ZLATI ČLOVEK S SREBRNOGA BREJGA STR. 2 EŠKE DOSTA KAJ ZNAMO STR. 6 Vsikši narod vej, ka če ščé kama naprej priti, mora dobre šaule meti, dobre vzgojno-izobraževalne ustanove (nevelési-oktatási intézményeket), vej pa mlajši od vrtca pa vse do srejdnje šaule vekši tau svojoga žitka preživijo tam. Zatok je pa nej vseedno, kakšni so naši vrtci, kakšne so šaule, steri bi mogli poniditi mlajšom najmenje tisto, ka majo doma, ali celau več. Šaule gordržati na Madžarskom – tak naše porabske šaule tö, gde se mlajši včijo slovenski – je naloga Vogrskoga rosaga, steri tau nalogo opravla prejk samouprav (önkormányzatok). Vsi dobro vejmo, ka porabske šaule že več lejt majo velke probleme s svojimi proračuni (költségvetés), na šaulaj je vsakšo leto menje mlajšov, tak pa majo pejneze rejsan samo na tisto, ka je najbole potrejbno. Pa ranč tak je tau v vrtcaj tö. Že več lejt pa pri tejm, ka bi porabski slovenski mlajši meli po vrtcaj pa šaulaj malo baukše pogoje (feltételek), pomaga Slovenija prejk Zavoda za šolstvo (Pedagógiai Intézet), najbole prejk njine sodelavke mag. Valerije Perger, stero v Porabji vsi samo tak poznajo, ka »lektorca Valerija«. 2007. leta je pocerala za naše vrtce na Goronjom Seniki, Dolenjom Seniki, Sakalovcaj, Slovenski vesi, Monoštri pa Števanovcaj, za šaule na Gorenjom Seniki, v Števanovcaj pa v Varaši 63 gezero eurov, tau je skurok 16 milijonov forintov. Ona se vsikšo leto skrbi za tau, naj školnicke pa mlajši majo najnovejše knjige, literaturo, novine, ka njim trbej pri vče ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 28. februarja 2008 • Leto XVIII, št. 9 DOBRA IDEJA, STERO TRBEJ REALIZIRATI v Porabji. Tak so te ojdle vsakši drugi keden po dvej vöre v vsakši vrtec. Ka so one začnile, na tistom fundamenti naj bi domanje vzgojiteljice delale tadale z malimi. Dapa slejdnja lejta se je že vidlo, ka tau ne dojde, če škemo, ka do mlajši, steri do šli v dvojezične razrede v šaulo, bole znali slovenski, morajo se z njimi v vrtci tö več v slovenskoj rejči spravlati. Zatok je Slovenska zveza dala pobudo (kezdeményezte), naj od geseni bau v Porabji vzgojiteljica-asistentka iz Slovenije. Če bi ena vzgojiteljica bila tü cejli keden, bi v vsakšom vrtci leko bila en cejli den, ka v Porabji mamo pet takšni vrtcov, kama slovenski mlajši ojdijo. Tau bi trno dobro bilau tak za mlajše kak za naše vzgojiteljice. Od geseni mo v vsakšom vrtci meli vzgojiteljico, stera ma diplomo iz sloven-ščine. Če bi naše vzgojiteljice pa vzgojiteljica iz Slovenije vküp delale pa najšle prave metode pa poti do mlajšov, bi se tau moglo poznati pri mlajšaj. Pred dvöma kednoma je v Varaši na Slovenski zvezi bijo djilejš, gde so se srečali tisti, steri bi pri tom leko pomagali (Urad za Slovence v Ljubljani, Zavod za šolstvo, Veleposlaništvo RS v Budimpešti, Generalni konzulat RS v Monoštri, Vrtec Murska Sobota). Vsi so pravli, ka je ideja dobra, trbej pa najti paut, kak go finančno pa strokovno izpelati. Pa če rejsan vejmo, ka za vrtce morajo skrbeti občine, vejmo tau tö, ka brezi finančne pa strokovne pomoči Slovenije zdaj tö nede šlau. Marijana Sukič njej slovenskoga gezika. Gda sam za božične svetke vidla, kakšne velke küpe špile, knjig, športni rekvizitov pripravla za vsakši vrtec, mi je včasin tau na pamet prišlo, ka ne vejm, če so na Vogrskom sploj ešče kakšni vrtci, steri dobijo telko dara za svetke. (Samo v oklepaji, ena od naši vzgojiteljic mi je pravla, ka so srečni, če za svetke majo 20 gezero forintov, tau je 80 eurov, pa leko mlajšom kakšne nauve špile küpijo.) Iz tej pejnez se plačajo seminarge za slovenske školnike pa lerance v Sloveniji pa doma v Porabji tö. Če bi te pomoči nej bilau, bi varaški mlajši, steri se včijo slovenski, nej mogli titi vsakšo zimo smučat (síelni) na Roglo, dijaki, školnicke pa kulturni delavci bi nej šli v mariborsko gledališče, mlajši vleti na jezikovne počitnice. Prejšnji keden so se pa razveselili gorenjesenički mlajši, med njimi najbole tisti, steri ojdijo v prvi klas. Njina učilnica de potejm rejsan tak opremljena, kak mora biti tau v 21. stoletji. Vejm, ka že te, gda smo mi v šaulo ojdli pa smo prišli v kakšno šaulo v Sloveniji, smo jim bili nevoščeni, kakšno lejpo opremo (berendezés) majo. Mi smo tistoga ipa ešče rejsan takše stare klopi pa table meli, med kakšnimi so se gnauksvejta včili naši stariške. V Sloveniji je že te vse bole pisano bilau, lejpe farbaste klopi, omare so meli. Do gnesden je pa ešče vekši razloček grato. (Če samo tau vejmo, ka je gorenjesenička šola ešče dostavse leko ponücala iz tiste opreme, ka je šaula v Velikij Laščaj »völičila«, ka so vse nauvo küpili, si leko brodimo, kakšna velka je razlika.) Vüpajmo, ka do se tej mali v taum lejpom razredi meli več vole včiti, ka do tak oni kak njine lerence meli vekšo motivacijo. Dapa čüde se ne morejo pričakovati nej od omar, nej od klopi, »čüde« s slovensko materno rejčjo leko delamo samo lidgé. Zatok je pa trbej meti vseveč takšni lidi, steri so dobri strokovnjaki (szakember), steri se znajo spravlati z mlajši v vrtcaj. Vej pa če se z mlajši doma več ne guči slovenski, je v vrtci ešče nej kesnau. Kelko pa kelko peld je na svejti, ka se mali mlajši paralelno dvej rejči navčijo tak, ka sploj vpamet ne vzemejo. Slovenska zveza je pred desetimi lejtami začnila s tejm, ka je pozvala vzgojiteljice iz Vrtca Murska Sobota, naj pridejo pomagat svojim kolejgarcam 2 Pogovor o kmetijstvu v Porabju Zlati človek s Srebrnoga brejga PODEŽELJE V MESTU Med razvojne možnosti Porab-srečanje, ki bo pod imenom ja sodi tudi kmetijstvo. Čeprav Podeželje v mestu, bodo pozemlja ni najbolj rodovitna vabili tudi slovenske kmete iz – kar naj bi bil tudi poglavitni sosednjih držav. Želja organirazlog, da v obmejnih krajih zatorjev je, da razstavljalci iz ni bilo povojne kolektivizacije sosednjih držav prinesejo na – ne pomeni, da kmetijstvo stojnice v Maribor značilne nima nikakršnih možnosti. pridelke in izdelke – tudi do-Ne sicer tákih kot na velikih mače obrti. Iz Porabja denipovršinah v ravninskih pre-mo bučno seme in bučno olje, delih, marveč prilagojene gri-domači kruh, porabsko šunčevnatemu svetu, kakršen je ko, porabsko žganje; pletene tod. Na to kažejo tudi nekate-košare in še kaj, s čimer bodo ri dosedanji uspešni poskusi, predstavili porabski narodzlasti v sadjarstvu in načrtni nostni prostor. gojitvi in prodaji smrek. Slovensko ministrstvo za Prvi pogovor o razvoju kmetij-kmetijstvo, gozdarstvo in prestva v Porabju, v sodelovanju hrano ponuja tudi različne obs slovenskim ministrstvom like izobraževanja. Udeleženci za kmetijstvo, gozdarstvo in pogovora so izrazili željo, prehrano, so pripravili pred da bi bili predavatelji zaradi dvema