

LETO xxvni. ST. 25
PTUJ, 3. JUUJA 1975
CENA 2 DIN
Miran Potrč, član izvršnega
komiteja predsedstva CKZKS je
govoril ob otvoritvi nove
tovarne Optyl — optični
proizvodi v Ormožu. Več o tem
poročamo na 4. strani.
USPEL ZLET GASILK V ORMOŽU
Ženski delež, kot ji pripada
ZLET A GASILK SE JE MINULO SOBOTO IN NEDELJO V
ORMOŽU UDLEŽILO NAD 5000 UDELEŽENK IN
UDELEŽENCEV - NA OSREDNJI SLOVESNOSTI JE
GOVORILA IVANKA VRHOVCAKOVA, GENERALNA
SEKRETARKA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV
SLOVENIJE
Dva gasilska- dneva - minula
sobota in nedelja — sta se v Ormožu
pričela s simpozijem o vlogi žene v
naši družbi, ki je bil v soboto
dopoldan. Tu je približno 170
delegatkam in delegatom gasilskih
društev iz vse Slovenije najprej
spregovorila prof. Vladka Jan,
sekretarka sekcije za družbeno
aktivnost ■ žensk • pri republiški
konferenci SZDL. Potem so no
krajši razpravi prešli na tako
imenovani strokovni del. Prvi je
predaval o gasilki v splošni ljudski
obrambi Polde Štrukelj, pomočnik
republiškega sekretarja za NO, o
preventivi je govorila Alenka
Garbajs, dipl. inž., dr. Edo Tepina je
obravnaval področje sanitete, o
operativi je govorila Marjeta Žbogar,
o organizaciji gasilstva Marija Zaje, o
mentorstvu in delu z mladino pa je
napisala poročilo Vida Planinšec. V
razpravi o navedenih področjih so
prisotni predvsem poudarili, da bi v
bodoče kazalo bolj izkoristiti
pripravljenost naših žena in deklet
za delo v gasilstvu. Ne samo takrat,
ko ta društva pripravljajo veselice,
temveč jih tudi izobraževati, saj
žena, ki je seznanjena z načini
gašenja raznih požarov, ob more-
bitni nesreči ne bo izgubila poguma;
to pa lahko v danem trenutku
pomeni največ.
Popoldan so si gostje o^edali
razstavo Ormož skozi stoletja ter
nato bili priča otvoritvi razstave slik-
podravskih naivcev iz Koprivnice.
Sledil je ogled vinske- kleti v
(Nadaljevanje na 2. strani)
V PRVENCIH ODKRILI SPOMENIK
V spomin na dogodke pred 30 leti, ko so po podli izdaji padli
štirje kurirji Anton Hrga, Ciril Krajnčič, Leopold Krajnčič in Božidar
Znid^ič, so v vasi Prvencih, v nedeljo odkrili spomenik. Ob tej
priložnosti se je zbrala vsa vas, srečali nekdanji borci in tovariši ter
obujali spomine na tragične dogodke pred 30 leti. Spomenik je odkril
Stane Rešeta, nekdanji kurir v teh krajih. Ob spo-meniku pa so
spregovorili Ivan Galon, predsednik iniciativnega odbora za
postavitev spomenika, Danijela Feguš, predstavnica borčevske
organizacije iz Markovec in nekdanji kurir Stane Rešeta. Kulturni
program pa so sklenili šolaiji, pevski -zbor iz Domave in godba na
pihala iz Markovec.	^
MG
Ivanka Vrhovčakova govori na
zborovanju ob zletu gasilk v
Ormožu.
75letGDDornava-
občinski dan gasilcev
v nedeljo, 6. julija proslavlja
Gasilsko- društvo Dornava 75.
obletnico svojega obstoja. Sla\je
bo povezano z občinskim dnevom
gasilcev ptujske- občine. Kot
pričetek prireditve bo slavnostna
seja, ki bo ob 10. uri in katere se
bodo udeležili predstavniki občin-
ske skupščine, obč. gasilske-zveze,
družbeno političnih organizacij,
nekdanji člani društva vse -od
ustanovitve pa do danes, ter
sedanji odbor.
Ob 13. uri bo svečan mimohod
gasilskih enot, gasilske- vaje,
slavnostni govor, ter podelitev
priznanj. Poudariti je treba, da se
bodo med vsemi gasilskimi društvi
občine prireditve udeležili gasilske-
skupine, ki so sodelovale na
občinskem tekmovanju.
Po končanem sporedu prirejajo
dornavski gasilci pester veseli-del.
V_L_^
Pogled na prireditveni prostor množičnega zborovanja žena — gasilk v Ormožu. Foto: J. Rakuša
2. stran
tednik - četrtek, 3. juLIja l9]i
ŽENSKI DELEŽ, KOT JI PRIPADA
C	\
Samoupravljanje -
naš izziv stoletju
četrt stoletja je komaj merljiva
količina v zgodovini človeštva.
Vendar ta maU del časa ostane
včasih zabeležen v zgodovini z
velikimi črkami.
Prav tako je z samoupravlja-
njem, ki smo ga pričeli ^aditi
prav pred četrt stoletja in za
katerega se nismo slučajno
odločili. Njegove korenine segajo
v čas narodnoosvobodilnega boja,
ki je s svojo širino v mobilizaciji
množic in s svojim demokratičnim
in humanističnim duhom pred-
stavljal začetek tistega, kar je
prišlo kasneje in kar se ni rodilo
slučajno, temveč je nastalo iz te, v
bistvu že predhodno utrjene
smeri.
Ljudska skupščina Jugoslavije je
27. junija 1950 sprejela zakon o
upravljanju državnih gospodarskih
organizacij, ki je postavil temelje
samoupravljanju. „Mogoče kdo
misli", je rekel takrat Tito v
skupščini, ,da je ta zakon
preuranjen, da delavci ne bodo
mogli obvladati upravljanja v
tovarnah in drugih podjetjih. Kdor
tako misli, se moti, takšni pogledi
pa bi pomenili nezaupnje v naše
delavce, pomenilo bi ne videti,
kakšne velikanske ustvarjalne sile
bo razvilo prav to upravljanje. Ta
zakon bo našim delovnim Ijudjem
še bolj odprl perspektivo njihove
bodočnosti, bodočnosti naše ce-
lotne skupnosti".
Tako se je tudi zgodilo. Vizije
so se spreminjale v stvarnost,
samoupravljanje je osvobajalo
ustvarjalne sile ljudi in vse bolj
dajalo družbi značaj humanosti,
kar je še pospeševalo njen razvoj.
Uvrstili smo se med tiste dežele, Id
so se v povojnem času najhitreje
razvijale.
So mnenja, da revolucije
pot:tjujejo svojo vrednost šele
tedaj, ko se konča oborožen
spopad, ko se orožje odloži in ko
se začne boj za človeške in
humane odnose. Kakor so naši
narodi ob začetku vojne vedeli, da
je rezultat v celoti odvisen Te od
njih ter bili prepričani, da svoboda
nekega dne mora priti, so prav
tako vedeli, ko so začeli
socialistično graditev, da bodo
morali najti svojo pot, pot, ki bo
ustrezala mali deželi, ki združuje
več narodov, kjer je več jezikov in
veroizpovedi vendar tudi enaka
zgodovina.
Začeli smo graditi samoupravni
socializem, ki so ga razni sistemi
različno poimenovali. Za nekatere
je to bil revizionizem, za druge
zanimiv eksperiment, da bi ga
pozneje kljub vsemu priznali kot
izvirna rešitev, kot izziv našemu
stoletju, kot pravica na lastno
specilično pot v socializem.
Vztrajali smo proti silam, ki so
hotele deliti svet, samoupravljanje
pa je našlo svoje nadaljevanje v
miroljubni politiki ne uvrščanj a, ki
je postala naša oblika sodelovanja
s svetom.
Po tej naši poti so šli tudi mnogi
. dru^, to pa nam daje pravico
misliti, da bomo zapisani v
zgodovini, obvezuje pa nas tudi k
doslednosti, vztrajnosti in k
stalnemu kritičnemu odnosu, da
bi ostali zvesti samemu sebi.
ND
V	_J
(Nadaljevanje s I.' strani)
Ormožu, nato pa so se vsi zbrali na
prireditvi v Mestni grabi. Tu je razen
domače godbe na pihala nastopila v
kulturnem programu folklorna
skupina iz Koprivnice; nato so se vsi
veselo zavrteli v noč.
Naslednji dan je bil pravi zlet
gasilk', saj jih je samo v povorki, kije
bila nekaj enkratnega, sodelovalo
nad 2000. Ta dan se je v Ormož
zgrnila prava množica ljudi, ki so
prišli od blizu in daleč, da bi bili
priča velikemu dogodku, kije bil res
to. Ob zborovanju se je na
slavnostni tribuni zbralo precej
gostov, med njimi tudi predsednik
gasilske'zveze Slovenije, predstavni-
ka gasilske' zveze Jugoslavije in
sosednje SR Hrvaške in mnogi drugj.
Govorila je, kot smo že uvodoma
zapisali' generalna sekretarka repu-
bliškega sveta zveze sindikatov
Ivanka Vrhovčakova. Potem ko je
predsednica pripravljalnega odbora
za zlet gasilk' Marica Brazda otvorila
zborovanje in pozdravila goste ter
vse prisotne, je povzela besedo tov.
Vrhovčakova. Najprej je spomnila,
da zlet sovpada s proslavami
30-letnice osvoboditve in mednarod-
nim letom žensk,' nato pa med
drugim dej ala:
,,V naši družbi za ženske'nikdar
nismo zahtevali izjemnega položaja,
ne na delovnem mestu ■ ne v
samoupravnem, političnem in dru-
štvenem življenju ne v družbi. Smo
pa zahtevali in zahtevamo položaj
na delovnem mestu,' v samo-
upravnem, političnem in družbenem
življenju in družini, kot ji gre, ^ede
na njen delež pri ustvaijanju
narodnega dohodka in glede na
njene ustavne pravice pri delitvi
družbenega bogastva.
Danes naše gospodarstvo ženske
ne more več pogrešati, zato pa
štejejo med zaposlenimi že 43 %, pa
tudi ženske same so se odločile za
poklicno delo, ne samo zaradi
izboljšanja gmotnih razmer v
družini, ampak iz zavesti, da
poklicno delo potrjuje človeka, mu
daje pravo mesto'v družbi in pravi
življenjski'Smisel. ■ Danes tudi novih
samoupravnih in političnih odnosov'
ne moremo ustvarjati brez sodelo-
vanja žensk. ■ Smisel delegatskih
odnosov in .razmerij kot bistvenih
prvih samoupravljanja je prav v tem,
da ga uresničujemo vsi delovni
ljudje v enakih deležih, kot smo
zastopani v združenem delu.
Ženske' se ne odrekamo dela v
družbenopolitičnem življenju. Ob
ustanavljanju TOZD, skupščinskih
volitvah v samoupravne interesne«
skupnosti so dobile ženske' tokrat
največ glasov in največ delegatskih
mest v vseh'povojnih volitvah ter so
se v mnogokaterem samoupravnem
okolju približale njihovem deležu v
združenem delu.
F.nako zavzeto pa moramo
urediti položaj kmečke ženske; da
se ■ bo uveljavila kot uspešna
proizvajalka, kooperantka in dele-
gatka v samoupravnem urejanju
kooperantskih odnosov' v krajevni!
skupnosti in v krajevnem političnem
življenju. Nova ustava in iz nje
izvirajoči zakoni ji priznavajo
položaj kmečke proizvajalke. Tudi v
soli se izobražujejo kmečka dekleta
za poklic kmečke proizvajalke-go-
spodinje v enakih pogojih kot fantje
za poklic kmečkvvga proizvajalca.
Enako je deležna kmečka ženska
postopnega uvajanja pokojninskega
in invalidskega zavarovanja. V tem
zavarovanju nima le pravice do
družinske'pokojnine po smrti moža,
temveč lahko samostojno uveljavlja
pravico kot zavarovanka in upra-
vičenka do osebne pokojnine. Dalje,
v ekonomsko' šiblcejših kmečkih
družinah dobivajo za otroke
doklade. Letos, na primer, dobiva že
25 tisoč' slovenskih kmečkih otrok
otroške doklade. Za novorojenca
dobi kmečka ženska'enako denarno
pomoč kot deldvka v združenem
delu itd. Torej gre za velike
pomembne premike v izenačevanju
socialnih in družbenih kmečkili
žensk z delavkami v proizvodnji in
družbenih dejavnostih.
To, kar mora sedaj našo družbo
premakniti, je dejstvo, da vodijo
blizu polovico vseh' kmečkih
gospodarstev v Sloveniji kmečke
ženske. Od vseh aktivno zaposlenih
v kmetijstvu je 60 % žensk. To kaže,
da je pol slovenske kmetijske'
proizvodnje na ženskih ramah, ali
drugače rečeno, od strokovne
usposobljenosti ' družbene uveljav-
ljenosti kmečke ženske'je v veliki
meri odvisna' rast kmetijske pro-
izvodnje, smotrna predelava Ijane
in umno gospodarjenje. Toda ne
glede na t^ svoj delež v kmetijski
proizvodnji in v koperantskih
odnosih,' pa ima še vedno priprta
vrata v samoupravno urejanje teh
odnosov; saj ' vabijo v zadruge in
druge ustanove, kadar razpravljaljo
o kmečki proizvodnji in urejanju
kooperantskih odnosov; glavo druži-
ne, ne glede na to, da je delovno
povezan v drugem delovnem okolju,
da se torej ne more tako pogovagati
o vprašanjih kmetijstva, kot bi se
lahko njegova žena, ker veliko bolj
pozna razmere. Prav tako odhajajo
na sestanke krajevne skupnosti,'
socialistične zveze delovnega ljud-
stva moški, ženska pa ostaja doma, z
njo pa vsi neizrečeni problemi, ki
zadevajo najosnovnejše življenjske«
razmere v krajevni skupnosti in na
vasi, ki bi jih ženske; ki so bliže tem
problemom, saj so ves dan z njimi,
mogle najbolje spoznavati in jih
skupaj z drugimi krajani in vaščani
tudi razreševati.
Republiški zlet gasilk dokazuje,
da se tudi v naši organizaciji, med
vašimi društvi spreminjajo razmere.
To je še posebej pomembno, ker gre
za organizacijo, ki sodi nedvomno
med najstarejše organizacije na
Slovenskem, ki je pognala v javnem
življenju globoke korenin in si
pridobila med ljudmi velik ugled s
svojimi humanimi dejanji v požaru,
nesreči, z družbeno dejavnostjo pri
dviganju kulturne ravni, zlasti 'na
vasi, 'pri razvijanju solidarnosti in
smisla • za skupnost, ■ za organizi-
ranost, za disciplino, za urnost. Še
posebno pa je gasilska' organizacija
in njena vsestranska'usposobljenost
in organiziranost v naši samoupravni
družbi pomemben čuvar, zaščitnik
družbenega premoženja v miru in v
okviru splošnega odpora, v primeru
voj ne.
