Jana Svetičič Marinko1, Sandra Simonović2
vpliv nefarmakoloških ukrepov na pojavnost
noric v času epidemije koronavirusne bolezni
2019 v Sloveniji
The Impact of Non-pharmaceutical Interventions on Chickenpox
Incidences During the Coronavirus Disease 2019 Epidemic in Slovenia
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: norice, koronavirusna bolezen 2019, prijavljeni primeri, epidemiologija, nefar-
makološki ukrepi
IZHODIŠČA. Številne države so uvedle nefarmakološke ukrepe, da bi upočasnile širje-
nje koronavirusne bolezni 2019 (angl. coronavirus disease 2019, COVID-19). Namen razi-
skave je ugotoviti, kako so se spremenile epidemiološke značilnosti noric od marca leta
2020 oz. po uvedbi nefarmakoloških ukrepov za preprečevanje in obvladovanje epidemije
COVID-19. Pričakujemo, da se je število prijavljenih primerov noric v Sloveniji med epi-
demijo znižalo. METODE. Zbrali smo podatke o prijavljenih primerih noric v Sloveniji
med letoma 2015 in 2021. Podatki so obsegali spol, starostno skupino in mesec prijave
primera noric. REZULTATI. Od začetka epidemije COVID-19 se je število prijavljenih pri-
merov noric znižalo. Med letoma 2015 in 2019 je bila povprečna letna pojavnostna stop-
nja noric 546,3 na 100.000 prebivalcev, v letih 2020 in 2021 pa je opazen močan upad.
V letu 2020 je znašala 210,0, v letu 2021 pa 227,4 na 100.000 prebivalcev. Najnižja
stopnja je bila zabeležena leta 2020, ko je bila prvič razglašena epidemija COVID-19.
RAZPRAVA. Glede na podatke o prijavljenih primerih noric v preteklosti lahko sklepamo,
da je upad v številu prijavljenih primerov noric zelo verjetno posledica različnih ukrepov,
ki so bili sprejeti za preprečevanje in obvladovanje epidemije COVID-19.
aBSTRaCT
KEY WORDS: chickenpox, coronavirus disease 2019, reported cases, epidemiology, non-pharmaceutical
interventions
BACKGROUNDS. Many countries have implemented non-pharmaceutical interventions
to slow the spread of the coronavirus disease 2019 (COVID-19). The purpose of the artic-
le is to determine if and how the epidemiological characteristics of chickenpox have chan-
ged since March 2020, which marked the introduction of non-pharmaceutical preventive
measures against the COVID-19 epidemic. Our expectations are that during the epidemic
1 Jana Svetičič Marinko, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ljubljana, Zaloška cesta 29,
1000 Ljubljana; jana.sveticic-marinko@nijz.si
2 Sandra Simonović, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ljubljana, Zaloška cesta 29,
1000 Ljubljana; sandra.simonovic@nijz.si
17Med Razgl. 2023; 62 (1): 17–23 • Raziskovalni članek
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 17
Nefarmakološki ukrepi, ki so se izvaja-
li zaradi bolezni COVID-19, so močno
zmanjšali tudi pojavnost številnih drugih
nalezljivih bolezni, kot so norice (6–8).
Norice so nalezljiva izpuščajna bolezen,
za katero večinoma zbolijo otroci. Po šte-
vilu prijav so norice med najpogostejšimi
nalezljivimi boleznimi v Sloveniji. Kljub
temu da je potek bolezni navadno predvi-
dljiv in lahek, lahko pride do resnih zaple-
tov in celo do smrti, predvsem pri novoro-
jenčkih, odraslih bolnikih, nosečnicah in pri
bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo (9–11).
Norice povzroča virus varičele zostra (angl.
varicella-zoster virus, VZV). Prenaša se po-
dobno kot SARS-CoV-2; kapljično in aero-
geno. Širjenje noric lahko preprečimo z osa-
mitvijo bolnika in upoštevanjem splošnih
ukrepov za preprečevanje aerogenih okužb
(12).
Namen raziskave je bil ugotoviti, kako
so se spremenile epidemiološke značilno-
sti noric v času epidemije COVID-19 oz. po
uvedbi nefarmakoloških ukrepov za pre-
prečevanje in obvladovanje COVID-19.
