16. štev.
V Kranju, 20. aprila 4901.
II. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. '°T^LoTk,
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Volilni shod v Kamniku.
Iz Kamnika, dne 15. aprila. Naš državnozborski poslanec g. dr. Andrej Ferjančič je prišel minulo soboto k nam in sklical shod v mestno dvorano.
Poročal nam je o svojem, oziroma tovarišev-poslan-cev delovanju v predvelikonočnem državnozborskem zasedanju. Povedal nam je namreč, da je državni zbor zopet posloval, čeprav ne mnogo, a vendar je deloval in pri teh žalostnih razmerah, ki so danes v Avstriji, vendar nekaj dosegel.
Investicijska predloga, s katero dobi naš Trst drugo, popolnoma samostojno železnico, je za nas tudi vsled tega važna, ker bode ta proga tekla deloma samo po slovenski zemlji. — Zakon o davku na žganje, s katerim dobi vsaka dežela zopet lep nov dohodek, je prav lepa pridobitev poslancev. — Sprejeti so bili dalje zakon o dovolitvi rekrutov, sirotinskih blagajnah in o odpravi državnih mitnic — skoro brez debate. — Cehi so od-jenjali. To uslugo jim je vlada gotovo dobro plačala. S čim? To je ostalo tajno.
Najbolj zanimivo je bilo poslušati poslanca, ko je povedal o ustanovitvi »hrvatsko-slovenskega kluba* in •slovanskega centra».
Dr. Šušteršič, ta lepi mož, se povsod bahato bije na prsi, da je njega narod poslal na Dunaj. Kdo mu pa verjame? Poslali so ga le naši kapelančki in pa njih petolizniki. Dobri dve tretjini naroda niti ne ve, zakaj in koga je sploh volilo. Gudimo se le, da ima mož še sedaj pogum tako visoko nositi glavo, ko je vendar nepošteno delo z žlindro popolnoma dokazano. Upamo pa, da bode tudi ta nestrpni človek, ki že marsikateremu klerikalcu preseda, enkrat odletel. Šušteršičev manever proti dr. Tavčarju se je izjolavil in njegov klub je jako dvomljive veljave. Člani tega kluba mažejo take interpelacije in krpajo nujne predloge, da se jim takoj pozna plitvost njih razuma. Kubik, ki si je upal kritikovati Liguorijevo moralo, je moral zapustiti klub. Našim klerikalcem ni nihče všeč, ki se ne pokori slepo njih nazorom.
Gospod poslanec nam je tudi obljubil delati za podaljšanje železnice na Štajarsko, istotako je iz-posloval pri deželnem odboru štajarskem in kranjskem, da se bode pričela graditi cesta do Luč.
Kamničani smo svojemu poslancu prav hvaležni za njegov zanimiv govor. Samo to bi radi, da bi še večkrat prišel med nas in tako najložje izvedel naše želje. Klerikalcev ni bilo na shod. Tudi prav. Brez njih smo vseeno opravili.
Lumparije    Slovenskega Lista".
(Odgovor pisca »Gorenjčevega* članka «Boj ali mir?*.)
V 5. tednu po našem članku »Boj ali mir» vstregel je »Slov. List* vendar naši želji za malo reklame in jo podaja pod «Lumparije ,Gorenjca'» kar na vagone. Koj prva dva stavka sta vrlo pomembna za nas in naš list in kažeta veliko razburjenost in nedoslednost našega nasprotnika. V prvem stavku imenuje »Gorenjca* »listič*, v drugem pa že krepkega muca, ki čvrsto kaže nabrušene kremplje veri in duhovščini. Hvala za poklon in reklamo! Da smo muc, čvrst in z dobrimi kremplji, je najlepše izpričevalo za nas, ker ga nam daje največji naš sovražnik. Da ne napadamo vere, to ve vsak bralec »Gorenjca*. Ubogi bralci »Slovenskega Lista« pač tega ne morejo vedeti, ker ne smejo pod smrtnim grehom brati »Gorenjca*. Tudi uredništvo »Slovenskega Lista* ga ne sme brati in se je dalo nafarbati od kakega šaljivca za april, da mi napadamo vero in duhovščino. To je dosledno zavijanje vseh klerikalnih listov in izvira le iz tega, ker zamenjavajo in identifikujejo vero z duhovščino. To sta in naj ostaneta na veke dva različna pojma.
Vera naša je najboljša in edino prava. Nihče je ne napada, tudi »Gorenjec* ne. Muc je krotka živalica, če pa muca dosledno dražiš, kakor to mojstrski znata »Slovenski List* in njegov strupeni urednik-dekan, potem jima pokaže kremplje, ki so sicer skriti v mehki tačici in brzo izve ves krščansko-katoliški svet, da je muc — prekrižajte se — opraskal duhovnika in storil s tem smrtni greh zoper vero. Kamenajte ga! Tega pa »Slovenski List* še nikdar ni povedal, zakaj da ga je opraskal. Zato, ker je sam dražil in dobil le zasluženo kazen. »Slovenec* v svojih člankih »Kaj pravi inteligenca* in »Slov. List* v svojih »Lumparijah* dosledno trgata iz »Gorenjca* posamne stavke iz skupne vsebine in jih postavita v njih nagoti pred strmeče device in devičnike. Seveda se ti prestrašijo in zarde, če jim niso pridige in stara leta vzeli tega znaka nedolžnosti. Vsak šolarček ve, da dobi posamna beseda, tembolj še stavek, večkrat ravno nasprotni pomen v pravilni zvezi z drugimi. In to vez dosledno in namenoma trga »Slovenski List*, da premeni pomen in grdi s tem »Gorenjca* in opravičuje grdo besedo na čelu svojega šepavega odgovora.
140
Prvič trdi, da je polovica »Gorenjca* vedno napolnjena z napadi na reveže, «ki nosijo tonzuro in obrito glavo*. To je klasična klasifikacija duhovnikov! Naši članki o duhovnikih nikdar ne napadajo vrednega, vzornega pravega namestnika božjega. To je dokazano s tem, da še nikdar nismo bili toženi, še manj pa obsojeni radi častikraje, kakor že večkrat »vrli* naš tekmec in njegov duševni oče. Tudi njegov botrček dr. Šušteršič je dobil med tem gorke facke (izraz iz šomaštrevih časov) po svojih grabljivih prstih. Ta obsodba je precej hujša in utemeljenejša, kakor dr. Tavčarjeva v slovensko-hrvatskem klubu. Dr. Šušteršič bi ravnal dosledno in častno, če bi se izgubil s političnega pozorišča, kakor je izstopil dr. Tavčar možato iz spletkajočega kluba. Kdo naj pa verjame, da je dr. Šušteršič podaril 2000 K v korist kmeta, ker jih dr. Šušteršič prvič — nima, drugič pa tega nikdar /amolčati ne bil mogel. Dr. Žitnik in dr. Šušteršič sta sicer omadeževana politika, a v klerikalni stranki nenadomestljiva. Ona že vesta, kje dobita odvezo za svoje politične umazanosti, in zato grešita opetovano. Za tako odvezo ve gotovo tudi vrli »Slovenski List* in zato sta besedi »lumparija* in »nesnaga* častna priimka za »Gorenjca*, ki pa glede žurnalističnih lumparij in nesnage ni vreden, da bi »Slovenskemu Listu* odvezal jermena na njegovih kvedrih. Se nadaljuje.
Zoper žganje.
(Dopis iz radovljiškega okraja.) Dalje.