Njena veljava je velika, saj 'je
gasilska' organizacija na podeželju
ponekod najmočnejša družbena
organizacija. To mesto • pa ji poleg
pomembne veljave nalaga tudi
dolžnosti.' Veliko bolj se • mora
spojiti z našim družbenim razvojem
in procesi znotraj SZDL kot enotne
fronte vseh' organiziranih sociali-
stičnih sil. ' Zato mora napraviti v
svojih vrstah tudi prostor za ženske;
Ženska'vstopa v gasilstvo ne zgolj iz
osebne nagnjenosti do organizacije,
ki ji je zaradi vseh' naštetih odlik
blizu, ampak zato, ker je enako kot
moški zainteresirana za zaščito
svojega in družbenega premoženja,
ker mora spričo večje zaposlenosti
moških na delovnih mestih, ki so
pogosto- izven domačega kraja,
poskrbeti ona za požarno varnost,
ker je kot proizvajalka in
samoupravljavka tudi v delovni
organizaciji in tam, kjer živi,
zainteresirana, pa tudi odgovorna za
čuvanje in v primeru nesreč, za
učinkovito reševanje skupnega pre-
moženja, ker bo tudi v primeru
vojne morala opraviti svoje naloge v
splošnem ljudskem odporu. To
mora priti v zavest vsakega gasilca,
vsakega društva, da program
organizacije ne more sloneti na delu
prebivalstva, na delu članstva, da
morajo tudi društva hoditi v korak z
našim družbenim razvojem in
razmerami
Za naloge v gasilstvu pa je
potrebno ženske tudi usposabljati
Usposobiti jih je potrebno za
uporabo gasilske' tehnike za oprav-
ljanje najrazličnejših organizacijskih
poslov, za nudenje prve pomoči,
mentorstvo naraščaju, aktivno re-
kreacijo in kulturno prosvetno delo
ter povezovanje z drugimi organiza-
cijami in društvi. V teh dveh dneh
so slovenske'gasilke dokazale, da so
kos vsem tem in številnim drugim
nalogam gasilstva. Dokazale so vse
sposobnosti, od obvladovanja teh-
nike, organizacijske' usposobljenosti
do poveljevanja. Zato naj bo
republiški zlet gasilk nova pobuda
za večjo množičnost 'v gasilskih
vrstah, za večje vključevanje žensk-
Zlet gasilk'je lepo uspel. Mogoče
se bo uresničila zelja, izražena na
sobotnem simpoziju, da tako
srečanje ne bi bilo tokrat zadnjiC'
jr
Vaja ob stanovanjsko poslovni zgradbi v Ormožu je bila res
mokra . . .
tednik - Četrtek, 3. juuja 1975
3. stran
Naš četrti julij
Pred 34 leti je na ta dan v Beogradu seja politbiroja CK KPJ. Pod
jijstvom generalnega sekretaija Josipa Broza Tita so sprejeli zgodovinski
[lep O SPLOŠNI LJUDSKI VSTAJI. Za uresničitev tega sklepa so se j)0
Kj naši domovini začele zbirati udarne skupine komunistov in drugih naših
ijboljših sinov. Od sabotaž in diverzij seje prešlo na splošno ljudsko-vstajo
s poglavitno obliko partizanskega bojevanja. Na terenu so povsod začeli
jtanavTjati narodno-osvobodUne odbore in partizanske odrede. Začel seje
liriletni krvavi boj, mnogo življenj je terjal, vsakega desetega Jugoslovana,
,nogo trpljenja in ^rja, prelite krvi in solz je bilo potrebno za zmago nad
lupatorjji in njihovimi pomagači.
Ta boj, ogenj revolucije, ki ga je prižgala v srcih naših ljudi KPJ, je
iplamtel v neslut-eno bojno moč. To najzgovorneje kaže številčno razmerje,
^ta 1941 smo začeli osvobodilni boj z enim borcem proti desetim
jfiažnikovim vojakom. Zmagoviti osvobodilni boj, katerega 30. obletnico
leeano proslavljamo danes, pa smo končali v razmerju skoraj dva proti
(lemu. Osvoboditev izpod okupatorjev in buržoaznih izkoriščevalcev je
jstala najširša osnova za izgradnjo socialistične samoupravne družbe, ki si v
di vsakodnevni praksi nezadržno utira pot, v revoluciji pod vodstvom ZKJ
^tovariša Tita, v boju, ki še vedno traja.
Četrt stoletja je poteklo od takrat, ko smo začeli skozi samoupravljanje,
yi v svetu iskati rešitve za vedno širše okvire človekove svobode, za
imanizacijo družbenih odnosov; za uveljavitev dela, ustvarjalnosti in
ilMarnosti -kot najvišjih človekovih vrednot. Danes se nam vse to zdi
ipčno in zgodovinsko- nujno. Nikoli pa ne smemo pozabiti, koliko naporov
!bilo_ potreb no za uresničitev teh velikih idej marksizma-leninizma, katerih
Jiodišče je človek in njegova osvoboditev. Vsako leto nam je prinašalo nova
mena in obveznosti,-nove zmage in uspehe, čeprav je bilo le en člen v
ligi naše revolucije, ki še traja.
Prav tako danes, ko z novo ustavo in z uresničevanjem sklepov X.
»ngresa ZKJ in VII. kongresa ZKS nadaljujemo iste cilje v novih razmerah,
I moramo spopadati z velikimi težavami. Tako kot v vsej naši revoluciji je
di danes potrebno veliko poguma, znanja in vztrajnosti, za dosego
stavbenih ciljev. Tudi danes se komunisti skupno z vsemi samoupravljavci
sjujejo pod isto -zastavo, kot so se bojevali partizani v ojboroženem boju. To
nadaljevanje poti, na kateri so vsi naši narodin in narodnosti ostali tri
Ketletja složni in enotni, saj je prav to omogočilo, da smo dosegli takšen
zcvet, kakršnega na naših tleh še nismo doživeli.
Ob tem si tudi ne smemo delati utvar, da so se vsi naši idejni in drugi
asprotniki sprijaznili s stanjem, v kakršnega jih je postavila in jih dnevno
sstavlja nasa samoupravna socialistična pot, naš boj za mir in za
raicopravno sodelovanje med narodi. Dnevno smo priča najrazličnejšim
tidskom in izmišljotinam. Zato je še toliko pomembnejše, da razvijamo
Jcialistični patriotizem, prenašamo tradicije in i7.kušnje iz našega
iiodno-osvobodilnega boja in revolucije na naš mladi rod, da ob tem
izvijamo koncept splošne ljudske-obrambe, katerega idejni tvorec je Zveza
Jmunistov, prav tako kot je bila pred 34 leti gonilna sila-splošne ljudske-
itaje.
ibrambna pripravljenost
OBČINI
Komite občinske- konference ZKS Ptuj je na eni od svojih zadnjih sej
naloge ZK v pripravah na vseljudsko-obrambo. Pri tem je ugotovU, da
bili doslej - doseženi že pomembni rezultati v organiziranosti,-osveščenosti
družbeni zavesti -delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in
tovnih organizacijah. V smeri podružbljanja priprav na vseljudsko
®ambo je potrebno, da ZK kot idejnopolitična usmerjevalna sila še bolj
™je v SZDL, sindikatih, ZSMS, ZZB NOV in zvezi rezervnih vojaških
®ešin ter usmerja članstvo teh organizacij v priprave na splošno ljudsko
'r^mbo. Eden od sklepov komiteja tudi pravi, da bodo v naslednji fazi
wv konkretno seznanili delovne ljudi la občane z nalogami, ki jih v
načrta SLO mora opravljati posameznik.
Poseben poudarek v Slepih komiteja je dan krajevnim skupnostim, saj
.Pfav krajevna skupnost kot celota tisto območje, na katerem se bodo
"^iJ^e vse dejavnosti Odpora. V KS se usklajujejo vsi obrambni načrti, zato
l^nujno izvesti vse naloge pri ažuriranju obrambnih načrtov in odpraviti
nianjkljivosti - Izrednega pomena je tudi obrambna vzgoja prebivalstva,
j^za oblikovanje zavesti,-da bo vsak občan na lastno pobudo in ob vsakem
znal stopiti na branik svobode, se upreti napadalcu in vztrajati v boju
Končne zmage. Tako kot v času NOB je tudi danes dolžnost slehernega
j^a 2K, da prepričevalno, s preprosto ljudsko besedo in z osebnim
^F^oiti krepi obrambno pripravljenost vsega prebivalstva, onemogoča
^anje sovražne propagande, širjenje maloduga in neresničnih vesti. ■
, Posebno skrb je v bodoče treba posvečati domoljubni vzgoji mladine že
(^"ovni šoli in naprej. Zavzemati se je treba za to, da bo več pouka o
u ^dski - obrambi vnešenega v učne načrte osnovnih šol. Pogosteje kot
je tudi vzpostavljati stike med borci narodnoosvobodilne vojne in
jj^si^nami JLA, da bodo ti živo prenašali tradicije NOB in priprave na
jjii^dsko- obrambo na naš mladi rod, ki bo nadaljeval revolucijo svojih
t ov in dedov. Prav 4. julij - dan borca je praznik, ki mora biti namenjen
^ '*^membni nalogi.
F. FIDERŠEK
slovenska bistrica in šmarje pri jelšah
PROSLAVA DNEVA BORCA
Letošnja osrednja svečanost ob
4. juliju, dnevu borca za občine
Slov. Bistrica in Šmarje pri Jelšah bo
pri planinskem domu na Boču.
Jutrišnjo proslavo, (dopoldan ob 10.
uri), pripravljata skupno občinska-
odbora ZZB NOV Slov. Bistrica in
Šmarje pri Jelšah. Dogodek bodo
posvetili tudi 30-letnici osvoboditve.
Svečanosti ■ na Boču bodo že
danes vvečernil^urah, ko se bodo
pri planinskem domu zbrali ob
tabornih ognjih mladi iz obeh občin
ter se v srečanju z borci NOV
seznanili z dogodki pred 30 in več
leti in v graditvi nove Jugoslavije.
Naslednji dan, to je jutri -
4. julija dopoldne ob 10. uri, pa bo
pri spomeniku NOV pri planinskem
domu na Boču spregovoril o bojih
partizanov • na tem delu Slovenije
narodni heroj, general polkovnik
Janko Sekirnik-Simon. Ob 12. uri
bodo odprli še prenovljeno parti-
zansko- bolnišnico „Fermile' na
Boču. Ob tej priložnosti ■ bodo
številne svečanosti - tudi v drugih
krajih občine Slov. Bistrica. Mladi
bodo v teh dneh obiskali tudi
udeležence NOV na domovih ter se
z njimi pomenkovali o doživetjih iz
NOV. Posebno svečano bo danes, (v
četrtek, 3. julija), dopoldne tudi v
delovnem kolektivu IMPOL, kjer
bodo proglasili' ustanovitev prve
Univerze v Mariboru, kar bo
pomenilo velik dogodek tudi za
nadaljnji razvoj šolstva v vsej
severovzhodni Sloveniji. Po progla-
sitvi bodo udeleženci te svečanosti
odšli še do partizanske- bolnice
„Jesen'' pri Smartnem na Pohoiju,
kjer bo v organizaciji občinske-
konference SZDL in občinskega
odbora ZZB NOV Slov. Bistrica
svečanost, -na kateri bodo predali
patronat nad to bolnišnico Viso-
košolskemu zavodu Maribor. Ob tej
priložnosti 'bodo člani KUD Slov.
Bistrica, mladinskega šolskega pev-
skega zbora in godbe na pihala
delovnega kolektiva IMPOL iz Slov.
Bistrice izvedli kulturni program, po
njem pa bo še srečanje aktivistov in
borcev NOV z mladino bistriške
občine.
Letošnji dan borca bodo še
posebej slovesno' proslavili mladi
bistriške občine. V ta namen so
pripravili „Pohod po poteh osvo*
boditve". Pričel se j« danes zjutraj
pred spomenikom NOV v Gaju pri
Zg. Polskavi. Sodeluje približno 250
mladih iz vse bistriške občine. Že
danes bodo udeleženci pohoda, med
katerimi so • tudi taborniki iz
pobratene občine Svetozarevo,
prehodili pot prek Pragerskega,
Leskovca, Cresnjevca, Vrhloge,
Srede in v večernih lirah prispeli do
MakoL Na svoji poti bodo obiskali
vsa spominska- obeležja iz NOV in
ob njih izvedli krajše komemoracije.
VH
OPEKARNA ŽABJAK IN NJENIH 30 LET
Opekama Žabjak pri Ptuju, o kateri smo v letošnjem letu že večkrat
poročali, slavi te dni 30-letnico obratovanja po osvoboditvi. V počastitev
tega velikega delovnega jubileja in hkrati kot prispevek k praznovanju dneva
borca, pripravljajo v tem kolektivu ob sodelovanju DPO iz KS Rogoznica dve
slovesnosti.
Prva bo na predvečer praznika, 3. julija, s pričetkom ob 19. uri, in bo
imela značaj osrednje proslave ob dnevu borca, odvijala pa se bo v dvorani
Slovenskogoriške čete v Rogoznici. Na tej proslavi bo zbranim spregovoril
Janko Vogrinec, predsednik obč, odb. ZZB NOV Ptuj, nato pa bo sledil
kulturni program, ki ga bo izvedel moški komorni zbor iz Ptuja pod
vodstvom dirigenta Branka Rajšterja, prisotni pa bodo prisluhnili tudi izboru
partizanske lirike.
V petek, 4. julija, bo slovesnost v prostorih Opekarne Žabjak, s
pričetkom ob 8. uri. Gostom bosta spregovorila Anton Hlupič, direktor
Opekarne Žabjak, nato pa še Branko Gorjup, preds. skupščine občine Ptuj.
S prizorišča svečanosti bodo krenile na pot tri delegacije, ki bodo položile
vence na spominska obeležja borcem NOV.
Ker je OOS pripravila športna srečanja v treh panogah, bo tega dne
podelitev spominskih priznanj vsem sodelujočim ekipam, vsaka
prvouvrščena ekipa pa prejme pokal v trajno last.
Priznanja prejmejo tudi vsi tisti delavci, ki so v Opekarni zaposleni 25 in
več let.
Sledila bo svečana otvoritev nove sodobne dvorane za proizvodnjo
montažnih preklad za okna in vrata ter otvoritev saniranega obrata, ki ga je v
januarju uničil požar.
Msotni si bodo lahko ogledali potek prcazvodnega procesa v vseh treh
prostorih, ki obratujejo v Opekarni.
Toliko lahko o slavju, ki |a pripravljajo v Opekarni in v Rogoznici,
povemo danes. Obširnejše poročilo pa bomo objavili v naslednji šte\ilki
Tednika.	B. S.
^jutri vivanjkovcih ^
Dan borca
Osrednjo prireditev ob dnevu
borca - 4. juliju pripravlja na
območju občine Ormož organi-
zacija ZRVS. Sodelujejo in
pomagajo seveda tudi druge, zlasti
še borci in mladina. Osrednja
spominska- svečanost - bo pri
spomeniku v Ivanjkovcih s
pričetkom ob 9. uri. Po proslavi
bo v tamkajšnji dvorani kratko
predavanje o NOV na območju
občine Ormož, sledila bodo razna
tekmovanja; začetek približno ob
10. uri. Rezervni starešine in
mladina bodo streljali z vojaško
puško, po želji pa se jim bodo
lahko pridružili tudi člani ZB. V
počastitev dneva borca je tudi
stre-lska-organizacija pripravila svoj
program tekmovanja, ki bo prav
tako izreden jutri v Ivanjkovcih.
Tu bodo jutri tudi razna druga
športna tekmovanja.
Po programu bo predvidoma
ob 13. uri razglasitev rezultatov
tekmovanj, podelitev priznanj
nato pa skupno kosilo- za vse
nastopajoče in udeležence slo-
vesnosti Sledila bo zabavna
prireditev, ki jo pripravlja osnovna
^ganizacija ZRVS Ivanjkovci.
4. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 3. JULIJA l9]i
Na otvoritveni slovesnosti nove tovarne Optyl v Ormožu se je zbralo precej obiskovalcev. Novo
tovarno je predala v poskusno obratovanje Slava Sever.
