VE SO PRED NAMI moaočiti kandidiranje delavcev, žensk in mladih! čeravno so nekateri roki za pripravo in izvedbo letošnjih volitev nekoliko podaljšani, pa čaka ki bo skupaj z Zvezo sindikatov in ob sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organiza-in ob vodilni vlogi Zveze komunistov morala zagotoviti tako demokratično predlaganje in .oločanje kandidatov, da bo v okviru dogovorjenih postopkov delovnim ljudem in občanom omogo-'eno svobodno in odgovorno izraziti svojo voljo in interese, obilica dela. Republiška konferenca SZDL n rePubliški svet ZSS sta se dogovorila, da v skladu z določili ustave opravijo vlogo kandidacijskih Ferenc SZDL v občinah in republiki konference SZDL, dopolnjene z delegacijami družbenopoli- ičnih februarja. Ustava ovenije bo sprejeta in raz- todidacijskih konferencah SZDL bodo delovni ljudje, združeni v svojih temeljnih samoupravnih "upnostih in družbenopolitičnih organizacijah, uresničevali svoje pravice in obveze v kandidacijskem N°pku, opredeljene v ustavi in zakonu. Ustava SFRJ bo sprejeta in Občinske skupščine bodo kon- ^Slašena 21 »Rsi.... ^na 27. februarja. Do 28. fe-pa bodo sprejeti stututi ,rajevnih skupnosti, občin in lesta- Hkrati mora biti zaklju-fn° evidentiranje možnih kanatov za člane delegacij tednih organizacij zdmženega e'a> krajevnih skupnosti in ^benopolitičnih zborov (na ^0rih delovnih ljudi v krajev-skupnostih in temeljnih r- organizacij, kijih določijo njihova vodstva v družbenopolitičnih skupnostih. V tako sestavljenih stituirane 22. aprila, mestna skupščina pa bo konstituirana 26. aprila. Republiška skupščina bo konstituirana 6. maja. Zvezna skupščina bo konstituirana 15. maja. Občinska skupščina (kot tudi mestna) bo sestavljena iz treh zborov: zbor delegatov združenega dela, zbor delegatov krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor. Ustava poeno-tuje osnove družbenopolitič- V TEJ ŠTEVILKI NAŠE KOMUNE objavljamo v prilogi statut ■N PROGRAM TEMELJNE TELE-SNOKULTURNE SKUPNOSTI TER DRUŽBENI DOGOVOR 0 USTANOVITVI IN FINANCIRANJU KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI NA OBMOČJU NAŠE OBČINE L______________________________________ JJknizacijah združenega dela .prejemanju zgoraj navede-statutov). Dne 5. marca bo Pk volitev delegacij temelj-:ta.'Organizacij združenega dela, 0V^ skupnosti in delega- led Pedale Jnce -UauMELJNIH ORGAN1ZA ‘odo Rženega dela Jleg ružbenopohtičnih zborov, in 18. marcem bodo kandidacijske konfe-^0LITVE DELEGACIJ 1E ZI S' APRILA, volitve 'KupvAClJ KRAJEVNIH ^1ttN2STI IN DRUŽBENO-ZBOROV v ,NI BODO 7. APRILA. nega sistema za vso Jugoslavijo. Družbenopolitični zbor v občini izvolijo delovni ljudje, ki so organizirani v ZK, SZDL, ZS, ZM in ZB. Koliko delegatskih mest naj šteje ta zbor, se dogovorijo v občini sami. Koliko mest bo v tem zboru imela neka organizacija, se omenjene organizacije dogovorijo med seboj. V zbor združenega dela obhku-jejo delegacije TOZD, kot tudi dislocirani samostojni obrati. Vojska oblikuje svojo delegacijo. Prav tako zasebniki, vendar le tisti, ki sodelujejo v proizvodnem odnosu z delovno organizacijo. Delegacije v krajevnih skupnostih so oblikovane tako, da odražajo socialno strukturo le-teh. Vsaka krajevna skupnost oblikuje eno delegacijo za občinski zbor krajevnih skupnosti, večje krajevne skupnosti pa bodo lahko oblikovale tudi po dve delegaciji. Volilni zakon bo prinesel določilo, da delegacija šteje najmanj pet članov. Ob tej priložnosti bi opozo-rili krajevne skupnosti, naj čim-prej naredijo svoje statute, da jih bodo lahko sprejele nemudoma, ko bo zaključena razprava v občinskem merilu. Opozorimo naj na dejstvo, da sta se SZDL in ZS dogovorila, da ne more biti nihče kandidiran za delegata, ki ne bi bil prej evidentiran. Pri vseh kandidatih morajo biti ugotovljene idejnopolitične, moralne in strokovne kvalitete. Vsi družbeni dejavniki morajo zato spremljati uresničevanje te naloge in nasprotovati vsem pojavom njihove formalistične uporabe v praksi. V javni in demokratični razpravi naj se preveri, če si vsak kandidat prizadeva za izpolnjevanje pozitivnih pridobitev naše revolucije in razvoja samoupravne socialistične družbe. Upoštevati je treba odnos kandidatov do SZDL in druge posebnosti, ki jih z dodatnimi kriteriji opredeli in objavi nosi lec kandidacijskega postopka Družbene funkcije naj bodo do stopne vsem ljudem in paziti moramo, da ne bi sprejemali kriterijev, ki bi onemogočali kandidiranje delavcev, žensk in Sredi meseca januarja je predsednica konference za dmžbeno aktivnost žensk (le ta deluje v okviru občinske konference SZDL) Pepca Oprešnik slovesno odprta nov oddelek varstva v Tomažičevi ulici V-4. Le ta bo deloval v sklopu vzgojno-varstvenega zavoda Malči Belič. Namenjen pa bo varstvu približno tridesetih malčkov. Ta varstveni oddelek je bil financiran iz občinskih sredstev in sredstev Temeljne izobraževalne skupnosti v višini 36 starih mflijonov. Kot je znano so potrebe po varstvu v krajevni skupnosti Malči Belič ogromne. To potrjuje že podatek, da je trenutno na listi „čakajočih“ vpisanih že 588 malčkov. Zato skušajo to vedno bolj zaskrbljujočo varstveno problematiko reševati z ureditvijo varstvenih prostorov v stanovanjskih blokih. mladih. Pri kandidiranju in volitvah delegatov v delegacije je potrebno upoštevati interese delavskega razreda in družbe kot celote, idejno-programsko usmeritev, sprejete kriterije, kot tudi odgovornost delegata do svojega volilnega telesa in organa, v katerem deluje. Delegati bodo uspešno opravljali svoje delo le, če jim bomo zagotovili ustrezne pogoje tako v temeljih samoupravnih skupnostih kot tudi na drugih ravneh. Temeljna samoupravna skupnost mora omogočiti delegatu, da bo svojo funkcijo lahko nemoteno opravljal, da mu bodo pri delu dostopni potrebni podatki in informacije, da bo sproti in celovito obveščen o dogajanjih v svoji temeljni samoupravni skupnosti in širši družbeni skupnosti, da se bo lahko posluževal strokovnih služb v TOZD in pri skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, ki bodo morale svoje delo prilagoditi delegatskim odnosom. Za uresničitev teh nalog so odgovorni organi samouprav- ljanja in družbenopolitične organizacije (še zlasti SZDL in ZS), ki morajo zagotoviti, da bo to jasno in podrobno opredeljeno v samoupravnih aktih TOZD, krajevnih skupnostih in drugih skupnostih. —vj Novi predsednik skupščine občine Na zadnji skupščinski seji, ki je bila 27. decembra, so odborniki obeh zborov soglasno sprejeli razrešitev ing. Slavka Korbarja — predsednika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je odšel na novo službeno dolžnost. Odborniki so se mu ob tej priložnosti zahvalili za uspešno delo. Nato pa so za novega predsednika soglasno izvolili dosedanjega podpredsednika Staneta Virtiča — direktorja VIL Gimnazije Vič, za podpredsednika pa predsednika zbora delovnih skupnosti Cirila Marinčka. Zbor delovnih skupnosti pa bo odslej vodila Marija Dobovišek. DRUGA KONFERENCA OK ZKS VIČ-RUDNIK JE RAZPRAVLJALA 0 VOLITVAH Ugodno ocenjeno ustanavljanje TOZD O organiziranju TOZD oziroma sploh uveljavljanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah so razpravljali na drugi seji občinske konference ZKS Ljubljana Vič-Rudnik. Konferenca, ki se je sestala v novem sestavu šele drugič, je razpravljala tudi o organizaciji javne razprave o resolucijah obeh kongresov: republiškega in zveznega in o družbenopolitični aktivnosti komunistov v ripravah na volitve letos. Člani onference so izvohli delegate za zvezni in republiški kongres, člane nove MK ZKS Ljubljana in člane stalnih komisij pri OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik. Konferenca je predlagala tudi tri člane za CK ZKS in sicer: ing. Janeza Čemažarja, Andreja Pelca in Angelco Žiberna. Člani konference so ugotovili, da je bilo pri uveljavljanju ustavnih dopolnil precej formalizma. Dogajalo se je, da so v zadnjih dneh pred zakonskim rokom oziroma njegovim potekom, nekatere delovne organizacije kar formalno opravile celoten postopek. Ponekod so šli celo tako daleč, da so prepisovali potrebne akte od sosednjih podjetij in le spremenili pač naziv podjetja v aktih. Zaradi takega stanja se bodo morali komunisti v letošnjem letu znatno angažirati, da bodo dopolnila uveljavljena tudi vsebinsko. Konferenca je ugotovila, da je tudi precej delovnih organizacij, ki imajo tu ali velike obrate, ali pa sploh celotno proizvodnjo, sedež podjetja pa v drugi občini. Obrati ali pa celotna proizvodnja, ki je ostala v občini, nima statusa TOZD, čeprav bi bilo to ekonomsko utemeljeno. Tak primer je z Angoro, Plutalom, Slovenija avtom, Iskra-servisom in verjetno se kje. Tako se dohodek sedaj spet odliva v druge občine, čeprav se dejansko ustvarja v občini Vič-Rudnik. Te pojave bo treba politično pretehtati in zagotoviti, da bi se ustavna dopolnila resnično uveljavila tudi v teh delovnih organizacijah. Konferenca je ugotovila, da, žal, na našem področju nimamo niti ene TOZD na področju kmetijstva. Tudi sodelovanje s kmetije šibko. Ob vsem tem pa ne kaže pozabiti na vprašanje standarda delavcev. V elektrogospodarstvu kot tudi v šolah so z uveljavljanjem ustavnih dopolnil malce zamujali, ker so čakali na omenjene zakone, nato pa so se morali na hitro konstituirati po novem. Konferenca je poudarila, da se bo treba v nekaterih primerih politično vmešati, če ne bodo uveljavljena ustavna dopolnila. To je bilo poudarjeno ob primeru kmetijstva. Poseben problem je uveljavljanje ustavnih dopolnil v zdravstvenem domu. Prvotno so menili, da naj bi bil zdravstveni dom v vsaki občini TOZD, nato pa so se v Zdravstvenem domu Ljubljana odločili, da naj bi formirali TOZD po specializaciji, to je po službah oziroma, da bodo enake ambulante iz celotne Ljubljane skupaj. Tak predlog pa ni smiseln, saj so posamezni zdravstveni domovi celote in znotraj vezani. Taka organizacija ni smiselna tudi zato, ker v takem domu ne bodo mogle delovati družbenopolitične organizacije, saj bo v eni stavbi v enem TOZD premalo npr. komunistov, da bi lahko imeli OZK. Delovanje teh organizacij pa je v vsaki delovni organizaciji nujno. Do nekaterih težav je prišlo tudi še v drugih podjetjih, ki pa so jim botrovali osebni spori. Tako npr. v Vinocetu, ki je TOZD Kolinske tovarne hranil Ljubljana, pa tudi v kliniki za zdravljenje alkoholikov Škofljica. Na težave pri ustanavljanju TOZD pa je naletel tudi Mercator, ki je prej ves čas s tem prednjačil. Tik pred podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi vseh 25 TOZD, je TOZD Emba odklonila podpis takega sporazuma in sprožila ustavni spor. V vseh delovnih organizacijah pa bodo vse še neurejene stvari urejene v naknadnih rokih. V tem obdobju bomo sprejemali tudi statute, tako občinskega kot kot doslej pri ustanavljanju TOZD tudi sedaj pri volitvah. Konferenca je sklenila, da poseben organ, ki bo spremljal sprejemanje statutov in tudi skrbel za pravočasno sprejetje statutov na vseh omenjenih nivojih, da ne bo zadnji teden spet časovna stiska in iz tega izvirajoči formalizem. Do 15. februarja se morajo sestati vse OZK in obravnavati resoluciji za oba kongresa. Komunisti se morajo vsi udeležiti teh razprav. Volitve oziroma voljenje delegatov je namreč v marsičem odvisno od sprejetja statutov. V naši občini so evidentirani 703 možni delegati za delegacije. Od tega je 240 žensk. Med temi delegati pa je 175 komunistov. Starostna struktura je ugodna, saj je večina delegatov poprečno v starostni meji 35 let. Konferenca je poudarila, da naj se komunisti še naprej tako angažirajo kot doslej pri ustanavljanju TOZD, tudi sedaj pri volitvah. Konferenca je sklenila, da' bosta SZDL in ZZB kandidirali predstavnike ZRVS v družbenopolitični zbor, 8a tam ne bi izpadli. Komunisti so zadolženi, da pomagajo SZDL pri kadrovanju. Na konferenci je bilo poudarjeno tudi, da delegati ne smejo imeti svojih lastnih programov, kot se je to v preteklosti včasih pojavljalo, temveč morajo zastopati enotna stališča ZK in nase samoupravne družbe. Konferenca je razpravljala o poročilu o ustanavljanju TOZD tudi povsem statistično. V naši občini je od 89 delovnih organizacij ustanovilo TOZD 9 delovnih organizacij. Ob ustanavljanju TOZD je bila razprava tudi o naporih, ki jih vlagata kolektiva Ilirije in Vedrega v združitev v eno podjetje,. Za vsebinsko uveljavitev TOZD je potrebna pohtična akcija. To uveljavljanje mora preveriti stro-kovnopohtični organ, ki ga je treba formirati posebej za to. MILOVAN DlMITRlC Komunisti pred zahtevnimi nalogami Ob zaključku leta Seminar sredi novemnra ie rulnri reševame tetrn sta V zadnji številki smo že poročali, da ima naša občinska konferenca ZKS novo vodstvo in da je bil na rednih volitvah v decembru izvoljen za novega sekretarja komiteja OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik ing. Slavko Korbar. Ing. Korbarja kot nam ni treba predstavljati, saj je znan vsem viškim občanom kot dolgoletni predsednik občinske skupščine Vič-Rudnik. Zato smo se z njim razgovar-jali le o nalogah, ki stojijo v sedanjem obdobju pred OK ZKS in sploh vsemi komunisti ne le naše občine temveč širše in ožje domovine. Ing. Slavko Korbar meni: „Naša trenutna glavna naloga je, da se v občini vsi komunisti in s tem tudi vsi zavedni delovni ljudje vključujejo v priprave na oba kongresa: repubUškega in zveznega. To moramo doseči v naši občini. Dobro je treba proučiti resoluciji za 7. in 10. kongres. Ob tem pa je treba temeljito proučiti tudi novi statut ZKJ. Vsa ta aktivnost pa po- JUSTINU MIKLAVCU-OČKU V SLOVO Dragi očka, žal, zelo žal nam je, da ne moremo proslaviti tri četrt stoletja tvoje- ga življenja, pa čeprav težkega, vendar plodnega. Zahrbt- na bolezen in mnogo prerana smrt nam je to preprečila. Aprila, ko bi ti bilo 75 let, se bomo lehko le še spominjali, kaj si dal ne le svojim ožjim sodelavcem, temveč celotni domovini. Dal si ji svojo kri, tri sinove, svoje življenjske moči in vse sploh, kar si ji dati mogel. Slovo od Justina Miklav-ca-Očka v decembrskih dneh je bilo nenavadno težko. Umrl je namreč oče treh sinov, ki so dali življenja za našo domovino, borec, tovariš, prijatelj, človek, ki je bil nja. O njegovih 1 sicer govorila še zgodovina, danes, sedaj pa je marsikaj jokazalo poslednje slovo, dokazalo je njegovo priljubljenost, spoštovanje do tega človeka, ki je živel in delal za našo stvarnost in to svojo pripadnost naši domovini dokazal konkretno neštetokrat. Očka je bil kot mladenič koroški borec, borec za severno mejo in za našo koroško zemljo. Bil ie med tistimi, ki so jo skušali vrniti, jo ohraniti pred potujčevanjem. Med vojnama je bil med naprednjaki, ki so se borili za pravice delovnih ljudi. Ko je prišla vojna, je občutil in vedel, kaj je njegova dolžnost in se je takoj po temačnih aprilskih dneh 1941 povezal z OF in se boril za pravice našega ljudstva. Deloval je kot obveščevalec, terenski aktivist, 1942 leta pa je odšel v NOB v Dolomitski odred. Kasneje je vodil ciklostilno tehniko in do konca vojne je bil vodja ciklostilne tehnike pri Pokrajinski tehniki KPS za Slovensko Primorje. Ni pa odšel v partizane sam, spremljala ga je celotna družina: žena Angela-Mami in štirje sinovi: Nande, Franci, Lado in Justin. Tu je doživel najtežji udarec: izgubo treh sinov. Ostal mu je le eden, ki je bil tudi težko ranjen, vendar je Očka vse to hrabro prenesel. Vedel je, da gre za domovino, za zemljo, ki jo je tako ljubil'. Sinovi so dokazali v NOB, da so vredni očeta, saj so dali življenje za domovino. Lado je narodni heroj, kar je priznanje ne le njemu temveč tudi padlim bratom, Očku, Mami in živečemu bratu. Vsi ti udarci pa Očka niso strli, delal je dal^e. Vodil je vrsto akcij, opravljal nešteto družbenopolitičnih funkcij in deloval in delal povsod. Iger je bilo treba graditi porušeno domovino. Domovina je cenila njegove žrtve in delo in ga odlikovala ne le s spomenico 1941, tem- več z vrsto odhkovanj, največ pa s spoštovanjem do njegovega dela in žrtev. To so mu dokazali vsi tudi ob poslednjem bridkem slovesu, ko so mu porekli: „Dragi Očka, slava ti in hvala ti!‘ meni tudi, da se je treba obenem s pripravami na kongres tvorno in aktivno vključiti v priprave na izvedbo vohtev, ko prvič v zgodovini uvajamo nova razmerja in s tem možnost hitrejšega razvoja v naši socialistični družbi. Obenem pa ne smemo pozabiti na angažiranje komunistov pri izvajanju konkretnih nalog v praksi. Zavedamo se namreč, da se vse te spremembe, ki so epohalnega pomena, lahko realizirajo samo skozi širok krog naprednih delovnih ljudi. Pozabiti ne smemo, da ko se ustvarjajo ti novi odnosi, ne bomo šli po lahki poti, saj ti novi odnosi niso po-všeči protisocialističnim silam. Te sile, ki so si priborile v preteklem desetletju v obdobju liberalizma pozicije, le teh nočejo izgubiti pa tudi brez boja predati. To je nekje borba za oblast. Med nalogami, ki stojijo pred nami v tem obdobju, je tudi intenzivnejše urejanje socialnih razmer. Na to nas obvezujejo tudi stališča III. konference ZKS, kot tudi vrsta problemov, ki se pojavljajo konkretno v naši občini in jih je treba rešiti. Zavzemati se moramo in doseči, da bo tudi v praksi izvedena: gradnja stanovanj za delavce. Skrbeti moramo tudi za socialno zaščito delovnih ljudi, boljše možnosti za varstvo otrok in se zavzemati tudi za ustrezno nagrajevanje delovnih ljudi. Del tega že rešujemo in tudi v bodoče ni mogoče pričakovati, da bo vse to rešeno čez noc, temveč je to permanentna in kontinuirana akcija, ki jo je začel že prejšnji komite. Ob vseh teh nalogah moramo namreč opozoriti na to, da komite z novim vodstvom ne spreminja svoje orientacije, temveč le nadaljuje že začeto delo, ki gaje začel komite naše občine v prejšnjem mandatnem obdobju. bolj očitna zaradi novih odnosov, to je deetatizacije vrste družbenih odnosov in razvoja kot uvajanja samoupravnih interesnih skupnosti. Zato so po-trebni osveščeni ljudje in Idejno usposobljeni. Ob tem ne kaže pozabiti~na kler. V vsakem člo- Vso pozornost moramo posvetiti sprejemu mladih, predvsem pa mladih delavcev v ZK. To ne sme biti kampanjska akcija, temveč stalno delovanje, čeprav bo treba ponekod v začetku pokazati večjo zavzetost. V ZK moramo izbojevati boljšo socialno in starostno strukturo, kot tudi doseči, da bo imela naša ZK kot avantgarda delavskega razreda dejansko razredni značaj. Pri sprejemanju mladih ima velike naloge organizacija ZMS, ki lahko stori na tem področju zelo veliko. Vse naloge, ki smo jih našteli, pa tudi druge, zahtevajo primemo usposobljenost komunistov in moramo zato skrbeti za idejno politično vzgojo le teh. Komunisti moramo biti strokovno usposobljeni, če želimo v praksi uvesti nove odnose, saj se moramo za njih boriti z močjo argumentov in družbenih spoznanj. Delo na idejnem področju v celotni ZK in pri vsakem posamezniku si ne predstavljam le kot predavanja in seminarje, ampak mora vsak član ZK veliko individualno študirati. To svojo usposobljenost potrebujemo komunisti, če želimo delovati na vseh družbenih nivojih. Ob tem kaže poudariti pomembnost sole, Id veiaTje dobro in slabo in isto je' vsaki družbi, tudi pri nas, jaz 1 t šteiem med slabo klerikalca______1 pa štejem med slabo klerikalca. Vzgoja mora biti usmerjena proti mračnim silam. Pod pojmom klerikalec ne mislim ver-nfli ljudi, ampak tisto, kar se skriva za tem, mislim tiste sile, ki so bile v NOB proti delavškž-razredu in našim narodom. mu mora biti socialistično angaži-rana. Izobraževanje naj teče tudi v ZMS in ostalih družbeno pohtičnih organizacijah. Potreba po strokovnosti in znanju je pri komunistih sedaj še toliko Vprašanje družbeno ekonomskega razvoja občine bo moralo biti tudi predmet razprave komunistov, vendar ne v smislu operativnih nalog, ampak glede temeljne orientacije občinskega razvoja. V sklopu teh razvojnih problemov so posebno pomembni integracijski procesi. Splošno nam je jasno, da z razdrobljenim in nepovezanim gospodarstvom ne bomo dosegli takih rezultatov, posebej na zunanjem tržišču, kot z močnim in povezanim gospodarstvom. V gospodarstvu bodo ostale mnoge rezerve neizkoriščene, če ne bo povezav. Komunisti se bomo spopadli s parcialnimi in grupno lastninskimi interesi v delovnih organizacijah in podpirali vse težnje kolektivov za hitrejše povezovanje. Vse te naloge so le bežen pregled tega, kar stoji pred ZK v naši občini in vsemi subjektivnimi silami. Rešljive bodo te naloge le z maksimalnem angažiranjem vsakega komunista posebej in v tesni povezavi ZK kot celote z drugimi družbeno-poh-tičnimi organizacijami, socialističnimi silami in samoupravnimi dejavniki občine.'