega žle- bljenja, vel.: 5,2 x 5,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 190 Sektor II 700. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/26. Fragment ustja; svetlo sivo žgano iz- vihano ustje, vel.: 2,5 x 5,0 cm. 701. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/30. Fragment ustja z ostenjem; svetlo sivo žgano izvihano ustje in del oste- nja lonca z žlebom, vel.: 4,0 x 4,0 cm. 702. SE 122, kv. 23, inv. št. 5700/6. Fragment ustja; svetlo sivo žgano izvihano ustje, okrašeno s plitvimi žlebovi na zunanji in notranji povr- šini, vel.: 2,3 x 3,0 cm. 703. SE 122, kv. 23, inv. št. 5700/8. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje in del ostenja, na meji med vratom in ostenjem je žleb, vel.: 4,0 x 3,7 cm. 704. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/32. Fragment ustja z ostenjem; sivo rde- če žgano izvihano ustje in del oste- nja, vel.: 3,0 x 4,5 cm. 705. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/15. Fragment ustja z ostenjem; sivo rja- vo žgano izvihano ustje in del oste- nja lonca, okrašenega z žlebom, vel.: 4,0 x 5,0 cm. 706. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/10. Fragment ustja z ostenjem; sivo rde- če žgano izvihano ustje in del oste- nja lonca, vel.: 4,0 x 6,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 192 / J U \ Sektor II 707. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/31. Fragment ustja; rjavo rdeče žga- no izvihano ustje z žlebom, vel.: 3,0 x 5,5 cm. 708. SE 122, kv. 23, inv. št. 5701/4. Fragment ustja z ostenjem; belo sivo žgano izvihano ustje, usmerje- no navzgor, in del ostenja, vel.: 2,8 x 6,0 cm. 709. SE 122, kv. 23, inv. št. 5701/6. Fragment ustja; sivo žgano ustje, vel.: 2,0 x 5,4 cm. 710. SE 122, kv. 23, inv. št. 5703. Fragment ustja; sivo rjavo žgano iz- vihano ustje s širšim žlebom na no- tranji in ožjim žlebom na zunanji površini, vel.: 1,4 x 5,4 cm. 711. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/9. Fragment ustja z ostenjem; rjavo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 3,8 x 6,8 cm. 712. SE 122, kv. 23, inv. št. 5701/8. Fragment ustja z ostenjem; sivo rja- vo žgano izvihano ustje in del oste- nja sklede, vel.: 2,4 x 3,8 cm. 713. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/34. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje in del ostenja lon- ca z žlebom na začetku ram, vel.: 3,0 x 3,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 194 Sektor II 714. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/28. Fragment ustja z ostenjem; rjavo sivo žgano in ravno odrezano ustje in del ostenja, vel.: 2,6 x 5,0 cm. 715. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/17. Fragment ustja z ostenjem; sivo rja- vo žgano izvihano ustje in del oste- nja, vel.: 3,0 x 5,0 cm. 716. SE 122, kv. 23, inv. št. 5701/7. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, vel.: 3,0 x 5,3 cm. 717. SE 122, kv. 23, inv. št. 5700/9. Fragment ustja z ostenjem; rde- če sivo žgano izvihano ustje, in del ostenja lončka, na začetku ram je žleb, vel.: 3,0 x 4,1 cm. 718. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/29. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje, vel.: 2,5 x 4,0 cm. 719. SE 122, kv. 23, inv. št. 5700/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano izvihano ustje, okrašeno s tankim žlebom, in del ostenja lonca, vel.: 2,9 x 7,7 cm. 720. SE 122, kv. 23, inv. št. 5696/4. Fragment ustja z ostenjem; rdeče sivo žgano izvihano ustje, usmerje- no navzgor, in del ostenja, vel.: 4,0 x 7,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 196 M 1:2 M 1:4 719, 720 T Sektor II 721. SE 122, kv. 23, inv. št. 5700/1. Del pladnja; rdeče žgano uviha- no ustje, usmerjeno navzgor, in del ostenja pladnja, vel.: 4,6 x 7,7 cm. 722. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/1. Del pladnja; svetlo rdeče žgano uvi- hano ustje, osmerjeno navzgor, del ostenja in dna pladnja, vel.: 4,4 x 13,0 cm. 723. SE 122, kv. 23, inv. št. 5700/2. Del pladnja; sivo žgano uvihano ustje, usmerjeno navzgor, na no- tranji strani je tik pod ustjem tanek žleb, in del ostenja pladnja, vel.: 4,1 x 5,3 cm. 724. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/19. Fragment ustja z ostenjem; rde- če žgano uvihano ustje, usmerjeno navzgor, in del ostenja pladnja, vel.: 3,6 x 6,0 cm. 725. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/16. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no uvihano ustje, usmerjeno nav- zgor, na notranji strani je tik pod ustjem tanek žleb, in del ostenja pladnja, vel.: 3,0 x 5,3 cm. 726. SE 122, kv. 23, inv. št. 5701/3. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano uvihano ustje in del ostenja, vel.: 3,6 x 7,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 198 Sektor II 727. SE 122, kv. 23, inv. št. 5696/3. Fragment ustja; sivo žgano rahlo izvihano ustje (rob ustja) sklede, okrašeno s tremi pasovi žlebovi, vel. 4,3 x 5,2 cm. 728. SE 122, kv. 23, inv. št. 5699/2. Fragment ustja z ostenjem; sve- tlo rdeče žgano ustje z žlebom in del ostenja melnice, vel.: 4,4 x 4,2 cm. 729. SE 122, kv. 23, inv. št. 5699/1. Fragment ostenja; sivo rdeče žgano ostenje sklede s sledovi temno rja- vega premaza na notranji površini, na zunanji površini je rebro, ki ga od spodaj in zgoraj poudarja žleb, vel.: 4,0 x 8,5 cm. 730. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/38. Fragment ustja z ostenjem; sve- tlo rdeče žgano rahlo izvihano ustje (rob ustja) in del ostenja sklede, vel.: 2,5 x 3,1 cm. 731. SE 122, kv. 23, inv. št. 5700/4. Fragment ustja z ostenjem; sivo rde- če žgano uvihano ustje in del oste- nja sklede, vel.: 3,6 x 5,3 cm. 732. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/18. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rdeče žgano uvihano ustje in ostenje pladnja, vel.: 2,2 x 8,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 200 M 1:2 M 1:4 731, 732 Sektor II 733. SE 122, kv. 23, inv. št. 5694/1. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no dno in del ostenja lonca, vel.: 6,0 x 5,6 cm. 734. SE 122, kv. 23, inv. št. 5692/13. Fragment dna z ostenjem; svetlo rjavo žgano dno in del ostenja lon- ca, okrašenega z vrezom, vel.: 6,2 x 4,5 cm. 735. SE 122, kv. 23, inv. št. 5692/14. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 5,2 x 5,5 cm. 736. SE 122, kv. 23, inv. št. 5692/12. Fragment dna z ostenjem; sivo žga- no dno in del ostenja lonca, vel.: 5,0 x 7,7 cm. 737. SE 122, kv. 23, inv. št. 5692/9. Fragment dna z ostenjem; sivo črno žgano dno in del ostenja, vel.: 3,8 x 5,4 cm. 738. SE 122, kv. 23, inv. št. 5702. Fragment dna z ostenjem; svetlo sivo žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 3,4 x 5,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 202 Sektor II 739. SE 54, kv. 20, inv. št. 5615. Fragment dna z ostenjem; rjavo žgano dno in del ostenja, vel.: 3,4 x 6,0 cm. 740. SE 122, kv. 23, inv. št. 5699/4. Fragment dna z ostenjem; sivo rjavo žgano dno in del ostenja, na zunanji površini dna je širok in plitev žleb, vel.: 2,0 x 4,5 cm. 741. SE 122, kv. 23, inv. št. 5694/3. Fragment dna; rjavo rdeče žgano ravno dno, vel.: 1,8 x 4,3 cm. 742. SE 122, kv. 23, inv. št. 5694/2. Fragment dna; sivo žgano dno, ki se zožuje proti sredini, vel.: 2,4 x 6,2 cm. 743. SE 122, kv. 23, inv. št. 5692/7. Fragment dna z ostenjem; rde- če žgano dno in del ostenja lonca, okrašenega s poševnim metličastim ornamentom, vel.: 2,8 x 6,0 cm. 744. SE 122, kv. 23, inv. št. 5692/4. Fragment dna; svetlo rdeče žga- no dno pladnja, na notranji povr- šini potekajo žlebovi v koncentrič- nih krogih in v njih so vidni sledovi temno rdečega premaza, vel.: 1,0 x 6,6 cm. 745. SE 122, kv. 23, inv. št. 5699/3. Fragment dna; rjavo sivo žgano dno, vel.: 2,0 x 3,7 cm. 746. SE 122, kv. 23, inv. št. 5692/5. Fragment dna z ostenjem; svetlo rdeče žgano dno s polkrožno obli- kovanim robom, ki z žlebom preha- ja v steno, in del ostenja čaše, vel.: 3,6 x 4,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 204 SE 122 SE 054 747. SE 122, kv. 23, inv. št. 5697 in 5700/5. Fragment ročaja; sivo žgan trakast ročaj s širokim žlebom, vel.: 15,2 x 4,0 cm. 748. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/23. Fragment ustja; sivo rjavo žgano iz-vihano in ravno odrezano ustje lonca, okrašeno z žlebljenjem v treh pasovih, vel.: 4,0 x 3,7 cm. 749. SE 122, kv. 23, inv. št. 5692/1. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rjavo žgano izvihano ustje, na meji med ustjem in ostenjem je rebro, in del ostenja melnice, vel.: 4,3 x 4,1 cm. 750. SE 122, kv. 23, inv. št. 5692/2. Fragment ostenja; svetlo rjavo žgano ostenje melnice, na notranji strani je modelirano rebro, vel.: 6,0 x 3,2 cm. 751. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/8. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 5,3 x 5,6 cm. 752. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/33. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja, vel.: 3,3 x 2,3 cm. 753. SE 122, kv. 23, inv. št. 5696/7. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje, vel.: 1,6 x 2,6 cm. 754. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/41. Fragment ustja; svetlo rdeče žgano ustje, vel.: 1,0 x 2,6 cm. 755. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/27. Fragment ustja; sivo rjavo žgano horizontalno izvihano ustje, okrašeno s tremi pasovi žlebov, vel.: 3,5 x 4,0 cm. 756. SE 122, kv. 23, inv. št. 5696/9. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje s tankim žlebom na notranji površini, in del ostenja, okrašenega z žlebom na zunanji površini, vel.: 1,4 x 2,7 cm. 757. SE 122, kv. 23, inv. št. 5696/5. Fragment ustja z ostenjem; sivo rdeče žgano izvihano ustje in del ostenja, na meji med ustjem in ostenjem so plitvi žlebovi, vel.: 1,8 x 3,0 cm. 758. SE 122, kv. 23, inv. št. 5696/6. Fragment ustja z ostenjem; sivo belo žgano izvihano ustje, usmerjeno navzgor, in del ostenja, vel.: 3,0 x 3,2 cm. 759. SE 122, kv. 23, inv. št. 5696/8. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje s širokim žlebom na notranji površini, vel.: 2,0 x 3,4 cm. 760. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/40. Fragment ustja z ostenjem; sivo rdeče žgano uvihano ustje, usmerjeno navzgor, in del ostenja pladnja, vel.: 2,8 x 2,8 cm. 761. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/35. Fragment ustja; sivo rdeče žgano vertikalno ustje, vel.: 2,6 x 3,5 cm. 762. SE 122, kv. 23, inv. št. 5701/9. Fragment ustja; sivo črno žgano rahlo izvihano in ravno odrezano ustje, usmerjeno navzgor, vel.: 2,6 x 2,7 cm. 763. SE 122, kv. 23, inv. št. 5691/12. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 3,3 cm. M 1:4 747 764. SE 21, kv. 36, gl. 40-60 cm, inv. št. 5727/4. Fragment ustja; sivo žgano uvihano ustje, usmerjeno navzgor, vel.: 3,0 x 5,0 cm. 765. SE 21, kv. 36, gl. 20-40 cm, inv. št. 5723/1. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rdeče žgano uvihano ustje in del ostenja pladnja, vel.: 4,0 x 7,5 cm. 766. SE 21, kv. 36, gl. 40-60 cm, inv. št. 5720/1. Fragment ustja z ostenjem; rjavo sivo žgano odebeljeno ustje, usmerjeno navzgor (rob ustja), ki v steno prehaja z vrezom, in del ostenja sko-dele, vel.: 3,8 x 6,7 cm. 768. SE 21, kv. 36, gl. 20-40 cm, inv. št. 5722/1. Fragment dna z ostenjem; temno rdeče-sivo žgano ravno dno in del ostenja lonca, vel.: 5,0 x 7,0 cm. 769. SE 21, kv. 36, gl. 20-40 cm, inv. št. 5718/1. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo žgano dno in del ostenja lončka, okrašenega z drobnimi poševnimi zarezicami, vel.: 4,1 x 4,2 cm. 770. SE 21, kv. 36, gl. 20-40 cm, inv. št. 5722/3. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno z ravno oblikovanim robom, ki z upogibom prehaja v trup, in del ostenja, vel.: 2,0 x 5,6 cm. 767. SE 21, kv. 36, gl. 40-60 cm, inv. št. 5727/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, vel.: 3,2 x 6,7 cm. M 1:4 765 771. SE 21, kv. 36, gl. 40-60 cm, inv. št. 5727/1. Fragment roba pokrova; sivo črno-rdeče sivo žgan votel pokrov, na zunanji in notranji površini so vidni sledovi horizontalnih žlebov in grebenov, nastalih z lončarskim vretenom, vel.: 4,0 x 10,0 cm. 772. SE 21, kv. 36, gl. 20-40 cm, inv. št. 5717. Fragment ročaja; sivo žgan ročaj, vel.: 6,8 x 3,0 cm. 773. SE 21, kv. 36, gl. 40-60 cm, inv. št. 5725. Fragment ročaja; sivo žgan paličast ročaj, vel.: 8,2 x 5,0 cm. 774. SE 21, kv. 36, gl. 20-40 cm, inv. št. 5724/2. Fragment ročaja; rjavo sivo žgan ročaj s širokim in globokim žlebom, vel.: 4,4 x 2,7 cm. 775. SE 21, kv. 36, gl. 20-40 cm, inv. št. 5724/1. Fragment ročaja; sivo žgan ročaj s širokim in globokim žlebom, vel.: 5,0 x 3,0 cm. 776. SE 21, kv. 36, gl. 20-40 cm, inv. št. 5723/4. Fragment ustja z ostenjem; sivo rjavo žgano izvihano ustje in del oste-nja, vel.: 2,6 x 4,7 cm. 777. SE 21, kv. 36, gl. 40-60 cm, inv. št. 5727/3. Fragment ustja z ostenjem; rjavo sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 2,8 x 4,7 cm. 778. SE 21, kv. 36, gl. 40-60 cm, inv. št. 5727/10. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje, usmerjeno navzgor, in del ostenja, vel.: 3,0 x 4,0 cm. 779. SE 21, kv. 36, gl. 20-40 cm, inv. št. 5720/2. Fragment ustja z ostenjem; rjavo sivo žgano izvihano ustje, usmerjeno nazgor, okrašeno z vrezom in dvema širšima žleboma, prehod v steno (vrat?) je odsekan, in del ostenja, vel.: 2,2 x 5,5 cm. 780. SE 21, kv. 36, gl. 40-60 cm, inv. št. 5726/2. Fragment dna z ostenjem; rdeče žgano ravno dno z ravno oblikovanim robom, ki s prelomom prehaja v steno, in del ostenja melnice, vel.: 2,4x7,0 cm. 781. SE 21, kv. 36, gl. 40-60 cm, inv. št. 5727/8. Fragment ustja; sivo žgano izvihano in ravno odrezano ustje s širokim žlebom na notranji strani, vel.: 2,0 x4,3 cm. 782. SE 21, kv. 37, gl. 0-20 cm, inv. 786. SE 21, kv. 37, gl. 20-40 cm, št. 5740. Fragment ustja z ostenjem; rjavo sivo žgano izvihano ustje in del ostenja.vel.: 2,2x5,0 cm. inv. št. 5745/4. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rdeče žgano uvihano ustje, usmerjeno navzgor, in del ostenJa,vel.: 2,2 X 4,2 cm. 787. SE 21, kv. 37, gl. 20-40 cm, inv. št. 5742. Fragment dna z ostenjem; sivo rjavo 783. SE 21, kv. 37, gl. 20-40 cm, inv. št. 5741/1. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- žgano dno in del ostenja lonca, vel. no izvihano ustje s tankim vrezom in 3,0 x 5,5 cm. del ostenja lonca, vel.: 2,4 x 5,7 cm. 784. SE 21, kv. 37, gl. 20-40 cm, inv. št. 5741/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano izvihano ustje in del ostenja z žlebovi na notranji strani, vel.: 3,0 x 6,0 cm. 788. SE 21, kv. 37, gl. 20-40 cm, inv. št. 5744. Fragment ročaja; sivo žgan paličast ročaj, vel.: 4,2 x 3,0 cm. 789. SE 21, kv. 37, gl. 20-40 cm, inv. št. 5741/4. Fragment ustja z ostenjem; sivo rdeče žgano izvihano in poševno odrezano ustje z žlebom, vel.: 2,4 x 2,8 cm. 785. SE 21, kv. 37, gl. 20-40 cm, inv. št. 5745/3. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje z dvema širokima in plitvima žleboma na notranji strani in del ostenja, vel.: 1,8 x 4,1 cm. 790. SE 21, kv. 37/38, inv. št. 5809/1. Del antičnega lonca; sivo črno žgano izvihano in ravno odrezano ustje lonca, okrašeno s pasovi širših žlebov, in del ostenja lonca, okrašenega z vodoravnim metličastim ornamentom, vel.: 5,8 x 5,5 cm. 791. SE 21, kv. 37/38, inv. št. 5809/3. Fragment ustja z ostenjem; rjavo sivo žgano izvihano ustje z dvema vrezoma na notranji površini in del ostenja, vel.: 2,2 x 5,0 cm. 792. SE 21, kv. 37/38, inv. št. 5809/4. Fragment ustja z ostenjem; rjavo sivo žgano izvihano ustje, na vratu je okras vodoravnih žlebov, in del ostenja lonca, vel.: 3,6 x 4,5 cm. 793. SE 21, kv. 37/38, inv. št. 5809/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 6,0 cm. 794. SE 21, kv. 37/38, inv. št. 5808/3. Fragment dna z ostenjem; rdeče sivo-sivo črno žgano dno in del ostenja lonca, vel.: 5,0 x 4,3 cm. 795. SE 21, kv. 37/38, inv. št. 5808/2. Fragment dna z ostenjem; sivo žgano dno in del ostenja lonca, okrašenega s poševnimi kratkimi zarezica-mi, pod katerimi je tanek vrez, vel.: 3,4 x 6,2 cm. 796. SE 21, kv. 37/38, inv. št. 5808/1. Fragment ostenja; rdeče žgano ostenje lonca, vel.: 15,6 x 9,2 cm. 797. SE 21, kv. 37/38, inv. št. 5809/5. Fragment ustja; rdeče žgano ustje z žlebom na zunanji površini, vel.: 2,0 x 4,0 cm. mmsz » 798. SE 21, kv. 48, inv. št. 5799/6. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje, na meji med vratom in ostenjem je tanek vrez, in del ostenja lonca, okrašenega z me-tličastim ornamentom, ki poteka v različnih smereh, vel.: 6,8 x 7,0 cm. 799. SE 21, kv. 48, gl. 20-40 cm, inv. št. 5749/5. Del lonca; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, okrašenega z linijami vodoravnih žlebov in poševnimi tankimi zarezami, vel.: 6,1 x 10,2 cm. 800. SE 21, kv. 48, inv. št. 5788. Del lonca; sivo žgano izvihano (od-krušeno) ustje in del ostenja lonca, po vsej površini ohranjenih ram okrašenega z ornamentom vodoravno žlebljenih linij in navpičnih globokih vrezov, vel.: 9,2 x 8,0 cm. 801. SE 21, kv. 48, inv. št. 5801/1. Del lončka; svetlo sivo žgano izvihano ustje in del ostenja, na celotni površini ohranjenih ram je okras vodoravnih žlebov, vel.: 8,8 x 15,0 cm, pr. ustja 13,0 cm. v \ v \\ v. ^^ \\ ■ -,- an » ». M v .. .. ---- 802. SE 21, kv. 48, inv. št. 5799/2 in 5789/9. Del lonca; rdeče-sivo črno žgano iz-vihano in poševno odrezano ustje in del ostenja lonca, po vsej površini ohranjenih ram okrašenega z ornamentom vodoravno žlebljenih in v spodnjem delu prekinjenih navpičnih linij, ki jih seka valovnica, vel.: 8,8 x 14,5 cm. 804. SE 21, kv. 48, inv. št. 5797/1, 5797/3 in 5799/1. Del lonca; sivo črno žgano izvihano ustje in rame lonca, po vsej površini okrašenega z vodoravnim in poševnim metličastim ornamentom, vel.: 12,6 x 18,0 cm. 805. SE 21, kv. 48, gl. 20-40 cm, inv. št. 5749/2. Del lonca; sivo črno žgano izvihano ustje, pod ustjem so kratke navpične zareze, in del ostenja lonca, okrašenega z vodoravnim metličastim ornamentom, vel.: 6,2 x 14,0 cm. 803. SE 21, kv. 48, inv. št. 5799/5. Del lonca; sivo žgano izvihano in poševno odrezano ustje, na vratu pod ustjem sta dva žlebova, in del ostenja lonca, v spodnjem delu ram okrašenega z vodoravnim in navpičnim metličastim ornamentom, vel.: 8,0 x 9,5 cm. Mik ------1 I- ^^llilllllk h 806. SE 21, kv. 48, inv. št. 5789/6. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, na začetku ram okrašenega z izrazitim ozkim žlebom in z dvema plitvima žlebovoma, vel.: 5,6 x 8,4 cm. 807. SE 21, kv. 48, gl. 20-40 cm, inv. št. 5749/3 in 5749/4. Del lonca; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja, okrašenega z vodoravnim metličastim ornamentom, vel.: 5,2 x 23,0 cm. 808. SE 21, kv. 48, inv. št. 5801/5. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja, okrašenega z vodoravnimi žlebovi, vel.: 5,5 x 7,0 cm. 809. SE 21, kv. 48, gl. 20-40 cm, inv. št. 5749/6. Fragment ustja z ostenjem; svetlo sivo žgano izvihano ustje z žlebom tik pod ustjem in na vratu in del ostenja lonca, okrašenega z dvema tankima žlebovoma, vel.: 5,4 x 8,5 cm. 810. SE 21, kv. 48, gl. 20-40 cm, inv. št. 5750/1. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje z žlebom pod ustjem in del ostenja, vel.: 3,5 x 7,5 cm. 811. SE 21, kv. 48, inv. št. 5801/2. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano izvihano ustje, pod ustjem so plitvi žlebovi, in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 7,0 cm. 3 3 812. SE 21, kv. 48, inv. št. 5760/5, 5778/10, 5789/3, 5789/5 in 5801/10. Del lonca; rdeče-sivo črno žgano iz-vihano in navpično odrezano ustje in del ostenja lonca, vel.: 7,0 x 20,0 cm, pr. ustja 22,0 cm. 813. SE 21, kv. 48, inv. št. 5789/1. Del lonca; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, okrašenega z linijami poševnih žlebov, vel.: 6,0 x 20,0 cm. 814. SE 21, kv. 48, inv. št. 5794/2. Fragment ustja z ostenjem; rjavo sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, okrašenega z navpičnimi žlebljenimi linijami, vel.: 4,8 x 6,6 cm. 815. SE 21, kv. 48, inv. št. 5799/4. Fragment ustja z ostenjem; svetlo sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, okrašenega z vodoravnimi žlebljenimi linijami, vel.: 4,8 x 10,5 cm. 816. SE 21, kv. 48, inv. št. 5789/4. Fragment ustja z ostenjem; svetlo sivo žgano izvihano ustje in del ostenja, vel.: 3,4 x 9,0 cm. 817. SE 21, kv. 48, inv. št. 5799/7. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja, vel.: 2,8 x 8,0 cm. miiĚÉiiiiiiiiíímiBĚmsmiĚiií 1 818. SE 21, kv. 48, inv. št. 5794/1. Fragment ustja z ostenjem; temno sivo žgano izvihano ustje z ornamentom vreza na ustju in pod njim in del ostenja lonca, vel.: 4,6 x 6,0 cm. 819. SE 21, kv. 48, inv. št. 5789/7, 5801/3 in 5801/6. Del lonca; rjavo črno žgano izvihano ustje, pod njim je ozek žleb, in del ostenja lončka, na meji med vratom in ustjem je okras komaj opaznih žlebov, na ostenju pa kratkih poševnih zarezic, vel.: 5,4 x 15,6 cm. 823. SE 21, kv. 48, inv. št. 5801/4. Fragment ustja; sivo žgano izvihano ustje, vel.: 3,0 x 8,0 cm. 820. SE 21, kv. 48, gl. 40-60 cm, inv. št. 5760/3. Fragment ustja z ostenjem; rjavo rdeče izvihano ustje, pod ustjem je žleb, in del ostenja lonca, okrašenega s poševnimi žlebljenimi linijami, vel.: 6,0 x 8,0 cm. 821. SE 21, kv. 48, gl. 20-40 cm inv. št. 5749/7. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, okrašenega z vodoravnim metličastim ornamentom, vel.: 4,2 x 10,2 cm. 822. SE 21, kv. 48, inv. št. 5789/2. Fragment ustja z ostenjem; svetlo sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, na meji med vratom in rameni je komaj opazen žleb, vel.: 4,4 x 8,7 cm. 3 Sektor III 824. SE 21, kv. 48, inv. št. 5801/3, 5801/6. Del lonca; sivo rjavo žgano izviha- no ustje, pod ustjem je ozek žleb, na meji med vratom in ustjem je okras žlebov, na ostenju pa pasovi vodo- ravnih žlebljenih linij, vel.: v. 7 cm, pr. ustja 19 cm. 825. SE 21, kv. 48, gl. 40-60 cm, inv. št. 5760/1 in 5760/2. Fragmenta ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca z ornamentom vrezanih nav- pičnih črt, vel.: 4,5 x 6,2 cm in 5,3 x 8,5 cm. 826. SE 21, kv. 48, gl. 20-40 cm, inv. št. 5749/8. Fragment ustja z ostenjem; svetlo sivo-sivo rdeče žgano izvihano ustje in del ostenja lončka, okrašenega z vodoravnim metličastim ornamen- tom, vel.: 4,6 x 8,3 cm. 827. SE 21, kv. 48, gl. 40-60 cm, inv. št. 5760/6. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no izvihano ustje in del ostenja lon- ca, okrašenega z vodoravnimi žlebo- vi, vel.: 6,0 x 8,0 cm. 828. SE 21, kv. 48, gl. 40-60 cm, inv. št. 5760/8. Fragment ustja z ostenjem; sivo rja- vo žgano izvihano ustje in del oste- nja lonca, okrašenega s poševnimi vrezi, na meji med vratom in rameni je plitev žleb, vel.: 4,0 x 6,3 cm. 829. SE 21, kv. 48, inv. št. 5799/3. Del lonca; sivo rjavo žgano izviha- no in poševno odrezano ustje in del ostenja lonca, vrat in zgornji del ram sta okrašena z vodoravnim žleblje- nim ornamentom, vel.: 8,0 x 9,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 226 \ J j \ / Sektor III 830. SE 21, kv. 48, gl. 40-60 cm, inv. št. 5760/10. Fragment ustja z ostenjem; sivo rja- vo žgano izvihano ustje in del oste- nja lonca, okrašenega z vodoravnimi žlebovi, vel.: 4,0 x 5,7 cm. 831. SE 21, kv. 48, gl. 40-60 cm, inv. št. 5760/7. Fragment ustja z ostenjem; rja- vo sivo žgano izvihano ustje, pod ustjem je žleb, in del ostenja lonca, vel.: 4,5 x 7,0 cm. 832. SE 21, kv. 48, gl. 40-60 cm, inv. št. 5760/11. Fragment ustja z ostenjem; rjavo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 7,0 cm. 833. SE 21, kv. 48, gl. 40-60 cm, inv. št. 5760/9. Fragment ustja z ostenjem; rjavo žgano izvihano ustje s plitkim žlebom na meji med vratom in rameni, in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 6,5 cm. 834. SE 21, kv. 48, inv. št. 5752/1, 5752/3 in 5752/4. Fragmenti ustja z ostenjem; te- mno sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 7,0 cm in 4,0 x 5,0 cm. 835. Inv. št. 5757/1. Fragment ustja z ostenjem; rdeče žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, z ornamentom navpičnih za- rez, vel.: 4,0 x 8,0 cm. 836. SE 21, kv. 48, gl. 40-60 cm, inv. št. 5757/2. Fragment ustja z ostenjem; sivo žga- no rahlo uvihano ustje, usmerje- no navzgor, in del ostenja, vel.: 3,9 x 5,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 228 J 3 837. SE 21, kv. 48, inv. št. 5794/4. Fragment ustja z ostenjem; temno sivo žgano izvihano ustje in del ostenja lonca, vel.: 4,0 x 5,0 cm. 838. SE 21, kv. 48, inv. št. 5789/11. Fragment ustja; svetlo sivo žgano izvihano in navpično odrezano ustje z okrasom dveh žlebov na samem ustju, vel.: 2,0 x 4,7 cm. 839. SE 21, kv. 48, gl. 20-40 cm, inv. št. 5754/1. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje z žlebom pod ustjem in del ostenja lončka, vel.: 3,6 x 5,5 cm. 840. SE 21, kv. 48, gl. 20-40 cm, inv. št. 5754/2. Fragment ustja z ostenjem; rdeče sivo žgano izvihano ustje in del ostenja, vel.: 3,4 x 4,5 cm. 841. SE 21, kv. 48, gl. 20-40 cm, inv. št. 5754/5. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano izvihano ustje in del ostenja, vel.: 2,4 x 5,6 cm. 842. SE 21, kv. 48, gl. 40-60 cm, inv. št. 5760/4. Fragment ustja z ostenjem; svetlo rdeče žgano izvihano ustje, pod ustjem je žleb, in del ostenja, vel.: 4,0 x 12,0 cm, pr. ustja 13,6 cm. 843. SE 21, kv. 48, inv. št. 5789/13. Fragment ustja z ostenjem; sivo črno žgano izvihano ustje, na zunanji površini je pod ustjem tanek vrez, in del ostenja, vel.: 2,2 x 5,3 cm. 844. SE 21, kv. 48, inv. št. 5789/14. Fragment ustja z ostenjem; sivo žgano izvihano ustje, na zunanji površini sta pod ustjem dva žlebova, in del ostenja, vel.: 3,0 x 5,5 cm. 845. SE 21, kv. 48, inv. št. 5752/7. Fragment ustja z ostenjem; sivo rdeče žgano izvihano ustje in del ostenja, vel.: 3,3 x 3,6 cm. D 846. SE 21, kv. 48, inv. št. 5803/2. Fragment ostenja; sivo žgano oste-nje s prelomom, vel.: 5,5 x 5,4 cm. 847. SE 21, kv. 48, gl. 20-40 cm, inv. št. 5755/1. Fragment ostenja; svetlo sivo žgano ostenje skodele s plastičnim modeliranim rebrom, i