SIMPOZIJ DIDAKTIKOV SLOVENŠČINE
v Mariboru je bil 19. in 20. marca letos prvi simpozij metodikov oziroma didaktikov slovenščine. Bilje meddržavni, mednarodni, vseslovenski, s področja skupnosti Alpe-Jadran in še bi lahko naštevaU, pa bi z enim izrazom najbrž ne zajeli vsega bistva. Sprva je bil zamišljen kot del dejavnosti na področju Alpe-Jadran, vendar bi moral biü vsaj eno leto prej prijavljen, da bi ga ta skupnost tudi financirala. Potem smo govorili o meddržavnem pa vseslovenskem ipd. simpoziju. V bistvu je šlo za to, da so bili udeleženci s svojimi prispevki iz Slovenije in še štirih držav: Italije, Avstrije, Mađarske in Hrvatske, da se vsi ukvarjajo z metodiko materinščine, večina z metodiko/didćiktiko slovenskega jezika ali književnosti.
Simpozij je nastal iz potrebe po medsebojnem poznavanju in primerjanju metodičnih spoznanj in izkušenj ter iz želje po metodičriih predavanjih med učitelji slavisti pa tudi na razredni stopnji in v vrtcih.
Metodična/didaktična predavanja so bila že doslej skoraj vedno zelo dobro obiskana. To so spoznali tudi pri Slavističnem društvu Slovenije, kjer so ob prizadevanjih predsednice društva ustanovili sekcijo za didaküko slovenskega jezika in književnosti. Kadar je ta sekcija pripravila predavanja, so büe predavalnice vedno polne.
Ideja o simpoziju je vznlkrüla med zborovanjem slovenskih slavistov, predvsem med metodiki, jeseni v Mariboru. Organizacijo je v glavnem prevzela dr. Metka Kordigel, ob pomoči še nekaterih kolegov. Že v času slavističnega zborovanja so obljubili sodelovanje nekateri metodiki iz Ljubljćine, Kopra. Trsta, Celovca in Szombathelyja, pozneje pa so se pridružili še drugi. Prvotno je bil simpozij naravnan predvsem na razredni pouk in predšolsko vzgojo, pozneje pa se je tematika razširilći, saj je vsakdo želel predstaviti delo, s katerim se ukvarja. Za uvodni referat o temeljni vlogi in nalogali metodike književne in jezikovne vzgoje pa je bil naprošen eden vodilnih evropskih strokovnjakov dr Dragutin Rosandić iz Zagreba. Njegov obsežni opus metodičnih del predstavlja nepogrešljiv vir vsakemu rrdademu znanstveniku tega področja.
Na simpozij je prišlo preko dvesto poslušalcev, pa čeprav je mariborska enota Zavoda R Slovenije za šolstvo in šport vabila samo učitelje svoje enote, samo iz osnovnih šol in vrtcev, in čeprav je bilo potrebno plačati kotizacijo.
Delo na simpoziju je potekalo plenarno, le zadnje popoldne v dveh delovnih skupinah. Prvi dan je bil namenjen bolj slavistom, drugi pa bolj učiteljem razrednega pouka in vzgojiteljicam. Vendar pa so skoraj vsi poslušalci vztrajali oba dneva pri vseh predavanjih in predstavitvah.
246
Svoje teme so prvi dan predstavili z referati naslednji metodiki:
prof. dr. Dragutin Rosandić — Metodika književne in jezikovne vzgoje v teoretično-metodološkem obzorju; prof Boža Krakar Vogel — Književno znanje kot smoter pouka književnosti; mag. France Žagar — Besedilne vrste v osnovni šoli; prof. Milena Blažič — Kreativno pisanje; doc. dr. Jože Lipnlk — Usmerjeno tilio branje kot metoda.