* M. DIMITRlC Udeleženci občinske proslave ob dnevu JLA, kije bila v Velikih Laščah Praznik naše JLA smo v naši cija ZRVS, pod pokrovitelj- val delo in življenje gojencev vo- občini letos kot vedno zelo slovesno praznovali in tako počastili dan ustanovitve naše armade. Niz proslav je bilo po vseh osnovnih šolah, pa tudi krajevnih organizacijah npr. Brezovici, Trnovem, Dobrovi, Polhovem Gradcu in Horjulu. Dve proslavi na terenu pa sta bili odprtega tipa, torej za vse prebivalce. Tako proslavo so pripravili v KS Malči Belič. Ob tej priliki je krajevna organizacija ZZB NOV razvila svoj prapor. Na proslavi je bila udeležba izredna, saj je mnoge pritegnila dobra organizacija. Osrednja proslava ob dnevu JLA pa je bila 22. decembra v Velikih Laščah. To proslavo je organizirala krajevna organiza- stvom občinskega odbora ZRVS. Proslave se je udeležilo izredno število občanov. Krajevna organizacija ZRVS je razvila svoj prapor. Prisotni pa so bili posebno navdušeni nad kulturnim programom, ki ga je izvedla osnovna šola Velike Lašče in je bil na visoki ravni. O pomenu dneva JLA je na proslavi govoril polkovnik Slavko Stamejčič. Občinski odbor ZRVS je ob tej priliki podelil plakete^ in priznanja najzaslužnejšim članom. Odbor je podelil 52 plaket in 47 priznanj. Istočasno s proslavo pa je bila v Velikih Laščah ob tej priložnosti razstava fotografij Razstava je bila sestavljena iz treh delov. Prvi del je prikazo- jaške gimnazije v Ljubljani, drugi del življenje in delo v JLA, tretji del pa je bil iz življenja in dela ZRVS. Istočasno je bila razstava orožja iz I. in II. svetovne vojne, kot tudi najsodobnejšega pehotnega orožja. Proslava je tako povsem uspela. NASA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Iz baja mesečno. Urejata izdajatelj skl svet - častni predsednik dr Josip Vidmar - in uredniški od bor: Milovan Dimitrič, inž. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Bine Lenar šič, Sandi Sitar in Janja Domi trovič, odgovorna urednica Uredništvo in uprava Ljubljana Trg MDB 7/L, tel. 20-728, te koči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo. Tiska tiskairna Ljudske pravice v Ljubljani. Seminar sredi novemora je odpri nekatera nova področja dela OK ZMS, predvsem pa je pokazal, da se mladi v naši občini zanimajo za nastajajočo problematiko v našem vsakodnevnem življenju. V razpravi o novi organiziranosti v ZMS se je izkazalo, da predlog vsebuje v bistvu vse tiste elemente, ki zagotavljajo večji vpliv mladega človeka v naši družbi. Specializirane konference (konferenca mladih delavcev, konferenca mladih v izobraževanju, konferenca mladih v KS itd.) bodo zagotovile kvalitetnejši pristop k reševanju problemov mladine. Na seminarju so bili prisotni tudi nekateri mentorji iz osnovnih šol in skupaj z dijaki so ugotovili, da bi bilo nujno ustanoviti Aktiv mladih prosvetnih delavcev, kajti s takšnim načinom dela bi nesporno izboljšali kontakt šol - OK ZMS, programi Komisije za vzgojo in izobraževanje, grupa za osnovne šole in programi šole, pa bi se lahko veliko bolj uskladili. Verjetno bo lahko prav ta aktiv nakazal nekatere nove probleme in smeri dela v okviru usposabljanja mladih. Problematiko mladinskih aktivov v KS je obravnavala posebna grupa in zaključki so jasni; MA v KS se soočajo predvsem z materialnimi in prostorskimi problemi. Jasno je, da tako stanje ne rodi preveč spodbudnih rezultatov. Predsedniki aktivov so tudi obžalovali, ker dostikrat ne čutijo delovanja DPO v KS in njihove pomoči pri usposabljanju mladih. V takšnem stanju seveda nastaja prazen prostor, ki ga spretno izkorišča cerkev. Prav okrog tega problema se je razvila ostra debata. Mladi ugotavljajo, da sc v zadnjem času obhkuje v okviru cerkve dejavnost, ki nima nikakršne zveze z verskimi obredi in opravili. Takšno stanje so ostro obsodili ob navajanju nekaterih primerov in zahtevali enotno reševanje tega stanja skupaj J. o*0,1 Umi DPO, predvsem pa ZK. I Mladi iz delovnih organizacij » razpravljah o aktualnih nalogah « sprejeU dogovor o ustanovitvi Kot| ^ fcrence mladih delavcev (KMD) > Aktivov mladih delavcev. Razprls’ IjaU so tudi o nalogah mladine Pl n; uvajanju ustavnih sprememb. se zavedajo, da je njihova aktivM udeležba pri izgradnji samoupta**1 SI družbe velikega pomena in 241 čl vidijo v skupnem delu z Zvezo «»^[e katov veUke možnosti vplivanja ^ nadaljnji razvoj. jVl To je nekaj osnovnih mislisselMči narja, ki je bil obenem tudi ptiPiaV na II. sejo občinske konfere^ ZMS I. mandata, ki je bila v »j četku decembra. h Mladi so na seji konference poPpj dili zaključke seminarja, obenem' sprejeli tudi program dela za nasl» P1 nje leto. Kadrovska problematika^Se se kakor senca vleče skozi delo m U[ OK, je tudi tokrat pokazala skraj^^ resno stanje. Konferenca je izianjt nezaupnico nekaterim članom p[il:sp sedstva, ki so v preteklosti poka^Za premalo resnosti. Na njihova md" pa so bili izvoljeni novi tovariši- P Sprejeta je bila tudi kritiko ocena dela, ki je pokazala, da s® nekaterih področjih dela naša o$. nizacija lepo razvija in da doseg®r~ dobre rezultate; ugotovili pa 1,1 da je še mnogo stvari odprtih in ^tji obdelanih. Zato so se mladi da bomo prav tam, kjer je Mr problematično, najbolj pop1!' Rezultati so že vidni - ustanovil je Komisija za IPD, reorganizira Komisija za mladinske aktive v * pripravljamo pa ponovno oži''11 Aktiva mladih komunistov. PriL novi elan pa daje slutiti, da bou ZMS Lj. Vič-Rudnik v letu 1974 svojem delu dosegla rezultate, *t^Lr” ne si pravzaprav želimo. I. TRct|k Darujmo kri! Vsem delovnim organizacijam, ustanovam in šolaM sporočamo, da bo v mesecu januarju in februarju 1974 redna krvodajalska akcija za našo občino v naslednji!1 dneh: 24. in 31. januarja 1974 7., 14., 21., in 28. februarja 1974 OBČINSKI ODBOR M Popis udeležencev NOG zaključen Do predvidenega roka 25. 12. 1973 je popisna komisija pri občinskem odboru ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik izročila Zavodu za statistiko SRS popisni material 46 krajevnih organizacij v občini Vič-Rudnik za 4524 udeležencev narodnoosvobodilnega gibanja v letih 1941 do 1945. Pn ten. je aktivno sodelovalo nad 200 članov združenj borcev NOV in združenj WL Točne so pripombe, da je sličen popis v preteklih letih že bil izvršen, vendar sedaj zbrano gradivo prinaša zanimive podatke o človeku - borcu v narodnoosvobodilnem gibanju. Predvsem krajevne borčevske organizacije bodo imele obilo gradiva za ute- OBČNI ZBORI IZVEDENI Občni zbori oig«uiizflcij ^ terenu so uspešno potekali v no bru in decembru po vseh kr*j*Lv skupnostih. Člani so bili zadov ^ z delovanjem v minulem letu.na zborih pa je bila izražena želj-1’ ( se izvajal pouk v okviru ZR' ^ terenu oziroma občini tudi P° vih in specialnih službah zaradi še specializacije. Člani ZRVS n J tenu so namreč željni znanja id t0jJl bilo občutiti na občinih zbord1 __________________ ^ mnogih občnih zborih, predv'5ej' na novembrskih je bilo med 31 stvom čutiti manjšo zamero 2 A nepravočasnega obveščanja . ^ tualnih dogodkih, posebej meljevanjerravic borcev NOB in za ureditev še Bližnjem vzhodu. Res, da so vi nerešenih problemov glede stanovanj, zdravstva in socialnega položaja. Zopet smo prišli do zaključka, da člani borčevskih organizacij prvenstveno vidijo interese skupnosti in pri tem pozabljajo na svoje lastno skromno in za skupnost požrtvovalno življenje. Podatki o formacije v časopisih, venda* zadovoljivih komentarjev. Redna letna skupščina J občini bo 7. februarja. Prek° volitev in novo izvoljenih pa so že opazne črte in potez p, gatskega sistema, kar je nov udeležbi v NOB kažejo, kako obsežna in enotna je bila borba za dosego osvoboditve izpod jarma okupatoria in za ustanovitev enotne socialistične Jugoslavije. Skozi vso dobo po osvoboditvi vidimo pri delu v prvih vrstah člane borčevske organizacije. Vprašanje je, ali smo se dovolj brigali tudi za življenjsko raven tudi onih skromnih in požrtvovalnih de- legatski sistem ima torej svoj ^ in odsev tudi v tej organizacij1- v!. Povsod je bilo opaziti PrlP nost za delo. lavcev na terenu, ki so in tudi še danes vedno dajo prednost sočloveku v stiski. Popisnice bo zavod za statistiko po obdelavi za razne podatke zopet vrnil občinskemu odboru ZZB NOV, kjer bodo razne komisije imele obilo gradiva za svoje delo. Krajevna združenja pa so že ob podpisu izpopolnjevala svoje članske kartoteke tako, da imajo že točno sliko o stanju doma in za ukrepe v nerešenih vprašanjih. Ob tej priliki pa je bilo popisanih tudi lepo število udeležencev NOG, ki niso še bili včlanjeni v borčevski organizaciji, motivi za to niso važni. Veseli so bili, da so bili tudi sedaj upoštevani in številni so že obljubili sodelovanje v terenski borčevski organizaciji, ki mora vedno imeti odprta vrata za vsakega udeleženca NOG, ki hoče sprejeti določila statuta ZZB NOV Jugoslavije in sodelovati pri izvršitvi tako številnih nalog na terenu. Pričakujemo, da bodo prek zavoda za statistiko razčlenjeni podatki koristih vsem krajevnim, občinskim, mestnim in republiškemu odboru ter njihovim, komisijam v ZZB NOV Slovenije. L. TIPLlC Nagrajenci Izžrebani Do 10. januaij8 Prejeli 182 ieSiteVJlo£ letne križanke, k* objavili v zadnji Izmed pravilnih smo izžrebali jence. Tri enakov jence. in nagrade, za kate* skrbela tovarna ke izdelkov ..H-11" £ bodo dobili: ..fijC 61351 Brezovica 2.) Dragica Podpeč 66, 6133 ^ setje 3.) Marija 61000 Ljubljana, cesta 49/c-3 n, h Kako smo gospodarili na območju naše občine lani ;in kaj pričakujemo v letu 1974 Najprej moramo ugotoviti, j, da so bile smernice gospodarnega razvoja, ki jih je skupšči-J na občine sprejela spomladi za letošnje leto, dokaj srrielo po- stavljene. To še posebej, če računamo, da je gospodarstvo v iftu 1972 moralo prebroditi j^to težav, kar je imelo določene posledice na težavnejši gospodarski start v letu 1973. a Ko sedaj na podlagi rezulta-u 9-mesečnega poslovanja in s: Pričakovanj zadnjih mesecev rfPfegledujemo gospodarske do-v preteklem letu, lahko jii(u8otovimo, da so delovni kolek-^rivi, v celoti vzeto, dobro gospodarili. To potrjujejo tako ka-Nci o porastu fizičnega obsega [Proizvodnje kakor tudi kazalci ^ doseženih finančnih rezulta-{!'. Poslovanja in izvoza. Seveda jf* P" ten> takoj pripom-da finančna gibanja z rela-visokimi indeksi porasta jr* izhajajo v celoti le iz poveča-obsega proizvodnje in pro-lie’ temveč so tudi letos pri-š*! vplivi dokajšnjega porasta 11 in stopnja inflacije. Pri tem Of ie treba omeniti, da so rela-^t° visoki skoki cen tesno po-1 z močnimi gibanji in cen na svetovnem in ev-^ °Pskem trgu. Nelikvidnost se E neholiko izboljšala, medtem so realni osebni dohodki za-? š močnega porasta cen živ-*njskih stroškov nazadovali, ocena ne velja samo za našo 1110' temveč je taka ocena 3 celotno republiko in v glavam drži tudi za Jugoslavijo. z ^'mesečnega primeijalnega ^ rcglcda glpbalnili kazalcev pozvanja organizacij združenega 3 vidimo določena nesoraz-ei]a v gibanju posameznih ele-ji etentov' ^ podatkih, kjer so za-^ ' tudš rezultati Savskih elek-n’se indeksi močno razliku-2° Predvsem pri nekaterih ele-indeksov, kjer ta or-’! inn,2^C*ša ni vključena v izra-' dNa splošno lahko ugotovi-’^idh a ^ dinamika gospoda r-,0^mir^*>an^ V letošniem ietn bolj n^koS’ inf,ksni P°rasti 80 za ll»jtov 0 Indeksnih točk nižji, 0: c , Za ^obašne kazalce, kot i ^redstv^H doh°dek> porabljena .—va» dohodek. Bolj zadrža- na rast teh elementov je bila že predvidena tudi v smernicah razvoja za leto 1973. Stopnje porastov posameznih kazalcev niso šle v predvideni smeri, tako je prišlo do nekaterih bistvenih disproporcev v delitvi. Stopnja porasta celotnega dohodka za 15 odstotkov je blizu stopnje porasta porabljenih sredstev (14 odstotkov), tako je ekonomičnost poslovanja ostala praktično nespremenjena, če- prav je bilo predvideno, da bo z aktiviranjem vseh možnih notranjih rezerv in racionalizacijo stroškov mogoče ekonomičnost izboljšati. Dohodek je porastel za 20 odstotkov in je presegel stopnjo porasta celotnega dohodka za 5 indeksnih točk, kar je zelo ugodno in nad pričakovanji. Toda, če izvzamemo iz tega podatka dosežene uspehe Savskih elektrarn, so rezultati bistveno spremenjeni. Celotni dohodek v gospodarstvu je porastel za 24 odstotkov, enako porabljena sredstva, dohodek za 20 odstotkov, to pa je za 4 indeksne točke manj od celotnega dohodka, kar pa ni v skladu s predvidevanji. Pri razdelitvi ustvarjenega dohodka med gospodarstvom in ostalimi udeleženci se kaže upadanje deleža gospodarstva v razdeljenem dohodku, kar potrjuje ugotovitev, da so vse dosedanje ukrepe za razbremenitev gospodarstva in povečanje njegove lastne akumulativne sposobnosti v veliki meri kompenzirale nove dajatve in obremenitve. Razdelitev dohodka odstopa od predvidenega delitvenega razmerja. Pogodbene obveznosti (za 30 odstotkov) in zakon- ske obveznosti (za 179 odstotkov) so močno porastle, tako da je dohodek, ki ostane gospodarstvu za razdelitev porastel le za 12 odstotkov, v tem so sredstva za bruto osebne dohodke porastla za 20 odstotkov, sredstva za sklade pa so se zmanjšala za 5 odstotkov. Glede na omenjeno neustrezno rast posameznih elementov dohodka je prišlo do spremenjene strukture v delitvi dohodka. Delež sredstev, ki jih je gospodarstvo odvedlo skupnosti in drugim udeležencem v delitvi, je porastel od 28,4% na 34,5 odstotka, vzporedno s tem, pa se je delež sredstev, ki ostanejo gospodarskim organizacijam za interno razdelitev, zmanjšal od 71,6 na 65 odstotkov. Delitveno razmerje med OD in skladi se je nekoliko poslabšalo v škodo skladov in sicer je bilo lani 66 : 34, letos pa je 71 : 29. Prispevki iz osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov so porastli za 21 odstotkov, delež le-teh pa se je v dohodku povečal od 17,9 na 18,1 odstotka. Razdelitev sredstev, ki so ostala organizacijam za interno delitev, je potekala v korist povečanja sredstev, namenjenih za neto osebne dohodke (ki so porastli za 17 odstotkov) in druge osebne prejemke, ki so skupaj porastli za 20 odstotkov, njihov delež v dohodku pa je ostal ne-izpremenjen (41,3 odstotka). Ostanek dohodka se je zmanjšal za 5 %, njegov delež v dohodku pa od 30,3 na 24,2 odstotka. Količina izplačanih neto osebnih dohodkov je porastla za 16 odstotkov in pri 4-odstot-nem povečanju števila zaposlenih so se osebni dohodki na zaposlenega povečali za 12 odstotkov, stopnja porasta doseženega dohodka na zaposlenega (produktivnost) za 15 odstotkov, kaže, da so se osebni dohodki gibali v mejah produktivnosti. Količina sredstev, ki so jo gospodarske organizacije namenile za neto osebne dohodke, je relativno manj porastla (za 3 indeksne točke) od družbenega proizvoda, ki je porastel za 19 odstotkov, to pa je v skladu z predvideno smetjo gibanja omenjenih kazalcev, toda ne povsem z pričakovano dinamiko. Poprečni OD so v gospodarstvu v občini znašali v 9 mesecih 2131 din oziroma 12 odstotkov več kot v istem času lani. Na višino ustvarjenega dohodka je nekoliko vplival popravek finančnega rezultata za delni odpis terjatev, starejših od 90 dni in popravek vrednosti zalog. Terjatve iz poslovnih razmerij so se v primerjalnem obdobju zmanjšale za 3 odstotke, v terjatvah je vezano 18 odstot- kov celotnega dohodka, ustvarjenega v tem obdobju, obveznosti do dobaviteljev so se zmanjšale za 10 odstotkov, terjatve po vrednosti presegajo obveznosti za 55 odstotkov, to pa pomeni, da gospodarstvo občine še vedno ostaja ha položaju kredi torja svojih poslovnih partnerjev. Ob koncu 9-mesečja izkazuje izgubo pri poslovanju le organizacija KIP — montažno podjetje v višini 262.504 dinarjev in to zaradi popravka finančnega rezultata v znesku 394.552 dinar-jev. Po področjih gospodarskih dejavnosti se je v letu 1973 najmočneje povečal dohodek gostinstva (indeks doh. 202), sledijo pa mu po vrstnem redu gozdarstvo (137), kmetijstvo (127), trgovina (124) in obrt (121). Od industrijskih podjetij pa močnejšo rast dohodka beležijo: Iskra, Horjul (130), Ilirija (125), Žičnica (122), Tobačna tovarna (124) in še nekatere. Glede bruto skladov pa je slika taka, da so le-ti najmočneje porastli v gozdarstvu (indeks 154), gostinstvu (indeks 200), obrti (120) in kmetijstvu (110), vtem ko se je v večjih gospodarskih organizacijah in industrijskih podjetjih situacija glede skladov z nekaj izjemami nekoliko poslabšala. Vse kaže, da bomo v leto 1974 kljub vsem težavam zakoračili smelo, sicer z nekoliko bolj umirjenimi programi, zato pa prepričani, da bomo z realizacijo naše nove ustave in še večjim prizadevanjem vseh članov kolektivov, ki bodo v TOZD še bolj neposredno odločali o rezultatih svojega dela, letos dosegli še večje uspehe. Doseči bomo morali določene korekture v izboljšanju sistema nagrajevanja in omogočanja stimulacije, to pa mora potegniti za seboj povečanje produktivnosti dela. Borba za povečanje proizvodnje in povečana vlaganja za modernizacijo proizvodnih procesov morajo biti osnov- no vodilo pri delu naših strokovnih in vodilnih kadrov. Nadaljevanje akcije jasnejšega sodelovanja občinskih samoupravnih in političnih organov in delovnih kolektivov pa bo lahko pripomogla k iskanju novih, še boljših rešitev, ki širšim proizvodnim koncpetom ter gospodarskemu povezovanju v širšem gospodarskem prostoru. odprava pologa bi pomagala ‘ 3110 ob intervjuju z ing. Natan Bemotom, predsednikoi >m° gg v ^d*5°ra sklada za gradnjo šol in VVZ v Ljubljani obljubili, d društvi Sam Poročali o delovanju sklada kot tudi o gradnjah, ki se gradijo ^'tenkih t)0Pr‘sPevka. Večjo obveščenost so zahtevali občani na različni “Ptavnj o’(j^0se^ej š® zato, ker so sc nekatere gradnje malce zavlekle, ki po|o. 0r ni dobil pravočasno vseh soglasij potrebnih organov. O trenu k- ča za E JU| ®.ra^nle šol in VVZ smo se razgovarjali s predsednikom U m *u4iočitlu c-’n vrtcev '"S- Natanom Bernotom. Tema razgovora! ^J^or orne' ■ *’ *c'j'ri 1® občinska skupščina Moste-Polje naslovila na Upravi ^,ovUa Jasnega sklada. Občinska skupščina Moste-Polje je na svoji se jV^ko ^ 0’g * *klad zamuja z gradnjami in se s tem povečujejo stroški. Pr; 5 ®.nekaj ciruo-h da Zaritev® občanov še niso dovolj upoštevane in nanizali < ■ikiw.'3a 1« zah? Problemov kot očitek vodstvu tega sklada. Občinska sku] ‘ritih so r:)7evala;. predsednik UO ing. Natan Bernot odstopi. O te i* iIm ll^e> i-0!*,PravPak na različnih sestankih v Ljubljani in ugotovili, da ; ki So n 01 J‘tl J® doslej bilo, ni kriv sklad, ampak vrsta objektiva ■fj ^rilj.da komS°tnC *>r’ v®čro> gradenj v Ljubljani. Ing. Natrana Bemota sir flX,,Se v®dno immira te oči,ke kot tudi zahtevo, da odstopi. Pjuf1'0*' „če n-, kuP Problemov, to je res", je začel razlagati ing. NaU OTri° V sklaH °°e kdo razrešiti, bi nam naredil pravzaprav uslugo, saj iA'se Pravlieni dpi <-U ,Ze*° te*k° 'n odgovorno. S tem nočem reči, da niša ” °k*(;Pairm i! * da se b°jimo zastavljenih nalog, povedati hočem le, < tajJ.’ Pa tudi oh* r^'0 rirokcij® v tem skladu, temveč da je to zelo teži jjJ-rh '■ ^kdpščim kHvV0’ sai 8re za denar, ki ga v Ljubljani zbiramo obča jta^bor v celot ma Moste-Polje je bila pod vplivom taktike, da bi upra nrkliJ6^ Pričak ' odstoPd. ko je zahtevala moj odstop. V okviru te taktike : tfflpbv ’ ki so n i da k' bil0 mogoče lažje pokriti obveznosti občin c iz m , 1 nali vsem* pričakovanji. Pričakovali so, da se boe letQ,® same. Q|fam" sredstev prenesle na občine, ki so že doslej marsik tr' letu ■ k lna Moste-Polje mora po sedanjih pokazateljih pokriti precej v V?Znost‘ do sklada v višini 9 milijonov dinarjev. To je ijjif vi^dnik bo m" i de Prirocrjamo z viško občino, še vedno mak). Občil 2 mili, i°? . naiI,reč v letošnjem letu pokriti obveznosti do sklai »'rpr Vs®h lii,i!r ,'d‘n' Vprašanje pokrivanja obveznosti do sklada je pr 1%,* čimpj,.: Jans*c‘ri občin in žal še vedno, nerešen. To je stvar, ki jo rtlfnij ’ ko Dmi emsko re^t' za c®lotno Ljubljano, posebno še v tem ti ,I,'0 hi nio* 'a’|ani0 na nov sistem financiranja. Da bi uredili zadev nosti. Prva možnost je, da pokrijemo ves primanjkljaj, ki nastal zaradi porasta cen in inflacije, občinske skupščine iz proračuna. To je zelo težko, ker so proračuni zamrznjeni, njih povečevanje pa omejeno in strogo določeno. Druga' možnost je v tem, da bi šli v ponovno razpravo v javnosti, da bi šli pred kolektive in skušali dobiti dodatna sredstva za potrebe samoupravne interesne skupnosti. Tretja možnost pa je, da se letošnja obremenitev porazdeli na več let, saj.so v letošnjem letu občine najbolj obremenjene z obveznostmi do sklada. Ob tretji možnosti to ne pomeni, da bi s tem program zavlekli, temveč se celotni program zaključi na vsak način skladno z odlokom, do leta 1978. Letos je za vse občine najhujše, kar sem že poudaril, saj so letošnje obveznosti za tretjino večje kot leta 1972. Sedaj se moramo samoupravno in na najbolj demokratični način odločiti za eno od treh možnih rešitev. Na skladu upamo, da bo odpravljen stoodstotni polog. Sedaj smo namreč morali zbrati ves denar za določen objekt in smo šele nato lahko začeli graditi. Ce bo odpravljen polog, bomo lahko gradili v skladu z dotokom denarja. S tekočo gradnjo se bomo izognili podražitvam. Če bi odpravili polog, bi lahko takoj, ko dobimo denar, kupili na primer opeko in bi se tako izognili morebitnim podražitvam, tak način gospodarjenja bi bil nujen. Tako bi odpadle vse podražitve, ki nastajajo v času, ko zbiramo denar za objekte, saj prej ne moremo začeti graditi. Če je skupščina občine Moste-Polje skušala s svojo zahtevo doseči realizacijo takih ciljev, potem je njihova pobuda koristna in pravilna in jo pozdravljamo. Treba je hitro graditi. Pa ne le zaradi podražitev, temveč tudi zaradi zelo perečih problemov, ki nastajajo zaradi premajhnih kapacitet šol in VVZ. Upravni odbor sklada je vključno s predstavnikom občine Moste-Polje razpravljal o zahtevi občinske skupščine Moste-Polje. Upravni odbor je enotno menil, da če mora kdo odstopiti, potem bi moral odstopiti ves upravni odbor. Vsak član UO sklada se je tudi sam zase izrekel, da v primeru, čs predsednik odstopi, odstopi tudi vsak od njih. Člani sklada so menili, da so vsi soodgovorni. Delamo po lastnih izkušnjah in praksi in rezultati v dosedanjem obdobju so izredno dobri, torej popolnoma nasprotni trditvam Most, čeprav ne rečem, da ne bi bili v urejenih razmerah lahko boljši kot so. To ne pravim kot hvalo uspešnemu delu UO, ampak kot pohvalo uspešnemu delu organov, institucij, gradbenih odborov, občinskih skupščin, svetov, inšpekcijskih služb, ki so se s polno odgovornostjo lotile dela in ga pripeljale do te faze. To je skupna akcija vseh — ne pa Čast in slava upravnega odbora. Tisti, ki trdi, da so uspehi le zasluga UO, je sprt z idejo samoupravljanja. Uspehi so, ker smo kljub običajnim težavam uspeli graditi, pri čemer nam je bistveno pomagala kontrola javnosti, ki je seznanjena z vsem našim delom, pa tudi težavami. Način dela pri gradnji iz sredstev samoprispevka nam je prinesel mnogo bogatih izkušenj, kako uspešno delati. V okviru teh gradenj smo spoznali, kje so zaviralne točke, pa tudi včasih nezdružljive zahteve smo imeli priliko ponekod spoznati. Povedati moramo, da smo držali roke pod povprečjem, kar je redkost, prav tako pa smo pod povprečjem držali tudi ceno in standarde izenačili. Vsak gleda naše delo kritično, ker gospodarimo z denarjem občanov in ta kritičnost je zelo dobra stvar. Kjer so gradbeni odbori normalno funkcionirali, krajevne skupnosti in občinska skupščina pa pripravili pravočasno vso potrebno dokumentacijo in kjer so vsi udeleženci razumeli zahteve po racionalni gradnji, tam so rezultati gradenj iz samoprispevka izredno ugodni. Tak primer je v viški občini gradnja šole na Brezovici. Se vedno pa nismo zadovoljni. Treba je še marsikaj narediti, treba je združiti moči in vsi si moramo enotno prizadevati za boljše in večje rezultate, ki bodo brez dvoma s številkami in datumi dokazali, da je take vrste gradenj najracionalneje graditi ravno s samoprispevkom občanov. To so uvedli tudi že v najbolj razvitih državah zahoda, saj na primer v Švici gradijo vrtce na ta način," nam je povedal ing. Natan Bernot. Predsednik UO sklada nas je seznanil tudi z informacijo o delovanju sklada, kije bila podana že na seji mestne skupščine. ..Stanje v letu 1973 je bilo slabše kot v prvem letu, vemda nam je uspelo, da smo v decembru lahko že računali na to, da bomo v kratkem začeli graditi osem novih objekotv. Program za leto 1974 je jasen, saj so osnove razčiščene že za vse objekte razen dveh. Za vse objekte so tudi že izbrani projektanti in so v delu idejni oz. glavni projekti. Ko se sedaj oziramo nazaj na dosedanje delo, lahko ugotovimo, daje bil program za leto 1972 stoodstotno realiziran, v viški občini smo se le malce zamudili pri gradnji objekta v Dobrovi. Kljub tem na videz odličnim rezultatom pa moramo biti kritični in ugotoviti, da s stanjem še vedno ne smemo biti zadovoljni. Težave nam povzroča zbiranje podatkov, predvsem pri osnovnih šolah ni zanesljivih podatkov za izpolnitev obveze, da bomo gradili po enakih merilih na vseh lokacijah. Postopek usklajevanja interesov je težak in traja tudi po več mesecev. Postopek za pridobitev lokacijske dokumentacije in lokacijske odločbe je nerazumljivo dolg. Lani smo v povprečju čakali 5,5 meseca na lokacijsko dokumentacijo za vsak objekt. Poleg tega je postopek poslovno nesprejemljiv. LUZ kot edini partner pa je monopolist, naredi dokumentacijo, kadar pač utegne, z ceno, kise zdi visoka ob tem, da investitor ne more vplivati na LUZ. Zato predlagamo, da mestni svet revidira svoj sklep izpred šestih let o pooblastitvi LUZ za izdelavo lokacijskih dokumen-tacij s preciznejšimi določili o odnosih med LUZ in investitorji nasploh. Moram pa reči, da se je po tej seji mestne skupščine LUZ bistveno popravil, kar je nedvomno pozitivno." M. DIMITR1Č Krajevne vesti Pod streho Dom družbenih organizacij v Robu je pod streho. Začeli so ga zidati 1971. leta, predvidoma pa bo uporaben do letošnjega septembra ali oktobra. Se posebej upajo, da se bo to uresničilo zato, ker imajo kupljene že precej opreme. Razen KUD bo imela v novem poslopju svoje prostore tudi krajevna skupnost. Robani imajo za zdaj se nekaj težav s sredstvi, vendar upajo, da bo priskočila na pomoč tudi občinska skupščina. Asfalt do Roba Do Roba bo kmalu speljana asfaltirana cesta. Leta 1972 je krajevna skupnost Rob že pripravila načrte, katerih izdelavo so financirali občani kar sami. z deli so začeli lani, ko so opravili pri Rašici najtežja dela. Lotili so se približno kilometra cestišča, od katerega so ga tri četrtine asfaltirali. Krajši del ceste, ki je ostal še v makadamu, pa niso asfaltirali zato, ker so se bali, da se na mehki podlagi asfalt ne bi posedal. Letos bodo asfaltirali še približno poldrugi kilometer ceste, do Roba pa se bo moč zapeljati po novi cesti čez približno tri leta. Leta 1973 je dala za to cesto občinska skupščina 50 milijonov starih dinarjev, prebivalci so zbrali okrog 14 milijonov, 18 milijonov pa so prispevale delovne organizacije. Največji delež med njimi pa je prispevalo kmetijsko gospodarsko posestvo Kočevje. Kaj je zdomar? V Robu skoraj ne poznajo besede zdomar (in ne zdomec, kot smo uradno poimenovali ljudi, ki so odšli v svet s trebuhom za kruhom). Vse tiste, ki so odšli v tujino iz tega kraja, bi skorajda našteli na prste. Razlog za tako ugodno stanje je verjetno v tem, da imajo skoraj v vsaki hiši obrtno delavnico, v kateri delajo suho robo in verjetno dejstvo, da ni bilo v teh krajih nikoli psihoze, ko se brezglavo odločajo za odhod cele skupine in je kar hišna „sramota“, če koga nimajo v Nemčiji (v prav tisti Nemčiji, ki je prav njihovim očetom in materam povzročila toliko goija). Tako kmetije ostajajo žive in si prav lepo dvigajo svoj osebni standard. Primer Roba dokazuje, da ljudje ostanejo doma, če imajo še tako neznatno zaposlitev. Pripravljamo se na volitve Tudi v Robu se pripravljajo na bližnje volitve. Kriteriji za izbor kandidatov so v tej malce odročni krajevni skupnosti jasni že danes. Predvsem so razmišljali o kandidatih na sestanku množičnih organizacij in KS. Že v novem sistemu žele imeti kandidate, ki imajo pri ljudeh ugled, ki so vsestransko neoporečni in ki bodo imeli prav tako ali še večjo povezavo z občani kot dosedanji odborniki. Nova igra KUD Rob se pripravlja na novo igro. Žal imajo težave s tem, ker ni še dograjen nov dom. Kljub temu ne obupujejo. Ko bo igra naštudirana, odo šli igrat v druge KS, kjer že imajo dvorano. Brž ko bo pa usposobljen domači oder, bodo zaigrali doma. Na pomoč! Gasilski dom v Robu, ki je bil zgrajen let3 1935, je neprimeren. Predvsem ga zalije vsaka poplava, razen tega pa prostori niso najbolj primerni. Da bi rešili ta problem, organizirajo vsako leto veselico in tako zbirajo sredstva vsaj za najnujnejša popravila. Če bo prispevala nekaj sredstev tudi občinska gasilska zveza, bodo dom vsaj delno uredili že letos. Nizka napetost Po vseh hribovskih vaseh v okolici Roba je napetost električnega toka zelo slaba. Pogosto tamkajšnji prebivalci ne morejo vključevati niti gospodarskih, niti gospodinjskih strojev. Ko je bilo omrežje napeljano, ni bilo na celem področju 10 kmetijskih strojev, gospodarskega pa sploh ne. Zdaj je omrežje daleč preobremenjeno in zahteva hitro rešitev. Ustavne razprave Na področju KS Rob so imeli pred časom tudi ustavne razprave. Obisk na sestankih je bil prav zadovoljiv, občani pa so se najbolj zanimali o tistih konkretnih stvareh, ki živo zadevajo njihove interese, i naj bi jih rešili zakoni in odloki, ki morajo slediti temu naše-mmu najširšemu pravnemu aktu. Ureditev Roberka Ob lanski pplavi je potok Roberka v hudourniškem izlivu v okolici Roba z gramozom povsem zasul bregove. Zaradi tega je voda kar dva meseca tekla po poljih in travnikih. Razen tega je bila deloma poplavljena tudi cesta. Problem so sicer delno uredih, ker pa delo ni bilo dokončano, bo treba zelo kmalu z deli nadaljevati in rešiti vso preostalo ogroženo kmetijsko površino. Zimsko čiščenje cest Med našimi mesečnimi obiski na sedežih posameznih krajevnih skupnosti smo pogosto slišali pripombe o čiščenju snega na naših cestah. Občani se v zvezi s tem pritožujejo tako v mestnih kot primestnih predelih naše občine. Sicer moramo priznati, da v Ljubljani ni niti ena občina tako bogata, da bi lahko nakupila dovolj mehanizacije n ukrepala tako hitro, kot si žele ljudje, vendar bi veljalo morda razmisliti vsaj o čiščenju ulic z največjo prednostjo. N. pr.: do pol šestih zjutraj tiste smeri, kjer hodi največ delavcev, do pol osmih šolske poti itd. Morda pa bi bilo prav, da bi Komunalno podjetje obiskalo tudi zbore volivcev in se neposredno z občani dogovorjeno, po kakšnem vrstnem redu čistiti ceste. Lekarno v Trnovo! V zadnjih letih je število prebivalcev v Trnovem izredno naraslo. Zrasle so predvsem Muigle, blokovno naselje ob Cesti v Mestni Log in desetine individualnih hiš v Trnovem in na Koleziji, če o uslužnostnih delavnicah sploh ne govorimo, potem želimo še posebej poudariti, da bi nujno potrebovali vsaj lekarno. Lekarna sicer je na Mirju in na Viču, vendar je to za tak lokal kar malce daleč. Stvar postane še bolj neugodna, če je treba po zdravila v mesto. Ali ne bi bilo mogoče preurediti v lekarno lokala, ki so ga opustile Ljubljanske mlekarne na Cesti v Mestni Log? Alkoholizem — družbeno skrajno ll negativen pojav tudi v naši občini ! Do konca druge svetovne vojne se je alkoholizem smatral bolj za moralni kot medicinski problem. Niti medicina sama v mnogih državah alkoholizma ni smatrala za bolezen, zato je razumljivo, da so alkoholike sprejemali na zdravljenje le v izjemnih primerih, ko so se znašli že v težjih fazah alkoholne intoksikacije kot je delirium tremens, alkoholna halucinoza, alkoholna ciroza jeter ipd. Danes sc pri nas zdravljenje alkoholizma izvaja v specialnih ustanovah in sicer; v posebnih oddelkih psihiatričnih bolnic. Da bi ugotovili stanje alkoholizma v naši občini, je Zavod za socialno delo Ljubljana-Vič-Rudnik izdelal analizo o problematiki alkoholizma. Kot vzorec za populacijo vseh alkoholikov v občini Ljubljana-Vič-Rudnik nam je predstavljalo 370 evidentiranih težje prizadetih alkoholikov. Pri anketiranju teh oseb so sodelovali vsi strokovni delavci Zavoda in patronažne medicinske sestre Zdravstvenega doma. Tako je bilo v anketo zajetih 321 moških in 49 žensk. Seveda to še zdaleč niso vsi alkoholiki, ki živijo na območju občine, kajti teh je neprimerno več. Je pa število dovolj visoko za vzorčni sistem analitične obdelave. Ugotovitve, ki nam jih je raziskava podala, nam potrjujejo že znano dejstvo,, da je alkoholizem tudi v naši občini izredno močan družbeno negativni patološki pojav, ki povzroča družbeno zlo tako v ožjem, kot širšem okolju. Zanimiva je ugotovitev, da največ alkoholikov izhaja iz starostne strukture od 36 do 45 let, torej iz starostne dobe, ko je človek na višku svojih moči in delovnih sposobnostih. Največ obravnavanih alkoholikov je poročenih, torej takih, ki imajo svoje družine ter imajo po enega ali več otrok. Ti živijo v družinski skupnosti z alkoholnim bolnikom ter posredno ali neposredno trpe zaradi njegove bolezni. Iz izobrazbene strukture izhaja, da je največ alkoholikov z nedokončano osnovno šolo in lakih, ki so končali katero od poklicnih šol. Izobrazbi primerna je tudi njihova zaposlitev. Ta podatek pa nas seveda ne sme zapeljati, daje alkoholizem v glavnem razširjen med delavsko populacijo, medtem ko je med izobraženci le malo alkoholikov. Znano je namreč, da ljudje z višjo ali visoko izobrazbo bolj prikrivajo alkoholizem, posebno v začetnih fazah. V raziskavi nas je zanimalo tudi v kakšnih družinah so še kot otroci živeli obravnavani alkoholiki. Kar ena tretjina alkoholikov je živela v družinah, kjer je eden od staršev ali celo oba, bil alkoholno zasvojen. Večina pa jih izhaja iz kmečkih ah delavskih družin, v katerih je bil zaposlen le oče, mati pa je bila gospodinja. Ko smo analizirali odnose v družinah alkoholikov smo ugotovih, da ti niso najbolj harmonični, kar je tudi razumljivo. Mnogo je zakonskih tovarišev, ki imajo do alkohohka strpen odnos ter molče prenašajo njegovo popivanje in neprimerno obnašanje. Nekateri skušajo alkoholika razumeti, zakaj njihov sotovariš pije in ga ne obsojajo tako zelo, še več, nagovarjajo ga na zdravljenje. Neredki pa so primeri, ko se z njim prepirajo ali celo fizično obračunavajo. Alkoholizem očeta ali matere ne more pustiti neprizadetih otrok. Raziskava je ugotovila, da večina otrok alkoholno zasvojenega roditelja odklanja, se ga boje in če se le da se mu umaknejo. Mnogi otroci beže od hiše, ker se boje pretepov ali prepirov med starši. Nekaj je tudi otrok, ki priznavajo, da se svojega očeta ali matere - alkoholika sramujejo. Dva izmed otrok pa se iz svojega očeta alkohohka norčujeta. Spoznanje, da je oče v družini le še ..pavliha", je žalostno. Težave, ki se pojavljajo pri otrocih, katerih je eden od staršev ali oba alkoholik, so še naslednje: Največ otrok je nervoznih. Njihova nervoza se manifestira predvsem v motoričnem nemiru, v šoli se ne morejo zbrati in slediti pouku, ter hitro spreminjajo čustveno stanje. Sledi šolska neuspešnost, močenje postelje, grizenje nohtov, begi od doma in še druge manjše oblike vedenjskih in osebnostnih motenj. V treh primerih pa smo beležih celo poskus samomora. Od skupnega števila 370 obravnavanih alkoholikov je 206 zaposlenih, 77 nezaposlenih, 67 upokojenih, 20 pa je gospodinj. Število nezaposlenih je zaskrbljujoče visoko. Te osebe sicer občasno delajo, vendar le priložnostno. Ta kategorija oseb bo v celoji prešla v breme socialne službe, kolikor se ne bo zaradi alkoholizma pravočasno zdravila in zaposlila. Ugotovljeno je tudi, da je večina alkoholikov pogosto menjavala zaposlitev. Ko smo analizirali vzroke smo ugotovili, da vzrok menjave zaposlitve temelji v njihovem alkoholizmu, ker jih delovne organizacije niso mogle imeti še nadalje zaposlene, ker so alkoholiki nezanesljivi in neproduktivni delavci. Pri ugotavljanju zdravstvenega stanja obravnavanih alkoholikov se je izkazalo, da je več kot polovica alkoholikov takih, ki bolehajo za eno ali več boleznimi. Alkoholik pogosteje zboli kot nealkohohk in je pri njem zdravljenje dolgotrajnejše. Zanimiv je tudi podatek, kako pogosto se posameznik opija, čeravno to ni merilo za to ali je nekdo alkoholik ali ne. Največ se jih opija vsak dan, sledijo tisti, ki pijejo večkrat tedensko pa ne vsak dan, najmanj pa je onih, ki pijejo le nekaj dni v mesecu. Najpogostejše so žgane pijače, tem pa sledijo mešanice vseh vrst alkoholnih pijač. Veliko je število vzrokov, ki povzročajo alkoholno bolezen ali alkoholizem. Zanimalo nas je, kaj posamezniki navajajo kot vzrok, da so začeli piti. Največ jih navaja, da so začeli piti iz navade in ker jim to prija, slede jim taki, ki trdijo da pijejo zaradi službe, veliko število jih navaja, da ne vedo, zakaj pijejo, mnogi pa ne priznajo, da sploh pijejo, nekateri navajajo kot vzroke še razočaranje, konflikte doma in v službi, obup itd. V raziskavi nas je zanimalo tudi, kakšna je vzročna zveza med alkoholizmom in kaznivimi dejanji oziroma prekrški. Ugotovili smo, da alkoholizem ne povzroča kaznivih dejanj, močno pa vpliva na prekrške. Tretjina obravnavanih alkoholikov je bila kaznovana zaradi prekrškov. Najpogostejši prekrški so ogrožanje prometa zaradi vinjenosti in motenje javnega reda in miru. To nam potrjuje že znano dejstvo, kako nevarni so alkoholiki v prometu. Zavod za socialno delo Ljubljana-Vič-Rudnik bo tudi v bodoče nosilec skrbi za zgodnje odkrivanje alkoholizma. Pri tem bo aktivno sodeloval z zdravstveno službo, krajevnimi skupnostmi, delovnimi in družbenopolitičnimi organizacijami in vzgoj-no-izobraževalnimi zavodi. Strokovno delo Zavoda z alkoholikom bo usmerjeno predvsem v njegovo zdravljenje. Posebno skrb pa bo Zavod posvetil sanaciji alkoholikove družine. Zavzemal se bo za nadaljnje ustanavljanje klubov zdravljenih alkoholikov, z že obstoječima kluboma na Viču in Rudniku pa bo še nadalje aktivno sodeloval in jima nudil materialno in kadrovsko pomoč. ,, Skupščina občine, Sveta za zdravstvo in socialno varstvo in družbeno politične organizacije v občini se bodo pri pristojnih mestnih in republiških organih zavzemali za čimprejšnjo ustanovitev Zavoda za zdravljenje in delovno terapijo — težje prizadetih alkoholikov. V njem bi se resocializirali osebnostno huje devirani alkoholiki, ki jih alkoholizem pelje v vedno globlji psihični in fizični propad, katerih resocializacija ni možna v že obstoječih institucijah. Podprli bodo tudi prizadevanja Sveta za preprečevanje druž- 0DRESILNI PREDLOGI PRIHAJAJO Z DOLENJSKE CESTE beno negativnih pojavov pri Skup ščini mesta Ljubljane, za ustanovitev Iztreznitvenega centra v Lju^p Ijani za spremljanje, zdravljenje C pridržanje pijanih oseb. Vzgojno izobraževalni zavodi1 boju proti alkoholizmu zlasti na p(! ventivnem področju lahko mnoj*d store. Pomembno vlogo imajo šole, ki lahko na ustrezen način ml: jr dini posredujejo spoznanja o ali«'. holizmu in njegovi škodljivosti *V vplivajo na oblikovanje odnosov®' alkoholizma pri posamcznikijU družbi nasploh. Posebno skrb Ifjji vzgojno izobraževalni zavodi posy( čajo otrokom alkoholikov in ji111 jj, -r#r posredovanjem pristojnih služb i dijo vse možne ustrezne oblike diST bene pomoči. Pri tem naj vzg0)11* 1 izobraževalni zavodi, ki imajo v jem sestavu strokovne svetov^bi službe (soc. delavec, psiholog) z raziskavami o socialnih in ped# ških problemih, ki jih poraja a**c0*lC|Cj ližem med šolsko mladino. T4 Zdravstvena služba naj nudi al * holiku v vseh fazah bolezenski procesa ustrezno zdravniško oz. P; hiatrično in psihoterapevtsko oW*' navo. Zavzema naj se ob sodel® , nju skupščine občine, pristojnih tov in družbenopolitičnih org: altih itial^j. cij v občini za ustanovitev protta' sp bolnega dispanzerja v Zdravstven* domu Ljubljana Vič. Organi javne varnosti naj svojo aktivnost zlasti na nasleM področjih: - še pogosteje naj ugotavljaj0 Ti koholiziranost voznikov in se P° Ju žujejo ukrepa začasnega odvZ*1^ vozniškega dovoljenja; - vse voznike motornih voz ’ so registrirani kot kronični alko : ki in so v evidenci socialne slu% zdravstvene službe, ali organoy kaznovanje prekrškov, je P01 klit* IZ.11 VJ V ti 11J L ^11 V IVI »IVV/ v y J w f na izredni zdravniški pregled, *er na podlagi strokovne presoje od i oljenj*; vozniško dovoljenje. Dovolj-.. tak voznik zopet dobil po uspe51^ zdravljenju proti alkoholizmu- , Gostinske delovne orgaiUz*?L naj poostrijo ukrepe nad 8oSt‘n,STl osebjem, ki toči alkoholne P«3^ u njenim ali mladoletnim oseba111, h vse gostinske lokale je potrebnemu mestiti opozorilne napise, ki oP^' jajo na neprimernost in odgoV°"J gostinskih delavcev, če točijo «0 holne pijače v okoliščinah, k° J K s predpisi prepovedano. vj V vseh temeljnih organi8 j združenega dela, ki imajo v s* sestavu obrate družbene preb* ,f«l točijo tudi alkoholne pijače- ^ ob med delovnim časom ne d°v čiti alkohola zaposlenim de'a ^ peter vRfl V sat c*j Za krajšo delovno dobo šoferjev Že leta je znano in dokazano obenem, da jc šoferski poklic zelo zahteven, morda celo eden najbolj zahtevnih. Fizični napor, predvsem pa psihična obremenitev voznikov motornih vozil povzroča, da v povprečju zdržijo za volanom le pol svoje delovne dobe! Stalna psična napetost, saj morajo prav šoferji venomer reševati prometne razmere na cestah in neredna prehrana, nemogoče higienske razmere, posebno tistih šoferjev, ki so zdoma po več dni, tednov ali celo mesecev, umljivo z leti opravijo svoje. Takih razmer velika večina ne vzdrži dolgo, če pa že vztrajajo, potem šoferski poklic kmalu naprav- iz človeka bodisi invalida ali delavca, ki je sposoben pozneje le za lažja in seveda slabše plačana dela. Dvajset let bo tega, kar je Združenje šoferjev in avtomehanikov SR Slovenije, ki ima -sedež v naši občini na Dolenjski cesti, zahtevalo, da se njihova delovna doba skrajša-, vendar so vsa prizadevanja, težnje za dtajšanjc življenja poklicnim voznikom motornih vozil ostala do danes zaman. „Od tistih časov", pravi podpredsednik združenja Jože Kokalj,,.skoraj vsako leto pošiljamo na vse strani zahteve za priznanje beneficirane delovne dobe vsaj