Št. 14.
V Trstu, sabo ta 26. julija 1879.
Tečaj I
.Edinost* Uhaja T»ako drugo In četrto kntmtn ?*akega meseca
in velja za Trst tsp leto gl. 2 kr.— tunoj Trstu po pošti vse leto . 2 „ 40 , „ . polu leta , l . 20 • . . <"etrt . . —. 70 Za oznanila, kakor tudi za .poslanice" se plačuje za navadne tristopne vrste:
g kr. oe se tiska 1 krat 1 . . . n * krat 6 . , . „ 3 krat Zu veće črke po prostoru.
Posamezne številke se dobivajo po 7 kr. t tabakarnab * Trstu pri pošti, pod obokom tik Kalistror« hiše, na Belvcdem pri g. Bcrtolinu, V okolici: Na Opčinuh v loteriji, na Pro«rku pri g. Gorju p ti, v Bar-koli pri g. Ani Tnkau in t Bazovici pri Ani Tuš, v Mkednji pri Kr. Sancin M. Magdaleni *g. J. Ježu.
Naročnina in vsa pisma nuj se pošiljajo uredništvu v Trstu Via Ponte nuovo N.° 1— I08U.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
,V edinosti je moč".
Razmere delavcev v Trstu.
Vsaka druga stvar sc je v Trstu bolj ali manj rešila in zboljšala, le razmere domačih delavcev zaostale so, in se s hujšale mesto zboljšale. Da je stvar taka, pokazati hočemo na glavne uzroke, iz kterili prihaja vse zlo za domače delavce : Trgovci italijanske narodnosti, ali pa poitalijančeni Slovani in Nemci poslužujejo se zgolj laških delavcev ; posebno je pa to pri la-honih prvi namen, spraviti kolikor mogoče zalege iz bližnje Italije, in z njo krepiti svoj živelj in stranko, da bi tako ložej dosegli svoje naklepe s podvojeno propagando, ktero povsod ali očito ali tihotapno po svojem skrivnem načertn delajo, Oporekalo se nam bode, da se tergovec za politiko malo briga; toda poglejmo v mngacine, kjer komaj iz otročjih črevljev odrasli mlečnjaki, pod vodstvom svojih magacinerjev, perfidno izdajstvo proti Avstriji in njenim napravam širijo. Le malo je trgovcev, kteri bi imeli domače delavce v svojem magacinu, še mej Slovani se jih mnogo nahaja, kteri podpirajo proti splošni koristi in proti zdravim načelam lastnega naroda. Komunalni zavodi: gimnazija, realka in druge šole nimajo ničesa kar bi mlada srca navdušilo z' avstrijskim mišljenjem, in iz teh zavodov prihaja naj Teč agitatorjev za Italijo kteri neumorno pritiskajo na delavski stan v svojih službah.
Delavsko uprašanje stopilo je na dnevni red, še ko je bil nepozabljivi namestnik graf Stadion v Trstu, on je indirektno stvar tako rešil, da je bilo za čas njegovega Službovanja, domačim delavcem lahko vedno delo dobiti, ker je ptujce zadržava!, da niso domačim potrebnim, kruha pojeli.
Po nekterih trgovskih hišah so od magacinerja doli do zadnjega težaka vsi podaniki Italije, ti vabijo druge in jih pod-tikavajo v službe, in tako raste v Trstu revščina pri domačinih, Lahi pa pridno novce domu pošiljajo in tako škodo trgovini in državi narejajo. Nek bogat trgovec, ki ima državni tabak v svojem področji, imel je dosedaj same ptujce v delu, pa storili so vendar domači delovci in dognali to, da se je stvar spremenila. Zraven tega pa moramo še to omeniti in je splošna govorica, da je bil nja sin pri Garibaldiju,
in take protivnike podpira država?! Ubogi domači težaki, zgolj dosluženi vojaki pa brez dela ckol postopajo, otroci jim doma stradajo in prosijo kruha, inej tem ko Fur-lani dobro plačo vlečejo, da denar iz Avstriji odnašajo. Drugikrat je bilo razburjeno ljudstvo leta 1868 junja mesca, celo kerdelo delavcev se je vzdignilo in žugttlo Ftirlane zapoditi iz Trsta, ako sami ne gredo, pa policija po zapovedi takratnega namestnika Moringa, ni smela tako postopati, kakor bi bilo v korist države in stvar je ostala pri starem do danes.
Minoli teden pa se je zopet ponovilo to, kar se je v 25 letih dvakrat, da so domači delavci naskočili Fnrlane, ter tir-jali dela. Stvar se je nekako nengodno zasukala, za ubogega delavca se pač ne pobriga nihče, proti vsem pravičnim tir-jat vam, da bi delalo polovico ptujcev in ravno toliko domačih, delajo Furlani sami, domačini pa gladni gledajo, kako jim ptujci in prav nasprotniki Avstrije pred nosom košček kruha odvzamejo.