Da se tako pogubonosno žganjepitje vkljub že navedenim strašnim posledicam, katere morajo biti že tudi najnevednejšim hribovskim kmetom kolikor toliko znane, po Gorenjskem vedno bolj širi, je temu gotovo glavni vzrok slaba vzgoja naših kmetskih otrok od strani stari-šev. Gorenjski kmet pa je sam slabo vzgojen in zato tudi svojih otrok ne more dobro odgajati. Čeprav ve, da je žganje škodljivo, vendar na to še ne misli ne, ker premalo bere dobre knjige in liste ter se tako ne navadi, da bi o tem in onem kaj dalje mislil kakor vidi. Malo je menda kmetskih hiš na Gorenjskem, kjer bi ne pili žganja. Kjer imajo sadje, skuhajo doma iz njega žganje, in ko tega zmanjka, kupijo špirita, vanj prilijo polovico vode in imajo tako zopet žganje pri hiši za vse potrebe. Kjer nimajo sadja, da bi iz njega skuhali boljše domače žganje, tam pijo navadno vedno le špirit namešan, z vodo. In to špiritovo žganje je najbolj škodljivo. Kdor pa se ga enkrat navadi, drugega, to je domačega, kakor
PODLISTEK. Izdatni piruhi.
Pogosto slišimo tožbe da nas vlade prezirajo, da niti ne vedo za nas. Jako krivična je ta obsodba, kajti če drugi ne, spominjata se nas finančni minister, še bolje pa vojni minister. Za letošnjo Veliko noč je zadnji poslal avstrijskim državljanom prav lepe piruhe v podobi predloge za nabavo novih topov. Trozveza: Avstrija, Nemčija, Italija in pa dvozveza Rusija in Francija zagotovljajo nas miru, izumitelji vojnih priprav pa se neutrudljivo pečajo iznajti novo orožje, ki bi kolikor mogoče mnogo naenkrat in prav hitro uničilo sad dolgoletnega truda.
Oglejmo si malo bolj natančno piruhe vojnega ministra. On zahteva približno 4000 novih topov in bržkone se bode vojno ministrstvo odločilo za Erhardtove hitrostrelne topove, s katerimi je mogoče v eni minuti ustreliti lKkrat. Oglejmo si malo bolj natančno, koliko bode ta malenkost veljala.
En top (sama cev) bode veljal približno 4000 kron
tedaj 4000 topov.......10 milijonov kron
prednji del topa, vozovi za slreljivo nekako   6     » *
tedaj skupaj 22 milijonov kron
pravijo, še piti več ne mara. Vrhutega je špiritovo žganje tudi zelo ceno in si ga vsak delavec lahko privošči \eč manjših meric na dan ali celo kar cel liter in tudi več na kak dan. Oh kako grozno to pokončuje na telesu in duhu delavca, ki največkrat niti zadostne hrane ne uživa pri svojem napornem delu. Ubogi trpin!
Pri takih razmerah se skoraj vsak mora navaditi na žganje. Kmetski očka, ki ga rad srče, daje ga v svoji nevednosti in lahkomiselnosti tudi svojim otročičem že v nežni mladosti. Ko bi vedel, kako neizrečeno škodljivo je žganje za otroke, bi gotovo ne storil tega. Ako alkohol zavžitega žganja že pri odraščenih ljudeh vpliva na možgane tako, da se nekaterim začne blesti in da začno noreti, toliko huje vpliva alkohol na mehke, še nerazvite možgane otrok. Zato se otroci, ki večkrat pijo žganje, navadno težko uče in ostanejo butci vse svoje življenje. Za otroke je dobra izmed pijač le zdrava pitna voda, mleko in bela, t. j. mlečna Kneippova kava. Zapomnite si to, kmetski stariši!
Ko kmetski dečki nekoliko odrasto, že začno zahajati z večjimi fanti v gostilno. In kaj pijo tam? Špirit zmešan z vodo, ker je ta pijača najbolj po ceni, so najprej pijani ali — kakor pravijo — »korajžni* od nje in so je tudi najbolj navajeni! Žalostno sem večkrat gledal, kako se je pripodila v kmetsko gostilno družba kakih 20 ali še več fantov, ki so posedli okrog mize ter si naročili en liter »ta špiritovega*. Gašico za čašico so polnili s to vragovo pijačo ter jo izlivali v se kakor kako slaščico. Nekaterim se je že poznalo na bledih in upadlih obrazih, da jim je špirit zašel v kri ter tako usadil smrtno kal v njih mlada telesa. »Ubogi mladeniči*, sem si mislil, ko sem jih tako pomilovalno sočutno opazoval od nasprotne mize, »kaj bode iz vas, kaj bode iz našega nekdaj tako krepkega gorenjskega ljudstva, ako ga bode ta strup še nadalje tako moril!?* Včasih pa se ti fantje zbero zvečer kar na kakem skednju, si naroče godca s harmoniko in pošljejo po špirit, iz katerega si potem sami napravijo pijačo. Pri tej pijači, plesu in različnih neslanih dovtipih in šalah večkrat potratijo večjo polovico noči ali pa skoro celo noč. Oh, kako škodljivo je to zanje! Namesto, da bi šli počivat ter si s spanjem okrepčat svoje mlade živote, pokončujejo jih s strupenim špiritom!
Drugi dan taki ponočnjaki vsi bledi in tresoči se prilezejo iz svojih brlogov in čez dan jim delo več ne gre od rok kakor bi jim sicer šlo. Tudi nobena jed jim dobro ne diši, ker imajo želodce sežgane od špirita. Tako se kmetski fantje že zgodaj navadijo na malomarno
Nabojev (patronov) bode treba 8 milijonov po 14 kron, kar bode znašalo 112 milijonov kron, tedaj vsega skupaj 134 milijonov kron. Poleg tega bode treba tudi še več topničarjev, konj in krme, ker sedaj je imela naša armada le približno 2000 topov.
Top bode tehtal približno 1600 kg. Vsak enotni naboj (patrona) bo imel šrapnel, v katerem bode tristo krogel iz trdega svinca.
Zares krasno morilno orodje v stoletju, ko vedno govorimo o človekoljubnosti. In zato bode treba plačati samo kakih poldrugsto milijonov. Zares izdatni piruhi!
Kaj počno Buri?
Po mnenju Krugerjevih pristašev se za Angleže šele začno prave težkoče južno-afričanske vojna. Burske čete ki so ostavile Pietersburg, se hočejo umakniti v gorovje Zontpan. V ta del dežele se preloži v kratkem bojišče. Pomanjkanje vsake železniške zveze oteškuje preživljanje angleških čet. Kruger je prepričan, da Angleži ne morejo t je prodreti. Burska poveljnika Botha in Dewet sta se združila. Buri so menda ob severni meji Trans vala zakopali mnogo topov, živil in streljiva, kar zadošča še za tri leta. Buri so zadnji čas ujeli 100 angleških vojakov. Baje so tudi utrdili Hennersburg in postavili ondi velike
in površno delo in na žganjepitje, kar se jim premeni v poznejših letih v strast. Vkoreninjene strasti pa se navadno človek ne more več odvaditi, iznebiti. Ko tak kmetski fant postane na očetovem domu samostojen gospodar, ljubi se mu še manj delati in ker lažje pride do posesti denarja, popije še več žganja na dan kakor poprej. Večkrat pa se kar za delj časa izgubi od doma in po cele dni in tedne popiva po krčmah, a doma se žena in otroci lačni in raztrgani jokajo. Ko pride naposled pijani gospodar domov, jih še preklinja, zmerja in pretepa. Pri gospodarstvu gre vse rakovo pot in kmalu pride vsled dolgov posestvo in hiša na boben, uboga družina pa se mora podati po svetu s trebuhom za kruhom. V radovljiškem okraju, kakor tudi drugod po Gorenjskem se primeri vsako leto mnogo takih žalostnih slučajev in dogajali se bodo vedno pogosteje, ako se žganjepitje med našimi kmeti in delavci na kak način ne ustavi ali vsaj nekoliko ne omeji. Se nadaljuje.