Pričakujemo, da se je število prijavlje-
nih primerov noric v Sloveniji med epide-
mijo znižalo.
METODE
V retrospektivni raziskavi smo pogledali
podatke o prijavljenih primerih noric
v Sloveniji v obdobju 2015–2021. Vir poda-
18 Jana Svetičič Marinko, Sandra Simonović vpliv nefarmakoloških ukrepov na pojavnost noric…
the number of reported cases of chickenpox in Slovenia has indeed decreased. METHODS.
We have assessed data on the reported cases of chickenpox in Slovenia collected between
2015 and 2021, which included information regarding gender, age group, and the month
when disease was reported. RESULTS. Since the onset of the COVID-19 epidemic, the num-
ber of reported chickenpox cases has decreased. Between 2015 and 2019, the average annual
incidence rate of chickenpox was 546.3 per 100,000 people, with a sharp decline obser-
ved in 2020 and 2021. In 2020, it was 210.0, and in 2021 it was 227.4 per 100,000 peo-
ple. The lowest incidence rate was recorded in 2020 when the COVID-19 epidemic was
declared for the first time. DISCUSSION. Based on the collected data, we can conclude
that the observed decline in the number of reported chickenpox cases is very likely due
to various protective measures being implemented during the COVID-19 epidemic.
IZHODIšČa
Poznavanje povzročitelja, poti širjenja in
poteka okužb je ključno za obvladovanje epi-
demije. Koronavirus hudega akutnega respi-
ratornega sindroma 2 (angl. severe acute respi-
ratory syndrome coronavirus 2, SARS-CoV-2)
spada med respiratorne viruse. Prenaša se
z izločki dihal (kapljično), po zraku (aero-
geno) in posredno preko površin in pred-
metov, ki so onesnaženi z izločki dihal
(kontaktno) (1, 2).
Za preprečevanje širjenja koronavirusne
bolezni 2019 (angl. coronavirus disease 2019,
COVID-19), ki jo povzroča SARS-CoV-2, so
se nefarmakološki ukrepi širše izvajali od
marca leta 2020. Čeprav se nekateri ukre-
pi razlikujejo po posameznih državah in
okoljih, je imela večina strategij za pre-
prečevanje in obvladovanje bolezni COVID-
-19 ključne naslednje nefarmakološke
ukrepe: upoštevanje medsebojne razdalje in
omejevanje družbenih stikov ter gibanja,
higiena rok in kašlja, uporaba zaščitnih
mask, razkuževanje, testiranje in osamitev
okuženih oseb ter sledenje stikom obolelih.
Cilj nefarmakoloških ukrepov je bil zmanj-
šati prenos bolezni. Zgodovinsko gledano
omejevalni ukrepi niso novost, saj so jih že
proučevali in uporabljali kot pomembno
strategijo za upočasnitev širjenja novih
okužb, vendar pa se v sodobnem času pred
pandemijo COVID-19 še nikoli niso upo-
rabljali v tolikšni meri (3–5).
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 18
tkov je bila nacionalna zbirka podatkov
o nalezljivih boleznih, ki jo vodi Nacionalni
inštitut za javno zdravje (NIJZ) (slika 1).
Za izračun stopnje prijavljenih prime-
rov noric na 100.000 prebivalcev smo upo-
rabili podatke iz Statističnega urada
Republike Slovenije (SURS). Upoštevali
smo število vseh prebivalcev v Sloveniji.
Podatki o prijavljenih primerih noric
v Sloveniji so bili računalniško obdelani, ana-
lizirani in grafično predstavljeni po mesecih
in letih prijave za obdobje 2015–2021, struk-
turirani po spolu in po starosti.
Center za nalezljive bolezni NIJZ preko
območnih enot zbira podatke o nalezljivih
boleznih, proučuje epidemiološke značil-
nosti in determinante, ocenjuje tveganja in
predlaga ukrepe za njihovo obvladovanje
(13). V Sloveniji prijavo nalezljivih bolezni
predpisuje Zakon o nalezljivih boleznih
(14). Režim prijavljanja določa Pravilnik
o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih
ukrepih za njihovo preprečevanje in obvla-
dovanje (15). Pravilnik razvršča nalezljive
bolezni, zaradi katerih se izvajajo splošni in
posebni ukrepi, v štiri skupine. Norice raz-
vršča v drugo skupino, v katero sodijo bole-
zni, ki se prijavljajo v roku treh dni po
postavitvi diagnoze. Pojavnost noric oce-
nimo na osnovi prijav, ki jih zdravniki
posredujejo v skladu z zakonskimi obvez-
nostmi. Območne enote NIJZ prijave nale-
zljivih bolezni vnesejo v računalniški
program Survival, ki je povezan z nacionalno
zbirko podatkov o nalezljivih boleznih.
