Amerikanski Slovenec tneriui In Spirit; Foreign In Language Only B»»t advertising medium to reach a quarter million 81o.eni»nt in the United States. Rates on requett Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Best, Element of Americanized Slovenians. It covers News and Contains Uattarc of Special Importance to Them Not Found Elsewhere številka 72. JOLIET, ILLINOIS. 2, AVGUSTA 1918, letnik xxyii. Aliiranci tezke Obdržali vse pridobljene postojanke, katere je sovražnik poskušal zopet pribojevati. udarce. AMERIČANI SO STRAH NEMCEV. Pershingove čete porazile glasovito prusko gardo. ZAPADNA FRONTA. True translation tiled with the postmaster at Joliet, 111., on August 2, 1918, as required'by the act of October 61917 Foch zavzel še več vasi. Pariz, 2r. jul. — Aliirske čete so nadalje pridobivale na ozemlju na skoro vseh točkah soissons-reimskega umola danes. Glavna pridobitev je bila na zapadnem krilu in okrog Fere-en-Tar-denois, po nocojšnjem naznanilu vojnega urada. Številne vasi so prišle v roke aliirancev. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 2, 1918, *S"require(*by the act of October 6,1917. Američani premagali Pruse. London, 29. jul. (Po Associated Press.) — Američani so zadeli ob nemške najboljše polke v bitki južno °d kraja Sergy snoči, kjer je sovražnik Pognal celo četrto divizijo pruskih Sardistov v obupen protinapad. Pozno danes v London dospele brzojavke kažejo, da so Američani stali kakor kamenita stena, popolnoma zastavili Nemce in jim prizadeli najožjih izgub. Brzojavke zelo hvalijo delo Ame-r,canov, ali ne navajajo nobenih podrobnostih razen omembe o težkih iz-fffeubah, katere so utrpeli Prusi, po-®ebno od Američanov s strojnimi puškami. Francozi udarili. Prancozi so pridobili ^veta na važ-fronti med Sossoinsom in reko yurc4 odstotka. Če se zakladnica kmalu odloči, postaviti na trg zadolž-nice ali dolžna pisma (certificates of indebtedness) razdolžna ali odkupna v prihodnjem juniju, ko se davki plačujejo. se utegne znesek posojila zmanjšati. miru. Zbornica, pravi dunajska brzojavka na berlinsko "Vossische Zeitung". ki poroča vmesni dogodek, je zavrgla resolucijo kot nedopustno za predložitev glasovanju. Poslanec Stanek je rekel, da češki na rod postane velik in močan vkljub pre- True translation filed with the post master at Joliet, 111., on August 2, 1918. as required by the act of October6,1917 Razdor med Nemčijo in Turčijo.? London, 29. jul. — "Odnošaji med Nemčijo in Turčijo so bili prekinjeni, po neposrednem obvestilu iz Carigra da." Tako je naznanil kodanjski poročevalec za Exchange Telegraph Co. , ., . , , • i • „ iganianjem od strani tesnosrcne vlade Uradniki v oskrbi kampanje so na-|£ 1 ,J. ,.,..,, . , .,. , . , , Cehi iiiso bili nikdar poprej tako ze- znanili, da bo poseben poziv naslov- IV.' dinjein. tako pripravljeni za boj, tako oto\ i zniage. Zedinjeaj so v trdni ljen na farmarje, ki so podpisali radodarno k zadnjemu posojilu. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 2, 1918, as required by the act of Octoberč, 1917. Čeho-Slovaki zavzeli mesto. Shangai, 28. jul. (Po Associated Press.) — Čeho-Slovaki so zasedli mesto Šmakovo, pO brzojavki iz Vladi-vostoka. Uplenili so več strojnih pu-šek, obenem z izstrelki, ročnimi granatami in pripravami za strupen plin, ter 200,000 patron. ZA PRAVDO IN SVOBODO. (Jug. Časnikarski Urad, Washington) True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 2, 1918. a-required'by the act of October 6,1917. Povišba v plačah. Bethlehem, Pa., 31. jul. — Bethlehem Steel Company je danes naznanila 10. odstotno povišbo v splošnih plačah za delavce. Izza avgusta 1915 je družba dovolila povišbe v skupne mu znesku nad 100 odstotkov. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 2, 1918, as required by the act of October 6,1917. U. S. Steel Corporation. volji, je pristavil, in na. bodo nikdar več nosili tujega jarma. Cehoslovaška država je dejstvo, ki ga ni mogoče odstraniti. Von Seydler, kabinetni ravnatelj. Dr. von Seydler, bivši avstrijski prvi minister, kakor brzojavlja dunajski po ročevalec za "Koelnische Zeitung", je [bil imenovan ravnateljem cesarskega kabineta. Ta služba daje bivšemu prvemu ministru vse oblasti zaupnega tajnika cesarjevega z dolžnostjo, pripravljati vladarjevo delo. " Brzojavka pravi nadalje: "Dočim je dr. von Seydler izklju-jcen od dejanskega vodstva vladne politike, vendar osta'ne v najožjem stiku z vladnimi stvarmi in kot cesarjev svctovalec ne ostane brez znatnega True translation filed with the post-piaster at Joliet, 111., on August 2, 1918, as required by the act of October6,1917. Bolgarija se naveličala vojne. Washington, D. C., 29. jul. —Uradna brzojavka iz Francije pravi danes, da nemški časopisi poročajo, da je šel bolgarski kralj Ferdinand v "tuje dežele" za nekaj časa zaradi svojega zdravja. Kakor poroča "Neue Freie> Presse", je neki Bolgar visokega stanu na svoji vožnji skozi Dunaj priznal, da se je bolgarsko ljudstvo zelo naveličalo vojne in da pričakuje slabe letine. New, York, 30. jul. — Povišbo v plačah približno 10 odstotkov in veljav no od dne 1. avg. bo dovolila United vPliva »a politično smer dvojne mo States Steel Corporation delavcem v 1 narlnje. svojih tvornicah, je naznanil daneg prvi minister, ki bo služil v tem pod. korporacijski finančni odsek. Tristo- ročj"' 111 "jegovo imenovanje je do-tisoč delavcev bo deležnih povišbe v kaz v<*kega zaupanja, katero stav. plačah. vani-' To jc sedma povišba v plačali, ki so "Vorwaerts" pravi, da dr. von- Seyd-jo sprejeli delavci U. S. Steel-kor- lcrjevo imenovanje splošno smatrajo poracije izza januarja 1916. Sedmere | za dopustitev Nemcem, povišbe znašajo skupaj 75 odstotkov. Šest od njih jc bilo za 10 odstotkov I True translation filed with the post-vsaka in ena, dovoljena v marcu letos, Imaster at Joliet, 111., on August 2, 1918 je bila za 15 odstotkov. | as required by the act of October 6,1917. Hussarek govori o miru. Amsterdam. 30. jul. — "Pripravljeni smo, skleniti časten mir, bržko se naši nasprotniki odrečejo svojim sovražnim načrtom, ki merijo na naše raz rušenje ali zatrtje," je rekel baron von Hussarek, avstrijski prvi minister, ko je predstavil svoj kabinet gosposki zbornici avstrijskega parlamenta, po dunajskih brzojavkah. Pristavil je, po brzojavkah, da je vojna, kolikor se tiče centralnih vlasti, obrambna. "Dokler naši nasprotniki zavzemajo stališče enostranskega narekovanja," je nadaljeval, "nam ne preostaja nič drugega, nego nadaljevati vojno in jo izvajati tako krepko, da ho skrajšana. ' Ljubi Nemčijo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 2. 1918, as required, by the acfcof October61917. Boljševiki morijo velike kneze. Amsterdam, 31. jul. — Trije ruski veliki knezi, eden izmed njih je bil baje veliki knez Nikolaj, bivši vrhovni poveljnik ruskih armad, so bili usmrčeni od boljševikov, po brzojavkah iz Moskve na "Bayrisclie Landes-eitung". lu translation tiled with the post-master at Joliet, 111., on August 2, 1918, as reqniredby the act of October 61917 PRVA POMOČ ZA AMERIŠKEGA VOJAKA NA FRONTI. r°nti f"1"t{ra',ja kaic t'ane ameriškega vojnega zdravniškega zbora, ko obvezujejo rane vojaka, padlega v bitki na •vsmuiiazna mreža v ozadju zakriva njih lego nemškim vojakom. "Kakor v vojni, tako v miru, Avstrija ne bo stala sama," je dodal. Naša zveza z Nemčijo pe resnična srčna zadeva in se poglobi pod vplivom miru. Nič pretečega ni v tej zvezi, katere bojeviti obseg je bil vsiljen centralnima velesilama pa njunih nasprotnikih in prestane, bržko podajo roko miru." Baron von Hussarek je rekel, da dvojna monarhija lahko ostane popolnoma zaupanja polna v svojo armado in zvezo, da doseže dober in časten mir. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August Ž, 1918, as required.by the act of October 61917 Feldmaršal Eichhorn umorjen. Amsterdam, 31. jul. — Feldmaršal von Eichhorn, nemški poveljnik v U-krajiiu, in njegov priobčnik sta bila smrtno ranjena od bombe v Kijevu v torek, pravi uradno naznanilo, prejeto tukaj iz ukrajinskega glavnega mesta. Bomba je bila vrženaa iz enovprežnika ko sta se peljala v svoj glavni stan iz kazina. Feldmaršalovega adjutanta ime je stotnik von Dressier. Bomba je bila vržena enovprežnika, ki je vozil tik njune kočije, ko sta se bližala feldmaršalovi hiši. Vavratni mo rilec in njegov voznik sta bila prijeta. Socialist vrgel bombo. Preiskava kaže, pristavlja brzojavka, rla se zavratni morilec imenuje Boris Danskio in da je bil agent socialnih revolucijonarjev levice v Moskvi. O-srednji odbor te stranke ga je opremil ■/. bombo, revolverjem in denarjem, je rčeno. Brzojavljajoč iz Kijeva (datum ni naveden), pravi ukrajinski poročevalec /.a liambtirški "frenuleblatt": "Težak hudournih oblak se je zbral na političnem obzorju v Ukrajini Vlada poskuša odvrniti ta preteči nemir prijetbami v velikem obsegu. M. Gyzicki, državni* tajnik hetmanske vlade, ki je izrečen mpnarhist, je bil med prijetimi." Eichhorn kot diktator ukrajinski Gen. Herman von Eichhorn, nemški vojaški diktator v Ukrajini, je imel sijajno karijero v armadah nemškega cesarja. Ko je izbruhnila velika vojna, je bil prideljen ha rusko fronto. V aprilu 1918 ga je Nemčija poslala Ob priliki velikega narodnega zborovanja zastopnikov češkega naroda v Pragi je posvetil Slovenski Narod v Ljubljani"v številki od 13. aprila t. 1. naslednji uvodnik bratskemu češkemu narodu: Danes se sestane v Pragi narodni zbor, katerega se udelžijo zastopniki vsega političnega, kulturnega, gospodarskega in socijalnega življenja češkega naroda. V svojem staroslav-nem kraljevskem mestu bo zbrano ta-korekoč vse češko ljudstvo, da z vso odločnostjo razlasi pred celim svetom svoj odgovor vsem tistim svo- , jim nasprotnikom, ki hočejo z nasiljem in grožnjo, z obrekovanjem in intrigo razdvojiti narod, zanetiti med ljudstvo in njega voditelje nezaupanje, strahovati mogočno gibanje za svobodo in neodvisnost, predreti fronto Čehov in Jugoslovanov. Kakšen bo odgovor češkega naroda, o tem ni nobenega dvoma. Od Eks-celence pa do preprostega delavca je sleherni češki človek odločen v-strajati v započetem boju do zmagovitega konca. Obdolžitev veleizdaje je bila izrečena zaman. Poziv Nemcem in Madžarom na krepkejši in ostreji boj proti stremljenjem slovanskih narodov je le ojačil energijo. Očitek, da stavijo češki voditelji svoje nade v entento, je bil sprejet sprejet s pomilovalnim nasmehom od naroda, ki že davno ve, da je njegov spas le v lastni vstrajnosti Z enakim pomilovalnim nasmehom pa sprejema češko ljudstvo tudi klaverne tolažilne poskuse gospoda Seidlerja, ki je hotel sedaj dopovedati, da Czernin ni nastopil proti stremljenjem naroda, temveč le proti posameznim veleizdajal-cem, kakor da je v tej državi prega-njenje sločina veleizdaje izročeno zunanjim ministrom, in ne državnim pravdnikoml Odgovor češkega naroda bo mogočen in veličasten. Nasproti vsem sovražnikom bo češki človek ponosno in pogunmo dvignil zastavo pravice in svobode, za katero koraka na Češkem vse, kar narodno misli in čuti, složno za voditelji naroda. Pod to zastavo se bodod ancs zbrali tudi zastopniki našega naroda. V zgodovinskem trenotku obnavljajo Jugoslovani prisego zvestobe bratskemu češkemu narodu. Ne razdvoji nas nobena grožnja, nobena intriga. Vsi vemo, da je trdno bratsko zavezništvo obeh narodov v teh usodepol-nih časih eden glavnih pogojev sigurne zmage, vi vemo, da smo eden brez drugega zgubljeni, da je svoboda Čehov odvisna od naše svobode, da Jugoslavije ne bo, če ne bo Češke. Dunajska politika se tega dobro zaveda. Zato deluje z grožnjo in sladko besedo, da bi nas razdvojila, kakor deluje, da bi zanesla med nas same vedno nove spore. Govor viteza Seidlerja nam jt* najnovejši doka/'. Pobožal je Slovence in Hrvate in les lučaj- MO je pozabil, da so med nami najvef žrtvovali Srbi kot glavni del onih bosanskih čet, ki so neštetokrat nastopale kot triariji armade, kot t' s t i del našega naroda, ki je izdržati najstrašnejši naval notranje vojne. Ko se v Pragi pridružujemo manifestaciji češkega naroda za pravico in svobodo, izpolnjujemo svojo zavezniško dolžnost, izražamo svoje globo-, ko prepričanje in se naznanjamo vsemu svetu, da je češka zastava naša zastava, kakor je naš prapor Čehom znamenje lastnih visokih ciljev. (Nadaljevanje na 8. strani.) Joliet, 111., 31. jul. — V nedeljo, dne 4. avgusta, bodo po vseh jolietskih cerkvah fooSje siužbe v spomin četrte obletnice svetovne vojne z molitvami za zmago. — Seja S. N- Z. preložena. Redna mesečna seja Podružnice Knezoškof Jeglič št. 5 S. N. Z. se bo vršila drugo nedeljo, dne 11. avgusta, in ne prvo nedeljo. To pa zaradi raznih slovenskih piknikov, ki bodo dne 4. t. m., da se jih tudi člani S. N. Z. lahko udeležijo. — Kam pa v nedeljo popoldan? Na piknik, ki ga priredi si. društvo sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. v Stražišnikovi hosti, onkraj Theilerje-vega parka. Pripravljalni odbor obeta najboljšo postrežbo s krepčili in hladili, izvrstno godbo na plesišču, pošteno domačo zabavo. Vabljeni so vsi rojaki. Vstop vsem prost. — Naši vojaki. Danes (v sredo) popoldne ob 3. uri se odpelje zopet večje število vojaških novincev iz Jo-lieta in okolice v Camp Wheeler, Ga., med njimi fant naše fare Joseph Mar-tinčič, 207 Ross St. G. Max Rolih, član Podružnice Knezoškof Jeglič št. 5 S. N. Z., prvi in dosedaj edini Slovenec iz Jolieta, ki se je pridružil jugoslovanski armadi, jn ki se je odpeljal v petek zvečer s srbskimi prostovoljci v Kanadoi, nam je poslal pozdrav iz Montreala v ponedeljek z naznanilom, da jih povsod lepo in prijazno sprejemajo, kamor pridejo, in da pošlje dopis po prihodu v