PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 60 Ur
Leto XXHI. St. 285 (6869)
v POČASTITEV SPOMINA ZNANSTVENIKA FERMIJA
Svečanosti ob 25. obletnici prve atomske verižne reakcije
Zanimiva ocena KPI zadnjega kongresa demokristjanov ■ V nedeljo se prične kongres Volkspartei ■ 42-urna stavka osebja bolnišnic - Stavka sodnikov računskega dvora
TRST, sobota, 2. decembra 1967)
RIM, l. — Jutri bo svečanost ob 25. obletnici prve atom-»se verižne reakcije, ki jo je sprožil italijanski fizik Enrico totr, , 2' decembra 1942 v Chicagu, s čimer se je pričela a-mska doba. V ospredju bosta predsednika Italije in ZDA Sa-.‘‘sat m Johnson, ki si bosta po televizijski zvezi, ki jo vzdr-uJe umetni satelit, izmenjala voščili.
Na italijanski strani bo sveča-na Kapitalu, kjer bodo pri-Hin?1 naJvlšji predstavniki oblasti,
.I?‘0Iuatskega zbora, tujih atom-
skih
organizacij in trije stari so-eiavci Fermija: profesorji Amal-’ Rasetti in d'Agostino, ki še ®dno prebivajo v Italiji. Sveča-®st se bo pričela z govorom rim-r®ga župana, čemur bosta sledila ffpra prof. Amaldija in ministra ^Mreottija kot predsednika CNEN.
18. uri se bo pričela televizijca povezava prek satelita. Pred-j-anik ameriške komisije za atom-ao energijo prof. Seaborg bo pred-‘avil predsednika Johnsona in so-2hiVCe Fermi-ia’ ^ prebivajo v ter vdovo preminulega znan-
stvenika, nakar si bosta predsednika obeh držav izmenjala pozdrave.
Izvršni odbor KPI je zaključil obravnavo desetega kongresa KD, glede česar je ugotovil, da se je še poglobila ideološka in politična kriza, ki izhaja iz dejstva, da stranka, ki je že 20 let na oblasti, ni rešila osnovnih vprašanj družbe. Med temi vprašanji se navaja: položaj delavcev, stanje na jugu in kmečko vprašanje. Poleg tega so stalne neznanke, ki jih predstavlja NATO in podreditev Italije ZDA.
Z različnih strani v okviru KD so upali in zlasti z baze KD, da bodo ta vprašanja dobila odgovor
*,uiii"iitii,IIIIIIIllllll)lllllllim[l,IInl,,lim„lnil,,iIIi, umni, iiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiimitiniiiiiiiiiiiiii
!|0_ SPORAZUMU 0 CIPRU
( vriis Vanče zopet v Nikoziji da se dokončno sporazume
Glavna točka sporazuma je umik grških čet, ki so prišle Ha otok po letu 1963 - Grško-turška meja zopet odprta
.Nikozija, l. — Predstavnik ci-vlade je dal naslednja pojas-o vsebini sporazuma o Cipru:
, «ik vseh neciprskih oboroženih sil, in prišle na otok po letu 1963, ^ okrepitev kontingenta OZN. De-Q.®bilizacija vseh oboroženih sil na oj ,u z izjemo grškega in turške-£ kontingenta, ki sta na otoku od 3,1960. Predstavnik je izjavil, da jl-bo umik grških oboroženih sil t5el Po slovesnem pozivu glavnega Jtl’;ka ozn U Tanta.
Johnsonov posebni odposlanec ti?Us Vanče, ki je imel nocoj od-v x?Vati v ZDA. se je zvečer vrnil D.fbkozijo na nova posvetovanja s sl o sečnikom Makariosom, Predovnik ameriškega državnega de-fStaiaja je izjavil, da je treba še nekatere podrobnosti, in * rac*i tega je Cyrus Vanče začas-hT,Podaljšal svoje bivanje na tem IcbPčju. V krogih blizu grške vla-j. '^javljajo, da mora Vanče rešiti h Pekatera vprašanja postopka m Z ne gre za nič izrednega, ter MSe bo vrnil v ZDA jutri. J’a3važnejša točka sporazuma le iJjPPd grških vojakov, ki so prisil
X? Ciper po letu 1963. Na otoku st.,a samo grški kontingent, ki tSL?50 vojakov, in turški ’—
ki šteje 650 vojakov, kakor 0l°čata londonski in zuriški spo-iz leta 1960. Zdi se, da m še Skutna o demobilizaciji narodne na otoku. Kakor omenjeno Se(jbo povečalo število čet OZN.
i6^v je ciprska kriza premagana.
Je na otoku 4400 vojakov m Jfhikov iz šestih držav. vun hkari je predstavnik turškega tenkega ministrstva izjavil, da j, , av je ciprska kriza premagana. tn«?rašanje grške in turške skup-|v~, na otoku še vedno nerešeno. thSal je, da je Grčija sprejela vse . zahteve in da se bodo počenja z Grčijo nadaljevala, ker še^bo vprašanje Cipra ni še re-
es so zopet odprli grško-tur-/PeJo. ki so Jo zaprli pred dve-tin^^dnoma. Turški obmejni funk-banarJi so izjavili, da je prva ose-v’ ki je prekoračila mejo takoj Id otvoritvi, bila 17-letno grško delo*; ki je šlo v Ankaro, da se po-1 z nekim Turkom.
Sovjetski tisk 0 odstopu Mc Nainare
4^SKVA, 1. — Moskovska Pravili *otnentira ostavko McNamare ih-PPienja s tem v zvezi mnenje st»Mjškega tiska, da pomeni odločitev McNamare zmaga «soko-Vic ’■ List nadaljuje, da kažejo no-viaji iz Washingtona, da ameriška 8»aa. pripravlja zaradi povečane-Phtiska najbolj napadalnih kro-Voj^Pačrte za novo stopnjevanje
CKrasnaja zvezda« piše, da «so-Svij vidijo v odstopu McNamare iL° zmago in znak za začetek šir-i»5a stopnjevanja vojne. Prav za-tega, pravi list, je odstopil teijkniara in ne general Westmo-tuJPd, kakor bi bilo bolj logično <i ,?k°vati. Glede tajnih sestankov, 8 J'P. je predsednik Johnson imel h^IiPM svetovalci v zvezi z Viet-
Pravl llst' da slcer nls0
<1 ae Podrobnosti novega načrta, s. ."P ga tedaj pripravili, vendar 4l,ahko trdi, da gre samo za na-VojlPjo stopnjo v politiki stopnje-(Ka vojne.
Pint,-sil° severnovletnamske ko-dijPistične stranke «Nan Dan» pa tLj: da odstranitev McNamare ne -tla PiP° pomeni «zamenjavo Konjev tja^dj brodenja in javno prlzna-ViL Poraza ameriškega napada v , jnamu».
tbhrt ugotavlja, da Je Wash!ngton Hl),7a'rti, da zamenjava ne spie-tiiuda ameriške politike v Vletna-“Vendar pa, dodaja list. se iz >la,a zadnjih Johnsonovih govorov DnJ; da želi doseči kako zmago, da CiP^kvi svojo volilno kampanjo. ta?ko bo vedno poslal nove vojake, Vnirfsvli nove stopnice v stopnje-"U blazne vojne proti Severne-
mu Vietnamu, toda nikoli mu ne bo uspelo menjati stanja v svojo korist.«
Boji v Vietnamu
SAJGON, 1. — Včeraj so bili krvavi spopadi med ameriškimi monariškimi strelci in osvobodilnimi silami na področju Kon Tien južno od demilitariziranega pasu Večja skupina ameriških vojakov se je na tem področju spopadla s skupino partizanov. Ameriško poveljstvo je poslalo ojačenja in sledil je velik spopad, dokler se niso partizani umaknili. Po ameriških poročilih je padlo 26 partizanov, Američani pa so imeli 15 mrtvih in 52 ranjenih.
Drugi boji so bili včeraj na področju Bo Duk in Dak To na osred nji planoti. Padlo je 32 partizanov in 24 Američanov. Američani so imeli tudi 65 ranjenih.
Zaradi slabega vremena so ameriška letala včeraj bombardirala samo južni del Severnega Vietnama.
Včeraj je velik požar, ki je nastal zaradi sabotaže, uničil največje ameriško skladišče kemijskih proizvodov v Vietnamu. Skladišče je oddaljeno 30 km od Sajgona.
zlasti v okviru (politike levega centra, vendar so bila ta pričakovanja izigrana, kar priča, da dosedanje vodstvo KD m naredilo nič drugega, kot da je potrdilo svoje konservativne poglede, ki pogosto meje na navadno reakcijo. Levica v KD je pogosto odločno nastopila in je jasno povedala, kaj hoče, vendar se je njena vloga s tem izčrpala, saj ni bila sposobna dosledno izvesti programa in zahtev, ki so v skladu z resničnimi potrebami Italije in z razrednimi odnosi, tako da so ostali na volilnem iskorišča-nju levice v korist konservativnih sil stranke. Resolucija zaključuje, da se je na kongresu čutila moč komunistov, in da je kongres prešel razdobje fanatičnega sovraštva, kar vse dokazuje pravilnost stališča KPI, da ni KD edini lastnik oblasti in da je treba razširiti delavsko osnovo in ustvariti enotnost celotne levice.
Tiskovni urad predsedstva republike je ponovno demantiral vesti o razgovoru med Saragatom, Se-gnijem in Morom 7. avgusta 1964, o katerem je bilo govora na procesu proti urednikom tednika «E-spresso» v zvezi z vestmi o poskusu državnega udara.
V nedeljo se prične v Bocnu 19. kongres Siidtiroler Volkspartei, na katerem bo sodelovalo 600 delegatov manjšine iz celotnega področja. Kongres bo razpravljal o možnosti rešitve celotnega spora na osnovi «paketa», ki ga ponuja italijanska vlada v okviru predlogov komisije ((devetnajstih«. Na kongresu sta že sedaj dokaj jasno razvidni dve struji:	predsednik
stranke Magnago se zavzema za sprejem določb, ki jih predvideva «paket», bivši podpredsednik Dieti pa je skeptičen, ker zahteva zelo točna mednarodna jamstva. Kongres bo torej potekal predvsem v ozračju razprav o teh jamstvih in bo predstavljal pomemben mejnik za rešitev celotnega vprašanja juž-notirolske manjšine.
Vsedržavne organizacije uslužbencev bolnišnic so proglasile 48-urno stavko za 13 in 14. december, ker še niso potrdili sporazuma s sindikati od 8. novembra letošnjega leta. Vsedržavno združenje uprav bolnišnic FIARO pa je Istočasno izdalo sporočilo, da so nastala nerazumljiva zavlačevanja pri izplačevanju sredstev, ki jih predvideva vladni zakonski odlok za kritje dolgov zavarovalnih ustanov, kar je še poslabšalo položaj bolnišnic, ker so ustanove prekinile celo normalna izplačila in čakaio na državni prispevek. Iz teh razlogov so bolnišnice v takih težavah, da verjetno ne bodo mogle v celoti izplačati plač za december, niti ne bodo mogle izplačati trinajstih plač. Končno bolnišnice potrjujejo utemeljenost zahtev sindikalnih organizacij, da se do 10. decembra potrdi sindikalni sporazum, ki predvideva izboljšave za osebje, ki ima enake plače vse od 1963. leta.
Sodniki računskega dvora so proglasili stavko, ki bo 14. decembra, pri čemer pravijo, da so prvikrat prisiljeni poseči po tako drastičnem sredstvu, ker vlada stalno pre-
prečuje sprejem zakona, ki naj uredi njih položaj, pristojnosti in jamstva, ki jih predvideva ustava in katerega je že pred letom sprejela poslanska zbornica in se je o njem ugodno izrazila komisija senata na posvetovalnem zasedanju
NEW YORK, I. — Ameriški potujoči poslanik Harriman se je sinoči vrnil v ZDA s svojega potovanja, med katerim je obiskal Pakistan, Afganistan, Iran, Romunijo in Jugoslavijo. Izjavil je, da se je z voditelji teh držav pogovarjal o Vietnamu, toda zdi se, da je sedaj njih glavna skrb stanje na Srednjem vzhodu. Dodal je, da so vsi ti voditelji izrazili zadovoljstvo, ker je varnostni svet OZN odobril angleško resolucijo o Srednjem vzhodu. Poudaril so tudi željo, naj bi se vojna v Vietnamu končala.
1 Russellovo sodišče ugotovilo krivdo ZDA in satelitov
KOPENHAGEN, 1. - Mednarodno sodišče za vojne zločine, ki mu predseduje znani angleški filozof Bertrand Russell, je po daljšem zasedanju in zaslišanju številnih prič ugotovilo, da so ZDA krive napada, genocida in drugih kršitev mednarodnega prava.
Sodišče je končalo danes svoje delo v kraju Roskilde blizu Kopen-hagna in je sprejelo naslednje zaključke.
Ameriška vlada je izvršila napad. Ameriška vlada je uporabljala ali preizkušala orožje, ki ga prepoveduje mednarodno pravo. Vojni ujetniki v ameriških rokah so bili podvrženi ravnanju, ki je v nasprotju z mednarodnimi določbami o vojnih ujetnikih. Civilno prebivalstvo je bilo podvrženo nečloveškemu ravnanju, s čimer se je kršilo mednarodno pravo. Ameriška vlada je zagrešila genocid v Vietnamu. Vlade Tajske, Filipinov, Južne Koreje, Avstralije, Nove Zelandije in Japonske so tudi krive, zaradi pomoči, ki jo dajejo ZDA.
Razsodišče 11 članov je sprejelo vse sklepe soglasno. Samo glede krivde Japonske so bili trije nasprotni glasovi.
Potres v Debru: Deloma poškodovana hiša
....."'"H"..."""""n".........................umnim.........................
PO KATASTROFALNEM POTRESU V DEBRU
Prebivalstvo je vso noč prebilo pod šotori Nadaljnje se evakoacija v bližnje kraje
Za najhitrejšo in najučinkovitejšo pomoč je poskrbela vojska - Od polnoči do 6. ure zjutraj so zabeležili drugih 80 potresnih sunkov nekatere pa popoldne in sinoči - Pomoč tudi iz tujine - Sožalna brzojavka Saragata, Jonasa in drugih
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — V Debru, ki ga je včeraj prizadejal katastrofalen potres, se stanje z nesebičnim zavzemanjem oblasti in pripadnikov JLA in samega prebivalstva počasi, kolikor je to trenutno mogoče, normalizira. Že sinoči je u-
je bilo še težje kot prebivalcem | zadnjih 48 urah zabeležili nad 80 razvoj, pri čemer se omenjano Debra. Mnoge planinske vasi so 1 potresnih sunkov, med katerimi jih-------------------	'	'	'	“
/^r»ctnrvno ccj mn yyo£ otipotvio c Vi n"	„ u.'I_  x f _ l o	i ■
dostopne samo peš oziroma s hribovskimi konjički in oslički, tako da je bilo prebivalce teh vasi nemogoče takoj oskrbeti s šotori in hrano.
Potres je neposredno prizadel
spelo popraviti električno mrežo__ okrog 18.000 prebivalcev, kolikor medtaiii ko je danes zjutraj skošteje debarska občina. Ogromna
raj v vseh krajih mesta popravljen tudi vodovod.
Vsi ranjenci so bili takoj po potresu pripeljani v bolnišnice v G hrid, Gostivar in Strugo; njihovo življenje ni v nevarnosti. Od ranjenih je umrl samo električar Šuip Kobecki, ki je bil pri potresu v službi v transformatorski postaji. Ko je prekinil tok, da bi preprečil morebitni požar v mestu, ga je oplazil tok. Tako znaša število smrtnih žrtev po še nepopolnih uradnih podatkim osem.
Prebivalci Debra so preteklo noč večinoma prebili pod šotori in ob improviziranih ognjih na dvoriščih. Nekatere družine so v novih hišah, katerih zidovi so popokani, celo prespali noč v svojem stanovanju.
Podobno je bilo tudi v okoliščih vaseh. Od 41 vasi debarske občine je potres prizanesel samo trem. V vseh ostalih je večina hiš poškodovana. Za prebivalce teh vasi
iiiiimiitiiiiiiHiiiitiiimiimiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiainiiiJimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiMiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOV INCIDENT MED IZRAELCI IN EGIPČANI
Sestreljena tri izraelska letala na področju Sueškega prekopa
Minister Eban o odnosih s Francijo • Eškolov načrt za Srednji vzhod • Polemika z de Gauliom
KAIRO, 1. — Egiptovsko vojaško poveljstvo je javilo, da je protiletalsko topništvo sestrelilo danes na področju Sueškega zaliva tri ameriška lovska letala, ki so popoldne kršila egiptovski zračni prostor.
Dve letali «Mirage» sta bili sestreljeni v prvih popoldanskih li-
rah in sta padli v plamenih vzhod no od Sueškega zaliva. Pilota sta se spustila s padalom in eden od njiju je padel v morje. Tretje letalo fe bilo sestreljeno nad Suezom in pilot se je spustil s padalom ter je padel približno 3 kilometre vzhodno od Sueškega preko-
PaV Tel Avivu je izraelski vojaški predstavnik potrdil sestrelitev samo enega letala in izjavil, da pogrešajo dva člana posadke, ki ju se iščejo. Predstavnik je izjavil, da je letalo bilo nad ozemljem, ki ga nadzoruje Izrael.
Izraelski zunanji minister Eban pravi v intervjuji! izraelskemu listu «Maariu», da ne more sprejeti zaključkov številnih izraelskih komentatorjev, češ da je bila postavljena pika za francosko-izrael skini prijateljstvom, vsaj dokler bo de Gaulie predsednik. Eban dodaja da gre za skrajno pesimistično oceno, ki jo je treba zavrniti Če se je de Gaulie premislil, se lahko zopet premisli v nasprotni smeri c Na vsak način, je dodal minister se ne bomo odpovedali fran cosko-izraelskemu prijateljstvu, in kolikor je odvisno od nas, bomo storili vse mogoče, da se ohrani živ in iskren dvogovor za obnovitev preteklega prijateljstva.*
Zatem je minister omenil svoj zadnji razgovor s francoskim predsednikom, med katerim je general iziavil, da blokada Akabskega zaliva še vedno dopušča diplomatsko akcijo. »Predsednik de Gaulie, dodaja Eban, je rekel:	Ne začnite
vojne. Moj odgovor je bil: Gospod
predsednik, mi ne moremo začeti vojne, ker jo je že začel Egipt z blokado Akabskega zaliva. De Gaul le je tedaj rekel: Kdor bo sprožil prvi strel, bo začel vojno. Jaz sem odgovoril: Če mora Izrael izbirati med kapitulacijo in borbo, se bomo borili.*
Eban pravi zatem, da je bil de Gaulie med razgovorom zelo nervozen in da je on imel vtis, da se boji, da bi se ta krajevni spopad mogel spremeniti v splošen spopad. Zatem omenja obveznosti, ki jih je sprejela Francija do Izraela leta 1957, in dodaja. «Prav zaradi tega, ker so se Francija In ZDA na ta način obvezale, je Izrael tedaj privolil v izpraznitev Sinaja in področja Gaze. ((Vprašal sem francoskega predsednika med najinim razgovorom pred vojno 7. junija, ali bo Francija spoštovala svoje obveznosti, in to vprašanje je spravilo v očitno zadrego generala de Gaulla. Tedaj sem razumel, da de Gaulie ne gleda na problem enako kakor francoska vlada pred desetimi leti.«
Zatem trdi Eban, da je Izrael na nasvet Francije začel zbliževanje z državami vzhodne Evrope in ta proces je bil prekinjen zaradi na petosti maja in zaradi junijske vojne.
Eban pravi tudi, da si prebivalstvo zasedenega ozemlja ne more delati utvar o odločenosti Izraela, da ostane na tem ozemlju do podpisa mirovne pogodbe. «Izrael, dodaja Eban. nima mirnih meja in zato se ne more vrniti, dokler ne bo podpisan mir.»
Predsednik izraelske vlade Levi Eškol pa je na kosilu, ki mu ga i treba Srednji vzhod odtegniti vpli-je priredil tisk, obrazložil mirovni | vu borbe med velesilami.
načrt v petih točkah za Srednji vzhod in je izjavil, da bo Izrael sodeloval z U Tantovim posebnim odposlancem na Srednjem vzhodu Jarringom pri njegovi nalogi, «da pripravi prizadete stranke do tega, da se neposredno pogajajo med seboj«. Točke so naslednje: 1. Izrael se obvezuje, skleniti trajen mir s svojimi sosedi. 2. Mir se lahko doseže z neposrednimi pogajanji in s sklenitvijo mirovnih pogodb med Izraelom in njegovimi sosedi. 3. Svobodna plovba izraelskih ladij po Sueškem prekopu in Tiranski ožini kot pogoj za mir. 4. Izrael je mnenja, da je mogoče določiti sporazumne in vame meje z njegovimi sosedi samo v okviru mirovnih pogodb. 5. Obnovitev miru na Srednjem vzhodu in uvedba regionalnega sodelovanja, ki izhajata iz prejšnjih točk, bosta odprla mož. nosti za rešitev vprašanja beguncev v regionalnem in mednarodnem okviru.
Levi Eškol Je nato izjavil, da Jeruzalem ne bo znova razdeljen, ker ((Jeruzalem je zibelka naroda in je bil prestolnica Izraela tisočletja«. Zatem je dejal, da so Arabci v zadnjih 20 letih stalno kršili sporazume o premirju, In ugotovil, da Arabci odrekajo sam obstoj Izraela in njegovo pravico do življerja.
O de Gauellovih izjavah je Eškol dejal, da gre za ((potvorbo zgodovine in hudo žalitev čustva židovskega ljudstva in izraelske države«. ((Vendar pa, je dodal, sem prepričan da je prijateljstvo med francoskim ljudstvom in nami dovolj močno, da bo vzdržalo sedanji pritisk.«
Zatem je Eškol dejal, da je prišel trenutek, ko bi moral Srednji vzhod slediti zgledu zahodnonem-škega skupnega tržišča in SEV v vzhodni Evropi. Dodal je, da je
večina teh ljudi je preteklo noč prebila zunaj svojih domov pod šotori in v drugih pribežališčih okrog ognjev v hladni deževni noči. Deset minut po polnoči je prebivalstvo Debra in okolice vznemiril nov potresni sunek, eno uro zatem pa nov sunek; ne prvi ne drugi pa ni prizadejal škode.
Iz Debra so že včeraj do mraka evakuirali v bližnje kraje večinoma k sorodnikom in znancem okrog tisoč ljudi. Danes se je evakuacija nadaljevala, čeprav večina prizadetih težkega srca zapušča svoje o-grožene domove. Prebivalstvu Debra in okoliškim vasem je najprej in najbolj učinkovito pomagala JLA, in sicer najprej vojaki iz kasarne v Debru, ki jo je potres tudi poškodoval, tako da so se morali tudi oni premestiti pod šotore, zatem pa pripadniki JLA iz drugih garnizij. Vojaki so pomagali ljudem reševati stvari iz hiš, čistiti ulice, oskrbeli so prebivalstvo s šotori, odejami, z vodo in toplo hrano. Poleg številnih šotorov in več tisoč odej je v Debar prispelo za potrebe prebivalstva pet vojaških poljskih kuhinj, pet poljskih pekam in pet velikih cistern z vodo.
Sinoči sta Debar obiskala tudi poveljnik skopskega armadnega področja in poveljnik vojnega področja, ki sta se osebno zanimala, kaj vse je bilo storjeno za pomoč prebivalstvu, in sta obljubila vso potrebno pomoč armade. Poskrbeli so, da se do ponedeljka usposobi za normalno delo tovarna preprog in tovarna gibsa, in da trgovine, katerih prodajalne so poškodovane, odprejo svoje prodajalne pod šotori. Hitrejšo normalizacijo in evakuacijo prebivalstva je popoldne začel ovirati dež, tako da mnogi prizadeti bodo tudi nocojšnjo noč prebili pod šotori, v barakah in drugih improviziranih pribežališčih.