Večkrat smo se namenili si. visoki vladi stan domačih delavcev živo na srce položiti, da bi vzela v resni prevdarek stvar, kako bi se moralo zabranjevati vgnez-denje toliko ptujiga nasprotnega- elementa in v trditi obupno stanje domačih delavcev, zvestih podanikov in braniteljev Avstrije. Pred vsem bi sc moral dobiti „modus vi-venditt da bi trgovci in podjetniki v delo jemali domačine v prvi vrsti, in če primanjkuje teh, potem še le ptujce. Magistrat bi moral naj prvi potrebiti Augijev hlev, kajti v službi mestnih zavodov nahajamo zgoli ptujce, bodi si v šolah, v bolnišnici, v siromašnici, pri dacu noter do najnižje stopinje pometalcev mestnih ulic. Povsod je Lah prvi, domačin zadnji, ker ni dela za domačina, in ako prosi mu noče nibče kaj dati, poprime se zadnjega, to je tatvine! Le slabe razmere domačih delavcev so krive, da so ječe polne, družine razdjane, var nost negotova nravnost podkopana. Zraven pa je stvar v poštev vzeti, da utegne se vneti mej delavci nemir, iz kterega iz irajo slabi nasledki, še celo ubojstvo. Da pa bode prej ali slej stvar rešena, ktere se ne moramo izogniti, treba je uže zdaj temu v okom priti. Vsak nekoliko pameten človek sprevidi, da je prvi domačin, da Jemu gre prvo mesto v domači hiši, in potem še le
pride ptujic. V Trstu je pa stvar ravno narobej, Furlani imajo povsod prvo mesto, domačini pa še zadnjega ne. lleklo se bode da sme vsak gospodar vzeti delavce, ktere hoče on ; temu tudi mi pritrdimo, pa ker tak gospodar v Avstriji živi in se od nas domačinov bogati, sili ga užc naravni nagon, da podpira one, od kterih njemu blagostanje dohaja. Mej domačimi delavci vlada grozovita razburjenost, posvetujejo sc mej seboj, kako bi zamogli do tega priti, da bi se znebili ptujcev, povprašujejo sem ter tje znancc in prijatelje, ktfcro pot bi nastopili, da bi sc stvar uspešno rešila in zboljšalo njih stanje. Mnogo je nasvetov, mnogo predlogov, ali po našem prepričanju mora to le visoka vlada zdutno rešiti s tem, da vsakteremu ptujcu zabrani v na Hej deželi ostati, kteri ne mora dokazati, da se lehko eno leto brez vsega dela preživi, ali če nima kakega posebnega pooblastila ali dovoljenja. Švica je tudi gorata in revna dežela, pa postopa proti ptujcem jako strogo, bogatim je dovoljen prihod v deželo, kteri prinesejo denar; toda onim, kteri bi le Švicarjem kruh pojeli, ni dopuščeno, in to je modro, moralo bi tudi za Avstrijo veljati.
Upamo da bojo naše vrštice na višjem mestu našle posluh. V veliko čast in za-dovoljnost si bomo šteli, ako bode pomagano našim lastnim domačinom stem, da se predrugačijo razmere domačih delavcev v Trstu in se jim zboljša njih stanje, kar bode v korist tudi deržavi, kajti postavil se bode v Trstu trden jez proti vsaki konspiraciji in izdajskem početju ki so v novejih čaBih množe. Zatoraj kličemo v pravem časa slavni vladi: „dajte domačinom dela in in kruha, ptujcem pa pokažite pot čez mejo, — od kodar so prišli!* —
----C330 -
Tržaškim okoličanom!
Vsa Slovenija obrača oči na zvesto svojo jadransko stražo, zatoraj si moramo tržaški Slovenci, tudi zanaprej priskrbeti dobrih moči, ktere bojo nadaljevale našo borbo s svitliin mečem uma. V prvi vrsti zadeva to tržaško okolico, in namenili smo se danes, posebno na srce položiti vsacemu premožnemu okoličanu, kteri ima sina bistre glave v šolah, ki je zdaj na po-
Mitnicah doma, naj mu nc pretrda uka, ampak mu da priliko, začetkom prihodnjega šolskega leta učiti se više, bodisi v gimnaziji, ali realki ali v učiteljski pripravnici. Drngi rodoljubje po okolici pa imate važno nalogo, da prigovarjate vaše sosede, kteri imajo talentirane sinove, naj jih dalje v šolo pošiljajo, in ne gledajo na to, da si morajo pre ej s teškim delam kruh služiti. Tržaški okolici manjka domačih učenih rodoljubov in ti se morajo prirediti, drugače lahko propade. Dozdaj so narodnjaki, ki so v Trstu od drugod naseljeni, skrbeli za narodno probudenje, vzderževanje živahnega gibanja. Iludo se občuti pomanjkanje domače inteligence v okolici ob času volitev, ljudje raznih barv se ponujajo za kandidate, obetajo hribe in doline, trosijo denar, in prirejajo iz poštenega okoličana izdajalca domovine ter kvarijo ljudstvo! Ko bi pa okolica imela vse duhovnike, zdravnike, učitelje, odvetnike in uradnike tukaj rojene, ne zmanjkalo bi jej zagovornikov in voditeljev, uo upal bi se nikdo še misliti ne, da ga bo okolica v kak zbor volila, ker bi vsi lc svoje rojake čislali in vsakemu ptnj-cu bi bila pot zaperta.