REZULTaTI 
V obdobju 2015–2021 je bilo v slovensko
nacionalno zbirko podatkov skupno prija-
vljenih 65.760 primerov noric. V večini
primerov je šlo za norice brez zapletov. Šte-
vilo prijavljenih primerov noric v letu 2020
je za 64 % nižje kot v letu 2019, v letu 2021
pa za 60,8% nižje v primerjavi z letom 2019
(tabela 1).
V obdobju 2015–2019 je bila povprečna
letna pojavnostna stopnja noric 546,3 na
100.000 prebivalcev, 210,0 v letu 2020 in
227,4 na 100.000 prebivalcev v letu 2021.
Pojavnost je bila podobna pri moških in žen-
skah; zbolelo je nekaj več moških. Večina pri-
merov je bila v starosti mlajših od 15 let,
najvišjo stopnjo obolevanja pa so imeli otro-
ci v starostni skupini do štirih let (tabela 2).
Na sliki 1 prikazujemo število prija-
vljenih primerov noric po mesecih za leti
2020 in 2021 ter petletno povprečje za leta
2015–2019. V petletnem povprečju smo
19Med Razgl. 2023; 62 (1):
Tabela 1. Število prijavljenih primerov noric z zapleti in brez njih v Sloveniji, v letih 2015–2021.
Leto 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
Varičelni 4 6 1 2 10 0 2
meningitis
Varičelni 0 2 4 0 1 0 0
encefalitis
Varičelna 1 1 1 1 2 2 1
pljučnica
Norice z drugimi 73 126 87 190 216 49 72
zapleti
Norice brez 11.063 13.971 9.327 9.475 12.001 4.352 4.717
zapletov
Skupaj 11.141 14.106 9.420 9.668 12.230 4.403 4.792
Primeri/100.000 539,7 683,3 455,9 467,0 585,4 210,0 227,4
prebivalcev
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 19
20 Jana Svetičič Marinko, Sandra Simonović vpliv nefarmakoloških ukrepov na pojavnost noric…
Tabela 2.Prijavljene pojavnostne stopnje noric na 100.000 prebivalcev po spolu in starosti v Sloveniji, v letih
2015–2021.
Povprečje 2015–2019
Starostna skupina 0–4 5–9 10–14 15–19 20–29 ≥ 30 SKUPaJ
Ženske 37.541,2 9.511,1 313,3 87,2 61,4 15,8 526,9
Moški 37.766,5 9.300,1 321,9 81,0 50,3 21,3 565,9
SKUPAJ 37.656,1 9.402,3 317,7 84,0 55,7 18,5 546,3
2020
Starostna skupina 0–4 5–9 10–14 15–19 20–29 ≥ 30 SKUPaJ
Ženske 3.156,2 837,1 119,9 28,7 26,7 5,9 202,5
Moški 3.190,8 837,8 111,3 33,1 11,2 9,0 217,5
SKUPAJ 3.119,3 836,4 115,5 30,9 18,4 7,4 210,0
2021
Starostna skupina 0–4 5–9 10–14 15–19 20–29 ≥ 30 SKUPaJ
Ženske 3.251,2 1.219,5 94,8 37,2 16,1 4,7 220,2
Moški 3.309,0 1.187,6 122,7 20,5 7,0 6,7 234,6
SKUPAJ 3.281,1 1.203,1 109,1 28,6 11,2 5,7 227,4
mesec
š
te
vi
lo
 p
ri
ja
vl
je
n
ih
 p
ri
m
e
ro
v
0
200
400
1200
600
1400
800
1600
1000
ja
n
u
a
r
fe
b
ru
a
r
m
a
re
c
a
p
ri
l
ju
n
ij
a
vg
u
st
se
p
te
m
b
e
r
o
k
to
b
e
r
n
o
ve
m
b
e
r
d
e
ce
m
b
e
r
2020 2021 povprečje 2015–2019
m
a
j
ju
li
j
Slika 1. Število prijavljenih primerov noric v Sloveniji po mesecih za leti 2020 in 2021 ter petletno povprečje
za leta 2015–2019.
