Izhaja 1. in 16. vsakega mesca in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo leto . 2 fl. „pol „ . 1 fl. „ '/4 » • — fl. 50 k. Brez poštnine in pošiljanja 1 fl. 80 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 8 k. SLOVENSKI Podučiven list za slovensko ljudstvo. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne prijemajo. Oznanila se prijemljejo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Stv. 8. Y Mariboru 1. maja 1867. Tečaj I. Nekaj za vsakdanjo rabo. li e „Kak ov hitro je more nihče s II. postava prav razglašena, se tem izgovarjati, da mu ni znana"; tako Veleva 2. §. občnega državljanskega zakonika, to je knjige, ktera določuje kake (privatne) pravice in dolžnosti imajo prebivavci naše države eden do drugega. Ta postava je že sama na sebi čisto jasna, in ne zdi se nam, da bi kteri naših bravcev tirjal, naj mu jo natančneje razlagamo. Na prvi pogled si jo tudi umel. V krogih, kjer se je ta postava izdelala, je trpelo sicer malo več, t j. polnih 42 let, predno se je njeni pravi pomen dobro umel. Dobil je namreč zakonik, na čegar čelu tako rekoč gori navedeni § stoji, svojo postavno veljavo že leta 1811, v domačem jeziku pa se razglasil Slovencem še le leta 1853. Kdo pa bi si upal trditi, da je postava, ki je oklicana le v ptujem jeziku, tudi „prav razglašena" V Konečno je tudi vlada to spoznala. Kaj pa da jo je moralo na to še le opomniti viharno leto 1848 z mogočnim svojim gibanjem. Odkler pa je vlada to spoznala, jej v tej zadevi nimamo skoraj nič očitati. Po vrsti smo dobili slovenske prestave menjične, kazenske postave, občnega državljanskega zakonika, rudarske in še veliko več drugih postav. Radi bi bili rekli, da so prišle te postave „na s vi ti o"; toda pero ni htelo ubogati, kakor da bi bilo vedelo, da še toliko in toliko teh prestav trohni v zalogah in kletih državne tiskarnice na Dunaju, po deželi pa so redki, kakor parski groši. Leta 1853 je izišlo jugoslovansko pravoznan-sko besedstvo, to je zbirka v pravosodju navadnih in potrebnih besedi v nemškem, hrovaškem, srbskem in slovenskem jeziku. Daudanašnji se razglašajo vse postave, veče in manje, tudi v vseh posameznih deželnih jezikih, in deželne oblastnije tistih dežel, kjer Slovenci združeni prebivajo, izda-vajo posebne slovenske deželno -vladi ne liste. Tako se časti naš jezik pri izdavanju postav. Ali kaj pa te postave same, kaj vladini ukazi in uradniški izreki pravijo o slovenskem jeziku in njegovej rabi v pravnih zadevah? Iz starejih postav je v tem ozira malo veselega povedati. Ne upamo si reči, da je bilo znamenje napredka k boljemu, če se je sem ter tje uradnijam (gosposki) zapove-dalo, da morajo s trdimi Slovenci govoriti slovenski. Kajti hitro bi se našla zvita buča med našimi bravci, ki bi nam govorila: Take ukaze bi si bila vlada pač lahko prihranila:| če se govori z Nemcem nemški, s Francozom francoski, čel drugega ne zna, kako se hoče pač govoriti s Slovencem kakor slovenski, čc se sploh ž njim govoriti hoče! In ne dalo bi se na to drugega odgovoriti, kakor: Res je taka! Nekoliko bolje je že bilo, ko se je v redu kazenske pravde in v naredbi pravosodnega ministerstva od 17. februarja 1862 reklo, da se morajo vsaj odločni deli izpovedeb obdolženca ali priče v slovenskem jeziku v zapisnike (protokole) staviti; dasiravno tudi to še d<\vno davno ne vstreza vsem tirjatvam ravnopravnosti in dobrega pravosodja. Važneje že je, kar veleva 4. oddelek gori