Ko bi tržaška okolica svoje učenjake in razumnike imela, izvolili bi dobre poslance, kteri bi tudi nevstrašljivo tirjali, kar okolici gre, in hudo bičali vsako početje strankarstva in protivja zoper naše pravice in zdrava načela. Okoličani ne silite talentiranih vaših sinov, ko dovršijo II. ali 111. razred ljudske šole nositi mavto pri zidanji, da si prislužijo nektcrc solde, s kte-rimi za vogli ob nedeljah pridno igrajo, si tobak kupujejo in pušijo. Ako bi jih dalje v šolo pošiljali, živeli bi še dvakrat bolje in ložej, pomagali bi sebi, starišem in narodu ; tako pa ostanejo terpini vse svoje dni, mej slabo tovaršijo se navadijo vsake vrste hudobij in pijančevanja, kar pogrezuje v revščino cele družine. Duhovniki in učitelji, naj bolje poznajo prebrisane okoliške dečake, oni so v prvi vrsti poklicani, prigovarjati starišem, da naj pošljejo v višje šole take sinove. Oni lakho vestno dokažejo takemu očetu in materi, kako odgovornost bode tirjal Sodnik in narod od njih, da pustijo dobre talente svojih otrok pogubiti.
Okoličani, mnogokrat smo povdarjali, pomanjkanje domače inteligence, mnogokrat smo pismeno in ustmeno nagovarjali, naj daste svoje otroke Šolat, a danes v važnem času, ko sc dani našemu narodu, ponavljamo opomin, da po minolih počitnicah ne pozabite na svojo dolžnost; napredek in boljša prihodnost sc le sme pričakovati, ako se širi pri nas izobrazenje, ako si odgojimo učenih in zgovornih rodoljubov, kteri nam bodo postali brambovci, učeniki in do-brotuiki. — Oglejte sc po Slovenskem, — na Goriškem, na Kranjskem in Štajerskem ponaša se vsaka vas z nekterimi gospodi, ki so se v njoj rodili, in vsaka vas ima enega ali več dijakov v viših šolah, in mi, ki imamo razne šole tako blizo, mi okoličani bi gojili iz svoje mladine samo težake in hlapce?! Na noge rojaki — popravite
kmalu, kar ste dozdaj zanemarili in zanvi-dili! —
----
Dopisi.
V Hojami, 16. julija.
Ednajsta obletnica, ktero je praznovala naša čitalnica minolo nedeljo, bila je sijajna, vdeležilo se je obilo odlične gospode iz mesta. Poslopje je bilo s slovenskimi zastavami ozaljšano, in godba je svirala. Ves spored izvršil se je v redu in točno. G. Peršič je govoril prav jedernato, razvil pomen čitalnice, povdarjal nje ednajstletno obletnico. Konec govora sledili so „živio in slavo-klici" ! V večernem hladu se je občinstvo pred poslopjem posedlo, barvani lampijoni razsvetljevali so prostore. Umete-ljni ognji povzdignoli eo večer še posebno, in kaj lepa sta bila dva kolesa ko solnce, za kar gre čast gg. V. in W. Mladina pa je urnonožno plesala v dvorani do pozne ure, vse sc je vršilo v najlepšem redu.
Skedenj, 19 julija. Nesreča nikoli ne počiva.
