12 Prekmuriana dr. Albert Halász Janoš Slepec (1872–1936) Življenje in delo V murskosoboški krstni knjigi 1 je rojstvo Janoša Slepca, 2 oz. v latinščini Joannesa, zabe- leženo na dan 14. junija leta 1872, krst pa dan pozneje, 15. junija. Oče, prav tako zapisan kot Joannes Szlepecz, je bil inquilini, oz. najemnik, po drugih virih Ivan, in je bil kovaški mojster, 3 ime matere je bilo Juliana Czigány. Najverjetneje je iz- hajala iz markišavske plemiške družine Czigány. 1 Krstna knjiga župnije Murska Sobota od 1. 1. 1871 do 31. 12. 1882. 2 Madžarsko Szlepecz János, slovensko tudi Szlepecz Ja- nez. Zasledimo ga kot Szlepec Ivan oz. Ivan Szlepec, madžar- sko tudi Szlepec Iván. V nadaljevanju bomo uporabili zapis imena in priimka v knjižni slovenščini, razen pri citatih. Vsa ostala imena bomo navajali, kot so zapisana v navedenih vi- rih. Omeniti velja, da je na nagrobnem spomeniku v Murski Soboti njegovo ime zapisano v latinščini (Joannes), priimek pa v madžarskem črkopisu Szlepecz, kot ga je sicer sam uporabljal vse življenje. V svoji oporoki (objavljeni v Novinah 9. avgusta 1936, št. 32, str. 2) je v uvodu naveden kot Szle- pecz Ivan, v prepisu oporoke (župnijski arhiv Murska Sobota, v nadaljevanju ŽaMS, Oporoka Pi 60/36, I. O. 230/36 z dne 19. 2. 1935, prepis je z datumom 1. 12. 1943), pa Szlepecz Janez. Originala ne poznamo. 3 V viru Géfin str. 409 je Szlepecz Iván omenjen kot kovaški mojster, oče Jánosa Szlepcza, v drugem viru, Jekelfalussy str. 994 prav tako kot kovač, neki Szlepecz János str. 1726 pa kot tkalec. Smej str. 37 očeta navaja prav tako kot kovača. MéV, 9. avgust 1908, št. 32, str. 3 omenja požar pri kovaškem mojstru Ivánu Szlepczu, do katerega je prišlo 1. oktobra zve- čer okoli 22. ure v Lendavski ulici. Zagorel je skedenj, poln sena, ki pa so ga gasilci hitro pogasili, tako da se ogenj ni raz- širil. Več dokazov je pričalo o tem, da je bil požar podtaknjen. Naslov bivanja staršev ob rojstvu otroka je na- veden v Murski Soboti pod št. 49. To je današnja Lendavska ulica, pozneje je tam stala železnina Heklics. Zakoncema se je rodilo več otrok, toda živ je ostal samo Janoš, ki je, prav tako kot oče, uporabljal ime Ivan. 4 Ivan je namreč sopomenka Janezu oz. Janošu. 5 Omembe vredno je, da sta bila krstna botra Florianus, oz. Florian in Jozepha, oz. Jožefa Sohár, z zapisom nobiles, torej plemiškega rodu, prav tako iz Markišavec, verjetno v sorodstvu, zagoto- vo pa v tesnih družinskih stikih z materjo Janoša, Jožefo Czigány. Janoš Slepec je gimnazijo obiskoval v Kőszegu. Lokalni časopis Muraszombat és Vidéke je 1888 objavil vest, da si je nekaj dijakov, med njimi tudi on, prislužilo nagrado sklada za tuje- jezične dijake, ki so se izkazali v učenju madžar- skega jezika. 6 To nam dokazuje, da je bila njego- va materinščina prekmurščina. Bil je aktiven že v svojih mladih letih, za dobrodelne namene je na- stopal v raznih dijaških predstavah, kadar so zbi- rali sredstva za bolnico v izgradnji, 7 ali za uro v zvoniku cerkve. 8 V letu 1892 ga po uspešni ma- turi omenjajo kot novega študenta teologije, ki je uspešno opravil sprejemni izpit na županijski 4 Kot Ivana so ga zapisali v Novinah 30. avgusta 1931, št. 35, str. 4. 