V Kranju, 13. aprila.
V gosposko zbornico je imenovanih osem novih članov. Med temi sta dva Ceha, dva Poljaka, trije Nemci in en Italijan.
Kongres zoper alkoholizem je bil minulo soboto zaključen. Dr. Robida je poj.isnjeval naše žalostne razmere, ki povzročajo gospodarsko revo in propad kmetskega prebivalstva. Nemški burši so kongresu poslali v dopisu, v katerem so se iz kongresa delali norca, neporavnan račun o zavžitem pivu.
A. J. Dobrjanskij je dne 19. marca umrl v Ino-mostu v visoki starosti 98 let. Pokojnik je bil velik talent, za Avstrijo in njene slovanske narode zaslužen mož, ki si je pridobil zasluge tudi za slovenski narod. Rodom je bil Malorus, rojen na gornjem Ogrskem.
Dopisi.
Iz Lahovič pri Vodicah. (Razno.) Vreme imamo jako lepo, dež pa pada mnogokrat, za setev in trave se dobro uri. Seje se lepo. Oves smo deloma vsejali. Stelja in drva se pripravljajo; pota se bodo tudi popravljala, da se bode potem dobro in lahko vozilo iz vseh krajev. Živahna je kupčija z voli in konji, za katere se oglaša mnogo kupcev. Žitne cene so nizke. Prašički bodo dragi, ker jih ne bo toliko za prodajo. — Drevje lepo zeleni. Vse je veselo; zapojmo tudi mi veselo: »Aleluja*. Žito je lepo vzrašeno čez zimo prebilo, zatorej bo lahko uspevalo spomladi. Krompir se bode kmalu sadil, klaje za živino bode letos mnogo, da je ne bode treba iskati ali pa prezgodaj začeti pasti. — Studenci z vodo bodo dovolj močni, da bodo naši mlinarji lahko mleli ljudem  dobri  kruhek.   Da le  ljudstvo izgledno
topove. Ako jih bodo Angleži preganjali, se umaknejo v Zmajevo gorovje. Glavno taborišče imajo sedaj Buri baje 35 milj severnovzhodno od Pietersburga. Kako so Angleži v zadregi radi pomankanja vojaštva, dokazuje, da morajo v v Indiji dosluženi vojaški oddelki še dalje ostati pod puško in se vojaki že puntajo. — Angleški vojni urad je izdal listo izgub v južni Afriki do konca meseca marca število mrtvecev znaša že 14.728 mož (med temi je 794 častnikov). Skupno število mrtvecev, ujetnikov, izgubljenih in invalidno v domovino se vrnivših mož je 17.692. Umevno je torej, da so v Angliji zelo naveličani vojne, ki je požrla že toliko mož in toliko milijonov denarja, a vendar še ni nič bližje koncu kot lani ob tem času. Razni listi se bavijo z vprašanjem, kaj je vendar vzrok, da Angleži vzlic svoji moči maloštevilnih Burov ne morejo zmagati in uničiti. In listi navajajo tele vzroke angleških neuspehov: slaba organizacija vojske, neizvežbano moštvo, nedostatno oskrbovanje, zanikarnost sanitete in nesposobnost generalov. Vse to je treba popraviti, potem šele bodo mogli Angleži ukrotiti Bure.
141
in trezno živi, pa bode dobro in zadovoljno. — V naši občini ima A. B. hitro idočo kobilo, katera dobro vozi orje, goni stroj, vozi v mesta in tudi še kam drugam odfrči. Kobila je odpeljala fanta Jožeta h krstu (letos je še živa in pri dobri moči), lahko bi peljala ravnotistega Jožeta k vojaškemu naboru in jeseni zopet k vojakom rekruta Jožeta. To je znak dobre reje konj. Velikokrat je videla že Kranj, Kamnik in Ljubljano. On bi se vozil od rojstva do novinca k rekrutbi — k vojakom. To je Jožetov značaj. Ali se bosta spremljala do groba ali ne, Kdo ve, kaj se še zna zgoditi temu Jožetu in tej domači kobili, ki tako pohlevno vozi, da ne bo Jože padel z voza, čeravno bi se pri vozu polomil eno ali dvoje koles. Tudi pota na ovinkih dobro obvozi, da ne zadene ob cestni grabni (jarkov) kamen. Pomniti je, da i godci privzdignejo kobili in Jožetu ušesa pokoncu. Jože plane z voza, kobila v tek, godci na voz in Jože na soro — dirindaj — zopet so vsi veseli. Kobila je menda vesela, da je Jože vozaril od rojstva do 21. leta, a bil bi se lahko vedno z enim in tistim vozom, kobilo, komatom in na enem in tistem potu od domače hiše do danes vztrajnega časa. Z Bogom, Jože in kobila, da se vidimo zopet na cesti! M. B.
Iz Tržiča. Neki dopisun je priobčil v «Domoljubu» št. 7. v glasilu tržiških tercijalk, dopis, v katerem vleče zadnje državnozborske volitve na dan in v katerem se zavija resnica ter se ostudno laže. Pri volitvi v peti ku-riji so — žal — res zmagali klerikalci. A če si ogledamo to zmago od blizu, tedaj se izgubi mnogo na blesku. V Tržiču je v peti kuriji okoli 500 volilcev. Ker so volilci mislili, da bodo tačas kakor pri volitvi vpisani po občinskem tajniku v imenik volilcev, se jih je zaradi tega od naše strani oglasilo prav malo. Nasprotno so pa klerikalci naznanili do zadnjega moža in tudi zadnjega moža posilili na volišče. Že vsled tega so zmagali; ko bi se pa bili vsi volilci oglasili, bi bili klerikalci pogoreli najmanj za 100 glasov. Pri volitvi v III. kuriji so klerikalci agitirali noč in dan in so bili še v zvezi z liberalnimi Nemci, a vzlic temu je dr. Ferjančič dobil 30 glasov. Klerikalci so namreč z vso zanesljivostjo trdili, da jih dobi komaj deset. Grda in ostudna je laž, da bi bil dr. Ferjančič plačal »pri Pernetu* sodček piva. Dopisun bi se bil lahko prepričal, kdo ga je plačal, namreč tisti, ki ima dosti vohunov in vohunk, a kaj to njemu mar, samo, da bi svojemu bližnjemu lažje kradel čast. Res je, da so imeli klerikalci pojedine in popivali v znani gostilni, kjer se jim je pridigovalo in jm) poučevalo o agitaciji. Po njih lažeh jih bodete spoznali. — Poleg trgovcem in gostilničarjem škodljivega konsuma smo dobili tudi klerikalno hranilnico in posojilnico, ki je nastanjena na primernem prostoru, namreč poleg cerkve v
Nezaslišano. Dvanajst milj od Johannesburga je stala angleška straža na železniškem prehodu. Bila je noč. Nenadoma se prikaže vojak v uniformi infanteristov-jezdecev s pokrivalom kavalerista, ki vpraša za pot do bližnjega kolodvora. Straža se obrne, da bi mu pokazala pravo smer, ko začuti na sencih samokres in mu veleva angleški jezdec: »Nobenega glasu in niti las se ti ne bode skrivil.* Pri tem vzame presenečeni straži orožje in zažvižga trikrat. Takoj nato pride od bližnje šupe številna množica mož, katerim je par minut pozneje sledila dolga vrsta voz in konj. Stražeči vojak je naštel Burov do 2000 mož in nad 80 voz. Ko so vsi odšli, reče »angleški jezdec*, ki je presenetil stražo, smehljajoče: »Cez dobro uro te bode nadomestila nova straža. Oe zapustiš prej svoj prostor, si takoj mrtev; jaz pustim dobrega strelca tam le za ono šupo z naročilom, da te ustreli, samo če se premakneš. Ko te nadomesti druga straža, poveš lahko službujočemu častniku, da je dvajset minut pred eno mimo šel Kristijan Dewet in njegovi.* Ni čuda potem, da se je to častniku pozneje zdelo res nezaslišano.