Ta del simpozija je jasno pokazal že z uvodnim referatom, daje področje metodike/didaktike jezika in književnosti izredno razvejeno področje, ki pa vendarle ima skupni cilj — dobro usposobljenega učitelja in odličen pouk materinščine. Razvejenost interesov znotraj metodike seje pokazala tudi v nadaljnjih prispevkih s področja književne vzgoje in sporočanja. Žal ni bilo nobenega referata s področja jezikovne vzgoje. To so še posebej pogrešali nekateri učitelji slovenskega jezika, ki so sodelovali v pogovoru ob okrogli mizi. Zvečer je büa namreč organizirana okrogla miza na temo Mesto in vloga didaktike slovenskega jezika in književnosti danes.
Okroglo mizo je vodil prof Silvo Fatur. Živahna razprava je osvetlila vrsto problemov od položaja metodike/didaktike na kadrovskih šolah do učbenikov in pripomočkov, pomanjkanja didaktičnih sredstev ter do razdrobljenosti metodičnih sil, del, strokovnjakov in do neusklajenosti delovanja. Z žalostjo in ogorčenjem so udeleženci ugotavljali, da istočasno razpravljajo v Cankarjevem domu o pouku slovenščine, ki daje slab in neučinkovit Pisatelji so ta posvet sklicali prav na isti dan, pa čeprav je bil simpozij sklican že več mesecev prej in čeprav je prof Krakarjeva obvestila preds«lnika Društva pisateljev o času in namenu metodičnega simpozija. Vse to je spodbudilo navzoče, da so imenovali posebno komisijo, kije izdelala sklepe posvetovanja ob okrogli mizi in simpozija kot celote. Te sklepe navajam na koncu.
Drugi dan Je bilo na simpoziju že v dopoldanskem času sedem referatov z zelo specifičnih področij predšolske vzgoje in razrednega pouka. Mag. Anton Schellander iz Celovca je predstavil svoje videnje začetnega branja in pisanja in odnosa do jezika nasploh; mag. Elizabeta Bernjak, lektorica in predavateljica na Visoki učiteljski šoh v Szombatheiyju, je razpravljala o slovenskem opismenjevanju v dvojezičnih šolah na območju Porabja na Madžarskem, kjer imajo otroci večinoma težave že z narečjem; prof Marjana Eiženičnik-Pačnik iz Maribora je opozorila na pomembno vlogo vzgojiteljice pri razvoju otrokovega govora ter na jezikovni primanjkljaj pri študentih te usmeritve; prof Majda Mihačič iz Didaktičnega ravnateljstva za šole s slovenskim učnim jezikom vTrstu Je predstavila delo in težave pri pouku slovenščine v Italiji; prof Vida Medved-Udovič iz Kopra je zastavila zanimivo vprašanje, kajželimo doseči s pravljico v osnovni šoli; prof Igor Saksida iz Ljubljane si je zamislil pouk kot izlet v domišljijo; dr. Metka Kordigel pa Je opozorila na dve vrsti branja pri pouku slovenščine in še kje. Več kot dvesto poslušalcev je z zanimanjem spremljalo vsa predavanja. Že po vsakem predavanju so lahko postavili po eno vprašanje aH repliko, po odmoru in po koncu predavanj pa je bila živahna razprava.
V popoldanskem času sta dr. Metka Kordigel in prof Igor Saksida pripravila pedagoško delavnico z naslovom Metodološki pristop k literarnemu besedilu na primeru iz Berila Hiša, hiška, hišica. Delo je potekalo vzporedno, osnova za predstavitev in razpravljanje pa sta bila video posnetka pouka na razredni stopnji.
Simpozij Je bil za metodike slovenščine prepotrebno srečanje, kjer smo se pobhže spoznali, se seznanili z delom, ki ga opravljamo, in kjer smo ugotovili, kaj bistvenega s področja predmeta še manjka. Ugotovili smo, daje dela več kot dovolj za vse ter da se bo potrebno ukvarjati s temeljno teorijo predmeta in z vsemi njegovimi posebnostmi. Posebej dobrodošle pa so bile Rosandičeve ugotovitve, da smo delo dobro zastavili in da imamo precej, vendar še vedno premalo, mladih in sposobnih strokovnjakov.