5 Janez in Ivan izhajata iz grškega imena Johánnês, Jôán- nês, ta pa iz hebrejskega Jehohanan, skrajšano  Johanan  z nekdanjim pomenom »Jahve (Bog) je milostljiv, se je usmi- lil«. Ime je teoforično (tj. da ima sestavino Bog) in so ga pr- votno dajali v zahvalo Bogu, ki jim je dal dolgo pričakovanega otroka. V: Keber, 1996. 6 MéV, 15. julij 1888, št. 29, str. 2. 7 Najava MéV, 19. avgust 1888, št. 34, str. 3. 8 Najava MéV, 4. avgust 1889, št. 32, str. 3, in članek MéV, 25. avgust 1889, št. 35, str. 2. 13 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino škofiji v Sombotelu. 9 Novomašnik je postal leta 1896. Muraszombat és Vidéke je o tem obširno poročal. 10 Slepec je ostal kot družbeno aktiven član mesta in skupnosti. Bil je član, podpornik, vrsto let tudi pomožni blagajnik murskosoboškega do- brodelnega ženskega krščanskega društva, ki je delovalo pod pokroviteljstvom ovdovele grofice Gézáné Gróf Szapáry. 11 Društvo je delovalo pred- vsem v prid enakopravnosti žensk. 12 Slepec je bil tudi član drugih društev, npr. državne lige za zaščito otrok, 13 priložnostno je po potrebi igral v ork es tru, 14 pel v pevskem zboru. 15 Kot cenjen me- ščan je sodeloval v mnogih organizacijah za dob- robit mesta in okolice. Med drugim je bil tudi član predstavništva v županiji. Zvest je ostal tudi ljubiteljski dramski dejav- nosti. Postal je blagajnik pri zbiranju sredstev za harmonij katoliške šole. Za predstavo učencev te šole so namreč pobirali vstopnino in donacije. 16 Prav tako najdemo njegovo ime med donatorji do- brodelnih nabirk za razna društva 17 in bolnico 18 . Prodajal je vstopnice za dobrodelno predstavo učencev, pri kateri so zbirali sredstva za šolske 9 MéV, 10. julij 1892, št. 28, str. 3. 10 MéV, 16. avgust 1896, št. 33, str. 2. 11 MéV, 24. oktober 1897, št. 43, str. 1–2; MéV, 13. novem- ber 1898, št. 46, str. 2–3; MéV, 19. november 1899, št. 47, str. 2–3 ipd. 12 MéV, 27. november 1904, št. 47, str. 2. 13 MéV, 17. marec 1907, št. 2, str. 2. 14 MéV, 17. marec 1901, št. 11, str. 2. 15 MéV, 20. november 1898, št. 47, str. 2; 22. julij 1900, št. 29, str. 2. 16 MéV, 18. december 1898, št. 51, str. 2. 17 MéV, 25. avgust 1901, št. 34, str. 2. 18 MéV, 22. november 1903, št. 47, str. 2–3. potrebščine katoliške šole, 19 prispeval sredstva na koncertu šolarjev 20 in še kaj. Kot član predsedstva za izgradnjo bolnice je sodeloval s takratnim univerzitetnim asistentom Lászlom Takátsem, poznejšim arhitektom nove katoliške cerkve, nato je bil član vodstva bolnice. 21 Leta 1913 pa je v bolnici, ki so jo zgradili s prosto- voljnimi prispevki, posvetil bolnišnično kapelico. 22 Rdeči križ so v mestu ustanovili prav tako leta 1913, v vodstvu pa spet najdemo Janoša Slepca, tokrat kot enega izmed dveh podpredsed nikov društva. 23 V društvu je bil še naprej aktiven član, še posebej pri oskrbi ranjencev v času prve sve- tovne vojne. 24 Že leta 1906 ga omenjajo kot pod- pornika družin rezervistov. 25 Na pobudo mestnega vodstva so leta 1907 v okviru murskosoboškega dobrodelnega društva žensk pričeli zagotavljati prehrano šolarjem iz revnejših družin, ki v šoli niso imeli sredstev za kosilo. Po vsem mestu so uglednejše ženske zbi- rale vsaj po eno žlico juhe za 44 kosil. Slepec je omenjen med tistimi, ki so zagotavljali štiri kosila na teden. 