Pod tem naslovam sim se namenil napisati sledeče verstice. Ni mnogo časa preteklo, od kar je poginilo več glav živine v naši vasi, in žalibog veči del takim, kterim je živina vse nih premoženje in podpora k zaslužku hrane, njim in njihovim mnogobrojnim družinam. Precej po nasreči, ki zadene tega ali druzega, se govori in sklepa, da je potrebno osnovati društvo med posestniki živine, s tem namenom, da kader bi nesreča zadela kterega društvenika, bi najdel pomoč pri društvu, tako da nebi trebalo beračit iti in nadlegovati ljudi za milodare ; dasiravno so namreč usmiljeni in radodarni, vendar vsak težko da forint za tako reč. Mnogo krat je tudi pomanjkanje, posebno o sedanjih časih. Kakor zgorej rečeno, se je večkrat o tem govorilo, pa brž ko si nesrečnik opomore naj si bo reven ali bolj premožen, na en ali drug način, ni več duha ne sluha v tej govorici. Po željah nekterih sos cdov, ki imajo stanovitne misli do tega namena, sem se potrudil, ta priprosti članek po svoji zmožnosti spisati, ter priporočim tem, ki ga čitajo, naj bi razodeli ta blagi namen vsem onim, ki imajo živino, ker le združenimi močmi bi zamogli polagoma dospeti do boljšega blagostanja, in tako si odverniti nadlogo eden drugemu. To pa se ra/.ume da brez stroškov nobena reč ne obstoji, pa saj bi bili majhni stroški; vsak voznik plača tako 6 fl, na leto magistratu za tlak, pa o taki nesreči magistrat nobenemu ne pomaga. Torej kobi v društvo nekoliko plačal, bil bi gotov, da mu društvo pomaga v utsreČi: ako pa bi bil toliko srečen, da ga nezgoda ne zadene, naj bo vesel, da pomaga svojemu bratu, kar vera od nas zahteva. Zatorej vi posestniki živine, ker ste že mnogokrat temu namenu pri-terdili in želite, da se spolni, tedaj zdra-
mite sc; ne čakajmo, dokler druga nesreča ne pride, zakajana na nikdar ne miruje. Začnimo ! *)
J. S. N.
*) Mi smo popolnoma vaših misli, hvale vredni je t« idfja; nko bodota Skedenjct tuko, napredovali, bodete uzor vsej okolici! (Ur^
Iz Doline, 21. julija.
V zadnjem listu Vašega cenjega lista bil je oster dopis, ki v pervej versti očita pregrehe g. tajnika i. t. d. — i potem vabi ter spodbuja volilce naj postavijo na županijsko kermilo narodne, ne strankarske ampak neomahljive možake. Istinitost onega dopisa se je dokazala pri volitvi dne 19 t. m. Voljen je namreč narodnjak g. E. Lampe posestnik v Boljuncti in sicer z ogromno večino. Mož je jako priljubljen i poznan kot poštenjak i zmožen v vsakem obziru tako, da bo vodil gotovo kermilo na pravo stran. Občen glas je jako hvale poln proti g. nadžupanu; tudi posebno resno ljudstvo ga spoštuje — ker jemlje ozir na njih stan. Svetovalci so tudi obče možje narodnjaci i tudi vredni svojega mesta. Bog jih ohrani edine — naj bi z druženimi misli napredovali, naj bi ostala Dolina vedno dika v Istri i tudi kot prava ztražnica na obalih sinje Adrije.
----------O«--
Kritični politični pregled.
Vse oči bo v zlato Prago obernenc, in dunajski listi še vedno premlevajo vprašanje: bojo li Cehi v državni zbor stopili ali ne? Ministerstvo se ne bode prej spremenilo, dokler sc ne snide deržavni zbor, ker le takrat bo mogoče sestaviti pravo ministerstvo. Ker se Čehi in Poljaki mej zaboj sporazumljevajo, trebalo bi tudi južnim Slovamom to je Slovencem in Dalmatincem, da sc zvezejo še pred državnim zborom s severnimi Slovani, in postavijo skupni program. Le če si vsi Slovani podajo roke, in ne vlečejo kakor dosihmal, vsak na svoj veter, bodo svoje pravice dosegli.
Za zasedenje Novibazar sc delajo vedno priprave, ali vlada ni še našla ugodnega časa, stopiti v' akcijo, hoče prej ta-mošnjo ljudstvo nekoliko pridobiti zase. Italija ruje na skrivnem v Albanji če bi sc ji le posrečiti moglo zasesti za njo važno Albanijo, da bi bi'a potem gospodarica jadranskega morja, kar Avstrijo sile podvojiti korake da svoj cilj doseže.
V Carigradu se pletejo vedno navadne neznosne homatije, velike vezirje in ministre menjavajo ko bolnik ležišča, pa vse ne bo pomagalo nič. Turčija se bliža razpodu.
Napoleona IV. pogreb je bil na Angleškem slovesen, vdeležilo sc je na tisoče ljudi iz Francoske. Mati njegova Evgenija je še vedno same žalosti kakor blazna. V mestu Menfis v Ameriki razsaja huda rumena merzlica, na kteri mnogo ljudi umerje. Prebivalci zapuščajo ogromno mesto in bežijo na vse kraje.
V Afganistanu še vedno tli iskra pod pepelom, prvi ugodni trenotek za Afgane bo zopet Angležom pokazal, da je stvar drugače, kakor oni v London poročajo. Enako vre v Birmann, kralj Thiban vodi za nos Angleže, kteri mu obilo zlata na leto dado, pa dolgo ne bo vojna izostala.