142
kapelaniji. Ustanovljena pač ni bila iz gospodarske potrebe, ampak zgolj iz političnih nagibov.
Iz Bukovščice. «Kdor laže in drugim s tem škoduje na dobrem imenu, koplje samemu sebi jamo pogubljenja, in boljše bi bilo zanj, da bi mu jezik odgnil*. Taki in enaki dobri nauki polnijo cesto širne prostore katoliških cerkva in tudi naš gospod župnik, katerega častiti bralci že dobro poznate, se je že večkrat enako ali vsaj podobno izrazil. Da, upil je raz lečo: «Lažnik ne bode videl nebeškega kraljestva, sonce začasne sreče mu bode izginilo za gore in pravični Bog bode razlil nanj svojo jezo. > Res lep nauk, ali kako se bodo pasle ovčice, če jih pastir prižene v skalnate robe. Ako bi same ne bile bolj pametne, bi morale poginiti strašnega gladu! Kako bi torej ne bilo mogoče, da se kak veren kristjan včasih malo zmoti, ko sam dušni pastir, kateri bi moral biti ugleden izgled vsem faranom, pozabi in prezre to, kar sicer s tako ognjevitostjo spusti raz lečo, da je nevarnost za spodaj stoječe, da se vse skupaj nanje ne podere. Da, on prezre to in govori to, o čemer ni natanko prepričan in škodi dotičnemu »revežu* na dobrem imenu. Oh, tudi za gospoda župnika velja osma božja zapoved. Kaj mu neki dalje nagiba srce, da se nad hišo nosi in togoti, o kateri ne ve nihče nič slabega, katera je od vseh trezno mislečih ljudi obče spoštovana. Gotovo bo kaj takega, nakar spominjajo besede: »Pezdir vidiš v bratovem očesu, dočim v svojem ne čutiš bruna.« Ali morebiti misli, da se sme jeza stresati nad hišo, v kateri se citata »Gorenjec* in »Rodoljub*, katera imata samo to slabost, a naravnost in po pravici povesta, kar treba. Kaj ga briga drugo, kakor božje stvari, in sedaj seveda tudi devetinpol mož broječa zadruga. Le pazi naj, da se mu kaj takega ne pripeti, kakor Veliki teden, ko je priromal pol ure pozneje v cerkev kakor je bilo oznanjeno in sicer šele na poziv prepotrpežljivega gospoda cerkovnika. Ljudje so se jeli spogledovati in mnogi so nezadovoljno mrmrali, drugi so se še celo oddaljili. Kdo je vzrok, da se zadnji niso udeležili tiste pobožnosti? Glejte, cenjeni čitatelji, toliko ima opraviti z novoustanovljeno zadrugo in z drugimi ljudmi, da pozabi na svoje dolžnosti. Tisto nočno stražo je že menda opustil, ker je uvidel, da ima »Gorenjec* prav. Morebiti se tudi sedaj poboljša in potem šele bo mogoče, da bo peljal luč pred svojimi skozi gosto temo!
Iz Gorij. O velikonočnih praznikih je bilo pri nas veliko govorjenja, pa tudi zabavljanja in prepira zaradi zastave, katero je naše bralno društvo za procesijo posodilo udom Marijine družbe. Bralno društvo ima že kakih 20 let svojo zastavo, katero razvije ob kakih posebnih prilikah. Tudi letos se je hotelo društvo z zastavo — kakor vsako leto — udeležiti procesije na Veliko soboto. A društvo obrača, zastavonosec pa obrne. Ta je bil tujec, ki je šele nekaj mesecev pri nas. Navadnega zastavonosca, ki ta častni posel opravlja, ni bilo slučajno doma, a v čast bi si bil štel vsak domač fant, ako bi ga bil predsednik za to odbral. Tuj zastavonosec torej, ne poznajoč navad ali pa tudi nalašč, je čakal, da smo odšli za procesijo mimo njega vsi udje bralnega društva, kateri se zbirajo po stari navadi v zadnjih vrstah, potem se je pa uvrstil fantom Marijine družbe na čelo. Ali je bilo te kaj sram iti pod izposojeno zastavo, ne vem, tudi nI verjetno, saj so se nekateri s tem celo ponašali in bahali ter odobravali to početje, a ogorčenje med udi bralnega društva je splošno. Povsod: v bralni sobi, po gostilnicah in cestah so dajali duška svoji jezi. Splošno mnenje je bilo, naj si fantje sami kupijo zastavo, ako hočejo iti pod njo, kakor jo imajo dekleta. Bralno društvo jim jo je prvikrat in zadnjikrat posodilo. Da se prihodnjič ne bo moglo kaj takega več primeriti, bomo imeli udje svoja znamenja na prsih, kakor jih ima Marijina družba moškega in ženskega spola. Potem nas zastavonosec ne bo mogel prezreti. Ako nas bo pa vkljub temu pustil na cedilu, pomagali si bomo s tem, da mu vpričo ljudi vzamemo zastavo iz rok. Predsednik društva naj ga pa primerno poduči, da ne bo več s takim ravnanjem dražil ljudi, saj je že tako dovolj divjih prepirov. A kaj predsednik! Tudi ta je tujec in danes do jutri pri nas in torej ne more vedno pravega ukreniti.  Zato je prav,
če volimo društvu načelnika domačina, da ne bo treba menjavati vsako leto glave društvu.
Z Dolenjskega. (Čuden blagoslov.) »Rodoljub* piše, da se je v Šmarjeti na Dolenjskem tamošnji župnik hotel znositi nad njemu nevšečnim kmetom Zalokarjem s tem, da je hotel na velikonočno nedeljo sprva po mežnarju iz cerkve spoditi Zalokarjevo služkinjo z jer-basem, a je pozneje premenil svoj načrt in po blago-slovljenju krač in potic izjavil raz lečo, da so vsi jerbasi blagoslovljeni, le Zalokarjev ne. To se je resnično pripetilo dne 7. aprila 1901. Seveda je Zalokar mož, ki se zaradi tega ravnanja pošteno smeja. Z velikim smehom so se po cerkvenem bogoslužnem opravilu domači in družina Zalokarjeva vsedli okoli jerbasa in s slastnim tekom jedli svojo dobro svinjino, pečeno teletino, potice in kolače. Spilo se je tudi nekaj pelinovca. Vsem je dobro teknilo. Preobjel se ni nobeden in tako tudi pomanjkanje blagoslova nobenemu ni škodilo. Nekateri neumno pobožni ljudje so mislili, da bodo vsi Zalokarjevi že velikonočno nedeljo smrt storili. A nič tega ni bilo. Zalokarjevi so v ponedeljek in cel teden uživali svoja okusna jedila, vtorek in druge dni so orali za oves ter pripravljali za seditev krompirja in v vinogradu opravljali dela. Stari Zalokar, lep, visoko zraščen, jako inteligenten dolenjski starček, je dobrovoljno pušil pipo, nasmehujoč se jeze kakor puran rdečemu, ali bolj temno - modremu obličju župnika, češ, ta bo prej umrl same jeze, kakor jaz star mož. Po vsej okolici se sedaj ljudje posmehujejo in razpravljajo o tem po krčmah, koliko »žegna* je dobil jerbas tega kmeta, koliko onega. Vprašujejo, če so učenjaki že iznašli tako fino tehtnico, da bi se dalo tehtati, koliko je dobil vsak jerbas blagoslova. Možje so uganili, da v bodoče ne bo treba nositi jerbasov k blagoslovu, dokler ta jeznoritost župnikova v Šmarjeti še izpreminja svoje barve, ker bo gotovo tudi po Zalokarjevi smrti v fari en posestnik, katerega jerbas bo vsaj na tihem proklet in »zamaševan*. — Kaj hočemo žurnalisti, ki moramo zabeleževati take dogodljaje. »Od vzvišenega do smešnega je baje le en korak.* Škoda, da nimamo nemški pisanega časopisa, v katerem bi obdelovali take neumnosti. V kratkem bi zaslovelo naše du-hovništvo po vsem svetu in po vsem svetu bi imeli Slovenci prijatelje, ker smo tako — »dobro ljudvice*.
