344
Naši dopisi.
Od Sv. Vida nad Cerknico 17. okt. {Letina in sad* jereja.) Letos se more tukaj po hribskih vaseh skoraj slaba letina imenovati; žita se je malo pridelalo in še to slabega zrnja. Dobro vendar, da so po nekaterih drugih krajih boljši pridelki bili, da se bo vsaj zamoglo po ceni žito kupovati, sicer se ve da bi mogli le kaj prodati, ker uže drugi razni stroški dohodke presežejo. Sena se je tudi le srednje dobilo; ki se je pa kolikor toliko z otavo in slamo nadomestilo. Za krompir je tudi le bolj slaba letina, ker mu je bila najboljša doba za rast presuha in enkrat pa prevlažna. Fižola se pa uže 5 let skoraj ni nič pridelalo; da ga uže ne velja več saditi. Za skuho (zelje, repo, korenje in grah) je srednja letina, ravno tako nič boljša za sadje. Sadjereja se je tam pa tam precej povzdignila;  a po mnogih krajih je še
vendar zelo v zanemarjenem stanu. Ako se k temu nagovarjajo, pravijo; dobro bi bilo, a ni časa. Tako sadje bi bilo le za oskrbovati, ko bi druzega dela ne bilo. S takimi in enakimi odgovori se pač malo sadjereja ceni. Za nabiranje pesek se vendar malo ali celo nič času ne potrati, ker jih kaj lahko otroci nabirajo. Posebno bi ge morali šolski otroci od septembra skoraj do božiča vsak dan k temu opominjevati, in naj bi se jim šolske reči ali kaki sold za-nje dajale, ker prav zastonj jih tudi ne marajo nabirati, in če se vsak dan ne opominjujejo. Jaz sem jih na ta način uže do sedaj 4 litre nabral, ker se je, kakor sem uže omenil, le srednje sadja letos dobilo. Peške naj se zdaj vsejejo v vrste, dokler še ni snega in zemlja zmrzla.
iz Ljubljane. (Iz zadnjih 3 sej deželnega zbora kranjskega) , katere so bili zadnje tri dni minulega tedna, namreč dne 16., 17. in 18. t. m., omeniti nam je danes najvažnejših dogodeb.   Med temi je:
a)  prememba šolske postave o vplačevanji k stroškom normalno-šolskega zaklada tako, da se bodo vpri-hodnje tudi ljudske šole ljubljanskega mesta vzdržavale na stroške normalno-šolskega zaklada; nasproti pa bode tudi ljubljansko mesto z vso drugo deželo skupaj pokrivalo z enakoličnimi prikladami primanjkavo tega zaklada. Po tej postavi bo tedaj tudi južna železnica pri svojih davkih plačevala tolike šolske priklade, kakor vsa druga dežela. — Ker se je poleg tega sklenil poseben deželski davek 3 gold, od porabljenega hektolitra žganja in se od tega davka pričakuje dohodkov nad 30.000 gl., znižale se bodo vse deželske priklade memo lanskega leta za 4 odstotke.
b)  Pri zgradbi novega muzealnega poslopja kazalo se je uže zdaj prekoračenje prvotnega proračuna 200.000 gl. za 36.000 gld., akoravno se je pri oddajanji stavbenih del prihranilo 23.000 gold. — Po predlogu finančnega odseka, katere je v zbornici zagovarjal dr. Poklukar, ustaviti se imajo kolikor moč takoj vse one nova dela, katera so vzrok prekoračenju prvega proračuna, in le za slučaj, ako bi hranilnica ali drug dobrotnik prevzel na-se večidel pokritja vsled prekoračenja narastlih večih stroškov, dovoljuje se še večji kredit do 10.000 gold.
c) Nadalje sprejel se je v 12. in 13. zborovi seji spremenjen načrt gosp. Svetčeve postave o sodelovanji deželnega zastopa pri porabljevanji reservnega zaklada ljubljanske hranilnice, po katerem bi imel zdaj deželni odbor, čegar zastopnik se ima vabiti k hranilničnim občnim zborom, pravico ugovora, in ako bi se mu zdelo, da se oni zaklad prav ne obrača, pravico pritožiti se zoper take sklepe pri deželni vladi, oziroma zoper njene naredbe pri ministerstvu.
