Kamniški Št. 19 Leto XXXVI Kamnik, 6. novembra 1997 Občinski svet ponovno za novo občino Komenda Po pogajanjih za novo občino tudi Moščani Kot smo že zapisali, je občinski svet že pred poletnimi počitnicami obravnaval in sprejel predlog za ustanovitev samostojne občine Komenda, v katero naj bi bile vključene krajevne skupnosti Komenda, Moste in Križ. Vendar ga je Vlada RS zavrnila, ker da ni bil v skladu z veljavno zakonodajo na področju ustanavljanja obCin. Zato so predstavniki omenjenih KS, sodelovanjem poslancev v državnem zboru (Maksa Lavrinca, Franca Kepica in Pavla Ruparja) pripravili dopolnjen predlog, ki naj bi ga v kratkem obravnaval Državni zbor. Ker se je moral o ponovnem predlogu na podlagi poročil z zborov občanov ponovno izjasniti občinski svet, je v dneh od 15. do 17. oktobra župan Tone Smolnikar sklical zbore občanov v Komendi, Mostah in na Križu. V Komendi pričakujejo več denarja od države Zbora obćanov v Komendi, ki ga je vodil Stane Zamik, občinski svetnik, se je udeležilo 125 krajanov. Potem ko je predsedujoči pojasnil postopek in pogoje za ustanovitev nove občine, nadne financiranja in delovanje občine, je Tomaž Drolec, predsednik sveta KS Komenda, obrazložil razloge za V SPOMIN IN OPOMIN V okviru spominskih slovesnosti ob letošnjem dnevu mrtvih sta tudi župan Tone Smolnikar in predsednik občinskega sveta Igor Pod-brežnik v imenu občine Kamnik položila vence k spomeniku žrtvam I. svetovne vojne (na sliki), k spomeniku umrlim borcem NOB in k spomeniku žrtvam osamosvojitvene vojne in sprave na kamniških Žalah (fs) DOBRA LETINA PESE - Tudi prašički bodo letos imeli lepo ozimnico, meni sedemletna Polona UršiC iz Godiča, ki se ni dala preveč motiti pri obrezovanju debele pese. Trelčeva mama pa je pristavila, da že nekaj let ne pomni tako lepega pridelka, (fs) Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila VELIKA IZBIRA L3UND ELAN RUCANOR L3ELFE & L3ELFE RC MISTRAL odločitev svet KS za izločitev dela občine Kamnik in ustanovitev nove občine Komenda. Poudaril je, da so razlogi predvsem finančnega značaja. Ob obrazložitvi nalog občinske uprave je dejal, da bi bila dela in naloge skoraj povsem enake dosedanjemu delu krajevne skupnosti, le da bi bilo za navedene naloge na voljo več denarja kot doslej. Zupan sosednje občine Cerklje Franc Čebulj, ki je tudi poslanec Državnega zbora, je pojasnil svoje pomisleke ob nastanku nove občine ter njihove izkušnje in probleme z ustanavljanjem občine. Podrobno je obrazložil pristojnosti in način financiranja občin. V odsotnosti Zupana Smolnikarja je občane pozdravil podžupan občine Kamnik Tone Štele, ki je poudaril, da sedanja občina nima več pregleda nad celotno občino. Dejal je, da odločitev KS Komenda podpira in upa na sporazum s KS Moste. V razpravi je nato sodelovalo še 13 udeležencev zbora, vendar iz uradnega zapisnika ni razvidna vsebina njihove razprave. Po končani obravnavi so navzoči krajani soglasno sprejeli predlog o odcepitvi dela občine Kamnik in ustanovitvi občine Komenda, ki bi obsegala KS Komenda, KS Moste in KS Križ. Na Križu pravijo: če bi imeli svoje svetnike, bi bilo več denarja Na zboru občanov na Križu, vodil ga je Vinko Petek, se je zbralo 24 krajanov. Udeležili pa so se ga tudi Igor Podbrežnik, predsednik občinskega sveta, (Nadaljevanje na 2. strani) Obnovljena baročna cerkev sv. Ane in župniSče v Tunjtcah. Cerkev sv. Ane - lepotica v novem oblačilu Tunjičani - le 650jih je - katerih posebni ponos, ljubezen in skrb je romarska baročna cerkev sv. Ane, so se v soboto, 25. oktobra, popoldne upravičeno veselili sadov obnovitvenih prizadevanj: nove belo-rumene fasade na župnijski cerkvi. Da bi bilo njihovo zadovoljstvo Se večje, se z novo fasado ponašata tudi bližnje župniSče, v katerem stanuje njihov priljubljeni župnik Pavle Juhant, doma iz Most pri Komendi, in župnijsko gospodarsko poslopje, kjer pri- Z 29. seje občinskega sveta Umaknjeno povečanje premoženjskega davka Predlagani dnevni red za 29. sejo občinskega sveta, bila je v sredo 29. oktobra se je na predlog župana zmanjšal za eno točko in sicer za predlog odloka o povečanju davka od premoženja. S strani svetnikov SDS predlaganega umika odloka o ureditvenem načrtu Arboretum Volčji Potok, ki ga je podprla tudi skupina svetnikov SKD, pa svetniki niso sprejeli. Predlaga- Noslednja, 20. Številka Kamniškega občana bo izSla v četrtek, 20. novembra. Prispevke oddajte do srede, 12. novembra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 18. novembra. telji umika so svoj predlog utemeljevali z domnevno neskladnostjo akta z družbenim planom občine, Z predhodno »prevetritvijo« odloka o gradnji pomožnih objektov in podobno. Vendar većina svetnikov taki obrazložitvi župana Toneta Smolnikarja, ki je predlog o umiku odloka o povečanju davka od premoženja (ta naj bi se povečal trikrat) utemeljil s tem, da bi bili učinki predvidenega povečanja na prihodke občinskega proračuna neznatni. Poleg tega pa je v pripravi nov predpis o financiranju občin v prihodnjem letu. Poleg tega pa bi po njegovem mnenju s povečanjem tega davka delali (Nadaljevanje na 3. strani) pravljajo tudi novo veroučilnico. Vse tri stavbe so dobile tudi nove bakrene žlebove. Tako je ie skoraj povsem urejeno celotno župnijsko središče, h kateremu spadajo tudi mrliške vežice, ki so jih Tunjičani lani uredili v nekdanji mežnariji oziroma Soli. Iz komendske župnije, odkoder prihaja župnik Pavle, je izviral tudi postavitelj cerkve Peter Pavel Glavar - izredno izobraženi duhovnik, pros-vetitelj in dobrotnik slovenskega naroda. Na razglednem griču je dal v čast sv. Ani, zavetnici mater, po vzoru cerkve sv. Neže v Rimu. postaviti imenitno cerkev, ki naj bi bila dovolj velika za Številne romarje. Njena prednica, gotska cerkev, prvič omenjena leta 1526, je namreč postala premajhna za vse svetničine častilke in priproSnjice. Novo cerkev so začeli zidati leta 1762, leta 1766je bila v glavnem že dograjena. P. P. Glavar je zanjo sam prispeval 2789 goldinarjev. Tunjice so namreč do leta 1875 spadale v komendsko župnijo, leta 1789 so na priporočilo komendske- ga župnika Janeza Perkoviča postale lokalija. leta 1875 pa samostojna župnija. Lepa, nova botjepotna cerkev, ki je v mladih letih navdihnila najznamenitejšega Tunjičana akademika dr. Franceta Steleta za Studij umetnostne zgodovine, je doživela huda udarca: najprej leta 1895 potres, ki jo je precej poškodoval, leta 1929 pa požar, kije uničil ostrešje. Vaščani so obakrat zbrali dovolj volje, moči in denarja, da so jo obnovili. Tako je bilo tudi tokrat ob obnovi fasade in namestitvi novih žlebov. Ponosni so na dobro opravljeno zahtevno delo, vsem, ki so jim pri tem pomagali, pa hvaležni: izvajalcu del podjetju SCT iz Ljubljane, mojstrom in delavcem, sponzorjem, med katerimi je bila z nemajhnim deležem tudi občina Kamnik, dobrotnikom od blizu in daleč. Glavno pa so, kot že prej: prispevali sami: večinoma v denarju, pa tudi s pridnimi rokami. Trdno so stali ob strani župniku Pavlu, ko se je lotil težkega dela in (Nadaljevanje na 2. strani) Kamniški »Nepalci« spet doma Slovenski tečaj za nepalske vodnike V sredo, 15. oktobra, se je vrnila v Slovenijo letošnja slovenska inštruktorska ekipa, ki je v času od 1. septembra do 9. oktobra letos v Nepalu izvedla že 15. osnovni tečaj za vodnike nepalske planinske organizacije (NMA) in tako nadaljevala poslanstvo, ki ga je leta 1979 začel Aleš Kunaver. Ekipo so sestavljali gorski vodnik Vlado Schlamberger iz Medvod, alpinistični inštruktor Jože Zupan iz. Laškega in zdravnik, vodnik PZS Miha Zajec iz Slovenj Gradca. To ekipo, kakor tudi celotni tećaj, je vodil gorski vodnik Bojan Pollak iz Kamnika. (Nadaljevanje na 10. strani) Odprto vsak dan od 8. - 19. in v soboto od 8. - 13. ure kwčna SADNA DREVESNICA KOČNE KAMNIK NUDI NAJKVALITETNEJŠE SADIKE VEČ VRST SADNEGA DREVJA! SADJARJI POZOR! KNJIGARNA In PAPIRNICA SLAVNI TRG 11, KAMNIK TEL: 817-321 Li,y/A\i.roLlLJr. UREDIMO TUDI TISK 6. novembra 1997 V ZRCALU DVEH TEDNOV Kamniški OBČAN Občinski svet ponovno za novo občino Komenda Po pogajanjih za novo občino tudi Moščani (Nadaljevanje s 1. strani) podžupan Tone Štele, svetnik Stane Zamik in predstavnika KS Komenda Tomaž Drolec in Baldomir Kremžar. Tomaž Drolec je najprej predstavil nekatere poglede na sedanje in predvideno bodoče financiranje potreb na tem območju. Povedal je, da vsaka občina dobi iz državnega proračuna določen del denarja na prebivalca, poleg tega pa ji pripada tudi del dohodnine, vse na podlagi prebivališča občanov. Na taki podlagi naj bi se delila tudi sredstva iz občinskega proračuna, vendar pa tega denarja na ko-mendsko območje ni bilo. Za investicije bi morali prejeti 72 milijonov SIT, vendar se postopki za investicijska dela zavlačujejo in zato ni potrebnega denarja. Zaradi velikosti sedanje občine in potreb na celotnem območju občine se denar ne more vračati tja, od koder je prišel. Ustanovitev nove občine na območju komendske fare bo povečala možnost za pridobitev denarja iz državnega proračuna in iz zbirnega računa dohodnine, na podlagi plačil prebivalcev nove občine. Tako se bodo lažje odločali tudi za dodatna vlaganja, nastopanje na razpisih za dodatna državna sredstva za investicije. Občinski svetnik Stane Zarnik je poudaril, da nova lokalna skupnost deluje predvsem na področjih komunalnega gospodarstva. Poudaril je, da bo upravna enota, pri kateri občani urejajo določene osebne zadeve, kot je pridobivanje dokumentov in podobno, še vedno ostala v Kamniku. Po njegovem je komendska fara zaključena celota, ki ima zakonske pogoje za samostojno občino, razen števila prebivalcev, ki pa ni ključno. Pojasnil je tudi obstoječe vire financiranja občin in da bi trenutno pripadalo Komendi iz državnega proračuna okrog 42.000 SIT na prebivalca, Kamniku pa okrog 65.000 SIT na prebivalca. Podžupan Tone Štele je dejal, da na sedanji občini Kamnik prevladuje mnenje, da bi bilo smotrno sedanjo občino razdeliti na štiri manjše občine. Na sedanjem širokem območju je težko določiti najnujnejša vlaganja v posameznih okoljih. Dejal je tudi, če Moste ne pristopijo k potrditvi predloga o skupni občini na območju fare Komenda, samostojna občina ne bo možna. Peter Peterlin je povedal, da je KS Križ iz skupnega deleža sedanje občine dobila (letos?) samo 240.000 SIT. Po mnenju Ivana Hla-deta so bile KS na Komendskem prikrajšane za finančna sredstva predvsem zaradi »izpada pri volitvah svetnikov«. Od 24 navzočih krajanov je predlog za ustanovitev občine Komenda podprlo 22 krajanov. Moščani so postavili pogoje Za zbor krajanov v Mostah je vladalo veliko zanimanje tudi v sosednjih občinah, saj sta se ga poleg 94 krajanov udeležila tudi župana občine Mengeš Janez Per in občine Cerklje Franc Cebulj. Kamniško občino pa sta zastopala podžupan Tone Štele in predsednik občinskega sveta Igor Pod-brežnik, s strani Komendčanov pa sta bila navzoča Tomaž Drolec, predsednik KS, in Slane Zarnik, občinski svetnik. Zbor krajanov je vodil svetnik Tone Špenko, ki je skupaj s svetnikom Vinkom Ovijačem najprej predlagal, naj bi razširili dnevni red tako, da bi poleg ustanovitve občine Komenda obravnavali tudi možno pridružitev območja KS Moste občini Mengeš. To razširitev so sklicatelji zbora, predstavniki zavrnili. Po razpravi, v kateri je sodelovalo več gostov in krajanov Most (vsebine razprav zapisnik ne navaja!), se občani KS Moste niso mogli odločiti za glasovanje o predlogu, zato so sklenili imenovati osemčlansko pogajalsko skupino, ki naj bi za nadaljevanje zbora občanov čez nekaj dni pripravila skupaj s predstavniki Komende in Križa skupna izhodišča za ustanovitev nove občine. > Na dveh sestankih pogajalskih skupin so se uskladili v večini predlaganih vprašanj in sprejeli skupaj dogovor za ustanovitev občine Komenda, ki obsega 14 točk. V njem so med drugim zapisali, da bodo v svet nove občine volili v Komendi 7 svetnikov, v Mostah 5 svetnikov in na Križu 2 svetnika. Funkcije župana, podžupana in predsednika občinskega sveta se porazdelijo med vse tri volilne enote. Denar, namenjen za investicije, se bo delil na podlagi števila prebivalcev v volilni enoti, za potrjene večje naložbe, ki jih mora potrditi dve tretjini vseh svetnikov, pa bodo sredstva združevali. Denar iz. naslova ekološke rente za prekladalno postajo odpadkov se bo uporabil namensko v Mostah in na Križu. Vse tri KS podpirajo, da se prednostno v letih 1997 in 1998 zgradijo štiri učilnice in telovadnica. Če bodo potrebe po novih prostorih za vrtec, bodo tega gradili v Mostah. Komcndski svetniki bodo v občinskem svetu Kamnik podprli prednostno izgradnjo ceste skozi Moste. Število zaposlenih iz posameznih KS na novi občini, ki naj bi se imenovala Občina Komenda-Mostc-Križ, naj bi bilo v sorazmerju s številom prebivalcev. V primeru, če bodo v prvem mandatu nastopili razlogi za odcepitev posameznih vasi iz nove občine, bodo člani občinskega sveta podpirali pozitivno soglasje za eventualno izločitev. Na seji občinskega sveta je župan Tone Smolnikar poudaril, da je navedenim trem krajevnim skupnostim treba omogočiti uveljavitev njihove ustavne pravice za izločitev iz sedanje občine. Seveda se bo treba pri tem tudi opredeliti, kako bo potekala razdružitev. To bo treba upoštevati že pri snovanju občinskega proračuna za prihodnje leto. Ne smemo dopustiti, da bi vse probleme v zvezi z delitveno bilanco prepustili občinskim svetnikom v prihodnjem mandatu. Vinko Ovijač je posredoval predlog iz skupnega dogovora, naj bi se sklep s sprejemom pozitivnega mnenja za ustanovitev nove občine glasil na ime občine Ko-menda-Moste-Križ, vendar svetniki po obrazložitvi, da se predlog, vložen v državnem zboru, glasi na ime občine Komenda, tega predloga niso sprejeli. Med svetniki se je edino Jože Romšak lotil vprašanja delitvene bilance in kaj konkretno odcepitev komendskega območja pomeni za občino Kamnik, tudi v gospodarskem smislu. Opozoril pa je tudi na reševanje kadrovskih zasedb na različnih funkcijah v občini, ki jih sedaj zasedajo ljudje s Komendskega. Seveda pa se je s sprejemom pozitivnega mnenja postopek »osamosvajanja« dela naše občine šele začel. Sedaj je na vrsti sprejem ustrezne zakonodaje, kateri bodo sledili referendumi, kjer se bodo krajani neposredno izjasnili, ali so za ustanovitev nove občine ali ne. Na koncu naj dodamo, da je povzetek poteka zborov krajanov in pogajalskih skupin napravljen na podlagi zapisnikov, ki so jih prejeli občinski svetniki za obravnavo na pretekli seji občinskega sveta. FRANC SVETEU Sporazum o nastanku nove občine Komenda - Moste - Križ Pogajalske skupine iz KS Moste, Komenda in Križ so na skupnem usklajevanju 22. 10. 1997 sprejele 14 točk, ki pomenijo uskladitev komendske ponudbe za ustanovitev nove občine, moščanskih pogajalskih izhodišč in kriških predlogov. Zaradi pomembnosti objavljamo del zapisnika z vsemi 14-imi točkami. 1. točka Volitve v občinski svet se izvedejo po volilnih enotah in sicer: 1. volilna enota: dosedanja KS Komenda, II. volilna enota: dosedanja KS Moste. III. volilna enota: dosedanja KS Križ. 2. točka V svet občine se izvoli 14 svetnikov: • 7 svetnikov v I. volilni enoti, • 5 svetnikov v II. volilni enoti, • 2 svetnika v III. volilni enoti. 3. točka Funkcije župana, predsednika občinskega sveta in podžupana se delijo med vse tri volilne enote tako, da volilni enoti, iz katerih ni bil izvoljen župan, za-sedeta funkciji predsednika občinskega sveta in podžupana. 4. točka Sredstva, namenjena investicijam in investicijskemu vzdrževanju, se delijo proporcionalno po številu prebivalcev in sicer: • 55% - I. volilna enota, • 35% - II. volilna enota, • 10% - III. volilna enota. Za potrjene večje investicije in investicijska vzdrževanja se sredstva združujejo, - začete investicije v posameznih krajevnih skupnostih- volilnih enotah se dokončajo iz pripadajočega deleža volilne enote, pri čemer je investicija v razširitev pokopališča izvzeta. 5. točka Potrjevanje večjih investicij in investicijskega vzdrževanja se izvaja z 2/3 večino vseh svetnikov občinskega sveta. Večja investicija in investicijsko vzdrževanje sta tista, ki presegata 15% sredstev iz točke 4. 6. točka Sredstva, pridobljena iz naslova rente za lokaci- jo prekladalne postaje odpadkov (Publicus), se namensko uporabijo na lokacijah II. in III. volilne enote, praviloma v razmerju števila prebivalcev. 7. točka Vse tri krajevne skupnosti podpirajo, da se prednostno v letu 1997 in 1998 v Mostah izgradijo štiri učilnice in pripadajoča telovadnica. Po zaključku te gradnje se nadaljuje z izgradnjo dodatno potrebnih kapacitet na lokaciji, ki bo določena za izvedbo programa devetletnega izobraževanja na podlagi nove študije, ki bo upoštevala vse novonastale pogoje. 8. točka V primeru potreb po novih zmogljivostih v otroškem varstvu (vrtec) se iste gradijo na lokaciji OŠ Moste. 9. točka Izgradnja ceste skozi naselje Moste je prednostna naloga za obdobje do ustanovitve nove občine in zato se svetniki iz KS Komenda zavežejo za absolutno podporo. 10. točka Razmerje redno zaposlenih v novi občini bo po domicilu v razmerju s številom prebivalcev volilnih enot. V primeru, da iz posamezne volilne enote ni prijavljenih ustreznih kandidatov, se izberejo iz ostlalih volilnih enot oziroma od drugod. 11. točka Naziv nove občine bo »Občina Komenda-Moste-Križ«. 12. točka Vsa usklajena stališča podpišejo člani usklajeval-nih skupin vseh krajevnih skupnosti in so obvezna za občinski svet nove občine Komenda-Moste-Križ za prvo mandatno obdobje. Kasneje jih je možno spremeniti le z 2/3 večino vseh članov občinskega sveta. 13. točka Če bodo v prvem mandatu novonastale občine nastopili razlogi za odcepitev posameznih vasi iz. te občine, bodo člani občinskega sveta podpirali pozitivno soglasje za eventuelno izločitev. 14. točka Sklepi so obvezujoči za novonastalo občino, če so izglasovani tudi na zboru občanov KS Moste. Po čem bomo plačevali plin? Ker so imeli k predlaganemu osnutku o tarifnem sistemu ter načinu obračunavanja in dobave zemeljskega plina precej pripomb in predlogov, je predlagatelj upošteval predlog statutarno pravne komisije in odbora za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem in na novo določil možnost prekinitve dobave plina v primeru neplačil. Upoštevali so tudi pripombe statutarno pravne komisije in svetnikov F. OreSnika in P. Ocepka in poleg tega pojasnili, da končna cena, ki jo plača odjemalec, vsebuje dodatno tudi vse zakonsko predpisane dajatve in takse. Gre za prometni davek in ekološko takso v skladu z veljavnimi zakoni. Te dajatve niso predmet občinske ureditve, pač pa se prira-čunajo k prodajni ceni plina, ki jo sicer določa tarifni sistem. Predlagatelj pa je vztrajal pri prvotnem besedilu glede sankcij v primeru neplačevanja plina, tudi ni za to, da v primeru sprememb cene odčitavanje Števcev izvede dobavitelj, ker bi to pomenilo dodatne stroSke, pač pa lahko odjemalec sam sporoči odčitek Števca dobavitelju. Tudi 8-dnevni reklamacijski rok je ostal, kljub predlogu, da ga je treba podaljšati. Način določanja cene plina je opredeljen v Uredbi o načinu oblikovanja cen storitev oskrbe z zemeljskim plinom po plinovodni mreži. Cena se določi Sele na podlagi soglasja Vlade RS, ki mora pridobiti tudi mnenji upravne enote in župana občine. Prodajna cena na podlagi določil koncesijske pogodbe naj bi od I. oktobra 1997 znašala: za majhno porabo (do 400 m'letno) - fiksni del 3869 SIT letno, gibljivi del 43,48 SITIm1; za srednjo porabo (nad 400 m3 letno) -fiksni del 7739 SIT letno, gibljivi del 33,75 SITIm'; za veliko porabo (moči nad 50 kW) - fiksni del 663 SITIkWlleto, gibljivi del 33,75 SITIm1 Te cene so določene na podlagi izhodiščne cene, določene v koncesijski pogodbi za 1. september 1996 in nabavne cene plina 1. oktobra 1997. V primerjavi s kurilnim oljem letni prihranek okrog 12.000 SIT Predlagatelji tarifnega sistema so izračunali, da bi za pripravo tople vode in ogrevanje enostanovanjske hiSe, kije letno porabila 2100 litrov ekstralahkega kurilnega olja (stroSek 99.960 SIT), v primeru uporabe zemeljskega plina (2162 m'- stroSek 87.209 SIT) znaSal letni prihranek 12.760 SIT. Svetniki so odlok o tarifnem sistemu in načinu obračunavanja zemeljskega plina sprejeli brez razprave. F S Krompirjeve počitnice Otroci imajo pa res »krompir«, da imajo po dveh mesecih pouka že počitnice. Za prve počitnice v novem Šolskem letu so na Mladinskem centru Kamnik pripravili program za osnovnošolce, ki niso zapečkarji in žele počitnice preživeti razgibano. Že v soboto seje skupina mladih likovnikov z mentorico Mojco Koncili-ja odpravila na Veliko planino, kjer so poslikali zid na zgornji postaji nihal-ke. Vabljeni na razstavo »na visoki ravni« (1666 m nadmorske višine). V ponedeljek dopoldne se je skupina otrok z vlakom odpeljala v Ljubljano plavat, v torek nam je g. dr. Sadnikar razkazal privatno muzejsko zbirko, v četrtek pa so si otroci lahko ogledali prostore lokalne televizije Impuz. Vsako popoldne pa so se otroci razmigali Vsako počitniško popoldne so se otroci lahko »ra -migali« v Vita-Fitu. v Vita-Fitu. Vsem, ki so pomagali popestriti počitnice, se zahvaljujemo. ¥ r j i i? Priprave na zimsko sezono na Veliki planini V drugi polovici oktobra je Gradbeništvo Žurbi v sodelovanju s podjetjem Saning iz Kranja pričelo s sanacijo temeljev sedežnice na Veliki planini in vlečnic. Tiha 1 in Tiha 2. Dela, ki bo- do predvidoma končana do 10. novembra, potekajo kljub mrazu, kije pritisnil v teh dneh, saj so v začetku tedna namerili ob 10. uri zjutraj kar šestnajst stopinj pod ničlo. Zamenjana bo tudi vlečna vrv na vlečnicah Tiha I in Tiha 2 - predvidoma v začetku decembra. S temi vzdrževalno adaptacijskim! deli bodo opravljene manjše posodobitve žičniških naprav, s čimer bo povečana zmogljivost za nekaj več kot 100 smučarjev na uro v celotnem žičniškem sistemu. R.M. Ena izmed Številnih zanimivih posltkav na velikoplaninskem zidu. za MC - Helena Kamniški večeri V četrtek, 16. oktobra, smo Kamni-čani lahko uživali ob multimedijski predstavitvi poezije naše mlade pesnice Metke Tušar v kamniški knjižnici ob izidu njenega prvenca Namesto pravljice. Metka nam je pričarala resnično pravljično doživetje, saj smo z zanimanjem prisluhnili njenim pesmim ob poslušanju prijetne glasbe. Norčije njenega kužka na zaslonu so popestrile večer. Metki in gospe direktorici Matične knjižnice Kamnik prof. Bredi Podbrež-nik smo bili hvaležni za lepo doživetje in si želimo še več podobnih. Želja se nam bo uresničila, saj je gospa direktorica že napovedala nove dogodke te vrste. METKA VIRIANT Cerkev sv. Ane - lepotica v novem oblačilu (Nadaljevanje s 1. strani) trkal na njihova vrata in srca. Za njegovo prizadevnost, ko je bila že priložnost, so ga nagradili z novo fasado na župnišču, ki ga je v sedanji velikosti in obliki dal sezidati župnik Matevž Primožič v letih od 1840 do 1850. Sobota, 25. oktobra, je bil nepozaben dan za domačine in številne druge obiskovalce lepe zahvalne slovesnosti po srečno končanih obnovitvenih delih. Somaševanje dekanijskih in drugih duhovnikov - med njimi sta bila tudi komendski župnik in kamniški dekan Nikolaj Pavlic ter domačin Štefan Štele, župnik na Vranji Peči - je vodil in pridigal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Obnovljeno zu-nanjščino cerkve je blagoslovil pred mašo. V pridigi se je med drugim zahvalil vsem zaslužnim za obnovitvena dela, z izbranimi besedami pa opisal lepoto in pomen cerkve sv. Ane. Hvaležnost in veselje je bilo čutiti tudi iz besed predsednice KS Tunji-ce Jožice Petek in župnika Pavla v uvodu v mašo ter Ivana NograSka, blagajnika gradbenega odbora, ob koncu maše, ko so najzaslužnejši pri obnovi svetišča sv. Ane dobili priznanja. Nadškofu Rodetu in župniku Juhantu bosta v spomin na slovesnost v Tunjicah ostali sliki domačega slikarja samouka Slavka Smolnikarja z upodobljeno cerkvijo sv. Ane, drugim pa vaze in krožniki s tunjiSkimi motivi. Slovesnost je zelo povzdignilo dovršeno petje znanega zbora Ave. Med mašo so peli latinsko Serafsko mašo skladatelja p. Hugolina Sattner-ja, po njej pa imeli krajši koncert. Poleg tega zbora so navzoče navdušili tudi Domžalski rogisti. Slavje, kije potekalo v izredno lepem vremenu, se je zaključilo z ognjemetom z bližnjega griča in s pogostitvijo, kakršno človek zlepa ne doživi. Vse tunjiške gospodinje so napekle veliko okusnih dobrot, Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d. o. o., Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, occ. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera McjaC. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo, sodi Časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat meseCno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tcl/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d. o. o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij, d. d, Ljubljana. sploh pa se je v zadnjih dneh vsa vas pripravljala na to slovesnost. Kaj je to Tunjičanom pomenilo, najbolje razodeva beseda cerkvenega ključarja Petra Steleta: »To je bil praznik, kakršnega v Tunjicah Se nismo doživeli!« JOtEPAVUC Praznično razpoloženje je obogatil tudi ognjemet, ki je bil tokrat prvič v Tunjicah In verjetno tudi prvič v kraju Izven mesta. (Foto: MEJAČ) Kamniški OBČAN OBČINSKI SVET - ZUPAN 6. novembra 1997 Zagate s kamniško toplifikacijo Sporna cena toplote ali naložba brez kritja? Po lanskem nadaljevanju izgradnje toplovodnega omrežja in povećanju zmogljivosti toplarne v Svila-nitu so se v Svilanitu znašli med kladivom ali nakovalom. Pravijo, da občina (še) ni plaćala svojega deleža, porabniki pa se branijo plačevati investicijo, vračunano v ceno toplote. Pa pojdimo po vrsti. Za začetek poglejmo najprej, kako je v občinskih klopeh potekala razprava o financiranju te naložbe, ki naj bi bila vredna okrog 43 milijonov SIT. Občinski svet lani »rezerviral« 30 milijonov Občinski svetniki so po precej polemični razpravi na lanski julijski seji sprejeli informacijo o nadaljevanju gradnje in rekonstrukcije daljinskega sistema ogrevanja v Kamniku. Nekateri svetniki so se takrat zavzemali, naj bi se občina raje čimprej lotila plinifikacije, ki zagotavlja gospodarnejše ogrevanje od toplovodnega. Predstavniki občine pa so pojasnjevali, da se bo s priključitvijo novih večjih porabnikov in z zamenjavo kotla v Svilanitu cena ogrevanja zmanjšala na sprejemljivo raven. Po sklenitvi pogodbe s Svi- Ivan NograSek, vodja Svilanitove toplarne, mora kar se da toCno predvideti dnevno porabo plina, sicer bi bili obratovalni stroški previsoki Program za obratovanje 4400 kW kotla (v ozadju) prek modema pošiljajo iz Basla oz. iz Zagreba. lanitom pa naj bi imela občina možnost kontrole cen toplotne energije. Hkrati Z informacijo pa so svetniki takrat sprejeli tudi sklep, da se za izvedbo nadaljevanja gradnje in rekonstrukcije daljinskega sistema ogrevanja v proračunu občine Kamnik za leto 1997 rezervirajo sredstva v višini 30 milijonov SIT. Občinski svet je na 24. seji 26. marca letos obravnaval osnutek finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč za leto 1997 in osnutek programa dela za letos. V programu je v poglavju Sofinanciranje komunalne infrastrukture po občinskem programu med drugim zapisano: Skupno naj bi sklad v okviru občinskih programov letos sodeloval Se z že omenjenimi sredstvi za nakup zemljišč v višini 28 milijonov tolarjev in 18 milijoni tolarji za izgradijo dela to-plifikacije, da bi se le-ta zgradila v celoti, s čimer bi bila omogočena ekonomska izkoriščenost sistema. Vprašanja financiranja toplifikacije se je na tej seji dotaknil le svetnik Milan VVindschnurer, ki je med drugim dejal, naj se točno navede, kje bo toplifikacija. Na 26. seji 11. junija letos je občinski svet razpravljal o predlogu programa za finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč za letos. Poleg že zgoraj navedenega besedila o topli-fikaciji (osnutek) je v predlogu programa dela še zapisano: »Sredstva, ki naj hi se namenila za izgradnji) toplifikacije in I. faze kanalizacije v Šmart-nem, se bodo koristila, ko bo realizirana postavka - ostali prihodki BM3 -Zarja.« V poglavju Za komunalno opremljanje zemljišč pa je zapisano: »Na osnovi že sklenjenih pogodb za komunalno opremljen je dela zemljišča v BM3-Zarja bo občina iztržila 46 milijonov SIT (gre za kompleks novega bencinskega servisa ob obvoznici -op. p.) ter še dodatno 20 milijonov SIT pri izvedbi komunalne opreme, kar predstavlja 66 milijonov SIT (postavka Ostali prihodki). Tudi na tej seji se je v zvezi š financiranjem toplifikacije oglasil Milan VVindschnurer, ki je dejal, da je v finančnem načrtu postavka toplifikacija in čistilna naprava, sklad pa ni podpisal nikakršne pogodbe. Zato predlagani finančni načrt sklada občinski svet ne more potrditi. Dejal je tudi, da bo zato glasoval proti. Vendar jc ostal v manjšini, občinski svet je namreč z večino glasov oba dokumenta sklada stavbnih zemljišč sprejel. Poglejmo še, kaj je bilo v zvezi s toplifikacijo rečeno ob sprejemanju zaključnega računa občinskega proračuna za leto 1996, ki ga je občinski svet sprejel 4. junija letos in kaj v zvezi s tem pravi letošnji občinski Proračun, sprejet v nadaljevanju 26. seje 11. junija. V obrazložitvi realizacije občinskega proračuna za leto 1996 je v poglavju Področje izobraževanja zapi- sano: »Zaradi radikalnega zniževanja posameznih postavk, ki so ga narekovali pogoji zapiranja finančne konstrukcije proračuna ob rebalansu v letu 1996, smo večino decembrskih računov prenesli v obveznost za leto 1997. Pokrivanje stroškov daljinskega toplovodnega ogrevanja za OŠ Tone Brejca in OŠ Frana Albrehta za obdobje oktober - december 1996 smo skoraj v celoti prenesli v leto 1997 tudi zaradi neurejenih pogodbenih razmerij z dobaviteljem in distributerjem energije.« V letošnjem občinskem proračunu, ki ga je občinski svet sprejel II. junija, pa je v poglavju Drugi odhodki investicijskega značaja v postavki Toplifikacija - obveznosti do Svilanita naveden znesek 6,152.000 SIT. Med investicijsko vzdrževalnimi deli v OŠ Tone Brejca jc zapisano, da bodo izdelali načrt za avtomatsko krmiljenje ogrevanja in za preostala sredstva vgradili termostatske ventile (v predlogu proračuna je bilo v ta namen predvidenih 1,6 milijona SIT). V investicijskem planu družbenih dejavnosti pa so naštete obveznosti do OŠ Šmartno, dokumentacija za PŠ Komenda Moste, telovadnica v Komendi in adaptacija kulturne dvorane v Kamniku. Če smo prav sešteli, je občina za letos predvidela za naložbo prenove in razširitve toplifikacije, ki je bila vredna okrog 43 milijonov SIT, le 24,152.000 SIT. Nezadovoljni porabniki na plečih Svilanita? Od tod verjetno izhajajo tudi zapleti v zvezi z novo ceno toplote, s katero nekateri večji uporabniki ne soglašajo. V kamniškem zdravstvenem domu (direktor dr. Vlado Breznik) na primer pravijo, da so po izvedbi naložbe in priključitvi novih porabnikov (obeh kamniških osnovnih šol in še nekaterih) pričakovali obljubljeno nižjo ceno toplote. Sedaj pa so prejeli v podpis pogodbo, po kateri bi morali plačevati za desetino višjo ceno od lanske. Menijo, da vsekakor pravilna in racionalna priključitev obeh šol, vendar ne na račun Zdravstvenega doma in ZU-IM-a, ki iz občinskega proračuna ne prejemata nobenih sredstev. Po njihovem mnenju je sedaj Svilanit, ki je letos od Komunalnega podjetja prevzel distribucijo toplote, vso neplačano razliko, za katero je imel že pripravljen akceptni nalog, ki naj bi ga vnovčil pri občini, sedaj prevalil na porabnike. Bogo VViegele, glavni direktor Svilanita d. d., je najprej obrazložil zgodovino kamniške toplifikacije, ki sega v leto 1988, ko je občina dala pobudo, da bi se zgradilo toplovodno omrežje, ki bi ga napajali s presežnimi zmogljivostmi kotlarn v Stolu, Titanu in Svilanitu. Pri dani besedi pa je ostal edino Svilanit, ki se je obvezal, da bo do leta 1992 pošiljal paro v novozgrajeno omrežje, na katero sta se priključila zdravstveni dom in ZUIM. Zaradi visokih stroškov proizvodnje in toplotnih izgub je občina pokrivala razliko v ceni iz proračuna. Do leta 1996 se ni zgo- Svilanitove vzdrže valce te dni čaka popravilo razdrte izolacije na toplovodu ob obvoznici Pravijo, da bi bilo najbolje tudi ta del cevovoda polotiti v zemljo, saj bi bile izgube precej manjSe. dilo nič drugega kot to. da so vse stroške proizvodnje in distribucije (to je opravljalo Komunalno podjetje Kamnik) prenesli na končne uporabnike. Ko je bila lani predvidena zamenjava direktorja opreme kotlovnic v OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta, se je pokazalo, da bi bilo smotrneje obe šoli priključiti na toplotno omrežje. Zato je bil med občino in Svila-nitom sklenjeni dogovor o skupnem financiranju toplovoda. Svilanit se jc obvezal, da bodo zaradi racionalnosti postavili toplovodni kotel (namesto prejšnjega parnega) in da bodo založili tudi sredstva za izgradnjo primarnega dela toplovoda od odcepa pri zdravstvenem domu do OŠ Frana Albrehta. Pogodba o nadaljevanju izgradnje toplovodnega omrežja je bila sklenjena 3. 9. 1996. Po tej pogodbi bi morala občina Kamnik do 31.8.1997 stroške investicije v znesku 497.774,26 DEM v tolarski protivrednosti (okrog 45 milijonov SIT). Za zavarovanje te investicije pa so v Svilanitu d. d. izdali akceptne naloge v višini 30 milijonov SIT. (Nadaljevanje na 5. strani) Vi sprašujete, župan odgovarja Občan J. M. sprašuje, kako se pri delu občine in občinskih zavodov pozna zamujanje pri sprejemu državnega proračuna in če zaradi tega morda kakšni programi niso niti izvedljivi Za občino Kamnik, ki jo zaradi razmeroma skromnih lastnih izvirnih prihodkov v veliki meri financira državni proračun s finančno izravnavo, je nespre-jet državni proračun velika ovira pri izvajanju sprejetega občinskega proračuna. Pri načrtovanju proračuna za leto 1997 smo izhajali iz podatkov o realizaciji prihodkov za zagotovljeno porabo v letu 1996 in upoštevali usmeritve pristojnega Ministrstva za finance za načrtovanje obsega javne porabe za leto 1997. Podatki o realizaciji prihodkov za zagotovljeno porabo v obdobju od 1. 1. do 30. 9. 1997 kažejo, da je realizacija finančne izravnave 87.619.000 SIT od načrtovane, ki znaSa 267.593.000 SIT. Ob upoštevanju dejstva, da jlnančna izravnava kot vir prihodkov občinskega proračuna predstavlja 24,24% zagotovljene porabe, je trenutna realizacija vzrok za resne motnje v finananciranju javne porabe. Zaradi navedenega bo obseg izvajanja sprejetih programov močno odvisen od realizacije prihodov proračuna, ki sem ga kot župan dolžan izvajati. Zaradi nesprejetega državnega proračuna občina nima podatkov o viSini zagotovljene porabe in višini finančne izravna- ve, zato ne more pripraviti rebalansa proračuna za leto 1997, kar tudi posledično pomembno vpliva na pripravo proračuna za leto 1998. Nekatere investicije v občini so direktno sofinancirane iz državnega proračuna, zato je od njegove potrditve odvisna realizacija. Negotova realizacija posameznih programov in projektov pa je tudi vezana na postopke po zakonu o javnih naročilih, ki izvedbo še dodatno časovno podaljšujejo. V letu 1997 ne bo mogoče v celoti realizirati naslednjih programov. Na področju družbenih dejavnosti: za domsko oskrbo v okviru socialnega varstva primanjkuje 10,5 MIO SIT, za zdravstveno zavarovanje nezaposlenih 3,3 MIO SIT, za področje otroškega varstva manjka 8 MIO SIT. V okviru zagotovljene porabe se na področju, ki ga pokriva Oddelek za okofje in prostor, financirajo nujne naloge v okviru komunalno cestne dejavnosti, prostorskega planiranja ter naloge na stanovanjskem področju. Ustreznost obstoječega sistema oblikovanja meril, kijih pripravljajo pristojna resorna ministrstva, je vprašljiva, saj niso' izdelana za vse nujno potrebne naloge, kijih Zakon o lokalni samoupravi nalaga Občini. Na pomanjkljivosti dosedanjega načina financiranja pa kaže tudi zmanjšanje komunalnega standarda in velike izgube na področju vzdrževanja vodovodov. letošnje leto se poleg težke finančne situacije zaradi prenizkih sredstev, predvsem na področju komunalno cestne dejavnosti, srečujemo tudi z negotovo situacijo, ko občina niti v novembru 1997 ne pozna višine zagotovljene porabe, pa bi že morala planirati oziroma sprejemati proračun za leto 1998. Torej ne vemo niti za tekoče leto, kakšen jinančni rezultat lahko pričakujemo oziroma koliko razporejenih sredstev Se lahko porabimo za posamezno dejavnost. Posledica taksne »finančne usklajenosti« se bo med drugim odražala tudi v vprašljivem izvajanju zimske službe na področju lokalnih in drugih nekategoriziranih cest kot tudi v vprašljivem nivoju izvajanja javne razsvetljave. Prav tako bo dosežen nižji nivo pokrivanja investicij na področju kanalizacijskih sistemov v Šmarci in Podgorju. Tudi finančna izravnava, ki jo za zgoraj omenjene dejavnosti prejema proračun iz republiškega proračuna, zagotovo ne prihaja v občinski proračun v višini, kot bi morala, če bi že bil sprejet republiški proračun. TONE SMOLNIKAR župan Umaknjeno povečanje premoženjskega davka (Nadaljevanje s 1. strani) »krivico« tistim lastnikom, ki so po zakoniti poti zgradili svoje vikende, saj obdavčitev na črno zgrajenih vikendov ni dopustna, pač pa celo kazniva. Proti umiku te točke je odločno nastopil Rudi Mersak, ki je dejal, da bi morali večjo skrb nameniti zagotavljanju prihodkov občinskega proračuna, problema črnograditelj-stva pa bi se morala bolj odločno lotiti upravna enota in druge službe. Vendar so svetniki odločili, da zaenkrat davka na premoženje ne bodo povečali. Po krajši razpravi, v kateri so največ pozornosti namenili vprašanju, kdo je bil v državnem zboru dejanski predlagatelj predloga za ustanovitev občine Komenda, (najprej ga je vložil poslanec Maks Lavrinc potem pa ga je prevzel Franc Čebirtj in nazadnje Pavel Rupar) so svetniki že drugič dali pozitivno mnenje k ustanovitvi občine Komenda, ki naj bi obsegala naselja v KS Komenda, KS Moste in KS Križ (več o tej temi pišemo v posebnem prispevku). Na predlog župana, ki je zadržal objavo že sprejetega odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta MO-2 Moste je občinski svet v odloku črtal sporni stavek (zaradi katerega je bil odlok nezakonit): Objekt na pare. Št. 164/1 se pomakne 10 m proti jugu. Občina je namreč predhodno uskladila predvideno pozidavo na tej parceli z njenim lastnikom. Arboretumu omogočiti razvoj Precej vroče razprave, v kateri so si svetniki začeli očitati, kdo je za gospodarski razvoj občine in kdo proti, je podobno kot že ob sprejemanju dnevnega reda, povzročil predlog odloka o ureditvenem načrtu PN-1 Arboretum Volčji Po- tok. Po obrazložitvi načelnika Mlakarja, da je vsebina načrta usklajena z planskimi akti in da so vsi posegi na 1. območje kmetijskih zemljišč začasnega značaja, da gre pri rastlinjakih za namensko rabo prostora, za kar ni treba lokacijske dokumentacije, se je razprava svetnikov usmerila tudi na vprašanje, kako bo sprejetje tega akta vplivalo na možno preselitev sedeža Arboretuma na območje domžalske občine, kjer je predviden kompromisni ali kot se je kasneje popravil načelnik Bojan Mlakar sekundarni vhod. To vprašanje sta posebej poudarila Marjeta lliimar (SKD) in Franc Oresnik (SLS), ki je dejal, da je predvideni koncept razvoja usmerjen predvsem na območje sosednje, ne pa naše občine, med tem ko so se svetniki LDS (Zamik, Perčič, Capuder) zavzemali, da je treba s sprejetjem tega načrta čimprej omogočiti uresničitev gospodarskih pobud v okviru Arboretuma. Pritrdila sta jim tudi Rudi Mersak (Zeleni) in Dušan Jese-nik (SLS). Za sprejetje tega akta se je zavzel tudi župan Smolnikar, ki je poudaril pomen razvoja na tem območju za zaposlitev novih delavcev, saj se vrata tovarn zanje čedalje bolj zapirajo. Dejal je tudi da pred leti v 1. skupino veliko uvrščenih neustreznih kmetijskih zemljišč danes povzroča velike težave v prostorskem razvoju drobnega gospodarstva. Priznal je tudi, da so se Domžalčani doslej izkazali za boljše sponzorje Arbo-retuma kot Kamnik. Svetniki so nato ž dvema glasovoma proti ureditveni načrt, ki so ga dopolnili z amandmajema SKD, da jc nesmiselno obzidavati rastlinjake in SLS, naj se upošteva tudi možnost pozidave nekdanjega gradu na vrhu hriba, sprejeli. Pri poimenovanju ulic so svetniki razčistili nesporazum, ki je povzročil tudi nekaj javne polemike. Predlagatelji so namreč zadnjič v gradivo napačno zapisali, da gre za preimenovanje dela Usnjarske ulice, ne pa pravilno dela Šutne v smeri proti Usnjarski ulici (gre za eno samo hišno številko) v ulico Josipa Močnika. Doslej še neimenovano ulico v Novem trgu pa so poimenovali v Prisojno pot. Kot kaže so bili svetniki s predlogom odloka o tarifnem sistemu in načinu obračunavanja in plačevanja dobave zemeljskega plina zadovoljni, saj so ga sprejeli brez pomembnejših (vsebinskih) amandmajev. (Njegovo vsebino zaradi pomembnosti povzemamo posebej). K osnutku pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v občini Kamnik so imeli pripombe, je treba višje vrednotiti potrebe družin z dvema in več otroki ter bivanje v vlažnih in temnih stanovanjih. Osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarna Kamnik s sedežem v Kamniku in šestimi organizacijskimi enotami v Kamniku (2), Mengšu, Domžalah in v Litiji (2) je občinski svet sprejel brez bistvenih pripomb. Občina bo po sklepu občinskega sveta od Stanka Lomber-garja s Kovinarske ceste odkupila 780 m2 stavbnega zemljišča, ki v naravi predstavlja delSte-letove ceste. Jože Romšak se je pri tem zavzel, da bi bilo prav odmeriti in plačati zemljo, na kateri so občinske ceste, tudi drugim lastnikom. Na poročilo o uresničevanju sklepov občinskega sveta, iz katerega je bilo razvidno, da so svetniki doslej posredovali 456 pobud in vprašanj in da jim občinska uprava dolguje še 125 odgovorov, svetniki niso imeli pripomb. Med pobudami in vprašanji, ki so jih svetniki ustno postavili na seji, naj omenimo pobudo Milana VVinschnurerja, naj občinska uprava do prihodnje seje občinskega sveta pripravil gradivo za razglasitev mekinj-skega samostana za kulturnozgodovinski spomenik in na problem zamujanja pri izvajanju telefonskih priključkov v Tuhinjski dolini, na kar je opozoril Vojko Tonin. FRANC SV Kraj Promocijske cene za prehod na uporabo zemeljskega plina v občini Kamnik V Tunjicah skupni napori spet obrodili sadove Nova asfaltna prevleka od Laniš proti Lenartu Adriaplin d. o. o., distributer zemeljskega plina v občini Kamnik, nudi promocijske cene različnim kategorijam uporabnikov za prehod na zemeljski plin. VELJAVNOST PROMOCIJSKIH CEN Promocijske cene veljajo od 15. oktobra 1997 do preklica. KATEGORIJE UfflRABNl-KOV Kategorije uporabnikov, za katere veljajo promocijske cene, so naslednje: a) Uporabniki z individualnim ogrevanjem, ki stanujejo v bloku in niso priključeni na skupno kotlovnico. b) Skupne kotlovnice za ogrevanje blokov in kotlovnice, ki so v lasti občine in so namenjene ogrevanju javnih zgradb. Promocijske cene ne veljajo za kotlovnice, ki so v zasebni lasti, in za kotlovnice na trdo gorivo oziroma na TNP v občinski lasti. c) Industrijski in komercialni uporabniki. A) Uporabnikom z individualnim ogrevanjem, ki stanujejo v bloku in niso priključeni na skupno kotlovnico, Adriaplin d. o. o., nudi prispevek za izgradnjo skupnega dela notranje instalacije od glavne požarne pipe do individualnih plinomerov. Prispevka uporabnik ni dolžan vrniti. Prispevki so: - v zgradbah s Štirimi stanovanjskimi enotami 10.000 SITna uporabnika, - v zgradbah z več kot Štirimi stanovanjskimi enotami 8.000 SIT na uporabnika. Prispevek bo Adriaplin plačal neposredno izvajalcu notranje inštalacije po pozitivnem rezultatu tlačnega preizkusa za zgrajeno napeljavo in po izstavitvi fakture. naslovljene na Adriaplin d. o. o. B) Skupniifl kotlovnicam, namenjenim ogrevanju blokov, in kotlovnicam v občinski lasti, namenjenim ogrevanju javnih zgradb, Adriaplin d. o. o. nudi finančni aranžma po fiksni 10% obrestni meri, vračljivo skupaj z obračunom za plin v 24 mesečnih obrokih. Višina potrebnih sredstev se izračunava na podlagi inštalirane moči posamezne kotlovnice, kot sledi: - od 201 kW do 500 kW 2.500.000SIT vračilo: 114.583,00 SITx 24 mesecev - od 501 kW do 700 kW 3.500.000SIT vračilo: 160.417,00 SITx 24 mesecev - od 702 kW do 1000 kW 4.000.000SIT vračilo: 183.333,00 SITx 24 mesecev nad 1000 kW 5.000.000 SIT vračilo: 229,167,00 SITx 24 mesecev V večini primerov bodo ta sredstva uporabnikom omogočila prer delava in priključke, kotlovnice, saj jim ne bo treba plačati predelave kotlovnice takoj. Stroške predelave kreditira Adriaplin d. o. o., uporabniki pa bodo vračilo teh sredstev črpali iz prihranka, ki ga omogoča uporaba zemeljskega plina. Ta sredstva bodo uporabniki vračali v prvih dveh letih obratovanja. C) Za industrijske in komercialne uporabnike bo Adriaplin d. o. o. na svoje stroške in na željo uporabnika izdelal tehnično ekonomsko študijo za ovrednotenje ekonomičnosti investicije. Adriaplin d. o. o. bo priznal tem uporabnikom 30% popust pri stroških priključitve na plinsko omrežje Adriaplin, vaš distributer Adriaplin d.o.o. obvešča, da je v plinskem omrežju v DUPLICI, 1. faza plinifikacije Kamnika, že zemeljski plin. Adriaplinova DEŽURNA SLUŽBA dela 24 ur na dan, vse dni v letu. V primeru NEPRAVILNOSTI, vonja po plinu ali druge nevarnosti lahko vsak brezplačno pokliče in zaprosi za intervencijo DEŽURNE SLUŽBE ADRIAPLINA na telefonsko številko: 080-12-17 To telefonsko številko pokličite samo za nujno intervencijo dežurne službe. Za katerikoli drug primer je Adriaplin d.o.o. dosegljiv na naslednjih telefonskih številkah: 81-14-90 Kamnik 31-23-47 Ljubljana 132-60-46 Ljubljana 132-10-93 Telefaks Pisarna Adriaplina v Kamniku je na Steletovi 25. Delovni