Občinska skupščina v Debru in druge družbeno-politične organizacije prejemajo številne brzojavke iz raznih krajev Jugoslavije v katerih organizacije in posamezniki izražajo solidarnost in obljubljajo pomoč. Mnoge gospodarske organizacije so že vplačale večje zneske v sklad za pomoč prizadetim in za popravilo njihovih domov. Prva pomoč prihaja tudi iz inozemstva. Tako je francoska organizacija «Secours Populaire* sprožila nabiralno akcijo za pomoč prizadetim prebivalcem. Avstrijski RK, ki je prav tako kot vzhodnonemški RK sprožil nabiralno akcijo za pomoč prizadetemu prebivalstvu, je kot prvo pomoč poslal jugoslovanskemu RK ček za 100.000 šilingov.
Štab za obrambo pred elementarnimi nezgodami je obvestil danes vse, ki želijo pomagati, naj ne pošiljajo hrane in šotorov in podobnih stvari, ker je prebivalstvo s tem že oskrbljeno, temveč naj pošljejo denar in gradbeni material in na ta način pomagajo, da se čimprej popravijo oziroma zgradijo stanovanja za prizadeto prebivalstvo.
Aparati seizmološke opazovalnice v Skopju so od polnoči do 6. ure zjutraj, to je v šestih urah zabeležili 80 potresnih sunkov jakosti od 3. do 5 .stopnje, ki so po mnenju strokovnjakov znak, da se tla na potresnem področju počasi normalizirajo. Okrog 15.30 je prebivalstvo Debra in okolice vznemiril nov sunek, ki ni prizadejal škode, pač pa močno vznemiril od potresa u-trujene in preplašene prebivalce. Tudi seizmološki aparati, ki so po-i stavljeni v samem Debru, so v
je bilo več jakosti 3. do 6. stopnje. Zvečer je bil na področju Debra nov šibkejši sunek.
Potres je zajel tudi obmejne kraje Albanije, kjer je po še nepotrjenih vesteh bilo 17 mrtvih in o-krog 120 ranjenih. V Piškopeji je bilo porušenih okrog 2400 hiš.
Predsednik italijanske republike Saragat je poslal predsedniku Titu brzojavko, v kateri v imenu italijanskega ljudstva in v svojem i-menu izraža globoko sožalje in solidarnost. Izr^e sožalja in solidarnosti so predsedniku Titu brzojavno izrazili tudi predsednik avstrijske republike Jonas ter regenta republike San Marino Domenico Forcellino in Romano Michelotti.
B. B.
Izid preiskave o pobegu Rajakowi(scha
BEOGRAD, 1. — Po poročilu zveznega tajništva za notranje zadeve so rezultati preiskave o pobegu vojnega zločinca Rajakowits-cha pokazali, da pri tem ni nobeden od organov notranje uprave pomagal Rajakowitschu in da so vse izjave in namigovanja o domnevnem podkupovanju in podobnih akcijah samo zlonamerno obrekovanje.
Preiskava je ugotovila, da so posamezniki tako v zveznem tajništvu kot v republiškem tajništvu za notranje zadeve v upravi javne varnosti v Kopru kot tudi na postaji ljudske milice v Piranu vendarle odgovorni za pobeg Rajako-witscha, ker niso sprejeli vseh potrebnih ukrepov, kar je omogočilo Rajakowitschu, da je s ponarejenimi dokumenti pobegnil. Proti vsem odgovornim so pristojni organi sprejeli ustrezne disciplinske
ZDA, Japonska in Italija.
Gorše o izjavah ministra Ebana
PARIZ, 1. —
Francoski minister za informacije Gorše je danes na kosilu, ki ga je priredil francoski diplomatski tisk, komentiral izjave izraelskega zunanjega ministra. Eban in dejal, da so v življenju držav težave, ter je pripomnil: ((Nikoli nismo bili sovražniki Arabcev in z Izraelom upamo, da bo razumevanje mnogo popolnejše.«
Minister je ugotovil, da je de Gaulie izjavil, da bodo Izrael branili, če bo napaden. Pripomnil je, da se Eban ne spominja teh besed, toda po njegovem mnenju «ima de Gaulie dober spomin, kar kažejo tudi njegove tiskovne konference«.
Nato je Gorše poudaril, da francoska vlada iskreno želi mir in da
VČERAJ V RIMU
Enotno zborovanje za svobodo Grčije
RIM, 1. — Zvečer je bilo v Rimu zborovanje, na katerem so bili prisotni predstavniki grških strank «zveze centra« in «Eda» na osnovi gesla: «Za vrnitev svobode in demokracije v Grčiji. Zborovanju je predsedoval sen. Parri, prisostvovali pa so pomembni italijanski politični predstavniki in med njimi: posl. Amendola (KPI), posl. Bertoldi (PSU), sen. Schiavetti (PSIUP), sen. Galloni (KD) in dr. Scirian (PRI).
Predstavniki obeh grških strank so obširno obrazložili položaj v Grčiji, nakar so vsi predstavniki prisotnih italijanskih strank soglasno obsodili grški režim in ugotovili, da je dolžnost strank in demokratičnih vlad izolirati diktaturo polkovnikov politično in gospodarsko.
Iz teh razlogov so ugotovili, ds Grčija ne bi smela biti več članica NATO in da se mora italijanska vlada konkretno zavzeti zs grške begunce.
700 novih del ob stoletnici Leninovega rojstva
MOSKVA, 1. — Agencija Tass poroča, da bodo ob stoletnici Leninovega rojstva leta 1970 objavili več kot 700 del. Med temi bo 5a zvezkov del, pet zvezkov korespon-
BTJ3SL- SSPFt ”f, =VSSST-
treba najti pot miru, in da je general de Gaulie nakazal nekatere od teh poti, «ki pa niso ugodne za Izrael«.
Gorše Je odločno zavrnil obtožbe o antisemitizmu, ki jih nekateri izraelski listi izrekajo proti de Gaullu.
spominov tovarišev.
Predsednik državnega odbora za tisk Mihajlov je sporočil, da bodo objavili dela v raznih tujih jezikih o razvoju Leninove teorije v zadnjih 50 letih. Skupno število natiskanih izvodov bo znašalo 333 milijonov.
.........................
V
Številne tuje delegacije na obisku v Moskvi
Sredi decembra obišče Moskvo tudi ameriški morebitni predsedniški kandidat Romney
MOSKVA, 1. — Te dni so v Mo-
vali tudi z odpustom iz službe javne varnosti.
ukrepe in nekatere od njih kazno-jskvi številne tuje delegacije. Sirski vaH inH-i , nHmicfnm w «hi*ha ion. ministrski predsednik Zuajen, ki je
že od predvčerajšnjim na uradnem obisku v Moskvi, je priredil danes kosilo na čast sovjetskim gostiteljem. Danes ga je sprejel Brež-njev. Agencija Tass poroča, da je sirski ministrski predsednik obrazložil napore sirske vlade za likvidacijo posledic napada in je pouda ril, da je sirsko ljudstvo odločeno doseči popolno osvoboditev o-zemlja, ki ga je zasedel Izrael, in vzpostaviti mir na Srednjem vzhodu.
Sporna stališča na zasedanju OCSE
PARIZ, 1. — Zasedanje ministrov OCSE je bilo danes posvečeno predvsem odnosom s tretjim svetom, kot imenujejo države v razvoju. Kot so bili včeraj dokaj jasni v svojih izvajanjih, pa so se aanes omejili predvsem na nekatere načelne ugotovitve in predvsem na potrditev dela komisije štirih, ki so jo ustanovili že na prejšnjem zasedanju. Z zaključki te komisije se torej strinjajo, vendar pa ne v smislu, da bi bilo treba te zaključke izvesti, temveč da naj predstavljajo osnovo za delo v OZN, Mednarodnem deviznem skladu in v drugih organizmih.
Do spornega vprašanja je prišlo v zvevi s posebnimi tarifami med različnimi državami, kar so nekateri ministri ostro obsodili, drugi pa so mnenja, da se prav s takimi sporazumi in olajšavami krepi izvoz držav v razvoju. Ugotovili so težave glede dobav nekaterih osnovnih proizvodov in glede težav zaradi zadostitve prehrambenih pridelkov, kar pa je treba ((zelo podrobno preučiti«. Glede javne pomoči so ugotovili, da se je na splošno nekoliko zvišala, zato pa se je zmanjšal dotok zasebnega ka. pitala in so celotne perspektive za krajše razdobje neugodne.
V zaključnih ugotovitvah zasedanja je med drugim rečeno, da so samo tri države članice dosegle v
Brežnjev pa je poudaril brezpogojno podporo Siriji v njeni pravični protiimperialistični borbi, za njen razvoj in socialni napredek
Na vabilo načelnika glavnega štaba maršala Zahorova je prišla danes na uraden obisk iranska vojaška delegacija, ki jo vodi načelnik glavnega štaba general Arian. Popoldne je delegacijo sprejel minister za obrambo maršal Grečko.
V	Moskvi je že nekaj dni tudi finski zunanji minister Karjalainen, ki ga je danes sprejel predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Pod-gomi. Sinoči so javili, da bo Pod-gomi v prihodnjih dneh obiskal Finsko, da se udeleži proslav 50. obletnice finske neodvisnosti.
Finski zunanji minister je v Moskvi podpisal zapisnik o izvajanju trgovinskega sporazuma v letu 1968. Izmenjava med Finsko in Sovjetsko zvezo bo dosegla prihodnje leto 450 milijonov rubljev (1 rubelj je 695 lir), t. j. bo dosegla največjo raven v zgodovini odnosov med obema državama.
V	Moskvi se je zaključil obisk švedskega zunanjega ministra Nils-
skupno izjavo, ki pravi, da sta Sovjetska zveza in švedska mnenja, da bi konec bombardiranja Severnega Vietnama pripomogel k mirni ureditvi vietnamskega spora. Obe državi sta tudi mnenja, da bi izboljšanje odnosov med državami vzhoda in zahoda prispevalo k utrditvi miru na celini. Poudarja se tudi potreba nagle sklenitve pogodbe proti širjenju jedrskega o-rožja. Na koncu poudarja izjava, da se sovjetsko-švedski odnosi u-godno razvijajo.
Nocoj je odpotoval iz Moskve jemenski zunanji minister Hasan Me-ki, ki je prišel v Moskvo 25. novembra na vabilo sovjetske vlade. Razgovarjali so se o okrepitvi gospodarskih odnosov med obema državama, in razgovori so se uspešno zaključili.
Danes so v Moskvi javili, da bo morebitni ameriški republikanski kandidat za predsedniške volitve George Romney prišel na obisk v Moskvo 17. decembra in bo ostal tam do 20. decembra. 18. ali 19. ga bo sprejel predsednik vlade Ko-sigin in verjetno bo govoril v zdru-ženju sovjetsko-ameriškega prijateljstva.
Domnevajo, aa bodo Moskvo verjetno obiskali še drugi morebitni kandidati za ameriškega predsednika.
zadnjem razdobju pomembnejši sona. S tem v zvezi so objavili
LONDON, 1. — Foreign Office je včeraj javil, da je bil Mabmud Šalah Ed Din Hasan imenovan za odpravnika poslov ZAR v Londonu. Novi britanski poslanik v Kairu Harold Beeley bo prišel v Kairo 12. decembra, ko bodo uradno obnovili diplomatske odnose med obema državama.
SV. MIKLAVŽ
NEKDO VAS PRIČAKUJE Z DARILOM
Božič, otroci. Njihov praznik, najbolj pričakovani trenutek: gotovo vas pričakujejo z darilom. Čoln je izbral za vse otroke najlepša darila: koristna, zabavna, duhovita, nova, za največje in najmlajše, zanj, zanjo in (kdo ve?) morda 'udi za vas. Lahek način, pa tudi po-
k.	ceni, da koga osrečite. ISSSSS^SS
GOVORKE OKROG VITTORIA VENETA
nost, ki je tudi dajal vojne nasvete komandantu Morandinu. Ri-naldo Dal Mas pa pripoveduje, da je maja 1945 prišel z Rusom ((Petrom« na neko pokopališče blizu Vittoria Veneta. Tu sta odkopala truplo sovjetskega partizana, ki ga je pri rami in vratu raztrgala bomba, ga položila v krsto ter pokopa-
Indijka Reita Faria je bila lani izvoljena za «miss sveta» in s tem je morala za nekaj časa prekiniti svoje študije. Sedaj pa /e spet redno študira na medicinski faku lteti Kings College Hospital v Londonu. Na sliki je 24-letna Indijka ob nekem bolniku na univerzitetni kliniki
Stalinov
partizan
sin je bil v Italiji?
Rekordna vsota okrog 882 milijonov lir za Monetovo sliko «La terasse a S. Adresse»
Ko je bi/a njegova skupina nekoč obkoljena, se je z ročno bombo sam usmrti/
VITTORIO VENETO, 1. — V nekaterih vaseh v okolici Vittoria Veneta bi nekateri prisegli, da je bil Jakob Stalin, sin Stalina in njegove prve žene Jekaterine Svanidze, ( kapetan Monti'>, sovjetski partizan, ki je umrl v neki vojni akciji 6.
la. Bil je velik pogreb, zakaj vsi so pravili, da je «Mcnti» nekoč I dejal, da se je rodil v Kremlju, i Mnogi bivši partizani s tega področja so poznali «Montija» in skoraj vsi trde, da je bil Stalinov sin, ker «je sam nekaj povedalo. Mati
februarja 1945 blizu Vittoria Ve-1 PaoJine pa je pokazala neko staro neta. Po njem je ostal sin Gior- j fotografijo «Montija» v uniformi gio, ki ga je imel z neko Paolo j sovjetskega častnika. Na tej fo-Liessi; ta se je preselila v Pie- j tografiji je presenetljivo podoben mont.	i znanim fotografijam Jakoba Sta-
Gipvanni Liessi, Paoiin brat, pri- j lirLa- .......	_
poveduje, da je Monti prišel v tJ	*ako * <<Mont » umrl? Tu pr-
kraje poleti 1941. Vec mesecev sta I	r t.^ruarja.1940
skupaj prebivala. Monti je bil Rus | ZJUtra/ vNemci “	Pa™zane
in se je obnašal kot važna oseb- ^Pnčakovam ookohli. Morandm je
bil ubit. Monti pa je sprožil ročno bombo in se je sam ubil.
NOVARA, 1. — Mladi mo/., ki naj bi bil Stalinov vnuk, se imenuje
STRASNA PROMETNA NESREČA PRI SENIGALLIJI
Pri trčenju se je «simca» vnela Sest oseb je izgubilo življenje
Tri sestre so potovale na pogreb matere; z njimi je bil mož in sinček najstarejše ter šestmesečna’ hčerka druge sestre
SINIGALLIA, 1. — Davi ob 5.30 je prišlo na periferiji mesta Si-nigallia do hude nesreče, ki je zahtevala kar šest smrtnih žrtev.
Tedaj je po jadranski državni ce-sti vozil proti severu neki tovornjak, ki je iz neznanega vzroka podrsal po drugem tovornjaku, ki je vozil v nasprotni smeri. Ta drugi tovornjak se je sredi ceste pre-vrgel na svoj desni bok. Prvi tovornjak se je v tem premaknil popolnoma na levo stran ter od strani zagrabil neko «simco 1000», ki Je privozila z nasprotne strani. Vlekel jo je nekaj časa s seboj, nato pa jo vrgel s ceste na močvirnata tla. Medtem ko se je stlačena «simca» vnela, se je tovornjak, ki je tudi zavozil s ceste, pogreznil v blato. Nekateri avtomobilisti, ki so v tem času vozili mimo, so takoj pritekli na pomoč osebam v avtomobilu, ki je gorel. Toda zanje ni bilo več nobene pomoči in šele gasilcem je pozneje uspelo potegniti jih iz avtomobila, ki ga je ogenj uničil. Od šestih oseb v avtomobilu so štiri zgorele, dve pa je že prej vrglo iz avtomobila in sta hili takoj mrtvi. Ta sta bila 38-letni voznik Arcangelo Assenzio ter njegova svakinja Nunzia Rapana stara 27 let. Zgorela je Arcangelova žena Marisa, ki je imela 30 let, ter njun 4-ietni sinček Luciano, nadalje 24-letna Annarita ter šestmesečna deklica, hčerka Nunzie.
Vseh šest oseb je včeraj odpotovalo iz Turina, kjer so prebivale V Čampi Salentina (Lecce) je umrla mati treh sester in tako je vsa skupina potovala na pogreb. Četrta sestra, za katero ni bilo prostora v avtu, Je potovala z vlakom. Strašni usodi se je izognila tudi 8-letna Daniela Assenzio, hčerka Arcangela in Marise, ki je ostala v Turinu pri nekem stricu.
Voznika tovornjaka, ki je zavozil s ceste, so prepeljali v bolnišnico, kjer so popoldne na njem izvedli kirurški poseg. Državni tožilec pa je izdal zanj zaporni nalog.
Še štirje zgoreli pri avtomobilski nesreči
CAGLIARI, 1. — Pozno zvečer Je iz neznanega vzroka neki «600» zletel s ceste nekje približno 30 km od Cagliarija. Za avtomobilom, ki se je vnel, je vozil avtomobilist, ki je takoj obvestil karabinjerje Ko so ogenj pogasili, so iz avtomobila izvlekli štiri zoglenela trupla.
Zdi se, da je avto vozil neki 20-letnik iz Cagliarija, ki je imel samo roza izkaznico.
tanska vlada, da bo izboljšala plačilno bilanco vsaj za 500 milijonov funtov na leto. Britanska vlada je prepričana, da bodo sprejeti ukrepi pripeljali v prihodnjih mesecih do vidnih uspehov in bodo omogočili izboljšanje plačilne bilance. Ti ukrepi, skupno z učinki nadzorstva nad nakupi, bi morali pripeljati do zmanjšanja notranjega povpraševanja, ki se ceni na 750 do 800 milijonov funtov. Vlada ve, da bodo potrebni še drugi ukrepi za izboljšanje plačilne bilance in sprejela jih bo ob pravem času. Februarja 1968 bo znova proučila gospodarsko stanje in tedaj se bo vlada, prav tako kakor ob ponovni proučitvi julija in 'novembra, posvetovala z ravnateljem Mednarodnega denarnega sklada.
O politiki cen in mezd pravi pismo, da bo vlada ravnala ob tesnem sodelovanju s sindikati tn industrijo, da bo ta politika v skladu z rešitvijo. Končno, če bi se sedanja politika izkazala za neprimerno, bo vlada odredila nadaljnje ukrepe, ki bi bili potrebni.
Sporazum Arabcev o konferenci na vrhu
KAIRO, 1. — Podtajnik arabske zveze je sporočil, da bo sestanek arabskih zunanjih ministrov 9. decembra v Kairu konferenca na vrhu pa bo ne prej kakor 12. in ne pozneje kakor 16. decembra v Rabatu. Kratko preložitev sta zah tevali Saudova Arabija in Tunizija, zato da bodo državni poglavarji pred svojim sestankom lahko obveščeni o rezultatu prve dejavnosti posredovalca OZN Jarringa.
Kairski radio javlja, da je včeraj zapustil pristanišče Hodeido zadnji odred egiptovskih čet v Je-menu.
7,5 m dvema hodnikoma po 75 cm na vsaki strani, ki sta za oskrbujoče osebje: visok je največ 4,8 m. Dvanajst ventilatorjev dovaja sveži zrak. Delo se je pričelo julija 1961. Delalo je okrog 400 delavcev in tehnikov: med delavci je bilo 80 odst. Italijanov V šestih letih dela je bilo v predoru enajst smrtnih nesreč. Stroški za predor so .mašah čez 17 milijard lir, za cesto v predoru pa okrog 5 milijard lir.
Skozi predor bo lahko vozilo 1500 avtov na uro. Severni vstop je v višini 1613 m, Južni pa 1631 m.
v sprevodu po mestu, kjer so poziv študentov vse trgovine drugi lokali ter šole zaprte.
Pismo britanske vlade Mednarodnemu skladu
LONDON, 1. — Novi angleški finančni minister Jenkins je danes prvič govoril v spodnji zbornici. Izjavil je, da Velika Britanija nima namena v bližnji prihodnosti dvigniti kakršen koli znesek iz novega kredita 1400 milijonov dolarjev, ki ga je dal na razpolago Mednarodni denarni sklad. Pripomnil pa je, da imeti ta znesek na razpolago je velike važnosti ne samo za okrepitev zaupanja v funt, temveč tudi za stabilnost v vsem mednarodnem valutnem sistemu.
V zvezi s trditvami, da je denarni sklad zahteval pogoje za podelitev kredita, je minister omenil pismo, ki vsebuje formalno izjavo o namenih, ki ga je 23. novembra poslal prejšnji finančni minister Callaghan ravnatelju Mednarodnega denarnega sklada, in ki so ga danes razdelili poslancem.
Pismo javlja, da pričakuje bri-
Odprt predor pod Sv. Bernardinem
ŽENEVA, 1. — Danes so uradno odprli predor pod Sv. Bernardi-nom, ki bo olajšal promet med Južno in severno Evropo tudi pozimi. Novi predor, ki Je prvi popolnoma na švicarskem ozemlju, je postavljen na os Stuttgart-Como-Milan.
Predor je dolg 6596 m m, širok
Vima Lisi je prekinila delo pri filmanju, da je lahko prišla v Rim k prvi predstavi filma «Ara-bella», kjer igra v glavni vlogi.
Indijski študentje proti angleščini
BENARES, 1. — Do hudih spopadov med študenti in policijo je prišlo danes v Benaresu in Alla-habadu. Študentje zahtevajo takojšnjo ukinitev angleščine kot u-radnega jezika. Razbili in pomazali so vse napise v angleščini. Oblasti pa hočejo ohraniti angleščino kot uradni jezik poleg jezika hin-du.
Pred nekaj dnevi je pri podobni demonstraciji policija streljala ter ranila nekega študenta. Danes pa so hoteli študentje napraviti kljub prepovedi pohod na Bena-res. Policija jih je zavrnila, pa so se zaprli v univerzi. Pred univerzo so študentje oddelek policije popolnoma obkolili.
V Allahabadu so šli študentje
Četrta žrtev streljanja 25. septembra v Milanu
MILAN, 1. — Angela Maffi Boliš, ki je bila ranjena v Milanu 25. septembra med streljanjem Caval-lerove tolpe po napadu na neko banko, je danes popoldne na polikliniki umrla. Pokojnica, ki je imela 52 let, je četrta smrtna žrtev takratnega streljanja.
LONDON, 1.	— Silno visoko
ceno je danes dosegla slika Clauda Moneta «La terasse a S.te Adresse> na dražbi v slavni londonski galeriji «Chriestie’s». Thomas Agnew, znani londonski trgovec z umetninami, je plačal zanjo 588.00!) šterlingov (okrog 882 milijonov lir). Platno je šlo v prodajo po naročilu pastorja Theodora Pitcaima (bil je navzoč), ki je zastopal dobrodelno ustanovo Bryn Athyn iz Pensilvanije.
