osrednja knjižnica ZELJE Celje - skladišče D-Per III 5/1997 I000004453,11 COBISS © | LETO XVIII - številka 11 - november 1997 - cena 200 SIT Zlati dan Savinjčank v judu VOSNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji telefon: 702-100 CENE NAŠIH KABLOV: 3 x 1,5 3 x 2,5 4 x 2,5 48 SIT/m 76 SIT/m 113 SIT/m 79 SIT/m 204 SIT/m 280 SIT/m 5x4 6 x Na evropskem mladinskem prvenstvu v judu, ki je bilo v hali Tivoli v Ljubljani, so Savinjčanke dosegle izjemen uspeh. Urška Žolnir je v kategoriji do 61 kg osvojila zlato medaljo, Maja Frece v kategoriji do 72 kg peto mesto in Petra Nareks v kategoriji do 52 kg sedmo mesto. Mlade judoistkinje so članice celjskega kluba Sanukaku sicer pa so športno pot pričele v sekciji na osnovni šoli Griže. Njihov trener je Marjan Fabjan, ki ima veliko zaslug za uspeh na evropskem prvenstvu. J. K. Na sliki iz leve proti desni: Maja Frece iz Griž, Urška Žolnir iz Velike Pirešice in Petra Nareks iz Železnega. rWV MENJALNICA PRODAJA DEVIZE NA VEČ OBROKOV In ODKUPUJE DELNICE naslednjih podjetij: JUTEKS ŽALEC 1.350,00 SIT ROGU PEKARNE-SUŠČIČARNE 350,00 SIT PIVOVARNA UŠKO (G) 3.850,00 SIT ter ostale... Inf. po tel.: ATKA ŽALEC, 716-879 Naslednja številka “ Savinjčan 17. decembra Pred nami novo leto in referendumi V mislih že na praznično decembrsko številko Savinjčana, smo pripravili novembrsko, ki je pred vami. Predvsem o dveh temah pišemo tokrat - z direktorjem Javnih naprav Celje smo se pogovarjali o odvažanju odpadkov iz naše občine, za okroglo mizo pa s predstavniki občinskega političnega življenja o morebitni delitvi te občine. Pred nami so namreč referendumi, na katerih se bodo občani odločali za ali proti ustanovitvi novih občin. Kako so potekali zbori občanov, kako izredna seja občinskega sveta na strani 3, tudi anketo si lahko preberete. Pa še o marsičem poročamo, na primer o 20-letnici ljubiteljskih gledališčnikov iz Vrbja. Pa še to - verjetno ste opazili, da je v glavi Savinjčana zdaj zapisana tudi cena. Pričakovali smo sicer nekoliko več vprašanj, zakaj tako, in morda celo odpovedi, a očitno se Savinjčani ne obnašajo tako skopuško, kot sicer sodi o njih pregovor. Savinjčana boste še naprej prejemali brezplačno. Cena je zapisana za tiste, ki bodo naš časopis kupili v enem od kioskov Dela v občinah: Ljubljana, Trbovlje, Kamnik, na območju zgornjesa-vinjskih občin, Šoštanj, Velenje, Celje, Laško, prav tako pa tudi v zdraviliščih na celjskem območju. . „ .. Z vami želim deliti upanja, radosti in odgovornost." ZA SPOŠTOVANO IN PRIJAZNO SLOVENIJO. Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 714-285, 715-140 Pražarna in kavni butik! Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Trapic. Nagrajence bomo objavili v Savinjčanu. Nagrajenci 15. kroga žrebanja: L nagrada Alojzija Štarkel, Andraž 99 2. nagrada: Zdenka Benedejčič, Na Zelenici 4, Celje 3. nagrada Metka Ribič, Tabor 24 ÄömcMnalnistvo Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 Računovodska enota Žalec, tel.: 715-860 Poslovna enota Mozirje, tel.: 833-488, int. 215 avto šola BRINOVEC Ul. talcev 3 (za tržnico), tel.: 716-066 ORGANIZIRA TEČAJ CPP ZA VSE KATEGORIJE, 24. NOVEMBRA 1997, OB 9. iN 16. URI. Velika nagradna akcija Revoza, d.d., Ljubljana: glavna nagrada TWINGO . VSI, KI BOSTE PRI NAS OPRAVILI IZPIT DO MARCA 1998, SODELUJETE V NAGRADNI IGRI • 10 privlačnih nagrad - prva nagrada RENAULT TWINGO. 0 0 s8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 »1» 0 0, Zahvaljujemo se za obisk v letu 1997 in Vas tudi v prihodnje vabimovv naše prodajalne zlatega nakita v Žalcu, Mestni trg 5, in Celju, Gubčeva ul. 6. V mesecu decembru bomo za Vas pripravili 10-odstotni popust. KOLEKTIV »IMEX TRADE« d.o.o. ZLATARSTVO Vsak kupec zlatega izdelka nad 10.000,00 SIT bo v mesecu decembru v eni od naših prodajaln udeležen v nagradnem žrebanju za ZLATO ZAPESTNICO. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Branko ZOTTEL, s.p. Dobriša vas 59 3301 PETROVČE tel. (063) 708-063 tel. & faks 71 5-484 (708-880) PROIZVODNJA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine. Se priporočamo! Savinjčan Zbori občanov večinoma slabo obiskani Preden je občinski svet sprejel mnenje o predvideni ustanovitvi novih občin, so bili oziroma bi morali biti po vseh krajevnih skupnostih organizirani zbori občanov. Glede na zapisnike, ki jih je občinski svet prejel do svoje izredne seje, je bila večina zborov bolj slabo obiskana. Na zboru občanov v Braslovčah je bilo 51 krajanov, ki so soglasno podprli predlog državnega zbora za ustanovitev občine Braslovče s sedanjimi krajevnimi skupnostmi Braslovče, Gomilsko, Trnava in Letuš. Zbora občanov z območja krajevne skupnosti Gomilsko se je udeležilo 21 krajanov. Soglasno so sprejeli sklep, da se ne strinjajo s predlogom državnega zbora. V Letušu zbor občanov ni bil sklepčen, ker je bilo prisotnih samo 19 krajanov. Ti pa so sicer soglašali z ustanovitvijo občine Braslovče, v katero bi sodila tudi sedanja krajevna skupnost Letuš. Zbora občarjov v Trnavi se je udeležilo 24 krajanov. 4 so bili pri glasovanju vzdržani, 18 pa jih je glasovalo za naslednji sklep: Iz razprave se ugotovi, da večina krajanov želi obdržati sedanjo občino v celoti. V primeru, da pri- de do ustanovitve novih občin, se je zbor odločil priključiti območju občine Prebold. V Andražu se je zbora udeležilo 27 krajanov, ki so soglasno podprli pobudo, da krajevna skupnost Polzela in krajevna skupnost Andraž ustanovita skupno občino. Na zboru občanov na Polzeli je bilo prisotnih 57 krajanov. 53 jih je glasovalo za sklep, da se ustanovi občina Polzela na območju krajevnih skupnosti Andraž in Polzela in na tem območju ustanovi referendumsko območje. Štirje krajani so se vzdržali. V Preboldu je bilo na zboru 26 krajanov, vsi pa so glasovali za ustanovitev nove občine na območju sedanjih krajevnih skupnosti Prebold in Šešče. Enak sklep so soglasno podprli tudi na zboru v Šeščah, ki se ga je udeležilo 21 krajanov. Zbora v Taboru se je udeležilo 48 krajanov, ki so prav tako soglasno sprejeli kar pet sklepov: "Občani krajevne skupnosti Tabor se ne strinjamo s predlogom vladne službe za lokalno samoupravo in predlogorn državnega zbora RS, da novonastala občina Vransko zajema tudi območje KS Tabor. Najodločneje zavračamo vključitev območja KS Tabor v novonastalo območje občine Vransko. Zahtevamo svoje referendumsko območje, torej samostojno referendumsko območje na območju KS Tabor. Zahtevamo, da se na tem območju referendumsko vprašanje glasi: Ali ste za samostojno občino na območju krajevne skupnosti Tabor? V primeru, da nam državni zbor na naš predlog ne izglasuje samostojnega referendumskega območja na območju KS Tabor, se ponovno skliče zbor občanov, na katerem se odloči o nadaljnjih ukrepih.« Na zboru občanov krajevne skupnosti Vransko je bilo prisotnih 72 krajanov. 58 jih je glasovalo za sklep, da zbor krajanov KS Vransko ne podpira predloga DZ za ustanovitev nove občine Vransko na območju sedanjih krajevnih skupnosti Vransko in Tabor, ampak da se predlaga ustanovitev občine Vransko samo na območju KS Vransko. Zapisnike z zborov občanov so poslale tudi krajevne skupnosti Galicija, Ponikva, Gotovlje, Petrovče, Griže, Vrbje in MS Žalec. Zapisnika nista poslali KS Liboje - in Šempeter. Zapisnika iz Goto-veij in Petrovč ugotavljata, da zbora nista bila sklepčna (najmanj 20 prisotnih). Krajevne skupnosti Galicija, Ponikva, Vrbje in MS Žalec pa so sprejele sklep, da se strinjajo s predlogom, da ostane nova občina Žalec, kot je predvidena In predlagana v predlogu državnega zbora na območju naslednjih krajevnih skupnosti: Galicija, Gotovlje, Liboje, Griže, Ponikva,^ Petrovče, Šempeter, Vrbje in Žalec. Zbor občanov v Grižah prav tako ni bil sklepčen, saj je bilo prisotnih le 10 krajanov. Kljub temu jih je 7 glasovalo za samostojno občino Griže, trije pa, da ta krajevna skupnost ostane v sedanji občini Žalec. K. R. Na podlagi 73. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS, št. 12/96) in 12. statuta Občine Žalec objavlja Občina Žalec namero za dodelitev koncesije za opravljanje predšolske vzgoje 1. Razpisovalec: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, Žalec 2. Predmet razpisa: Koncesija za opravljanje predšolske dejavnosti - vzgoja in varstvo predšolskih otrok na območju krajevnih skupnosti: Andraž, Galicija, Gomilsko, Ponikva, Tabor In Vransko. Koncesija se bo dodelila za opravljanje javno veljavnega programa za predšolsko vzgojo. 4. Dodelitev koncesije je možna že v letu 1998. 5. Ponudniki lahko dobijo potrebne Informacije na Občini Žalec, Oddelek za gospodarske In negospodarske dejavnosti, tel. 715-313, pri ga. Milki Štrukelj. 6. Ponudba mora biti v zaprti ovojnici, opremljena z imenom in naslovom ponudnika in napisom “Ne odpiraj - koncesija za vrtec”. 7. Upoštevane bodo ponudbe, predložene do 31. decembra 1997, na naslov: Občina Žalec, Oddelek za gospodarske In negospodarske dejavnosti, Ul. Savinjske čete 5, Žalec Člani nemške delegacije skupaj s člani socialdemokratske stranke in predstavniki družbenega in društvenega življenja Prebolda Obisk nemške delegacije V "soboto, 25. oktobra, so preboldsko krajevno skupnost obiskali predstavniki mesta Willicb iz Nemčije, ki so bili sicer gostje socialdemokratske stranke Žalec. Že pred prihodom v Prebold so si ogledali lep kos Slovenije. Med drugim so bili v Logarski dolini in v Lučah, kjer jih je gostil lučki župan in poslanec socialdemokratske stranke v državnem zboru Mirko Zamernik. V Preboldu jih je poleg župana občine Žalec prisrčno pozdravil predsednik sveta KS Prebold Marjan Žohar in predstavniki krajevnega družbenega in društvenega življenja Prebolda. V sejni sobi KS se je nato razvila prijetna debata, v kateri so obojestransko predstavili kraja, življenje družbenih in društvenih organizacij in si izmenjali svoje izkušnje iz kulture, športa in drugega. Še posebno veliko besed je bilo izgovorjenih o gasilstvu, kulturi in lovstvu. Po kratkem ogledu Prebolda so se vsi skupaj odpeljali v Lovski dom na Colavi, kjer so srečanje nadaljevali. Za prijetno presenečenje pa so poskrbeli pevci in pevke pevskega zbora iz Tabora, ki so gostom iz Nemčije zapeli nekaj lepih pesmi in jih tako spomnili, da se s prijetnimi občutki spominjajo gostovanja v VVillichu in da se že veselijo gostovanja njihovega zbora v Taboru, kjer bodo nemški pevci zapeli 2. maja prihodnje leto. Srečanje na Colavi bo gostom ostalo prav gotovo v lepem spominu in tudi zato se lahko nadejamo še boljšega sodelovanja na raznih področjih, ki pomenijo še krajši korak pri vstopu v Evropo. O. N. VW POLO VARIANT M NOVO - VW POLO VARIANT od 22.487 DEM - NOVO VELIKA ZALOGA RABLJENIH VOZIL: ' R 19. 1.8. I. 94, črna b. 17.100 DEM 1 Omega 2.0 CD. I. 94 27.000 DEM * HY.Lantra 1.8. L 92 21.900 DEM ' Seat Ibiza 1.4. 1. 95 13.900 DEM Celje, 063/411-336 411-298 Peter Očkar novi komandir Jr • ■. 'JHHv v' • / Policijska postaja v Žalcu ima novo vodstvo. Dosedanji komandir Zvone Šmid (na desni) je odšel na novo delovno mesto v Celje. S prvim novembrom je bil za komandirja imenovan Peter Očkar. • /. K. 113 za otroke žalskih vrtcev Vzgojnovarstveni zavod Vrtci občine Žalec so prejšnji teden za predšolske otroke, stare od 5 do 7 let, pripravili ogled lutkovne predstave Ena, ena, tri. Lutkovna skupina ZOOM iz Ljubljane s to predstavo Svetlane Makarovič nastopa v sklopu preventivnega projekta ministrstva za notranje zadeve. Dve predstavi si je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu ogledalo okoli 450 otrok iz vseh 22 vrtcev žalske občine. Sodelovala pa sta tudi policist Iztok in policistka Cvetka iz Policijske postaje Žalec, ki v okviru projekta Varno v promet obiskujeta predšolske otroke v žalskih vrtcih. Projekt temelji na ustvarjanju pogojev za razvijanje otrokovih spretnosti, znanja in sposobnosti v igralnih in naravnih situacijah in s tem k varnejšem vsakdanu otroka, razvijanju in spodbujanju otrokove samostojnosti in večanju prometne varnosti, vzbujanju odgovornosti staršev za prometno vzgojo otrok in na prepoznava- nju nevarnosti in poti, ki omogočajo otroku izhod v stiski, ob nasilju. Direktorica, žalskih vrtcev Mara Mohorko ob tem poudarja pomen dolgoletnega sodelovanja s Policijsko postajo Žalec. Po izkušnjah vzgojiteljic in odzivu otrok na obisk policista v vrtcu pogovor in sprehod z njim po bližnjih prometnih poteh nudijo otrokom bogato, nepozabno in uporabno izkušnjo za vsakdanje življenje, večjo varnost in zmožnost, paziti nase. Seveda je uspeh teh prizadevanj v največji meri odvisen od staršev, ki žal velikokrat ravnajo drugače, kot otrokom pripovedujejo policisti in vzgoji- teljice. V imenu otrok in vrtcev se je Mara Mohorko zahvalila vsakokratnemu vodstvu Policijske postaje Žalec in posameznim policistom, še posebej pa Iztoku Rumpfu, ki je na tem področju oral ledino in sodeluje v projektu še danes. K. R. Časopis SAVINJČAN izdaja ČZP SAVINJSKI OBČAN, D. O. O. ŽALEC, Šlandrov trg 23. Telefon in faks: 717-333, 715-200 ODGOVORNI UREDNIK: Janez KROFLIČ TAJNIŠTVO: Marija CILENŠEK NOVINARJI: Ksenija ROZMAN Tone TAVČAR Darko NARAGtAV LEKTORICA: Mojca NAHTIGAL Naklada: 13.765 izvodov Tisk: DELO -Tisk časopisov in revij, d. d. Ljubljana, Dunajska 5. Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Savinjčan Svetniki desnice za 7 občin Osrednja vaia ob mesecu požarne varnosti v Garantu Polzela Preizkus sistema alarmiranja Sodelovalo 220 gasilcev iz 26 društev Gasilska zveza Žalec je v mesecu požarne varnosti organizirala osrednjo vajo prostovoljnih gasilskih društev v Garantu Polzela. Vaje se je udeležilo 26 gasilskih društev z vso razpoložljivo gasilsko opremo in tehniko. V vaji je sodelovalo 220 gasilcev, pričela pa se je s predpostavko, da je nastal požar na proizvodni liniji površinske obdelave v pohištveni industriji. Pri gašenju začetnega požara je prišlo do poškodb dveh reševalcev, ki ju je bilo potrebno evakuirati in odpeljati v bolnišnico. Z aktiviranjem gasilcev domačega društva IPGD Garant Polzela, gasilskih društev sektorja Polzela in ostalih v gasilski zvezi se je po taktični zamisli pričelo reševanje v proizvodnih prostorih Garant Polzela. Osnovni namen vaje in cilj vaje je bil, da gasilci Gasilske zveze Žalec preizkusijo sistem alarmiranja, sistem zveze ZA-RE, pozivanje prek sistema tihega pozivanja s pozivki prek regijskega centra za obveščanje Celje ter se seznanijo z nevarnostmi, ki bi nastale ob požaru in gašenju požara v lesni industriji.: V vaji so sodelovala vsa gasilska društva, ki so bila poklicana k opravilu vaje. Samo izvajanje vaje je pokazalo visoko strokovno usposobljenost operativnih gasilskih enot. V analizi vaje je bilo ugotovljeno, da je vaja potekala v skladu s predpostavko ter da si udeleženci takšnih in podobnih vaj želijo. S to vajo so se tudi zaključile množične aktivnosti gasilskih društev v mesecu požarne varnosti. Na sliki: Pogled na del objektov Garant Polzela, kjer je bila vaja. T. TAVČAR Borci žalske občine v Gradcu Dan mrtvih je dan, ko se odpravimo tudi k spominskim znamenjem žrtvam narodnoosvobodilnega boja in ko obiščemo njihove grobove. 28. oktobra je Združenje borcev in udeležencev NOB občine Žalec organiziralo avtobusni prevoz v Gjadec, kjer so se poklonili mrtvim in položili venec k spomeniku žrtvam na tem pokopališču. Pokopališče v Gradcu je eno najpomembnejših grobišč udeležencev narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo. Spomenik je bil odkrit 1. novembra 1961. leta, na njem pa je vklesanih 2516 imen borcev, talcev, internirancev in žrtev nacizma. Med njimi je 1213 Slovencev, ki so bili ustreljeni kot talci v Mariboru, Celju, Šoštanju, Trbovljah, na Gorenjskem, in borci Pohorskega bataljona. Kar 11 izmed njih je narodnih herojev. To spominsko znamenje vsako leto obišče veliko Slovencev in organizacij združenj borcev. T. M. 130-letnica žalskega tabora Septembra naslednje leto bo minilo natanko 130 let od drugega slovenskega tabora v Žalcu. Pokrovitelj osrednje prireditve ob 130-letnici tega dogodka bo Občina Žalec. Tak sklep oziroma pobudo, ki jo je predlagal župan, so potrdili tudi svetniki. Za pripravo proslave bo odgovoren organizacijski odbor, v katerega so bili imenovani: predsednik občinskega sveta Franc Žolnir, predsednik MS Žalec Eran Sadnik, predsednik ZKO Žalec Stanko Novak, ravnateljica Glasbene šole Žalec Tanja Ceh-ner, ravnatelj I. osnovne šole Žalec Adi Vidmajer, direktorica Zavoda za kulturo Anka Krčmar, predsednik Svobode Žalec )anuš Rasievvietz in župan Milan Dobnik. K. R. AVTOELEK-miKA in TRGOVINA GOLIČ Kaplja vas 16, Prebold tel.: 063/724-198 Avtoradio - ELEKTRIČNI POMIKI STEKEL, - POPRAVILO SPLOŠNE AVTOELEKTRIKE MONTAŽA MOBILNIH TELEFONOV - CENTRALNA ZAKLEPANJA - AVTOALARMI POSKRBITE ZA VASE VAŠEGA AVTOMOBILA! - AVTOAKUSTIKA MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV. LETUŠ Medobčinska gasilska vaja V okviru meseca požarne varnosti je prostovoljno gasilsko društvo Letuš organiziralo medobčinsko gasilsko vajo navideznega požara na višinski kmetiji. V vaji so sodelovali gasilci iz Letuša, Šmartnega ob Paki, Paške vasi in Mozirja. Vajo so opravili na Fleretovi domačiji v Letušu. Predvideli so pomanjkanje vode, zato so jo morali črpati iz Savinje, 800 m daleč. V verigi so sodelovale štiri motorne brizgalne, saj so morali premagati težak in strm teren do požarišča. Po zaključku so vajo ocenili poveljniki gasilskih zvez Žalec, Mozirje in Velenje in bili soglasni, da je uspela. V tem mesecu pa je letuško društvo organiziralo še pregled gasilnih aparatov v kraju, na podružnični OŠ in v vrtcu so predstavili delo gasilcev, pokazali so opremo, učenci pa so o gasilstvu pisali spis. Najboljše tri bodo nagradili. Pri pregledu hidrantov so ugotovili nekaj pomanjkljivosti in o tem obvestili Komunalno podjetje Žalec. Po besedah Darka Šerdonerja, predsednika PGD Letuš, so bili v tem letu uspešni tudi na tekmovanjih saj je bila moška A-desetina najprej občinski, nato pa še regijski prvak. Na sliki: Predsednik PGD Letuš Darko Šerdoner. T. TAVČAR Pri glasovanju o mnenjih k predlogu za ustanovitev novih občin svetniki LDS, ZLSD, DeSusa in svetnica Zelenih zapustili občinsko dvorano Svetniki žalskega občinskega sveta so 23. oktobra najprej končali v začetku meseca prekinjeno 27. redno sejo z odgovori na vprašanja svetnikov, nato pa so začeli izredno sejo. Na njej so bile le štiri točke dnevnega reda, vendar pa brez zapletov ni šlo. Najprej so na tajnih volitvah izmed 14 kandidatov (predlagali so jih lahko po trije svetniki) izvolili osem elektorjev, ki bodo 26. novembra na posrednih volitvah izbirali člane državnega sveta, ki bodo v tem organu predstavljali interese lokalnih skupnosti. Prav tako s tajnim glasovanjem so kot kandidata za državnega svetnika izvolili Alojza Oseta iz Celja. Sledila je razprava o mnenjih k predlogu državnega zbora o delitvi žalske občine na pet občin: Žalec, Vransko, Braslovče, Polzela in Prebold. Franc Sušnik je-najprej predlagal, da se za občine Polzela, Prebold in Braslovče da pozitivno mnenje k predlogu državnega zbora. Glede občine Vransko pa je predlagal, da predlog ne podprejo, ampak da občinski svet predlaga ustanovitev občin Vransko in Tabor. Takšno je bilo tudi večinsko mnenje občanov na zborih na Vranskem in v Taboru. Tudi Anton Grobelnik je še enkrat poudaril, da so v Taboru odločeni vztrajati pri svojem referendumskem območju za ustanovitev lastne občine. Niko Rožič je kot svoje osebno mnenje povedal,*da je bil izvoljen kot svetnik te občine in da zato nima obraza, da bi lahko glasoval za razbitje sedanje žalske občine. Po njegovih besedah je projekt delitve občine slab, neargumentiran in finančno pomanjkljiv, podobno kot projekt razbijanja podjetij na nekdanje tozde. Svetniki po njegovem prepričanju niso pristojni za delitev občine, ampak državni zbor kot zakonodajalec, če meni, da je to potrebno. Anton Rozman je menil, da se večina ljudi zavzema za manjše občine in da že ustanovljene manjše občine pravijo, da jim je zdaj bolje. Tone Ajdič je povedal, da je ob obrav- navi predloga za delitev občine glasoval proti, ker je pred tremi leti kandidiral kot svetnik te občine. Zbori občanov pa zdaj dajejo legitimnost za ustanovitev novih občin. Tudi Janko Kos je poudaril, da v stranki ne nasprotujejo postopkom za razdelitev občine, vendar naj se spoštujejo kriteriji za ustanovitev novih občin in naj bo referendum obvezujoč za državni zbor. Po njegovem mnenju pa je očitno dejstvo, da nismo več za skupaj in da je morda res bolje, da gremo narazen. Vprašal pa se je, ali bi občina Žalec šla narazen, če bi bili drugi svetniki in drug župan. Zvone Babič je menil, da občina ne deluje tako, kot si je ob izvolitvi v občinski svet predstavljal, da je v primeru delitve še nekaj nejasnosti glede Trnave, da pa je prepričan, da takšne občine, kot je zdaj, ne bo več. Janez Šketa je povedal, da o tem ne more glasovati, ker v Petrovčah zbor občanov ni bil sklepčen, iz Liboj ni zapisnika, v Grižah pa je bilo na zboru tudi samo deset občanov, od tega se jih je sedem izreklo za samostojno občino. Vojko Zupanc je prebral precej ostro izjavo, v kateri delitev občine ocenjujejo kot projekt Ljubljane - Deli in vladaj. Dejstvo je, da je občina že počila po šivih, še vedno pa je po njegovem mnenju vprašanje, ali nove občine res hočejo ljudje ali le oblasti željni posamezniki. Med izjavo Vojka Zupanca je bilo slišati veliko medklicev s strani svetnikov desnice, sledil je odmor, po odmoru pa je Niko Rožič v imenu strank levice zahteval tajno glasovanje. Ta predlog ni bil izglasovan, zato so svetniki LDS, ZLSD, DeSusa in Zelenih zapustili občinsko dvorano. Še vedpo pa je bila prisotna potrebna večina -19 svet- nikov. Proti soglasju k ustanovitvi občine Braslovče s Trnavo in Go-milskim je glasoval samo Vinko Drča, z ustanovitvijo občin Prebold in Polzela pa je soglašalo vseh 19 prisotnih svetnikov. Za občino Vransko s Taborom sta glasovala le dva svetnika, za samostojni občini Vransko in Tabor pa 18 svetnikov. Z dodatnim sklepom so svetniki predlagali vladi še ustanovitev občine Griže. Izredna seja se je nato nadaljevala z razpravo o hotelu Prebold. Dodan je bil sklep, da se nekaj več kot 15 milijonov tolarjev od kupnine za hotel nameni za sanacijska dela na območju hotela. Janez Šketa je menil, da to presega vsoto, ki jo je krajevna skupnost Prebold dobila na žiro račun, saj pomeni kar 32 odstotkov izklicne cene. Če gre za nedokončane investicije na območju hotela, bi po njegovem mnenju te moral financirati novi lastnik hotela. Franc Sušnik je povedal, da bo ta predlog sicer podprl, še enkrat pa je svetnike spomnil, da po takem načelu niso glasovali v primeru porabe nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi gradnje ceste. Ferdinand Kunst pa je poudaril, da bo glasoval proti, ker v enem mandatu ne more glasovati enkrat tako, drugič pa prav nasprotno. Predlog za tajno glasovanje ponovno ni bil sprejet, glasovanja pa se ni udeležil janez Šketa. Za neodplačni prenos hotela s Hmezada Goldinga na ohčino in za sklep o objavi javne dražbe je glasovalo 33 svetnikov, sklep, da se del kupnine nameni za sanacijo del na območju hotela, pa je podprlo 22 svetnikov. Prav tako 33 svetnikov se je strinjalo, da se za prodajo hotela imenuje komisija, v kateri bodo tajnik občine Peter Marinšek kot predsednik, vodja oddelka za finance Lojze Posedel in svetnik Anton Ajdič pa kot člana. K. R. 28. redna seja občinskega sveta Sprejeta izhodišča za proračun '98 Svetniki občine Žalec so se na 28. redni seji zbrali prejšnji četrtek. Predviden dnevni red je imel kar 17 točk, na predlog Franca Sušnika pa so dodali še točko o gradnji,bencinskega servisa v Veliki Pirešici. Seja se je zaradi nesklepčnosti končala pri približno polovici dnevnega reda. Ker so se seje udeležili tudi ravnatelji osnovnih šol žalske občine, so sejo po sprejetju dopolnjenega dnevnega reda začeli z obravnavo analize, ki jo je izdelal LIZ Inženiring iz Ljubljane: Pregled šolskega prostora na območju osnovnošolskega izobraževanja v občini Žalec za obdobje do leta 2003. Takrat bo namreč obvezen prehod na devetletno osnovno šolo, za kar pa bodo potrebne pri vsaki šoli (razen podružnične šole Trnava) večje ali manjše investicije. Tanja Razboršek Rehar in ravnatelji so se dogovorili, da prednostnega vrstnega reda izvedbe investicij ne bi oblikovali, pripravili pa za vse idejne projekte, tako da bi lahko kandidirali za sofinanciranje ministrstva za šolstvo. Svetniki so najprej vztrajali pri tem, izpostavili so še posebej šole na Vranskem, Gomilskem, v Letušu in Taboru. Po obširni razpravi so imenovali komisijo, ki je v odmoru pripravila sklepe. Po odmoru so svetniki potrdili analizo in sprejeli sklep, da se v naslednjem občinskem proračunu zagotovi denar za izdelavo idejnih projektov za vse potrebne naložbe. LIZ Inženiring pa mora do naslednje redne seje (predvidoma bo 18. decembra) pripraviti prednostni vrstni red za izdelavo investicijskih programov. Sprejeli so tudi predlog sklepa Antona Groblerja, da se v podružnič- ni šoli v Taboru predvidita dve triadi nove devetletke, ne zgolj pet razredov. Sprejeli so tudi sklep o zbiranju namer za dodelitev koncesije za opravljanje predšolske dejavnosti na območju krajevnih skupnosti Andraž, Galicija, Gomilsko, Ponikva, Tabor in Vransko. Po tej točki dnevnega reda so svetniki obravnavali zapisnika zadnje redne in izredne seje, na katere so imeli precej pripomb. Med drugim so zadolžili župana, da do konca tega meseca pripravi gradivo za izredno sejo, na kateri bi razpravljali o uresničevanju pogodbe med Darsom in občino Žalec. Sledila je razprava o sklepih, ki so jih svetniki sprejeli na dosedanjih sejah, niso pa še realizirani. Svetniki so prejšnji teden sprejeli tudi izhodišča za pripravo odloka o proračunu občine za leto 1998. Proračun bo pripravljen v takšni obliki kot sedaj, to je za enotno občino, ne glede na predvideno delitev oziroma ustanovitev novih občin. Prihodki se bodo prikazali ločeno po krajevnih skupnostih oziroma po predvidenih novih občinah in virih, pri investicijah je potrebno upoštevati letos nerealizirane investicije in vse odhodke za investicije prikazati razčlenjeno po lokacijah in virih. Nov proračun bo predvideval tudi podaljšanje odloka o prispevku za in- vesticijska vlaganja v oskrbo z vodo in prispevku za vlaganje v čistilno napravo Kasaze. Prav tako so potrdili sklep Janeza Škete, da se ob prodaji občinskega premoženja tretjina kupnine nameni tisti krajevni skupnosti, na katere območju se prodano premoženje nahaja. Na predlog Franca Sušnika pa morajo strokovne službe pripraviti predlog kriterijev za delitev proračunskih sredstev, namenjenih športu. Zatem so svetniki ponovno razpravljali o tem, zakaj se tako dolgo vleče postopek za sprejetje odloka o zazidalnem načrtu za bencinski servis v Veliki Pirešici. Že proti večeru so se lotili še predloga sklepa o zvišanju ;cen programov predšolske vzgoje v vrtcih občine, vendar nato svetniki niso bili več sklepčni, zato je bila seja prekinjena. Na dnevnem redu je ostal Še predlog za izplačilo delovne uspešnosti za direktorico Zavoda za kulturo, predhodno soglasje ustanovitelja k organiziranju podružnice Javnega zavoda žalske lekarne v Petrovčah. Izvolili naj bi tudi predstavnike v svet območne izpostave Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske dejavnosti (predlagani Miran Krajšek, Ivo Lindič, Marko Slokar, Branko Verk in Jože Meh). Izmed neobravnavanih točk je tudi poročilo Zavoda za gozdove v Žalcu in med drugim pobuda krajanov Levca za ustanovitev krajevne skupnosti Levec. K. R. Savinjčan Del kupnine od hotela za komunalo_______________________ Na prejšnji seji občinskega sveta so svetniki ponovno obravnavali sklepe v zvezi s prodajo hotela Prebold in med drugim soglašali, da se del kupnine nameni tudi za obnovitvena dela na območju hotela. Vrednost programa predvidenih del je 15.265.614 tolarjev. Cesta Polzela - Podvin razširjena in že asfaltirana Lokalna cesta Polzela - Podvin je bila v času gradnje avtoceste Arja vas - Vransko preobremenjena s težkimi tovornjaki, saj so ti vsak dan vozili in še vozijo gramoz iz bližnjega kamnoloma Podgora v Šmartnem ob Paki. Zaradi tega so nastale vidne poškodbe na cestišču. Komisija za ugotavljanje poškodb, sestavljena iz strokovnjakov DARS-a, oddelka za okolje in prostor občine Žalec ter KS Polzela, si je poškodbe ogledala in ocenila, da je potrebno preplastiti cesto v dolžini 900 m iz smeri Polzela - Podvin. Ker je cestišče preozko, kar je vidno po širini zvoženih bankin, so predlagali razširitev cestišča za 1 m. Soglasje za to razširitev so že podpisali lastniki zemljišč, pri tem so navedli pogoje, pod katerimi so pripravljeni odstopiti zemljišče. Po končani modernizaciji ceste bo KS Polzela naročila geodetsko odmero zemljišč, ki so bila odstopljena za gradnjo ceste. Svet KS Polzela pa je zahteval, da ostane še naprej dovoljena osna obremenitev 4 tone, kot je bila do sedaj. Prav tako je potrebno to cesto opremiti z vso predpisano prometno signalizacijo. Na sliki: med asfaltiranjem cestišča. T. TAVČAR Tako naj bi s tem denarjem obnovili vodovod v središču Prebolda oziroma v križišču pri Golav-šku (2,7 milijona tolarjev), obnovili javno razsvetljavo (3,38 milijonov), obnovili parkirišča in dovozno pot pri blokih na Graščinski cesti (nekaj manj kot 3,1 milijona), preplastili asfaltne površine na parkirišču pred hotelom in šolo (2,7 milijona), na novo asfaltirali pot proti bazenu (1,9 milijona) in dogradili pločnik pred hotelom (1,5 milijona). Prav tako je krajevna skupnost Prebold kot pogoj za pozitivno mnenje k prodaji hotela zahtevala zemljiškoknjižno uskladitev in geodetsko odmero za hotel in že zgrajene javne površine pa tudi, da JP Komunala Žalec prevzame prečrpovalno postajo za fekalije na kanalu hotel - Bolska. K. R. V V Seščah prispevek za zimsko službo______________________ Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Šešče so člani sveta obravnavali tudi organizacijo zimske službe v zimi 1997/98. Odločili so se, da izvajalce, ki bodo plužili krajevne ceste, letos izberejo na razpisu. Dosedanje izvajalce zimske službe so o razpisu obvestili pisno. Rok za prijavo na razpis je bil 15. november. Prednost pri izbiri bodo imeli izvajalci s stalnim prebivališčem^ na območju krajevne skupnosti Šešče. Ker krajevne skupnosti dobijo iz občinskega proračuna samo sredstva za osnovno zimsko vzdrževanje cest, ko zapade že več centimetrov snega, so se člani sveta odločili, da to zimo zberejo dodatne prispevke krajanov. Prispevek za zimsko službo bo znašal 2.000 tolarjev po hiši. K. R. Spomin na mrtve v Vinski Gori Minuta molka, solza, spomin in svečke so najbolj pogosti spremljevalci konca oktobra, ko se ob dnevu spomina na mrtve poklonimo našim preminulim najbližjim, svojcem in drugim, ki so ostali zapisani v naših srcih. V Vinski Gori smo se borci in šolarji spomnili mrtvih v petek, 25. oktobra. Pripravili smo komemoracijo ob spomeniku v Razgoncah, na Lopatniku in ob spomeniku padlih pred večnamenskim domom. ZZB NOV Vinska Gora Rekli so: Štefan Frece, predsednik sveta KS Liboje____________ "Smo edina KS v žalski ob-. čini, ki nima svojih prostorov. Hiša, v kateri je bil prej sedež krajevne skupnosti, je v denacionalizacijskem postopku. Prav tako nimamo tajnika. To pa zato, ker se je tajnik plačeval iz sredstev za redno vzdrževanje krajevne skupnosti in bi skoraj ves denar šel za nje- govo plačo in najemnino za prostore. Če bi bilo tako, kot imajo nekatere KS, ki imajo tajnika plačanega iz občinskega proračuna, bi verjetno tudi mi z veseljem imeli profesionalnega človeka, tako pa vsi delamo prostovoljno, brez kakršnih koli nadomestil. Plača tajnika za redni delovni čas je 110.000 tolarjev, če k temu prištejemo še najemnino in tisto, za kar bi bili upravičeni ostali, ne bi bilo mogoče ničesar narediti. Brez sramu tako lahko rečem, da smo v okviru možnosti naredili kar precej. Mislim, da bo tako tudi v prihodnje. Vsekakor pa računam, da bo čez dve leti, če že ne prej, tudi naša krajevna skupnost dobila svoje prostore, in to v načrtovanem gasilskem domu. Plačana so že vsa soglasja in mislim, da bodo še letos narejeni temelji.' D. N. V KS Vransko lepo skrbijo za sakralne spomenike, za kar so zaslužni krajani KS in domači župnik jože Turi nek. Med graditvijo avtoceste so začasno odstranili tudi križ ob lokalni cesti Stopnik-levše, da ga tovornjaki, ki so tod vozili, ne bi poškodovali. Križ je na tem mestu stal več kot sto let, po legendi naj bi ga postavili zato, kjer se je nekoč tam poškodoval pastir, po drugi pripovedi pa je bilo tam razpotje. Seveda je bil že močno preperel, zato so ga nadomestili z novim. Na sobotni blagoslovitvi, ki jo je opravil domači župnik jože Turinek, se je zbralo veliko krajanov, ki jih je najprej pozdravil predsednik sveta KS Vransko Franci Sušnik, ki se je vsem zahvalil za sodelovanje pri ponovni postavitvi. Na sliki: s slovesnosti ob blagoslovitvi križa. T- TAVČAR Med asfaltiranjem ceste na Brnico. Liboje Cesta na Brnico asfaltirana Že pred prazniki so delavci Cestnega podjetja Celje asfaltirali 2,6 km dolg odsek ceste na Brnico nad Libojami in s tem zaključili pomembno delo KS Liboje in njihovega predsednika Štefana Freceta, ki je zastavil svoje dobro ime za to investicijo. Cesta na Brnico je bila že nekaj let pripravljena za asfaltiranje, vendar denarja nikoli ni bilo, vsaj ne toliko, kolikor je bilo potrebno. Letošnji predračun za to investicijo je bil 37 milijonov tolarjev. Tega denarja seveda v KS nimajo. Od občine so dobili 5,8 milijona tolarjev. Od tega so bili 4 milijoni predvideni za načrte za vodovod. Temu so se zavestno odpovedali in investirali denar v cesto. Za ta denar naj bi asfaltirali le posamezne, najbolj problematične odseke ceste. Nekaj dni pred asfaltiranjem je bil sestanek in na njem je Štefan Frece predlagal, da bi asfaltirali celoten del. Manjkajoči denar naj bi zbrali uporabniki ceste. Začela se je akcija zbiranja denarja, pri kateri imajo uporabniki več možnosti plačila. Predsednik KS pa je izvajalcu del zagotovil, da bo dal svoj akceptni nalog, če bi to bilo potrebno. Cesta je sedaj asfaltirana, poleg nje še manjši ali daljši odseki, ki so jih v celoti investirali lastniki zemljišč. Dolgoletna želja je postala resničnost, res pa je, da je bilo za to potrebno seči kar globoko v žep. je že tako, da danes ničesar - ali skoraj ničesar - ni mogoče pričakovati brez soudeležbe krajanov. D. N. Prenovljen križ v Zaloški Gorici Vaščani Zaloške Gorice se bomo radi spominjali druge nedelje v oktobru, ko je pater Miran blagoslovil prenovljen vaški križ. Po blagoslovitvi je bila maša za vse naše pokojne prednike. Veseli smo, da so se te slovesnosti kljub slabemu vremenu udeležili številni znanci in prijatelji iz sosednjih vasi, s katerimi smo po končanem obredu malo pokramljali, zapeli in se poveselili. Hvala pevcem, ki so z ubranim petjem popestrili nepozabno nedeljsko popoldne. Naj znamenje križa varuje našo domovino Slovenijo, naš mladi rod, našo vas in popotnika, ki mimo gre in se nanj ozre. M. K. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na etevllKo: Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Odpadki iz žalske občine v Bukovžlak S sedanjo pogodbo in soinvestiranjem v razširitev odlagališča v Bukovžlaku ima žalska občina zagotovljen odvoz za največ šest let Po zaprtju občinskega odlagališča komunalnih odpadkov na Ložnici odpadki iz žalske občine romajo na celjsko odlagališče v Bukovžlaku. O njem pravzaprav v Savinjčanu še nismo pisali, prav tako tudi ne o ugibanjih, da je ta možnost za žalsko občino veliko predraga in da plačuje več kot ostale občine, ki tudi uporabljajo to odlagališče. Poleg tega v zadnjih mesecih po sprejetju odloka o ravnanju z odpadki poteka intenzivno vključevanje vseh občanov v organiziran odvoz odpadkov. O vsem tem v pogovoru z direktorjem Javnih naprav Celje ing. Ivanom Čeričem. Od kdaj je v Bukovžlaku odlagališče odpadkov, kako veliko je, za koliko občin oziroma prebivalcev? Ivan Čerič: "Odlagališče je v Bukovžlaku od leta 1972. Nanj vozimo odpadke iz občin Celje, Vojnik, Štore, Šentjur in Žalec in odpadke prispeva prek sto tisoč prebivalcev. Skupna površina odlagališča je približno 16 hektarov, s tem da smo sedanje odlagališče začeli že predlani sanirati in hkrati tudi širiti. Ta prva faza rekonstrukcije oziroma sanacije še ni končana. Računamo, da bi razširjen del zadostoval za pet, morda šest let, odvisno od rasti količine odpadkov in pa seveda našega nadaljnjega prizadevanja za ločeno zbiranje odpadkov." Ali nameravate na tem območju zgraditi tudi sodobno, tako imenovano regijsko odlagališče odpadkov? Ivan Čerič: Ta razširjena deponija je zgrajena po najsodobnejših, evropskih načelih urejanja deponij. Izbrana je vsa tehnologija, ki je trenutno znana v svetu. Dejansko smo to preverjali, ko smo imeli več idejnih in nato samih projektantskih ponudb, tako da je odlagališče res primerno urejeno in ustreza praktično vsem vidikom varovanja okolja, od zraka, do podtalnice, vpliva izcednih vod in drugih emisij, ki izhajajo v zrak, predvsem plina metan. Podtalje je urejeno tako, da smo na celotni površini -prek 70000 kubičnih metrov izkopa zemeljskih materialov - uredili zajemanje izcednih vod. Položena je približno 60 do 70 centimetrov debela plast gline, ki smo jo utrdili in nanjo je položen še geotekstil in prek tega PHD - folija, debela 2,5 milimetra. To je posebna folija, namenjena tesnje-nju podobnih zadev, je bolj trda in ima daljšo življenjsko dobo. Vsi vari folije so bili pregledani, preden so bile nanjo poiožene še drenažne cevi in nato nasut gramoz." To še ni novo odlagališče, ki bi zadoščalo za več deset let? Ivan Čerič: "To je sedanje odlagališče, ki smo ga razširili proti južni strani. Obstoječe odlagališče bo zapolnjeno konec tega leta oziroma februarja ali marca naslednje leto. Nato se prestavimo na ta novi del, o katerem sem govoril. Tu bo prostora za odpadke največ šest let. Hkrati pa se že pripravljamo oziroma so že izdelani idejni projekti za tako imenovani center za ravnanje z odpadki. Ta regijski center naj bi bil na območju občin, ki gravitirajo proti Celju." Lokacija regijskega centra še ni določena? Ivan Čerič: "Predlokacijski izbor je bil narejen, zavod za zdravstveno varstvo Celje nam je izdelal celotno študijo vplivov take deponije na okolje. Bilo je več možnih variant v neposredni bližini, nazadnje pa je bila nekako določena lokacija, ki je pravzaprav nadaljevanje obstoječe deponije proti vzhodu, na območju nekdanjih vojaških skladišč. To območje je bilo zaradi takratnega vojaškega pomena vseskozi zaščiteno, v neposredni bližini se ni nič gradilo. Ta lokacija je tudi nekoliko dvignjena od ostalega terena, kar je bistveno za odlagališča predvsem zaradi problema reševanja meteornih izcednih vod. S teh vidikov je lokacija zelo primerna in je v prostorskih dokumentih mestne občine Celje že predvidena oziroma rezervirana za gradnjo tega centra." Ali je cena odvoza odpadkov na odlagališče v Bukovžlak za prebivalce vseh občin enaka? Ivan Čerič: "Ni. Cene odvoza so bile do nedavnega, do maja lanskega leta, ko smo začeli odpadke iz žalske občine namesto na Ložnico voziti v Celje, povsod enaka. Z lanskim letom pa se je cena na območju občine Žalec povečala, vendar samo za del, ki pomeni povečanje dejanskih stroškov te relacije. Prej smo odpadke s celotne Savinjske doline vozili na Ložnico, zdaj pa vso količino pripeljemo v Celje, ki je približno 15 kilometrov oddaljeno od Ložnice. Za ta del je bil točno izračunan in prikazan' strošek, kalkulacije pa je pregledala in potrdila tudi občinska strokovna služba. Cena je večja samo za povečanje transportnih stroškov in zamude časa, ki nastaja vzporedno z večjo oddaljenostjo. Ostale občine imajo zaenkrat še enako ceno." Kaj pa investicijski prispevek? Ivan Čerič: "Prispevek za sodobno ravnanje z odpadki, kot se imenuje, je bil z občinskim odlokom sprejet in v celjski občini že dvakrat podaljšan. Iz tega vira so se zbirala sredstva za omenjeno sanacijo in razširitev obstoječega odlagališča. Občina Žalec se za ta prispevek ni odločila, vse ostale občine pa. Zato smo za žalsko občino ugotovili sorazmerni delež količin odpadkov, ki nastajajo na njenem območju, to je približno 30 odstotkov. Žalec se je odločil, da bo sproti soinvestiral svoj 30-odstotni delež stroškov razširitve deponije. Ta delež so poravnali v treh ali štirih obrokih. S tem si je občina zagotovila odlaganje odpadkov za naslednjih pet ali šest let, med občinama Žalec in Celje ter žalsko občino in našim podjetjem pa je bila o tem sklenjena posebna pogodba." Ampak tudi občani žalske občine plačujejo poleg samih stroškov odvoza odpadkov neki prispevek. Kakšen? Ivan Čerič: "To pa ni investicijski prispevek, ampak taksa, ki jo pobira občina Žalec in ta denar tudi razporeja. V Celju zbran denar se neposredno namenja za odlagališče, medtem ko takso v žalski občini sicer zbiramo prek položnic tudi mi, vendar ga v celoti nakazujemo v proračun občine Žalec. Gotovo pa del tega denarja občina namenja za pokritje svojega deleža pri sofinanciranju razširitve odlagališča. Plačuje pa se tudi ekološka renta krajevni skupnosti Teharje." Koliko znaša ta renta, ali jo dobivajo posamezniki ali krajevna skupnost? Ivan Čerič: "Mislim, da v zadnjem času ta renta znaša okoli 1,2 milijona tolarjev mesečno. Po sklepu celjskega občinskega sveta se renta izplačuje iz tega prispevka, o načinu porabe tega denarja pa odloča krajevna skupnost Teharje sama in ga občina tudi nakazuje na njen žiro račun. Kolikor mi je znano, s tem denarjem na Teharjah urejajo predvsem komunalne probleme." Občina Žalec mora po pogodbi pokrivati tudi razliko med dejansko ceno odvoza s ceno, ki je pod nadzorom vlade, je tako? Ivan Čerič: "Oblikovanje cen komunalnih storitev je posebna problematika. Že štiri leta je v veljavi republiška odredba, po kateri se cene ne višajo več v skladu z rastjo inflacije in ostalimi stroški, ampak po nalogu republike. Ta odredba se podaljšuje in še zaostruje. Ta uredba tudi prepoveduje spremembo tarife, čeprav so tako v Celju kot Žalcu močni pritiski po drugačnem načinu obračufia odvoza odpadkov, se pravi na osebo, velikost posode ali kaj drugega, ne pa glede na kvadratni meter površin." Ali to razliko v ceni pokrivajo vse občine oziroma prebivalci? Ivan Čerič: "Ko je bila sklenjena pogodba med občinama Celje in Žalec, smo si v tej pogodbi zagotovili, da se bo ta razlika pokrila za nazaj. Moram povedati, da je bila ta razlika - 15 milijonov tolarjev, tudi pokrita, saj je bil to eden od pogojev, da se žalski občini dovoli odvoz odpadkov v Bukovžlak. Od takrat naprej pa se ta-razlika nikjer ne upošteva. Žaen-krat še shajamo s to ceno, ker iz tega denarja skoraj nič več ne bo treba vlagati v odlagališče, saj se gradi iz investicijskega prispevka. Smo pa vedno bolj na meji pozitivnega poslovanja in če bo ta odredba še dalj časa v veljavi, bomo morali začeti uveljavljati tudi pokrivanje razlike v ceni." Kako pa je z obračunom cene po površini s korekcijo glede na števila oseb, ali to velja samo za žalsko občino in ali ljudje uveljavljajo to olajšavo? Ivan Čerič: "Ta način obračuna velja samo za žalsko občino. Tak način je v žalski občini veljal že pred leti; že v sporazumu s takratnim komunalnim SIS-om o desetletnem sodelovanju smo se na zahtevo občanov in ostalih uporabnikov dogovorili, da bi le upoštevali poleg kvadrature tudi število oseb v objektih. Seveda pa smo tak obračun izdelali samo na izrecno zahtevo občana. Ob podpisu zadnje pogodbe nad to zahtevo sicer nismo bili najbolj navdušeni, ker pa vemo, da zelo pogosto v velikih objektih živita le eden ali dva človeka, smo na to pristali. Stranka mora za uveljavitev takega obračuna poslati v naše podjetje vlogo z dokazom o prijavljeni površini in s potrdilom matične službe o številu oseb, ki dejansko stanujejo v nekem objektu. Vlo- ge dobijo občani pri nas in na občinskem oddelku za okolje, prostor in komunalne zadeve. Takih vlog smo imeli do sedaj že prek tisoč. To pa bo seveda spet potegnilo za sabo povečanje cene, saj se nam zaradi teh olajšav zmanjšuje prihodek. To je dejstvo. Seveda pa občinski odlok tudi pravi, da je potrebno v treh mesecih po odmrznitvi republiške odredbe preiti na obračun cene po volumnu posodbe, ne po številu oseb. Takšna so tudi priporočila Evropske zveze." Kako pa v žalski občini zdaj poteka vključevanje v organiziran odvoz odpadkov tistih občanov, ki do sedaj še niso bili vključeni oziroma še vedno niso? Ivan Čerič: "Oddelek za okolje in prostor od nas kot izvajalca odvozov zahteva, da čim več še nevključenih občanov in objektov vključimo v reden odvoz odpadkov. Moram reči, da pri tem z občino zelo dobro sodelujemo. Na voljo jim damo naše podatke, kdo je že vključen v odvoz odpadkov, oni pa na osnovi evidence prebivalcev povedo, kateri občani še niso vključeni. Vsem tem pisno pošljemo dopis župana, priložimo že pogodbo in damo možnost, da se odloči za velikost posode. Na novo smo ravno v žalski občini uvedli tudi možnost, da damo občanom posodo za odpadke v najem, saj si je marsikdo ne more takoj kupiti. To možnost že uporabljamo tudi za Celje, ker vidimo, da je kar ugodna. Najemnina se glede na tip posode plačuje ob ceni odvoza, približno 200 tolarjev, mesečno. Tudi vzdrževanje posode tako prevzamemo mi. Pa še eno novost smo uvedli, da za objekte, ki so težko dostopni našim vozilom, omogočimo odvoz odpadkov v vrečah. To so tipske vreče, črne, prostornine 120 litrov, ki se dobijo pri nas. Vsakemu, ki se za to odloči, dostavimo te vreče domov, zaenkrat jih damo 52, kolikor je tednov v letu, če jih kdo želi več, jih dobi, vendar jih mora plačati." Marsikje v hribovitih predelih se ljudje pritožujejo, da jim Javne naprave nočejo odvažati odpadkov. je to res? Ivan Čerič: ’'Na osnovi spiskov, ki jih dobimo od oddelka za okolje in prostor, osebno hodimo od hiše do hiše. V treh mesecih smo prek 1200 osebam oziroma objektom na območju, mislim, da devetih krajevnih skupnosti, poslali te pogodbe in zaenkrat se jih je že vključilo v organiziran odvoz odpadkov približno 30 odstotkov, večina s posodami, nekateri tudi z vrečami za odpadke. Novih strank se absolutno ne branimo, saj je konec koncev to naš kruh. Če pa so ceste izredno ozke, so na njih mostovi ali so druge tehnične ovire, z vozili tja ne moremo. Zato smo tudi že kupili dve manjši, terenski vozi- li. Kljub temu se vsepovsod ob vsakem času ne da priti, zlasti pozimi. V takih primerih skušamo organizirati tako, da občani odpadke odlagajo v vreče in te nato prinesejo na ustreznejše zbirno mesto? Lahko skupina občanov najame zabojnik za odpadke namesto individualnih posod? Ivan Čerič: "To je za nas s tehničnega vidika zelo ugodna rešitev. Vendar pa nam je praksa pokazala, da se takoj, ko postavimo zabojnik kje v vasi, plačevanje odvozov ustavi in vsi trdijo, da tega zabojnika niso uporabljali. Mnogi sploh nočejo nič slišati o vključitvi v reden odvoz odpadkov, če je kje v bližini zabojnik. To so dokazali tudi občani, ki plačujejo odvoze zabojnikov. To je preraslo vse meje. Ko smo zabojnike umaknili in so ostali le še na pokopališčih, so začeli ljudje svoje odpadke voziti tja. Tudi ko postavimo zabojnike za kosovne odpadke, začnejo ljudje v njih voziti tudi svoje komunalne odpadke. Odvoz zabojnikov pa je bistveno dražji od individualnega odvoza, zlasti če ga uporablja le deset gospodinjstev. Če pa se dogovorimo, kdo uporablja in plača odvoz zabojnika, se strinjamo tudi s tem? Odvoz kosovnih odpadkov ostaja? Ivan Čerič: "Doslej smo kosovne odpadke odvažali dvakrat na leto, stroške pokrije občina, skupaj tudi naredimo program odvoza." Kaj bo v primeru delitve žalske občine, ali je pogodba med žalsko in celjsko občino zavezujoča za vse nove občine? Ali še velja star sporazum med javnimi napravmi in SIS-om za komunalo? Ivan Čerič: "Vsi stari sporazumi so bili s to pogodbo preklicani, pa tudi sicer mu je veljavnost že potekla. V novi pogodbi ni nikjer omenjeno, kaj v primeru delitve žalske občine. Vsaka nova občina ima seveda svoje pravice in pristojnosti, verjetno bodo zahtevale svoje pogodbe, lahko pa tudi razpišejo koncesije za druge izvajalce. Mi se bomo na te razpise seveda tudi prijavili. Lahko pa občina izbere tudi drugo odlagališče, tako je na primer Šmartno ob Paki prešlo na velenjsko deponijo. Mi smo pri tem sodelovali in tudi predali vso potrebno dokumentacijo. Nikakor pa ne bo mogoče v vsaki občini ustanavljati novih odlagališč, ker tega država ne bo pustila, tudi če bi občine našle ustrezne lokacije." Kako je s posebnimi odpadki, na primer razlitim kurilnim oljem? Ivan Čerič: "Dejansko tudi mi za te odpadke nimamo opredeljene lokacije, čeprav strokovne rešitve za odlaganje takih odpadkov poznamo. Načelno mi iz občin sprejemamo samo komunalne odpadke, če pa tudi druge, mora to odrediti pristojen strokovni organ oziroma inšpektorat. Sicer pa je problem posebnih odpadkov v celotni državi nerešen. Kam, denimo, odlagati baterije, ki jih uporabljajo gospodinjstva in ki ne sodijo na komunalno odlagališče. Je pa vedno več zasebnih podjetij, ki se že ukvarjajo z zbiranjem takih odpadkov. Tudi mi pripravljamo v Celju program ločenega zbiranja odpadkov in kupiti nameravamo posebno vozilo za takšne odpadke, ki bo krožilo po občini. Te odpadke bomo začasno skladiščili in jih nato odpeljali predelovalcem. Sicer pa je največji problem pri ločenem zbiranju odpadkov, tudi stekla in papirja, da tega nimamo komu oddajati. Brezplačno ne jemeljejo več niti papirja ali pa mora biti sortiran, in še to plačajo največ tri tolarje za kilogram. To bo treba rešiti s kakšnimi subvencijami, kot v tujini. Ali to vračunati že v strošek embalaže? Če na koncu omeniva še zaprto odlagališče na Ložnici: je to še v pristojnosti Javnih naprav? Ivan Čerič: "To odlagališče smo v celoti predali, ko smo začeli voziti odpadke v Celje. Samo dva meseca smo še organizirali čuvajsko službo in opravili del sanacije, ki je bila takrat v izvedbi, ker je bila ravno na razpolago zemlja s trase avtoceste. V tem času je bil že narejen tudi idejni sanacijski projekt, ki ga je vodila občina. V zvezi s sanacijo smo se za izvedbo nekaterih del še prijavili, vendar nismo bili izbrani. Zato smo odlagališče v celoti predali občini." K. R. MESIČ s.p. Levec 56 Tel.: 063/471-015 Za vse izdelke 5-odstotni gotovinski popust, plačilo na več obrokov. Izbirate lahko med: avtoradii znamk: JVC, BLAUPUNKT, SONY, PHILIPS, PIONEER, CARTEHNIC in KENWOOD glasbenimi stolpi MARANTZ, SAMSUNG, PANASONIC, PHILIPS, GRUNDIG in JVC f4° VIDEOKAMERA SONY - NAJZMOGLJIVEJŠA 119.900 SIT i ¿ i *»v • ’ P KAMERE SONY in JVC komponentami: MARANTZ, NAD in SONY televizorji: Gorenje, Samsung, Universum; telefonskimi aparati in telefaksi Panasonic ter zvočniki JAMO. Najcenejši PHILIPS GSM-mobilni telefoni; CENA 39.990,00 SIT NAJNIŽJE CENE TELEFONOV Poštni predal - SOS Zeleni Zeleni Spodnje Savinjske doline bodo v decembru odprli poštni predal SOS Zeleni. Poštni predal (p. p. 63) bo namenjen vsem, ki imajo kakršnekoli probleme ali vprašanja v zvezi z varovanjem okolja oziroma opazijo določene nepravilnosti. Svoja opažanja ali opozorila bodo občani lahko zapisali in pismo vrgli v poštni predal, člarfTstranke Zelenih pa bodo nato strokovno odgovorili nanj. Odgovor bodo poslali neposredno na naslov vsakega občana, za javnost pomembnejša vprašanja pa objavili tudi v časopisu. Tako so denimo že poiskali odgovor na vprašanje, kam lahko občani odložijo dotrajano hladilno belo tehniko. V gmajne stari hladilniki pač ne sodijo, prav tako ne v zabojnike na pokopališčih, odvoz kosovnih odpadkov v občini pa je običajno organiziran samo enkrat na leto. Po zaprtju odlagališča na Ložnici mora vsak občan sam odpeljati tovrstni odpadek na odlagališče v Bukovžlaku. Nikjer drugje v občini ga ne sme pustiti, nihče pa tudi ne odvaža takih odpadkov, razen Javne naprave po posebnem naročilu in seveda za plačilo. Če pa občan sam odpelje na odlagališče v Bukovžlaku, je to zanj brezplačno, pogoj je le, da pripelje z avtomobilsko prikolico, ne s tovornjakom. Sicer pa so Zeleni v dogovoru s komunalnim inšpektoratom občine Žalec pred kratkim dobili tudi nekaj več pooblastil in natančnejša navodila za sodelovanje. Tako bodo na primer člani stranke v krajih, kjer živijo, izvajali tako imenovane Zelene straže. Njihov namen bo predvsem opozarjati občane in krepiti njihovo ekološko zavest, bodo pa tudi prijavljali nepravilnosti komunalni inšpektorici in skušali zbirati dokaze o takšnih kršitvah. K. R. Pošiljajte svoja vprašanja ali opažanja v zvezi z varovanjem okolja na naslov: SOS Zeleni p. p. 63 3310 Žalec Ra /. »SIPKO« d.o.o. I STANOVANJSKO PODJETJE diOr*-3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/717-121, faks: 063/717-282 NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu novembru povečale za 0,67%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu novembru 1997 10.187,90 SIT in je 208,23 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu novembru povečale za 0,67%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 766,90 SIT. Po sklepu kurilnega odbora se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. V mesecu novembru se povprečna akontacija toplotne oskrbe ne bo povečala in bo znašala 94,35 SIT/nf. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1997/98 bo v mesecu juniju 1998 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1997/ 98. Porabo toplotne energije spremljamo dnevno. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. POSEBNO OBVESTILO! PRIČENJAMO Z VPISOM V ZEMLJIŠKO KNJIGO. Informacije dobite v podjetju. v "To je prihodnost bančnega poslovanja? pravi direktor Hmezad banke Jože Veber Žalec ima sedem bank, a samo eno banko, ki ima v središču Savinjske doline tudi svoj sedež. To je Hmezad banka, ki jo od prvega marca letos uspešno vodi novi direktor Jože Veber. Z njim smo se pogovarjali o njegovem dosedanjem delu ter načrtih v prihodnje. Direktorsko mesto v Hmezad banki ste prevzeli pred dobrega pol leta; kako bi ocenili dosedanje delo in kako se počutite v Žalcu? "Lahko rečem, da sem se dokaj hitro navadil na to mesto. Ne nazadnje sem tukaj v bližini banke končal nižjo gimnazijo, do leta 1960 sem živel v Zabukovici. V zvezi z banko naj spomnim, da je letos Banka Celje kupila 40-odstotni delež kapitala Hmezad banke. Letošnje leto je nekoliko bolj stagna-cijsko, in to iz več razlogov. Hmezad banka je v preteklih letih zelo hitro rasla, in to predvsem z osvajanjem tržnih niš na celjskem območju ter v Savinjski dolini. Z oblikovanjem bančne skupine z Banko Celje so se razmere nekoliko spremenile, znajti se je treba tudi na drugih območjih izven Savinjske doline. Na drugi strani vlada zelo huda konkurenca bank, poleg tega večji gospodarski sistemi iščejo svoje finančne kredite direktno v tujini in vse to sproža oster konkurenčni boj." Kaj kažejo konkretni poslovni rezultati? "Tisto, kar smo načrtovali v prvi polovici leta, ko sem prišel v banko, smo uresničili, nismo pa povsem zadovoljni. Bilančno vsoto smo nominalno povečali za približno 10 odstotkov, največ vlaganj je bilo v gospodarstvu. Računali smo na nekoliko večje potrebe po financiranju naložb, vendar kaže, da se podjetja še vedno precej ukvarjajo z lastninjenjem, manj pa z investicijami. Pri poslovanju z občani presegamo devetmesečne načr- Direktor Hmezad banke Jože Veber te, tako po privarčevanih sredstvih kot pri kreditiranju obrtnikov in fizičnih oseb. V devetih mesecih smo oblikovali 40 milijonov tolarjev dobička, pričakujemo, da bomo konec leta dosegli načrtovanih 80 milijonov tolarjev dobička. V teh dneh pa že pripravljamo načrte za prihodnje leto." Imate-kaj težav pri vračanju posojil s strani kreditojemalcev? "Letos smo oblikovali precej rezervacij oziroma popravkov vrednosti pri tistih kreditojemalcih, ki neredno plačujejo svoje obveznosti. Pri fizičnih osebah se število neporavnanih terjatev povečuje, in to iz dveh razlogov. Prvič zato, ker se povečuje samo število danih kreditov, drugič pa zaradi objektivnih razlogov. Na splošno pa bi ocenil, da večjih težav nimamo, sicer pa so krediti zavarovani in če že pride do neplačevanja, potem stvari najprej urejamo s pomočjo zava- rovalnice. V preteklosti je bilo kar nekaj primerov, ko so se ljudje selili v republike nekdanje Jugoslavije in je bilo skoraj nemogoče izterjati dolgove, danes pa takšnih primerov praktično nimamo več. Prav tako nimamo težav s pravnimi osebami." Kako pa komentirate dogajanje na področju obrestnih mer, ki se v zadnjem času vendarle nekoliko znižujejo? "Obrestne mere se letos po moji oceni znižujejo na aktivni strani celo hitreje, kot smo predvidevali. To je rezultat konkurence, pa tudi likvidnost bank v Sloveniji je dobra. Obresti so v primerjavi s tujino še vedno previsoke pa tudi denar je predrag. Pripravlja se popravek medbančnega sporazuma o maksimalnih obrestnih merah na depozite. Tu bo verjetno spet prišlo do določenega znižanja in pričakovati je, da se bodo aktivne obrestne mere za kredite še zniževale." Kje se bo ob koncu leta vrtela inflacija? "Verjetno bodo pripravili takšne izračune, da se bo vrtela pod 10 odstotki, koliko je to realno, je pa seveda drugo vprašanje." Kaj kot bančnik svetujete ljudem glede varčevanja? "Kot bančnik bom seveda predlagal, da ljudje denarja ne hranijo doma, temveč naj ga hranijo v banki. Prav gotovo pa se v tem trenutku bolj izplača varčevati v tolarjih, ne pa v devizah. Pri vrednostnih papirjih so pa donosi različni. Morda manj prinašajo državni in bančni vrednostni papirji, so pa ti papirji zagotovo bolj varni in zanesljivi kot na primer delnice. Z delnicami enkrat pridobiš, drugič izgubiš." Žalec ima sedem bank, kaj je po vaši oceni konkurenčna Pričeli graditi kolektor Kanalizacijski zbiralnik - kolektor od Šempetra do Polzele, je del kanalizacijskega sistema Spodnje Savinjske doline, ki bo v končni fazi odvajal onesnažene odpadke z območja levega brega Savinje v čistilno napravo v Kasazah. Projekt za izvedbo, kot tudi gradbeno dovoljenje, predvidevata gradnjo kolektorja od tovarne AERO v Šempetru skozi Ločico ob Savinji mimo tovarne nogavic do razbremenilnega jarka. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev kolektor gradijo etapno. Pred dnevi pa je Občina Žalec nadaljevala gradnjo kolektorja z Ločice ob Savinji proti Polzeli (na sliki). Predvidena je gradnja kanala, profila 600 mm v dolžini 600 m. Izvajalec omenjenih del, Cestno podjetje Celje, je bil izbran na osnovi javnega razpisa in bo dela končal predvidoma do konca leta. Predračunska vrednost del znaša 20 milijonov tolarjev. T. TAVČAR EKO-program Polzela d. d. V Polzeli, tovarni nogavic, d. d. se že lep čas zavedajo, da mora tehnološki razvoj spremljati tudi dober EKO-program, ki skrbi za ohranitev čistega in zdravega okolja, da morajo poskrbeti za izboljšane tehnološke postopke, s katerimi se zmanjšujejo škodljivi vplivi proizvodnje na okolje in proizvode. Njihov EKO-proiekt obsega obdobje do leta 2000. Že pred leti so zamenjali sicer cenejšo, toda ekološko sporno mazutno gorivo z zemeljskim plinom, vgradili so čistilno napravo za odstranjevanje olja iz kondenza-ta komprimiranega zraka, s čimer so zagotovili neoporečen kondenzat oziroma odplake. Poskrbeli so za te-snitev omrežja in tako zmanjšali izgube komprimiranega zraka ter znižali moč kompresorjev za 100 kW, trenutno pa montirajo separator olja barvnih odplak in gradijo merni ob- jekt za merjenje pretoka PH-vredno-sti in temperature (na sliki). Ta del čistilne naprave bo povezan s čistilno napravo v Kasazah previdoma prihodnje leto. V načrtu pa imajo še zamenjavo kotla in gorilca in gradnjo interne kanalizacije za ločevanje sanitarnih vod od drugih. T. T. prednost Hmezad banke? "Hmezad banka je dejansko edina banka, ki ima sedež v Žalcu in računamo, da bomo komitente obdržali. Poslovanje poskušamo organizirati tako, da ne prihaja do pretirane gneče, pomembno je dejstvo, da razpolagamo s parkirnim prostorom. Ponujamo vse storitve, ki jih občani potrebujejo, od poslovanja s tekočimi računi, žiro računi, čeki, kreditnimi karticami do vseh depozitov, razen deviznega poslovanja. V tem trenutku zaključujemo pomembno naložbo, in sicer elektronsko bančništvo. Star-tali bomo v začetku prihodnjega leta, najprej za fizične osebe prek tekočih računov in za obrtnike ter samostojne podjetnike prek žiro računov. To pomeni, da bomo dali možnost za priključevanje in poslovanje z banko prek interneta. Samostojni podjetnik ali fizična oseba bo lahko od doma opravila vsa plačila, prenakazila, naročila in podobno. Elektronsko bančništvo ima svojo prihodnost in pričakujemo, da bomo tako povečali tudi svoj tržni delež." AN Na novinarski konferenci je vodstvo Banke Celje predstavilo podatke o devetmesečnem poslovanju in novostih, ki jih uvajajo za svoje komitente. Med njimi je tudi dnevno-nočni trezor v Žalcu. »Z doseženimi rezultati smo zadovoljni, saj smo kljub hudi konkurenci dosegli vrsto pozitivnih rezultatov. Med največje kvalitativne dosežke uvrščamo uspešno oblikovanje bančne skupine s Hmezad banko, s čimer se je tržni delež banke povečal na 5,52 odstotka. Konec septembra je bilančna vsota banke znašala 102.689 milijonov tolarjev in se je povečala za 10 odstotkov. Tako smo med 28 bankami trdno obranili peto mesto v Sloveniji,« je med drugim dejal generalni direktor Niko Kač in dodal, da svoje tržne možnosti v prihodnje vidijo pri uvajanju pokoj- Savinjčan Tel.: 717-333 dnjj KEMIJSKO-TEKSTELNO PODJETJE, d. d., Žalec Hmeljarska ul. 1 OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO PRODAJALCA v prodajalni talnih oblog v Žalcu. POGOJI: poklicna šola-prodajalec ali ustrezen izpit, moški, fizična kondicija. DELOVNO RAZMERJE ZA NEDOLOČEN ČAS, POSKUSNO DELO DVA MESECA. Ponudbe sprejema splošno-kadrovski sektor. FARMA VETERINARSKA AMBULANTA d,,. Podlog 1, 3311 Šempeter (zasebna veterinarska ambulanta) KJE? Podlog pri Šempetru, v smeri jame Pekel Delovni čas: od 7. do 14. ure Dežurstvo: 24 ur na dan ( Ambulanta za male živali je odprta: J dopoldan: od 7. do 9. ure, popoldan: od 17. do 18. ure. Tel.: 701-323, mobitel: 24 ur na dan 0609 646-202 UNIVRT, d.o.o. LEVEC PONUJAMO KVALITETNE ŽIČNE VRVI, zelo primerne za gozdarska vitla. A-testi in garancija. Tel.: 063/451-371 ali popoldan 063/707-634._ SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK,SP Kasaze 107 g, Petrovče tel.: 063/708-256 mobitel: 0609/632-660 POPRAVILA: * pralnih strojev * * štedilnikov * * sušilnih strojev * * HITRO * KAKOVOSTNO * V NUJNIH PRIMERIH TAKOJ nlnske reforme in prenovi plačilnega sistema v poslovne banke. Med števllnil novostmi je Banka Celje v začetku oktobra ponudila svojim komitentom, samostojnim podjetnikom, ki imajo žiro račun v Celjski mestni hranilnici, poslovanje z uporabo dnevno-nočnega trezorja. Gre za poseben predal, kamor se z uporabo magnetne kartice lahko oddajo gotovina, čeki, slipi Actlve In Active Eurocard, MasterCard, položnice in virmani. Prednosti, ki jih ponuja uporaba dnevno-nočnega trezorja, so v tem, da se lahko uporablja neodvisno od delovnega časa banke, banka pa skupni znesek gotovine in čekov nakaže na žiro ali tekoči račun že naslednji dan. Dnevno-nočni trezor bodo