čas za stranke: ponedeljek od 9.30 do 12.00 sreda od 15.00 do 17.00 petek od 9.30 do 12.00 Adriaplin, Vaš distributer ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel: 712-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 73h-79h torek, petek 8h-12h Ob slovesnem odprtju devetsto metrov moderniziranega dela ceste od Laniš proti Lenartu v občini Cerklje, ki so ga Tunjičani pripravili v Lanišah v soboto, 18. oktobra, je župan Tone Smolnikar v svojem prijaznem nagovoru med drugim tudi povedal, da sta si pred dvema letoma na tem prostoru podala roki župana 5 simboličnim prerezom traku so župan Tone Smolnikar, predsednik gradbenega odbora Milan Vrhovnik in predsednica sveta KS Tunjice Joti Petek odprli asfaltirano cestno povezavo med občinama Kamnik in Cerklje prek Laniš in Lenarta. Škarje jim je podal 6-letni Klemen Kopše. Kamnika in Cerkelj z zagotovilom, da bo cesta od Laniš prek Lenarta asfaltirana. Izrazil je veselje, da je Tunjičanom s skupnimi močmi uspelo asfaltirati približno polovico odseka do občinske meje, kajti do nje je cesta s cerkljanske strani že asfaltirana. Pohvalil je vse, ki so pri izvedbi tega projekta pomagali, še posebej vodstvo KS in predsednika gradbenega odbora. Številnim zbranim se je v prijetnem jesenskem okolju v naselju Laniše zahvalila predsednica sveta KS Tunjice Joži Petek. Predsednik gradbenega odbora za obnovo te ceste Milan Vrhovnik pa je navzoče seznanil s potekom del in pomenom te težko pričakovane pridobitve. Veliko truda je bilo treba vložiti, da so po dveh letih praznična mlaja lahko prestavili za skoraj kilometer v notranjost tc lepe doline. S skupnimi močmi so delo, vredno 17 milijonov tolarjev, če ne upošte- vajo svojega dela, začeli uresničevati v drugi polovici lanskega leta. Kljub težavam, predvsem finančnim, so obnovitvena dela le končana, za kar se je Milan Vrhovnik v imenu gradbenega odbora zahvalil najprej sokraja-nom za brezplačen odstop zemlje, prispevani denar in delo. Zahvalil se je tudi Komunalnemu podjetju Kamnik za opravljena zemeljska dela, Pod-;;. jetju za urejanje hudournikov za varne mostove in urejene brezine ter Cestnemu podjetju Ljubljana za finalna dela na cestišču in novo asfaltno prevleko. Zbranim občinskim predstavnikom je namenil prijazne besede zahvale, saj sta prav občina, župan in občinski svet v veliki meri zaslužna, da so dela nemoteno potekala, pa tudi večino potrebnega denarja je prispeval občinski proračun. Z denarjem in organizacijo pri uresničevanju želja ljudi v tej dolini je pomagala krajevna skupnost Tunjice. Prav njej, še posebej pa predsednici sveta KS Joži Petek, se je predsednik gradbene- Votnja z zapravljivčkom po novem asfaltu od Laniš proti Lenartu. Vajeti je imel v rokah Pavle Vidmar iz Žej prt Komendi ga odbora Milan Vrhovnik posebej toplo zahvalil za ves trud in čas. Župana Toneta Smolnikarja je nato povabil, da cesto preda namenu, vsem uporabnikom te ceste pa je zaželel varno vožnjo. Kot običajno, ob krajevnih praznovanjih v Tunjicah, so tudi tokrat zapeli domači pevci Tunji-škega okteta pod vodstvom prof. Ane Štele. Po blagoslovitvi ceste je tunjiški župnik Pavle Juhant zbrano druščino kljub mrazu znal še posebej razveseliti na njemu lasten način in v slehernega človeka vnesel radost in veselje. In to imajo Tunjičani zelo radi. Marsikdo jim to morda zavida... Dva zapravljivčka s konjsko vprego sta s kraja prizorišča odprtja z Zupanom in sodelavci iz občinske uprave, Tunjiškim župnikom in »županjo« Tunjic krenila po novi asfaltirani cesti proti Lenartu. Tekst in fotografijo: MEJAČ 1. Vloga za dobavo zemeljskega plina Vsaka pravna in fizična oseba lahko zaprosi pri Adriaplinu, d. o. o. Ljubljana, za oskrbo z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja na območju Kamnika. Zahtevek je lahko pisen, telefonski, lahko pa se bodoči uporabnik osebno zglasi ob uradnih urah v pisarni Adriaplina na Steletovi ulici 25 v Kamniku. Vsak uporabnik bo prejel vlogo za oskrbo z zemeljskim plinom. Pravilno izpolnjen obrazec mora vsebovati naslednje podatke: a) ime in priimek osebe, s katero se bo sklenila pogodba o odjemu zemeljskega plina; b) natančen naslov objekta oz. mesta porabe (št. hiše, stanovanja, prodajalne, lokala, itd), ki bo oskrbovan z zemeljskim plinom; c) telefonska številka kontaktne osebe, d) naslov, na katerega bo Adriaplin pošiljal dokumentacijo. 2. Določitev načina in mesta priključitve na obstoječe omrežje Adriaplin bo preveril, če je objekt že priključen na plinovodno omrežje, v nasprotnem primeru pa bo poslal pooblaščenega predstavnika, ki bo skupaj z lastnikom objekta in eventualno drugimi prizadetimi lastniki parcel določil traso plinovodnega priključka ter označil mesto priključitve objekta, kjer bo nameščena požarna pipa. O določitvi trase in mesta priključka bo takoj narejen zapisnik, na osnovi katerega bo Adriaplin pripravil pogodbo za njegovo izgradnjo. 3. Soglasje za priključitev na plinovodno omrežje Vsak bodoči uporabnik plina bo moral podpisati vlogo za pridobitev soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje, ki bo pripravljena na standardnem obrazcu. Na podlagi vloge bo Adriaplin izdal soglasje v največ petnajstih dneh, razen v primerih objektivnih tehničnih ovir, ki onemogočajo varno dobavo plina. V takšnih primerih bo distributer plina podal pisno obrazložitev, zakaj priključitev ni možna. 4. Potrebna dokumentacija za izgradnjo notranjega razvoda plina do posameznih trosil Projektna dokumentacija mora biti izdelana skladno z Zakonom o graditvi objektov ter Zakonom o urejanju prostora. Za trošila do moči 50 kW v obstoječih objektih zadostuje projekt za izvedbo (PZI), ki ga bodoči uporabnik plina naroči pri projektivnem podjetju, registriranem za projektiranje plinovodnih inštalacij, kar je razvidno iz vpisa podjetja v sodni register. Zaradi zaščite uporabnikov plina je potrebno projektno dokumentacijo izdelati v skladu s priporočilom DVGW TRGI G 600 (1986/ 96). Iz dokumentacije mora biti jasno razviden tudi naCin odvoda dimnih plinov in način prezračevanja prostorov, kjer so nameščena trosila. Investitor mora pridobiti tudi soglasje pooblaščene dimnikarske službe o primernosti dimnika za uporabo plinskih trosil. Vso projektno dokumentacijo pregleduje in potrjuje strokovna služba Adriaplina, kar je urejeno v pisarni na Steletovi ulici 25 v Kamniku. V primerih dvoma, kakšno dokumentacijo potrebujete in kje jo lahko naročite, se lahko obrnete na omenjeno pisarno Adriaplina ali na Upravno enoto Kamnik, Glavni trg 24, II. nadstropje. OPOZORILO Će ima bodoči uporabnik namen zaprositi za kredit iz ekološkega sklada RS, mora ob soglasju za priključitev na distribucijsko omrežje pridobiti tudi potrdilo o priglasitvi del na Upravni enoti Kamnik. 5. Izgradnja notranje plinske instalacije Po pridobitvi soglasja za priključitev na plinovodno omrežje, lahko bodoči uporabnik prične z izgradnjo notranje plinske instalacije pod pogojem, da je izpolnil tudi vse eventuelne zakonske obveznosti za poseg v prostor (npr. soglasja vsaj 51% ostalih lastnikov objekta za izvedbo del za večstanovanjske objekte, gradbeno dovoljenje - če je potrebno itd). Plinsko instalacijo lahko izvede le registriran izvajalec plinovodnih instalacij, ki mora imeti za to naslednje dokumente: • odločbo Upravne enote na osnovi zakona o gospodarskih družbah za opravljanje dejavnosti izvajanja plinovodnih instalacij, • izpis iz sodnega registra za šifro dejavnosti 4533: vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije. Pooblaščeni instalater mora izvesti napeljavo skladno z DVGW TRGI G 600 (1986/96). Zaradi zaščite porabnikov mora izvajalec de! vgraditi s strani DVGW, atestirano opremo, s tem da mora regulator tlaka nabaviti v pisarni Adriaplina na Steletovi 25 v Kamniku. Če bi želel vgraditi drug regulator tlaka, mora za to dobiti predhodno pisno soglasje Adriaplina. 6. Pregled in zaplinjanje notranje instalacije Dolžnost bodočega uporabnika je, da z Adriaplinom sklene pogodbo o dobavi plina. Če je bilo za izvajanje del potrebno gradbeno dovoljenje, mora investitor predhodno pridobiti uporab- Na slovesnosti odprtja nove asfaltirane ceste od Laniš proti Lenartu Je tunjiški župnik Pavel Juhant v svojih duhovitih besedah ob blagoslovitvi ceste povedal, da je 15.000 nemških mark že zagotovljenih za nadaljevanje del na drugI polovici odseka do občinske meje z občino Cerklje. V glavi ima namreč spisek ljudi, kt so mu v nekem prijetnem razpoloženju obljubili finančna sredstva. Izrečenih besed in obljub nt mogoče pozabiti, še posebno če jih zaupaš župniku?! Postopek in potrebna dokumentacija za oskrbo z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja v Kamniku no dovoljenje s strani Upravne enote Kamnik. Če so bila dela izvedena na osnovi priglasitve del ali brez priglasitve del (za trošila pod 50 kW); po končani montaži izvajalec del priloži naslednjo dokumentacijo: • izjavo, da so vsa dela izvedena po potrjeni dokumentaciji, v primeru sprememb pa izdela ažuriran projekt izvedenih del, • atest varilca, ki je opravljal varilska dela, • ateste vgrajenih materialov in opreme, • ateste za plinska trošila, • izjavo po 12. čl. Zakona o varstvu pri delu, • izjavo po 58. čl. Zakona o graditvi objektov. Po tem se izvajalec del dogovori s predstavnikom tehnične in distribucijske službe Adriaplina za datum glavnega preizkusa, vgradnje merilnika porabe plina in zaplinjanja notranje inštalacije. V dogovoru in ob prisotnosti predstavnika tehnične in distribucijske službe Adriaplina bo izvajalec del dogovorjenega dne izvedel še naslednja dela: • glavni preizkus (tesnostni) ter • izpolnil »zapisnik o glavnem preizkusu inštalacije«, ki ga bo po uspešnem preizkusu podpisal tudi predstavnik Adriaplina. Ko bo predstavnik Adriaplina ugotovil skladnost izvedbe s predpisi o izvajanju plinskih inštalacij, dokončanje vseh del in preveril ter ugotovil kompletnost izvedbene dokumentacije, bo predal izvajalcu del Se merilnik plina, ki ga bo ta montiral na predvideno mesto, nakar bo merilnik zaplombiral, izpolnil zapisnik o merilnem mestu (v dveh izvodih) in odprl ventil ter spustil plin v instalacijo. K Kamniški OBČAN LJUDJE IN DOGODKI 6. novembera 1997 Obiskali smo Janeza in Julko Golob iz Črne V začetku oktobra so predstavniki Društva upokojencev Kamnik obiskali svojega člana Janeza Goloba iz Črne. Obisk je bil vsekakor zelo pomemben, ker Janez spada med najstarejše člane društva. Rojen je bil 23. 2. 1900. Bliža se 98. rojstnemu dnevu. Tako starost dosegajo le redki ljudje. V pogovoru z njim smo zvedeli veliko zanimivosti, saj se nekaterih dogodkov še prav posebno dobro spominja, čeprav je od takrat preteklo že 50, 60 ali celo 70 let. V šolo ni hodil. Pisati in brati ga je naučil tamkajšnji župnik na Gozdu, mama pa ga je naučila računati. Svoja mlada leta je preživel doma na Gozdu, kjer je bil rojen. Ob koncu I. svetovne vojne je bil vpoklican v avstrijsko vojsko. V Juden-burgu se je udeležil upora in bil v vrstah, iz ka- Janez In Julka Golob na njunem domu v Čmi terih so Avstrijci izločali vsakega 10. upornika, ki so bili potem ustreljeni. Eksekutorji so bili madžarski oficirji. Kmalu zatem je bil ujet in prišel leta 1918. v italijansko ujetništvo; bil je na reki Piavi, kjer so gradili nasipe. Domov se je vrnil 21. 3. 1920 in že po kratkem času odšel v vojsko stare Jugoslavije, od koder se je vrnil 1922. leta. Zaposlitev je dobil pri zidarju in kasneje v Rudniku kaolina, delal je na žagi v Stahovici, zatem pri Remsu v Stolu. Delovno dobo je za- ključil v Rudniku kot kopač in nadzornik zunanjega obrata. Upokojil se je 1959. leta. Leta 1928 se je poročil z devet let mlajšo Julko in 1935. leta sta si zgradila sedanje domovanje v Črni. V zakonu so se jima rodili 4 otroci, 3 dekleta in sin. Mala Anica je umrla kot 4-letni otrok. Mama Julka je skrbela za dom, Janez pa je iskal zaposlitev in zaslužek. S skupnimi močmi sta bila kos vsem težavam. Okupacija v II. svetovni vojni je Golobovo družino zelo prizadelo. Janez se je kmalu odločil, za sodelovanje in podporo osvobodilnega gibanja; bil je član okrajne gospodarske komisije, zbiral material za partizane. S srcem je bil na strani NOB. Že drugič v življenju pa se je znašel pred puškinimi cevmi. Leta 1942, ko so Nemci ustrelili 64 borcev in 61 talcev pri vhodu v rudniško jamo v Črni, je bil med talci. V povojnem obdobju je delal v organizacijah upravljanja v DS in UD v sindikatih. V prostem času je plete! koše, delal grablje, za domače izdeloval čevlje, bil pa je tudi frizer za moške in kasneje tudi za ženske - seveda priložnostno ob sobotah. Na ta način si je prislužil nekaj dodatnega denarja za preživljanje družine. Janez Golob je tudi nosilec Medalje dela. Priznanje je dobil kot dober in vesten delavec. Sedaj v visoki starosti, za Janeza in Julko skrbijo njuni otroci. Še pred dvema letoma je zanju skrbela hčerka Jožica, po njenem odhodu v Dom upokojencev v Kamniku pa so to prevzeli hči Milena z možem Marjanom in sin Ivan z ženo Jožico, pri tem pa pridno sodelujejo tudi vnuki. Jure, Martina in Ana Marija. Pred zaključkom našega obiska nam je še povedal, da mu je hudo, ker so rudnik zaprli, saj je tu preživel velik del svojega aktivnega življenja. Oba zakonca bosta v prihodnjem letu praznovala že 70-letnico skupnega življenja. To bo prav gotovo poseben dogodek, saj je tako visok jubilej izredno redek, zato bo slovesnost tudi temu primerna. STANE SIMŠIČ Priznanja prizadevnim gasilcem Kostanjeva pojedina Rečeno, storjeno! Vsi, ki so se odzvali povabilu Zelenih Kamnika na kostanjevo pojedino v soboto, 18. oktobra, na Glavnem trgu v Kamniku, so se sladkali s pečenimi kočevskimi kostanji in sladkim tunjiškim moštom. Lansko navdušenje Kamničanov nad kostanjevo pojedino je »krivo«, da smo se Zeleni odločili, da bomo poslej pekli kostanj vsako leto. Tudi tokrat je prišlo veliko ljudi, predvsem pa otrok, kar je zgovoren dokaz, da bi se v Kamniku že lahko, po dolgih letih, prikazal kakšen kostanjar. Verjeli Se malo, pa bodo rjave kroglice postale Crne. Da so bile ravno prav pečene, je poskrbel kostanjar Sandokan, to pa so »preverjali« številni otroci, ki so potrpežljivo čakali ob peči ali ne, kostanjeva pojedina se je končala že ob štirih popoldan. Pa ne zato, ker se je kostanjar utrudil! Razlog je bil preprost: preko 100 kilogramov kostanja in 150 litrov slastnega jabolčnika -je zmanjkalo! Da ni bilo preveč pusto, je poskrbel tudi Klemen Leben, 14-letni harmonikaš. Še utrinek... »Kako jih je luštno premetavati v dlaneh te vroče črne kroglice,« je dejala vedra gospa in srknila požirek »tunjičana«. Iskre v njenih očeh je netil priljubljeni ljudski pevec in godec Stcg'n. Čisto malo je manjkalo, da bi se opogumila in se mu pridružila s petjem! So pa to storili drugi obiskovalci. Prav neverjetno, kako lepo znamo peti KamniCani in se veseliti, če le imamo priložnost. Prav zato se bomo Zeleni Kamnika Se potrudili za takšno ali podobno srečanje. Morda bo takrat tudi priletna gospa zbrala pogum in zapela. Iz srca! Gasilska zveza Kamnik je v okviru programa aktivnosti v mesecu požarne varnosti 24. 10. 1997 organizirala sprejem operativnih članov gasilskih društev občine Kamnik. Sprejem jc bil organiziran v sodelovanju z Gasilskim društvom v prelepem gasilskem domu Šmartno. Povabljenih je bilo 59 članov, katerim so bila namenjena gasilska odlikovanja in napredovanja v višji gasilski čin. Odlikovanja so bila podeljena najbolj zaslužnim na predlog posameznega gasilskega društva. V višje čine pa so posamezniki napredovali s pridobitvijo strokovne usposobljenosti na področju gasilstva. Diplome višjega gasilskega častnika je prejelo 15 članov, podelil pa jih je Jože Brleč, poveljnik gasilske zveze v imenu Gasilske zveze Slovenije, katere član je: Gasilska odličja kamniške in slovenske zveze pa je podelil predsednik zveze Franc Rcsnik. Čine in odlikovanja podeljuje gasilska zveza gasilskim funkcionarjem in drugim Članom enkrat letno v okviru meseca požarne varnosti. Predsednik zveze se je zahvalil odlikovancem in članom, ki so napredovali v višji gasilski čin za njihovo prizadevnost in delovanje v gasilskih organizacijah. Spodbu- dil jih je, naj se tudi v bodoče zavzemajo za tehnični razvoj, strokovno izpopolnjevanje in utrjevanje gasilstva na območju, kjer delujejo. V preteklosti je bilo na območju občine Kamnik veliko storjenega za gasilstvo. Veliko je bilo obnovljenih gasilskih domov, kupljene sodobne gasilske opreme in veliko članov si je na raznih tečajih pridobilo znanje gle- de gašenja požarov in reševanja. Okolje, ki nas obdaja, je nasičeno z raznimi kemikalijami, vnetljivimi gorivi in plini in kadar to vzplamti, se mora v boj s plameni podati samo izkušen gasilec. Slavljenci iz Šmartnega pa so se v tem pogledu že izkazali, za kar jim gre zahvala in priznanje. Tekst: ALOJZ KONDA S podelitve gasilskih priznanj za požrtvovalno in uspešno delo v gasilstvu ter na področju zaščite in reševanja. Od desne: Drago Žavbi, prejemnik državnega priznanja (plamenica III. stopnje), Alojz Konda, Andreja Pavlic in Drago Mejač, prejemniki občinskega priznanja III. stopnje. Foto: TONE JEGLIČ Sporna cena toplote aH naložba brez kritja? ZELENI KAMNIKA Nadaljevanje s 3. strani Seveda se je sedaj pojavilo vprašanje, kako se oblikuje cena toplotne energije, ki jo plačajo porabniki. Direktor VViegele pravi, da je bilo v pogodbi med Svilanitom, občino in Komunalnim podjetjem določeno, da se ob zaključku vsake ogrevalne sezone izdela obračun stroškov. Za preteklo ogrevalno sezono (96/97) je bila cena ene MW ure na pragu Svilanita 6381,80 SIT, končna cena pri odjemalcih pa 6465 SIT. Med ogrevalno sezono pa se cena lahko spremeni le za porast cen zemeljskega plina. Ker se je letos Komunalno podjetje Kamnik izločilo iz pogodbe kot di-strubuter, je to prevzel Svilanit. Pri tem so ugotovili, da je distrubuter plačeval Svilanitu porabljeno energijo na podlagi odčitkov pri končnih porabnikih, nc pa na pragu Svilanita, ki je moral tako na svoja ramena prevzeti vse izgube v omrežju. Te pa niso bile majhne. Razumejo, da je imel distributer težave s plačili s strani porabnikov, vendar je vsak izstavljen račun Svilanitu pravočasno poravnal. V letošnjo ceno, ki se oblikuje na enak naCin kot prejšnja leta, je vključena podražitev plina in zmanjšani fiksni stroški proizvodnje. Ker je po dodatku k pogodbi postal Svilanit solastnik primarnega dela toplovoda, jc seveda kot delniška družba za 25 milijonov SIT, ki jih ni dobil povrnjenih od občine, moral začeti obračuunavati amortizacijo, ki je postala sestavni del proizvodnih stroškov. Če ne bi upoštevali amortizacije, bi bila cena za 360 SIT pri mwh nižja in bi Odgovori iz SKD Zakaj pri SKD podpirate ustanavljanje novih občin? Odgovor: Res je, pri SKD to podpiramo in to v primerih, kjer ljudje to sami želijo - saj izkušnje kažejo, da ob takih željah nove občine večinoma zelo dobro uspevajo. To nam je tudi potrdil ob nedavnem obisku pri OO SKD Kamnik g. Ivan Božič, SKD poslanec v državnem zboru in tolminski župan. Božič: »Pri tem seveda ne gre za ustanavljanje novih občin za vsako ceno. Potrebno je vsekakor upoštevati tudi velikost, razvitost, teritorialno zaključenost, skratka sploh možnosti nemotenega delovanja nove občine.« Pri manjših občinah je reševanje problemov ljudem bližje; tudi za preveč neenakomerno teritorialno porazdelitev sredstev, kot se to večkrat dogaja v velikih občinah, je pri malih teh možnosti manj. Kaj pri SKD menite o predsedniških volitvah? Odgovor: Čeprav ima predsednik republike po naši zakonodaji zgolj funkcijo predstavljanja države, je vseeno pomembno, tudi v mednarodnem smislu, kakšen človek je na tem mestu. Glede na to, da se želimo v Sloveniji končno že enkrat otresti prevelike vpetosti v preteklost, je prav, da za predsednika republike izvolimo takšnega kandidata, ki bo z vsem srcem za to preobrazbo. Slehernemu Slovencu verjetno ni vseeno, kdo bo zasedal v prihodnje to častno predsedniško mesto - odločanje o tem ne bo prepustil drugim. Na volišču bo sam premišljeno odločil o pravem kandidatu. iz OO SKD KAMNIK In komentar SKD o predsedniških kandidatih? Odgovor: Dve glavni stranki sta, ki sta izšli iz organizacij, nosilk povojne nedemokratične preteklosti - to sta LDS (Liberalna demokracija Slovenije), izšla iz ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije) in pa ZLSD (Združenja lista soc. demokratov) ki posredno izhaja iz Zveze komunistov. B. Kovač je kandidat LDS, medtem ko je bil M. Kučan še pred letom 1990 celo na čelu Zveze komunistov. F. Miklavčič, krščanski socialist, bivši partizan je bil podpisan pod številnimi razlastitvami, saj je bil takoj po vojni sodnik v Kamniku. Marjan Cerar je bil po letu 1990 član Demokratične zveze Slovenije, nato je vstopil v Drnovškovo LDS in iz te nedavno izstopil. T. Peršak iz neparlamentarne Demokratske stranke je/politični sodelavec Danice Simšič. M. Poljšaka je kandidirala Nacionalna stranka dela in trije pomladni poslanci DZ. Za res dobrega predsednika države so zahteve postavljene zelo visoko. Predsednik naj bi bil seveda zaveden Slovenec, demokrat v srcu, visoko izobražen, življenjsko izkušen in moder, vešč diplomacije in seveda neomajen zagovornik tranzicije, torej bojevnik proti ostankom komunizma, že tudi proti njegovi povojni oz. še bolje, tudi njegovi medvojni zločinski in nedemokratični dejavnosti. Ugotavljamo, da vsem tem zahtevam v celoti ustreza edinole Škof-jeločan dr. Jože Bernik. Dr. Ber-nik je edini uradni kandidat pomladnih strank: Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in Socialdemokratov Slovenije (SDS). Že sedaj je predsednik Slovenskega kongresa, kar je eno najbolj častnih mest med vsemi Slovenci. P. S. Po »razkritju« dr. Toplaka je presenetljivo vskočil Janez Podobnik (SLS), žal vsekakor s senco odgovornosti za zmanjšanje enotnosti pomladnih strank. NaroCnik: OO SKD KAMNIK znašala 7110 SIT. Kljub temu pa je letošnja cena še vedno nižja, kot je bila v letih 1994 (7714 SIT) in 1995 (7813 SIT), res pa je za dobrih tisoč tolarjev višja od lanske (6475 SIT). Povedati je treba tudi, da so imeli v prejšnjih letih zaradi parnega načina ogrevanja do 18% izgub v omrežju, lansko sezono pa še 12%. Upoštevati pa je treba tudi, da se je letos cena plina skupaj s transportnimi stroški dvignila kar za eno petino v primerjavi z lanskimi. Za primerjavo so nam v Svilanitu posredovali tudi podatek, da bi na primer v ZU1M-u, če bili priključeni na celjsko toplarno, morali plačevati mwh toplote po 200 SIT dražje, kot je letošnja kamniška cena. V kratkem nameravajo na toplovod priključiti tudi stavbo Metalke, prihodnje leto pa tudi stavbo bivšega zdravstvenega doma (Matična knjižnica, glasbena šola in drugi), smotrno pa bi bilo na to omrežje priključiti tudi srednjo šolo Rudolfa Maistra, pravijo v Svilanitu. Župan Smolnikar: občina nuna do Svilanita nobene obveznosti več. In kako komentirajo »zaplete« v zvezi z delovanjem toplovodnega sistema odgovorni možje na občini Kamnik. Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor nam je posredoval naslednje pojasnilo: »Občina Kamnik, tovarna Svilanit kot proizvajalec toplotne energije in Komunalno podjetje Kamnik kot upravljalec vročevodnega omrežja oziroma dobavitelj toplote so januarja 1977 sklenili pogodbo o pogojih za dobavo in odjem toplotne energije iz vročevodnega omrežja na območjih: del območja B2, del območja BS3 Novi trg in K9 v Kamniku. Z njo je bilo poleg obveznosti podpisnikov določeno tudi ugotavljanje dobavljenih količin toplotne energije kot izhodišče za izračun cene ogrevanja in sicer za ogrevalno sezono do 30. 12. 1996 ter od 1. 1. 1997 do 30. 4. 1997. S pogodbo so bile določene cene na podlagi stroškov pogonske energije (variabilni del cene) in ostalih stroškov proizvodnje ter distribucije toplotne energije (fiksni del cene). Po pogodbi se cene lahko spremenijo na začetku ogrevalne sezone in v primeru spremembe cene pogonske energije, po predhodnem soglasju občine Kamnik in v skladu s predpisi. Pogodbene stranke so julija letos v aneksu k pogodbi določile, da Komunalno podjetje kot upravljalec vročevodnega omrežja oziroma distrubuter vse obveznosti iz pogodbe prenese na Svilanit d. d. kot proizvajalca in dobavitelja toplotne energije. S tem so bile Svilanitu predane tudi vse sklenjene pogodbe s porabniki toplotne energije.« Podžupan in direktor Komunalnega podjetja Kamnik Andrej Sko-dler te zadeve ni hotel komentirati, dejal je le, da je treba Svilanitu pustiti slo dni, šele potem se bo dalo kaj reči... Župan Tone Smolnikar pa je dejal, da je občina pokrila investicijo v toplovodno omrežje v višini 21 milijonov in nima do Svilanita nobene obveznosti več. Upoštevati je treba, da je cena toplotne energije za nekaj sto tolarjev nižja od predlanske, letoSnjc povišanje pa je odraz višje cene plina. Po njegovem mnenju je bilo doslej narobe, ker se amortizacija od toplovodne opreme ni obračunavala. Zato je prav, da je sedaj vključena v proizvodno ceno. Opozoril pa je tudi na to, da Induplati za priključitev stavbe bivše Ideje dolguje še blizu 3 milijone SIT, prav tako pa ni plačalo lani porabljene toplotne energije... FRANC SVETEU O ^ mn .f TEKSTILNA TOVARNA, Id. ^flMACirsLb Kamnik,Kovinarska4 Brezplačno ponujamo odpadni les za kurjavo. Interesenti za odvzem naj se osebno javijo v podjetju Svilanit, d.d., Kovinarska 4, Kamnik aH po telefonu 811-711 (int 111 - splošni odd.). TITAN d.d. Kamnik in SGK d.d. Kamnik prodata več novozgrajenih garsonjer v pritličju objekta »IKŠ« v Kamniku. Informacije po tel.: 811-067 med delovnim časom. /t Prvo desetletje ansambla Nagelj izpod kamniških planin Ansambel Nagelj izpod kamniških planin je dobro poznan doma in v tujini. V enaki zasedbi deluje že deset let: pevka Brigita Vrhovnik, ki je zaCela javno prepevati pred 13 leti, vodja ansambla in harmonikar Stane Kregar igra že 15 let, kitarist Tone Sušnik se ukvarja z glasbo že II let. Brane I .ukan igra bariton, bas kitaro, kontrabas in trobila, z. glasbo pa se ukvarja že 20 let (začel je pri Mengeški godbi), pevec Brane Jagodic s Šenturške Go- mi in skladbami z nove kasete Naše praznovanje. Še posebno doživetje je bila dodana skladba Veselo v Kamnik, saj smo sc jim s pesmijo pridružili vsi. Za ta ve-Cer so k sodelovanju povabili glasbene prijatelje, med njimi Slovenske muzikante, ki so eden najboljših ansamblov na Slovenskem in v tujini. Prisluhnili smo tudi Mestni godbi Kamnik pod vodstvom Francija LipiCnika, Veselim Šlajerkam, Gamsom. Družini Ga-lic in ansamblu Štirje kovači. Z nastopom je razveseljevala fol- Z jubilejnega koncerta ansambla Nagelj izpod kamniških planin. Od leve: Brane Jagodic, Brigita Vrhovnik, Stane Kregar, Brane Lukan in Tone Sušntk. re prepeva 20 let, že nekaj let je zborovodja Šenturškega cerkvenega zbora. Vseskozi ansamblu skrbno pomaga gospod Franc Bernik. Za čudovito sceno je tudi za jubilejni koncert, v soboto, 18. oktobra, v Športni dvorani v Kamniku, poskrbel akademski slikar Jože Napotnik. V pra- Vrhunec večera je bil nastop jo-dlarskih kraljic Brigite Vrhovnik in Inge Brigeman iz Avstrije. zničnem vzdušju jc številne svoje ljubitelje ansambel Nagelj navduševal s svojimi uspešnica- klorna skupina Bled, za humor pa je poskrbel tudi Kondi Pižorn, redni spremljevalec ansambla Nagelj. Večer sta povezovala Betka Suhel in Janez Dolinar. TV Slovenija je ob tej priložnosti na prireditvi posnela posebno reportažo. Že prvo leto delovanja ansambla Nagelj, leta 1987, so dosegli laskavo priznanje amater leta, na Ptuju pa dvakrat zlato značko. Največ nastopajo po Sloveniji, seveda slovensko pesem in melodije radi poneso onstran naše meje v Avstrijo, Nemčijo, na Nizozemsko... Udeležili so se tudi folklornega festivala na Baliju. V svojih pesmih največ opevajo kamniške planine in kamniški konec nasploh, bani so izdali zelo uspešen projekt - kaseto in zgoščenko Ko ugasnejo luči, na katerih jc polovica melodij jodlarskih uspešnic, polovica pa zabavnih melodij. založba Sraka iz Novega mesta je ob .Jej priložnosti vsem članom ansambla Nagelj izročila po dve zlati plošči za visoko naklado prodanih kaset in zgoščenk z na- slovoma Kadar je lepo in Ko ugasnejo luči. Zaželeli so, da bi zlato naklado med poslušalci dosegla tudi pred dnevi izdana kaseta Naše praznovanje. Za večino melodij in besedil že vseskozi skrbita Franci Lipičnik in Ivan Sivec, ki je dal ansamblu tudi idejo za ime. S skladbo z naslovom Mami so se člani ansambla zahvalili vsem svojim mamam in ženam, ki so na ta praznični večer pripravile tudi presenečenje - s pravo torto. Ansambel je ob jubileju prejel številne čestitke in spominska darila. Še posebej so veseli čestitke predsednika države Milana Kučana. Vodja ansambla Stane Kregar se je ob zaključku prireditve zahvalil vsem sponzorjem, še posebej pa številnim obiskovalcem iz vse Slovenije, ki so dvorano zapolnili do zadnjega količka. Zahvala je veljala tudi Silvu Sinku za skrbno organizacijo jubilejne prireditve in Dušanu Zoretu iz studia Napoleon v Kamniku za lepe glasbene posnetke. Člana Modre kronike iz Novega mesta sta prepričljivo predstavila delček romskega življenja In ples Brajdičev. Ob jubileju ansamblu Nagelj čestitamo tudi iz uredništva Kamniškega občana! Tekst in foto: MEJAČ Predstavitev nove knjige dr. Toneta Cevca Davne sledi človeka v Kamniških Alpah O prometu drugače Sredi oktobra je kamniška komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizirala nagradni izlet za otroke in mentorje, ki delujejo na tem področju. Cilj izleta je bil Koper z ogledom Luke Koper, Aerodrom Portorož in s posebno ladjo ogled morskega dna pred Piranom. HELENA Na ladji smo st malo odpočili Za nami je te ogled Luke Koper tn Aerodroma Portorož. V LukU na letalu in ladji! f Čeprav sem navajena, da me morajo dolgo buditi, sem jutro, ko smo Sli na izlet, komaj dočakala. Mami, kije Sla v službo, meje spotoma pustila pred Solo Komenda. Ko smo se vsi zbrali, smo se odpeljali v Kamnik. Ko so prišli Se učenci iz drugih Sol, smo se odpeljali v Koper. Med vožnjo smo se »basali« z bonboni, čeprav smo se približno na pol poti ustavili in pojedli malico. Ko smo prispeli v Koper, smo si najprej ogledali Uiko Koper. To leto je praznovala 40 let delovanja. Neka gospa nam je pripovedovala o tem pristanišču. Videli smo ogromne tovorne ladje Tudi kupov premoga in železove rude ni bilo malo. Potem smo si ogledali tehtni- co, ki je zelo točna, in vagončke, ki material pripeljejo do ladij in skladišč ter Se marsikaj. Sli smo v skladišče sadja in zelenjave. Vsak sije lahko vzel banane. Takoj potem pa smo se odpeljali na mednarodno letališče Portorož. Prav tam mije bilo najbolj vSeč. Najprej smo si ga ogledali, nato smo se postavili v vrsto in prva sem letela nad portoroškim morjem in Izolo. Pilot je govoril angleško, ker je to mednarodni jezik. Peljali smo se hitreje, Se hitreje in naenkrat smo bili v zraku. Pilot nam je povedal, da smo leteli 300 m visoko. Učenci smo skupaj ugotavljali, koliko Števcev ima letalo. Našteli smo jih trinajst, pilot pa nas je popravil, da jih je Šestnajst. Ko smo se spuSčali proti letališču, so se hiSice in čolnič-ki hitro večali. Srečno smo pristali. Kupila sem si sladoled, medtem pa so Se drugi poleteli z letalom. Iz Portoroža smo odšli v Koper in se od tam odpeljali z ladjo. Lahko smo Sli v spodnji del ladje, kjer smo opazovali morsko dno. Videli smo rimsko cesto. Nato smo se vrnili na palubo in tudi drugi so si ogledali ladjo. V načrtu smo imeli Se ogled gojiSča Školjk. Zaradi valovanja morja pa tega nismo mogli videti, kajti učiteljice so se bale in vrnili smo se v pristanišče. Dobra učiteljica ni ničesar naredila polovično, pripeljala nas je prav do vrat naSih hiS in počakala, da smo bili srečno vsak v svojem domu, ljepšega dogodka v svojem življenju Se nisem doživela. MAJA KEPIC, OŠ Komenda »Vpozni pomladi leta 1996 smo od-Sli Štele, BremSek in avtor knjige prvič skupaj v Kamniške Alpe. Tedaj si nismo predstavljali, da so pred nami vznemirljivi dnevi, polni pričakovanj, pa tudi presenečenj in razočaranj. Vreme nam je pogosto prekrižalo poti. Po mokrem in negotovem poletju je bila jesen leta 1996 sončna in topla. Planine so kar klicale, da se razodenejo...« je zapisal dr. Tone Cevc v svoji knjigi Davne sledi človeka v Kamniških Alpah, ki jo Dr. Tone Cevc in dr. Niko Sadnikar vttvt knjige pogovarjala o kamniški je skupaj so sodelavci arheologinjo dr. Jano Horvat iz ZRC SAZU, Miranom Bremšakom, dipl. ing. strojništva iz Stola, in Francetom Steletom, dipl. ing lesarstva, samostojnim kulturnim delavcem iz Gore pri Komendi, pred dnevi v organizaciji ZKO Kamnik in kamniškega muzeja predstavil v razstavišču Veronika. V sliki in besedi so številnim obiskovalcem, ljubiteljem kamniških planin in naše zgodovine predstavili pomembno delo, ki na 106 straneh s 125 fotografijami in risbami seznanja bralca z zanimivimi arheološkimi odkritji v planinah Kamniških Alp. Poleg ugotovitev iz raziskav, ki so potekale od sv. Primoža, Velike in Male planine prek Vodol, Čohavnice, Na stanu pod Kamniškim sedlom, na Kal-cah pa do Dolge njive in Korena v letih 1995 in 1996, je avtor vključil v obraynavo tudi razpoložljive zgodovinske vire iz konca srednjega in začetka novega veka o ka- mniških planinah. Zadnje najdbe pa so odkrile pomembne sledi poselitve že iz prazgodovine in antike. Poleg najdb živinskih zvoncev, iz katerih bi sklepali, da so že v antiki planine poseljevali v pašne namene, je bilo najdenih precej prstanov, nožev, brusilnih kamnov, največ pa keramike: črepinj loncev, vrčev, kozarcev, cedil, pokrovov in podobnih predmetov, ki jih doslej v visokogorju še niso našli. Zato knjiga gotovo pomeni pomembno obogatitev naše vednosti o poselje-vanju našega visokogorja pred dva tisoč leti. Dr. Tone Cevc se je najprej zahvalil ZKO Kamnik, Tonetu Ftičarju in Muzeju Kamnik ter njegovi ravnateljici Mirini Zupančič, ki so omogočili to predstavitev, nato pa ob ilustracijah z diasi, ki jih je predvajal France Štele, ki je tudi avtor većine slikovnega gradiva v knjigi, predstavil to pomembno delo. »Pričujoče delo z arheološkimi najd- sta se po predsta-zgodovinL bami dokazuje, da je zahajal človek pred dva tisoč in več leti v gorski svet planin in pustil za seboj otipljive sledi. V tem spoznanju je knjiga pionirska in postavlja mejnik v arheološko etnoloških raziskavah gorskega pašništva in kulture v Sloveniji,« je poudaril dr. Tone Cevc. Ob zaključku pa je dejal, da lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je ta knjiga dosegla enega pomembnih ciljev s tem, da se slovenska arheologija loteva sistematičnega raziskovanja visokogorja slovenskih Alp. V letošnjem letu je arheološki institut ZRC SAZU s sodelovanjem Instituta za slovensko narodopisje opravil enotedenska arheološka sondažna izkopavanja na Veliki planini in na planini pod Kamniškim sedlom. Odkrito je bilo dragoceno novo gradivo. Tako se slovenska znanost uspešno vključuje v krog raziskovalnih prizadevanj alpskih narodov, ki želijo spoznati zgodovino poselitve Alp in tudi kulturno dediščino, s katero smo živo povezani do današnjih dni. Dr. Cevc je še povedal, da bodo zbrane najdbe v kratkem dobile svojo stalno mesto v kamniško muzeju. Knjigo sta izdala Institut za slovensko narodopisje in Institut za arheologijo, založil pa Znanstvenoraziskovalni center SAZU. FRANC SVETELJ Sodelavci dr. Cevca pri odkrivanju sledi človeka v kamniških planinah, z leve: Milan Bremšak, Jana Horvat in France Štele. Pogovor z dr. Tonetom Cevcem Na veliki planini - sožitje izročila in sodobnosti Po predstavitvi knjige Davne sledi človeka v Kamniških Alpah smo njenega avtorja dr. Toneta Cevca, kamniškega rojaka in znanstvenega svetnika Instituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, zaprosili za kratek pogovor. Kako to, da sta se odločili prav za raziskovanje davnih sledi človeka prav v Kamniških Alpah. Knjigi o življenju, delu in izročilu pastirjev na Veliki planini je sledila nova knjiga življenju človeka na tem območju, sodelujete pa že pri novih raziskavah poselitve Velike planine. Res je, knjiga Velika planina je doslej izšla v treh izpopolnjenih izdajah, prva je izšla leta 1972. To je v bistvu moja diplomska naloga. Gre za znanstvena spoznanja, ki sem jih pri vsaki izdaji dopolnjeval. Mene ta preteklost privlači, privlači me razkrivanje kulturne dediščine, ki je ena redkih ostalin, ki jih na drugih slovenskih planinah zaenkrat ne poznamo. Kako ocenjujete stanje in življenje na Veliki planini danes? Seveda imam kot narodopisec svojo sodbo, če pa bi bil brez tega smisla in posluha za našo dediščino, potem bi moral reči, da se mora vsaka planina razvijati, če hoče preživeti. Življenje gre naprej. Kdor bo ob elektriki ostal pri petrolejki, bo pač propadel. Vendar pa je treba reči, da je stvar na Veliki planini nekoliko ušla iz tistih spomeniško varstvenih okvirov, ki jih je začrtal arhitekt Vlaslo Kopač z veliko obzirnostjo tudi do kulturne dediščine. Dobiček bi se dal pridobiti tudi na kak drugačen način. Ker je bila Velika planina tako unikaten spomenik, žal sedaj ni več, bi od države pričakoval več skrbi za njeno zavarovanje in ohranitev. Ko so prihajali k nam ljudje iz Španije, Italije, Avstrije in od drugod, so želeli to planino videti. Danes pa prave nekdanje planine ne morejo več videti. Ko preberejo mojo knjigo, pravijo, da smo tudi mi prišli na to pot kot drugod v Alpah. Izgleda, da so to neke zakonitosti razvoja. Kot narodopisec obžalujem, da ta kulturna dediščina propada, poskušam Dr. Tone Cevc: Velika planina nas je s svojim bogatim etoolo-šklm izročilom prepričala, da segajo korenine pastirske tradicije daleč v preteklost pa razumeti ljudi, ki bi si radi svoje življenje posodobili tudi v planinah. Še enkrat pa poudarjam, potrebno bo poiskati nek modus vivendi za obe strani. Seveda vam jaz ne morem dati recepta, saj ga iščem že nekaj desetletij. Kaj menite o zamisli, da bi eno od vetrnic na Veliki planini preuredili v alpinetum s predstavitvijo alpskega cvetja in rastlinja? Po mojem je vetrnica za pastirja pomenila shrambo snega, ki jo je uporabljal za pridobivanje vode in za hlajenje svojih izdelkov, torej neke vrste kulturni spomenik življenja na planini. Če pa jo spremenite v ar-boretum, ste mu namembnost popolnoma spremenili. Ker pa sta na planini dve veternici, bi bilo mogoče razmisliti o kompromisu, da bi eno namenili planinskem cvetju in tako pritegnili tudi del obiskovalcev, drugo pa poskušate ohraniti tako, kot je bila. Ste v teh jamah tudi že kaj raziskovali? Ne, doslej še nismo nić odkrivali, ker je v njih toliko smradu, saj so v bistvu postale stranišče. Najbrž pa bi bilo zelo koristno, da bi jih preiskali. Nam lahko poveste, kaj je sedaj z multimedijsko predstavitvijo Velike planine in njenega izročila, o kateri ste javnost obvestili na predstavitvi filma o Veliki planini pred dobrim letom dni? K sreči se ta projekt v resnici bliža koncu. V njem bo v besedi, sliki in glasbi predstavljeno življenje Velike planine po moji knjigi, ki sva jo na začetku omenila. Dodane pa bodo najnovejše najdbe in več slikovnega gradiva, ki bo prirejeno tako, da bo ta CD-rom mogoče uporabiti tudi v pedagoške namene. Želimo si, da bi bil dostopen vsem šolam, ker toliko podatkov o planšarskcm življenju, oblačilih, navadah, o kulturni dediščini in podobno doslej niso mogli nikjer dobiti. Sedaj pa bo to lahko dostopno. Hkrati pa je to tudi pomemben prispevek za informiranje turistov - obiskovalcev Velike planine. Kdaj boste CD-rom o Veliki planini predstavili javnosti, ga bomo videli tudi Kamnični in obiskovalci Velike planine? Javna predstavitev bo v začetku decembra. Konec novembra bo prvič predstavljen na mednarodnem se-jemu INFOS. Če bi se dogovorili, bi bilo zelo prav, da bi bila ta predstavitev v Kamniku. Če bo interes, se bomo dogovorili tudi o možnosti za postavitev potrebne naprave za multimedijsko predstavitev Velike planine tudi na kraju samem. Samo nekatere stvari je treba prej urediti, mislim zlasti na Pre-skarjevo bajto. Zelo je žalostno, da bajta, ki je izjemen spomenik, še danes ni urejena in ustrezno fizično zavarovana Tu smo še zelo na začetku. Ko bi združili moči turizem, planšarji, občina in ministrstvo za kulturo bi bilo lahko drugače. Ni vedno pomemben samo denar, potrebni so ljudje s srcem in s pametjo, pa bi se to lahko uresničilo. FRANC SVETELJ Za kulturo jezika »Smatram«, da to ni pravilno Bralka Kamniškega občana je poslala prijazno pismo, v katerem pravi: »Prav bi bilo, da bi v vaši rubriki kdaj pisali tudi o besedah, zlasti v uradovalnih besedilih, ki so srbohrvatizmi. Naj naštejem nekaj trikih primerov: neumorna delavka; smatram, da to ni pravilno; pozval je prisotne, naj glasujejo za; zapažal je upadanje zanimanja; v teku je izgradnja novih pločnikov; od nje zavisi neokrnjen potek likovne vzgoje; častim te z deci vina; v primpru padca; radi inventur; napram temu ipd. Najbrž je takih primerov še već, jaz sem jih napabcrkova-la iz besedil, ki so mi v zadnjem ćasu prišla v roke.« Da bi .bilo kdaj dobro opozoriti pisce in bralce na stilistične napake, je želela tudi urednica in lektorica Kamniškega ob-ćana prof. Breda Podbrežnik Vukmir. Pa si oglejmo besedo smatrati, ki je v sodobnih tiskanih in jezikovno pregledanih besedilih kar redka. Pogosto pa se je pojavljala do osemdesetih let, in sicer v takih zvezah: Starši smatrajo ta predmet za nepotreben. To smatramo kot dovoljeno, kot velik napredek. To je smatral kot velik zločin. Gledal je proč, zato sem smatral, da ne govori meni. Smatrali so, da je nesmiselno graditi take stavbe. Smatram za potrebno, da vas o tem obvestim. Smatrali so, da je proslava uspela. Smatra ga za poštenjaka. Smatrati je razmeroma stara beseda, pisali so jo že v prejšnjem stoletju. Mengšan Janez Trdina je leta 1883 npr. zapisal: »Domačinom so se zdele te reči straSno brezumne, smatrali so jih za trden dokaz, da je Tonček popolnem pobuda-111.« Ta Trdinov stavek sem zapisala ne samo zaradi besede smatrati, ampak tudi zaradi pobuda-liti. Obe si je pisatelj izposodil iz srbohrvaščine. Smatrati se je v slovenščini kar močno zasidral. V Pleteršni-kovem slovensko-nemškem slovarju, ki je izSel leta 1895, so zapisane tri besede iz njegove besedne družine: smatrališče, smatranje in smatrati. Označene so z nk. ali hs. Nk. je novoknjižno, kar pomeni, da se ne uporabljajo dolgo, so v slovenščini nove oziroma niso izvorno slovenske, ampak izposojene. Oznaka hs. pove, da so prišle iz hrvaščine ali srbščine. Enako smatrati označi Slo- venski etimološki slovar Marka Snoja (1997): prevzeto iz hrvaščine, srbščine smatrati .imeti (za), misliti, meniti'. Slovar slovenskega knjižnega jezika označi smatrati kot publicistični izraz, kar pomeni, da gre za slab izraz, značilen za časopisje, politiko. Namesto smatrati predlaga naslednje izraze: imeti za, šteti za; misliti, meniti. Skratka: ustreznejše slovenske izraze. Kdor želi pravilno, lepo in sodobno slovensko pisati, se mora izrazu smatrati izogniti. Zgoraj navedeni stavki bi morali biti takile: StarSi imajo ta predmet za nepotrebenJStarSi mislijo, da je ta predmet nepotreben. - To je dovoljeno, velik napredek. - To je imel, Stel za velik zločin. - Gledal je proč, zato sem mislil/menil, da ne govori meni - Mislllllmentli so, da je nesmiselno graditi take stavbe. Zdi se ml potrebno, da vas o tem obvestim. Mislllilmenililoce-njevali so, da je proslava uspela. Ima galsteje ga za poštenjaka. Besed, s katerimi lahko nadomestimo po nepotrebnem izposojeno besedo, je dovolj. Smatrati je ne samo stilno neustrezen izraz, ampak tudi priča časa, ko so slovenščino hoteli nadomestiti s srbščino ali hrvaščino. Kdor ga še uporablja, ne zna sodobne slovenščine. MARJETA HUMAR Matična knjižnica Kamnik Za meglene novembrske dni pa tudi druge priložnosti Celo astrologi so mnenja, da je november najbolj težak mesec, predvsem kar se tiče počutja in razpoloženja. Mi pa to tako ali tako dobro vemo - zlasti takrat, ko na nas leže tista moreča megla in ko gremo v službo v temi in se v temi vračamo domov... Kaj pa drugega - knjiga je za taksne dni najbolj primerna. Za dobro voljo, za spoznavanje, za premagovanje, za vzdrževanje duSevne in duhovne kondicije, prežene tudi dolgočasje, sivino... Ni kaj, uimrabne so! Novembrske vožnje Pred kratkim, ko je sicer Se malo manjkalo do novembra, ampak vreme kljub temu ni bilo prijetno, sem z vlakom potovala v Koper. Za pot sem kupila nekaj revij, s seboj pa sem imela - kot vedno - vsaj dve dobri knjigi. Po prelistavanju revije pa sem si čas krajSala z branjem knjižice Žabja molitev avtorja Ant-honvja de Melloja (Ljubljana, 1989), med drugim so me ponovno prevzele besede: »Kadar pometaš tempeljsko dvorišče, se ne ustavi, da bi bral časopise. Kadar čistiS svoje srce, se ne ustavi, da bi kramljal z besedami« Seveda - umovanje, razpravljanje, logika, prepričevanje so kategorije, ki ne sodijo v srce ampak k razumu in glavi. Če čistiS, čutiš in poslu-SaS srce, potem ne razpravljaš, ampak v tiSini prisluhneš. Ali kot pravi Susanna Tarnam v svojem odličnem romanu Pojdi, kamor te vodi srce - ob sprejemanju odločitev je treba sesti in prisluhniti temu, kar govori srce. Ob taksnem premlevanju Kamničani v Ennigerlohu V času od 26. septembra do 1. oktobra se je v severno-nemško pokrajino Nord Rhein Vveslfallen odpravilo okoli 50 Kamničanov, ki so s tem vrnili lanski obisk Nemcev pri nas. Osrednja kulturna prireditev je bila otvoritev fotografske razstave »Življenje v Kamniku«, ki so jo na pobudo prizadevne članice kulturnega sveta mesta Enni-gerloh ge. Roside Eickelpasch pripravili člani Foto kino in video kluba Mavrica iz Radomelj. Fotografi Mavrice so že ob našem prvem obisku v Ennigerlohu pred petimi leti prizadevno beležili trenutke kulturne izmenjave z vsemi spremljajočimi dogodki. Samo razstavo je popestril bogat kulturnoumetniški program, v katerem so nastopili. Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi v Tuhinju pod vodstvom Alojza Kolarja in Kamniški koledniki. Zgodovinski pregled mesta Kamnik in njegove čudovite alpske pokrajine pa so Mavričarji iz Radomelj Nemcem predstavili tudi z zanimivo dia projekcijo ob spremljavi citer Tomaža Plahut-nika. Vse dogajanje je potekalo v kulturnem hramu mesta - v Alte Brennerei Schwacke (kar v slovenščini pomeni stara žganjarna), ki se nahaja pod farno cerkvijo Svetega Jakoba. Po poldrugo uro trajajoči prireditvi, na kateri je vse prisotne obiskovalce simpatično pozdravil predsednik Zveze kulturnih organizacij Kamnik g. Božo Matičič, smo bili vsi Kamničani skupaj z našimi nemškimi gostitelji povabljeni na buffet zakusko, ki so jo doma pripravile neutrudne organizatorke mestnega kulturnega sveta. Omeniti velja, da je bila vseskozi z nami tudi županja mesta ga. Uršula Scholz, ki nas je seznanila tudi z njihovimi zborovodji in upamo, da sc bo sodelovanje nadaljevalo tudi med pevskimi zbori Kamnika in Ennigcrloha. Še posebej jo je zanimalo, kako pri nas zborovodjem uspe v pevske skupine pridobiti toliko mladih članov, saj pravi, da je pri njih zborovsko petje domena starejših. V prijetnem vzdušju, ki ga je popestrila tudi Božova harmonika, se je končal za nas vse zelo naporen in dolg dan, saj so nas nočna vožnja s 1200 prevoženimi kilometri, priprava in postavitev razstave, nastopi in stiki z našimi gostitelji kar malo utrudili. V nedeljo je med svečano mašo v cerkvi Sv. Jakoba, pri kateri so se zbrali tudi vsi francoski gostje, ki so prišli na obeležitev 10-letnice sodelovanja z mestom Ennigerloh, prepeval Mešani pev- ski zbor Mavrica, po maši pa so se poleg Mavrice s kratkim programom predstavili tudi Kamniški koledniki. V nadaljevanju programa prireditev mesta Ennigerloh sc je predstavnik občine Ka- POTUJOČA KNJIŽNICA V oktobru je potujoča knjižnica pričela s pravljičnimi urami v krajih, ki so preveč oddaljeni od mesta, da bi uporabniki lahko obiskovali Matično knjižnico Kamnik. Prvi teden je LUNČEK obiskal Sela, Vranjo Peć in Krivčevo. Povsod so ga bili veseli! HELENA Otroci s Krivčevega v osnovni šoli: Nika, Maja, Tanja, Nuška, Tina, Karmen in pol Gregca - skupaj so stari SO let Pozdravni govor predsednika ZKO Kamnih na otvoritvi razstave mnik udeležil svečanega podpisa listine ob 10-lctnici partnerstva med mestoma Lessay (Normandija) iz Francije in Ennigerloha. Svečanosti so potekale v gradu Vornholz-Ostenfelde, imenovanem tudi biser Mtinsterlanda, in to ime si resnično zasluži, saj je eden najlepših vodnih gradov v pokrajini. Upajmo, da bosta v bližnji prihodnosti podobno listino podpisala tudi predstavnika Kamnika in Ennigerloha. Tudi uradni predstavnik občine Kamnik, g. Lojze Kolar, je ob tej priložnosti imel pozdravni govor in v imenu župana g. Smolnikarja izrekel besede zahvale in čestitke ob jubilejnem sodelovanju ter izročil županji mesta Ennigerloh umetniško sliko Dušana Ster-leta z upodobitvijo kamniškega simbola - Malega gradu. V nedeljo zvečer smo bili Kamničani ponovno oblikovalci kulturne prireditve pod naslovom Slovenski večer, ki se je tokrat odvijala pred njihovim kulturnim hramom Alte Brennerei Schwac-ke. Ob 19. uri so nastopili Kamniški koledniki s pestrim izborom slovenskih narodnih (še prav posebej je vse navzoče navdušil Tomaž Plahutnik s svojimi citrami). Mešani pevski zbor Mavrica in Božo s svojo harmoniko, za zabavo pa je do polnoči (strogi nemški predpisi o javnem redu in miru) igral Ansambel bratov Po-ljanšek. V ponedeljek so nas naši gostitelji popeljali v glavno mesto dežele - Munstcr, ki slovi kot eno najlepših nemških mest, poznano kot tretje največje Studentsko mesto v Nemčiji. Poseben čar mu dajejo lega ob reki in jezeru Aasee in staro mestno jedro, ki je bilo zaradi močnih bombardiranj v II. svetovni vojni popolnoma uničeno, vendar so ga z veliko znanja in ljubezni do srednjeveške arhitekture čudovito obnovili. Še posebej smo bili navdušeni nad akustično katedralo, urejenimi peš ulicami v mestu in nad kilometrskimi kolesarskimi stezami, saj je skozi vse leto, ko razmere to omogočajo, kolo glavno prevozno sredstvo mladih. Mestu daje pečat baročni arhitekt Johann Conrad Sclaun, katerega cerkve, palače in druge objekte smo srečevali na vsakem koraku. Mesto Mtinster je bilo v letu 1997 tudi gostitelj razstave Moderne umetnosti. Izdelki avtqrjev so bili postavljeni v vseh delih mesta in ta enkratna razstava je pritegnila v Minister ljubitelje moderne umetnosti iz vsega sveta. Polni vtisov smo se vrnili v mesto Ennigerloh, kjer so ob 18. uri na Drubbel Platz nastopili učenci tamkajšnje osnovne šole in zapeli v francoskem, slovenskem in nemškem jeziku. V nadaljevanju programa se je predstavila tudi pihalana godba iz sosednje občine, plesni par. Kamniški koledniki in po dvajsetminutnem ognjemetu ponovno Ansambel bratov Poljanšek. Le-ti so s svojim igranjem celo bolj zadržane severne westfalske Nemce pripravili do ploskanja in plesa. Njihova zadnja pesem Mi sc imamo radi pa je združila številne Nemce, Francoze in Slovence in tako podrla vse jezikovne ovire. Ponedeljkov večer je bil za domačine že praznični uvod v torkov tradicionalni sejem (Kirmes), ki nosi ime Melvvurstmarkt oz. klobasni sejem. Ta dan so šole zaprte in tudi večina delovnih ljudi ima prosto. To se je poznalo tudi na večerni udeležbi na Drubbel Platzu. Vendar pa so tudi ta večer krojili čas strogi nemški predpisi glede javnega reda in miru. MARTA JANEŽIČ Nadaljevanje prihodnjič .ve je vožnja hitro in prijetno končala, čeprav si tudi sama včasih mislim, daje beseda srce pretirano patetična, romantična in tako naprej, pa vendar... Torej so knjige dobre popotniSke spremljevalke. Novembrski večeri Če na avtobusu ali na vlaku ne beremo nič posebno zahtevnega, pa poskusimo doma! V tem mesecu priporočam Zofljin svet - zgodovino ftlozojije (Obzorja, 1997) ki jo je napisal finski pisatelj Gaarder. Če nas ta v srednji Soli ali sploh nikdar ni dovolj prevzela ali zanimala, nas bo ob tej knjigi. Res gre za zgodovino ftlozojije, vendar posredovano na tako mikaven in poljuden način, da nas pritegne, kakor tudi vpraSanje, kaj imajo skupnega lego kocke, božično pecivo in Platon. Berljivo in dobro! Če pa nas november tako zatolče, da imamo rajSi kaj lahkega, naj naštejem nekaj novitet: Eieanor Hibbert (Victoria Holt); Nevidna vez (Pomurska založba, 1997), Barbara Bradford: Ne pozabi (MK, 1997), Mary Higgins Clark: V mesečini si lepa (MK, 1997), John Gris-ham: Mojster za det (MK, 1997). Nekateri imajo radi eksotične potopise - za te priporočamo knjigo Janija Kokalja Šerpe umirajo počasi (samozaložba, 1996). Med branimi novitetami sta tudi knjigi Spolno življenje diktatorjev in Spolno življenje papežev avtorja Nigela Cavit-horna (DZS, 1997), ki razkrivata ljubezensko življenje znamenitih mož (vendar v teh zadevah ne gre brez žensk). Za konec pa... ... malo poezije: »Iz knjižnice sem gledal: sahli dan Inegibno v rodno temo je ponikall in z repom v razostre-nih sencah slikal) na tlak nakaze Strc-Ijastih platan.« Milan Jesih, avtor teh čudovitih verzov iz zbirke Soneti (Wi-eser, 1990), je torej jesenski dan opazoval skozi okna - knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/831-176 E-mall: lnfocenter.kamnlk-1@slol.net KOLEDAR PRIREDITEV icn , STALNA RAZSTAVA UPOGNJENEGA POHIŠTVA NA SLOVENSKEM Informacije: Kulturni center Kamnik, tel.: 817-647: 817-662 IZBOR AVTOPORTRETOV MIHA MALESA Razstava ob 10. obletnici sllkarjeve smrti v Maleševi galeriji. Informacije: Kulturni center Kamnik - Maleševa galerija, tel.: 831-616, 817-647, 817-662 TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK vabi vsako soboto od 9. do 13. ure na Šutno na BOLŠJI SEJEM - prodaja starin in starih predmetov. Informacije: TD Kamnik, Cankarjeva 3, tel.: 832-011 MLADINSKI CENTER KAMNIK vabi vsako soboto od 9. do 1Z ure na Šutno na OTROŠKI BOLŠJI TRG - likovne delavnice. Informacije: Helena Sterle, tel.: 815-477 PRIREDITVE ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Petek, 7. 11, ob 19. url Razstavišče Veronika, Kamnik Otvoritev fotografske razstave UTRINKI MOJE POTI. Avtorica: Helena Mušič. V programu ob otvoritvi bodo nastopili Kamniški koledniki.. Razstava bo odprta do 21 novembra 1997 Sobota, 8. 11, ob 20. url Srednješolski center R. Maistra, Kamnik SOZVOČJA »ZIMZELEN PRAZNUJE«. Koncert Prvega slovenskega pevskega društva LIRA - Kamnik ob zaključku praznovanja 115-letnice neprekinjenega delovanja. Zborovodja: Marjan Ribič. Vstopnina: 600 SIT. Sobota, 15. 11, ob 19.30 Srednješolski center R. Maistra, Kamnik SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN GORENJSKE. Sodelovalo bo več vokalnih skupin, ki delujejo pod okriljem gorenjskih ZKO. Vstopnina: 500 SIT. Informacije: ZKO, Japljeva 2 (Veronika), tel.: 831-612. PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Vsak torek ob 18. url PRAVLJIČNE URE z Jano Verlinšek Vsako sredo ob 13.30 V VILI ČIRA-ČARA, umetniško-ročna delavnica. Vodi prof. Rosana Kleindienst Premk Vsako sredo od 19. do 20. ure DELAVNICA OSEBNE RASTI. Vodi Vera Prelovšek. Torek, 18. 11, ob 19. uri Predstavitev knjige FANI OKIČ: KRALJESTVO VELIKE KAČE PRAVLJIČNE URE NA POTUJOČI KNJIŽNICI. Vodi in bere Helena Sterle. Informacije: MK Kamnik, Ljubljanska c. 1, Kamnik, tel.: 812-597 PRODAJNA GALERIJA MAJOLKA vabi na RAZSTAVO SLIK akademskega slikarja SAMA KOVAČA. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 9. do 19ure In ob sobotah od 9. do 13. ure. Informacije: Marija Mesner, tel.: 831-081 MŽ KARITAS KAMNIK vabi v sredo, 12. 11, na pogovor z župnikom Francem Prelcem iz Portoroža o preventivnih in kurativnih ukrepih pri preprečevanju droge, pod naslovom RAST V ODGOVORNOST IN SVOBODO. Pogovor bo potekal v starem otroškem vrtcu, Raspov prehod 2. Informacije: Metka Mali, tel.: 813-907 PRIREDITVE ODBOJKARSKEGA KLUBA KAMNIK Sobota, 15. 11, ob 19. uri II. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE. Odbojkarska liga ŽOK Kamnik : Šenčur Sreda, 19. 11., ob 19. url I. A DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI. Odbojkarska liga Kamnik : Krka Novo mesto. Vse tekme se bodo odvijale v športni dvorani v Kamniku. Informalje: Aco Kramar, tel.: 811-650 PRIREDITVE V FITNESS KLUBU FTT & SEXY Sobota, a 11, od 17. do 19. ura DAN ODPRTIH VRAT ZA MLADE OD 7 DO 12. LET Sreda, 12. 11, od a do 11 ure In od 17. do 22. ure DAN ODPRTIH VRAT ZA UPOKOJENCE Sobota, 15. 11, od 16. do 20. ure KOSTANJEV PIKNIK, družabno popoldne ob pečenju kostanja. Informacije: Podgorje 56, Kamnik, tel.: 812-811 in 817-831 PRIREDITVE V ŠPORTNI DVORANI V KAMNIKU Sobota, a 11 PROMOCIJA NOVEGA CD-ja in KONCERT SKUPINE PARNI VALJAK. Organizator: NK FLOK, Komenda. Informacije: Silvo Šink, tel.: 737-240 Sobota, 15. 11 KOŠARKARSKI TURNIR MITNIC SLOVENIJE. Organizator: ŠD Policist, Kamnik. Informacije: g. Brinovec, tel.: 817-057 Sobota, 22. 11 ČETRTKOV VEČER, tradicionalna zabavna prireditev v sodelovanju z RTV Ljubljana. Organizator: NK FLOK, Komenda. Informacije: Silvo Šlnk, tel.: 737-240 PLANINSKA SEKCIJA KOMENDA Nedelja, 9. 11, Komenda REKREATIVNI POHOD po komendski planinski poti. Informacije: MIlan Šinkovec, tel.: 841-080 In 812-211 KRAJEVNE ZNAČILNOSTI VZGOJE Koraki uspešnega učenja Učenje je trdo in naporno delo Učitelji in starši se pogosto pritožujejo nad delovnimi navadami mladih. Delovne navade in odnos do dela se tesno povezujejo z učnim uspehom. Za uspešno učenje so potrebne delovne navade in pozitiven odnos do dela. Učenje pomeni za učence, dijake, študente delo; to je prava delovna zadolžitev, včasih zelo trdo in naporno delo. Učenje je pridobivanje novih spoznanj in je v jedru vedno delovni proces, v katerem spoznavanje, dejavnost začenjamo ali spreminjamo. Učenje kot delo nastaja in se uresničuje po določenem načrtu. Vključuje telesne in duševne moči. Učenje telesnih veščin vselej udejanja hkrati tudi du-Sevnost in duha s spremljevalno splošno zavestjo o cilju in pomenu, ki ga ima stroka, po drugi strani pa vsakršno duševno delo vključuje tudi telo, zato ga utruja in izrablja. Ko se otroci, mladina in odrasli učijo (čeprav v sedečem položaju), so telesno utrujeni. Cilj učenja je v vsej pomenski širini razvoj, jc intenziviranje življenja, ne samo psihičnega, temveč tudi fizičnega, tudi kulturnega, etičnega.,. Učenja, dela se je potrebno lotiti z veseljem: kot otrok, ki sc veseli igre, ali kot da je to izjemna življenjska priložnost, nikakor pa ne zoprna dolžnost. So področja učenja, ki jih otroci in mladina zelo težko osvajajo, kakor tudi pojme, ki označujejo to spoznanje in ga težje izluščijo iz konkretne življenjske situacije. Zlasti tisti, ki poučujejo, pa tudi tisti, ki se učijo, se morajo vedno zamisliti o tem ali onem spoznavnem procesu (osvajanju učne snovi), potem pa po korakih to zamisel uresničevati. Učni proces pa se nadaljuje v tem, da moramo osvojeno spoznanje primerjati z zamišljeno, načrtovano, od nas zahtevano vsebino. Pri samopreverjanju ali pri preverjanju z drugimi - v pogovoru s sošolci, učitelji, starši: ali prt ocenjevanju (ko ocenjujejo naše znanje drugi) ugotovimo istovetnost ali različnost osvojenega znanja. Ko razmišljamo 0 tem, ugotovimo: koraki učenja so se uresničili po zamisli ali pa znanje ni takšno, kot je bilo naše prepričanje o naučenem (ker smo le prepoznavali učno snov, kar pa še ne pomeni, da jo znamo povedati, ali napisali), ali razumljeno, dojeto je drugače, kol je zahteval učitelj. Brez tega preverjanja ni aktivnega znanja. Iz tega sledi, da je učenje treba preverjati v prid učencu. Ob različnem preverjanju se ob otrokovih, mladost-nikovih nalogah pogovarjamo in sprašujemo, kaj so želeli sporočiti, naredili, napisali... in vedno znova odkrivamo, da zamisli niso povsem realizirali (v nalogi, zapisu) in da šele ob pogovoru pokažejo večjo ust- varjalnost in večje znanje; pokaže se razlika med zamislijo ali izdelkom, temu pravimo tudi med pasivnim in aktivnim znanjem. Tudi pri pisanju lahko večkrat ugotovimo, da ostane marsikaj v mislili (pa se je dozdevalo, da je to že vpleteno v zapisano vsebino) šele preverjanje (ponovno branje, ali da bere kdo drug in prepozna manjkajoče, nedorečeno misel) nas opozori na razliko med zamislijo in izdelkom. Ali pa otrok pove, da je dobro reševal test, potem pa, ko ga dobi nazaj, je ocena slaba in se pokaže razlika med doživljanjem in dejanskim reševanjem. Preverjanje in ocenjevanje bi moralo vedno imeti za cij izboljšanje znanja, izboljšanje dejavnosti in izpopolnitev ustvarjalnega učnega dela. Preverjanje ni lov za ugotavljanje neznanja, »ujemi tatu«, temveč je nujen del živahnega učnega procesa. Ocenjevanje pa že pomeni potrjevanje znanja ali nagrajevanje ž ocenami oz. razkrinkavanje neznanja. Učenje je naravno dobro, kadar ustreza etičnosti, ki ima korenine v bitnem redu, Ne smemo se bati naporne učne poti (Ne bojte se!), številnih preizkusov; ti pa morajo pustiti v človeku toliko moči, da ima učeči še vedno čut za notranje potenciale in za nerealizirane sposobnosti, s katerimi oblikuje sebe. Smo v stalni osebni rasti ali v »hoji za človekom«, kakršnega smo si v svojem idealu zamislili. Kjer tega ni, kjer se človekove sile (duševne in telesne) preveč izrabljajo, človek (že otrok, mladostnik) otopeva, mu uplahni pogum, ali pa napor prerašča v padec motivacije ali gnev, ki mu razžira preostalo energijo. Načrtovalci učnih programov bi se morali zavedati etičnega imperativa: »Da učencem, dijakom in študentom srce ne uplahne«, Prehitra posplošitev Ljudje pogosto pridobijo kako spoznanje na stopnji prepoznavanja in menijo, da to spoznanje že obvladajo. Včasih mladi pripovedujejo, da to, kar pripoveduje profesor, že vse vedo. Ce pa jih vprašamo po tem, vsebine ne znajo povzeti. To pa zalo, ker so samo prepoznavali slišano vsebino in z nje posplošili, da vse znajo. V resnici pa niso nosilci aktivnega znanja, kajti kar v resnici znamo, znamo ludi opisati, povzeti in po potrebi prenašati tudi v življenje. Posplošitve prepoznavanja so zelo pogoste pri učencih, zato staršem in učiteljem ob negativni oceni radi trdijo: »saj znam, pa nisem mogel povedati, opisati, kar pozabil sem...« 1 Od prepoznati do znati je namreč velik korak, potrebno pa je še veliko truda do aktivnega znanja, DR. ANGELCA ŽEROVNIK Umrl je San kar Nekaj nevsakdanjega se mora zgoditi, da novinarji in dopisniki planejo na novico, da lahko vlečejo kulije po papirju. Če je to novica o tragični smrti ali o kakšni drugi nesreči, pričnejo ljudje modrovati, kaj bi morali vse storiti, da do tragedije ne bi prišlo. S tem člankom hočem delno osvetlili, razloge za smrt Šankarja • Slavka Škraba-nja, kije umrl na Sutni. Mož je bil pred 25. leti na vrhu svoje poslovne uspešnosti pri izdelavi hladilnih omar, šankov in druge gostinske opreme. Zgradil sije hišo z veliko delavnico in nabavil razna orodja. Kakor se je hitro vzpenjal, tako je pričel po dobrem desetletju zaradi objektivnih slabosti padati. Padel je tako hudo, da se kljub poizkusom ni mogel več dvigniti. Za vrat so ga stiskali dobavitelji, država, občina in zaposleni. Ker se mu ni uspelo izmotati iz klobčiča dolgov, so mu mbetniki razstavili delavnico in odnesli, kar je bilo vrednega. Zapletel seje v dolgove in tožbe in to ni bilo brez posledic kazenskega pregona. Ko mu je potekel čas državnega skrbništva, seje vrnil v svoje mesto. Nihče mu ni podal roke in tudi ne socialno varstvo, čeprav bi mu morali po zakonu poiskati in ponuditi zaposlitev. Ostal je osamljen, se pridružil sebi enakim in zanj se je začela trnova pot kamniškega klošarja. Nekoč uspešen obrtnik ni imel ne družine, ne doma in ne hrane. Pohajal je po mestu in tu in tam znanca prosi! za kakšen tolarček. Dokler je on imel denar, se ni izmikal družbi in plačilu »runde« ali več. Zdaj, ko je bil ob vse, so se ga vsi izogibali. Edina možnost preživetja nekaj mesecev pred smrtjo zanj je bila, da je v okolici med Kranjsko in Ljubljansko ulico dvakrat na dan pobiral ostanke hrane iz smetnjakov. Slavko je bil poznan od Fužin do Duplice in zadnja leta mu ni nihče podal roke. No, zdaj pa smo tu z naSo ^umanostjo do bližnjega, saj ubogemu m nihče izkazal krščanskega usmiljenja: »Ako boš imel mnogo, deli obilno, ako boš imel malo, skušaj tudi malo rad deliti« Zakaj je mož umrl na cesti, ve zdravnik, prav verjetno pa ni umrl zaradi presitosti. Človek, ki pobira hrano iz smetnjakov, je na robu propada. Morda se bo kdo vprašal, ali sem mu jaz kaj podal. Dal sem mu \selej stotaka, kadar meje zanj zaprosil. Ni lepo in ne pošteno, da nam umre občan zaradi socialne bede v mestu z relativno visokim družbenim standardom. Socialna služba in bližnji sorodniki bi mu vendarle morali pomagati, koje mož zabredel tako globoko, da se sam ni mogel več rešiti iz močvirja. Umrl je človek na vrhuncu moške ustvarjalne dobe. Menda so ga samo k zadnjemu počitku pospravili Se kar dostojno, toda to mu nič več ne pomaga. ALOJZ KONDA Zbiranje nevarnih odpadkov gospodinjstev Vsak občan letno pridela v povprečju več kot 300 kg odpadkov. Poleg tako imenovanih komunalnih odpadkov nastajajo v gospodinjstvih tudi posebni, okolju nevarni odpadki, ki zaradi svojih lastnosti (škodljivost, strupenost, jedkost, vnetljivost, eksplozivnost...) že v majhnih količinah negativno vplivajo na zdravje ljudi in na okolje. Vsak izmed nas letno pridela povprečno 1,5 kg nevarnih odpadkov. Ne glede na to, da količine nevarnih odpadkov, nastale v gospodinjstvu, niso primerljive s tistimi, ki nastanejo v industriji, pa predstavljajo veliko nevarnost za okolje, predvsem zaradi možnega onesnaženja podtalnice in okolja nasploh. Nevarni odpadki zahtevajo posebno pozornost, zato ne sodijo v zabojnike za odpadke, niti v kanalizacijo. Najdražja je sanacija odlagališča komunalnih odpadkov, kontaminiranega z nevarnimi odpadki. V izogibih temu smo se odločili, da občanom ponudimo možnost ustrezne odstranitve nevarnih odpadkov, saj jih sicer večina odlaga v zabojnike skupaj z ostalimi komunalnimi odpadki. V sodobnih evropskih, pa tudi že v nekaterih slovenskih mestih, sodeluje pri zbiranju nevarnih gospodinjskih odpadkov vedno več prebivalcev, ki tako sami aktivno prispevajo k varovanju okolja. Sedaj boste imeli možnost sodelovati tudi občani občine Kamnik. Občina Kamnik bo v sodelovanju s Kemis, d. o. o. iz Radomelj, organizirala akcijo Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija bo potekala v soboto, 29. novembra 1997, od 10. do 13. ure. Na parkirišču zraven nekdanjega kina Dom bo stalo vozilo z atestiranim zbiralnim kontejnerjem. Nevarne odpadke, ki se vam morda že dalj časa nabirajo, prinesite k zbiralnemu kontejnerju, kjer jih bo brezplačno prevzel in razvrstil strokovnjak. Nevarni gospodinjski odpadki, ki jih boste lahko oddali, se bodo sprejemali ločeno po naslednjih skupinah (zaželeno je, da so v originalni embalaži): • akumulatorji, • baterije, • pnevmatike, • zdravila, • barve, topila, laki, smole, lepila, kiti; • olja, emulzije, hladilne tekočine (anfifriz); • pralna in kozmetična sredstva (ličila, pršila, čistila), • škropiva in drugi fitoterapevtski pripravki, • druge odpadne kemikalije (solna kislina, lužni kamen, varikina, živosrebrni termometri ipd). Podjetje Kemis d.o.o. izpolnjuje vse pogoje za zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov, ima pa tudi dolgoletne izkušnje na področju odstranjevanja industrijskih odpadkov. Stroške zbiranja nevarnih odpadkov bo krila Občina Kamnik. Vsi, ki ste zainteresirani za sodelovanje in potrebujete kakršnekoli dodatne informacije, se lahko obrnete na gospo Mihelo Veternik v Oddelku za okolje in prostor občine Kamnik (tel. 818-123). Vabimo vse občane občine Kamnik, da se akcije Zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev udeležite. V naslednjih treh tednih si vzemite čas in temeljito preglejte svoje stanovanje ter izločite vse nevarne snovi, ki vam ne služijo več. Z oddajanjem nevarnih odpadkov ne boste imeli nobenih stroškov, le v soboto, 29. novembra 1997, jih boste morali pripeljati ali prinesti na zibirno mesto. Računamo na vaše sodelovanje, saj bomo tako skupaj veliko pripomogli k lepšemu in bolj zdravemu okolju. Svetujemo pa vam, da preprečujete nastajanje nevarnih odpadkov. Pred nakupom premislite, katerim nevarnim odpadkom se lahko izognete in izbirajte le okolju prijazne izdelke. Tako boste prihranili čas in denar. Česar danes ne kupite, vam jutri ne bo treba prinesti k zbiralnemu kontejnerju. Občina Kamnik Moj pogled Rženi kruh in jabolko? Bil je večer, ko lenoba napolni prostor in zleze prav noter v nas in nas položi na kavč pred televizijo. Med gledanjem ne posebej zanimive oddaje je mojo lenobo prekinil reklamni vložek. V sklopu petih reklam so bile tri posvečene