Zulu-kr&lj (eti vajo sklepa neki čudni mir z Angleži in zavlačoje stvar na dolgo, da se bode zopet pripravil na boj s svojimi Kafri, ko žito spravijo. Najnovejša poročila pravijo sicer, da so ga Angleži budo pobili in mu glavno mesto uzeli, — toda bomo vidili!
--------
Domače stvari.
Naznanilo. Visoko c. k. ministerstvo za uk in bogočastje je s častitim ukazom od 31. maja t. 1. št. 6494 dovolilo, da se ustanovi za šolsko leto 1879-80 na Prošeku pripravljani razred za dijake slovenske narodnosti, kteri mislijo, potem ko so dover-šili ta razred, obiskovati eno nemških srednjih sol v Trstu.
Dan, na kteri se odpre ta pripravljav-ni razred, se da na znanje ob svojem času s posebnim oznanilom.
Vabilo k Veselici katero napravijo bodoči učitelji dne 3. avgusta 1879 na Prošeku pri g. Nabergoju sledečim sporedom : 1. Gvoor. 2. „Hercegovska44, zbor napev Hajdrih A. 3. Godba. 4. Dvogovor. 5. „Mornar", zbor. nap. Leban A. A. 6. „Tihi mirtt s citrami. 7. „Domovini", zbor nap. Ipavec. 8. Godba. 9. „Kateri bo ? * Šaloigra. 10. „Sladka kislicau, zbor, uap. Leban. Godba. Začetek točno o 5 uri zvečer. — Vstopnina 20 novč. za osebo. Po besedi ples. Vstopnina k plesu za gospode 1 gl. Vljudno vabijo bodoči učitelji.
Petindvf^)setletnica odprtja Železnice
v
čez Seme ring na gor. Staj. praznovali so tukajšni inženeri v svojim društvu, ter slavili umerlega inženerja Karola Ghega, ki je to železnico načrtal in izdelal ; odkrili so nja doprsno podobo v društvenej dvorani. Bili so nazoči najodličneji gospodje iz Trsta.
„Slovansko podporno delavsko društvo". Vsi tisti, kteri se blagovolijo vpisati v društvo, naj se potrudijo h društvenemu denarničarju Franju Zitku zraven Chiozze, Corso Stadion št. 1, Delavci nc-zamudite in ne bodite leni, ne poslušajte nasprotnikov; če bi bilo na m delavsko društvo leta 1868 dovoljeno, kakor je la-honom bilo, imeli bi mi uže danes zaklada 80 tisoč gl. Tora j naprej, zerno do zerna pogača, in kamen do kamena palača!
Sagre, ali sejmove, kteri se po tržaški okolici ob nedeljeh zdaj tu zdaj tam praznujejo, treba je malo opisati. Po naši misli bilo bi naj bolje, da bi se sploh vsi ti plesi zabranili, ker več škodujejo kakor koristijo. Prvič nimajo ti plesi narodnega značaja, in so le zato osnovani, da dotični odborniki plesa nekoliko denarja dobijo in
potem po živinsko pijejo, dokler je kaj cvenka. Precej drugi dan je pa suha polenta kaj dobra, ker druzega ni! Pri teh sagrah obnašajo se nekteri okoliški mla-denči prav sirovo, kar smo pri sv. Alojzju sami vidili. Nek fant iz Skednje je hotel plesati ; plačal je precej ko je bil v stopil, toda dva ga primeta da naj plača. Ko pove, da je to uže storil, mu nista verjela, ampak prijela ga in treščila v grmovje. To je lepa čast za Kadin, da ima še zdaj tako sirove fante brez vsega čuta! Prav grdo je tudi to, da so na dan sagre tako našemani; na slamniku nosijo odborniki plesa celo zbirko suhih rož, in trakov vse polno, kakor bi imeli štacuno od vsega tega.
Treba je iti gledati šagre zunaj Trsta, pa lahko vsak vidi, da so bolj omikani ljudje. Nabrežinci, kadar imajo sagro, nimajo odborniki tistega grebena na glavi, ampak lepe narodne trakove na prših. Potem ni čuda ako nas drugi narodi zasmehujejo zaradi par sirovih mladenčev, ki ne gledajo na narodno Čast, temveč le na to, da veliko „sešalot" in enake svojati iz Trsta pride in svoje soldc prinese na ples.
Tudi razobesijo fantje na plesu grde cunje, zastave skoro niso več, in zraven avstrijskih se slovenske le redko vidijo. To je lep značaj mladenčev v kratkih hlačah s pokvarjeno laščino!!
Treba bode temu v okom priti, in čas je, da se začne misliti, kako bi se taki plesi, ki okolico skandaliziraj o in v sramoto spravljajo, zatrli in odpravili!