Foto: J. Rakuša
Optyl je startal
NA OTVORITVENI SLOVESNOSTI JE GOVORIL MIRAN POTRC, ČLAN IZVRŠNEGA
KOMITEJA PREDSEDSTVA CK ZKS - OTVORITVENO VRVICO JE PREREZALA ENA
NAJSTAREJŠIH DELAVK TOVARNE JOŽE KERENČIČ IN ČLANICA CENTRALNEGA
DELAVSKEGA SVETA SLAVA SEVER - SLOVESNOST JE BILA NATANKO OB 25 -LETNICI
SAMOUPRAVLJANJA
, Prejšnji teden v petek popoldan
je končno prišel čas, ko so na
skrbno pripravljeni otvoritveni
slovesnosti predali svojemu namenu
novo tovarno Optyl - optični
proizvodi. Ob tej priložnosti se je
zbralo mnogo domačinov in gostov.
Med temi je predsednik centralnega
delavskega sveta tovarne Jože
Kerenčič Matija Kolarič pozdravil
tudi Mirana Potrča, člana izvršnega
komiteja predsedstva CK ZKS,
Slavka Soršaka - sekretaija
medobčinskega sveta ZKS, Staneta
Gaveza - predsednika medobčin-
skega sveta SZDL in številne druge
goste ter partnerje v novi tovarni
Optyl iz Slovenije, Avstrije in
neKaterih drugih dežel.
Informacijo o postavitvi nove
tovarne je podal generalni direktor
tovarne Jože Kerenčič Ormož Milan
Ritonja, potem pa je spregovoril
tovariš Potrč. Med drugim je
razčlenil pomen nove pridobitve za
ormoško občino in za širšo
družbeno skupnost. Pomembno je,
da je proizvodnja usmeqena v
precejšnji meri v izvoz, kar je danes
eden bistvenih pogojev za nadaljnji
gospodarski'ravoj. Razen tega je tu
dobilo delo 120 zaposlenih, kar tudi
za razvitejše sredine ni malenkost,
kaj šele za občino Ormož. Nova
tovarna je sad-sodelovanja organiza-
cij združenega dela in bank 37
odstotkov vrednosti ■ je vanjo
vloženega tudi tujega kapitala,
podjetja Optyplast Holding iz Švice
in mednarodne korporacije za
investicije v Jugoslavgi. Razen tega
je tuji partner zagotovil svojo
tahnologijo, pravico do uporabe
imena in blagovne znamke ter vrsto ■
patentov in licenc. Pogodbe s tujimi
partnerji pa slonijo tudi na prodaji.
saj ■ bo šlo v izvoz dve petini
proizvodov, tri petine pa so
namenjene domačemu tržišču,
deželam SEV-a in deželam v
razvoju.
Ob koncu je Miran Potrč čestital
delavcem tovarne Jože Kerenčič k
doseženim uspehom ter zaželel
mnogo uspehov ■ pri nadaljnjem
razvoju. Pri tem je posebej
poudaril pomen vztrajanja v borbi
za uveljavljanje novih družbenih
odnosov in pri uresničevanju
sprejetih ciljev v naši ekonomski
I^litiki. To je tudi osnova za boljše
življenje naših ljudi.
Sledila je predaja Optylove
zastave ormoškemu rokometnemu
klubu, nato pa je Slava Sever
prerezala otvoritveno vrvico ter tako
predala novo tovarno v obratovanje.
Potem so si vsi zbrani ogledali
proizvodnjo v novi tovarni, v
večernih urah pa veselo rajali in se
veselili uspeha.	jr
Priznanja OK ZSMS
Ptuj
Priznanja mladim družbenopo-
litičnim delavcem, mentorjem,
krajevnim skupnostim in OZD za
prizadevanja in delo v 00 ZSMS
prejmejo: Zvone Masten, Mirko
Prelog, Nada Krajnc, Maijan Kovač,
Jože Slodnjak, Zinka Kovačič,
Truda Burjan in Maqan Gojkovič.
00 ZSMS Sigma za formiranje
osnovne organizacije in izdajo
glasila; 00 ZSMS Stoperce za
delovno akcijo, KUD gimnazija
Dušana Kvedra za pripravo kultur-
nih programov, ob 30-letnici
osvoboditve in KS Ptuj ob 30.
obletnici osvoboditve za sodelovanje
in delo.
Predsedstvo, ki priznanja pode-
ljuje ob dnevu mladosti in 30-letnici
osvoboditve izreka javno priznanje
tudi vsem 00, ki so 'se aktivno
vključili v družbenopolitično delo v
posameznih krajevnih skupnostih.
k. z.
Stane Gavez, Miiko Novak, Slavico Soršak in Terezija Štefančič (za
lučko)z zanimanjem omejujejo proizvodnjo v novi tovarni Optyl.
Zbori SO Ptuj
so zasedali
Minula dvanajsta seja zboroi
skupščine občine Ptuj je bila krai
saj so delegati izčrpali dokaj obseii
dnevni red že v uri in pol. k
dnevnem redu zasedanj so fci
številni predlogi odlokov, le ttj
osnutki in imenovanja. Razprai
skoraj ni bilo. Živahneje je bilo o
delegatskih vprašanjih, ki jih je bi
to pot več kot običajno.
Delegati vseh' zborov so po trd
predloge sklepov o imenovan
Riharda Vobovnika za ravnate!
osnovne šole v Hajdini, Bogonj
Jurtele za ravnatelja osnovne šole
Cirkovcah in Nika Šuena |
ravnatelja osnovne šole v Trnovi
vasi. Sprejeli so sklep o razrešit
sodnika občinskega sodišča Ptuj i
izvolitvi Adele Bombek in Ciii
Stajnka za sodnika Občinske)
sodišča v Ptuju. Za sekretaija zba
združenega dela Skupščine občii
Ptuj je bila imenovana Sob
Škorjanec za sekretarja zbo
krajevnih skupnosti Skupščine o
čine Ptuj Janez Drevenšek in;
sekretarja družbeno-političnega zl«
ra skupščine občine Ptuj Mi
2mauc. Kulturno skupnost bo tu
v prihodnje vodil Andrej Fekonjil
predloženem besedilu so zba
sprejeli še družbeni dogovor:
osnovah in merilih za določarj
osebnih dohodkov in drugih osebrj
prejemkov voljenim ali imenovanj
funkcionarjem v pravosodju i
odlok o največjem številu učenc!
pri zasebnih delodajalcih 5
področju obrti in gostinstva; :
določa, da lahko zasebni delodajai
s področja obrti in gostinstva, če;
uporablja dopolnilnega dela druf
delavcev, hkrati izobražuje največ
učenca. V nadaljevanju prvega člf
tega odloka pa je zapisano, i
obrtnik in gostinec uporabi
dopolnilno delo drugih delavcev,
lahko število učencev, ki jih hkfl
izobražuje, poveča za toil
kolikor ima zaposlenih kvalificiraj
delavcev, vendar to število ne si
biti večje kot pet.
Šolski center za kovinsko stroi
Ptuj se poim.enuje po narodm
heroju Veljku Vlahoviču. Dele?
so zasedanja sklenili z delegatski
vprašanji.	^
ORMOŽ:
Nova imenovanja
Delegati posameznih zb"
skupščine občine Ormož so
zadnjih ločenih sejah razpravi
tudi o nekaterih kadrovskih zade'
na območju občine. Tako so
dobo štirih let ponovno imeno'
Vlada Ožbolta za ravnatelja osnC
šole Velika Nedelja; ravna
osnovne šole Tomaž pri Ormožu
je zaradi upokojitve dosedatif
ravnatelja Ignaca Omana pf'
Vlado Kovačič. Ormoški mili^f
pa so dobili novega komand«
Vinko Topolovec, ki je vrsto
„poveljeval" na ormoški p^^
milice, je odšel v pokoj, na njež'
mesto' pa je s 1. julijem 1?
imenovan dosedanji pomo^
komandirja Benedikt Walch.
tednik - Četrtek, 3. juuja 1975
5. stran
Kako določiti potrebnost objekta
^TO POLIC O USTANOVITVI ODBORA ZA SAMOUPRAVNO
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA IZGRADNJO OBJEKTOV
DRUŽBENEGA POMENA V OBCINI PTUJ
' v zadnjem času so • številne
(gprave v občini Ptuj bile
josvečene problemu financiranja
[gradnje objektov splošnega druž-
lenega pomena v občini. O tem je
jzpravljalo tudi predsedstvo Občin-
jlte konference SZDL Ptuj na seji
10. junija 1975 med dru^m podalo
tudi informacije dosedanjega dela in
5 operativnem načrtu za izdelavo
srednjeročnega plana občine in vseh
sjiemljajočih dokumentov. Skupne
prispevne stopnje iz bruto osebnih
johodkov ne smejo presegati
29,60%, tako določa sprejeti
družbeni dogovor o razporejanju
johodka in gibanju, obsegu in
strukturi skupne porabe v letu
1975. Kaj to pomeni? To pomeni
jinanjšanje investicijskih nafožb na
področju šolstva, otroškega varstva
jtd. Pripevna stopnja v preteklem
letu je znašala 30,90 % in je v
primerjavi z letošnjim letom bila
višja za 1,30%; v dinarjih znaša ta
lazlika 11,6 milijona dinarjev.
ptujskO' gospodarstvo pa ne bo
imoglo realizirati vseh' nakazanih
potreb, razvidnih iz povzetka
izhodišč za pripravo srednjeročnih
planov KS za obdobje 1976-89 in
ocene izhodišč razvoja samo-
upravnih interesnih skupnosti. Zato
se ustanavlja 15-članski' odbor za
samoupravno združevanje sredstev
za izgradnjo objektov splošnega
dmžbenega pomena v občmi Ptuj,
katerega vodi Oton Polič, podpred-
sednik SO Ptuj. Odbor bo poskušal
^■saj delno pokriti velike potrebe po
novih naložbah v občini. S
predsednikom odbora smo se
pogovarjali o namenu, ustanovitve
tega odbora, ciljih in načinu
združevanja sredstev za izgradnjo
objektov družbenega pomena v
občini Ptuj, v glavnem tistih
objektov, ki bodo rezultat skupno
dogovorjenih potreb.
„Odbor je pred težko nalogo, saj
bo moral poiiati konkretno-obliko
dela, najti stik'e med člani odbora,
ki so predstavniki organizacij
združenega dela, družbenih organi-
zacij in interesnih skupnosti. Vse t'e
organizacije in interesni skupnosti
imajo svoje programe razvoja in
izgradnje objektov. Za objekte
širšega družbenega pomena, ki so
nujni in potrebni in za katere ni
sredstev, bo odbor začel z akcijo
zbiranja in združevanja sredstev
zunaj že dogovorjene prispevne
stopnje. Pri tem pa se bo srečeval s
težko nalogo, kako določiti
družbeno potrebnost objekta, med
katere vseKakor spada nov šolski
prostor bodisi osnovnih šol,
poklicnih in srednjih in strokovnega
šolstva, sanacija kulturnih prosto-
rov, gradnja zdravstvenih objektov
(za bolnišnico že teče zbiranje
sredstev do vključno 1976, na novo
pa se javlja zdravstveni dom) ter
izgradnja RTC. Viri sredstev za
financiranje navedenih objektov
bodo lahko predvsem tisti viri torej
dodatni viri, ki niso zajeti v obvezni
prispevni stopnji. Odbor bo nazad-
nje tudi odločal o ustrezni obliki
zbiranja in združevanja sredstev," je
povedal Oto Polič.
MG
Iz delegatskih vprašanj
Delegati delegacije krajevne skup-
nosti Ptuj so postavili več vprašanj,
med njimi tudi vprašanje ureditve
lokacije za novo centralno smetišče
v Ptuju. Odgovarja oddelek za
gosj5odarstvo in urbanizem,
Ze v preteklem letu so strokovne
službe skupščine občine Ptuj na
zahtevo Komunalnega podjetja Ptuj
obravnavale predlog nove lokacije
centralnega smetišča v Ptuju. Za
lokacijo so izbrali opuščeno gramoz-
nico južno od pokopališča v
Rogoznici. V postopku izdaje
ureditvenega dovoljenja novega
centralnega smetišča pa je prišlo do
nasprotovanja s strani krajevne
skupnosti Ptuj. Zato je bila
predlagana lokacija opuščena, kra-
jevna skupnost Ptuj pa še vedno ni
poslala novega predloga za lokacijo
centralnega smetišča.
Priprava: MG
Letovanje otrok
Letošnje letovanje otrok -
pionirjev organizira občinska' zveza
prijateljev mladine Ptuj. V počit-
niškem domu v Biogradu, dom je
zdaj v upravi Skupnosti 'otroškega
varstva, bo letovalo okrog 500
šolskih otrok iz naše občine ter 40
otrok iz občine Ormož. Letovali
bodo v šestih izmenah, izmena traja
deset 'dni Prva izmena se bo vrnila
že v nedeljo, druga pa bo na pot
odšla v soboto. Prevoze opravlja
Komunalno podjetje - TOZD
Avtopark Ptuj. Izmena ima šest
vodičev, medicinsko'sestro, pedago-
škega vodjo in plavalnega učitelja.
Stroški bivanja v Biogradu stanejo
680 dinarjev, za otroke katerih
starši ne morejo kriti stroškov, pa
del prispeva skupščina občine,
oziroma socialno skrbstvo.
k. z.
KONFERENCA DELEGATOV OBCINE PTUJ ZA USTANO-
VITEV SIS ZA NAFTO IN PUN
Seje konference delegatov občine Ptuj za ustanovitev samoupravne
interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji, ki je bila v četrtek, 26.
junija 1975 se je udeležilo 23 delegatov iz KS in iz gospodarstva. Delegati so
razpravljali o pomenu in namenu samoupravne interesne skupnosti za nafto
in plin in sprejeli sklep, da se v skupščino samoupravne interesne skupnosti
SRS za nafto in plin delegira Anton Tušek, delavec Sigme.
MG
izšla prva številka
biltena gk zsms
ptuj
v prihodnjih dneh se bo sestala
OK ZSMS Ptuj. V ta namen je
ptedsedsto občinske konference
izdalo prvo številko Biltena, ki služi
gradivo za razpravo na seji
občinske konference. Je le uvod v
bodočo stalno informacijo, ki bo
"sjela delo celotne mladinske
organizacije in postala pomemben
^len v nadaljnji graditvi in krepitvi
"iladinske organizacije kot celote.
MG
Novi prometni pravilniki
Zakon o varnosti v prometu, ki se
uporablja od 1. okt. 1974 leta je
dopolnjen z novimi pravilniki o
prometnih znakih, o registraciji
motornih in priključnih vozil,
opremi, dimenzijah in celotni teži
vozil v prometu in s pravilnikom o
zdravstvenih pogojih, ki jih ifiorajo
izpolnjevati vozniki motornih vozil.
Novi pravilniki prinašajo poleg
predpisov o ravnanju udeležencev v
prometu nove predpise, ki se bodo
uporabljan od 1. jan. 1976 in od 1.
jan. 1977 dalje.
Od 1. jan. 1976 dalje bodo
izdajali nove prometne torbice z
refleksnimi lastnostmi in potrdila o
začasni' registraciji vozila. Dovo-
ljenja, izdana po dosedanjem pravil-
niku o registraciji motornih in
priključnih vozil bodo zamenjali ob
prvem naslednjem podaljšanju pro-
metnega dovoljenja kakor za tablice.