trženju prehrambenih proizvodov. Toda kakšnih prehrambenih proizvodov? Prva reklama nas je zapeljevala s čudovitim čokoladnim desertom, druga nas je prepričevala, da bo naš otrok srečen le, če mu kupimo KINDER jajček. Pri tretji reklami sem se že popolnoma znebila lenobe, saj so me vabili, naj vse skupaj po-plaknem s čudovito pijačo, za katero pravijo, da v njej razpadejo svinjska jetra. Ta zadnja trditev je nepreverjena, vendar sc mi zdi blizu resnice. Nenadoma mije postalo vroče in misel na službo v naslednjem dnevu je temperaturo v moji glavi Se stopnjevala. Kako naj zdaj jaz v hudi konkurenci zlatih, bleščečih in šumečih papirčkov napišem jedilnik za otroke v vrtcu? Si predstavljate, kako se otroci razveselijo zanesljivo dobre malice v naslednji sestavi: rženi kruh z maslom in zdravo kmečko jabolko. Kaj pa če napiSem, da je jabolko v tem času zares polno vitaminov in da ta trenutek ni boljšega sadja, kot je pravo sočno jabolko? Ampak ob misli na precejšnjo količino samo obgrizenih jabolk in razlomljenega kruha, ki ostane po takih malicah, mipo-stane nekam nelagodno. Če ob tem upoštevam Se dejstvo, da otroci po taki malici odidejo domov lačni, je vsa zdrava prehrana zaman ali celo odveč. In kaj zdaj? Naj pozabim na vse in poskrbim, da bodo otroci domov odhajali siti in zadovoljni? Se bolj bodo zadovoljni starSi, ki se bodo znebili neprijetnega občutka, da kljub visokemu plačilu njihov otrok iz vrtca pride lačen. Če pa dobro pomislim, bi imela precej manj dela. V jedilnik bi vključila ocvrt krompir, dunajski zrezek, seveda brez solate. Za desert čokoladni bonbon in kozarec eoca eole. Za malico bi lahko izbrala male pizze in oranlado Fanta. Za dodaten jedilnik pride v poStev Se juha iz vrečke, Špageti z industrijskim prelivom in Se bi lahko naštevala. Ja, tudi to ne bo Slo, otroci bi bili siti, starši in sodelavci pa bi bili prepričani, da se je Se zadnja malenkost bistrine v mojih možganih zgostila v nepovratno gostoto. Po daljSem razmišljanju sem ugotovila, v čem je jedro problema. Problem je v zlatih in šumečih papirčkih. Vedno bolj sem prepričana, da bi rženi kruh in jabolko v zlatem papirčku in v rokah lepotice iz reklame pojedel celo zagrizen fastfoodovec. Nekaj pa Se vedno ne vem: kako in na kakšen način naj začnem z zavijanjem hrane v potrošniško vabljivo embalažo in kako naj svojo reklamno akcijo spmvim na televizijo. Ja, je že tako, da proizvodi s pravo reklamno potezo za vse nas postanejo zaželen artikel v našem domu. Pri tem je čisto vseeno, ali gre za hrano, avto ali čudovito Barbiko. Ker vem, da z reklamno potezo ne bo nič, bom jutri napisala jedilnik, ki bo okleščen vseh dobrot, propagiranih v medijih. JELKA GOLOB vodja prehrane v vrtcu Antona Medveda Kostanjev piknik v Domu starejših občanov, ki sta ga s pesmijo in veselimi vižami popestrila pevka Jožica KaliSnik in harmonikar Božo Matičič, je tako poživil oskrbovance, da so s pesmijo pritegnili izvajalcema in se veselo zavrteli. Spomeniška zaSčita samostana in nova Sola sta temi, o katerih se v teh dneh pogovarjajo Meklnjčanl. Čeprav Sola Se ne bo na vrsti jutri, je vendar že zdaj treba mislili na najbolj primemo lokacijo. Glede samostanskega travnika (na sliki) imajo spomeniSkovarstveniki kar nekaj pomislekov, čeprav pa je sliSati tudi pripombe, zakaj niso upoštevali pogleda na samostan tudi, ko so dovoljevali gradnjo bližnjih novih (visokih) hiS in gostiln... Se bo za ovinek v Srednji vasi našla ustrezna rešitev? Na to vprašanje bodo morali kaj kmalu odgovoriti tisti, ki so odgovorni za varnost vse večjega prometa skozi Tuhinjsko dolino. Vsekakor ne bi smeli dopustiti, da bi tako rešitev »izsilila« morebitna prometna nesreča... (fs) PISMA - ODMEVI - MNENJA Non omne quod licet, homestur est (KO 23.10. 1997) Obetajoč naslov, ki pa v nadaljevanju ne pove ničesar. Najprej je potrebno povedati, da Ivana Skamen, če piSe v svojem imenu in v funkciji predsednice Zelenili v Kamniku, piše tudi v imenu stranke. V članku, ki sta ga podpisala Rajko Spruk in Franc Osolin, ni niti enega odgovora na vprašanja, ki smo jih zastavili. Izvemo samo to, da se kolektiv med seboj razume, da ima željo po ohranitvi delovnih mest in da verjamejo v uspeh svojega poslovanja ter ne nazadnje, da znajo latinsko. Se bolje bi bilo, če bi imeli zaposlenega diplomiranega ekonomista in strokovnjaka za ekološke probleme, ki bi lahko kvalificirano odgovorila na vprašanja, ki smo jih ZARES postavili in do katerih imamo kot politična stranka, udeležena tudi v občinskem svetu, vso pravico. Optimizem zaposlenih v Veliki planini d.o.o. pa povsem izniči realna ocena g. Bogdana Jamska v KO z dne 9. 10. 1997, ki v članku »Kdo bo rešil zaklad narave?«pove, da je »brez svežega kapitala (proračunskega?) družba Velika planina v smislu občinskega premoženja obsojena na umiranje na obroke.« Verjemite, da g. JamSku, kije dipl. ing, eden vodilnih ljudi podjetja Graditelj in podpredsednik nadzornega odbora V. p., zaupamo bolj kot zaposlenim, ki so od obstoja podjetja eksistenčno odvisni. Zeleni bomo razpravo o financiranju prenesli tja, kamor spada, v občinski svet, pa tudi tu se bodo svetniki morali vprašati, kako v času, ko nI dovolj sredstev ne za krajevne skupnosti, za Sole, za infrastrukturo, opravičiti financiranje Velike planine d.o.o., Se posebej, ker bo drugo leto potrebno zamenjati nosilno vrv in dokončati sanacijo enose-dežnice Simnovčc (po besedah g. Zlatka Bahovca). KDO BO TO PLAČAL? Kamniški davkoplačevalci! ZAKAJ? Res pa je, da smo Zeleni premalo pozornosti posvetili ekološkim problemom, ki so posledica množičnega turizma na Veliki planini, zato se bomo tega vpraSanja temeljiteje lotili. Da je to potrebno, smo spoznali v televizijski oddaji Gore in ljudje, ki jo je s področja pogorja Anapume pripravila Marjeta KerSič-Svetel. To področje obsega 2.600 kvadratnih kilometrov in ga letno obišče 30.000 turistov. Onesnaženost okolja je tolikšna, da je nepalski kralj Izdal odlok o zaščiti tega območja, ki vsebuje tudi predpis, da morajo imeli vsi domačini, ki se ukvarjajo s turizmom ali gostinstvom, ustrazno strokovno Izobrazbo in poseben državni izpit iz ekologije. Prav posebej je bilo poudarjeno, da največji problem predstavljajo odpadki, kijih odvržejo turisti, in dejstvo, da se »podelajo« kjerkoli že. Na tako velikem področju, v primerjavi z nJim je Velika planina majhen hribček, predstavlja torej 30.000-turistov letno velik problem, 240.000 obiskovalcev na Veliki planini pa naj ne bi bilo vprašljivih. To seveda ne more biti res! Zeleni v Kamniku bomo angažirali vse razpoložljive strokovnjake v naši stranki, in teh nI malo, vpraSanje pa bomo zastavili tudi Širše, na državni ravni, ker to nI samo lokalni problem. Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Občanov komentar Hvala črnim vikendom! To bo prva občina, ki bo prej imela župana, kot pa bo zaživela, je bilo zadnjič slišati v kuloarjili občinske hiše, koje tekla beseda o ustanovitvi nove občine v komendski fari. Kar nekaj vrlih krajanov se namreč že vidi v tej »zgodovinski« vlogi. Drugače pa so se naSi »občinarji« kar zlahka odločili za »odpuslnico« Komendčanom in Moščanom za odhod iz velike občine, ker naj bi jim tako tudi prepustili razvozlavanje zapletenega gordijskega vozla pri Širitvi Sol, gradnji komendske telovadnice in Se česa. Seveda pa našim občinskim veljakom na tihem ni vseeno, da se bo tako tudi slavna su-hadolskajama za prekladanje odpadkov odpeljala v novo občino. Takrat pa zna danes simbolična renta, ki so jo deležni MoSčani in Križani, hudo porasti. Zato bi bilo pametno, da bi Kamničani spet začeli razmišljati o novem odlagališču, česar bi se razveselili tudi MengSani in Domžalčani, ki jim sedanja jama kot Damoklejev meč visi nad njihovo pitno vodo. »Le bomo jemali, ljudje božji,« je potarnal občinski mož Rudi (Zeleni, da ne bo pomote), »če se bojimo pobrati nekolikanj večje davke« in pri tem imel v mislih tudi prazen moSnjiček, namenjen Veliki planini in njenim vzpenjačam, kijih ima kot vede direktor na skrbi. In Se je pikro pripomnil, da so temu verjetno krive bližajoče se volitve. Kolegi v občinskih klopeh so mu kot kaže pritrdili, pa tudi županu, kije dejal, da je obdavčitev črnih vikendov prepovedana in kazniva (teh je verjetno več kot dovoljenih, op. K. P.) in skoraj vsi dvignili roke za umik trikratnega povečanja davka od premoženja... Sicer pa so se občinski možje in žene že kar dobro začeli zgledovati po svojih kolegih v slovenskem parlamentu. Kadar v dvorani ni kamere CATV Impulza, so seje precej krajše, pa tudi pobud je manj—Televizija je prevzela tudi možnega kandidata za državnega svetnika Jožkota, da je v »zakmaSnl« opravi zadnjič prebral »spoštovanim Slovenkam in Slovencem« slovesen in zelo ganljiv govor, v katerem je posebej poudaril, da so njegovi »predniki bolj verjeli križu kot zvezdi« in da je bil njegov »stari oče dvakratni župan Kamniške Bistrice in tudi državni poslanec«. Vendar mu vse to za izvolitev ni pomagalo, ker so se pač njegovi kolegi »pomladniki« že prej drugače zmenili. Res je, kot je dejal Jožko, volitve so pokazale, »kje je kdo in kdo je kdo!« Potem koso se ležeči policaji na cesti skozi Godič umaknili mrazu, dirkači spet lahko pritiskajo na plin. To bo verjetno trajalo do Velike noči, če ne bodo naSe prometne komisije naSle kake trajnejše rešitve. Polaganje in dviganje policajev pa verjetno ni zastonj, to so v sosednji občini že zdavnaj spoznali. Pri nas pa »poskusna faza« Se kar traja... Včasih smo pa res čudni, navzlic kapitalu bank in zavarovalnic, ki se steka v luknje novega volčjepotoSkega golfa in tisočim markam, ki so jih pripravljeni premožnejši plačati za članarino in vstopnino, Se vedno delamo probleme za pest močvirne zemlje, na kateri naj bi stala Se zadnja luknja, s Cdrobtinice Malo dajete, ko dajete le od svojega bogastva. Resnično dajete Sele takrat, ko dajete del sebe. Pogosto pravite: »Dal bi, toda le tistim, ki so tega vredni.« Drevesa v vaSlh sadovnjakih ne pravijo tuko in tudi črede na vaših pašnikih ne. Kahlil Gihran o Več je vreden en dan človeka, ki pozna minljivost vseh stvari, kot sto • let nevedneža, ki ne pozna minljivosti. • Dhammapada • • Ker obstaja beseda za modrost, si ljudje predstavljajo, da vedo, kaj • je to. Toda nihče ne postane astronom, ker razume pomen besede astro- • nomiju. Kajti če se termometer dvigne, ker pihaS vanj, ne ogrejeS sebe. m • Anthony de Mello Ljudje mečejo kamenje samo na tista drevesa, ki rodijo plodove. turški pregovor In ni me sram - kakor je njih - priznati, da ne vem, česar ne vem. Ciceron Car prve ljubezni je nevednost, da se lahko konča. B. Disraell Nekateri imajo ravno tisto, kar si zaslužijo. Drugi so samski. S. Guitry Idealen mož je tisti, ki ne pije, na kvarta, se ne ozira za drugimi žen- Marlene Dietrich katero bi si golf priboril uglednejSe mesto, pravijo. Pa se res z vsemi Štirimi branimo denarja... Krištofov Pepe II. r Spomin na generacijo Nekdaj fantovska pesem, veselje vrisk, zdaj mir spokojni, le v kamnu imena tisk. Zaman so čakali njih očetje, mamice, da pesem fantov v vasi zaživi. Fantov ni. Le v kamnitem »kenotafu« ime jim Se živi. Zdaj tudi starSev več ni. Res težki časi so bili. Kdor prej pride, te odpelje. Tu boš šel v zasedo, ne tja, bilo je povelje. Prišli so iznenada, taka bila vseh navada. PuSko dali in »kokardo,« že si bil pod njih komando. Tu bos Sel v zasedo, ne tja nosit »bredo«. Saj si mlad, močan, da postaviš se sovražniku v bran. le Šesto desetletje ■ ne vem, na katero rušo naj prižgem jim svečo. Imeli vsi so telo in dušo. Mladost naivna neizživeta, življenje dali. mlada leta, al tu al tam ste bili pozabljeni ste od oblasti. »Kenotaf« - spomenik brez žrtve »Breda« - tip ital. strojnice »Kokarda« - oznaka na vojaški kapi (razpoznavni znak) JANEZ PRIMC Velika planina malo drugače Od zaključka poletne pašne sezone je minilo že kar nekaj časa, tako da so se vtisi že malo polegli, omilili, pa tudi razgubili ali spremenili. Veliko reči je bilo dobrih, ostala je tudi množica nepozabnih doživetij, od veselice do čiščenja planine, od megle do prelepih sončnih vzhodov itd., ki jih nosi vsak zase. Zato samo nekaj vtisov, pripomb z dobrimi nameni, da bi bilo v prihodnje še bolje. Prva ugotovitev oziroma vtis jc ta, da je bila Velika planina poleti veliko čistejša kot prejšnja leta. Stalna skrb in opozarjanje, postopno ekološko osveščanje že rojeva svoje sadove. Obiskovalci skoraj ne puščajo več smeti oziroma so tisti, ki to še vedno delajo, vedno redkejši. Zato pa ta zavest še. ni prodrla prav do vseh pastirjev in pastiric. Po turističnih naseljih so lične hišice za smeti in tudi delavci žičnice so se trudili in redno odvažali te smeti v dolino, pa čeprav naj bi jim to delo prinašalo izgubo. Ker pa ima Velika planina prav gotovo širši pomen kot samo v paši, pašna skupnost pa tudi cel kup drugih problemov, bi se morala zganiti občina in postaviti tudi v pastirskem naselju primerno hišico za zbiranje smeti in nato doseči, da bi te smeti tudi redno odvažali. Tako bi lahko tudi pastirji in pastirice smeti dajali v smetnjake, razna brezna in vrtače pa bi ostala brez odpadkov. Smo res za Veliko planino ali pa so nas samo besede, ki se nehajo takoj, ko je potrebno za to, kar smo rekli in na kar prisegamo, seči malo v žep? Zal pastirsko naselje vedno bolj spreminja svojo podobo in se tako izgublja vrednota, ki je edinstvena v svetu. In vsi pristoj- • skami, se ne prepira in - ga sploh ni. V. Dan odprtih vrat ob 50-letnici ZUIM-a ZUIM Kamnik ob praznovanju 50-letnice zavoda v sredo, 12. novembra, med 9. in 12. uro vabi vse na DAN ODPRTIH VRAT. Predstavili bodo različne dejavnosti: zdravstveno - ambulanta, fizioterapija, hidroterapija, razstava pripomočkov, demonstracija uporabe računalnika in prilagojene opreme; logopedija in zdravstvena nega. Učenci od 1. do 4. razreda osnovne šole bodo oblikovali izdelke iz gline in papirja ter slikali na steklo, učenci predmetne stopnje od 5. do 8. razreda bodo predstavili računalniško podprt pouk zemljepisa, gospodinjstva, tehničnega pouka in projekt pouka angleščine. Dijaki srednje šole pa bodo prikazali potek učne firme IZUM d. o. o., projekt »Multimedija«, se predstavili v znanju nemščine, angleščine, uporabe računalnika, elektrotehnike in elektro-stroke pri pouku. Poskrbeli bodo tudi za razvedrilni in športni del (hokej na vozičkih, jahanje...). Ogledali si bomo delo knjižnice in delo mobilne službe. Torej, pridite, veliko zanimivega so vam pripravili v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Ka- ni vse to gledajo povsem neprizadeto in križem rok oziroma ukrepajo skrajno neučinkovito. Za kaj gre? Velikoplaninski stanovi so zaradi svoje ovalne oblike, ki izvira še iz prazgodovinskih časov, edinstveni v svetu. Takih je v Velikem stanu (na Mali planini in Gojški, ki se spreminjata v pravo vikendaško naselje, jih že tako in tako ni več!) komaj okoli 10. Namesto njih pa rastejo bajte balkanskega tipa: štiri-oglati zaboji ali pa povsem navadne koče, ki jih lahko vidimo kjerkoli po svetu. Če je kdo hodil po Bosni, Črni gori in drugod po Balkanu, je lahko videl ta tip pastirskih koč, ki je sedaj postal na Veliki planini prevladujoč. Domačini pravijo »bosanka« baraki gozdnih delavcev v Jerohih, vendar so še bolj prave »bosanke« stanovi na planini, saj so narejeni tako, kot so stanovi (katuni) po Balkanu. Mar se sedaj Bosna, Črna gora in drugi deli Balkana, ko nismo več v skupni državi, še bolj selijo na Veliko planino? Druga zadeva je trasa ceste. Izgleda, da je izbrana tako, da bi uničila čim več trave. Pa še do vsakega stanu jo bo verjetno potrebno potegniti. Tudi utrjena še ni dovolj, čeprav so jo letos kar nekajkrat nasipali, vendar je dež spral vrhnjo plast. Tudi avtomobilskih voženj je bilo nekaj manj, čeprav še veliko nepotrebnih, posebno še takih, ko je nato avtomobil ostal čez noč ali še dlje parkiran pred stanom ali za njim. Taki avtomobili so močno kazili podobo same planine in kazali nespoštovanje njihovih voznikov ne samo do zakonov, ampak še do marsičesa drugega. Vedno več stanov postajajo vikendi - počitniške hišice, tudi kakšni od tistih, ki so povsem na novo postavljeni. Pri skoraj polovici stanov, v katerih ni bilo pastirjev oziroma krav, vodi takšna politika v postopno uničevanje pašne planine in njeno spreminjanje v vikendaško. Torej zopet uničevanje ene od velikoplanin-skih posebnosti, ki sicer ni edinstvena v svetu, vendar je tudi to ena od tistih privlačnosti, ki delajo to planino zanimivo. Ljudje imamo različne vrednote in na iste zadeve različne poglede. Kaj je absolutno najbolje in najbolj prav, v resnici nihče ne ve, saj je običajno tako, da je tisto, kar je za nekoga dobro in v redu, za drugega slabo in narobe. Zato samo vprašanje v razmislek tistim, ki mogoče česa niti ne opazijo ali pa se jim zdijo nepomembne. Je spreminjanje pastirskega naselja v vikendaško naselje res tisto, kar hočemo in si želimo? Je spreminjanje oblike pastirskih stanov iz originalnih, velikoplanin-skih ovalnih v štirioglate »bosanke« res tisto, kar hočemo in si želimo? Je avtomobil, sedaj samo posamezen, vendar, če bo šlo tako naprej, kmalu pri vsakem stanu (vikendu) na planini, mogoče celo z garažo, res tisto, kar si želimo in hočemo? In avtomobil seveda zahteva cesto. Je torej cesta do vsakega stanu in s tem izgubljen kakšen hektar kvalitetnega pašnika res tisto, kar si želimo in hočemo? BOJČ Avtomobili na planini! mnik za ta praznični dan. SAŠA MEJAČ Do kdaj z mlačnostjo odgovornih z avtomobili na Veliko planino? Pričujoča fotografija je nastala v soboto, 25. oktobra. Ta dan smo v pastirskem naselju Velika planina našteli 21 avtomobilov, na Mali planini 7 in v počitniškem naselju ob Zelenem robu 4 avtomobile. Seveda je ob nekaterih dnevih obiskovalcev z avtomobili še več. R. M. PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA Na tem, strokovno-ekološkem področju, pa nam zaposleni na Veliki planini zanesljivo niste kos, saj je ukvarjanje z ekološkimi problemi osnovna usmeritev Zelenih Slovenije. »KAR JE ZA NUNCA, NI ZA JUNCA!« so nam latinski pregovor duhovito prevedli naši predniki. Vsak pač ni za vse In mu vse ne priliči. Latinologi na žičnici bodo že našli pravilen prevod v latinščino, za tiste, ki niso obiskovali klasične gimnazije Velika planina, pa je ustreznejša slovenska oblika. Na očitek, da se nismo udeležili čiščenja Velike planine, pa samo to - v KO 9. 10. 1997 g. MerSak Izjavlja: »Družbo stane odvoz smeti 3 do 3,5 milijona tolarjev, poleg tega pa morata dva zaposlena vsak ponedeljek počistiti celo planino.« Čemu nas potem potrebujete? Onesnaževanje okolja naj plača tisti ,ki ga povzroči; tako je tudi zapisano v Zakonu o varstvu okolja. Četudi je najemnica gostišča Slmnovec prebrala celotno pismo indijanskega poglavarja Abrahamu Llncolnu, smo prepričani, da je prišla na Veliko planino zato, da zasluži denar. In tako je tudi prav! V primeru, da bo »pridelala« izgubo, jo bo nosila sama. Tudi to je prav! Je pa gostišče Slmnovec odvisno tudi od obratovanja žičniskega sistema, ki ga pa morajo sofinancirati kamniški davkoplačevalci. To pa NI prav! Sofinancirajo naj sistem tisti, ki na ali ob njem služijo. Tudi gostišče Slmnovec! S tem Zeleni v Kamniku zaključujemo razpravo o Veli- ki planini - Zaklad narave d. o. o. v Kamniškem občanu. ZELENI SLOVENIJE - OO KAMNIK Marija Reba, podpredsednica Brez odločitve o Soli Komenda-Moste Pod tem naslovom sta Vinko Ovijač in Tone Špenko v prejšnjem Občanu apriori (trditev, ki ne upošteva dejanskega izkustva) in tendenciozno, brez strokovno pridobljene podlage - argumentov, zanikala tako rekoč vsakršno praktično vrednost podatkov v Studijski raziskavi Demografski kazalci za potrebe Šolskega okoliša Komenda-Moste. Ker je njuno Izvajanje tudi z vsebinske strani sporno, kar je glede na zahtevnost te razprave razumljivo, izključujem zato vsakršen dialog na tej ravni. Dr. MARKO ŽEROVNIK Delovni čas v ZD Aktualna tema medicinskih sester je ta, da so za svoje delo premalo plačane. Priznajmo vsem sestram v bolnišnicah, da je temu tako. Pa se ozrimo po delu administratork ali, kot se one rade imenujejo, bolniških sester v zdravstvenih domovih. Ne mislim, da so zdravniki kaj drugačni. Na delo pridejo ob 7. ali 13. url, temu se lahko samo smejimo. Pacienti čakamo tudi po pol ure, da se iz ordinacije prismehlja vsa zadovoljna sestra in nas vpraSa, kdo je na vrsti. Seve- da je kavo popila v ordinaciji, torej pred sprejemom bolnika. Jaz jo pijem doma pred delovnim časom. Za svoj delovni čas, kot imenujejo tistih nekaj ur, dobivajo plačo kot naSl poslanci, za katere pa vemo, da so izkoriščevalci slovenskega naroda. Zdravstveni delavci pa so plačani Iz našega dohodka in so se zaobljubili, da bodo na voljo pacientom. Je temu tako?? Od 7. do 13. je 6 ur in kljub temu zahtevajo pavzo po tako zahtevnem delu. Sramota za vse, ki delamo. Prosim vse v zdravstvu, da končajo sprenevedanje in poboljšajo plačo tistim zdravstvenim delavkam v bolnišnicah, ki si to zares zaslužijo. Seveda lahko to tudi dokaže veliko pacientov v našem ZD. Vse, ki mislite enako, pozivam, da se odzovete na moje pisanje. Če to moje pismo ne bo zaleglo, se bom obrnil tudi na pristojnega ministra. Za odgovor o dolžini delovnega urnika v ZD pa prosim odgovornega delavca. Ali po novem MANAGERJA. JANEZ GRIU Cerberus Ko so prišli, je jokala. »Kaj seje zgodilo?« »Vrgli so me ven po toliko letih, zdaj, ko sem sama.« »Kdo? Zakaj?« »Cerberus.« Vsa zaripla je pred nas porinila list. Priporočeno s povratnico. Stanovanje zasedate nezakonito. V roku 60 dni se morate izseliti, če se želite izogniti posredovanju sodišča. Če v omenjenem roku ne odidete iz stanovanja, bomo proti vam vložili tožbo za izpraznitev. »Alt je to sploh mogoče?« »Zdaj, pri 90. letih, naj bi si iskala novo stanovanje. To naj bo plačilo za vse kar sem zanje storila,« je zahlipala mama. Niso mogli verjeti. »Mogoče pa le ni tako hudo, pogovorili se bomo.« Poslali so mu pismo in ga povabili, da bi se Se enkrat pomenili. Minil je teden, dva, trije, mesec, odgovora ni bilo. »Verjetno se nam ne upa pogledati v oči, že ve zakaj.