26 Slepec je leta 1905 v lokalnem časopisu Muraszombat és Vidéke omenjen kot murskoso- boški kaplan, ki se že vrsto let ukvarja z mislijo o izgradnji nove rimskokatoliške cerkve. Avtor, ki 19 MéV, 12. december 1903, št. 50, str. 3; MéV, 20. decem- ber 1903, št. 51, str. 3. 20 MéV, 26. februar 1905, št. 9, str. 3. 21 MéV, 16. junij 1907, št. 24, str. 2. 22 MéV, 12. januar 1913, št. 2, str. 2–3. 23 MéV, 12. januar 1913, št. 2, str. 3. 24 MéV, 13. februar 1916, št. 7. str. 3., v prevodu: Mayer– Molnár 2008. 25 MéV, 22. april 1906, št. 16, str. 2–3. 26 MéV, 20. januar, 1907, št. 3, str. 2. 14 Prekmuriana je podpisan s psevdonimom »eden izmed mno- gih« predlaga, da ga zaprosijo, naj vzame zade- vo v svoje roke in prične z zbiranjem sredstev za gradnjo. Z idejo gradnje nove cerkve se je javnost ukvarjala že dlje časa, 27 saj so bili verniki mnen- ja, da je obstoječa cerkev premajhna in dotraja- na, zaradi česar bi lahko prihajalo tudi do nesreč. A ideje, pobude in celo idejne zamisli so ostale le pri besedah. Avtor članka je izpostavil dejavnost evangeličanov, ki bodo svojo cerkev pričeli graditi kmalu. V načrtu pa je bila še izgradnja sinagoge. Verjetno je šlo tudi za neke vrste tekmovalnost. 28 26. decembra leta 1905 se je v katoliški šoli z do- voljenjem škofa in s sklicem dekana dr. Ferencza Ivánóczyja končno le izvedla skupščina katoliške skupnosti, ki je ob prisotnosti 240 članov odloči- la, da bodo v Murski Soboti zgradili novo katoli- ško cerkev, za katero bodo dali pripraviti načr- te in izračun stroškov. Imenovali so tudi izvršni odbor za izgradnjo nove cerkve. Za predsednika so izvolili župnika Ferenca Gáspárja 29 in posvet- nega predsednika Pongráca Póslayja iz Murske Sobote. Zapisnikar in blagajnik je postal kaplan Janoš Slepec. Med člani so bili tišinski dekan dr. Ferencz Ivánóczy in drugi predstavniki katoliške skupnosti. Izvršni odbor je dobil nalogo, da do- loči lokacijo nove cerkve, da naroči izdelavo na- črtov in stroške gradnje, da zagotovi izvajalce za gradnjo in za notranji interier, da poskrbi za iz- vedbo vseh del, da na koncu izgradnje poroča o 27 MéV, 8. maj 1898, št. 19, str. 1–2. 28 MéV, 21. maj 1905, št. 21, str. 2–3. 29 Slovenska ves (Tótfalu, danes Rábatótfalu), 17. januar 1843–Murska Sobota, 15. januar 1906. V: Római Katólikus Egyház: Anyakönyvek, 1785–1895. Magyar Országos Levél- tár, Film 700908. Istvánfalu (Števanovci), danes Apátistván- falva). Mrliška knjiga, Murska Sobota, od 1. januarja 1900 do 31. decembra 1917. poteku gradnje in poda finančno poročilo s pisni- mi dokazili. Grof László Szapáry, zavetnik verske skupnosti, je po več pozivih vernikov obljubil, da bo za izgradnjo zagotovil toliko sredstev, kolikor jih bodo prispevali verniki, razen ostalih plemi- čev. Določili so tudi, kdo in na kakšen način, v ka- teri višini bodo plačali stroške izgradnje in ime- novali odbor za zbiranje prostovoljnih prispev- kov. Zapisnik skupščine so razglasili v cerkvi in ga poslali škofu v potrditev. Objavljen je bil tudi v časopisu Muraszombat és Vidéke. 30 Toda Ferenc Gáspár, ki je po dolgem nagovarjanju vernikov in posredovanju Slepca pri grofu za pridobitev nak- lonjenosti k izgradnji le privolil v aktivnosti za za- četek gradnje nove cerkve, je večkrat izjavil, da ga bo to spravilo v grob. Ni vedel, da se bo to res zgodilo. Nekaj dni po skupščini je namreč umrl. Ko je nesel zapisnik v podpis grofu Szapáryju, se je nekoliko dlje zadrževal na prostem, zaradi če- sar se je prehladil in dobil pljučnico. 