Nov pravilnik o opremi, dimen-
zijah in skupni teži vozila v prometu
predpisuje vgraditev posebnih nap-
rav in delov vozil, ki so posebnega
pomena za varnost v prometu.
Tako bi že letošnje^ maja dalje
morali imeti potniški avtomobili
naprave za zavarovanje vozila pred
uporabo nepooblaščene osebe, ki
onemogoča obračanje volana, pregi-
banje ročice menjalnika oziroma
vrtenje pogonskih koles, ali pa
poseben sistem, ki preprečuje zagon
motorja. Ta naprava mora biti po
novih predpisih ■ stalno vgrajena v
vozila in tako urejena, da se ne more
vključiti v času vožnje.
Vozila, ki so že v prometu, pa
nim^o vgrajenih naprav za zavaro-
vanje vozila pred nepooblaščeno
uporabo, lahko imajo posebno
napravo, ki se ne vgradi v vozila.
Nov pravilnik predpisuje izklju-
čitev motornega vozila iz prometa,
'če povzroča prevelike količine
plinov že od 1. januarja prihodnjega
leta.
S pravilnikom o zdravstvenih
pogojih, ki jih morajo izpolnjevati
vozniki motornih vozil so določeni
pogoji, ki omogočajo izdajo ali
podaljšanje vozniškega dovoljenja.
Dovoljenja ne bo mogel dob iti
npr. duševni bolnik, človek z
boleznimi na očeh, organu ravno-
vesja • in sluha, določenih srčnih
bolezni in ožilja in drugih bolezni,
ki ovirajo varno upravljanje vozila.
Nov pravilnik o prometnih znakih
predpisuje ^stavljanje novih pro-
metnih znakov, ki ustrezajo potre-
bam cestnega prometa in prepove-
duje postavljanje prometnih znakov,
ki so 'V nasprotju z njegovimi
določbami
V. M.
6. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 3. JULIJA l9]i
^ - -
LAPORJE
Razvili prapor krajevne konference SZDL Laporje
Krajevna skupnost Laporje, v
občini Slov. Bistrica, vključuje 11
naselij in šteje skupno okrog'1700
prebivalcev. Pridni ljudje živijo tod.
V preteklem obdobju so tako uspeli
urediti cestno razsvetljavo, zgradili
so več športnih objektov, med njimi
igrišča za košarko, odbojko in mali
nogomet, obnovljena je osnovna
šola, poštna zgradba, v središču
naselja Laporje so uredili park,
poskrbeli so za varstvo predšolskih
otrok, urejajo krajevne ceste, gasilci
so pb pomoči krajanov in drugih
organizacij kupili novo gasilsko
vozilo in zgradili večji vodni bazen.
Vsako leto zgradijo v tej KS najmanj
pet zasebnih stanovanjskih hiš, letos
pa bodo predali svojemu namenu
tudi stanovanjski dvojček za
učitelje.
Za gradnjo in druge pridobitve v
Krajevni skupnosti Laporje so
zaslužni prav vsi krajani, saj so v te
pridobitve vložili veliko' lastnih
finančnih sredstev in prostovoljnega
dela.
Z novimi vlaganji in delovnimi
akcijami bodo nadaljevali tudi v
prihodnje, saj imajo v programu še
veliko neuresničenih nalog. Načrti
zajemajo gradnjo vodovoda in
asfaltiranje ceste skozi naseji
gradnja dvorane za kulturno j
športno življenje kraja, prostor
krajevno skupnost, uvesti žJ
stalno organizirano otroško vaist!
gradnjo novega transformatorja,
nadaljnjo ureditev cest med naset
Za nekatere teh želja že tečJ
pripravljalne akcije, za gra^l
dvorane in telovadnice pa so pij
nedavnim uspešno izvedli refete-
dum.
O teh dosežkih in nalogah j
seznanili tudi udeležence na proslj
prvega praznika KS Laporje, ki jej;
v nedeljo, 29. junija popoldne p
osnovni šoli „Gustav Šilih"
Laporju. Ob tej priložnosti 1
krajevna konferenca SZDL razvi
svoj prapor, drugi te vrste v obči
Slov. Bistrica. Svečanost v Lapor
so združili tudi s praznovanje!
30-letnice osvoboditve in preim
riovanje KS Laporje v KS „Maii
Žitnik" Laporje, po padlem bori
NOV Marku Žitniku.'Ta datum
krajani KS Laporje določili tudi;
SVOJ krajevni praznik. Z letošc
prve svečanosti ob krajevne;
prazniku so poslali pozdravno pisn
tovarišu Titu, kar 12 krajanom pa:
za uspešno delo v krajevni skupno;
podelili posebna priznanja.
Foto in Tekst: V. HORVA
Predsednik pokrovitelja prireditve v Laporju - delovnega kolektiva
IMPOL iz Slovenske Bistrice — razvija prapor Krajevne konference
SZDL Laporje.
V SLOVO PILOTU SLAVKU BUTOLINU
Dne 28. junija 1975 ob 9.57 je
pri opravljanju pilotskih nalog
nesrečno preminil Slavko Botolin,
dipl. ing., rojen 12. 7. 1945 v
Ptuju, stanujoč v Lovrencu na
Dravskem polju, zaposlen pri
TOZD Gradiš, Maribor, poročen,
oče 2-letnega sina Luke.
Tega dne je pilotiral avion Kurir
YU CBS z nalogo, da dva padalca
z višine 2000 m skočita trenažne
skoke v pripravah za državno
prvenstvo. Po vzletu je letalo na
višini 120 m začelo zgubljati
višino in v nagibu krožiti. Padalca
Franc Kodela in Janez Vidovič sta
izskočila, pilot Slavko Botolin pa
je skušal rešiti letalo in sebe z
zasilnim pristankom na travniku
ob Pesnici pri Gorišnici. Zaradi
.tehnične okvare je bil pilot v
trenutku brezmočen in tragična
posledica je bila neizogibna.
Aeroklub in vojno letalstvo je z
njegovo smrtjo izgubilo predanega
tovariša in izvrstne^ pilota -
borca, njegovi pa svojega najdraž-
jega.
K zadnjemu slovesu so prišli
številni znanci, prijatelji in občani,
ki so pospremili junaškega pilota
na njegovi zadnji poti v ftuju. Od
njega so se poslovili predstavniki
podjetja. Krajevne skupnosti in
Aerokluba. Slovo predstavnika
Aerokluba svojemu dolgoletnemu
aktivnemu in požrtvovalnemu
članu, tovarišu in prijatelju:
Dragi Slavko!
Tako naglo, kot si sledita v letih
dan in noč, tako naglo so nam
tekH dnevi, M si jih prebil v vrstah
naše organizacije. Še danes se
spominjamo leta 1966, ko je bilo
potrebno le malo, da si se odločil
in stopil med nas. Prišel si v času,
ko ti nismo mogli nuditi vsega, kar
si je tvoja mladost želela, ko so se
ti oči zazrle v sinjino med oblake.
In vendar nisi nikoli okleval, ves
čas si pomagal graditi našo
organizacijo, s svojim delom si ves
čas dokazoval, da biti pilot ni le
šport, temveč, da je to življenje.
Zato, Slavko, nisi umrl, ker pilotje
ne umirajo, le njihovo življenje je
kratko. Kratko, a tako polno, da
bi ga navadni človek ne doživel v
sto letih.
Nisi umrl, še vedno si naš član,
del našega kluba, del, na katerem
se napajamo za delo in živdjenje,
del, ki nam daje moč, da ne
klonemo, da ne popustimo v tvoji
želji, postati gospodar neba.
Nisi vedno znova odhajal Vzrak
zato, da bi pač tam bil, ker kot
pilot - komunist nisi mogel ostati
na pol poti in tako so vrste
gospodarjev neba s teboj dobile
novega člana.
Naj ti ob koncu, Slavko,
povemo, tvoje življenje je naša
obveza in obljubljamo ti, da se
bomo vsi člani našega kluba brez
trohice malodušja in brez vsakega
strahu borili vsak trenutek, da
bomo mi gospodarji življenja in
neba in da bo to naše sinje nebo
res naše in samo naše.
Našega sopilota, tovariša in
prijatelja bomo ohranili v trajnem
spominu.
Piloti Aerokluba
Spomini,..
Bilo je ponoči od 6. na 7. julij
1944 leta. Letala so letela nad ozko
samotno dolino. Nenadoma se je
slišalo kot pok z bičem - in že je
siknil ogenj izza strehe kmečke
domačije, Id je stisnjena ob gozd
pod hribom stala tam, kot bi se
skrivala, pred hudo vojno vihro
tistega časa. Vendar ji ta, ni niti
malo prizanesla, temveč jo je bičala
bolj, kot marsikatero drugo v
okolici.
Trenutek za tem se je o^nj naglo
širil, ognjeni zublji so lizaU z opeko
krito, komaj nekaj let staro
gospodarsko poslopje. Prihiteli so
bližnji in dalnji sosedje z vaškimi
gasilci, pomagali, kolikor se je dalo,
vendar so v ranem jutru štrleli v zrak
le še goli zidovi obsežne zgradbe. Ko
so ljudje videli, da drugega ne
morejo rešiti, so le še branili
stanovanjsko poslopje, kije stalo tik
ob ostalem poslopju le za dober
meter vstran.
Gospodar, ki mu je pred tremi leti
- zaradi strahu pred nemškim
nasiljem umrla žena - je sicer
navidezno mirno, vendar s težkim
srcem sprejel drugo — hudo žrtev, ki
mu j. tudi v raznih drugih
priložnostih ni prizanašala. Ni mu
preostajalo drugo, kot pričeti spet
znova. Z ženo sta namreč tik pred
vojno dokončala z gradnjo velikega
dela gospodarskega poslopja in za
tiste čase lepo zidano stanovanjsko
hišo.
Najprej je bilo treba obhoditi
nešteto uradov zaradi dovoljenja za
obnovo pogorišča. Tako je 31.
avgusta istega leta končno prišlo
dovoljenje vendar je obenem s tem
prinesel poštar tudi poziv za sina na
vojsko. Vdati se je bilo treba tudi v
to usodo, čeprav bi bil sin tokrat še
kako potreben doma. Sel je - toda
ne v nemško vojsko, temveč - k
partizanom. Gospodar skoraj šest-
desetletnik, potreben počitka, j
ostal sam s hčerko ob kup
ogromnega dela, ki se ni da!
nikamor preložiti, saj je bila živii
začasno pod streho pri bližnji
sosedih in do zime jo je bilo trel
spraviti kakorkoli že nazaj pu
domačo streho. Bilo je težki
vendar s pomočjo dobrih ljudi je s
delo toliko naprej, daje bila živi«
do zime le doma v za silo pokriti
hlevih. Vendar je veliko dela osti^
še za naslednje leto.
Prišla je pomlad 1945 leta in zii
težko pričakovani konec vojn
Iskra upanja je zasvetila v očeto«
očeh ob misli:
Sin se bo vrnil in bo preostt
delo z njegovo pomočjo laš
mogoče dokončati. Počasi so i
vračali možje in fantje drug 1
drugim z bojišč, sina pa '
nikoder.. . Njegovi tovariši ^
prinesli očetu namesto njegc'
vrnitve le žalostno, pre žalosti
novico: „Vaš sin, partizan Mihec,
padel za svobodo." Ali je
mogoče? ... Je resnica ali^ saii
sanje. . . Ne, saj ni mogoče,
tretja žrtev, edini sin in edii
upanje, od težkih udarcev uso
strtega očeta, toliko ljubljeni '''
svoje sestre, je postal žrtev - pj''
je po zaslugi izdajalca - domač^
Kaj vse bi oče rajši žrtvoval ►
edinega sina in sestra edinega bra'
Vendar nič ni pomagalo, vdati
bilo treba tudi v to straJ
resničnost. ..
Za našo ljubo svobodo
marsikdo izmed nas res i"!"
žrtvovati veliko, veliko.. . Dana^
mladina najbrž ne more doui"^
kaj vse smo morali prestati,
drago smo plačali našo Ij"
svobodo pred 30 leti.	^
TEDNIK - ČETRTEK, 3. JUUJA 1975
7. stran
Sporazum za gradnjo dijaških domov
Izobraževalna skupnost Ptuj vodi
v TOZD in OZD akcijo za podpis
samoupravnega sporazuma o združe-
vanju sredstev za gradnje doma za
dekleta srednjih šol v Mariboiu, ki
ima v tem trenutku prioriteto.
„Seveda ne smemo pozabiti, da se S'
tem podpisom zavezujemo, da
bomo v bližnji prihodnosti začeli z
izgradnjo dijaškega doma tudi v
Ptuju," nam je povedala Pavlina
Majnik, tajnik izobraževalne skup-
nosti ■ PTu. ,.Trenutno je 50
odstotkov podpisov sporazuma že
zbranih, vendar pričakujemo v
naslednjih dneh še preostale
organizacije združenega dela, da
pristopijo k podpisu tega spora-
zuma, ' je nadaljevala tov. Majni-
kova. Res je, da je za ta sporazum
bil prekratek rok, razprave še
potekajo in pričakujemo, da bo v
naslednjih dneh sporazum realiziran,
„Apeliram," je poudarila Pavlina
Majnik, „predvsem na nekatere
ptujske- OZD, ki še oklevajo pri
podpisu, kajti gre za naše otroke, ki
bodo z urejenim bivanjem tudi
uspešno končali šolanje.
V prvem obdobju nameravamo
zgraditi dom v Mariboru, v drugem
obdobju pa dijaški dom v Ptuju. O
nevzdržni situaciji v domovih po
vsej Sloveniji in tudi v našem mestu ■
je bilo že veliko povedanega in
napisanega, zato tega ne bi
ponavalj^i, spomnili bi se samo vse
organizacije združenega dela, da
čimprej pristopijo k razpravi in
podpisu in tako omogočijo normal-
no in zdravo življenje vseh' naših
otrok," je končala tajnica izobraže-
valne skupnosti Ptuj.
Torej rezultati zbrani do 30. 6.
1075 sicer niso ' ne vem kako
optimistični, tudi pesimistični ne,
kajti rok razprave in podpisovanje je
bil prekratek, vsaj 'takega mnenja so
v nekaterih TOZD in OZD. Mislimo,
da se bo odstotek, kije znan zdaj, v
prihodnjih dneh povečal.
k. z.
čisto okolje - ponos mladih v kidričevem
Pod geslom „CistO' okolje -
ponos mladih" so se mladi ZSM,
kluba mladih in taborniškega odreda
„Boris Kidrič" Kidričevo vključili v
delovno akcijo, ki traja celo leto in
zajema vrsto' delovnih akcij, ki so
velikega pomena za KS in krajane
Kidričevega.
Delovna akcija teče že od maja,
začela pa se je z urejanjem okolja
novo dograjenega vrtca, izkopom
jaška za električni kabel, nadaljevala
pa se bo z izkopom jaška za
vodovodni priklop, urejanjem par-
kirnega prostora ob cesti ;,Market"
- bazen, urejanjem okolja ob
novem bazenu in športno rekreacij-
skem objektu ob novem olimpij-
skem bazenu ter TRIM stezi za
osnovno šolo „Boris Kidrič",
Kidričevo.
Taborniški odred „Boris Kidrič"
Kidričevo pa ureja svoj prostor v
parku mladih in to s svojimi
mlajšimi taborniki, ki niso še fizično
dorasli naštetim delovnim akcijam,
vendar so jih že vključili v akcijo
či?*"nja naselja in okolice.
Ob tesnem sodelovanju mladih s
krajevno skupnostjo, z vsemi
družbenopolitičnimi organizacijami
in društvi, želijo mladi vgraditi svoj
delež v razvoj KS in kraja Kidričevo,
ki bo v ponos njim. vsem, staršem in
bodočim rodovom.