omenjene na-redbe od 17. februarja 1862 rekoč: „4. Morajo sodnije, ki spadajo pod graško in tržaško višo sodnijo, vloge, ki se po d ajaj o v slov enske m jeziku, sprejemati in kolikor mogoče slovenskim strankam izdajati odloke ali rešitve čez to tudi v slovenskem jeziku." smo si prihranili za nahajali v državnem listu, ni se ti poslala ja zunajno celo ne ¡Ko bi ne bile besedice „kolikor mogoče" vratic odprle urad-jnikovej tožljivosti in samovolji, smeli bi s to naredbo celo ] zadovoljni biti. Naj važneje in res veljavno pa konec. Ni to sicer postava, ki bi jo zakoniku ali v kakem deželno-vladinem na dom, niti se pripenjala na vogle; dosega vseh slovenskih krajin. Okrožnica je le, ktero je poslala deželna vlada kranjska do okrajnih predstojnikov, da se imajo po njej ravnati. Pa naj nas nikar ne moti niti pohlevna oblika, niti ozke meje. Le to naj nam bode pred očmi, da vlada uraduje pod cesarjem, ki nam je že tolikokrat obljubit ravnopravnost in da se tudi vlada sama včasi rada kinča s svobodo in enakopravnim perjem ; da mora toraj v tej okrožnici biti izrečeno načelo, načelo, ki velja vsem Slovencem. Tudi nad ponižno obliko se ne bomo krčili, saj naui ne gre za lupino, ampak za jedro. To pa je dobro. Okrožnica se glasi: Kar se tiče jezika, mora se željam sloven- ske ga 1 j u d s t v a, kar je največ mogoče pravica skazovati. Kar kan celi ji k do v slovenskem j e-z i k u p o d a, to s emu mora J udi v slovenskem jeziku od gosposke rešiti. Če se ljudem kaj natisnjenega (d rukaneg a) pošlje, mora se tisti tisek rabiti, ki je slovenski narejen. V zapisnike (protokole)naj se to, kar se slovensko pove, tudi slovensko zapiše. Sploh naj bo uradnikom resna skrb, da se popolnoma nauče slo v enskega j ezi k a ne le v besedi, temveč tudi v pisanju. To prvič čitajočim prišle so nam neke besede prvega našega pesnika Vodnika na misel, ktere svojim bravcem v malo predrugačenej obliki tu na srce pokladamo : Olej vlada vendar le nekaj ti ponudi, — le jemati od nje ne zamud i ! Videli smo zdaj našo pravico na papirju. Kako pa kaj v djanju?" Ljubi bravec, prihodnjič ti podamo palico v roke in te vzamemo pod pazduho. Podala se bova na pot, obiskati hočeva slovenskega kmeta v mirnej vasi, da vidiva, kako on spoštuje svoj jezik, spremila ga bova v cesarske pisarnice ter tam uradnikom malo čez rame pogledava; vstavili se hočeva pri naših bilježnikih (notarijih) in pravdosrednikih (advokatih) ; morebiti na tej poti tudi srečava briča in srenj-skega služabnika ter jima pri tej priliki pogledava v njihove torbice. Med tem pa si dobro v glavo in srce vtisni gori navedene pravice in zbriši si oči, daboš videl, sodil in modroval sam. Šolske stvari. Spisal Franjo čeli, Strmski. Nam Stovencem je treba omike in izobraženja, da se vseh ustavnih pravic in svoboščin državljanov udeležimo, pa tudi dolžnosti in naloge ustavnih državljanov zvesto spol-nujemo. Da se pa Slovenci bolj in bolj omikamo in izobražujemo, treba nam je boljših šolskih naprav. Najvažniše naprave v vsaki državi pa so ljudske šole, ker največi del ljudstva ne pride nikoli v više šole, toraj toliko zna, kolikor se je naučil v ljudskej šoli. Šole na Slovenskem Štajerju pa niso takošne, kakoršne bi morale biti. — Biti bi morale : a) postavljene na narodni podlagi, t. j. pri nas celo slovenske. Pojdimo k Nemcem, Vlahom, Madjarom, Rusom in kamorkoli hočemo, povsod bomo našli, da se otroci le v tistem jeziku podučujejo, kojega so