postavili tudi v Ekspozituri v Žalcu. j: k. AGRO AVTOHISA ŠEMPETER tel. 702-510, tel./faks: 702-610, GSM 041/672-300 POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL DAEWOO -(O* ■«'F' 10.990 all polog + 175 DEM mesečno NEXIA I. 96 - 17.990 ali polog + 286 DEM mesečno I. 97 od 16.990 ali polog + 270 DEM mesečno od 16.470 DEM ali polog + 262 DEM mesečno od 22.440 dalje, promocijski popust 3000 DEM ali polog + 357 DEM mes. TRAKTORJI MOBILNI TELEFONI NOKIA-PHILIPS že od 39.900 SIT d; tudi na obročno odplačevanje Pri nakupu LANOSA in podarjamo turistični paket: * najem apartmaja za 2-4 osebe za 7 dni na Rogli v sodelovanju s turistično agencijo Dober dan Šempeter Za vse avtomobile in traktorje nudimo kreditno-finančne ugodnosti: - bančni kredit T - 5% - uredimo kreditno sposobnost - menjava staro za novo - kredit na položnice - leasing za pravne in fizične osebe - kredit z nepremičninskim jamstvom OBIŠČITE NAS - IZ AGRO AVTO HIŠE ACF BOSTE ODŠLI ZADOVOLJNI Elektronsko bančništvo Dnevno-nočni trezor tudi v Žalcu Savinjčan Jabolka že v novi hladilnici Novo hladilnico in sortirnico Sadjarstva Mirosan je odprl kmetijski minister Ciril Smrkolj Konec lanskega leta se je Sadjarstvo Mirosan, d. d., lotilo zahtevne naložbe - gradnje nove hladilnice in sortirnice sadja. Postavili so ta hip najsodobnejša objekta na področju slovenskega sadjarstva. To je poudaril tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, ki je po kratkem pogovoru s hmeljarji v Kasazah tudi uradno odprl hladilnico in sortirnico. Pred odprtjem sta direktorica Marija Bukovec in tehnični direktor Vlado Korber predstavila podjetje in novi pridobitvi na tiskovni konferenci. Sadjarstvo Mirosan na 100 hektarih zemljišč na leto pridela okoli 3.700 ton jabolk, na 10 hektarih pa od 120 do 160 tisoč sadik sadnega drevja. Zaradi premajhnih hladilni-ških zmogljivosti so morali doslej 40 odstotkov letine prodati jeseni, ko je cena jabolk najbolj neugodna, večino pa tudi nemškemu kupcu, ki je sadje skladiščil in spomladi prodal pod svojo blagovno znamko. Ostala jabolka so skladiščili v štirih hladilnicah v različnih krajih Slovenije. V Mirosanu so se zato odločili za gradnjo svoje hladilnice in sortirnice sadja. Z gradnjo so pričeli decembra lani. V hladilnici je prostora za dva tisoč ton jabolk. Sestavljena je iz dvanajstih celic, od katerih jih je osem sposobnih sprejeti 160 ton jabolk, dve 170 in dve 75 ton. V hodniku je mogoče za krajši čas shraniti še okoli 200 ton jabolk. Vse celice so opremljene s stroji za vzpostavitev kontrolirane atmosfere z zelo nizko vsebnostjo kisika. Vsi parametri se zapisujejo v računalniku za celotno dobo skladiščenja. Vse to omogoča daljše skladiščenje jabolk zahtevnejših kultivarjev, pa tudi njihova kakovost ob prodaji je boljša. V sortirnici je mogoče sortirati 4 tone jabolk na uro po teži, obsegu, dolžini, barvi (rumeni, rdeči in zeleni) in kakovosti. Praznjenje embalaže je vodno, tako da se jabolka pri tem ne poškodujejo. S pomočjo računalnika in kombinacijo vseh parametrov lahko v Mirosanu sortira- jo jabolka po želji do osemnajst različnih kakovosti, kolikor je tudi izhodov na pakirne linije. Pakirne linije so opremljene s transportnimi trakovi, ki so krmiljeni prek senzorjev. Prazno embalažo skladiščijo nad sortirnico, vsa pa je označena s stilizirano siničko, kar je znak za slovensko integrirano pridelavo sadja. Prav sortirnica omogoča pripravo jabolk tudi za najbolj zahtevne trge, na katere so do sedaj prodajali le nepakirano sadje. erth, sortirni stroj pa je nizozemski (Creefa). Žal se Mirosan prav v tem letu sooča s katastrofalno letino jabolk, in to zaradi pomladanske pozebe in maja še toče. Nekaterih sort jabolk je kar za polovico manj, v celoti pa je bila letina manjša za 40 odstotkov. Vendar so jabolka kupili od kmetov, tako da je hladilnica kljub vsemu polna. Tudi sicer pa je ta namenjena vsem pridelovalcem sadja, ne le potrebam Mirosana. Težave imajo tudi zaradi denacionalizacije. Zaradi še vedno nerešenih denacionalizacijskih zahtevkov namreč ne morejo obnavljati nasadov, kar je pogoj za pridelavo kakovostnega sadja. Nova hladilnica Mirosana bo med drugim omogočila prodajo jabolk Ciril Smrkolj (na desni), Marija Bukovec, Vlado Korber in župan Milan Dobnik Vrednost naložbe je bila 401 milijon tolarjev, od tega je 15 odstotkov sredstev Mirosana, 24 odstotkov je prispevalo kmetijsko ministrstvo, 45 odstotkov je kredit tuje banke, ostalo pa kredit domače banke. Izvajalec gradbenih del je bilo podjetje Pluton iz Prebolda, izolacijski in strojni del je postavilo nemško podjetje Platenhardt & Wi- pod lastno blagovno znamko. Pridelati kakovostnega sadja z znanjem, ki ga imajo slovenski sadjarji, ni težko, je poudaril tudi minister Smrkolj, veliko težje je to sadje prodati v tujino. Med prvimi, ki bodo uspešni pri tem, bo po ministrovem prepričanju Sadjarstvo Mirosan. K. R., foto: T. T. 1*! m m onmu mn mi dclctai MONI m METRO d. d., Celje ODPRTJE NOVE PRODAJALNE V PETEK, 28. NOVEMBRA 1997, OB 10. URI NA FILIPOVEM TRGU V ŽALCU * MOŠKE IN ŽENSKE BUNDE od 7.990,00 do 9.990,00 SIT * OTROŠKE BUNDE od 2.990,00 do 4.990,00 SIT * FLANELA SRAJCE po 1.490,00 SIT * MOŠKE SRAJCE, v štirih barvah 1.690,00 SIT * ŠPORTNI COPATI USNJENI SPALDING in VITAL akcijska cena 2.990,00 SIT m M dcictas Čas za sajenje sadnega drevja_______________ Jesenski čas, ko so jutranje temperature že dovolj nizke, čez dan pa se še nekoliko ogreje, je najprimernejši za sajenje sadnih dreves, grmičevja in drugih drevnin. Na Sadjarstvu Mirosan v Kasazah so že pričeli prodajati sadike, na voljo pa je več kot 30 sort jablan na različnih podlagah, 20 sort hrušk, več sort sliv, češenj, višenj, breskev, nektarin, marelic, kutin, lesk, rdečega in črnega ribeza, joste, malin, robid; ameriških borovnic, aktinidij, orehov in vinske trte, ki se sadita pozneje. Sadike so zelo dobre kakovosti, za cene pa pravijo, da so ostale takšne kot lani. Sadike je mogoče kupiti vsak dan, manj veščim pa so na voljo tudi nasveti strokovnjakov. Na Mirosanu so vzgojili 110 tisoč sadnih sadik, od teh jih bodo kar 30 tisoč izvozili. Kot nam je povedal tehnični direktor Vlado Korber, bodo sadike izvozili predvsem v Nemčijo in Belgijo, kjer so zelo zahtevni, vzgajajo pa že okoli 160 tisoč sadnih sadik, ki bodo primerne za sajenje prihodnjo jesen. T. Tavčar Več kot 7 tisoč ton sladkorne pese V Savinjski dolini zadnje čase pridelujejo tudi vse več sladkorne pese. Letos je bilo s to kulturo posejanih več kot 150 ha površin, hektarski donos je bil okrog 40 do 50 ton na ha, kar pomeni,da so v Savinjski dolini pridelali okrog 7 tisoč ton sladkorne pese za tovarno sladkorja v Ormožu. T. Tavčar TRGOVINA IN SERVIS D.D. PE CELJE Miklošičeva 5, telefon: 063 443-033 ^ CHRYSLER Jeep CHEROKEE in WRANGLER PRIBLIŽUJE SE ZIMA !!! NE BODITE ODVISNI OD VREMENA IN RAZMER NA CESTI PRESENEČENJE ZA KUPCE DRUGEGA CHRYSLERJA V DRUŽINI OD 49.990 DEM DALJE OD 40.485 DEM DALJE NAGRADA ZA ZVESTOBO 3-5% POPUSTA OB NAKUPU DRUGEGA Al l TRETJEGA CRYSLER.JA V DRUŽINI KREDITI ZE OD TOM+5% DALJE LIZING DO 5 LET RABLJENO ZA NOVO LADA NIVA ZANESLJIVOST V SNEGU IN MRAZU, NA CESTI IN V BREZPOTJU: OD 1.485.000 SIT DALJE. BOGATO BOŽIČNO ŽREBANJE VSI KUPCI SODELUJEJO V NAGRADNEM ŽREBANJU ZA BOGATE NAGRADE. ŽREBANJE BO 20. 12. 1997 (SAVINJSKA BORZNOPOSREDNIŠKA DRUŽBA, dd, ŽALEC ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE po najvišjih dnevnih cenah: PIVOVARNA LAŠKO 3.600,00 SIT GORENJE SAVA KRANJ 6.500,00 SIT POTROŠNIK JUTEKS ŽALEC (B, D) 1.000,00 SIT CINKARNA JUTEKS ŽALEC (G, C) 1.350,00 SIT in druge. 1.000. 00 SIT 800,00 SIT 5.000. 00 SIT Posredujemo pri nakupu in prodaji vseh vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d.d. Smo člani Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in člani KDD, d.d., Ljubljana in edini v žalski občini, ki se ukvarjamo s to dejavnostjo. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. št. 715-572 in 715-573. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v I. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski c. 21 (nad bistrojem Tanja). Savinjčan Skiro, d. o, o. iz Prebolda Znanje in izkušnje - pot do uspeha Prodaja in servisiranje viličarskih gum in še kaj V Preboldu od prve polovice letošnjega leta deluje tudi podjetje Skiro, d. o. o. Za tem imenom se "skriva" lastnik firme, ki ima za sabo nekajletne izkušnje in znanje pri programu, s katerim se sedaj pojavlja na slovenskem tržišču. Ta mož je Boris Cilenšek iz Prebolda, ki se ga marsikateri prebivalec naše doline spominja kot partnerja podjetja Partner iz Celja oziroma po prodajnem programu te firme, ki je sedaj sestavni del programa poslovanja nove firme Skiro. Poleg tega pa ambiciozen poslovnež Boris Cilenšek postaja vse bolj znan tudi kot zastopnik nemške firme Hefele, ki je proizvajalka silosne opreme za pekarne in italijanske firme Del Oro, ki proizvaja vso drugo pekarsko opremo. Nedavno tega smo ga obiskali v poslovnih prostorih podjetja na Reški cesti 27 v Preboldu in z njim opravili zanimiv pogovor. Po samostojni poti Boris Cilenšek je bil, kot smo zapisali v uvodu, že vrsto let zasebnik. "V času mojega dosedanjega aktivnega dela sem prehodil kar zanimivo pot. V SIP-u v Šempetru in nato v Avto Celju sem se izučil za avtokleparja. Po končanem vojaškem roku sem se kot avtoklepar zaposlil v šempetrskem Avtopre-vozu. Ob delu sem nato opravil tehnično šolo in postal vodja avtoparka. Nisem miroval, saj se mi je zdelo, da v Av-toprevozu ni več prave perspektive. Odšel sem v Avto-tehniko Celje, kjer smo tisti čas delali na področju kooperacije, ki se je takrat izredno raz- vijala. Letno smo izdelali prek 5000 motorjev. Organizirali smo dejansko vse: od nabave, izdelave-in prodaje teh motorjev. Tam sem bil zaposlen sedem let in ko se je v Sloveniji začel podjetniški val, sem se tudi jaz s kolegoma odločil, da stopimo na samostojno pot. To je bil resnično pravi izziv, saj smo zapustili sicer izredno uspešno firmo. Mi smo želeli biti še uspešnejši in že leta 1991 smo dosegli soliden poslovni rezultat ter se dobro uveljavili kot firma Partner. V želji po popolni samostojnosti, sem letos začel na svoje z novo firmo Skiro. S kolegoma smo si razdelili programe in tako v bistvu sedaj samo nadaljujem tisto, kar sem že delal kot vodilni delavec firme Partner." Široko zastavljeni cilji Boris Cilenšek je nedvomno človek izzivov. Poslovnost mu je zlezla pod kožo in zato mu idej in želja ne manjka. Z znanjem, ki si ga je v vseh teh letih pridobil v šolah in na delovnih mestih po že omenjenih podjetjih, pričakuje, da bo uspešen tudi kot lastnik te nove firme. Končno ima za sabo izkušnje kot nekdanji vodja avtoparka, kot vodja kooperacije in komercialni direktor koope- racije pri programu motorjev TORI in kot vodja prodaje pri firmi Partner. "V firmi Partner sem delal v glavnem s programom viličarskih gum, pri prodaji Savinega programa, ki ga je SAVA začela izdelovati leta 1993. To so gume super elastik za viličarje in ostale transportne naprave. To je čisto posebna guma, ki se je takrat šele začela uveljavljati na našem tržišču. S transportnimi gumami smo delali vseh sedem let, kar sem bil v naši skupni firmi Partner. Poleg tega smo delali tudi s programom Tomosa, imeli smo veleprodajo za nekdanjo Jugoslavijo pa tudi izven naših meja. Oba programa sedaj nadaljujem v lastni firmi. Poleg tega sem se povezal tudi z uvozniki viličarskih gum, saj naša podjetja nimajo samo viličar- jev slovenskih proizvajalcev. S tem mi je omogočeno servisirati prav vse viličarje, ne glede na proizvajalca viličarja. Dejansko ni viličarske gume ali gume za na-kladače, ki je ne bi imeli. Večina tega je v zalogi, tisto, česar mogoče ni, pa je možno dobiti v zelo kratkem času. Enako velja tudi za traktorske in tovorne gume. Stremim, da bi v prihodnosti imeli kompleten servis vseh gum. Že sedaj pa ob ponudbi široke palete raznovrstnih viličarskih gum ponudimo podjetjem tudi svoje servisne usluge oziroma montažo. To pa je tisto, kar daje firmi potrebno širino in uspešnost. V sklopu tega pa je tudi še prodaja rezervnih delov za viličarje." Program pekarske opreme Že v uvodu smo zapisali, da je Boris Cilenšek tudi zastopnik nemške firme Hefele, ki proizvaja silosno opremo za pekarne ter italijanske firme DEL ORO, ki proizvaja pekarsko opremo in peči. Za kaj pravzaprav gre? "Z racionalizacijo v pekarstvu nikoli ne moremo začeti dovolj zgodaj. Namreč, že na prvem koraku na poti h gotovemu izdelku, pri silaži surovin, lahko prihranimo precej časa, denarja in materiala, hkrati pa bistveno izboljšamo kakovost. Veliko je stvari, ki govorijo temu v prid. Primerna silosna oprema pekom omogoča, da pri nakupu surovin - moke dosežejo znatne količinske popuste. Omogoča jim bistveno lažje delovne pogoje, saj ni več nošenja težkih vreč, moknat prah pa ne obremenjuje pljuč zaposlenih. Zelo hvalevreden je tudi boljši izkoristek surovin, saj pri vsrkavanju kisika s prezračeva- njem silosa pridobi moka dva odstotka na teži, kar je največja prednost te opreme, boljši okus zaradi boljšega vpijanja vode in boljšo kakovost končnih izdelkov. H kompletnosti te ponudbe pa sodijo tudi stroji in peči italijanskega proizvajalca DEL ORO, ki omogočajo izdelavo prek 150 kakovostnih končnih pekarskih izdelkov. Vsekakor gre pri teh dveh programih za gospodarno rešitev sleherne pekarne, ki želi imeti predznak moderna pekamaj' še dodaja naš sogovornik Boris Cilenšek. Družina in šport Ob vsem aktivnem in psihofizično napornem delu si Boris Cilenšek najde čas tudi za sprostitev. Je navdušen športnik in z njim vred tudi vsa družina. Hčerka je zelo dobra plavalka in je članica celjskega Neptuna. Hčerka obiskuje srednjo tehniško gradbeno šolo, sin pa v Mariboru študira računalništvo in informatiko. Žena pa je zaposlena v TT Prebold kot vodja prodajalne. Družinsko firmo si je Boris zamislil tako, da bo po končanem šolanju zaposlil oba svoja otroka. Ker mu je vse, kar si je zadal, dokaj dobro uspelo, se lahko nadejamo, da bo tudi tokrat tako. Takšen je torej Boris Cilenšek in takšnaje dejavnost njegove firme. Ce želite podrobnejše informacije ali njegove usluge, vam priporočamo, da ga pokličete po telefonu na številko 724-050 ali na mobitel 041 678-775. EP - da Slikopleskarstvo Herman $ trdim delom do uspešnega podjetnika Trgovina IRA - novo poglavje v življenju Irene in Albina Herman Prebold je nedolgo nazaj postal bogatejši za nov specializiran trgovski lokal. V poslovno-stanovanjskem objektu, ki je bil zgrajen pred letom dni, sta ga odprla zakonca Irena in Albin Herman iz Prebolda. Z njim odpirata novo poglavje v življenju, razvoju in uspešnosti Slikopleskarstva Herman, ki sodi med najuspešnejša tovrstna podjetja ne le v žalski občini, ampak tudi širše. S to trgovino se Albinu Hermanu uresničuje dolgoletna želja imeti trgovino, ki bo imela vse, kar potrebuje pri svojem delu. Velik izziv pa je to tudi za ženo Ireno, ki to trgovino vodi. Z njo ne bosta le zakonska, ampak tudi poslovna partnerja. Odprtje njune trgovine, ki stoji v stavbi, kjer je za vlagatelja MIK - trade veliko delo opravilo tudi Slikopleskarstvo Herman, je priložnost, da po-bliže predstavimo Albina Hermana, njegovo družino, delo, prodajni program trgovine in še kaj. Od vajenca do uspešnega podjetnika Zgodba Albina Hermana in njegove delovne uspešnosti se pravzaprav začenja tam, kjer se začenjajo zgodbe še nekaj njegovih pleskarskih kolegov. Preboldčani bodo takoj vedeli, da imamo v mislih izredno uspešnega obrtnika - slikople-skarja Franca Golavška iz Prebolda. "Franc Golavšek je bil sicer strog, a zelo dober mojster. Veliko nas je naučil in nam tako dal dobro podlago za samostojno pot. Pri njem sem bil zaposlen vse do njegovega odhoda v pokoj. Torej dobrih 13 let. Po dograditvi stanovanjske družinske hiše v Preboldu sem vzel svojo obrt. Za mano je sedaj že skoraj 13 let trdega zaseb-ništva. Ko se danes ozrem na prehojeno pot, sem zadovoljen, res pa je, da je to plod samo vestnega, zagnanega in trdega dela od jutra do večera. Brez tega danes tudi ne bi odpirali te trgovine," pravi Albin in se narahlo nasmehne. Takrat, leta 1985, ko se je odločal, kako in kaj, ni bilo lahko. Že- na je bila na porodniški, pravkar so se preselili in denarja ni bilo veliko. Odločala sta se med ženino in njegovo obrtjo. Boljša perspektiva se je kazala na Albinovi strani. Danes sta oba zadovoljna, da sta se tako odločila, saj je tako žena imela več časa za dom in družino. Kakovost in zadovoljstvo Albin Herman je v tem času iz vajenca in slikopleskarskega delavca postal uspešen samostojni podjetnik. Zdaj, ko so odprli trgovino IRA, so se zaposlenim pri njem pridružili še žena Irena, poslovodja trgovine, in prodajalec. Kljub temu da ima Albin dobro in pridno delovno moštvo, ki se mu občasno pridruži še kakšen "malar" je pri prevzetih delih vedno prisoten ne le kot šef, ampak večinoma z vso potrebno sli-kopleskarsko opremo in orodjem. Ves čas je bil navajen trdo in pošteno delati in tudi sedaj, ko mu morda tega ne bi več bilo treba, vsaj ne toliko, ne more iz svoje kože.' Njegov moto je kakovostna storitev in vsestransko zadovoljstvo naročnika oziroma vlagatelja. Ker je tako, mu dela resnično ne manjka. In kje ga lahko največkrat dobimo pri delu? "Pravzaprav na več krajih, saj lahko hkrati delamo na dveh, treh mestih. Moj prvi večji objekt je bil samski dom rudnika Velenje - sedaj GOST Velenje. Istoča- sno smo prevzeli delo v Keramični industriji Liboje. S tem so bila moja priporočila vedno boljša. Danes tako v glavnem delam za Rudnik Velenje, Zdravstveni dom Velenje, za slovensko vojsko v celotni zahodnoštajerski pokrajini, za Zdravilišče Laško, MIK trade, Zlati "D" in druge. Trenutno smo kot podizvajalci PLUTONA zaposleni pri fasadi na preboldski cerkvi, takšnih del pa smo doslej opravili že več. Trgovina in ostali funkcionalni prostori so bili deloma prisluženi v obliki kompenzacije za opravljena dela na tem poslovno-stanovanjskem objektu. Poleg želje in vsega ostalega je tudi.to pospešilo odprtje trgovine." Ime po grški boginji Specializirana trgovina s sliko-pleskarskim orodjem in materi- alom zakoncev Herman ob Hmeljarski cesti v Preboldu si je, kot smo že večkrat povedali, nadela ime IRA. Ko sta izbirala ime, sta mislila na grško boginjo, ker pa sta črki povezani tudi z njunima imenoma, je bila odločitev še preprostejša. In kakšen izbor vam ponuja ta "grška boginja" trgovina IRA? O tem Irena Herman, ki je 12 let delala v Mikovem skladišču končnih izdelkov, zadnje leto pa v njihovi industrijski prodajalni, kjer si je nabrala tudi nekaj izkušenj v trgovskem poklicu. Med tem časom je opravila še potrebno izobraževanje in svoji srednješolski izobrazbi dodala nekaj izpitov za poslovodno delo. "Ker je mož že tako dolgo v tem svojem poklicu, lahko rečem da premore naša trgovina resnično skoraj vse, kar potrebujejo sli- kopleskarji in drugi, ki uporabljajo barve, lake in druge podobne materiale. Naši dobavitelji so slovenski proizvajalci, imamo pa tudi materiale nemškega podjetja KRA-UTOL. Za njihov program smo se odločili, ker mož zlasti v Zdravilišču Laško večinoma dela s tem materialom, kar je tudi zahteva arhitektov. To so izredno kakovostni, svetovno priznani materiali in mislim, da bodo po njih radi segali tudi drugi porabniki. Poleg tega so na naših policah razna orodja, vključno s široko izbiro pištol za brizganje barve in razna čistila. Posebej bi poudarila, da bomo prvi v Sloveniji prodajali čistila firme MILLA iz Zagreba, ki imajo že desetletno tradicijo. Vsekakor pa se bomo sproti prilagajali potrebam in željam kupcev.ter tako trgovino IRA naredili prijazno in v zadovoljstvo vseh!" pravi Irena Herman. Za zakjuček predstavitve slikopleskarstva Herman in trgovine IRA povejmo še nekaj besed o njihovi družini. Imajo tri otroke, najstarejša hči Monika je že poročena, Tadeja hodi v sedmi, Klemen pa v četrti razred osnovne šole v Preboldu. Kot družina največ časa preživijo skupaj na morju, pozimi pa gredo radi v toplice, če je mogoče, tudi malo na smučarijo. Sicer pa ob tako zagnanem delu ni prav veliko časa za dopustovanje. Toliko torej o Hermanovih, njihovem delu in življenju. Če vas zanima kaj več o slikopler-skarstvu ali njihovi trgovini, jih lahko pokličete po telefonu: 724-039, mobitel: 0609 626- Slovenska vas na Burklčevem hribu Ob razpravi o prodaji hotela Prebold je podjetje C-Ring pripravilo tudi predlog oživitve hotela. To podjetje, ki ima sedež v Latkovi vasi, bi v primeru nakupa hotela v njem ustanovilo računalniški izobraževalni center, imeli bi svoje poslovne prostore, uredili tudi trgovinski center, v manjši meri pa še ohranili hotelsko dejavnost. Ker pa gre za izredno zahtevno naložbo in ker se bo hotel prodajal na javni dražbi, direktor C-Ringa Jožef Klančnik o tem projektu zaenkrat še noče govoriti. Potrdil pa je, da resno razmišlja o postavitvi tako imenovane slovenske vasi iz 18. stoletja. Ideja za gradnjo značilne slovenske vasi iz 18. stoletja se je porodila v povezavi s trženjem hotelske dejavnosti. Takšne značilne vasi iz posameznih obdobij poznajo v tujini in menda so precej dobro obiskane. Omenjena slovenska vas bi stala na tako imenovanem Burklčevem hribu, približno kilometer in pol jugovzhodno od Prebolda. 90.000 kvadratnih metrov velika lokacija je na hribu, katerega vrh je 469 metrov visoko in od koder je zelo lep razgled na Savinjsko dolino. Po zgodovinskih zapiskih je bil prav na tem vrhu v 12. stoletju zgrajen grad, ki naj bi bil eden najstarejših gradov na Slovenskem. V 17 stoletju je bil porušen, tako da so danes vidni le še ostanki ruševin v TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE UNIVERZUM d.o.o. BELA TEHNIKA, AKUSTIKA REZERVNI DELI: tomos, rog, fiat, škoda, lada, motoma kolesa Cenjene kupce obveščamo, da bomo odprli tudi na FILIPOVEM TRGU V ŽALCU POSLOVALNICO z bogato in pestro izbiro: * BELE TEHNIKE * AKUSTIKE * MOTORNIH KOLES * SKUTERJEV * ŠPORTNIH in REKREATIVNIH KOLES * Za vse našteto nudimo tudi REZERVNE DELE. Naš slogan je: Savinjčan Za 40 let 40 vrhov Planinsko društvo Polzela, ki je zelo delavno, je pred tremi leti začelo akcijo Za 40 let 40 vrhov. Društvo namreč prihodnje leto pra- znuje 40-letnlco svojega delovanja in ta jubilej želi proslaviti tudi tako. Med planinci, ki sodelujejo v ak- obliki manjših jam in grobih obrisov vodnega jarka oziroma ceste. Ob vznožju hriba stoji stara kmečka hiša, okoli katere naj bi zgradili zgodovinsko vas, ki bi imela vse potrebne zgradbe: kmečko hišo, trgovino, krčmo, kovačnico, kapelico in podobno. Vas bi bila namenjena turističnim družinskim ogledom in sprostitvi, seveda pa bi gostinska ponudba prav tako temeljila na ponudbi značilnih slovenskih jedi iz istega zgodovinskega obdobja. Gre za precej ambiciozen, finančno zahteven, a prav gotovo zanimiv projekt, ki bi bil poleg oživitve hotela nedvomno velik korak naprej k turistični oživitvi Prebolda z okolico in celotne Savinjske doline. K. R. Gostišča Štorman vas Vsak račun za koriščenc konzumaciie za žreb. Javno ponovoletno žrebanfe bo v hotelu fil?TENERIFE tedenski paket ^ osebi na KANARSKIH ITEl ŠTORMAN ZB _ tdenski paket za dve osebi >KE TOPLICE hotel AJDA • I I ■ » J.»— .. .L! ÉSîSS1? ciji, je veliko takih, ki so 40 vrhov podvojili ali celo potrojili. Sobotna slovesnost je bila v Planinskem domu na Gori Oljki, udeležilo pa se je je veliko planincev, večina tistih, ki so prvič zaključili z osvajanjem 40 vrhov in za to prejeli kipec planinca. Tisti, ki so to opravili drugič ali tretjič, pa so dobili priponke. Letos je kipec planinca prejelo 64 planincev iz več kot 30 društev Slovenije. Na sliki: Predsednik Planinskega društva Polzela Vili Vybihal podeljuje kipec planinca Slavi Ojsteršek. T. TAVČAR Združenje turističnih kmetij________________ V začetku novembra je bil v Termah Zreče ustanovni občni zbor Združe-nja slovenskih turističnih kmetij. V Sloveniji se s turizmom ukvarja okoli 400 kmetij, približno 300 pa si še ureja vse potrebno za to dejavnost. Za trženje turističnih kmetij je do nedavna skrbela specializirana turistična agencija Vas, ki pa je šla decembra lani v stečaj. Letos spomladi so predstavniki turističnih kmetij s celjske regije dali pobudo za ustanovitev združenja slovenskih turističnih kmetij, ki so jo podprle tudi kmetijske svetovalne službe in ministrstvo za kmetijstvo. Na ustanovnem zboru so sprejeli statut združenja in program dela za leto 1998. EMKEY-CENTER Izdelava ključev-gravlranfe > NOVO • NOVO . IZDELAVA SPECIALNIH IN KODIRANIH AVTOKUUČEV LENA LEVEC Tel.: 063/4051-121 «ŒK /** mn PONUJAMO VAM: f HRANO PO NAROČILU MALICE TURISTIČNI MENI SLOVESNE OBROKE SKUPINSKE OBROKE OHCET PO DOMAČE PICE LADOLEDE, SADNE KUPE, SLADOLEDNE NAPITKE ŽIVO GLAS80 PRILOŽNOSTNO j A • POLPENZIONE Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO OB PRAZNOVANJIH IN DRUGIH DRUŽABNIH SREČANJIH, KI SO PRED VAMI. ^ /mr mn FILAČ G OSTI SC E SLOVAN TROBEJ V oktobrski številki Savinjčana je bil na posnetku poslovni center, Filipov trg v Žalcu. Prejeli smo veliko dopisnic s pravilnimi odgovori, izmed njih pa smo izžrebali tri, ki bodo nagrade prejeli v uredništvu. To so: 1. DANICA KOS, Studence 22, Žalec 2. MIJA KRŽIŠNIK, Cesta Žalskega tabora 5, Žalec 3. MARIJA BUČAR, Latkova vas 107 Prebold Tokrat pa vas sprašujemo, kje je ta lovski dom? (foto: T. T.) Odgovore pričakujemo do 5. decembra 1997. Morda veste, kaj je to? Modni Kaplja PREBOLD * 063/724-226 ŽENSKE, OBLEKA PO MERI JE VAŠA PRAVICA. OBIŠČITE NAS V NOVEM MODNEM SALONU ZALA V PREBOLDU. ZA VAS IZDELAMO ZIMSKI PLAŠČ, JAKNO, KOSTIM ALI SVEČANA OBLAČILA ZA PRIBLIŽAJOČE SE PRAZNIKE IN MATURANTSKE PLESE. Vabimo vas v Salon ZALA, tel. 724-226 Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu praznuje 20-letnico delovanja. Ker je to vesel in lep dogodek, so se odločili, da bodo svoj jubilej proslavili s komedijo francoskega komediografa G. Feydoja Odlikovanje. Gre za hudomušen način prikazovanja grebatorstva za najrazličnejša odlikovanja, priznanja, ugled, pa če si to zaslužimo ali ne. Pripravljeni smo storiti vse, ne glede na ceno. Vsekakor ima komedija namen zabavati in razveseljevati gledalce, obenem pa jih napeljati tudi k razmišljanju o obravnavani temi. Po besedah režiserja Jožeta Kranjca, ki kot režiser večkrat sodeluje s to gledališko skupino, so vaditi pričeli že marca, fmleti so imeli nekaj počitnic, sedaj pa se intenzivno priprav-jajo na premiero, ki bo v soboto, 22. novembra, ob 20. uri v dvorani Doma krajanov v Vrbju. Komedije so praviloma igralsko zelo zahtevne, v Odlikovanju nastopajo Andrej Čehovin, Marjana Topolovec-Dolinšek, Jelka Štorman, Franci Železnik, Jože in Lea Meh, Milan Vogrinc, Jaka Jeršič, Karmen Pokorny, Sabina Cokan in tri plesalke. Za glasbo in luč skrbi Srečko Štorman. S komedijo namerava skupina tudi gostovati. Na sliki: Z ene od zadnjih vaj pred premiero komedije Odlikovanje. T. TAVČAR Mali kulturni v Petrovčah knjižnica Petrovče je v sodelovanju z osnovno šolo 21. oktobra organizirala srečanje z domačinko, gospo Jožico Krivec, ki je pri založbi DRUMAČ iz Maribora izdala svoj knjižni :, povest ALENKA. Slikoviti plakati, delo učencev OŠ, so zvabili v glasbeno učilnico številne avtoričine znance in prijatelje. Po kratkem kulturnem programu je zapel tudi MPZ iz Petrovč, gospa Metoda Uranjek pa je toplo pozdravila Lepšinovo Jožico, kot jo imenujejo Petrovčani, osvetlila njeno življenje ter prebrala del Svaj-nerjeve pohvalne ocene h knjigi. Za primerno ozračje je poskrbela gospa Breda Šip, ki je zelo doživeto interpretirala kratek odlomek iz povesti. Sprva z rahlo tremo, nato pa zelo sproščeno je avtorica Jožica, ki je znana po svoji zgovornosti, humorju in optimizmu, pripovedovala o svoji »pisateljski vnemi«, o težavni poti svoje »Alenke« od začetnih zapiskov do izida knjige v samozaložbi. Dve leti je spremljala usodo neke osmošol-ke, ki jo je prezgodnje materinstvo opeharilo za brezskrbno mladost. Njeno zgodbo je prepletala s svojo domišljijo in videnjem s srečim koncem. Zagotovo je bila potrebna velika mera samozavesti, poguma in vztrajnosti, da je gospa Jožica Krivec uresničila svojo veliko željo in v jeseni življenja izdala svoj literarni prvenec. Njena prijateljica, gospa Tanja Predan-Knez, je povest ALENKA ocenila pohvalno, saj je napisana v živahnih dialogih, preprostem in lepem jeziku, zgodba pa zanimiva in napeta do zadnje strani. Po mnenju nekega zahtevnega bralca in tudi njenem mnenju je »Alenka« naivno ljubko branje. Prijeten pogovor je sklenila slavistka Breda Šip z mislijo, da je literarni prvenec Jožice Krivec mali podvig in izziv hkrati vsem, ki v tretjem življenjskem obdobju iščejo izhod iz morebitne krize. »Vsakdo bi moral imeti svojo Alenko« - s temi besedami je zaključila svoje spodbudno razmišljanje. Srečanje z Jožico Krivec ni bil le mali kulturni dogodek zanjo, marveč tudi za vas Petrovče, obenem pa prijazna popotnica »Alenki« na poti k bralcem. Da bi jih bilo le veliko! PK Koncert Shirlie Roden v Žalcu V ponedeljek, 1. decembra, bo priljubljena angleška pevka Shirlie Roden nastopila na celovečernem koncertu v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu Shirlie Roden, pevka izjemnih glasovnih zmožnosti, osvaja srca slovenskih poslušalcev s svojstvenim načinom petja in s svojo čudovito glasbo. Prihaja iz VValesa, iz dežele pesmi, kjer je petje velika tradicija. Raznovrstni glasbeni vplivi in velika povezanost z naravo v njenem otroštvu so ključno zaznamovali njeno glasbeno pot. Shirlie se je zelo zgodaj začela učiti klavir in solo petje ter svoje glasbeno šolanje zaključila pri šestnajstih. Namesto da bi šla na pot operne pevke, je s svojo prvo kitaro odšla v London in nastopala v folk klubih. Kasneje je diplomirala na univerzi v Warwiku iz evropske književnosti. Shirlie se je preizkusila v vseh zvrsteh glasbe in veliko nastopala tudi v gledališču in z znanimi rock skupinami, med drugim z ansamblom The Kinks v času, ko so križarili po Ameriki s konceptualno glasbo. Shirlie Roden je pred petimi leti prvič prišla v Slovenijo in celo poznavalce angelške glasbene scene presenetila z izvrstnim nastopom. Njeni solistični koncerti odprtega tipa so bili, vsaj do sedaj, redki. Shirlie je namreč doslej v Sloveniji največ nastopala za otroke, mladino, bolne in ostarele, za duševno prizadete. Njena glasba, ki je namenjena ljudem vseh starosti in prepričanj, vsebuje elemente sproščanja in zdravljenja. Delno zaradi glasbe same, delno zaradi posebne barve pevkinega glasu. Shirlie Roden ni pevka, o kateri bi lahko brali na senzacionalističnih straneh tiska. Ne sodi v noben predal, ne poda se ji nobena na- lepka. Tudi je ne boste pogosto videli na televiziji. Zato pa jo najdemo v srcih ljudi, ki so jo že slišali peti. Njena prednost je nastop v živo. Njeni koncerti so posebno doživetje, vsakokrat je nova, drugačna in zato je težko pisati o njih. Edino, kar je gotovo, je, da bo Shirlie predstavila precej skladb, za katere je navdih dobila v Sloveniji. Slovenija je njena najljubša dežela in kadar le utegne, pride k nam. Kako doživlja ljudi, naravo in kaj vse se ji dogaja pri nas, boste izvedeli na koncertu v Žalcu, kjer tudi smeha ne bo manjkalo. Sicer je Shirlie tudi zelo cenjena in uspešna skladateljica in ustvarjalka odrskih glasbenih del. Njen hit je muzikal Roj Orbison, ki je že četrto leto na programu angleških gledališč. Napisala pa je tudi več zelo uspelih muziklov za otroke. Shirlie je veliko nastopala v gledališču, kjer je odigrala vrsto najrazličnejših vlog, med drugim je na Dunaju nastopila v vlogi Musette v predstavi La Boheme, ki je bila prirejena za mlade. Upodobila je Frumo Sarah