Da so odločni pri izvajanju svojih
delovnih nalog so že dokazali, ko so
ob sobotah ali nedeljah pomagali
svojim tovarišem, ki so bili v brigadi
„Haloze 75".
Pod geslom „Cisto okolje -
Emos mladih" v delovnih akcijah v
ajevni skupnosti Kidričevo se ne
želijo mladi samo uveljaviti v naši
družbi, ampak -tudi počastiti
30-letnico zmage nad fašizmom. Ob
enem želijo počastiti s svojimi
akcijami dan borcev 4. julij, dan, ki
bo^ vedno spominjal in opozarjal
naše mlade generacije, kako se je
treba boriti za svobodo, za graditev
naše samoupravne socialistične
družbe bratskih narodov.
Prihod na delovno akcijo
beriteberiteberiteberite
TEDNIK
Zavod za varstvo in delovno usposabljanje mladine
dr. Marijana Borštnarja v Dornavi
objavlja prosta delovna mesta
3 NEGOVALK
Delo se združuje za določen čas.
Pogoj: — starost 18 let,
— prednost za sprejem imajo kandidatke s kon-
čano osemletko.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Prošnje z življenjepisom in zaključnim spričevalom osnov-
ne šole predložite osebno v tajništvu zavoda v 10 dneh po
objavi.
Na obisku pri turističnem društvu Ptuj
v program dela za tekoče leto je
turistično društvo Ptuj zapisalo med
drugim tudi prevzem prodaje
Monografije Ptuja, ki jo bo izdal
Spekter, Zagreb po posebni pogodbi
z občino Ptuj. Monografija Ptuja bo
imela 40 strani teksta, opremljenega
z več kot 100 barvnimi fotogra-
fijami Izdali jo bodo v 5000 izvodih
v slovenskem jeziku in v 2000-tih
izvodih v italijanskem, nemškem in
angleškem jeziku. Na prodaj bo že v
avgustu v turističnem biroju v Ptuju
in v prodajalnah mladinske knjige,
trgovsKega podjetja Merkur in
Mercator - TOZD Panonija, Ptuj. V
izdelavi pa je že tudi načrt mesta
Ptuja, katerega izdajatelj in založnik
je turistično društvo Ptuj. Turistič-
no društvo Ptuj je v ta namen že
sklenilo pogodbo z inštitutom za
geodezijo in fotogrametrijo v
Ljubljani in naročilo izdelavo 10
reprodukcijskih originalov za turi-
stični mestni načrt Ptuja s
topografsko' turistično vsebino.
Originali bodo gotovi že do oktobra.
Na njem bodo poimensko označene
vse ulice ožjega mesta,' 35
pomembnih kulturno zgodovinskih
in turističnih zanimivih objektov ter
vse vpadnice v mesto; na naslovni
strani bo slika Ptuja z mestnim
stolpom, na hrbtni strani pa
pokrajinski motiv s klopotcem.
Turistični biro Ptuj nudi turistom
in ostalim 5 vrst barvnih razjglednic
Ptuja, Ptujske' gore, Polensaka in
drugih, 20 različnih vrst značk,
turistični barvni prospekt z vložki v
slovenskem in treh tujih jezikih,
razne spominčke, v komisijski
prodaji ima tudi knjigo o Ptuju,
večje količine avtokart za Slovenijo
in Jugoslavijo, prospekte Pohorja in
drugih predelov, povezan je z
drugimi agencijami, v njegov
delokrog spadajo tudi rezervacije
lastnih in tujih potovanj. Med
pomembne dejavnosti biroja vseka-
kor spada menjava tujih konverti-
bilnih valut. Samo v preteklem letu
so jih zamenjali za 15 milijonov din.
V	izdelavi im^o tudi 4 turistično
orientacijske'table, ki bodo označe-
vale stari Ptuj, postavljene v smeri iz
Podlehnika proti Ptuju dve in dve iz
Maribora proti Hajdini. Za znesek
20.- dinarjev pa dobite v
turističnem biroju mapo s komple-
tom, v akterem je ptujski •prospekt,
dve barvni razglednici, ena značka.
V	soboto, 28. junija je tur. društvo
organiziralo izlet v Škofjo Loko,
katerega namen je bil seznanitev z
organizacijo in razvojem kmečkega
turizma v tem predelu. Tudi na
našem območju, predvsem v
Halozah, so velike možnosti za
razvoj kmečkega turizma, vendar
razvoj le-tega v veliki meri ovirajo
neurejeni sanitarni pogoji, med
katerimi je vsekakor največji
problem pomanjkanje vode.
MG
Sprejem
novega protiinflacijskega ukrepa
Terjatve v našem gospodarstvu so izredno visoke. Da bi preprečili
nadaljnjo rast terjatev, je ZIS predlagal skupščini Jugoslavije sprejem
nekaterih zakonov. Eden izmed njih naj bi določal naslednje:
-	če v roku 8 dni OZD ne more plačati z gotovino, mora jamčiti
plačilo s čekom, menico ali jamstvom. Cek bo morala izplačati v 15 dneh od
njegove izdaje, menico pa v 90 dneh. Jasno je, da je to nujen ukrep, ki bo
resno posegel v centre nelikvidnosti in inflacije, družbenih sredstev, če imajo
na voljo ustrezna sredstva. Treba bo dati dokaz, da ima organizacija dovolj
denaija za svoje potrebe (garant).
-	za tiste, Id ne bodo spoštovali zakon oz. določil, so predvidene stroge
sankcije, kazenska odgovornost in prepoved opravljanja določene funkcije.
Upamo, da bo z^on le vnesel nekaj več reda v finančno poslovanje.
Učinka ne bo čez noč, kajti mirno lahko trdimo, daje zadolžitev, nepokritih
investicij in tako dalje ogromno in da se vse skupaj vrti v začaranem krogu.
Predvidevajo, da bodo do januaija izvedli večstransko izravnavo terjatev in
dolgov. Za vse preostale obveznosti pa bodo morali dolžniki do 31, maja
1976 izdati menice. Jasno je, da je to nujen ukrep, ki bo resno posegel v
centre kelikvidnosti in inflacije.
k. z.
8. stran
tednik - Četrtek, 3. julija 1975
Dominik GLUSIC
SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE
Dekle je dejalo, da se bo takoj odpeljalo v Ljutomer in opozorilo
ljudi na nevarnost aretacij. Sam sem mirnejši odkorakal proti domu.
Že čez nekaj dni je prispela vest v naše zapore, da je šef
gestapovske'izpostave v Ljutomeru Maks Reibenschuh mrtev. Padel je
skupaj z nekim orožnikom pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih.
Ko sem se 22. aprila 1944 vrnil na delo v zapore, nisem več našel
v njUi vojaka - izdajalca, pač pa sem našel nove zapornike, ki so jih
privedli iz ljutomerskega okraja. Z odraslimi so v zapore privedli tudi
nekaj otrok v starosti od pet do deset let. Starše so namestili v celice,
otroke pa kar v zaporno pisarno, v kateri pa niso hoteli ostati. Tekali
so po hodnikih in joakje klicali ateka in mamico, pisarno, v kateri pa
niso hoteli ostati. Tekali so po hodnikih in jokaje klicali ateka in
mamico.
Otroško moledovanje in moledovanje staršev ni nič pomagalo.
Čez dobro uro po mojem prihodu v zapore je gestapovec Hoegger
odvedel otroke neznano kam.
Med aretiranci iz ljutomerskega območja je bil tudi diplomirani
pravnik Ciril Stajnko, pred vojno zaposlen pri dr. Marku Stajnku,
svojem stricu v Ljutomeru, med vojno pa na matičnem uradu v
Cezanjevcih, kjer so ga aretirali 6. aprila 1944. Bilje v nevarnosti, da
pade med talci, a branil se je odlično in pri tem še druge domačine
dobro zagovarjal. To je povedal Kouba Haydrichu, on pa meni.
Izpustili so ga 17. maja.
Ljutomersko skupino zapornikov, ki jih je bilo okrog petdeset,
so zasliševali dobra dva meseca. Procese je vodil Josef Kouba, šef
ptujske gestapovske izpostave. Razumljivo je, da so mu poverih tudi
izbiro talcev, ki so jih ustrelili 25. aprila 1944 v Cezanjevcih. Sam
Kouba je prinesel na Ustu napisana imena talcev iz ptujskih zaporov z
besedami: „Deset za enega našega padlega!" Pred zaporom "je čakal
25. aprila 1944 tovornjak s pokrito platneno streho. Pri avtu je stalo
spremstvo za talce-gestapovci in orožniki. Pihlar je moral klicati talce
iz celic. Jaz tedaj nisem bil v službi. Od Pihla^a sem zvedel o vsem
šele drugega dne. Ne dvajset, ampak petindvajset talcev so naložili
drug na drugega po sredini tovornjaka, ob straneh so sedeh orožniki
in gestapovci. Prek Ormoža so jih peljaU na morišče v Ceznajevce. Iz
Ptuja so odrinili ob osmi uri.
Iz območja sedanje ptujske občine so v Cezanjevcih ustrelili
Ivana Klanečka,čeka, Franca Koresa, Jakoba Rodoška, Franca
Rozmana in Ivana Zoreča. Vsi ti so bih doma iz vasi na Dravskem
polju. Iz sedanje ormoške občine so padli v Cezanjevcih: Vinko
Miklošič, Franc in Alojz Marin in Franc Ganzer. Iz tedanjega okrožja
Zg. Radgona, ki je zajelo tudi Ljutomer z okolico, je padlo deset
talcev: Ivan Slavinec, Alojz Lesjak, Ivan Jesenik, Matija Petek,
Rudolf Novak, Ivan in Ludvik Vrbnjak, Mihael Magdič, Jože Bokša
in Ivan Jesenik, iz Selnice ob Dravi so ustrehli M^sa Ogorevca, iz
sedanje občine Lenart pa Alojza Gečeka. Talec Božidar Stankovič je
bil iz Stupana. Dva talca sta bila iz Sovjetske zveze: Peter Laptjev iz
Magutovke in Viktor Sevčenko iz Kijeva, prvi poljedelec, drugi pa
študent. Iz Moravč je bil doma talec Alojz Tič.
Omeniti moram še, da si je sam vzel življenje eden od
ljutomerskih zapornikov. To je bil Franc Jesenik, oče talca Ivana
Jesenika. Z britvijo si je prerezal žile ponoči v celici in izkrvavel. Bil
je star 46 let. To je storil še pred sinovo smrtjo. Bilo je 7. aprila 1944.
Gestapovci so ga hudo mučih in mu obetaU nove muke, če ne bo
povedal, kar ve o banditih. Raje je odšel v smrt, kakor v nove muke.
Pokopali so ga k padlim borcem na ptujskem pokopališču.
Streljanje talcev v Cezanjevcih je pretreslo ptujske zapornike in
seveda vse prebivalce okrožij Zg. Radgona in Ptuj, ki sta utrpela
največ padlih talcev v tej skupini. Gestapovci so po ustrelitvi talcev
prinesli v naše zapore letak o ustreljenih, na katerem je bil podpisan
krvolok ROESENER policijski SS general in višji SS - policijski
vodja za vojno okrožje 18.
UPORNIKI V CELICI ŠTEV. 10
V jeseni 1944 so privedh v ptujske zapore skupino politično
osumljenih iz Haloz. Spominjam se kmeta Franca Dernekoviča, ki je
imel svojo kmetijo v Vareji. Zaradi sodelovanja v OF je bil drugič
zaprt. Med zaporniki te skupine, predvidene 28. septembra., se
spominjam še Ivana in Jožeta Cafuta iz Sovič. V začetku septembra
pa so privedli Martina Fijačka z Borla, oktobra pa Stanka Fijačka. V
začetku novembra so zaprli Tončeka Fajfarica, devetnajstletnega
ključavničarskega pomočnika iz Leskovca, ki je rasel kot rejenec v
Borovcih pri Peklarjevih. Kmet Peklar je Tončeka dal izučiti obrti.
Med vojno se je Peklarjeva družina pridružila vstaji proti
okupatorju in tudi Tonček jim je sledil. Ko so ga aretirali, smo ga
zaprli v celico štev. 10, kjer so zaprli 31. oktobra 1944 Walteija
Staindla iz Graza, starega 24 let. Ta je hotel pobegniti tako, da bi
napadel paznika in se polastil njegovih ključev. Se preden pa je
poizkusil načrt izpeljati, so ga 18. novembra 1944, kakor povedo
zaporne knjige, odpeljali v Maribor.	^alje prihodnjič
Vurberška dramska skupina
se predstavlja
v okviru ZKPO Maribor deluje
dramska skupina prosvetnega dru-
štva Vurberk z nekaterimi presledki
že od osvoboditve. Šteje blizu 40
stalnih članov; že nekaj let jo
uspešno vodi Konrad Bezjak.
Dramska skupina že šest let
zapovrstjo z veliko požrtvovalnostjo
in predanostjo predstavlja zvestim
gledalcem mnočično igro na
prostem. Ideja - po igranju na
prostem se je rodila iz potrebe po
čim vernejšem prikazu „Jurija
Kozjaka" pred šestimi leti. Razvali-
ne nekdanjega mogočnega gradu
Vurberka so nudile primeren
prostor. Vaščani so vložili bh"zu
2000 prostovoljnih ur v ureditev
..gledališkega" prostora. Od takrat
pa do danes so vurberški gledališki
entuziasti ostali zvesti igri na
prostem.
S svojo i^o navdušujejo številne
gledalce, ki prihajajo s Kozjaka,
Slovenskih goric, Ptuja, Maribora,
Slovenske Bistrice in drugod.
Gledalcev jim zlepa ne zmanjka,
imeli so že tudi 1000 ljudi na eni
predstavi. Povprečno pa odirajo po
šest, sedem predstav ene igre, ki
teija veliko dela: tri do štiri mesece,
študirajo v zimskem času. Pri delu
jim strokovno^ pomoč v zadnjem
času nudi Jože Vozni, prav tako pa
tudi Marjan Belina, Janez Karlin.
Režiserske veščine se je naš
prijetni sogovornik Konrad Bezjak
naučil v različnih tečajih, ki jih
redno obiskuje. Prvič je stopil na
oder že v letu 1943, ko je igral v igri
Janko in Metka in od takrat pa so
danes je njegov vsak dan tesno
povezan z gledališčem. Dobesedno
„zastrupljen" je z njim. Ce je v
začetku igral in režiral v Koreni, je
danes njegovo delo v celoti
povezano z vurberško dramsko
skupino. Prvo delo, ki ga je režiral,
nosi naslov Prisega ob polnoči.
Spomin na prvi nastop je že zbledel,
zelo rad pa se spominja vloge starega
trgovca v Navadnem človeku, ki jo
je po mnenju mnogih zaigral
presenetljivo prepričljivo v starosti
14 let. Najljuba mu je vloga
Davorina v Miklovi Zali iz leta 1955,
ko se je. marsikomu od 2000
gledalcev ob njegovem nastopu
zasolzilo oko. To je res nepozaben
dogodek 'v dolgoletni bilanci
gledališkega dela Konrada Bezjaka.
Gledališko poslanstvo pa prinaša
mnogokrat tudi razne doživljaje,
žalostne in vesele. Konrad Bezjak se
zelo rad spominja naslovne vloge iz
Desetega brata, ko si je v igri zlomil
celo prst in je vztrajal v igri do
konca. Drugi dan je moral v
bolnišnico in je dobil mavčno
oblogo. Igral je z njo, nazadnje pa si
je oblogo na svoj riziko odstranil z
močno bolečino igral na naslednjih
predstavah. Vse to je naredil iz
ljubezni do igre in gledalcev. Aplavz
je za amaterja edina nagrada za
njegov trud, vendar je to zanj
najlepše plačilo.