Omenjena vsota je najvišja, kar jih je kdaj dosegla kaka Monetova slika, pa tudi četrta po vrsti od vseh, kar so jih dosegle slike, odkar se ljudje spomnijo. » Slika je bila v katalogu označena kot «ena izmed najlepših in najbolj slavnih slik impresionizmas. Izklicna cena je bila ICO tisoč gvinej. kar je že izredno. Na dražbo je prišlo okrog 400 izvedencev iz evropskih držav in ZDA, ki so napolnili dvorano. Skupno so na današnji dražbi za 63 predmetov iztržili 1.114.596 šterlingov (okrog milijardo in 672 milijonov lir), kar je tudi rekordna številka te galerije za dela moderne umetnosti. (Večjo ceno kot danes Monet sta že dosegla dva Rembrandta in neki Renoir.)
Pastor Pitcairn je povedal, da je sliko kupil leta 1926 v New Y orku za 11.000 dolarjev (po današnji veljavi okrog 6.900.000 lir).
Monet je sliko napravil 1867, ko mu je bilo 27 let, in jo je takoj prodal za 400 frankov (približno 22.000 današnjih lir). Čez nekaj let bi jo rad kupil nazaj, toda bila je že prodana za 40 tisoč frankov.
Elena Suliotis je pela čeprav nerazpoložena
FIRENCE, 1. — V nervoznem ozračju je bila danes premiera «Norme» v občinskem gledališču, s katero se je pričela nova o-perna sezona. Nastop Elene Suliotis je bil vse do zadnje minute negotov. Eno uro pred začetkom so celo najavili, da bo grško sopranistko nadomestila Jugoslovanka Radmila Bakočevič, češ da Suliotis «ne bo mogla peti, ker je nerazpoložena». Končno pa se je Elena Suliotis odločila da nastopi in to so objavili po zvočniku šele v dvorani pred začetkom predstave.
čeprav nerazpoložena, je bilo rečeno v sporočilu, želi pevka nastopiti «iz spoštovanja do Firenc in njihovega občinstva» Predstava se je pričela z majhno zamudo. Ko se je Suliotis pojavila na odru, jo je pozdravil aplavz, ki so ga bili potem de-aiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunMiiiiiiiiiiuiiiiinnmiiiiffiiimiiiuiiiumiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
Ali se je jez v Indoneziji porušil zaradi sabotaže?
Giorgio Zambon in ima sedaj 22 let. Prebiva v Corconiu, vasi občine Orta ob istoimenskem jezeru v Piemontu. Pred šestimi meseci je | končal vojaščino v Padovi, sedaj pa je zidar. Na zunaj kaže očitne poteze Georgijca.
Časnikarji so govorili tudi s Paolo Liessi, ki je priznala, da je imela z «Montijem» otroka. ((Monti« je prišel k njim s tremi dru gimi sovjetskimi partizani, ki so se imenovali «Peter Veliki«, «Peter Mali« in «Ivan»; zadnji je imel 43 let in je pravil, da je časnikar. Paola pravi, da ji «Monti» ni kaj dosti govoril o svoji družini. Samo včasih je omenil mlajšo sestro po imenu Svetlana.
Po vojni že v 1. 1946 je prišla k Paoli — tako je Paola pripovedovala — tajnica nekega sovjetskega konzularnega predstavnika v Italiji. Rekla je, da bi ji pomagali, in razumelo se je, da bi ji otroka odvedli. Paola pa otroka ni dala. Pozneje se je poročila z nekim rojakom zidarjem in ima še drugega, 18-letnega sina Enza.
Po injekciji umrl
TERNI, 1. — Neki 44-letni delavec je v mestni bolnišnici umrl kmalu potem, ko so mu dali injekcijo antibiotikov. Bil je v bolnišnici že mesec dni zaradi neke nezgode pri delu. Danes bi bil moral zapustiti bolnišnico.
MOSKVA, 1. — Prva ženska, ki je odletela v vesolje, Valentina Te-reškova, je bila povišana v polkovnico sovjetskega letalstva. Ko je leta 1963 odletela v Vesolje z vesoljsko ladjo «Vostok 2», je bila poročnica.
DJAKARTA 1. — Guverner centralnega področja Jave gen. Moe-nadi je dejal, da je morda zrušitev jezu, ki Je zahtevala najmanj 138 žrtev, sabotažno dejanje. Gen. Moe-nadi Je povedal, da zapornic na jezu niso odprli, ko je voda začela naraščati. Jez je bil dovolj močan, da bi vzdržal pritisk vode, ki Je zaradi silnega deževja naglo naraščala. Ce bi zapornice pravočasno odprli, se jez ne bi porušil. Ce bo preiskava pokazala, da Je prišlo do
nesreče zaradi sabotaže, bodo krivci ustreljeni, je končal svojo Izjavo gen. Moenadl.
Jez se je podrl v ponedeljek In večino žrtev je velikanski vodni val zajel med spanjem. Doslej so ugotovili 138 mrtvih, okrog 600 oseb je ranjenih, še vedno Je o-krog 300 hiš pokopanih pod blatom.
Prebivalci neke vasi so uspeli ustaviti vlak s 650 potniki, da ni zavozil do mesta, kjer je voda od-
nesla 2 km proge Djakarta-Jodja-karta.
PORTLAND, I. — Bivši podpredsednik ZDA Richard Nixon je včeraj zvečer sporočil zaroko svoje hčere Julde, stare 18 let, z 19-let-nlm Davidom Eisenhowerjem, vnukom bivšega predsednika Dvvlghta D. Elsenhowerja. Zaročenca sta se spoznala za časa predsedstva Ei-senhowerja, ko je bil Nixon podpredsednik.
ležnt tudi ostali pevci: Blanca Maria Casoni, Gianfranco Cecche-le in Luigi Roni. Dirigiral je Gianandrea Gavazzeni.
Trije dobri prevodi
pri Državni založbi Slovenije
V zbirki Kiosk je Državna založba izdala roman sodobne madžarske pisateljice Magde Szabo, ki je pri nas ne poznamo, ki pa bo s tem tekstom, romanom SRNA, postala priljubljena pri slovenskih bralcih. Zlasti še, ker je že napovedan nov slovenski prevod nekega drugega njenega romana. Da smo prevedli tekst «Srna», (Lepo ga je prevedel Jože Olaj) je bilo vsekakor prav, kajti roman je tako vsebinsko kot oblikovno zanimiv in vreden branja. Napisan je v prvi osebi, pripoveduje pa ga igralka, Kos-suthova nagrajenka Eszter, ki svojo pripoved naslavlja na svojega nenadoma umrlega ljubimca, dramaturga in profesorja, poročenega z njeno sošolko in prijateljico. Eszter pripoveduje svoje življenje, svoje sedanje življenje, delo v gledališču, doživljanje novega časa in doživljanje svoje velike ljubezni. Med to pripovedjo pa se vrača v preteklost in opisuje svoje spomine na dom, šolanje, na sošolke, prijatelje in na vojni čas, ki ga je doživljala kot dijakinja. Izšla je iz podeželske meščanske družine, iz razpadajočega meščanskega okolja, pa se je s svojo umetnostjo in svojim temperamentom prebila med najodličnejše igralke v Budimpešti, do državne nagrajenke. Tako nas pripoved povede iz predvojnih patriarhalnih razmer v novi, današnji čas odločilnih družbenih preobratov. Pred bralca stopa samosvoja osebnost u-metnice, ki s svojo pripovedjo u-stvarja pred nami okolje in čas ter v njem prepričljivo opisuje svojo osebno usodo.
Pripoved je sicer razbita, ker skače pisateljica iz sedanjosti v preteklost pa se spet vrača v današnji čas, ker prepleta svoja doživetja z usodami drugih. Vendar pa je zato njena pripoved, čeprav zahteva vso skrbnost branja in dobršno mero miselnega napora, toliko bolj mikavna, posebno še, ker je vseskozi zanimiva. Zanimiva kot prikaz, kako se je mlada umetnica znašla v sedanjem času in zanimiva ker je doživela tragično ljubezensko zgodbo. In zanimiva tudi po svoji formi. Za slovenskega bralca, ki mu je pri srcu sodobna tematika, bo ta knjiga o življenju mlade igralke in o njeni življenjski zgodbi, privlačno branje.
Antonije Isakovič slovenskim bralcem ni neznano ime. Ni dolgo tega, kar je izšla knjiga njegovih novel Veliki otroci, s katero je ta pisatelj v zrelih letih nenadoma stopil v srbsko književnost s tako močjo, da je bil njegov nastop deležen izrednega zanimanja, njegove vojne novele pa so si na mah utrle pot ne samo do domačih bralcev temveč tudi tuje antologije. Devet let po prvi knjigi je Isakovič objavil drugo knjigo partizanskih novel, knjigo z naslovom Praprot in o-genj. To knjigo smo zdaj v slovenskem prevodu Janeza Gradišnika in v sicer preprosti opremi dobili v izdaji Državne založbe Slovenije, na vrš knjižni trg. Kot je bilo vredno, da smo prevedli v slovenščino prvo knjigo Isako-videvih novel, tako tudi knjiga Praprot in ogenj zasluži, da jo spozna širši krog slovenskih bral cev. Posebno še. ker gre za vojno tematiko, ki danes tudi pri slo-
venskih bralcih ni več priljubljena, razen v izredno močnih tekstih. In pa i<er sicer dela srbskih pisateljev pri slovenskih bralcih niso vedno najbolj dobro sprejeta. lsakovičeve novele pa predstavljajo po svoji zrelosti tako odlično umetniško stvaritev, da za' radi svoje kvalitete zaslužijo mesto med najodličnejšimi prevod* iz jugoslovanskih književnosti.
Novele iz zbirk ePraprot in ligenj so vojne novele in zajemajo čas osvobodilnega boja ter pof' tizanske borbe. Deloma smo jm spoznali že v revijah, v knjigi P bodo seveda še močneje učinkovale. Posebno še, ker so zrelejše in umetniško dognanejše pi novel prve zbirke. Sicer pa tudi e njih rešuje pisatelj okoli nekego navadno manj pomembnega dogodka moralni problem. Moralna vprašanja predstavljajo močno, in dostikrat sploh edino 0\ balo, kot je zapisal v spremm besedi h knjigi slovenski prevajalec Janez Gradišnik. Navadno sicer epičrn zgodbe so pripovedovane kar se da skopo, odrezavo, vendar v samosvojem Jeziku, s pogostimi dialogi tako aa njegove novele odlikuje tako originalnost zgodb kot tudi njih idejna in moralna osnova. Pa ttuf originalna forma. Ker bi skorajda lahko govorili o nabiti elemem tarnosti njegovih zgodb, elemem tarnosti, ki naravnost seva iz P*1’ povedi, je razumljiv velik, Pr£T doren uspeh Isakovičevih Par‘j' zanskih novel, o čemer se boao zdaj prepričali tudi slovenski bralci. Pri vseh tistih, ki bodo knjigo vzeli v roke brez predsoo• kov ,bo zato nova knjiga Isakom-devih novel doživela uspešen sprejem.
Buffalo Bill je legendarni ome riški junak, sicer pa po'kovm William Frederic Cody, ki se J na divjem zapadu boril z Indija , ci ter utrjeval ameriško obla) na obmejnem ozemlju. Bito J sredi preteklega stoletja, teo kot štirinajstleten deček P0-”^ sel na konju v Kansasu. P°te^ se je posvetil lovu na bizone si pridobil vzdevek Buffalo ™.’ dokler ni končno vstoril v ™ sko ter se udeležil številnih not ških odprav proti Indijancem raznim odpadniškim tolpam. • vilni spopadi, ki se jih je x)oe. žil. poikovniški čin, ki aa je segel, vse to je naredi'o darnega junaka, pravega ri1?, brez madeža in brez strahu. K so ga imenovali. Razumljivo
ga imenovan, nazuvnj^- j zato, da je o tem junaku amt’ ških prerij nastalo ne samo m go pripovedi, mnogo zaodb več tudi številnih knjig. hi l(. opisovale njegove vodviae irt ff..j gova junaštva. Eno takih ' je v slovenskem prevodu z' Skodlar izdala tudi Državna z., ložba. Nien naslov Buffalo med indijanskimi bojevniki vse. Gre za dvoje povesti Vol
z ognjeno roko ter Orlovska P °m m
načinu pripovedi precej pod°"
čina, ki pa sta si obe po sno
in obe vrivovedujeta o neuoro' Bnffala Bi"a, o njepovil-
nO'
je-
sti Bnffala Biua, o njegovih naških podvigih, spopadih. } ^ in o končni zmagi poštenja pravice nad krivico in zlim- ” povesti ie napisal Dean B1? mnore Zlasti mladim in odres nezahtevnejšim braiaom bo hn>‘ ga nudila dovolj užitka.
sl. Ru-
RIM, 1. — Stavka Igralcev, povedana za 6. in 7. decerno■ •
po sestane^
0
je bila preklicana po sestane]!! n ministrstvu za prireditve
decembra se bodo predstam1'1 obeh strani spet sestali.
1
1
i
I
5
«
i
tl
S
4
*
•»
it
i«
tj
S)
Sl
*
>11
to
<it
io
k
'■»!
%
iit<
it
«!
'5 <o ti 5 itj
'i>0i
%
\
>
h


S
S
H
Si
*!1, k ,
s
'Ml
V
v
S
Ni
%
S
Sa
Si
n!
si
s
p;
St„
s“
'le,
H
V
X
s
S
C
c4
'on-
&
3
S*
k
n
k
\S
S2
I05
kr
Jr
N
S
la
Si
S
i.
V a
\
k
FRANCOZI SO OBJAVILI TAJNE SPORAZUME Z ZDA
Kolonialna odvisnost članic NATO
Kaj se skriva za 14paragrafi atlantskega pakta - Pismo ftnerala de Gaulla Johnsonu in SVilsonu - Dve knjigi, !:i Postavljata CIA in Allena Dullasa na zatožno klop
P°letje, ko je na Srednjem , , u Izbruhnil vojni požar, se je pv.^sjtl, nekje prav na dnu, vesL ki jo je malokateri lw . Rt'čeno je bilo, da je v '■'ada ’ SIareici atlantskega pakta, 'al ti (Sklenila s SV0-)0 vojsko ob-•oiaat zasesti ameriška in NATO lij j oporišča na turškem ozem-^a.t°, da bi preprečila onim, '!%i r* V da ta oporišča (m., za neposreden poseg v iiih Jevzh°dni spopad. V opori-^ seveda, bili Amerikanci.
Je turška vlada čutila po-Haj., sPrejeti tako resen ukrep? !arwn° ima ta vlada, če se , i «°bvarovanja» politike last-
'atov e6 na tak nadin mora za-!«;) ati pred prisotnostjo tujih
ij’v 5do zapoveduje in kdo odlo-ij... Ur£iji glede vojaških naprav “ketnih izstrelkov?
lo S®a in Podobna vprašanja H j. a Postavljena v že omenjeni iu?a,° zaPaženi vesti. Povelj r*1 moramo z onimi, ki so “Utki, Stavljena že *■ 1956 v tre-lo g/ * Napada na Suez, 1. 1957, listala NATO prvič bombar-io J* a]žirske upornike, 1. 1958, isj. vjja ameriška vojaška opo-f%d x ropl biia modiiizirana za i ameriške flote v Liba-?roj 'J. 1962i ko je ves vojaški )tiPr	v Evropi bil v stanju
4 .aviJenosti zaradi raketne kri-H! Da Pomorske blokade Kube, iift, ■ 1864, ko so z amerišk!h Ijlui Peoskih oporišč belgijski pa->St9°?dajali na kazenski pohod to s n|eyville in, končno, danes, z oporišč NATO na Poftu-i u ^ neprestano pošiljajo ljud-t?0a, orožJe za borbo proti l.iud-W Angole, Mozambika ter *t svn^aIske>> Gvineje, ki se bore 0j0 svobodo.
^ vendar predstavlja ta NA 'JWaj' se skriva za 14 pravno \ ,. ranimi paragrafi sporazumi J ®0v°re o svobodi, demokra-?ih' | odvisnosti in mnogih dru-!:vaJ®PIh stvareh? Kakšni so ‘l i,a vojaškopolitični interesi, ®terih temelji?
trjj 1 mogli odgovoriti na ta Hor a’ ni potrebno drugega, tli j. ^koristiti dokumente, ki \ j, bila objavila francoska vla-!|.^q Se je odločila, da izstopi iz ^ ' Napravimo kratek lzpre-’ Preteklost.
•^Pjega marca 1. 19C6 je ge-tUj de Gauhe naslovil na ame-;tCa Predsednika Johnsona, ^jjjkega premiera Wilsona, te-nemškega kanclerja Er-W *n predsednika italijanske ^‘ke Saragata pismo, katere-'Hjj,4 odstavka zaslužita, da se ;*>il0 sPregovori. General je iz-’■ ’da Francija ne smatra več ®‘javne «sklepe» vojaškega sprejete po podpisu po-sltiju P°disi v obliki multilate-4 s' konvencij bodisi bilateral-^^razumov med francosko in k 'pko vlado. In to zaradi tega, ilova b*!a Franclja odločila na lastnem o-
Siu VzP°stavIM —
?t|ej Polno suverenost, si jo Je V. zp'an1ševala stalna lrisot-\ ^v°znišklh vojaških emen-
sta prišli na svetle dve VI Prvič, da Je poleg multi-\ PiP vojaških sporazumov ^Pežeia-članica imela še po-tlig:,90 sporazume z ZDA in.
a ’ da tt posamezni sporazu-Sto^jnjejo «polno nacionaT.o
Istočasno z de Gauileo-spiom je v Parizu izšla tudi Vln^nimiva knjiga Petra Ta-Srw p°d naslovom «Umoi V1* Darlana. Tajnost dveh ;h lrj, kjer je govor o zagnot-
W ®tkah ameriškega Stat De-; 84nbta' o protivohunski s'Užl'1 * h„era*u Eisenhowerju. ki sta
jire(j rvardovem vseučilišču cel !■%?,^Premenila v center za u-;»» ‘ianje ameriških »prefekti 5 Francoskem Tiste dni Je \i'81 elbne Torunaire v svoji A |M0t)javlla škandal v zvez! s \,Jer Allan Dulies odkrito -z-' “Praktično naše reakcije komunistični strategiji ne »meji« samo na primere, kV - ■ neke tuJe dežele našo
Vo 2aP,eva Mi moramo santo-\|j °dločali, kdaj in kje Mio
VakciJo:>
StjubP°st vsebine med oaema Vtft ma knjigama Je lahko ' slučajna Na vsak način Vo Skrito obtožbo, da ZDA \ 8u do ostalih članic NATO Alt Pekakšno kolonialistično Vjd Pri kateri ne Izbirajo
vV
> o ? PPjavljen! talni sporazu-'l k katcrlh Je govor, pa kaže-j Ho*eko drugo plat Izraziti jo Vj v neki določeni obtožbi ki se dobesedno giasi 1 Franciji so -.e Amer:-t^kJli 1Sal* lako. kašo; ’ da oi
i	«0 v osvojeni deželi, povzro-, V P°neklkrat zelo težke in-
ii	t»o'v 1(1 80 vls°ka air.e'1-t oji slJstva pogosto opraviče-V, r°rna prikrivala, zan'kujoč . ff.Poklanjajoč poseg ustrez-VaPc°sklh oblasti, in to z, iAu ' cla s0 bl11 »forjeni v
i]a Penormalnlh pogolev 1n \l vellk del primerov ni bil l\ J6tl °z|roma Preverjen e
S| Potemtakem, tu ,ikazo-
, j« Vesno v j kakšnih zakonov •llj^llo Amerlkancem satšen ^dhskj značaj vsebujejo
tajni sporazumi?
Tajni sporazumi — čeprav ne vsi — ki so jih bili objavili Francozi, odkrivajo tri stvari:
Prvič: da gredo na račun dela nacionalne neodvisnosti ter nudijo izjemne pravice tujim četam.
Drugič: da na temelju teh sporazumov Amerikanci lahko izkoristijo nacionalno ozemlje članice NATO za svoje vojne operacije, pri čemer jo lahko brez njene vednosti vpletejo v vojaški spopad.
Tretjič: da Amerikanci ravnajo z zavezniki (pri tem pa se poslužujejo mehanizma NATO), kakor da bi ti bili v «kolonialni» odvisnosti.
' Po objavi zgoraj omenjenih tajnih sporazumov, je celo ameriški tisk objavil, da imajo ZDA, poleg raznih vojaških sporazumov, po vsem svetu še okrog 4000 tajnih sporazumov in nepoznanih protokolov s posameznimi deže'a-mi, obenem pa so članice še raznih zvez tako v Evropi kot v Aziji, na Srednjem vzhodu in tako naprej.
To pa so samo nekateri aspekti velikih vprašanj, ki jih obstoj NATO poraja za evropske dežele. Toda že iz tega je moč potegniti zaključke, kakšna je prava narava atlantskega pakta in pa njegova teža v življenju vsake dežele, za-I veznice ZDA.
SE EN NAČIN KORISTNE UPORABE RTOMA
Z JEDRSKO SILO PROTI - MRČESU
Na Dunaju bodo strokovnjaki iz 30 dežel spregovorili o dosedanjih izkušnjah in bodočih načrtih
........> ■•»■»■■KIIIMIIIH..I.I.. ........
POMEMBNA ODKRITJA PRI GRADNJI OLIMPIJSKEGA NASELJA V MEHIKI
Tri civilizacije druga poleg druge
Od gradnje templja do gradnje sedanjega olimpijskega naselja nas loči kar 2500 let
Med odkopavanji za gradnjo olimpijskega naselja v prestolnici Mehike naletijo tudi na zelo stare človeške kosti
Mehika bo ob olimpijski vasi poleg modernih zgradb lahko pokazala mladini z vsega sveta tudi ostanke ene najstarejših civilizacij ameriške celine.
Olimpijsko naselje raste v južnem predelu mesta v kraju «Pe-dregal de San Angel«, ki je bi! sedež stare kulture znane pod imenom «Ticoman Cuicuilco«, ki je cvetela približno od leta 600 do leta 200 pred Kristusom To civilizacijo je uničil prvi izbruh vulkana Mitli. Lava je med drugim pokrila tudi nekaj večjih zgradb, verjetno svetišč. Med temi je najbolj znana tako imenu-va «OkrsL-'.a piramida«, ld predstavlja eno najstarejsih arhitek tonskih stvaritev ameriške celine. Obiskovalci si jo bodo lahko o-giedali v neposredni bližini naselja
V	tem zgodovinskem prcaetu gradijo torej olimpijsko nasede in med delom so odkrili ostanke civilizacije Ticoman Cuicuilco. Odkritje na kraju bodočega 0-hmpijskega naselja ni predstavljalo za mehiške arheologe in ;n-tropologe velikega presenečenja Dela se zaradi znanstvenih raziskav ne bodo zakasnila in končana bodo aprila prihodnjega leta Delu graditeljev naselja sedaj prisostvujejo tudi arheologi. V globini treh metrov so do sedaj našli ostanke zgradbe. Zaradi obsežnosti menijo, da je šlo za svetišče, piramido ali večjo na vadno hišo Med ostanki so našli tudi kosti starih prebivalcev Ana huaca.
V	mehiški prestolnici so odkritja iz predšpanske dobe bolj vsak danja stvar. Našli so že marši kaj ob kopanju temeljev za no ve zgradbe. Največ starin je pri šlo na dan ob zidanju stanovanj skih blokov Santiago Tlatelolco v severnem delu mesta, kjer je nekoč cvetela civilizacija, znana pod imenom »Nahuatlatelolco«. V tem kraju je tudi znameniti «Trg treh dob« Tlatelolška arhitektura je zastopana na njem sicer samo z razvalinami starega templja, španska kolonialna doba s samostanom Santiago Tlatelolco m z zavodom Santa Cruz, trg na dopolnjujejo moderne zgradbe.