vežbališče. G. Josip Sekola nam je poslal pozdrav na vse Jolietčane iz New Yorka predzadnjo soboto, ko se je odpeljal s parnikom "over there." Iz Fort Williamsa, Maine nam poročajo, da so naši vojaki August Malerič, Math Ramuta in Frank Tu-šek že odšli na Francosko, dočim sta junaka John Govednik in Frank Me-tesh še ostala tamkaj. G. John Grahek ml., ki je bil pred svojim odhodom v vojake civilni in-žener v državni službi, pa je odšel dne 4. julija iz Fort Williamsa v Fort Monroe, Va., v tamošnjo "Officers Training School" in bo v nekaj mesecih povišan v častnika. Naš vojak Steve Skrinar, ki je bil v nekem vežbališču v Californiji, se je peljal včeraj (torek) skozi Joliet proti vzhodu. Popoldne so namreč vse parne piščalke po vseh jolietskih tovarnah dvakrat piskale pozdrav mladim vojakom, ki so se peljali na dveh vlakih od zapada proti vzhodu. In seveda jih je pozdravljal ali vsaj gledal vsakdo, ki je imel priložnost. Med temi je bil tudi mladi g. Joseph Pleše, ki je slučajno stal ob železnj^ škem tiru ob poltreh popoldne, ko ga je zdajci nekdo iz vlaka poklical po imenu. Bil je to g. Steve Skrinar. In skokonogi g. Pleše je skočil ua počasi vozeči vlak in spremil prijatelja do I.ockporta. — Jolietski vojak mrtev na Francoskem Prostak Leo Bell, 141 Henderson avenue, je bil usmrčen v boju dne 4. julija na francoski fronti. Čast njegovemu spominu! — Istega dne je bil ranjen jolietski fant Charles Arm-burst, — Dvanajst nadaljnjih radovoljni-kov za jugoslovansko armado je zapustilo Joliet v petek zvečer, 11 Srbov in 1 Slovenec, g. Makso Rolih, in odšlo v Kanado, kjer se bodo vežbali, da potem odrinejo na Balkan V paradi so korakali skozi mesto na kolodvor. Na čelu izprevoda je igrala Hi'gh School Band, broječa 44 dijakov-god-cev. Za godbo je korakal Volunteer Trainig Corps. Parado je vodil g Radakovič, voditelj jolietskih Srbov. Slovenec Makso Rolih je bil obdarovan s šopkom belih nagerlinov in je imel čast, da je nosil v paradi ameriško zastavo, katero je spremljala srbska zastava. — O jugoslovanskem shodu, ki se je vršil dne 24. julija zvečer v Pu-laskega dvorani na N. Chicago stree-tu, nam je še omeniti, da je zelo okrepil jugoslovansko idejo med Slovenci, Hrvati in Srbi v Jolietu. Obširno poročilo o tem shodu je prinesel dnevnik "Joliet Herald-News", ki se je začenjalo tako: "Ob mogočnih zvokih himne 'The Star Spangled Banner' je nad 1,500 Jugoslovanov na shodu v Slovenski (pravše Poljski) dvorani na North Chicago sfcreetu sno^i obljubilo neomajno zvestobo Stricu Samu in aliiranceni ter nadalje obljubilo, da ne bodo počivali, dokler ne bodo avstrijskega jarma rešeni vsi slovanski narodi od Ceho-Slovakov na severu do Jugoslovanov v deželah ob Adriji. Shod, kateremu je predse-i doval Mr. Joseph Zalar, je bil prirejen v svrho, da združi jolietske Jugoslovane za izdatnejše delo v prid vla- di." Itd;. Morda prihodnjič še kaj omenimo o tem, danes ne utegnemo. Saj je itak potrebno, da se o tej stvari večkrat govori ali piše, ker ni nikdar zastarela. — Opozarjamo na oglas g. Jos. Sitarja o javni razprodaji vsega blaga v njegovi dosedanji prodajalni, 801-805 N. Chicago street, katero o-pusti vsled pretirano povišane najemnin in pomanjkanje delavcev. Javna družbena razprodaja se začne v soboto, dne 3. avgusta ob 9. uri dopoldne. Razprodaja se bo nadaljevala, dakler ne bo vse prodano. — Nov rekord temperature. Trideset stopinj je padlo živo srebro v toplomerih med 3. uro popoldne v ponedeljek in 4. uro v tbrek zjutraj, od 90 stopinj v senci na 60 stopinj. Kaj takega v tem letnem času se še ni zgodilo tukaj, pravijo. — 7c voznina po mestnih karali. V kratkem bo Chicago & Joliet Electric Railway Co. uvedla voznino 7c za cestnoželeznične vožnje v Jolietu. To pa vsled splošne draginje. Sedaj bi bil čas, da si omislite svoje lastno vozilo, svoj avtomobil; ampak dete šembraj! — tudi avti so dražji. Joliet, 111., — Kdor mnogo potuje,, ve mnogo povedati, a tudi tisti, ki malo potuje, vidi in izve marsikaj, kar utegne z zanimanjem poslušati ta ali oni. Zatorej hočem tudi jaz tem potom povedati na kratko o svojem nedavnem potovanju v Milwaukee, Wis. Bilo je dne 14. julija t. 1., da sem v prijetni družbi odpotoval za teden dni na počitnice v omenjeno mesto, ki je svetovnoznano po svoji pivovar-ski obrti. Z menoj so bili moji sorodniki g. Frank Simonich in soproga ter njun sinček Walter in njuna h-čerka. Vožnja je bila preprijetna, saj je vsa priroda v polnem razvoju zelene krasote. V mestu Milwaukee so nas naši sorodniki in prijatelji veselo pozdravili in hoteli obdržati pri sebi kar vsi naenkrat. Največjo gostoljubnost so nam izkazale zlasti prijazne družine John Ferko, Matej Ferko in Matija Sorčič, za kar se j itn tudi tem potoni kar najlepše zahvaljujem v imenu v-seli, ki smo uživali njih staroslovan-sko gostoljubje. Mimogrede omenjam, da se vsem trem omenjenim družinam, ki so pred leti prebivale v Jolietu; prav dobro godi. Brata Ferko in moj zet Sorčič se bavijo z mesarsko obrtjo, kakor mnogim čitate-ljern že znano, in se lahko pohvalijo z najlepšim uspehom. G. John Ferko je njihov "leader", ki kaže vsem trem pravo pot k napredku in zato od leta do leta zares napredujejo. Vsled svojega poštenega ravnanja z odjemalci so splošno priljubljeni med svojimi rojaki in drugorodci; med prvimi zlasti tudi kot vrli in pržrtvovalni narodnjaki. Bog jih živi! Napredna je sploh vsa slovenska naselbina v Milwaukee ter v narodnem ozi:U zelo zavedna in naravnost zgledna v požrtvovalnosti na korist naši ubogi stari domovini. Ampak to je itak znano vsem, ki či-tajo slovenske časopise. S pozdravom na vse naročnike A-nierikanskcga Slovenca ostajam, g. urednik, Vam vdani John Strutzel. "DOMOVINA" DOMOVINI. V Ljubljani je pričel I. februarja t. 1. izhajati tednik "Domovina", ki prinaša v svoji prvi številki pod go-renjim naslovom naslednji zanimivi članek: Več nego troje dolgih težkih let je preteklo, odkar je sovražna slana preko poletne noči zamorila naše poljudno časopisje. Krepki "Naš Gla^" in trdni "Slovenski Dom", vrli celjski "Narodni List" in bistra goriška "Soča" so prenehali. Slovenski človek, kakor hitro mu je šola odprla pot do izobrazbe, je vedno rail posegal po svojem časopisju, da iz njega izve, kaj je novega po svetu. Da izve,-kako gre narodu, kako se godi rojakom široni domače zemlje in da tako najskritejši ponižni vasici ostane v stalnem državnem stiku z velikim svetom. Tžeko je naš človek prenašal vrzel, ki je nastala, ko so naenkrat kar štirje najboljši listi prenehali. Saj ravno v vojni, ki je našemu kmetu, delavcu in tudi gospodu prinesla toliko gorja, bi bil najprirostepši slovenski človek prav posebno rabil gla-nika in pomočnika. Mogotci so' računali, da bodemo v težki preizkušnji vojne klonili duhom in da se podamo Toda zgodilo se je ravno nasprotno. "Pritisnuto jace, vse to više skače," pravijo bratje Hrvatje, lil to velja za nas Slovence — s ponosom rečeno — med Jugoslovani najbolj. Naš pri-prost mož in žena, vsi oni, ki so najbolj okusili strahote vojne, niso hodili v velike šole, a odprto glavo in pošteno srce imajo. Videli so mnogo gorja, doživeli veliko grozot in sramote, videli odiranje, okusili preganjanje in zatiranje, in spoznali so, kje je pravica in kje je krivica. Premnogi se vrača iz tujine in pravi: Zdaj šele, ko sem videl, kakšni so drugi, ko sem bil izročen ponekod pravim krvoločnim zverinam, zdaj vidim, zakaj moram ljubiti svoj rod in delati zanj. In zlast najnesrečnejši del našega naroda, begunci, ti so na lastni koži skusili, kaj je rojak in kaj se pravi iskati strehe in kruha v tujini. Gorje in trpljenje naj je znova pobratilo. Narodna ideja je pognala med vojno ravno v našem priprostem človeku, v našem kmetu in delavcu in rokodelcu še globlje korenine. In ko je leta 1917. pol silo nevzdržno zavoženih razmer v tej državi zo pet smelo naše časopisje svobodnejše pisati in so naši poslanci na Dunaju izpregovorili možate besede, takrat je prišla tudi v srcu najskromnejšega našega kajžarja na dan— jugoslovanska misel. Nas ni samo milijon, ne, Slovenci, Hrvati in Srbi, vsi smo eni, vsi smo enega rodu in jezika, skupaj bodemo živeli ali podlegli. Dvanajst milijonov nas je. Več nas je kot Čehov, več kot Madžarov, več kot vseh avstro-ogrskih Nemcev. Prostrana je naša krasna domovina. Od Gospe Svete do albanskih pečin, od Tilmen-ta v slovehski Benečiji tja do cari-grajskih vrat govori naš veliki jugoslovanski narod isti jezik. Naša država bi bila večja kot države Rumu-nov, Grkov, Švedov, Dancev, Portugalcev, Sava, Drava in Donava so nam velike prometne ceste po Evropi, na jugu pa so nam z našim adranskim morjem na stežaj odprta vrata v široki svet. Tujca mika ta naša dežela, na potu smo mu, a mi se ne umaknemo in se hočemo strmiti trdno v obrambo. V tem boju nam je časopisje neobhodno potrebno. Zato smo ustanovili "Domovino", kot slovensko poljudno glasilo. Zdaj se ne moremo in ne smemo več cepiti po krvovinah. Sta-jerc, Kranjec, Goričan in Korošec, vse mora delati skupno, da bo več vspelia. Slovenci čutimo se Jugoslovane. To nas je naučila vojna, in vsakdo ve, da tako dolgo ne bo pravega napredka med nami, dokler ne bodemo imeil svoje lastne države in svoje vlade. Dokler tega ne bo, nas bodo pošiljali pa ne. Še več! Lahko je dokazati, da tam, kjer so vzeli največ vojakov in kjer je največ padlo, tam so vzeli tudi največ živeža. Če bi šlo za to, da se preskrbijo s hrano slovenska mesta in po kostanj v ogenj za druge narode. Hvalili nas "bodo. da smo korajžnji, a da bi nam dali kakšne pravice, tega kršila nam sestra Istra, z veseljem bi naš kmet odstopil od svojih zalog, kar jim treba. Toda kaj? Jemljejo in jemljejo, naša Ljubljana in drugi potrebnik raji, ki se sami ne morejo preživeti, pa od tega nimajo nič; vse gre ven v tujino. Kri in blago, s tem bi smel razpolagati le narod sam. to je naš program, to je zahteva samoodločbe, zato hočemo svojo državo, lil ravno naš kmet, naš priprosti človek najbolj čuti in najbolj razume idejo lastne države. Pri tem mu bo "Domovina" stala zvesto ua stran . In domovin ve, kaj jc dolžna svojim sinovom. Ve, da je treba napeti \so moči. da solnce hobrazbe z vseli sira ni posije v najpriprosicjšo slovens in:i le tedaj lahko -tori'a, kador bo neovirano in nemoteno obrti la vsak k aj cer v prid slovenskemu človeku. In to bo le takrat, kadar bo samosvoja in svobodna. Treba je. da za svobodno domovi no bojujemo. Brez organizacije pa ni nič. To nam je vojna jasno pokazala. V organizaciji moramo združiti ljudi sorodnega mišljenja, da ne bo me 1 nami že o I začetka sporov in prepirov Združiti moramo somišljen ke v-seh stanov v politično organizacijo, liog nas varuj stanovskih prepirov al' razrednih bojev, v katerih hoče en >tan živeti ua stroške drugega. I udi' smo spoznali, da morajo biti časi ljutih strankarskih bojev, ko smo drug drugega blatili in ovirali, da se nam je Nemec smejal, za vedno odpravljeni. Ohdclujmo pridno vsak svojo njivo, tekmujmo, kje bodo lepši in koristnejši sadovi, zavedajmo pa se, da smo v velikih narodnih zavedali le eno — ISKRENI SLOVENCI IN JUGOSLOVANI. Neizprosno pa prega-njajmo grdo odpadništvo in narodno neznačajnost. Globoko vero imamo, da niso vee daleč dnevi odrešitve, čim hujše postajajo razmere, čim bolj kriči na nas sovxraznik in nas zapostavlja, bolj blizu nam je dan velike zmage. Potrpeti moramo in potrpeli bomo. 1 u naj gre ves naš narod v šolo k slovenskemu trpinu, ki v neznanskem trpljenju. s srcem polnim gorja, stisne pest in zaškrtne z zobmi, češ, ni še vse dnij konec in dela naprej in se trudi v znoju in krvi — do zmage. Kdor ljubi tebe, ti ga ljubi! Življenje to uči modrost. Kdor črti te, še ti ga črti! Vse drugo sin moj, je norost. In kdor udari tebe enkrat po licu bevem, njega ti po licu desnem mahni dvakrat— in še pripravljen stoj s pestmi! A. Aškerc. Naprej! Naprej! Odbijajte napad! Navalu hrabro vsakdo se upiraj! Graščak in kmet, meščan, plemeni-taš pod praporjem se svetim skupnim zbiraj! A. Aškerc. Togota Nemcev inMadžarov nam dokazuje le eno: da smo na pravi poti. Kakor se pi i. matematičnih operacijah pravilnost račauna zanesljivo dokaže s protidokazom, tako je za nas matematično gotov protidokaz, da smo na pravi poti, kadar kriše Nemci in Madžari po nas, in čim besnejše kriče, tem gotoveje je, da dobro računamo. To je za nas političen aksijon. (Dr. H. Tresič Pavičič. Nar. Listj od 6. 1. 1918. NOVICE IZ STAREGA KRAJA. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Beneški Slovenci za majniško deklaracijo. Nemški listi poročajo, da je dobil Jugoslovanski klub od 50.000 Slovencev v provinci Videmski v Italiji izjavo, s katero se izrekajo za majniško deklaracijo in želo pripadati bodoči jugoslovanski državi. Grožnje proti Slovencem. Dunašnja "Marburger eitung" (ne-konfiscirana) objavlja dopis Franca Girstmayorja, enega izmed voditeljev vsenemških razgrajčev, ki so šli razbijat šentjanžki shod, štajerskemu ne-mestniku grofu Claryju, v katerem je do slovno rečeno: "Nikdo se ne sme čuditi, če bodo taki gospodje, ki so na onem shodu smeli hujskati proti miru in ugledu naše države, v najbližnjem času NEKJE POBITI NA TLA. Girstmayer poživlja grofa Claryja, da naj prepove vse jugoslovanske shode, češ, na njih se uganja golo veleiz-dajstvo. Dr.Trumbič pri Balfourju. (Slovenski Narod, 13. aprila ) — "Taglische Rudschau" poroča: Predsednik Jugoslovanskega Odbora dr. Trumbič je bil 20. marca sprjet od angleškega zunanjega ministra Balfoura, kateremu je, kakor poroča Reuter, razložil aspiracije Jugoslovanov, ki da hočejo biti združeni skupno s Srbijo in Črno goro v neodvisno državo. Dr. Trumbič se je razgovarjal z angleškim zunanjim ministrom tudi o italijansko-jiigoslovanskem zbližanju ter mu je razjasnil cilje zatiranih narodov, sklicanega v Rimu. Ta kongers da je neposredni rezultat italijansko-jugoslo vanskega sporazuma. Balfour je dr. Trumbiču v toplih besedah izrazil tradicionalne simpatije Velike Britanije za zatiirane narode. ŠTAJERSKE VESTI. (Dopis Slov. Narodu iz Maribora 9. aprila.) Moraličcn maček. K !or prebira naše spodnještajerske in .'njimi aiiirane graške liste, razbere na nieli velikega moraličnega mačka, ki se je polotil ob nedeljskem shodu naših vsenemških hujščakov. Nedelji, ki bi naj bila dan zmage za naše neni-čurje. je sledil v pravem pomenu "der blagu Montag". Shoda, oziroma na-pa.ia bi so bil moral udeležiti tudi • aš Mravlag. ki pa kot generalšlabšef 0.