letoma, drugega v poznavanja narečja, morda Monoštru pred dvema tedno-celo madžarskega jezika, iz ma. Udeleženci pogovora se Murske Sobote. Vključevanje s kmetovanjem ukvarjajo ob v čezmejne programe in prizaposlitvi, razen enega, za-jave na razpise bo potekalo nimalo pa jih je marsikaj, na skozi porabsko razvojno agenkar je odgovarjal Vladimir Če-cijo. Vključiti bodo morali tudi ligoj, sekretar v slovenskem blagovno znamko Od njive ministrstvu za kmetijstvo, do mize. Tovrstni projekti že gozdarstvo in prehrano. potekajo med Avstrijo in Itali-Sekretar Vladimir Čeligoj je jo, zdaj pa naj bi se pridružilo govoril predvsem o treh vse-tudi Porabje. Sekretar Vladibinskih poudarkih, in sicer mir Čeligoj je zagotovil, da bo neformalnem srečanju kmetij-slovensko ministrstvo za kmeskih ministrov Evropske unije tijstvo, gozdarstvo in prehramaja v Mariboru, slovenski no podprlo porabske projekte. pomoči pri izobraževanju po-Udeleženci so tudi opozorili, rabskih kmetov in čezmejnih da morajo upoštevati omejitprogramih, v katere se bodo ve, ki so v narodnem parku. vključili tudi porabski kmetje. Sicer pa naj bi kmalu pripra-V programu predsedovanja vili naslednji, še konkretnejši Evropski uniji je predvideno pogovor, kako vzpodbuditi tudi srečanje kmetijskih mi-razvoj porabskega kmetijstva, nistrov maja v Mariboru. Na od živinoreje do sadjarstva, V svojij knjigaj »Mojih devetdeset let« je gospaud Ivan Camplin zapiso: »Dostakrat me spitavajo, ka je skrivnost dugoga živlenja. Recejpt je enostaven. Gejte, pite, bojte veseli pa molite. Če de Baug tak sto, leko ka zadobite devetdeset lejt, leko ešče več.« Baug je tak sto, ka so gospaud Ivan Camplin zadobili več kak devetdeset lejt. Njino düšo je k sebi vzeu v devetdesetšestoj leti njinoga žitka 19. februara 2008. leta. Ivan Camplin se je naraudo 23. juniuša 1912. leta v Bogojini. Emo je štiri brate pa eno sestro. Oče ma je rano mrau, zatok ma je domanji župnik Ivan Baša dosta pomago, ka je leko svoje šaule vözopojdo. Gda je v Murski Soboti ojdo v gimnazijo, se je držo v Martinišču (Martineum). Po gimnaziji se je tak odlaučo, ka de pop, zatok se je tadala včiu v Maribori. 7. juliuša 1935. leta so ga posvečali za župnika. Nauvo mešo je emo v domanjoj vesi, v Bogojini. Kak kaplan je slüžo pri Svetom Juriji, potem je bijo v mariborskoj stolnici. 1939. leta je odišo v Francijo, ka bi slüžo tistim Slovencom, steri so si tam krü iskali. Gda je bojna vövdarila, je mogo nazaj domau titi. Potejm je bijo v Lendavi, za en kratek čas je pa bijo tajnik mariborskoga püšpeka tö. V časi druge bojne je slüžo v Gornji Petrovcaj. Začnila so se težka lejta za njega. Madžari so ga obtaužili, ka vtjüpšpila s slovenskimi komuništari, zatok so ga obsaudili na pet lejt vauze. Zaprejt je bijo v Budim pa tudi kmečkega turizma. Mogoče po vzoru osmic med Slovenci v Italiji in v Sloveniji ob italijanski meji ali »buschenschankov« (za kar je dobesedni prevod vinotoč pod vejo) v Avstriji. Oboje pomeni, da kmet na svoji domačiji, v Ivan Camplin 1912 – 2008 pešti. Po dvej lejtaj so ga vöpistili pa so ga poslali za župnika v ves Bánokszentgyörgy. Gda so na vogrskom njilaške prejkvzeli oblast, so ga poslali nazaj v vauzo. Od tam se je odslobaudo s pomočjauv župnika Franca Horvata pa sombotelskoga püšpeka Kovácsa. Po bojni je začno svojo düšnopastirsko delo v Dobrovniki, gde je osto do leta 1977, gda je odišo v Ljubljano. Dapa srce ga je nazaj vlejklo, v Ljubljani se ma je nej trno vidlo, v Genterovcaj si je küpo ižo pa je nazaj prišo. Skurok dvajsti lejt je bijo župnik gornjepetrovske fare, živo je v Martinji. Leta 2001. je išo v pokoj, ka bi več časa emo za molitev pa za tau, ka svoje knjige pa knjižnico vret vzeme. Ivan Camplin je osem lejt na vsakši svetek pa vsakšo nedelo prišo na Gorenji Senik, ka bi emo slovensko mešo za tiste vörnike, steri so tau želeli. Kak je sam večkrat pravo, bijo je »najmlajši« gorenjesenički kaplan. Tau so samo süji podatki dugoga živlenja. Tisti, steri je nej pozno gospauda Camplina, ne vej, kakšen človek se je skrivo za tejmi podatki. Gda primerno urejenem okolju, nekaj dni, denimo dva tedna, obiskovalcem prodaja samo svoje pridelke, recimo domačo šunko, domače klobase in postreže z domačim vinom. Cene so zmeraj nižje kot v gostilnah in zaradi tega in dosmo je mi v Porabji spoznali, so že tö lejpa lejta meli, dapa v njij je bilau ešče več energije kak v kakšnomkoli mladom človeki. Vej pa kak bi ovak ladali meti štiri meše po nedelaj? V njini očaj je bila vedrina človeka, steri je že dosta vido, dosta doživo, pretrpo. Steri sprejme, naj tak bau, kak Baug dá. Pa dunk so nigdar nej bili nezadovolni, čemerasti. Bole žalostni, gda so vidli, ka je pri slovenskoj meši malo mlajšov, ka njim je vogrski župnik vödau, ka morajo k vogrskoj meši ojdti, samo te dobijo potrdilo. Z njimi se je bilau užitek (élvezet) pogučavati. Njino gledanje na svejt, znanje pa tau, ka so ešče pri devetdeseti lejtaj meli dober spomin, so človeka napunili z veseljom, tak ka njim je brž odpüsto tau tö, če so kakšno štorijo, zgodbo dvakrat pa trikrat pripovejda li. V mali iži v Martinji, gda so ešče leko, so vsigdar podvorili svojim gostom. Malo za tejlo, dapa največ bogastva od nji smo dobili za düšo. Rejsan so bili zlati človek za Srebrnim brejgom, kak je od nji napiso gospaud Lojze Kozar, odranski župnik v knjigaj Mojih devetdeset let. »Na Srebrnom brejgi vejndrik nejga srebra, leko pa najdemo zlato, zlato posebne, najbaukše fajte. Na Srebrnom brejgi leko najdemo zlatoga človeka.« Ivan Camplin, tak kak so si sami zaželeli v svoji avtobiografiji, »mirno so dočakali, ka pride gospaud pa pokloncka.« M. Sukič Foto: N. Juhnov mačega okolja hitro zmanjka ponudbe. Na pogovoru je bilo sicer rečeno, da madžarska zakonodaja podobno ponudbo prepoveduje, zato bi kazalo poiskati in najti drugačno obliko, z enako vsebino. eR Porabje, 28. februarja 2008 3 Budimpešta: počastili slovenski kulturni praznik PREŠEREN, TRUBAR IN PORABJE V GLAVNEM MESTU S prisrčno, prikupno in odlično obiskano slovesnostjo na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti so se končale letošnje prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika med Slovenci na Madžarskem. V Budimpešti so v programu sodelovali učenci Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča z Gornjega Senika, na nastop sta jih pripravili, pospremili učiteljica Ildiko Dončec Treiber in tajnica šole Jolika Szabó, udeleženke in udeleženci tečaja slovenskega jezika v glavnem mestu in Karel Holec z razstavo fotografij z motivi iz Porabja v dveh prostorih veleposlaništva. Na slovesnosti so se ob pesniku Francetu Prešernu spomnili še Primoža Trubarja, katerega 