Novlčar.
Na Gorenjskem.
»Izpod Kranja* hoče nekdo v zadnjem »Slovenskem Listu* v konfuznem članku prav brez potrebe polemizirati z našim listom zaradi »Pavšlarjevih tovarn*. Ko bi bil mož trezno prebral naša izvajanja v 12. številki »Gorenjca*, bi si bil lahko prihranil trud, ki ga je izvestno imel s tem dopisom, nam bi pa tudi ne bilo treba še enkrat ukvarjati se s to že tolikrat in tolikrat pogreto »rihto*. Mi smo že sami izjavili, da bi z narodnogospodarskega stališča značilo veliko industrijsko podjetje na Jami pod gotovimi pogoji ter zasnovano z domačim kapitalom velik napredek in nikdar se nismo izrekli načeloma zoper tovarne ali sploh kako podjetje. Pač smo pa odločno protestirali, da bi se z nezrelo zadevo, kakor so takozvane »Pavšlarjeve tovarne* in s praznimi obljubami z ozirom na bližajoče se občinske volitve slepili in begali obrtniki, trgovci ter sploh občinstvo in da bi se hujskalo med tistimi na popolnoma neutemeljen in neopravičen način zoper kranjski občinski odbor. To je bila smisel «Gorenjčevega>- članka in to smo iznova še odločneje povdarjali v predzadnji številki našega lista. Glede na povedano se dopisnik v »Slovenskem Listu* prav brez potrebe zadira v naš list, kakor bi mi podcenjevali koristi in važnost industrijskih podjetij. Povemo naj pa tu še enkrat, da je sedaj prav nesmiselno beliti si glavo s «fabrkami* in njih koristmi, kajti pred vsem je treba koncesije za jez — za kar je pa prav malo upanja. Ce bi se tista tudi kdaj podelila, potem nastane šele vprašanje, če projekt na Jami sploh ni mnogo predrag in če bi bila koneesija sploh kaj vredna (Otoče! ?), nadalje če bi se, ne glede na to, vsled pridobljene koncesije res zidale tovarne
za Savo in če bi se velika vodna moč ne izrabljala za kaj drugega. Lepo mirno pričakujmo! Če bo kdaj treba govoriti o koristi ali škodi po tovarnah, bomo pa takrat, kadar bo to vprašanje aktuvelno. Kakor že toliko poklicanih in nepoklicanih »izvedencev«, tako trdi tudi dopisnik kljub razsodbi deželne vlade, da bi projektirani trdni jez na Jami ne mogel nikomur škodovati, ker bi glasom koncesije (ki pa več ne obstaja) ne bil nič višji — od onega med Bregom in Prebačevem. Ne vemo, kdo mu je to povedal, a resnica je, da bi bil novi nameravani jez za precej metrov višji od že obstoječega na Bregu. Ko je ljubljanska občina hotela na tistem kraju graditi jez za 6*40 m nižji, kakor sedaj projektirani, se je g. Pavšlar bal škode! Slednjič pripomni g. dopisnik prav pametno, da je bil »Gaštej« že sedaj pri vsaki veliki povodnji preplavljen, mi pa še dostavljamo, da bi bil »Gaštej« v slučaju izvršitve vodnega projekta na Jami ne samo popolnem preplavljen, ampak vrhutega še prav lepo posut z gramozom tudi takrat — kadar bi ne bilo povodnji!
Občinske volitve. Nasprotna stranka nima nikakega upanja, da bi sploh mogla prodreti v kakem volilnem razredu. Tudi drugi volilni razred ni tako sestavljen, kakor so se nadejali in kakor so upali ter želeli že dve leti. Mislili so, da bo v drugem razredu vsled velikega davka, katerega plačuje volilec V. M. samo kakih šest ali sedem volilcev, kateri bi volili po večini z našimi malkontenti. Kakor navadno, so se všteli tudi v tem slučaju. Drugi volilni razred ima dvajset volilcev, ki bodo i večino volili le odbornike, pripadajoče k stranki, katera je zastopana v sedanjem občinskem odboru. Vsled tega se je močno ohladila bojevitost nasprotnikov. Poskusili so še en korak, kateri bi jim, ako bi se tudi posrečil, vobče ne izboljšal ravno položaja, a morda se nadejajo, da jim bo potem mogoče malo psiribariti v kalnem. Napravili so zoper sestavo volilnega imenika pritožbo, v kateri zahtevajo, da naj se izločijo gimnazijski suplenti iz I. razreda, češ, da niso niti državni, niti deželni uradniki. Nadalje so se pritožili zoper razdelitev davka v II. in III. volilnem razredu. Ker namreč volilec V. M. pripada po večini davka v prvi razred in odvzame vsled tega II. razredu precejšnjo svoto davka, zahtevajo, sklicuje se na §§ 13. in 15. občinskega volilnega reda, da naj se deli svota ostalega davka; prva polovica naj tvori drugi, druga pa tretji volilni razred. Potem bi prišlo v II. razred še nekaj volilcev. Po § 17. občinskega volilnega reda izvoljena zaupna komisija, ki ima odločevati o reklamacijah, je spoznala po županstvu sestavljeni imenik edino pravilnim in je odbila podano pritožbo, ker so po njenem mnenju v tisti izražene zahteve naravnost v protislovju s postavo. Kar se tiče suplentov, določa § 1. lit. f. volilnega reda, da imajo volilno pravico v I. razredu med drugim tugi »vodje, profesorji in učitelji višjih učilnic v občini«. Suplenti so z dekretom deželnega šolskega sveta nastavljeni učitelji, tedaj so tudi volilciv prvem razredu, zlasti, ker kranjski občinski volilni red ne razločuje med stalno ali začasno nastavljenimi učitelji na višjih zavodih. Tako se je tudi vedno prakticiralo. Glede razdelitve davka pa pride v napominanem slučaju v poštev edino le § 13. citirade postave. Glasom tega paragrafa se mora vsa davčna svota, ki sploh pride v poštev, razdeliti na tri enake dele. Prva tretjina tvori prvi, druga drugi in zadnja tretji volilni razred. Ker se le redkokdaj pripeti, da bi davek zadnjega volilca v I. ali II. razredu do vinarja padel skupaj z zaključeno prvo ali drugo tretjino davčne svote, določa tisti § 13.: »Kadar se pri narejanju volečih razdelkov znesek vsega davka ne da razdeliti drugače, kakor da se kakega volilca davek mora na dvoje raztrgati, naj se tak volilec dene v tisti voleči razdelek, kamor pade več njegovega davka.« Tako se je tudi pri nas postopalo vedno. Volilec V. M., čegar davek se je presekal vsled delitve davčne svote, je vstopil v I. volilni razred, kamor pade več njegovega davka. Vsled tega je drugi razred izgubil precej davka, kakor ga ima tudi manj tretji razred, ker se je volilec M. G. uvrstil v drugi volilni razred, kamor pade več nje-
143
govcga davka. Po našem mnenju je le tako mogoče tolmačiti postavo, ki je v tem oziru popolnoma jasna. Kdor bi odločil drugače, po naših mislih ne pozna postave. Od nasprotnikov navedeni § 15. stopi v veljavo edino le takrat, kadar nima I. volilni razred najmanj še enkrat toliko volilcev, kakor ima voliti odbornikov in namestnikov. Le v tem slučaju se popolni I. razred z nadaljnjimi volilci, in le potem se ostali davek porazdeli v enakih delih na II. in III. razred. Ker je pa v I. volilnem razredu že itak 03 volilcev, ne pride § 15. občinskega volilnega reda kar nič v poštev. Zdelo se nam je potrebno vse to napisati, ker to vprašanje močno razburja izvestne kroge. Ker je zaupna komisija zavrnila pritožbo, so napravili nasprotniki priziv na c. kr. okrajno glavarstvo, ki bo pač nepristranski razsodilo v tej zadevi!