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 20
največ primerov noric zabeležili januarja,
najmanj pa avgusta. Kot je razvidno, je do
precejšnjega padca v številu prijavljenih pri-
merov noric prišlo v marcu leta 2020, še
bolj pa v aprilu in maju. Nizko število pri-
merov se je nadaljevalo do konca leta 2020
in tudi v prvi polovici leta 2021.
RaZPRava
Ugotovitve retrospektivne analize nacio-
nalne zbirke podatkov so razkrile ključne
epidemiološke značilnosti prijavljenih pri-
merov noric v Sloveniji v obdobju 2015–2021.
Število prijavljenih primerov noric je bilo
v obdobju pandemije COVID-19 znatno
nižje kot v predhodnem obdobju. Večina
ljudi je okužbo prebolela v otroškem obdo-
bju (11).
V povprečju je bilo med letoma 2015 in
2019 največ prijavljenih primerov v januar-
ju ter od marca do maja, najmanj pa avgu-
sta in septembra. Izbruhi noric se pojavljajo
predvsem v poznih zimskih in zgodnjih spo-
mladanskih mesecih (11). V času epidemi-
je COVID-19 je po naših podatkih prišlo do
precejšnjega padca v številu prijavljenih pri-
merov noric v marcu 2020, še bolj v apri-
lu in maju istega leta, torej v mesecih, ko
je pojavnost noric sicer najvišja. Izredno
nizka pojavnost je v letu 2020 vztrajala do
konca leta in se je nadaljevala tudi v prvih
mesecih leta 2021. Število prijav se je nato
začelo rahlo vzpenjati in meseca decembra
leta 2021 celo nekoliko preseglo povprečno
število prijav iz vseh prejšnjih opazovanih
let tega meseca.
VZV se prenaša podobno kot virus SARS-
-CoV-2; kapljično in aerogeno, zato bi zmanj-
šanje prijavljenih primerov noric v letu 2020
in prvih mesecih leta 2021 lahko razložili
z uvedbo nefarmakoloških ukrepov, spreje-
tih za preprečevanje in obvladovanje bolezni
COVID-19, večanje števila v drugi polovici
leta 2021 pa z omilitvijo ukrepov, sprejetih
glede na epidemiološko situacijo v državi.
Do podobnih ugotovitev o upadu pri-
merov noric so prišli tudi v tujini (16–18).
Launay in sodelavci so v Franciji dokaza-
li, da se je v pandemiji med prvim zaprtjem
države (angl. lockdown) pojavnostna stopnja
noric zmanjšala za 90 % glede na pričako-
vano pojavnost. Opredelili so, da je zmanj-
šanje pojavnosti noric verjetno posledica
izvedenih ukrepov proti širjenju bolezni
COVID-19 (19).
Statistično značilen upad v številu pri-
merov noric v prvih mesecih pandemije so
potrdili Ullrich in sodelavci v raziskavi
v Nemčiji, kjer so ugotavljali vpliv ukrepov,
ki so bili sprejeti zaradi bolezni COVID-19,
na vse prijavljive nalezljive bolezni v drža-
vi (20).
Bright in sodelavci so v Avstraliji sprem-
ljali pojavnost noric od januarja do junija
v letih 2019 in 2020 in zaznali 33-% upad
v številu primerov v letu 2020 glede na leto
2019 (21).
Ghaznavi in sodelavci so v raziskavi na
Japonskem spremljali pojavnost najpogo-
stejših otroških nalezljivih bolezni med
pandemijo. Njihove ugotovitve nakazujejo,
da se je pojavnost sedmih otroških nale-
zljivih bolezni, med katerimi so tudi nori-
ce, med pandemijo zmanjšala. To je sovpadlo
z uvedbo ukrepov za obvladovanje števila
okužb s SARS-CoV-2 (8).