500-letnico rojstva proslavljamo Slovenci, ne glede na to, kje živimo. Primož Trubar je bil osrednja osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju, pa tudi začetnik slovenskega jezika in slovenske književnosti. Zato je 2008 v Sloveniji Trubarjevo leto s številnimi prireditvami in dogodki v Ljubljani, njegovem rojstnem kraju Rašci in tudi v Prekmurju. Slovensko društvo v Budimpešti pripravlja slovesnosti v počastitev Prešernovega dne že vrsto let v sodelovanju s slovensko samoupravo in veleposlaništvom. Irena Pavlič, predsednica Slovenskega društva, je lahko zadovoljna tako s skrbno pripravljenim programom kot obiskom na prireditvi. Ob letošnji slovesnosti kaže posebej omeniti učenje slovenskega jezika v glavnem mestu. Anica Dražnik, soproga slovenskega vojaškega atašeja, je z udeleženci slovenskega tečaja pripravila prijeten program. Enako velja tudi za program, ki so ga za Budimpešto pripravili učenke in učenci Dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika. Za popestritev dogajanja na slovenskem veleposlaništvu je poskrbel sodelavec Porabja, kolega Karel Holec, ki se predstavlja z nizom fotografij. »Z njimi sem prinesel v Budimpešto drobec vašega in svojega Porabja,« je povedal v krajšem nagovoru. Zadovoljstvo ob lepo uspeli slovenosti v počastitev slovenskega kulturnega praznika je izrazil tudi veleposlanik Ladislav Lipič in zlasti poudaril pomen nastopa učencev z gornjeseniške dvojezične osnovne šole. Sicer pa ima veleposlaništvo vse od začetka izjemen posluh za sodelovanje s slovenskim društvom in samoupravo v glavnem mestu. Prireditve v počastitev slovenskega kulturnega praznika se udeležujejo tako porabski rojaki kot Slovenci, ki živijo v Budimpešti. Med obiskovalci vseh slovenskih dogodkov je tudi Ferenc Németh, ki se je v glavno mesto iz Slovenske vesi preselil pred več kot pol stoletja. Pravi, da mu táka srečanja pomenijo veliko, kajti na njih se po kulturnem programu tudi dosti pogovarjajo in družijo. Marija Babanič je ena tistih, ki so se odločile za učenje slovenskega jezika, kajti svojo materinščino je skoraj pozabila. »Najtežje je bilo začeti, zdaj je že bolje,« pove in doda, da imajo tečaj poldrugo uro na dva tedna. Dober poznavalec razmer med Slovenci je tudi Mladen Pavičič, lektor in profesor na univerzi Eötvös Loránd. »Vse generacije Porabskih Slovencev se kulturno udejstvujejo in to prihajajo predstavit v Budimpešto. Dober obisk na prireditvah je ravno zato, ker v programih nastopajo otroci in odrasli, denimo učenci z Gornjega Senika in števanovski Veseli pajdaši,« je prepričan Mladen Pavičič, ki petnajst let živi v Budimpešti. Z zadovoljstvom tudi pove, da imajo v Budimpešti drugo leto študij slovenskega jezika in književnosti. Zdaj imajo osemnajst študentov »in tisti v drugem letniku že lepo govorijo in berejo slovensko leposlovje. V gosteh smo imeli pisatelja Draga Jančarja in vsi so ga razumeli, na kar sem še posebej ponosen.« Na prireditve v Budimpešti je ponosna tudi predsednica Slovenskega društva Irena Pavlič, ki je povedala, da imajo bogat program prireditev in krajših potovanj, 500-letnico rojstva Primoža Trubarja pa bodo proslavili jeseni. Člani društva so že obiskali Trubarjevo rojstno vas Raščico. Naslednja slovenska prireditev v Budimpešti bo že na začetku marca. E. Ružič Foto: K. Holec, E. Ružič BILI SMO V VORALBERGU Ta gori daleč v Avstrijo, gde je že poleg švicarski pa nemški orsag, so pred 40 leti odšli naši lidgé z Goričkoga pa cele Slovenije. Tam so si slüžili vsakdanešnji krüj, delali v fabrikaj, pa na dosta gradbenij firmaj. Leta so friško ta šla, ništerni so si tam najšli svoje žene, one palik svoje možé, se poženili, tam meli malo stanovanje, šli so parkrat na leto domov poglednit svoje. Te so prišla deca, pa tak ostali tam, tam so deca začnola oditi v šolo, dobili slüžbe in je šlo leto za letom. Tou je bilo ešče dobro, šteriva sta obadva ostala tam. Lagovejše je bilou za tisti zakonski par, šteri je raznok odišo, eden domov delat, drügi pa tam na tihinskom. Delavci, šteri delajo v Voralbergu, pa so se združili v edno drüštvo, štero se zove Slovenija. Tou drüštvo de naslednje leto melo 15 let. Naša občina Puconci tou drüštvo po svojih zmožnosti pomaga in z njim sodeluje, ka preci lüdi z naše občine tam dela, pa je v tou drüštvo vklüčeno. Tak vsakšo leto na fašensko soboto pela eden avtobus naše Prekmurce v Rankweil. S sebov se pela tüdi naše koline pa flajsnoga küjara, šteri tam lepou sküja bujto repo pa speče krvavice pa meso, pa skoron vsigdar ešče ocverkove pogače. Ništerni idejo k svojim pajdašom, pa k rodbini, večer pa te vsi vküper pridejo na ples, zatou ka se s sebov pela tüdi ansambel iz Slovenije. Lüšno pa veselo je večer na plesi, pa pri dobrij kolinaj, ali gda v gojdno pridejo do busa, pa si v roke segnejo, povejo srečno, ništernomi po lici priteče debela skuza. Pač življenje je takše, če si tak daleč eden od drugoga, ne moreš drügo čakati. Včasi so stari lidgé pravli, ka tüdi pejnezi nejso vse, ali brez njih pa vseedno ne moreš biti. Vsakšemi človeki živlenje piše svojo zgodbo, ali niti ednivi nej sta ednakivi. Marta Sever Porabje, 28. februarja 2008 4 Zdaj, gda več nejmamo meje, se brž pozabijo tisti časi, gda smo go ešče meli, pa tau tö, kak je gnauk svejta bilau pri granici živeti. Gda so nas sodacke že te stavili pa dokumente prosili, gda smo ešče daleč kraj od meje bili. Vcüj k meji pa samo tisti leko üšo, šteri je tam emo grünt. Pa te tö samo tak, ka nas je sodak audalič gledo. Prejk meje staupiti je pa tistoga časa sploj nevarno bilau, če bi koga zaojdli, leko bi ga tam včasin tastrlili. Pa na tau je bila pelda tö, da so na andovsko-büdinskoj meji dolastrlili očo Žnidarnoga Francina, šteri so švercali. Pa itak je dosta lidi prejk meje ojdlo, zato ka so prisiljani bili. Med tejmi je bila Marija Žlebič tö iz Büdinec. • Marija, kak ste vi prejk meje ojdli, vejpa spletani draut je bijo potegnjeni? »Dja sam tü krave pasla, pa gda je nikoga nej bilau, te sam vzela škarce pa sam draut prerezala. Tak sam te leko prejk odla, ta k vam v Andovce, k Šumajnini. Vejpa tak mi večkrat na pamet pride, ka taši lidi, kak so Šumajnini bili, v cejloj vašoj vesi nega. Sploj dobri lidgé so bili. Ka sam dja prejk znosila k njim, tau taprajti ne more. Ka sam dja prejkznosila, tau so te oni potejn vse v Varaš znosili, pa na mesto tau so gvant prinesli. Zato, ka tistoga ipa se je pri nas nej dalo gvanta küpiti.« • Ka ste vi prejk švercali? »Palinko, žir pa djajce.« • Tau so Šumajnini odali? »Nej za pejnaze, tau je menjava bila.