-tal i Spod. Dravogradu. Očividuo pravijo, da jc baje silno prebledel, ko je pritekel prvi Nemec z novico — da tclcq \si njegovi prijatelji in da beži tudi vsa ostla \sencniška armada urnih krač proti Spod. Dravogradu. Morda je takrat gospo I doktor obžaloval, dii že nima tistih kanoirov, s katerimi hoče streljati nekega Slovenca in še prav posebno, dani vzel seboj svoj 'mcikeljji Slovence je nadalje hotel pretepavati tudi renegat postajenačel-n.k iz Prevalj, po imenu Medved, ko l>a jc videl, kakšna je sapica, je prvi skočil v tek in podil tako, da bi bil skoro /letel preko Spod. Dravograda. Skoda jc, da tamkaj niso več v rabi "Passierscheini".. I ludo je še posebno skupil koroški ncniško-nacijonalni e-negat Domaingo. Ta se je tudi hotel 1.ekaj kazati, pa je prišel nepričakovano v neprave roke: smola ga je namreč izročila slovenski ženi, ki ga je prav pošteno oklofutala. Tudi on jt nato za stavo dirjal nazaj proti Spod Dravogradu. Da jo je dobil po grbi tudi naš dični Norbert Jalin, smo že poročali. Kljub svojemu štajercijan-stvu nekako pomilovanja vreden pa je naš Francelj Girtmayer. Mož ima to slabo navado, da rad po shodili govori. Pri tem nič ne pomisli, kako hitro pride zamera. Morda ga je doslej-šnja sreča, ki jo je še vedno imel, storila nekoliko mladeniško neprevidnega Sicer pa: kaj je praska, kculer bi ga ni smelo skrbeti? Naj mu le bo šentjan-ska nedelja in obvezana glava trajen spomin in svarilo in naj se ne vtika več v stvari, ki ga prav nič ne brigajo. Zlastno okovano palivo je nadalje bil (Nadaljevanje na 5. strani.) m VABILO NA VELIKI PIKNIK katerega priredi društvo Sv. Antona Pad. ŠTEV. 87, K. S. K. J. v ned., dne 4. avgusta 1918 v Stražišnikovem Parku Vabimo vse rojake in rojakinje iz Jolieta in okolice, da nas v obilnem številu posetijo. IZVRSTNA GODBA! ^ IZBORNA POSTREŽBA! VSTOP PROST DOBRODOŠLI! ^a^na prodaja 'V AVOLJO višje najemnine in pomanjkanja trgovskih pomočni- ^ ko, bom, podpisani, na javni dražbi, razprodal v svoji prodajalni na 801-803-805 North Chicago St., začenši 3. avgusta 1918, ob 9. uri zjutraj, vso svojo zalogo mešanega blaga, grocerije, stekle-nine, namiznega in kuhinjskega posodja in orodja. Prodam tudi 6 Counter Show Cases, 6 Floor Show Cases, 3 Counters, 7 Scales (tehnic), 2 Cash Registers, 6 Gas Lamp, (complete), 12 Electric Fixtures za prodajalno ali stanovanje, 1 Refrigerator Shov Case Counter in vse kar spada k mesarskemu orodju (full set of Butchers Tools), mesarske plohe, mize, 48 gallon Iron Kettle, 2 fina konja in oprava, 4 vozove, 1 Ford Truck, 1917 Model covered top. Nadalje 3 ducate hišnih svetilk, raznih vrst, kotlov za pranje, (Wash Boilers) Tubs, Sad Irons, Food Choppers, fine lot of Water Sets. Veliko izber Tin, Enamel in Aluminum Ware (posodja) ter veliko izber malih predmetov (Show Case Articles), katerih je premnogo za posamezno omenitev. Nadalje 1000 funtov čiste masti v 3 in 5 funtnih pelih, mnogo slanine, suhega mesa inklobas. Potem še 500 zabojev vse vrste Canned Goods; 150 zabojev mila, velika zaloga čaja in kave ter podobnih predmetov. Vsak dan bomo darovali nekoliko predmetov moje zaloge za korist Rdečega Križa. Navadni obroki...To blago se bo razprodalo, kakor bodo kupci sami hoteli... Svetovati je, da se poslužite te priložnosti; nakupite blaga sedaj in isto spravite za bodočo zimo, ker to je redka prilika, ki se gostoma ne nudi. Ta velika zaloga je bila kupljena na debelo in za gotov denar, ter je vse blago tako fino in sveže, kot se je še kdej ponujalo v Jolietu. Sitarjeva prodajalna je predobro znana, da bi potrebovali še nadaljnjih pojasnil. Prodaja se bo nadaljevala dokler se vse ne proda. Pridite zgodaj, da izberete ker se Vam najbolj dopade. COL. T. J. CUNNINGHAM & SON, AUCTIONEERS, 601 S. Eastern Ave., Bell Phone 3264 Joliet Zahvala in priporočilo. PRI tej priliki si štejem v prijetno dolžnost, da se vsem svojim dosedanjim odjemalcem najiskrenejše zahvalim za naklonjenost in zaupanje, ki so mi ga skazali med časom mojega trgovskega poslovanja. Priporočam se za njih naklonjenost tudi v bodoče, ako bom zopet odprl svojo trg®vino. Spoštovanjem JOSIP SITAR. i 430 STRANI OBSEGA Veliki Slovensko-Angleški Tolmai prirejen za slovenski narod na podlagi drugih moji'1 slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČI* TELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji r»zg°* vori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državlj»fl poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov široni Amerike dokazuj'" jo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljene'' Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. KS DOBRO ZOBOVJI *** je vsakdanja potreb« 1 v našem uradu pop*"*^' J ljamo zobe. Ker ima"1 vebno dovolj posla z**" ne pohajkujemo in t***' namo le za delo zm«^' cene, Izderemo brez bolečin. PREIŠČEMO ZAS toNj BURROWS ZO B OZDRAVjt!^ D'Arcy Bldg. 2 nadstropj Odprto ritki dan zvečer in ob nedeljah do poldne. E Vogel Chicago in VanBuren ceste. Jolic*' Z dvojnim orožjem za veliko bodočnost, NAPISAL: DR. IVAN BONAČI. (Konec.) aša zmaga, za katero smo tudi mi poleg ostalih naših velikih zaveznikov prelili potoke krvi, bo zagotovila celemu svetu novo, srečnejše in mir-^jjjL Jiejše življenje. Po njej bomo toraj tudi mi začeli ono bodočnost, po kateri je strmel naš mukotruni narod szo-zi stoletja. Ta borba gre za tem, da poshanemo tudi mi konečno popolni ljudje, to je, politično in ekonomsko svoji. Odkar smo dospeli na naš jug in odkar smo posedli naši divno zemljo, je vsa zgodovina našega troimene-ga naroda prepletena s težkimi, toda tudi slavnimi spomini. Vsakdo se je potegoval za naše ozemlje. Preko našega telesa je moral vsak, ki je hotel gospodariti Evropi. Z našim stoletnim suženjstvom in z našimi stoletnimi mukami smo obvarovali turškega jarma svobodo in kulturo zapadne Evrope. Po turških so došle nemške in madžarske tol{5e, ki so, željne gospodovati in vlasti, zavzele naše dežele. In zopet je naš narod prvi zavihtel bakljo svobode in enakosti in zopet je bila prva kri, ki je bila v začetku vojne prelita za velike ideale človeštva, naša in samo naša. Kakor je za časa turške pogibelji stal z nami ves kulturni svet in kakor je tedaj rešitev Evrope bila odvisna od tega, ali bomo mi vzdržali ali ne, ravnotako so tudi danes zavezniki naši vsi oni, ki drže na besedo, čast in poštenje, ravnotako leži tudi danes rešitev Evrope in zmaga zeveznikov večjidel v. tem, ali bomo mi po vojni svobodni in zje-dinjeni Samo velika in svobodna Jugoslavija more preprečiti nemško prodiranje na vzhod in onemogočiti za vedno njih "Mittel — Evropo". Zgodovina se ponavlja... Za naš narod se vedno v borbi brez — svobode in zje-dinjene Jugoslavije imale le začasen in neodločen vspeh, ter je vsled tega Postala naša borba danes ena najbolj Popularnih današnjih idej in eden najslavnejših ciljev zavezniškega prizadevanja. Nova svetovna zgodovina, ki se bo Pričelo z zaključitvijo vojne, bo imela toraj Jugoslovane in našo državo, katere slika se že sedaj pojavlja na horizontu. Vem, da se bo marsikomu že pri sami misli na to veliko sliko Porosilo oko.. . Kako pa bodo naša sr-jK ca šele tedaj bila, ko bo naša svoboda ln zjedinjenje uresničeno, ko jo bomo začeli uživati. Prišla pa bo, prišla gotovo, prišla bo tudi radi tega, ker nosimo za svetinjo mi vsi v srcu. ker Jo branimo z našim orožjem in ker jo tudi naši zavezniki zastopajo. — Jugoslavijo zahteva milijon naših padlih bojevnikov, Jugoslavijo zahtevajo potoki naše nedolžne krvi, Jugoslavijo zahteva pravičnost in mir človeštva. IV. JUGOSLOVANI, ORGANIZUJMO SE TUDI EKONOMSKI. Pomislimo, kako bo naša Jugoslavia tudi ekonomskega stališča lepa 'n popolna. Po velikosti skoro tako velika,kakoi anašnja Italija, ima eno najlepših leg v Evropi, blago klina, raznovrstna ii zanimiva po svoji geografski kon % figuraciji. Tu so ravnine in pašniki, livade '" gozdovi in vinogradi, nja — to je od vseh morij c s'ovansko morje — bo potrebna našim bratom Čehom in Poljakom, , 0 v stanu zanesti svojo trgovino slovanske trge. ^aša zemlja kirje v svojih globinah **lade rudnin. Srbski bakroni rudni-1 so najbogatejši v Evropi, a venska Adrija daje toliko živega si kakor ves ostali svet. Dalmat 1 cement uživa svetovni glas, pa ■"aniorja imamo, da iz njega zgradi 'n° Vidov-danski hram in po,stavi sP°nienik padlim junakom. Bosanske in srbske šume, kjer so . * 'Uršill časih skrivali maščevalci Jer iščejo tudi danes naši ustaši VctJa, bodo ostale v bodoče naš VecJi ponos. ES&.,Rekc so nam polne slapov, azdrs »'h v,rov iniamo polno. 'Bosna in Srbija ste imeli najDO M d I° OV hl OC' "aši koni' 1» -"o nagrade. 1>OK°Stokrat od»esli P™«-1 i„ /,' ?as raste žito jn koruza, masline cresnje, oreh in olive. 0a,J8tem času bo dozorela .... kairnaClJ1, istri in Slavoniji, žito jabolka " n"81" iM "ački> slivc , d po Rosni, Srbiji in Mr „ °*at r.ibji 'ov bo nam dajalo naše nasa jczcra Jn reke razSti"1a industr'ja se je pr žel.., leh smo raznc ruc czohvame in topilnice svinc - 00 svilo ~ Naša edino tudi da slo-sre- tudi vimo se in za-naj- ravil- najboljše trta v in in Irvatski. rudnike »C Eltilc deklice, VOlna--! , V "Ulic UCKIK valce i ' S° de,a,i °',anke '»aš v 'n junakov. Lesna industrija ičela i. Z a iz če- je bila eno najglavnejših bogastev Srbije, Bosne in Slovenije. A po njenih naravnih krasotah — povejte — ali je lepša dežela? Ali ste že bili na Blejskem jezeru in na Plitivskili jezerih? Ali ste kedaj uživali razgled z Opčine, Trsata, Kli-sa in Lovčena? Ali ste bili na Biše-vem, na Lošinju in v Boki Kotorski? Ali ste se šetali po Opatiji, Zrinjev-cu, Topčideru in Kali-Megdanu? Ali ste opazovali zaton solnca iz Zadra, Visa in Dubrovnika in uživali čar poletne noči? Dalmatinskoj na obali kršnoj, Gdje se ljubi sa gorama sunce I s gorucili cjelova se ragja Ozbilj kopnu, a milina mora. Zakaj smo se morali pi vsem tem bogastvu in pi vseh teh krasotah izseljevati? Zakaj smo v tujini — imajoč vedno sliko domovine v srcu — morali vedno iskati dela in kruha, medtem ko je doma vsega dovolj? Da, bilo je, vsega je bilo, toda ne za nas. Bilo je za Nemca in za Madžara. Zato in edino zato smo se morali seliti, ker smo bili tuji robovi, in to, politični in ekonomski robovi. Naše šume in rudnike, naše morje in zemljo so uživali večinoma Nemci in Madžari. Oni so se bogatili, medtem so smo mi žrtvarili. Naš človek ni mogel dobiti dovoljenja za kopanje rude, niti ni smel sekati šume. Železnic in prometnih sderstev niso dali. Oni so izkoriščevali slapove naših rek in oni so posedovali naša glavna ko-pališta. In kakor da vse to še ni bilo dosti, morali smo iz svojega siromaštva z našim denarjem vzdržavati en del troškov za tujo vojsko in zat uje urad ilike. Moralis mo plačevati tuje žandarje in tuje šipijone in brigati se za apanažo "Njihovih cesarskih in kraljevskih visokosti", katerih je bilo okoli petdeset. V tej vojni so trpele vse naše dežele, najbolj pa Srbija in Dalmacija. Ko se bomo osvobodili in ponovili domov, bo treba mnogokaj znova zgraditi, popraviti in pomagati. Je nekoliko naših ljudij, ki so po svoji naravi nagnjeni k jadikovanju in ki nam predvidevajo težko in slabo življenje, predvidevajo splošno ekonomsko katestro-fo po zaključeni vojni. To so oni. ki so pripovedovali, da ne bo človeštvo v stanu vzdržati to vojno niti štiri-mesece, medtem ko traja ona že štiri leta. Vojna je v resnici povsod veliko razrušila in povzročilo vsakemu velike žrtve. Toda zaradi tega nam ni treba bati. Naši zavezniki — in z njimi tudi mi. ki se borimo za svobodo in boljšo bodočnost človeštva že štiri leta — dobo gotovo našli izhod in način, da narede in urede svoje ekonomsko življenje in napredek čim bolje in čim stalneje. Največjo zaslombo moramo iskati v zmagi. Brez nje bi morali ekonomsko propasti, pa če bi bili v vojni tudi samo 10. nij, a z zmago bomo v stanu vzdržati vse žrtve in stroške, celo ako bi bili prisiljeni boriti se še deset let. NAŠA JUGOSLAVIJA BO TUDI Z EKONOMSKEGA STALIŠČA T-VOR1I.A POPOLNO IN ŽIVO CELOTO. NJENE POKRAJINE SO PO SVOJIIi PRODUKTIH IN PO SVOJEM BOGASTVU ZELO RAZLIČNE, TODA ZBRANE V CELO TO, TAKO DA SE ENA NASLANJA NA DRUGO IN POMAGA DRUGI, S ČEMUR TVORIJO VSE SKUPAJ ENO HARMONIČNO, VELIKO IN MOČNO ENOTO. Imamo tudi ograme zemlje in industrijsko razvite pokrajine, katerih medsebojne produktivne energije morajo koordinirati za skupno veliko bo-dočnoset. Vse panoge našega ekonomskega življenja moreinmo polagoma in čim najbolj samosetojno razvijati. V pravem času po zaključitvi vojne bomo morali posvotiti največjo pozornost ogrami produkciji, ker bo prehara in vsakdanje življenje največje važnosti. Toda ko bomo srečno prestali ta naj-kritičnejši čes.ne bomo smeli zane-matiti razvoja naše narodne trgovine in industrije. Kaj bi_koristilo našim kmetovalcem in našim meščanom — pa tudi srednji stan bo v Jugoslaviji številen — ako bi moral industrijskega predmeta dobavljati iz inozemstva? Mnogi