Med najdbami iz Culcuilca (o-limpljsko naselje) je več grobov s še kar dobro ohranjenimi kostmi Poleg kosti so arheologi na šli tudi razne podobe, katere so mrtvim obešali okoli vratu, in o-Stanke posode, v kateri so verjel no dajali umrlim hrano «za pot na drugi svet« Antropologi so na okostnjakih opazili, da imajo Izpiljene nekatere zobe Zaradi tega sklepajo, da gre za ostanke posebnega sloja ljudi, morda ple mičev ali svečenikov Odkritja v Cuicullcu so zelo važna, ker gre za prvo organizirano mesto iz sta rih časov, ki je poznalo umetni ke, obrtnike, arhitekte in ra zn" druge mojstre Pred to civiliza cijo je biia mehiška planota ob
ljudena z nomadi, ki niso pustili za seboj nobenega sledu. Smoter znanstvenih raziskav v Cuicuil-cu je, da se dokončno ugotovi če je bil kraj obljuden tudi med prvim in drugim izbruhom vulkana Mitli. Več podatkov bodo znanstveniki predvidoma dobili z nadaljevanjem del v olimpijskem naselju, ko bodo verjetno prišli na dan novi ostanki stare dobe.
Dosedanja odkritja sestavljajo ostanki temeljev, 26 grobov z kostmi, podobice raznih vrst in posode. Podobice in posode niso I tako lepo izdelane kot primerki iz drugih krajev, iz tehnike dela in stila pa z gotovostjo sklepajo, da so iz predklasične mehiške dobe
Danes bodo na slovesen način izročili svoj'emu namenu železniško progo, ki povezuje Koper s Prešnico in vsem zaledjem. Na sliki tovorni vlak pred novim silosom v koprskem pristanišču
.....................................
STATISTIKA DOKAZUJE, ODGOVORA PA ŠE NI
Zakaj je današnja mladina višja od nekdanje mladine
Sama višja življenjska raven še ni dokončni odgovor
Statistično so dognali, da se človeška postava v vseh državah sveta polagoma viša. Merili so mladeniče pri naboru, in ker je njihova postava v primeri s prejšnjimi letniki vedno višja, lahko sklepamo, da vse človeštvo polagoma raste.
Kaj naj bi bil temu vzrok? Z biološkega stališča pripisujemo rast človeškega organizma izločanju hormonov nekaterih žlez našega organizma, predvsem žleze ščitnice ali hipofize ter ti-roidne žleze. Kaj pa vpliva na čezmerno 'zločanje teh hormonov? Odgovor na to je zelo težak, ker je stvar zelo zapletena. Nekateri biologi pripisujejo to povečano izločanje boljšemu prehranjevanju, spet drugi iščejo vzroke v klimatskih spremembah, nekateri pa dolžijo za to atomske poskuse. Kdo od teh i/ia prav, je težko reči. Verjetno je res vse to skupaj, pa še kak drug činitelj povrhu, za katerega še ne vemo.
Glede boljše prehrane ne bi imeli kaj reči, a to velja samo za nekatere predele. Znano je namreč, da še danes veliko ljudi trpi lakoto To velja predvsem v deželah Azije, Afrike in Latinske Amerike. Zato stoodstotno ta vzrok ne bi držal.
Da vpliva podnebje na rast organizmov, je splošno znano. Tako imamo v severnih predelih Evrope na primer ljudi višje postave in svetlih las, v južnih evropskih državah pa pretežno nižje in temnolase ljudi. Seveda to ne drži v vseh primerih in V celoti, statistično pa se da dognati, da je to v veliki meri res.
ifiLadiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii, lumim m, mumuuun umu t
ZANIMIVA PUBLIKACIJA
ATLAS SOVJETSKIH PODZEMELJSKIH VOD
MOSKVA, konec novembra — Pred dnevi je agencija Tass obširneje poročala o odkritju velikanskih jezer, raje bi rekli morij podzemeljskih voda, ki so jih odkrili v nekaterih predelih zahodne Sibirije. V zvezi s tem je bil govor tudi o tem, kako bi te vode mogli izkoristiti za ogrevanje mest. Sicer pa so vroči vrelci m geiziri tudi drugod po Sovjetski zvezi dokaj pogostni in ni malo niti termičnih voda z zdravilnimi kakovostmi. Posebne ekipe sovjetskih geologov :n kartografov so obdelale vsa ta ali vsaj večino teh področij in sedaj je v izdaji leningrajskega zavoda za geologijo izšel poseben atlas z 12 geografskimi kartami, ki prikazujejo izključno zemljepisno razporeditev in značilnosti mineralnih voda Sovjetske zveze
Atlas nosi naslov »Enciklopedi ja podzemeljskih voda« Sam naslov publikacije nam pove, da ne gre v tem primeru izključno za termalne vode, torej za zdravilne vrelce, pač pa za vsa podzemeljska jezera termalnega ali drugega značaja Poleg tega na slov »enciklopedija« pove, da i mamo opravka s publikacijo, ki je opremljena tudi s tekstom, torej da gre za strokovno publikacijo z mnogo širšim obsegom kot bi izhajalo iz v začetku omenjenega «atlasa»
Zemljevidi (.Enciklopedije« pri kazujejo pogoje, v katerih so se formirali osnovni tipi mineralnih voda Nadalje zvemo o obsegu teh podzemeljskih jezer, o debelosti zemeljskih plasti med površino zemlje m podzemelj
skimi jezeri, o kemični sestavi in temperaturi voda in iz vsega tega tudi o možnosti, ki Jo te podzemeljske vode nudijo za kemično industrijo, ali pa za tako imenovano balneološko terapijo, to se pravi za uporabo teh vrelcev v zdravilne namene.
Po najnovejših geoloških podatkih so vode arteških bazenov zahodne Sibirije ter Kavkaza posebno bogate joda, vode podzemeljskih jezer na področju Po-volžja, Uralov, Srednje Azije ter vzhodne Sibirije pa vsebujejo veliko broma
Težko pa je reči, zakaj se je podnebje nekaterih dežel tako spremenilo, da daje prednost višjim osebam. O vidnejših spremembah podnebja v zadnjih letih pa sploh ne bi mogli govoriti.
Kar se tiče atomskega izžarevanja, je stvar še bolj zapletena. Res je, da radioaktivni drobci, ki se sproščajo po atomskih poskusih in zastrupljajo ozračje, močno vplivajo zlasti na kromosome. Kromosomi so namreč zelo majhna telesca, ki so prisotna bodisi v moških semenčicah ali mikro-gametih, bodisi v ženskih ali ma-krogametih. Kromosomi praktično vsebujejo vse telesne in v veliki meri tudi duhovne značilnosti bodoče osebe. Ker so ti kromosomi mikroskopsko majhni, je možno, da njihove atome (ki so najmanjši deli, torej enote prvin) radioaktivno žarčenje tako -razprši, da se rodi otrok pohabljen ali s povsem drugačnimi lastnostmi, kot bi bile čisto podedovane. Možno bi bilo, da bi radioaktivnost že na zarodek vplivala tako, da bi razpršila atome kromosomov in bi le ti bili vzrok višje človeške postave. Še bolj verjetno pa bi bilo, da vpliva radioaktivnost kar na žleze, ki u-rejujejo rast pri človeku.
Kot rečeno, sta ti žlezi hipo-Uza in tiroidna žleza. Hipofiza leži v notranjosti lobanje na tako imenovanem sedlu (sella turci-ca), ki predstavlja kostno osnovo, poleg drugih kosti, lobanjski votlini. Ta žleza sestoji iz več vrst celic, ki imajo različne funkcije. Praktično vodi hipofiza dejavnost vseh drugih žlez človeškega organizma, ki jih je kar lepo število. Vpliva tudi odločilno na rast, in sicer s hormonom, ki ga imenujemo somatotropski. če izloči hipofiza več tega hormona kot normalno, postane človek visoke postave.
.Moramo pa razlikovati, v kateri življenjski dobi pride do povečanega izločanja. Če se to dogodi v predpubertetni dobi, človek harmonično zraste, če pa pride do prekomernega izločanja somatotropskega hormona v popu-bertetni dobi, se pri človeku podaljšajo samo skrajni udje, kot r*°ge, roke, nos in spodnja čeljustna kost (brada), če pa hipofiza izloči premalo omenjenega hormona, človek neha rasti, a ostane telesno harmonično razvit, pa tudi duševno ne zaostaja za vrstniki, je pa manjši po postavi. V medicini imenujemo takega človeka inteligentnega pritlikavca .
Tiroidna žleza pa vpliva na rast pri človeku s tem, da po-
vzroči zaradi pomanjkljivega izločanja hormona pritlikavstvo. Tiroidni pritlikavec pa je telesno neharmonično razvit, duševno pa močno zaostaja za svojimi vrstniki. Ta pojav imenujemo v medicini «nanismus cretinus thi-roides».
Kje naj bi bil torej vzrok, da se postava človeškega rodu postopoma viša, danes ne moremo reči z gotovostjo. Lahko samo ugibamo. Gotovo pa je, da na neki način vplivajo na to hormoni, ki jih izločata zgoraj omenjeni žlezi.
SREČKO SIMONETA
1111111111 niiiiiit iiiiii m iiiiiiiii n 111111111 iiiiii||,a„|llliiiiiiiitnirmiiiiil|||||iiaii|||,„„„,l„l|ll||r|||||||a|||(||||||
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Niso priporočljivi Jutranji nakupi. Posvetite nekaj časa tudi kulturnemu izživljanju.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Preizkusite moralno solidnvst nekega novega poslovnega partnerja. Kdor vas ljubi, vas tudi povsod zagovarja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Za vsako ceno izpolnite neko svojo obljubo. Ponovno boste deležni sre. če preteklih dni.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Pojasnite svojim sodelavcem, kakšen je vaš finančni položaj, sicer bo prišlo do nevšečnosti. Ne dovolite, da bi vas nekdo zaničeval.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojimi pobudami in dobro voljo si bo ste zagotovili Simpatije vseh predstojnikov Več previdnosti v čustvenih zadevah
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odpovejte se neki pretirano odgovorni nalogi Razvijajte svojo potrpežljivost in vztrajnost.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Povečana ustvarjalnost, s tem v zvezi pa tudi dohodki. Lahko ste brez skrbi kar zadeva iskrenost nekega prijatelja.
ŠKORPUGN (od 23.10. do 21.11.) Varčujte z denarjem, če si hočete nabaviti vse, kar vam je po trebno za delo. Ne spuščajte se v nobene čustvene pustolovščine.
STRELEC (od 22.11. do 20.12 ) Povrnite čimprej vsoto, ki ste si jo izposodili, če ste krivi, prosite za odpuščanje.
KOZOROG, (od 21.12 do 20.1.) Nemudoma uresničite nekaj načrtov, ki se vam zde najkoristnejši. Ne izgubljajte besed z onimi, ki vam nočejo prisluhniti
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite kar se da previdni v nekih pogajanjih V odnosih z drugim spolom bodite bolj samozavestni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Bodite bolj redni in natančni v svojem “el.u- Ne obtožujte drugih, ker ste doživeli neko čustveno razočaranje,
K temu bi pa vendarle pripomnili, da je italijanski strokovnjak E. D. Vitali mnenja, da je način prehrane in prehrana nasploh eden glavnih če ne glavni dejavnik pri rasti človeka. V zvezi s tem isti strokovnjak navala tudi ugotovhve znanega italijanskega antropologa Alfreda Ni-cejorc, ki je statistično dokazal, da otroci siromašne j fsih in zato podhranjenih družin zaostajalo v rasti za otroki bogatih družin.
Seveda se ta razlika ne pokaže od danes na jutri. Toda včasih y to vidno že v dveh treh generacijah, če ne še prej. V zvezi s tem se navajajo primeri afriških pritlikavcev Pigmejcev. ki se nenavadno «potegnejo», brž ko pridejo v drugačno bolj bogato življenje. Kar pa zadevo pomen prehrane na rast človeka je menda najbolj značilen primer, ki ga antropologi nahajajo v Keniji. Tu živita na istem področju dve plemeni, pleme Masai in pleme Kikuju. Prvo pleme se ukvarja z živinorejo in se zato hranijo tudi z mesom in mlekom, medtem ko bi za pleme Kikuju mogli reči, da so vegetarijanci. In vtem ko so člani plemena Afasai visoki in lepo raščeni, so člani plemena Kikuju fizično zaostali pa čeprav živijo v enakih zemljepis nih in klimatskih razmerah kol pleme Masai.

DUNAJ, 1. — Kot smo že večkrat ugotovili, se jedrska energija vedno bolj uveljavlja tudi v miroljubne namene. Danes srečujemo uporabo jedrske energije že na vseh področjih. Tudi pri uničevanju mrčesa. Zdi se morda nekoliko čudno, da bi za uničevanje mrčesa uporabljali tisto strahotno silo, ki jo pozna neuki človek le v obliki atomske eksplozije. Toda jedrska sila se ne kaže le v tej obliki, pač pa tudi v najrazličnejših verzijah. Med temi je tudi oblika, ki se kaže v izotopih, ki jih uporabljamo v najrazličnejše namene. Ustavimo se pri konkretnem primeru:
Od 4. do 8. t.m. se bodo na Dunaju sestali strokovnjaki iz 30 dežel na znanstveno zasedanje, ki ga organizirata mednarodna agencija za jedrsko energijo ter kmetijski odsek Združenih narodov FAO. Namen tega strokovnega zasedanja je, proučiti uvajanje raznih metod za jedrsko borbo proti mrčesu, ki uničuje kmetijske pridelke, prenaša bolezni in pogosto tudi smrt. Gre za borbo s pomočjo atomske energije proti kobilicam, komarjem, raznim sadnim muham in mušicam, osam.
Tega zasedanja se bodo udeležili tudi predstavniki Euratoma, svetovne zdravstvene organizacije ter mednarodne organizacije za •biološko borbo proti plevelu in mrčesu ter škodljivim živalim.
Mešani oddelek predstavnikov organizacije FAO ter mednarodne agencije za jedrsko energijo vrši sedaj veliko kampanjo, katere namen je, dokazati, na osnovi odličnih rezultatov, ki so bili doseženi na otoku Capri, možnost uničenja sadne mušice v osrednji Ameriki, kjer ta vrsta mrčesa uničuje velikanske nasade oranž in citron in povzroča na leto do 80 milijonov dolarjev škode.
Letos se bodo lotili z istimi sredstvi borbe proti oljčni mušici, ki se je zelo razširila na področju Sredozemlja. O »atomskem napadu« proti mrčesu, konkretno proti muham, smo ob času že pisali, Metoda je sicer na videz zapletena, vendar hkrati zelo enostavna: strokovnjaki nalovijo veliko muh ali mušic-samcev nato jih sterilizirajo, Roje steriliziranih muh odnosno mušic-samcev nato spustijo «na svobodo. Ker so sterilizirani, ne morejo več oplajati muh samic in v razmeroma kratki dobi se mušji roji izrodijo. Ta metoda uničevanja muh in mušic je dala zelo lepe rezultate na tihomorskih otočjih in tudi ponekod v ZDA. Sedaj proučujejo možnost uničenja muhe ce-ce na prizadetih področjih. Kakor je znano, je muha ce-ce razširjena ponekod v Afriki in tudi in njen pik povzroči dolgo spanje in dremavost, ki privede tudi do smrti.
Ves Saljapin na 8 ploščah
MOSKVA, j. — V nekem tukajšnjem časopisu smo mogli pred časom brati, da se v določenih mladinskih krogih sovjetske prestolnice preprodajajo plošče «bea-tlov» tudi po 10 rubljev. Ko mentar, ki je spremljal to vest, je bil, da so sovjetske založbe plošč nekoliko gluhe, kar se tiče želja mladine Bilo je to pred nekaj leti. Kaže, da so v vodstvu založbe «Melodija» tej kritiki prisluhnili, kajti v zadnjih časih se morejo dobiti tudi številne plošče. ki prinašajo lahko glasbo. Toda dateč smo od tega. kar se v zvezi s tem dogaja na Zahodu. Medtem ko predstavljajo na Za-
hodu plošče lahke glasbe pretežno večino vse proizvodnje na tem področju, je lahka glasba v sovjetski proizvodnji plošč še vedno zapostavljena, kajti založba «Melodija» še vedno izdaja največ plošč s klasično glasbo, na drugem mestu je sovjetska folklorna glasba, v trgovinah s ploščami pa je izbira boljših plošč moderne lahke glasbe bolf skromna.
Od dne. ko je založba «Melodija» začela izdajati plošče, je napravila velike korake. Močno je izboljšala svojo proizvodnjo tako, kar zadeva glasbo samo, kot tudi kar zadeva zunanjo obliko plošč. Vedno več je danes na razvolago zelo dobrih plošč z lepimi privlačnimi ovitki, pogosto z notranjimi, zaščitnimi ovitki iz plastike. Notranji ovitek namreč vanre ploščo pred prahom. Ce bi hoteli današnjo proizvodnjo primerjati s proizvodnjo izpred 3 ali 4 let, bi mogli reči, da so glede tega napravili zelo veliko.
Kar zadeva cene posameznih plošč, smemo reči, da imamo o-pravka z nekim čudnim protislovjem. Povprečna cena plošče z lahko glasbo znaša en rubelj m 30 kopejk, kar bi pomenilo okoli tisoč lir. Ce gre za ploščo z ne preveč zahtevno glasbo, je ta cena visoka. To pri založbi razlagajo takole: plošča sama stane tn rubelj, kar je v naši valuti 593 lir, 30 kopejk pa stane dvojni ovoj plošče. To, seveda, še ni odgovor. Toda če je plošča z nezahtevno «vsebino» dejansko, vsaj za naše pojme draga, moremo hkrati dobiti kompletno opero na ploščah, in to opero, s pevci orkestrom in zborom samega moskovskega «Bolšoj teatra», vštevaI partituro in zaščitni ovoj, za same 4 rublje, to se pravi za samih 2.500 lir, kar je skrajno malo
Rekli smo, da je založba «Me-lodijan prisluhnila kritiki m aa se je, če se smemo tako izraziti, posodobila. Na seznamu plošč, kt jih je ta založba izdala, vidimo kar 20.000 naslovov, kar vomenl, da je založba izdala 20.000 različnih plošč.
Zelo iskana je zbirka osmih plošč, ki v glasbenem programu prikažejo pevsko kariero slovitega ruskega basista Fjodora Salja-pina. Kakor je znano, je ta sloviti ruski basist kmalu po oktobrski revoluciji odšel na Zahod. Toda tehnikom založbe «Melodi-ja» je uspelo zbrati njegova najpomembnejša uspehe na Zahodu in vse registracije, kar so nh pred njegovim odhodom napravil doma. Se več, uspelo jim je iz starih registracij izločiti vse šume, tako da se dejansko shsi zelo čist glas slovitega basista. V pojasnitev tega uspeha bomo dodali, da je med pevskimi nastopi, ki so registrirani na že omenjenih osmih ploščah, tudi Salja-pinov koncert iz leta 1901. Pravijo, da je to nekakšna zgodovinska registracija. Ce pomislimo v kakšnih. tehničnih pogojih se je izvedla ta registracija pred 66 leti in da je tehnikom uspelo razne motnje in šume izločiti, potem vidimo, ia so na tem področju napravili veliko.
Rekli smo že, da je založba začela izdajati tudi dela, ki spadajo v področje lahke glasbe Dodali bomo, da je založba začela izdajati tudi dela modernih skladateljev, kot na primer Hinde-mithova in Bartokova dela, pa tudi Stravinskega najdemo in mnoge druge skladatelje novejše dobe in najnovejših struj. Dodali bomo še, da je založba «Melodija» v zadnjem času izdala tudi nekaj plošč e nabožno glasbo, to se pravi z obrednimi spevi ruske pravoslavne cerkve.
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 šopek slovenskih ■ 12.00 Iz starih časov -1210 Lahka glasba - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče . 14.45 Gaby Novak in Dino -
15.00	Glasbena oddaja - 16.00 Avtoradio - 16.15 Pregled slov. dramatike - 17.20 Dialog - 17.30 Ansambli ■ 17.40 Rafko Dolhar: ((Nove poti biologije« - 17.50 Mešani zbor - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Veliki mojstri jazza - 19.00 Orkester harmonik • 19.10 Družinski odzomik - 19.25 Vokalni ter instrumentalni ansambli - 19.50 Iz operete «Mala Floramy» - 20.00 športna tribuna - 20.35 Teden v Italiji . 20.50 Sobotni variete’ - 21.20 Vabilo na ples ■ 22.20 Ciganski orkestri • 22.40 Za konec tedna.
SOBOTA, 2. DECEMBRA 1967
Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Glasbena igra «Tisočak» . 13.53 Radijske kronike - 15.13 Ital. popevka - 16.00 Program za najmlajše - 17.32 Veliki pevci - 18.05 Znanstvena oddaja - 19.35 Luna park - 20.20 Ne streljaj na pevca - 20.50 Oddajali smo - 22.20 Ital. skladatelji.
//. program
Koper
6.30,	7.30,	12.30,	13.30,	14.30,
16.00	m 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL
10.00	in 11.15 Svečana otvoritev železniške proge Prešnica-Koper
11.00	Kvintet Avsenik - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Revijski orkestri - 14.00 Popevke - 14.45 Polke in valčki 15.30 Mladinski klub - 16.30 Izbrali ste - 17.35 »Happening« . 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje Wilma Goich 22.10 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila - 8.30 Jutranje pesmi 9.07 Ital. plošče - 10.05 šola - 10.35
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 10.15 Jazz - 10.40 Glasbeni variete’ - 11.45 Pesmi desetletja - 12.20 Lahka glasba . 13.00 Glasba, ki nam ugaja - 14.00 Juke box - 15.00 Najnovejše plošče -16.05 Rapsodija - 16.38 Ital. zbori • 17.40 Plošče za najmlajše
20.00	Jazz . 20.45 Srečanje Rim London - 21.50 Plesna glasba.
III. program
10.00	Paganinijeva sonata . 10.20 Bachova kantata št. 207 - 11.00 Antologija interpretov 12.20 Mil haudove skladbe - 13.00 Kvartet Endres ■ 13.45 Clementijeva sonata «Lov» - 14.45 Wagnerjeva o-pera «11 vascello fantasma« 17.20 Nemščina 18.30 Izredna lahka glasba - 19.15 Koncert . 20.45 Simf. koncert • 22.30 Mirbeau: »Vecchio menage« enodejanka
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7 25 Informativ na oddaja - 8.08 Glasbena mati neja 8.55 Radijska šola - 9.25 Ansambli zabavne glasbe • 9.45 Skladbe za mladino . 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični na
potki - 11,15 Kar p odomače -
12.00	Na današnji dan - 12.10 V našem orkestralnem studiu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Zabavni zvoki - 13.30 Priporočajo vam -
14.05	Melodije - 15.45 čolakovič: Pripoved o neki generaciji - podlistek - 16.00 Vsak dan za vas
17.05	Gremo v kino - 17.35 Igramo beat! - 18.00 Aktualnosti -
18.15	Pravkar prispelo - 18.50 S knjižnega trga - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Pevka Elda Viler •
20.00	Tekmovanje ansamblov -
21.15	Godala v ritmu 21.30 Fonoteka radia Koper - 22.10 Oddaja za izseljence • 23.05 S plesom v novi teden.
Ital. televizija
17.00	Ciococagio 17.30 Dnevnik - 18.00 Svečanost ob 25. obletnici prve jedrske reakcije - 19.15 Sedem dni v parlamentu - 1955 šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik . 21.00 Partitissima (Modu-gno-Bobby Solo) - 22.15 Moda m druge drobne zanimivosti - 23 00 Dnevnik.