v znanem delu Goslač na strehi, bila je Ivana Orleanska v svojem muzikalu Jeanne... Poleg tega vodi Shirle Roden delavnice Zdravljenje z glasom, kjer uči, kako uporabiti naraven človeški glas za sproščanje in za zdravljenje. Svoje delavnice vodi Shirlie tudi na znanem svetovnem festivalu Mind Body Špirit' v Londonu in Manchestru. Vse svoje izkušnje Shirlie uporabi ob svojih koncertih, ki jih poleg odlične glasbe in vrhunskih interpretacij odlikuje tudi neposredna komunikacija z občinstvom. Shirlie je prepričana, da je v vsakem izmed nas skrito lepo srce, naša svetla stran. Pogosto pa se zgodi, da mi tega še sami ne vidimo. Kako naj potem to vidimo pri drugih? Kadar pa tema prevlada nad svetlobo, moramo najti sonce v globilnah svojega srca. Sonce nam s svojimi čudovitimi pesmimi prinaša Shirlie Roden, čeprav prihaja z deževnih otokov. V svojih pesmih govori tudi o naravi in o tem, kaj mi ljudje z njo počnemo. Ni naključje, da prihaja k nam prav v času, ko so dnevi najkrajši... Shirlie je posnela več albumov svoje glasbe. Poleg tega pa je posnela kaseto Shirlie Sings (Shirlie poje) na željo svojih prijateljev iz Slovenije. Na tej kaseti so pesmi Ave Maria, Amazing Grace, Sveta noč, slovenske ljudske pesmi ter še mnoge druge, ki jim je Shirlie podarila nove razsežnosti. Poznavalci pravijo, da je prav vseeno, kaj poje: Bachovo Ave Maria ali otroško uspavanko. Pomembno pa je, kako to zapoje. Shirlie poje tudi v slovenščini. Vse albume bo mogoče kupiti ob koncertu. Vstopnice za koncert bodo v prodaji deset dni pred koncertom v občinski matični knjižnici v Žalcu. Posebne ugodnosti so za mlade in za družine z otroki. Promocija kasete in zgoščenke Družina Galič se bo predstavila 28. novembra Potem ko je ansambel Slovenija, ki sva ga vodila in v njem nastopala skoraj polnih dvajset let, lani prenehal delati, nisva mogla in hotela ostati brez glasbe. Pri uresničevanju novih glasbenih načrtov sta nama priskočila na pomoč najina otroka Katarina in Marko. Družina Galič, novi ansambel, ki je od najinega prejšnjega sicer prevzel samo del programa (narodne pesmi), je že v svojem prvem letu delovanja veliko nastopal po Sloveniji in celo po tujini (Berlin, München, Innsbruck, Trst), pridno pa je tudi snemal za radio in televizijo. Naš najnovejši uspeh je štirinajst novih posnetkov božičnih pesmi: del programa predstavljajo najbolj znane pesmi s to tematiko, poseben poudarek pa smo namenili doslej manj znanim ljudskim božičnim pesmim. Avdio kaseta z opisanim programom je že izšla, Z okrogle mize osmošolcev o medsebojnih odnosih. Spoznajmo različne kulture in se bogatimo Pred dnevi so osmošolci na OŠ Vransko z mentorico Valerijo Pukl pripravili literarni večer in okroglo mizo na temo Spoznajmo različne kulture in se bogatimo. Gostja je bila študentka gradbeništva Kinda Almausour iz Sirije. Srečanje je bilo rezultat prizadevanj učencev ob tednu otroka, v katerem so se posebej posvetili odnosom med vrstniki v družini in družbi sploh. Osmošolci so v okviru pouka etike in družbe razvijali projekt, v katerem so spoznavali različne religije po svetu in vpliv teh na kulturo in odnose v družbi. Ugotovili so, da dostikrat prihaja do nestrpnosti in nasilja do drugače mislečih prav zaradi nepoznavanja. Zato so se odločili, da spoznanja iz knjig dopolnijo s pričevanjem iz resničnega življenja. V prvem delu so predstavili literarne prispevke, ki so bili zbrani ob literarnem natečaju ob tednu otroka. V njih so razmišljali o izboljšanju odnosov med vrstniki in poglabljanju prijateljstva, v drugem delu pa so osmošolci predstavili staršem in gostom svoja spoznanja, pripravili bogato razstavo in izvedli okroglo mizo o temeljnih družbenih razlikah med Sirijo in Slovenijo. To je bil zelo prijeten, predvsem pa koristen večer, saj so se srečali različni svetovi: majhni in veliki, od tukaj in tam, in spletli vezi. Medtem ko so se osmošolci ukvarjali z medsebojnimi odnosi, so prvošolčki imeli naravoslovni tedne. Spoznavali so gozd, njegove rastline, živali in sadove. Vse skupaj je bilo pripravljeno igrivo in zanimivo, sodelovali pa so tudi starši. T. TAVČAR v kratkem se ji bo pridružila še zgoščenka. Božične pesmi bomo skozi ves december predstavljali na radijskih in televizijskih postajah ter na samostojnih koncertih po Sloveniji. Prvi koncert, ki bo obenem promocija kasete in zgoščenke, bo že v petek, 28. novembra, ob 19. uri v Hmeljarskem domu KZ Šempeter v Šempetru - našem domačem kraju. Na njem bodo poleg nas nastopili znani in zanimivi gostje: Folklorna skupina Bled, ansambel Nagelj in povezovalca Strašna Jožeta. C. in J. Galič Koncert MPZ A CAPELLA Petrovče Sobotni večer je Petrovčanom popestril koncert domačega mešanega pevskega zbora A CAPELLA, ki ga je organiziralo KUD Petrovče. V bogatem programu, kjer so zapeli 16 pesmi različnih zvrsti, so se ljubitelji naužili zborovskega petja. MPZ Petrovče deluje že 4 leta. S svojimi pesmimi posega na najrazličnejša področja zborov-ske glasbe. Pod vodstvom dirigenta M. Brvarja se je zboru uspelo že v prvem letu svojega delovanja uvrstiti med najboljše zbore v žalski občini. Z veseljem do petja in pridnim delom MPZ Petrovče potrjuje svojo kakovost. Po mnenju priznanih glasbenikov je MPZ Petrovče najboljši zbor v domači občini. S svojimi nastopi se je že predstavil domačemu občinstvu v Petrovčah, gostoval pa je tudi v Šempetru, na Dobrni, v Gotovljah, Bočni, Taboru, Celju itd. Sobotna prireditev je bila za kraj prava popestritev. Ljubitelji zborovskega petja pa bodo lahko uživali spet že v mesecu decembru, saj MPZ Petrovče v božičnem času pripravlja koncert božičnih pesmi iz različnih držav Evrope. A. T. j. Savinjčan FOTO TONICA DARJA JURČEC, s.p. Žalec, Šlandrov trg 9 telefon: 063/717-252 Za vse ujete trenutke... • velika izbira fotoalbumov in fotoaparatov • vse fotografske storitve • fotokopiranje • ekspres izdelava fotografij za dokumente PRIČAKUJEMO VAS TUDI V LOKALU V NOVI VASI V CELJU (Ul. Grevenhrekh 9), tel.: 412-337 Njena Ljubezen Na Napotnikovi kiparski koloniji Kot že nekaj let zapovrstjo smo se tudi letos odzvali povabilu Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, ki je 19. in 20. septembra v Zavodnjah nad Šoštanjem organizirala 24. malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Skupaj s tričlanskimi skupinami iz osnovnih šol Šaleške doline in njihovimi mentorji smo na prosto temo izdelali skulpture in reliefne plastike v lesu. Z mladimi likovniki so kiparili tudi člani Društva šaleških likovnikov, študentje ter stalni gost janko Dolenc. Z naše osnovne šole, šole Prebold, so sodelovali trije učenci 7 razreda: Milan Teržan, Robi Srčnik in Denis Herman. Najprej smo si izdelali grob osnutek s skico in potekom dela, ki ga kiparjenje v lesu zahteva. Naš cilj je bil reliefna plastika z motivom hmeljske kobule. V času trajanja kolonije je nastalo kar precej kiparskih izdelkov, ki smo si jih sku- pno ogledali na zaključni razstavi SKULPTUR IN RELIEFNIH PLASTIK, kjer so podelili tudi priznanja. Po podelitvi smo obiskali še Malo Napotnikovo galerijo, ki se nahaja v neposredni bližini. V njej so razstavljene nekatere izmed boljših plastik, nastalih V prejšnjih letih. Tovrstno delo je za nas vsekakor velik in razveseljiv izziv, saj je pri rednem pouku težko pripraviti ali dovolj ustreznega materiala za delo ali zagotoviti ustrezen prostor. Če še niste bili v Zavodnjah, upam, da smo vas s svojim člankom spodbudili, da se v ta lepi kraj odpravite zdaj. Tu se boste lahko sami prepričali, da ne smemo podcenjevati del mladih likovnih ustvarjalcev, razumeli pa boste tudi, kje je jemal kipar Ivan Napotnik, po katerem je nastala ta otroška kolonija, navdih za svoje delo. Breda Tekavc 25. revija narodnih ansamblov v Libojah 30. novembra bo v libojski dvorani v organizaciji Svobode in organizacijskega odbora že 25. revija narodnozabavnih ansamblov. Letos se je prijavilo 18 ansamblov. Vsi po vrsti so uveljavljene skupine in prekaljeni glasbeniki, tako da lahko upravičeno pričakujemo, da bo letošnja revija nekakšna "špica" vseh dejavnosti. Na reviji bodo sodelovali: Šaleški revijo podpirali tudi okoliški obrtni- fantje, ansambli: Cvet iz Radeč, Savinja iz Levca, trio Galič iz Vojnika, Roda iz Slovenj Gradca, Ekart iz Starš, jožeta Šeruge iz Vidma pri Ptuju, Slo-venskogoriški kvintet iz Vidma pri Ščavnici, Šaleški odmev iz Velenja, bratov Slatinek iz Vitanja, Blegoš iz Gorenje vasi, Svetlin iz Moravč, To-pušek iz Rogaške Slatine, Francija Ze-meta iz Vojnika, ki je obenem ansambel, ki je bil največkrat na libojski reviji, Mladi prijatelji iz Pesnice pri Mariboru ter domači ansambli: Mira Klinca, Savinjskih sedem in posebej za jubilejno revijo še Veseli Libojčani, skoraj v enaki sestavi kot pred 20 leti. Prireditelj pripravlja ob jubilejni reviji nekatera presenečenja, tako za poslušalce, kot za gostujoče ansamble, spomnili pa se bodo tudi skromnih začetkov in najbrž tudi pobudnikov za to revijo - ansambla Veseli Libojčani, ki je bil pred 20,30 in celo več leti kar se da popularen in zelo aktiven. DPD Svoboda Liboje in organizacijski odbor, ki revijo pripravlja in vodi bolj ali manj v enakem sestavu že. vsa leta, se vsem, ki so v preteklosti in seveda še danes pomagali pri uresničevanju revije, zahvaljujeta. Posebno mesto si med tistimi, ki so Li-bojčanom najbolj pomagali, zaslužijo nedvomno ZKO in Keramična industrija Liboje. Skozi vsa ta leta so ki, takratno podjetje Montana, nekaj kasneje pa tudi Liko iz Liboj in še nekateri. V zadnjem obdobju, predvsem pa po osamosvojitvi se struktura sponzorjev in pa ostalih, ki libojsko revijo še podpirajo, menja - žal ostajamo vse bolj sami - vse bolj spoznavamo, da se nekateri ne zavedajo, kako nujna je hrana, ki ji pravimo KULTURA. Toda kljub vsemu - 25. revija, ki bo, kot že rečeno, 30. novembra z dvema koncertoma ob 14. in 17 uri v libojski dvorani, dokazuje, da so v tej dolini še ljudje, ki so pripravljeni narediti korak in več tudi za prijateljstvo, tudi za skupnost - predvsem pa za Slovenijo. Jože Jančič Vse resnice tega sveta so preproste in med njimi je tudi ljubezen. V poeziji Neže Maurer ima ljubezen veliko začetnico in tudi v njeni zadnji pesniški zbirki Metulj na snegu je tako. Prav na martinovo je pesnica in rojakinja to zbirko predstavila na imenitnem literarnem večeru v občinski matični knjižnici v Žalcu. Pesnica, pisateljica, novinarka in urednica Neža Maurer je bila rojena v Podvinu pri Polzeli 22. decembra leta 1930. Po srednji šoli in učiteljišču v Ljubljani je poučevala v Črnem Vrhu nad Idrijo in v Ilirski Bistrici, potem pa študirala še na pedagoški akademiji in izredno na filozofski fakulteti slavistiko. Nato je delala kot novinarka, prva urednica šolskih televizijskih oddaj, bila je tehnična urednica pri revijah, reporterka, pa tudi direktorica. Zdaj je upokojena in živi v Škofji Loki. Ves čas je pisala literaturo za otroke in odrasle, prejela je več nagrad, prvo leta 1959 za literarno reportažo z delovnih akcij. TIPKO ZASEBNA GLASBENA SOLA V ŠEMPETRU VABI K VPISU ZA SYNTHESIZER Nataša Herodež, s.p., Šempeter 83, tel.: 701-062 Iskre ustvarjalnosti zažarele tudi letos Prva njena knjiga je izšla leta 1967 - Zveza mora ostati, fo je bila knjiga črtic o kurirjih in kmetijah. Skupaj je izšlo 12 knjig za odrasle, 15 za otroke (s ponatisom), uglasbenih je okoli 250 njenih pesmi, veliko jih je izšlo na kasetah, na osnovi njenih pesmi je posnetih tudi 7 kratkometražnih televizijskih filmov. Zadnja pesniška zbirka Neže Maurer Metulj na snegu vsebuje pesmi, nastale od leta 1984 naprej. Razvrščene so v pet ciklov: Metulj na snegu, Stopinje barv, Bajka o lisici, Pisma in Urok. Pesmi so brali Anka Krčmar, Jolanda Železnik in Andrej Steničnik, literarni večer v jesenskem razpoloženju (jesen je najljubši čas Neže Maurer) pa sta polepšala še solistka Nataša Kranjc in na klavirju Gregor Deleja. K. R. Želja vseh, ki smo v lanskem oktobru povzročili rojstvo Isker ustvarjalnosti, se je uresničila. Točno ob letu je prireditev ponovno razveselila vse, ki delujemo na področju ljubiteljske kulture. V dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter so se zadnjo oktobrsko soboto zbrali predstavniki kulturnih društev ZKO Žalec s Ponikve, z Vranskega, iz Petrovč, Žalca, Griž, Gotovelj in Galicije, iz Šempetra pa je sodelovalo dvoje društev, pevsko društvo in Grifon. Obiskovalce in nastopajoče je' najprej pozdravil Jože Jančič, namestnik predsednika ZKO Žalec, nato pa so prisotni uživali v pestrem programu s petjem, plesom, igranjem na instrument, gledališko igro in recitacijo. Člani kulturnih društev smo pokazali, kako s svojim ustvarjanjem bogatimo vsakdanje življenje. Vse, kar tako ustvarimo, nam je v užitek in v ponos. Včasih je svoje dosežke dobro malo primerjati in morebitna nagrada ob tem pomeni le dodatno spodbudo za delo. Tudi na letošnjih Iskrah so bile podeljene tri nagrade. Izvajanje je ves čas z budnim očesom spremljala žirija pod predsedstvom Jožice Ocvirk in ob sodelovanju dveh članov, izbranih iz občinstva, Zlatke Masnec iz Šempetra ter Antona Sedovška iz Žalca. Njenega dela ji ni nihče prav nič zavidal, saj so bili izvajalci vsi po vrsti zelo dobri. Žirija se zato s kakovostjo nastopa ni obremenjevala, temveč je nagradila predvsem domiselnost, svežino in izvirnost - avtorstvo nastopa. V času, ki je bil namenjen odločanju žirije, je za veselo in prijetno razpoloženje s svojo harmoniko dodatno poskrbel Grega Košec iz KD Petrovče. Veseli zvoki so k plesu zvabili najprej člane folklorne skupine Grifona, ti pa so na oder k plesu povabili tudi nekatere goste iz občinstva, ki so se vabilu z veseljem odzvali. Na Iskrah so razstavljali svoja likovna dela tudi člani likovne skupine Grifona: Marko Fužir, Andreja Serdoner, Martina Četina in Monika Razboršek. Razstava je med obiskovalci vzbudila zelo ugodne vtise. Odločitev žirije smo vsi kar težko pričakovali. Po razglasitvi, kdo od udeležencev prejme nagrado, in po obrazložitvi, zakaj se je žirija tako odločila, je nagrade po krajšem nagovoru podelil predsednik sveta KS Šempeter Franci' Laubič. Krajevna skupnost Šempeter je bila tudi letos glavna pokroviteljica Isker ustvarjalnosti. Prvo mesto je žirija prisodila mo-škdmu pevskemu zboru iz KD Petrovče, ki ga vodi Meta Degen-Berk. Občinstvo so ogreli z dvema pesmima: Rada Simonitija Na Vipavskem in narodno Potrkan ples. Ž oblačili in izvedbo so pričarali nekdanji običaj. Člani dramske skupine KUD Grifon Šempeter ip nastopili z dvema točkama, s priredbo dela komedije Jeana Variota Velikaška norost in recitalom avtorske poezije Sabine Ku-lič z naslovom Mlada ljubezen ob Eremljavi kitaristke Ane Bojinovič. rijo je pri izbiri nagnilo avtorstvo recitala in je drugo mesto prisodila recitalu Sabine Kulič. Tretje mesto sta si prislužili sestri Brigita in Klara Golobič iz KD Vransko, ki sta se predstavili z avtorskb" pesmijo Klare, na besedilo Domna Jana in v aranžmaju Marjana Hvale, z naslovom Prva ljubezen, nato pa še s pesmijo Simpatija. Njuno petje in izrazni ples je občinstvo toplo pozdravilo. Po uradnem delu prireditve se je 'veselo razpoloženje nadaljevalo. Razšli smo se z obljubo, da se naslednje leto na Iskrah prav gotovo spet srečamo. Iskre so tako za letos ugasnile. Za njimi je ostala jasna sled in naše vodilo: v vsakem od nas žari potreba po ustvarjanju in izražanju vsega, kar nas bogati in plemeniti. Dajmo iskram tega notranjega žara priložnost, da zaiskrijo čim pogosteje. Vera Kalčič Klic v sili Se bo našel denar za obnovo Doma Svobode v Preboldu? Delavsko-prosvetno društvo Svoboda Prebold v zadnjem času še posebej glasno opozarja, da je treba čim prej začeti obnovo zelo dotrajanega Doma Svobode v Preboldu. Stavba že dolgo žalostno propada, čeprav je njeno poslanstvo - služiti krajevni kulturi - zelo pomembno in čeprav stoji v samem središču Prebolda. V Domu Svobode Prebold je ena najstarejših krajevnih knjižnic v Savinjski dolini, v njem še vedno vadijo nekatere sekcije društva, svoje prostore ima Jamarski klub Črni galeb, v njem se srečujejo tudi člani Rdečega križa. Dvorano doma so pred leti spremenili v telovadnico, nato pa celo v tovarniško skladišče. Uničena je notranjost, stavbo načenja vlaga, streha je nujno potrebna popravila. Mnogi sicer menijo, da bi bilo ta objekt najceneje kar podreti, že do sedaj pa je kar nekajkrat grozilo, da bi mu odvzeli osnovno poslanstvo, služiti krajevni kulturi, za kar je bil tudi zgrajen. Zaradi kulturne vrednosti doma, ki je tudi del preteklosti kraja, se je Svoboda odločila, da kljub izjemno visokim stroškom začne obnavljati Dom, pri čemer je prosila za sofinanciranje del ministrstvo za kulturo, občino Žalec in krajevno skupnost Prebold, ki je lastnik objekta, in seveda tudi vse krajane. Predračun za obnovo Doma znaša kar 42 milijonov tolarjev, najprej pa bo potrebno pripra- viti dokumentacijo. Zato se je vodstvo Svobode odločilo, da bo pripravilo predvidoma šest dobrodelnih kulturnih prireditev v dvorani zadružnega doma, na katerih bodo izvajalci nastopili brezplačno, ves izkupiček pa bo namenjen obnovi Doma Svobode. Tako bo že jutri, 20. novembra koncert Irene Vrčkovnik, dogovori potekajo z New Swing kvartetom in drugimi. Tako bodo krajani v zameno za svoj prispevek za obnovo doma doživeli prijetne kulturne trenutke. Vendar pa je za takšne nastope potrebno tudi dvorano zadružnega doma temeljito očistiti in nekoliko obnoviti, o čemer sta se vodstvi Svobode in Kmetijske zadruge že dogovorili. Vsa vlaganja Svobode v dvorano bodo odšteta od najemnine. Prizadevanja Svobode podpira tudi svet krajevne skupnosti Prebold, ki bo prav tako sodeloval z določenim prispevkom pri pripravi dobrodelnih prireditev. Vsekakor se Preboldčanom obeta živahnejši kulturni utrip. K. R. GLASBO PODARJAMO TISTIM, KI JIH IMAMO NAJRAJE. Za Vas in zanje je uro izbrane orgelske glasbe na obnovljenih petrovskih orglah posnela Angela Tomanič. Gotovo bo v bližajočih se božičnih praznikih lepo, obdarovanim pa dragoceno darilo. Zgoščenko ORGLE V PETROVSKI CERKVI lahko po 1.600,00 tolarjev kupite v Občinski matični knjižnici. ANKETA «ANKETA «ANKETA «ANKETA «ANKETA «ANKETA Za in proti razdelitvi občine Žalec Odločili smo se anketirati nekaj naključno izbranih občanov in jih povprašati o njihovem mnenju, oziroma o argumentih za in proti novim občinam. Katarina Novak, Polzela: »Veliko se ne spoznam na te reči. Mislim pa da bi bilo dobro, če bi Polzela bila svoja občina. To še posebno, če nam potem ne bo potrebno za vsako stvar v Žalec. Območje, ki naj bi spadalo pod Polzelo je kar veliko, imamo pa tudi dve tovarni, precej zasebnikov, šolo, vrtec, zdravstveni dom in še marsikaj, kar daje kar dobre pogoje za lastno občino.« Franjo Špoljar, Prebold: »Nisem posebno vnet za idejo, da se občina razdeli na več manjših občin. Sicer pa nimam v rokah nobenih pravih argumentov, kaj bi z novo občino pridobili. Ljudje smo se enkrat že izjasnili na referendumu glede tega in zato se mi zdi škoda vsakega denarja za kakršenkoli nov referendum. Prepričan sem, da smo lahko združeni močnejši.« Dragica Pajk, Zabukovica: »Meni je pravzaprav vseeno pod katero občino bom spadala. Da bi bila le uspešna in korektna do svojih občanov. Predvsem pa bi si že- lela več složnosti med ljudmi. Če bomo z novimi občinami postali bolj odprti eden do drugega in uspešno reševali probleme mladih in nas starejših, potem sem z veseljem za novo občino.« Dušan Širše, Prebold: »Osebno sem za to, da Prebold postane samostojna občina. Za to imamo pogoje, ki so tudi v skladu z zahtevo Državnega zbora. Mislim, da bi glede na dosedanjo občino imeli več možnosti nadzora nad porabo sredstev, predvsem pa boljši pregled kam ta sredstva usmerjati glede na potrebe. Koliko denarja bi naj nova občina imela na razpolago se približno že ve, vsekakor pa krepko prek 200 milijonov tolarjev. Seveda pa bo s temi sredstvi potem potrebno skrbeti za šolo, vrtec, zdravstvo, kulturo in vse ostalo, vključno za komunalno in drugo infrastrukturo.« Lojzika Ledinšek, Šempeter: »Naši ljudje z izjemo volilcev KS Tabor, so se že pred tremi leti odločili, da želijo ostati v enoviti občini. Sedaj, ko spremljam te polemike se mi zdi, da je vse to pravi nesmisel. Sicer pa, če že bo prišlo do razdelitve sedanje občine na več manjših bo še v najboljšem položaju Polzela. Kakorkoli že bo menim, da gre za merjenje moči strank in njihov politični prestiž. In še nekaj, če katera KS iz občinskega proračuna ni dobila toliko sredstev kot bi jih naj, je po mojem krivo vodstvo KS.« PRODAJNI CENTER - trgovina z gradbenim LATKOVA VAS MATERIALOM Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel:. 063/702-250, faks: 702-251 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO Po akcijskih cenah vam nudimo: * CEMENT * APNO * OPEKO * SCHIEDEL DIMNIKE * * IZOLACIJSKE MATERIALE * * KRITINE: bramac, bobrovec, creaton, jamina... * * OKNA VELUX * * BETONSKE IZDELKE * TLAKOVCE * PRANE PLOŠČE * * ROBNIKE * KERAMIČNE PLOŠČICE * BETONSKO ŽELEZO * * ZIDARSKO ORODJE IN DRUGO ... ZA VSE IZDELKE NUDIMO 5-ODSTOTNI GOTOVINSKI POPUST! V SAM-u d.o.o. vam material lahko DOSTAVIMO Z AVTODVIGALOM. BREZPLAČNA DOSTAVA DO 25 km nad vrednostjo 80.000 SIT, RAZEN ZA OPEKO MODUL IN BETONSKE ZIDAKE. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. SAM D.O.O. PRODAJNI CENTER, TEL.: 702-250 Damjan Srebot, Liboje: »Odkrito povedano o tem doslej še nisem posebej razmišljal. Zaenkrat niti ne morem reči, kako se bom na referendumu odločil. Dosedaj imam premalo informacij o tem, kaj lahko z novo občino, oziroma z razbitjem stare, pridobimo in kaj zgubimo. Referendum o tem je že enkrat pogorel in dvomim, če bo tokrat uspel. Še po-sebeno, če zagovorniki novih občin ne bodo znali prepričati volilcev.« Rudi Korber, Polzela: »Če bo nova občina bolj približana ljudem, njihovim željam in potrebam, če bodo zadeve bolje tekle in če bi se dalo večino tega, kar sedaj moramo urejati v Žalcu, urejati v novi občini, potem sem takoj za. Mislim pa, da ne bo tako in zato imam pomisleke. Morda jih ne bo več, če bodo tisti, ki vodijo vso to zadevo okrog novih občin znali nastopiti s pravimi in verodostojnimi argumenti.« Milan Selčan, Prebold: »Menim, da bi bila lahko manjša občina veliko bolj ekspeditivna in da bi se lahko hitreje odzivala potrebam in željam občanov. Mislim, da so lep primer za to zgornjesavinjske občine. Kot sem nekje prebral dobijo sedaj te občine za tretjino več denarja kot prej enotna občina. Prav tako pa so s tem denar-jem bistveno več naredili kot če bi bili v prejšnji enotni občini. Ti podatki prav gotovo govorijo v prid predvidenim novim občinam. Kako bo dejansko pa je sedaj težko povedati.« Milan Bezjak, Andraž: »Nič nimam proti, da postane Polzela svoja občina, končno imamo tudi kar dobre pogoje. Res pa je, da bo kljub novi občini še vedno potrebno večino dokumentov in raznih drugih zadev tudi potem hodit urejat v Žalec. Če bi se to dalo urediti na Polzeli, bi seveda bilo to zelo dobrodošlo in tudi izid referenduma bi bil verjetno tak kot si ga želijo člani iniciativnega odbora za ustanovitev novih občin.« Alojz Lednik, Petrovče: »Mislim, da ni dobro, da bi se žalska občina drobila, saj gre za nekakšno geografsko celoto. Z novimi občinami bodo gotovo nastopile težave glede smeti, cest in še česa. Če bi že prišlo do delitve, bi podprl idejo za morda dve ali največ tri občine. Absolutno še najprej Vransko, ki je najbolj oddaljeno od dosedanjega centra in morda Polzelo, ki izpolnjuje tudi najboljše pogoje. Sicer pa sem pristaš tistih, ki niso za razbitje občine.« Vlasta Bernik, Žalec: »Moje mnenje je, da je bolje, če ostane občina Žalec v dosedanjih mejah. Menim, da bo vsaka razdelitev občine povzročila veliko večje stroške. Mi kot občani in davkoplačevalci s tem ničesar ne pridobimo, kvečjemu izgubimo. Končno pa smo se enkrat o tem že izjasnili na referendumu. Dejansko ne vidim nobene prednosti, morda je kje situacija drugačna in so ljudje zadovoljni. Jaz, in mislim da še veliko občanov, nisem za razdelitev občine.« D. Naraglav PEKARNA -TRGOVINA UDUČ KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. Spoštovani! Hladni dnevi že močno trkajo na vrata. Po hribih smo že lahko prijemali prvi sneg. Da Vam bodo hladni dnevi topli in prijetni, bomo, tako kot vedno, poskrbeli tudi v naši pekami in trgovini. Veselimo se srečanja z Vami! Hvala za dosedanje zaupanje in srečanja z Vami. Upamo, da ste zadovoljni z našim kruhom in vsem, kar Vam ponujajo naše prodajne police, ki so odslej še bogateje založene. Kolektiv pekarne in trgovine Uduč Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063 713-365 Izvajanje vojne zakonodaje Problematika, ki se pojavlja na področju nove vojne zakonodaje, to je zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o vojnih veteranih, zakona o vojnih invalidih in zakona o pravicah žrtev vojnega nasilja na Slovenijo 1991, je še vedno zelo aktualna. Vendar ugotavljamo, da se je stanje rešenih zadev bistveno izboljšalo. V obdobju od sprejetja zakona o žrtvah vojnega nasilja je bilo vseh vloženih zahtevkov 987, in sicer za priznanje statusa in na status vezane pravice: - žrtve vojnega nasilja (taboriščniki, zaporniki, interniranci, izgnanci, ukradeni otroci, begunci In delovni deportiranci) - 631 - žrtve vojnega nasilja (prisilni mobiliziranci v okupatorsko vojsko ali njihovi družinski člani) - 356 V Upravni enoti Žalec se trudimo, da zahteve strank rešujemo glede na dopolnitve zahtev, zaslišanje strank in prič, čim hitreje. V tem obdobju je bilo izdanih samo po zakonu o žrtvah vojnega nasilja 640 odločb, s katerimi so bili strankam priznani status ZVN, renta, dopolnilno zdravstveno varstvo in priznana podlaga za ureditev pokojninske dobe pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pristojnemu drugostopnemu organu je bilo poslanih v revizijo 570 pravnomočnih pozitivno rešenih odločb s celotno dokumentacijo, ki je bila osnova za rešitev strankine zahteve. Ker je zakonsko določen rok za revizijsko potrditev eno leto od prejema odločbe v revizijo - in dotok zadev v revizijo je velik, je bilo revizijsko potrjenih v tem času z našega območja ie 196 zadev. Z upoštevanjem 22. člena ZŽVN pa rento že prejema 234 upravičencev, v dopolnilno zdravstveno varstvo je prijavljenih od žrtev vojnega nasilja 229 upravičencev, ker imajo nekateri to pravico priznano po zakonu o vojnih veteranih. Še vedno pa ne vemo, kako rešiti zahteve družinskih članov umrlih oseb, ki so bile prisilno mobilizirane v okupatorsko vojsko, ker 7. člen zakona o žrtvah vojnega nasilja še vedno ni usklajen z zakonom o vojnih invalidih. Prav zaradi tega bodo morale te stranke za rešitev svoje zahteve še nekaj časa počakati. Na podlagi varstva vojnih veteranov je bil v tem obdobju sprejet zakon o pravicah žrtev vojnega nasilja za Slovenijo 1991, s katerim se zagotavljajo posebne pravice pripadnikom TO RS in organov za notranje zadeve, ki so v vojni za Slovenijo 1991 postali invalidi, ter njihovim družinskim članom. Z novim zakonom se tem upravičencem priznajo naslednje pravice: • doživljenjska mesečna renta • otrokom oseb (pripadnikov TO RS in organov za notranje zadeve), padlih v vojni za Slo- venijo 1991 ali umrlih za posledicami poškodb, dobljenih v vojni, ki se redno šolajo oz. imajo status študenta, vendar najmanj do 27 leta, pa pravico do štipendije, prednost pri sprejemu v dijaški ali študentski dom in kritje stroškov malice ali nakupa bonov za študentsko prehrano. Zakon o vojnih invalidih pa omejuje rok za vložitev zahteve za priznanje statusa vojnega ali pa civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na RS v letu 1991, ter zahtevo za priznanje pravic družinskim članom in sicer je rok za vložitev zahteve najkasneje v dveh letih od uveljavitve zakona o vojnih invalidih, torej do konca leta 1997. Po zakonu o vojnih veteranih je bilo vloženih 866 zahtev za priznanje statusa vojnega veterana, vendar še niso vsi prejeli potrdila o statusu, ker še vedno čakamo na posebne obrazce (potrdila), ki nam jih, bo poslalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vsem udeležencem NOB s priznano posebno dobo od leta 1941 neprekinjeno do 15. 05. 1945, je bil v tem letu po uradni dolžnosti izplačan letni prejemek v enkratnem znesku 45.399 SIT, ponovno je bil odmerjen veteranski dodatek in vojnim invalidom invalidski dodatek. Spremenjen je bil tudi zakon o vojnih invalidih, predvsem glede na odločitev ustavnega sodišča z dne 12. 12. 1996, da mora zakonodajalec neskladnosti v določenih členih zakona odpraviti, določene člene pa je ustavno sodišče odpravilo (odločba ustavnega sodišča je objavljena v Uradnem listu RS, št. 2/94). Vsem prizadetim vojnim invalidom in družinskim članom bodo premalo izplačani invalidski prejemki poračunani, ko bo zakonodajalec zakon o vojnih invalidih uskladil z odločbo ustavnega sodišča. Ugotavljamo pa, da vsi pripadniki TO RS, policisti, operativni delavci kriminalistične službe in obveščevalno-varnostne službe, narodne zaščite ter enot za zveze RS in občin, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 06. 1991 do 18. 07. 1991 opravljali dolžnost pri obrambi RS, za priznanje statusa vojnega veterana po zakonu o vojnih veteranih še niso uveljavili te pravice. Prav bi bilo, da to pravico čim prej uveljavijo. Ob morebitnih nejasnostih pa se oglasijo v Upravni enoti Žalec, kjer bodo dobili navodila o možni ureditvi statusa in s statusom povezane pravice. UPRAVNA ENOTA ŽALEC Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, ter promet In zveze IVA AVTODELI d.o.o. Šempeter 126 b 3311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 Ponujamo vam tudi: - OLJE ELF - HLADILNO TEKOČINO - MAZIVA, FILTRE, IZPUŠNE CEVI Avtodeli za vozila: - RENAULT - ZASTAVA - ŠKODA -ALFA - LADA SAMARA - VW GOLF - FIAT ....— V Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Voznikom želimo prijetno in varno vožnjo. • ••••••• Savinjčan MIMOZA d.o.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Trnava 46/a, 3303 Gomilsko, tel. 726-403 prodajalna Šlandrov trg 27, 3310 Žalec, tel.: 715-354 NAJVEČJA IZBIRA - NOVOLETNIH SMREK; umetne in naravne EL. LUČK; zunanje, notranje, z melodijo, utripajoče - JASLIC in FIGUR; vseh velikosti SPREJEMAMO NAROČILA ZA BOŽIČNE JASUCE ŽEUENIH DIMENZIJ! najlepše od praznika je pričakovanje SCRVIS GOSPODINJSKIH APARATOV B€lfi TEHNIKE! HLADILNE NAPRAVE MIKROVALOVNE PEČICE ROJLERJI MALI GOSPODINJSKI APARATI... Aleksander DRAGAR, s.p. Ul. HÍROJR STRNCTR 6, 3310 ŽRIEC Til.: 063/717-718, GSM: 041/666-521 4? 4» •&+ 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4« 4« 4« 4« 4« 4« 4« 4* 4* v v 4* 4* v v 4* v v v v 'j' »J* 4» 4* 'F GOSTISCE Savinja Marinka PLEVČAK LATKOVA VAS 222 PREBOLD tel.: 701-030 OB IZTEKAJOČEM SE LETU VABIMO * NA SOBOTNE VEČERE OB GLASBI, * V DECEMBRU TUDI OB PETKIH * * * * * * * __________________________________ u _ * * •5fr * Priporoča se kolektiv # •5f Gostišča Plavčak & 4* 4? 4* 4? 4? 4' 4? 4* 4' 4^ 4^ »I* 4^ *1^ 4* »j* Upamo, da vam bodo dobro pripravljena hrana, primeren izbor pijač in prijazen gostinski odnos * polepšali in obogatili zadnje tedne letošnjega leta. VAS VABI V prodajni center DROLC Bežigrajska 7, Celje (nasproti Centra Interspar) tel.: 063/34-960, 34-999 Obratovalni čas: od 8. do 20. ure, sobota: od 8. do 17. ure, bistro: od 6.15 do 20.15. Na prek 1000 m2 prodajnega prostora vam po NAJUGODNEJŠIH CENAH IN PLAČILNIH POGOJIH PONUJAMO NAJVEČJO IZBIRO VSEH VRST * BELE TEHNIKE * GOSPODINJSKIH APARATOV * * TELEVIZORJEV in GLASBENIH STOLPOV * * RADIOKASETOFONOV * VIDEOKAMER in VIDEOREKORDERJEV * * AVTORADIEV in ZVOČNIKOV * TELEFONOV in TELEFAKSOV * * POSODE in KRISTALA * KOLES in SOBNIH KOLES ter * DRUGIH PRIPOMOČKOV ZA DOM IN GOSPODINJSTVO. Možnost nakupa do enega leta. BLAGO BREZPLAČNO DOSTAVIMO NA DOM. _ SERVIS BELE v TEHNIKE TER , SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. 