Posebna komisija, ki smo jo sestavljali prof Alenka Kozinc, prof Silvo Fatur in dr. Jože Lipnik, Je pripravila stališča, ki so jih udeleženci dopolnili. Ta stališča so naslednja:
1. Simpozij po udeležbi, tematiki in interesu kaže veliko potrebo, da postane taka vrsta združevanja didaktikov slovenskega jezika in slovenske književnosti stalna oblika delovanja
2. Podobna zborovanja naj postanejo vsakoletna oblika dela in naj jih v okviru možnosti izmenično pripravljajo filozofska in pedagoška fakulteta v Ljubljani in pedagoška fakulteta v Mariboru, pri čemer naj bi büa prihodnja srečanja posvečena posameznim sklopom problemov iz obsežne problematike didaktike slovenskega Jezika in književnosti, upoštevajoč predšolsko stopnjo, posćimezne stopnje osnovnošolskega izobraževanja, različnih srednjih šol, vse do visokega šolstva; posebej je treba razvijati didakUko hngvometodičnega področja slovenskega jezika (govor, branje, pisanje, poslušanje) in še posebej didaktiko slovenskega jezika v stiku s sosednjimi jeziki, kar Je hud problem vseh naših šol v zamejstvu in zdomstvu.
3. Dideiktiko Jezikovnega pouka in književnosti Je treba institucionalizirati, saj smo v primerjavi s sosednjimi narodi (Hrvati, Madžari, Avstrijci) in nekaterimi strokami oziroma predmetnimi področji pri
247
nas doma v zaostanku za neka) desetletij. Hvalevredna so prizadevanja Slavističnega društva Slovenije na tem področju in nekaterih pokrajinsklli društev, vendar se didaktike ne da razvijati na ljubiteljski, društveni način. Zato podpiramo idejo za ustanovitev Inštiaita za mladinsko hyizeunost in didaktika mladinske hyizeuiiosti, kl je zrasla iz 20-letnlli strokovnih prizadevanj revije Otrok in knjiga. Hkraü dajemo pobudo za ustanovitev Republiškega centra za didaktiko slovenskegajezika ui kiijiževnosU v vzgoji m izohrazevaiyu od vrtca do univerze. Očitno je, da potrebujemo nekaj temeljnih in številne aplikativne raziskave za vse stopnje izobraževanja, dolgoročno načrtovanje in Izvajanje Izobraževanja učiteljev in strokovno koncipiranje učne tehnologije, kar laliko opravlja le ustrezno organizirana institucija.
4. Nujno je, da spet ustrezno razmejimo dejavnost obeh strokovnih revij z našega področja (Jezik in slovstvo. Slavistična revija) skladno z nalogami, ki so bile opredeljene ob njuni ustanovitvi. Jezik in slovstvo je bil od vsega začetka zamišljen kot didaktična revija In naj to tudi dejansko postane.*
Za vse navedeno se zavzemamo ob temeljnem spoznanju, da mlada slovenska država lahko živi le ob slovenskem jeziku, kerzicer preprosto ni potrebna.
dr. Jože Lipnik Pedagoška fakulteta Maribor
Pripona uredništva: Ob trditvi, sproženi na Simpozifu didaktikou slovenščine, da Je bila revija Jezik in slovstvo ob ustanovitvi zasnovana kot prvenstveno didaktična revija, smo dolžni opozoriti na uvodnik z naslovom Na pol Iz prve številke, ki pojasnjuje programska l2hodišča revije. Iz uvodnika nedvomno Izhaja, daje bila revija že od začetka zasnovana trinamensko: olDravnavala naj bi Jezikovna, llteramozgodovtnska In didaktična vprašanja. Tem tematskim sklopom so ostali zvesti vsi kasnejši uredniki to Jih želi negovati tudi tokratni uredniški odbor, zato ponovno vljudno vabi svoje bralstvo m stroko k sodelovanju, saj bo samo tako revija res živa m odmevna.
248