d) Pri ustnem poročilu o zopetni vpeljavi slovenščine pri vseh deželnih uradih pokazal se je poslanec Deschmann zopet starega nasprotnika narodne enakopravnosti , sanjalo se mu je tudi nekaj o nekem sklepanji deželnega odbora, pa po zelo ojstn razpravi, katere so se vdeležili razun poročevalca dr. P o k 1 u k a r j a gg. dr. vitez Bleiweis, Murnik in deloma bar. Ap-faltrern, dokazalo se je, kako zelo se je motil posl. Deschmann, pa tudi kako krivo se je izvršil v deželnem odboru celo sklep Deschmannove stranke o tej zadevi. Pri tej priložnosti pa je poročevalec dr. Poklukar tudi odločno in vspešno zavrnil neko ponavljanje vedeževanje barona Apfaltrerna, da je glede deželnega gospodarstva: „nekaj v zraku in da pride do poloma", „da on ve veliko reči, da jih pa noče povedati, ker bi se s tem oškodovale deželne koristi" itd. — Vspeh tega, da je dr. Poklukar tako splošno očitanje brez navajanja najmanjšega dokaza ojstro zavrnil, in da je potem tudi klub narodnih poslancev  zahteval pri baronu
Apfaltrernu  pojasnil,  bil je ta,  da je mogočni baron stvarno vse svoje očitanje preklical v zadnji seji.
e) Vprašanje zarad lastne režije na Studencu se je tudi rešilo po vsem prav glede na še ne dognano zrelost tega važnega vprašanja v smislu večine dotičnega odseka, tako, da se povsem varuje korist dežele.
Glede razprave tega vprašanja ne moremo prikriti obžalovanja, da je razprava tako strogo gospodarskega vprašanja deloma postala osebna, gotovo le na škodo stvari sami.
Po tej točki tekle so razprave še le po vsem mirno, in naglašati imamo izmed predmetov daljne razprave dva jako važna, in to prvega, ki zadeva predloge upravnega odseka (poročevalec g. dr. Samec), v katerih se navaja pet pomočkov zoper cigane, — drugič pa zopet poročilo upravnega odseka (poročevalec dr. P o-klukar), vsled katerega je zbor sklenil važne pre-membe naročiti deželnemu odboru pri močvirski postavi, zadevajoče povekšanje neposrednjega vpliva deželnega odbora v močvirskem odboru, dalje sprejem popravkov glede močvirskega ozemlja, prememb o volilnih skupin, olajšave zborovanja in vpeljavo močvirskih pododborov.
Konečno zanvalii se je deželni glavar gosp. deželnemu predsedniku, ta deželnim poslancem, g. Svetec pa g. deželnemu glavarju za podporo in sodelovanje in z „živio-klici" na cesarja bil je v soboto popoludne krog 2. ure za letos sklenjen zbor, ki se sme zadovoljno ozirati na dolgo vrsto velevažaih naredeb na blagor naše dežele.
— („Velika Pratika za leto 1885"), katera je prišla na svitlo v Blaznikovi tiskarni pred nekaj tedni, prinaša razun  koledarskega   dela   in   lepo   vrsto   zastavic   tudi mnogo  podučuega   in 5   lepih podob,   namreč:   podobi prerano umrlega  kanonika dr. Go gole,  uže imenovanega knezoškofa ljubljanskega, in pa pokojnega Blaža Potočnika,  župnika   v Šentvidu nad Ljubljano;   nadalje podobe nove državne zbornice od zunaj,  in zbornična dvorana od znotraj, in konečno dvorna palača na Dunaji,   obris,   po   katerem   se  je prezidavanje pričelo predzadnjo jesen. „Pratika" prinaša na dalje lepo vrsto gospodarskih  skušenj   in „pogovor pod lipo",   tako,   da se našemu slovenskemu ljudstvu za male krajcarje prodaja v resnici prav mnogo zanimivega in podučnega.
—  (Klub deželnih narodnih poslancev) izvolil je pred svojim razhodom, kakor minulo leto, tudi letos svoj izvršilni odbor, ki ima v njegovem imenu poslovati do prihodnjega zasedanja. V ta odbor izvoljeni so gg. poslanci: dr. vitez Bleiweis, Grass ell i, Klun, Murnik, dr. Poklukar, Svetec, Šuklje, dr. Vošnjak in Robič.
—  (f Gospod oče Andrej Kržič), redovnik sv. Frančiška v Ljubljani, umrl je minulo soboto dopoludne po dolgem bolehanji. Naj v miruvpočiva!
v — (f Naš rojak Franc Zidan), telegrafijski tajnik v Črnovicah, umrl je tam 15. senterabra in spominjajo se svoje domovine je zapustil ubogim svoje rojstne vasi Selo pri Ljubljani, in pa ubogim ljubljanskim 1000 gl. — (Presvitli cesar) podarili so za zgradbo nove cerkve v Sori pri Medvodah iz svoje privatne blagajnice podporo 400 gold.
—  Ob priliki prodaje bikov in junic čistega muri-codolskega plemena 18. t. m. potom javne dražbe so kupili bike sledeči gospodarji: Jernej Jernejčič iz Laz, Alojzij Lavrenčič iz Postojne, Anton Pirnat iz Borovnice, Jurij Polanjšek iz Belepeči, Janez Korčar iz Hotederšice in Andrej Renškar iz Brezovce. Junice so kupili: Štef. Habe iz Goč, Franc Oven iz Podsmereka, Jože Gorše iz Podturna in Bernard Kovačič iz Sodrašice.
345