tistih šoferjev, ki vozijo težke tovornjake in avtobuse. Ob vsaki naši zahtevi so vedno vsi, vsaj tak vtis smo dobili, priznavali. da imamo popolnoma prav, storili pa niso ničesar. Zakaj ne, tega niso povedali ne nam v združenju, ne našim šoferjem." Zakonski predpisi, ki so medtem že izšli, so sicer na videz zelo strogi, vendar dopuščajo možnosti, ki ne morejo biti v nobenem oziru v korist delavcev. Potrebe gospodarstva, bolje rečeno zahtevnost dela transportnih podjetij, zlasti pa njihova rentabilnost, ne dopuščajo upoštevanja zakonskih predpisov. Slednjič tudi način nagrajevanja sili šoferje m stimulira k delu v nemogočih delovnih pogojih. Toda dejstvo je, da delovnih razmer kljub najboljši volji delovnih organizacij ter proizvajalcev tovornih vozil in avtobusov, ne moremo v republiškem merilu vzlic naporom združenja z Dolenjske ceste rešiti čez noč. Se bolj neizprosno pa je ob tem dejstvo, da poklicni vozniki na mednarodnih progah ne vzdržijo več kot pet ali največ šest let. Sleherno pretiravanje, razumljivo z leti vožnje, bi terjalo še večje število invalidov in žrtev, ki so potem omejeno sposobni za delo in ki bi jih bilo lahko še samo veliko več. kot jih v Sloveniji sicer že imamo. Skrajšanje delovne dobe poklicnih voz ikov motornih vozil, tako vsaj vse kaže. ni več dvomljivo, saj v združenju z upanjem na izboljšanje življenjskih in delovnih razmer svojih članov, smatrajo nadavni sklep odgovornih dejavnikov o beneficiranem stažu šoferjev kot stvarnost. Na to so v združenju mislili že leta 1970, vendar je zdaj razveseljivo, da je z lanskim letom pristojnost o odločanju o priznanju skrajšane delovne dobe poklicnim šoferjem prešla s federacije na republike. Zato je Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov SR Slovenije že lani na osnovi svojih zahtev in skrbno pripravljenega elaborata začela reševati in usklajevati sorodna stališča med posameznimi republikami. V zvezi z usklajevanjem teh stališč pa je ostalo odprto vprašanje, ali bo poklicnim voznikom motornih vozil priznana skrajšana delovna doba od KOMU PRIPADA CESTA? Vaščani Stranske vasi pri Dobrovi irosimo, naj sc KS Dobrova in KS Vrhovci oz. Brdo sporazumeta, komu pripada del ceste 3. reda od Bokalškega gradu do začetka Stranske vasi. Ta del ceste v dolžini 2 km poleti nihče ne posipa in pozimi nihče ne pluži. Ob prvem snegu so ljudje ob tej cesti odrezani od ostalih in prepuščeni sami sebi in svojim nogam. Cesta je že v tako slabem stanju, da prosimo predsednika obeh KS, naj se le enkrat popeljeta j, saj želimo, da bi bila tudi ta po njej, cesta pozimi prevozna. leta 1945 dalje, kar b‘.ifl0 gV mnenju zveze združenj eclin H jemljivo, ali ne. , šitvah, * J v skro^ Ob predlaganih re velikimi prizadevanji zatišju prihajajo domala ^ y p venske poklicne šoferje P13 lenjske ceste, ni tudi jasn M. K. Družbeni dogovor o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik 'jj o kmetijskih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 26/73), ^postavlja pretežno splošne okvire bodočih družbeno ekonomskih odnosov na področju kmetijstva. > ^ zakonom postajajo nosilci kmetijske zemljiške politike »(kmetijske in gozdnogospodarske organizacije družbenega Hela in drugi občani, ki bodo skupaj s krajevnimi skupnostmi in občinsko skupščino, kot nosilko usklajevanja vseh ^nteresov v občini, na samoupravni način usklajevali svoje t/nterese in oblikovali rešitve na področju zemljiške politike (^varstvo kmetijskih zemljišč, promet, zakup, prostorsko ure-^lVene 0PWacije, racionalno in produktivno izrabo zem- jm M ‘W<: n v ta namen se ustanavlja v občini kmetijska zemljiška /kupnost na podlagi družbenega dogovora. Družbeni dogo-ui^or so že vse organizacije podpisale ter določile tudi svoje IJPtegate, ki bodo zastopali interese svojega območja v skup-jnj, lni kmetijske zemljiške skupnosti. Konec tega meseca se i( 0 skupščina kmetijske zemljiške skupnosti sestala na prvi ^kjer bodo izvoljeni tudi organi te skupnosti, itit ružbeni dogovor so sklenile na podlagi 5. člena zakona o ^kmetijskih zemljiščih: ^rT ^u^^anske mlekarne Ljubljana, TOZD Kooperacija, pi10ZD posestvo ra' ~ Kmetijska zadruga Velike Lašče °v‘ ~ Kmetijsko gospodarstvo ,,Krim“, Ig pri Ljubljani J ~ ^°zdno gospodarstvo Ljubljana ItfL ^Qniženo kmetijsko gozdarsko podjetje in gozdno go- j{{ arstvo Kočevje " ^Omunalno podjetje „Rast“ Ljubljana ' Krajevne skupnosti z območja občine Ljubljana Vič-nik; Krim-Rudnik, Kozarje, Velike Lašče, Rob na Do-^Hjskem, Turjak, Želimlje, Golo, Škofljica, Lavrica, Ig, jsjj ®mišelj, Preserje, Rakitna, Dobrova, Horjul, Črni vrh, Pol ei>r, v Gradec, Vnanje gorice, Notranje gorice, Brezovica, 0vci, Brdo ^ Občinska konferenca SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in jHj. .Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljnjem v1 ^oilu: podpisniki). jc» rij eSedilo družbenega dogovora se glasi: je upravlja kmetijska zemljiška skupnost — občinski kmetijski zemljiški sklad. Podrobnejše določbe o razpolaganju s skladom iz prejšnjega odstavka so podane v statutu kmetijske zemljiške skupnosti. II. 6. Podpisniki ugotavljajo, da so temeljne naloge kmetijske zemljiške skupnosti v občini Ljubljana Vič-Rudnik zlasti naslednje: 6. 1. Skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini in sodelovanje pri planiranju prostora v občini (strokovna priprava elementov za prostorski plan občine v sodelovanju z urbanističnimi organizacijami in občinskimi organi: sodelovanje pri sprejemanju občinskih, prostorskih planov, dajanje mnenja k predlogu za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, dajanje soglasja k lokacijskim dovoljenjem na območjih, ki niso zajeta z urbanističnimi akti občinske skupščine, evidenca o neobdelanih zemljiščih na območju občine in strokovna pomoč obdelovalcem za njihovo boljše izkoriščanje ter predlaganje ukrepov za prenos teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad v občini). 6. 2. Spodbujanje razvoja različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela (sodelovanje pri prometu s kmetijskimi zemljišči kot usmerjevalec pri uveljavljanju prednostne pravice nakupa s strani kmetijskih organizacij združenega dela in kmetov za neposreden odkup in zakup zemljišč s strani obdelovalcev ter posredovanje teh zemljišč v racionalno, sodobno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo, zlasti v kooperaciji in v organizacijah združenega dela; pospeševanje združevanja dela in sredstev kmetov in kmetijskih organizacij na podlagi trajnejših razmerij; odkup in posredovanje v proizvodnjo zemljišč, ki se bodo sprostila po določbah zakona o maksimumu za nekmete in po določbah zakona o dedovanju; skrb za proglasitev perspektivnih, zlasti kmetij kmetov, kooperantov, za zaščitene). 6. 3. Gospodarjenje s skladom kmetijskih zemljišč v občini. *j|c’. tem družbenim dogovorom določajo podpisniki pra-seleijier 0^veznostL Ki jih sprejemajo za izvajanje zakona ter n )bč na kmetijske zemljiške politike na območju 5i)n !j'e Ljubljana Vič-Rudnik v skladu z zakonom in tem o# eniiri dogov )vorom. Ta -Ni ^ružbeni dogovor opredeljuje tudi materialne obvez-LiiiKi?0<^'sn*K°v do kmetijske zemljiške skupnosti v občini (ij) Ub jana Vič-Rudnik. n^ou°dpisniki soglašajo, da ustanovijo za območje občine J,občlnUp.ravno skupnost - kmetijsko zemljiško skupnost v ^L° p)a . bljana Vič-Rudnik in ji v skladu z zakonom pover-Kia k''00 ’n danost oblikovanja, vodenja in nadzora izva-■adcvah et^S*ce zemIjiške politike v občini, razen v tistih Občine ’ 'Ci 80 v skladu z zakonom v pristojnosti skupščine tenjou’ Omskih upravnih organov oziroma so temeljna cijah avna pravica delavcev oziroma kmetov v organiza-mženega dela, podpisnicah tega dogovora. tatjah^j^Gjska zemljiška skupnost je dolžna sprejemati v blišča 0ločenih z zakonom in tem družbenim dogovorom, 'fistojn m ^ Prav‘c0 dajati predloge v vseh zadevah v njeni > ®krep4 u-102iroma predlagati organom podpisnic stališča in ^^išča • * Zadevajo pristojnost drugih podpisnic, če se ta Ut* predlogi nanašajo na kmetijsko zemljiško politiko 'j ' V Njena eti^S*ca zemljiška skupnost je pravna oseba. jHj* sprejmn°tranja organizacija je opredeljena s statutom, ki ^Otrdi n 6 l uPšdina kmetijske zemljiške skupnosti v občini, ^Sk“wiCi".*k*,ku>>!4i"*- lV slcer v skuPoosti sestavljajo voljeni delegati podpisnic rf !r*vno i a^Snem razmerju, da so enakomerno in enako-si’ ^ interesi na področju kmetijske zem- toKljiik.e v občini, kakor to določa statut kmetijske l!1 J^e sPrejcte politike izvoli skupščina kmetijske y°*ti>kako Upnost' izvini odbor in poravnalni svet skup-J" za p^1 tU<*' ustrezne komisije, še zlasti pa naslednje: • Obm0fi Pr?V0 ^ spremljanje izvajanja prostorskega načrta iL'«[^bci"' etijskimi J3nje Proizvodnega sodelovanja med kmeti in , ! " Zau 0rKanizacijami z* Prometa s kmetijskimi zemljišči Za st * 0rsko-ureditvene operacije in SkuPne pašnike. 'j* s igj.1 lntereSa ^h podpisnikov za smotrno razpola Porabi icmetifS*,:3TI‘ zemljišči v družbeni lastnini, ki niso \ iiIl Usrr>erja et'iS*cd1 organizacij iz 4. člena zakona, kakor tudi ; PnoStj n 6 °bdelave kmetijskih zemljišč, ki jih ponudijo v trajno ali začasno uporabo kmetje in občani, 6. 4. Priprava agrarnih operacij in sodelovanje pri njihovi izvedbi (priprava in planiranje območij, kjer naj bi se izvajale agrarne operacije; skrb za dopolnitev kmetijskih razvojnih planov v občini s programom razreševanja problemov agrarne strukture; poskusi zbliževanja nesoglasij udeležencev operacij preko poravnalnega sveta skupnosti; dajanje pobud za zamenjave kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in druge posege; organiziranje javne razprave o projektih; sklepanje pogodb o izvajanju del pri komasacijah; sklepanje pogodb o načinu obdelave na območjih, kjer se uporabljajo znatna družbena sredstva za urejanje zemljišč). 6. 5. Sodelovanje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov. 6. 6. Kmetijska zemljiška skupnost sprejme v roku 6 mesecev po dokončnem konstituiranju (po izvolitvi stalne skupščine in njenih organov) program svojega dela kot trajno podlago samoupravnega urejanja razmerij, ki nastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine. Program sprejme skupščina skupnosti potem, ko so ga obravnavali samoupravni organi vseh podpisnikov. 7. Na podlagi programa skupnosti sprejme vsako leto skupščina skupnosti letni program dela in letni finančni načrt skupnosti. 8. Skupnost ustanovi za opravljanje strokovnih zadev v njeni pristojnosti strokovno službo. Podpisniki si bodo prizadevali, da se zadeve kmetijske zemljiške politike, ki so širšega regionalnega pomena, rešujejo usklajeno in sporazumno med kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi na območju regije. V tej zvezi se zavezujejo pomagati skupnosti pri morebitnem oblikovanju regijske strokovne službe. III. V 9. Sredstva kmetijske zemljiške skupnosti v občini so: a) kmetijska zemljišča v kmetijskem zemljiškem skladu v občini, b) sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost s prodajo, prenosom pravice uporabe na kmetijskih zemljiščih oziroma z dajanjem v zakup kmetijskih zemljišč kmetijskega sklada na območju občine, c) sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost od podpisnikov tega družbenega dogovora, č) sredstva po 55. členu (2. odstavek) zakona o kmetijskih zemljiščih, d) sredstva iz drugih virov, ki jih opredeljuje ta družbeni dogovor. 10. Za izvajanje programa in tekočih nalog kmetijske zemljiške skupnosti se podpisniki obvezujejo, da bodo s svojimi letnimi finančnimi načrti odstopili kmetijski zemljiški skupnosti sredstva v višini, ki ustreza stroškom za pokrivanje strokovne službe kmetijske zemljiške skupnosti v občini in za regijsko službo, če bo ta ustanovljena. 11. Podpisniki se obvezujejo za naloge v skupnem interesu tudi posebej združevati sredstva pri kmetijski zemljiški skupnosti in sicer v skladu z njenim programom po posebnih pogodbah. 12. Skupnost lahko na podlagi sklepa svoje skupščine in predpisa skupščine občine združuje za izvedbo posebnih nalog, zlasti nalog iz VIL poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (9. člen zakona), ki so v interesu vseh ustanoviteljev, prispevek pri zainteresiranih kmetih, delavcih kmetijskih organizacij in občanih. 13. Skupščina občine se še posebej zavezuje, da bo za financiranje programa kmetijske zemljiške skupnosti v občini sprejela: a) V enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora odlok po 55. členu zakona, s katerim bo zavezala vse, ki spreminjajo namembnost kmetijskega zemljišča iz prvega odstavka 13. člena zakona (razen v primerih iz drugega odstavka navedenega člena), da plačajo na poseben račun, ki ga določi kmetijska zemljiška skupnost, pred izdajo gradbenega dovoljenja, poseben prispevek kmetijski zemljiški skupnosti. Ta prispevek bo znašal v primeru, če se spreminja namembnost: 1. njiv, vrtov, travnikov in trajnih nasadov L in II. katastrskega razreda 10 din po kv. m, 2. njiv, vrtov, travnikov, trajnih nasadov III. in IV. katastrskega razreda 6 din po kv. m, 3. vseh kultur pod 1 in 2 od V,—VIII. katastrskega razreda in vseh ostalih kmetijskih in gozdnih površin 2 din po kv. m. Ne glede na prejšnje določilo te točke se plačuje poseben prispevek v primerih, kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča za potrebe posebnega družbenega pomena (šole, otroške vzgojnovarstvene zavode, stanovanjsko blokovsko gradnjo) v enakem znesku za vse kategorije zemljišč in sicer 0,50 na kv. m. Upravičenost plačevanja posebnega prispevka po tem določilu ugotavlja na predlog investitorja kmetijska zemljiška skupnost. Občinska skupščina bo tudi predpisala način pobiranja prispevka iz prejšnjega odstavka za objekte regionalnega pomena, za katere ne izdajajo občinski upravni organi lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja. b) Odlok o uvedbi posebnega prispevka od izkopanega gramoza in mivke iz gramoznic in rečnih nanosov in sicer v višini 1,5 din od kub. m v korist kmetijske zemljiške skupnosti. c) Občinska skupščina bo z letnim finančnin načrtom odstopila kmetijski zemljiški skupnosti za izvajanje njenih nalog tudi 50 % sredstev, ki se zberejo iz davka na promet nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišči. 14. Podpisniki se tudi zavedajo, da bodo skupno ali posamič v utemeljenih primerih s posebnim soglasjem kmetijski zemljiški skupnosti dajali potrebne garancije za kredite, ki jih bo najela za naloge iz programa. IV. 15. Kmetijska zemljiška skupnost lahko prevzame za podpisnike, v skladu s posebnimi pogodbami tudi naloge, ki niso opredeljene s tem družbenim dogovorom. 16. Družbeni dogovor velja za sklenjen, ko ga sprejmejo: - skupščina občine na seji - vse krajevne skupnosti na svojih svetih - organizacije združenega dela ali temeljne organizacije združenega dela na pristojnih samoupravnih organih. V. 17. Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora so možne le na način in po postopku, kakor je bO sklenjen. Pobudo za spremembo in dopolnitev lahko da vsak čas tudi kmetijska zemljiška skupnost po sklepu svoje skupščine. 18. Podpisniki soglašajo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti skliče začasno skupščino kmetijske zemljiške skupnosti in sicer najpozneje v 1 mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora. Začasna skupščina se izvoli po načelih tretjega odstavka 4. točke tega družbenega dogovora in lahko polnopravno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti po zakonu in tem družbenem dogovoru. Začasna skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvoli začasni izvršni odbor skupnosti, sprejme začasni statut. Začasni izvršni odbor je dolžan v roku 3 mesecev po izvolitvi začasne skupščine poskrbeti za sklic redne skupščine in dokončno konstituiranje kmetijske zemljiške skupnosti v občini. 19. Ta družbeni dogovor je sestavljen in podpisan v 3 izvodih, od katerih hrani 2 zemljiška skupnost, 1 izvod pa arhiv SOB Ljubljana Vič-Rudnik. V Ljubljani, dne 15.11. 1973. Statut temeljne telesno kulturne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik Skupščina temeljne telesno-kultume skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik je na ustanovnem zasedanju dne 22. novembra 1973, na podlagi 10. člena Zakona o telesno kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 20/73, sprejela začasni STATUT TEMELJNE TELESNO KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA-VIC-RUDNIK I. Splošne določbe 1. člen Temeljna telesno kulturna skupnost občine Ljubljana-Vič-Rudnik (v nadaljnjem tekstu skupnost) je skupnost delovnih ljudi in drugih občanov, vključenih v telesno kulturne organizacije, delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih ljudi in drugih občanov v krajevnih skupnostih. 2. člen Skupnost je pravna oseba. Skupnost je samoupravna interesna skupnost s sedežem v občini Ljubljana-Vič-Rudnik. 3;'člen Skupnost deluje v skladu z zakonom o telesno kulturnih skupnostih in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, sklepi in stališči RK SZDL o „telesni kulturi" ter v skladu s tem statutom. 4. člen Skupnost ima pečat okrogle oblike. Ob robu v zgornjem polkrogu je napisano ime skupnosti: »Temeljna telesno kulturna skupnost" v spodnjem pa je naveden sedež skupnosti: »Ljubljana-Vič-Rudnik". 5. člen Skupnost je soustanovitelj telesno kulturne skupnosti v Ljubljani in je soustanovitelj telesno kulturne skupnosti SR Slovenije. 6. člen Za telesno kulturno skupnost Ljubljane je skupnost soustanovitelj, potem ko sklene samoupravni sporazum z drugimi temeljnimi telesno kulturnimi skupnostmi v ljubljanskih občinah. II. Naloge skupnosti 7. člen Telesno kulturna dejavnost je kot družbena dejavnost kulturna vrednota, ki prispeva k zdravju, delovnim in obrambnim sposobnostim, vzgoji, patriotizmu, bratstvu, enotnosti in inter-nacionalizmu, smotrni in aktivni uporabi prostega časa, osebnemu zadovoljstvu in k oblikovanju, izražanju in potrjevanju celovite človekove osebnosti. Telesno kulturna dejavnost je dejavnost posebnega družbenega interesa. 8. člen Skupnost usmerja in usklajuje telesno kulturno dejavnost s splošnimi družbenimi potrebami in razvojem, pri čemer zlasti skrbi za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na področju telesne kulture. Skupnost z določili ustave SER Jugoslavije in SR Slovenije ter določili zakona o telesno kulturnih skupnostih, uveljavlja take družbene odnose, ki zagotavljajo delovnim ljudem in občanom neposredno odločanje o programih telesno kulturnih dejavnosti in o financiranju le-teh. 9. člen Skupnost skrbi za uresničevanje družbene vloge telesne kulture in za povezovanje telesno kulturne dejavnosti z dejavnostmi drugih družbenih področij, za medsebojno usklajevanje interesov ter oblikovanje in uresničevanje razvojnih načrtov, za nadaljnji razvoj ter utrjevanje samoupravnih razmerij na področju telesne kulture. 10. člen Preko svojih delegacij skupnost sooblikuje politiko telesne kulture v Ljubljani, republiki in federaciji. III. Organi skupnosti 11. člen Organa skupnosti sta: a) Skupščina skupnosti b) Izvršni odbor skupščine skupnosti 12. člen Najvišji organ skupnosti je skupščina, ki jo sestavlja 60 delegatov v treh delegacijah: — delegacija delovnih ljudi iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela šteje 20 delegatov; — delegacija delovnih ljudi in drugih občanov iz krajevnih skupnosti šteje 20 delegatov; — delegacija telesno kulturnih delavcev in športnikov iz telesno kulturnih organizacij šteje 20 delegatov. Podroben način sestave skupščine se uredi s posebnim aktom, ki postane sestavni del tega statuta. 13. člen Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema, dopolnjuje in spreminja statut in druge splošne akte skupnosti; — sprejema poslovnik o svojem delu in tolmači določila statuta; — sprejema dolgoročne, srednjeročne, letne programe dela in razvoja ter financiranje telesno kulturne dejavnosti v občini; — določa načela in merila delitve ter uporabe sredstev, s katerimi razpolaga; — odloča o uporabi in razdelitvi sredstev skupnosti; — sprejema letni finančni načrt in zaključni račun skupnosti; — odloča o zadolžitvah in o odobravanju kreditov iz svojih sredstev; — odloča o združevanju svojih sredstev s sredstvi drugih telesno kulturnih skupnosti za financiranje skupnih nalog; — sodeluje s telesno kulturnimi skupnostmi v drugih občinah in spodbuja organizirano medobčinsko sodelovanje; — sooblikuje programe telesno kulturne dejavnosti na ravni mesta Ljubljane, republike in federacije ter odloča o svojem deležu financiranja skupno dogovorjenega programa; — razpravlja in sklepa o poročilih izvršnega odbora in njegovih organov; — razpravlja in sklepa o stališčih in priporočilih posameznih delegacij; — obravnava pripombe, mnenja in priporočila pristojnih organov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter jih obvešča o svojih ukrepih oz. stališčih; — daje pobude in predlaga sprejem predpisov, ki se nanašajo na telesno kulturno dejavnost; — daje pobude in odloča o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela na področju telesno kulturne dejavnosti; — voli delovno predsedstvo skupščine skupnosti; — voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti ter predsednika in člane izvršnega odbora skupščine skupnosti; — voli delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti; — voli delegacijo za skupščino telesno kulturne skupnosti SR Slovenije; — voli delegacijo za skupščino telesno kulturne skupnosti Ljubljane; — odloča o prošnjah in pritožbah delegatov skupščine; — nagrajuje in podeljuje priznanja za dosežke in dejavnost na telesno kulturnem področju na podlagi posebnih meril, predlaga kandidate za družbena in državna odlikovanja ter priznanja; — opravlja druge naloge, določene z zakonom in s tem statutom; 14. člen Za obravnavanje vseh vprašanj iz delovnega področja skupščine skupnosti se lahko posamezne delegacije sestajajo posebej na posvetih. 