O padcu pojavnosti noric v letu 2020
v primerjavi z letom 2019 poročajo tudi
v raziskavi iz Tajvana, kjer so Lai in sode-
lavci spremljali število primerov 14 aero-
geno oz. kapljično prenosljivih bolezni (22).
Norice so bolezen, proti kateri se je
možno cepiti. V Sloveniji cepljenje proti
noricam ni uvrščeno v program obvezne-
ga cepljenja. Priporoča se posameznikom,
ki noric še niso preboleli in pripadajo sku-
pinam z večjim tveganjem za težji potek
bolezni. Cepljenje proti noricam je pripo-
ročljivo tudi za osebe, ki še niso prebolele
noric in ki so pri svojem delu izpostavlje-
ne nevarnosti okužbe ali pri svojem delu
lahko prenesejo okužbo na druge osebe
(predvsem zaposleni v zdravstvenih zavo-
dih). Priporočljivo je tudi za vse osebe, ki
21Med Razgl. 2023; 62 (1):
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 21
niso prebolele noric, še posebej za ženske
v rodni dobi ter družinske člane oseb, ki
imajo oslabljeno imunost. Cepljenje se
opravi z dvema odmerkoma cepiva v raz-
miku šest ali več tednov (23).
Zelo verjetno cepljenje ni imelo vpliva
na padec števila prijavljenih primerov noric
od marca leta 2020 in v letu 2021, saj se
podatki o precepljenosti proti noricam
v zadnjih petih letih niso bistveno spre-
minjali (24, 25).
Naša raziskava ima tudi omejitve.
Podatki o nalezljivih boleznih se zbirajo
v okviru pasivnega načina spremljanja, ki
ima določene omejitve, saj je sporočanje
podatkov odvisno od poročevalcev v siste-
mu. Poleg tega je lahko zmanjšanje pojav-
nosti noric povezano tudi z manjšo dostop-
nostjo do primarne ravni zdravstvenega
varstva in posledično manjšim številom dia-
gnosticiranih primerov noric med epidemijo
COVID-19. Prav tako bi bilo treba oceniti
tudi razširjenost drugih pogostih okužb
dihal med pandemijo, da bi pridobili vpo-
gled v vpliv izvajanja nefarmakoloških
ukrepov za obvladovanje COVID-19. A kljub
temu ocenjujemo, da so zbrani podatki
dovolj kakovostni za našo analizo.
Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled
v pojavnost noric v Sloveniji v povezavi
z epidemijo COVID-19. Glede na podatke
o prijavljenih primerih noric v preteklosti
lahko sklepamo, da je upad v številu prija-
vljenih primerov noric zelo verjetno posle-
dica nefarmakoloških ukrepov, ki so bili
sprejeti za preprečevanje in obvladovanje
epidemije COVID-19. Nujne bi bile dodat-
ne raziskave, ki bi vključevale širši nabor
diagnoz nalezljivih bolezni in točne časov-
nice uvajanja nefarmakoloških ukrepov.
22 Jana Svetičič Marinko, Sandra Simonović vpliv nefarmakoloških ukrepov na pojavnost noric…
LITERaTURa
1. Mrvič T, Štraus T, Štupnik T, et al. COVID-19: Kaj smo se naučili skozi epidemijo. In: Požarnik T, ed. Zbornik
XLI – Zdravje zaposlenih v perioperativni zdravstveni negi; 2022 Apr 1–2; Ptuj. Ljubljana: Zbornica zdravstvene
in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije;
c2022. 14–22.
2. Patel KP, Vunnam SR, Patel PA, et al. Transmission of SARS-CoV-2: An update of current literature. Eur J Clin
Microbiol Infect Dis. 2020; 39 (11): 2005–11.
3. Huh K, Jung J, Hong J, et al. Impact of nonpharmaceutical interventions on the incidence of respiratory infections
during the coronavirus disease 2019 (COVID-19) outbreak in Korea: A nationwide surveillance study. Clin Infect
Dis. 2021; 72 (7): e184–91.
4. Sun X, Xu Y, Zhu Y, et al. Impact of non-pharmaceutical interventions on the incidences of vaccine-preventable
diseases during the COVID-19 pandemic in the eastern of China. Hum Vaccin Immunother. 2021; 17 (11): 4083–9.