se od svoje ljube mamke naučili. Zakaj bi moralo pri nas drugače biti? Kako abotni so tedaj nekteri stariši, da silijo po nemščini! Takošni sta-riši pač ne poznajo šole presvetega namena: izrejati otroke v bogaboječe kristjane, zveste državljane in čvrste 'narodnjake. Čujte kaj pravijo pokojni škof Slomšek o ponemče-vanju slovenskih šol: „Vaši otroci vas bodo po nemško kleli, vi pa bote po slovensko solze točili." Zapomnite si besede tega velikega škofa, kojega ime je zapisano v zlatih knjigah slovanskih prvakov in kojega ime bo slovelo tako dolgo, dokler bode svet stal. Ali pa imamo tudi mi pravico tirjati, da se naši otroci podučujejo po ljudskih šolah le v maternem jeziku ? Ne le pravico, ampak celo dolžnost; kajti, to tirja od nas sam večni Bog, ki je nam jezik ali govor dal. On sam pravi: „Človek pomagaj si in ti bom pomagal." To tirja od nas sveta rimska katoljška crkev in sicer zato, ker smo njeni udje, ker smo rimsko-katoljški kristjani, kajti ona zapoveduje svojim duhovnom razkladati besedo božjo le v tistem jeziku, kterega narod govori. Tudi nas svetne učitelje jemlje sveta naša mati crkev v misel, ktera pravi: „Učitelji! voditenadepolno mladež po rožicah narodnega polja. O kak lep poklic — kaka sladka beseda! To tirja od nas naša majka Slava, ki ima svoje veje od Jadra do Balta, od beloglavnih snežnih planin noter do kitajskih zidin. To tirja od nas pre-svitli cesar, ki nam je pravice enakopravnosti v vseh državnih rečeh s svojo lastno roko podpisal, tedaj tudi enakopravnost slovenskega jezika po šolah in uradnijah. ine, naše Ljudje, ki silijo po tujščini, so izdajavci svoje domovi svojega naroda in svoje narodnosti. Ni zadosti, da so m ljudske šole samo narodske, treba je, da so b) praktične, t. j. da bodo učile za vsakdanje življenje potrebne reči. Čujte, kaj Latinec pravi: „Non scholae, sed vitae disci-mus.1* (Ne za šolo, nego za življenje se učimo.) Na to so prejšne naše šole celo pozabile. Le brati, pisati, nemškovati in nekaj računiti je bilo vse, kar so se otroci učili. Od poljedelstva, živino-, sadje- in vinoreje ni ne bilo niti duha, niti sluha, če ravno je visoka vlada zmirom silila na to, da se kmetijstvo bolj in bolj povzdigne. Kaj pa se je v tem oziru zgodilo? Malo več — ko nič. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske stvari. Trsozuaiistvo. (Dalje.) b) Listje spada med naj imenitnejše organe, je mati in rejnica očes in grozdja, ker ga varuje, ohranjuje, in pomaga k razvitju za prihodno leto. Tudi korenje pošilja listju sirove soke iz zemlje po deblu in vejicah, da se tam prekuhajo) ker so znotrajni deli neštevilne sesavke, sočne in zračne cevkice), ter požlahtnjene nazaj za živež pošlje, da trta raste in se razprostira. Če je pa korenje v mokri zemlji, preobilo vode popiva, listje pa postane bolno, žolto in odpada, potem pa še korenin je sprhne in trs vmre. Preiskuje se list na nasprotni strani grozdja ali kremplja, ktero je naj bolj popolno; pregleda se po vrsti: i. listna plošča, ki je «) plana ali n ep lana; gornja plat je večidel gladka, svetla, bolj zatemnelo zelena in previdena z nešteviluimi, nevidljivimi ljuknjicami, skoz ktere se izpuhteva mnogo nerabljivih sokov; spodnja je bolj neplana, žilnata, ki sesa po mnogih odprtninah sem ter tje razsejanih gaznate delce posebno ponoči in spomladi kakor roso, dež, zemljini sopuh i. t. d. Hlapi pa posebno meseca avgusta v vročini. /i) naga ali gola, če nikder ni kakih