Igralci, združeni v dramski skupini
prosvetnega društva Vurberk, slabe
za oblikovanje svojega gledališke^
izraza s tem, da. obiskujejo
gledališke predstave na revijah,
predstave Borštnikovih srečanj itd.
Tudi mariborsko gledališče jim
ponuja pomoč, vendar gradijo svojo
igro na lastnih igralcih. V svojih
vrstah imajo igralko Mimiko Minih,
staro 65 let, ki je igrala že v stari
Jugoslaviji, ko so igrali še na
prostoru za cerkvijo. Igralci so
kmetje, delavci, dijaki gospodinje.
Vsak ima svoje delo, probleme, pa
kljub temu najdejo čas za štu(^j
igre. Ne pretiravam, če zapišem, da
Vurberk živi za igro dramske
skupine. Ce je potrebna pomoč, je
noben vaščan ne odreka. Za „Jurija
Kozjaka" so rabili konje, dobili so
jih in celo več: vaščani so tudi igrali
zraven.
Njihova velika želja je ureditev
gledališkega prostora na prostem in
ga tudi pokriti. Želja je, denarja pa
ni. Dotacija, ki jo dobivajo pa je
premajhna, da bi jo porabili v te
namene, saj jim komaj zadostuje za
nakup rekvizitov, ki jih potrebujejo,
in za ureditev dvorane.
V letošnji sezoni se nam
predstavljajo z delom Klopčič, ki ga
je v narečje prelil Franc Klasinc iz
Hotinje vasi. To je prisrčna
komedija številnih zapetljajev, ki jih
splete gostilničarka po odhodu
svojega moža v Nemčijo. Za to ima
tudi časa na pretek, saj moža ni
doma celih 20 let. Na koncu pa se le
vse razplete; zakonca si oprostita
številne ,,grehe" in znova zaživita
srečno življenje družine. Igro si le
oglejte, ne bo-vam žal. Predstave
bodo še 4., 5. in 6. julija ob 20 uri.
O igri bomo zapisali več v eni
izmed prihodnjih številk!
Majda Gajzer
Ob robu
Ob mojem nedavnem obisku pri
dramski skupini, ki deluje v domu
prosvetnega društva v Vurberku,
me je nadvse presenetila ljubezen
in predanost teh ljudi igri in ne
nazadnje tudi gledalcem. Za
porušenimi zidovi nekdanjega
vurberškega gradu, s katerega se
nudi čudovit pogled na lep del
naše slovenske dežele, so si z
velikim naporom uredili gledališki
prostor, ki pa je nujno potreben
renovacije. Porušeni zidovi opo-
zarjajo. Zob časa jih je že globoko
načel. Zavod za spomeniško
varstvo Maribor si je sicer že
mnogokrat vse ogledal, storil pa
doslej še ni ničesar. Zidovi torej
potrebujejo konzer/acijo. Streho,
vrata in okna na stolpu so vaščani
popravili na svoje stroške. Za več
pa nimajo denarja. Dotacija, ki jo
dobivajo pa je premajhna, da bi z
njo narediU kaj več kot naredijo.
V celoti jo porabijo za potrebne
rekvizite in dokončno urejanje
dvorane. Gledališki prostor bi
želeli pokriti, da bi v bodoče
lahko igrali tudi na prostem.
Mnogokrat doslej so oboji, tako
igralci kot gledalci, vztrajali do
konca igre kljub dežju.
Skrajni čas je, da vurberški
entuziasti dobe urejen prostor za
svoje igre. Veliko jim dolgujemo,
saj njihovo igranje navdušuje
veliko število gledalcev in njihova
igra daje delu širši, pristnejši,
vernejši izraz ker igrajo na
prostem. Ob vsem tem ne smemo
ostati neprizadeti, predvsem to
velja za tiste, ki so na tem
zainteresirani.
MG
itdmk - Četrtek, 3. juuja 1975
K--
9. stran
Ptuj v naravnem okolju
\ (Nadaljevanje in konec)
j Jako smo občani naše krajevne
'^pnosti 'že z referendumom v
juniju 1973 o krajevnem samopri-
jpevku določili program, v katerem
Ij; zajet tudi razvoj obdravskega
kopališkega območja z gradnjo
rekreacijskega turističnega centra
jI^TC) na desnem bregu reke Drave
pfl vrtinu s toplo in zdravilno vodo.
S tem prispevkom in sredstvi organi-
zacij združenega dela ter občine
iptuj smo Kmetijskemu kombinatu
iptuj kot investitorju omogočili
l^ačetek gradnje RTC, to je treh
lljazenov: termalnega, olimpijskega
ijn otroškega s pripadajočimi objek-
ti Sedaj občani že lahko vidimo to
napredujočo gradnjo. Termalni in
otroški bazen s toplo vodo bosta
iana v uporabo občanom že v
letošnji letni sezoni.
Gradnja tega RTC, ki ima zaradi
svoje pomembnosti za širše območje
vsekakor prednostni značaj, pa ne
sme popolnoma zavreti vzporednega
razvoja drugih rekr. območij v
krajevni skupnosti, ker ta območja
dejansko dopohijujejo RTC, pri
čemer le kot celota predstavljajo
Ptuj kot letovišče in turistično
mesto. Hkrati moramo občani
skladno urejevati primerno naravno
okolje tudi okrog družbenih in
zasebnih hiš. Ta rekreacijska
območja in posamezna naselja
moramo čimbolj med seboj primer-
no povezovati s potmi za pešce in
posebej tudi za kolesarje, dočim je
za cestni motorni promet že precej
storjeno. Treba bo upoštevati še
posebej ureditev varnih in zdravih
poti za šolarje ter sprehajališča za
matere z otroki.
Občani bomo opravili svojo
dolžnost pri urejanju naravnega
okolja na našem območju KS le s
sistematičnim delom v skladu z
urbanističnim načrtom mesta Ptuja.
Ta načrt pa mora biti vsklajen z
načeli naše ustave o varstvu človeka
in zaščiti naravnega okolja. Odkrito
a moramo pogledati v oči in
razčleniti nekatere naše dosedanje
napake in pomanjkljivosti, da jih ne
bomo več ponavljali, pri tem pa tudi
popraviti, kar se še da.
Enostransko administrativno ure-
janje naselja odbija sodelovanje
širšega kroga delovnih ljudi in
občanov ter tudi dejansko zavira
razvoj naselja, ker posamezniki ne
morejo vedeti za vso problematiko
uresničevanja potreb in interesov
prebivalcev, zlasti ker se istočasno
povečuje tudi industrija v Ptuju.
Težko je zagovarjati okolnost, da
.ma šestdesetstanovanjski blok v
Trubaijevi ulici spredaj le betonsko
ploščad, zadaj pa stojijo sedaj
garaže, ki niso bile tam predvidene
po zazidalnem načrtu. Tako je ta
blok sedaj skoraj brez primernega
neposrednega naravnega okolja. Kot
prijatelji mladine moramo z vso
odločnostjo odklanjati nekdanjo
izjavo „strokovnjaka", ki je zago-
varjal, da je za otroški vrtec
sodobno primemo, če gre okrog
vrtca avtomobilska cesta, saj lahko
otroci tako opazujejo avtomobilski
promet. Če bomo pritrjevali takim
nepremišljenim stališčem, ustvarja-
mo neskladnost med našimi soci-
alističnimi načeli in konkretnimi
dejanji.
Mnogo smo že govorili o
nevarnosti hoje po Mariborski cesti,
ki je zelo obremenjena z motornim
prometom, nima pa niti trase za
kolesarje, niti hodnika za pešce,
vendar h konkretnim dejanjem še
. nismo prišli, čeprav bi to lahko
etapno urejevali, če ni potrebnih
sredstev za celotno ureditev. Ne
smemo čakati na poudarek zaradi
prometnih nesreč, ker gre tu za
pravico delovnega človeka za zdravo
in varno življenje.
Smatram, da bi bilo umestno za
vsako rekreacijsko območje ustano-
viti poseben odbor občanov, ki jim
je najbližja ta problematika, to je iz
oseb, ki stanujejo na tem območju,
ter iz drugih posebej zainteresiranih
oseb organizacij in samoupravnih
interesnih skupnostih ter terenskih
družbenih organizacij. Ta odbor bi v
okviru krajevne skupnosti sodeloval
s stalno komisijo za komunalno
gospodarstvo. Urbanistično planira-
nje, varstvo okolja in urejanje
naselja, ki obstaja pri svetu KS Ptuj
na podlagi 102. člena statuta. Svet
KS bi nato reševal vprašanje
vključitve teh opravil v letni,
srednjeročni ali dolgoročni izved-
beni program glede na razpoložljiva
finančna sredstva po predhodni
razpravi na zborih delovnih ljudi in
občanov, Ce bomo tako postopali,
bomo skupnosti in prebivalcem
prihranili precej gmotnih sredstev in
negodovanja.
Dodatno še dajem nekaj misli za
ureditev naravnega okolja ^
ptujskem grajskem hribu. Pri KS
Ptuj sicer že obstoja načrt za
zasaditev grajskega hriba z gozdnim
drevjem in okrasnim grmičevjem,
vendar bi bilo treba to območje
približati delovnemu človeku za
krajši oddih, turistu pa kot osrednji
razgledni prostor, ki ga domačini
tudi zelo cenimo. Tu bi bilo treba še
določiti in urediti vsaj nekaj
sprehajalnih poti ter namestiti klopi
na razglednih točkah. Posebej še
opozarjam na čuvanje tega zgodo-
vinskega območja in objektov fer na
potrebo takojšnjega sprotnega po-
pravila nastalih okvar in poškodb,
ker te kvarijo nemoteno doživljanje
razgleda na naravno in zgodovinsko
okolje. Za sprotna poplavila bi
potrebovali znatno manjša finančna
sredstva.
VIKTOR KNEZ
Uspešen zaključek mladinskega pevskega
zbora
Pred nedavnim je bila v avli osnovne šole Slov. Bistrica prireditev, na
kateri so imeli starši in številni Občani zadnjo priložnost slišati bogat izbor
pesmi članov mladinskega pevskega zbora osnovne šole »Pohorski odred"
Slov. Bistrica, pod vodstvom dirigenta Milana Mlakarja.
Truda je bilo potrebno veliko, da je bil „izgrajen" majboljši mladinski
pevski zbor v bistriški občini. Posameznikom je zmanjkovalo volje, toda
ostali so najbolj vztrajni in uspeh ni mogel izostati. Ni bilo prireditve v šoli,
kjer ne bi nastopili tudi ti mladi pevci. Večkrat so sodelovali tudi na
prireditvah v mestu. Konec šolskega leta je prinesel svoje in mnogi se bodo
vpisali na šole v Mariboru ali drugih šolskih centrih. Blizu 40-članski
mladinski pevski zbor osnovne šole Pohorski odred bo izgubil pevce, od
katerih so mnogi v zboru delovali tudi" več let in si tako pridobili bogate
izkušnje. Ostaja pa vprašanje ali jim bo uspelo ob študiju na srednjih in
drugih šolah še zbrati dovolj časa, da se bodo vključevali v zborovsko petje,
za katero so v osnovni šoli pokazali toliko posluha in tudi kvaliteto.
Foto in tekst: VH
Mladinski pevski zbor OŠ Pohorski odred v letu 1974/75 s
pevovodjem Milanom Mlakarjem
-\
F.B.
VO«INA IN
ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
______^
Nekako sredi predpoldneva se je pojavil na
^atih naše sobe znanec, moj dolgoletni profesor:
»Tudi ti, moj sin!" sem ga s posebnim
poudarkom pozdravil z znanim latinskim rekom.
Nagovor, ki ga je mogoče uporabiti v širšem
pomenu in s katerim sem hotel povedati iTi
''Sekakor tudi malo kreniti. Za božjo voljo, tudi
^as, gospod profesor!? Kako je le kaj takega
"mogoče. Profesor,' ki je bil vedno zelo bistre
Slave, je seveda zbadljivko takoj pravilno razumel
se je hudo raztogotil nad menoj, kakor da bi
še vedno njegov nekdanji dijak. Bilo je
lamreč dobro znano, da se je vsa leta gibal v
P^onacističnih krogih, da naj bi bil njihov
simpatizer in da je celo raje govoril nemško, kot
pa materino. In tak indirektni očitek ga je
spekel.
Kdo se je zmotil, oziroma zakaj so ga spravili
med nas, nisem zvedel. Zvedel pa sem po vojni,
da je ves čas pridno služil nekje globlje v rajhu.
Sedaj je že pokojni in de mortuis nil nisi bene.
Kot profesor je bil odličen strokovnjak in vešč
učitelj. Naučil nas je mnogo in dobro.
ZADNJIC SO ME ZASNUBILI.
Čimbolj pogosto' so odhajali transporti,
tembolj nestrpni smo postajali. Počasi so
prodirale vesti,'da odvažajo ljudi v Srbijo in
Bosno, pa da bodo kasneje prepeljali nekaj
izbranih tudi na Hrvaško. To so bile prve novice,
ki sicer niso bile preverjene, a so vendar bile
ugodnejše od dotedanjih domnev. Vsak dan smo
se kolikor mogoče mnogo sprehajali in na
sprehodih največ v dvoje pogova^ali in ugibali na
štiri oči.
Nekega dne se je na dvorišču pojavil drugi
znani profesor,' ki pa ga zadnje čase nisem češče
videva . Bil je tudi po rodu Slovenec. Poznal pa
sem ga le navidezno in o njegovem narodnem
čustvovanju nisem vedel ničesar gotovega. Bil je
še razmeroma mlad. Kmalu se mi je na sprehodu
pridružil. Sprva je previdno prikazal trenutno
situacijo in dokaj mnogo govoril o negotovostih
in nevarnostih, ki čakajo vse, ki bodo prepeljali v
južne kraje. Vedel je tudi povedati, da je to le
posebna, navidezno milejša oblika uničevanja, ki
da načrtuje nekakšno samouničenje v
medsebojnem bratomornem klanju.
Zgodba se mi je zdela sumljiva in grozljiva, a
vendar obenem ne nemogoča. Zato sem previdno
molčal. Ko sva se po sprehodu poslovila, nisem
mogel ugotoviti, kam se je um^nil. Kodarkoli
sem ga po sobah iskal, nikjer ga nisem mogel
najti
Naslednji dan se je ob istem času znova
pojavil na dvorišču. Zopet se mi je pridružil in
sva'Se sprehajala. Včerajšnje pripovedovanje je še
v mnogočem dopolnil in zicljučil z direktnim
nagovarjanjem, naj se vendar odločim in prijavim
za „Nordlager", kjer zbirajo, kakor mi je bilo že
itak znano, tiste,' ki se bodo odločili za delo v
Nemčiji. Odgovoril sem nalašč na kratko, da o
tem še nisem razmišljal, da pa menim, da je to v
vsakem oziru vredno dobro pretehtati. Tako so
ostala oboja vrata odprta.
Tako sva' se poslovila. Nisem mogel
ugotoviti, da bi stanoval z nami v taborišču. Pa
tudi videl ga pozneje nisem več. Zato sem ostal v
dvomih o njem in eventualni njegovi nalogi.
Dalje prihodnjič.
10. stran
tednik - Četrtek, 3. julija 1975
FRANJO BRUMEN:
Samotni mlinar
Lepa slovenska' dolina poteka od severovzhoda proti jugozapadu.