se boje razvoja naše velike industrije in trgovine, milejše in mimpa-tifinejše jim je agrarno delo in agrarna produkcija. Oni pravijo: vse dežele z velikim številom delavcev so podvržene pogostim socijalnim borbam. Tudi dosedaj smo bili kmetovalci ter moremo taki tudi v bodoče ostati, bomo vsaj mirnejši. To razlaganje ie plod občutka in čuta, ne pa hladne ga in nepristranskega razmišljanja. Resnica je, da ;'e vsak industrijski narod brez solidarnega in zdravega agrarnega staleža izpostavljen socijalnim prepirom, toda na drugi strani, ako ima priliko, da koordiniramo svojo industrijalno produkcijo našim agrar- nim interesom in da pomagamo s svojimi agrarnimi proizvodi naši domači trgovini in industriji, zakaj bi se tega bal? Zakaj bi se temu odpovedali, ko imamo pogoje, da se v naši Jugoslaviji razvijeti obe painogi produkcije — agrarne in industrijske — na narodni podlagi? Vežimo na našega seljaka z našim delavcem, a našega delavca z našim kmetom. Dajmo delavcu, kar je delavčevega, a kmetu, kar je kmetovega, in tako ju bomo imeli vedno kompaktno in složno. Kmet mora biti svoboden lastnik svoje zemlje ter se mu mora zagotoviti s pomočjo trgovskih dogovorov prodaja njegovih produktov. Delavec mora imeti obrtne šole, o-brtne zveze in socijalno osiguranje. Poleg tega se mu mora po predlogu angleških Trade Unions in francoskih narodnih socijalistov zogotoviti pravica participacije pri čistem dobičku vsakega trgovskega in industrijskega podjetja. Ako bomo tako storili česar se nam je bati? Ali ne bodo potem naši se-ljaki in naši delavci složni in najboljši pijonirji naše bodočnosti, ko že danes skupno prelivajo svojo kri za svojo Jugoslavijo? Z medsebojnimi ekonomskimi zvezami med našimi pokrajinami bomo asimilirajočo tendenco v našem troi-menem narodu, obeno splošno socijalno stran. Vedno in povsod moramo biti na čistem, da smo politično in narodno en narod in da bi vsaka veja tudi ekonomsko propala, ako ne bi iskala v združenju svoje rešitve. Potem ko smo z vzporedno agrarno in industrijsko podukcijo zadovoljili najprej same sebe in svoje potrebe. nam bo mogoče preostanek ene ali druge produkcije izvažati. Jugoslavija bo igrala v bodočnosti zelo važno politično ulogo. Z našim delovanjem in z našim prizadevanjem moramo doprinesti, da bo mogla naša domovina — v našem in v interesu celega kulturnega sveta —korakati svobodno in smelo v vsakem oziru. Ne dvomimo o tem, bratje, kajti vsak dvom slabi in ubija. Najmočnejše in neomahljivo zaupanje imejmo v našem norodu. Ta veliki čas, v katerem smo se tudi mi pokazali velikim in zavednim narodom, se ne more za nas zaključiti z nečim majhnim. Pomislite, kako bo. ko bo ogrevalo solnce svobode našega seljaka na polju, našega mornarja na njegovem brodu, in pod lastno zastavo, našega delavca pri delu in našega jugoslovanskega vojaka. ko bo ponosen in samozavesten stal na straži na meji naše države. Z našim narodom se naj nam zdi vse mogoče in dosegljivo. Naši otroci, katere bodo naše matere in sestre — tudi te vstrajajo poleg nas v borbi kakor prave Špartanke — gojiti in od-gojevati na solncu svobode, bodo naši vredni potomci, bodo dostojni naših žrtev in našega spomina. Tako veruj-mo vedno in neomahljivo. da moremo in da moramo biti v vsem popolni, veliki in svoji. Verujmo, kajti brez vere ni ne borbe ne bodočnosti, verujmo, kajti samo ta nas more ojačiti, poplemeniti in rešiti. Jugoslovani, izseljeni bratje! Tudi vi ste močna veja našega naroda. Z vaša zavednostjo, z vašim po-žrtvovanjem in z vašo krvjo ste pokazali, da ljubite svoj setari kraj. S svojo politično organizacijo ste pripomogli zelo veliko, da je sprejela Amerika, ta naša druga mati našo borbo in naše ideale za svoje. Učinili ste veliko ter smete s polno pravico zahtevati da postanete deležni vseh onih.koristi in vse sreče, katera bo spremljala Jugoslavijo. Toda borba še ni dovršena, treba jo je temveč nadaljevati — ravno danes — silnejše in močnejše, kakor kedaj prej Naša mladina hiti pod zastavo, gre v vojsko. Mnogi od onih, ki so pobegnili zaradi vojaštva iz domovine, stopajo z navdušenjem v narodno vojsko. To je smaga zavesti in ideje. "Vsi v vrste!", to naj bode danes naše geslo. Kedorkoli ni za vojsko, naj stopi v vrste društev in naših organizacij. Čim bolj bomo složni, toliko močnejši bomo, ker bomo odporna sila proti vsem zaprekam močnejša. Poleg politične organizacije nastopa toraj za našo bodočnost nujna potrebna moč ekonomske organizacije. V-zemite si za vzor jugoslovanske izseljence v Južni Ameriki, ki imajo svo-jtigoslovansko banko in svoje parobro-dne zveze. a ekonomsko organizacijo naših rojakov v Sevefni Ameriki se ni do danes še ničesar podvzelo. Nekoliko jc to naš krivda, nekoliko pa naših sovražnikov, ki so uporabili vsas redstva, da bi ne prišli do nje. Njim ni namreč v korist, ako bi naši izseljenci osvobodili krempljev nekaterih brez-dušnežev. Bodimo pripravljeni, da izpolnimo tudi v tem oziru dolžnost napram naše mu narodu in napram sebi, ker bomo v tem času osvobojenja.i njemu i sebi mnogo pomagali. Pripravljajmo toraj, bratje, z" dvojnim orožjem našo veliko bodočnost, s puško in ekonomsko organizacijo, ker bomo samo na ta način v stanu, zagotoviti si politično in ekonomsko neodvisnost. Tako prvo, drugo orožje nam stajo danes na razpolago, Jugoslovani. Po-primimo oboje odločno in zavestno. Zgrabimo je v našem interesu, v interesu naše sreče in cele naše bodočnosti. * * * Z vrsto člankv bom pokazal važnejše pojave ekonomske organizacije zaveznikov in one bdoče probleme, katere nam nalaga vojna. Objavil bom v javnosti vse ono, kar so storili v tem oziru naši bratje v Južni Ameriki, ter bom istočasno izveščeval o ekonomskem položaju v domovini, da bomo mogli zasledovati njeno borba tudi v tem oziru. Ona društva in psamezniki, ki so se pečali že dosedaj z ekonomskimi vprašanji in organizacijami, mi morejo iz-poročiti svoja opozavanja, izkušnje in nasvete ter jim bom rade volje pomagal z nasveti, in to radi koncen-centracije gibanja. Pisma naj se naslovijo: Dr. Ivan Bonači. 932 Southern Building, Washington, D. C. Barvajte zdaj! Naše cene so zmerne in blago najbol-še Imamo vseh vrst za barvanje hiše zunaj in znotraj, za pod stene in strop, istotako za pohištvo. Imamo tudi vse vrste olja in varniša, kakor tudi čopiče in želez-nino. Penmto Bros. 808 Collins St. Joliet, Illinois IMENIK DRUŠTEV D. S. D. Društvo št. 1, Joliet, 111.: Predsednik: Geo. Stonich, 81S N. Chicago St.; tajnik: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St.; blagajnik: Anton Nemanich st. Vsi v Joliet, 111. Seje se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v dvorani stare šole sv. Jožefa. Društvo št. 2, Mount Olive, 111.: Predsednik: Mike Vukalič; tajnik: Andrew Maren; blagajnik: M. Gojak. Vsi v Mt. Olive, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 3, La Salle, 111.: Predsednik: Anton Štrukel; tajnik: Anton Kastigar, 1146—7th St.; blagajnik: Anton Jeruc. Vsi v La Salle, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 4, Bradley, 111.: Predsednik: John J. Štua; tajnik: Frank Gerdesich; blagajnik: Math. Gerde-sich. Vsi v Bradley, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 5, Ottawa, 111.: Predsednik: Nik. Kozarič, 1113 Chestnut St.; tajnik: John Lubschina, 1115 Canal St.; blagajnik: Math Bajuk, S28 La fayette St. Vsi v Ottawa, 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 6, Waukegan, 111.: Pred sednik: Frank Jappel, 1338 Wach-worth St.; tajnik: John Jamnik, 604 — 10th St.; blagajnik: Jos. Drašler, 66 — 10th St. Vsi v Waukegan, 111. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo št. 8, Rockdale, 111.: Predsednik: Val. Flajnik ml.; tajnik: Louis Piškur; blagajnik: Anton Buščaj. Vsi v Rockdale, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvo št. 9, Chicago, 111.: Predsednik: Louis"Duller, 1856 W. 23rd St.; tajnik: Andrew Ogrin, 1845 W. 22nd St.; blagajnik: John P. Pasdertz. Vsi v Chicago, 111. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani slov. cerkve sv. Štefana na vogal« W. 22nd PI. in S. Lincoln ulic, Društvo 8t. 10, S. Chicago, 111.: Predsednik; Marko Horvatič; tajnik: Anton Motz, 9641 Ewing Ave.; blagajnik: Frank Cherne, 9534 Ewing Ave. Vsi v S. Chicago, 111. Društvo št. 11, Pittsburgh, Pa.: Predsednik: Frank Trempus, 4628 Hatfield St.; tajnik: George Weselich, 5222 Keystone St.; blagajnik: John Balkovec. Vsi v Pittsburgh, Pa. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Društvo št. 12, Joliet, 111.: Predsednica: Amalia Želko; tajnica: Margaret Nemanich, Raynor & Granite; bla-gajničarka: Mary Stonich. Vse v Joliet 111. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole sv. Jožefa. ♦ » * Opomba: Ako je v imeniku kaka pomota, ali če se odbor pri katerem društvu premeni; naj to društven tajnik sporoči tajniku D. S. D., da se stvar popravi. Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah. Bolne ženske n naj bi ne prenašale hudih bolečin, krčev in drugih nerednosti, katerim so tolikrat podvržene. Teh bolečin bi ne bilo nikakor potreba prestajati. Iznebite se jih že sedaj, ali od začetka. Rabite torej občeznano zdravilo za ženske in za dekleta, vzemite S everas Regulator (Severov Regulator). To je izborna tonika in zdravilo, osobito pri ženskih boleznih. To zdravilo deluje hitro, mirno in z gotovim uspehom. To zdravilo ne vsebuje ničesar takega, kar bi škodovalo zdravju. Vsaka žena naj bi isto poskusila. Cena $1.25 steklenica; dobiva se v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA JOHN MARTIN, SODNIK (Justice of the Peace) Kadar imate kaj posla na sodišču aH vložite tožbo zoper koga, ali hočete h-tirjati dolg, oglasite se pri meni, ker z mano lahko govorite v materinem jeziku. Uradne ure: jutro od 8.—12. Popoldne od 1:30—5. Zvečer po dogovora. Urad imam na: 321 JEFFERSON STREET, (nasproti Court House), Joliet, Ills. ANTON STRAŽlSNIK, 1219 Summit Street, Joliet. Illinois Karpenter in Kontraktor. Stavim in popravljam hlie in draga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje V«e delo jamčim. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne ulog« ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. *fi®®®Ba®®®® a®®®®®®®® ® ® a NA PRODAJI a a a ® —m— a a a m 5000 acres in Florence Co. Wis- ® a cousin, close to town and rail- B B roads, cleared land $25.00 per B ® acre any size. Will build and B ® fence, sell on time. Produce & B ® be independent. B Prodajem vse vrste URE in ZLATNINO. Primeni dobite vsako reč 20 odsto ceneje kot kerkoli drugje. Prodajem samo jamče-no blago Popravljam vse vrste amerikanske in starokraj-ske ure in zlatnino za vsako delo jamčim SLOVENCI in HRVATI p celi Ameriki, Ako rabite dobro Uro ali drugo reč, pišite meni kaj bi radi pa vam pošljem ceno. Vsaka reč vas košta 20 od sto ceneje, kot bi plačali drugje. JOS. SPOLARICH 901 N Hickory St. JOLIET, ILL C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les Oa pregledamo Naočnike priredimo Smith & McGuire JEWELERS AND OPTICIONS 320 Tan Buren St, Joliet D'ARCY BUILDING B!fiBSE!fiB!fi® a B Hi B WBSBW® 1 Homewood Cor' * 1 & Yard & s; s m k ii M MIKAN, MANAGER Tri it Mehak Prem M 11 Sfi s K m ter drva in kurivo £ 1624 Nicholson St., Joliet, 111. £ ® PHONE 1797W ® bR SKBffiBffi BlfiaSfi SKBffiBSfiBSfiH 503 CASS STREET, JOLIET, ILLS BARVAMO ZUNAJ IN ZNOTRAJ a —«— a ffl SILAS C. HOPKINS B Real T state an I Insurance B 610 Wool -ff BI g. Phone 93J B Jo' r ' noi m JfiBBBBB^l*1 B ffl Stenski papir po 10c roll in več. Barva za hiše po $1.95 galon in več. \ barve • i r* Ford $1.25. Najboljše ščetke. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, lath, cederne stebre, desk in šir.glne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi s« bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W, «F. LYONS iCaš office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. John Grahek ...Q-ostiliii6ar... 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje in tržim* najboljše smodke. PRODAJAM TUDI TRDI IN MEHKI PREMOG. TELEFON 7612. * . N. W. TELEFON 1257. Wise & Zupančič 200 Jackson St. JOLIET, ILLS. Chicago tel. 3399. gostilničarja VINO, ŽGANJE IN SMODKE. SOJ3E V NAJEM I LUNCH ROOM. merikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slorensko-Ameriika Tiskovna Druiba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............|3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1-00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e poiiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa »e ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March Uth, 1913, at the Post Office Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 4. avg. Ned. Dominik, spozn. 5. " Pon. Marija dev. snež. 6. " Tor. Gospodovo sprem. 7 " Sre. Kajetan, spozn. 8. " Čet. Cirijak, muč. 9. " Pet. Roman, muč. 10. " Sob. Lovrancij, muč. ENAJSTA NEDELJA PO BINKO-ŠTIH. Čudež, o katerem nam pripoveduje današnji evangelij, obrača našo pozornost na grozno zlorabo jezika, tega tolikanj imenitnega daru, ki razlikuje človeka po vunanje od živali in ga dela krono vidnega stvarstva. Cud no je, da je božje ime pri Turkih in pri Judih v največjih čistili, kristjani pa pa je tako lahkomiseljno zaničujejo in skrunijo. Vedno bolj in bolj se širi tudi med nami preklinjevanje in sicer ne le majhne kletve, marveč žalibog tudi bogakletstvo. Ko bi hoteli od praviti to grozno zlo, tedaj bi bilo treba, da porabi Jezus svojo milost in napravi čudež, še večji čudež, kakor je ta, o katerem nam pripoveduje la-našnji evangelij. Ko je Jezus ozdravil gluhomutca je ta prav govoril. O da bi se dali ozdraviti tudi skrunitelji božjega imena, da bi tudi oni odslej prav govotili! Akaravno pa je preklinjevanje res ostudna pregreha, se najde vendarle marsikdo, ki to pregreho zagovarja. Ti izgovori pa so potem vzrok, da je ljudem tako malo mar da bi se poboljšali. Prvi izgovor je: — Jaz preklinjam i/ navade in nikakor s tem ne nameravam žaliti Boga. — Kdo je hujši paji-nec, ali tisti, ki je le enkrat pijan, ali )>a ti^ti, ki je navajen pijančevati? Kdaj pa je kaka ostudna razvada še kko hudobijo zmanjšala? Res se sme onemu nekoliko prizanesti, ki se resno trudi, da bi se poboljšal, kateremu pa nehote uide kaka kletev. Nobene pri-zanesljivosti pa ne zasluži oni, ki se prav nič ne trudi odložiti to grdo navado.