31 Preminil je 15. januarja 1906. Slepec je postal začasni vodja žup nije, nato je bil do pridobitve dovoljenja od za- vetnika Lászla Szapáryja in imenovanja za župni- ka s strani škofa nadomestni župnik. 32 O izgradnji cerkve in njeni posvetitvi govori več virov, 33 med drugimi Slepčevo podrobno poročilo o celotnem poteku gradnje v publikaciji Nevtepeno poprijéta Devica Marija (pozneje Marijin list) leta 1911, 34 30 MéV, 14. januar 1906, št. 2, str. 1–2. 31 MéV, 21. januar 1906, št. 3, str. 1–3. 32 MéV, 18. marec 1906, št. 11, str. 3. 33 Npr. Žižek 2012, Slepec 1910 in 1911 in časniki kot Muraszombat és Vidéke, Nevtepeno poprijéta Devica Marija. Pobožen meszecsen liszt (pozneje Marijin list). 34 Szlepecz 1911a, tu Slepec napačno navaja datum, 27. 8. 1910 (na soboto), verjetno gre za pomoto. Pravilno je 28. 8. 1910, kot je zapisano v MéV, 28. avgust 1910, št. 35, str. 1. Svečanost je bila v nedeljo, 28. avgusta, ko je izhajal tudi 15 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino kjer je sicer objavljal predvsem verske vsebine, in v Gradbenem dnevniku (Építési napló), ki ga hra- ni župnijski arhiv Murska Sobota. Iz teh izhaja, da je izgradnjo spremljalo mnogo težav, predvsem z zagotavljanjem finančnih sredstev in materiala za izgradnjo. Slepec je izpostavil, kako nejevoljno so nekateri krajani zagotovili svoj delež prispevka, bodisi v finančnem ali prostovoljnem delu. Skrb za uresničitev velikega načrta je slonela izključno na njegovih plečih. Temeljni kamen so položili 28. avgusta 1910. 35 V njega so v steklenem valju namestili ustanovitveni list, ki je bil umetniško napisan per- gament z zgodovino cerkve in zgodovino gradnje, zapisnik o odločitvi za izgradnjo, o pričetku del in stroških, tednik Muraszombat és Vidéke z 28. av- gusta 1910 ter več razglednic s slikami mesta. 36 Cerkev je načrtoval znameniti arhitekt murskoso- boškega rodu László Takáts, ki je leta 1916 umrl na fronti. Prvo sveto mašo so imeli v sicer nedo- končani cerkvi že 3. decembra 1911, 37 na prvo adventno nedeljo, ko se pričenja cerkveno oz. li- turgično leto. Takrat so bile dostavljene tudi orgle, izdelane v Budimpešti po načrtih arhitekta cerkve Takátsa. Posvetitev nove cerkve so začeli načrtova- ti že spomladi 1912. 38 O sami posvetitvi cerkve je Slepec pisal v junijski številki lista Nevtepeno MéV, ki so ga položili v časovno kapsulo. Sicer objava članka o polaganju temeljnega kamna in namestitev v kapsuli ne bi bila možna. Enako poroča MéV , 4. september 1910, št. 36, str. 1–3. Pravilno pa je tudi tukaj: Szlepecz 1911b. V tem članku je podroben opis celotne gradnje. 35 MéV, 28. avgust 1910, št. 35, str. 1; 4. september 1910, št. 36, str. 1–3. 36 MéV, 4. september 1910, št. 36, str. 1–3. 37 MéV, 3. december 1911, št. 49, str. 3. 38 MéV, 7. april 1912, št. 14, str. 2–3. poprijeta Devica Marija. 39 Za sprejem škofa je bil načrtovan 25. junij, posvetitev je bila določena za 26. junij, za birmo pa naslednji dan, vendar so vse skupaj morali prestaviti zaradi bolezni sombotel- skega škofa Jánosa Mikesa. 