« • Ka so vam za tau prinesli z Varaša? »Ka smo steli. Gvant, cuker, kvas, ka je ranč najbola potrejbno bilau. Največkrat gvantanja. Mi smo furt meli pastire, lapce. Te lapce je niške nej dau za pejnaze, vsigdar samo za gvant. Zato smo Nikdar sam se nej bojala pa te telko gvanta nücali. Gnauk sam petnajset litrov palinke prejknesla k Šumajnini. Zatau so mi oni taši lejpi sivi štauf prinesli. Pa tü so te s tauga meni eden lejpi kostin zašili s podmetaldjom vret.« • Nej ste se bojali, gda ste prejk meje šli? »Ah, kak bi se pa bojala, nikdar nika nejsam se bojala. Tau vejm zato, ka sam nikdar straja nej mejla. Vi’š, ka sam zdaj že stara, že osemdesetpet lejt stara, pa cejli čas dočas, ka je bila meja, dja sam prejkodla. Tau zna vsakši. Gnauk, gda sam prejküšla k Kmetustji po vaš koledar, sam vküpparletejla z vašimi sodaki. Že audalič so me vidli, ka proto meji dem, pa so za menov prileteli. Dja sam stanila tam, samo ka, če smo se zgučati tö nika nej mogli. Eden čas smo tam stali, pa vsakši svojo gučo. Te tisti, šteri zvejzdo emo, gnauk samo z rokauv kazo, naj dem vragaun. Pa ka bi z menov, starov leko delali?« • Prvin gda je ešče draut bijo, te če bi vas zaojdli, te bi vas leko tastrlili. »Pa tau vejš, ka bi me leko tastrlili. Dja sam se naše partizane nej bojala. Zato, ka so oni tü pred našimi pred-aukni doj ojdli. Dja sam njij vsigdar večer skrb mejla, da so oni odišli na Hodoš. Zato ka so oni edno vöro pa pau ojdli, dočas so nazaj prišli. Tisti čas sam dja k Šumajnini üšla pa sam nazaj prišla tö.« • Za Vaugre ste pa nej znali, gda odijo? »Tam pri vas sam dja vse po gauštji odla. Prejk sam üšla meje, pa tam kak zdaj ti maš gauštjo, tam sam kaulak üšla cejlak do Šumajninoga rama. Namé so nej vidli, samo tak, če bi nanje priletejla, dapa natau sam sploj skrb mejla.« • Nejso vpamet vzeli, ka je draut prerezani? »Nej, nikdar so nej vpamet vzeli, vendar zato, ka so nej gledali. Dja sam z vašimi nikdar niše nevolé nej mejla. Dvakrat sam se zato zbojala. Gnauk, gda sam pri Šumajnini bila. V künji smo sejdli pa smo si pripovejdali, gda so gnauk samo klonckali na dveri. Name so Kari zgrabili za rokau, pa so me v špajz vlekli, naj se tam skrijem. Pa sto je bijo, Ercadjin Nani. Tista pa tak dugo nika tam prklajala, ka se že vse vcago. Te že drugo nej bilau, domanja Ilonka so tau prajli Nanina, naj dejo v sobo, ka njim nika pokaže. Gda so oni v sobo šli, te sam dja brž vujšla vö iz kuče, pa sam üšla domau. Te sam pa zato bila v navaula, ka so naši partizange že iz Hodoša nazaj v Büdince prišli. Gda sam vcuj k meji prišla, že audalič sam vidla, ka pod velko grüškov stojijo. Te sam nazaj üšla po gauštji, pa malo bola vkraj od njij sam nazaj prišla na našo stran. Drugič pa, gda sva z Ilunkov vnoči po gauštji šle, pa gnauk samo niše stopaje čüjeve. Ilonka domau odletejla, dja sam se pa pod eden borič skrila. Čakam, ka zdaj baude, pa čüjem, ka stopaji se vsigdar bola skrajej čüjejo. Ka vrag, pravim sama v sebi, vejpa tau je Düj z Dolejnec, šteri ranč tak šverca kak dja. Dapa nejsam se zglasila. Tau sam njema samo zdaj par lejt nazaj tapravla, dočas sam nej vöovadila. Dja sam se tau že v šolski lejtaj navčila, kak trbej švercati, pa prejk meje titi. Moj brat je tö šverco, pa gnauk v Andovci pri Karbini so njali kvas, zato ka so je sodacke naganjali. Drugi je nej smo prejk po kvas, pa sam tö dja üšla nazaj. Pa te sam ešče mala bila.« • Kak nagausti ste prekojdli? »Gda je trbelo, te sam üšla. Pa leko povejm, ka dostakrat. Prejk sam nesla palinko, žir pa djajce, pa te smo se pogučali, gda leko dem po gvant. Dosta taši Büdinčarov je bilau tistoga reda, šteri so v tistom gvanti ojdli, ka sam ga njim dja prejkšvercala. Pa zatau sam dja nikdar eden filer nej vzela od nikoga nej.« • Mate ešče kaj s tistoga gvanta, ka sta ga prejkšvercali? »Ah, tau sam že vse raztrgala. Enga lejpoga kostin sam sploj dugo nosila, zato ka se mi je sploj fejst vido. Pa nej samo mena, liki drugim tö, zato so pa nevoščeni bili. Dostakrat so me spitavali, od kec sam vzela te kostin, dapa dja sam nikdar nej vöovadila. Nej ka bi me taužili.« • Zdaj, gda že leko dé, ka nega meje, zdaj tö odite prejk? »Pa vejš, ka odim, ranč tak kak do tistoga mau, ka je meja bila.« Karel Holec Porabje, 28. februarja 2008 5 Pripoveduje frančiškanski redovnik, profesor Pál Reisz MOJE PRVO POTOVANJE V SLOVENIJO »Pred kratkim sem opravljal sveto mašo v Lendavi«, mi je z veseljem povedal frančiškanski redovnik, profesor Pál Reisz. »Preden bi nadaljevali,« -ga prekinem - »dovolite, da objavimo vaše vtise o Sloveniji v našem slovenskem tedniku?« »Dvomim, da bi moje potovanje v Lendavo bilo zanimivo za tisk. Zelo me pa veseli, da imamo s Slovenijo že nekaj let dobre odnose. Za to se imamo zahvaliti v prvi vrsti lendavskemu župniku, gospodu Tomislavu Šantaku. Tudi on redno hodi na Madžarsko opravljat božje službe in meditacije. Naši odnosi, pri negovanju katerih vse od začetka sodeluje profesor gimnazije v Esztergomu in popularni glasbenik, frančiškanski redovnik Astrik alias Csaba Kercze, imajo že večletno tradicijo. Menih Astrik je obiskoval Lendavo že takrat, ko je še služboval v Zalaegerszegu in pozneje v sombotelski Premontrejski gimnaziji. V Lendavi redno sodeluje pri duhovnih vajah. Vsako leto povabi s seboj tudi nekoga od svojih kolegov. Letos je povabil mene. Tako sem dobil priložnost sodelovati na tamkajšnjih duhovnih vajah.« »Kakšne božje službe ste opravljali v Lendavi?« »Opravljal sem po dve sveti maši, in sicer v soboto in v nedeljo. Duhovne vaje so sicer potekale od četrtka do ponedeljka, toda jaz sem imel v petek in v ponedeljek obveznosti na sombotelski Premontrejski gimnaziji. Bil sem pa v zadregi, ko sem zvedel, da bo mojo sveto mašo prenašal tamkajšnji radio. Takšnih nastopov namreč nisem vajen. K lendavski župniji spada nekaj okoliških vasi, ki nimajo lastnega duhovnika. Božje službe opravljajo razen domačega župnika še kaplan in upokojen duhovnik Jožef Bernad, ki je bil v lendavski župniji najprej kaplan, potem pa župnik. Take duhovne vaje nudijo priložnost, da opravljamo maše v vseh naseljih, ki so drugače brez stalnega duhovnika.« »Ali so bili razen vas in vašega kolega tudi drugi gostujoči duhovniki na duhovnih vajah?« »Bila sta še dva jezuitska duhovnika iz Ljubljane.« »Kakšen uradni program ste imeli razen svetih maš?« »Vzporedno z madžarskimi duhovnimi vajami so potekale slovenske, ki sta jih vodila ljubljanska jezuitska duhovnika, ki se že tudi več let redno udeležujeta teh programov. Letos so organizirali meditacije za skupine, od čisto majhnih otrok, preko mladine do mladoporočencev. Žal, tendenca ni naklonjena Madžarom. Otrok madžarskega porekla se je zbralo še kar dovolj za eno skupino, tem je menih Astrik predaval v madžarščini. Jaz bi bil moral predavati mladoporočencem, toda ostal sem »brez posla«, kajti vsi so se prijavili v slovensko skupino.