15. člen Odgovornost, pravice in dolžnosti delegatov skupščine so: — delegat ima pravico z glasovanjem odločati; — delegat ima pravico predlagati skupščini stališča in sklepe ter sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja skupnosti; — delegat ima pravico predlagati v obravnavo skupščini vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine, izvršnega odbora in njegovih organov, izvrševanja zakona o telesno kulturnih skupnostih in drugih glavnih aktov izdanih na podlagi zakona, sprejetega programa in drugih sklepov skupščine skupnosti; — delegat ima pravico obrniti se na predsednika skupščine, sekretarja izvršnega odbora in predsednike komisij o vprašanjih, ki se tičejo njihovega dela in zadev iz njihove pristojnosti; — vsak delegat ima pravico biti izvoljen v delovna telesa skupnosti; — vsak delegat je dolžan redno spremljati delo organov skupnosti in aktivno sodelovati na zasedanjih skupščine in posvetih svoje delegacije; — delegat si mora pred zasedanjem skupščine zagotoviti mnenja in stališča o vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja tiste organizacije, ki ga je delegirala; prav tako pa so dolžni poročati organizaciji o svojem delu in sprejetih sklepih ter stališčih skupščine. Podrobno se odgovornost, pravice in dolžnosti delegatov uredijo v poslovniku o delu skupščine. 16. člen Mandatna doba delegatov v skupščini je 4 leta. Vsak delegat je lahko izvoljen še za eno mandatno dobo. 17. člen Skupščina skupnosti lahko pred potekom mandatne dobe predlaga konferenci delegatov, da zaradi daljše odsotnosti, bolezni, lastne želje, neaktivnosti in drugih razlogov, odpokliče delegata iz delegacije ali celotno delegacijo, ki jo je izvolila v skupščino in namesto nje ali posameznega delegata izvoli drugega. Isto lahko predlaga konferenca delegatov za posameznega delegata iz vseh treh področij. Vsi odpoklici po tem členu se lahko izvršijo samo na podlagi obrazloženih in utemeljenih predlogov. 18. člen Skupščina opravlja naloge iz svoje pristojnosti na rednih ali izrednih zasedanjih. Redno ali izredno zasedanje skupščine je sklepčno, če je navzočih več kot polovica delegatov vsake delegacije. 19. člen Sklepi skupščine so veljavni, če zanje glasuje večina delegatov vsake delegacije ali pa večina prisotnih delegatov. Z večino glasov delegatov vsake delegacije sklepa skupščina o: — sprejemanju, spremembah in dopolnitvah samoupravnih sporazumov; — sprejemanju, spremembah in dopolnitvah statuta in drugih splošnih aktov skupnosti; — sprejemanju dolgoročnih, srednjeročnih in letnih programov dela ter razvoja in o financiranju telesno kulturne dejavnosti v občini, Ljubljani in republiki; — določanju načel in meril delitve ter uporabe sredstev, s katerimi razpolaga; — sprejemanju letnega finančnega načrta in zaključnega računa; — zadolžitvah skupnosti in o odobravanju kreditov iz svojih sredstev. Kolikor posamezna delegacija ne sprejme sklepa z večino glasov delegatov, se na predlog delegacije uvede usklajevalni postopek. Ta postopek podrobneje ureja poslovnik o delu skupščine. O vseh drugih vprašanjih, razen če skupščin1 drugače ne odloči, sklepa skupščina z večto glasov prisotnih delegatov. O sklepih zasedanj skupščine morajo biti obveščeni vsi delega1 skupščine in organizacije, na katere se sklepi nanašajo. 20. člen Skupščina opravlja svoje delo na podlagi slovnika in statuta. O zasedanju skupščine ^ vodi zapisnik in evidenca prisotnih. 21. člen Redna zasedanja skupščine sklicuje po las® presoji ali po sklepu izvršnega odbora predse^ nik skupščine najmanj dvakrat letno. Izredna zasedanja skupščine sklicuje predse^ nik skupščine. 1. Če to zahteva ena od delegacij skupščin 2. Če to zahteva 1 /3 delegatov skupščin®' Če predsednik ne skliče v 15 dneh izr®^1 skupščine, jo lahko skliče predlagatelj. Na izrednih zasedanjih skupščine se razpi3’ Ija samo o vprašanjih, zaradi katerih so bila sedanja sklicana. 22. člen Delo skupščine vodi delovno predsedstvo, katero se razen predsednika skupščine izvoli21 vsako zasedanje posebej še dva člana. b. Izvršni odbor skupščine 23. člen Izvršni odbor ima predsednika, sekretarja[ 6 do 14 članov. V izvršnem odboru morajo b'1 enakovredno zastopani delegati vseh treh f dročij iz člena 12 tega statuta. 24. člen Izvršni odbor opravlja zlasti naslednje nal°^ — sklepa o sklicih rednih in izrednih ^ danj skupščine; — uresničuje sklepe skupščine; — pripravlja predloge splošnih aktov, 1° ‘ sprejme skupščina; pripravlja gradiva za zasedanja skup: ščit1' - pripravlja predloge za razdelitev finailC sredstev; — skrbi za izvrševanje finančnega načrta. finančno P1 l£*l» osč — določa podpisnike za vanje; — sklepa pogodbe za potrebe skupn telesno kulturnimi institucijami in drugim1 °'v nizacijami; J — imenuje in razrešuje predsednike in c stalnih odborov ter začasnih komisij; ,, — obravnava poročila telesno kulturnih 0 J nizacij in svojih organov ter usklajuje PF delovanje; j — daje soglasje k pravilnikom o delu st odborov in začasnih komisij; — odloča o sistemizaciji delovnih mest5 m i s#1' kovne službe in zagotavlja na podlagi - , upravnega sporazuma delovni skupnosti lit1 na sredstva za osebne dohodke; - poroča skupščini o svojem delu; J - opravlja druge naloge, ki mu jih P0 skupščina. Seje izvršnega odbra sklicuje predse^J vršnega odbora po potrebi, mora pa j° s na zahtevo 25. člen J Izvršni odbor opravlja svoje delo na P poslovnika o delu izvršnega odbora, ki 8a me na svoji prvi seji. ^ l( “^dsV! najmanj treh članov odbora ali na zahtevo predsednika skup5C ^ ji Izvršni odbor je sklepčen, če je na vzočih več kot polovica članov odbora iz posameznih delegacij. Sklep 12 ^ odbora je sprejet, če so zanj glasovali z ^ glasov člani izvršnega odbora iz vseh tr J gacij. Kolikor člani izvršnega odbora P0* * delegacije ne sprejmejo določenega sk. V' uvede usklajevalni postopek. PostopeN poslovnik o delu izvršnega odbora. . 0li'‘ O sklepih izvršnega odbora morajo b ščeni vsi delegati skupščine in člani iz odbora. Na sejah izvršnega odbora se vodi zaP evidenca prisotnih članov. 26. člen Predsednik skupščine Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: - sklicuje in vodi seje skupščine; - podpisuje akte in sklepe skupščine; - zastopa skupnost pred tretjimi osebami; - skrbi za izvrševanje sklepov skupščine; - opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina. Za svoje delo je predsednik skupščine odgovoren skupščini skupnosti. V času njegove odsotnosti ga nadomešča podpredsednik. 27. člen Predsednik izvršnega odbora opravlja zlasti naslednje naloge: ■' - sklicuje seje in vodi delo izvršnega odbora; - sodeluje pri pripravljanju gradiva za zasedanja skupščine in sej izvršnega odbora; - skrbi za izvrševanje sklepov skupščine in izvršnega odbora; - skupaj s predsedniki odborov in komisij skrbi za pravočasno izvrševanje njihovih nalog; - skrbi za obveščanje javnosti; ~ opravlja druge posle, ki mu jih poverita skupščina in izvršni odbor. Za svoje delo in za delo strokovne službe je odgovoren skupščini in izvršnemu odboru skupnosti. Predsednik izvršnega odbora je pomožni odredbodajalec za izvršitev finančnega načrta skupnosti. 28. člen Stalne komisije izvršnega odbora Izvršni odbor ima naslednje stalne komisije: O Za šolsko in predšolsko telesno vzgojo 2) Za telesno kulturno rekreacijo 2) Za tekmovalni in vrhunski šport 4) Za kadre 5) Za objekte 6) Za priznanja in nagrade 2) Za finančno in materialno vprašanje skupnosti 29. člen Komisije štejejo od 7 do 15 članov. Vsaka 0rnisija ima predsednika, ki je član izvršnega odbora. 30. člen Komisije delujejo v skladu z določili tega stani na podlagi svojega pravilnika o delu ko-Sli> Po pooblastilih ter sklepih izvršnega b°ra. Pravilnike o delu potrdi izvršni odbor. , skrbijo za uresničevanje programa _uPnosti ter spremljajo in proučujejo proble-aWko svojega področja dela. Pravilniki o delu komisij se podrobneje 0 °Či vsebina in način delovanja. 31. člen vršni odbor lahko za izvrševanje določenih 8 imenuje začasne komisije. 32. člen Mandatna doba članov izvršnega odbora in članov komisij je 4 leta. Vsi voljeni in imenovani člani so lahko ponovno zapovrstjo izvoljeni še za eno mandatno dobo. 33. člen Strokovna služba Skupnost ima strokovno službo, ki jo vodi sekretar skupnosti. Strokovna služba opravlja zlasti naslednje naloge: — opravlja strokovne posle (administrativne, tehnične, finančne) za skupščino in izvršni odbor ter njegove organe, — pripravlja analize, informacije in druga gradiva, pomembna za delo skupščine in izvršnega odbora ter njegovih organov in opravlja strokovna in druga dela na področju telesne kulture, — pripravlja osnutke splošnih aktov in pogodb za razdelitev sredstev skupnosti, — pripravlja osnove in predlog meril za razdelitev sredstev skupnosti, — skrbi za delovno povezovanje z drugimi organi in službami, pristojnimi za vprašanja telesno kulturne dejavnosti, — opravlja tudi druge naloge, ki jih določi izvršni odbor in sekretar skupnosti. 34. člen Sekretaija skupnosti imenuje izvršni odbor. — Sekretar skupnosti je odredbodajalec za sredstva strokovnih služb in delovne skupnosti. — Za svoje delo je odgovoren izvršnemu odboru skupnosti. — Skrbi za organizacijo in delovanje strokovne, finančne in administrativne službe. 35. člen Če v občini ali v Ljubljani obstaja stro-kovno-administrativna služba, ki lahko opravlja naloge za več samoupravnih interesnih skupnosti ali če se taka služba v občini ustanovi, lahko skupnost koristi njene usluge za izvrševanje nalog iz predhodnega člena tega statuta. 36. člen Delovna skupnost ima pri uresničevanju samoupravljanja smiselno enak položaj kot delovna skupnost v občinskem upravnem organu. 37. člen Sredstva za delovanje strokovne službe in delovne skupnosti se določijo vsako leto na podlagi programa dela v finančnem načrtu skupnosti. IV. Javnost dela skupnosti 38. člen Zasedanja skupščine, seje izvršnega odbora in komisij so javne. Na zasedanja skupščine, seje izvršnega odbora in komisij vabi sklicatelj predstavnike tiska, radia in TV, lahko pa tudi predstavnike drugih organov, zaradi sodelovanja in povezovanja telesno kulturne dejavnosti v občini. 39. člen Statut, programi in drugi pomembnejši splošni akti, kijih sprejme skupščina, se objavijo kot priloga v glasilu ObK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik „Naša komuna11. V. Financiranje telesnokulturne dejavnosti Viri in uporaba 40. člen Osnovni vir skupnosti za financiranje telesno kulturnih dejavnosti je prispevek iz osebnega dohodka delovnih ljudi stanujočih v občini Ljubljana-Vič-Rudnik. Višina sredstev iz navedenega vira iz 1. odstavka tega člena se določi s samoupravnim sporazumom o financiranju telesno kulturne dejavnosti, ki ga sklenejo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugi delovni ljudje na območju skupnosti. Če samoupravni sporazum iz drugega odstavka tega člena ne bi bil sklenjen oz., če sredstva zbrana s samoupravnim sporazumom ne zagotavljajo izvedbe osnovnih nalog iz programov telesno kulturne dejavnosti, predlaga skupščina telesno kulturne skupnosti skupščini občine, da sprejme odlok o financiranju telesno kulturne dejavnosti. Skupščina skupnosti predlaga skupščini občine vir in višino sredstev za realizacijo programa. 41. člen Druga sredstva skupnosti za financiranje telesno kulturne dejavnosti so tudi: 1. Sredstva, ki jih za izvedbo dodatnih nalog ali za posebne namene podelijo družbenopolitične skupnosti iz proračunskih sredstev, druge samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, druge organizacije in občani. 2. Sredstva določena s posebnimi predpisi. 3. Dotacije in druga sredstva. 4. Lastni dohodki. 42. člen Sredstva, ki jih dobi skupnost za posebne namene, se uporabljajo v skladu s temi nameni. 43. člen Sredstva skupnosti se stekajo na poseben račun skupnosti pri SDK. 44. člen Skupnost daje sredstva uporabnikom na podlagi njihovih programov, rezultatov dejavnosti njihovega dela in v skladu z načeli ter merili o delitvi sredstev skupnosti. Skupnost lahko daje sredstva uporabnikom tudi pod pogojem, da prispevajo uporabniki za ta namen tudi del svojih sredstev ali da si zagotovijo del sredstev iz drugih virov. Skupnost lahko daje uporabnikom za telesno kulturno dejavnost tudi posojila. 45. člen Za financiranje nalog telesno kulturne dejavnosti, ki so pomembne za več skupnosti, združuje telesno kulturna skupnost s samoupravnim sporazumom svoja sredstva s sredstvi drugih samoupravnih interesnih skupnosti. 46. člen Skupnost prispeva del sredstev za uresničevanje programa dejavnosti telesno kulturne skupnosti Ljubljane in telesno kulturne skupnosti SR Slovenije, skladno s samoupravnimi sporazumi o njihovi ustanovitvi in financiranju. 47. člen Za materialno ter finančno poslovanje skupnosti se uporabljajo načela, ki veljajo za samoupravne interesne skupnosti in njim enakovredne organizacije. Materialno finančna evidenca se vodi po dvojnem knjigovodstvu. VI. Temeljne organizacije združenega dela 48. člen Skupščina skupnosti lahko ustanovi temeljne organizacije združenega dela na področju telesne kulture z namenom hitrejšega razvoja te dejavnosti. VII. Prehodne in končne določbe 49. člen Zakonitost dela skupnosti nadzoruje za telesno kulturo pristojni upravni organ skupščine občine Ljubljana-Vič-Rudnik. 50. člen Organi skupnosti so dolžni obravnavati na svojih sejah pripombe, mnenja in priporočila skupščine občine, občinskih družbenopolitičnih organizacij. 51. člen Ce skupnost preneha z delovanjem, preide vsa njena imovina v last in upravljanje telesno kulturnim organizacijam v občini. 52. člen Ta začasni statut velja 8. dan po objavi, ko ga je sprejela, do konstituiranja redne skupščine oziroma največ leto dni od ustanovne skupščine skupnosti temeljne telesno kulturne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik. Ljubljana, 22. 12. 1973 program razvoja telesne kulture v občini Ljubljana vič-rudnik za leto 1974 ■R,,. Sodišče za oblikovanje programa Ul ^°St0L>e*c *zdelave programa nos^6 P°dročjih telesnokulturr Ielesnokultuma dejavnost v Izobraževalnih ustanovah K Vzgojno-varstveni zavodi • Osnovna in srednja šola B 3- Visoka šola r Te^movalni šport športna rekreacija • Dejavnost v krajevnih skupn -• Dejavnost v temeljnih orga IV v združenega dela ‘ ^kuPne naloge °lanje, izpopolnjevanje in zap< strokovnih kadrov b) Redno in investicijsko vzdrževanje objektov c) Propagandno informativna, založniška in dokumentacijska dejavnost d) Druge skupne naloge e) Naloge na ravni mesta, republike in federacije V. Finančna sredstva VI. Pregled stanja telesnokulturne dejavnosti v občini I. Izhodišča za oblikovanje programa Program temeljne telesnokulturne skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1974 te- melji na naslednjih najširše družbeno in politično potrjenih dogovorih in ugotovitvah: — vedno večja vloga telesnokulturne aktivnosti v življenju sodobnega človeka, — doslej ugotovljene kvarne posledice zaradi pomanjkanja gibanja na psihično in fizično zdravje zaradi dosedanjega zanemarjanja tega področja, — najširše družbeno opredeljene vloge teles-nokultume dejavnosti v osnovnih dokumentih kot sta ustava in zakon o telesnokultumih skupnostih SR Slovenije, — najširša družbena m politična potrditev nalog na področju telesne kulture v sedanjosti in prihodnosti v družbenih dokumentih kot so stališča razširjene seje predsedstva in izvršnega odbora RK SZDL Slovenije ter stališč (JK ZKS, — uvajanje novih družbenih odnosov v teles-nokultume dejavnosti, — dosledno uvajanje delegatskega sistema in nove ustave v sami skupnosti v TKS Ljubljane in TKS Slovenije, — preprečiti nadaljnje zaostajanje telesne kulture v občini, vključiti v aktivno delovanje in reševanje telesnokultumih problemov delovne ljudi v TOZD, občane v KS ter omogočiti neposredno odločanje o vseh vprašanjih v občini, — največje družbene podpore naj bodo deležne organizacije, ki bodo omogočale organizirano telesnokulturno aktivnost čim širšemu krogu ljudi, posebno mladini, Finančna sredstva 1. funkcionalni izdatki — društva in klubi (tekmovanja, najemnine, rekviziti) 2. .vzdrževanje - društva in klubi (hišniki, gospodarji, elektrika, voda, kurjava, popravila in manjše adaptacije) 3. izdelava urbanistične dokumentacije in idejnih projektov 4. ocenitev objektov 5. profesionalni treneiji in vaditelji (do sedaj 2, predvidoma 12 do 14) 6. honorarni trenerji in vaditelji (do sedaj 71, predvidoma 80)) (ura a 15 din - 19.200 ur) 7. strokovno izpopolnjevanje (tečaji preko šolskega centra za telesno vzgojo Ljubljana) 8. izpopolnjevanje doma in v tujini 9. štipendije - 6 študentov 10. seminarji (TOZD, KS in TK organizacij) 11. funkcionalni izdatki za TTKS (OD sekretar, strokovni sodelavec, administrator, računovodja, najemnine prostorov, strokovna literatura, itd.) 12. občinska tekmovanja (šole, sindikati) 13. tečaji smučanja in plavanja 14. prispevek za dejavnost TKS Ljubljane, republike in federacije 15. rezerva 2.400.000 1.950.000 750.000 50.000 600.000 288.000 12.000 40.000 72.000 4.000 230.000 40.000 90.000 1.200.000 100.000 Skupaj: 7,826.000 — zagotoviti čimbolj enake osnovne možnosti za redno telesno-kulturno aktivnost (strokovni kadri, tečaji, objekti, rekviziti) posameznim starostnim kate6orijam glede na vso občino in Ljubljano in tako odpravljati socialne razlike. Telesnokulturna dejavnost je dejavnost posebnega družbenega pomena, ker ..prispeva k zdravju, delovnim in obrambnim sposobnostim, vzgoji, patriotizmu, bratstvu in enotnosti, inter-nacionalizmu, smotrni uporabi prostega časa, osebnemu zadovoljstvu ter oblikovanju, izobraževanju in potijevanju celovite človekove sposobnosti.” Temeljno merilo za ocenjevanje stanja in razvoja telesne kulture v občini je množičnost v organiziranih oblikah. II. Postopek izdelave programa Program temeljne telesnokultume skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1974 je sestavljen iz nalog na posameznih področjih telesnokultume dejavnosti: 1. Predšolska in šolska telesna vzgoja 2. Tekmovalni šport 3. Športna rekreacija V sedanjem gospodarskem položaju je nujno postopno uresničevanje obvez in ciljev, ki so postavljeni v dokumentih v točki L Zato pri posameznih področjih podajamo le najpomembnejše usmeritve. Poleg teh so v programu za leto 1974 prikazane tudi skupine nalog, ki so skupne vsem trem navedenim področjem telesnokultume dejavnosti. Te naloge so: a) šolanje, izpopolnjevanje in zaposlovanje strokovnih kadrov, b) redno in investicijsko vzdrževanje objektov c) propagandno-informativna, založniška in dokumentacijska dejavnost, d) aruge skupne naloge, e) skupne naloge v Ljubljani in republiki ter federaciji. III. Naloge na področjih telesnokultume dejavnosti A. PREDŠOLSKA IN ŠOLSKA TELESNA VZGOJA 1. Predšolska telesna vzgoja — skupaj s skupnostjo za otroško varstvo in varstveno vzgojnimi zavodi bo TTKS oblikovala program, s katerim bodo v redno telesno vzgojo zajeti tako otroci, vključeni v VVZ, kot tisti, ki niso zajeti vanje. - Pri tem bo potrebno izkoristiti obstoječe objekte in naprave pri društvih Partizan, šolah, VVZ in nekaterih, pretežno tekmovalnih društvih; — usposobiti večje število vzgojiteljev in vaditeljev za to delo; - program naj obsega predvsem splošno telesno vzgojo in elemente plavanja in smučanja, kjer je le izvedljivo. 