Sagra na Prošeku je bila nenavadno lepa ; da je tam slovenski živci} utrjen in plodonosen, vidilo se je, ker je bil ples res tudi naroden, kajti ni bilo tistih umazanih zastav iz vseh vetrov sveta ampak lepe cesarske in mnogo slovenskih. Plesalci in plesalke bili so prav lepo v narodni opravi oblečene ; kar pa je vse hvale vredno, je to, da so proseski fantje sli z godbo v Kontovelj, po tamošnje mladenče, in jih uljudno na ples spremljevali, ter se tako stalno pobratili, kar sc je nekaj časa pogrešalo. To zedinjenjc pozdravljamo veseljem. Bog blagoslovi slogo Kontoveljcev in Proseča nov pod narodno zastavo! Vse se je vršilo v najlepšem redu, in tudi Lukša ni prišel slovenskih zastav pobirat, kakor je bila to sicer njegova navada.
Mali dečki pa po navadi grejo v mraku domu in tako so tudi Kontovelski storili; pevajoČ se zastavo na čelu sprem-Ijevani od Proseških fantkov, šli so do Pila, tam pa nekako slovesno zavpili: Z Bogom Kontoveljci! in šli domu. To je bil ginjljiv prizor.
Lloydov parnik pripeljal jo minoli teden 25 jetnikov, iz Dalmacije, kter so šli v kaznilnico v Koper. Zaprti bodo od 13 mesecev do 18 let.
Iz Rocola sc nam poroča da je tam proti Ketnari, ko se čez most pride, neka žganjariju, v kteri se večkrat pozno v noč pleše in vganjajo orgije prav pohujšlive. Pripovednje se, da žganjar celo drugo ženo
se saboj vlači, da so vsi razgledujejo. Nedavno je ta Pavliha začel stem, da jc dražil ljudi k pretepu, pa ker k teinu ni nobenega tovariša dobil, odtrgal si je zgolj hudobije in jeze sam svoj rokav na suknji. Njemu podoben poinagač je bil drugi Kljukec. Ko se je nek večer pripeljal z nekterimi škripači iz mesta, plesala je druhal, deloma bosa, deloma obuta ; nek potomc sv. Krišpina (čevljar) je komaj kopito odložil koje žo dirjal po žganjariji,, da ni imel časa predpasnika odvezati. Primerilo se je tudi, da je ravno ta Kljukec pripravil vrečo, da bo Pavliho v njo zavezal ako bo s svojo priležnico plesal. Priporočamo to žganj ar i jo si. policiji da včasih malo pogleda, kake stvari se gode v naj-skrajnem zakotji Trsta!
Penzije 4000 gl. dovolil je mestni zbor bivšemu županu, zakaj ? vpraša se ljudstvo, morda zato, ker je inestno stara-šinstvo naredilo pod njegovim županovanjem čez en miljon in pol dolga ?!! Mar naj bi se bilo votiralo 4000 gl. za okoliške šole, ki so, da se Bogu usmili! Okoličani še ene štirirazredne šole nimajo, pa sc tako lah-komišlijeno denar proč ineče, za nepotrebne strankarske reči !
Petarde je našla policija pred stanovanjem državnega pravdnika g. Urban-čiča; preiskala je stanovanje nekterih sumljivih, in jih v zapor potegnola. Cas bi bil, da bi se takim lahonskim igračam koneč storilo, in čc ne drugače, služil bi za to posebno dobro obsedni stan in stoječa sodba, gotovo bi si obrezani Zidjc in druga druhal premislila igrati nevarne igre !
Graje vredno je, da nektere okoliške dekleta, zraven pivarnc Avrora pri sv. 1-vanu ob nedeljeh, ko je godba, na javni cesti plešejo, to je cigansko; poštene dekleta sc kaj takega sramujejo. Starši in znanci dolžni ste zabranjevati, to, da rešite narodno čast. Vsi se razgledujejo nad to razuzdanostjo deklet iz Verdela. Kdor to vidi, mora jih svariti, ne pa meino iti in prezreti !
Statistika Trsta. Minoli meeec je rojinih 163 moških, 157 ženshih. Zakonov sklenjenih je bilo 70 verskih in 1 civilni. Umrlo je 176 moških, 173 ženskih. Naj več jih je po 20 na dan in naj manj po 3 umrlo. Volov se je pobilo 1024, krav 98, telet zaklalo 1666, janccv 152, junčkov 1600, konjev 5.
Labonske otročarije so sc zopet povernole, vžgali so zopet dve petardi eno v Tergesteju, drugo v neki ulici minoli teden. Otročjie veselje le en čas trpi.
V Oglej, starodavno mesto, zdaj mala vas, šlo jc 13. t. m. mnogo ljudi iz Trsta, nekteii s parnikom, drugi s železnico in vozmi. Tržačani so bili prav sijajno z godbo sprejeti, popoldan je bil javni ples v senčnatem kraju vasi. Popotniki so pregledavali starine, muzej, kteri hrani od zlatnine, do velikanskih kamenitih ustankov vsake vrste spominkov. Kdor ni še vidil to ime-
nitno starinsko razvalino in razne ondotne zbirke, naj se potrudi, jih pogledat!