II. kanal
2100 Dnevnik 21.15 »Buster Keaton, faccia di pietra« 22.30 Boksarsko srečanje:	Del Pana
Stengel
lug. televizija
20.00	in 22.00 Poročila - 9.40 in 14.50 TV v šoli 17.00 Dežurna ulica, ponovitev 17.40 Vsako soboto 17.55 Obzornik 18.55 Pesmi in plesi 19.05 Otvoritev koprske železnice 20.30 Cikcak 20.40 Ljubezen, oh ljubezen, humoreska 21.30 Junaki cirkuške arene, film 22.00 Gideon, film
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11.3, najnižja 8.8, ob 19. uri 9.6 stopinje, vlaga 40 odst., zračni tlak 1022.6 narašča, veter 35 km severovzhodnik, sunki burje 65 km, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 13.4 stopinje.
Tru
m
ii ev
Danes, SOBOTA, 2. decembra
Blanka	,
Sonce vzide ob 7.26 in zatone 16.23. Dolžina dneva 8.57. Luna de ob 8.37 in zatone ob 16.42. Jutri, NEDELJA, 3. decembra Frančišek Ksav.
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
lavna manifestacija solidarnosti s preganjanimi grškimi demokrati
Priredili jo bosta skupno občina in pokrajina ■ Odbornik za linance Verza obrazložil letošnji proračun tržaške občine
Komunistični svetovalec Cuffaro ie na sinočnji seji občinskega sveta predložil županu vprašanje, v katerem je predlagal, naj župan da pobudo za prireditev v Trstu solidarnostne manifestacije z grškimi demokrati, ki so žrtve sedanjega grškega vojaškega režima.
župan je v odgovoru dejal, da je o tem že govoril s predsednikom pokrajinske uprave in da bo županstvo sporazumno s pokrajinsko u-pravo kmalu priredilo v eni od mestnih dvoran manifestacijo solidarnosti s preganjanimi grškimi demokrati, s primernim kulturnim programom.
Odbornik za finance dr. Verza je obrazložil letošnji proračun, katerega osnovne postavke smo objavili včeraj. V obrazložitvi je odbornik dejal, da je letošnji proračun konkreten upravni program in da je sedanja občinska uprava v svojem prvem obdobju življenja začela reševati stara in nova vprašanja. Osnovna zamisel občinske uprave je ta. pravi odbornik, da zadovolji potrebe javnosti z izboljšanjem javnih storitev, da s tem tudi opraviči zahtevo po vedno večjih davkih.
Odbornik je dejal, da sedanje finančno stanje občine in njeni primanjkljaj ne smejo preprečiti razvoja javnih storitev, ki ga zahteva napredek. Zato bo občinska uprava uresničevala sprejete obveznosti in se bo pri tem posluževala za najnujnejše potrebe izrednih dohodkov, se pravi tudi posojil. Pri tem pa bo vodila svojo dolgoročno finančno politiko postopnega povečanja dohodkov in predvsem zmanjšanja izdatkov. To pa ne pomeni, da bo samo varčevala^ marveč bo skušala, da bodo njeni izdatki vedno bolj produktivni, se pravi, da se zmanjšajo stroški za storitve.
Letošnji proračun mora po mnenju odbornika upoštevati tudi petletni načrt naložb, ter ga je bilo treba vskladiti z novimi zakonskimi pravili o proračunih krajevnih ustanov.
Ko je podrobno razlagal posamezne gospodarske postavke je poudaril, da je stalno naraščanje amortizacijskih anuitet posojil e-den od osnovnih vzrokov, ki povzročajo težave občinskim financam v zadnjih petih letih.
Poleg tega je omenil tudi, da izdatki za osebje požrejo skoraj vse dejanske dohodke in da morajo zato vsi ostali stroški najti kritje v posojilih in prispevkih za kritje gospodarskega primanjkljaja. Odbornik Verza je nato pouda-
čunskih možnosti in davčne obre menitve. Zato namerava sprejeti vse potrebne upravne ukrepe, ki bodo zagotovili zmanjšanje ali bodo vsaj zadržali gospodarski primanjkljaj, da se zagotovijo vedno večja sredstva za uresničitev obširnega načrta javnih del, predvsem pa da se prepreči omrtvičenje celotnega upravnega delovanja, ki bi ga lahko povzročili nenadzorovani izdatki.
Poročilo dr. Marpillera na zbornici v Miinchnu
Sinoči je imel deželni odbornik Marpillero na sedežu italijanske
trgovinske zbornice v Muenchnu poročilo, v katerem je govoril o važnosti Trsta in njegovega pristanišča za promet z Bavarsko ter o možnosti gospodarskih pobud v naši deželi. Odbornik je govoril številnim italijanskim in bavarskim gospodarstvenikom. Pri tem sta bila navzoča tudi predsednika tržaške trgovinske zbornice Caidassi in videmske di Maniago. Zasedanja so se udeležili tudi številni predstavniki oblasti. Marpillero je obširno orisal številne podatke v zvezi s položajem v starem in novem pristanišču v lesnem pristanišču in v industrijskem pristanišču v Trstu. Poleg tega je tudi orisal naprave v pristaniščih ter pomorske proge. Nakazal je tudi možnosti bodočega razvoja.
ODOBREN SKLEP V OBČINSKEM SVETU
2191 milijonov Hrza gradnjo novih in popravilo starih šolskih poslopij
V seznamu šol za popravilo je tudi stavba v Ul. Frausin, kjer so nameščene slovenske šole
Kakor smo na kratko že poročali, je tržaški občinski svet na svoji seji v torek 28. novembra odobril sklep, da občinska uprava zaprosi za financiranje novih šolskih gradenj in za popravilo šolskih poslopij z državnimi sredstvi na podlagi zakona štev. 641. Občinski odbor je sestavil seznam in navedel približno višino stroškov. O stvari bo zdaj razpravljala posebna komisija pri šolskem skrbništvu in določila prednost.
V predloženem seznamu za nove šolske gradnje je predvsem nova stavba za trgovski strokovni zavod, ki ima zdaj svoj sedež pri navtični šoli in trgovskem tehničnem zavodu «G.R. Carli». Za novi sedež ne bi gradili nove stavbe, pač pa bi preuredili stavbo v Ul. Pondares 5, ki je last občinske podporne ustanove ECA (predvideni stroški za nakup znašajo 100 milijonov lir,
iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiit
VČERAJ OD 9. DO 13. URE
V Miljah splošna stavka v obrambo ladjedelnice Felszegi
Povorka po mestu in zborovanje na Trgu Garibaldi
ril, da je treba nujno rešiti vpra- j včeraj je bila v Miljah splošna sanje novega zakona o krajevnih! stavka, ki so jo napovedale sindi-financah, da bodo lahko občine kos j kalne organizacije CGIL, CISL in vedno večjim izdatkom, Jti jim jihcCdL predvsem v obrambo ladje-
nalaga razvoj družbe. Poleg tega | delnice Felszegi, poleg tega pa tu
di v obrambo zaposlitvene ravni in gospodarstva na tržaškem o-
zemlju sploh. Stavka je trajala od 9. do 13. ure in je bila popolna.
pa, da je treba za dosego dobrega gospodarjenja mehanizirati vse občinske upravne strukture, da je treba temu primerno usposobiti o-sebje in ga pomladiti. Celotna re forma, je poudaril dr. Verza, mora služiti le koristim prebivalstva.
Ob zaključku je dejal, da se sedanji občinski odbor zaveda prora-
liiiiiiiimmiiimiiiiiiimiiiimiiiminmiimiiniiiiiimmiiimmnMiiiiiiiiimiiiMiiiimmimiiinniMiMMiiiii
saj so bile v Miljah zaprte tudi vse trgovine in javni lokali.
Čeprav je bilo mrzlo in je piha la močna burja, so se delavci v
precejšnjem številu udeležili tudi povorke, ki se je pričela na Senenem trgu ter šla po mestnih ulicah do Trga Unita in nazaj. Delegacija notranje komisije ladjedelnice Felszegi je medtem odšla k predsedniku deželnega odbora Ber-zantiju, kateremu je orisala položaj. Berzanti je obljubil, da se bo še nadalje potegoval za rešitev ladjedelnice.
Ob 11. uri je bilo na Trgu Garibaldi zborovanje, na katerem so j spregovorili Di Turo za Delavsko
«Položaj delavcev v tržaških podjetjih«. Sledila bo razprava. Zaključke bo povzel posl. Nelusco Giachini. Zborovanje prireja tovarniška komisija tržaške federacije KPI.
za preureditev 61 mil. lir). Nato sledi gradnja nove osnovne šole v Skednju, ki ima zdaj učilnice v raznih stavbah v Ul. De Marchi, Ul. Giardini, Ul. Svevo ter Ul. Pi-tacco (predvideni stroški za novo gradnjo znašajo 350 mil. lir), gradnja nove osnovne šole v naselju S. Sergio — drugi del (stroški za gradnjo 250 mil. lir), gradnja nove osnovne šole na Opčinah — Villa Carsia (224 mil. lir) ter gradnja nove srednje šole pri Sv. Soboti (500 mil. lir). Ta srednja šola ima zdaj svoje prostore v šolski stavbi pri Domju, v Ul. Zandonai, v Stari Istrski ulici in na Kolonkovcu.
Na seznamu za popravila so šolske stavbe: Furlanska cesta 34/3 (stroški 15 milijonov lir), Bazovica št. 98 (2 mil.), Ul. Cerreto 19 (15 mil.), Ul. Ginestre 19 (42 mil.), Ul. Madonna del Mare 11 (65 mil.), Ul. Giardini 16 (3 mil.), Ul. Com-merciale 162 (20 mil.), Ul. Pinde-monte 11 (12 mil.), Ul. Giustinia-no 3 (46 mil), Ul. Combj 13 (22 mil.), Ul. De Marchi 8 (8 mil.), Ul. Vespucci 2 (30 mil.), Ul. Gambini 1 (10 mil.), Ul. Caravaggio 6 (23 mil.), Ul. Frausin 12-14 (43 mil.), Ul. Corsi 1 (30 mil.), Ul. Donadoni 28 (34 mil.), Vrdelska cesta 9 (22
z Benetkami, zaskrbljeni podpisniki zahtevajo, da bi se zgradil nadvoz za pešce, ki bi omogočil prizadetim povezavo z vsemi služnostmi v Sesljanu (trgovine, avtobus, zdravniška ambulanta, cerkev itd.)»
V pismu Sesljancev je treba pripomniti, da odgovorni organi ne predvidevajo pri gradnji novega odseka avto ceste posebnega nadvoza pri Sesljanu. če ne bi bila sprejeta zahteva prebivalcev, bi bili ti prisiljeni hoditi peš skoraj dva kilometra daleč, da bi prišli do sesljanskega središča.
Gledališka predstava v Ameriškem kulturnem centru
Igralska družina SETAF iz Vi-cenze, ki jo vodi Frank V. Romea, L o drevi ob 20.30 prikazala v Ameriškem kulturnem centru v Ulici Galatti št. 1 enodejanki «The Zoo story» Edvvarda Albeeja ter «Sarah and the Sax» Lewisa Johna Carli-na v angleškem jeziku.
«The Zoo Story» so prvič uprizorili leta 1960 v enem izmed gleda-
mil.), Gropada 92 (1 mil.), Ul. Ar-. lišč «off Broadway» ter je prvo
chi 4 (5 mil.), Bazoviška cesta 5-7 (1 mil.), Ul. R. Manna 5-7 (40 mil.). Križ 442 (5 mil.), Ul. Caravaggio 4 (15 mil.), Reška cesta 511 (4 mil.), Ul. Giacinti 12 (15 mil.), Trebče 33 (2 mil.), Istrska ulica 143 (4 mil.), Ul. Teatro Romano 7 (10 mil.), Prosek 177 (18 mil.), Ul. Battisti 27 (7 mil.), Drevored XX. septembra 26 (90 mil.).
gledališko delo Albeeja, avtorja znane drame «Kdo se boji Virginie Woolf ?.».
Predvideni stroški za gradnjo novih šol znašajo 1.485 milijonov, za popravilo pa 706 milijonov lir, skupno torej 2.191 milijonov lir. V seznamu za popravila so med drugimi tudi stavba v Ul. Frausin, kjer imajo svoj sedež slovenska srednja šola, osnovna šola in otroški vrtec pri Sv. Jakobu.
"fiidtna ulecUUdtvLul
Pismo Sesljancev družbi «Autovie Venete»
Več kot 150 prebivalcev iz Seslja-na je poslalo družbi «Autovie Venete« in na znanje predsedniku tržaške pokrajine ter županu na-brežinske občane pismeno zahtevo, da bi se uredilo vprašanje nadvoza za pešce čez avtocesto, Iti jo bedo zgradili v bodočnosti.
V svoji prošnji pravijo podpisniki:
5 Na pobudo filozofske fakultete
tržaške univerze bo v ponedeljek, 4. t. m. prof. Natalino Sapegno z rimske univerze, predaval o tržaškem pesniku Umbertu Sabi ob 10-letnici njegove smrti. Predavanje bo ob 18.30 v veliki dvorani.
«Prebivamo na severnem robu državne ceste št. 202 ob bivši občinski cesti, ki je povezovala Ce-rovlje in Mavhinje s sesljanskim središčem. Potem, ko je bila prekinjena ta cesta (občinska) zaradi izgradnje državne ceste 202, je ANAS poskrbel za izgradnjo posebnih stopnic, da bi omogočil prehod za pešce. Ker pa je predvideno, da se zgradi odsek avtoceste (št. 0), ki bo povezoval Trst
zbornico, Cruciati za CISL in taj-
RAZPRAVA V SVETOVALSKI POKRAJINSKI KOMISIJI
nik Nove delavske zbornice CGIL
Burlo. Vsi so odločno zahtevali, da
Uredili bodo pomembno cesto Milje-Sv. Florjan-Lazaret
Prav tako bodo uredili tudi cesto od Nabrežine do Sesljana
se ohrani ladjedelnica, saj bi sicer ! zgubili zaposlitev vsi njeni delavci ter tudi številni delavci zuna-i njih podjetij, ki delajo zanjo. Med j drugim je predstavnik Delavske zbornice Di Turo govoril tudi o u-padanju zaposlitve v ladjedelstvu sploh ter dejal, da so bili sklepi CIPE v zvezi s preosnovo ladjedel-stva Trstu le v škodo.
Stalna pokrajinska svetovalska komisija za javna dela je na svoji seji razpravljala pod predsedstvom odbornika Visintinija o dveh predlogih za ureditev cest. Gre namreč za ureditev, popravilo in asfaltiranje ceste, ki pelje iz Milj skozi Sv. Florjan proti mejnemu bloku pri Sv. Jerneju, in za pokrajinsko cesto, ki pelje skozi Nabrežino v Sesljan. Za prvo cesto so predvidena finančna sredstva v višini 45 mil. lir, za drugo pa 30 mil. lir.
Cesto Milje-Sv. Florjan-Lazaret, ki je sicer občinska, bo temeljito preuredila, razširila m asflatirala pokrajina. Ureditev te ceste bo vsekakor pripomogla k razvoju turizma na tem predelu v Miljskih hribih, obenem pa bo razbremenila promet, zlasti v poletni sezoni, po cesti Milje - Sv Jernej. Obmejni blok pri Sv. Jerneju je nam. reč I. razreda in beleži vedno večji promet mednarodnega značaja
Diskusije so se udeležili svetovalci ŠKerk (KPI), Strudthoff (MSI), Franzin (KD), Gostissa (Kfl), Celli (KD), Beltrame (PLI), Rudolf (LSS), Fogher (PSU) in Kapelj (KPI).
Svetovalski komisiji za splošne zadeve in osebje, ki se je sestala pod predsedstvom predsednika dr. Savone, pa je predsednik prof. A-pih obrazložil predlog za spremembe pravil glede sprejemanja v službo bolničarjev in bolničark v urno. bolnici. Prosilcev je namreč precej, izbira pa je težavna, zaradi česar ie treba najti primeren kriterij. O tem bo komisija še razpravljala na prihodnji seji.
Obvestilo
zavarovancem INAM
Tržaško ravnateljstvo INAM opozarja zavarovance, da zapade 31. t. m. rok za izbiro posredne oblike zdravstvene oskrbe za leto 1968 Vsi zavarovanci, ki bi želeli takšno obliko zdravstvene oskrbe, moraio predložiti v tem roku posebno pros njo, opremljeno z izkaznico, svojemu teritorialnemu odseku. Ta izbira velja potem za vse leto. Ce je prizadeti ne odpovedo do konca vsakega leta, se sama po sebi podaljšuje.
INAM sporoča nadalje, da zapa de 31. t.m. tudi rok za prošnje
za termalno zdravljenje. Do tega zdravljenja imajo pravico vsi neposredni in družinski zavarovanci, vštevši upokojenci in njihovi svojci, razen tisti, ki so prostovoljno zavarovani. Zavarovanci imajo tudi pravico do vseh zdravniških pregledov. Seveda morajo zdravniki INAM prej ugotoviti, ali so zavarovanci dejansko potrebni te nege.
Prva komisija odobrila spremembo proračuna
Prva stalna komisija deželnega sveta, v katero so vključili za to priložnost še po dva člana ostalih štirih komisij, je končala včeraj zjutraj razpravo o zakonskem osnutku, ki se tiče sprememb deželnega proračuna za leto 1967 ter delne uporabe ostankov iz obračunov za leti 1964 in 1965. Na kon cu so odobrili osnutek z večino glasov, pri čemer so glasovali proti komunisti, liberalci in misovci. Spremembe se tičejo nad treh milijard lir dodatnih dohodkov, ki j'.h bodo uporabili v razne namene in med drugim pol milijarde za tržaško pristaniško ustanovo.
Sklenitev pogodbe za lesno stroko
Pokrajinski tajništvi FILCA-CISL in FILLEA-CGIL sporočata, da so včeraj podpisali vsedržavno delovno pogodbo za lesno stroko. Glavna izboljšanja so naslednja: 6 odstotkov poviška plač od 1. novembra dalje ter nadaljnji 1 odstotek od 1. januarja 1969 dalje; skrčenje delovnega urnika za pol ure od 1. julija 1968 dalje ter pol ure od 1. januarja 1969 dalje; zvišanje sedanje proizvodne nagrade od 2,5 odstotka na 5 odstotkov; nadaljnji periodični povišek 1,5 odst.; podaljšanje dopusta za en dan; zvišanje odpravnine in sindikalne pravice. Pogodba bo trajal tri leta.
Prijava vina v okoliških občinah
Trošarinski konzorcij med občinami Devin, Nabrežina, Zgonik in Repentabor obvešča, da morajo vsi vinogradniki in vsi pridelovalci grozdja in mošta predložiti krajevnemu trošarinskemu uradu najkasneje do 10. decembra prijavo količine med letom pridelanega vina ter količino vina, ki so ga imeli v zalogi dne 30. novembra 1967 Prijave se sprejemajo na občinah Uradne ure: v Nabrežini — vsak dan od 8. do 12. ure; v Zgoniku — vsak torek in petek od 9. do 12 ure; za občino Zgonik, ker je praznik v petek, bodo izjemoma sprejeli prijave v soboto, 9	12.
namesto v petek; v občini Repenta-bor vsak ponedeljek in četrte« od 9 do 12. ure Konzorcij ne bo Izdal spremnega izkazila za prodajo vina tistim, ki se ne bodo odzvali gornjemu vabilu. Kršitelji bodo kaznovani po zakonu z globo od 100.000 do milijona lir.
Ustavno sodišče obravnavalo deželni priziv
Včeraj je ustavno sodišče proučilo priziv deželne uprave preti zavrnitvi dveh deželnih zakonskih osnutkov. Priziv je vložil predsednik Berzanti na podlagi člena 29 statuta, ker so vrnili zakon deželnemu svetu, ne da bi o tem razpravljal ministrski svet. Gre za zakonska osnutka o pravni disciplini obrtništva in o deželnem odposlanstvu računskega dvora. Deželo je zagovarjal prof. Vezio Cri-safulli, ki je rekel, da je zavrnitev zakonov neustavna. Zastopnik države Giuseppe Guglielmi pa je rekel, da priziva ni moč sprejeti, ker je bil vložen več kot 60 dni potem, ko je bilo deželi sporočeno, da sta zakona zavrnjena. Sodišče sl je pridržalo pravico, da izreče razsodbo do 15. decembra.
iiiiiimiiiimimiHimiiiiiMiiiiiiiimimiiiMiHiiitinniiimumnmimiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinMMiiiiiiiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Ko je skušat rešiti električarja ga je ubil tok visoke napetosti
Električar spoznan so krivega reševalče-ve smrti ter obsojen na pogojno kazen
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Corsi, tožilec Ballarini, zapisnikar Rachelli, ob
ramba Morgera) se je moral včeraj zagovarjati 62-letni Celeste
Scardanzan iz Miramarskega drevoreda 75, ki je bil obtožen, da je nenamerno povzročil smrt nekega svojega delovnega tovariša.
Gre za smrtno nesrečo, ki se je pripetila 8. aprila predlanskim v električni kabini, ki je priključena tržaški železniški postaji.
Scardanzan to specializiran električar, ki je uslužben pri tržaški železniški postaji. Tisti dan bi moral delavec opraviti vzemljitev med neko točko v notranjosti kabine in zunanjim vodom. Obe točki bi moral povezati z bakreno palico. Iz neznanih razlogov pa ga je oplazil električni tok ter mu povzročil opekline na desni roki.
V bližini je bil tedaj 29-letni delavec Vinicio Varnerin iz Ul. Pola 78. Ko je ta opazil Scardanzana, kako se skuša rešiti, se je brez pomišljanja pognal naprej ter iztrgal ponesrečencu bakreno palico iz rok. Žal pa jo je pri tem
električni vod z napetostjo 28.000 voltov, ki je bil napeljan 2,40 m visoko od tal. Visoki tok je nesrečnega delavca ubil pri priči.
Pr-
eiskovalni organi so menili, da je nesrečo zakrivil Scardanzan, ker ni upošteval predpisov želez-
niške uprave glede ravnanja z aparati in napravami pri električnih
vodih z napetostjo 3.000 voltov. Po teh predpisih bi moral Scardanzan
poskrbeti za izključitev toka, preden je stopil v kabino ter se lo-
dvignil preveč visoko ter zadel ob dišču.
til dela.
Na včerajšnji obravnavi je zastopnik zasebne stranke (pokojni Varnerin je zapustil ženo in otroka) zahteval, naj sodniki spoznajo obtoženca za krivega. Poleg tega pa bi moral Scardanzan plačati 20 milijonov lir odškodnine vdovi in 10 milijonov lir otroku. Javni tožilec je zahteval 1 leto zaporne kazni.
Kljub prizadevnosti obtoženčeve-ga zagovornika, so sodniki spoznali Scardanzana za krivega ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 8 mesecev zapora. O odškodnini bodo razpravljali na pristojnem civilnem so-
«Sarah and the Sax» je prva od dveh enodejank Carlina, ki so jo tudi uprizorili na «off Broadway» leta 1964 pod naslovom «Double talk» («Dvogovor») in ki jo je kritika zelo ugodno ocenila. Pri Italijansko-ameriškem združenju v U-| lici Galatti je na razpolago še nekaj vabil za predstavo.
Verdi
Pri b-lagajm
gledališča Verdi se danes nadaljuje prodaja vstopnic za zadnjo predstavo Mas.senetove opere «Werther», ki bo v nedeljo ob 16. uri za red D v vseh prostorih in z istimi izvajalci kot pri prejšnjih predstavah.
Teatro Stablle
Na željo javnosti bo Teatro Stabi-le uprizorilo nocoj ob 20.30 v Avditoriju izredno predstavo Goldonijeve komedije «Lažnivec» v režiji Gian-franca De Bosia.
Abonmajske predstave komedije so se v Trstu zaključile 19. nov., nato pa se je ansambel podal na uspešno turnejo s tem delom v Videm, Gradiško, Gradež, San Daniele in Gorico.