lascev ali ščetinic, 7) ščetin as t a, če so samo spodnje žilice lasaste ali ščeti-naste, opisi. §. Ptuj. Postava o zastopu okrajnem je osnovana, kor je znano, na načelu ali vodilni misli zastopanja ali zagovarjanja pravic izvirajočih iz premoženja po davkih izkazanega, t. j. zastopanja zajmov (Interessenvertretung). Kako so pa tožbe imenovane postave opravičene in kako grozna nejednakost pravic je po ti postavi vstvarjena naj kaže tale izgled. Ptujski okraj šteje 45.000 prebivavcev, ki so porazdeljeni v jedno mesto (Ptuj), jeden trg (Gora) in v 76 kmečkih srenj ter voli v štirih skupinah 40 zastopnikov v zastopništvo. Ves predpisan iznesek neposrednega davka brez vojne priplače v Ptujskem okraju je iznašal 1. 1866 nekoliko črez 100.000 goldinarjev. — Od tega plačuje: I. skupina velikih posestnikov, ki šteje 57 udov 9052 gold. II. skupina velikih obrtnikov, ki šteje 32 udov 3862 gold. III. skupina, mesto in trg . . . . 7506 gold. IV. skupina kmečkih srenj .... 80000 gold. kterih skupin ima vsaka jednako število namreč 10 zastopnikov voliti. Akoravno pa potem takem prve tri skupine vkup komaj le četerti del, kmečke srenje pa druge tri dele davkov plačujejo, volijo vendar v okrajno zastopništvo 30 zastopnikov, ali če 32 plačevavcev davka II. skupine z 3862 gold. davka Pa vsaj vemo, da je tem gospodom le šlo za to, kako bi se na škodo narodnega življa ponemčenim mestjanom vkljub njihove ogromne manjšine pripravila premoč črez kmečke prebivavce, slasti ker je naravno, da se prve tri skupine večidel iz glavnega mesta v okraju dopolnujejo. Vendar pa še nezadovoljni s temi prednostmi vidimo kako se ti mestni prebivavci sem pa tam še tudi v volitve kmečkih srenj vtikajo, se jim za varhe in vodnike vrivajo in jih strahujejo. Glej Maribor, Slov. Bistrica, Brežce i. t. d. Pri nas je ta lep posel na se vzela neka združba, kteri gosp. dr. Franc Strafella načelnje, in ki je brez vsega obzira prostim kmečkim volivcem volivne listike po bričih in pisar-ničnih strežajih dala vzeti in jim druge vsiliti. In tako se je napravila izvolitev, ki se s pravo voljo volivcev čisto nič ne zlaga ter se je zgodilo, da v našem okrajnem zastopništvu sedi iz samega Ptujskega mesta 25 zastopnikov med tem, ko je narodna stranka iz zastopništva popolnoma izrinjena. Da od tega okrajnega zastopništva, ki bi se prav za prav le zastopništvo Ptujskega mesta imenovati imelo, mi nimamo dosti kaj pričakovati — je očevidno. Ljutomer, 14. apr. = Včera je bila pri nas vroča bitva. Volili smo si namreč odbornike v okrajno zastopništvo in ker so se nasprotniki naši hoteli maščevati za 21. januar, nismo sprva imeli dosti upanja zmagati, stali smo si namreč 10 proti 20. Možički nasprotni so si bili zmage že tako gotovi, da so nas že po redu zasmehovali. Ali znana voj-skovodjeva spretnost je nadomestila 7 mož razcepivša nasprotno stranko in Sadova je bila za nje napravljena. Zma-smo. Gosp. dr. P1 o j je predsednik. Tudi gosp. faj-odboru. Živili Slovenci! slov. Bistrice. Dragi „Slovenski nekoliko vrstic iz našega kraja zrnju, t. j. o pšenici in o zrnju sploh. V naših srednjih Pohorskih krajih si mali kmet lehko za 25—50 fl., vekši pa za 100—200 goldinarjev vsako leto pšenice pridela. Marsikteri kmet jo vendar prej poženje ko je celo dozorela; dobi zatoraj slabo zrnje in ga težko ali celo po slabi ceni prodava. Nekteri zlagajo mokro v kozolce ali ostrve, takim se pšenica mnogokrat začne cimiti ali strohni s