« Iskali, iskali, iskali so novo stanovanje in ga končno našli. Lepšega, večjega, udobnejšega. Zdaj živi v novem domu, a z grenkim občutkom. Res je, hlapci Jerneji niso umrli s Cankarjem, Se so med nami. SABINA Anici Osterman, Rajku Spruku in Francu Osolinu Vsakdo sliSi pač samo tisto, kar razume. (Goethe) IVANA SKAMEN, predsednica Zelenih Kamnika Velika Špica (660 m) - II S ceste Ta dostop so prvotno uporabljali zmajani, dokler si niso naredili drugega. Seveda so se pripeljali do začetka steze z avtomobili po cesti, saj je bilo nato nošnje 30 do 40 kg težkega zmaja že s ceste do vrha povsem dovolj. Ta dostop lahko kombinirajo z različnimi drugimi dostopi. Če gremo naravnost iz Kamnika po normalnem dostopu za Stari grad oziroma najbolj direktnem dostopu za Špico, ga sledimo, dokler se ne odcepi desno steza, ki gre skoraj vodoravno pod cesto in prečka celotno zahodno pobočje Špice in pride na cesto Stari grad-Kamnik, ko ta cesta zapusti pobočja Špice. Kjer pride steza na cesto, je križišče. Levo vodi cesta na Stari grad desno v Kamnik. Na drugi strani vodi kolovoz desno navzdol v dolino Suhega potoka, levo navzgor, vendar desno od ceste in desno od grebena pa kolovoz, ki se po kakšnih 100 m neha. Levo od kolovoza se začne uhojena, precej strma steza, ki vodi precej naravnost navzgor. Nadelano stezo, kije bila polož-nejša, je namreč delno odnesel zemeljski usad, delno jo je zaprlo podrto drevje, zato so si uporabniki uhodili ko rob kakor tudi steza zavijata vedno bolj demo. Kmalu se nam pridruži še druga steza s ceste in po kakšnih 150 m pridemo na vrh in nato naprej na razgledišče oziroma vzletišče. Druga možnost: Če pa gremo na robu pri poseki desno, potem se na ovinku ne pridružimo Prašnikarjevi stezi, ampak gremo levo navzgor. Stezi oziroma bolj vlaki sledimo naravnost (levi odcep vodi do poseke, desni, kije širši, pa na sedelce med Starim gradom in Špico) navzgor vse do kolovoza, dobro zvoženega, ki pride s sedla oziroma ceste. Prečkamo ga in pridemo na drugi kolovoz. Po njem in nato desno - smo na stezi s Starega gradu. Tretja možnost: Lahko gremo tudi nekaj časa po dolini Suhega potoka in po lovski stezi desno navzgor do roba (glej opis dostopa na Stari grad po »Lovski stezi«) in od tu levo naprej cel čas po robu na Špico. Za vse te opisane dostope, razen zadnjega, kjer je že dobro imeti ustrezno obutev, ne rabimo kakšne posebne opreme. Velja pa opozorilo, da moramo biti takrat, ko so tla mokra, blatna in splozka, pri sestopu še pose- Velika Špica Starega gradu novo, ki se kakšnih deset metrov pod robom združi z nadelano stezo. Ta nato pripelje na rob, kjer se združi s stezo, ki vodi od Pod Skalce oziroma z desno varianto. Po robu levo še kakšnih 150 m do vrha. Desna varianta: Po prej omenjenem kolovozu navzgor, pa tudi malo navzdol, do konca. Kolovoz se nadaljuje v stezi, ki pripelje na rob in se združi s stezo, ki pride od Pod skalce. Na tem križišču so tudi gozdarske oznake parcel oziroma oddelkov 62 c 62 f. Tu zavijemo levo po robu in po stezi na vrh. Tudi ta varianta ne zahteva kakšne posebne opreme, če pri hoji pazimo in ne pretiravamo z dirkanjem navzdol. Od »Pod Skalce« Začetek je enak kot za Stari grad, samo da na robu pred poseko ne gremo desno ampak po robu levo navzgor. Steza je precej strma. Čez čas jo prečka steza, ki vodi iz doline Suhega potoka na Stari grad. Mi pa nadaljujemo ves čas po robu, ki postaja vedno bolj položen. Ko se povsem izravna, se nam z leve strani priduži steza, ki pride s ceste Kamnik-Stari grad. Nadaljujemo v isti smeri naprej, vnedar ta- bejprevidni. Tudi časi dostopa se gibajo okoli ene ure. Okoli Špice - spodnja varianta Za to kombiniramo že opisane poti. Začnemo v Novem trgu in gremo mimo Zdravstvenega doma po asfaltirani cesti navzgor do hiše s številko Novi trg 33 in naprej po opuščeni poti, po kateri so nekdaj hodili v Palov-če. Glej opis dostopa na Špico »Iz Novega trga« in v skladu z njim vse do križišča, kjer vodi desno navzdol kolovoz v dolino Suhega potoka (na smreki je rumena številka 6.) Po tem kolovozu do križišča. Tu desno čez potoček in levo po kolovozu na desni strani potočka. Ko kolovoza zmanjka, levo v strugo potočka (ta je običajno suha, vendar jo deževje napolni in takrat ta pot ni priporočljiva). Po strugi navzdol, dokler se ne izoblikuje kolovoz, ki tik pred koncem dolinice zapusti strugo in se še malo dvigne, da bi se nato spustil navzdol. Na izhodu dolinice je tudi v levo navzgor odcep poti na Špico oziroma Stari grad. Po kolovozu navzdol in mimo gostilne »Pod Skalo« do začetka Prašnlkarjeve poti RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel. 713-660 TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS, WORD__ EXCEL (20 ur)__ ACCESS (20 ur)____ INTERNET (8 ur) CORELDRAvV, PHOTOSHOP, AUTOCAD... STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) Intershop KAMMELEON Sadnikarjeva 4, KAMNIK (PRI PICERIJI NAPOLI) VOŠČILNICE, KOLEDARJI '98 IN DARILA UNICEF KOMPLETNA KOLEKCIJA ŽE V PRODAJI Hvala, ker ste pomagali UNICEFU, v skrbi za otroke. na Stari grad. Po tej poti navzgor vse do mladega smrekovega gozda, kjer zavije Prašnikarieva pot nazaj proti zahodu. Po poti naravnost in nato strmo v breg, dokler se svet malo ne položi in se na desno odcepi kolovoz. Po njem dobrih 50 m in navzdol na cesto na sedelcu med Špico in Starim gradom. S sedelca po zgornjem robu travnika, pašnika levo navzdol do napa-jališča in čez žično ograjo na stezo, ki pripelje s Špice. Po tej stezi navzdol do steze, ki pripelje z obvoznice. Tu levo navzdol na gozdno cesto in po njej na asfaltirano cesto v Novem trgu. Seveda je možna tudi nasprotna smer, tako da začnemo iz Novega trga najprej na sedlo med Starim gradom in Špico. Lahko pa začnemo tudi »Pod Skalco«, saj je opisana pot križna in se, če se je držimo, vrnemo v izhodišče. Za to turo je potrebna ustrezna obutev, saj je del opuščene poti iz Novega trga do sedla med Babjim trebuhom (Stražo) težje prehoden, posebej pa je težje prehodna dolina Suhega potoka. Cela pot bo vzela okoli 2 uri časa, pri tem bomo naredili okoli 380 višinskih metrov - gor in dol. Okoli Špice -zgornja varianta Kadar nimamo ustrezne obutve, pa bi vseeno radi obkrožili Špico, izberemo steze, ki so višje v njenih pobočjih. Začnemo lahko kjerkoli na tej poti, ker je krožna. Vtem opisu je kot začetek vzeto sedlo med Starim gradom in Špico, na katerega lahko pridemo po eni od opisanih možnosti. S sedla se spustimo jugovzhodno po kolovozu, ki vodi po zgornjem robu travnika - pašnika do napajališča za živino. Prestopimo »elek tričnega pastirja« (žico) in se spustimo po uhojeni stezi do prvega križišča. Tu se levo navzgor odcepi steza, ki pride do ceste Kamnik-Stari grad (glej »zmajarsko stezo«). Gremo še kakšnih 30 metrov navzdol do naslednjega križišča. Pot se naravnost navzdol nadaljuje proti Kamniku oziroma Novemu trgu, mi pa zavijemo po stezi levo. Ta gre še okoli 40 m do križišča. Desno navzdol vodi bližnjica na »normalni dostop« na Stari grad, naravnost navzdol pa steza (včasih je to bil kolovoz) v Novi trg. Mi pa zavijemo levo precej strmo navzgor po stezi, ki se po nekaj deset metrih položi. Steza nas vodi po zahodnem in nato južnem pobočju Špice, več gor kot pa dol, vse do ceste, ki jo doseže na mestu, kjer le-la zapusti pobočja Špice. Tam je tudi križišče. Ijzvo gre cesta na Stari grad, desno v Kamnik. Na drugi strani vodi kolovoz v dolino Suhega potoka (glej »spodnjo varianto«), levo navzgor, vendar desno od grebena pa kolovoz. Mi gremo po tem kolovozu, ki po kakšnih 100 metrih preide v stezo. Nadaljujemo navzgor po stezi do roba. Na drevesu, kjer opazimo oznako parcel 62 c in 62 f, je tudi križišče. Levo vodi steza na vrh, mi pa gremo desno po stezi, ki vodi po severovzhodnem robu Špice in postaja vse strmejša. Po kakšnih 600 m prečka našo stezo iz Suhega potoka (»lovska steza«). Tu zavijemo levo po njej in privede nas na dobro zvožen kolovoz, po katerem po približno 250 metrih pridemo na sedlo med Špico in Starim gradom. Opisana varianta ima položnejše vzpone in strmejše spuste. V primeru, ko je steza vlažna in splozka, je pripo-ročljivejša nasprotna smer hoje. Če pa nam je premalo hoje in višinskih metrov, se lahko po stezi po severovzhodnem robu Špice spustimo vse do naslednjega križišča, kjer pride steza od »Pod Skalce«. Tu se obrnemo levo in gremo po njej, najprej pod spodnjim robom poseke in nato navzgor do »Prušnikarjeve steze«. Tu zavijemo levo navzgor in po kakšnih sto metrih desno po kolovozu, ki nas pripelje na sedlo med Špico in Starim gradom. Kombinacije Poleg opisanih smeri hoje je možnih še veliko drugih kombinacij, posebej še, če vključimo še Stari grad. Izbira teh kombinacij je prepuščena iznajdljivosti vsakega posameznika. BOJČ Obnavljalni izpiti postaje GRS Kamnik Po novem dogovoru GRS Slovenije morajo vsi člani posameznih postaj GRS v Sloveniji namesto na tri leta delati obnavljalni izpit iz prve pomoći in reševalne tehnike na vsaki dve leti. Tako so tudi Člani postaje GRS Kamnik imeli v marcu in aprilu najprej obnavljalni teCaj iz prve pomoći in nato ,8. maja izpit iz vseh osnov prve pomoči: oživljanje, položaji, transport, mehanske in termične poškodbe, zlomi, zastrupitve itd. Ponavljanje znanja prve pomoči in sam izpit sta izvedla Mira Ažman in France Malešič, ki imata oba zdravniški poklic. Sledilo je ponavljanje snovi iz kopne reševalne tehnike, vendar je bil sam obnavljalni izpit zaradi nesreče v Turškem žlebu prestavljen. Ker običajno ne morejo priti vsi člani na izpit sočasno, je bilo možno opraviti tudi obnavljalni izpit v dveh rokih. Prvi je bil 23. avgusta v Kamniški Bistrici pri Lepem kamnu, drugi pa 20. septembra prav tam. Na tem izpitu je moral vsak reševalec narediti samostojno vse potrebne aktivnosti s tipiziranimi reševalnimi sredstvi, vključno z izdelavo sidrišč za dviganje in spuščanje, pripravo gorskih nosil (»marinerja«) za spust (dvig) v vodoravnem in pokončnem položaju, pripravo reševalnega sedeža (»gramingerja«). Poleg tega pa je moral vsakdo pokazati tudi ustrezno znanje za reševanje z improviziranimi sredstvi (improviziran sedež, zavora, škripec itd., izdelanimi iz vrvi, vrvic, vponk itd.). V prvem roku je pod budnim očesom inštruktorjev GRS, Janeza Kosca in Janeza Slokana, uspešno opravilo preizkus znanja 12 članov postaje GRS. V drugem roku. ko sta se Koscu in Sloka-nu pridružila še dva inštruktorja GRS, Slavko Šikonja in Tone Tro-bevšek, pa je obnavljalni izpit opravilo še 13 kamniških reševalcev, torej 25 od skupno 39 aktivnih in 11 izrednih. Nekaj reševalcev je imelo to smolo, da ni- so mogli priti ne na prvi in ne na drugi rok, zato bo zanje Se en poseben preizkus; nekaj je pa tudi takih, ki so ravno dobro opravili sprejemni izpit za GRS, pa jim zato še ni bilo potrebno delati obnavljalnega. Seveda pa stvar še ni končana. Nesreče se po hribih dogajajo tudi pozimi, tako da morajo biti reševalci vešći tudi zimskega reševanja. Zato sledi še obnavljalni izpit iz zimske reševalne tehnike, ki bo predvidoma v decembru letos. Alpinistična šola Letošnja alpinistična šola se je začela 2. oktobra. Vodi jo Robert Poličnik s pomočjo tovarišev iz alpinističnega odseka Kamnik. Imeli so že nekaj predavanj, obiskali so tudi plezalni vrtec na Starem gradu. Čeprav udeleženci šole, teh je trenutno 8, še niso pridobili vseh najosnovnejših znanj, je šola izkoristila lepo jesensko vreme tudi za obisk hribov. 19. oktobra so opravili že prve plezalne vzpone v Brani in Planjavi. Tako je Klemen Romšak skupaj s Primožem Brivnikom preplezal Zgornji steber, Primož Klemen z. Matejem Mošnikom Spodnji steber, Miran Jereb z Bojanom Pollakom Zgornji steber in Šijo, vse v Brani, Matej Vrabec s Klcmnom Matijem SZ greben, Jože Ručigaj s Primožem Trunkom X in Aljoša Markač z Robertom Polični-kom Jugovo poč z Brinškovim kaminom in vršni del SZ grebena, vse v Planjavi. Druga tura je bila naslednji konec tedna na Male in Velike pode. Tam je Aljoša Markač z Mo-niko Kambič preplezal Zajedo v Skuti, Matej Vrabec z Robertom Poličnikom Raz Velikega Grebena, kar sta preplezala tudi Jože Ručigaj in Luka Stare z Bojanom Pollakom, Klemen Romšak je s Klemnom Malijem splezal smer Skozi okno v Kranjski Rinki in Primož Klemen z Robertom Poličnikom Delavsko smer in zgornji del Streže v Skuti. Če koga ta šola, pravzaprav tečaj, ki je namenjen predvsem tistim, ki imajo vsaj 18 let in bo trajal predvidoma do maja prihodnjega leta. še zanima, se ga lahko še udeleži. Na njem bo spoznal osnove gibanja po gorah v kopnem in snegu po vsakovrstnem svetu, predvsem po brezpotju in plezalnih smereh, betos je AO nekako uspelo pridobiti določena sredstva, zato je cena udeležbe na tem tečaju samo 20.000 SIT. Predavanja so vsak torek v prostorih PD Kamnik na Šutni ob 18.00. Takrat je možen tudi vpis in možno je dobiti vse dodatne informacije. BOJČ V zgornjem stebru Brane, raztezaj pred izstopom Slovenski tečaj za nepalske vodnike (Nadaljevanje s. 1. strani) Tečaj je bil zelo uspešen, pa tudi zelo naporen. Prvič se je namreč zgodilo, da so bile obravnavane vse teme, ki jih zahteva U1AA standard za prostovoljne vodnike. Sledilo jc 28 pisnih testov iz posameznih tem in 1 izpit z odgovori na vprašanja in 35 praktičnih preizkusov znanja. Pri vsem tem je pa NMA skrajšala tečaj za cel teden dni - od predvidenih 6 na izvedenih 5 tednov. Tudi sodelovanje naših inštruktorjev z nepalskimi, ti so bili trije, je bilo odlično. Manj pa jc bila uspešna pomoč naše samostojne, slovenske države pri tej njeni promociji - zopet je ni bilo nič. Če ne bi bilo generalnega sponzorja, HYUNDAI - AVTO TRA-DE, ki je pokril vse glavne stroške, in še 24 sponzorjev (med njimi trije iz Kamnika: akademski slikar Alojz BERLEC, ki je dal nekaj svojih grafik, Tovarna kovinskih izdelkov in livarna TITAN s svojimi res odličnimi cepini in obešankami ter Svečarstvo in medičarstvo ŠTELE s posebnimi svečami za odganjanje komarjev, ki so se zelo dobro obnesle; pa dva iz domžalskega konca: TOSAMA s sanitetnim materialom in Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI iz Jarš s kvalitetnimi nahrbtniki in odličnimi gamašami), ki so pomagali v opremi in materialu, te akcije ne bi moglo biti. Kamniška odprava na Pumori V sredo, 29. oktobra zvečer, se je vrnil domov tudi del kamniške odprave, organizirane ob 60. obletnici ustanovitve alpinističnega odseka v Kamniku. Kljub relativno zelo slabemu vremenu in drugim pripetljajem (višinska bolezen, reševanje drugih alpinistov itd.) je pet članov odprave: Cene BERČIČ, Tomaž HUMAR, Janez JEGLIČ, Franci KOKAU in Janez KOVAČ priplezalo na vrh 7.161 m visokega Pumorija po običajni smeri. Za prvenstveni vzpon čez južno steno je bilo vreme preslabo in tudi aklimatizacije še ni bilo dovolj. Del odprave (Humar, Jeglič in Kovač) je še ostal v Nepalu in bodo, če bodo razmere ugodne, poskusili v alpskem slogu preplezati še zahodno steno Nuptseja. Več o tečaju in obrobnem dogajanju, kakor tudi o odpravi na Pumori in Nuptse bodo napisali njeni udeleženci za naslednje številke Kamniškega občana. Tečaj prostega plezanja V torek, 28. oktobra, se je ob 19.30 v telovadnici osnovne šole Frana Albrehta začel tečaj prostega plezanja. zCaradi šolskih počitnic je sicer prišlo relativno malo otrok, ki jih bo pa gotovo več, ko se bo spet začela šola. Vodi ga inštruktorica prostega plezanja Alenka Zlatnar, po potrebi ji bo pomagal tudi Stanko Zidan. Tečaj je namenjen predvsem otrokom od 7. do 14. leta. Na teCaju naj bi se naučili osnov prostega oziroma športnega plezanja. Odvijal se bo ob torkih od 19.30 do 21.30 in četrtkih od 18.30 oziroma po dogovoru s starši. Trajal bo predvidoma do junija 1998 in stane okoli 2.000 SIT na mesec. Tudi vanj se je še možno vpisati ob torkih in četrtkih v telovadnici - večnamenski dvorani pri osnovni šoli Frana Albrehta. Dodatne informacije lahko dobite tudi po telefonu na številki 727-234. SIL EST LJUBLJANSKA 45, 1241 KAMNIK (POSLOVNA STAVBA STOL) tel.: 813-397, faks: 811-979 - prodala, nakup in posredovanje nepremičnin - izdelava etažnih elaboratov in vpis stanovanj (v stanovanjskih blokih) v zemljiško knjigo Informacije vsak dan od 9. do 12. ure - Učakar. David Baš - vaterpolo mi pomeni vse David Baš je učenec Srednje ekonomske šole v Kamniku. Većino njegovega preostalega časa. ki ga ne porabi za šolo, posveti športu, ki ga ima najraje in za katerega pravi, da mu pomeni vse - vaterpolu. To je zagotovo eden izmed najbolj napornih športov nasploh, saj tu ni pomembna le fizićna kondicija, ampak še ogromno drugih stvari. David Baš je ćlan kamniškega vaterpolo kluba in hkrati ludi ćlan državne kadetske reprezentance, kar je nedvomno zelo lep uspeh. Z vaterpolom se ukvarja že približno 4 leta. Najprej je želel trenirati plavanje, nato pa ga je prijatelj navdušil za vaterpolo in sedaj ga ne bi menjal za noben drug šport. Vstop v slovensko kadetsko reprezentanco je gotovo eden izmed njegovih največjih uspehov in mu zato zagotovo tudi največ pomeni. Pogoji za vstop v reprezentanco so zelo zahtevni, saj je bil sprejem odvisen od kondicij-ske pripravljenosti, tehnike plavanja, tehnike plavanja z žogo in še veliko drugih stvari. Tekmovanja za izbor v reprezentanco so potekala v bazenu v Kranju, kjer David že vseskozi trenira s svojim klubom v zimskem času, saj Kamnik žal še nima pokritega bazena. Na samem začetku je David treniral samo enkrat tedensko v zimskem času, v zadnjem času pa trenira 5-krat tedensko v bazenu v Kamniku. V letošnjem poletju so se v okviru reprezentance največ ukvarjali s pripravami na evropsko prvenstvo, ki je bilo avgusta v Mariboru. Treningi za takšno tekmovanje pa so seveda dosti bolj naporni in zahtevni. David je treniral 5-krat tedensko v bazenu, poleg treninga v vodi pa zraven sodi še kondicij-ski trening in trening za moč. Pravi, da se s kolegi iz reprezentance dobro razume, saj je to tudi pogoj za uspeh v kolektivnih športih. Zanimivo je vedeti, kako poteka njegov dan pred tako velikim tekmovanjem, kot je evropsko prvenstvo. Vstajanje ob 7.15. Od 9. do 10. ure sledi fitnes, od 10. do 12. ure je trening plavanja v vodi, od 12. do 15. ure je kosilo in počitek. Od 15.30 do 17.30 je trening plavanja, od 17.30 do 19.30 je trening plavanja z žogo, ob koncu dneva pa od 20. do 22. ure sledi še trening igre. Reprezentanca je večinoma trenirala v bazenu v Kranju, ker so tu najboljši pogoji za trening. Pred začetkom prvenstva je reprezentanca v drugih državah odigrala kar nekaj pripravljalnih tekem. Naprej so potovali v Turčijo, nato so se selili v Bolgarijo, v začetku junija so bili v Rovinju, obiskali so Italijo in se v začetku julija pomerili še s svojimi sovrstniki v Srbiji. Seveda je prav, da naštejemo nekaj Davidovih najboljših rezultatov. Prvo leto treniranja so skupaj z ostalimi dosegli odlično tretje mesto v skupini dečki do 13 let, kmalu zatem pa 4. mesto pri kadetih. V letošnjem letu je bil tudi najboljši strelec prvenstva na mednarodni tekmi v Gorici. V prihodnje pravi, da si želi še dolgo ostati v reprezentanci, saj bi mu to prineslo več izkušenj za prvo ligo. Kamniški vaterpolo klub namreč v sezoni 97/98 igra v prvi ligi. Pravi, da ima med pripravami prostega časa bolj malo. Če pogledamo njegov urnik treningov, mu to lahko verjamemo. Kar pa ga le preostane, pa ga rad prebije s prijatelji na košarki ali pa ga posveti Soli. Njegov trener Dare Homar se z njim rad pošali in pravi, da je prišel iz vode in šel v vodo. Nekateri menijo, da vrhunci treniranja vaterpola pridejo po sedmih letih. David je sedaj na polovici svoje poti in že dosega odlične rezultate. Pričakujemo lahko, da je mogoče Kamnik s tem dobil še enega bodočega športnika vrhunskega razreda. Menda so vrhunski igralci vaterpola stari do 35 let. Torej je David šele na začetku svoje športne poti. Skupaj mu zaželimo, da se mu treningi še dolgo ne bi zdeli prenaporni in da bi še pogosto rekel: »Vaterpolo mi pomeni vse!« PETRA UDOVČ Balinarski turnir za Mikušev memorial Balinarji Balinarskega kluba Duplica (v letošnji sezoni njihove ekipe nosijo še staro ime Virtus) so te dni pripravili že 7. Mikušev memorial v počastitev spomina njihovega dolgoletnega aktivnega člana. Turnirja na štiristeznem igrišču kluba na Duplici se je udeležilo deset štiričlanskih ekip. Poleg domačinov so na tradicionalnem turnirju sodelovali tudi balinarji iz Mengša, Ljubljane in Velenja. Prvi dve mesti sta pripadli balinarjem Virtusa, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa BK Mengeš, na četrto pa ekipa BK Zalog. V zabavnem delu srečanja so se udeleženci pomerili tudi v zbijanju za praktićne nagrade, kjer se je najbolje odrezal Dušan Prijatelj iz BK Duplica, ter v bližanju, kjer je imel največ uspeha njegov klubski kolega Cveto Petek. (fs) Na državnem prvenstvu do 14 let na igriščih ŽTK Maribor Štirje igralci TK Slazenger Kamnik med najboljših 32 Na državnem prvenstvu za dečke in deklice do 14 let v Mariboru so v kvalifikacijah za ekipo TK Slazenger Kamnik nastopili štirje dečki (Pogačar, Jemec, Cevka, Crnkovič) in ena deklica (Erika Vidmar). Pogačarju in Vid-marjevi se je po odlični igri posrečila uvrstitev v glavni turnir; še posebej je navdušila Vidmar-jeva, ki je v finalni tekmi kvalifikacij premagala Romino Pire iz TK Bombač iz Ljubljane, s katero je še pred slabim letom dvakrat gladko izgubila (9/0 in 9/1). Smolo je imel Jemec, ki si je v finalni tekmi kvalifikacij poškodoval gleženj. Borben iri nepopustljiv kot vedno je sicer šepajoče nadaljeval tekmo, a pravih možnosti za zmago ni imel. Razočaral je Crnkovič, ki je s Svoljša-kom iz Domžal nepričakovano gladko izgubil. V glavnem turnirju sta poleg Pogačarja igrala še Baćar, ki se je direktno uvrstil v glavni turnir, in Mlakar, ki je za glavni turnir prejel vabilo (wild card). Baćar in Mlakar sta pri žrebu imela smolo, saj sta v prvem kolu naletela na nosilca (Germ in Jamnikar). Kljub vsemu sta se hrabro spu- stila v boj in predvsem Mlakar bi skoraj pripravil presenečenje. Tudi Vidmarjeva ni imela sreče, saj je že v prvem kolu igrala s kasnejšo zmagovalko Žlendrovo in gladko izgubila 6/0 in 6/1. Pogačarju je žreb v prvem kolu dodelil zmagovalca nad Jemccm (Meniha), tekma pa se je po veliki borbi končala 4/6, 6/4 in 6/ 0 za Pogačarja. V drugem kolu proti četrtemu nosilcu Omerze-lu iz Kranja ni imel nikakršnih možnosti - izgubil je s 6/0 in 6/ 3. Igralci TK Slazenger Kamnik so znova dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z igralci iz drugih (finančno in organizacijsko močnejših) klubov, tako da glede na mladost (skoraj vsi v tej konkurenci lahko igrajo še naslednje leto) lahko v bodoče pričakujemo še boljše rezultate. Rezultati Kvalifikacije - dečki I. kolo Cevka : Grašič Damjan (Domžale) 9/4 Crnkovič : Tome Blaž (Krško) 9/0 Jemec : Milic Jure (ŽTK Maribor) 9/1 Pogačar prost Zmagovita ekipa BK Duplica na Mikuševem memorialu Alpska smučarka Nives Sitar Se vedno na snežnih strminah Predana smučanju »Če bom imela možnost treniranja v B reprezentanci, bom še v smučanju. Če ne bom, nima smisla tekmovati,« je po koncu lanske sezone dejala alpska smučarka Nives Sitar. Imela je dobre uvrstitve v evropskem pokalu, med njimi 7. mesto na finalu tega pokala. Tudi na FIS tekmah v slalomu, kije bila njena najmočnejša disciplina lani, se je nekajkrat uvrščala v krog znanih tekmovalk Trlne Bakke, Kjuerstad (obe Norveška), Morene Galicio, Astrid Plank, Roberte Sera (Italija). Na univerzijadi v Koreji pa je bila kar dvakrat četrta v slalomu in su-perveleslalomu. Na državnih prvenstvih se je uvrstila tik za A reprezentantkami, 5. v slalomu, 7. v veleslalomu, 8. v superveleslalomu, ki