—Ti ne nameravaš žaliti Boga? Da se stori greli, ni ravno treba na-lnena, da bi s tem ali onim dejenjem žalil. Boga Kaj bi rekli o otroku, ki se ne zmeni za spovedi, svojih stari-štv ali pa' o državljanu, ki se ne zmeni za državne postave in bi se ^hotela izgovarjati s tem, da ne delata tega za to, da bi žalila stariše ali pa držvno oblst. Zadoscti je za greh, da spoznamo, da je to ali ono dejenje po božji postavi prepovedano in da je kljub temu vendarle storimo. Vsakdo ve, da je bogokletstvo veliko, strašno zlo. Sv. Avguštin trdi, da ga ni greha, ki bi obsegal v sebi večje zlo od bogokletstva, ki prekaša celo hudobijo onih, ki so Jezusa križali. Sv. Tomaž pa pravi, da je bogokletstvo prvi in največji greh. Kakor vera obsega vse v sebi, s čemur častimo Boga, tako vsebuje bogokletstvo vse, s čemur zaničujemo Boga. Kolika hudobija je bogokletstvo na s ne uči le božja postava, mi spoznamo marveč hudobijo tega greha tudi iz tega že, da večina držav kaznuje jako strogo one, ki preklinjajo Boga. "Jaz preklinjam v zezi in §e tega niti ne zavedam." Ali ni jeza eden izmed poglavitnih grehov? En greh pa dru-zega ne izgovarja. Dolžnost tvoja je torej, da krotiš svojo jezo, ki ima tako zle posledice. "Jaz preklinjam, ker mi vse nagaja in vse mi gre narobe." Ali si moremo misliti bolj neumnega izgovora, kakor je ta? Ako ti gre vse narobe, ako ti vse nagaja, kdo je tega kriv? Ali mar Bag? Pa vzemimo tudi, da ti res pošilja Bog razne neprilike v kazen za tvoje grehe, ali ni skrajna ne spamet izzivati z novimi grehi božjo pravičnost, da te še bolj kaznuje? Kaj pa si ti s premeri s neskončno svetim in mogočnim Bogom? Reven čviček si, ki vsak trenutek za ohranitev svojega življenja potrebuješ Boga. Kaj bi rekel o človeku, ki je v smrt obsojen, ki pa pričakuje, pomiloščenja, ako bi, namesto da bi milo prosil usmiljenja, vladarja žalil z najhujšimi psovkami? Takemu človeku si podoben ty ako se predrzneš preklinjati Boga. Kako strašno kaznuje Bog bogokletstvo, nam priča sv. pismo, skoraj na neštetih mestih in nam s tem dokazuje jasno, da preklinjevanje ni nobena malenkost. Kako napačno ravnajo tedaj zlasti oni, ki preklinjajo iz šale. Te vrste ljudem kliče sv. Peter Hrizolog: "To niso šole, marveč zločini." Ali bi ti sprejel to za šalo, ko bi ti kdo nečast delal tvojemu imenu? Ali ni mogoče več poštena šala, ne da bi se skrunilo Gospodovo ime? Ni ga izgovora, ki bi preklinjevanje opravičeval, ali pa vsaj izgovarjal. Kdor koli je torej tej hudobiji vdan,, naj se z vso vnemo potrudi, da odloži to grdo in tolikanj hudobno razvado. Dela naj si samemu sebi silo, da ee popolnoma poboljša, da se bo- kakor o gluhomutcu tudi o njem moglo reči: "In je prev govoril." REV. J. P. MIR BOŽJI. Spisal Ksaver Meško. (Konec.) In gledal sem in poslušal. In zavzeta duša mi je govorila: Glej, eden je pred teboj.. stOfiL vrni se vanj — pot ti je širom odprta. Tu najdeš uteho, mir in veselje. In z veliko močjo mi je srce zahre-penelo tjadol v te loge in gaje. A noga je bila boječa in neodločno sem stopal proti njim: kakor bi se bal kake zasede, prevare. In res, ali se ne vsilujemv tuje domovje, ali se moje misli ne oklepajo tuje lasti in se roka ne stega po mečem, česar na veke ne sme imeti? Noga mi je zastajala. A hrepenenje .je bilo mogočnejše. In šel sem knjim, k blaženim in srečnim, a one sanjave loge in zeleneče gaje. Nad menoj je gorelo veliko in toplo solnce, da me je slepilo, Ob meni je uspavajoče šuštelo drevje: da, tukaj bi legel in odpočil od svoje težke poti. Cvetice so dehtele ob poti, in njihov vonj me je mamil: ob stezi tam med cipresami jih ni biler. Pred menoj, za menoj, ob meni se je glasil smeh in sladke, napol šepetane besede ljubezni: kdo se smeji tam zunaj na križevem potu, kdo govori tam take besede? Daj, z vso dušo se vdaj temu življenju, objemi ga, okleni se ga mogočno, da ga obdržiš za vedno ob sebi, — daj! In res sem tudi jaz hotelodpretisrce topli mžarkoni in dušo brezskrbnemu življenju; tudi jaz bi se rad nasmejal zvonko in radostno — a glej, solnč-ni žarki so se boječe odtegovali, vese I je ni maralo videti poti v mojo dušo, in nasmeh mi je zamrl na ustnicah.. Vsi oni pa, ki so hodili ob meni, so me začudeno gledali. Videli so pač na mojih licih krvave potne srage, videli moje ranjene noge, videli v očeh sledove solza. In temu so se čudili, ker tega niso umevali. "Kdo si in odkod?" V vprašanjih nekaterih je zvenela le radovednost, a drugi so se s sočutjem obračali k meni. Jaz pa sem molčal. Čutil sem se ponižanega in osramočenega, ker sem tak zašel v to radostno družbo.' "Tujec je... popotnik... reven romar..." so govorili drugi ter se smejali. Njihov smeli se mi je z žgočo bolečino zajedal v dušo: kakor bi me ometaval z blatom. "Kako pa si prišel semkaj? — Glej tukaj si res tujec." "Vidim — oprostite — zašel sem." In naglo sem zbežal iz cvetočih logov in solnčnih gajev. Spoznaval sem, da to niso poti zame: moja pot je tam zunaj, tam ob strani življenja, kjer ni ne solnca, ne petja ptic, n kakor sledi: društva sv. Družine v Jolietu d 30. marca do 30. junija 1918. j|f........$3.503.44 Iz tega računa je razvidno, da društvo vedno bolj napreduje z blagajno. Vsakega pol leta naraste glagajna za pol tisočaka in vsako leto za cel tisočak. Tri leta je bilo staro ob novem letu in je imelo tri tisočake v blagajni, zdaj pa je staro tri leta in pol in ima $3,503.44 v blagajni. Takega napredka najbrž ne more pokazati nobeno drugo društvo. Nekatera so nad 25 let stara, plačajo manj podpore na dan za isto mesečnino 50c, pa nimajo toliko denarja v blagajni, kot ima naše društvo, ki je staro tri leta in pol. Še je dosti ljudi povsod, ki potrebujejo društva in najlepšo priliko i-majo zdaj vsi rojaki in rojakinje v Jolietu in izven Jolieta, da pristopijo v to" naše veliko društvo. To društvo sprejema člane in članice tudi iz dru gili mest v svojo sredo. Kdor bi želel pristopiti v to društvo naj se o glasi osebno ali pa piše meni in po šlje $1.00, da pošljem pojasnilo. Ta dolar se potem prišteje k vplačilom Ako pa ni sprejet, mu dolar vrnem. K zdravniku greste lahko kar v svojem mestu. Kdor je nad 40 let star se mora skzati s krstnim listom glede starosti. Kdor izmed rojakov in rojakinj želi pristopiti, ima zdaj najlepšo priložnost, posebno iz onih malih naselbin, kjer ni nobenega domačega društva. Pristop je še vedno prost. Pišite takoj za pojasnila in navodila Z bratskim pozdravom Jos. Klepec, tajnik društva. (Nadaljevanje s 2 strani.) tepen znani koroški renegat Lutschou-nig... emci se duhujejo, da niso dobili besede na slovenskem shodu. Ali so oni že kedaj dali besedo narodno zavednemu Slovencu na svojih shodih?! Vsenemški "Volkstag" v Mariboru. Vsenemci bodo pod.vodstvom dr. Mravlaga uprizorili tudi v Mariboru svoj "Volkstag". Kaj se bode doi--1 gralo na onem "Volkstagu", bi mogli Pili City Bonds za $500.00 Po $98.00 in obresti .. .. 501.55 ■'stane v 1918 1650.45 blagajni 30. junija .................$3503.44 plitev društvenega premoženja . v banki kakor kaže l>anč,,a knjiga, 30. ju„. ^ernjenrčeki^V.:^9-64 1 erty Bond narastle obresti za 3 mesece . Bonds.......;; Bonds narastle obreati' ; ?i°Jilo za noto ... City 18.00 $461.65 500.00 5.00 1421.97 99.12 500.00 že danes mi formulirati v program: Najpreje se bode proti jugoslovanski deklaraciji protestiralo; na»o se boje imenovalo poslance dr. Korošca in tovariše veleizdajalcc, ki trgajo državo; za tem se jim bode očitalo, da iščejo za Jugoslavijo novo dinastijo ki naj bo iz srbske, črnogorske a ruske knežje ohitelji; temu bo sledila naši vladarpki rodbini gržnja k Berlinom in nato bo dr, Mravlag grozil Slovencem, da bo nanje s kanoni streljal, če pride Jugoslavija... Zdi se nam,-da naš program še ni popoln, naše vse-nemške patriote pa tudi nočemo pustiti da cedilu, saj smo si sosedje. Zato se dve sklepni točki v nevedenemu programu: predzadnja — najeta fa-kinaža pobija po ulicah slovenske žene in dekleta in otroke. In zadnja, vsenemški junaki pobijajo šipe slovenskih posestnikov in mažejo z vsenem-ško "cremo" slovenske napisne table. Kot finale pa vsemu: slavna naša mestna policija do bi svoj "Ausgang ueber die Zeit", da ji ne bo treba bra- niti slovenske meščane in meščanke. In to bi bil jmenda ves "program" za pričakovani mariborski "Volkstag". RAZNE VESTI. Nesramnost Nemcev. (Hrvatska Država, 25. maja.) — Na zboru koroških Nemcev v Celocu je rekel poslanec Dobernig: "Prišlo bo do postankajugoslovanske države. To je upravičeno v naravi stvari. aZa vodilni narod te države so brezdvom-no pozvani Hrvati, toda nikakor in nikdar se ne snje dogoditi, da bi se jugoslovanski državi priključili deli avstrijskega (?) področja mer Dravo in Adrijo, nikoli ne sme država, ki misli na svojo življensko sposobnost, dopustiti, da bi izginil Trst in cela obala v jugoslovanski poplavi, nikoli ne bo nemški narod v Avstriji inNemčiji v Rajhu, dopustil, da bi bil popolnoma odrezan od južnega morja." Kakšno nesramno provociranje je to! Kakšno posle ima Nemčija na našem morju? Ali jim ni dovolj, da jim dajemo jesti, medtem ko moramo sami stradati? Ako bi mi klicali na pomoč kako inozemsko državo za zaščito na-ih virtualnih pravic, obesili bi nas na prvem kandelabru. Pangermanom Avstriji pa je vse dovoljeno. Isti list piše 28. maja o tej izjavi zopet sledeče: G. Dobernig nam milostno oblju-buje neko državo, v kateri bi imeli Hrvati "vodilno ulogo". Ne, g. Dobernik ne samo da se Vam zahvaljujemo za tako državo, temveč celo najodločnej-še protestiramo proti njej. Žalostno bi bilo, aki bi še danes ne vedeli, kaj pomeni tolikokrat uporabljeni recept "divide..." Najprej se laskate enemu izmed nas, favorizirate ga pred drugimi, razpreti jih potem, konečno pa nad vsemi zagospodovati. Mi se ne borimo samo teoretično ali plato-nično za demokratski princip, in ta se glasi: enakopravnost za vse enako, tako za majhne kakor za velike, za močne, kakor za slabotne. Naše geslo je: narod Hrvatov, Slovencev in Srbov enoten na zunaj, vsa tri plemena pa so in imajo biti popolnoma enakopravna med seboj na znotraj. Na tem temelju mi najodločnejše odklanjamo vsako "vodstvo", kajti to bi nasprotovalo samo obliki demokratičnemu principu, temveč bi imelo zopet, pa bodisi v kakoršnikoli obliki in naj se tiče kateregakoli od nas treh enakopravnih bratov (tri vrste zaplenjene). Nikoli več nas ne bodo premotili; mi ostanemo zvesti demokratskim principom in borbi za zjedinjenje in popolno svobodo edinstvenega naroda — pa ako nas tudi nekateri, ki so oči-vidno ne zavedajo (pol vrste konfisci-rane) svoje služeče rabote, še dalje napadajo, ker nečemo biti tudi nacijo-nalni Jugoslovani, temveč samo to, kar smo tudi v resnici in kar edino moremo biti, Jugoslovani: Slovenci, Hrvati in Srbi. Hrvatska opera v Trstu. Začetkom junija je odpotovala Hrvatska opera iz Zagreba s posebnim vlakom, v Trst, kjer bo gostovala v gledališču "Politeana Rosetti." Skupno je odpotovalo 120 oseb z ravnateljem Albinijem in režiserjem Prej-cem. Reportoir bo otvorjen s "Tra-viatom", nato pa bodo dali opero "Zrinjski", "Prodano Nevesto", "Carmen", itd. Opera bo ostala v Trstu najbrž en mesec. Književniki za jugoslovanske sirote. Na inicijativa uredništva "Jugoslo vanslftga Juga" z Ivanom Vojnovičem in Tugamirom Alaupovičem na čelu so se sestali zastopniki društev "Hrv. Književnikov" "Kola hrv. književni kov", "Matice Hrvatske", "Hrvatske Njive", "Griča" in "Književnega Juga", da se dogovore o načinu, kako da se tudi hrvatski, slovenski in srbski književniki pridružijo splošni akciji za pomoč siromašni deci in jugoslovanskih krajev, ter je bilo soglasno zaključeno, da se izda velik književni almanah v veliki izdaji, katerega čisti preostanek bi bil namenjen deci. Našli so način, da bodo stroški za al-1 manah izvenredno majhni, tako do bo ta akcija rodila obilen sad za deco.. Izvoljen je bil tudi odbor, ki bo sestavil poziv na književnike ter uredil in izdal almanah. da je v Zagrebu podpisanih že okroglo 100.000 kron za ljubljansko gledališče. "To je sijajen dokaz, tako pravi Slov. Narod, kako Hrvati smatrajo o-snovanje našega gledališča za jugoslovansko stvar." V isti namen je darovala I. Hrvatska Študeonica v Zagrebu 5000 kron, in po tem lepem vzgledu so se ravnali tudi ostali denarni zavodi. Slovenščina v Gorici. — Tržaški poslanec dr. Rybar je privedel pred tržaškega namestnika deputacijo tržaških starišev, ki imajo otroke v goriških šolah, amestnik je obljubil, da bo pod piral njihove zahteve, da se mora slovenska mladina poučevati v materinem jeziku. Slovenska planinsko koča. — (Hrvatska Država.) — Naši bratje Slovenci so poznati kot strastni plani-narji. Sedaj so z velikimi žrtvami o-snovali na Pohorju, v bližini Maribora, svojo planinsko kočo, ker dosedaj žal tudi v tem čisto slovenskem kraju postavljali Nemci razne svoje "Huete" ter širili svojo propagando. Slovenski listi polagajo posebno važnost na tej lepi novi narodni ustanovi v kraju, ki se odlikuje po naravni lepoti. Samoumor. — Alojzija Kujčič pri Ljubljani, se je