« »V katerem jeziku opravljajo božje službe v lendavski župniji?« »To je različno, odvisno od porekla tamkajšnjih vernikov. V nekaterih vaseh opravljajo sveto mašo izjemoma eno nedeljo v slovenščini, drugo nedeljo pa v madžarščini. So naselja, kjer sta pri vsakem bogoslužju prisotna oba jezika. Eden dominira, v drugem pa na kratko povzamejo vsebino pridige. Torej vsakokrat sta po želji vernikov prisotna oba jezika.« »V katerem jeziku ste se sporazumevali med sabo na skupnih programih?« »Skupnih programov pravzaprav ni bilo. Srečevali smo se le pri zajtrku, kosilu in večerji. Domači župnik gospod Tomislav Šantak, ki je po rodu Slovenec, presenetljivo dobro obvlada madžarščino. Ko smo se pa pogovarjali z ljubljanskimi duhovniki, so nam vsi trije domači duhovniki prevajali. Eden od ljubljanskih jezuitov izredno dobro obvlada nemški jezik, kajti študiral je v Nemčiji. Z njim smo se zlahka sporazumeli tudi nemško. Z drugim je bilo sporazumevanje težje. On je sicer perfektno govoril angleško, mi pa ne. To je bil problem.« »Ali ste imeli tudi kakšne neuradne programe?« »Takšnih programov sedaj ni bilo. Ves dan smo bili zaposleni. En večer sva se s kolegom sprehajala po mestu in si ogledala, seveda le od zunaj, lendavski grad, stanovanjske hiše, javna poslopja, trgovine... Pozneje sva zvedela, da nisva videla glavne atrakcije mesta »Makovczevega kulturnega doma«. »Ste se kaj pogovarjali z domačini, z verniki?« »Največ pri spovedi, toda to ne sodi v javnost. Pogovarjal sem se pa tudi z verniki pred cerkvijo. Ugotovil sem, da nimajo z jezikom sploh nobenih težav. Ljudje so izobraženi, duhovno bogati in kulturni. Presenetilo me je tudi to, kako veliko naročnikov imajo madžarske katoliške cerkvene izdaje. Župnik vzorno skrbi za to, da jih vsak interesent dobi v roke. Starejša generacija veliko boljše obvlada madžarski jezik kot podkarpatski Madžari, pri katerih sem služboval nekaj let. Žal, tako velikega zanimanja za madžarski jezik in za madžarske izdaje pri mladih nisem opazil. Pri njih - izgleda - to navdušenje malo popušča.« »Kakšni pa so bili vaši splošni vtisi ob vašem prvem obisku v Sloveniji?« »Živijo v izobilju. Ko sem se pripeljal pred župnišče, sem najprej mislil, da sem zašel, ker je bilo vse razkošno razsvetljeno, dvorišče je bilo polno lepih avtomobilov. Moral sem zbrati korajžo za vstop. Tako lendavska kakor tudi ostale vaške cerkve so vzorno vzdrževane. Verniki so pripravljeni žrtvovati za svoje cerkve, jih čuvajo, in ko je potrebno, jih obnavljajo. Hrana je bila odlična, lahko bi rekel, aristokratska. Še najbolj preproste jedi so bile zelo okusno pripravljene. Tukaj sem jedel prvič v življenju ajdovo juho. Bila je čisto po mojem okusu.« »Veseli me, da ste dobili o Sloveniji tako pozitivne vtise. Hvala za vaše pripovedovanje doživetij.« Suzana Guoth Porabje, 28. februarja 2008 6 »EŠKE DOSTA KAJ ZNAMO« PREJK JE ODIŠLO LETO Lani naspomlad me je k sodelovanju povabila etnologinja iz soboškega muzeja, Jelka Pšajd in mi 2000 ponidila eno delo. Gnes den je pač tak, ka je slüžbo fejst žmetno dobiti, pa sam ge tou delo včasek gor vzela. Moram vam pa povedati, ka sam trno rada bila, ka sam se zatou odločila. Soboški muzej je izvajalec projekta Craftattract (tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija- Madžarska-Hrvaška 2004–2006) in v sklopu toga projekta je bila moja naloga na območje Prekmurja najti čimveč rokodelcov, obrtnikov, drugih domačih dejavnosti, v glavnom, gor poiskati, če eške lidgé znajo kaj od toga, ka se je inda delalo. In ge sam šla na teren. Fajn je bilou. Dosta lidí sam spoznala, pa dosta sam se navčila. Moja glavna ugotovitev je pa bila ta, ka lidgé eške rejsan dosta znajo. Eške najdemo kovače, tkalce, lidí, ka s slame pa kukuršča pletejo, mlinare, medičare, remenkare, vezilje, ciglare, slamokrovce, kamnoseke, lončare, ženske, ka s krep papejra korine delajo pa druge »ezermeštre«, po domače povedano. Zdaj sam komaj vidla, ka je tou naše Prekmurje sploj nej tak malo, kak vövidi. Ponücala sam dosta časa, pa precej litrov benzina, ka sam vse tou vidla pa spoznala. Sam pa bila tak vesela pa zadovoljna, ka sam té lidí spoznala, ka bi vam jih nekaj rada nutpokazala. Začnila bi z mojstri rokodelci, šteri svoje delo zvekšoga v zimi opravljajo in sicer s tistimi, šteri košare pletejo. KOŠARE PA KRBÜLICE Inda se je pri vsakšoj iži ple-iz ibe, zelene. Novembra ga lepšo formo davle. V eno kolo košare doma, zatou ka je zrejže pa spuca z nožom, ka šaro, pravi, ide 105 šib pa pod küpleni nej bilou. Gnes den je šiba tak gladka, ka se roka (osnova). Tü za mali »korbel« je na žalost tak, ka skoron sama poškalí po njej. Gda šibje telko, liki menše. vsakši raj ide pa küpi fal kitaj-presüjo grata, te ga v kotli skü-Lejpe košare zna plesti tüdi sko (kínai) robo, kak pa ka bi ja ka se zmehča, ga doj olüple Sevrov Feri iz Šalamenec. korbeu sam napravo ali ga pa Plesti so ga navbar küpo od meštra, šteri tou čili oča, njij pa eške zna delati. njuv oča. Pleté Moj pokojni dedek so radi že 50 lejt, najbopleli košare s šibja. Skouz sam le pozimi, gda je gledala, kak njim tou friško sezona. Rojeni je ide, pa eške gnes mamo té ko biu v Pečarovcaj, šare. Tak ka tak vidim, ka je gde je nigda bila rejsan kvaliteta tou, ka so vrle Agromerkurova človeške roke s trüdom napra pletarna in so vile. Gda sam pa po Prekmurji tam pleli. Navčo iskala lidí, ka tou eške znajo, je tüdi svojoga sam pa naletejla na mali prob sina, liki pravi, lem. Vörvali ali nej, nega jih ka on nema časa več tak dosta. Nekaj jih zna, plesti, ka puno liki delajo bole tak, tü pa tom, drugoga dela za sebé, gda nücajo. ma. Feri pravi-Takši je Ludvik Mikola iz jo, ka za košare Kančevec, »Dugi Lajči« njemi plesti trbej meti pravijo po domače. Znonkar dobre pa močne zatou, ka je tak velki. Košare roke, pa dobro plesti ga je navčo sosed pred pa te leko pleté. Gda sam ga oko, »ka dobro skouz našpakakšimi 20 leti. Njagov oča pitala, kak zna, ka je küjano, naš«. Doma majo posajeno so nej pleli, dedek so pa pleli mi je pravo, ka je gotovo te, vrbo in pontovec, in pravi, ka samo korble (male košarice). »gda samo z roko potegneš je trno dobro, če maja, junija, Lajči redno pleté košare pa in doj odleti«. Starejši lidgé skrajšajo veje, ka te bole ten-male korble. Idnouk je probo so šibje zakopavali tüj v gnoj, ke vö rastejo. Najrajši si šibje glaž notri splesti, dapa se nje-ka je vlažno gratalo. Debelej-sam puca, ka pravi, ka njemi mi je spotro, gda je skoron go-še šibje pa trbej kalati na več drügi süklé njavajo, pa se spitov biu, pa ga svadilo in je več talov, ka z debeloga ne