Rezervacija in prodaja vstopnic v galeriji Protti 2, tel. 36-372.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK•KONTOVEL
priredi v nedeljo, 3. decembra, v društvenih prostorih
razstavo
slovenske
knjige
Razstava bo odprta od 10. do 18. ure.
Ljudska prosveta'
Koncert pevskega zbora (Gallusa.
Danes, dne 2. decembra ob 20.30 bo pevski zbor «Gallus» imel na Opčinah v Finžgarjevem domu koncert. Na programu so polifonske, umetne in narodne pesmi.

Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom Marija Holkova
«
PEPELKAs
(Pravljična igra v štirih dejanjih)
Prevedel: Južko Lukeš Scenograf: Demetrij Cej Koreograf: Adrijan Viles , Glasba: prof. Karel Boštjan Režiser:	JOŽKO LUK^s
PREMIERA:
V nedeljo, 3. dec. ob 16- un PONOVITVE:
ruiNvj vliva.	.
V	ponedeljek, 4. dec. ob 16- j
V	torek, 5. dec. ob lo-
V	petek,	8.	dec.	ob	16-	“;
V	soboto, 9.	dec.	ob	m-	j
V	torek,	12.	dec.	ob	16-	“,
V	sredo,	13.	dec.	ob	16.	“,
V	četrtek, 14. dec. ob 16- "L
V	nedeljo, 17. dec. ob 16- u‘
V nedeljo, 10. decembra v Prosvetni dvorani, Korzo di 13, v GORICI ob 16. uri ob 20.30
Ivo Brnčič
«Med štirimi stenama
(Drama v treh dejanjih)
Prodaja vstopnic vsak dan°j}
jriuutija vooupiuv * ~
12. do 14. ure ter eno Vr£,a®i-pričetkom predstav pn ni Kulturnega doma. Kezei cije na tel. 734265.

priredi v četrtek, 7. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu miklavževanje za člane in prijatelje. Igra orkester Plaiade. Sprejemajo se darila.
Nazionale 16.00 «Assassination» Tech-nicolor. Peter Dane, Bill VVander, Fred Beyr, Eveline Stevvart.
ExceIsior 16.00 «Lo straniero« Tech-nicolor iz Camusovega romana. A-na Karina, Marcello Mastroianni, George VVilson, Bernard Blier, Ja-ques Herlin. Režija Luchino VI-sconti.
Fenlce 16.OO «11 quinto cavaliere č la paura« Rank film predvaja izreden kinematografski dogodek. Izrecno prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «Luv vuol dire amore?« Technicolor. Jack Lemmon, Peter Falk, Elaine May.
Grattaclelo 16.00 «Rifless! In un oc-chio d’oro» Technicolor. Panavi-sion. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 15.30 «Le avventure e gli amori di Miguel Cervantes« Eastmancolor supertotalvision. Gina Lollobrigida, Horst Buchholz, Jose Ferrer, Louis Jourdan, Francisco Rabal. Režija Vincent Sherman.
Alabarda 16.00 «11 massacro del gior-no di San Valentino« Crnobeli film o slovitem ameriškem gangsterju
Al Caponeju. Roberts Yhale. Prepo. vedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.00 «11 magnifico texano» VVestern technicolor. Gle-nn Saxon.
Moderno 16.00 «AHe donne piace Ladro« Technicolor. James Coburn, Camilla Spray.
Cristallo 16.00 «C’era una volta« Technicolor. Sophia Loren, Omar Sharif.
Garibaldi 16.00 «Viva Maria« Brlglt-te Bardot, J. Morreau, Technicolor.
Capitol 16.00 «Fai in fretta ad ucci-dermi... ho freddo« Technicolor. Monica Vitli, Jean Sorel.
Aurora 16.30 «Stasera mi butto« East mancolor. Franco Franchl, Clccio Ingrassia, Rocky Roberts.
Astoria 15.30 «La contessa dl Hong Konga Technicolor. Sophia Loren, Marlon Brando. Režija Charlie Chaplin.
Impero 16.30 «11 principe dl Done-gal» Technicolor VValt Disney.
Astra 16.30 «Fantomas contro Šcot-land Yard« Technicolor. Henry De Funes.
Vittorio Veneto 15.30 «11 caro estln-to» Crnobeli film. Robert Morris, John Plnters, Jannet Comer, Dal m e Andrevvs. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «Stalingrado, la battaglia piu lunga« Crnobeli film o bitki pri Stalingradu, ki je spremenila potek zgodovine. Sonia Jurman.
Abbazia 16.00 «Quiller memorandum« Technicolor. Alec Gulness.
C Za nagradno kompozicijo R. Mascarina občinske umetnostne galerije je bil izžreban listek št. 18162. Lastnik listka lahko prevzame nagrado v sobi 124 občinske palače.
£ Danes ob 15.30 bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 pokrajinsko zborovanje komunističnih delavcev za pripravo na IV. vsedržavno delavsko konferenco. Poročilo bo podal inž. Cuffaro o temi:
6. DECEMBRA	Ne bom izgubil priložnosti
MIKLAVŽ	ki mi jo nudi
DVE MUHI	SEJEM KNJIGE
NA h	v
EN ™	tiia.Hu Ich-iigaiM
MAH...	UL. SV. FRANČIŠKA, 2«
Prosvetno društvo France Prešeren
v Boljuncu je ustanovilo v svoji vasi društveno knjižnico. Knjige dobi lahko vsakdo na začasnem društvenem sedežu pri Rikcetu št. 44 ob nedeljah od 10. do 12. in v torkih od 19. do 21. ure. Vabimo vse ljubitelje slovenske knjige.
S Občinski bazen «Bruno Bianchi«
bo ponovno odprt za občinstvo 4. decembra.
Prosvetno društvo IGO G DEN iz Nabrežine Prire ^ v nedeljo, 3. decembra, 0 16.30 v društvenih prostor
miklavževanje
za otroke.
Darila sprejemamo danes zve' čer in jutri na sedežu društva-
Vljudno vabljeni!
FILIALA V TRSTU
Ul. Čampo Marzio 12 rel- 31985
fiat
kjer je rabljeni avlomobil dober nakup
zadovoljuje in daje zaupanje zagotovi prihranek
v široki izbiri modelov tudi avtomobili s posebnim jamstvom
največje olajšave pri izplačevanju
razstava je stalno odprta
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne l. decembra se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 70-letnl Gaetano Sca-no, 80-letna Maria Božic vd. Pipan, 68-letni Giorgio Fonda, 74-letna Ar-gia de Porenta, 66-1 etn a Valerla Fur-lanich por. Bais, 90-letm Pletro Zahar, 76-letna Pierina Banderali por. Alminl, 69-letnl Nazzareno Sorči, 3 dni stari MassimMlano Hengl, 24 dni stara Loredana Krlsman, 71-letni Ar-turo Scabar, 65-letnl Romano Pipolo, 70-*letna Barbara Kesic vd. Cuccagna.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30)
Vlelmettl, Trg della Borsa 12; Cantuaro, Ul. Rossettl 33; Alla Ma-donna del Mare, Largo Plave 2 SanfAnna, Erta d| S Anna 10.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure)
Blasoletto Ul Roma 10; Davanzo Ul Berninl 4; Henussl, Ul. Cavana II: Sponza Ul Montorsmo 9 (Ro lan).
Razna obvestila
Alpinistični odsek SPDT P
nedeljo, 3. decembra od lV> par**0!,' lje v Prosvetni dvorani v ljah (Ul. Cerreto). veselico *_L,uČ»f' novih članov alpinistov H> , ,0v „ jev. Dobro založen bife, sreCg\i\)&fV glasba za prijetno zabavo! vabljeni vsi prijatelji društva-
Sporočamo žalostno vest, st* Je za vedno zapustil v 90■ lA rostl naš dragi oče In de
Peter Zahar
Pogreb nepozabnega P^ŠP*^ bo danes ob 14.30 Iz b0!}nrP>{ pri Sv. M. Magdaleni h® pokopališče.	jefi
žalujoči sin ^jiv®
ter drugo s°rou,.j
Boršt • Zabrežec. Pariz
K
PO DVEURNEM ZASLIŠEVANJU V PROSTORIH LETEČEGA ODDELKA
Benilo Loggia je pod težo dokazov priznal gnusno zločinsko dejanje
Komaj 16-letno Iris Semenič je s svojim avtom odpeljal izpred hotela Triglav v Kopru proti Ankaranu, zavil na stransko pot in tam dekle, ki se je upiralo njegovemu spolnemu nagonu, večkrat zabodel z dolgim nožem in nato že umirajočo posilil - K hitri aretaciji morilca je bistveno prispevalo sodelovanje jugoslovanskih kriminalističnih organov in pričevanje nekaterih mladeničev, ki so opisali Loggiov avtomobil - Ogromna množica na pogrebu mlade žrtve v Kopru
Benito Loggia, 28-letni zverinski “torijec mlade Iris Semenič iz Ankarana, je predsinočnjim ob 23. ari v prostorih letečega oddelka avesture, po dveh urah zasliševanja »tonil in priznal svoje gnusno dejanje. Dve dolgi uri je morilec od-“Ual napadalna in križajoča se vprašanja policistov, ki mu niso dali
to ti trenutka predaha. Pred njim Je bil človek s praskami po levem ‘lcu in pod levim očesom, o kate-rem so vedeli, da ga je dekle v samoobrambi opraskalo. V predalu mtoe so že imeli celotno, grozo /Zbujajočo fotografsko dokumen-i~Jjo umorjenega dekleta in kos dJ!kune lz Boggiovega avta, ki so ju “OPili od jugoslovanskih preisko-»mih organov in ko je glavni ko-
njen prijatelj je izjavil, da jo je zadnjič videl pred hotelom Triglav, ko je vstopila v črnobeli športni avto «alfa romeo» 1600. Ni se spomnil številke evidenčne tablice, spomnil pa se je, da je imel avto na pokrovu prtljažnika neki posebni dirkaški znak. To je bil prvi element, na podlagi katerega so se začela poizvedovanja o avtomobilu.
Tržaška policija je na podlagi te informacije po pregledu več tisoč avtomobilov ugotovila, da je avto »alfa romeo« 1600 spider TS 52618 z belo karoserijo in črno streho, vpisan na ime Benita Loggie, bolničarja v umobolnici pri Sv. Ivanu z bivališčem v Ul. Cisternone 9. Storjen je bil prvi korak, toda treba je bilo preveriti, če je prav Loggia morilec. Z odrezkom črno-bele blazine, ki so ga dobili od jugoslovanskih preiskovalcev, so policisti poiskali Loggiovo ženo in jo s pretvezo, da so odrezek našli v nekem ukradenem avtu. vprašali, če je blazina last njenega moža. Loggiova žena je odrezek prepoznala.
Ni bilo več dvomov, morilec je bil Loggia in agenti so ga počakali. Predsinočnjim se je Loggia s svojim črnobelim športnim avtom, ki ga je bil kupil letos maja in plačeval na mesečne obroke, vračal domov. Ob 21. uri je na Greti križal policijski avto, v katerem so bili agenti. Ti so spoznali avtomobil, ga ustavili in 'povabili Loggio na kvesturo.
Tam so opazili, da ima praske po obrazu: in medtem ko ga je policijski zdravnik pregledal in ugotovil, da so rane še sveže, so drugi pregledali Loggiove dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da se je prejšnji torek odpeljal v Istro.
Avto «giulia» 1G00 spider, s katerim je Loggia odpeljal svojo žrtev do kraja zločina
Žrtev Iris Semenič
*>)tsar dr. Lettieri pomolil Loggiu nos dokumentacijo in kos bla-~ltto, morilec ni več vzdržal. Vdal r® ie in do potankosti začel pripotovati potek dogodkov do tre-Jtotka groznega zločina. Zatem je ^Pisal zapisnik, agenti so ga nato ^tirali in včeraj opoldne preme-v koronejske zapore.
v°rgani kriminalnega oddelka v *tpru so že v sredo zvečer obvezi tukajšnjo policijo o vseh pobitostih preiskave, ki so jo opra-na kraju gnusnega zločina. Ko-®r^a policija je še istega jutra, S? najdbi Semeničinega trupla, podala vse tiste ljudi, v glavnem 5‘adenlče, ki so nesrečno Iris zad-‘J-4 videli v mladinskem italijan-Kehi krožku pri plesni zabavi. Neki
Loggia je tistega popoldneva odšel v Poreč, kjer bi se moral sestati z nekim dekletom. Ni ga našel, zato je v Vižinadi obiskal prijatelje in znance ter se kasneje še enkrat vrnil v Poreč. Mislil je, da bo srečal dekle, toda njegovi upi so splavali po vodi, zato se je nerazpoložen vračal proti domu. V Semedeli je zavil na levo proti Kopru in pripeljal pred hotel Triglav Pred hotelskim parkom je stala Iris Semenič v družbi dveh prija-ljev, s katerima je preživela vesel večer v italijanskem mladinskem krožku, kjer je plesala od devetih
enkrat v trebuh, z zadnjim zamahom z nožem pa jo je zadel naravnost v srce. Ko je nesrečnica bila v zadnjih zdihljajih, jo je podivjani morilec vrgel na blazini in posilil.
Potem ko je zadostil svojemu najnižjemu živalskemu nagonu, je nečloveški zločinec pustil mrtvo I-ris v jarku ob cesti, kjer so jo nekaj ur zatem našli trije lovci, pu-mož J stil pa je tudi blazini, skočil v av-r to in zavil proti mejnemu prehodu pri Škofijah. Približno 150 metrov od semaforskega križišča je v grmovje odvrgel nož, kjer so ga preiskovalni organi včeraj popoldne našli in se odpeljal domov k ženi in 7-mesečnemu sinčku. Doma se je umil in mimo legel v posteljo, v sredo zjutraj pa nastopil službo v umobolnici.
Morda je mislil, ■ da mu ne bodo tako kmalu prišli na sled. Na kraju gnusnega zločina je sicer pustil blazini, vendar se mu to ni zdelo bistvene važnosti, kar pa se tiče prask po licu, se je lahko izgovoril. Imel je tako službo, da je vsak dan imel opravka z duševno bolnimi ljudmi, od katerih .je pri opravljanju bolničarskega dela večkrat dobival kakšno bunko ali prasko. Loggia pa ni računal s tem,
skoraj ' do polnoči. Avtobus proti i da so preiskovalni organi v Ko-
• .i______ •_	* _ J______	m»ll rro nolvi:	'jiTonncl/n umnrmnn
pru za nohti zverinsko umorjene Semeničeve našli delčke njegove polti in blazine. Opis njegovega avtomobila, čeprav nepopoln, pa je zadostoval, da so ga v zelo kratkem času prijeli!^
Loggia je sin železničarja, ki je prišel z juga ip sg tu naselil v železničarskih stanovanjih v Ul. dei Moreri. Tata je Loggia skupaj z brati stanoval do pred kratkim. Pred_ približno dvema letoma se je poročil in _ to poletje mu je žena povila sinčka. Z ženo sta imela mlekarno v mestu, toda zašel je v ,	.	finančne težave in je moral mle-
da »e mu ponuja ugodna pnloz-, karno oddatl. potem je zabredel nost. Hotel je zadostiti svojim na- v dolgove	.J..*.,	™
gonom, zato je na semaforskem	a e si je skusal poma-
Ankaranu je že davno odpeljal, vendar Iris ni skrbelo, kako se bo vrnila domov, že večkrat je ustavljala avtomobile in si je tudi v torek zvečer nadejala, da bo do-OTla^TSkefa Uslužnega' šoferja, ki jo bo peljal vsaj do križišča, odkoder - ■ Mi Spela ../e.. približno 4 km poti ■"do Wtfrria-"fv-»Ankaranu v hiši štev. 95. Ko je nripeljal mimo Logeia, mu ie naredila znak. Ta se ie ustavil in odprl vrata. Nasmejana je pomahala svojima prijateljema in nič hudega sluteč stopila v avto, ki je odpeljal proti Trstu.
Med potjo se je Loggia nadejal.
gati s tem, da je zahajal v igralnice onkraj meje. Poleti si je kupil avto. ki ga je odplačeval na o-broke. V umobolnici je dobil službo pred štirimi leti, njegova žena pa je zaposlena v neki trgovini s preprogami v Ul. San Lazzaro.
Benito Loggia je bil zelo dobro znan v Rojanu, kjer je prej stanoval. Pred ieti je namreč igral hokej na kotalkah v klubu «Dopo-lavoro ferroviario», kasneje pa je igranje opustil. Zadnje čase je večkrat zahajal v Istro, kjer je imel več poznanstev še posebno med dekleti.
Na včerajšnji jutranji tiskovni konferenci je dr. Lettieri, ki je v sodelovanju komisarja Di Biagia, častnikov Kiswardaya in Lea, prijel zločinca, izjavil, da je Loggia sedaj na razpolago sodnim oblastem v pričakovanju, da bodo jugoslovanske oblasti zaprosile za estradikcijo morilca. Jugoslovanski kazenski zakon predvideva za take zločine tudi smrtno kazen z ustrelitvijo.
Tragično umrlo Iris Semenič, ki je zagledala luč sveta 30. maja 1952 v Postojni in je polna mladostne sile komaj stopala v življenje, so včeraj popoldne pokopali v Kopru. Dolgo pred napovedano uro pogreba, se je pred kapelo blizu koprskega pokopališča zbrala ogromna množica ljudi. V kapeli je bila bela krsta, v njej v belo oblečena Iris, poleg nje od bolečine in žalosti strta mati Angela. Prišli so sorodniki;--znanci- i*-Trsta,_ njeni sošolci iz osmega razreda šole v Hrvatinih, prijatelji in sploh vsi, ki so se hoteli poslednjič posloviti od Iris. Ob 15.30 se je razvil žalostni sprevod do pokopališča. kjer so mlado Iris položili v prerani grob, ob katerem sta ji v slovo govorila sošolec in duhovnik. Bilo je to zadnje dejanje krvave in gnusne tragedije, ki je na obeh straneh meje globoko pretresla vse dobromisleče ljudi.
MLADINA MISLI RESNO
12. decembra stavka za protosinhrotron?
Oklicali jo bodo, če Moro ne bo storil vsega, da se naši deželi zagotovi ta vir dela in napredka - Stavka tržiških študentov
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
V torek, 12. decembra bo v Gorici splošna enourna stavka, če predsednik vlade Moro ne bo poslal pozitivnega odgovora odboru za protosinhrotron in gospodarski razvoj. da je vlada dokončno sklenila osvojiti kandidaturo Doberdoba za namestitev tega jedrskega velikana. V tem smislu je izzvenel sestanek na trgovinski zbornici v četrtek popoldne, sklican na pobudo odbora, katerega so se udeležili poleg predstavnikov sindikatov tudi zastopniki vseh proizvajalnih vej Gorice in pokrajine.
Na sestanku so poudarili, da je pobudnik te akcije mladina, ki je življensko zainteresirana, da se zgradi na Goriškem ta stroj, ker bi zaposlil izredno veliko ljudi in s tem tudi mladino, da se ji ne bi bilo treba izseljevati, kadar išče zaposlitev. Pobuda pa bo uspela le v primeru, da bo na široko zasnovana ter bo zajela tudi politične in gospodarske kroge vseh pokrajin naše dežele.
Večjidel prisotnih se je strinjal s predlogom mladih za ostrejši način borbe za dosego teh ciljev. Ker pa so se bili nekateri udeleženci šele na sestanku seznanili z nameni, ki vodijo pobudo mladih, bodo imeli v torek ponovni sestanek, na katerem bodo še ostreje zarisali svoje stališče.
Delegacija mladinskega odbora, ki zaobsega vse stranke razen MSI in PSIUP ter ga podpirajo tudi. tri sindikalne organizacije, sestavljena iz Valentina Duca, Giannija Devetaga in Eugenia Del Piera, je bila včeraj dopoldne pri joodžupanu Candussiju ter predsedniku pokrajine Chientaroliju; obema je opisala svoje namene ter dosedanje ukrepe.
Medtem so tržiški študentje že začeli z demonstracijami in stavkami, da bi oblasti opozorili na pomembnost protosinhrotrona, o ka-
terem bodo morali v Rimu odločiti v najkrajšem času. Okoli 100 študentov tehnično industrijskega zavoda «Galileo Galilei« je včeraj stavkalo ter skušalo zanjo pridobiti tudi študente liceja, kateri pa so že začeli s poukom ter se stavki niso pridružili. Včeraj popoldne pa so vsi študentje višjih srednjih šol iz Tržiča uprizorili po mestnih ulicah manifestacijo v prid hitre odločitve glede izbire doberdobske lokacije za protosinhrotron. V sprevodu so nosili transparente z napisi, naj se vlada podviza. Delegacijo je sprejel župan Romani, ki je izrekel svojo popolno podporo ter zanimanje na pristojnem mestu, da bi se študentovska zahteva uresničila.
Z «Anarhistom» počastilo 100-letnico slov. gledališča
V sedanji zimski sezoni bo tržaško gledališče nastopilo v Prosvetni dvorani z domala vsemi deli letošnjega repertoarja
Slovensko gledališče iz Trsta je v četrtek zvečer nastopilo v Prc svetni dvorani v Gorici s Stokovo burko v dveh dejanjih «Anarhist« ter z njo tudi pred našim občinstvom počastilo 100-letnico slovenskega gledališča, nastalega v času slovenskega preporoda, ki se ga na Goriškem ravno letos spominjamo z obletnicami nastanka čitalnic. Burka sama je bila vseskozi duhovita, sproščujoča ter prijetno zabavna za številno občinstvo, ki je kljub medtedenskemu dnevu v lepem številu napolnilo dvorano.
Ob zaključku predstave je tajnik Slovenskega gledališča Filibert Be-nedetič opisal dobo nastanka slovenskega gledališkega ustvarjanja, ki je skupno z ostalimi zvrstmi umetniškega udejstvovanja oblikovalo naš slovenski narodni obraz,
ter pri tem pocitiral tudi pisanje goriške «Soče» pred dobrimi 60 leti, ko je nastal v Gorici Trgovski dom. Takrat je Soča zapisala, da se bo spoštovanje Italijanov do nas povečalo, če nas ne bodo vedeli zbirati se po gostilnah ampak v dostojnem kulturnem domu: ugotovitev je po nasilnem odkupu Trgovskega doma s strani fašistov ter po sedanjem ne preveč razveseljivem stanju prav gotovo postala spet zelo aktualna.
Slovensko gledališče iz Trsta bo v prihodnjih mesecih nastopilo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu domala z vsemi svojimi deli. Prireditve bodo ob nedeljah popoldne in zvečer ter bo Slovenska prosvetna zveza najela avtobus, ki bo v Gorico pripeljal gledališke obiskovalce s Krasa.
.......................................imiiiiiiii.Hilli.................................