zastrupil na Sušaku radi nesrečne ljubezni. Oblekla se je v poročno obleko, okitila sobo s cvetjem, neprodušnozaprla okna ter izpila čašico strupa. Smrt jo je dohitela spečo (najbrž je vzela morfij ali opij.) Iz Calja poročajo, da so v Voglajni blizo kemične tovarne v Gaberju našli truplo orožnika Ignaca Kanarja, iz Vojnika. Ne v ese še, ali se je pripetila nesreča ali zločin. Na Koroškem je umrl najstarejši mož na gornjem Koroškem, Jurij Eger ki je bil rojen leta 1816., bil je torej star 102 let. Naznanilo in Zahvala Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo s tem globokega potrtega srca tužno vest, da nam je umrl 28. junija 1918 ljubi soprog in skrbni oče šesterih otročičev, g. Anton-a Sedej v starosti 44. let. Pokojni je bil rojen v Hlevišah, fara Verh sv. Trije Kralji, na Notranjskem. Zapušča razun svoje družine še tri brate, eno sestro, in svojo že staro mater, vsi živeči v Ameriki. Tem potom se najiskrenej e zahvaljujemo vsem onim, ki so nas tolažili za časa te nenadomestljive izgube. Dalje se iskreno zahvaljujemo društvu sv. Jožefa št. 122, K. S. K. Jednote, za podarjene vence istotako se zahvaljujemo dr,užini Leskovec, Jožefu Sedej in John-u Zust za darovane cvetlice. Lepa hvala tudi društvoma Katoliški Borštnarjev C. O. F., in dr. Bear F. O. B., za udeležbo pri pogrebu, in vsem drugim, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Počivaj v miru dragi in nepozabljeni soprog ter ljubi oče! Lahka naj ti bo tuja žemljica in Bog daj, da bi se vsi enkrat videli nad zvezdami! Žalujoči ostali: Terezija Sedej, vdova, Mary, Jennie, Ema, Terezija, Anie, hčere, Anton, sin. Rock Springs, Wyo., 22. jul. 1918. Važna poslanica g H. Hooverj e, Združenih Držav živilskega ppravitelja. UNITED STATES FOOD ADMINISTRATION. United States Food Administration Washington, D. C. Washington, D. C., May 26, 1918. Zaupanje živilske uprave Združenih Smrtna kosa. — Na Bičivju (Kranj- Držav, da se bo ljudstvo v deželi od-sko) Je umrla gospa Neža Šinkovec, zvalo navdušeno in s celim srcem po — V Prapročah pri Semiču je umrl predložitvi dejstev vsakim potrebnim Janez Konda, oče župana opčine Čreš- prošnjam za zmanjšanje použivanja njevec, v 71 letu starosti. Bil je splo- hrane, je bilo popolnoma upravičeno, šno priljubljen v onih krajih. — V Dokazali smo svojo zmožnost, ne le Ljubljani je umrl Anton Kovač, kiju- misliti vkup, marveč tudi skupaj delo-čar pri Južni železnici, star 62 let. — vati. Odziv ljudstva je vzrok za se-V Podrečju (Kranjsko) je umrl Mar- danjo prošnjo, tin Dokler, medicinec. — V Trstu je . Naše delo še ni popolno. Vkljub umrl Primož Končnik, umirovljeni že- ' izpodbudnim uspehom naših prizadev, lezničar. — V Spodnji Šiški je umrla gospa Frančiška, Hirifoernik, rojena Marinsek. — V Slivnem na Krasu je umrla gospa Alojzija Šušteršič — V Celju je umrl Jože Smekal, krojač, v starosti 83 let, ter Franc Druskovič, umirovljeni uradnik. — V Gaberju pri Celju je umrla Marija Kovač, stara 99 let — V Št. Lenartu v Slov. Goricah je umrl dr. Ivan Tiplič, zdravnik. — V Ajdovščini je umrl na ranah katere je zadobil pri eksploziji granate, Zeli-mir Križaj, — V Ljubljani je umrl višji postni oficijal Josip Puntar. NOVA ORIJENTACIJA STARČE-VIČEVE STRANKE PRAVA V DOMOVINI. ZBOR ZAUPNIKOV V ZAGREBU — ZNAMENITA RESOLUCIJA — SVOBODA IN ZJEDINJENJE V NARODNI DRŽAVI SLOVENCEV, zadregi vsled potrebe, rabiti ladje za HRVATOV IN SRBOV — DEMO- prevažanje naših vojakov in hrane za aliirance, in zato moramo rabiti sladkor z veliko varčnostjo. Poudariti moramo važnost shranjevanja in var čevanja v veliki meri med našim ljudstvom to poletje, in naš razpoložni vkljub dejstvu, da naši izvozi živil neprestano naraščajo in se bližajo najmanjšim zahtevam v inozemstvu, je potreba obnovljene gorečnosti in prizadevnosti nujna. Dočim bi morali vsem zahtevam živilske uprave neprestano zadostovati, so gotove stvari, ki jih želim poudariti ob tem času. V slučaju mesa in mesenine so potrebe za izvoz v inozemstvo prav velike. Dočim je bilo aliirsko použiva-nje zmanjšano povprečno funta za osebo na teden, uživamo mi danes povprečno 354 funta za osebo na teden. Ta razdelitev je krivična. Spora-zumljenje o teh dejstvih upraviči našo prošnjo, da se použivanje vseh vrst mesa, vštevši kuretino, kolikor mogo če zmanjša na 2 funta na teden za ose bo nad štiri leta starosti. V sluučaju sladkorja (cukra) smo v KRATIZACIJA DRŽAVE—PARCE-LIRANJE VELIKIH POSESTEV. (Od Jug. Čas. Urada, Washington) 5. junija, toraj na obletnico priključitve Starčevičeve stranke prava majska deklaracija, se je vršilo v Zagrebu zborovanje zaupnikov Starčevičeve stranke prava, udeležilo pa se ga toliko povabljencev, zlasti in pokrajine, da se ni mogel vršiti sestanek v uredništvu "Hrvatske Države", temveč v Trpinčevi koncertni dvorani. (Nadaljevanje na 8 strani.) sladkor se mora hraniti v to svrho. Ali položaj glede pšenice je najres-nejši v živilskem zalaganju aliirskega sveta. Če hočemo zadostiti najmanjšim pšeničnim zahtevam naših armad in aliirskih ter trpečih milijonov v aliirskih deželah, se mora naše použivanje pšenice v Združenih Državah do prihodnje žetve zmanjšati na približno eno tretjino navadnega použitka. Ne-doumno je, da ne bi bili kos tej krizi. Za vsakega izmed nas, ki lahko osebno prispeva k olajšbi človeškega trpljenja, je to predpravica, ne žrtev. Vsi sloji našega prebivalstva ne morejo nositi tega bremena enako. Tisti, ki opravljajo telesno delo, potrebujejo večjega krušnega deleža, nego tisti, ki sedijo med delom. Vsled neprestanega vsakdanjega opravila žensk in gospodinj ter pomanjkanja domačih pekovskih polajškov zahtevajo mnoga gospodinjstva v velikih mestnih središčih že pripravljen živilski delež, kar je pekarski stalni Victory-hleb. Nadalje moramo neprestano paziti na posebne zahteve otrok in onemoglih ljudi. Da zadostimo položaju v inozemstvu in preprečimo resno trpljenje doma, je neobhodno potrebno, da se vsi tisti, ki jim dovoljujejo okoliščine, zdržujejo pšenice in pšeničnih izdelkov vsake vrste do prihodnje žetve. Znano je in vse hvale vredno, da so mnoge organizacije in nekatere občine že sklenile, slediti ta načrt Upati je, da boste naznanili to svoji organizaciji in svoji občini, priporoču-joč tistim, ki jim okoliščine dovoljujejo, da se nam pridružijo in zavzamejo to stališče. HERBERT HOOVER. Union Coal & Transfer Co, 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano find Furniture Movinja Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 412. Draga živina. — Na sejmu v Gjuru na Ogrskem je bil pred kratkim pro-. dan par volov ^za 2.000 kron Kupec ima vole, prodajalec pa papir; kljub temu, »la so voli tako dragi, je vendar prvi na dobičku. V Loškem Potoku (na Kranjskem) je ljut mraz uničil ves nasad graha, krompirja in koruze. Ljudje s strahom pričakujejo bodočnosti. V dolini Rečice, tri četrt ure od Loškega trga, sta brata Anton in Mihael Kovač napadla in umorila mlinarja ni Žagarja Jakoba Vrečka. Pred krtkem je bil prodan na otoku Visu en hektoliter vina, ki je imel 14 stopinj alkohola za 1000 kron ali po deset kron liter. a slovensko gledališče v Ljubljani. — Slovenski Narod javlja iz Zagreba, True translation filed with the post-master at Joliet, 111., on August 2, 1918,as required'by the act of October 6,1917. V BOLNIŠNICI RDEČEGA KRIŽA V PAINGTONU. Slika kaže sv. Jurija dvorano v bolnišnici Ameriškega Rdečega Križa v Paingtonu na Angleškem. Bolnišnica je popolnoma opremljena s krasnimi sobami in prijetno okolico. \ gu -1*1 s Pod svobodnim solncem Povest davnih dedov SPISAL F. S. FINŽGAR [č= H i 3 a Hfflsa@fflffl@SHsaassfflffii*;Sffiiiaiss]assisiss®His®isffifflsiaii (Dalje.) Koje Irena prebrala list, so postale njene globoke oči vlažne. Vse lice ji je bilo razpaljeno., prsi so se dvigale v radostnem razburjenju, prijela je Cirilo za glavo in dvignila k sebi ter jo strastno objela. Sužnja se ji je iztrgala, zaplakala je od radosti, pakleknila pred podobo Bogorodice in obljubila petero strogih postov v zahvalo, ker se je vzradovala njena gospodarica. Irena je pa takoj v sveti pokorščini prižgala ob svetilki dehtečo plameni-co in uničila pismo. Pepel pa je skrbno zbrala in ga spravila v zlat amulet, ki si ga je obesila na zlati verižici okoli vratu in ga čuvala kakor sveinjo. Tri dni nista govorili Irena in Cirila drugega kakor o Epafroditu inlztoku. Šepetaje sta izgovarjali imeni pod te-rebinto na vrtu — zvečer poklekali pred ikono Bogorodice in prebirali psalter. Le včasih se je dvignil strah pred prihodom Rustikovim. Ali to je bila samo drobna meglica, ki je hipoma minula pod žarkim solncem sreče. Na večer tretjega dne so naznanili signali čuvajev povrat prefektov. Irena je hitela stricu nasproti v atrij in velela prižgati luči. Rustikovo lice je bilo mračno in utrujeno. V Bizancu je ponočeval, iztrošil s prijatelji mnogo denarja in pot ga je tudi zmučila. Irena se je preplašila mrkega pogleda. Rustik je ni sprejel prijazno, ni segel po njeni roki, da bi jo potegnil k sebi in poljubil na čelo, kakor sicer. ''Za menoj!" je velel osorno. Kakor splašen golobček je šla brez-slišna za trdimi stričevimi koraki. Ko--sta bila v stanu, se je obrnil prefekt proti Ireni. "Hinavka!" Irena je vztrepetala, na lice sta ji pritekli dve solzi. "Stric, zakaj si tako krut?" "Hinavka!" je ponovil še ostreje. "Doma klečeplaziš, bogomolka, v Bizancu si vlačugarila z barbari, s pogani Sramota!" . V Ireni se je prebudil ponos, ki ima korenine v neoskrunjeni poštenosti. Zravnala se je, uprla oči v strica, solze so hipoma usehnile. Tzprego- vorila je ponosno: "Kdor je govoril to, je brezstiden lažnivec! Moja vest }e čista!" "Ne govori, da ne izzoveš moje jeze! Skrunila si čast dvora, zavrgla ljubezen konjeniškega poveljnika Azbada — in lazila za poganom." "Azbada ne bom ljubila nikdar, ker se mi — studi!'' "In vendar boš njegova žena! To je volja svete despojne — to je želja Azbadova — to je moj ukaz!" "Nikdar! Umrjem rajši!" "V jutro se takoj vrneš na sveti dvor, odkoder si utekla. — Hinavka! Sedaj ne utečeš več, ker te bo čuval prefekt Rustik!" Ireno je »preletela zona,, ko(lena so se ji pošibila, in zgrudila se je pred stricem... Poča-d, v grozni boli so se ji izvili iz prs vzdihi: "Stric... ne umori me — Usmili se me — o Kriste..." Nato pa sfc onemele njene ustnice, krčeviti stresljaji so gibali njeno telo.. PriTiltela je. Cirila. Dva sužnja sta dvignila napol onesveščeno Lr.enqhi-jQ odnesli v njen kubikul. PETNAJSTO POGLAVJE. rosno travo, da je zbrisal z njega sle dove, kateri so kričali, da je moral zamahniti po Volku — izdajavcu — a vendar bratu. Saj se ni rodila zlo česta misel v Volkovi glavi. Vsejal jo je svražnik — Tunjuš. Zato je jezdil Iztok molče — Njegov konj je povešal glavo, kakor bi čutil da se tudi gospodarju usipajo dolgi lasje na čelo z razkrite glave, ki se je zamišljena dotikala z brado mrzlega oklepa. Njegove misli so hrepenele vse in vse zbirale kakor solčni žarki krog edinega gorišča — kakor zedin razprte braae, kako jih strne v mo gočno vojsko in z njo pribori ugrab-iljenozemljo onstran Donave, uda,r še dalje preko Hema, zagrozi samemu Bizancu in poišče potem Ireno — da se z njo raduje življenje. Prisegel je pri nebu, pri vseh bogovih, pri belih kosteh svojih padlih bratov in pri Kristu katerega moli Irena, da ne leže k pokoju, dokler ne objame zopet Sloven v ljubezni Anta. Ko se je bližala vojska gradišču, je naraščal hrup, ker so se vojnikom pridružile devojke in žene. Kdorkoli je utegnil, je pustil kočo, ujel ovco ali kozliča, natočil medu v buče in hitel za vojniki, da praznuje v gradišču bučeče zmagoslavje. Rado bo Iztokovi strani je tudi molčal. Toda njegova glava se ni klanjala na prsi. Na njegovem čelu ni bilo sence, v očeh niso plavale bridke misli. Šlema nis kinil z glave. Zadovoljno je gledal blesteči oklep ki je objemal njegove sirike prsi, kjer so se odbijali solnčni žarki v belem srebru. Kakor solnčna luč na oklepu tako je gorelo pod njim v srcu. Smehljaj mu je igral krog ustnic, ko je v domišljiji že zrl zbor venčanih devojk, ki hite pevajoč nasproti zmagoslavni vojski. Na čelu cvetočega zbora je gledal Ljubinico, ki zardeva, kakor bi plula zarja v njenem licu, ki podaja v venec zvite mladike bratu Iztoku in njemu, katerega je vzljubila hči slavnega Svaruna. Preštel je kratke radostendnove, ko ji radosten razkaže ovce in sajo očeta Bojana, ki bo vsa enkrat njegova last. Nehote je nategnil pb teli sladkih mislih povodec, da je' zahrzal" zreb'fcc*pfSTlflffrt W-mtaril veselo s kopiti ob suho dračje, ki je pod nogami radostno zapokljalo in se lomilo. Četrti dan odkar so zapustili bojišče, so se bližali Svarunovemu gradišču. Tolpa mladcev se je usula skozi soteske, hitela čez griče, da naznani prihod vojske. Veselje je kipelo, oli-ripeli glasoiv^so udarjali v davorije. rogotrobci so z bučenim trobenjem glušili pesmi, živina je žalostno mrča-la, kakor bi slutila, da se bliža mestu, kjer pade na žrtvenike in umrje pod nožem v hrano vojnikom. Ob solnčnem zatonu se je razšitila pred vojsko dolina. Obdelano polje jo je pozdravilo. Iztok se je zdramil iz globok-tipi misli. Slem je potegnil na glavo, popravil si kodre, dal z mečem znamenje, in vsa konjenica je udrla za njim. Krvavo žolti žarki tonečcga solnca so pordečili prnje in šleme, konji so zarazgetali. Po kratkem diru se je dvignila groblja pred njimi - vtrjtno Svarunišče. Pridržali so konje. Vse je strmelo nad grobljo in čakalo, kdaj se otvorijo vrata in se vsuje skoznje .zljtrr ->;enčanih devojk, pred njimi TTrftlovatt m sredi njih sta- oj obesi nad mojo staro glavo!" "Ne blebetaj! V meni vre! O kom govoriš? "O pesijanu, o kravjerepniku, o hudiču — o--oo — zakaj