moreš ka. Pravi, ka »včasih što tak nigdar nej probo. Pravi, ka ma plesti. Pravi, ka je najboljša ko-spuca, ka bi leko kapute gor material za sebé doma, če ga šara spletena iz breze, mlade obejso«. Njega leko dostakrat pa što kaj prosi, pa navadno breze, štera je komaj zrasla z vidimo, gda je kakša priredimaterial s sebov prinesé. Ple-zemlé. »Prejloče« (ročaje) dela tev, ka tam pokaže svoje delo. te iz »pontovca«, rdečega, ka iz mladega kostanja, zatou Poleg njega je v Šalamencaj pravi, ka je té najboukši, tüdi ka se najlepše vugne, pa naj-eške eden mešter, šteri pa ne Ljudje imajo v svojij glavaj vse sorte šege in baje. Edni vörge jo, etakše pa onakše rečij. Dobro se spominjam, gda sam bila ges ešče v mlešečij lejtaj, so stari lidgé gučali, ka se leto 2000 nede pisalo. Vse sorte so pravli, kak de konec, ka vse de se godilo, pa ka de konec sve ta. Ges kak malo mlašé sam si mislila, pa mi je čista vseedno bilou, vej mo pa te že dosta stara. Pa mi je nej bilo žao, če de sveta konec. Ali leta so friško šla naprej, kak vsem drügim, tak tüdi meni. Vmes sam bila deklina, se oženila, mela trij decej, pa je friško vcuj šlo leto 2000. Vmes so bila tüdi slaba leta, pa dosta dela, ali bilou je tüdi lepou, zato mi je nej bilou vseedno, ka rejsan bou, gda de se pisalo leto 2000. Zadnji dnevi leta 1999 so se pisali, prišla je paunoč, začnilo se je novo leto 2000. Ali nika nej ovak kak prlé, pa zdaj že osmo leto v dvej gezero leti, pa tüj nika nej ovak. Vala Bogi, konec sveta je nej bilou, dosta pa je med narodom ovak, dosta vse več se božno godi. Kak lüdem ide boukše, tak se tüdi slabše med sebov razmejo, pa nemajo spoštovanja, strpnosti, pa lübezni eden do drugoga. Ali tou je tak, tou je od nas lüdi odvisno. Tisti, šteri so pa mislili, ka de sveti konec, ka se leto 2000 nede pisalo, pa so že vsi pokojni. Marta Sever pleté iz šibja, liki iz slame. On pontovca. Pleté pa tüdi s plaspa pleté male krbülice. Takše tikov, ka pravi, ka je hitreje, krbüle so pleli njagov oča, liki »plastiko küpiš, vitre pa mose nej od njij navčo. Pravi, ka raš delati.« Zdaj Štefan pravi, se je navčo sam od sebé, gda ka dela »vsakšemi takšemi, je ništerno leto biu doma na šteri mi je ovak za tou kaj dau, dopusti pa si je nej znau kaj nej za pejneze.«. začniti. Meu je preveč časa, Vidimo, ka dobre stare košapa je šou v svojo delavnico, re s šibja in krbülice iz slame šteroj pravi »djoukanca« pa je nemo tak hito pozabili. Leko sprobavo. Te njemi je gratalo, pa zdaj od tistoga mau dela za sebé doma pa za družino in prijatele. Tüdi on tak kak Sevrov Feri rad ide na razne prireditve in tam pokaže, ka zna. Za delo nüca rženo slamo, ka je najdukša, nekaj pa tüdi pirine slame. Nüca pa eške vitre, štere si sam dela iz jih vidimo skoron pri vsakšoj iži, pa naj je tou košara za drva ali lejpa mala krbülica za krüj. Poleg teh treh gospodov je gvüšno eške dosta meštrov, ka tou delo znajo opravljati. Ges sam vam predstavila té tri, štere sam sama spoznala. Jasmina Papić Porabje, 28. februarja 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA Lüblene moje, dragi moji, ži-z njimi prislüžiš eške več pej-tadale čakali, ka se sreča njim čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. VIJER Vrejme je nej vsigdar takšo, kak bi si želeli. Na, takšo se tö zgodi. Pravijo, ka je vrejme ranč na polonje. Tou je pa tak, ka je ranč polonje dnevov v ednom leti takši, kak si želejmo. Tisto drugo polonje je nej najboukše. Neje tak, kak bi si želeli. Leko pa je v tej dnevaj trno lagvo vrejme tö. V takšo lagvo vrejme nut leko dejemo velki mraz, cejli mejsec deža, vrejme vcejlak brezi deža, ka se njemi pravi süša. Pa kcuj k tomi leko dejemo vijer tö. Takši velki vöter je leko rejsan velka nevola. Tou vsikši vej pa zlata ribica tö. Vej je pa takšo že vidla, je že doživela. Bilou pa je prva trno lejpo vrejme. Sunce je sijalo ranč tak, kak se je senou sišilo, kak trbej. Te pa se je samo više babdjoga brga zoblisnolo, prleteli so črni oblaki. Pa malo za njimi velki vöter, iz njega pa je grato vijer. Pa je potegno ranč po dolini s potokom. Tak se je süko, ka je na edni mestaj vode sfalilo, na drugi pa je segala skur više potokovoga brejga. Tak so edne ribe ostanole na süjom, druge pa so se zdigavale vküper z vodou. Zlato ribico je zaodlo ranč na tistom mesti, gde je sfalilo vode. -Vej je pa tou lagvejše, kak bi me kakši ribič na süjo potegno, -go je vmarjo stra. -Ka je tou prišlo za nevoule, - se je na süjom skrak nje premetavala stara riba. - Tou je vejn konec sveta, - je kvakno kusti korat. Pa je rejsan tak vövidlo. Vej je pa takše eške niške živ v potoki nej doživo. Če bi kamni vedli gučati, bi povedali. Bi njim povedali, ka so takšo že vidli, ka so takšo že doživeli. Pa bi njim tou tö vöovadili, ka takši vijer ne trpi dugo. Depa ribe, korati pa raki so tou nej vedli. Te pa nej čüdo, ka so takše gučali od konca sveta. Zlata ribica si je kcuj k tomi želejla, ka bi jo zgrabo kakši ribič. Te bi njemi gvüšno vöspunila želenje, naj vijer tamine. Depa sama sebi je nej mogla spuniti. Pa drugim ribam tö nej, vej jo pa ena nej mogla zgrabiti za rep. Ja, tak ji je metala es pa ta. Gnouk so bile na süjom, gnouk skur više potokovoga brga. Pa si je ranč nej mogla nika zbroditi. Vijer pa se je naganjo tadale. Vrbe pa djauše so se pripogibale doj do potoka, tak je fudalo. Kak bi se drejve molile, tak je vövidlo. Ja, pa eške trno lagvo se je té vijer glaso. Tak, kak bi se gora oprle vse dveri na toum svejti, vöter pa bi tulo skozi nji. Vej so se pa ribe ranč več nej edna drugo čüle. Pomalek je dež začno iti. Pa bole, kak so se oblaki opirali pa lejvali vodou na zemlo, vse menje je vijer tulo pa fudo. Pa nagnouk je vcejlak premino. Kak je prišo, tak je odišo. Samo eške kuste kraple so mlatile po potoki. Pa vse kouli po poulaj, travnikaj, pa po ramaj. - Na, ka pa je zdaj tou bilou, - se je eške itak trousila stara riba. - Skur je biu kraj svejta, - je kvakno kusti korat. -Eške dobro, ka sam ga tazagnala, - se je tak vcejlak malo zla žala zlata ribica. Vse živo v potoki njoj je vörvalo. Kak bi njoj pa nej? Vej jo pa držijo za nikšne fele malo čaralico. Čarali ca pa se dun ne smej njati doj poglednoti. Pa čiglij je skur konec sveta. Miki Roš vimo v lagvom časi. Ta naša obečana Europa, na stero smo takšo vüpanje meli, ka ta se nam cedila med pa mlejko, nam je pokazala kusto figo. Vse več je gé srmakov, vse več je gé lüdi, ka ne vejo, kak do pejnez priti, ka bi lepše pa boukše živeli. Depa v našoj materi Europi je gé edna rejč, je gé takšo delo, ka je najbole naprej valaun. Tou je gé biznis ali šejft. Povejte, kak se ta rejč lepou čüje. Pa kak se eške lepše čüje, če stoj povej, ka je gé