Jutrišnji koncert obeh tukajšnjih podružnic družbe svetega Cirila in Metoda se vrši v nedeljo — kakor že omenjeno — v društvenih prostorih »Slovenskega bralnega društva« in »Gorenjskega Sokola«, na kar vnovič opozarjamo slavno p. n. občinstvo.
Iz Pokornovega kraljestva. G. Janez Poličar, posestnik v Spodnji Besnici, je vložil pritožbo na c. kr. deželno vlado zoper občinske volitve v občini sv. Jošt. Deželna vlada je rekurz zavrnila. Poličar je dobil o tem uradno obvestilo od občinskega urada sv. Jošt (s sedežem v Zg. Besnici) v takole glasečem se uradnem zavitku : »Občinski urad Sv. Jošt (Gorenjsko). Št. 120. Naj prejme gospod
Ivan Poličar, trgovec in 1........v Sp.Besnici.«
No, «1« z osmimi pikami pomeni lahko liberalec ali lažnjivec. Preslavni občinski urad v Zg. Besnici je bržkone hotel povedati slednje, kajti v Besnici ni niti liberalcev niti klerikalcev, temveč v blaženem kraju, kjer vlada z močno roko slavnoznani kurat Pokorn, se dele prebivalci v take — in ti so v veliki večini —, ki plešejo tako kakor piskajo gospod Fronc, in ki se puste, če ni drugače, tudi klofutati od blagoslovljene roke, in v take, ki niso v vsem poslušni svojemu mogočnemu »gospodu«. Pa naj je nameraval občinski urad ali dotičnik, ki stoji za njim, kur je hotel, vsekako je tako početje, tako uradno sramotenje skrajna nesramnost in g. Poličar si bo zato pač znal poiskati zadoščenja. Radovedni smo, kako misli o tem činu g. župan Papler, ki spada tudi v prvo kategorijo besniških prebivalcev. No, bržkone je mož, kakor navadno, nedolžen tudi na tem koraku občinskega urada sv. Jošt. To je skoro gotovo delo po besniškem sv. duhu obsenčenega tajnika — mežnarja Tomaževiča.
Škofovi zavodi se kmalu začno graditi s krvavimi kmetskimi žulji v šentvidski občini. Duhovščina dobro agitira pri bolnikih, da se čim hitreje nabavi potrebni kapital. Toda večkrat imajo tudi smolo, ker še duhovniki sami ne marajo veliko slišati o teh zavodih. Tako smolo je imel tudi dekan Koblar, ki je eden najbolj strastnih agitatorjev za škofove zavode. Ne čudimo se pa, da on tako vestno deluje po predpisih škofa Bona-venture, ker se mu mora vendar hvaležnega izkazati za mastno službo. O tej smoli bomo poročali svoječasno obširneje.
Zahvalno pismo. Gospa Marija Mayrjeva je dobila od načelništva »Zavoda sv. Nikolaja« pismo, v katerem se tisto zahvaljuje vsem gospem in gospodičnam daro-valkam mesta Kranja z naslednjimi besedami: »Vele-častita gospa Mayer Marija! Podpisano vodstvo se Vam najtoplejše zahvaljuje v imenu celega odbora za velikodušni dar, katerega ste, blagorodna gospa, nabrali pri plemenitih rodoljubkah mesta Kranja. Ta Vaš čin bode zapisan v zgodovini zavoda sv. Nikolaja, ter se ga bodo hvaležno spominjale gojenke in narod slovenski. Blagorodna gospa! Izročite velecenjenim gospem in gospicam našo najprisrčnejšo zahvalo ter bodite uverjeni, da Vaš velikodušni dar obrodi obilo dobrega sadu in obriše marsikatero solzo raz lica naših zapuščenih deklet. Pre-srčna hvala in Bog Vam stotero povrni! Ivanka Kle-menčič, tajnica. Karla Ponikvar, predsednica. Marija Skrinjar, blagajničarka.«
Detomor. Na pokopališču v Poljanah pri Škofji Loki je dne 10. t. m. našel cerkovnik Jakob Poglajen v
144
predpasnik zavito mrtvo dete. Orožniki iz Gorenje vasi so stvar zasledovali in posrečilo se jim je dobiti neusmiljeno mater, deklo Marijano Kisovec iz Dolenje Ze-tine, ki je svoje novorojeno dete davila toliko časa, da je umrlo.
Utonil je v potoku Mavlca triinpol let star mlinarjev sin Franc Bezlaj iz Babinega dola pri Medvodah.
Novice z Bleda. Občinski odbor je sklenil, da se zasadi drevored od »Blejskega doma» do Grada. V kratkem se bode pričelo z delom. Odstrani se tudi prvi ovinek pri »Blejskem domu» s tem, da se cesta za par metrov razširi in se ji s tem da nekoliko lepše lice. Tudi »Blejski dom* se bode vzdignil, in sicer sprednji del, kjer ima svoje prostore tukajšnja kmetijska podružnica in zadnji del, kjer je nastanjena gasilarna. Tako bomo imeli lepo, 20 metrov dolgo dvorano, ki bo še enkrat večja od sedanje. Da, Bled pod županstvom gospoda Jakoba Peternela v resnici napreduje.  In prav tako!
Ogenj. Dne 1. t. m. je zažgal triletni deček Sebast. Repanček v Podrebru, v kamniškem okraju, leseno kajžo svojega očeta. Ker je bilo pod streho shranjeno seno, je bila hišica hitro v ognju. Zgorela je do tal, kakor tudi vse gospodarsko orodje. Škode je okrog 000 kron. Zavarovan ni bil.
Nesreča. Petletna deklica Katarina Grad iz Drago-melja v kamniškem okraju se je igrala z ognjem. Vnela se ji je obleka in je bila tako opečena, da je v ljubljanski bolnici, kamor so jo prepeljali, umrla.
Iz Lnkovice. V Lukovici, političnem okraju kamniškem, bodo zidali novo šolo. Komisijonelni ogled se vrši dne 20. t. m. — Zastran načrta o vodovodu za občine Zlatopolje, Mala Lašina in Trnovče se vrši ogled dne 6. maja.
Kamniški salonski orkester priredi v nedeljo dne 21. aprila 1001. ob osmih zvečer koncert v prostorih ondotne »Narodne čitalnice«. Vstopnina za člane »Narodne čitalnice« G0 vin., za nečlane 80 vin.
Volilna shoda. Minulo soboto je napravil volilni shod poslanec dr. Andrej Ferjančič v Kamniku, v nedeljo pa poslanec dr. Tavčar v Ljubljani. Obema poslancema se je izreklo popolno zaupanje.
Na Kranjskem sploh.
Ljubljanske občinske volitve. Niti Nemci, niti klerikalci se letošnjih občinskih volitev ne udeleže, ker menda nimajo korajže.