Obdajata jo Velika in Mala gora. Velika gora je dokaj višja in se vzpenja na
vzhodni stranL Obe sta do vrha porasli z lepimi gozdovi. Na vrhu Male gore
sameva zapuščena cerkvica Svete Ane. Tako lepa je ta dolina, da se je rad
mnogokrat spominjam.
Po dolini tečeta proti jugu dve manjši rečici. Bistrica bolj po sredini,
Ribnica pa pod obronki Velike gore onkraj ugarske'pristave. Obe sta bogati
na ribah in obdani z lepo okolico. Vsaka po svoje. Posebno romantično pa je
okrog velike brvi, ki vodi na strmo pot v Zadolje na kršni Kobili.
Na Bistrici so imeli tržani suhorobarske' metropole zadaj za zidovi
lepega grajskega parka urejeno majhno, a zelo lično kopališče. Tja smo se
hodili hladit ob vročih dneh nekaj krajšega ribniškega poletja. Dolina ima
namreč že nadih gorskodolinskega podnebja. Je sicer dovolj lepih in vročih
dni poletja, a vendar so krajši, ker jutranji hlad sega dalje v predpoldne in
zvečer bolj zgodaj zavejejo vetrički, ki navaljujejo hladnejši in težji zrak z
Velike gore.
V	tej dolini so poljski-pridelki skromnejši, kot na ravnicah Ptujskega
polja. Zato je tudi mnogo manj male poljske'divjadi. Celo skromnih vran je
razmeroma malo. Ppgosteje vkliš plavati skobca ali sokola. Nekatera
hladnejša poletja so eelo prekratka, da bi dozorelo koruzno latje. Na redkih
brajdafi morajo mno^ jeseni obirati še napol zelene grozdje dišeče izabele.
Nikjer in nikdar pa ni lepše, kot je ob mirnih sončnih dneh septemberski čas
v tej dolini. Vsako leto pa nesporno obvelja pregovor, da mala maša za
suknjo vpraša.
V	tej dolini je res posebno in lepo poletje, ki pa se hitro prevesi vjesen:
Tedaj se po Lepočah pod Malo goro številni leskovi ^micki odenejo z
rjavkastimi plašči, bukev nasuje svojih slaščic in hrastiči želoda, ki leži po
tleh kot lepe igračke. In pogrnjena je miza za ljubke godmjavčke, s katerimi
im^o veselje sedaj že redki polhaiji. Ko pa ostrejši mraz osiplje občutljivejše
liste ■z dreves, se začne spreletavati ljubosumni trubadur jereb. Prave ribniške
zime so zgodnje in dolge z obilico snega. Vse je belo, le Črni vrh na Mali gori
temnijo borovi gozdičL Tedaj je cela dolina ena sama velika čmobela ,
umetniška podoba ...
Mnogokrat sva šla s sinkom malo poribarit ob leni Bistrici. V njenih
tolmunih je med koreninami krivenčastih jelš obilo lepih in velikih klenov.
Najlepše je nad kopališčem do gorenjskega malma, kjer po žlebu padajoča
voda počasi obrača škripajoče mlinsko kolo. Njegove melodije so bile
skromne in primitivne, a so se stapljale s sicer tiho okolico tako ubrano, da
bi jih bilo vredno vkomponirati.
V	samoti tistega mlina je vladalo neko posebno nastrojenje, ki ^a je
težko opisati'. Lažje ga je občutiti Občutki pa so podobni onim, ki jih
občutijo otroci v cerkvi, dokler so še dovzetni za pobožne misli. Tam je
stregel mlinskim kamnom starejši mlinar, ki je živel samotno in asketsko'
življenje. Bil je manjše neznatne postave, ozkih in napol priprtih, morda celo
malo poševnih oči. Na glavi je nosil nogavičasto ■ kučmo, kakor večina
mlinarjev. Bilje redkobeseden. Ce pa je kdaj kaj povedal, je bilo preprosto,' a
tehtno in ni bilo nikdar brez priboljška vsakodnevnega modrovanja. Kakor
so se mlinska'kolesa njegovega milna vrtela enakomerno noč in dan brez
posebnega nihanja, tako je teklo tudi njegovo življenje. Nad zunanjimi vrati
je imel starodavno sončno uro, ki mu je njegovo življenje dovolj kazala čas.
Kadarkoli sva'se srečala - to pa je bilo samo na dvorišču njegovega
mlina - vselg sem ^ pozdravil in previdno počakal, če bo voljan poleg
pozdrava povedati kaj vec.
Po drugi svetovni vojni nekaj let nisem prišel v tisto ■dolino. Medtemse
je postaral on in še bolj njegov mlin. Bilo je videti, da obadva hirata in da so
jima dnevi šteti Prišla je namreč doba, ki ni bila naklonjena mlinarjem, kaj
šele romantičnim mlinom. Oplazila gaje tudi možganska kap. Ostalje hrom
pO eni strami. Le s težavo se ye premikal z berglami. Hromo nogo je bolj
vlačil za seboj, kot pa v koraku prestavljal.
,,Dober dan, očka mlinar! Joj, kak revež ste sedaj! Me še kaj poznate?
Mnogokrat sem se okopal in ohladil pri vašem mlinu" sem ga ogovoril, ko
sem po nekaj letih prišel mimo in je pravkar prikrevsal čez prag.
„Kaj!? Jaz da bi bil revež! Jaz nisem nikakšen revež! Jaz imam vero v
boga. Revež je tisti, 'ki vere nima!"
Tako me je užaljeno in glasno' zavrnil ta samotni mlinar-filozof. Za
skromno telesno- hrano so mu skrbela mUnska-kolesa, za duhovno hrano pa
mu je služil njegov bog. Nemara je v tisti samoti bilo tako najbolj prav in
razumljivo.
Naša arheološka najdišča
(Nadaljevanje)
GODENINCI
Samotni svet med gozdovi okrog „Starega marofa" ter potokoma
. Trnavo in Šantavcem na vzhodu še dandanes poživlja le cesta, ki pelje
iz Središča mimo Koga proti Ljutomeru. Tako je bil v tistih casih
nepregleden gozdni svet vse dotlej, dokler niso pričeli Rimljani v 1.
stol. po n. št. graditi svojo veliko cesto iz Itahje k Donavi. Danes si
komaj lahko predstavljamo, kako so načrtovalci cestne trase brez
zemljevidov prodirali skozi neznano gozdno prostranstvo ter v tem
nepreglednem-nižinskem svetu, ki ga prekinjajo le globeli potokov in
jarkov, iskah čim bolj naravnostno in ugodno smer (na sliki).
Rimljani so svojo cesto tudi tu zgradili kot trden in najmanj 7 m
širok nasip iz proda in peska. Gradivo zanjo so večinoma pobrali iz
bližnjih potokov, mogoče pa so ga nekaj navoziU tudi iz obdravske
ravnice pri Obrežu. Taka gradnja ter varujoči gozd sta nam rimsko
cesto v precejšnji meri ohranila do danes, zato je brez velikih težav
mogoče hoditi po njenih sledovih po vsem njenem poteku po
godeninških tleh. Takoj ko se ob ravnem šalovškem kolovozu izteče v
globel prvega gozdnega jarka, ki ga prečka kakih 40 m južno od
mostiča, se njen do 10 m širok nasip lepo vidi vse do bližine „Starega
marofa". Tam je Črnec s poplavami prekril mdi rimsko cestišče,
cesta pa se vzpne ob sedanjem useku na ravnico ter se nekaj časa
stika s sedanjim kolovozom, dokler se ta ne zaobrne na levo. Rimska
cesta po gozdu obdrži ravno smer, vendar se njen spočetka še 1 m
visok nasip izgubi pod naplavinami sedaj mokrotnega sveta. Na dan
pride spet zahodno od ceste Središče - Ljutomer, kjer je njen nasip
ob jarku posebne meje, 7 m širok in na spodnji strani do 2.4 m visok,
prava paša za oči. Oba ostra ovinka sedanje ceste ob klancu sta
znamenje, kje je trasa obeh cest 90 m daleč skupna in kjer si tako
cesti dveh tisočletij podajata roke. Vzhodno od sedanje ceste je nasip
rimskega cestišča v gozdu že precej razdejan od mejnih jarkov, izven
gozda pa se potem povsem izgubi. Rimska cesta je tekla tod mimo
Petrovičeve domačije in dalje prek njiv proti Trnavi. Tu so dolge čase
s plugom zadevali na gromoz in ga ob oranjih razvlekli po površini, da
je danes viden kot široka proga. Ker so te njive v ilovnati pokrajini
zato bolj prodnate, jim domačini tudi pravijo „Prodnice", s tem pa
tudi že njihovo ledinsko ime opozarja na rimsko cesto. To opazimo
spet v gozdiču nad Trnavo, kjer se pošev spusti k potoku in nam tam
spet izgine izpred oči. Nekoč je prečakala Trnavo tik nad sedaj že
opuščenim Culekovim mlinom, se vzpela na vzhodno ravnico in se
pravikotno zaobrnila proti Preseki.
Ob rimski cesti so v tistem času bile stavbe le ob Trnavi, kjer so
Rimljani očitno zgradili obcestno postajo neznanega imena. Od
Ormoža sem, kjer je bila zadnja postaja „in medio Curta" je do
Trnave že 9 km aU po rimskih merah 6 milj, na takih razdaljah pa je
bilo že treba manjavati vprege, zlasti če cesta ni tekla po povsem
ravnih tleh. Od nekdanjih stavb te postaje se je ohranilo nekaj sledov
po njivah nad Trnavo pri Galovih, kjer še govorijo o „gradu". Stavbe
so stale tudi spodaj ob Trnavi, saj je bilo v jarku k bivšemu
Culekovemu mlinu poprej še mogoče pobirati rimsko opeko in
črepinje posod. Prof. Ferk je leta 1897, ko je tu odkrival rimsko
cesto, pobral tudi železni ključ in druge predmete, med njimi tudi
bronasta novca (Klavdij I in Constantinopolis) iz 1. in 4. stoletja.
Ruševine rimskih stavb so tudi na njivah pri Preseki onkraj Trnave, ki
imajo zato tudi ledinska imena „Veliko kamenje" in „Malo
kamenje". Ko so rimski vozniki tu zamenjali vprego, so lahko
nadaljevali pot prek medmurskih gričev mimo Železne gore k
Martinu in Muri, kjer je bila naslednja postaja „Halicanum".
O rimskih prebivalcih teh krajev priča tudi osamljena gomila v
gozdu „na Bregeh" na grebenu nad Šantavcem, kjer so divji kopači
nekoč naleteli na „opeko in kamenje" nekdanje grobnice. Podobno
gomilo so z oranjem izravnah na polju med nekdanjima domačijama
Krambergerjevih in Bračunovih, nekemu mestu vzhodno od sedanje
ceste pa so pravili „stari cintor".
Rimska cesta skozi Godenince je opisana v Arheološkem
vestniku 15-16, 1965, 298 ss.
Stanko Pahič
tednik - Četrtek, 3. juuja 1975
11. stran
DR. FRAN BRUMEN:
Angina pectoris
Bolezen, ki seje ljudje upravičeno
zelo bojijo, ker je njeno bistvo
SMRTNI STRAH, KI GA BOLNIK
OBCUTI OB NAPADU. Bolezenski
znaki so nekakšen skup - kompleks
simptomov, ki izhajajo iz obolenj
srcu lastnih venčnih žil in srčnega
mišičevja. Včasih pa nastopajo kot
vzročniki tudi izven srčni faktorji.
Subjektivni občutki in cela
klinična slika so tako značilni, daje
bolezen razmeroma lahko oprede-
liti, oziroma spoznati. Pri tem
obolenju so -osebni občutki tako
izrazito izraženi, da so za razliko od
drugih obolenj že sami po sebi
zadostni za razpoznavo diagnoze.
Zato si tudi laik pri dovoljnem
poznavanju simptomov in objek-
tivnem ovrednotenju lahko z
dokajšnjo verjetnostjo obolenje '
opredeli in se še v zgodnjem stadiju
bolezni lahko napoti na strokovno
obdelavo in opazovanje.
V količini sliki tega obolenja
razločujemo takoimenovana VE-
LIKI IN MALI NAPAD. Znaki so
pravzaprav v velikem in malem
napadu v bistvu isti,' oziroma
podobni, le da so po intenziteti,
tedaj po jakosti izrazanja, različni.
V velikem napadu močni in hudi, v
manjšem napadu pa zmernejši, a še
vedno toliko izraziti, da so -za
razpoznavo dovoljno značilni.
GLAVNI IZRAZITEJŠI ZNAKI
TE BOLEZNI SO SLEDECI:
bolečine v srcu, oziroma v predelu
srca, ki se včasih izražajo tudi v
nekoliko razsežnejši obliki v prsih,'
posebno za prsno kostjo. xBolj ali
manj izražena hladna oznojitev,
stiskanje okrog srca in v sredini prsi
pod prsnico. Posebno značilno je
izžare^-inje bolečin v levo polovico
prsne^ koša in v levo roko, kjer
bolečine segajo včasih navzdol do
dlani in to na takoimenovani ulnami
strani, to je na strani mezinca.
Nekoliko manj pogosto,- pa tudi
manj izrazito je izžarevanje v levo
stran vrata in v glavo. Včasih
zabolijo tudi zobje, posebno na levi
strani. Redkeje izžarevajo bolečine v
desno' roko. Včasih- izžarevajo
bolečine tudi v predel zgornjega
trebuha s pridruženim vznemir-
jenjem, spahovanjem, zgago in
stezujočimi bolečinami v žrelu, ki se
lahko stopnjujejo do izrazitejših
težav pri požiranju. Kakor že
omenjeno, je NAJBOLJ ZNAČI-
LEN OBČUTEK STRTOSTI TE-
LESNE SILE, OBCUTEK UNIČE-
NJA S PRIDRUŽENIM SMRTNIM
STRAHOM. Opisani občutki so
značilni za veliki napad.
Tak napad lahko traja nekaj
minut do četrt ure. V zelo redkih
primerih tudi do pol ure. Cim traja
dalje časa, je treba že pomisliti na
resnejše posledice. Posebej je treba
omeniti, da lahko pri enem in istem
bolniku nastopajo veliki in mali
napadi. Pri nekaterih bolnikih SE
NAPADI POJAVLJAJO TUDI V
MIROVANJU IN CELO PONOCi
MED SPANJEM. Pogosteje pred-
vsem ob telesnem naporu in duševni
prenapetosti.' Pri prenehanju te-
lesne^ napora težave značilno
ponehajo, podobno kot pri motnjah
lenega obtoka v litkah (claudictio
intermittens) in jih zato smatramo
kot mišične bolečine radi primanj-
kovanja za presnovo potrebnega
kisika. Imamo pa tudi SKUPINO
PARADOKSNIH PRIMEROV, ko
težave popustijo pri nadaljevanju
telesnega napora, n. pr. pri
nadaljevanju hoje, ali ob napadih pri
jutranjem vstajanju, kar si razlagamo
z reflektornim pospeševanjem osno'
ve presnove v srčnih mišicah. To je
mozno tam in toliko časa, dokler so
venčne arterije še sposobne re-
aktivnega razširjanja.
Sledi 1. nadaljevanje.
MOTOKROS
lacko odličen
Četrti
V	nedeljo je bila dirka za državno
prvenstvo v Stični na Dolenjskem,
kjer so nastopili tudi Ptujčani.