40 Posvetitev z veliko slovesnostjo, ob prisotnosti škofa Mikesa in du- hovščine, se je zgodila 26. julija 1912, birma pa dan pozneje. 41 Nedvomno je največje delo in za- puščina Janoša Slepca, ob njegovi zelo aktivni de- javnosti v takratni murskosoboški skupnosti, iz- gradnja nove cerkve. S tem seveda cerkev še ni bila dokončana. Nove zvonove je dobila šele leta 1925. Pripeljali so jih z vlakom 1. avgusta, posvetili pa so jih nas- lednji dan ob 8. uri zjutraj. Prvi in največji zvon so poimenovali sv. Trojica, drugega sv. Marija, tretje- ga sv. Nikolaj, ki je tudi zavetnik cerkve, in četrte- ga sv. Jožef. 42 Kot duhovnik je bil zavzet za izobraževa- nje in je sodeloval pri vseh dejavnostih, kar se šolstva tiče, tudi pri prizadevanjih za postavitev sred nje šole. O začetnih aktivnostih poročajo 17. septembra 1911. 43 Navajajo ga tudi kot aktivne- ga člana pri pobudi za izgradnjo in donatorja za ta namen. 44 Bil je član izvršnega odbora za ustano- 39 Slepec 1912. 40 MéV, 16. junij 1912, št. 24. str. 2. Imel je vnetje slepiča in operacijo. 41 MéV, 28. julij 1912, št. 30, str. 1–4. O vsem je podrobno poročal tednik Muraszombat és Vidéke, ki je običajno izhajal na štirih straneh, tokrat pa je izšel na šestih. Objavljen je bil celostranski slavnostni uvodni pozdravni nagovor bralcem, članek o arhitektih in dobrodelnikih, podroben opis trodnev- nega dogajanja, in izpod peresa Janoša Slepca zgodovina stare cerkve. 42 Mörszka krajina–Muravidék, 16. avgust 1925, št. 32, str. 3. 43 MéV, 17. september 1911, št. 38, str. 1. 44 MéV, 15. oktober 1911, št. 42, str. 1–3. 16 Prekmuriana vitev srednje šole in se za podporo zavzemal pri grofu Lászlu Szapáryju. 45 Šolo so odprli 12. sep- tembra leta 1913. 46 Po smrti dekana dr. Ferenca Ivanóczyja je škof János Mikes na mesto dekana istega leta jeseni imenoval Janoša Slepca. 47 Slepec, ki je govoril več jezikov, je kot duhov- nik pridigal in poučeval tudi v prekmurščini, saj se je zavedal, da ob uradnem jeziku, madžarščini, večina vernikov govori le slovensko. To je počel ne glede na to, kaj si je o tem mislila takratna oblast, ki pa tovrstnega početja ni rigorozno sankcioni- rala. Bil je neomajen duhovnik, ki je služil ljudem tudi v novi državi. Kljub temu, da je uradni jezik postala knjižna slovenščina, je še naprej vztrajal pri uporabi prekmurščine. Časopis Muraszombat és Vidéke kot dragoceni vir zgodovine Prekmurja, je izhajal med leti 1884–1919 in 1941–1945. V vseh teh letih, predvsem v prvem obdobju, je bilo ime Janoša Slepca omenjeno več kot 400-krat. 48 Predvsem v zadnjih letih prve svetovne voj- ne in v letih po njej 49 so bili ljudje ob Muri soočeni z načrti sprememb dotedanjih državnih mej in s prehodom pod novo državno oblast. To jih je ned- vomno razdvajalo, o čemer pričajo takšni in dru- gačni načrti razmejitve, avtonomije in skrb neka- terih predvsem o negotovi prihodnosti zaradi po- litičnih sprememb. V tem času so bile tudi verske skupnosti in njihovi duhovni voditelji postavljeni pred velike izzive. Slepec, namestnik sombotel- skega škofa, je sprva ravnal v skladu s pričako- vanji svojih nadrejenih in dela prebivalcev za oh- 45 MéV, 10. december 1911, št. 50, str. 3. 46 MéV, 14. september 1913, št. 37, str. 1–2. 