ga zaradi slabih pogojev ni veliko trenirala. V vodstvu reprezentance pa tako pri sestavah reprezentanc Nives Sitar niso mogli obiti. S treningom v B reprezentanci, resnici na ljubo, to sije zaslužila že lani, seje vrnila v enakovreden športni boj z Urško Hrovat, Katjo Koren, Natašo Bokal, Mojco Suhadolc, Spelo Pretnar, Dovžanovo, Bračunovo in ostalo alpsko elito iz tujine. »Pravkar sem se vrnila s snežnega treninga iz italijanske Cervi-nie, v začetku novembra pa odhajamo na trening in tekme v ZDA, kjer so boljši pogoji za trening kot v Evropi v tem času. Odhajamo v Keystone, kjer bomo do začetka decembra. Na oktobrskem treningu slaloma na ledeniku Zermatt nad Cervinio, 3500 m visoko, sem bila enakovredna A reprezentantki Katji Koren, od ostalih iz B pa hitrejša za sekundo. V veleslalomu sem običajno druga, hitrejša je Katarina Breznik, zato upam, da bom dobila možnost nastopa na tekmi svetovnega pokala v slalomu in VSL, ki bo v bližnjem Park Cityju. Sicer pa bo v Ameriki Se nekaj tekem Nor-Am pokala, enakovrednega evropskemu. Upam na najboljše,« je povedala Nives in se hkrati zahvalila Calcitu, ki ji je s plačilom potnih stroškov omogočil enake možnosti, kot lih imajo ostale smučarke. METOD MOČNIK Smučarski klub Kamnik organizira SEJEM ŠPORTNE OPREME v Osnovni šoli Frana Albrehta v soboto, 22.11. od 9. do 19. ure in v nedeljo, 23.11. od 9, do 17. ure • komisijska prodaja rabljene opreme • prodaja nove opreme • servisiranje rabljene opreme Vabljeni - vstopnine ni! Korobcič d o o 1241 Kamnik, Šulna 76 PONUDBA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV (za daljše obdobje) Oddamo dva poslovna prostora 100 m2 in 33 m2 s pripadajočimi parkirišči, samostojnim elektro priključkom, telefonom, WC in posebnim vhodom. Informacije po mobitelu 041-642-805. Sebastjan Kern je državni prvak v motokrosu do 125 cem 16-letni motokrosist Sebastjan Kern iz Komende je v sezonah 95 in 96 že zmagoval v konkurenci do 80 ccm. Letos pa je prvič nastopil v konkurenci 125 ccm. V boju s četverico starejših konkurentov je tudi na zadnji tekmi ubranil prednost in osvojil naslov državnega prvaka. Tudi izven naših meja je na evropski sceni do 125 ccm dosegel prve toćke in dosegel 32. mesto. Na vseh tekmah se je kvalificiral, razen na zadnji tekmi v Italiji, ko si je poškodoval gleženj. V veliko pomoć so mu starši in glavni sponzor Petrol Proton Racing team. Nekaj denarja in tekmovalne opreme mu prispevajo tudi lokalni sponzorji, kot so Gostilna Pri Cilki, Scorpio Moste, Wurth, Pulzar, Fulda in Zupin. Za mladim motokrosistom pa ne stojijo samo sponzorji, ampak tudi mehanik Jože Cerar iz Vira, nekdanji motokrosist in kondicijski trener Franc Jerič iz Mengša. Za prihodnjo sezono so Sebastjanovi načrti še višji, obdržati želi naslov državnega prvaka v 125 ccm, v Evropi pa se želi prebiti med prvo deseterico. J. K. 2. kolo Pogačar : Čeh Aleks (Koper) 9/6 Cevka : Toni Luka (Športplus Ljubljana) 9/2 Crnkovič : Svoljšak Jan (Domžale) 1/9 Jemec : Nemec Matej (Športplus Ljubljana) 9/3 Finale Pogačar : Cevka 9/6 Jemec : Menih Jurij (Športplus Ljubljana) 4/9 Kvalifikacije - deklice 1. kolo Vidmar : Živko Barbara (Galea Maribor) 9/4 Finale Vidmar : Pire 9/6 Glavni turnir - dečki 1. kolo Mlakar : Jamnikar Tomaž (Žaleč) 1/6, 4/6 Bačar : Germ Miha (ŽTK Maribor) 2/6, 2/6 Pogačar : Menih 4/6, 6/4, 6/0 2. kolo Pogačar : Omerzel Matic (Triglav Kranj) 0/6, 3/6 Glavni turnir - deklice I. kolo Vidmar : Žlender Nina (Galea Maribor) 0/6, 1/6 M. P. Novice iz TK Slazenger Kamnik V organizaciji RODEX-PE-UGEOT je bil izveden teniški turnir za lastnike avtomobilov in povabljene goste. V skupini dame je zmagala Nataša SITAR, v skupini moški do 45 let je slavil Matjaž VIRANT, v skupini moški nad 45 let je bil prvi Fred KER-ŠIČ. Na zadnjem klubskem turnirju je v skupini moških do 35 let zmagal Michacl VRBENSKY, nad 35 let Marjan AJTNIK. Skupno zmago v sezoni je slavil v mlajši skupini Simon RUTAR, v starejši pa Janez ZORE. Končano je tekmovanje v kamniški teniški ligi. Vrstni red: 1. DUPLICA 2. KAMNIK 3. GOLDI STRANJE Na turnirju VODILNIH je zmagal v skupini A Marjan AJTNIK, v skupini B Stojan CRNKOVIČ. Na meddržavnem dvoboju veteranskih reprezentanc SLOVENIJE in HRVAŠKE v Ljubljani so sodelovali trije Kamničani: Bojan SCHLEGL, Rado VENGUST in Tone JERAS. Zmagala sta VENGUST in JERAS. Slovenija je slavila z rezultatom 11:10. TENIS 91 Pokal Slovenije v jadralnem padalstvu DJP POLET iz Kamnika je bil organizator letošnjega šestega tekmovanja jadralnih padalcev za slovenski pokal v točnosti pristajanja. Tekmovanje se je kot navadno odvijalo na pobočjih Krvavca oziroma v vasi Grad, ki je idealna točka za te vrste tekmovanj, zelo dostopna pa so tudi vzletišča, saj se jadralni padalci pripeljejo do njih z avtomobili. V zelo dobrih letalnih pogojih se je zbralo rekordno število tekmovalcev, kar 180 jih je bilo iz 35 slovenskih klubov. Kot rečeno, so lepo vreme in dobra organizacija omogočili tudi dobre rezultate, tekmovanje, ki se je pričelo ob 8. uri, pa se je končalo ob 15. uri s podelitvijo pokalov in nagrad. Tekmovalci so tekmovali v dveh kategorijah, moški in ženski, tekmovalo pa se je tudi v ekipni razvrstitvi, kjer so šteli trije najboljši rezultati tekmovalcev iz istega kluba ali društva. V moški konkurenci sta si prvo mesto razdelila Drago Avguštin iz Dolenjskih Toplic in Lucijan Štucin iz Cerknega, najboljši domači tekmovalec pa je bil Jernej Zdešar, sicer vrhunski tekmovalec v preletih, ki je osvojil 10. mesto. V ženski konkurenci je zmagala Jasna Šivec iz Loške doline, v ekipni konkurenci pa je zmagala ekipa kluba Kanja iz Dolenjskih Toplic pred POLETOM in klubom Kimflv iz Vodic. Tekmovanje je res lepo uspelo, za kar gre zasluga poleg organizatorja tudi občini Cerklje in županu gospodu Čebulju, ki so nas tokrat kot gostitelji res prijazno sprejeli. Pokale sta prispevala kamniška športna zveza in gostišče Kraljev hrib, praktične nagrade pa med drugim tudi: URKO Kamnik, ŠUPO Kamnik, LJUBLJANSKA BANKA Ljubljana. K1MFLY Vodice, AIR SYS-TEMS Golnik, BETOTEX Šk. Loka, OPTIKA MARETIČ Šk. Loka in ostali, za kar se jim na tem mestu najlepše zahvaljujemo. D. O. 12 6. novembra 1997 ZA VSAKOGAR NEKAJ Kamniški OBČAN Na kratko IZ UPOKOJENSKIH LOGOV značko - smo pač na Gorenjskem. LESKET KOLAJN IN ZNAČK Oktobrsko srečanje upokojencev Kamnika je bilo organizirano pri »Marjanci«. Poleg članov DU Kamnik so bili na to srečanje povabljeni Se predstavniki iz DU Komenda, iz DU Motnik-Špitalič in DU Moravče. To srečanje pa je namenjeno nekakšnemu letnemu zaključku športnega življenja DU Kamnik. Letošnje leto je bilo polno različnih srečanj. Pri pohodništvu in planinstvu beležimo rahel padec, kolesarjenje pa je v porastu. Letos je izpolnilo pogoj za pridobitev značke ŠPORTNIK - UPOKOJENEC 94 članov našega društva. Balinarjem in kolesarjem, ki so tekmovali, pa bodo podeljeni pokali in medalje. Pa še malo statistike za minulo športno leto: - Pohodni kov in planincev je bilo 1.026 (314 manj kot prejšnje leto). - Kolesarjev je bilo 615 ali povprečno 47 kolesarjev na vsaki vožnji. Le zakonca Čop sta bila letos tako marljiva, da sta se udeležila vseh voženj. Kolajne najboljšim s tekmovanja kolesarjev na kronometer je podelil g. Jože Lenarčič, rezultati tega tekmovanja pa so bili objavljeni v 16. številki Kamniškega občana. - Izletnikov je bilo skupaj 1.124. Potovali so po Sloveniji, sosednji Avstriji, Madžarski, Hrvaški, Italiji, San Marinu. Pohodnikom, planincem in kolesarjem, ki so zbrali vsaj 8 točk, je bila podeljena značka ŠPORT-NIK-UPOKOJENEC. Skupno je značke »zaslužilo« 94 članov. Značke je prisotnim, s pomočjo Marije Golob in Jožeta Kalana, podelil referent za šport in rekreacijo Franc Smolnikar. 11 članov je zbralo nad 50 točk, kar 80 točk pa je zbral naš predsednik Stane. Najstarejši planinec - po-hodnik je star 81 let in je zbral kar 20 točk: to je g. Nace Golob iz Zduše. Vsi, tudi tisti z visokim številom točk, so dobili le po 1 BALINARJI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Letošnje državno prvenstvo upokojencev v balinanju se je odvijalo 11. septembra 1997 v Radovljici. Na tem prvenstvu je sodelovalo devet ekip iz devetih slovenskih regij, pravico do sodelovanja pa so imeli le prvaki slovenskih regij v balinanju. Gorenjsko regijo na državnem prvenstvu v balinanju je zastopala ekipa Društva upokojencev Kamnik. Naši kamniški balinarji so na tem prvenstvu dosegli dober rezultat, saj so v tako močni konkurenci dosegli 5. mesto. TEKMOVANJE ZA POKAL MIHA ZUPINA Letošnjega 12. septembra je bilo prvič na balinišču Društva upokojencev Kamnik organizira- ekipa DU Kamnik in četrto mesto DU Vodice. TEKMOVANJE ZA POKAL ŠTEFKE SPRI K V letošnjem letu je umrla naša dolgoletna članica društva in vneta balinarka ga. ŠTEFKA SPRUK. Tudi v spomin nanjo je bilo 13. septembra organizirano tekmovanje z naslovom TEKMOVANJE ZA MEMORIAL ŠTEFKE SPRUK V BALINANJU ZA ŽENSKE. Zal sta se turnirja udeležili le ekipi iz DU Podnart in iz DU Kamnik. Tudi na tem turnirju se je tekmovalo za prehodni pokal. Za leto 1997 ga je osvojila ženska ekipa iz DU Kamnik. KLUBSKO TEKMOVANJE POSAMEZNIKOV Ves mesec je potekalo klubsko tekmovanje v balinanju za moške in ženske. Pri moških je bilo prijavljenih 16 tekmovalcev, pri ženskah pa 7 tekmovalk. Najboljši rezultati: Moški: 1. mesto - JOŽE PE- Z globinsko meditacijo do boljšega počutja Kamniški izletniki pred vladno palačo v San Marinu. (Foto: Simšič) no tekmovanje v balinanju v spomin na dolgoletnega člana Društva upokojencev Kamnik in zelo nadarjenega balinarja g. MIHA ZUPINA. V bodoče bo turnir potekal vsako leto. Dasiravno v letošnjem letu na tem tekmovanju ni bilo toliko ekip, kot smo si želeli, pa so štiri ekipe, ki so nastopile, pokazale dosti veliko znanje. Sodelovale so ekipe iz DU MENGEŠ, DU VODICE in dve ekipi iz DU KAMNIK Prehodni pokal je letos osvojila prva ekipa balinarjev DU Kamnik. Drugo mesto je dosegla ekipa DU Mengeš, tretje druga TURISTIČNA AGENCIJA, \ VALVASOR Perovo 26, * Kamnik * tel./tax: 815-677 Odprto: 9h-13h in 14h-17h, • g-'rTjR^C-iaMb sobota 9M2.30 l NOVOLETNI ARANŽMAJI ZA VSAKOGAR! • • Praga, 4 dni, 315 DEM • • • Rim, 4 dni. 395 DEM • • • Budimpešta, 3 dni, od 169 DEM, 4 dni od 195 DEM * • »Pariz, 5 dni, bus 299 DEM, 6 dni z letalom 1.100 DEM * • • Barcelona, 6 dni, 429 DEM * • • Atene, ladja, 8 dni, 495 DEM '■ • Amsterdam, bus, 6 dni, 369 DEM . • Istanbul, letalo, 4 dni, 419 USD . • Izrael, letalo, 8 dni, 1.040 USD . . • Cavtat, hotel Croatia, letalo, 7 dni, od 339 DEM . . • Dubrovnik, letalo, 7 dni, od 299 DEM . . • PREDBOŽIČNI DUNAJ, odhod 20. 12., 2 dni, bus, PP, 19.900 SIT • • »EGIPT - letovanje v Hurgadi (Rdeče morje), 7 dni, PP, • • od 6. 12. 97 do 21. 2. 98 od 71.300 SIT . • • NOVOLETNO KRIŽARJENJE V GRČIJO, 5 dni, od 678 DEM • • Pri nas si lahko Izberete počitnice v toplih krajih ali na snegu. • KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, dao. Tesovnlkova 27a, Ljubljana-Ježica NAROČILA PO TELEFONU: 16 83 700 vsak delovni dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. RADOVAN ZAJC, dr. vet med mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med STOTNIK. 2. mesto - FRANC ZLATNAR, 3. mesto - DRAGO VAJT; ženske: I. mesto - LOJZKA VRANKAR, 2. mesto - SLAVKA OSOLNIK 3. mesto - MARIČKA MOČNIK. VSEM ISKRENE ČESTITKE! IZLET V SAN MARINO 17. septembra je avtobus z 49 izletniki upokojenci odpeljal na dvodnevno potepanje. Po programu jih je pot vodila čez mejo do znamenitih Benetk. Pot so nadaljevali do Ravene, mesta v severni Italiji in v bližini Jadranskega morja. Tu so se ustavili le toliko, da so si ogledali stari del mesta. Cilj je bila najstarejša in najmanjša republika SAN MARINO. Njena »velikost« obsega le 61 km2. IDRIJA - KOBARID -STARA GORA -GORICA Tudi 8. oktober je bil izletniški dan. 49 radovednih upokojencev se je odpeljalo v IDRUO, kjer so si z zanimanjem ogledali mesto, podrobno pa rudnik živega srebra v zapiranju. V KOBARIDU so si ogledali znani in zelo obiskani muzej soške fronte. Ustavili so se tudi v STARI GORI v Benečiji, kjer je ohranjena čez 1000 let stara vas. Obiskali so tudi tamkajšnjo cerkev. POPUST NA VLAKU IN AVTOBUSU Slovenske železnice in avtobusno podjetje KAM-BUS nudita upokojencem in upokojenkam 50% popust za vožnje izven najbolj prometnih konic in sicer: - od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 17. do 24. ure, - ob sobotah od 13. ure naprej, - ob nedeljah in praznikih ves dan. Da to lahko koristite, morate imeti pri sebi izkaznico, ki vam jo izdajo na avtobusni ali železniški postaji v Kamniku, če predložite potrdilo o zadnjem nakazilu pokojnine in svojo sliko. Taka izkaznica velja eno leto in stane 200,00 srr. MARINKA HRIBOVŠEK Stres nas vsakdanji Zakaj nekateri ljudje ob epidemiji gripe zbolijo, drugi pa ne. Aha, zaradi odpornosti, takoj vzkliknemo. Res je, od moči imunskega sistema je odvisno, kako bomo prestali 'kihajoče dni'. Pri tem pa je presenetljivo, da je moč imunskega sistema odvisna od količine stresa v organizmu. K zmanjšanju stresa pripomore sprehod v naravo, če se znamo nasmejati sebi in drugim in da si po nepotrebnem ne delamo sivih las. Vse to v nas sprosti nakopičene napetosti (ki jih opisujemo navadno kot kronično utrujenost, včasih spet kot razdražlji-vost). Vsak organizem je sposoben, da se zdravi sam, seveda če ta sposobnost ni zablokirana in zato ne deluje. Ključ je sprostitev. Prijeten mir je lebdel v prostoru Kakšnih petnajst ljudi, moški in ženske, nekateri v kravatah, nekateri preprosto oblečeni, mlajši in starejši, sedi na stolih z zaprtimi očmi, pogreznjeni v tišino. Le tu in tam se kdo zgane ali globlje vdihne. Nato se začnejo premikati in počasi odpirajo oči. »Kaj? Pol ure da je minilo? Ne bi si mislila, da je tako hitro minilo.« »Dobro se počutim. Kot prerojen, svež, bister...« »Vmes sem tudi malo zadremala. Ampak spočila sem si pa zares. Ko sem prišla, sem bila utrujena in sitna. Sedaj nisem več in še glava me je nehala boleti.« Na obrazih je prijeten mir in žar. Usta se kar sama razlezejo v smeh. Da je tako lahko? Brez truda do presenetljivih rezultatov Ne, ni šlo za sugestijo ali hipnozo, marveč za skupino ljudi, ki so si privoščili "skok' v globinsko meditacijo ali krajše GAMO. Za GAMO si je treba vzeti le dvajset do trideset minut enkrat dnevno, odtehta pa večurni počitek. Sedemo, zapremo oči in sledimo korakom, ki smo se jih naučili na tečaju. Na ta način brez truda dosegamo globoko sprostitev in tako intenziven počitek, kot bi bili na »mini« počitnicah. Posledice tega početja so postopno sproščanje psihičnih napetosti, povečevanje notranje stabilnosti in druge spremembe, ki so s tem neposredno povezane. In... »Zadnji dve leti ni bilo niti ene noči, ki bi jo mirno prespal do jutra. Sedaj spim kot dojenček. Preprosto ne morem verjeti, da je tako malo potrebno storiti za tako veliko spremembo.« »Ko sem svojo petletno hčer vprašala, zakaj me vsak dan opozarja, da ja ne bom spustila meditacije, je odgovorila: »Zato, ker si po meditaciji bolj prijazna.« B.K. V Kamniku bo v ponedeljek, 17. novembra, ob 18. url, v Osnovni šoli Frana Albrehta, Šolska 1, UVODNO PREDAVANJE K TEČAJU GLOBINSKE MEDITACIJE GAMA Na uvodno predavanje, kjer dobite podrobne informacije in se lahko prijavite na tečaj, je vstop prost. Informacije: Center za duhovno kulturo, tel. 061/133-93-03. Kakovost v podjetništvu XI. Le zdrav in motiviran delavec učinkovito dela. Delovno okolje je še vedno prepogosto odgovorno za nastanek nekaterih poškodb in bolezni. Potreben pa je tudi počitek in pri (ne)pisanju člankov smo ga imeli čez poletje dovolj, zato veselo naprej s KAKOVOSTJO V NABAVI H. Kakovosten prevzem mora ugotoviti, ali nabavljeni materiali ustrezajo nabavnim specifikacijam. Izognemo se vrsti stroškov, če se kakovost lahko preveri pri dobavitelju. V večini primerov mora tudi ta prevzeti odgovornost za kakovost kakor tudi stroške ugotavljanja kakovosti. Grobi prevzem (paleta, zaboj), potrdi skladnost dokumentov s pošiljko, natančni pa tudi količinsko skladnost s predajo dokumentov vhodni kontroli. Ta mora opraviti osnovno nalogo - ugotoviti skladnost z. nabavnimi specifikacijami. Vse neskladnosti se dokumentirajo v poročilu. Skladne in neskladne materiale je potrebno ustrezno označiti in jih ločeno skladiščiti. Oznake morajo nedvoumno označevati, da gre za kakovostno oporečen material - običajno je to nalepka rdeče barve z napisom »ZAVRNJENO«. Za neskladni material se je potrebno odločiti med: zavrniti, prebrati, popraviti, izmet, uporabiti takega. Ne pozabite dobavitelja seznaniti s poročilom kontrole, se sporazumeti glede ugotovitve in izpeljati korektivne ukrepe. V primeru, da se moramo zaradi vzroka pravočasne nadaljnje dobave oziroma drugih argumentiranih vzrokov odločati o pogojnem sprejemu (PS), je potrebno izpeljati aktivnosti in postopke z vsemi nosilci, ki so nabavne specifikacije izdelali. Razvoj in tehnologija morata v ocenitvi PS odgovoriti na razvojno-tehnološka vprašanja, proizvodnja pripravi dokumentacijo za postopke popravila, skupno z vhodno kontrolo p SMA * KAVBOJKE od it. t do it. 66 VSE ZA HLADNE DNI PRI NAS SE DOBI. OBIŠČITE NAS IN NAŠLO SE BO TUDI KAJ ZA VAS! d.o.o. PODJETJE ZA PRODAJO. MONTAŽO IN SERVISIRANJE ŠIVALNIH STROJEV Pristava 3, Mengeš, Tel./fax: 737-457 Podjetje se ukvarja: - s servisiranjem gospodinjskih in industrijskih šivalnih strojev različnih znamk, kot so PFAFF, SINGER, PEGASUS, BAGAT idr. - s prodajo šivalnih strojev znamk PFAFF, SINGER, PEGASUS, za katero je pooblaščen servis PFAFF -Kaiserslautern . - s prodajo rezervnih delov ter drugih artiklov (škarje, igle, pupe, prijemalce blaga, etiket pištole,...) Podjetje je odprto: PON.-PET. od 8. do 16. ure SREDA od 8. do 18. ure STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7" do 15h sreda od 7h do 17h Velika izbira barvnih stekel In ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... mmm HB SpiS, da se zopet zbudiš, umrješ, da živiš. (A. Trstenjak) gjjj^ JPMa V SPOMIN PAVLU KONCILJA tkalskemu mojstru z Jeranovega Ko jesen razgrinja sive pajčolane, postanemo otožni in žalostni ob misli, da si nas, dragi Pavel, lansko leto zapustil. Vsi, ki smo ti bili blizu in te imeli radi, se te z bolečino v srcu spominjamo. Cvetje in lučke, ki krasijo tvoj prerani grob, so izraz naše ljubezni do tebe. V miru počivaj! Vsi tvoji Jeranovo 1997 Čas ni dal, da bi nam roko vsaj podal. Je mrak le vzel, Se preden si vzcvetel. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 35. letu življenja zapustil dragi sin, brat in stric FRANC ZABRET Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali cvetje in sveče, nam pa izrekli sozalje. Posebna zahvala velja g. župniku Nikolaju Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za občuteno petje in sosedom ob njegovem slovesu. Vsi njegovi Moste, september 1997 NAPREDEK DOMŽALE Moda za hladne dni v blagovnici Vele Vabimo vas v blagovnico Vele v Domžalah, kjer lahko izbirate v pestri ponudbi toplih oblačil in obutve za vso družino. -največja ponudba plaščev in jaken priznanih blagovnih znamk: Mura, Labod, Gorenjska oblačila, E S k roj, Kroj Škof ja Loka, Henriette -bogata ponudba pletenin in perila -kakovostna otroška oblači-ia modnih barv: Jutranjka, Montefiore, Kiddy -velika izbira kompletov za Y..... modna obutev za jesen in odom na smučanje boste v široki po- Vnudbi smučarske opreme t rnqšli tudi zase vse, kar po-trebujete za brezskrbno smuko •smuči Elan, Fischer -vezi Mar ker, Salomon, Tyrolia -čevlji Alpina, Salomon, Tecnica -oblačila Elan, Colmar •očala Uvex, Brico -palice, rokavice, kape, torbe 14. novembra bo na oddelku Šport COLMARJEV DAN ■svetovanje ob nakupu smučarskih oblačil COLMAR -popusti pri nakupu Tudi za vaš dom smo pripravili bogat izbor izdelkov -tople odeje iz različnih materialov -posteljno perilo v modernih vzorcih in barvah -velik izbor najrazličnejše posode po ugodnih cenah Dobimo se v blagovnici Vele! Tu se splača kupovati! Vabimo vas v našo prodajalno na Usnjarski 1 v Kamniku (tel: 817-404), kjer dobite krvavice, dnevno sveže meso, drobovino in mesne izdelke, narejene po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKAVNO IN DOBRO! Ambrož NAJUGODNEJŠE CENE VOZIL! UNO I.O IE 5V PUNTO 55S PUNTO 75 SX SCUDO 1.9 TD 8 SEDEŽEV BRAVO 1.4 I2V SX BRAVA 1.4 12V SX MAREA WEEKEND 1.6 16V SX DUCATO MAX1 2.5 TDI DOBAVA TAKOJ! UNO 1.0 iE, KAT, 45 KM, 5 vrat, temna stekla, 4 vzglavniki, ura PONUDBA MESECA: 600 DEM CENEJE PUNTO 85 16V ELX, CZ, ES, temna stekla, barvni odbijači in ogledala, kovinska barva -IZREDNO UGODNO! RABLJENA VOZILA: FIAT Uno 45, 1. 94. PEUGEOT 106 XR. 1. 94, BMW 318iS, I. 94, OPEL Vectra 1.8 16V, 1. 96, Fiat Tempra 1.6iE. 1. 91. KREDITI DO 5 LET! LEASING! STARO ZA NOVO! PRODAJA: Lahovce 2, tel.: 064/421 119, tel/faks: 064/421 141 SERVIS: Lahovće 40. tel.: 064/421 193. tcl./faks: 064/421 021 RTV Slovenija - glasbeni program in Nogometni klub Flok Komenda vabita ob 44-letnici najstarejše oddaje v soboto, 22. novembra '97 ob 19. uri v športno dvorano Kamnik na javno snemanje dveh oddaj ČETRTKOV VEČER DOMAČIH PESMI IN NAPEV0V Sodelujejo: * ANSAMBEL PTUJSKIH 5 * ANSAMBEL BRATOV POLJANŠEK * ANSAMBEL ALPSKI KVINTET * ANSAMBEL PRIMORSKI FANTJE * ANSAMBEL ROSA * ANSAMBEL ŠALEŠKI FANTJE * ANSAMBEL LAUFARJI * CITRE PRIMC ALEKSANDER * HARMONIKA DENIS NOVATTO POVEZOVALCA: Nataša BOLČINA-ŽGAVEC in Igor VELŠE v Posnemanju VELIKI ZURdo jutranjih IH* Za ples in zabavo bo poskrbel ansambel GAMSI Bogat srečolov bo pripravil NK FLOK KOMENDA Glavni dobitek bo TV sprejemnik Prodaja vstopnic: HRAM ROŽICE-MENJALNICA 737-240,737-510,739-037 VERONIKA KAMNIK 832-662,817-000 VELEBLAGOVNICA-TRAFIKA 718-331 Rezervirajte si čimprej svojo mizo, da vas ne prehitijo prijatelji! Ludvik Piškur S.P. Kamnik, Maistrova 3 (pri Nebeškem očetu) V 817-872 • pestra izbira zlatega nakita • popravilo zlatega in srebrnega nakita Ob gotovinskem plačilu 10% popust. Odprto od 9. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. TRGOVINA 1 I :eRy M N I K Šutna 16 tel. 831-703 Miklavž lahko vaše skrite želje uresniči pri nas • čudovito spodnje perilo • kape, rokavice, pisane nogavice • IGRAČE •NOVO!!! NOGAVICE S PRSTI od št. 35 do št. 45 AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova 1/a TRGOVINA tel. 722-107 prodajalna izdelkov gorenje - pralni stroji Gorenje od 50.393 SIT naprej - BTV, ekran 55 cm, TTx, stereo, samo 56.447 SIT - kovinski rezalnik Bosch 17.437 SIT * Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, sušilci perila, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje... * barvni televizorji * sesalci, kovinski rezalniki, pomivalna korita 15% gotovinski popust! Možnost nakupa tudi na 3 obroke z 8% popustom ali na 5 obrokov s 5% popustom. Brezplačna dostava. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. ^SV-OV ZA NAKUP ^ gorenje