NA BIVŠEM FOGARJEVEM POSESTVU V PEVMI
Stanislav Brajnik je edini Slovenec od šestih novih gospodarjev zemlje
Kakšni so pogoji in obeti za nove lastnike . Mislijo tudi na ureditev zadružnega hleva
Po sedmih letih odkar so bile zgrajene nove kmečke hiše na polju med Pevmo in Sočo, se je končno uprava Ente Tre Venezie odločila ter jih dala v odkup nekaterim direktnim obdelovalcem, ki sami nimajo dovolj zemlje in ki jih je priporočila Bonomijanska Coltivatori diretti. Gre za šest družin iz Gorice in okolice, med katerimi je tudi ena iz štandreža, ki so jim preteklo nedeljo brez kakšne posebne svečanosti izročili
liHlliliiiiinitiilliiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiilllillllllliiiiiil
SPOROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE
Razdeljevanje sladkorja _ in kave proste cone
V Gorici in Sovodnjah po 6 kg sladkorja za tri mesece hkrati
Potrošniki iz Gorice in Sovodenj bodo prejeli za oktober, november in december po 6 kg sladkorja na odrezek št. 75, v ostalih občinah pokrajine pa po 3.9 kg za iste tri mesece na odrezek št. 3; cena sladkorja 130 lir kg.
križišču zavil na levo proti Anka-1  ..................................111111111,111,1,1,1,1 l,,,,,1[“"|,t""|,|"“i'"i'iMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiu
ranu in približno 100 metrov dlje
zavU na stransko pot, ki pelje ao j GRENKE IZKUŠNJE DVEH MLADIH ZAGREBČANOV
bližnje kmetije. Tam je ustavil avto v temi in začel siliti v še ne šestnajstletno Iris ter jo skušal prepričati, naj se mu vda. Dekle se je na vso moč branilo in njeno vedenje je Loggio spravilo s tira.
Pobral je pod svojim sedežem skrit nož na zaklop s 25 cm dolgim rezilom, skočil iz avta, stekel na drugo stran, odnrl vrata, vrgel na tla čmozeleni blazini in z nožem začel groziti dekletu. Ta se ga je otepala, zato je zamahnil in jo zadel najprej v grodnico. Semeničeva je imela še moči, da se je krčevito otepala vsiljivca in ga je o-praskala po levem licu, sama pa zadobila nekaj ran po rokah, vendar je bil ves njen odpor zaman.
Loggia je zamahnil še enkrat, jo zadel pod desno dojko, potem še
rmsmmnm-
Predvaja danes, 2. t. m. mancolor film:
s pričetkom ob 18. uri Titanus Est-
rJr-TJrJr-TJ
nj rj rJririr-JrJrJi
rJrJrJnJrJrJr-irJrJrJrJrJr-Irlr-irJrJ
Igrajo:
Norman
VVOOLAND,
(SAVEL IN DAVID) GIANNI GARKO
in LUZ MARQUEZ
li I IVO «IK1S» r BONE K
Predvaja danes, 2. t. m., s pričetkom Ultra Panavision film o vojm:
ob 19.30 Technicolor
IA BATTACLIA IEI GICANTI
• riCNN/COlOA C/tTAA -PAA/A V/J/OA/ •
(BITKA VELIKANOV)
Gnana od silnega domotožja; sta se z ukradenim avtom vrnila iz Ligurije
Sodišče v Gorici ju je obsodilo pogojno ter jima omogočilo povratek v Jugoslavijo - 10 - dnevne pustolovščine v Franciji in Italiji
«Prosta sva, domov se bova lahko vrnila,« sta vzkliknila mladoletna Zagrebčana in se objela, ko je predsednik okrožnega sodišča v Gorici dr. Cenisi prečita! razsodbo, s katero so jima vrnili svobodo. Sta-tejši od njiju, 18-letni Kruno Sliva, se je nato še priklonil proti sodnikom, kot bi se jim hotel zahvaliti za človeško razumevanje v njuni nesreči.
Njuna pustolovščina se je začela 9. oktobra letos, ko sta gnana od želje po avanturističnih doživetjih, 18-letni gimnazijec Kruno Sliva in 17-letni vajenec Božidar Lalič, zapustila rodni Zagreb ter skrivaj prešla mejo pri Solkanu. S seboj sta imela 120 tisoč din in 300 nemških mark. Iz Gorice sta se z vlakom odpeljala v Trst in od tam preko Tržiča do Ventimiglie na francoski meji. Tu sta izstopila in preko gora skrivaj prešla francosko mejo. V Mentoni sta se javila pri orožnikih, ki so ju odpremili dalje v Nico, kjer naj bi se javila na policiji. To sta tudi storila, bila je sobota, pa so jima rekli, naj se vrneta v ponedeljek ali torek. Prespala sta v nekem hotelu, 'že takoj drugi dan pa se ju je polastilo domotožje.
Nista dolgo premišljala in sta po isti poti zopet odšla v Italijo. V Ventimiglio sta prišla brez denarja in hrane, ker sta ves denar potrošila za nakup nekaj transi-storjev in radijskih oddajnikov za amaterje, Tu se je začela njuna prava odiseja. Skušala sta ustaviti kakšen avtomobil, da bi se z avto-stopom čimprej približala jugoslovanski meji, ki je bila tako daleč. Toda nihče ni ustavil, da bi ju pobral. Prišla je noč, prišel je drugi dan, začel se je oglašati glad in trudnost. Na mestnih ulicah je bilo parkiranih vse polno avtomobilov, v enem izmed njih sta opazila celo nekaj zavojev piškotov To je bila za njun prazen želodec prevelika skušnjava. Avto ni oll zaklenjen in tako sta šla noter; bilo
in še istega dne so oba izročili jugoslovanskim mejnim organom, da ju odpremi jo domov.
Oba fanta sta bistra in sta napravila na vse dober vtis poštenih a neizkušenih mladincev. Pred odhodom sta zagotovila, da jima je bila ta izkušnja dovolj za celo življenje, kar se tiče takih pustolovščin.
Drž. tož. dr. Caputi; preds. dr. Cenisi; sodnika Arculeo In Maz-zarella; zap. Petti.
so bila nezaklenjena, ali pa je bilo okno odprto. Povsod sta odnesla prometne knjižice ali potne liste.
Končno sta v Cervo Ligure iztaknila Opel Rekord z avtomatsko napravo. Božidar Lalič se je vsedel za krmilo in odpeljala sta se skozi Piemont in Videm proti Tržiču.
«Nisva imela namena ukrasti vozila,« sta zatrjevala sodnikom, ((hotela sva se samo približati jugoslovanski meji, tam pustiti avto in se vrniti domov.«
Tako sta po mnogih pustolovščinah končno dne 19. oktobra privozila do Gorice in se zvečer ustavila v Grojni. Sliva je predlagal, naj bi takoj odšla peš čez mejo,
Lalič, ki je šofiral, čeprav brez šoferske knjižice, pa je bil truden in ni hotel dalje. Obrnila sta avto na stransko pot v Grojni In v njem zaspala. Tam so ju našli potem karabinjerji letečega oddelka iz Ul.
Nazario Sauro, ki so ju odjeljali na svoje poveljstvo, kjer so ju zaslišali.
Sprva sta se skušala z lažjo Izmazati, ko pa ni šlo, sta povedala po pravici svoje dogodivščine. Prijavili so ju sodišču in v gorlških zaporih sta ostala do včerajšnje razprave. Njun zagovornik odvetnik Sfiligoj je skušal prikazati, da sta neizkušena in nedorasla mladeniča, ki nista imela zlih namenov in ju je pri vsem njunem dejanju gnalo le domotožje. Prečita! je tudi pismo bolne matere enega od obtožencev, ki je spravilo sina v tak obup, da si je hotel vzeti življenje v gorlških zaporih.
Državni tožilec je pred tem predlagal za Slivo dve leti In 4 mesece zapora, za Lalica pa 1 leto in 6 mesecev; za oba pa še po 2 meseca aresta.
Po skoro enournem posvetu je sodišče Izreklo naslednjo- razsodbo:
Kruna Slivo so obsodili na 9 mesecev zapora, 45.000 lir globe in | terih se izvalijo živali, ki jih po dva meseca aresta ter plačilo sod- j tem še nekaj časa drže v oskrbi,
Potrošniki iz Gorice in Sovodenj bodo prejeli nadalje za isto razdobje po 1.2 kg surove kave na osebo na odrezek št. 76, iz ostalih občin pa po 0.9 kg na odrezek št. 4.
Obroke sladkorja in kave bodo potrošniki iz Gorice in Sovodenj kot iz ostalih občin lahko kupili do 20. januarja 1968. Trgovci na drobno morajo odrezke živilskih nakaznic izročiti do 5. februarja 1968 Odrezke poprejšnjih razdeljevanj naj trgovci iz Gorice in Sovodenj odpišejo do 5. decembra letos (odrezki št. 71. 72, 73, 74).
GLASBENA MATICA Gorica
Jutri, 3. decembra 1967 v prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13, ob 16. uri
koncert orkestra Glasbene matice
Dirigent: OSKAR KJUDER
Solista: Erminij Ambrozet (klavir), Vojko Cesar (fagot)
Izvajana bodo dela skladateljev: Corellija, J. Chr. Bacha, Haydna, Debussyja.
Vstopnina 300 lir
ključe teh. šestih hiš, ki bodo končno dobile svoje stanovalce ter ne bodo več mrtve samevale sredi bolj ali manj zanemarjenega polja in počasi propadale.
Rekli smo, da je med novimi go. spodarji tudi eden iz Štandreža in sicer Stanislav Brajnik iz Ul. Na-tisone na Piloščah. Sli smo ga obiskat in dobili smo ga ravno na cesti pred njegovim dosedanjim domom, ko se je odpravljal, da gre na urad ENEL, da bi uredil vse potrebno za priključek električnega toka. Novi lastniki morajo poskrbeti še za priključek vode, napeljavo plina in še za marsikaj drugega, kar je potrebno da bo v novih hišah steklo življenje.
Stanko Brajnik ima komaj 35 let, ženo in dva otroka Pri gospodinjstvu jim pomaga tudi ženina mati. «Tako bova lahko z ženo vse svoje moči posvetila obdelovanju zemlje«, je poudaril. V starem domu ■ v Ul. NaNsofi* so v zadnjih letih uredili nekaj toplih gred za gojenje cvetja in povrtnine, vendar je bilo vse bolj začasno. ((Občinska uprava nam ni dala dovoljenja za gradnjo, ker bodo tod cesto proti Sovodnjam razširili, na drugi strani pa uredili prostor za parkiranje motornih vozil. Tako bodo vze. h ves prostor, kjer so sedaj grede in morda tudi hišo. No, meseca decembra se preselimo v Pevmo in tako smo sedaj rešeni teh skrbi«, nam je pojasnil Brajnik
Povedal nam je še, da je iz Stan. dreza samo on, ki so mu ugodno rešili prošnjo za dodelitev posestva. So tudi drugi, ki so potrebni, pa se niso upali, ker so se bali, da bodo pogoji pretežki in da bodo zemljo za odkup cenili previsoko. Kar se tega tiče še sedaj zadeva ni dokončno urejena. Predvideva se, da bodo posamezna posestva, s hišo in zemljo vred, ocenili od 8 do 10 milijonov. To vsoto bodo morali prevzemniki odplačevati po preteku prvega leta od prevzema in za dobo 30 let. Obresti niso velike, po 1 od sto in poleg bodo odplačevali po 2,90 od sto še na kapitalu. Tako bodo odplačevali skupaj skoro po 4 od sto, ali letno po 350 do 400 tisoč lir. Dobro bo treba pljuniti v roke in če bo zdravje ter ne bo preve likih davčnih in drugih bremen, bo že nekako šlo. Brajnik je dobil posestvo štev. 1, ki je najbližje pevmskemu mostu.
Hiše sicer niso grajene najbolje in so zlasti zaključna dela precej površna ter hlevi preblizu stano-
vanjskih prostorov. Temu bodo skušali novi gospodarji nekoliko odpomoči na ta način, da bodo prevzeli tudi velik hlev ob cesti, kjer nameravajo gojiti živino na zadružni podlagi. Seveda bo prišlo to enkrat pozneje na vrsto. Trenut no imajo ta hlev še v najemu živinski trgovci iz Trsta, ki jim zapade najemna pogodba šele konec prihodnjega januarja. Ustanova je pripravljena dati novim gospodarjem tudi zemljišče nad cesto, gre za kakih 70 ha gozda in travnikov. Vendar se bo treba tu še sporazumeti glede pogojev in dolgoročnega odkupa.
Kar se Brajnika tiče, namerava na novem domu urediti cvetličarstvo in vrtnarstvo. Nekaj naprav bo prenesel iz Štandreža, marsikaj pa bo treba postaviti in urediti na novo. «Ce bomo zdravi in bomo trdo delali, bomo tudi to premostili«, je zaključil naš sobesednik in se odpeljal po opravkih.
Naj zaključimo z ugotovitvijo, da je to edini Slovenec, ki mu )e bila rešena prošnja za odkup zemlje v Pevmi, ki je bila nekdaj vsa slovenska. Ostalih pet. kmetij so prevzeli tudi kmetie s področja goriške občine; toda iz drugih prede, lov mesta. To so brata Anglist,o in Antonio Pettarin, Vida, Mario Brumat, Marino Qualig in Mau-rizio Brumat.
i»iiniiiiniliiimNiiiiiimiiimiiiiniiiiiniiiiiiimiiiiiiiii,„iiinniiiiiiiiiiii|||i||l,„„HImillll|)|I1|lmil|1|Mmllllllll||„,|,„llmllll|1|||||1|(1|1I1||lllII|1|1Ilm|1|1|(|II1(B
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Po zaslugi lovcev v novogoriški občini se stalež divjadi povsod izboljšuje
Prevladujejo visoke živali . Našteli so okoli 3700 srn, sov, 4800 fazanov . Urejevanje muzeja o prvi vojni m
100 gam-t Skalnici
nih stroškov. Kazen je pogojna in brez vpisa. Zaradi mladoletnosti pa so ustavili sodni postopek proti Bo-
Lovstvo je v novogoriški občini. 500. Začinja leta redno obiskujejo doseglo v zadnjih letih pomemben I lovišča tudi lovci iz obmejnih kra-“	— jev v ItaUjj
Po podatkih, ki so jih zbrale lovske družine, je sedaj v občini okoli 3700 srn in približno enako število zajcev, fazanov je okoli 4800, jerebic kakih 320 ter okoli 100 gamsov.
Lovci ugotavljajo, da jim kmetijstvo povzroča precejšnjo škodo Uporaba strupenih škropiv ter sodobnih obdelovalnih kmetijskih strojev ima za posledico, da precejšnje število mladih žival pogine, ker se hranijo z zastrupljenimi rastlinami ali žuželkami. Precej gnezd konča pod kosilnicami. Lovci priznavajo kmetovalcem, ki obvarujejo gnezda, precejšnje nagrade.
napredek. Vse lovske družine so se lotile temeljitega obnavljanja lovskih objektov ter skrbi za stalež. Uspeh ne izostaja. Stalež divjadi se povsod izboljšuje. Značilno pa je, da se njena struktura menjava, kar je pogojeno s kmetijskim razvojem v občini.
Predvsem je opaziti, da se naglo veča število tako imenovanih visokih živali, predvsem srn, gamsov in divjih prašičev na račun malih divjadi. Zato je skrb lovskih družin usmerjena zlasti h gojenju fa zanov, jerebic in kotorn, ki jih potem spuščajo v lovišča. Več dru žin si je nabavilo inkubatorje, v ka-
I je ponoči, ter se za silo nasitila
I Pozneje sta vdrla še v več vozil | židarju Laiiču. Izdali so tudi ukaz, igrajo: HENRV FONDA, ROBERT SHAW. DANA ANDREVVS ^u(j, pj drugih krajih, bodisi da naj se ju takoj izpusti iz zapora
nakar jih spuščajo na prostost v lovišča.
V novogoriški občini imajo sedaj 12 družin s skoraj 64.000 hektari lovnih površin. Lovcev pa je okoli
Občinska skupščina v Novi Gorici je odobrila te dni dodatna sredstva nekaterim kulturnim ustanovam v občini. Med drugimi je do-
skupščina je odredila tudi začetna dela za ureditev muzeja o prvi svetovni vojni na Skalnici. Gre za združitev številnih predmetov in drugih pričevanj o dogajanjih v dolini Soče in na ožjem Goriškem pred pol stoletjem. Nekatere predmete, ki bodo zelo zanimivi za novi muzejski oddelek, so odkrili pred nedavnim. Omenimo naj na primer topove, ki so jih pozimi izvlekli iz Soče. Sedaj jih imajo v Kobaridu na prostem in ne vedo kam z njimi.
Snežne razmere
iucu uiugiim je uu-ijene ali pa ’ bil več denarja občinski muzej; | ga področja.'
Na Lokvah je 20 cm snega, v Črnem vrhu pa 30. Snega za smuko je dovolj, presenetil pa je u-pravljavce žičnic (vsaj kar zadeva Lokve), kjer so vse še pokvarjene ali pa jih premeščajo na dru-
Neobvezna zapora javnih lokalov
Zaradi Andrejevega sejma in božičnih ter novoletnih praznikov je tedenska zapora javnih lokalov neobvezna vse do vključno 7, januarja 1968.
C, or i ca
VERDI. 16—22: «Un italiano in A-merica«, A. Sordi in V. De Sica. Kinemaskope v barvah.
CORSO. 17.15—22: «Questo difficile amore«, Hayley Mills in H. Ben-nett. Angleški barvni film: mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNI SSIMO. 17.15-22:	«11
gobbo di Londra«, Guenthe Stoli in Uta Levke. Angleški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «Assalto finale«, Glenn Ford in George Hamilton, ameriški kinemaskopski barvni film; zadnja ob 21.30. Mladini pod 14. letom prepovedan.
VITTORIA. 17.15—21.30: «11 sigillo di Pecchino«, R. Stack in E. Som-mer. Nemški kinemaskope v barvah.
I rži c
AZZURRO. 17.30—21: «Stasera ml butto«, Franco Pranchi in C. In-grassia«. Barvm film.
EXCELSIOR. 16- 22: «Le dolci si-gnore«, Virna Lisi, Uršula An-dress in C. Auger, v kinemasko-pu in barvah.
PRINCIPE. 17.30—22:	«Due stelle
nella polvere«, Dean Martin in G. Peppard ter J, Simmons. Kinemaskope v Darvah
SAN MICHKLE 17 30—22: «Le me-ravigliose avventure di Marco Polo«, Robert Hussein, Elsa Marti-nelli.
If trnke
RIO. 19—2130’ ((Ballata per un pi-stolero«, A Ghidra, v barvah.
DEŽURNE LEKARNE
V	GORICI
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna PONTON1 BASSI, Ra-štel št. 26, telefon 33-49.
V	TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «S. Nicolo« dr. Giorgio Olivetti — Ul. I. Mag-gio 94, tel. 73328.
V	RONKAH
Danes ves dan in ponoči je odprta v Ronkah lekarna «All’Ange-lo», dr. Olivetti, Ul. Roma 23, tol. 72393,

ODBOJKA
MOŠKA B LIGA
Drevi v UL della Valle Bor-Intrepida (Forli)
Danes zvečer bodo borovci zopet nastopili na domačih tleh. Tokrat jim bo nasprotnik ekipa Intrepide Iz Forlija, ki prvič nastopa v B ligi. Povsem neznan torej današnji novinec, ki sodeč po dosedanjih svojih tekmah, prav ni imel sre-
če. Leži namreč na dnu lestvice, brez nobene zmage. Sicer pa je treba pripomniti, da se je Intrepida do sedaj srečala s prvovrstnimi ekipami kot so tržaški gasilci, Bovoli in Čelana in da nas je v sobotni tekmi z Bovolijem celo presenetila s tem, da jim je iztrgala kar dva seta in je šele po ostri borbi prepustila zmago Bolonjčanom. Predvidevanja ostanejo torej odprta, čeprav vseeno upamo na pla-ve, ki so zadnje čase pokazali, da so v formi in da se mora nasprotnik presneto potruditi preden jim odtrga zmago.
Ta teden so borovci, kljub slabo ogreti stadionski dvorani, povsem redno trenirali in so na običajni četrtkovi tekmi proti ekipi Krasa, izvajali prijetno odbojko, saj so jim v treh odigranih setih prepustili samo 9 točk. Igrali so v postavi Jurkič, Vodopivec, Orel, Uršič, Klavdij Veljak in Plesničar. Zaradi obveznosti ni treniral Mijot. Dokončno pa smo zvedeli, ca je
plave, zaradi vojaščine, zapustil njihov dolgoletni tovariš in priznani odbojkar Valter Veljak, ki bo menda prestopil k šesterki tržaških gasilcev. Poleg omenjenih bosta nocoj nastopila še Fučka in Mijot. Navijače naprošamo, naj se polnoštevilno udeležijo današnje tekme in naj z večjim spodbujanjem pomagajo plavim k težkemu izpitu.
Tekma bo ob 21.15 v Ulici della Valle.	eddy
- \
J.

V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Jutri Bor-Arte (Gorica)
Naraščajniki se bodo spoprijeli s peterko Italsidra
Po prvih dveh neuspešnih nastopih v košarkarskem promocijskem prvenstvu bo Borova peterka jutri prvič nastopila na «domačih» tleh proti Arte iz Gorice. Pravzaprav bodo plavi igrali zunaj, kajti nikoli ne trenirajo v Ulici della Valle in so zato popolnoma na tujem v tej telovadnici.	----------------
Za Jutrišnjo tekmo so se borovci ‘ivna-	GibertaslJ J* G°ric,eo,“
J J	borovci klonili za 10 točk v nedeljo
proti Servolani pa so celo izgubili
vestno pripravili. Odigrali so nam reč dve prijateljski tekmi proti Italsidru in Don Boscu. Borovci so presenetljivo zaigrali proti Italsidru, saj so klonili ekipi, ki redno nastopa v B ligi, le za 8 točk (48 proti 40). Tekma z Don Boscom pa je bila zgolj trening. Ekipa se torej pripravlja, trenira. Prva dva nastopa pa sta bila povsem nega-
1.
2.
3.
4.
5.
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1 2 2 1 1 2 2 1 X 1
1 1 X 2 1
2
1 1 2 2 X X
C ligi. Vse šesterke se bodo srečale dvakrat med seboj, se pravi, da bo vsaka ekipa odigrala skupno šest tekem. Ko bo Bor igral na domačem igrišču (v Ul. della Valle), bo Kras odigral svojo tekmo pred začetkom spopada B lige. Ko bo pa Bor gostoval, bo potovala tudi šesterka Krasa, ki bo vrnila obisk goriškim in videmskim odbojkarjem.
Za Kras je to predprvenstvo res dobrodošlo, saj si bodo tako igralci nabrali dragocenih izkušenj. To velja predvsem za tri mlade elemente, ki so nastopali v mladinski šesterki in ki jih je Kras primoran vključiti v «rozo» odbojkarjev prve šesterke. Ta ukrep pa
iiiiiiiiiiiiiuiriiiimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiii
DREVI OB 19.15 V TELOVADNICI V UL. DELLA VALLE
Kras - Dormisch Videm
Da bi nekako odpravila veliko časovno vrzel med koncem in začetkom prvenstva C lige, je letos odbojkarska federacija organizirala predprvenstveni turnir, katerega se bodo udeležile štiri šesterke. Te so: Dormisch Videm, Gasilci Trst B in Audax Gorica, ki nastopajo v
meddeželni C ligi in Kras iz zgo-------------------------
niške občine, ki nastopa v deželni
$
11

III. KATCGORIJA
Bodo Trebenci končno zmagali?
Čaka jih tekma s proseško enajsterico Libertasa
Jutri bo odigral Primorec v Nabrežini ob 10.30 svojo šesto prvenstveno tekmo proti moštvu Libertas s Proseka. Trebenci niso še prinesli domov polne zmage. Izenači li so le enkrat z Rupmgrande, ostale štiri tekme pa zgubili. Samo po izidih bi lahko sklepali, da je tre-benska enajsterica res skoraj najslabša letošnjega prvenstva. Tega
se je izkazal za nujnega zaradi odsotnosti nekaterih igralcev, med katerimi naj omenimo kapetana živca, ki je oblekel vojaško suknjo.
Po drugi strani pa je sodelovanje Krasove odbojkarske vrste na tem turnirju najboljša nagrada za vse zgoniške športnike, saj sc je v preteklem prvenstvu C lige Kras najbolje obnašal in je osvojil disciplinski pokal. Upamo, da bodo znali krasovci vztrajati na tej poti, kajti predpogoj za sleherni športni uspeh je discipliniranost ekipe.