47 MéV, 21. september 1913, št. 38, str. 3. 48 Novine, 30. avgust 1931, št. 35, str. 2; Muravidék, 30. avgust 1931, št. 35, str. 2. 49 Npr. Göncz 2019, 2020, in drugi. ranitev stanja in državne ter cerkvene ureditve izpred vojne. 50 Zaradi tega je bil, tako kot mnogi drugi, preganjan tudi on. 51 V nasprotju s tem pa so ga nekateri imeli za simpatizerja nove drža- ve južnih Slovanov. Leta 1919, v času razglasitve Murske republike, je bil nekaj dni kot talec celo zavezan, da se dnevno oglasi pri takratnih obla- steh, rdeči straži. 52 Škof Mikes je bil v letih prve svetovne voj- ne in tudi pozneje v stiku z župnikom in dekanom Slepcem. Leta 1919 je obiskal pokrajino ob Muri in Mursko Soboto, kjer se je srečal z verniki, vid- nejšimi meščani in redovnicami – tokrat zadnjič. V Turnišču se je srečal s slovenskimi duhovniki, obiskal je tudi Cankovo, v Beltince pa kljub name- ri ni šel, ker župnik ni mogel zagotoviti potrebne- ga reda, saj so bili krajani naklonjeni priključitvi k Jugoslaviji. 53 Zanimalo ga je predvsem, kaj lah- ko stori za svoje vernike v prevratnih časih. Ker Mikes tu ni več mogel opravljati svojega dela, je Janoša Slepca 28. avgusta 1919 imenoval za vi- karja, torej za namestnika škofa, 54 1922 pa za ča- stnega kanonika. 55 30. julija 1930, ko je pokrajina že spadala pod Mariborsko škofijo, pa ga je knezoškof Andrej 50 Magyarország, 22. oktober 1918, št. 247, str. 5.; Az Uj- ság, 22. oktober 1918, št. 247, str. 6. 51 Magyarság, 1. oktober 1921, št. 232, str. 3. Vsem, ki so nasprotovali priključitvi k Jugoslaviji, je grozila deportacija v delovna taborišča v Makedonijo. 52 Göncz 2001. 53 MéV, 9. februar 1919, št. 4, str. 3. 54 Pismo Mikesa 3300/1919 z dne 28. 8. 2019, v katerem obvešča Slepca, da ga na podlagi kanona Codex J. C. 366 do preklica imenuje za namestnika škofa na tistih območ- jih, ki so oz. bodo spadala pod novo državo. ŽaMS, pismo 3300/2019 z dne 28. 8. 1919. 55 Budapesti Hírlap, 27. junij 1922, št. 144, str. 7. 17 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Karlin imenoval za konzistorialnega svetnika ma- riborske lavantinske škofije. 56 Področje današnje- ga Prekmurja je mariborski lavantinski knezoškof Andrej Karlin od sombotelskega škofa Mikesa po odločitvi Rima namreč prevzel 1. 12. 1923. To je škof Mikes Slepcu sporočil v dopisu št. 3381/1923 z dne 25. 11. 1923. Škof se je obenem v tem dopi- su zahvalil Slepcu za njegovo službo škofijskega vikarja v zadnjih dveh letih. 57 Škof Andrej Karlin je prav tako 25. novembra 1923 Janošu Slepcu poslal pismo o priključitvi k mariborski škofiji, kjer je zapisal, da o njego- vi dejavnosti ljubljanska oblast nima najboljše- ga mnen ja. Povedal je, da je bil sam v podobni si- tuaciji, zato popolnoma razume njegovo duševno stanje. Zapisal je tudi, da je pet let dovolj dolga doba, da svojo naravnanost spremeni: »… Ako pa bi navzlic mojim očetovskim nasvetom mislili, da se Vam je nemogoče navaditi naših novih duševnih razmer, boste kot poštenjak vedeli, kaj Vam je stori- ti«. Škof Karlin, ki je bil nekaj časa škof v Trstu, 58 je za razliko od drugih oblastnikov ne samo ve- del, ampak tudi razumel, da je tukajšnja duhov- ščina morala biti podrejena Ogrski in takratnemu škofu, zato je ne glede na svoj iskreni zapis izka- zal potrpljenje in vsem dal možnost, da se prila- 56 Géfin 1935. Tu je sicer zapisano, da je bil Slepec za na- mestnika škofa Mikesa imenovan 6. septembra 1919. 