ga nisi?" "Tunjuš je napal gradišče —■ očeta "Kje je Ljubinica?" je kriknil Rado in zaškrtal z zobmi: "Ljubinica," je ponovil Iztok in stisnil ročnik. "O — o ukradel jo je-- Radovan je zajokal kakor otrok in se sesedel ob poti. Junaka sta se spogledala in prebledela. Jezdeci so pritisnili za njima, bridka ves o ropu Ljubi nice'je šinila od ust do ust. Polagomaj se je oglasil stari Sloven: "Za njim! Nad Hune!" Kakor bi raztrgal te besede vsem iz duše, je zaorilo v bojnih vrstah in se točilo kakor val viharja krog gradišča "Za njim! Nad Hune! Pogibel jim Smrt Hunom!" Iztok in Rado sta odjezdila k Svara-nu. Za njima so prihiteli velmožje in starejšine, Viljenec in Bojan in tova-Vse je pomilovalo Svaruna, ki je sedel na tnalu pred hišo in si otiral solze, ki so lile po dolgi bradi. Iztok je pokleknil k očetu in ga pri jel za roko. "Ne jokaj, oče! Strašno se osvetimo za Ljubinico." "Otmemo jo, starosta, če je še živa Tale meč pa preseka Tunjuša — besa!" Rado je potegnil za ročnik in dvi-nil meč iz nožnice. Po dvorišču je zagrmelo: "Za njim! Nad Hune! Nad Tunjaša! Kriki so starca zdramili, oprl se je ob Iztoka, razprostrl roke in izprego-voril ob grobni tihoti z votlim glasom: "Naj. so z vami bogovi, kakor so bili sedaj! Izvršimo obete v zahvalo!" Kakor bi plaval duh preko dvorišča, je šel starec, oprtana sina in zeta skozi vrste vojnikov iz gradišča na hribec pod lipo. Na žrtveniku je zaplapolal ogenj. V vernem spoštovanju se je prihulila in pripognila vesoljna vojska. Ob svitu plamenov so blestele haljice devojk črne sence razpletenih las so ovijale molčeče svečenice s tiho grozo. Kakor bi zbor maščevalnih duhov pripljul na zemljo, da se ob žaru krvavih zubljev posvetuje o maščevanju nad Hunom. Pod nebom se je dvigal duh žgavne daritve, Svarun je razprostrl roke, njegove ustnice so trepetale v molitvah. Ko so bile dokončane daritve, ko je Svarun iz školjke nekaj požirkov daritvenega medu izpil, je izpregovo-ril starejšinam: 'Raduj se, narod! Bogovi so mi vrnili sina, tudi hčer, solnce starih dni, mi vrnejo! Raduj se, narod — raduj!" SS»run se je yruiL v, Vojska Slovenov se je po bitki z ,ti vračala zatngoslavno proti Sva- j ™sta vsvecenisK. .m,^ ^ po zelenicah. Sovrag pride in pppase gradišču, da opravi pod li-j Ze so zavili prvi konjeniki navkreW* čedo Sil)i če od očete Tae po. vojska se je vs.pala po dolini, ko se -c - ,IC dp„isliš ~niti Mmile otvorijo vrata. Skozi nje sepojavi Radovan s plunko, za njim krdelo devojk. Rado je uprl oči v mladenke in iskal njeega lica, njene bele haljice. Toda oba zaeno sta glasno vprašala — Iztok in Rado: 'Kaj je to? M oran a!' Deklice so nosile namesto cvetja žalno razpuščene lase po ramenih, Ra-dovanova plunka je vzdihovala tako tako otožno da se je Iztoku srce krčilo. "Kaj se je zgodilo? Če je umrl oče? runovemu po obljubljene obete. Ozračjcso pretresali divji kriki, iz bripaviti grl so ee usipile bojne pesmi, drhal je od veselja pretepala med seboj do krvi. Sivi curki plešočih in rajajočih mladcev so drli skozi loge in široke stepe. Goste gruče možakov so korakale s ponosnimi skoki skozi drn, nad glavami so zamahovali z okrvaljenimi sekirami in klicali sla-vospeve Perunu. Pastirji so v sredi gonili nagrabljeno, mukajočo goved Antov in se meketajoče trope ovac. Za čedanii so omahovali žejni* Anti, katere so Sloveni zarobili v boju. Zvezani, osramočeni in osuvani so stopali bratje — med brati, sužnji, — med svobodnimi. Iztok je jezdil z Radom in s konjico za seboj v dolgem presleku za vojsko. Njegovo uho ni razločevalo besed pc -ameznih vzklikov, čiil j t je valil pred njim radosti in zma ^e razbesijeli veltok naroda, da jc zemlja bobnela, da so gozdovi vršali in je ječal vzduh. Zavedel je dobro, da je zmagal samo in Potolkel je Ilune, razgnal Alane, zaveznike Antov, potolkel izdajavca Volka — bil je od vojske češčen in ljubljen — in vendar ni bilo veselja v njegovem srcu. S studom je gledal krvava kopja in počrnele sekire, katere je umazala bratska kri. Njemu »e je tresla roka, ko je otrl meč ob dolini so se posvetile tfrt>l>tfe ttic. zmeraj večje, dokler se niso razpalile mogočne kresove. Vojska Te zah-umela in zašumela, dvignila se pe pesem, oglasil se je rog — v slavju je utonila žalost. VSvarunovem dvoru ni zavladalo bu čeče veselje po zmagi. Starosta se je stisnil v kot na ovnovo kožo, glava mu je zlezla globoko na prsi. Podpreti jo je moral z usehlimi rokami. Rado in Iztok, Velegost in Bojan so sedeli na plohih krog ognjišča. Pečena jag-njetina jim ni šla v slast, rože^iice z medom ni krožila od rok do rok. Zu-maj je vihral narod, ki hipoma zajoka, ki obupuje in preklinja, pa — ena beseda, en dogodek, čaša opojne pijače — v solznih očeh se posveti radost, jok se preglasi v smeh, vzdihi v veselo pesem. Dolgo je molčala družba ob ognju zatopljena v bridke misli. "Sin, slavno ste zmagali! Morana je žela. Peru je bil z vami." "Ni bila žetev prebogatif za Morano. Prizanašali smo bratski krvi, oče!" Svarun je povzdignil košate obrvi in's pogledom pohvalil Iztoka, h "Gorje narodu, če pognoji travnike z lastni) kp'jo. Ne bo pasel svojih čed naaaaaaaaaisasBBBBaas m a D Abstracts of Title to all Real ffl J Estate in Will County. oliet Title and Gaurantee Co. g) Kapital $50,000.00. (*] {*] ® [*] Kadar kupite HIŠO ali ZEM- ffl | LJIŠČE, pridite, da Vam ure- | ® dimo abstract. II BI II BI Phones: 421 and 422. BI BI H BI CHAS. N. HOSSACK, Mgr. BI B! BI BI 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. BI B! H BBaBaasBBaBBsasBsass WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, A J NO, ZMLET KAMEN. OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, t«r vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREKOO. Chicago telefon 50 N. W. telefon 215 TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5i Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL C. W. Robson, Jr. Real Estate LOANS and RENTING INSURANCE OF ALL KINDS. Phone 297. Prodajam lote v Rockdale in okolici. 204 Woodruff Bldg. JOLIET, ILL. STANDARD BUFFET Sretlicic & Tushek 317 N. CHICAGO ST., JOLIET. Edina slovenska-hrvatska gostilna i osredju mesta. Kadar se mudite na voga!u N. Chicagi in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI! Michael Terdich. Math. Terdich. Chicago Phone 2502. Terdich & Terdich STARA SLOVENSKA GOSTILNA Pivo, žganje, vino in vse vrste pijače dopeljemo na dom. 203 RUBY STREET, JOLIET, ILL. Alpentinkturft za moške in ženske iase od katere takoj prenehajo lasje odpadati in v Šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 Ilasa $2. — Ako želite imeti v 6ihmesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lctnček $2. — Imate li sive lase? Rabite takoj WahčH5 Brusli tinkturo,od samo ene flaSe postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma na turni, kakorftneste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75. —Wahčif. Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaSa 2 dol.50c. — Kurje oci ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popolnoma odstranim za samo 75 ceij/ov. Za potne noge rabite Kneipov prašek, pije pot, odstrani slabi duh in ozebline, baksa 75c. Elsa žauba zaceli vsako rano, opekline, bule. turove, grinte. kraste, liSaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiSl. Ce želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z \Vahčtč "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 75c. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mujtmičim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju,če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2c v pismu pošlje. Za vsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. Rojaki in rojakinje! Kadar imate bi moške ali ženske obleke ali perila « očistiti in gladiti, ne pozabite M našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut It Joliet, Illinois. Chicago .tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko i" vaš dom. Naše cene so zmerne i* delo garantiramo. Joliet Steal Dye Boose Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cms Chicago Phone 4444, N. W. 483. m Oscar J. Stephen Sobe 201 la 203 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR n Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna t notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, H^ | JOHN inaii N. W. Phon« 348 §TEFANICH -.Slovenska Gostilna::: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. ijjjf 915 N. Scott St., Joliet, S ~ kamor zasuješ moj preh, če se napotiš na jug, če odrine narod za solncem proti zatonu, ne pozufoi teli edinih besed. Velik bo Sloven; bival bo v mirnih hišah, rejene bod®' njegove' cede, svobodno solnce mu- bo svetilo leto in dan, če bo složen z brati. Tnače pride tujec, postavi mu peto na tilnik — In svobodni narod postane rob«.'*. Vsi so molčali. Tiho plapolat*jie ognja jc dramilo molk. Iskre so poskakovale iz polen, presketiiile nad ognji' ščein in se potopile v dolge jezike Ni. ga v vrstah. Kje je Ljubinica? j ««Mjev, ki so kipeli pod sajasto sleme. Svečanost, kakor bi govoril,prerok, je prevzela vsa srca, ki so'utri-pala hitreje in sklepala velike sklepe. Tedaj je vstopil' počasi, potrt, boj« če, kakor grešnik, Radovan. Komaj z očmi so se ozrli proti vratom. I^Iihče. ni okrenil glave. Kakor ob daritvi se je sključil v kot in pritisnil, roki na razgaljene prsi. Svarun ga je pogledal in v njegovih očeh ni bilo jeze. "Radovan, pripove-Duii me v prsih, za golt Tudi nje nit" Gnana konja sta prhala navkreber, da junaka zvesta čimprej o nesreči, ki jc zadela gradišče. V tem so se že mlad ci ci k, so tekli pred vojsko, razkro- , , I lull med narod. Rogovi so hipoma u- amo, kako ............, . ........ j tihnili, davorije so zamrle, naokrog se je razlegal plač žensk — vojniki so obstali na mestu in gledali na grobljo gradišča, kjer se je bližal Iztoku starec Radovan Struna na plunki je onemela z za-gnjenim, otožnim glasom, Radovan se je sklonil potrt in uničen pred Iztokom. Njegove oči so bi'e objokane "Kaj pa se je zgodilo, Radovane! Govori! Muči me strah —--" Zakaj ga nisi, Iztoče, moj sinko, za-i kaj ga nisi? O. za' aj sem ti bran 1 Zaupno zdravilo dela Čudeže Skoro že 30 let se Trinerjcva zdravila aspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasftržr popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrebščine, in tndi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■-Grenko Vino ■ torej ima tako zaupanje in vspeli med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno, delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo^ ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. f TRINERJEV UN1MENT prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlttistt v slučaju protina, ali revmatizina. nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitreje in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin nih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. je izvrstno in prav prijetno zdravilo zta navadno rjjbo znotraj. Posebno za izpiranja grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev i« drugih kož- 'ui o roparju me še davi žalost. Ne moreni sam!', 'z'oV ie je ozrl na straca-godqa. V j ■ oHc'i' ie hi' ovitek: "aVai te ti is i čuval, branil?" ^ ado van se je primaknil k ognjišču, i pri ocrniu je zdel njegov obrez i "udov'to /.guban in shujšan. Ko je' '/pregovoril , je bil glas tako plašen, NAJNOVEJE NAGRAJDE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAI__SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER, ■ ==Mamifacturiiig Chemists— - - - ....... «333-1343 South Ashland Ave. CHICAGO. ILL. L mate kaj perila 4 abite U :rs alnut It si. 814. aš avto->leko m teme i» Jacob Mejak KROJAČ »5 RUBY STREET, JOLIET, ILL. I0SIP l/l || Javni Notar LEPEC 10 let. tkuinjo izdeluje vse pravno in pottavcovehavne listin za vse slučaje. Ce vara kdo plačo g«rni6ira Ako imate odkopa v drugem mestu plačo za tir-jati; če hočete svojo plačo prepustiti; če potie-otrok certifikat za delo; če imate kako drugo stvar za urediti tukaj ali v stari domovini obrnite se na mene 1006N.Chicago St., Joliet, 111 »yer» išča DR. A. MATIJACA SLOVENSKI ELEKTROPATJI ZDRAVNIK otvoril svoj nov velki urad v drugem nadstropji sobe 103-104 Loughran Bldg 403 CASS ST. (vogal Chicago St.), JOLIET, ILL. !D dobl1 nove elektro-zdravilne aparate, da je njegov urad eden najmodernej s'h i najpopolnejih elektro-zdravilnih uradov v državi Illinois. Istotako ima veliki X-RAY STROJ s katerim lahko pogleda notranje dele telesa. Dr. Matijaca leči kronične (zastarele) in vse druge bolezni mož, žen in °trolc brez vsakoršnega trpljenja ali operacije. — Ker mu je mogoče telo po-Polnoma pregledati in z najnovejšimi sredstvi isto zdraviti, mu je mogoče priti v zadevi do najboljših uspehov tudi v onih slučajih, kjer so drugi zdravniki obupali. — Posvetovanja zastonj. Pojasnila in preiskovanja; Vsak dan od 10. do 12.; od 2. do 4, in od 7. do 8 Ur« zvečer. Ob nedeljah le v jutro od 10. do 12. ure. — Telefon: 5310. to. ***rmmMm»r»mmmmmMmmmmmmmmmmmmt MW»WWMW>WMWWWt„w„„tW) LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica ILf Tlade Zd. Držav, Poštne Hranilnic« in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog, Začnite vlogo z SI First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 »»«.».ram«„„„„„„„,„„ **""**»**rmm*m*mmrm*rmmrmK 2°Pet se jt odprla sezona za pobijati hiš«. Podpisani prevzamem v»e vrste stav- beno delo bodisi iz lesa, cementa, ope- kor a,i kamna in druge tvarine. Vdelam hišo po vašem okusu, ka- sami želite. željo izdelam proračune in načrt«. Ako vam manjka denarja, vam jat Pr«skrbim posojilo. Moji delavci to zavarovani, da ae Va«i ni bati sitnosti. Se Priporoča Sl«v«n.k« .L.binilc. trrdka Prank Gram 1100 N- Broadway, JoJiet, Illinois Chicago Phone 4635. Slavtioztiatii SLOVENSKI POP proti žeji — najbolje sredstvo Čim več ga piječ tembolj se ti priljubi Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za okrepčilo. BELO PIVO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bott, Go. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480 913 N. Scott St. Joliet, 111. jjjNaša velika in moder-|g no urejena tiskarna || I®SSII deluje najhitreje in n^jličneje fflffiBBBB®§1 ® Bi tu m™®®®™ VNG VBSTP TiNCAvitv 7i misiismriiEra® lil SI iai® Jll® ils® lil® 11® 81 ffi|fflffl "k®!®® i®®® = i® VSE VRSTF TISKOVINE ZA slavna društva, cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. Prestavljamo iz slovenskega in drugih \ jezikov v angleškega in obratno. ISfflfflti! fflfflffl® [fiffifflffl fflSlfflffl fflfflffl ffi fflfflfflffl aifflfflffl m [£11] m ffliiifflf® fflfflfflffl fflftjffl® Mfflfflffl IS IS Slu IS IBS) g] fflfflfflm ftlftjfflffl fflfflliffi 00 SUŠ® ftlftlft)® M ft] ft! g; Sail Pr(,(ln° Uaro^i,e kakor: Pismeni SHD1 H B-SS papir, kuverte, vizitke, n.ka,„ioe pobotnic, pra- BSll Hi® vila i„ porodila, ali tinkovine *a prirejanje ve-lili ®i|| llHOffi se,i(' in r«"« Jruge take stvari ® ® ® m , !®ffi| cene» ni prihranite denar. »1 ft] »1GB Pišite nam za H®!® fflffliffl fflfflfflffl l!IISSSSSS&SSasssa^!j iS mm D , —v wAtwvj®| ® m Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. Amerikanski Slovenec! J g V lastnem domu-1006 N. Chicago St., Joliet, Kissassssr m ®® ni.fflw, GB i« a (Nadaljevanje s 6. strani.) tako pobit, da se mu je Iztok začudil in se obrnil proti njemu. 'O, vem, da me sodite, mene starca. Sodijo me vaši obrazi, obsojajo me pogledi, ker je bila ukradena golobica, ker je izginila lučka z dvora, ker je onemelo njeno petje — in je sedaj hiša, kakor požeta njiva. Vi me sodite — bogovi me sodijo. Vprašam: Kdo še ni krmil izmed vas golobcev in jim potresal zrnja sredi dvora? In kaj si storil tačas, ko si zamaknjen pasel oči po golčeči množici, pa je padlo izpod neba kakor pušica — prhutnilo med golobce — pograbilo in izginilo. Se zakričati nisi utegnil — še pomisliti nisi mogel na lok — zakaj visoko pod nebom je že plul kragulj z najlepšo golobico v krivili krempljih. In tako se je zgodilo z njo. Svarun je prča. Iz zasede je planil Tunjuš na njivo med devojke, rdeča perot je frfotnila — kriki so nama umrli v grlih — on pa je izginil — kragulj, ropar — jezdeč na konju in besih. O Moranal" Rado je bledel ob povesti, ustnice je stiskal, da je bežala slednja kaplja krvi iz njih, na rokah so se podrhta vajoč gibale močne, vzbokle mišice. "Kaj bi storili vi, ki me obsojate kaj?" so ga mrki pogledi, namršene obrvi zgrbančena čela. "Kakor sem prisegel, tako se zgodi..." ; Jezdec je izpregovoril. Po vseh licih se je prikazala osuplost, iz vseh ust je hkrati zadonel vzklik začudenja. Jezdec pa je ukrenil konja, zamahnil je čop rdečih las ob glavi, stresle so se kocine kozlovskih hlač in — Hun je zadrvil po brdu iz gradišča. Zborovalci so mu dvignili roke pozdrav, glasni klici so ga pozdravili in klicali srečo bogov na njegovo pot. Jezdec — Radovan — se ni ozrl. Zamahnil je s plunko po zraku, sklonil se proti konjskemu vratu in pognal v skok po dolini. "Oj, ukane! Oj ukane," je šlo od ust do ust med zborovavci, ki so zrli za godcem. "Kdo ga prepozna? Bogovi z njim Čuvaj ga Svetovit!" ! Sredi dopoldneva se je razgibalo mravljišče krog tabora. Kakor luči na tisoč s0 švigale med umazano rjavo in sivo tolpo šlemeni Iztoka in Slovenov iz Bizanca. Krog poldneva se je že ločilo in razkropilo valovje naroda. Po zraku je kipelo bojaželjnih vzklikov: "Nad Hune! Nad Hune!" je rignil s sklanim gla- "Za njim! som Rado. "Za njim! Ti bi šel za Hunom — vrtoglavi mladec — verjamem. Toda šel bi bil v pogibel. Kje je konj, ki bi dosegel Tunjuša? Kje imaš tovariše kot jih je imel on seboj? Ali bi co-potnil z nogo ob tla, da bi prilezel iz zemlje kakor ose iz luknje, če potrkaš nanjo? Oj mladiči, ljubezni lačni, krvipolni — kratka je vaša modrost in ne seže daleč preko rumene kite lepe devojke. Tudi Radovan bi bil jezdil za njim, ko bi zažarela le taka iskrica upanja, kot jo da slab kremen, če udariš nanj z jeklom. Ali je nib ilo. Zato sem ostal in jokal s tiho in gran-ko žalostjo — in mislil v svoji stari modrosti na koristne ukane. Pri bogovih, da sem nedolžen! A za nedolžnost taki pogledi od vas, tako plačilo!'' "Ne žaluj Radovane! Govori o ukanah! Prej pa izprazni roženico, ki ti jo nudi tvoj sin." Iztok je dotočil do roba in podal godcu. "Ne bi! Pri bogovih, da bi rajši žeje pivkal, kakor ptica, nego omočil ustnice sredi krivili sodnikov ob pijači. Na tvojo besedo pa verujem, da so me varali vaši pogledi!' Izpil je naglo, v lice mu je zaplulo nekaj krvi. Nato se je dvignil s ploha, vzravnal staro telo in izrekel svečano — s pojočim glasom: "Ni tvoja stvar moja ukana. Zato je ne zve nihče( dokler se ne zgodi. Povem vam pa, da sem prisegel vsak dan trikrat, in vsako noč po trikrat, sveto prisego Svetovitu vsevidečemu, Perunu — vsemogočnemu — in Vesni in Devani: Radovan otme Ljubinico ali pade v naročje Marona ob cesti na sovražni zemlji. Tako sem prisegel — tako se zgodi!" V starcu je zakipelo čudovito življenje, oči so se mu bliskale, iz dvignjenih prsi je kipela moč, iz stisnje- ili pesti je kričala odločnost in iz hropečih dihov je žarela hrabrost in navdušenje. Vsi so se zavzeli, po v-seli licih se je razločilo od godca nekaj veselega, z upanjem, napolnjenega, ce-Svarun je dvignil težko glavo, s čela mu je zginil temen oblak — desnico je prožil Radovanu — kakor blagoslov. Godec je obstal za trenotck sredi njih, ponovil s sekajočini povdarkom: Tako se zgodi — tako sem prisegel —" in se hipoma obrnil ter odšel skozi vrata na temno dvorišče. V jutro jc obsijal prvi solnčni žarki se spečo vojsko. Krog in krog gradišča so črneli vrtinci zemlje, kjer so goreli na večer ognji. Ob njih je pala vojska vse navkriž, kakor od viharja posekan gozd. Čudna omotica od radosti in od pijače, od krika in plesa je prevzela ude, da so omehnili, odvreneli in zaspali v sen, katerega i vzdramila zarja. Na okopih se je tedaj že zbrala gruča velmož in starejšin v prosvet. Ugovora ni bilo med njimi. Ena misel je zavladala. Preden so sklepali, je I sklep dozorjen: "Nad Hune!" Večina je želela, da se odpočije vojna en dan in potem udari cela čez Donavo nad Tunjuša. Temu je ugovarjal Iztok. Vojuk kozinskoz, ki je poznal red palatincev, je zgražal, kadar je pogledal v jH BOLESTIH . KHhl UJCOi KAJUU ®Gl1 GL) GLI GC SD GčH fSD 1*1 Gtl iS ES l*j 13J l*J BH GD GLI t*i t*i r*1 r*l 1*1 1*1 1*1 -1 H S :: POEZIJE V PROZI. a —-1 s a a i-;-1 a illllllll S Ellil Ivan S. Turgenjev. Sopernik. Imel sem tovariša-sopernika; ne glede posla, ne v službi ali v ljubezni; najini nazori niso se v ničem strinjali, in vsakokrat, kedar sva se srečala — prepirala sva se brez konca in kraja. Prepirala sva se ov sem: o umetno sti, o veri, o vedi, o zemskem in nad-zemskem — osobito o nadzemskem življenju. On je bil veren in sanjav človek. Nekdaj mi reče: "Ti sev semu sme-ješ; no ako jaz umrem pred teboj, oglasim se pri tebi iz onega sveta... Vidim, ali se hočeš tudi tedaj smejati." In v istini, umrl je pred menoj, še mlad; prošla so leta — in jaz sem pozabil na njegovo obljubo — na nje govo grožnjo. Nekdaj po noči ležel sem v postelji — in nisem mogel, da, jaz nisem hotel zaspati. V sobi ni bilo ne temno, ne svitlo; zrl sem v sivi polumrak. In hipoma se mi je dozdevalo, da mej dvema oknoma stoji moj sopernik — in tiho in žalostno maje z glavo od zgoraj doli. Jaz se nisem prestrašil, — celo ne začudil... Zlehka dvignovši se in podprt na komolec, zrl sem še otrejše v podobo, katera mi se je nepričakovano prikazala. On še nadalje maje z glavo. — Kaj? — izpregovorim jaz koneč-no. — Ti zmajuješ? ali žaluješ? — Kaj je to? Svarilo ali očitanje?... Ali mi hočeš razumeti dati, da si imel prav? Da oba nisva imela prav? Kaj skusaš ti? Muke pekla? Ali blaženstva raja? Izpregovori vsaj besedo. Moj sopernik pa ni dal ne jednega glasu od sebe — in samo kakor preje majal je žalostno in pokorno — od zgoraj doli. _ Jaz sem se zasmejal... on je izgi-nol.. . Meseca februarja 1878. * * * Prosjak. Šetam se po ulici... prosjak, slaboten starček ustavi me. Unetih, solznih očij, osinelih ustnic, njegove krpe so nečiste, kakor njegove rane. O kako grdo je obglodala revščina to nesrečno bitje! On mi pomoli svojo rudeče-otečeno umazano roko, on vzdihuje in stoka, ko me prosi miloščine. Jaz iščem in iščem po vsih žepih ...Ni mošnje, ni ure, celo rute ne. .. .Jaz nisem ničesar seboj«vzel. Prosjak pa je vže čakal... in slaba roka njegova, katero mi je pomolil, — se je tresla in omahovala. Ves zmeden in preplašen stisnem mu krepko to umazano, tresočo se roko.. . "Ne zameri, brat, ničesar nimam pri sebi, brat!" Prosjak obrne v mene svoje unete oči, njegove usinele ustnice se smeh' ljajo — in on stiska moje, od mraza otrpene prste. Dobro tako, brat! — izpregovori on — tudi za to lepa hvala! Tudi to, brate, je miloščina! Jaz sem pa v tem trenotku zavedel, da sem tudi jaz prijel miloščine od svojega brata. Meseca februarja 1878. » * * "Čul bodeš sodbo butca " "Cul bodeš sodbo butca..." Ti si vselej govoril resnico, veliki naš pesnik; govoril si jo tudi za ta slučaj. "Sodba butca in smeh množice.. ." Kdo ni izkusil tega in one? Vse ne more — in mora prenašati; a kdor je močan — naj je prezira! Alinekateri udarci bridko segajo v samo srce... Človek je storil vse, kar je mogel; trudil se je, z ljubeznijo, pošteno.. . Poštene duše pa se uevoljno odvračajo odnjega; poštena lica nevoljue za-gore, kc" visions of the Reserve Officers' Tra-niof Corps. . E i c h t hundr'" and forty students i eS" tcred last ye«. For catalog address Very Rev. POZOR ROJAKINJE! in tudi jaz se začnem bati... ^akaj? sani ne vem. Samo to čutim, da pride in da se bliža velika, velika nesreča. Deček pa ne neha—ne neha stokati. A'h, kako bi ušel od todi! ako je zaduhlo! Kako ustrudljivo! Kako težko!... Uiti pa ni mogoče. To nebo je kakor mrtvaško oblačilo. kontinuiteti, z jamstvom kulturne -a-mouporavnave tujenarodnim manjšinam. Temu našemu naro ineiilu teritoriju pripadajo neločljive obale. Inke in otoki severnega in vzhodnega Jadrana. 3. Zahtevama urejeno na načelih dr žavljanske svobode in demokratske so-souprave ter prevne in družabne ena- Še vetra ni... Je li mrl zrak ali kaj? kosti, to jc možnost gospodarskega Hipoma skoči deček k oknu ter za-1 obstanka in popolnega prosvetnega in kriči s tih vže žalostnim glasom: "Glej, družabnega razvoja vseh državljanov. jih glada. Trudimo se, da nam bode to, kar prinesemo, gotovo tudi koristna jed. Grenko je nopravičeno očitanje iz te! glejte zemlja se je udrla!" — "Kako? ud&la?" — Da, preje je bila pred hišo ravnina — a sedaj stoji hiša na vrhu strašne gore! — Obzor je pal, pal je doli — a od hiše zeva nav-pik, razklan, črn prepad. Mi vsi hitimo k oknom.. . Od straha oledene srca naša.'— "Glej... glej! zasepeta moj sosed. lil glej, po vsej daljnjej zemlji giblje se nekaj; vzdiguje se ip padajo okrogli holmci. "To je — morje!" šine nam vsim v jeden in isti trenotek v glavo. — "Vsak čas nas zatopi.. . Le kako more tako rasti in se vzdigovati? Na to pečino? In vendar narašča, velikansko narašča...To niso več posamezni holmci, ki se mečejo v daljavi... Jeden nepretrgan, velikanski val obdaja vso pečino obzorja. On leti, leti na na-! — Mrzlim viharjem hiti in vrti se kakor tema peklenska. Vve zatrepeče okoli — a tam v tej letečej groinadi, treska in grmi in čuje se tisočerno glasno, železno lajanje. Ha! ako šumenje in rjovanje! strahu... Zetn-Njen Ija ta tuli sama od konec, konec vsemu! Deček še enkrat zastoka. Jaz se hočem okleniti tovariša — mi pa smo vže vsi stlačeni, pokopani, potopljeni, odneseni od tega. kakor mastilo črne- II. Svet Starčevičeve stranke Prava, u-važujoč, da ie naš narod skoro izključno poljedelski narod, da je pa Stačevičeva stranka prava po svoji ogromni večini stranka seljskov-po'je-'Jelcev, naglušuje, da bo Stačevičeva stranka prava posvetila svoje sile organizaciji in napredku hrvatskega kmetskega in poljedelskega stanu in da bo zahtevala, da bo tudi cela go-spodarska-družabna organizacija države povedena v skladu s tem temeljnim iti načelnim stališčem stranke. III. Svet Stačevičeve stranke prava zbran dne 5. junija 1918, izreka, potem ko je* slišal poročilo o delovanju stranke, vodstvu in saborskemu klubu Starčevičeve stranke prava soglasno svoje odobravanje za dosedanje delovanje in popolno zaupnico za nadaljnjo delovanje v dosedanjem pravcu. IV. Svet Starčevičeve stranke, zbran 5. junija odobrava: 1. delovanje vodstva Starčevičeve stranke prava za kan centracijo vseh neodvisnih in nekoni-promltiranih narodih, alenientov ter poojilastuje osrednji odbor za nadaj-tlje delovanje v smislu poročita za-grebeškega sestanka v dneh 2. in 3. marca t. I., 2. delovanje vodstva Starčevičeve stranke prava." Ali \este, kje je dobiti najboljše me -o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz c dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej ir poskusite naše meso. N./kc cene in dobra pottrežha i» naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas » lasej mesnici in groceriji na vogalu -'>adf»ay and Granite Street te 27 N. W. Phonc 1113 Jouciu. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Phonts: 26. JOLIET, ILLINOIS' IHilllBUBBllBlBlWll HBBBBWl| Naročite zaboj steklenic novega piva, =ki se imenuje - Eagle Brew ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company OBA TELEFONA K)" South Bluff Street * JOLIET, ILLINOIS