2. Osnovnosoiska in srednješolska telesna vzgoja — S temeljno izobraževalno skupnostjo, šolami in TV društvi in klubi oblikovati program in vsebino dela ŠŠD. Pri t?m si bo TTKS priza- devala, da se dosledno uresničuje osnovni cilj telesne vzgoje (redne in ŠŠD), da pride iz teh šol vsa mladina telesnokultume izobražena, medtem ko so tekmovalni rezultati drugotnega pomena. — V šolah je potrebno omogočiti primerno telesno vzgojo tudi telesno in zdravstveno ogroženim otrokom. — V program je treba vključiti tudi ugotavljanje zdravstvenega stanja in telesnih sposobnosti otrok. — Tečajnine ali članarine ne morejo biti se lekcija za mladino. C. ŠPORTNA REKREACIJA 1. Dejavnost v krajevnih skupnostih - Osnovanje komisij ali odborov za telesno kulturo pri krajevnih skupnostih; — opravila pregled, oziroma proučila možnosti za začasno ali trajno prilagoditev, oziroma ureditev površin za telesnokultume dejavnost v vseh KS; - zagotovila minimalne možnosti za začetek organizirane rekreativne dejavnosti na območjih krajevnih skupnosti (kadri, izposojevalnice rekvizitov, trim steze, kabineti in drugo). - Sodelovanje KS, čimvečjega števila občanov na množičnih prireditvah kot so: Po poteh partizanske Ljubljane, množični obiski TRIM stez, udeležba na smučarskih in plavalnih tečajih, množična tekmovanja v orientacijskih pohodih in podobno. 2. Dejavnost v temeljnih organizacijah združenega dela — Prizadevala, da večje delovne organizacije zaposlijo organizatorja rekreacije; — proučila stanje in 'možnosti za aktivno športno rekreacijo delavcev na objektih organizacij združenega dela ali ob njih; — organizirala stalne in občasne rekreativne aktivnosti za čimvečje število zaposlenih delavcev. Telesna vzgoja, šport in rekreacija V ObZTK Ljubljana Vič-Rudnik delujejo naslednje telesno-kultume organizacije: - 19 društev in klubov - samostojni športni park - dve društvi TV D Partizan - občinski strelski odbor (6 strelskih družin) - 13 ŠŠD - Osnovne šole - ŠŠD Gimnazija Viri sredstev: ObZTK Vič-Rudnik nima lastnih sredstev, njeni dohodki so izključno iz proračuna občinske skupščine, ki je realizirala v posameznih letih naslednja proračunska sredstva (tabela - po društvih): Leto 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 Skupaj: Zaprošena sredstva Odobrena sredstva ObZTK ObZTK % Članov 420.000 220.000 52,4 2896 643.600 233.000 36,2 2687 711.400 300.000 42,1 3038 862.800 500.000 57,8 2834 1,129.000 545.000 48,3 3206 1,780.000 685.000 38,5 2804 2,450.000 750.000 30,7 3283 7,996.800 3,233.000 40,5 20748 - Poseben poudarek je potreben telesni vzgoji otrok od prvega do četrtega razreda. - Prizadevala si bo za množični razmah predvsem atletike, gimnastike, plavanja in smučanja. 3. Visokošolska telesna vzgoja — Skupaj z Univerzo organiziranje rekreacije za študentsko mladino. B. TEKMOVALNI ŠPORT - Uveljaviti predvsem vzgojni pomen dela z mladino na tem področju; - TTKS bo podpirala zlasti tiste športne dejavnosti, ki ob minimalni potrošnji sredstev omogočajo vključevanje čimvečjega števila športnikov in doseganje čimboljših rezultatov. Podpirala zlasti takšno športno dejavnost, ki bo normalno rastla iz široke, množične osnove. - Večji poudarek mlajšim kategorijam tekmovalcev (pionirji, mladinci); — Zagotoviti zdravstveno varstvo in zavarovanje vseh športnikov; - Sodelovala pri čimprejšnji ureditvi položaja vrhunskih športnikov in trenerjev; — Ukiniti hranarine ali dajanje denarja mladini do 13 let za ukvarjanje s športom na vseh ravneh; - prizadevala si bo za uveljavitev znanstvenih spoznanj na področju tekmovalnega športa ter skrbela za postopno uvajanje znanstvenih metod v strokovno delo; - Kontinuiteta pri obravnavanju tekmovalnega športa od začetnikov do vrhunskih športnikov - sistem od množičnosti do kvalitete; - Nujno je treba doseči pocenitev tekmovalnih sistemov; — Klubi in društva naj se združujejo po objektih - praviloma ni gostujočih; IV. Skupne naloge a) Šolanje, izpopolnjevanje in zaposlovanje kadrov - TTKS bo proučila potrebe po strokovnih kadrih glede na dejavnost posameznih telesno-vzgojnih organizacij ter skladno z ugotovitvami in možnostmi omogočila šolanje, izpopolnjevanje in zaposlitev strokovnih kadrov. — TTKS bo organizirala seminar za člane delegacij TOZD, KS in telesnokultumih organizacij in sicer v zvezi s funkcijo delegata in širšimi družbenimi stališči in nalogami na področju telesne kulture. — Organizirala bo seminar o samoupravnem in delegatskem sistemu ter družbeni vlogi teles-nokulturne dejavnosti za vodstvo telesnovzgoj-nih organizacij in člane. b) Redno investicijsko vzdrževanje objektov - Prevzem vseh telesnokultumih objektov v občini (vpis v zemljiško knjigo na TTKS) ter izročanje telesnokultumim organizacijam v upravljanje, ob zagotovitvi sredstev; — TTKS bo opravila pregled in ocenitve (zapriseženi cenilec) obstoječih objektov, proučila njihovo funkcionalnost ter skladno z možnost- j* mi, zagotovila sredstva za njihovo vzdrževanje, r — Zagotovila bo sredstva za redno vzdrževa- f nje telesnokultumih objektov in naprav na pod- P lagi predhodno izdelanih enotnih meril. ! - Uvedba amortizacije za telesnokultume objekte kot velja za vse ostale objekte. — Uvesti redno delovno razmerje oskrbniki na objektih; — Doseči čimvečjo izkoriščenost obstoječih f objektov; - Vzdrževanje dražjih objektov naj bi reše- P vali skupaj z ostalimi TTKS. c) Propagandno informativna, založniška h11 dokumentacijska dejavnost h — dokumentiranje telesnokultumih objektov, izmere, standard; — financirala bo akcije informiranja prebival- a stva o možnosti vključevanja v različne, ob- p časne oziroma redne oblike telesnokultume P dejavnosti na območju KS, občine, mesta ter bližnje in daljne okolice. — Z založniško dejavnostjo bo spodbujala k pisanju (objavljanju) strokovne literature. d) Druge skupne naloge £ — Vključiti moramo druge družbenopoh'kji tične organizacije v občini, posebno SZDL, ZK. ^ ZM, v neposredno in učinkovito reševanje tele5' ^ nekulturnih problemov in v ustvarjanje novih ^ odnosov. — Skupno z drugimi družbenopolitičnimi ^ organizacijami, posebno z ZK in SZDL, mora- im mo nastopati proti negativnim pojavom v g športu; U — zagotoviti moramo večji odločilni vpliv ttn občanov, posebno mladine, delovnih lju • * športnikov, na odločanje o konkretnih vpraša-1 njih v telesni kulturi in posebej v tekmovalnem ^ športu; .Jmt — poiskati moramo način za tvorno sodelO" ^ vanje med osnovnimi telesnokultumimi orgam- (n, zacijami naše občine, z organizacijami v drugih j občinah pri ugotavljanju in razreševanju skup" nih problemov; - sodelovanje z SLO in JLA. e) Skupne naloge v Ljubljani in republik* t*f federaciji — Uveljaviti moramo način dogovarjanja & lovnih ljudi in občanov (oziroma njihovih d®*®* gacij), o skupni politiki v Ljubljani v tekmov8*' nem športu, pri vzdrževanju objektov, zdra*' stvenem varstvu športnikov in drugih vprašanjih širšega pomena preko temeljnih telesnokultuf' nih skupnosti ljubljanskih občin. — TTKS Ljubljana Vič-Rudnik bo kot & tanoviteljica RTKS sooblikovala in sofinan®1 ,«*a akcije in naloge na ravni republike in racije ter se preko svoje delegacije zavzemal® ^ uresničitev ustavnih in zakonskih določil tef družbeno potrjenih dogovorov in politik® h* področju telesne kulture. športne panoge Športna panoga atletika aikido balinanje badminton gimnastika judo karate košarka kajakaštvo nogomet namizni tenis odbojka plavanje rokomet skoki v vodo smučanje tenis veslanje STV štev. org. 1 1 8 J 2 1 1 2 1 3 2 1 1 2 1 2 1 1 2 Strokovni kadri Nima kval. nekval. Ima objekta % % objekt (gostuje) 2 1 1 3 1 6 2 4 2 1 1 1 12 1 2 1 1 1 1 2 6 1 1 4 3 1 2 1 14 2 1 3 1 1 1 1 1 1 2 Skupaj: Ali je govedoreja pred novo krizo? V zadnjem času smo ponovno priča nastali krizi v živinoreji. Ponudba zrele živine je dokajšnja, cene so padle in bodo pričele ogrožati interes za pitanje in rejo govedi. V minulem obdobju so Živinorejci nekaj zaslužili — akumulirali so sedanje cene za klavno govedo od 12 do 16 dinarjev, odvisno od vrste in kvalitete. Kje so vzroki za nastalo situ- trgu se srečujemo s precejšnjo ac'j°? Svetovni inflacijski tokovi imajo odraz tudi na razmere Pri nas. Kupna moč polovice !. rivalstva se je znižala in ima i- fa Posledico varčevanje oziro-!• ra manjše kupovanje mesa. To r najpomembnejši vzrok, kajti e ^atistike ne kažejo povečanje .ijfted, temveč zastoj v prodaji. ^1*veda je tu prisotna sezonska Jpnudba govedi, ki se redno poli avlia vsako leto v različnih pikah in količinah. Za nas je e. pomemben tudi izvoz in to iz-[°z v Italijo. Na italijanskem ponudbo zahodnoevropskih dežel, kakor tudi vzhodnih. Izrazito so zaradi navedenih vzrokov padle tudi cene. V sedanji situaciji bi bila potrebna pomoč izvozu ali direktno proizvajalcem, da se ne bi ponovilo leto 1968, ko je pitanje skoraj prenehalo. Sedanja situacija v govedoreji ima tudi nekaj dobrega in sicer to, da so cene teletom in teletom za pitanje pričele padati na nivo normalnih cen, kar omogoča zdravo proizvodnjo ob takšna bo zimska izobraževalna tezona za kmetovalce? Rimski čas je tu, čeravno brez snega, kar kmetovalca prisiljuje, da le še kaj ' .°n' Navajeni smo že, da zimski čas izkoristimo za dopolnilno izobraže-Je na^ega kmetovalca. To je nujno potrebno, saj se je kmetovanje močno Novi čas narekuje nadaljnje spreminjanje in postavlja pred kmc-1 Lf„ ca. vsakodnevno vse večje zahteve, ki jih zmore le dovolj poučen in ^han kmetovalec. Dvoje tem s področja mlekarstva, higiensko pridobivanje mleka, strojna molža - rokovanje z mlekom po molži. Dvoje tem s področja prehrane živine, kot sledi: krmski obroki ter vzreja plemenske živine, konzerviranje krme, način siliranja in dosuševanja sena. Tema s področja travništva oziroma gnojenja travnikov, dalje tema, ki zajema zdravje domačih, živali z naslovom: ..Preventiva in zdravljenje domačih živali ter porodi". V minuli sezoni je bila prav ta tema najbolj obiskana. Sledi tema: hortikultura, ureditev gospodarstva. Žal, moramo priznati, da estetskemu videzu naše vasi nismo posvečali dovolj skrbi v preteklosti. V Laščah bo tokrat drugače in prav je tako. Ne bo manjkal kuharski tečaj kot nadaljevanje lanskoletnega in v sklopu le-tega še predavanja o gospodinjskih oziroma kmetijskih strojih in kanalizaciji tal. Pri izvedbi izobraževalnega programa bi bilo prav, da se povežejo tudi z gozdnim obratom, s katerim pri usmeritvenem programu že sodelujejo, da bi tako združili moči in sredstva. Priporočal bi jim še temo: kooperacijska vzreja mlade govedi in prašičev. Sicer je njihov program razmejen v živinorejo, ker je tudi njihovo področje usmerjeno v živinorejo. Tudi na Kooperaciji Ljubljanskih mlekarn pripravljajo izobraževalni program za zimsko sezono za naše kmetovalce, vendar zaradi odsotnosti vodilnih mi niso uspeli ustreči s konkretnimi temami. Inž. ALOJZ HABJAN 0riniran kmetovalec. kbr*? k° PoteIcal >n kakšen bo K »ni azeValni program v letošnji se-zadrugi Velike jogijski zadrugi Velike Lašče C^ono pripravih ciklus 8 pre-li- Uja, j1’ ki jih bodo izvedli v prihod-[(, iivcevne*1 s Pomočjo zunanjih sode-' Mtih j' strokovnjakov Kmetijskega :S fevod a.‘z Ljubljane in Kmetijskega ih ianj a lz Ljubljane. Ciklus preda-l .. .teeni nadaljevanje programa • epnjih let. Teme so izbrane 11 * nud,io praktične rešitve v &■ |in(.tjj nevnerr> življenju in delu V Dtj*' ki danes razpolaga s trak-6rnj ’ Molznim strojem, z umet-iani ®\0jili, zahtevnejšimi kultu- liv intečk Razmišljajo te tudi ° tj 6 Se n01 terizmu, na katerega naj ^ l p Počasno pripravili. j |t’*P®*evalni program je pripeljal L ki jih obdeluje Kmetij- kijev kolike Lašče 50 trak- normalni prodaji. V minulem obdobju smo bili priča absurdnim situacijam, da so lastniki telet in še večkrat prekupčevalci zahtevali in dobili za tele skoraj toliko, kot za zrelega bika. Posledice so bile katastrofalne, vse se je prodajalo in starost proizvodne črede je strahotno naraščala, kar zlasti velja za sosedne republike, npr. Hrvatsko. V Sloveniji smo le uspeli nekoliko stvari organizirano uravnavati, kar gre zahvala stabilizacijskemu skladu, ki je s premijami plemenskim telicam in pitancem dokaj uspešno posegel v tržne razmere. Kolikor se ne bodo stvari menjale po prenehanju sezonske ponudbe pitanega goveda v je-sensko-zimskem obdobju bi bilo prav, da bi se v akcijo vključile državne rezerve z zaščitnim mehanizmom cen in odkupile dopitane količine govedi. Direkcija za rezerve je pravzaprav že pričela z akcijo, vendar so gospodarstveniki mnenja, da tako kot je sedaj zastavljena, je težko sprejemljiva za proizvodnjo. Znano je, da pitano govedo ne more čakati, kar nujno povzroča izgubo, zlasti še, če je pitano na intenziven način. Pred očmi moramo imeti tudi vse dosedaj vložene napore v program preusmerjanja kmetij in specializacije živinorejske proizvodnje. Tu je vloženega veliko lastnega, podjetniškega, kmetovega kapitala, ki zahteva normalno vračanje, množici ljudi zagotavlja delo in življenje. Podražile so se tudi cene prašičem, zdaj se gibljejo na nivoju 16,50 do 18,00 dinaijev za kg pitanca. Prav velika škoda je, ker se prašičereji v naših razmerah posveča premalo pozornosti, čeprav obstajajo precejšnje možnosti predvsem v kooperacijski reji. To je naloga pospeševalne službe. Kljub temu, da je v mesnicah govedine dovolj, svinjine primanjkuje. Opisana situacija ima odraz tudi na naše območje vse do družbenega in privatnega proizvajalca. V hlevih Ljubljanskih mlekarn TOZD — Posestva ostaja dopitana čreda dalj kot bi to bilo potrebno in moti krogotok črede. Voli, ki so jih zredili rejci v vasi Gradišče, so bili prodani namesto v oktobru šele sedaj v januarju in to po ceni 13,30 dih za kg. Odprle so se škarje v škodo rejcem, ker bodo ob teh prodajnih cenah težko kupili nazaj plemenske vole za nadaljnje delo in rejo. Pri prodaji male pitane govedi je nekoliko manj zastoja, ker je v sklopu integriranih Ljubljanskih mlekarn tudi klavnično mesarska dejavnost, ki v prvi vrsti skrbi za odvzem iz svojega področja. Enako ima K. Z. Velike Lašče svojo mesarsko dejavnost. Količinsko se problem še nekako rešuje, finančno bo potrebno počakati na zadovolji-vejše rešitve do turistične sezone. Inž. ALOJZ HABJAN '““V’ * tem letu predvidevajo še m m nakupov traktorjev z več !'■ Priključki. Kmetovalci že Neicu •naprav za strojno molžo, >raVj|111 ie te 46 sušilnih naprav za lbo° krme, dalje je predvideno, ih tem letu zgrajenih še nadalj-i nj, ‘ t° je samo nekaj podatkov, rn° kažejo, koliko kapitala je Hno,:*a *n predstavlja tudi „nacio-Efn^te^nost, ki jo ne smemo za-injo.-p1’ temveč nenehno skrbeti aŠ6e t ^..Kmetijska zadruga Velike bte« t \ tet o« Topla malica, kje si? zPov°titi o topli malici med delom, o njenih koristih za . rovje in boljše počutje delavca, s tem pa o večji priprav-prnosti za delo, bi bilo bržkone kar odveč. To vemo nih>ZaPrav ie vs‘ P° vrst‘' Tudi velika večina samouprav-2a f°rganov y naših delovnih organizacijah je argumente sm 0pl° malico med delovnim časom dojela tako kot je 0 Pričakovali, najbolj pomembno pa je spoznanje, da h,„Znala organizirati in finančno podpreti zdravo pre-f}0 svojih delavcev. tnai Vendar & marsikje ni tako. V Utensiliji, kjer tople Pe‘Ce jakorekoč ne poznajo že nekaj let, še posebno ne! /e„ nit‘ na ljubo v Utensiliji že nekaj let nimajo več svo-nih 0°rata družbene prehrane. Zato tudi štiristo zaposle-nišl^ katerih jih je približno polovica še v starih tovar-tova Prost°rih na Rudniku, druga polovica pa že v novi niihKni na Briu- kupuje malico v trgovinah ali je v bliž-nc gostiščih. Iznajdljivosti zato med delavci Utensilije stečianlka, saj je treba med odmori, „na vrat in na nos", 6aka]očih ^a' ^Cr Se kupdi ceneje in kjer ni vrste menz°Vant' Pravii°’ da je res, da že nekaj let nimajo svoje hoVey' Vendar pri tem pripominjajo, da „ni šlo". Po nji-za tonPreT^an!u' Pad zato, ker je zanimanje zaposlenih Morja °h mal‘co in kosilo v menzi čedalje bolj upadalo, slabša/ tUP zaradi tega, ker se je kvaliteta obrokov po-ziti od i 50 uktmli lastno kuhinjo in začeli hrano vo-tnentalo uiri° JP pn^isvoi° menzo. Zato so menzo razum-Prodan ln‘ ‘ ‘n Prostore- kjer je bila kuhinja in jedilnica, karnoJ da rabijo denar za nov obrat na Brdu, ten Se VS‘ zaPosieni preselili že čez dobro leto. kratko ' Zatrjujejo, da se jim vsaj za zdaj, za tako »življenjsko dobo", ki jo bodo še preživeli m Rudniku, ne izplača iskati za menzo novih prostorov in jih preurejati. Sklep samoupravnih organov podjetja pa je, da bo družbena prehrana prvo, kar bodo uredili, ko bo dograjena nova tovarna. Žalosten primer odvečne skrbi Utensilije za urejeno družbeno prehrano zaposlenih pa vseeno opravičuje kolikor toliko zavzeto prizadevanje, saj daje podjetje že dobro leto delavcem za prehrano bone za 45 oziroma po novem za 60 dinarjev, ki jih lahko vnovčijo v trgovinah in v bifejih Mercatorja. Čas polurnega odmora in malice nudi tako z razliko od večine naših podjetij povsem drugačno podobo, kot bi si mislili. Takšno pač, kot smo jo bili navajeni gledati pred desetimi, če že hočete - pred dvajsetimi leti! Z opravičilom, da bo družbena prehrana urejena, ko bo nared nova tovarna, ne moremo biti zadovoljni. Ne zgolj prt odeti, ki iz „ takih ali drugačnih vzrokov" raje nosijo malice od doma, marveč tudi tisti, ki bi morali zadevo razčistiti od zunaj. Vse pa kaže, da ti za ..primer Utensilije", bolje povedano za njeno svojsko urejeno družbeno prehrano, ki so jo letošnjo jesen le odkrili ljubljanski novinarji, niso ali pa morda celo niso hoteli vedeti!? (iv) Krajevne vesti Preslaba cesta na Koreno Korenč postaja iz leta v leto zanimivejša turistična točka. Pravzaprav ima to prednost, da leži med inverznimi plastmi, kar vpliva na to, da se kopa v soncu v času, ko se doline potapljajo v meglah. Točka ima še posebno vrednost zato, ker leži v neposredni bližini Ljubljane. Žal je cesta na hrib tako zelo slaba, da je avtomobilistom komaj dostopna. Skale, ki štrle iz makadamske podlage, luknje in preostri neizglajeni ovinki gotovo redko koga vlečejo na hrib. že ob nekaj centimetrskem snegu pa je točka sploh nedosegljiva. Sicer pa -kje piše, da je treba na vsako krtino z avtom. Hodimo peš! Opustošen Golovec Na Golovcu je v zadnjih tednih pravo pustošenje. Vsepovsod leže podrta kostanjeva drevesa, ki so jih posekali delavci Komunalnega podjetja. Vzrok za tak posek je kostanjev rak, ki se je nevarno razširil po precejšnjem deeu Evrope. Upajmo, da bodo zasadili novo, odpornejše drevje! Trim na Golovec Menda je število prebivalcev na Rudniku in ob Ižanski in Hradec-kega cesti že dovolj veliko, da bi na Golovcu lahko zgradili TRIM stezo. Vedno govorimo le o Rožniku in potrebi, da bi ga rekreacijsko uredih, nikoli pa ne omenjamo Golovca, ki je prav tako turistično zanimiv. In če bi se že lotili turistične ureditve, bi kazalo povabiti na delo tudi vojsko, ki je ob nekih vajah Golovec pošteno razrila, jam pa za seboj ni zasula. Ker Golovec ni več področje, kjer bi vojaki vodili, bi bilo morda prav, da bi to pobudo prevzela prav vojska. Plinifikacija Trnovega Zrak v Trnovem je nevzdržen. Zaradi številnih malih oljnih in ma-zutnih kotlovnic je zrak usmrajen in smrdi po kislem. Prebivalci tega dela zahtevamo, da nam da ustrezna občinska služba javen in nedvoumen odgovor, kaj je z obetavno pdinifikacijo Trnovega? Trim na Rožniku bo treba obnoviti Nekatere športne rekvizite na TRIM stezi na področju naše občine bi bilo treba obnoviti. Zaradi izredno velikega števila ljudi se je namreč del naprav - deloma po normalni poti - deloma pa zaradi zlikovcev iztrošil. Predvsem menimo, da bi že zdaj, pozimi, morali ob predzadnji telovadni postaji v celoti nadomestiti lesene količke. Razen tega pa bi bilo pod igrali treba nasuti pesek, saj ljudje zdaj ob mokrem vremenu gazijo po blatu. Celotno stezo bi bilo treba posuti s peskom. Vprašujemo pa se tudi, če kdo misli na vzdrževanje steze ob snegu? Bi bil denar za vlečnico odveč? Mestni in primestni predel naše občine je hribovit. Ali ne bi občinska zveza za telesno kulturo kljub nestabilni sezoni postavila na enem izmed naših pobočij kratko smučarsko vlečnico? Prepričani smo, da bi bila neprestano zasedena in tudi zelo kmalu odplačana. Take TOMOSOVE vlečnice so izredno poceni (nekaj stotisoč dinarjev) in potegnejo kar visoko, celo posameznim šolam bi se jo izplačalo kupiti. Če niso v Ljubljani klimatske razmere najbolj ugodne, imamo pa zato dobesedno sredi mesta prav zanimiva področja, kjer bi se dalo postaviti vrsto teh smučarskih naprav. Sicer pa, če so se našli milijoni in milijoni za skakalnice v Šiški - za tistih nekaj vrhunskih skakalcev — bi bilo mogoče dobiti tudi kakšen milijon za smučarske objekte, namenjene najširšim množicam občanov. Ribnik za Rakovnikom Ribniki za Rakovnikom bi lahko postali v vseh letnih časih prav zanimiva rekreacijska točka za bližnje prebivalce tega dela občine. Vode je dovolj, poti do tja pa so tudi utrte. Žal, so pa ta naravna vodna očesa povsem zanemarjena. Nihče se ne pobriga, da bi uredil dohode v vodo, prav tako pa nihče ne poskrbi, da bi uredil pozimi ledeno površino. Edino opozorilo, ki so ga nabili najbrž skrbni starši, je tablica z napisom ..Drsanje prepovedano". Sicer pa voda v jezercih služi za pranje avtomobilov, okolica pa za odlaganje smeti. Vsi prizadeti računajo, da bi morala za to najosnovnejšo ureditev teh naravnih rekreacijskih objektov skrbeti krajevna skupnost... Dograditev pokopališča Na pokopališču v Notranjih goricah je že dolgo primanjkovalo prostora. Na