Kakšne so možnosti Krasa na tem turnirju? Ekipa je pomlajena in zato morda neizkušena, vendar smo prepričani, da bodo znali predstavniki zgoniške občine častno braniti svoje barve.
Prva tekma predprvenstvenega turnirja bo že danes, in sicer med Krasom in šesterko Dormischa iz Vidma (bivši PAV). To bo praktično predtekma spopada B lige Bor-Intrepida in se bo odvijala v telovadnici v Ul. Della Valle s pričetkom ob 19.15.	-bs-
za 20 točk razlike. Sicer bi lahko v nedeljo omejili poraz (v končnih minutah so namreč plavi prešli na cbrambo na moža, pri čemer so bili vidno v zadregi), ostane pa dejstvo drugega zaporednega poraza, ki je tako odvzel borovcem že skoro vse upe za napredovanje v višjo ligo. Plavi bi morali namreč v naslednjih srečanjih premagati vse nasprotnike, kar je seveda izredno težko, če upoštevamo ostro konkurenco tega prvenstva. Predvsem Goričani, ki letos nastopajo s tremi ekipami (Libertas, Idrolux in Arte), so zelo močni. In prvi vtis tega turnirja je bil (čeprav so borovci do sedaj odigrali le dve tekmi), da so se vse ekipe močno okrepile
Jutrišnji nasprotnik ,ie za borovce prava neznanka. Goriška Arte namreč prvič nastopa v promocijskem prvenstvu. Borovci seveda upajo v zmago, ki bi jih nekoliko moralno dvignila po prvih dveh spodrsljajih proti Libertasu in Servolani.
Za jutrišnjo srečanje naj bi bila Borova postava naslednja: Savo in Borut Spacal. Boris Fabjan, Adri-jan Zavadlal, Andrej Rudes, Boris Kodrič, Edi Čermelj, Aleksander Sirk, Rajmund Kralj, Igor Sancin in Branko Lakovič.
Tekma Bor - Arte Gorica bo jutri ob 18.30 v Ulici della Valle (po tekmi Italsidra).
* * *
Borovi naraščajniki bodo jutri igrali zelo važno tekmo. Spoprijeli se bodo namreč s peterko Italsidra. Važno srečanje pa za to, ker bi bili v primeru poraza borovci popolnoma odrezani iz borbe za mesto, ki bi jim omogočilo uvrstitev v kvalifikacijski turnir za napredovanje v deželno fazo.
Nedeljska zmaga proti Servolani je znatno opogumila mlade borovce. Poleg dveh zelo dragocenih točk, ki so nedvomno zelo važne, pa so borovci prikazali res solidno igro. in kar je važno, niso več zagrešili naivnih napak, ki so jim bile usodne v začetnih srečanjih. Upajmo, da bodo plavi znali po-
noviti nedeljski nastop jutri proti močni peterki Italsidra, ki je do sedaj utrpela le en poraz, in sicer proti nepremagljivemu Lloydu A-driaticu.
Možna postava za jutrišnjo tekmo: Livio in Sandi Pertot, Peter Starc, Egon Širca, Valter in Stojan Corbatti, Drago Bogateč, Valter Marc, Rudi Košuta, Renato što-kelj in šegina.
Tekma Bor - Italsider bo jutri ob 14. uri v Ulici della Valle.
—Edson—
Jo Gonzales k. o. Mazzinghi prvak
RIM, 1. — Sandro Mazzinghi je danes ohranil naslov evropskega prvaka superwelter kategorije. V odločilnem dvoboju, ki je bil danes v Rimu, je premagal s k.o. v četrti rundi izzivača Francoza Joja Gonzalesa. že v tretji rundi je moral Gonzales ob udarcu gonga v kot z rano na čelu. V naslednji rundi ga je Mazzinghi podrl na tla in ko je Francoz vstal, ga je ostro napadel, dokler ga ni podrl do končnega štetja.
♦ * *
BEOGRAD, 1. — Mate Parlov je med tradicionalno boksarsko prireditvijo v Jugoslaviji osvojili letošnjo «zlato rokavico».
proti enajsterici s. michela
Jutri Sovodenjci doma: čaka pa jih težka naloga
Jutri bo druga zaporedna tekma, ki jo Sovodenjci igrajo donr»_ Sicer pa bo ta med najtežjimi nalogami, ki jih «beli» imajo n sporedu. Nasprotnik je nevaren tekmec, ki misli na prvo mesto, saj
je drugi trenutno na lestvici i.. j. ---- —o—.,— ---------- - ...
prvouvrščenem Foglianom. Povsem razumljivo je torej, da je S. «u-chele, tako nosi naziv ekipa nekega predela Tržiča, ki jo bodo jutri Sovodenjci gostili .resen in nevaren tekmec, ki bo na vsak način skušal odnesti celoten izkupiček. Sicer Sovodenjcem ni treba vreči puške v koruzo, saj so še v bolj zagonetnih primerih rešili kozo in zelje. Ekipa bo še enkrat
je drugi trenutno ha lestvici in je edino izgubljeno tekmo igra^.s 'ouvrščenem Foglianom. Povsem razumljivo je torej,
nepopolna, saj bo tokrat odsoten Sfiligoj zaradi diskvalifikacije n* tudi nastop Mariniča je še vean v dvomu. Vratar Ferfolja je oMJJ
......................................................................mi....................
•________________....J
medtem ko je njegov
Branko, odličen branilec, še nekoliko otekel in tudi njegov nastop
Htrrtrrm TCnt. knŽP bO

FIORENTINA
Albertosi; Rogora, Pirovano; Bertini, Ferrante, Brizi; Chia-rugi, Merlo, Maraschi, De Si-sti, Amarildo.
INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Bedin, Landini, Dotti; D’Ama-to, Domenghini, Nielsen, Sua-rez, Bonfanti.
MILAN
Belli; Anquilletti. Schnellinger; Scala (Trapattoni), Malatrasi, Rosato; Hamrin, Lodetti, Sor-mani, Rivera, Prati (Rognoni).
ATALANTA
Valsecchi (Balzarini); Pesenti, Poppi; Tiberi, Cella, Signorelli;
Fiorentina — Inter		2	X
Vicenza	— Juventus	2	X
Milan -	- Atalanta	1	
Napoli -	- Mantova	1	
Roma —	- Cagliari	1	X
Spal —	Sampdoria.	1	
Torino -	— Bologna	1	X
Varese -	— Brescia	1	
Catania	— Padova	X	
Perugia	— Reggina	1	
Piša —	Livorno	1	X
Ravenna	i — Siena	1	X
Pescara	— Avellino	1	
Danova, Salvori, Savoldi, Del-1’Angelo, Rigotto.
VARESE
Da Pozzo; Sogliano (Della Gio-vanna), Borghi; Picchi, Cresci, Della Giovanna (Gasperi); Leonardi, Tamborini, Anastasi, Burlando, Vastola.
BRESCIA
Brotto; Fumagalli, Botti; Riz-zolini, Tomassini, Casati (Maz-zia); Salvi, Mazzia (Colausig), Troja, Schutz, Braida (Gilar-doni).
SPAL
Mattrel:
Stanzial, Tomasin;
Reja, Bertuccioli, Pasetti; Bean, Bigon, Rizzato, Parola, Brenna.
SAMPDORIA
Battara; Dordoni, Delfino; Carpanesi, Morini, Vincenzi; Salvi. Vieri, Cristin, Frustalu-pi, Francesconi.
TORINO
Vieri; Poletti, Fossati:	Puia,
Agroppi. Bolchi; Albrighi, Fer-rini, Combin, Mosehino, Baisi.
BOLOGNA
Vavassori; Furlanis, Roversi; Guarneri. Janich, Tumburus, Perani, Fogli (Bulgarelli), Cle-rici (Pace), Turra, Pascutti.
LR VICENZA
Negri; Volpato, Rossetti; Gregor!, Carantini, Calosi; Bicicli, Gori, Vinicio, Demarco, Fontana.
JUVENTUS
Anzolin; Salvadore, Leoncini; Bsrcellino, Castano, Sacco; Simoni (Favalli), Del Sol. Žigoni, Cinesinho, Menichelli.
ROMA
Ginulfi; Robotti, Carpenetti; Ossola (Pelagalli), Cappelli, Losi; Jair, Peiro, Enzo (Taccola), Cordova, Ferrari.
CAGLIARI
Pianta; Martiradonna, Longo-ni; Cera, Vescovi, Longo; Nene, Rizzo, Boninsegna, Greatti, Ri-va.
NAPOLI
Zoff; Nardin, Pogliana; Zurli-ni, Panzanato, Bianchi; Orlando, Juliano, Altafini, Cane, Bo-sdaves (Barison).
MANTOVA
Bandoni; Scesa, Corsini; Pavi-nato, Spanic, Giagnoni; Spel-ta, Catalano, Di Giacomo, Mi-cheli, Salvemini.
TENIS
je v dvomu. Kot kaže, bo stvo moralo poseči po naraščaju, saj so tudi v tistih vrstah nek -teri dobri in že sposobni za P_y, ekipo, n. pr. desno krilo ali sreu nji napadalec Zdravko Gulin, nr nilec Edi Pelegrin, ki je že, k°‘ tudi desno krilo Branko Malič, 1 stopal v prvi ekipi.
Kakšna je možnost uspeha '■ cer možnosti za uspeh res ni Y . liko, vendar če se bodo iSJral. potrudili in športno zaigrali, lan* z nekoliko sreče remizirajo, če ne zmagajo.
Za jutrišnjo tekmo pridejo v P • štev naslednji igralci: Sergej ' folja, Kuzmin, Devetak, Jelko tejan, Branko Ferfolja, Čeme, Du
JOHANNESBURG, 1. — Po drugem dnevu medconskega finala za Davisov pokal je Španija v vodstvu nad Južno Afriko z 2:1. Danes sta namreč Manuel Santana in Luis Arilla premagala v doublu Clifta Drysdaleja in Freda McMillana 6:4, 6:3, 13:11.
* * *
LONDON, 1. — Roger Taylor bo ponovno nastopil v vrstah angleške teniške reprezentance, ki bo igrala v polfinalu turnirja «indoor» za pokal Švedskega kralja, ki bo od 10. do 12. t. m. v Stockholmu. Angleži so že tri leta v posesti pokala. V polfinalu bodo nastopili proti Španiji, švedska pa se bo spoprijela s ČSSR.
Boris Petejan, Anton Ferf lja, Cijak, Malič, Pelegrin, in Tomažič. Ti naj se zberejo » gostilni «pri Francetu/) ob 13.45 a, najkasneje ob 14. uri na ignsc :
Vodstvo vabi vse navijače, " 1 pridejo polnoštevilno bodrit svoj izbrane. Zanje bo odprt dobro z ložen bife.	K. »•
NOGOMET
ZAGREB, 1. — Mladinska reprezentanca Jugoslavije je v izločilne delu mednarodnega mladinski nogometnega turnirja UEFA Pr magala Avstrijo s 3:1. Ker je prvi tekmi juniorsko moštvo goslavije izgubilo le z L0, se J po zagrebški zmagi uvrstilo v L. nalni del turnirja, ki bo v Francu marca prihodnjega leta.
♦ * *
ZUERICH, 1: — FIFA je ja«* da se bo organizacijska konusu svetovnega prvenstva 1970. l®ta * stala 1. februarja 1968 v čašah®* c!, kjer bo prijavljence porazdeu v skupine. Do danes se je za s tovno prvenstvo prijavilo 41 drz» • Zaključni termin je 15. decefflhi • Med državami, ki se še niso V , javile, so škotska, CSSR, Rom1"1* ja in Francija.
pa ne smemo trditi. Kdor jim je sledil v tekmah, nam lahko potrdi nasprotno. Ce namreč pogledamo vsakega igralca posebej, bomo ugotovili, da ima Primorec zmozne, atletsko pripravljene in Izkušene igralce, ki pa v skupni gri vseeno niso še dosegli zadovoljivega medsebojnega razumevanja Temu je delno krivo vsakokratno menjavanje igralcev, oziroma njihovih mest v postavi. To brez dvoma škodi utrditvi moštva in njegovemu nadaljnjemu razvoju. Napredovali bodo le, ko bodo sestavili temeljno postavo v kateri naj se menjavajo le neobhodno potrebna mesta, in še ta z igralci, ki te položaje obvladajo.
Enajsterica, s katero se bodo Trebenci pomerili, ni sicer med najboljšimi, vendar je vseeno nevarna. Trebenci bi morali jutri zmagati, to jim bo gotovo uspelo, če bodo igrali tako, kot so prejšnjo nedeljo proti Bregu. Tekma bo zanimiva in napeta, ker se bodo tako eni kot drugi trdo in odločno borili za zmago. Libertas Prosek je s svojimi petimi točkami na petem mestu v le.-tvici, Primorec pa je samo z eno točko skoraj na dnu lestvice.
Trebencem je zmaga potrebna tudi zato, ker so po toliko porazih potrti in v moralni krizi, želimo
jim, da se naša predvidevanja uresničijo.	R-
DOMAČI NOGOMET
Jutri, 3. decembra
II. amaterska liga
Ob 14.30 v Marianu
MARIANO — VESNA * * *
Ob 14.30 v Boljuncu
ROSANDRA - TORRIANA * * *
III. kategorija
Ob 10 uri v Boljuncu
ZARJA — RUPINGRANDE * * *
Ob 10.30 v Nabrežini
LIB. PROSEK — PRIMOREC * * *
Ob 12.15 pri Sv. Ivanu
GRETTA — UNION * * *
Ob 14.30 v Nabrežini
AURISINA — PRIMORJE * ♦ *
Ob 14.30 na stadionu «Prvi maj»
TECNOFERR. — BREG • * *
Mladinsko prvenstvo
Ob 12. uri v Boljuncu
BREG — LIBERTAS
v Trstu
moja mama
kupuje pri
in pri UPIM dobiš vse:
kar je potrebno za dom,oblačila za moške,ženske in otroke* parfumerija, šolske potrebščine, igrače.
Vse je pri roki, vse na vpogled, na izbiro,
UPIM v Trstu, kot še v 70 italijanskih mestih.
JOSIP KRAVOS:
JUNAKI MED TRPEČIMI
Zanimalo me je, kaj najbolj hrabri naše ljudi, da se tako hrabro borijo. Pa je on sam rekel, da je vsem, ki prestajajo tako težke preizkušnje, bistveno rešiti čast domovine in jo potem bolje in pravičneje urediti. Pripomnil sem, da se osebno bojim vsake oblike diktature, in da si ne morem predstavljati vlade brez opozicije. Prav skrbno je začel razlagati, kaj je v bistvu socializem, in kako je njegov pojav nekaj nujnega in sprejemljivega, predvsem s človečanskega stališča. Govoril je še o prevelikih razlikah, ki so vladale posebno pri njih, med delavci in vladajočimi. Sam se je zavedal, da bo začetek težak, vendar pa je bil prepričan, da se bo polagoma vse uredilo. Odločno je trdil, da pri nas ne bo nobene trajne diktature, nikakor pa ne ka-
kršnega koli zunanjega pritiska. Pokazal je z rokami na brke in gotovo mislil na Stalina in njegove sodelavce. Ko sem to videl, sem mu bolj sproščeno pojasnjeval, kaj vse sem na račun teh diktatorjev slišal na otoku Tremiti, kjer smo zaradi lakote in zanemarjenosti hirali dobronamerni ljudje vseh narodnosti in vseh političnih nazorov, ki bi človeškemu napredku lahko samo koristili. Živeli smo tam, blizu večnega katoliškega Rima pod fašistično vladavino.
Mračilo se je že, in bil je čas večerje. To nam je naznanil dekliški glas Guštinove hčerke Darinke, ki je iskala svojega očeta. Začudeno me je ogledovala, in jaz njo. Oče pa ji je hitel pojasnjevati, da sem jaz tisti Jofež, katerega je zadnjič videla v jami pri So-cerbskem gradu, na zadnji ile-
galni prireditvi, pred petimi leti. Začudila se je, ko ji je oče to povedal, in je samo rekla, da sem se zelo izpreme-nil. Odgovoril sem ji, da so me fašisti hoteli predrugačiti, a da sem v bistvu ostal vedno enak, le ona da se je spremenila. Povedal sem, da so z mano žena, štiriletna Alenka in dvajsetmesečni Marko, in da otroka sedaj počivata v sobi. Aca je sledil pogovoru in opazoval lepo Tržačanko. Darinka je rekla, da bi hotela videti otroka in ženo, in da ju bosta prišli drugi dan obiskat z njeno materjo. Tudi Aca je bil vesel, ko je izvedel, da imamo še majhne otroke s seboj. Zato je sam predlagal, da bi se še kdaj srečali.
Odšel sem k družinici in tam večerjal v družbi svojih novih znancev, povečini žensk. Jedli smo bel kruh in vojaško hrano, ki se nam je zdela v začetku okusna in dobra, a smo se je pozneje naveličali. Vsa hrana je bila iz konzerv m le za silo prekuhana. Domača, oziroma naša sta bila le zrak in čebula, ostalo pa vse ameriško. Za pribor in
posodo smo morali poskrbeti sami, vsak po svoje, kar se je našlo. Mi smo res imeli nekaj loncev in kozic še iz internacije, nekateri pa so jedli kar iz konzervnih škatel.
V tisti veliki sobi smo spali kar po tleh, na lesenih pogradih. Vsak je dobil po dve odeji, brez rjuh. Ker je bilo nam odkazano ležišče v desnem kotu, smo tako uredili, da smo vsi štirje spali skupaj, in ker smo bili že podobnega navajeni, je kar šlo. Za otroka je bila glavna skrb njihova nočna posodica.
Prvo noč sem malo in nemirno spal in v sanjah vročično blodil. Sicer ni bilo to nič novega, ker se je to ponavljalo, že odkar so me na preiskovalnem sodišču in na kvesturi zasliševali. Vendar pa sem tisto noč prvič začutil, da so tudi drugi enako bolni. Večina žensk, ki so prenočevale v tej sobi, je bedela, ali pa so v sanjah blodile in tudi glasno izgovarjale, kar so nemirne sanje prikazovale, ali pa so podoživljale preteklost. Saj so bile večinoma borke invalidke. Prav nasproti našega
družinskega ležišča je ležalo mlado enaindvajsetletno dekle -t- Tilka, ki je v boju nekje na Štajerskem izgubilo desno roko nad komolcem, že prej pa je bila večkrat ranjena. Če ni mogla spati, ali leže počivati, se je mimo in obzirno vsedla na ležišče in tiho stokaj e ponavljala in obenem zadrževala sklonjeno glavo na prsih, da bi jo bilo manj slišati in opaziti v malo razsvetljeni sobi. «Mati moja, kako boli, boli, trže, aaaa. O mati moja, tako neznansko boli, aaa, vse trpi, vse boli, aaa». In čez čas se je vsa utrujena in omotična zvila in legla. Potem je med vzdihovanjem in stokanjem zaspala. In v tem morečem spanju je začela klicati: «Juriš, naprej, brez prestanka, naprej, juriš do zmage! Vojko, Mila, Darko, Zinka, naprej, napad, Vojko mitraljez, prrr-prrrr-ta-ta - tatararatatata - tataratata-ta - prrr prrrrr -, pali, smrt, pali, smrt nacistom in njih hlapcem, dol z njimi, dol z njimi!! Ojoj pomagajte! Darko je padel; Pomoč! Ubogi Darko! Ojoj, mati moja, joj!» Potem se je počasi zganila, se
težko zasukala na levo stran in še hropeče, manj jasno med ihtenjem pretrgano izgovarjala: «Na juriš, proč z naše zemlje! Proč z njimi, naprej! Na juriš! - prrr - prrrrrr - tata - ta - tatararatatata«. Nato je sunkoma odvrgla odejo in sedla. Prestrašeno je motrila okoli sebe in z levo roko gladila štrcelj grobo odbite desne roke ter se ustavila s težkim pogledom na mojem ležišču, ko je videla, kako sem, sloneč na komolcu, podpiral svojo od nespečnosti omamljeno glavo. V zadregi je legla in v titem hlipanju mirneje zaspala. Komaj zjutraj smo se bolje seznanili s sostanovalci. Spoznali smo drzno Zinko-Da-nico in še druge, med temi tudi Ličanko Jelo, mater s hčerko Dunjo iz Beograda, do katerih smo imeli vsi veliko spoštovanje, ker so vsi njuni sorodniki sodelovali v NOV in za to idejo tudi veliko žrtvovali. Kmalu smo si vsi segli v roke in se skoraj pobratili. Potem smo si ob priložnostih drugih dni pripovedovali svoje težke doživljaje. Srečal sem tu še mnogo naših fantov iz
Primorske. Obiskal sem še druge prostore v naši zgradbi, med temi tudi prostor, ki je bil večji od ostalih, in kjer so se vojaki shajali in imeli ob slabem vremenu ali prostem času vojaško šolo ter razpravljanja o tekočih političnih dogodkih. Vsi smo se tedaj dobro razumeli, posebno sta se vsem priljubila naša o-troka, Marko in Alenka. Mene je neki Dalmatinec začel klicati «Stari», in ko sem ga vprašal, koliko let misli, da imam, se je odločil za šestdeset. čeprav mi je bilo takrat šele petintrideset let, so me začeli potem vsi klicati «Stari».
Naslednji dan proti večeru nas je iznenadil z obiskom Aca. Zravnan in nasmejan je hitel v našo sobo v novi angleški letalski uniformi z na-šivki stotnika prve stopnje na rokavu. Ko je vstopil v našo sobo, smo ravno peli. Takrat sta bila v naši sredi še dva tovariša iz predmestja Trsta, Srečko in Leopold. Skupno smo obujali spomine na domače kraje ter s Tilko peli «Tam gori za našo vasjo«. Aca
je z veseljem poslušal ib .. smo končali, glasno vzklik9.! «Dobro, dobro, odlično! naši Slovenci!« in se oziral dekletih. Hitro je vzel iz 11 ročja moje žene malega 1^ ka in ga toplo pritisnil v b ročje, Potem je prijel Se A1 ko in dolgo korakal po s° ^ zibaje v naročju oba, in navijal: «To so naši novi S venci! To je seme dobrega n roda, ki ga je sovražnik b°te uničiti!«
Aca se je ustavil in P°10^J v materino naročje malčka, moje pa Alenko s prip010^ lom, naj pazimo na otroke na vse, ker da je še nevar y Obrnjen proti skupini se J® zadregi oproščal, ker d9 v0. beži, on pa da mora na s j je vojaško mesto, čeprav rad ostal z nami. Tako se ge ves vznemirjen poslavljal- . Je ponovil, da Je to zadn ^ ko je vse izgubil, da up8- v bo to tudi zadnja ponovite tej vojni. Preden se je P°^ vil, pa me Je še prosil, naJ^j, ponovim oni Prešernov
(Nadaljevanje
sie<M
I IM IIVI«! v<>’ PRSI - UL MONTUCCHl h II., TELEFON 93-808 in 94 838 - Poštni predaj 559 - PODRUŽNICA. GORICA: Ulica 24 Magglo 1/L Telefon 33-82 - UrttAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA h .nn o-)«) ur ooiiema » 400 ur celoletna 7 700 lil - SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev)
V.#- - - rurs «rs:s;sw!sr,;ar-g ssursutJssss
41 20 - Telefon 37-338, «5-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur -— Poštni tekoči račun: založništvo tržaškega tiska Trst 11 -637* '' ip 250, osmrtnice 160 ur. — Malt .igla*- «0 Ur beseda — Oglasi tržaš* Založništvo tržaškega tiska. Trst