3311, Šempeter 115/d Telefon: 063/702-070 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, • BOJLERJEV in SUŠILCEV. SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel./faks: (063) 724-674 NAJVECJA IZBIRA VELIKA AKCIJA - 10% POPUST NE VERJAMETE? - PREVERITE!!! VEČ SVETLOBE V VAŠEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN Vljudno vabljeni v novo odprto živilsko trgovino fofa v Bevkovi ulici 9 v Žalcu. pašteta gavrilovič, 100 g 159,00 SIT bar kava, 100 g 177,00 SIT Presenečeni boste nad izredno nizkimi cenami: kumarice eta, 650 g 199,00 SIT sladkor, 1 kg 134,00 SIT Pri nakupu nad 1.000,00 SIT boste deležni drobne pozornosti. Pustite se presenetiti dvakrat. Delovni čas: P\aa\oje možno s plačilnimi karticami-. NON STOP od 7. do 21. ure. j \e možno turocard - Aktiva - Visa Priporoča se kolektiv 7TZÇ&VTKZ OŽINA.. -ERVIS Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 702-451 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJE. Najbolj priljubljen trgovec in najbolj priljubljena trgovina V mesecu oktobru ste, cenjeni bralci, pri glasovanju za najbolj priljubljeno trgovino izbrali Žano Žalec, sledita ji Blagovnica Polzela in Trgovina RR Žalec. Za najbolj priljubljeno trgovko ste izbrali Štefko Kompolšek iz Blagovnice Savinjka, sledita ji Marinka Drča (Žana Žalec) in Marinka Vošnjak (Blagovnica Polzela). Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali tri nagrajence: 1. ALEN VODOVNIK, Braslovče 55 2. ANITA ŠKREfiLIN, Dobriša vas, Petrovče 3. FANIKA BAŠ, Podvin pri Polzeli 34 Nagrade dobite v uredništvu Savinjčana. Glasovnice iz novembrske številke nam pošljite do 3.12.1997 ------------------------------------------------------------ Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je:_ ime in priimek trgovina Najbolje urejena trgovina je: * Moj naslov:_____________. TRGOVINA IN SERVIS AVTOMOBILSKIH GUM ŠiEfančič O/aLtLja-^Ejan Arja vas 10, Petrovče, tel.: 707-051 mobitel: 0609-620-450 ROČNA AVTOPRALNICA gotovinski popust za zimske gume DUNLOP ■H!»» in NOKIA ggMIUIVMtaiPJ NAJBOLJŠA ViEDESTEINIIU ZIMSKA GUMA ™UC3ICIW----------- Fuldo Plačilo na več čekov in plačilne kartice. 0 U D70 SEMPERIT (S) MICHELIN XM + S ALPIN » HANttCK bk Hmezad HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parižlje TEL./FAKS: 063/722-055 GRADBENIKI, POZOR JUPOL, 25 kg MODUL OPEKA CISTERNA za olje, 2000 I CISTERNA za olje, 1500 I KOMPRESOR ATLANTA, 24 I V zalogi tudi: bela tehnika, akustika barve in laki, železnina 722^055 Ne Pozabite! 2.950,00 SIT 84,30 SIT 38.987.00 SIT 33.987.00 SIT 32.698.00 SIT Delovni čas: pon.-petek: 7.30 do 17. ure, sobota 7.30 do 12. ure. Možnost plačila na tri čeke. študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni* trg 7, tel./faks: 063 717-197 POSREDOVANJE DELA ZA ŠTUDENTE IN DIJAKE - ŠTUDENTSKI RAČUN - HITRE IN KVALITETNE BANČNE STORITVE - DOSTOP DO GOTOVINE - 24 UR NA DAN II! NAJCENEJŠE FOTOKOPIRANJE !!! !!! ODSLEJ TUDI BARVNE FOTOKOPIJE !!! Del. čas A 4-FORMAT - samo 8 SIT vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure PRODAJA RABLJENIH VOZIL tel.: 063/715-946 mobitel: 0609/629-093 DAČA d.„.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 1992 DALJE (TRENUTNO V ZALOGI) VW GOLF JX I. 89 8.000 DEM VITARA J LX I. 90 15.700 DEM VW GOLF XD I. 86 5.000 DEM CITROEN AX 1.1. T.R.E. I. 87 3.400 DEM VW PASSAT 1,8 KARAVAN I. 92 15.600 DEM CITROEN C 25 E I. 95 18.000 DEM FORD FIESTA 1,1 IC I. 95 12.300 DEM OPEL KADEH 1.8i I. 91 11.500 DEM ( Odprto: od 7 do 15. ure, N od 7. do 17. ure, od 7. do 13. ure. ZA VSA RABLJENA VOZILA MOŽEN KREDIT. Savinjčan Zakaj bi šli narazen in zakaj morebiti le ostali skupaj Nove občine niso nove, saj so takšne nekoč že bile - Zadnjo besedo bo imel državni zbor V uredništvu smo se ta mesec spet odločili pripraviti okroglo mizo. Tema se je seveda ponudila kar sama, kajti poslanci državnega zbora so sprejeli sklep o nadaljevanju postopka za ustanovitev tudi petih občin na območju sedanje občine Žalec, za nami so že zbori občanov in izredna seja občinskega sveta na to temo, pred nami pa referendumi. Če je bilo ob prvi reformi lokalne samouprave res, da pravih podatkov o prednostih in pomanjkljivostih manjših občin ni bilo, je tokrat drugače. Narejeni so elaborati, zgledov v soseščini je dovolj^Da bi enakovredno predstavili argumente za in proti delitvi žalske občine, smo se odločili, da pripravimo pogovor za okrogjo mizo. Na okrogli mizi so sodelovali: Ivan Fale, vodja koordinacijskega odbora za ustanovitev občin, Stanko Novak, predsednik KS Polzela, Vida Slakan, predsednica KS Tabor, predstavnik KS iz Braslovč Franc Cilenšek, predstavnik KS Prebold (namesto Marjana Žoharja) Alojz Cilenšek, župan Milan Dobnik in vodja občinskega oddelka za finance Lojze Posedel. Predsednik KS Vransko Franc Sušnik je bil zadržan, prav tako poslanec Anton Delak, od vabljenih pa ni bilo tudi predsednika KS Gomilsko Vinka Drče. kdo z visoko izobrazbo, ki bi bil lahko istočasno nadzorni nad izvajanjem komunalnih del. To moramo že sedaj iskati drugje - pa še tajništvo bi imeli. Vse ostalo pa mislim, da se da opraviti z delom po pogodbi. Kot mi je povedal župan občine Gorišnica, so tam dobili tajnika, za katerega so pozneje ugotovili, da je zanič, niso pa ga mogli odpustiti, zato so mu dali čisto nepomembna dela. Problem zaposlovanja res obstaja. Sicer pa imamo danes toliko zasebnih birojev, ki lahko opravijo vse drugo, če pa niso dovolj kakovostni, lahko izbereš Gospod Fale, začnimo z vprašanjem, ki vam ga pravzaprav ves čas postavljajo: zakaj je bil ustanovljen koordinacijski odbor in zakaj ste se odločili sprožiti postopek za nastanek novih občin, če je bil izid referenduma, razen v Taboru, v vseh drugih krajevnih skupnostih proti delitvi sedanje občine? Gre za odbor političnih strank ali samo predsednikov oziroma vodstev tistih krajevnih skupnosti, ki leta 1994 niso uspeli s predlogom za samostojne občine? Ivan Fale: »V vsaki stvari je gotovo tudi politika, če ne že na začetku, pa pozneje. Tako je bilo z ustanavljanjem sedanjih občin in tudi ob naslednjih spremembah lokalne samouprave bo imela glavno besedo politika. Naš koordinacijski odbor je nastal po tisti noči, ko smo vsi v Savinjski dolini pričakovali, da bo nastalo več novih občin, kot jih je predlagala vladna komisija. Vemo, kaj se je zgodilo. Naslednji dan smo se sestali vsi predsedniki svetov krajevnih skupnosti, ki naj bi postale občine, in stranke pomladi. Napisali smo skupen protest in skupno vlogo na ustavno sodišče. Koordinacijski odbor smo ustanovili iz čisto tehničnih razlogov, da ne bi vsaka posamezna krajevna skupnost sama vodila teh postopkov. Glede izida referenduma pa že menda zdaj stotič ponavljam: ljudje so se odločili brez poznavanja pravih informacij in podatkov. Se večer pred referendumi je novinarka Janja Koren na TV Slovenija ostro napadla ustanovitev novih občin. Izid rerefendumov zato ni bil presenetljiv. Tudi same krajevne skupnosti niso imele potrebnih podatkov. Kot so povedali predsedniki svetov, do njih niso mogli priti, pa tudi pozneje smo imeli veliko borbo, da smo prišli do podatkov. Ta odbor od leta 1994 ves čas spremlja dogajanja v zvezi z novimi občinami, obiskali smo tudi veliko na novo ustanovljenih občin, od Murske Sobote do Solčave, ker smo hoteli iz prve roke izvedeti, kako delujejo manjša, večja ali srednja občina. V pogovorih so nam potrdili, da so zadovoljni z novimi občinami. Na pritožbo našega odbora je ustavno sodišče odločilo, da mora iti predlog o ustanovitvi novih občin najmanj 6 mesecev pred naslednjimi občinskimi volitvami ponovno na referendum.« In kateri so osnovni argumenti za delitev sedanje žalske občine? Ivan Fale: »Hočemo tisto, kar nam je bilo v preteklosti na silo odvzeto, ko je bila na silo presekana naša samouprava. Nazaj hočemo identiteto kraja in tako občino spet približati ljudem. Drug argument pa so tudi ekonomski razlogi. Ti nas vse svetnike v sedanjem občinskem svetu še bolj prepričujejo, da so nove občine nujne.« Omenjeno je bilo, da podatkov ob prvi spremembi lokalne samouprave ni bilo. Zdaj je verjetno drugače, izdelati ste morali tudi elaborate. Bi lahko predstavniki predvidenih novih občin povedali, kako si zamišljate delovanje svoje občine, kako velika bi bila, koliko bi bilo zaposlenih v občinski upravi? Stanko Novak: »Občina Polzela bi imela skupaj s krajevno skupnostjo Andraž, s katero v zvezi z ustanovitvijo občine že ves čas sodelujemo, saj je Andraž vezan na pol-zelske institucije, kot so šola, pošta, vrtec, z vodovodom in podobno, po izračunih iz leta 1996 5088 prebivalcev. Po lani veljavnih predpisih bi imela okoli-295 milijonov tolarjev vreden proračun, za letos pa še nismo računali, ker še ni znano, koliko znaša zagotovljena poraba na prebivalca. Glede na sedaj veljavno oc^no, da se lahko približno 30 odstotkov proračuna nameni za komunalno področje, kar je bistveno za vsak kraj, bi lahko okoli 80 do 90 milijonov tolarjev uporabili za komunalo, za vodovod, ceste in podobno. Vse, kar trenutno delamo v krajevnih skupnostih in zaradi če- sveta krajevne skupnosti, poleg omenjenih strank, ki smo v koordinacijskem odboru. Želel bi, da se vsa ta zadeva pogleda še malo nazaj. Ustavni zakon oziroma 139. člen ustave pravi: državni zbor se pooblasti, da pripravi zakon o lokalni samoupravi. To se je leta 1994 zgodilo. Zakon je bil pripravljen, do sedaj je doživel tudi že nekaj popravkov, čeprav prejšnji zakon prav tako ni bil slab. Njegov 13. člen je določal kriterij do tri tisoč ljudi, ustavno sodišče je ta člen razveljavilo, dopolnil pa ga je 13. a člen, ki dovoljuje ustanavljanje občin tudi pod posebnimi pogoji, to je na demografsko ogroženih in obmejnih območjih. Če se vrnem še bolj v preteklost: na tem območju so nekdaj, do leta 1955, delovale zelo uspešne občine. Ti kraji imajo tradicijo. Iz zgodovine vemo, kako pomembni ljudje so bili v Preboldu. Na primer župan Zeiner pred sto leti, ki je bil glavni pri gradnji naše farne cerk- sar nas kličejo občani, so slabe ceste, da ni vode, skratka, samo komunalni problemi. Vse drugo kot da jih ne zanima. Samo zaradi tega moramo nekaj napraviti. Smo v takšnem položaju, da smo krivi za vse, česar se ne naredi, kar je narejeno, pravijo, da bi že zdavnaj moralo biti, tako ne gre več. Marsikateri predsednik krajevne skupnosti pravi, zakaj bi se pa živciral za to, ker nimaš pristojnosti in nimaš denarja, za vse je treba nekam hoditi in prositi za denar. Dejansko smo v takšnem stanju, ko bi morali razpustiti krajevne skupnosti. Vidimo pa, da bo glede teh pristojnosti še slabše, saj se pripravlja predlog, da bi krajevne skupnosti ne imele več nobene vloge. Drugod je to sicer razumljivo, ker so občine manjše, kot je žalska. Zaradi vsega tega je vprašanje, ali je vredno v krajevni skupnosti zastonj požirati vse te napade. Do sedaj kot predsednik še vedno delam povsem brezplačno, nočem nič denarja, tudi zato, da mi ne bi kdo kdaj očital: Nič nisi naredil toliko denarja si pa pobral. Vsi, ki delamo na tem področju, delamo zaradi ljubezni do svojega kraja. Ne morem pozabiti tistega časa, ko se je ustanovila sedanja žalska občina, kako smo bili ponosni na zdravstveni dom na Polzeli. Čez tri leta so rentgen, ki ga je kupila Tovarna nogavic, odpeljali v Žalec. Tega starejši krajani ne morejo pozabiti. Pri prizadevanjih za občino ne gre za to, da bi kandidiral za župana. Po toliko letih dela v kraju vidim možnost, da postanemo občina, vse ostalo je postranskega pomena.« Verjetno ste že izračunali, koliko zaposlenih bi morala imeti občina Polzela? Stanko Novak: »V občini predvidevamo samo dva zaposlena. Za komunalno področje bi moral biti druge. Zato mislim, da v naši občini ne bi bila potrebna več kot dva zaposlena, poleg tega pa še komunalni delavec, ki ga imamo zdaj na razpolago v okviru javnih del.« Ivan Fale: »Razen če bi država prenesla kaj pristojnosti na občino, kar pa tako tudi sama plača.« Kakšna bo oziroma naj bi bila občina Braslovče? Ivan Fale: »Takšna, kakršen predlog so pripravili strokovnjaki, kakršna je bila nekoč, in takšna, da bi lahko živela in funkcionirala. To je bistveno. Če dopolnim mnenje gospoda Novaka, manjše občine, recimo, urejajo tudi finančne zadeve prek zasebnih služb, ni potrebno, da zaposlijo ljudi. Občine, kot so Jurševci in Puconci, imajo denimo tajnika, ki je duša in srce občine. Poleg njega je samo še en zaposlen. Vse ostalo urejajo prek teh servisov. Sicer pa bi imela občina Braslovče na območju, kot ga predlaga vladna služba, malo manj kot pet tisoč prebivalcev.« Izpolnjujete zakonsko določene pogoje za občino? Ivan Fale: »Kot so nam med drugim povedali na vladni komisiji za lokalno samoupravo, tudi ti pogoji ne bodo tako strogo upoštevani, da bi morali imeti nič manj kot ravno pet tisoč prebivalcev. Bolj se bojim, da bo politika v državnem zboru nasprotovala tem občinam.« Kako je s predvideno ustanovitvijo občine Prebold? Nekaj časa so močno nasprotovali temu predlogu, zadnji zbor občanov pa ga je potrdil. Alojz Cilenšek: »Novi svet krajevne skupnosti je lani že na svoji prvi seji obravnaval sklep, da se ustanovi nova občina. Prejšnje vodstvo je temu nasprotovalo in se tudi ni pritožilo na ustavno sodišče. Pritožbo smo zato napisali krajani v imenu strank pomladi. Zdaj tako stališče zastopa tudi predsednik ve. Kot Savinjčan in Preboldčan želim, da se v kraj vrne nekdanja tradicija. Nekdanja boljševistična oblast je presekala popkovino vsem podeželskim občinam in naredila umetne komune, kakršna je bila žalska. V njej je danes na žalost ogromno nesrečnih ljudi, ki so se takrat preseljevali v obljubljeno mestece, češ da bodo tam dobili dobre službe in stanovanja. Zgodilo se je, da so takrat dobili dobra stanovanja in dobre službe, danes pa morajo draga stanovanja plačevati, čeprav so izgubili dobre službe. Zapustili so hribovito obrobje doline, ki se danes marsikje zarašča, kmetije so zapuščene. Mislim, da bi z novimi občinami vsaj s tem presekali in da bodo nove generacije ostale na teh hribovitih območjih. Nova občina jim mora omogočiti pogoje, da bodo ostali in se ne bodo selili v umetna urbana središča. Odločba ustavnega sodišča jasno pravi, da leta 1994 pred zakonom nismo bili vsi enaki in da je državni zbor kršil mnogo določil. Občine so se ustanavljale križem kražem po političnih lobijih. Tudi pri občini Žalec se je zgodilo tako. Država nam je dala možnost, da v Savinjski dolini dobimo nove občine, ampak tisti, ki so že v prejšnjem sistemu lepo živeli, tega niso želeli. Na žalost jim je pomagal tudi gospod župan. Tisti večer, ko se je o tem odločalo v državnem zboru, je šel s poslancem Zupancem in sekretarjem Vovkom v Ljubljano. Lobiranje z liberalno demokracijo in združeno listo je preprečilo razdelitev občine. Ne govorim o razbitju, ampak razdelitvi občine. Ustava jasno govori, da smo dolžni preiti z bivših komunalnih sistemov na nove lokalne samoupravne občine, pri čemer nas obvezuje tudi podpis evropske listine o lokalni samoupravi. Savinjčani smo postali največji butalci -po vsej Sloveniji je bilo ustanovlje- nih najprej 98 novih občin, danes jih imamo 147, od tega jih ima 99 manj kot pet tisoč prebivalcev. In teh 99 občin zaposluje približno 300 ljudi. Hipoteza, da je nova lokalna samouprava draga, ni resnična. Nove občine običajno vodijo župani nepoklicno, z dvema do tremi poklicnimi uradniki, to pomeni, da ti delajo tudi po 16 ur in še več na dan za svoj kraj, ker so entuziasti, hočejo temu kraju nekaj prinesti. Vse to so argumenti, za katere se bomo zdaj borili do konca. Ne bomo več pustili, da nam propade ta projekt. Z vsemi poslanskimi skupinami smo se dogovorili, da podprejo ustanovitev 22 novih občin, tudi z liberalno demokracijo in ljudsko stranko. Ker to je »daj - dam«. In če računamo še finančno, pet manjših občin bi država morala delno financirati. Danes Žalec dobi približno 85 odstotkov finančne izravnave, manjši občini bi morala država dati več tudi za razvoj obrobja in podeželja. Skupaj gledano, bi z novimi občinami imeli Savinjčani veliko večjo korist. Naj država tisti denar, ki ga pobere od nas, davkoplačevalcev, razdeli nazaj v Savinjsko dolino, ne pa da gre na druga območja. Vse ideje in potrebe občanov se lahko zadovoljujejo v občinah, razen tiste, izrecno prepovedane z zakonom. V prejšnjem sistemu pa je bilo ravno obratno - samo tisto, kar je dovoljeval zakon, se je lahko delalo, vse ostalo je bilo prepovedano. V marsikateri majhni občini je ponekod prvič pritekla voda, zasvetila prva žarnica. Tudi v Savinjski dolini imamo še predele brez vode in elektrike.« Koliko zaposlenih bi imela občina Prebold? Alojz Cilenšek: »Tudi občina Prebold bi imela predvidoma tri zaposlene, se pravi visoko strokovno usposobljenega tajnika, administratorko in nepoklicnega župana. Določene zadeve bi se pač urejale s pogodbenim delom, kot je že bilo omenjeno. Mislim, da bi lahko imeli v novi občini, na primer, tudi cenejši odvoz odpadkov, o čemer smo se že informirali v Velenju. Odvoz odpadkov na velenjsko odlagališče bi bil cenejši. Veliko je še podobnih zadev, ki bi jih lahko veliko bolje uredili v svoji občini, predvsem pa zato, ker bodo krajani spet prevzeli iniciativo in bodo s solidarnim delom tudi sami kaj naredili. Če samo za primer povem: žalostno je, da v Latkovi vasi ob magistralni cesti še danes ni avtobusne postaje, ki jo je pred enim letom podrl madžarski tovornjak. Če bi bili svoja občina, bi jo postavili že tretji dan, čeprav bi mednarodno zavarovalnino dobili izplačano šele čez leto ali dve. Zdaj greš na krajevno skupnost, kjer pravijo, da nimajo denarja, greš na občinski oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve, te pa pošljejo nazaj na krajevno skupnost. Ti primeri so dokaz, da lokalna samouprava ne deluje tako, kot bi mora-la. Če smo demokratična država in imamo sprejet ustavni zakon, moramo to narediti. Država se gradi pri temeljih, to pa so občine. Sledi regijsko povezovanje, kar je še eno področje, ki smo ga Savinjčani že zamudili. Zgornja Savinjska in Šaleška dolina se povezujeta v regijo. V Žalcu nimamo nobene logistike, ne moremo biti regijsko središče, še upravno enoto bomo izgubili, ker se mora državna uprava reformirati in kot je natančno zapisano, upravna enota ne more služiti samo eni občini, ampak najmanj desetim. Ustanovljeni bodo okraji. Danes jih imamo 54. Državna uprava je predraga, ne pa majhne občine, ki delujejo v korist ljudi, ki so tam doma. In v manjših občinah bi spet oživeli tradicija in mnogi običaji, kot je recimo šranganje.« Milan Dobnik: »Gospoda Cilenška bi samo vprašal, od kod ve, da sem bil z gospodom Vovkom in Zu- panecem v državnem zboru v Ljubljani?« Alojz Cilenšek: »Saj je bila objavljena slika balkona državnega zbora. Poslanec Zupanec je povedal še to, da je izmed svojih prizadevanj za Savinjsko dolino najbolj ponosen na to, da ni dovolil, da bi se občina Žalec razdelila.« Milan Dobnik: »Ampak zdaj govorimo o moji prisotnosti v državnem zboru.« Alojz Cilenšek: »Saj so vas poslanci videli.« Torej zanikate, da ste bili v državnem zboru. Kakšno pa je vaše stališče do delitve občine danes? Je kaj drugačno kot ob prvi reformi? Milan Dobnik: »Nisem bil v državnem zboru. Ob prvi reformi je bilo moje stališče, naj se opravi tako, kot se bodo odločili občani na referendumih. Ker je bilo na referendumih približno 75 odstotkov ljudi proti, sem bil potem tudi jaz proti delitvi občine. Ampak nisem šel nikoli v državni zbor in se o tem tam nikoli nisem pogovarjal, niti z gospodom Vovkom niti Zupancem. To je gola izmišljotina. Tudi tokrat bom zagovarjal rezultat referenduma in nič drugega.« Kako pa vi ocenjujete omenjene argumente za delitev občine? Milan Dobnik: »Ti argumenti so tehtni in niso. Če se ustavim samo pri krajevni skupnosti Prebold, potem je treba reči, da dobi iz občinskega proračuna veliko denarja in bi tisto avtobusno postajo lahko mirno popravila, če je to tako hudo vprašanje. Do mene ta problem ni prišel. Glede tradicije pa je tako -že okoli leta 1973 sem bil v tej veliki občini na ohceti, na kateri so nas najmanj trikrat šrangali. Običaji in vprašanje občin niso povezani.« Po vaši oceni žalska občina dobro deluje? Milan Dobnik: »Rad bi poznal župana, ki bo rekel, da njegova občina slabo deluje. Tako je tudi s temi malimi občinami, katerih župani čisto jasno rečejo, kako je zdaj fino. In če bi hodili po naši občini, bi prav tako videli veliko hiš, kjer so dobili letos tekočo vodo, pa je prej niso imeli. Na Dobrovljah so recimo vsa gospodinjstva dobila vodo in telefon, in to v tej, veliki občini Žalec. Tu torej ni kakšnega posebnega razloga za delitev občine. Zame je osnovno vprašanje, ali je slovenski proračun dal za občine po letu 1994 več, enako ali manj denarja kot prej. Če je bilo več narejenega za manj denarja, potem sem velik zagovornik delitve. Če je bilo z enakim denarjem narejeno več, sem še vedno zagovornik. Če je bilo z več denarja narejeno več, potem se je treba vprašati, ali je bil ta denar res racionalno porabljen ali ne. Osnovni cilj vsake reforme mora biti, da je zadeva cene'jša in gospodarnejša. Kolikor poznam Evropo, vse reforme komunalne samouprave izvajajo s ciljem, da bo ta cenejša. Na seminarju v Ljubljani, na katerem so o tej temi poleg naših govorili tudi nemški strokovnjaki, sta naša predstavnika glede tega odgovorila, da so pač računali, da bi morale biti nove občine cenejše. Nemški predavatelj pa je takoj izjavil, da če niso cenejše, reforma ni bila uspešna. Govori se, da bo za teh novih 22 novih občin treba v državnem proračunu zagotoviti še eno milijardo tolarjev.« , Ivan Fale: »Čudim se županu, da ima takšno stališče, saj njegova stranka zagovarja prav nasprotno: še večjo drobitev lokalne samouprave. Glede ekonomike morda te trditve držijo, ampak vsi naši sogovorniki so povedali tudi, da zdaj čutijo, da živijo.s krajem, da imajo tu župana. Župan se mora zdaj zelo odgovorno vesti, ne more na primer kar naprej dvigovati raznih taks, ker ga lahko vsako jutro kdo pocuka za rokav. To je bistvena prednost manjših občin. Ne zagovarjam ne vem kakšno razdrobljenost, ampak dejstvo je, da je sedanja žalska občina prevelika.« Milan Dobnik: »Glede novih občin nimam niti pozitivnega niti negativnega mnenja. Kar se tiče stranke, pa je dejstvo, da v nobeni stranki niso vsi ljudje enakega prepričanja.« Kaj je z možnostjo, da občina Žalec ostane tako velika kot zdaj, ukinejo pa se krajevne skupnosti? Milan Dobnik: »To je iz trte zvito. Ne vem, kje ste sploh to slišali? V našem statutu je lepo zapisano, kakšno je delo krajevnih skupnosti. Tam, kjer so v vodstvu krajevnih skupnosti pravi ljudje, te dobro delujejo, tako da ni nobenih problemov. Jasno pa je, da nobena krajevna skupnost nima toliko denarja, kot bi ga rada imela, in tudi občina ne. Tudi sam hodim v Ljubljano zato, da jim pripovedujem, da naši občini dajejo premalo oziroma da skušam zagotoviti denar za konkretne projekte. Ampak vreča je samo ena in moramo biti toliko razumni, da vemo, do kod lahko gremo. Če krajevna skupnost zahteva preveč zase ali ne dobi tistega, kar meni, da bi morala, potem pravi, da ni dobila nič. Glede taks pa je treba povedati, da so v pristojnosti občinskega sveta ne župana.« Nekaj o argumentih za delitev in proti delitvi občine smo že slišali, zakaj pa ste se v Taboru odločili, da še vedno vztrajate pri svojem referendumskem območju oziroma občini? Vida Slakan: »V tej zagotovo politični igri o lokalni samoupravi ima krajevna skupndst Tabor poseben položaj. Že na prvem referendumu smo povedali, da želimo samostojno občino in tudi na zboru občanov je bilo tako odločeno. Sprejeli smo sklep, da se ne strinjamo s predlogom državnega zbora in da v prvi fazi želimo samostojno referendumsko območje. Prepričani smo, da nam vzamejo tudi osnovno pravico odločanja o sebi, če nam ukinejo referendumsko območje. Druga stvar pa je ta, da želimo v primeru delitve žalske občine samostojno občino, ker želimo občino, ki bi nam bila mati, ne mačeha. Ne želimo skupaj v občino s krajevno skupnostjo Vransko, ker menimo, da v okviru te nimamo materialnih možnosti, s katerimi bi bili zadovoljni. Smo majhna krajevna skupnost s približno 1400 prebivalci. Imamo precej demografsko ogroženega območja, na katerem je več deset kilometrov makadamskih cest in že to bi bil velik izdatek za skupno občino Vransko. Velik strošek je pri nas prevoz otrok v šolo. Ko bomo vse te stroške v okviru občine Vransko pokrili, je vprašanje, s čim bomo sploh še lahko razpolagali. Pa tudi če nam krajevna skupnost Vransko zdaj obljubi, da se bodo vse odločitve sprejemale z dvotretjinsko večino, nam to kaj malo pomaga, če ni česa deliti. Kot krajevna skupnost ne želimo zavirati delitve občine, hočemo pa pristaviti svoj lonček in želimo samostojnost. Mislimo, da se bomo kot samostojna občina znali najbolje obnašati in da bomo denar, ki nam pripada, ob zadovoljstvu in optimizmu ljudi za razvoj kraja znali oplemenititi. Bolj kot v okviru občine Vransko in tudi bolj kot v okviru sedanje občine.« Torej računate, da bi kot samostojna občina laže pokrili vse te stroške, ki bodo enako visoki ne glede na to, v kateri občini boste? Vida Slakan: »Stroški bodo res enaki, a vendar menimo, da bo to malo lažje, če bomo samostojni.« Ob delitvi občine se precej govori tudi o denarju. Ali so izračuni, koliko bi znašali proračuni novih občin, pravilni? Lojze Posedel: »Pravzaprav se sprašujem, zakaj sem bil povabljen na to okroglo mizo, saj se ve, kako so urejene finance v občini in da o vsej porabi odloča občinski svet. Oddelek za finance samo strokovno izvaja sklepe župana in občinskega sveta. S sodelavkami skrbimo za to v največji možni meri in lahko trdim, da pri tem ni nobenih nepravilnosti. Razprave o novih občinah poznam že iz prejšnjega mandata, saj sem bil že takrat na tem delovnem mestu. Od takrat do danes praktično nisem bil povabljen na noben strokovni sestanek na to temo, kljub temu da so bili izrečeni tudi očitki, da se podatki skrivajo. Vsi podatki, ki so povezani z občinskim proračunom, so javni, kar sem večkrat povedal tudi na sejah občinskega sveta. Na njih se vsake toliko časa pojavi očitek, da ni podatkov ali da bi jih želeli imeti pripravljene na drugačen način, kot za nove občine. Naša strokovna služba uresničuje vse zahteve občinskega sveta. V začetku tega leta je bila imenovana komisija, ki naj bi določila, kako naj se spremljajo finančni podatki. Vendar pa se ta komisija še ni sestala in poročila se izdelujejo tako, kot je dogovorjeno z gospodom Žolnirjem. Vsi izračuni proračunov bodočih občin samo glede jia število prebivalcev pa so izredno zgrešeni, na kar smo že velikokrat opozarjali. Ampak ne z željo vplivati na eno ali drugo stran. Ta reforma me spominja na še eno politično reformo -tozdiranje gospodarstva, ki je bilo sicer strokovno pripravljeno, a je v gospodarstvu naredilo ogromno škodo. V celoti se strinjam, da je odločitev o novih občinah izrecno politična. Ampak ta politika je bila s strani države sprožena z jasnim namenom, da se občine razdelijo. To bo gotovo prineslo tudi veliko dobrega, kot denimo večjo pripadnost kraju in vse, kir ježe bilo povedano. Ampak bistvo te politične reforme je, da se teren razdeli na čim manjše dele, da bo država, ki pa je bila že vzpostavljena, čim laže vladala. Zato se bo tudi tu naredila podobna škoda kot pri tozdi-ranju. To drobljenje občin se vleče predolgo. Če bi to naredili prek noči, bi bile zadeve jasne. Ker se to ni 5-TRADE, d.o.o. Gotovljc 59, ŽALEC m m DE Elij SPOŠTOVANI! S ponosom vam želimo ponuditi odlična slovenska vina !!! Želimo si, da bi ob praznikih, ki trkajo na vaša vrata nazdravili z vrhunsko vinsko kapljico, ki vam jo ponujamo. Naše podjetje na področju Spodnje Štajerske zastopa vrsto odličnih slovenskih vinogradnikov, med katerimi so bili vsi odlikovani z najvišjimi odličji na ocenjevanjih širom domovine, kot tudi izven naših meja.V naši ponudbi boste po zelo konkurenčnih cenah našli vina naslednjih proizvajalcev: VALDHUBER Svečina ŠČUREK Mediana ^ ^ČURIN- PRAPROTNIK Kog ^ERZETIČ Višnjevik^ ŠTOKA Dutovlje ČRNKO Jareninski vrh ^ PROTNER Vodole ,-^SKZ ZALOŠČAN Zalošče ^ Vabimo vas v naše prostore, kjer vam bomo rade volje svetovali, kako razveseliti svoje poslovne partnerje, družinske člane, znance in prijatelje. Na zdravje!!! zgodilo in ker tudi želja države ni bila, da bi se teren ukvarjal z visoko politiko, se agonije vlečejo. Vlečejo pa se zato, ker pristojnosti županov in občinskih svetov že v začetku niso bile jasno določene. Če vzamemo na primer samo delovanje žalskega občinskega sveta, od prve seje je to - ne ravno umiranje na obroke, agonija pa gotovo. Svetniki, ki so bili izvoljeni v občinski svet enotne občine, so takoj začeli delovati in glasovati v smeri razbitja občine. Z vsako sejo se vedno bolj kaže ta delitev oziroma iskanje samo koristi za lastno okolje oziroma krajevno skupnost. Prav v zadnjem letu prejšnjega sklica skupščine, ko se je pričakovala delitev občine, se je občinski proračun prvič zadolžil, ker je bilo lastnih sredstev premalo za vse. Potem smo eno leto zdržali z malo manjšimi pritiski, lani in letos pa bo mislim da, teh potreb nenormalno veliko, ker si vsak le še želi iz te občine in skupne vreče potegniti čim več. In če nadaljujem, kar sem rekel na začetku: preračunavanja po številu prebivalcev so zelo zavajajoča, saj je celoten sistem financiranja zdaj narejen za skupno občino. Omenjeni so bili že prevozi šolarjev, tu je sistem vrtcev z eno upravo, sistem šolstva, sociale, zdravstva, kulture, vse je naravnano na center. Globoko spoštujem voljo vseh, ki menijo, da je to treba razdeliti, ampak pri takšnih hitrih izračunih o finančnih virih lahko hitro pride do napake. Samo primer športa naj omenim, kjer se tudi zagotovljena poraba ne financira po številu prebivalcev, ampak glede na število športnih objektov, ekip v prvi in drugi ligi in podobno. Sploh me pa preseneča predvideno število zaposlenih v novih občinah. Ženim strokovnim tajnikom, ostalo pa pogodbeno, je po mojem mnenju zelo smel pogled na novo občino. Ta številka je zelo nizka, saj malo le poznam, koliko ljudi je potrebnih. Po drugi strani pa so vsi normativi, ki so postavljeni za nove občine, precej večji. Današnje krajevne skupnosti bi z drugačnim načinom dela, morda vodstvi in z bolj jasno opredeljenimi pristojnostmi lahko delovale popolnoma enako kot nova lokalna skupnost. Problem krajevne skupnsoti je danes res samo komunalna infrastruktura, ne zanima je, kako je s šolstvom, koliko je šlo za vrtec ali zdravstvo, vedno se govori le o tem, da za kakšno cesto niso dobili denarja. Z novimi občinami vse to breme pride na tega nepoklicnega župana oziroma visoko strokovnega tajnjka, kot ste ga predvideli. In če naj bi nove občine nemoteno zaživele leta 1999, potem je pred nami ogromno zadev, ki jih je treba pripraviti ob taki delitvi.« Ivan Fale: »V krajevni skupnosti Braslovče imamo infrastrukturo ure- jeno in ne mislite, da bomo reveži v novi občini. Ta velika občina pa združuje toliko krajevnih skupnosti, da imajo po posameznih območjih povsem različne potrebe in jih je tako res teže usklajevati. Če pa se še dotaknem tozdov - takrat so z vrha odločili, kdo se mora združiti. Če bi se lahko združili tisti, ki so to želeli, bi bilo drugače. Pri občinah je isto, po mojem mnenju je imel najbolj prav profesor Bučar, ki je rekel: Kjer želijo imeti svojo občino, naj jo imajo; če pa bodo videli, da ne bo šlo, se bodo začeli povezovati. Ampak ker brez politike ne gre, spet prihajajo odločitve o ustanavljanju občin z vrha. Mnogi so presenečeni, ker je v državnem zboru iz predloga o reformi lokalne samouprave nastalo neko skropucalo, brez upoštevanja stroke.