Ponarejen bankovc, in sicer desetak je predložil, ininoli teden nek tergovec, policiji, ki ga je prejel v svoji prodajalnici, Policija stvar preiskuje.
O. Jurij Šllbftc iz Poljan poleg »Škofje Loko, slikarski učenec na Dunajski akademiji, v posebnej šoli za zgodovinsko slikarijo, je od profesorskega kolegija dobil nagradno štipendijo. Omeniti moramo, da je naš rojak g. Subic bil pred tremi leti obdarovan na isti akademji se zlato svetinjo za umetnosti. Rodostnim srcam čestitamo
v
svojemu prijatelju g. Subicu za napredek, kterega je naredil, in slovenski narod mora ponosn biti na svoje umetnike t
Kani pridemo? Nek 9 letni fant,
v
sin mnšinista, hotel je v Skorkoli zaradi nekega karanja v vodnjak skočiti. Premalo šibe in preveč jesti ima gotovo slabe nasledke pri takih smerkovcib.
Gorel je borčt nad Skorkolo v nedeljo po 9 uri zvečer, da se je le s teško mnko pogasil, in ga je več sto štiriaških metrov zgorelo. Ko ne bi bili bližnji kmetje na mah z raznim orodjem priskočili, zgorel bi ves gozd. Kako seje vnelo, prav gotovo nihče, ne ve, ali vender te rdijo, da je pal nek balon se špiritom v gozd in suho travo zapalil. Posekali in požagali so mnogo dreves, da so omejili ogenj, požarna straža delala je nevtrudljivo.
Pazite na žepe. Nekaj časa sem bere se skoro vsak dan v lokalnih listih o kraji, posebno zmikujejo po trgih ženskam iz žepov mošničke, in to prav majhni po-balini; zatoraj je treba paziti ko se v gnječo zaide.
Mrtvo dete v cunjah zavito so našli dacari pri neki ženski, ko je iz parnika stopila; preiskavajoč nje zavitek, ako nima kai prepovedanega pri sebi. Izročili so jo policiji, ktera jo je precej zaprla; izgovorila se je, da je brez babice porodila mrtvo dete pa da ga je hotela v Trst prenesti.
Pazite pri kopanji! Tri 14 letne dekleta so šle v morje h sv. Jerneji se kopat, pa so zašle predaleč v morje, in ker nišo znale plavati, bile bi se utopile, ako ne bi priskočil čuvaj kopel z barkico, jih rešiti smrti.
Peter Preradovič dični hrvaški pesnik, ki je se svojimi navdušenimi pesmami vžgal šc bolje narodni duh v hrvatskem narodu, bil je na Dunaji pokopan. Hrvaški dijaki na Dunaji so sprožili, naj bi ostanke svojega neumrlega pesnika prepeljali v Zagreb; in res se je izvršilo to 13. t. m. sijajno. Biti so zastopniki vseh slovanskih društve in dežel uavžoči. Živili Hrvatje ki častijo svojega neumrlega pesnika na tak slavni način!
--•D0C3*------
Književnost.
„Srbski pokret v južnoj Ugarskoj 1848-1849*, imenujete se dve brošurici, kteri sta prevela Svetozor in Zdravkovič. V teh dveh brošuricah je natanjčno naveden politični tok in doba prvega živahnega gibanja Slovan-stva na jugu. Iz burnih let 1848-49, navedene so vse razmerle prav natanjčno in posebno z' oziroin na južno Slovanstvo, po kterih se lahko danes nauk jemlje napram Madjarom i drugim nam protivnim narodom. Brošurici ste jako podučivni v cirilici tiskani i lični. Dobivate se v Belgradu pri knjižarju Ste-fanoviču; I. in II. skupaj veljate I gl; II. del sem pa 60 kr.
(Dragoljubci. Zbirka poučnih pripove-dek slovenskoj mladini. Nabral in spisal Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Zvezek I.) — Tako se zove najnovejša 94 stranij debela knjižica, s katero je ustanovljena knjižnica za našo šolsko mladino. Mi to novo podvzetje pozdravljamo z veseljem, ter želimo, da bi vsi prijatelji slovenske mladine, posebno pa naša čestita duhovščina in gosp. učitelji obilo segali po ličnej knjižici, ki ima v sebi 41 različnih, podtično zabavnih sestavkov za našo mladino. Knjižica je trdo vezana v platnenem hrbtu in se dobiva pri knjigarji J. Giontiniju, pa tudi pri „VrtČevem uredništvu", v Lingerjevih ulicah št. 1, po 45 kr. — „Dragoljubci" so dobro došli ravno zdaj, ko so šolska darila po ministerskem ukazu zopet pripuščena. Mi želimo novemu podv-zetju najboljši vspehl in vabimo slovenske stariše, ki imajo otroke, da se preskrbijo s' to duševno hrano za svoje otroke. G. Tomšiču po gre vso hvalo, ki se trudi za slovensko mladino, da podaje za mlada srca blagodare.