slamo vred. Tako se ne sme delati! — Nekteri sejejo zlo slabo zrnje, zato je pa tudi na taki njivi več videti dračja, kot pšenice; taka pšenica se skoraj ne more celo izčistiti in da ostudno in nezdravo moko. Posebno bi zato vsaki moral nato gledati, da se seje dobro dozor-jeno in čisto zrnje, in če bi pri vsem tem še vendar dračje med njim rastlo, ga mora o pravem času izpleti, stroški se mu gotovo vsikdar povrnejo. Pšenica bi se morala sejati v ilovnato težko zemljo, v ti naj bolj obrodi in stari pregovor že pravi: „Pšenico sejaj v blato, bo dala zlato." — Kmeti kteri imate mnogo zrnja ne pozabite, da ga večkrat dobro z vejačo (Windmühle) prevetrite. Zrnje pa, ktero si v skrinjah ali sodih hranujete, bi morali posebno prej dobro izčistiti; kake kaplje p etrolej a med zrnje spustiti ali v škrinjo malo borovega lesa nadevati. Kteri tako stori se nima bati, da bi mu žitni molji v zrnje došli. Kteri hoče svoje zrnje dobro ohraniti in dobro prodati ali dobre moke iz njega dobiti mora ga dobro snažiti, kteri pa to storiti noče, ne sme pričakovati ne dobre cene, ne lepe okusne moke. Mlinar pri vsem svojem trudu iz slabega nečistega zrnja ne more lepe in okusne moke napraviti, kdor okrajno! toraj slabo, nesnažno zrnje v mlin pripelje, ne sme kriviti ¡mlinarja, ampak samega sebe, če je slab neokusen . n sicer s pro-zlo nevarno vendar, ako gali mešter dr. K 1 e m č i č je v Iz gornje Loznice blizo Gospodar" ! Spet ti pišem in zdaj o naj imenitnejšem si ravno toliko zastopnikov voli kolikor 40000 prebivavcev i»ač vsa-eželnega v kmečkih srenjah z 80000 gold. davka, tako je kemu jasna „modrost in pravičnost'' zbora, ki je to postavo napravil. — kruh. Lovro Stepišnik, posestnik in mlinar v gornji Loznici. Novičar iz domačih in ptiijih krajev. — Slovanski bistrejše glave, bramba pravic narod ima res žalostno osodo, ki mu naj naj blagejša srca jemlje ravno takrat, ko jih ______r njegovih naj težje pogreša. Vzela je nam sopet nemila smrt takega junaškega branitelja naših pravic. Julius žl. D el piny, lastnik na Dunaju izhajajočega federalističnega lista „Zukunft" je vmrl 17. aprila po dolgi bolezni v 38. letu starosti. Rajni je bil bistra glava, blago srce in neutrudljivo delaven na polju časnikarstva branečega pravice slovanske. „Ost und West", „Politik", „Narodni Listy" in zadnji čas njegov časnik „Zukunft" hranujejo v svojih Aredalih dela njegovega bistrega urna in spretnega peresa. Leta 1863 za Schmerlingovega posilstva je tudi njega zadela težka osoda, ki takrat pod krinko kulturino preganjala federalistične časnikarje, bil je namreč zavolj te svoje delavnosti obsojen v ječo, kar mu je zdravje podkopalo tako, da se od te dobe ni več krepkega čutil, in tako je padel tudi on ko žrtva svojega prepričanja v prezgodnji grob. Večen spominj tedaj manom mučenikovim za resnico in pravico. — Ruska vlada je prodala svoje severo-amerikanske dežele vladi severo-amerikanskili zveznih držav za 7 milionov dolarjev, ktera cena prodanim deželam ni primerna. Iz tega sklepajo, da so še kake druge obljube s to prodajo v zvezi, ki se morda vzhodnega pitanja tičejo. — V broju 60. „Moskve" beremo: „Slovanskemu oddelku prihodnje ruske etnografične izložbe prispeli so zadnji čas sledeči predmeti: Črnogorski knez Nikola je poslal^ bogato, praznično obleko možko, kakoršna se nosi v Črnogori, vdova knezinja Darinka je poslala dva ženska kostima (obleki) prazničen in vsakdanj; cetinski arhimandrit