Na Koroškem.
Na Jezerskem je umrl v ponedeljek opoldne posestnik g. Peter Stuller, v starosti 30 let.  N. v m. p.! Križem sveta.
V Berolinn je eksplodiralo v cerkvi ravno tisti čas, ko je bila pevska vaja. Strop se je popolnoma razletel. Dva dečka in deklica so težko ranjeni. Kako je nastala razstrelba, se še ne ve.
Gospodarske stvari.
Opisuje župan Matija Bobnar.
Krma za brejo živino. Breja živina se mora dobro krmiti, posebno če se molze in uprega. Breja živina rada je, pa tudi rada odebeli. To pa ni dobro, če breja živina preveč odebeli, ker potem težje porodi. Taki živini naj se poklada le krma, ki dela bolj meso kakor mast. Krma mora biti čedna, zdrava in lahko prebavljiva, da si žival ne pokvari želodca. Ogibati se je plesnive ali trde krme, pa tudi take, ki napenja živino, jo zabaše ali napravlja drisko. Treba se je torej varovati. Gospodarji, varujte se slabe krme, ne dajajte jo živini, najmanj pa breji živini. Vsak dan jo preglejte, da ne bo kaj gnilega ali plesnivega vmes.
Zoper oteklino pri konjih. Ge je konj na kolenih otekel, vzami Jpolič hudega vinskega kisa, pri-deni soli, pusti stati nekaj časa, prideni še pol kile sežganega bakra (kulra) in nekaj cinonra. Vse to skupaj zmešaj in konju na nogo obvezuj.
Olje iz grozdnih pesek. Že pred 500 leti so na Laškem in Francoskem delali olje iz grozdnih pesek, tako tudi danes. Za jed to olje ni, dobro pa je za svečavo, ker nima duha in svetlo gori.  Ko se je grozdje
sprešalo, posušijo se peške, ki so ostale na dnu preše. Ko so suhe, se zmeljejo. Ta moka se nekoliko segreje, potem se olje iz nje iztolče ali pa izpreša. Peške od črnega grozdja imajo v sebi veliko več olja, kakor one belega. Velika je izguba, ako se te peške vržejo proč in ne porabijo za olje, kakor na Francoskem.
Najnovejše vesti.
Občinske volitve v Kranju.
Kakor se nam poroča, je c. kr. okrajno glavarstvo ugodilo reklamaciji kranjskih malkontentov zaradi izločitve suplentov iz I. volilnega razreda in zaradi razdelitve davka. O tej zadevi bomo seveda še izpregovorili v prihodnji številki, pa tudi še kje drugod.
Listnica uredništva.
Nekaj tvarine smo morali vsled pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjič. Prosimo potrpljenja!
Tedenski sejem v Kranju dne 15. t. m.
Prignalo se je 122 glav goveje živine, 3 telet, 7 prašičev, — ovac, — buš, — koz. 50 kg: pšenice K 7*50, prosa K 7"—, ovsa K 6*60, rži K 7*50, ajde K 7*—, ječmena K 7*50, fižola koksa 11.— ribničana K 10-—, krompirja belega K 1*80, rumenega K 2*—, deteljno seme T" 45"—.
oženjen, brez otrok
lahko prevzame boljšo gostilno v najem.
Kje? pove upravništvo «Gorenjca». 74—2
Ferd.
© V
79—1
BLED (Gorenjsko).
Trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, z vinom in likerji, delikatesami in prekajenim mesom. — Najboljše praške in kranjska domača plečeta, gorenjsko sirovo maslo. — Zaloga najboljše emajlirane kuhinjske posode, porcelana in stekla. — Norimberška in lesena roba, srajce, ženske in moške nogavice, ovratnike, manšete, čevlje za gospode, dame in otroke. — Kneippove sandale, kopalne Čepice in vse potrebščine za hribolazce.
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J.SVOBODF nasl. 8°—1 čevljarski most.
Kupite aH naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredstva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, kri tolažljive, 1 steklenica 20 h, ti stekl. 1 K.
Želodec ne kapljice.  1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehastih skatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flaster zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 h, 60 h, 80 h.
Fluid za vnauje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K.
Prašek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K.
Želez o-krog lice v sladkorju ali oblatili delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-železo-Malaga u slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu
6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za
drašiee in konje v Skatuljah 60 h in odprto pol kile 1 K.
72-2
W.ööö g/d.
145
skupaj ali v manjših zneskih odda se na posodo po 5°/0 proti primernemu varstvu. Pojasnila daje Mercina na P rimsko vem št. 72
pri Kranju.
Ravnotu je naprodaj pod ugodnim pogojem
pritlična hiša
s tremi sobami, kuhinjo, hlevom, podom in sadnim vrtom.
Gričar & Mejač
Prešernove ulice 9  @ Prešernove ulice 9
Največja zaloga zgotovljenih oblek
za gospode, dečke in otroke
konfekcije za dame.
=^e Solidno blago po čudovito nizkih cenah. Ml
Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.      62—4
Velika, prijazna
soba z opravo
$e  del   O OeTJeiT).
Kje, pove upravništvo »Gorenjca*.
77—1
Otroški vozički in košarice
se dobe po najnižji ceni pri
Albinu Rantu v Kranju.
42—4
R. LANG, LJubljana (Kollzej)
tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, ralc^a pohištva,
priporoča vsake vrste
m odrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in solino opravo 54—5
po najnižjih cenah.
Cenike s 800 podobami posije zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
1 Adolf Hauptmann ¡
tovarna 53—5 jj
I
oíj^valiív 6a^w>, |i^tvežey, (afiov |
v Ljubljani.
W Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. j*
*+ + + + + + + + + r + + 4> + + * + + + + + + *++ + + + ** + * + + + **+ ■
¡o in drvarnico in,
soba
z dvema sobama kuhinjo in drvarnico in,
78—1
z opravo se oddasta takoj.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo «Gorenjca«.
♦i
P-
»o
G. TOnnies
Ljubljana 66-3
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, arae-rikanske turbine, bencin-motore in parostroje.
Qíiwotáe peci,
%><x hop&ii, kakoz, tudi 'ftipe, va&c iw dvuyc entinaste i&dztfie v$cW  batvati,  t«.pe¿ne in cene
toca
>tva \n naxvzc
73—2
Zahvala.
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo kakor tudi ob smrti naše iskreno ljubljene matere,
gospe
Marije Ullrich
ter za mnogobrojno častno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo vsem, posebno darovateljem prekrasnib vencev in slavnemu pevskemu zboru «Narodne čitalnice v Kranju* za ginbivo petje, svojo najtoplejšo zahvalo. 76 V Kranju, dne 15. aprila 1901.
Žalujoča rodbina Ullrich.
14G
Uvozna družba španskih vin.
(Spanish Wine Import Company)
MAYER & PRO KO P, DUNAJ 20/2
Direktni uvoz 25—9 Prvi vir
priporoča pod garancijo čistosti in pristnosti svoja najfinejša, stara, vležana španska in portugalska vina za bolnike, desertna vina, malago, madejro, serija, port, «solze Kristusove*. — Prodaja v najmanjših množinah, kakor tudi v velikih in malih steklenicah ('/i in Vt) P0 prvotnih cenah :
JAKOB PERESSINI, trgovina z vinom v Kranju.
Jfaznanilo preselitve in priporočilo.
70—2 P* n-
Usojam se p. n. gg. trgovcem in nabiralcem zelišč uljudno javiti, da sem svojo, dosedaj v hiši gosp. Jos. Leuza v LJubljani pri mesarskem mostu nahajajočo se
trgovino j rajnimi suhimi koreninami, lubjem, rastlinami, cvetjem i. t. d.
premestil na sv. Martina cesto št. 10 v Pongracovo barako v obližju sv. Petra cerkve.