biznismen. Tou ništerni znajo tak žmano povedati, kak bi biu edno velko čüdo. Skur kak piramide v Egipti. Depa tou je ranč gé, ka se tou lepou čüje. Istina je leko vcejlak ovakšna. Ja, lüblene moje, dragi moji, biznis! V slüžbaj se leko vse menje pejnez prislüži, zato se trbej prijati té magične rejči-biznis. Vej pa ništernim ne ostane nika drugo, kak pa delati, tirati biznis. Zato mamo zdaj pri nas vse več pa več biznismenov. Depa biznismen nika ne dela. Un samo na velki pejneze obrača. Tou znamenüje, ka za biznis najprva trbej pejneze meti, ka si nez. Tak se tira biznis. Na tom mesti se pokaže najvekša nevola. Brezi pejnez tirati biznis je nejmogouče. Kak naj zdaj naši srmaški biznismeni tirajo té svoj biznis? Tou tak vövidi, ka so zvekšoga v krčmej, za šankom prekladajo nikšne papejre pa gučijo od biznisa. Na, bole senjajo od biznisa. Tak ma od njihovoga biznisa največji asek kakši krčmar, ka tam piščavlejo svoje slejdnje pejneze. Depa uni se ne pistijo. Tadale tirajo svoj biznis tam za šankom, biznisa pa pejnez pa od nikec. Tej naši biznismeni so poznani po tejm tö, ka se trno razmejo na biznis. Depa samo z lampami. Gdakoli se kaj od velkoga biznisa čüje po teveni pa po radioni, uni od toga največ vejo, so gé najbole pozvani, ka tou tumačijo. Kcuj pa gučijo, ka bi uni tisti biznis boukše pelali, zat, ka tisti drugi tou sploj ne vejo. Samo, če bi ... Kcuj tomi bi uni s svojo moudro pametjo naprajli iz Sobote ali pa celou iz cejle Slovenije nebesa za lidi. Samo, če bi.... Ja, samo, samo če bi uni meli dosta pejnez pa bi bili vküper s pravimi lidami. Depa uni do tö začne smedjati. Do tistoga dneva pa spidjejo eške edno rundo. Ta šega, ka trbej biznis tirati, je zaodila mojo taščo Regino, trno čedno žensko, tö. Začnola je broditi od té bože rejči, od biznisa. Dugo je brodila pa si vözbrodila, ka de una tanačivala, kak se biznis tira. Tak de una biznis tirala. -Včila mo tiste, ka škejo biznis tirati, kak se tou dela. Takši de moj biznis, je tumačila svojoj najboukšoj padaškinji Rozini, trno moudroj ženski. Ge pa sam go pito, kak de tou delala. Vej pa un a od toga nika ne vej. Pa mi je prajla, ka se tou najprva nut navči pa po tistom de druge včila. - Vej nika že vejm, je prajla. - Vejm, ka je dober biznis tisti gé, ka na nikoj ne pride. Na, ste zdaj čüli!? Una vej, ka biznis na nikoj ne smej priti! Tou ne vej vsikši, tou si je gvüšno una vözbrodila. Lüblene moje, dragi moji, tak brž prite do nje, ka vas nut navči od biznisa. Pejnez mo meli kak blata. Miki V okviru slovenskega društva v Budimpešti poteka tečaj slovenskega jezika, ki ga vodi gospa Anica Dražnik, profesorica slovenščine. Tečajniki so za Prešernov dan pripravili recital. Porabje, 28. februarja 2008 PETEK, 29.02.2008, I. SPORED TVS 6.10TEDENSKIIZBOR,7.00POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.30 OSMI DAN, 12.00 VZPON IN PADEC IRANSKEGA ŠAHA, FRANC. DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ZGODBE IZ OTROŠTVA, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: NAKIT, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 VSE O VESOLJU, 17.40 QUEEN MARY 2, FRANC. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA. SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 QUEEN MARY 2, PON., 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL PETEK, 29.02.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 12.50 GLASNIK, 13.15 UMETNI RAJ, 13.40 EVROPSKI MAGAZIN, 14.10 ČRNO BELI ČASI, 14.25 DIAGONALE, 15.00 MARGARETE STEIFF, NEMŠ. FILM, 16.30 ŠPORT ŠPAS, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 ZDAJ!, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: ZORAN LEMAJIĆ, 20.00 HOROVO OKO: SFINGA, STRAŽARKA OBZORJA, BRAZ. DOK. ODD., 20.50 BRAM IN ALICE, AM. NAD., 21.10 POJOČI DETEKTIV, AM. FILM, 22.55 POT V KOKTEBEL, RUSKI FILM, 0.40 DEADWOOD, AM. NAD., 1.40 INFOKANAL * * * SOBOTA, 01.03.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 ABSALONOVA SKRIVNOST, DANSKA NAD., 13.55 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 14.25 ŽAREK V TEMI, NEMŠ. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZA ZADNJIM VOGALOM, HUM. NAN., 21.00 DERREN BROWN -KORENČEK ALI PALICA, ANG. ZAB. ODD., 21.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 RIM, AM. NAD., 0.25 PES UBIJALEC, AM. FILM, 1.50 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL SOBOTA, 01.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.35 SKOZI ČAS, 7.45 PRIMORSKI MOZAIK, 8.15 VROČI STOL, 9.15 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 9.50 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 12.30 ŠTUDENTSKA, 12.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 13.55 NOGOMET, KOPER -MARIBOR, 16.00 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 18.00 SP V SMUČARSKIH TEKIH: SPRINT (M IN Ž), 19.00 POLETJE V BOŽAKOVEM, DOK. FILM, 20.00 NICHOLAS NICKLEBY, AM. FILM, 22.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.05 SOBOTNO POPOLDNE, 1.20 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 2.05 PROSTI RADIKALI, ŠVIC.-AVST.-NEMŠ. FILM, 4.05 INFOKANAL * * * NEDELJA, 02.03.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.20 INTERVJU, 22.10 ARS 360, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 KRVAVA POROKA, FRANC. FILM, 0.35 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL NEDELJA, 02.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.15 SKOZI ČAS, 7.25 MED VALOVI, 7.55 GLOBUS, 8.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.25 SP V SMUČARSKIH TEKIH, 10.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 13.40 SPOKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 15.30 TEKMA ANGLEŠKE LIGE: BOLTON -LIVERPOOL, 17.20 ZDAJ!, 17.45 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 18.15 ŠPORT, 20.00 MICHAEL PALIN V NOVI EVROPI, ANG. DOK. SER., 20.55 VZGOJA SRCA, FRANC. NAD., 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.25 NA UTRIP SRCA: ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008), 23.50 NAVIHANKA, ODLOMKI IZ BALETA, 0.30 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 03.03.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 QUEEN MARY 2, FRANC. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.10 KOŽA, DLAKA, PERJE: DVONOŽCI, DOK. NAN., 16.15 AFNA FRIKI: OGROŽENE ŽIVALSKE VRSTE, IGR.-DOK. NAN., 16.40 HOTEL OBMORČEK: ROBOTI, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 V MORSKIH GLOBINAH, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VROČI STOL, 21.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.20 V MORSKIH GLOBINAH, PON., 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 03.