Poslano/
Neki dopisnik je v „Slov. Narod" v Št. 127, dne 5 jun. t. 1. poročal žalostni dogodek, kteri se je izveršil pred kratkim v gorenjem Logatcu, in takrat tudi omenil surovo obnašanje neke osebe, katero je občno nezadovljnost in nevoljo med ljndst-vom provzročilo. Ker so pa take in enake ohole predzrnosti pri onem gospodu, ki pa nji nikdo drugi kakor naš nič manj kot priljubljeni gospod župnik (!), na dvenem redu, zatorej sc čutim prisiljenega o celem dogodku, posebno pa o oni neotesani razžalitvi in ne dostojnosti gosp. župnika na tem mestu natančneje spregovnriti.
Kakor je častitim bralcem „Slov. Nar," iz omenjenega dopisa znano, bil je nedavno sin posestnika J. Zalaznik-a iz Cerkovske vasi od fantov iz Gorenjevasi na zviti in hinavski način v ono vas iz-
* Vi» sestavke pod tem naslovom jc uredništvo te toliko odgovorno, kolikor mu postava nalaga.
peljan in tam s kolci tako pobit, da je nesrečnež malo ur potem svojo dušo izdihnil. Nesrečnež je ravno dan poprej doSel iz daljne Hercogovine, bil obče priljublen, priden iu miroljuben mladenič, sploh prav lepega vedenja — lehko si je zavoljo tega misliti, kako nepopislivo je oŽatostil in potrl očeta ta nenadljivi dogodek.
Ko je ta priden mladenič, kateri se je tudi kot vojščak prav dobro obnašal in dobil za svojo pogumno in hrabro vedenje pri bojih v Bosni srebrno svetinjo in hrabrosti in pohvalno pismo, — svojo dušo izdihnil, šla je njegova sestra k g. župniku, da bi dobila potrebne voščene sveče, katere navadno postavijo pri mrtvaškem odru. Ko pride k. g. župniku in mu žalostni dogodek razloži, zareži na njo z besedami: „prav je da so t*ga lumpa obi li ; za ponočnjaka nimam sveč". Na daljno prošnjo ji je vendar ponudil nekaj uže ožganih sveč, ker pa je zahtevala cele sveče, rekel ji je zopet: nše takih ni vredent te aV pa nič, on se mora od drugih ločitu; vzeti je morala konce sveč, kakoršne ji je g. župnik dal.
To surovo ravnanje in nedostojni izrazi g. župnika žalili so čast in poštenje očeta umrlega mladeniča, vzel je pohvalno pismo, svetinjo hrabrosti in vojaške bukvice nesrečnega sina, šel k temu dušnem pastirju in mu hotel stem lepi značaj in vrlo obnašanje svojega sina dokazati; a kaj je storil ta Ijnbeznivi sluga Gospodovi? z besedami : „a kaj je toy to ni niČu pahnil je vse z mize na tla (!) če tudi je Zalaznik ponavljaje prosil, da bi pri sprevodu oba duhovna gospoda navzočna bila, in hotel stroške ko bi sc mu to storilo, naprej plačati — ni bil vslišan, g. župnik je rekel: „to ne more bit\ de b* ga s parado spravljalitt in ostal pri svojem breztaknem in surovem obnašanji ter tako zabranil da se ni mogel pogrtb dovolj dostojno vršiti — še celo po goštilnici namreč pobahal se je ošabno: rNa heute habe ich den Zalaznik ordentlich verrissen".
Zalaznik moral se je vdati volji tega duhovnega gospoda, in biti zadovoljen z takim nezasluženim postopanjem še povsem tem pa plačati pogrebne stroške 22 11. 38 kr.
Z globokim sočutjem kličem hrabremu vojščaku, nesrečnemu mladeniču : „Bodi ti zemljica lahna, vrli sin domovine javnosti pa prepustim, da razsodi o ravnanji in obnašanji tega ljubeznivega dušnega pastirja.
Druge zanimive životopisne črtice tega moza poročal bodem v kratkem.
Dolnji Logateo, 16. julija 1879.
Mulleg, župan.
Listnica uredništva.
Dopisniku iz Bazovice: Dopisov brez podpisa ue sprejmemo, vsak mora svoje ime povedati, da vemo, šcem imamo opraviti. — F. P. narednik Glomač, Bosna: kaj bo Ti je posušila roka, ali nemaš peres? pričakujem odgovora. — I. V. St. nadporočnik v Nišu: uže dolgo neznam ničesa o Tebi!
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.