57 ŽaMS, pismo 3381/1923 z dne 25. 11. 1923. 58 Andrej Karlin (1857–1933) je bil leta 1910 imenovan za tržaško-koprskega škofa. Posvečen je bil v Trstu 1911. Za- radi političnih trenj ga je papež jeseni 1919 razrešil. 1923 je bil imenovan za lavantinskega škofa v Mariboru. Po razme- jitvi po prvi svetovni vojni je dele tujih škofij, tudi 18 župnij v dekaniji Murska Sobota in Spodnja Lendava iz sombotelske škofije sveta stolica izročila apostolski administraciji lavan- tinskega škofa. Slovenska biografija, Karlin, Andrej. https:// www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi266522/ godijo novim okoliščinam. Ob prvem obisku kne- zoškofa Andreja Karlina v Murski Soboti, 12. maja 1924, ko je opravil prvo vizitacijo in birmo, je mes- to pripravilo veliko svečanost. Slepec ga je z du- hovščino pričakal pri cerkvenih vratih v svečani opravi kanonika in s križem v roki. Nekateri medi- ji cerkvi očitajo, da sprejem ni bil tako pompozen, kot v času škofa Mikesa, 59 nasprotno temu pa ne- kateri poročajo, da je bil prvi obisk skrbno načr- tovan in visokemu gostu primerno pripravljen. 60 O vizitaciji so sicer bolj podrobna navodila izda- li tudi na škofiji v Mariboru z dopisom knezoško- fovega lavantinskega ordinariata dne 23. marca 1924. 61 V kako nehvaležnem obdobju je živel, pričajo njegove besede v časopisu Jutro leta 1929, kjer so o aktualnih vprašanjih tistega časa povprašali ne- katere ugledne meščane. Slepec je odgovoril zelo kratko: »Pod Madžari so mi očitali jugoslovenstvo, sedaj mi pravijo, da sem madžaron. Nisem ne pri demokratih ne pri klerikalcih in komaj se morem ganiti. Sezidal sem cerkev, sezidal župnišče in ho- tel bi imeti samo popoln mir, da se posvetim delu v cerkvi, da ta čim bolj napreduje.« 62 Janoš Slepec je umrl 29. junija 1936, v 64. letu starosti, zaradi kapi, le nekaj mesecev po smrti svoje matere, na katero je bil zelo nave- 59 Slovenec, 17. maj 1924, št. 113, str. 3. 60 Mörska krajina–Muravidék, 18. maj 1924, št. 20, str. 2–3. Zapisan je podroben potek od prihoda do odhoda škofa, celo meni slavnostnega kosila pri Slepcu. Razkošno kosilo je za- jemalo francosko juho, haše z gobovo omako, ledvično pe- čenko, šparglje z maslom, puding iz mandljev, purana s sola- to, kompot, sladoled, nek desert, rdeča vina grofa Szapáryja iz Doline in dr. Škrilca iz Globoke, arhivska vina iz Vaneče, kavo, maraskino in domačo slivovko. 61 ŽaMS, dopis z dne 23. 3. 1924. 62 Jutro, 18. avgusta 1929, št. 192, str. 8. 18 Prekmuriana zan. 63 Zapisali so, da je imel veliko srce, nikoli ni obsojal in obtoževal, pač pa vedno prizanašal in zagovarjal. V nekrologih ga opisujejo kot visokega, mogočne postave in človeka, ki so ga cenili tudi pripadniki drugih veroizpovedi. Bil je skromen, materialnih dobrin ni kopičil. 64 V oporoki 19. fe- bruarja 1935 je zapisal, da svoje premoženje za- pušča cerkvi in si želi skromen grob. Kot župnik mu je sledil Jožef Vojkovič. 63 Slovenec, 24. december, 1930, št. 293, str. 3. 