zboru so občani 8.10. letos sklenili, da mora vsako gospodinjstvo prispevati po 10 ur prostovoljnega dela ali plačati določeno vsoto denarja. Ljudje so z razumevanjem poprijeli za delo, saj so se akciji odzvali v velikem številu. Vsa strokovna dela opravljajo trije kvalificirani delavci. Od finančnih sredstev je prispevala 10 milijonov občina, 2,5 milijona pa občani sami. Pokopališče bo obsegalo 1.000 kv. m. Ker je- na neugodnem terenu, so morali navoziti še veliko zemlje. Če bo ugodno vreme, bo letos večina del opravljenih, razen ograje in mrliške vežice. SOJER SONJA Kaj je novega v Horjulu? Predsednik krajevne skupnosti Horjul Gole Franc je v razgovoru povedal, da se tudi v najoddaljenejšem koncu občine nad Vrzdencem in v vaseh, ki leže ob cesti proti Žirem, dogaja marsikaj novega. Ta del, ki je blizu Ljubljane, je večini Ljubljančanov še nepoznan, po svoji legi in razgibanosti pa gotovo ne zaostaja za najlepšimi kraji Slovenije, ima pa eno prednost, namreč da je v neposredni bližini Ljubljane. Tako trenutno grade v Št. Joštu nad Vrzdencem prosvetni dom. V Butajnovi grade dva odseka ceste, ki bosta te kraje še bolj približala Ljubljani. En odsek ceste pravkar končujejo, na drugem odseku pa bodo nadaljevali z delom. S samoprispevkom so na Butajnovi zgradili trafo postaje. V okolici teh vasi so tudi lepa smučišča, kjer leži sneg tudi tedaj, ko ga drugje po Sloveniji ni. Zaradi travnate podlage, brez skal v zemlji, je omogočena smuka že ob minimalni debelini snežne odeje. Najlepši tereni so v okolici Črnega vrha nad Polhovim Gradcem. B. V. Osemenjevanje plemenit Obveščamo živinorejce iz območij: Brezovica, Podsmreka, Dobrava, Šujica, Babna gora, Zaklanec, Horjul, Vrzdenec, Žažar, Šentjošt, Butanjeva, Setnik, Polhov Gradec, Selo, Črni vrh in Viča, da ob nedeljah in državnih praznikih sporočajo potrebe po osemenjevanju plemenic na telefon številka 61487 in sicer v času od 7. do 9. ure. VETERINARSKA POSTAJA „Krim“ Grosuplje Prijatelja sem našel Čas in sodoben način življenja nas prisiljuje, da večkrat menjamo kraj bivanja, menjamo delovno okolje in spreminjamo način življenja. Selimo se iz podeželja v mesto, iz majhnih stanovanj se selimo v večja ipd. Pri tem pa imamo odrasli in otroci težave v prilagajanju novemu okolju, novim ljudem in nemalokrat nastanejo posledice. Ljudje imamo različne sposobnosti prilagajanja, zato tudi različno doživljamo menjavanje življenjskega okolja. Otroci pa doživljajo svet bolj čustveno obarvano in zato nastanejo v otrokovem razvoju lahko še težje posledice. Tako se je zgodilo tudi Marjanu, ki se je priselil iz podeželskega kraja v Ljubljano. V lepem, novem stanovanju z velikimi okni, v lepi ulici s cvetočimi nasadi Marjan ni našel tistega, kar je potrebovalo njegovo otroško srce. Bil je otožen, tih in osamljen. V šolo je hodil sam in vračal se je sam. V obilici vsakodnevnih nalog starša nista utegnila posvetiti sinu večje skrbi, kaj šele, da bi ga znala razumeti. V šoli je bil sicer miren, vendar v učnem uspehu je postajal vedno slabši. Morda je Marjan bolan, sta nekega dne pomislila starša. Zdravnik je pregledal Marjana, vendar ni našel nobenih bolezenskih znakov. Marjan pa je vedno bolj mislil na svoje prijatelje in sošolce v starem mestu. Nekega dne pa je Marjan ves razigran pritekel iz šole, torbico pustil pri vratih in stekel po dvorišču. Komaj je še zaslišal mamino vprašanje, kam hiti. Srečen in nasmejanih oči je rekel: „ Veš mama, prijatelja sem našel, tu blizu stanuje. Saj dovoliš, da se z njim igram." Mama je tiho pokimala in se zamislila. ,.Torej, to je tisto, kar je ves čas pogrešal naš Marjan. Ubogi otrok, kako malo potrebuje, da je srečen. “ Tako se dogaja mnogim ljudem, zlasti pa otrokom. Hodimo po svetlih cestah, občudujemo visoke hiše, svetoče nasade, bleščeče avtomobile, toda v sebi pa dostikrat razmišljamo o hladnem okolju. Ljudje smo družbena bitja in sami ne moremo živeti. Zavedati se moramo, da menjavanje življenjskega okolja povzroča psihosocialne posledice, ki jih najbolj občutijo otroci. Za današnjo družino je namreč značilno, da starši in otroci le malo časa preživijo skupaj in da so mnoge družine preveč zaprte glede na interakcijo z okoljem. Zaradi majhnosti sodobnih stanovanj in skromnih prostorov za otroško igro so otroci omenjeni v gibanju in to svojo utesnjenost izražajo dostikrat z negativnim vedenjem. Zato morajo starši pomagati otroku, da bo spoznal novo okolje. Skrbeti moramo, da bo imel otrok v kraju možnost udejstvovanja v igri in v drugih interesnih dejavnostih, ki so velikega pomena za njegov celovit razvoj. (Namreč še vedno prej poskrbimo za garaže kot pa za otroška igrišča in vrtce.) S pravočasnim sodelovanjem s šolo in VVZ, kamor je otrok vključen, bomo laže premagali začetne težave in ustvarili dobro počutje naših otrok. A. ŽIBERNA Amaterski zbori pojo Pregled dela amaterskih vokalnih in instrumentalnih skupin je odraz vsestranskega kulturnega prizadevanja v naši občini »( im ii Pregled dela amaterskih vokalnih in instrumentalnih skupin je odraz vsestranskega kulturnega prizadevanja v naši občini. V okviru občinske ZKPO deluje enajst vokalnih skupin, ki so si po številu, zasedbi in času nastanka različne. To so okteti, moški, ženski in mešani pevski zbori. Najstarejši je vokalni moški oktet iz Podpeči, ki deluje približno 7 let. Zborovska koncertna dejavnost se je močno razvila zlasti v zadnjih treh letih. Aktivnejši so bili po stažu starejši zbori in ko- morno vokalne skupine, kar je razumljivo. Ti so se organizacijsko in tehnično že utrdili in smelo pričeli s samostojnimi koncerti. Razpolagajo s precejšnjim repertoarjem solidno naštudiranih pesmi. V treh letih so imeli 34 Samostojnih koncertov. Tu moramo omeniti še 33 raznih sodelovanj, ki so popestrila kulturni program na krajevnih in občinskih proslavah. Nekateri pevski zbori in okteti so snemali svoje programe v radiu in na televiziji, npr. podpeški oktet - dvakrat in Bili smo v Mladinskem gledališču Obrnili smo zadnji Ust koledarja. Vsi nestrpno štejemo zadnje dneve leta. Mamice mrzUč-no kupujejo darila za svoje otroke, kajti pred vrati je dedek Mraz. Tudi našo šolo obišče dedek Mraz in nikoli ne praznih rok. Vsako leto dobi šola knjige, smuči, sanke. V razredu pa smo praznovah ob novoletni jelki. Letos nas je pa dedek Mraz presenetil. Zvedeli smo, da pojdemo v Ljubljano, v Mladinsko gledališče. In res. Naročili so avtobus, pa hajdi v Ljubljano. Učenci od prvega do četrtega razreda so šli v lutkovno gledališče, ostali pa v Mladinsko gledališče. Ustavili smo se pred veliko sivo stavbo. Od tam smo stopili skozi velika vrata in prišli na hodnik. Odložili smo plašče. Nato nas je vratar spustil v dvorano. Ko smo vstopili, smo vsi osupnili. Pred nami se je razprostrl pogled na dvorano, veliko, lepo, moderno. Najbolj pa so mi bile všeč vrste sedežev, ki so stopničaste. Ko smo vsi posedli in utihnili, se je dvignil zastor. Na oder je prišel prvi igralec, ki je igral Androkelesa - Silvij Božič. Za njim so prišli še drugi. Močni prameni luči osvetljujejo rimsko ulico na odru. Junaki iz zgodbe Androkeles in Lev stoje pred gledalci. Pozabimo, da smo v gledališki dvorani, pozabimo nase. Vse naše misli so v zgodbi, ki jo oživljajo igralci. Zasovražimo stotnika in skopuha Pantalona, ki ovirata pobeg mlademu paru in Androke-lesu. Po zadnjem dejanju, ko se vse srečno konča, zavesa pade in mi navdušeno zaploskamo. Luči v dvorani se prižgo, toda mi ne jenjamo ploskati. Zato se zavesa na odru dvigne in na oder pridejo spet vsi igralci. Priklonijo se nam in zavesa spet loči oder od dvorane. NOVO LETO JE ZA NAMI. OSTALA PA JE IZKUŠNJA VEČ Dedek Mraz, poslej kod in kam? Zveza prijateljev mladine Slovenije je pripravila decembra na pobudo nekaterih občinskih ZPM, med njimi tudi naše zveze, posvetovanje o novoletni obdaritvi otrok in praznovanju dedka Mraza. Razprava je kritično ocenila sedanje stanje družbene pomoči pri organiziranju novoletnega praznovanja. Ob novoletnih otroških programih je vedno manj kvalitetnih prireditev, ki bi bile primerne in dostopne vsem otrokom. Zato ne preseneča spoznanje, da se še tistih nekaj prireditev, ki jih premoremo v republiki in v občini, zapira v ozke kroge, ki so namenjeni zgolj „izbranim“ otrokom, kar pa je nedopustno in v nobenem primeru v skladu s vsestransko skrbjo za otroke po pravilu „za vse enako"! Spričo tega, da se orgamzi- osebnimi dohodki, ki teh razlik ranja novoletnega praznovanja in obdarovanja otrok lotevajo različni organizatoiji, predvsem tudi zavoljo svojih različnih vidikov in ciljev, ki pa so za organizacijo ZPM nesprejemljivi, ugotavljamo, da je lik dedka Mraza marsikje zbledel. Zato je povsem na mestu sodba občinske ZPM, da je iz idejnovzgoj-nega, psihološkega in socialnega vidika takšno razdvajanje otrokovih doživetij popolnoma zgrešeno in s tem negativno vpliva na oblikovanje otroške osebnosti. Pojavi socialne neenakosti ob novoletnem praznovanju ne vplivajo slabo samo na otroke, marveč tudi na njihove starše, predvsem ha delavce z nižjimi ne mprejo nadomestiti s posamičnimi obdaritvami v okviru družinskih novoletnih praznovanj. Tudi za našo občino, podobno kot za mnoge druge v Ljubljani, velja, da ob samoupravnih sporazumih vedno manj delovnih organizacij prispeva svoj delež (beri: ustrezno finančno pomoč!) za organizacijo novoletnih praznovanj za otroke, bodisi v vzgojnovarstvenih zavodih ali v okviru pionirskih odredov. Ker za to nimajo, morda pa tudi nočejo imeti posluha, se, kot smo to opazili tudi letos, raje zapirajo v svoje kolektive in v njih prirejajo novoletne prireditve ter obdarujejo samo otroke svojih delavcev. Pri tem pa ostajajo leto za letom za dedka Mraza prikrajšani otroci delavcev iz drugih delovnih organizacij, najbolj pa tisti s podeželja, kar je značilno prav za našo občino. Čeprav novoletna praznovanja otrok ne samo v naši občini, ampak po vsej Sloveniji ne dosegajo več svojega namena, so v nekaterih občinah kot n. pr. Brežicah, v Krškem, Črnomlju in v Mariboru uspeli doseči solidarnost domala vseh družbenopolitičnih in delovnih organizacij. Tako so si tudi zagotovili organizacijo in financiranje novoletnih prireditev iz enotnih finančnih virov. Občinska ZPM razmišlja o tem, da bi v bodoče v občinskem merilu in v okviru krajevnih skupnostih organizirali posebna koordinacijska telesa, v katerih naj bi bili vsi tisti, ki bi skrbeli za pripravo programov novoletnega praznovanja otrok in zastopniki delovnih organizacij, ki bi prispevale finančna sredstva za obdarovanje. Bržčas je umesten tudi predlog, po katerem naj bi se v okviru občinske organizacije ZPM pevska zbora iz Horjula in Škofljice. Izven občinskih mej pa so pevski zbori priredili osem koncertov. Pri tem so bili aktivni zlasti pevski zbori iz Škofljice (Bloke, Idrija) in DPD Karel Jeraj. Že drugič so nastopili naši zbori na reviji pevskih zborov v Stični, okteti pa na reviji oktetov v Šentjerneju. Da bi poživili kulturno življenje v občini, je povabila občinska ZKPO v gostovanje tudi druge zbore in oktete iz mesta Ljubljane. Tako je nastopil v Horjulu oktet Gallus, na Brdu mešani zbor glasbene Matice in ponovno v Horjulu Koroški oktet itd. Gostovanja seznjanja-jo koncertno poslušalstvo občine Vič-Rudnik z vokalnimi dosežki amaterskih zborov iz drugih občin mesta in dajejo spodbudo za še kvalitetnejšo zborovsko rast v svoji občini. mladosti. Najboljši zbori so^na lujejo na republiških revijah- pij; V okviru ZKPO je priprt'^ KUD France Prešeren ve^ stopov operete. Na Baiju ko leto tekmovanje doiMmJse zabavnoglasbenih ansarnbl1' f (letos je bilo dvakrat) in vanje harmonikarjev iz različni krajev od Ribnice do Logatira C. budkov« -J ------------------TM1 Poleg odraslih pevskih zborov prireja občinska ZKPO tudi revije, oziroma srečanja mladih in otroških pevskih zborov iz osnovnih šol. Revija traja dva dni in zajema domala vse šole v občini. Na vsaki reviji nastopa do 1200 mladih pevcev, v 19-21 mladinskih in otroških zborih. Ta srečanja so vsako leto v Festivalni dvorani na dan ftirj V PRIČAKOVANJU ; Po vsej Sloveniji s° ^ vrstile proslave in Pr^?nJjFan vanja ob novem letu. Tj":Ilir učenci O. S. Notranje GorK ^ so pripravili praznovanje M pozdrav dedku Mrazu. nrf”a proslavi so sodelovali elani lutkovnega krožka z Ve|| S. Brezovica z lutkovnj . predstavo Težave Peteršilj kove mame. Proslave so j* "'e udeležili še predstavni^ p ro družbenopolitičnih organiM'^ cij v Notranjih Goricah, predstavniki 1BE, ki je PJT , krovitelj O. Š. Notranje Gon jed] ce. Ti so bili seveda najdiajjpro gostje na pripreditvi. ^'dvo nekaj let materialno V0,, r gajo tukajšnji O. S. za ^ kupe potrebnih učil. Lani’ kupili TV sprejemnik, lew|llej! pa kasetni magnetofon* jprjj radiom, gramofon in plo^Ua V zahvalo jim je predse0 J niča PO podarila sliko. . ! *• Učenci, člani kolektiva J )n družbenopolitične organ zacije v Notranjih Goricah . kolektivu 1BE zahvaljujejo** njihovo materialno pomoclPr0S 'TS™ jim MS* i mnogo delovnih uspehov^ ^ no Predstava je končana. Igralci odidejo v svoje garderobe, kjer si snamejo brade in lasulje in si odstranijo šminko z obraza. Tudi mi zapustimo dvorano. Vzamemo vsak svoj plašč ter odidemo v avtobus. Vso pot se pogovaijamo o igri. Tudi sami bi radi igrali, zato smo si že izbrali vsak svojo vlogo. Mislim, da nikomur ni žal, da je gledal to igro, kajti to je eno najboljših del v letošnjem repertoarju Mladinskega gledališča. ANDREJA KONČAN 5. a. razred Literarno novinarski krožek Osnovna šola Horjul Proslava v Polhovem Gradcj'; an ra hn TV e< Na naši šoli že dve leti deluje mladinski pevski zbor. Pri zboru sodelujem tudi jaz. Doživela sem že veliko prijetnih uric, saj smo imeli mnogokrat vaje. Najbolj smo bili počaščeni, ko smo zvedeli, da bomo nastopili v Polhovem Gradcu ob 25. obletnici Pedagoške akademije. Pred nastopom smo imeli pogostejše vaje. Ko smo se vse naučili, nas je prišel iskat polhograjski šolski avtobus. S seboj smo vzeli tudi malico. Vse smo spravili v avtobus in se odpeljali. Ko smo prispeli v Polhov Gradec, smo si najprej ogledali novo šolo. Sola je zelo lepo urejena. Čas pred nastopom pa smo izkoristili na dvorišču. Igrali smo se razne"igre, a r1 kmalu je napočil čas nastopaleV| smo imeli še generalko. Ko s° ^ zbrali, smo pričeli s proslavo prej je goste pozdravil naš r*vj“’jLt( Program so nadaljevali učenci 1 hovega Gradca in Dobrove. sledile recitacije iz Horjula- ‘"“Jb ♦ orMioLi i#» rvnvclri •jhnr nf)d VO . ^ tacijah je pevski zbor pod vo ^ ^ tovariša Weingerla zapel | r Z navdušenjem so nam plosk . Ot zadnje je še govoril Rudi Hd , ‘■ak Švaru n. Ta govor je trajal slc0!^Pko uri. Za ves ta prelepi prož^ flih nam podarili darila. Jhal aAzf )rv Literarno novinarski ^ ^' 5. razred o. š- ^ ► ustanovil poseben sklad, v katerega bi se stekala sredstva za novoletna praznovanje in obdarovanje otrok. Ta oblika naj bi postala stalna, saj ne bi kazalo že tako skopo odmerjenih sredstev za novoletna praznovanja še bolj drobiti, kot jih že, marveč jih zbrati na enem mestu in z njimi pripraviti vrsto otroških manifestacij ob prihodu dedka Mraza, s katerimi ne bi zadovoljili samo otrok, ampak tudi njihove starše. Prav tako je sprejemljiv predlog občinske ZPM za organiziranje novoletnih praznovanj otrok po posameznih območjih, ne oziraje se na to, kohko delovnih organizacij in otrok je v njih. Morda se bomo že ob koncu leta v občini odločili za „potujoČega“ dedka Mraza? Vendar ob vsem tem ni dvoma, da bo organiziranje bodočih novoletnih praznovanj dedka Mraza v občini v največji meri odvisno od pripravljenosti delovnih organizacij, občinske ZPM in ostalih družbenopolitičnih dejavnikov, da bi se prihoda novega leta enako veselili vsi naši otroci! (iv) Prijateljsko srečanje najstarejših v Kolezijl N 0 Krajevna skupnost Kolezija in družbeno politične ^ nizacije terena Kolezija so 27. 12. 1973 pripravile že^ dicionalno prijateljsko srečanje za svoje nad 70 let ^ občane. Teh je v Koleziji skoraj 300. Vabilu se je odz četrtina povabljenih. 0y, Otroci Vzgojno varstvenega zavoda Kolezija in O* ^ ne šole Bičevje so jim pripravili lep kulturni pr°8f y. Vzgojiteljice Vzgojno varstvenega zavoda Kolezija delale lična novoletna voščila in darila, kj so goste C na mizah skupno z rdečim nageljčkom. Po programu so posedli ob zvokih harmonike k ,* ženim mizam. Več pesmi so jim zapeli ..Trnovski Najstarejša navzoča gosta Bajec Angela in Marolt ^ (86 in 83 let) sta otvorila ples, nakar je zaplesalo 6 Najstarejša navzoča gosta Bajec Angela in Marolt (86 in 83 let) sta otvorila ples, nakar je zaplesalo 6 parov. ^ Vmes parov. it1 Vmes so še vsi skupaj zapeli nekaj domačih p65 prijetno popoldne je kar prehitro minilo. y $■ Olimpija — klub bogate tradicije in velikih uspehov i Verjetno ne bo malo tistih bralcev našega lista, ki se ob pogledu na gornji naslov ne bi vprašali, kaj ima namiznoteniški klub Olimpija skupnega z našo občino in zakaj ravno njim dajemo toliko nlpozornosti. Zato moramo že na začetku poudariti, da NTK Olim-itPija, ne samo da trenira v prostorih TVD Partizana v Trnovem, jjampak tudi to, da so prav vsi igralci in igralke prvega moštva j(rnnogo pa je tudi mladincev in pionirjev) s trenerjem Francom “Usenikom, iz občine Vič-Rudnik. NTK Olimpija je bil ustanovljen pred 11 leti in se preimenoval v Za prvo ekipo Olimpije igrata še ZINA MARTINEC in TADEJA KALAN. Katera nastopa ob Evi in Sonji, je vprašanje trenutne forme, v prvem delu prvenstva zvezne lige pa je več srečanj odigrala Martinčeva. Zaradi službe nima mnogo časa za treniranje, sicer pa je to odlična igralka z mnogimi lepimi dosežki. Bila je zmagovalka več zveznih turnirjev v Jugoslaviji tako pri članicah, kot pri mladinkah, pred tremi leti pa je bila celo v širšem izboru ženske članske državne reprezentance. Tadeja Kalanje najmlajša. Letos je napolnila 17 let. Kljub temu pa se lahko pohvali z nekaj zelo lepimi a! v državnem prvenstvu osvojila 7 krat prvo mesto, 4 ji rat drugo, prav toliko pa je bilo osvojenih tudi lovorik v tekmo- nManje ime iz združenja Odreda, Ljubljane in Krima. V teh letih je dosežki. Še kot pionirka je v članski konkurenci skoraj redno bila " * ” 1 * "! J * , J ” . moška ekipa !fat drugo, p za pokal. V mednarodnem merilu so moški 3-krat prišli med najboljše evropske ekipe, 2-krat pa jim je uspela uvrstitev med fhri najboljše v pokalu sejemskih mest. I ženska vrsta je bila trikrat najboljša v državnem prvenstvu, tri-tkrat pa je bila druga. Tudi pokal je bil osvojen trikrat. V tekmo-5 ;anju za pokal sejemskih mest so igralke Olimpije bile 2-krat med e1 lr'^' najboljšimi ekipami v Evropi. * Mjub izrednim uspehom tako na domačih tleh, kot v medna-’ [“dni konkurenci (tudi danes je Olimpija v samem vrhu jugoslovan- i, paga namiznega tenisa), pa klub nima ugodnih pogojev za delo, /ciikc težave pa ima tudi z denarjem. 4 Majhna dvorana v Trnovem ne dopušča normalnega dela, saj se v a»nem dnevu zvrsti za mizami 80 do 90 ljudi. Prav zaradi tesnih j. Prostorov ni bilo mogoče ugoditi vsem ljubiteljem tega športa. Cno8° mladih je bilo odklonjenih. Zato seje klub povezal s šolami |-josnovno šolo Oskar Kovačič in bežigrajsko osnovno šolo), kjer so pl a"j treningi za šolsko mladino. Toda, s tem je le delno rešen eflv em- Ostaja še vedno odprto vprašanje - kje poiskati večjo ^rano. uvrščena med osmimi najboljšimi. Letos je na državnem mladinskem prvenstvu v Zagrebu osvojila odlično 2. mesto. Ker je verjetno še vsa športna kariera pred njo, lahko tudi od nje, sodeč po sedanjih igrah, pričakujemo še mnogo. Seveda pa ob vztrajnem in trdem delu ... Moška vrsta Olimpije je z odhodom Ištvana Korpe v inozemstvo prav gotovo mnogo izgubila, saj je popularni „Pišta“ igralec svetovnega formata. Osvajal je najrazličnejše trofeje, bil je večkraten član državne reprezentance, mediteranski in balkanski prvak, finalist Skandinavije, mednarodni prvak ZRN, ČSSR in Romunije, enkrat je bil drugi, enkrat pa tretji na evropskem prvenstvu, na rang lestvicah evropskih in svetovnih igralcev pa je vedno bil pri samem vrhu. Še in še bi lahko naštevali. To naj bo le za spomin ob odhodu Korpe v Z. Nemčijo (kjer z velikim uspehom nadaljuje kariero) in obenem zahvala temu izvrstnemu igralcu za vse, kar je v petih letih, kolikor je bil član Olimpije, dal za barve tega kluba. Vendar pa Olimpiji nikoli ni primanjkovalo dobrih igralcev. EDO VECKO je vsekakor eden izmed njih, sedaj prvi igralec moštva. Je najstarejši igralec in zvest klubu že od njegovega formiranja (eno leto je že igral za Odred). Dosegal je. mnogo izrednih rezultatov doma in na tujem. Večkrat je bil v državni reprezentanci, je član ekipe iz leta 1962, ki je na evropskem prvenstvu v Berlinu osvojila S v Nacije občine so precej nizke, stroški za tekmovanje pa visoki. Prv° mest.