Nik. Dučič dva bokelska kostima. Po pripomoči g. Rajevskega dospele so tudi graničarske obleke. Razun tega iz Ljubljane, Zagreba, Prage i. t. d." — Tudi iz Koroške je poslal Matija Majer, župnik, obleki Ziljana in Ziljanke. ■— Žal nam je, da ne moremo svojim bravcem na tanko povedati, kaj je kdo poslal iz Ljubljane. — 3. maja bode došla cesarska Ruska rodovina z veliko slovesnostjo v Moskvo k razstavi. — V Belgradu se je 21. aprila praznovala obletnica po-dignenja Srbov proti Turkom leta 1815. Zvečer so kneza Mihaela počastili z veliko baklado. — Srbski knez Mihael je podaril bašu Belgraške trdnjave 40000 pijastrov in turškim trdnjavskim vojakom mesečno plačilo. — Kakor se kaže je med Francozom in Prusom vojska gotova; druge vlade si prizadevajo, kar jim je mogoče, da bi se prepir poravnal ali, kakor se vidi, brez vspeha. Napoleon in Bismark se zlo na vojsko pripravljata in prijatelje iščeta. Na ktero stran se naša Avstrija nagne, se še ne ve. — (Francozi o Nemcih.) Pariški časnik „France" o Nemcih takole piše: Zdaj ko je nemška zveza razdrta, je dobila vsaka država svojo svobodo in samoupravo nazaj. Ta resnica je jasna kot beli dan ali nekteri nimajo razuma za njo, ker nemškim pisateljem in državnikom posebno dve reči um slepite in te ste ča s t il ako m n os t in ošabnost. — Telegram iz Newjork-a pravi, da so meksikanski liberalci že vzeli mesto P nebi o, ktero edino so še zdaj cesarski imeli in da je general liberalcev vse vjete častnike (oficire) ob glave djal. Po takih glasih se zlo skrbi za cesarja Maksa, o kterem se celo nič ne čnje. — Državni zbor je 20. maja sklican. — Ogersko kronanje je odločeno na 26. maja. — Na mesto dosedajnega cesarskega namestnika na Kranjskem, barona Bacha, ki je prestavljen v Trst, pride za deželnega predsednika gospod Sigmund Konrad žl. Eybisfeld. Upamo, da bode novi deželni poglavar narodu pravičen. Vsaj smo iz čisto zanesljivega vira čuli, da se je že v mladosti marljivo učil sfovenskcga in tudi češkega jezika. Učitelj bil mu je znani slovničar Murko. — Kakor se čuje, bo prof. K lun res svojo službo izgubil, ker je prijel poslanstvo vLjubljani. To bi bil liberalizem nemški! — Na Dunaju bo začel izhajati mesca maja novi političen časnik: „Slavjanska Zarja." Došel bo vsakih 14 dni enkrat in veljal 6 gold. na leto; zastopal bo slovanske interese v Avstriji. — Centralna vojaška komisija na Dunaju je statistično sostavila, da smo pri vojski leta 1866 sledeča števila vojakov izgubili. Mrtvi so : 3 generali, 29 štabskih in 392 viših častnikov (oficirjev) in 36,472 drugih vojakov; ranjenih je bilo 10 generalov, 53 štabskih in 1084 viših častnikov in 40,739 drugih vojakov. — V vseh Avstrijanskih denarnih kovnicah seje leta 1866 izkovalo srebernega denarja 6.456,558 fl. 50 kr., mednega (kufernega) 27,187 fi., tedaj skupaj 6.483,746 11. 50 kr; zvun tega se še je izkovalo 550,837 tako imenovanih levantinskih tolarjev (staro kovanje s podobo Marije Terezije po 2 fl. v srebru) in 8463 četvero vrstni h in 887,596 prostih cesarskih zlatov. — Vlada je sklenila z družbo južne železnice 13. aprila , pogodbo, vsled ktere družba ni le dobila veliko pravic, ampak se tudi odvezala marsiktere dolžnosti. Med drugim jej ne bode treba napravljati železnice med Ptujem in Mariborom. Res očetovska skrb; toda ne za našo deželo, ampak za ptuje društvo ! — Kataster na Kranjskem se bode pregledal in zemljiščini pridelki na novo cenili. — Iz Celovca došlo