64 Murska krajina, 5. julij 1936, št. 27, str. 3; Slovenec, 1. julij 1936, št. 147, str. 4; Amerikanski Slovenec, 23. julij 1936, št. 145, str. 1; Slovenski gospodar, 8. julij 1936, št. 27, str. 4; Delavska fronta, 4. julij 1936, št. 27, str. 2. Janoš Slepec (Vir: Pomurski muzej Murska Sobota) 19 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Bibliografija Časopisni viri in druga periodika (kot v sprotnih opombah) Amerikanski Slovenec Budapesti Hírlap Delavska fronta Jutro Magyarország Magyarság Marijin list MéV = Muraszombat és Vidéke Mörska krajina–Muravidék Murska krajina Novine Slovenec Az Ujság Arhivski viri: (kot v sprotnih opombah) Krstna knjiga župnije Murska Sobota od 1. 1. 1871 do 31. 12. 1882. Mrliška knjiga, Murska Sobota, od 1. januarja 1900 do 31. decembra 1917. Római Katólikus Egyház: Anyakönyvek, 1785–1895. Magyar Országos Levéltár, Film 700908. Župnijski arhiv Murska Sobota (ŽaMS), Oporoka Pi 60/36, I. O. 230/36 z dne 19. 2. 1935, natipkan prepis je z datumom 1. 12. 1943. ŽaMS, pismo 3300/2019 z dne 28. 8. 1919 ŽaMS, pismo 3381/1923 z dne 25. 11. 1923. Spletni vir: Slovenska biografija: Karlin, Andrej. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi266522/ Druga literatura Géfin Gyula (ur.): A szombathelyi egyházmegye története III. 1777–1935. Történelmi névtár. Szombathely, 1935. Göncz László: A muravidéki szlovénok és a Mura mente helyzete 1918 őszétől a Tanácsköztársaság létrejöttéig. V: Frank Tibor (ur.): Századok, 2020, št. 4, str.725–772. Göncz László: Muravidék, 1919. A proletárdiktatúra idősza- ka a Mura mentén és a vidék elcsatolása. V: Gyurácz Ferenc (ur.): Vasi Szemle, 2001. št. 2, str. 147–167. Göncz László: Prekmurje in območje Dolnje Lendave od je- seni 1918 do priključitve h Kraljevini SHS. V: Pisnjak Atilla (ur.): Lindua, 2019, št. 21, str. 31–45. Göncz László: Szlepecz János (1872–1936) – Muraszombat nagytekintélyű esperesplébánosa. V: Határon innen, határon túl : tanulmányok Tilcsik György 60. születésnapjára, str. 137-146) Jekelfalussy József (ur.): Magyarország iparosainak és ke- reskedőinek czím- és lakjegyzéke. Budapest, 1892. Keber, Janez: Leksikon imen. Izvor imen na Slovenskem. Celje, 1996. Kuzmič, Franc: Objave kanonika Janoša Slepca v prek- murskem periodičnem tisku. Stopinje. Letn. 43 (2014), str. 124–127. Mayer László–Molnár András (ur.): Források a Muravidék történetéhez - Szöveggyűjtemény. 2. kötet, 1850–1921./Viri za zgodovino Prekmurja. Zbirka dokumentov. 2. zvezek, 1850– 1921. Szombathely–Zalaegerszeg, 2008. Szlepecz, János: Z zgodovine szobocske cérkvi. V: Bassa, Ivan (ur.): Nevtepeno poprijéta Devica Marija. Pobozsen meszecsen liszt. 1910, št. 5, str. 141–146. Szlepecz, János: Szobocska nova cérkev. V: Bassa, Ivan (ur.): Nevtepeno poprijeta Devica Marija. Zmozsna Goszpá Vogrska. Pobozsen meszecsen liszt. 1911a, 7, št. 4, str. 105–108. Szlepecz, János: Predgovor cerkvenoga zidanja. V: Bassa, Ivan (ur.): Nevtepeno poprijeta Devica Marija. Pobozsen meszecsen liszt. 1911b, 7, št. 11, str. 293–323. Szlepecz, János: Poszvecsüvanje cérkvi. V: Bassa, Ivan (ur.): Nevtepeno poprijeta Devica Marija. Pobozsen meszecsen liszt. 1912, št. 6, str. 182–188. Smej, Jože: Cerkev v Soboti (1071–1971). V: Smej, Jožef (ur.): Stopinje 1972, št. 1, str. 20–63. Žižek, Mateja (ur.): Utrinki iz stoletne zgodovine Stolnice v Murski Soboti. Murska Sobota, 2012.