°j M. Jf finalist mn^ mednarodnih prvenstev, v repu- R3 'dubu znašala 7 do 8 starih milijonov, letošnje leto pa le okrog L s!ar*h milijonov. Tu so vračunani tudi osebni dohodki trenerjev L P. a^il° za dvorano. Dobro bi bilo, če bi se ob teh številkah I pls‘ili odgovorni ljudje v naši občini ... .... ,0vrniino se na igralce in igralke prvega moštva Olimpije in žuje nastopov za Olimpijo in pa raznih turnirjev. Je najzaslužnejši za osvojene točke v jesenskem delu prvenstva v zvezni ligi. Drugi igralec moške vrste je mladi, 19-letni UROŠ RAK. Je član mladinske jugoslovanske reprezentance in v širšem izboru članov. Njegov največji uspeh je plasma med deseterico najboljših igralcev v ^oljzan^"" IC4UUdlC u‘,,“,0,lja “““ celih pet let med prvimi štirimi. Z resnim delom lahko nadaljuje t Tlffaustavirno se najprej pri ženski vrsti. Na prvem mestu vsekakor US p a k1 n; t a i ■ \ a- 1 amumo omeniti najboljšo Olimpijino igralko, državno reprezen- iar^ J ™ ^ *bt 1 BOJAN RAK, kljub temu da še je mladinec, EVO JELER. Ta 20-letna študentka že dolga leta nima f " Zna P/vo Ttvo: Pred nJimJe šeNIvsa bodočnost. Razvija se v rnave konkurence med slovenskimi igralkami, požela pa je tudi Z'd"ega defe™ga. igralca. Največj. uspeh je dosegel na drugih lepih uspehov. Med posameznicami je druga v državi, qU V ’ ^ “Je Pa v paru z Eržebet Korpo in v mešanem paru z Edom Pc.. 4 . ,. \ V Največji njen uspeh je vsekakor uvrstitev med 32 naj- Ornemu še moramo jožETA MIKELNA ki po potrebi .P* igralk na svetu na letošnjem svetovnem prvenstvu v Sara- |VteklP°-,J" S1Cter drugi trener, oziroma rener mladincev. ^-..Osvojila je tudi naslov mediteranske prvakinje. Je ena redkih Ze osem let Je med desetimi naJbolJšim. ‘g1-31"1 v Slovemj>- in vztrajnih igralk (dnevno trenira tudi po 6 ur, redno pa iPatr) 6 tud* vsa predavanja na fakulteti in v rokih polaga izpite), ^o^Pravičeno pričakujemo od Eve Jeler igralko, ki bo se uspešno ti 1 najboljšimi evropskimi in svetovnimi vrstnicami. * a’ ki prav tako mnogo obeta, je dijakinja gimnazije, sicer t* Lir,?« anka, SONJA VERSTOVŠEK. Že kot pionirka je bila zelo ‘\brik8’ saj je vedno zasedala mesta med prvimi štirimi. Mnogo . . . - . . . - - ^ ^zultatov je dosegla na zveznih turnirjih, najboljšega vse* Janez Reflak predsednik kluba. Ljudje, ki se srečujejo z vsak-*ilL,ir y sezoni 1972/73. ko ie bila odlična tretia. Sku “ ' A * ' i-•>- To so torej igralci in igralke prvega moštva Olimpije, vsi stanovalci v občini Vič-Rudnik. Tukaj so še trije, brez katerih si sploh ne moramo zamišljati kluba Olimpije — prvi trener ekipe Franc Usenik, ki že polnih osem let vadi igralce in igralke (skozi njegove roke so „šli“ Korpa, Vecko, celotna vrsta, ki sedaj nastopa v zvezni ligi. ..). Vzgojil je mnogo igralcev in še jih bo ... Dušan Novak je sekretar NTZ Slovenije in kluba Olimpije, inž. S I ilif ir. .■rr-. 'Ct J' Sezoni 1972/73,"ko je bila odlična tretja. Skupaj s klub- danjimi težavami, katere ima klub, ki pa so ponosni na dosežke dih Kolegico Zino Martinec je v lanski sezoni osvojila naslov držav- svojih „učencev“, prav tako pa bi tudi mi vsi skupaj morali biti Prvakinj, Najbolj jo ovira, da je v pomembnih trenutkih pre- ponosni na ta klub, predvsem pa še občani naše občine, saj so 2Mrve zbrana. V namiznem tenisu je koncentracija prav gotovo na igralci in igralke, ki so nas že tolikokrat razveselili z dobrimi rezul-[0 :a ^ naestu. Če ji uspe odpraviti to pomanjklivost, ima vse pogoje tati, „naši stanovalci, stanovalci občine Vič-Rudnik. I°[ rstn° igralko, igralko današnjega časa ... NIKO ŠOŠTARIČ TELOVADNICA JJJ^ZAN TRNOVO bcD«;*'516 0'5čane, ki so radi stezah .SVoj° kondicijo na Vadhi ttlln ^ ki jim redna pri siv>V ve^lih skupinah ni kreiran11’ radi Pa b* se re' toijjSg ’ *e znebili odvečne bon vitu atka poskrbeli za vadnica Unii°' le trim tel°-ko{ ^ v Trnovem takore-heba ^ ro^i’ Predvsem pa je 'akre-ii?1!113^1'- da Je ,rim v tizana?Jski telovadnici „Par-Prav v«« rrnovo dostopen mesečna °bčanom, saj je s icm 8.članarina le 10 din, obiskuj-08 lahko vsak član tedDnsir, (el°vadnico 3-krat dan Da .P? eno uro, čas in Vcda v u, ^bere sam - se-Utami , j adu z navedenimi Trii), 80 na razpolago. Prta: hdnvadnica je od- * 'r' P^lek, torek, četrtek « v^ °b 17 - 19 ur,- .Cd0P80d 20 -Tj ure. St'li to r,ri'i I*0 želel izkori- n' v času ?Žn0st' sc b0 vpi' !r>m teu°’ ki je namenjen za v' Va,n bo^r pri vodniku, Vait1 Don?. tudl na voljo, da 8ačinu oj.^88 Pr' Pravilnem vanja ‘atemaiičnega utrje- t« bo,„ di'88 čfs?** ho ie zen današ-■ t,?nle in n_u Prekomerno se- * vi razliCn? “i")6 maščobe • ui Pogoj?! obo‘enJa, ki so ■: "Pf*Xdmt,vom'da MLADINCI KOŠARKARJI TRNOVEGA BODO V LETOŠNJI SEZONI SKUŠALI OSVOJITI NAJMANJ DRUGO MESTO V SVOJI SKUPINI. PREDSTAVLJAMO JIH: STOJIJO Z LEVE BOHCELJ, OMAMEN, MOŽINA. KOZAMERNIK. PUCHER. DERGANC TRENER I Šolaiji iz Brezovice na tečaju smučanja v Kranjski gori r v športne vesti ) NOGOMET Nogometaši Mercatorja, člani II. zvezne lige, so začeli s pripravami za spomladanski del prvenstva. Do 8. februarja se bodo pod vodstvom trenerja Andjela Zikoviča pripravljali v Ljubljani, potem pa bodo odšli na 14-dnevne priprave na Mali Lošinj. V zimskem prestopnem roku so k viškemu drugoligašu pristopili trije igralci in sicer: nekdanji napadalec Ljubljane, Olimpije in nazadnje Maribora, Predrag Bekič, potem Matič, ki se je vrnil iz JLA in pa igralec Litije Župančič. ROKOMET Tudi letos nastopajo rokometaši Mokerca na odprtem prvenstvu v rokometu, ki se igra v ljubljanski dvorani Tivoli. Po dveh odigranih kolih so igralci trenerja Jakše zabeležili dve zmagi. Najprej so s precejšnjo težavo premagali Kamnik (12:11), nato pa mnogo laže ekipo Vipave (15:10). Naslednji dve koli bosta na sporedu 24. februarja. Skupina, v kateri še poleg Mokerca nastopajo Olimpija, Črnomelj, Dobova, Vipava, Kamnik, Alples in Novo mesto pa bo s tekmovanjem zaključila 17. marca. V okviru odprtega zimskega prvenstva v rokometu je bil odigran tudi turnir ženskih ekip Olimpije C, Slovana B, SSD ŽOGE iz Novega mesta in Mokerca. Slednje niso imele uspeha, saj so izgubile vsa tri srečanja: s Slovanom B 3:5, SŠD ŽOGO 4:6 in Olimpijo C 4:6. KOŠARKA Košarkaiji Trnovega, člani I. A republiške košarkarske fige se marljivo (dvakrat na teden) pripravljajo za novo prvenstvo. Zaradi težav z dvorano igralci trenerja Mihe Lokaija ne sodelujejo v letošnji novo ustanovljeni zimski ligi, zato pa vsak prost termin izkoristijo za prijateljske in trening tekme. Poleg nekaterih mladih igralcev bo moštvo okrepljeno z igralcem Ilirije Juretom Sagerjem, kije že dobil izpisnico in podpisal za Trnovčane, iz JLA se je vrnil Brane Avsenik, v začetku marca pa pričakujejo še prihod Borisa Slapnika, tako da se bo moštvo lahko potegovalo za uvrstitev med prvo peterico. Tudi mladinci (na sliki), ki jih že dve leti s precej uspeha vodi trener Primož Derganc, redno trenirajo v prostorih TVD Partizana Trnovo. V letošnjem prvenstvu bodo poskušali osvojiti vsaj drugo mesto, ki bi zadostovalo za uvrstitev v zaključni del tekmovanja (iz vseh treh lig imajo prvi dve plasirani ekipe pravico nastopa na finalnem turnirju). Sicer pa je moštvo v teh dveh letih doseglo nekaj lepih rezultatov, kar pa je najvažnejše - že precej igralcev, ki jih je vzgojil Primož Derganc, nastopa za prvo moštvo;Mati-četov, Možina, Avsenik, Gruden, Mandelj ... V prostorih TVD Partizana Trnovo je bil 29. decembra lansko leto odigran novoletni košarkarski turnir, na katerem so nastopili: Trnovo B, Trnovo (mladinci), Vič in Polhov Gradec. Največ uspeha so imeli igralci B ekipe Trnovega, ki so premagali vse nasprotnike. Rezultati: Trnovo (ml.) : Polhov Gradec 68:51 (32:30), Trnovo (ml.) : Vič 48:46 (26:24), Trnovo B : Polhov Gradec 98:43 (43:21), Trnovo B : Trnovo (ml.) 62:58 (19:28), Vič : Trnovo B 56:60 (27:26), Vič : Polhov Gradec 63:48 (29:20). Vrstni red: Trnovo B 6 točk, Trnovo ml. 4, Vič 2, Polhov Gradec brez točk. Vse tekme so sodili Strickberger, Ribnikar in Pitjevec, zmagovito moštvo Trnovega pa je nastopilo v tejle postavi: Ban, Gruden, Draksler, Polanec, Jerac, Vrbančič, Rupar, Matičetov, Avsenik, Zupančič, Mihelič in Kozak. NAMIZNI TENIS Namiznoteniška zveza Slovenije je pred kratkim objavila preglede točkovanj in rezultatov ocenjevanja v posameznih disciplinah, ki služijo za končno sestavo jakostnih lestvic. Igralci in igralke ljubljanske Olim pije so imeli precej uspeha, saj so pri članicah, mladinkah, mladincih in pionirkah zasedli prva mesta. Podrobnejši rezultati oziroma uvrstitve Olimpijinih igralcev in igralk: člani: 3. U. Rak, 4. Vecko, 5. Mikeln; -članice: 1. Jeler, 2. Verstovšek; mladinci: 1. B. Rak, 4. Čadež; mladinke: 1. Kalan, 6. D. Jeler; pionirji: 3. Šercer, 5. Bukvič; pionirke: 1. Čadež. NIKO ŠOŠTARIČ ZA REKREACIJO BOU POSKRBUENO? Predsedstvo mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljana je na svoji zadnji seji 16. januarja podprlo predlog delovne skupine predsedstva, ki je pripravila predlog za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti rekreacije in oddiha. O predlogu za ustanovitev skupnosti, ki bo zajela vse ljubljanske občine, bodo že v kratkem razpravljali zbori delovnih ljudi tudi v naših temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Z oblikovanjem samoupravne interesne skupnosti rekreacije in oddiha v širši ljubljanski gospodarski regiji bomo verjetno z najboljšimi možnimi rešitvami preprečili nazadovanje delavskega turizma, ki smo ga v ljubljanskih občinah najbolj občutili zadnja leta. Vendar pa je treba pri tem povedati, da z ustanovitvijo samoupravne interesne skupnosti rekreacije in oddiha ne bomo odtujili sedanjih počitniških zmogljivosti delovnih organizacij, med katerimi jih je nekaj tudi iz naše občine. (iv) i REZULTATI OBČINSKEGA PRVENSTVA OSNOVNIH ŠOL V KOŠARKI Občinska zveza za telesno kulturo Ljubljana Vič-Rudnik je kot vsa šolska leta nazaj tudi v letošnjem letu organizirala ligaško, jesensko-spomladansko tekmovanje osnovnih šol v košarki. Tekmovanja so se odvijala na igriščih tekmujočih šol in so bila s strani šol tudi uspešno izvedena. Rezultati jesenskega dela pa so naslednji: DEČKI: 1. Osn. š. Bičevje 2. Osn. š. Vič 3. Osn. š. Trnovo 4. Osn. š. Oskar Kovačič 5. Osn. š. Brezovica DEKLICE: 1. Osn. š. Bičevje 2. Osn. š. Polhov Gradec 3. Osn. š. Brezovica 4. Osn. š. Oskar Kovačič 4 4 0 197:109 8 + 88 4 3 1 143:144 6 - 1 4 2 2 178:164 4 + 14 4 1 3 104:175 2 -71 4 0 4 118:148 0 -3n 3 3 0 59:17 6 + 42 3 2 1 41:16 4 + 25 3 1 2 19:48 2 -29 3 0 3 10:48 0 - 38 JOŽE MESL Od Karlovškega mostu na dolenjski vpadnici preko Grubaijevega prekopa in mostu ali brvi na Prulah oz. mostu na Levstikovem trgu preko Ljubljanice, pa vse do mostu v Podpeči nimamo preko Ljubljanice na Barju nobenega mostu ali vsaj brvi za pešce. Prav tako ni nobenega mostu od Podpeči pa vse do novih mostov na Vrhniki v razdalji ca. 10 km. Letos bo Republiški cestni sklad, skupaj z mestom in občinama Vič-Rudnik in Center, začel gradnjo novega Karlovškega mostu. Kakor nam je znano, je gradnja novega mostu v Podpeči v programu naslednjih let. Sedanji most je preozek in prešibko zgrajen za tovornjake, avtobuse in obrambna vozila. Kljub nakazani novogradnji obeh opisanih mostov pa nakazujejo skupščina občine Vič-Rudnik ter vse krajevne skupnosti, ki ležijo na ali ob Ljubljanskem barju, da se mora vsaj med Ljubljano in P odpečjo zgraditi v kratkem času vsaj še en most ali vsaj brv za pešce. Vse službe, ki so zadolžene pri Splošnem ljudskem odporu tako v okviru mesta, občin ter vseh krajevnih skupnosti na in ob Barju, že vrsto let prosijo, da se zgradi vsaj še en most preko Ljubljanice. Prikazana skica nam v grobih obrisih označuje obrobje Barja, posehtev na in ob Barju, Ljubljanico ter predlog za nove cestne povezave preko Barja in za nove mostove preko preko Ljubljanice. Skico sem izdelal z vidnim namenom, da spodbudimo vse prebivalstvo na in ob Ljubljanskem barju, vse od Ljubljane, Škofljice, Pijave gorice, Iga, Pomišlja, Podpeči, Borovnice, Vrhnike, Drenovega griča, Loga in Brezovice, da o predlogu razmišljajo, da izrečejo na krajevnih skupnostih, krajevnih uradih, občinskih skupščinah, mestu in republiki svoja mišljenja in predloge. V svojem predlogu dajem močan poudarek novi cestni zvezi od Dobrove mimo Brezovice, poleg posestva Barje preko Lip in mimo Pomišlja in vseh vasi pod Krimom vse do Iškega Vintgarja. V tej trasi, ki je že na terenu nekoliko ustaljena, imamo v Podlipi brod in ravno tu bi nekako v sredini Barja zgradili nov most. Vsekakor ima podaljšana Pitova cesta mimo Rakove jelše veliko perspektivo, saj bi navezala na sebe z novim mostom vso veliko naselitev ob Mokarju in Črni vasi ter razbremenila sedanjo nevarno Ižansko cesto vsaj do Haupt-mance ali do samega Iga. Kot nekakšno zunanjo obvoznico ali celo južno mestno razbremenilko pa predlagam povsem novo cesto, ki naj bi potekala iz Horjulske doline preko Drenovega griča—Loga-Notra-njih goric-mimo Podpeči, Jezera- Pomišlja—Bresta— Motene-Iške Loke-Grme-za-Babne gorice- Lavrice— Srednje vasi Selo-Pod Orlami mimo Zadvora-Za-loga-preko Save v Zasavje in proti Domžalam! Nakazal sem nekaj perečih toda živih in resnih problemov našega Barja ter pričakujem bogatega odziva. CIRIL SPANIČ MOST NA LJUBLJANSKEM BARJU JE NE0DL0ŽUIVA NUJNOST RUDNIŠKI ŽUPNIK FRANC ŠTUHEC ZABREDEL V KRIMINAL IN NATO POBEGNIL ČEZ MEJO Goljufivi župnik je pobegnil Pred dnevi so verni občani s področja Rudnika ostaU nenadoma stotki provizije. Denar za prodajo peči oziroma provizijo je Štuhec brez svojega dušnega pastirja. Njihovemu župniku Francu Štuhcu dobival v gotovini v lirah in ga je nalagal na hranilno knjižico, ki jo se je tako zelo ,jnudilo“, da je odšel preko jugoslovansko-italijan- ima v Slovenski banki v Opčinah pri Trstu. Koliko denarja imi na ske meje tako hitro, da ni „utegnil“ niti potnega lista pokazati. Pa saj bi ga mogoče še „utegnil“, če ne bi bil v tem času njegov potni list že zasežen s strani organov pregona. Ta božji služabnik na zemlji se je ukvarjal v zadnjem času z ne ravno pretirano božjimi stvarmi in je zašel ne le na stranpota, temveč v kriminal. Zato mu je bil odvzet tudi potni list in uveden postopek zoper njega. Ko je Štuhec uvidel, da so mu organi pregona resnično že za petami z neizpodbitnimi dokazi, se je odločil za bežanje izven njih dosega s prekoračenjem meje. To ga sicer verjetno tudi ne bo prehudo prizadelo, saj je že prej dolga leta živel v Italiji, pa tudi prigoljufani denar je nalagal v italijanske banke. Kako je potekala vsa zadeva in v kakšne kriminale seje spustil župnik Franc Štuhec? UJV Ljubljana je pred kratkim prijavila javnemu tožilstvu v Ljubljani župnika salezijanskega reda, upravitelja župnije Rudnik Franca Štuhca, starega 60 let. Organi UJV so ga prijavili zaradi kaznivih dejanj: nezakonitega zastopanja tuje firme, goljufije in uporabe lažne listine. Štuhcu so dejanja v postopku tudi dokazali in tako se je župnik lahko izognil pravični kazni le z begom. Župnik Franc Štuhec je ob osvoboditvi naših dežel izpod fašističnega in nacističnega jarma takoj emigriral v Italijo. Do avgusta 1968 je živel kot emigrant v Trstu, nato pa se je vrnil nazaj. Še vedno je vzdrževal zveze z emigracijo in raznimi znanimi emigranti, ki so našemu sistemu vse prej kot naklonjeni. Takoj ob 'Tnitvi pa si je sklenil takoj začeti pridobivati lepe denarce in se povezal s firmo „Linartherm“ iz Trsta. Ta firma prodaja ogrevalne naprave in Štuhec je nezakonito posredoval prodajo ogrevalnih peči tega podjetja župnijskim uradom za ogrevanje cerkva. Posredoval je prodajo za cerirve tako v Sloveniji kot tudi v drugih republikah. Posredovanje oziroma zastopanje tujega podjetja pa našim državljanom ni dovoljeno. Štuhec pa je to kljub zakonski prepovedi počel in s tem prišel v nasprotje z našimi zakoni. V času svojega posredovanja oziroma zastopanja podjetja Li-nartherm je župnik Štuhec posredoval prodajo več kot 100 peči različnih vrst. Poprečna vrednost peči je bila nekje okoli 5 starih milijonov. Štuhec je dobil za svoje posredovanje 5 odstotkov provizije od realiziranega prometa. Tako.je imel župnik Štuhec izredno velik zaslužek v tem času. Po ocenah je ta zaslužek dosegel nekje vrednost več deset starih milijonov. Toliko so namreč znesli od- tej knjižici, župnik Štuhec v preiskavi ni hotel povedati. Poleg te denarne naložbe v tujini pa je imel Štuhec pri nas še dve hranilni knjižici. Župnik Štuhec pa od podjetja Linartherm ni dobil le provizije, temveč tudi različna darila. Ko je uspel prodati že stoto peč, je dobil župnik Štuhec od firme Linartherm 8 starih milijonov nagrade. Poleg tega je predstavnik firme Linartherm povabil vse župnike, to je več kot 100 župnikov, ki so kupili peči te firme od Štuhca, na 4-dnevni brezplačni izlet v Milano. Zaslužek s pečmi je bil torej zelo krepak, če je podjetje poleg izplačane provizije svojemu posredniku povabilo še kupce na izredno drag izlet v tako velikem številu. Štuhec si je medtem lani novembra kupil nov osebni avto Zastava 101 za 4,5 milijona starih dinarjev s sredstvi, ki jih je dobil pri kaznivem dejanju. Med postopkom pa so organi UJV ugotovili, da Štuhec ni le nezakonito zastopal tuje firme, temveč da je tudi izstavljal lažne fakture. Te lažne fakture so bile za okoli 65 odstotkov nižje od dejanske vrednosti peči in so bile peči zato na osnovi izstavljenih lažnih računov ocarinjene nepravilno oziroma znatno nižje. Carinarnice naše države je tako Štuhec ogoljufal za več kot 100 milijonov dinarjev. Pri pečeh so namreč uvozniki plačali na osnovi lažnih zneskov na računih npr. namesto 3 milijone dinarjev carine, le 700 tisočakov. Tu postopek še ni povsem končan in se bo na koncu verjetno ta številka - oškodovanje carinarnic za 100 milijonov - še znatno povečala. Ob hišni preiskavi pa so organi UJV našli pri Štuhcu brošure, ki pri nas niso dovoljene, saj sojih izdale emigrantske skupine v tujini. Zaradi zagotovitve postopka in v težnji onemogočiti pobeg med postopkom je bil Štuhcu zasežen potni list že na samem začetku postopka. Kljub temu varnostnemu ukrepu pa je župnik Štuhec uspel pobegniti preko meje v Italijo in se je na ta način izognil ne le kazenskemu postopku, temveč tudi pravični kazni za svoje goljufije m kriminal. Štuhčevo kaznivo početje je bilo znano tudi njegovemu predstojniku. Zakaj mu niso tega preprečili, ni znano. Nedvomno pa bi bilo pošteno in prav, da bi ga tudi njegovi predpostavljeni obsodili povsem po svoji plati, saj je počel kazniva dejanja, ki ^ župniku nikakor niso v čast. Prve peči je Štuhec uvažal kar na ime posameznih župnlJ uradov. Tedaj prvotno je on sam urejeval vse v zvezi s pr°^ uvozom. Ker po letu 1971, ko so bili sprejeti novi predpisi. ter več mogel, ker posameznik ni več mogel uvažati, se je ^ povezal z Metalko in tako nemoteno uvažal peči. Pri ter« m ogoljufal tudi Metalko, ko je prikazoval nižjo vrednost peč* ^ 1 bila dejanska in je tako plačal uvozniku manjšo provizijo. . J Župnijski uradi so večinoma plačali peči direktno v gotoV1 j roke predstavniku podjetja Linartherm in to z dinarji ali Ta način plačevanja uvoženega blaga pa je nezakonit in bo tega devizni inšpektorat zaradi deviznega prekrška uvedel P°s proti vsem kršilcem. Torej bo postopek uveden proti vsen1 nijskim uradom, ki so plačevali z devizami na roke, ker plačevanja uvoženega blaga ni dovoljen. Temu se bodo ^ , očitno le tisti župnijski uradi, ki niso sami plačali ogrevab1^, prav, temveč jih jim je plačala verska organizacija Caritas & 1 Carinarnice bodo uvedle naknadno carinjenje ogrevalnih bodo plačali lastniki pravilno carino, saj so plačali mnogo Pfy zaradi lažno izstavljenih računov. Carinarnice bodo uvod*6 tega prekrška postopek zaradf carinskega prekrška za vse so plačevali prenizko carino, to so pa vsi. Zanimivo pri vsej stvari je to, da so organi UJV le v župniji, ki je kupila ogrevalne naprave, dobili dokumente o naprav. V večini je ta dokumentacija pomanjkljiva ali Pa ni. V župnijskih uradih so se izgovarjali, da so dokument® Zakaj? Zaradi skrivanja dokazov morda? , ^ Štuhec je bil pri svojem posredovanju v vsaki župniji vsaj ^ pa še takrat ko so kupci plačevali ogrevalne naprave nje*1111 direktno predstavniku Linartherma. ^ Pri zadnjih uvozih pa seje vse skupaj zataknilo in pedi ^ na meji. Ker je bil postopek zaradi kaznivega dejanja že uV. J carinski organi pregledali uvoženo blago in ugotovili, da J J •peči, ki so bile prijavljene, v zabojih tudi mali (namizni) n J - avtomat, ki ga je - kot je izjavil Štuhec - on dobil ^ vendar ga ni prijavil, temveč ga je očitno nameraval Štuhec sije, kot kaže, sklenil omisliti začetek majhnega tem avtomatom, verjetno slično kot ga ima župnišče na R8* pf za mlade, čeprav to nedvomno ne sodi v okvire cerkve^. ^ nosti, za katero smo v naši državi dogovorjeni in j® konjena. te^J Župnik Štuhec je sedaj menda v Italiji, kamor je sedaj ^ pobegnil, prvič kot emigrant, sedaj pa kot kriminalec. . d pek še ni zaključen, bomo verjetno še poročali o za videti, da bodo^razkrita še nekatera nova dejstva in kazn' oziroma razširjen okvir že omenjenih. MILOVAN