nam žalostno oznanilo, da mora „Slovenec", hrabri in nevstrašljivi zagovornik naših pravic, začasno nehati. Ni bilo našim nasprotnikom dovolj, da mu grozi cela gruča tiskarnih pravd; s sredstvi, kterih sicer do zdaj še nihče ni očitno izrekel, ktere si pa lahko misliti moremo, izneverili so „Slovencu" dosedanjega tiskarja njegovega, kteri je lastniku naznanil, da hoče tisek k večemu še do 1. maja oskrbovati. Dasiravno po takem ravnanju „Slovencev" glas za nekoliko časa vtihne, smo si svesti, da ga v kratkem — na sramoto nasprotnikov — zopet slišimo še krepkejega in čvrstejega. Bog daj ! -— Maribor. Mnogim naših čitateljev morda še ni znano, da tukaj biva vrli podobar in kamnorezec Franc Teichmeister, rojen Siovenec in rodoljub. Dozdaj so se dopadle posebno podobe ss. Cirila i Metoda in oprsje Slomšekovo iz mavca vlite. Znan pa je tudi že v širjih krogih tako, da je celo v Gradec Necerov spominek delal. Ima pa tudi lepe nagrobne kamne na prodaj in se lahko v teh in tudi v drugih podobah za crkev in dom z dobro vestjo vsem priporoča. — V nedeljo 5. t. m. bode v Mariborski čitavnici beseda, pri kteri se bo tudi igrala Vilher-jeva šaloigra „Filosof." — Ruski cesar je poslal grčko-orientalski crkvi v Zagrebu erkvene obleke, ktere so više od 35000 fl. vredne, in jugoslovanski akademiji dve skrinji polni dragih knjig. — (Dobra letina.) Neki star in skušen lovec pravi, da je letos trikrat več klunjačev (šnefov), ko jih je druga leta bilo navadno, in trdi, da je to dobro znamenje, kajti ga skušnje učijo, da je vsikdar dobra letina bila, kedar je bilo mnogo klunjačev; posebno je vsikdar priraslo mnogo zrnja in dobrega vina. — Bog daj, da bi ta človek bi! pravi prorok, saj nam je dobre letine sila potrebno. liratkocasnlee. Grašek v škornjah. Dijaka prestopita šolsko postavo, obtožena dobita od učitelja kazen, da si morata kroglega graška v škornje nasuti in obuta edno uro daleko potovati. Drugi den se podasta na pot in ko kratek čas gresta, se vidi, da eden čisto lehko gre, drugi pa plantati začenja in se začne proti svojemu tovaršu tožiti, da ga že tako zlo noge bolijo, da skorej več stopati ne more. Prvi mu na to reče, da on čisto lehko gre; praša ga zato drugi: „Ali ti iiemaš kroglega graška v škornjah, kakor je nama zapovedano?" — „O, da!" reče prvi. „Kako pa je tedaj to, da tebe grašek ne tišči?" „O! to je celo jasno", mu odgovori prvi, „jaz sem grašek prav dobro skuhal, predno sem ga v škornje nasul." — Reseuje tiganjke v šestem listu: Mlinarji imajo bele klobuke, da se ž njimi pokrivajo. 3 S-4 O 3 d Tržna cena > JD V, a 'TS 28. aprila 1867. S fl. k. fl. 1 k. fl.¡ k. Pšenice vagan (drevenka) .... 6 _ 6 20 ~5 20 Rži ...... ; 4 65 4 70 4 Ječmena „ j_ 1 4;20 — Ovsa ...... 1 85 2 20 1 80 Turšice (kuruze) vagan .... 1 3 G5 3 80 3 20 Ajde 3 3 30 360 280 Prosa „ ... . l o 90 g1_ — lirompiija „ i 1¡66 2 50 1 15 Govedine funt ..... _ 21 — '22 — 21 Teletine ...... _ 24 _22 22 Svinjetine črstve funt .... !_ 24 _[24 — 24 Drv 30" trdih seženj (Klafter) . _ — 6 90 I 7 90 ,, 18 ,, ,, . . . , • 4 — I — ,, 30" mehkih „ . ;— — 51- 5 80 ., 18" ,, „ . Oglenja iz trdega lesa vagan 2 50. — _ — 50 _ _ 50 „ „mehkega,, ,, _ 40 —— ¡40 _ 40 Sena cent . . . . • 1 40 —¡90 1 10 Slame cent v šopah . 1 10 —'60 1 — „ ,, za steljo .... :— 90 — 50 90 Slanine (špeha) cent . . . ■ 1— _ 44- — Jajec, osem za 10 — — — /%žijo srebra 130.—. Harodno drž, posojilo 68.—■_ Tiskar Edaard Janžič v Mariboru.