Kakor dosedaj bodem tudi nadalje vse v mojo stroko spada joče predmete, kakor: norično ali heladona-perje in korenine, ako-nitovo ali lisjakovo perje in korenine, arnikovo cvetje, češminovo lubje, podleskovo seme in korenine, lapuhovo perje in rožice, tršlikovo lubje, črno in belo čemeriko, jeternik, lipovo cvetje i. t. d. vedno po najvišjih cenah kupoval.
Posebno opozarjam p. n. gg. trgovce in nabiralce zelišč, da naj se vse moje poštne in železniške pošiljatve in pisma natančno naslovijo na
Jos. Leuza naslednika v Ljubljani
da se ne pripetijo neprijetne zamude in zamenjave.
Z odličnim spoštovanjem
Jos. Leuza naslednik.
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju (J. P i ccoliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničke 161 a—39
~mm tinkture za želodec »mm
in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov • Dvorni založnik Nj. svetosti* s pravico v svoji 'irmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prehavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. P i c c o 1 i, lekarnar «pri angelu* v Ljubljani, na dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 126 a.v., po 24 steklenic za gld. 240, po 36 za gld. 3-50, po 70 za gld. 650, po 110 za gld. 10*80. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
Najeeneji in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri
Karol Kavšeka nasl.
SCKNEIDER & VEROVŠEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vedno velika zaloga g e p e lj n o v, s 1 a m o-reznie, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—3 Tudi vsakovrstna železnina kakor železo, traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t. d.
Kovačnica
z vsem orodjem, pripravna posebno za kovača, ki zna kovati konje,
se da v najem. 63_4
Več se poizve pri Martinu Peternelu v Mojstrani (Gorenjsko).
en u o
O rt
-D >k> 3 t)
■r o -t i.
_a ^
t) o
ti *
9- *
&
o
C
o o,
"E a,
cd T DC <
S g l|
m rs
• "o
"O t«
•J rt (d >o
> I
JŠ c
03 I a
>
o as
-N i
H s
C/D 'g
D
O f J
>cd S • >
8 II
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod trančo št. I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotograličnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno. 67—3
A. Tschinkelna zet
bjtibljaoa.
Prva in edina
domača tovarna
ei!*orijc,
figove kaiJc,
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—3
147
Kdor kupuje sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
kjer se lahko prepriča o cenah hrez primere.
Glavno skladišče
Loškega ševijota (sukna)
katero blago je znano dobro in se prodaja po tovarniških 64—3 cenah.
Sukneni ostanki
različnih vrst za polovico cene. — Gospodje krojači dobijo na zahtevanje vzorčne knjige.
1
Naznanjam, da se dobe pri meni
71-2
najboljša kolesa
iz tvrdke Joh. Pucha iz Gradca. — Gene nizke. — Imam tudi stara
še popolnoma dobra od 20 do 50 gld.
PAVEL BIZJAK, Kranj.
Doktorja pl, Trnkoczyja
preizkušena zdravilna in redilna sredstva, preizkušena 188—15  že mnogo let, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani.
Najceneje se dobivajo v podpisani lekarni, če se naroča po poŠti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pofttn s postnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jcden komad z natančnim navodilom o uporabi.
Za fttedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočno, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnkdczva I/iI^a clndni f»t»i priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in naj-h-aKaO Siaani Caj ^,,*^e hraniino 8rodlJtvo. Zavojček (četrt kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czya ZčlodČne   k8?!'06- Izborno sredstvo za želodec.  Deluje pomir-Z jujoče, krepilno, bolest utesujoče, tek vzbujajoče, čisti
želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 n, pol tucata 2 K.
T7|./\fr|ipa   odvajalne, želodec čistilne.  Čistijo želodec, odvajajo o blato, odnravliaio nauenianie  in zabasanje želodca brex
Bti pri drugih Kroglic jI i c
_ _     blato,  odpravljajo napenjanje   in zanašanj«
vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Škatlja 42 h, sest Akatjic 2 K 10 h. — Poc ukrene kroglice. škatlja 80 1), tri škatlje 2 K, Prsni    plučni in kasljevsok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko g-».V   raztvarljivim apnenim železom, utesuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol
tucata 5 K.
ichtgeist) priporočljiv
I)nrni|ni an udov cvet (protinski cvet, Gi
o""u   je kot boli uteSujoče, lajšajoče drgnenje v križu', rokah nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu. Steklenica 1 K, šesl steklenic 4 K 50 h.
Tinktura za kurja očesa,
-dizkuseno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati, Steklenica 80 h, sest steklenic S K 50 h.
H^T*   Ker je vedna skrb
Varstvena znamka. p. n. ekonomov, poljedelcev,
živinorejcev i. t. d. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja pl. Trnkoczyja redilne pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnk6ozyja
7ivinelri   redilni   prašek   za no-tranio rabo pri kravah,
volih in konjih. Ze blizu 50 let z
najboljšim   uspehom uporabljevan,
kadar krave nočejo zreti, in da se
zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom
glede uporabe 1 K, pet zavojčkov
samo 4 K. Pra«rr*ii redilni in krmilni prašek. r laailji varstveno in dijetetično sred- Varstvena znamka.
stvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolsče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
Pozor! Želi kdo samo en kos od teh sredstev, tedaj se tudi omenjeni en kos pošlje takoj s poštnini povzetjem.
W44 Pozor I
Podružnica R. A. SMEKAL v Zagrebu
priporoča od svoje najstarejše, glasovite in najzmožnejše
tovarne za gasilno orodje
si. gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete:
Brizgalnice najnovejše sestave, kakor s patentom proti zmrzlini, s priredbo, da brizgalnica na obe strani jemlje in meče vodo; «univerzalko», prikladno za male občine, ki se nosije ali vozijo; parne brizgalnice, vodo noše, sesal ke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice i. t. d., cevi iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za gasilna društva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za acetilen-luč. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste, Gasilna društva, občine in pošteni kmetovalci-gospo-darji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. —. Cenike pošiljamo brezplačno in poštnine prosto, as
10—14
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
148
^abLtela ¡0 priporočilo.
Podpisancu Janezu Novaku, posestniku in mlinarju na Prebačevem hiš. štev. 1 pri Kranju, je pogorelo dne 22. marca 1901 hišno in gospodarsko poslopje, mnogo hišne oprave, žita, in poškodovala se je tudi mlinska oprava, kar vse sem imel zavarovano pri c. kr. priv. avstrijski zavarovalni družbi „Dunav" na na Dunaju.
Takoj po požaru dne 27. marca 1901 cenila je družba škodo in mi priznala odškodnine 4542 (štiritisoč petsto dvainštirideset) kron, katero svoto mi je glavni zastopnik c. kr. priv. avstr. zavarovalne družbe ,,Dunav" na Dunaju gospod Rudolf Kokalj v Kranju tudi že izplačal.
Čut hvaležnosti me veže, da se za to vseskozi povoljno in hitro rešitev,
javno zahvaljujem
c. kr. lir. avstr.
i
JNAf
posebno pa nje glavnemu zastopniku Rudolfu )(okalju v pranju, kateri me je pri vsprejemu glede pravilnega zavarovanja, po požaru pa radi povoljne in hitre rešitve podpiral in ga toplo priporočam vsakemu posestniku, da se glede zavarovanja svojih poslopij in premičnin brezskrbno njemu zaupa.
Na Prebačevem, dne 16. aprila 1901.
Janez Novak L r,
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Volja po p o ž ti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na doni stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom. stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 106 nasproti župne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo,
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca».
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr, Lampret v Kranju.
77