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.25 SOBOTNO POPOLDNE, 15.15 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.40 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 16.30 OSMI DAN, 17.00 ARS 360, 17.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.40 EVROPA.SI, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 18.55 DR. WHO, IGR. NAN., 19.35 HARMONIJE EVROPE: ANGLIJA, 20.00 ONKRAJ, FRANC. DOK. FILM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.50 IGRA RESNICE, ŠPANSKI FILM, 0.20 INFOKANAL * * * TOREK, 04.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 NA POTEP PO SPOMINU, 9.35 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 V MORSKIH GLOBINAH, ANG. POLJ. SER., 12.00 INTERVJU: KATARINA KRESAL, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: ATLANTIDA, RIS., 16.10 MEDVEDKI: POLETNO SREČANJE, ČEŠKA DOK. NAN., 16.20 ZOJA KAJETO: SAMI IZDAJALCI, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: MITJA, DOK. ODD., 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 SEVANJA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 IRAN: ZAKLAD MUL, FRANC. DOK. ODD., 23.55 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM, PON., 0.20 OSNOVNA ŠOLA, ČEŠKI FILM, 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL TOREK, 04.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 13.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.45 STUDIO CITY, 14.45 RESNIČNA RESNIČNOST, 15.15 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.45 IZVIR(N)I, 16.15 MOSTOVI – HIDAK, 16.45 GLASNIK, 17.15 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 19.00 NAŠI BALETNI UMETNIKI -VLASTO DEDOVIČ, 20.05 MUZIKAJETO: INDIJA, IGR.-IZOBR. MLAD. SER., 20.40 GLOBUS, 21.10 GAUDIJEVE SENCE, ŠPANSKI DOK. FILM, 22.05 SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL?, BOSANSKI FILM, 23.55 JASNOVIDKA, AM. NAD., 0.45 INFOKANAL * * * SREDA, 05.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 KNJIGA MENE BRIGA, 10.50 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.15 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: MITJA, DOK. ODD., 11.45 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008), 11.45 GALERIJA OPERNIH ZNAČAJEV: PREMETENKE IN ZASLEPLJENCI, 12.15 NAVIHANKA, ODLOMKI IZ BALETA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.30 OPUS, 13.55 SEVANJA, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 16.40 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 TERSKE DOLINE IN GORE, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 TEMNO MODRI SVET, ČEŠKI FILM, 21.45 PRVI IN DRUGI, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.15 OMIZJE, 0.30 TERSKE DOLINE IN GORE, DOK. ODD., 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL SREDA, 05.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.20 HRI-BAR, 13.25 ZA ZADNJIM VOGALOM, HUM. NAN., 15.00 SP V SMUČARSKIH TEKIH, 16.55 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 ČRNO BELI ČASI, 18.20 DIAGONALE, 18.55 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA ŠKRABEC, 19.55 ROKOMET, CIMOS KOPER -TRIMO, 21.30 LILI NOVY -PESNICA DVEH SVETOV, OB 50. OBLETNICI SMRTI PESNICE LILI NOVY, IGR. DOK. ODD., 22.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.00 SMRTONOSNI CILJI, ANG. NAN., 0.45 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 06.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 NOVI JUTRI, ANG. NAD., 10.45 TERSKE DOLINE IN GORE, DOK. ODD., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 MOJ ZOB STRAHOPETEC, IGR. FILM EBU IZ KOREJE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PO STOPINJAH OSAME BIN LADNA, AM. DOK. SER., 20.45 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 IGRA MOČI 11011 BERLIN, NEMŠKI TV FILM, 1.00 DUHOVNI UTRIP, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL ČETRTEK, 06.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.55 POLETJE V BOŽAKOVEM, DOK. FILM, 15.40 GLOBUS, 16.15 MICHAEL PALIN V NOVI EVROPI, ANG. DOK. SER., 17.10 PRVI IN DRUGI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 POMAGAJMO SI, 18.35 EVROPSKI MAGAZIN, 19.10 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.00 ISTANBULSKA KUHINJA, GRŠKO-TURŠKI FILM, 21.45 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 22.25 JOHNNY ZOBOTREBEC, IT. FILM, 0.15 NESREČNI DOGODKI, DANSKI FILM Državna slovenska samouprava razpisuje delovno mesto FINANČNEGA REFERENTA. Pogoji: • ustrezna strokovna izobrazba, • samostojno opravljanje dela, • prednost je znanje slovenskega jezika. Informacije: Martin Ropoš, predsednik, tel.: 06-30/2379-164 Az Országos Szlovén Önkormányzat felvételt hirdet PÉNZÜGYI ELŐADÓI munkakör betöltésére. Követelmények: • szakirányú végzettség, • önálló munkavégzés, • szlovén nyelvtudás előny. Érdeklődni lehet: Ropos Márton elnöknél a 06-30/2379-164 telefonszámon. SMEJ JE POU ZDRAVJA Sinek spitava »Mama, zakoj so snéje oblečene v bejlo?« Mati etak: »Znaš, sinek, tou pa zatou, ka bejli snejin gvant naznanüvle, ka sneja eške nedužna gé.« Sinek pita eške očo: »Ati, zakoj so snéje oblečene v bejlo?« Ati je pa etak raztolmačo: »Znaš, sinek, tou pa zatou, ka so vsi mašini v künji bejle farbe.« Vküper spita Policaj pa gasilec spita vküper v hotelskoj sobi. Prvi zapovej, naj ga zbidijo v petoj vöri zazranka. V kmici namesto svoje policijske uniforme obleče gasilsko. V kopalnici stoupi pred ogledalo pa se razčemeri: »Te zaletejni portaš je namesto mene gori zbüdo gasilca!« Posilo jo je Ženska na policiji prijavi posilstvo (erőszak). »Ka nam leko povejte od človeka, šteri vas je posilo?« »Prepričana sam, ka je bijo nikši manjasti Vogrin.« »Kak tou vejte? Ste ga spoznali po guči?« pita policaj. »Nej, nej! Vej je ranč rejči nej spregučo, pouleg toga sam pa mogla vse sama napraviti, ka je trbelo.« Traktor »Pištak, zakoj te je pondejlek nej bilou v šoulo?« pita leranca. »Glij te, gda sam se odpravlo v šoulo, je traktor povozo babico,« odgovarja Pištak. »Ka pa v torek?« »Gnako, napauto sam se v šoulo, te je pa traktor povozo atina.« »Pa v srejdo?« »Te je povozo mamo.« »Srmaček mali, ka boš pa zdaj delo sam na tom svejti?« pita leranca. »Eške dale mo vozo traktor,« pravi Pištak. Zamüdo je Školnik: »Pištak, zakoj si včera zamüdo v šoulo?« Pištak: »Kravo sam pelo k biki.« Školnik: »Zakoj je pa tou nej opravo tvoj oča?« Pištak: »Tüdi sam sam tak premišlavo, ali se mi je vidlo, ka je za takšo delo bole kredi bik.« M.R. Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: ČASOPIS tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, SLOVENCEV NA MADŽARSKEM porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 narodne in etnične manjšine na Madžarskem. SWIFT koda: OTPVHUHB