5. Cowling BJ, Aiello AE. Public health measures to slow community spread of coronavirus disease 2019. J Infect
Dis. 2020; 221 (11): 1749–51.
6. Lai CC, Chen SY, Yen MY, et al. The impact of COVID-19 preventative measures on airborne/droplet-transmitted
infectious diseases in Taiwan. J Infect. 2021; 82 (3): e30–1.
7. Xiao J, Dai J, Hu J, et al. Co-benefits of nonpharmaceutical intervention against COVID-19 on infectious diseases
in China: A large population-based observational study. Lancet Reg Health West Pac. 2021; 17:100282.
8. Ghaznavi C, Sakamoto H, Kawashima T, et al. Decreased incidence followed by comeback of pediatric infections
during the COVID-19 pandemic in Japan. World J Pediatr. 2022; 18 (8): 564–7.
9. CDC: Chickenpox (Varicella) [internet]. Atlanta: Centers for Disease Control and Prevention; c2021 [citirano 2022
Sep 7]. Dosegljivo na: https://www.cdc.gov/chickenpox/index.html
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 22
23Med Razgl. 2023; 62 (1):
10. Ahčan J, Čižman M, Pleterski-Rigler D, et al. Bolnišnično zdravljenje noric. Zdrav Vestn. 2002; 71: 621–7.
11. NIJZ: Norice [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; c2015 [posodobljeno 2015 Feb 5; citirano
2022 Sep 7]. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sl/norice
12. Tomažič J, Strle F. Infekcijske bolezni. 1. izd. Ljubljana: Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo;
2014. p. 138.
13. NIJZ. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2018. 1. izd. Sočan M, Frelih T, Klavs I,
et al., eds. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2019. p. 12.
14. Zakon o nalezljivih boleznih 1995. Uradni list RS št. 33/06.
15. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje 1999. Uradni
list RS št. 16/99 in 58/17.
16. Hibiya K, Iwata H, Kinjo T, et al. Incidence of common infectious diseases in Japan during the COVID-19 pandemic.
PLoS One. 2022; 17 (1): e0261332.
17. Belingheri M, Paladino ME, Piacenti S, et al. Effects of COVID-19 lockdown on epidemic diseases of childhood.
J Med Virol. 2021; 93 (1): 153–4.
18. Sawakami T, Karako K, Song P, et al. Infectious disease activity during the COVID-19 epidemic in Japan: Lessons
learned from prevention and control measures. Biosci Trends. 2021; 15 (4): 257–61.
19. Launay T, Souty C, Vilcu AM, et al. Common communicable diseases in the general population in France during
the COVID-19 pandemic. PLoS One. 2021; 16 (10): e0258391.
20. Ullrich A, Schranz M, Rexroth U, et al. Impact of the COVID-19 pandemic and associated non-pharmaceutical
interventions on other notifiable infectious diseases in Germany: An analysis of national surveillance data during
week 1-2016–week 32-2020. Lancet Reg Health Eur. 2021; 6: 100103.
21. Bright A, Glynn-Robinson AJ, Kane S, et al. The effect of COVID-19 public health measures on nationally noti-
fiable diseases in Australia: Preliminary analysis. Commun Dis Intell (2018). 2020; 5: 44.
22. Lai CC, Chen SY, Yen MY, et al. The impact of the coronavirus disease 2019 epidemic on notifiable infectious
diseases in Taiwan: A database analysis. Travel Med Infect Dis. 2021; 40: 101997.
23. NIJZ: Program cepljenja in zaščite z zdravili [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; c2022
[posodobljeno 2022 Oct 11; citirano 2022 Sep 7]. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/program-cepljenja-in-
zascite-z-zdravili-2021
24. NIJZ: Spremljanje precepljenosti (deleža cepljenih) [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje;
c2020 [posodobljeno 2020 Jul 17; citirano 2022 Sep 7]. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/spremljanje-pre-
cepljenosti-deleza-cepljenih
25. NIJZ: Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju – eRCO [internet]. Ljubljana: Nacionalni
inštitut za javno zdravje; c2019 [posodobljeno 2019 Dec 23; citirano 2022 Sep 7]. Dostopno na: https://www.nijz.si/
sl/elektronski-register-cepljenih-oseb-in-nezelenih-ucinkov-po-cepljenju-erco
Prispelo 15. 9. 2022
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 23