« Lojze Posedel: »Rekli ste, da Braslovče ne bodo revež. Tudi Žalec ali Polzela verjetno ne bosta. Če pa razmišljamo o dolini, o skupnem razvoju, se sprašujem, ali je potrebno zdaj izgubiti leto ali dve, da se bo začelo o teh obrobjih spet pogovarjati in dajati od tam, kjer denar je. V tej občini je bilo tako, da se je nekje zbiralo več sredstev. V vseh močnejših centrih v občini imajo nadomestilo za stavbno zemljišče, vodarino in razne takse. Na območjih, kjer ni ne vodovoda, cest in urejenih stavbnih zemljišč, tega ni mogoče pobirati. Zato se politične razprave, kdo prispeva več v proračun, zelo hitro izrodijo. Rekli ste, da bi nove občine dobile več iz državnega proračuna. Ampak od kod bi država pobrala ta denar? Če bodo občine stale toliko denarja več, mora država povečati davke, ker se zadolžiti ne sme.« Ivan Fale: »Najprej naj pobere davke tam, kjer jih je treba.« Lojze Posedel: »To je tema zase.« Alojz Cilenšek: »Ali ni bolj pametno, da nekaj več denarja, ki ga davkoplačevalci že plačujemo v bogati Savinjski dolini, ostane tu, kot da ga država troši tako kot ga. Samo za primer, pri ustanovitvi nove koalicije se je državna uprava razbohotila za 600 ljudi.« Lojze Posedel: »S tem se strinjam. In enako se bo zgodilo z administracijo v novih občinah. Vaša predvidevanja so danes drugačna, ampak nove občine brez ljudi ne bodo zaživele.« Alojz Cilen^k: »Občina je temelj države In ustavni zakon je državni zbor zadolžil, da izpelje lokalno samoupravo. Izpeljal jo je tako, da merila niso bila enaka za vse, pred zakonom pa smo vsi enaki. Tokrat se Savinjčani ne bomo pustili peljati žejne prek vode. Reforma državne uprave je res bolj bistvena, toda reforma lokalne samouprave je temeljna in se že vse predolgo vleče, ker nekaterim tako odgovarja. Povem vam, da tudi upravne %%£ B P&dattaiiUce: 'SatcU^ue Vcm«. - svečan program Šlandrov trg 26, tel.: 063/717-013 - ženska moda Šlandrov trg 38, tel.: 063/717-013 Š&oxkij- drogerija 716-065 %tu*uz ■ perilo Šlandrov trg 40, tel.: 063/715-523 Mestni’trg;7*S.: 063/717-571 "Pno&a- ~ Mestni trg 7, tel.: 063/717-571 Piet - metražno blago Mestni trg 7, tel.: 063/717-152 T> udutev - obutev in usnjena galanterija Mestni trg 5, tel.: 063/715-240 f?£a£*o- "Demo. Šlandrov trg 26, tel.: 063/717-013 Tudi majhnejDozornosti OB PRAZNIČNIH DNEH *1/ 2? enote ne bo v Žalcu, Žalec bo postal provinca Celja.« Lojze Posedel: »Glede upravne enote bi rad rekel, da je tudi precej nepravih podatkov. Upravna enota je v Žalcu in tu bo tudi ostala, ne glede na to, koliko občin bo pokrivala. Nekatere pristojnosti bo upravna enota oziroma država res prenesla na občine, vendar bodo te morale to plačati. Dejstvo pa je, da se delitev občine vleče predolgo in da se v tem času vsem dela ogromna škoda.« Franc Cilenšek: »Naj povem, da sem glede novih občin zelo dolgo razmišljal, da sem si izkristaliziral stališče, kam je treba usmeriti vse sile. Zelo me moti, da vsi govorite o novih občinah. Kakšne nove občine? Moji pradedje in dedje so živeli in delali v svoji občini Braslovče. Hočemo nazaj tisto, kar so ustvarili naši dedje, ki so približali upravo ljudem in jo pripeljali do njihovega praga. Nekateri v Žalcu nepreklicno vztrajate pri sedanji veliki občini. Ne vem, ali ste najbolj pametni v Sloveniji ali najbolj komunistični, če se tako izrazim, da hočete za vsako ceno obdržati boljševistično občino. Bil sem predsednik krajevne skupnosti takrat, ko še ni bilo nobenega referenduma v Savinjski dolini. Ampak veliko smo naredili. Če ima človek voljo, se da delati. Moti me to, da je volja ljudi eno, delajo pa drugo. To je najbolj zgrešeno. Naštejte mi, koliko je še tako velikih občin v državi, kot je žalska, in povejte, zakaj tako vztrajate pri njej? Argumenti, da je to cenejše in boljše, sploh ne pridejo v poštev. Pet let sem bil predsednik krajevne skupnosti Braslovče, ko smo imeli samoprispevek. Moral sem odstopiti zaradi pritiskov ljudi, ker nismo mogli priti do gradnje nove šole. Zakaj? Ker je denar pošel. Zato smo morali uvesti nov samoprispevek. Da se moraš za vsak tolar boriti, tako ne gre več. Ali dobite zdaj več denarja, kot bi ga skupno izposlovale občine? Tudi, če ga dobimo samo toliko, kot zdaj, sem prepričan, da bodo lahko veliko več ustvarili, če bodo dobri gospodarji v vodstvih občin, ki so nekdaj že obstajale. Nihče me ne bo prepričal v nasprotno.« Kdo, konkretno, se vztrajno zavzema za obstoj sedanje žalske občine? Franc Cilenšek: »Ne se toliko zgovarjati na izide referendumov, ker pri prvem referendumu to ni bilo odločilno. Bil sem v komisiji za reorganizacijo občin in predsednik te komisije, Slavko Košenina, niti slučajno ni hotel slišati o razdelitvi občine. Samo z gospodom Nova- kom sva se v komisiji zavzemala za to. In če predsednik odločno nasprotuje takemu predlogu, potem vso svojo - recimo ji infrastrukturo, lahko prepriča, da ta ni dober. Izidi referendumov so tudi posledica delovanja medijev, ki so trobili, da bodo nove občine velika birokracija in zapravljanje denarja ter da si jih želijo samo tisti ljudje, ki vodijo postopke za nove občine. Da hočejo biti župani in si zagotoviti sedeže. Tudi nas so izvolili občani - še vam zdi, da-se moramo zdaj skriti v kot in nič ne narediti za kraj? Naši predniki se bodo obrnili v grobu, če mi to možnost, ki nam jo daje zakon, ne izkoristimo.« Ivan Fale: »Dobro veste, kdo nasprotuje novim občinam. Politika je tu zadaj, žalska liberalna demokracija. Mi se dobro zavedamo tega. Žalska občina po sklepu ustavnega sodišča takšna več ne more ostati. Lahko pa nastane nek hibrid, ki bi žalski politiki še vedno odgovarjal.« Ce lahko končam le še z vprašanjem - če oziroma ko bo prišlo do novih občin, ali bo prišlo do kakšnih težav, ki bi neposredno prizadele občane, bo financiranje vseh .dejavnosti teklo brez prekinitev? Lojze Posedel: »Način financiranja bo enak tudi v obdobju od leta 1998 do začetka delovanja novih občin. Tak sklep so pred dnevi sprejeli na sestanku vodij poslanskih skupin in predsednikov političnih strank. Vprašanje pa je, koliko bo do takrat sestankov in dogovorov o zadevah, ki so danes dejansko centralistično zastavljene, da bomo pripravljeni na delitev in ne bo prišlo do kakšnega šoka. Način financiranja po razdelitvi občine je jasen. Na matični žiro račun prejšnje občine prihajajo sredstva tako dolgo, da se novi župani dogovorijo o delitveni bilanci, takoj po doseženem dogovoru pa se denar nakazuje na žiro račun novih občin. Kar pa ne bo razdeljeno, denimo za šole, pa bo denar nakazan ali na star žiro račun ali pa neposredno vsaki šoli. Ampak to je tehnično vprašanje finančnih transferjev in dogovorov novih županov. Poleg tega pa smo se v izhodiščih za pripravo občinskega proračuna za leto 1998 tudi dogovorili, da se primanjkljaj v proračunu v tem letu poračuna. Sredstva za investicije se bodo zato zmanjšala za približno 140 milijonov, kolikor ima občina zdaj kreditov, zato, da bomo delili samo po-zitivo.« Ivan Fale: »Če se pogovarjajo pametni ljudje, se tako da vse zmeniti.« K. R. Ker se poslanec Anton Delak zaradi obveznosti v državnem zboru ni mogel udeležiti pogovora o predvideni delitvi žalske občine za okroglo mizo, nam je po pošti poslal nekaj svojih misli na to temo: »Občine so v sedanjem sistemu vsebinsko drugačne, kot so bile prejšnje občine (komune). Ne glede na to pa je bila mreža prejšnjih občin v Sloveniji kar primerna, ker je v svetu zaznavna usmeritev nastajanja večjih občin. Seveda ne v vseh državah. Večje občine so praviloma cenejše. Pri nas se pogledi na velikost občin zelo razlikujejo. Od tistih -Vsaka fara svoja občina, do zavzemanja za večje občine. Za vsakim od teh.pogledov stojijo posamezne politične stranke. Za drobljenje večjih občin so različni razlogi in nekaj jih bom naštel: Občinsko vodstvo (župani) nimajo pravega odnosa do krajevnih skupnosti. Namesto da bi sprejeli objektivna merila, kako deliti finančna sredstva, so se postavili v vlogo "delilcev" ki sredstva delijo po svoji lastni osebni presoji, krajevne skupnosti pa postavili v vlogo "prosilcev". Pri takšnem sistemu so bili bolj vplivni in mogočni. V posameznih krajih se vedno najdejo ljudje, ki so željni raznih funkcij in položajev. Že vnaprej se vidijo kot župani ali drugačni funkcionarji v naših občinah. Izkoriščajo želje krajanov po večji samoupravi ali pa takšne želje kar sami ustvarjajo, ne glede na ekonomske možnosti kraja. Veliko krivdo nosi tudi država, ki v nekem smislu sili k financiranju malih občin s svojimi finančnimi predpisi o izravnavi porabe. Problem je vedno bolj pereč in v pripravi so že predpisi, ki bodo na tem področju naredili red. Občina bo imela le toliko sredstev, kot jih bo sposobna zbrati na svojem območju. Bralci naj sami presodijo, kakšno je stanje v naši občini. Ne glede na to, kako se bo ali ne bo delila naša občina, bo potrebno na novo opredeliti položaj in vlogo krajevnih skupnosti. Prava samouprava se odvija na tej ravni in še niže. Čim prej bo potrebno sprejeti tudi predpise o pokrajinah (regijah), ki bodo povezovale občine na svojem območju. To nalogo je potrebno opraviti tudi zaradi tega, ker imajo takšno ureditev države Evropske skupnosti. Pokrajine bodo prevzele tudi nekatere državne naloge. Nekatere državne naloge pa bodo izvrševale tudi večje občino. Pri vseh razpravah o novih občinah bi moral biti v ospredju izračun, koliko bo novi sistem dražji ali cenejši od dosedanjega. Če bo nov sistem dražji, je potrebno to povedati občanom,« je še zapisal v svoji izjavi poslanec Anton Delak. Savinjčan POD UGODNIMI POGOJI ODDAMO V PODNAJEM LOKAL SLAŠČIČARNE V SKUPNI IZMERI 42 m2 IN LOKAL BIFEJA, vse s pripadajočo opremo, v ŠPORTNEM CENTRU POLZELA. Informacije po tel.: 063/715 -733, med 7. in 15. uro. b a 2 a/ © r d. o. o. POLZELA, LOČICA 7 5/A tel.: 063 701 249, faks: 063 701 366 PROIZVODNJA IN MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE * PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE IN BOJLERJI IZ INOX PLOČEVINE * * SPECIALNI INDUSTRIJSKI KOTLI * * KOTLARNE NA LESNE OSTANKE IN ŽAGOVINO * - Gospodinjski aparati Gorenje - Kuhinje Gorenje in Svea - Kopalniška oprema - BTV in akustični aparati RAZVOJ - PRODAJALNE Z OPREMO ZA DOM Polzela, Ločica 75-a, tel.: 701-249 Celje, TPC Dolgo Polje, Grevenbroichova 9, tel.: 412-448 Prodajalna v Ločici odprta vsak dan od 8. do 18., sobota od 8. do 13. ure v Prodajalna v Celju: od 9. do 12. in od 15. do 19, sobota od 8. do 13. ure spekter SPEKTER d.o.o. PODJETJE ZA ZUNANJO IN NOTRANJO TRGOVINO Ložnica pri Žalcu 52/a 3310 Žalec, Slovenija tel.: ++386 +63 - 715 366 faks: ++386 +63 - 715 780 AKCIJA v mesecih novembru in decembru - spray za odmrzovanje vetrobranskih stekel in ključavnic na vaših avtomobilih, - zlata in srebrna pršila po akcijskih cenah za lepše božične in novoletne praznike. Ponudbo smo razširili še z dekorativnimi barvami SIKKENS (lazurni premazi, laki za parket, barve za zidove, fasade, beton in železo) ter s profesionalnim in hobi pleskarskim materialom (čopiči, valji,...). • GRADNJE INDIVIDUALNIH HIŠ IN POSLOVNIH OBJEKTOV, ADAPTACIJE • SUKOPLESKARSKA DELA IN DEMIT FASADE • PLESKANJE NAPUŠČEV IN BELJENJE FASAD Z DVIŽNO KOŠARO • IZPOSOJA DVIŽNE KOŠARE KOTniKsp IGOR KOTNIK, Nikole Tesle 6, Žalec tel./faks: (063) 716-858, mobitel: 0609 612-283 Avtomobili potrebujejo novo obutev GRRDNJCIN SLIKOPIESKRRSTVO Seveda imamo pri tem v mislih av-togume, ki jih je ta čas treba zamenjati za zimske. Številni, vestni lastniki avtomobilov so to že storili, da si le tako zagotavljajo varno vožnjo. Nekateri pa še čakajo, kot da bi upali, da zimskih razmer to zimo ne bo. Zimske avtogu-me so seveda nujne, tudi če snega ni, saj so s svojim profilom, trdnostjo in drugimi lastnostmi prilagojene ledenim in mrzlim voziščem, medtem ko letne za.take razmere, tudi če ni snega, niso primerne. Na sliki: pri Vulkanizerstvu Rehar v Dobrteši vasi pravijo, da so številni že zamenjali gume, da se vedno pogosteje odločajo za zamenjavo vseh štirih gum in da so pozorni tudi na kakovost gum in montaže. T. T. SITRA, d.o.o., ekonomsko svetovanje in borzno-posredniške storitve, Šlandrov trg 40, Žalec, tel./faks: 715-911, mobitel: 041/696-866 OBVEŠČAMO VAS, DA IMATE NA SEDEŽU NAŠE DRUŽBE MOŽNOST OPRAVLJANJA NASLEDNJIH STORITEV: PRODAJA DELNIC PODJETIJ, PRIDOBLJENIH V POSTOPKU LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA KI SO ŽE UVRŠČENE NA BORZI V okviru teh storitev vam posredujemo vse možne podatke o gibanjih tečajev vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi in kakšne so vaše možnosti v primeru, da se odločite za prodajo. Po telefonu vam lahko vsak trenutek posredujemo trenutne tržne cene. ODKUP DELNIC PODJETIJ, PRIDOBLJENIH V POSTOPKU LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA KI ŠE NISO UVRŠČENE NA BORZI V okviru teh storitev vam omogočimo odkup delnic tistih podjetij, ki še niso uvrščene na borzi. Tudi v tem primeru vas bomo seznanili z možnostmi, ki jih imate v primeru, da se odločite za prodajo. Skrbimo za to, da so naše odkupne cene konkurenčne, in jih dnevno prilagajamo ponudbi in povpraševanju. V nadaljevanju navajamo samo nekatere od delnic, ki jih odkupujemo, skupaj z njihovimi trenutnimi cenami v SIT: ETOL CELJE (B) 12.000,00 KRKA (B) 17.500,00 PIVOV. UNION (B) 28.000,00 PIVOV. UNION (G) 32.700,00 ŽITO (B) 6.000,00 GORENJE (G) 1.160,00 PETROL (B) 17.000,00 PIVOV. LAŠKO (B) 3.300,00 PIVOV. LAŠKO (G) 3.800,00 ŽITO (G) 8.000,00 ISTRABENZ (B) 2.300,00 SAVA (B) 6.000,00 SAVA (G) 7.100,00 TELEKOM (B) 9.550,00 in druge ODKUP DELNIC PID-OV OZ. SKLADOV, V KATERE STE VLOŽILI LASTNINSKI CERTIFIKAT V primeru, da vas zanima karkoli S tega področja ali da želite omenjene delnice prodati, vas bomo seznanili z ustreznimi informacijami in obvestili o trenutnih cenah. Odkupujemo delnice vseh skladov. INVESTIRANJE V VREDNOSTNE PAPIRJE KOT DOPOLNILO OSTALIM OBLIKAM VARČEVANJA Vse bolj se širi krog tistih, ki so si kot alternativo ali dopolnilo varčevanju v bankah izbrali tudi investiranje v vrednostne papirje. Naložba je lahko dolgoročna ali kratkoročna oz. se odziva na trende in pričakovanja na borzi in se temu prilagaja. Pri vključitvi v to obliko investiranja imate vsaj dve možnosti, in sicer lahko sami spremljate gibanje tečajev in naročate nakupe oz. prodaje vred. papirjev ali pa se odločite za varianto upravljanja s premoženjem. Želeli bi vas seznaniti s temi možnostmi, saj prinašajo določene priložnosti, za katere je škoda, da bi jih zamudili in postajajo vse bolj aktualne. PREKNJIŽBE VREDNOSTNIH PAPIRJEV V primeru, da želite opraviti preknjižbo vrednostnih papirjev z enega registrskega računa na drugega ali urediti preknjižbo v delniški knjigi, smo mi pravi naslov, da to opravite pri nas. INFORMACIJE O DILEMAH PRAVNIH OSEB O IZDAJI DELNIC, USTANOVITVI SKLADA LASTNIH DELNIC, UVRSTITVI DELNIC NA BORZO... Prepričani smo, da bomo skupaj- z vami in ustreznimi institucijami, če bo to potrebno, našli odgovor na vaše vprašanje. Obiščite nas na sedežu družbe, v II. nadstropju, nad gostiščem Asado. OPEL -0- AVTOHIŠA JAKOPEC Tel.: 063/ VELENJE: 864-380, CELJE: 411-909 OPEL CORSA že 14.990 DEM Vozila OPEL IZ ZALOGE cenejša do 2.200 DEM UGODEN KREDIT +5% , UGODEN LIZING DO 5 let V ZALOGI ZIMSKE GUME PO ZELO UGODNI CENI. OPEL MOJ NASLEDNJI AVTO ŠEMPETER 13/A tel. 701-888 faks: 702-088 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS Del. čas: 8.00- 19.00 sobota 8.00- 12.00 REZERVNI DELI ZA ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, SUŠILCE PERILA, HLADILNIKE, BOJLERJE * NOVO * NOVO * NOVO * PRODAJA REZERVNIH DELOV IN POTROŠNIH MATERIALOV ZA SESALNIKE VORVVERK BELA TEHNIKA: ZAMRZOVALNE SKRINJE ZAMRZOVALNE SKRINJE POMIVALNI STROJI SUŠILEC PERILA WT 610 PRALNI STROJ WA 512 PRALNI STROJ WA 911 (900 obratov) od 47.463,00 SIT od 68.722,00 SIT 71.565.00 SIT 43.970.00 SIT 59.700.00 SIT 79.228.00 SIT AKUSTIKA: GLASBENI STOLP SONY 65.900,00 SIT GLASBENI STOLP PANASONIC (5XCD) 57.900,00 SIT BTV VOJAGER 51 TTX 44.900,00 SIT BTV GRUNDIG 55 TTX 64.900,00 SIT VIDEOREKORDERJI od 35.900,00 SIT Nagrajenci velikega nagradnega žrebanja: 1. Aleksander Fava, Griže 95, Griže ^JI^^VIAL^GOSPODINJSK^APARATlJJ^^I ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SATELITSKI SISTEMI MOŽNOST NAKUPA DO 10 ČEKOV * BREZPLAČNA DOSTAVA do 30 km 2. Bruno Zupanek, Socka 22, Nova Cerkev 3. Tomislav Horvat, Šempeter 100, Šempeter 4. Marija Stermecki, Dobrteša vas 166, Šempeter 5. Anton Prešiček, Zdole 1, Kozje 6. Karlo Gunter, Gotovlje 105/a, Žalec 7. Marija Pajk, Ločica 51/b, Polzela 21 • novembra | VELEBLAGOVNICA i ŽANA ŽALEC NOVEGA j DISKONTA I r>, ŽANA V ŽALCU PRENOVLJENEGA t | SE BOGATEJŠA PONUDBA NA | POVEČANIH PRODAJNIH | POVRŠINAH V PRVEM $ NADSTROPJU V ŽANI CENTRA LENA V LEVCU ¡1 NOVA | HLADILNA | OPREMA IN I PEKARNA V | PRODAJNEM fCENTRU LENA I V LEVCU Od ovčetine in prekajenih rib do vročega viskija - del popolne škotske izkušnje V prejšnji številki sem omenila značilne kmetije v Škotskem višavju, imenovane »crofts«, ki so po navadi kamnite hiše, prekrite s slamo ali s šoto. Za ta način kmetovanja je značilno to, da »crofterji« najamejo zemljo in plačujejo najemnino lastniku, ki je bil v preteklosti vodja klana. Preden so konec 19. stoletja z zakonom zaščitili te kmete, jih je lahko lastnik preprosto pregnal z zemlje ali jih prisilil, da so se preselili na manj rodovitne predele. Ta način kmetovanja je prevladoval po vsem Škotskem višavju, vendar se je do danes ohranil le še ponekod. Dandanes imajo »crofterji« po navadi še dodatno službo, saj bi samo z obdelovanjem zemlje težko preživeli. Te kmetije so bile steber socialnega sistema in so imele tudi odločilno vlogo pri oblikovanju lokalnih kulinaričnih posebnosti. Kmetje so večinoma vzgajali krave, koze in ovce, mleko pa so predelali v sir in maslo. Ovce so predvsem uporabljali za volno in jih prodajali na jug v Anglijo, kamor so pošiljali tudi velike količine kozjih kož. Vsaka kmetija je seveda svojo prehrano popestrila z jajci. Glede na pokrajino in obdelovalne pogoje pa je presenetljivo to, da niso vzgajali prašičev. Razlog za to je, verjeli ali ne, vraževernost, ki je bila globoko vkoreninjena v miselnost prebivalcev Višavja. Kmetje so namreč verjeli, da so prašiči slabo znamenje in če vam bo kdo ponudil svinjino, boste lahko razbrali skriti pomen. Na zemlji so pridelovali predvsem krompir, korenje, repo, edina zelena zelenjava, ki so jo uporabljali v 18. stoletju, pa so bile mlade koprive. Kjer je bila zemlja dokaj rodovitna, so pridelovali tudi oves in ječmen. Prehrana je bila obogatena z ribami, kot sta slanik in polenovka, pozimi pa so jedli prekajene slanike, ki so še sedaj značilna sestavina škotskega zajtrka. Ko smo ravno pri zajtrku - po navadi imamo popotniki velik apetit, vendar me zanima, če bi kdo od vas zmogel tradicionalni škot- ski zajtrk: dve prekajeni polenovki, dve ocvrti jajci, par klobas, kuhan paradižnik in ocvrte gobe ter črni puding, ki je nekaj podobnega kot krvavice, vendar je narejen iz ječmena, ovsa in ovčetine. Nekoliko bolj premožni Škoti so seveda imeli drugačno prehrano -veliko divjačine, fazanov, rac ter seveda lososov. K temu je seveda treba dodati govedino, po kateri je Škotska znana po vsem svetu, čeprav je ta sloves nedavno nekoliko okrnil izbruh BSE ali bolezni norih krav. Pri tem moram dodati, da na Škotskem še niso imeli primera kreutzfeldjakobove bolezni in pravijo, da je varno jesti škotsko govedino. Morda bi vas presenetil tudi videz teh krav; imajo nekakšno rjavo-rdečkasto barvo dlake, ki je zelo dolga, zato so videti kot nekakšne hipijevske sorodnice drugih vrst krav. V nekaterih restavracijah in hotelih lahko še danes dobite mnoge tradicionalne jedi, kot je na primer »Scotch broth«, ki je nekakšna gosta juha iz ovčetine, zelja, graha in repe, ali »tattie soup«, ki je narejena iz krompirja, pora, čebule in mleka. Le malo je jedi, ki se lahko primerjajo s škotskim lososom, ki ga po navadi skuhajo in obogatijo s kremno omako. Odličen je tudi slanik, ocvrt v ovseni kaši, ali pa v mleku kuhana polenovka. Skoraj v vsaki restavraciji je mogoče dobiti tudi ribje ocvrtke, narejene iz kuhane ribe in krompirja in nato ocvrte. Vsak Škot pa vam bo povedal, da popotnikova izkušnja Škot- Haggis je ovčji želodec, napolnjen z zmletimi jetri in ovčjim srcem, ovseno kašo, čebulo in zmleto ovčetino. To jed na primer servirajo na Burnsov dan - 25. januar, ko ob Edinburški grad in pred njim piper (značilni škotski igralec na dude - ljudski škotski instrument). ske ni popolna, če ne poizkusite »haggis«, ki je tako priljubljena jed, da jo v pesmi opeva celo najbolj znan škotski pesnik Robert Burns (verjetno poznate njegovo pesem »My love is like a red, red rosel... -Moja ljubica je kot rdeča vrtnical). zvokih škotske himne, zaigrane na dude, moški, oblečen v škotsko krilo, prinese haggis na srebrnem pladnju. Nato pa pijejo viski in recitirajo Burnsove pesmi. Potovanje po Škotski prav tako ne bi bilo popolno, če ne bi poiz- kusili najbolj popularne jedi, ki pa je sedaj razširjena po celi Veliki Britaniji - »fish and chips«, kar pomeni ocvrta riba s pomfrijem. Če hočete, da bo izkušnja popolna, pojdite v eno od mnogih majhnih restavracij, kjer vam ribo zvijejo v časopisni papir, pojeste pa jo lahko kar po poti. Za poobedek je vredno poizkusiti maslene piškote, imenovane »shortbread«, ali pa enega od šte- in melaso, nato pa kuhajo v vodi kakšne tri ure. Ob kavi na koncu obeda na Škotskem po navadi servirajo »tablet«, kar je preprosto mehka karamela, vendar je po navadi zelo dobra. Vse skupaj lahko poplaknete s kozarcem viskija, dame pa bodo morda rajši poizkusile port. V hladnih zimskih mesecih se bo morda prilegel tudi vroč viski s stopljenim sladkorjem in me- KOMPAS CELJE TURISTIČNO PODJETJE KOMPAS CELJE TURISTIČNO PODJETJE d. d. Z VAM! NA ŠKOTSKO PRIHODNJE LETO JUNIJA. vilnih biskvitov, ki jih po navadi spečejo z rozinami in drugim suhim sadjem ter mandlji, ponekod pa dodajo tudi viski. Odlični so tudi ovseni piškoti ali »oat cakes«, ki jih po navadi servirajo s siri kot poobedek. Znani so tudi različni cmoki, ki jih naredijo s suhim sadjem dom, kar je tudi odlično sredstvo proti gripi. Mnoge tradicije so žive tudi med prazničnimi dnevi ob koncu leta, vendar pa vam bom o tem več povedala prihodnjič. Naša dopisnica s Škotske Darja Kroflič HMEZAD BANKA d,d 1. ZA PODJETJA. DRUŽBE, USTANOVE IN ZAVODE - KRATKOROČNI KREDITI: * izhodiščna obrestna mera od T + 6,7% do T + 8,3% - DOLGOROČNI KREDITI: * izhodiščna obrestna mera od T + 8,5% do T + 10% 2. ZA FIZIČNE OSEBE -KRATKOROČNI GOTOVINSKI KREDITI S FIKSNO OBRESTNO MERO (do 5 mesecev) - DOLGOROČNI GOTOVINSKI KREDITI (do 5 let) * od T + 10% do T + 12% - STANOVANJSKI KREDITI (do 15 let) * od T + 8,5% do T + 11% 3. ZA OBRTNIKE: - KRATKOROČNI LIKVIDNOSTNI KREDITI: * gotovinski do 12 mesecev od T + 7% do T + 10% * negativno stanje na ŽR po T + 10% - DOLGOROČNI DOKUMENTARNI KREDITI: * za nakup osnovnih sredstev do 5 let (izhodiščna obr. mera T + 7,5%) * za nakup ali gradnjo poslovnih prostorov do 10 let (izhodiščna obr. mera T + 8,5%) 4. ZA KMETE: * kratkoročni krediti z regresirano obrestno mero (za pitanje govedi, za nakup semen...) * dolgoročni krediti z regresirano obrestno mero (investicijski krediti) 5. ZA VSAKOGAR: * vezane vloge in depoziti po konkurenčnih obrestnih merah * RENTNO VARČEVANJE - najbolj vama dolgoročna naložba Informacije: Hmezad banka Žalec, telefon 063/715 -602 ZA VAŠ DENAR IN NAŠ UGLED GRE Zavod za gozdove Slovenije v Žalcu Navadna smreka Iglavec, ki ga vsaj pri nas pozna največ ljudi, je zagotovo smreka (lat. Picea abies), saj to drevesno vrsto najdemo skoraj povsod po Sloveniji, izjema sta le Kras in primorski svet. Zasluge za njeno veliko razširjenost pri nas ima v prvi vrsti človek, ki ji je v zadnjih dveh stoletjih pri gospodarjenju z gozdom dajal prednost pred listavci, sejal njeno seme in jo sadil tudi na rastiščih, kjer ji narava sicer sama ne bi nikoli dodelila položaja, kakršnega uživa danes. Tako je danes najdemo vse od, nižin do zgornje gozdne meje v alpskem svetu. Zaradi posebne obravnave s strani človeka in zaradi svoje zelo prilagodljive narave je smreka danes v Evropi najbolj razširjena drevesna vrsta. Pravzaprav edini omejitveni faktor pri širitvi areala smreke predstavlja vlažnost rastišča, saj velja kot spodnja meja za uspevanje smreke 300 mm padavin v njeni rastni dobi (maj-avgust). Smreka je lahko tudi do 50 m visoko in do 2 m debelo drevo, s krošnjo, ki ima koničasto-stožčasto obliko, veje so razporejene v vencih (vsako leto zraste en venec vej!). Temnozelene iglice so dolge 10-25 mm, 10-15 cm dolgi storži pa z vej visijo navzdol (pri jelki stojijo pokonci!) in odpadejo z vej celi, če jih na drevesu prej seveda ne obglodajo veverice. Lubje drevesa je rdečkasto (izraziteje na mladem drevesu) s tankimi luskami. V Sloveniji so naravna smrekova rastišča predvsem v gorskem svetu od Pohorja do julijskih Alp, v dinarsko visokokraškem svetu (Dobrovlje!) pa je naravno prisotna predvsem v mraziščih. V žalskih gozdovih jo najdemo praktično povsod, izjema so le suha borova rastišča in varovalni gozdovi. V skupni lesni zalogi žalskih gozdov predstavlja smreka 30% lesne mase oz. 1.174.000 m3 in je z gospodarskega vidika skupaj z bukvijo najpomembnejša drevesna vrsta. Smreka si je svoj privilegiran položaj pridobila predvsem zaradi zelo vsestranske uporabnosti svojega lesa, v prvi vrsti v gradbene namene. Kmetje in lastniki gozdov še danes, kljub dognanjem o neprimernosti snovanja smrekovih monokultur, še vedno najraje sadijo predvsem smreko, saj je dober uspeh sadnje skorajda zajamčen, smreko je razmeroma enostavno negovati, rastlinojeda divjad je v naših razmerah ne ogroža, ker pa zelo hitro raste, na boljših rastiščih že pri starosti okrog 40 let daje prve sortimente, uporabne pri gradnji strešnih konstrukcij. Zaradi plitvih korenin smreka v sušnih obdobjih razmeroma hitro oslabi in lahko postane lahek plen smrekovega lubadarja (v žalskih gozdovih smo leta 1994 zaradi lubadarja posekali več kot 8.000 m3 smreke!), na zelo plitvih tleh jo zlahka prevrne tudi močan veter, prav tako pa jo polomita težek južni sneg in žled (v letu 1996 več kot 30.000 m3!). Prizadenejo jo lahko tudi glive (rdeča trohnoba), zlasti v območju večjih monokultur, npr. na Pohorju, pa lahko tudi jelenjad z lupljenjem skorje z mladih dreves povzroči prava opustošenja. Iz povedanega je moč razbrati, da imamo lahko z vzgojo smreke v neustreznih pogojih tudi velike težave. Poleg tega se na neprimernih rastiščih smrekove iglice težko spreminjajo v humus, kar v čistih smrekovih sestojih na rastiščih listavcev povzroča kopičenje surovega humusa in zakisanje tal ter pa-.dec njihove rodovitnosti (Pohorje!). Zaradi tega je z gojitvenega vidika na nesmrekovih rastiščih smreka zaželena le kot primes listavcem. Smreka v našem okolju praviloma ne preseže višine 35 m, vseeno pa je v naših gozdovih najvišja 'smreka (Marovtova smreka v vrtači ob cesti iz Letuša na Dobrovlje) visoka kar 44 m, enako imeniten naravni spomenik pa predstavlja tudi smrekov drevored na Plevni, v katerem raste kar nekaj smrek, debelejših od 1 m. V Sloveniji pa je verjetno najvišja t. i. Sgermova smreka na Koroškem, ki v višino meri kar 61,4 m. Seveda smo Slovenci tradicionalno navezani tudi na smrekove mlaje ob prvomajskih praznikih, še pomembnejše mesto v naši zavesti pa imajo smrekova okrasna drevesa, ki nam s svojo obliko, barvo, vonjem in simboliko v božič-no-novoletnem času v naših domovih pomagajo ustvariti posebno, temu času primerno razpoloženje. Smreka je v naši zavesti in tradiciji očitno precej več kot le naše najbolj razširjeno gozdno drevo. Dejan Rosenstein, dipl. inž. gozdarstva Ribnik Vrbje z okolico Društvo varuhov okolja je v začetku meseca novembra izdalo publikacijo VODNIK PO RIBNIKU VRBJE z okolico. Gre za vodnik, natisnjen na tek, 27. novembra 1997, ob 52. straneh, kjer je predstavljeno, od 18. uri v Domu krajanov v Vrb- kod sploh ideja o zaščiti ribnika Vrb- ju. Milan Vogrin bo z diapozi- tivi predstavil ribnik ter rastline in živali, ki živijo ob ali v njem. Lastnika izbranih fotografij na natečaju bosta prejela praktični nagradi. Društvo varuhov okolja RADOŽIV ŽALEC vas obvešča, da lahko Vodnik kupite na sedežu Društva Radoživ v pisarni Ulice Ivanke Ura-njek 1 v Žalcu vsak delavnik od 730 do 14.30. Informacije po telefonu 063 716 061. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, da smo vodnik lahko izdali: ministrstvu za okolje in prostor, ministrstvu za šolstvo in šport -Urad RS za mladino, Občini Žalec, Zavodu za odprto družbo (Open Society Institute) - Slovenija, GRADISU SPO LJUBLJANA, CESTNEMU PODJETJU CELJE, PETROLU TOE CELJE, UPI LJUDSKI UNIVERZI ŽALEC in MLADINSKEMU KLUBU ŠEMPETER. je. Na kratko se predstavlja tudi Krajevna skupnost Vrbje. Občina Žalec je predstavila postopek za zavarovanje ribnika. Predstavljen je tudi ribnik z vidika ribogojstva. Osrednji del pa je namenjen samemu ribniku in okolici, dostopu do njega in predstavitvi rastlin, ptic, dvoživk, plazilcev in nevretenčarjev, ki tam živijo. Vodnik je uredil Gregor Vovk Petrovski. Avtorji člankov pa so: Jože Meh - predsednik KS Vrbje, Marjana Kopitar - Občina Žalec -oddelek za okolje in prostor, Dimitrij Pur - podpredsednik društva, Marko Hrovat - samostojni podjetnik, ki ima v najemu ribnik. Osrednji del pa sta napisala člana društva Nuša in Milan Vogrin. V Vodniku so objavljene tudi čr-no-bele in barvne fotografije. Na natečaju, objavljenem v Savinjčanu v mesecu aprilu, je posebna komisija izbrala izmed prispelih fotografij fotografiji Ljuba Korberja in Zvoneta Čretnika. Uradna predstavitev Vodnika po ribniku Vrbje bo v četr- MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA, d.o.o. VSE PRIHODNJE UPORABNIKE ZEMELJSKEGA PLINA OBVEŠČAMO, DA SE LAHKO PRIKLJUČIJO NA PLINOVOD V NASLEDNJIH KRAJIH: VRBJE, MIGOJNICE, GRIŽE, DOBRIŠA VAS, PETROVČE, ARJA VAS, DREŠINJA VAS IN LEVEC. (možna je že tudi uporaba plinaD Vsi občani, stanujoči v zgoraj navedenih krajih, ki želijo imeti izdelan plinovodni priključek, se lahko oglasite v prostorih Mestnih plinovodov, d.o.o., Koper - PE ŽALEC, Hmeljarska 3 (I. nadstropje), kjer boste prejeli vse potrebne informacije ter predračun za priključek. Pisarna je odprta: ponedeljek, sreda, petek od 11 do 12 ure in od 16. do 17. ure. Odločite se za ekološko najčistejše in najcenejše gorivo današnjega časa. Videli boste, ne bo vam žal! Dobrovlje z Žovneškim jezerom Piše: Milan Vogrin Naravna znamenitost s prihodnostjo Pri ruševinah kmetije, v bližini kmetije Strojanšek, se nahaja tudi izredno velik navadni pušpan Bu-xus sempervirens, ki se za Slovenijo navaja v glavnem kot kultivirana rastlina. Glede na to, da tudi tukaj raste v neposredni bližini nekdanjega poslopja, lahko sklepamo, da gre za gojeno rastlino. Ko smo že na Dobrovljah, moram omeniti še tukajšnje suhe travnike. Suhi travniki so v Sloveniji vse redkejši, najdemo pa jih najpogosteje na rastiščih s karbonatno podlago (kakršna je tudi na Dobrovljah). Suhi travniki so se na Dobrovljah ohranili predvsem na strmih pobočjih, to je na mestih, kjer sta dognojevanje in strojna košnja otežkočeni. Izjemnost suhih travnikov je v velikem številu rastlin- grin 1997 b). Izpostaviti velja izredno močne populacije navadne •krastače Bufo fufo, sekulje Rana temporaria in risnicc R dalmatina. Vse vrste mrest odlagajo v plitvine jezera, zunaj razmnoževalnega ob-doja pa jih lahko srečamo v gozdovih. Po rdečem seznamu vse vrste sodijo v kategorijo ogroženih vrst. Na širšem območju jezera živijo tudi plazilci. Sedaj vas verjetno najbolj zanima, ali je med kačami bila odkrita tudi kakšna strupena vrsta. Naj vas takoj potolažim, odgovor je negativen. Vsega skupaj je bilo odkritih šest vrst plazilcev. Najštevilčnejša med njimi je zagotovo pozidna kuščarica Podarcis muralis, brez repa velika le okrog 6 cm. Zraven zelenca Lacerta viridis, našega največjega kuščarja, je . = 1I1HÉR Senožetni sadovnjaki in suhi travniki na Dobrovljah skih in živalskih vrst, predvsem nevretenčarjev, ki so značilne samo za tovrstne habitate. Pogoj za ohranitev suhih travnikov je ekstenzivno kmetijstvo, kar pomeni eno pozno košnjo brez dognojevanja. Če bi bilo potrebno, bi morale ustrezne službe (na občinski in/ali republiški ravni) takšno gospodarjenje dodatno stimulirati. Dvoživke in plazilci Na območju jezera ih Dobrovelj je bilo ugotovljenih 9 vrst dvoživk, kar predstavlja 45% vseh vrst, ki živijo v Sloveniji (Vogrin 1997 a, Vo- bil odkrit še slepec Anguis fragilis, ki po videzu bolj spominja na kačo. Med kačami je najpogostejša belouška Natrix natrix, redkejša pa sta navadni gož Elaphe longissima in smokulja Coronelía austríaca, ki po vzorcu in videzu spominja na gada. Vse vrste plazilcev, posebej pa še kače, sodijo med ogrožene vrste, predvsem zaradi človekovega zmotnega prepričanja o njihovi nevarnosti. V resnici je prav obratno, kače so izredno koristne, saj se prehranjujejo z malimi sesalci, ki jih imamo za škodljivce, npr.: voluharji, miši. Ptice Od raziskane favne so na obravnavanem območju najštevilnejše ptice. Te se tukaj pojavljajo skozi vse leto. Skupaj je bilo ugotovljenih 111 vrst ptic, od tega jih tukaj gnezdi vsaj 60 vrst. Kar šestina izmed gnezdilcev je ogrožena, najdemo jih na rdečem seznamu ogroženih gnezdilk Slovenije. Med zanimivejše odkritje sodi manjša kolonija sive čaplje Ardea cinerea, ki je verjetno edina v Spodnji Savinjski dolini. O gnezdenju sive čaplje v Spodnji Savinjski dolini je pred skoraj petdesetimi leti ugibal že učitelj Dolinar iz Žalca, vendar gnezdenja ni odkril. Izmed ostalih vodnih vrst je zanimiv še čopasti ponirek Podiceps cristatus, ki ni bil znan gnezdilec tega predela. Še več zanimivosti je bilo odkritih med gozdnimi vrstami na obronku Dobrovelj. Na gnezdenju je bila odkrita vijeglavka Jynx torquil-la, edina evropska žolna, ki se seli in si dupla ne izdolbe sama. V Sloveniji je močno ogrožena zaradi številnih posegov v okolje, ki bodisi uničujejo njen habitat ali pa v ekosistem vnašajo le nemir. Tukaj gnezdi tudi mali detel Dendroco-pus minor, ki je vezan na hrastove sestoje. Zaradi izoliranosti od ostalih gnezdišč je zanimiva grmovšči-ca Phylloscopus sibilatrix, ki daje prednost bukovim sestojem, in dolgoprsti plezavček Certhia familiaris, gnezdilec bukovo-smrekovih gozdov. Tukaj gnezdi tudi črna žolna Drycopus martius, ki je marsikje v Evropi že izginila. Vzrok? Prekomerno izsekavanje, vnos monokultur in nemir v gozdu so glavni vzroki za upadanje številčnosti te vrste. Zraven že vseh omenjenih skupin tukaj živijo tudi sesalci. Dokaj pogosti so srna Capreolus sapre-olus, jež Erinaceus concolor in veverica Sciurus vulgaris. Kot zanimivost naj povem, da sem tukaj opazoval tudi divjo mačko Felis silve-stris, ki je pri nas redka vrsta, v sosednji Avstriji pa je recimo že izumrla. Kulturna dediščina Do sedaj smo opisovali bogato naravno dediščino, ki je bila odkrita na Žovneškem jezeru in na Dobrovljah. Kaj pa kulturne znamenitosti, so tudi te tako zanimive? Še preden se bom dotaknil kulturne dediščine, naj omenim še kraške jame. Dobrovlje so, kakor sem napisal že na začetku, kraška Podgraški mlin planota z malo znanim kraškim svetom. Seveda tu ni tako velikih jam, kot je recimo jama Pekel, so pa številne manjše, ki so prav tako zanimive. Najbolj znana in tudi verjetno najbolj obiskana je Ška-dovnica, ki se nahaja zahodno od cerkve Tabor pri Vranskem. Dokaj velika je Štubernica v bližini Sv. Jošta, ki je dolga okrog 35 m in visoka do okrog 10 m. Najdaljša jama je Tinetova jama z več dvoranami in hodniki, dolga je okrog 100 metrov. Sv. Jošt smo že omenili v povezavi z jamo Štubrnico. Še malo se pomudimo tukaj. Kdor kraj pozna, ve, da se tukaj nahaja osamljena kmetija, zraven pa manjša cerkvica. Verjetno pa le malokdo ve, da so v njej zanimive freske iz 14. stoletja ter grb žovneških grofov. Grad Žovnek, danes o njegovi prisotnosti pričajo le še ruševine, je bil zi- belka žovneških gospodov, kasneje pa tudi celjskih grofov. Grad oziroma njegovi ostanki stoje na kamnitem obronku Dobrovelj, na sotočju Feronškovega grabna in Tr-navce. Po izumrtju celjskih grofov je grad postal sredi petnajstega stoletja deželnoknežja last. Posebno pozornost je včasih zbujal okrogel stolp na južni strani z 2,7 m debelim zidovjem. Stolp je stal na živi skali in je ščitil glavni vhod v grad. Na Čreti je tudi pomembno arheološko najdišče, kjer so našli izdelke iz brona, ki izvirajo iz obdobja kakšnih 1000 let pred našim štetjem. Čreta je znana tudi iz druge svetovne vojne. Na Zakrajškovi domačiji najdemo vzidano spominsko ploščo prvemu partizanskemu boju, ki ga je vodil I. Štajerski bataljon na Greti 26. oktobra 1941. (se nadaljuje) L Informacije: 0609-621-475 ^ IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI IZ ALUMINIZIRANE PLOČEVINE za: * osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe NOŽI ZA ROTACIJSKE KOSILNICE ZASTOPSTVO ZA ■al ¿S imsm VLADIMIR MARN, Vransko 18, tel.: 725-106 SPOMINI NA STOLETNO VODNO UJMO K. R. Foto: T. T. Z istega mesta, le sedem let pozneje Takole je 1. novembra leta 1990 Savinja besnela pri polzelskem mostu. Močno deževje konec prvega tedna v novembru in opozorila vremenoslovcev, da utegnejo ponekod vodotoki spet poplaviti, so tudi mnoge Savinjčane spomnili na tisti november, ko je bil velik del Savinjske doline kot eno samo jezero, hudourniki in plazovi pa so veliko škode naredili tudi na hribovitih območjih. Škoda je bila takrat ocenjena na 547.232.000 takratnih dinarjev, kar je predstavljalo skoraj 50% družbenega proizvoda. Morda takratna ocena škode ni bila do dinarja natančna, vsekakor pa so bila pravilna predvidevanja, da se bodo posledice vodne ujme odpravljale več let. Savinja, denimo, še vedno kaže nekatere rane izpred sedmih let. Da se kaj takega res ne bi več ponovilo, vsaj naslednjih sto let ne... njenega življenja oditi v uk za trgovko v domači vasi, Grižah. S tem se je zapisala trgovskemu poklicu in mu ostala zvesta vse do upokojitve. Pot za vsakdanji kruh jo je vodila iz kraja v kraj. Službovala je pri zasebnih trgovcih v Celju, nato v Šmartnem pri Litiji, Šentrjurju pri Celju, Ponikvi in Mariboru. Po vojni se je vrnila v Savinjsko dolino, kjer je najprej delala v pekarni kot prodajalka kruha, sledila je služba na Poslovni zvezi v Celju in nato v Savinjskem magazinu, od koder je leta 1958 odšla v pokoj. "Že dolgo sem v pokoju, kar mi morda kateri tudi zavidajo, a kaj morem, končno imam tudi jaz pravico do življenja. Iskreno rečeno: v veliki osamljenosti in z bolečimi spomini bi temu raje sama naredila konec. Po drugi strani pa si pravim, dokler bom pri močeh in me razum ne bo zapustil, je še vredno živeti. Končno tudi zaradi ljudi, ki te spoštujejo in te imajo radi. Za rojstni dan je bila moja soba polna rož. Zapet so mi prišle tudi pevke, ki me obiščejo vsako leto tudi ob mojem godu v decembru. Vsem se za izkazano pozornost najtopleje zahvaljujem," je z žarom v očeh in iskrenostjo dejala Marija. "Vedno sem rada prepevala. S posebnim veseljem se spominjam službovanja na Ponikvi ob južni železnici. Tam sem imela nekaj res dobrih in odkritosrčnih prijateljev - pevk in pevcev. Imeli smo svoj pevski zbor in vedno sem se veselila sobotnih večerov, ko smo prepevali pod mogočnim Slomškovim orehom," se teh lepih trenutkov spominja moja sogovornica'. S prsti lista po knjigah Med Mrzlico in Dobrovljami in Monografiji Pohorskega bataljona, ki obravnavata NOB in njuni sestri. V rokah imam zajeten zvezek spominov, ki jih je napisala Marija z željo, da jih bo nekoč kdo prebral. Gre za izvirni dokument nekega časa in življenja, ki v izredno lepi pisavi in pravilni slovenščini daje dodatno podobo osebnosti Marije Uranjek. Vojna ni prizanašala "Težki so bili dnevi med vojno. Ivanka je po mamini smrti bila močno navezana name. Dajala sem ji, kar sem mogla. Dve leti, 1941 in nekaj mesecev leta 1942, je stanovala pri meni v Mariboru. Tačas je namreč obiskovala učiteljišče. Že od leta 1938 je bila članica SKOj-a. Njeni tovarišj na celjski gimnaziji so bili Vera Šlander, Karel Destovnik-Kajuh Biba-Blaž Rock, janko Vrabič in drugi. V Mariboru je svoje delo nadaljevala, zato je morala takoj v začetku okupacije zaradi izdaje v ilegalo. Zadnjič pred njeno usmrtitvijo sva se videli 27 julija 1941 leta," s solznimi očmi in otožnim glasom pove Marija. Ivanka je ta dan imela sestanek s članomav pokrajinskega komiteja Slavkom Šlandrom in ing. Radom Iršičem. Bila je namreč kurirka Pokrajinskega komiteja in prevzela je nalogo, da odnese partijski material in navodila skupini aktivistov v Krško. Pri tem je bila pri iskanju zvez ujeta in z ostalimi aretiranimi aktivisti iz Krškega obsojena na smrt. 30. julija so jo skupaj z drugi-s mi obsojenci naložili na kamion in jih v zgodnjih jutranjih urah odpeljali v gozdiček pri Dobovi. Tam so morali izkopati skupinski grob. Sledove svojega početja je okupator mislil zabrisati, vendar so, zahvaljujoč gozdarju, ki je vse to videl in na grobu zasadil štiri smrečice, svojci lahko ob koncu vojne našli grob in jih prekopali. O tem dogodku Marija pravi: "28. novembra 1945 leta smo se svojci prvih žrtev zbrali v Krškem. S kamionom smo se odpeljali do gozdiča pri Dobovi. Začelo se je odkopavanje. Na dan so prihajali razni predmeti (pisma, slike, glavniki itd). Nisem več zdržala. Z neko tovarišico sva se oddaljili. Ko sva se vračali, so ravno nesli neko v rjuho zavito truplo. Odgrnila sem rjuho in prepoznala modro svileno bluzo, ki jo je takrat nosila Ivanka. Upanj, čeprav sem prebrala razglas o usmrtitvi, je bilo s tem konec." Ob koncu pripovedi Marija strese z glavo, kot da hoče pozabiti tiste težke in žalostne trenutke. To pa ji ne uspeva; vedno bolj, iz dneva v dan, so spomini na Ivanko in Pepco ter mamo močnejši. Ob tem pa jo jezi, da so danes v Sloveniji ljudje in politiki, ki bi najraje izbrisali zgodovino NOB ali si jo po svoje prikrojili. Preden se poslovimo od Marije, jo še pobaramo za recept za tako dolgo življenje. Dejala je, da je tudi oče dočakal 91 let, vsekakor pa velja biti zmeren pri vsaki stvari. Najbrž je res tako. Pa zdravja do konca življenja, Marija, in iskrene čestitke tudi v imenu našega uredništva! D. Naraglav Že samo naziv tega visokega jubileja, 60-letnice zakonske zveze biserna poroka, govori o žlahtnosti dogodka. Biser je prav gotovo žlahten, rojen iz trpljenja, ljubezni in dolgih let, je pa kljub temu tako zelo enkraten in dragocen. Savinja, 1. novembra 1990 90 let Marije Uranjek Spomini na sestri del Ta jubilej, biserno poroko, sta dočakala tudi 86-letni Jože in njegova 81-letna žena Antonija Ma-rovt iz Pariželj pri Braslovčah. V krogu najdražjih, to so njuni trije sinovi, osem vnukov in devet pravnukov, in drugih sorodnikov sta praznovala 8. novembra, to je na dan, ko sta se poročila. Tudi njuno življenje sta, kot vse iz te generacije, zaznamovali kar dve svetovni vojni, ki nikogar nista pustili neprizadetega in sta vsakemu vtisnili prav poseben pečat. Medtem ko je bila Antonija, ki se je k Jožetu primožila iz Orle vasi, vsa leta gospodinja, je Jože soda-ril. Poklica se je izučil pri mojstru Golčarju v Celju, leta 1934 je po opravljenem mojstrskem izpitu odprl svojo obrt. Bil je zelo priznan sodarski mojster, opremil je mnoge kleti širom po Sloveniji, niti sam ne ve, koliko sodov je izdelal, največji med njimi pa je bil 12-tisoč litrski. Upokojil se je leta 1971, seveda je tudi po tem tu in tam še napravil kak sod in katerega obnovil in popravil. Ob svojem jubileju sta zadovoljna s svojo življenjsko bero, saj sta vzgojila dobre sinove in jih tudi preskrbela, jesen življenja pa jima dela prijetno tudi dokaj dobro zdravje. Obred biserne poroke je v župnijski cerkvi v Braslovčah opravil domači župnik Jože Zidanšek. T. TAVČAR Malo je tistih, ki jim je dano dočakati devetdeset in več let, še manj tistih, ki so v tej starosti še vedno vitalni in čistega duha. Čeravno so ženske tiste, ki dočakajo višjo starost, se lahko Slovenci pohvalimo kar z nekaj možmi, ki so povrhu vsega še vedno dejavni v našem družbenem življenju. Prvenstvo ima nedvomno Leon Štukelj, ki je nedavno praznoval že 99 let in je lani na olimpijadi v Ameriki spravil iz tira celo ameriškega predsednika Clintona, ki je javno pokazal navdušenost nad vitalnostjo našega olimpijca. Mene pa je nedavno tega presenetila 90-letna Marija Uranjek iz Žalca, saj se mi ni zdela nič drugačna kot pred desetimi leti, ko sva kramljala o njenem življenju in o spominih na sestri partizanki Ko sem potrkal in pozvonil na vrata njenega stanovanja v drugem nadstropju upokojenskega bloka, sem mislim, da mi bo prišla odpret betežna ženica. Pa sem se presneto uštel, saj je med vrati stala ženska, ki ji nikakor ne bi mogel prisoditi toliko let, še bolj pa sem bil presenečen, košem spoznal, da so njeni možgani še zelo aktivni. Tako sta zakonca Marovt nazdravila ob biserni poroki. Biserna poroka: Praznovala sta jo Marovtova iz Pariželj Življenje s spomini Marija me je prijazno povabila v kuhinjo in se tudi spomnila na najino srečanje pred desetimi leti. Vidno se je razveselila mojega obiska, saj je kot pravi, njen največji sovražnik vse večja osamljenost. Veliko tistih, s katerimi je v preteklosti krajšala čas jeseni življenja, ni več med živimi. Tudi Mete Rainer ne, s katero sta bili veliki prijateljici. Zelo pogreša pogovore, kakršne je imela z Meto in drugimi prijateljicami. Morda tudi zato še toliko bolj oživljajo njeni spomini na sestri Ivanko in Pepco, ki sta padli pod streli Hitlerjevih krvnikov. Še posebno boleč je spomin na mlajšo sestro Ivanko, po kateri se imenuje tudi ena od ulic v Žalcu. V kuhinji na pultu, ki je kot nekakšen oltar, je slika sestre Ivanke, ki vsak dan spominja Marijo na vojno in vojne grozote ter življenje, ki jim ga je bilo dano preživeti skupaj. Ivanko je okupator skupaj z devetimi talci iz Krškega ustrelil v gozdičku blizu Dobove. Druga sestra Pepca pa je skupaj z možem pa- Marija Uranjek dla v slavni bitki Pohorskega bataljona 8. januarja 1943 na Osanka-rici. Namesto učiteljice trgovka Marijina življenjska pot je bila trda. Rodila se je v rudarski družini z osmimi otroki. Večkrat so bili lačni kot siti. Živeli so življenje proletarske družine, življenje pomanjkanja, siromaštva in brezpravnosti. Vendar so ponosno nosili svoje glave na ramenih. Marija je zelo želela postati učiteljica, vendar, kot pravi, so bile revnim vse poti za izpolnitev takšnih želja zaprte. Hodila je v meščansko šolo v Celju, vendar se je morala zaradi pomanjkanja denarja temu odpovedati in Izgubljena bitka Anje Hudobreznik Izpolnjene želje le za kratek čas Jesen je čas darov narave. Letošnja jesen resnično ni skoparila z njimi. Tudi ljudje, ki so prisluhnili želji 9-letne Anje Hudobreznik iz Andraža, ki je bolehala za hudo mišično boleznijo, niso skoparili z denarjem, ampak na široko odprli svoja srca in ji izpolnili eno od največjih želja. Žal je usoda želela drugače in le slabe tri tedne zatem je izgubila'bitko z boleznijo. Njeno bolno srce je odpovedalo in sedaj počiva na andraškem pokopališču. Spomini nanjo še dolgo ne bodo zbledeli, saj je imela nadvse ljubeče starše in množico prijateljev, vključno s prvo damo Slovenije Štefko Kučan, s katero sta se spoprijateljili na lanskem Pikinem festivalu v Velenju. Prijatelja sva postala tudi midva. Ko sem prvič pisal o njej, sem v njeni družbi preživel polne tri ure in ko sem odhajal, mi je dejala: »Ne pozabi priti, ko bom dobila dvigalo!« Nisem pozabil, tako kot ne mnogi drugi, ki so jih povabili mala Anja in njuna starša Milena in Franc, ki sta se z velikim žarom lotila uresničevanja hčerine želje in jo ob pomočiv dobrih ljudi tudi uresničila. Če si prikličemo v spomin aprilsko številko Savinjčana, kjer smo podrobneje pisali o Anji in njenih zdravstvenih težavah, o njenih željah, o njeni veliki volji in ustvarjalnosti, o njenih živalih, o ljubečih starših in še o čem, potem je lažje razumeti, da je bila Anja deklič, ki je znala seči ljudem do srca. Hišno hidravlično dvigalo roza barve, ki je bilo najlepše darilo za Anjin 9. rojstni dan, bi ji omogočilo lažji stik z domačim dvoriščem, njenimi živalmi, naravo, sovrstniki in svetom. Skupaj z Anjo smo se 17 oktobra veselili tudi drugi, saj je dvigalo za Anjo bilo hkrati prijetno spoznanje, da smo ljudje še ljudje, da nismo pozabili, kaj so humanost, dobrodelnost, človekoljubnost. Z njihovo pomočjo so se Anjine sanje uresničile. In ne le to, svoj deveti rojstni dan je dočakala v lastni sobici, ki je bila • opremljena tudi z novim barvnim televizorjem, darilom Elektronike Velenje, videorekorderjem, diktafonom in računalnikom. Slednje je bilo kupljeno s preostankom denarja dobrodelne akcije in naj bi služilo Anji za učenje in ustvarjanje. Poleg tega pa je Anja po hudih zdravstvenih problemih preživela vrsto nepozabnih dni na slovenski obali v Izoli in s tem uresničila še svojo tretjo veliko željo. Tri želje, tri sreče male Anje so bile tako izpolnjene. Žal ne tista največja, da bi bila zdrava, čeprav tega ni kazala, saj je bila vseeno vesel, radoživ in ustvarjalen otrok. Resda je bila videti precej slabotnejša in ne tako zgovorna kot ob mojem prvem obisku, a kdo bi si upal ob toliki sreči in ob tako ljubečih starših pomisliti, da bo ob vsem svojem optimizmu tako kmalu izgubila bitko z boleznijo. Ob gledanju risanke, ki jih je imela zelo rada, je njeno srčece nenadoma obstalo. Tokrat je bila bolezen močnejša. Moje tretje srečanje z Anjo je ostalo neizpolnjeno, od nje sem se, kot mnogo drugih, za vedno poslovil na andraškem pokopališču. Deset svečk na torti ne bo več upihnila, njeno mesto v 3. razredu OŠ v Pesjem pri Velenju bo ostalo prazno, njene želje in načrti neuresničeni. Ostal pa bo spomin nanjo, na dobrodelno akcijo in na vse, kar je povezano z njenim imenom. D. Naraglav SAmičAN Marian lurkovič S pesmimi v boj z boleznijo V njegovi zbirki že prek 120 pesmi Slovenci smo majhen narod, a velik po svoji zgodovini in kulturi. Malo je narodov, ki glede na število prebivalcev premorejo toliko pesnikov in pisateljev, ustvarjalcev pisane besede, ki ji je dal svoj pečat že Primož Trubar v davnem 16. stoletju - in za njim veliki možje na čelu s Francetom Prešernom, ki bi ga z veseljem vzel za svojega vsak narod na zemeljski obli. Vedno pa je bilo veliko tistih, ki pesmi in zgodbe pišejo bolj zase in svojim bližnjim v veselje in zabavo. Eden takšnih je tudi naš današnji portretiranec Marjan lurkovič iz Kaplje vasi pri Preboldu. Pisati o človeku, ki ga pravzaprav poznaš vse življenje, ni ravno preprosta naloga, saj se nehote obremenjuješ s spomini, ki te z njimi povezujejo. Vendar, prav je, da kaj več povem o človeku, ki je kot ključavničar v TT Prebold in zagret tovarniški gasilec nenadoma, ob vsej svoji dejavnosti, optimizmu, dobri volji in norčavosti, spoznal življenje belih halj in bolniških postelj. Prav to srečanje s stvarnostjo, ki bi se lahko končala tudi drugače, kot se je, je v njem znova prebudilo pesniško žilico, ki je le občasno, ob kakšnih posebnih priložnostih, priplavala na dan. Zavedal se je, da potrebuje tudi duhovno hrano in s tem sprostitev, ki bi ga odvračala od misli na bolezen. Že napisanim pesmim, ki jih je le manjši del obvaroval pred pozabo, se je začelo pridruževati veliko novih. Danes jih je v posebnem, velikem zvezku že prek 120. Muzikant naj bo Z Marjanom sediva za mizo in prelistavava ta zvezek, ki bi moral biti bogatejši vsaj za dvajset stvaritev, ki so bile napisane že pred mnogimi leti. Prve Marjanove z rimo obdane pesniške stvaritve so nastale že pred približno 30 leti. "Bilo je, mislim, leta 1968 na Golavi, ko smo v družbi zapivali odhod kolega v vojsko. Ne vem, kaj me je prijelo, da sem to noč napisal kar pet pesmi. Kmalu zatem sem šel k vojakom tudi sam in tam je znova bil čas za izlivanje čustev in dogajanj na papir. Vse do pred tremi leti skorajda nisem pisal - le občasno ob odhodu sodelavcev v pokoj, ob srečanjih z Abrahamom, ob kakšnem rojstnem dnevu. S temi priložnostnimi pesmicami se je v meni zno- va pojavila želja po bogatejših srečanjih z rimo. Z boleznijo, ki je prišla, pa je pisanje postalo dnevni spremljevalec življenja. Nastajale so pesmi, v katerih izražam svoje občutke, hotenja, želje. Z rimo sem opisoval življenje v bolnici, doma, na sprehodih in ob raznih drugih priložnostih. Odločil sem se vse napisano zbrati v enem zvezku in tako očuvati, kar je polnilo moje srce in dušo. Svoje mesto je v zvezku našlo kar nekaj že prej napisanih in k sreči shranjenih pesmic. Med njimi tudi Pesem mladih dni, ki ima 25 kitic in govori o mojem življenju od časa, ko sem se začel učiti, in q norčijah, ki sem jih takrat počenjal. Teh pa ni manjkalo, kar dobro vedo vsi, ki me poznajo. Naslovna pesmica v pričujočem zvezku je pesem Muzikant. V njej opisujem spomine na čase, ko naj bi tudi jaz po- stal muzikant, tako kot oče in brat. To me ni navduševalo in sem namesto muziciranja raje prijel za pero," pravi Marjan in se prešerno nasmeje. Besedila na znane malodije Ko prelistujem zajeten zvezek Marjanovih pesmi, se mi odpira širok pogled na njegovo življenje, njegove najdražje, še posebno pa njegov odnos do žene, kateri posveča kar nekaj svojih stvaritev. "Res je kar nekaj pesmi, v katerih kot glavna oseba nastopa moja žena. Lahko rečem, da zasluženo, saj mislim, da boljše žene ne bi mogel najti na vsem svetu. Ni ji bilo lahko, ko sem pogostoma rad globlje pogledal v kozarec. Že od takrat, ko sva se spoznala, mi je v veliko oporo. Zaradi nje sem postal drugačen človek. Pred dvema letoma, ko je na plan izbruhnila moja bolezen, sva se družno podala v boj. Postala je moj osebni zdravnik, medicinska sestra, strežnica, skratka vse, samo da bi bila moja volja do življenja trdna in neomajna. Mislim, da sva skupaj premagala raka in da se bom lahko tudi fizično močneje spoprijel z življenjem in delom," pravi Marjan, ki se mu ob tem orosijo oči. Da bi pregnala te spomine, se znova vrneva k zbirki napisanih pesmi, ki so izrazito pripovedne in doživljajske. Med njimi pa je tudi lepo število precej hudomušnih besedil, ob katerih se človek lahko res veselo nasmeji. Kar 17 .pesmic pa je napisanih na znane melodije. "Že dolgo je od tega, kar je bil v Nedeljskem dnevniku razpis za objavo besedil na že znane melodije. Takrat sem priredil besedilo pesmi "Al'me boš kaj rada 'mela." Pred dvema letoma sem spet pomislil na to in tako je nastalo še 16 novih besedil, ki se lahko pojejo po znanih melodijah. To so pesmi z zelo humorno vsebino in mislim, da bi katera, če že ne kar vse, ustrezale glasbenemu humornemu duetu Galiča in Klinca, ki sta javnosti znana v vlogah Debelega Žana in Suhega Frana." Marjan jurkovič je res človek, ki se zna poveseliti. Včasih je mislil, kot pravi, da brez vinske kapljice to ni najbolj lahko. Sedaj že vrsto let ni več prijatelj alkohola, ki mu je marsikdaj povzročal neprijetnosti. V mladosti, preden se je poročil, jih je bilo zvrhan koš. To svojo norost lepo opisuje kar v nekaj svojih pesmih. Vsekakor pa ni zgubil dobrovoljnosti, ki je del njegovega značaja. Temu se ni odpovedal niti v najhujših časih svoje bolezni, ki jih je preživljal v celjski bolnici in v Kliničnem centru v Ljubljani. Živo darilo V tem času je nastalo tudi 15 stvaritev, ki opisujejo občutke, ki jih doživlja človek, ko gre v bolnico, ko je v bolnici in ko se ves srečen vrne domov. Pravi, da so med temi tudi tri pesmi, ki jih tudi sedaj ne more prebrati, ne da bi mu prišle solze v oči. Sicer pa je bil Marjan v bolnici dober terapevt za druge bolnike, popestril pa je tudi življenje bolniških sester in strežnic, o čemer tudi govori nekaj pesmi. Ko jih človek prebira, se lahko res prijetno nasmeji. V pesmi z naslovom Presenečenje opisuje dogodek, ko je bil zadnji dan na onkološkem inštitutu. Bolniške sestre so mu pripravile res pravo presenečenje, saj je bila v velikanskem darilu skrita sestra Brigita. "To je bil dogodek, ki mi bo ostal v res lepem spominu, vsekakor pa je meni in vsem, ki so prisostvovali odvijanju paketa, čudovito popestril ta dan. Kljub temu da me boli hrbtenica, sem se sklonil nad škatlo in narahlo dvignil v naročje res luštno živo darilo z belo pentljo v laseh. Človek je v bolnici malokdaj vesel, ta dan pa menda ni bilo človeka, ki se ne bi nasmejal," pravi Marjan in se veselo zasmeji tudi tokrat. Kar nekaj časa sva klepetala, obujala spomine na njegove vragolije in druge dogodke, ki so povezani z njim in njegovo družino, ženo Slavico, sinom Matejem in hčerko Marijano, ki ga je letos naredila za dedka. Marjana so tudi ob tej priložnosti zasrbeli prsti in napisal je pesmico o hčerki in vnuku, zadnjo v obsežnem zvezku njegovih pesnitev. Preden se posloviva, mi pokaže še kaseto, ki jo je posnel pred odhodom v bolnico. Na njej se kot v oddaji Četrtkov večer z deklamacijo in petjem svojih pesmi ter povezovalnim besedilom kaže ustvarjalna energija Marjana Jurkoviča, ki z rimo res nima težav. Ljubezen do družine, soljudi in narave pa ga osrečuje in bogati. Naj bo tako še mnogo let, Marjan! D. Naraglav Marjan Jurkovič med prelistavanjem zvezka s pesniškimi stvaritvami Slikanje na svilo "Osemnajst let sem zaposlena na Centru za socialno delo v Žalcu. Večino svoje delovne dobe sem preživela s starimi ljudmi na referatu varstva odraslih. V zadnjih letih se vse pogosteje srečujem z mlajšimi upokojenci in brezposelnimi, ki so v času svoje velike življenjske energije izgubili zaposlitev - postanejo tehnološki presežek itd. Ljudje, stari od 50 do 60 let, ki so vse življenje bili vajeni trdega dela in so delno zaradi presežka delovne sile izgubili delo, pogosto izgubijo tudi tla pod nogami. Počutijo se odvečne, nepotrebne, odrezane od sveta. V letu 1996 sem obiskovala usposabljanje za mentorje študijskih krožkov. Polna idej, spodbud in lepih vtisov sem se iz usposabljanja vračala z velikimi načrti, da tudi sama pričnem s tovrstnim izobraževanjem. KS Galicija je vaška KS na obrobju občine Žalec. V KS je veliko žensk, ki zaradi slabih prometnih zvez niso bile zaposlene -kmečkih žena, mladih upokojenk itd., ki se občasno srečujejo pri nedeljski maši, drugače pa so med sabo le slabo povezane. To je bilo zame izhodišče. V tej KS povezati ženske različnih generacij, z različnimi statusi, da se med sabo spoprijateljijo, naučijo novega, neznanega, svoje izkušnje in znanja posre- dujejo druga drugi in seveda navsezadnje tudi ostalim krajanom, znancem, prijateljem in sorodnikom. Z osebnim stikom, ob obiskih pri znancih in prijateljih, sem razkrila svoje načrte in informativno zbrala prave morebitne udeleženke. V mesecu maju smo pričele z delom v študijskem krožku; udeleženke študijskega krožka so bile že na začetku zelo sproščene in aktivne; saj so se že poznale (izhajajo iz istega kraja), izkazalo pa se je, da se nekatere niso srečale že več let. S srečanji se je sodelovanje stopnjevalo, prijateljske vezi so se ponovno vzpostavile in vse bolj čustveno poglabljale. V študijskem krožku so druga drugi pomagale pri delu, izmenjavale svoje izkušnje in delovale zelo enakopravno, sproščeno in aktivno. Ponosne so bile na svoje novo znanje. Same so pripravile prvo razstavo ob krajevnem prazniku, kjer so svoje izdelke predstavile zelo samozavestno. V našem študijskem krožku smo se srečali desetkrat. Poleg tega da smo slikale na svilo, smo naredile tudi nekaj lepih izdelkov poslikave na steklo in glino. Preživele smo skupen dan (nedeljo) na planinskem pohodu po obronkih KS Galicija z zaključkom na Kunigundi. Udeleženke študijskega krožka želijo nadaljevati delo, kar jim bomo poskušali omogočiti z drugo obliko dela," nam je povedala Tatjana Pogorelčnik. Dve Marjanovi pesmi OBISK Kadar si osamljen si v srcu družbe zaželiš, ■ prav prijetno takrat si ganjen, ko prijazen obisk dobiš. Ko bolezen te v posteljo položi, takrat mnogo se ti spremeni. Želiš si, da čim prej bi ozdravel in ob sebi čim več obiskov bi imel. Ves si presrečen, ko spoznaš, koliko dobrih prijateljev imaš, da vsak ti le dobro želi in da se zdravje čim prej povrnilo bi. Obiski res te poživijo, turoben dan bolj vesel naredijo, srce spet bolj veselo bije in na obrazu nasmeh se razlije. Čustva takrat raznežijo se, solze sreče oblijejo te, srce skoraj verjeti ne more, da v obiskih boš imel toliko opore. Obiski res pomagajo ti, da z njimi preženeš težke skrbi, • lepo je, če se človek k človeku na obisk poda in z lepimi besedami mu tolažbe da. NOVO LETO Novo leto že prihaja z lepimi mislimi nas navdaja. Želja sedaj res je obilo, da čim več dobrega bi se nam zgodilo. Smrečica že od božiča sobo nam krasi, adventni venec na vratih dobrodošlico želi, lučke v lepih barvah na drevesu že gorijo, veje z okraski pod težo se šibijo. Za Silvestrovo za mizo se bomo zbrali, da družno novo leto bomo dočakali. Ob kozarcu vina in dobrih jedah veselje pri nas bo in sproščen nasmeh. Ko pa polnoč bo odbila in ko lučka bo ugasnila, takrat podali bomo si roke, si želje izmenjali in poljubili se. Naj vam to leto prinese zdravja obilo, da čim lepše v njem bi se nam godilo mir in sreča naj spremljata nas, kako pa vse to bo, pokazal bo čas. MOGOČE MANJ ZNANO o Lei Meh-Bibi Mnogo je zanimivih Savinjčanov in Savinjčank, ki bi jih lahko oziroma morda celo morali predstaviti v tej rubriki. Nekateri nas opozarjajo na kulturnike, drugi navijajo za gospodarstvenike, spet tretji za politike, da posebej ne omenjamo športnikov, učiteljev in tako naprej. A mit o objektivnosti je tudi v novinarstvu že zdavnaj mrtev in v tej rubriki vedno priznavamo, da gre za subjektiven pogled pisca na določeno osebo in njeno vlogo v javnem življenju. Veste, da se mnogi sploh ne želijo izpostaviti javno, kajti menda to takoj sproža zavist in zlonamerna natolcevanja pri nekaterih ljudeh? Mnogim pa se pravzaprav sploh ne zdi, da počnejo kaj takega, zaradi česar bi bilo zanimivo pisati o njih. "Kaj pa vem" je rekla tudi Lea Meh iz Vrbja, ki jo skoraj vsi poznajo le po imenu Biba. Zgodba o njej je pravzaprav zgodba o tisti generaciji mladih Vrben-čanov, ki so začeli z ustanovitvijo mladinskega aktiva ZSMS, nazadnje celo uspeli s pobudo o ustanovitvi lastne krajevne skupnosti, ob tem pa nekateri izmed njih že 20 let velik del svojega prostega časa namenjajo ljubiteljskemu gledališču.In Biba je ena izmed štirih, ki vztrajajo vseh 20 let. Njeni prvi javni nastopi so bili v okviru recitatorskega krožka, ki je deloval v stari žalski knjižnici pod mentorstvom takratne knjižničarke Anice Lesjak. Pripravili so denimo Kersnikov pa Cankarjev večer in vedno se je našlo dovolj ljubiteljev lepe slovenske besede, ki so jim prisluhnili. Bibini spomini na ta čas so zelo lepi. Mladi Vrbenčani so seveda pripravljali tudi vse kulturne in druge prireditve v Vrbju, potem pa najprej tri režirane recitale, leta 1977 so že začeli resno razmišljati o gledališki predstavi in dve leti pozneje so imeli prvo premiero - Partljičeve Ščuke. Precej provokativno za tisti čas, ampak ni bilo nobenih težav. Tudi ko so nekoliko pozneje uspeli na oder postaviti takrat precej alternativno predstavo Ervina Fritza Mirakel o sveti Neži. Ko jih je Fritz spraševal, kaj so pravzaprav po poklicu, se ni mogel načuditi, od kod njihova dobra igra. Lea Meh je upravno-administra-tivni tehnik in dela v občinskem oddelku za finance.Kdaj pa kdaj je že pomislila, da bi postala poklicna igralka, ampak pravi, da verjetno ni imela dovolj poguma za to. Nekajkrat je obiskala tečaj za igro na akademiji za gledališče, pa so jo potem premamile druge stvari. Nič pa ni moglo omajati njene ljubezni do igranja, tudi družina ne, kakor se rado dogaja mladim dekletom. Sicer pa je njen mož Jože eden od omenjene generacije Vr-benčanov, ki tudi dobro pozna odrske deske. Njun sin se zaenkrat še bolj zanima za šport. Biba pravi, da z učenjem besedil nima težav, v glavnem se jih tako naučijo na vajah. Vedno pa ima pred nastopom hudo tremo, pa naj gre za premiero ali že kdovekoli-ko ponovitev predstave. V zadnjem času ima nov hobi, je namreč članica celjskega društva pohodnikov in maratoncev. Ljubezen do športa in literature pa najbolje združi na pohodu od Litije do Čateža, na katerem je bila letos že šestič. Seveda pa za prijetno sprostitev rada gre s prijateljicami tudi na koncerte. Parni valjak, Kreslin, Avtomobili in podobne skupine so tisti, ki jih rada posluša. Zdaj, ko se v Vrbju vse vrti okrog 20-letnice amaterskega gledališča Vrba, se sprašuje, kam so zbežala leta. Toliko vsega so počeli in pri tem uživali, da jim je čas resnično minil mnogo prehitro. A pred njimi je že nova premiera. Ksenija Rozman Smučarski skoki Jure Jerman pridno trenira O Juretu Jermanu, odličnem smučarskem skakalcu doma iz Matk, sicer pa članu Smučarskega kluba Velenje, smo lani že veliko pisali. Prav pa je, da omenimo njegov največji uspeh izpred dveh let, ko je v Harahovu na Japonskem, na tekmovanju za svetovni pokal, dosegel nov državni rekord 193 m, lani pa ga je popravil Primož Peterka v Kdlnu na 203 m. Nova smučarska skakalna sezona je pred vrati in Jure, kot je dejal, trenira petkrat na teden. Seveda ima za seboj tudi nekaj tekmovanj na plastiki. Tako je na državnem prvenstvu na plastiki v Velenju zasedel peto mesto, postal pa je regijski prvak. Na interkontinen-talni tekmi, prav tako v Velenju, je bil dvajseti. Sedaj je Jure kandidat za B-reprezentanco; po dosedanjih rezultatih mu bo uspelo, uvrstiti se vanjo. Sedaj pravi, da že težko pričakujejo sneg. Letošnja sezona (1997/98) bo zelo zanimiva. Na Japonskem bodo olimpijske igre, v Obersdorfu pa svetovno prvenstvo. Jure je dopolnil 22 let, je zaposlen pri zasebniku Milku Kaču iz Prebolda kot vodovodni inštalater, je pa Juretu tudi edini sponzor, za kar se mu Jure javno zahvaljuje. Upamo, da se bo Jure na novo tekmovalno sezono dobro pripravil in da se bo še kdaj ponovilo leto 1995, ko je bil državni prvak. Na sliki: Jure Jerman T. Tavčar PLANINSKO DRUŠTVO ŽALEC vljudno vabi člane, prijatelje in simpatizerje na SLOVESNO AKADEMIJO OB 30-LETNI-Cl DRUŠTVA z razvitjem prapora, ki bo v soboto, 29. novembra 1992 ob 16. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. VSE ZA ZIMOf ZIMA ZA VSE 27.-30.IM0VEMBER 97 v dvorani D Celjskega sejma od 11. do 19. ure NOVA IN RABUENA SMUČARSKA OPREMA OPREMA ZA ZIMSKE ŠPORTE ZIMSKOŠPORTNA KONFEKCIJA IZDELKI IN DARILA ZA PRAZNIČNI ČAS ZIMSKI SEJEM V CELJU, OB PRAVEM ČASU IN ŠE NIKOLI BOLJ ZIMSKI! VSTOP PROST! VSTOP 1 CELJSKI SEJEM ,»e*4 , A Industrijska prodajalna pohištvena Industrija Polzela polzela tel. 063/720-020 G4R/INr VELIKA PREDNOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA 0017. NOVEMBRA 00 31. DECEMBRA 1997 BOGATA PONUDBA POHIŠTVA ZA OPREMO: SPALNIC DNEVNIH SOB OTROŠKIH SOB PREDSOB Nudimo tudi: SEDEŽNE GARNITURE POHIŠTVO IZ MASIVE JEDILNIC PISARN KUHINJ VZMETNICE VSEH DIMENZIJ. UGODNA PONUDBA OPUŠČENIH IN IZVOZNIH PROGRAMOV! DODATNI POPUST! MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV! Delovni čas prodajalne: ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 12. ure. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Tel.: 063/720-020 Prepričajte se o ponudbi in nas obiščite! VABLJENI! • • • • • ••••••• Rokometašice Juteksa v četrtfinalu Rokometašice Juteksa, ki letos nastopajo v pokalu EH F, so se po dveh visokih zmagah uvrstile v četrtfinale tega tekmovanja. V prvem krogu so bile proste, v drugem pa so imele tudi nekaj sreče, saj so Izžrebale ekipo Ken-tro Neotitos Larnakos s Cipra. V prvem srečanju so Žalčanke gostovale na Cipru, ekipa je iz glavnega mesta Larnaka, srečanje pa so dobile z rezultatom 39:18, polčas 19:3. Že na prvem srečanju smo videli, da je to mlada ekipa, ki se z rokometom ukvarja le dobri dve leti in zato je dal trener Žalčank Bojan Požun že na Cipru, na prvem srečanju, priložnost vsem Igralkam in vse, razen vratarke, so tudi dosegle zadetke. Povratna tekma pa je bila minulo soboto v dvorani Osnovne šole Žalec. Igralke Juteksa so tudi v drugem srečanju visoko zmagale, rezultat - 45:16 (23:11). Za Juteks Žalec so bile uspešne: Derčar 10, Randl 7, Zidar, V. Do- lar in Volk po 6, T. Dolar in Ra-ukovič po 3, Klinc 2 ter Jager in Šeško po 1. S tem so Žalčanke, malo tudi po zaslugi ugodnega žreba, dosegle svoj največji mednarodni uspeh, saj so se tako uvrstile v četrtfinale pokala EHF. Sedaj jih čaka kar nekaj odličnih ekip, ki jih lahko Izžrebajo. Kljub temu da sedaj ni tekem v državnem prvenstvu, bodo treninge nadaljevale, predvsem bodo analizirale slabosti prek videokaset. Igralke bodo proste od 24. decembra do 4. januarja, vendar bodo morale hoditi v fitnes po programu. V tem času bodo poskušali, po besedah trenerja Bojana Požuna, angažirati kakšno kvalitetno Igralko, s katero bi se povečale možnosti za uspeh v nadaljevanju v evropskem kot tudi v domačem tekmovanju. T. Tavčar Sejem smučarske opreme bo konec meseca Smučarski klub Gozdnik Žalec bo tudi letos organiziral sejem rabljene in nove opreme za zimske športe, in sicer od 28. do 30. novembra letos v telovadnici stare osnovne šole v Žalcu. V petek bo sejem odprt od 15. do 19. ure, v soboto od 9. do 19. ure ter v nedeljo od 9. do 16. ure. Kot vrsto let do sedaj bodo tudi letos na njem komisijsko prodajali rabljeno opremo, ki jo bodo prinesli občani. Novo opremo pa bo prodajala Žana Žalec, ki je tako kot že vrsto let tudi tokrat pokrovitelj sejma. Tako bo mogoče na sejmu kupiti rabljeno opremo različnih proizvajalcev ter novo opremo za zimo znanih blagovnih znamk, kot so Elan, Fischer, Alpina, Tyrolia, Marker, Look, Carrera, Maser in drugih. Na sejmu bodo tudi montirali vezi na smuči in opravljali manjše servise smuči. Glede na to, da ta sejem obišče vsako leto več kot tisoč ljudi, bo to svojevrsten dogodek v Žalcu. F. R TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE NALOŽBA! HMELJARSKA ULICA 3 TELEFON: 063 715 602 PRODAJAMO: L POSLOVNE PROSTORE v 1. nadstropju poslovne stavbe Šlandrov trg 20, Žalec, tri pisarne, 75 m2, takoj vseljivo; 2. DVE STAVBNI PARCELI na Ločici ob Savinji, 750 in 640 m2; 3. POSLOVNE IN SKLADIŠČNE POVRŠINE v kompleksu Agrine v Žalcu, hale 800 m2, zemljišče 1500 m2. Vse informacije po tel: 715-602 ali 716-898. P05CGJD EL CEMENTNI IZDELKI IZDELUJEMO: - cvetlična korita- - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike • tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre - kanalske jaške z mrežo - peskolove. MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT tel.: 061/735-408 od 8. do 17. ure r Najbolj priljubljena športnik in športnica Najbolj priljubljena športna ekipa Izmed prispelih glasovnic smo izžrebali naslednje tri nagrajence: 1. TAJA GROŠELJ, Cankarjeva 2/a, Velenje 2. ALBINA OCVIRK, Trubarjeva 65, Celje 3. SONJA HRIBERNIK, Matke 20, Prebold Pokrovitelj izbiranja najbolj priljubljene(ga) športnice(ka) je PEDIKURA KANA ŽALEC z izdelki za nego nog. Najbolj priljubljena športnica ostaja Jožica Emeršič, najbolj priljubljen športnik Matjaž Cizej, najbolj priljubljena športna ekipa pa Kovinotehna Savinjska Polzela. Glasovnica iz novembrske številke pošljite na uredništvo do 3. decembra 1997 Savinjčan Glasujem za najbolj priljubljeno športnico: n za najbolj priljubljenega športnika: za najbolj priljubljeno športno ekipo: L_ Moj naslov: -J V Športna kultura za vsakogar -vsakemu pravi šport____________________ Športnorekreativna dejavnost Prvi del zgornjega naslova ni naključen, povzet je po starosti slovenske športne javnosti - Dragu Ulagi. Na svoji življenjski poti, ki je dobesedno v celoti, posvečena športu, je prehodil vse stopnje razvoja in gledal nanj iz vseh zornih kotov - od vrhunskega telovadca, profesorja športne vzgoje, trenerja do športnega publicista. Je nepogrešljiv sodelavec Dela v ponedeljkovi rubriki ŠPORTNA KULTURA ZA VSAKOGAR. Dobil sem njegovo privolitev, da uporabim enak naslov, saj sva oba trdnega prepričanja, da država potrebuje športno izobraženo prebivalstvo in da stalni prispevki s področja športa pripomorejo k večji osveščenosti ljudi o nujnosti ukvarjanja z njim -od tod VSAKEMU PRAVI ŠPORT, ki skupaj z ostalimi dejavniki daje našemu ŽIVLJENJU KAKOVOST. . Športnorekreativna dejavnost v Sloveniji se ugotavlja z raziskavami in zadnja je osma v seriji časovno enakomerno razporejenih študij. Je druga, ki je bila opravljena v samostojni in neodvisni Sloveniji. Rezultati kažejo, da se je na eni strani zmanjšalo število športno aktivnih državljanov; ne zelo, vendar dovolj, da se tega ne da in ne sme prezreti. Po drugi strani pa analiza podatkov kaže zlasti na izjemen porast redne in strokovno vodene rekreacije, kar gledano s strokovnega vidika pomeni nov in pomemben kakovostni premik. Športno aktivni posamezniki se odločajo za sodelovanje v manjšem številu športov, v le-teh pa so dejavni bolj redno in bolj sistematično. Podobno velja za ugotovitev, da je povečanje športne vadbe bolj izrazito pri ženskah kot pri moških in da ženske »dohitevajo« zamujeno. Prav ženski šport vse bolj spreminja svojo obliko in vsebino, ki se bolj nagiba k lepoti in doživljanju gibanja kot k merljivosti rezultata, ki je pri moški populaciji v ospredju. Pri moških so najpopularnejše športne zvrsti na prvih treh mestih HOJA, PLAVANJE, SMUČANJE, sledijo pa NOGOMET, KOLESARJENJE, KOŠARKA, TENIS, TEK, ODBOJKA FITNES,... Pri ženskah sta na prvih dveh mestih HOJA in PLAVANJE, enako kot pri moških, sledijo pa KOLESARJENJE, JUTRANJA GIMNASTIKA, SMUČANJE, TEK, AEROBIKA, BADMINTON, ODBOJKA, FITNES, TENIS... Žal z leti redna športna aktivnost kar močno pada, zato je med mnogimi poslanstvi in nalogami organizirane športne vzgoje v šolah zelo pomembno tudi to, da se mladi seznanijo, naučijo in vzljubijo primerne športne dejavnosti, ob tem pa si privzgajajo navade rednega športnega udejstvovanja kot naravne in kakovostne sestavine vsakdanjika. Šport otrok in mladine, pravilno načrtovan in voden, ustvarja trajne športne navade in usmerja mlade, da ga, če to želijo, sprejmejo, kot eno od oblik obogatitve življenja. Vse bolj narašča želja, naj v športu ne vidimo zgolj prvega nad drugimi, temveč predvsem zmago nad seboj, zmago svojih naporov, želja, pričakovanj,... Želja po odkrivanju SEBE in svoje OSEBNOSTI se skozi šport razodeva v odnosu do soljudi, narave, kar ni merljivo zgolj z metri, sekundami..., temveč v vedno bogatejših in pestrejših vsebinah tistega, kar označujemo s KVALITETO ŽIVLJENJA. Ta pa ima toliko vsebin, kolikor jih vsak sam in skupaj z drugimi razvija in predvsem neguje v sebi. Nemara z določenim zadržkom, vseeno lahko govorimo o nastajanju športne doktrine, ki daje pojmu »ŠPORT KOT DEJAVNIK KAKOVOSTI ŽIVLJENJA« nove, tako širše kot bolj poglobljene razsežnosti. Mitja Turnšek, prof. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s p. Prežihova 1, ŽALEC, tel./faks: 063/718-265 m- mobitel: 0609 618 443 PROJEKTIRANJE, ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: K GRADBENA DELA OBRTNA DEU INŠTALACIJSKA DEU NIZKE GRADNJE ADAPTACIJE REKONSTRUKCIJE Savinjčan Dva različna polčasa PD Zabukovica Grški Apolon je moral zmagati -je povedal trener Zrinski Slovesnost na Homu Franci ježovnik: »Lahko smo zadovoljni« vič podeljene značke pionir - planinec. Bronasto značko je do sedaj prejelo že 214 mladih planincev. Kar lepo število, 42, jih je nosilcev srebrnega znaka, 27 pa se jih lahko pohvali z zlatim znakom. Ob tokratni slovesnosti so na Homu podelili 20 bronastih znakov, enega srebrnega in enega zlatega. Slednjega je prejela Martina Šuperger. Na letošnjem pohodu do planinske postojanke Hom je sodelovalo tudi okrog 20 cicibanov iz žalskega vrtca, ki so vključeni v planinsko akcijo Ringa raja. Vsekakor so s svojo prisotnostjo popestrili slovesnost na Homu, ki je sicer potekala v prijetnem razpoloženju ob kulturnem programu ter nagovorih predsednika Srečka Čul-ka mlajšega, Francija Ježovnika, ki je iz rokava stresal podatke o zgodovini PD, in, Staneta Štormana, predsednika odbora za Savinjsko planinsko pot, ki je dobitnikom podelil značke te poti. D. Naraglav V torek, 12. novembra, so košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzele gostovali v Patrasu. Tekma v skupini 7. evropskega pokala je imela dva povsem različna polčasa, v prvem so bili boljši Polze-Ijani, v drugem pa Apolon. Po zmagi doma so Polzeljani v Patrasu doživeli visok poraz z rezultatom 83:59. njal Cmera, Rituperja in Koba-leta, vendar zamujenega se ni dalo več nadoknaditi in visok poraz je bil neizbežen. Na tiskovni konferenci po te- Igralci in vodstvo kluba so se zgodaj zjutraj odpeljali z avtobusom do Trsta od tod pa z avi-onom do Milana, nadaljevali polet do Aten, na to pa jih je čakala še štiriurna vožnja z avtobusom do Patrasa morskega pristanišča z več kot 200 tisoč prebivalcev. Kljub naporni poti so bili košarkarji Kovinotehne Savinjska Polzela po večernem treningu dobro razpoloženi. Slišati je bilo napovedi tudi o zmagi in tako se je tekma naslednji večer tudi pričela. Horvat, Jeklin in Jagodnik so zadevali iz vseh položajev in kmalu so vodili že z 12 točkami. Potem pa se je trener Zrinski odločil za nekatere menjave, zgrešeni meti Šama-niča pa so začeli topiti vodstvo, ki se je ob koncu prvega polčasa spremenilo v tesno vodstvo gostiteljev. Drugi polčas se je pričel z bučnim navijanjem domačih navijačev in visoki Američan je pobiral žoge in polnil koš Polzeljanov. Po dvanajstih minutah je trener Zrinski zame- V okviru vsedržavne akcije Rekreacija je pred vrati so v minulem mesecu tudi planinci PD Zabukovica pripravili pohod na planinsko postojanko Hom. Tam pa sta bila pozneje tudi priložnostna slovesnost in srečanje planincev. Planinsko društvo Zabukovica, ki nedvomno sodi med najaktivnejša planinska društva v Sloveniji, vsako leto v jeseni, skupaj z OŠ Griže organizira pohod na eno planinskih točk v KŠ. Letošnji pohod so združili z raznimi jubileji. Slovesno so proslavili 30-letnico gradnje koče na Homu, 20-letnico gradnje prizidka, poleg tega pa še 25-letnico Savinjske planinske poti. To pot je doslej opravilo že 1887 planincev. V letošnjem jubilejnem letu jo je prehodilo 83 planincev, od tega več kot polovica članov PD Zabukovica. Kot je dejal tajnik planincev Franci Ježovnik, so zelo zadovoljni z doseženim, še posebno ker je v akcije vključeno veliko mladih. Zelo razveseljivo pa je, da so to pot opravile tudi nekatere članice in člani skupin starih za samopomoč. Zlasti iz skupine Zimzelen. Med njimi jo je prehodila tudi prek 80 let stara Pavla Kuder iz Vrbja. Članicam bodo značke podeljene ob posebni priložnosti. Tokrat pa so jih na Homu podelili 15. Zelo slovesno je bilo tudi v drugem delu proslave, ki je bila posvečena predvsem delu mladine. Letos so namreč slavili 25 let, kar je bila organizirana planinska šola. Doslej je to šolo opravilo v PD Zabukovica že 157 planincev. Prav toliko časa pa mineva tudi, odkar so bile pr- Mladi pohodniki se vračajo v dolino - " 4 ' ■ H: »*B -'""58, i «y 7JÄ. ft r' _ » m. ¿r.” V- SPOŠTOVANI TRGOVCI, GOSTINCI TER LJUBITELJI ZDRAVE PREHRANE VABIMO VAS V NAS NOVI DISKONTNI CENTER V LEVCU. ZA VAS SMO PRIPRAVILI POSEBNO UGODNO JESENSKO-ZIMSKO PONUDBO NAKUPA SADJA IN ZELENJAVE NA ENOTO PAKIRANJA. Vse informacije so Vam na voljo na tel. št.: 063/473-122. Delovni čas: ponedeljek-petek: od 5 do 15. ure sobota: od 5. do 13. ure nedelja: od 7. do 9. ure Vas pričakujemo Savinjska košarkarska lisa - Polzela '97 Brez poraza le še Zgornje-savinjski DREAM TEAM V petem krogu SKL - Polzela '97, ki je bilo odigrano 9. novembra, je presenetljivo prvi poraz doživela vodilna ekipa ROSSI Laško, ekipa Mozirja pa se je uspešno ubranila proti vedno bolj nevarnim MEDVEDOM in ostaja še edina neporažena. PLIM Prebold je dosegla najvišjo zmago kroga, kljub vodstvu nasprotnikov v prvem polčasu že za 20 točk. Rezultati 5. kroga: ŠD Vrbovec : Plima - 45:58 (29:18) Dravograd : ZT Celje - 55:52 (22:29) Pizzerija 902 : Garant - 46:51 (26:25) Rossi Laško : ŠD Madost - 65:66 (30:28) SD Mozirje : S&S Medvedi - 68:62 (31:31) Lestvica po 5. krogu: 1. ŠD Mozirje 10, 2. Rossi Laško 9, 3. Dravograd 9, 4. ŠD Mladost 8, 5. Plima 8, 6. Garant 7 7 ZT Celje 6, 8. Pizzeria 902 6, 9. S&S Medvedi Griže 5, 10. ŠD Vrbovec 5. Najboljši strelec po petem krogu je Tomaž Blagotinšek - Rossi 120 t., največ trojk so dosegli Sašo Govc in Matjaž Širše - Plima, Nidorfer - Mozirje in Andrej Hlačun - Vrbovec, vsi po 9 trojk, najboljši v prostih metih po petem krogu pa je Sašo Govc - Plima (34-29 ali 85,3%). Pari 6. kroga (16. november): 8.00 ŠK Mozirje : Dravograd; 9.10 ŠD Mladost : ŠD Vrbovec; 10.20 Garant : Rossi Laško; 11.30 S&S Medvedi : Plima; 12*10 ZT Celje : Pizzerija 902. D. Turnšek Sport na kratko V 5. kolu 2. slovenske košarkarske lige-vzhod so košarkarji Plime Prebold gostovali pri ekipi Rogla Atlas in srečanje izgubili z rezultatom 85:75. Na lestvici so po 5. kolu na petem mestu. V Celjsko-Koroški regiji osnovnošolske košarkarske lige je bilo na sporedu 3. kolo. Mladi košarkarji Polzele so gostovali v Šoštanju in srečanje proti ekipi Biba Rock dobili z rezultatom 7444. Odbojkarji SIP Šempetra, ki tekmujejo v II. SOL, so v 6. krogu doma gladko 3:0 premagali odbojkarje Astec Triglav iz Kranja. Po 6. krogu so na lestvici na prvem mestu z 10 točkami. Ekipa Gostišča Štorman Šempeter pa tekmuje v 1. B ligi. V 8. krogu so igrale v Šentvidu in srečanje izgubile proti ekipi ŠD Šentvid ŽOS 3:0. Na lestvici so po 8. krogu na četrtem mestu. Zbral: T. T. Visoki Američan Meek je bil v skoku pod košem suveren in najzaslužnejši za zmago Apolona (na posnetku v sredini s številko 6, v belem dresu) kmi je trener Zrinski trenerju Apolona čestital za zmago. Po tekmi je povedal, da so Grki morali zmagati, da ima klub z bogato klubsko blagajno tudi kakovostnejše igralce. J. K. V tenisu nastopilo 32 ekip Zveza telesnokulturnih organizacij občine Žalec in posebna komisija za Delavske športne igre je pripravila v nadaljevanju delavskih športnih iger za letošnje leto tekmovanje v tenisu. Udeležilo se ga je kar 32 ekip v petih starostnih skupinah. Vrstni red starejše članice: 1. Savinjska trgovska družba Žalec 35 točk, 2. Tekstilna tovarna Prebold 32, 3. Tenis center AS Žalec 29, mlajše članice: 1. Tekstilna tovarna Prebold 35, 2. Tenis center AS Žalec 32, 3. Savinjska trgovska družba Žalec 30t starejši člani: 1. Tenis center AS Žalec 35,2. Elek-tro Šempeter 32, 3. Tovarna nogavic Polzela 30, mlajši člani: 1. Minerva Zabukovica 35,2. Charly Žalec 32, 3. Tovarna krmil Žalec 30 in veterani: L Tovarna nogavic Polzela 20, 2. Pekarstvo Roter 15 točk itd. Po atletiki, malem nogometu in tenisu vodi pri mlajših članih in starejših članih Tenis Centar AS Žu-ža, pri mlajših članicah Tekstilna tovarna Prebold in pri starejših članicah Savinjska trgovska družba Žalec. T. TAVČAR Zadruga Mozirje Z.0.0. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. tel. 063/831-521, faks: 063/832-140 KPC LJUBIJA MOZIRJE, tel.: 831-040 NA ZALOGI SO VSE VRSTE SADIK SADNEGA DREVJA POSEBNA PONUDBA IN VELIKA IZBIRA: PVC ČREV IN MREŽ ZA SALAME IN DRUGIH PRIPOMOČK9V ZA KOLINE Savinjčan Ognjeni stolp Ko so leta 1889 zgradili Eiffelov stolp, je bil najvišja zgradba na svetu. Simbol Pariza, visok 307 metrov, že zdavnaj ni več najvišji, je pa vsekakor med najbolj slavnimi. Narejen je iz jeklenih traverz, ima tri poščadi ter 1710 stopnic do vrha. Na ploščadi se da priti tudi z dvigalom; to pot ubere večina obiskovalcev. Poleg lepega razgleda, ki seže na jasen dan do 70 km travo med ostalo množico in po-malicamo v hladu vodnih hlapov: Otroci čofotajo v bazenu, ki lovi vodo vodometov, pa tudi kakšno drzno dekle se sleče do nedrčka in čofota z njimi. Turisti z Bližnjega in Daljnega vzhoda jo vsi navdušeni in z odprtimi usti snemajo z videokamerami. Najlepši prizor je ponoči, ko Eiffelov stolp zažari s črne podlage. Rumeno po- že izložbe delikates, slaščičarn in trgovin. Med drugim naj bi tod živele najbolj elegantne ženske na svetu! V dragih kavarnah sedijo Parižani v oblekah po zadnji modi in turisti v zapranih kavbojkah:.. Obstajajo tri oporne točke za orientacijo: Eiffelov stolp, Slavolok zmage in 59 nadstropna zgradba nad eno od železniških postaj - Montparnasse. Med njimi so dru- Razgled z Eifflovega stolpa. daleč, si lahko privoščimo kavico. Včasih pomisliš, da bi zaradi dolge kače ljudi pred dvigalom prišel prej peš... Ta del Pariza mi je najljubši. Mimo drvijo hupajoči avtomobili, prodajalci sladoleda imajo na vsakem možnem delčku postavljene prikolice, ob vodometih se hladijo utrujeni turisti. Vsedemo se na barvano jeklo močno osvetlijo in deluje, kot bi ga postavili v kovačevo peč. Ognjena konstrukcija... Vsake toliko časa stolp prebarvajo. Enkrat je rumen, drugič kakšne nemogoče barve. Pariz naj bi bil najbolj romantično, elegantno in kulturno zanimivo mesto na svetu; poleg vseh pomembnih zgradb so čudovite w Trgovina in storitve 5^/1 /(uA Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a, tšl./fšks: 063/ /15*931 V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: preproge 200x300 že od 12.000 SIT dalje - 4-metrske tople pode in itisone, - 2-metrske tapisome, obloge za stopnice - tekače, preproge, dekorativno blago, pliš, pluto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren - material za polaganje talnih oblog - tapeciranje sedežnih garnitur in stolov - zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom - lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij z vso dodatno opremo: obročki, ščipalke, žabice PVC - simpatex za kopalnice in kopalniške garniture. Na željo kupcev talne obloge tudi zarobimo, dostavimo na dom in položimo. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 063/720-181, faks & tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM aklimat® MATERIAL ZA: * centralne ogrevanje gorenje Kopaln armai radkrtorji^vOGEL * NOOT UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET EKOLOŠKI KREDIT c popust za takojšnje pktčilo c montaža i dostava na dom ge turistično oblegane točke. Ena med njimi je največji muzej na svetu: Louvre. Tod tisti, ki se vsaj malo razumejo na umetnost, preždijo dolge dneve, nekateri pa skočijo pogledat le Mona Liso in Napoleona. Če se mudi, si lahko pomembne znamenitosti ogledamo z ladje, saj leži mesto na bregovih Sene. Muzeji, cerkve, galerije, mešanica najrazličnejših ljudi, temu primerno število različnih četrti in restavracij. Kitajska, japonska, grška ali kakršnakoli že restavracija v Parizu zagotovo obstaja! Kan-kan do jutra v Moulen Rouge ali popivanje v podzemnih pivnicah do jutra, je večerna in nočna alternativa... Na 1,8 kilometra dolgih Elizejskih poljanah je vedno gneča, prav tako na pločnikih ob cesti, kjer se prerivajo množice turistov, kukajočih v izložbe dragih trgovin, kavarn in restavracij. Vsepovsod se kaj dogaja. Vozniki neprestano hupajo in žugajo z rokami, po ulicah se vali množica ljudi. Z avtomobilom ogleda ne priporočam, le kaskaderjem, ki se ujaajo pognati v tok štiripasovnic. Če ne veš natančno, kam nameravaš, se zlahka zgodi, da z enega pasa hupajočih avtomobilov z žugajočimi vozniki ne prideš pravočasno na pravega in lahko v končni fazi krožiš tako dolgo, da ti zmanjka bencina... Torej peš ali s podzemno železnico - metrojem. V roki zemljevid z vrisanimi znamenitostmi in postajami metroja, za pasom fotoaparat. Pariz je razdeljen na okrožja; vsako od dvajsetih ima svoj razpoznaven značaj. Tista na desnem bregu veljajo za imenitnejša. Že po registrski tablici se da razpoznati, kako globok žep ima lastnik... Življenje v mestu je drago, kar občuti tudi popotnik. Že cena mladinskih hotelov je dvakrat višja kot drugod po deželi. Meščani so zelo ponosni, da so Parižani. Ostali Francozi so zanje manj elitni, da ne govorimo o drugih prebivalcih planeta. Francozi že tako niso navdušenci potovanj in selitve iz dežele, Parižanom pa kaj takšnega pade na pamet še redkeje. Znajo biti neprijazni, se visoko nosijo in te ozmerjajo, če ne znaš francosko. Potem je najbolje, da z oprostite in prosim vseeno nadaljujemo pogovor, kajti drugače ne bomo izvedeli ničesar in nikamor prišli. So pa zanimivi ljudje, s katerimi se da dobro pogovarjati! Ustavim se pred univerzo Sor-bono in pokukam na hodnik. Ven in noter hodijo mladi ljudje v oblekah, pa malo manj mladi in zelo stari, prav tako v oblekah. Potem mi ni več žal, da nisem študirala tam, kljub njeni zgodovini in slovesu, ki sega nazaj do ustanovitve leta 1253. V velikih supermarketih so me najbolj navdušile dolge vrste sirov v nadstropjih. Majhni, rdeči, plesnivi, črvivi, beli, mehki, trdi, v obliki drobnih kroglic, namazi... Zanimivo (in zastonj) je ogledovanje dogajanja okrog centra Georges Pompidou. Že sama stavba da vedeti, da gre za moderno umetnost. Od daleč deluje kot kvader iz neštetih cevi; Kot bi bila obrnjena navzven. Napeljave so na zunanji strani, nezakrite. Tudi tekoče stopnice, ki peljejo iz nadstropja v nadstropje, so na zunanji strani, ob fasadi, ograjene s steklom. Ob vhodu v drobovje stavbe so računalniki, priključeni na internet, znotraj knjižnica, muzej moderne umetnosti. Z vrha je dober razgled. Bolj me je navdušilo dogajanje pred stavbo, kjer mladi umetniki v živo ustvarjajo in prodajajo svoje izdelke. Slike, portreti, vpletanje trakov v lase, požiranje ognja, žongliranje, gledališke igre. Vsakokrat kaj drugega. Vsak lahko pokaže svoje sposobnosti in jih skuša prodati. Lahko nastavite klobuk... Sedemo na tla med ostale gledalce in uživamo v predstavah. V nasprotju z vrvežem na ulicah je pravi balzam posedeti v senci katerega velikih, zelenih parkov. In da ne pozabite obiskati Ji-movega groba! Saj veste: Jim Morrison. Sploh ga ni težko najti. Samo puščicama sledite, ki so narisane na večini nagrobnikov po celem pokopališču. Ob puščicah piše: JIM. Nagrobnik varuje uniformiran čuvaj, saj je bilo to prej prizorišče čudnih dogajanj. Zmanjkal je celo kip - Jimova glava, ponoči so igrali kitare in razgrajali, popisali vse bližnje in daljne nagrobnike. Očitno je ceneje plačati čuvaja kot vsakih nekaj tednov odškodnine... Barbara Čeh VSE ZA DOM Odprto vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 14. ure. Medlog 18, Celje tel.: 451-515 in 471-011 faks: 471-320 AKCIJA V NOVEMBRU kuhinjske fronte že od 790,00 do 1290,00 5IT/m2 hobi razrez - hruška, 18 mm 1390,00 SIT/m2 balkonske ograjne deske 10% popust izolacija - novoterm Krka 8% popust Ponudba: salonit brezazbestni - sivi, 5,5 valjni 1099,00 SIT/kos salonit brezazbestni - sivi, 8 valjni 1228,00 SIT/kos vzmetnice LINEAFLEX že od 8438,00 SIT dalje Rok Robič - Rokv Ekvador V najmanjši andski državi sem ponovno prišel v stik s svežimi informacijami o Sloveniji. In to kar neposredno; prinesli sta mi jih namreč mama in sestra Lea, ki sta me obiskali za pet tednov. Skupaj smo obiskali nekaj zanimivih ekvadorskih tržnic, se kopali v Tihem oceanu, si nabrali energijo v naravnih toplicah mesta Banosa ter prekrižarili še večino Peruja, vse tja do izgubljenega mesta Machu Picchuja. Ekvador je poleg Bolivije država z največjim deležem prvotnih indijanskih prebivalcev v Južni Ameriki. Sobotne tržnice so me precej spominjale na tiste iz Gvatemale. Ženske v tradicionalnih, pisanih oblačilih z otroki, privezanimi v nekakšno culo na hrbtu, navadno nosijo večino bremena. Moški so oblečeni v dotrajana oblačila iz našega vsakdanjika. Po opravljenem poslu jih večina najde zadovoljstvo v alkoholu, pod vplivom katerega zamenjajo posteljo za pločnik ali obcestni jarek. Rajske Galapaške otoke sem že zdavnaj črtal iz načrtov svojega potovanja, zato sem se niti na štartno točko kar peš. Skoraj tako kot mi; le da nimajo prebavnih motenj. Na ekvadorski obali smo se zadržali še nekaj dni; toplo morje, neskončne peščene plaže, zanimiv hotel z mrežami proti komarjem za nekaj dolarjev in dobra hrana so mi dali novo spodbudo pred bolj napornim delom potovanja. Seveda si v Ekvadorju nisem mogel privoščiti, da bi zamudil ogled še druge največje znamenitosti - vzporednika s številko nič, znanega pod imenom ekvator. Eno nogo postaviš na levo stran debele rdeče črte, drugo pa na desno stran in pod tabo sta obe polobli. Kako preprosto! Pa še zastonj! Nekoliko drugače od pričakovanega je bilo vreme. V glavnem mestu Quitu na 2.800 metrov višine, na širini ekvatorja, je precej hladno (15°C), medtem ko ti veter še dodatno požene mraz v kosti. Pravo nasprotje od tipičnega vročega ekvatorskega podnebja z vsakodnevnimi nevihtami. V Ekvadorju se je tako kot Kako preprosto! Ekvator! Eno nogo postaviš na levo stran debele črte, drugo pa na desno stran in pod tabo sta obe polobli. odločil za ogled otokov Isla de le Plata - cenejša, a hkrati tudi veliko skromnejša verzija sanjskih Darvvinovih otokov za popotnike z bolj malo denarja v žepu. Do otokov smo se odpeljali v stari leseni barki najcenejše turistične agencije. Ko nam je sredi odprtega morja po kratkem pokašljevanju motorja odneslo svečko, se je barka spremenila v nemočen plavajoči splav. Kapitan je sicer poskušal pritrditi svečko v prvotni položaj s pomočjo aluminijaste folije od čokolade, a je motorje nekajkrat žalostno pokihal. Še preden je do nas prišel rešilni čoln, je večina potnikov na lastni koži (beri želodcu) spoznala učinke morske bolezni. Tisti, ki niso bruhali v morje, so to storili kasneje na kopnem, tako da se je načrtovani triurni sprehod po otoku za nekatere spremenil v večni maraton. Jaz na srečo nisem bil med njimi. Videli smo veliko ptic, predvsem velikih, lenih in pisanih. Meni so bile najbolj všeč tiste z živo modrimi plavutkami. Zaradi prevelike teže sploh ne morejo leteti navzgor. Z vrha hriba poletijo v dolino, od tam pa se morajo vr- povsod po Latinski Ameriki potrebno pogajati za cene izdelkov na ulici. To pa pomeni za skoraj vse dobrote, ki sem jih kupoval na potovanju. Eden od mojih največjih pogajalskih podvigov se je zgodil ob nakupu avtobusne vozovnice na relaciji Guayaquil - Banos. Cena v redni prodaji znaša 23.000 su-crov. Prodajalci vozovnic so verjetno že po mojem obrazu ugotovili izobrazbo diplomiranega ekonomista; sicer brez delovnih izkušenj, a z veliko mero potrpežljivosti; kasneje pa še poreklo iz Savinjske doline. Kakšnih 5 predstavnikov različnih prevoznih agencij me je oblegalo s ponudbami: 23.000, 20.000,15.000. Ob mojih besedah: »10.000 sucrov y nada mas« - 10.000 in čisto nič več, se jih je večina zgrozila ter odstranila. Ostala je samo še starejša gospa, ki je po kratkem razmišljanju le sprejela mojo ponudbo. Kasneje me je sprevodnik na avtobusu kar nekoliko čudno gledal ter godrnjal, da do sedaj še nihče ni plačal tako nizke cene za vozovnico na tej relaciji. Rok Robi£-Rocky • PREDNOVOLETNI NAKUPI • PREDNOVOLETNI NAKUPI mmkw iraPMlM trgovska družba