Odlično je tokrat vozil Jože Lacko,
ki je v skupni uvrstitvi v
nacionalnem razredu bil uvrščen na
6. mesto, tokrat ni imel sreče z
motorjem. Tretji tekmovalec Janko
Strafela je v tej kategoriji nastopil
prvič, saj je šele sedaj dobil motor te
kategorije in je po dobrih vožnjah
zasedel 17. mesto.
V	ekipni uvrstitvi je AMD Ptuj
zasedel 5. mesto - zmagala je ekipa
AMD Orehova vas.
V	petek, 4. julija 1975 ob dnevu
borca bodo ptujski tekmovalci
nastopili na propagandni dirki v
Velenju ob prazniku rudafjev.
-nc
12. stran
tednik - Četrtek, 3. julija 1975
Na osnovi 23. člena pravilnika o pogojih za dodeljevanje
stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s sredstvi sklada za
družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samouprav-
na stanovanjska skupnost - samoupravna enota za družbeno
pomoč v stanovanjskem gospodarstvu razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih zgrajenih v letu
1975/76 s sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem
gospodarstvu in sicer
a)	v Ptuju na 67 stanovanjih
b)	v Kidričevem na 18 stanovanjih
c)	v Majšperku na 6 stanovanjih
I.
Kot upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice na razpisanih
stanovanjih se štejejo:
1.	DRUŽINE IN OBČANI
-	katerih osebni dohodek v preteklem letu ni presegel 900.- din
na člana gospodinjstva mesečno,
-	niinajo stanovanja ali niso imetniki stanovanjske pravice oz.
nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega problema,
-	da prosilec in člani njegove družine stalno bivajo na območju
občine Ptuj.
2.	STARI LJUDJE - UPOKOJENCI, INVALIDI IN BORCI NOV
CE:
-	niso imetniki stanovanjske pravice za primerno stanovanje,
-	doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega
vprašanja,
-	imajo stalno bivališče na območju občine Ptuj.
3.	MLADA DRUŽINA CE:
-	nobeden od zakoncev ni nosilec stanovanjske pravice,
-	družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega
vprašanja,
-	namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali
graditev stanovanjske liiše,
-	delovna organizacija, pri kateri je prosilec zaposlen jamči, da
bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 7 let,
-	ima mlada družina stalno bivališče na območju občine Ptuj.
Za mlado družino se šteje družina, ki izpolnjuje naslednje
pogoje:
-	da nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let,
-	da od sklenitve zakonske zveze do vložitve prošnje ni preteklo
več kot 7 let,
-	da skupna delovna doba kateregakoli zakonca ne presega 10
let
4.	DELAVCI ZAPOSLENI PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH CE:
-	izpolnjujejo pogoje določene pod točko I in III.
II.
Vsi delavci, ki smatrajo, da so po tem razpisu upravičeni do
stanovanjske pravice na stanovanju solidarnostnega sklada naj vdožijo
prošnje (obrazec dobijo delavci v svoji delovni organizaciji, ostali
občani pa pri krajevnih skupnostih) na Samoupravno stanovanjsko
skupnost - samoupravno enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem
gospodarstvu Ptuj, Osojnikova ul. 1.
Rok za sprejemanje prošenj je 30 dni od objave.
III.
K prošnji je treba priložiti naslednje dokumente:
L potrdilo delovne organizacije o višini osebnega dohodka vseh
družinskih članov za leto 1974,
.2. potrdilo o premoženjskem stanju,
3. potrdilo o številu članov gospodinjstva in od kdaj bivajo na
območju občine Ptuj.
MLADE DRUŽINE morajo priložiti še naslednje dokumente:
L dokazilo o namenskem varčevanju pri poslovni banki (sklenjena
pogodba)
2.	jamstvo delovne organizacije, da bo skupno z upravičencem rešila
njegov stanovanjski problem v roku 7 let,
3.	izpisek iz poročne matične knjige.
STARI LJUDJE upokojenci in invalidi morajo priložiti zadnji
odrezek o prejemu pokojnine oz. invalidnine, borci pa še potrdilo o
statusu borca.
DELAVCI, :CI DELAJO PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH
morajo poleg ostalih dokazil predložiti potrdilo o plačilu prispevka
od osebnega dohodka v solidarnostni stanovanjski sklad.
IV.
Upravičence, ki so bili na prednostni listi v letu 1974 pa njihovo
stanovanjsko vprašanje še ni bilo ustrezno rešeno, bo upravni odbor
vnesel na ustrezno mesto v novi prednostni listi.
Predsednik
upravnega odbora
samoupravne enote za družbeno pomoč
v stanovanjskem gospodarstvu
Janko Bezjak l.r.
ZMAGOVALNI POKAL OSVOJILE
SLOVENSKE ŽELEZARNE
zakuucene so letošnje metalurške igre slovenije
Tradicija, da je organizator
športnih srečanj slovenskih metalur-
gov organizacija, ki v tekočem letu
praznuje pomembnejši jubilej, je
tokrat prešla v občino Slov. Bistrica,
kjer praznuje 150-letnico delovanja
največji delovni kolektiv IMPOL.
T^o so letošnje III. metalurške igre
Slovenije bile ' posvečene tudi
jubileju. V organizaciji konference
sindikatov delovnega kolektiva IM-
POL se je letošnjih metalurških iger
udeležilo nad 300 zaposlenih iz
združenih slovenskih železarn, mari-
borske livarne, Cinkarne Celje,
tovarne dušika Ruše, TGA Kidriče-
vo in IMPOL iz Slov. Bistrice. Tako
ni slučaj, da so se ob tako
pomembnem jubileju kot je 150-let-
nica IMPOL-a zbrali predstavniki
najmočnejših slovenskih delovnih
organizacij te vrste.
Prve takšne igre so bile v Celju na
pobudo sindikata Cinkarne leta
1973 ob 100-letnici njenega delo-
vanja. Osnovni namen pa je bil in
ostaja, da zaposleni iz teh delovnih
sredin izmenjajo izkušnje, se
medsebojno tesneje povežejo in
spoznajo, tako na proizvodnem kot
tudi športnem in kulturnem po-
dročju.
Najuspešnejši v posameznih disci-
plinah letošnjih metalurških iger so
bili: v ke^janju moških ekipa
Slovenske železarne pred tovarno
dušika Ruše, pri ženskah pa tovarna
dušika Ruše pred Slovenskimi
železarnami. Ženske so tekmovale v
odbojki. Najuspešnejša je bila ekipa
Slovenskih železarn pred Cinkarno
Celje. V malem nogometu je bila
najuspešnejša ekipa TGA Kidričevo
pred Slovenskimi železarnami. V
streljanju z zračno puško pa sta bili
ekipno najuspešnejši tovarna dušika
Ruše in Cinkarna Celje; med
posamezniki pa Andrej Župančič in
Ema Janež iz tovarne dušika Ruše.
V trim štafeti sta bili najuspešnejši
ekipi Slovenskih železarn in Mari-
borske Livarne.
Zmagovakie ekipe posameznih
disciplin so prejele pokale, vsi
udeleženci pa še praktična spomin-
. ska darila. Slovenske železarne so
osvojile še pokal najboljeuvrščene v
skupnem tekmovanju. Vse pokale in
darila je podelil letošnji organizator,
kolektiv Industrije metalnih poliz-
delkov IMPOL iz Slov. Bistrice.
Letošnje prireditve so se odliko-
vale po dobri organiziranosti in tudi
dosež^ruh rezultatih tekmovanj.
Uspešne pa so bile tudi v razvoju
medsebojnih prijateljskih vezi, ki so
se na tem srečanju še utrdile.
V. Horvat
Začetek letošnjih iii. iger metalurgov Slovenije.
karting
ekipa amd ptuj
tretja
Celje je bilo organizator prve
dirke za republiško prvenstvo, kjer
so nastopili Ptujčani, ki so zasedli v
skimni uvrstitvi ekipno 3. mesto,
docim so tekmovalci tokrat
razočarali; vozili so slabše kot so
njihove sposobnosti. V kategoriji
juniorjev je tokrat dobro vozil mladi
Hostnik, ki je zasedel odlično 7.
mesto. Babic je bil 17.
Med seniorji 100 ccm je tokrat
dobro uvrščeni Korošec na 3.
mestu, Langerholc je bil 6,
Prošenj ak 12.
V kategoriji^ 12S ccm je bil slab
dan za Ptujčane, saj je najbolje
uvrščeni Slana na 7. mestu, Pislak
11., Domiter 13., F. Kranjc 14.,
Vindiš 15., B. Kranjc 18. in Aracki
19. mesto.
Nastopilo je 5 3 tekmovalcev na
dobro pripravljeni prod ob dobri
organizaciji pred 3000 gledalci.
uspelo srečanje
avtomoto društev
Na srečanju članov AMD, ki je
bilo tokrat v^ organizaciji AMD
Čakovec je odlično usnelo. Srečanja
se je udeležilo 1000 članov, ki so se
Pripeljali iz Brežic, Bregane,
amobora, Mira-Mare,^ Zagreb,
Varaždina, Ptuja in domačinov.
Srečanje je imelo obeležje
utrjevanja bratstva in eiiotnosti,
zbliževanja in spoznavanje članstva,
ki so se v raznih rekreativnih športih
pomerili ter s tem pripravili vsern
prisotnim prijetno nedeljo v naravi.
Udeležencem je bil na voljo
odlični pasulj, pijača, spominki in
izdelki Cateksa za bližnje dopuste.
Domačini so pripravili lep
kulturni program pevskega zbora,
folklore m domačih tamburaških
ansamblov.
Člani AMD ^ Ptuj so se tega
srečanja udeležili z 2 1 vozili-
Prijetna sončna nedelja bo ostala
vsem v lepem spominu.
-nc
TEDNIK - ČETRTEK, 3. JUUJA 1975
13. stran
NEMOČNA V ZAPRTEM
PROSTORU
Človek veliko doživi, pa naj bo
to žalostno ali veselo. Teh
dogodkov se včasih radi spomi-
njamo, velikokrat pa z žalostjo. Ti
dogodki so včasih med seboj
povezani. Velikokrat se spomnim
šaljivega dogodka iz lanskega leta.
Bilo je sončnega jesenskega dne,
ko smo v Halozah sušili otavo.
Oče jo je vozil domov, ostali pa so
jo sušili. S sestro sva ostali doma,
da sva-stari mami pomagali pri
kuhanju. Ko je oče prvič pripeljal
domov, smo otavo raztresh po
ogradu, da bi se naprej sušila. Ko
smo to opravili, sem šla v shrambo
pO solato, da bi jo pripravila. S
sestro sva se nekaj šalili in me je
zaprla vanjo. Ko je vrata močno
potisnila, se je v kljuki nekaj
zlomilo in ni se dalo več odpreti.
Poskušali sva-na vse načine, tudi
stara mama je poskušala, a vse je
bilo zaman. Morala bi opraviti pri
živini, pa nisem mogla iz shrambe.
Onidve sta šli na delo in hiteli ter
tekali sem in tja, jaz pa sem lepo
sedela v shrambi ter čitala knjigo.
Na televiziji je bila ravno takrat na
sporedu oddaja, ki sem jo zelo
rada gledala, pa kaj, nekaj sem
samo slišala iz kuhinje, gledati pa
nisem mogla nič. Zdelo se mi je,
kot da sem v ječi in da zame ni
rešitve. Po dolgih treh urah
sedenja so prišli domači ter mi je
oče le odprl. Vsi so se norčevali iz
mene ter govorili, da sem delala
pokoro. To je res bila pokora, saj
bi raje sama opravila živino, samo
da bi bila na prostem.
Milica Janžekovič,
8. b, 0§ Markovci
naša pisma
promet
Ko omenimo cestni promet, si
pod to besedo navadno predstav-
ljamo avtomobilski promet. Ven-
dar pa je ta pojem mnogo bolj
širokega značaja. Pod cestni
promet prištevamo tudi avtobuse,
tovornjake, motorna in navadna
kolesa, pa tudi pešce. Od vseh vrst
prometa je ravno cestni promet
najbolj razširjen, ima pa to slabo
lastnost, da je najbolj nevaren.
Cestni promet poteka po več
vrstali cest. Najboljše so asfaltne
ali betonske qeste, slabše so
makedamske, še slabši pa so
kolovozi.
Jaz se vozim v šolo pretežno po
makadamski cesti, kjer me ovijejo
v nepregledne oblake prahu,
pozimi pa me avtomobili obrizga-
jo z brozgo. Pa čeprav je ta cesta
stranska, poteka po njej velik
promet in je zato zelo nevarno.
Tako moram vedno paziti, da se
mi kaj ne zgodi in se zato držim
izreka: „Na cesti nisi sam." V šolo
se vozim s kolesom in moram zato
poznati prometne predpise.
Želim si, da bi bilo čim manj
prometnih nesreč, tako na primer
je tudi moj brat doživel nesrečo.
Marko, Drozg
7: C, Poljčane
NASVIDENJE V
PRIHODNJEM ŠOLSKEM
LETU
Ko sem listala strani svojega
šolskega dnevnika, sem ugotovila, da
sem , prišla do konca v tem šolskem
letu. Prišla je zadnja stran in z njo
slovo od sošolcev, učiteljev in šole
do pričetka novega šolskega leta, ki
naj nam spet prinese veselje in
srečo.
Zamislite si prazen razred. Kje so
sedaj tisti razposajeni otroci, da je
vse tako tiho? Otroci pa daleč od
šole^ še dalje s svojimi mislimi, nekje
preživljajo zasluženi počitek.
Dosti naših sošolcev ne bo več
prestopilo praga šole, kajti osmi
razredi so končni s poukom,
obenem pa so končali tudi prvi del
svoje življenjske poti. Razkropili so
se na vse strani, da začnejo novo
obdobje, novo delo v srednjih šolah
ali drugje. Mi, ml^ši sošolci vam
želimo mnogo sreče v vašem na-
daljriem delu. Ne pozabite na nas,
na šolo, kajti tukaj ste spoznali
košček sveta in v teh osmih
preteklih letih ste dobili osnovno
izobrazbo, ki vas bo vodila v vašem
nadaljnem delu in življenju.
Preden končam ta sestavek, bi
želela v _ imenu PO Osnovne šole
„Tone Žnidarič" ^ izraziti zahvalo
vsem našim tovarišem učiteljem za
ves vloženi trud v teku šolskega leta.
Kratka bom. Samo dve besedi:
„Hvala vam!" Oprostite nam, če
smo bili preveč živahni. Saj nas
boste razumeli, kajti to je otroštvo
in marsikdo od ljudi se v življenju
rad spomni s%'o|ih mladostnih let,
ker je v njih preživel morda najlepši
čas svojega življenja.
pb koncu želim vsem sošolcem
nase šole, kakor tudi učencem
ostalih šol, prijetne počitnice in jim
kličem: „Nasvidenje v prihodnjem
šolskem letu!"
Merlin Kolar,
7. e, OŠ „Tone Žnidarič"
Ptuj
MOJA MAMICA
Mamici je ime Vera. Ima dolge,
črne lase. Lase si češe navzgor. Ima
rjave ^ oči in črne trepalnice.
Oblečena je v rdečo bluzo in črno
krilo. Obuta je v modre copate. Ja
majhne postave. Mamica je učite-
ljica. Doma nam kuha in pere.
Mamica pospravlja. Zelo skrbi za
družino. Mamica me ima rada.
Metka Planine,
1. a, Majšperk
LASTOVIČKE
Ptice lastovice so se vrnile z juga.
Zbirajo se na žicah in lepo pojejo.
Nabirajo blato in suhe bilke. Zidajo
si gnezda. Vsi smo jih veseli.
Darko Cvahte,
1. b, OŠ Majšperk
PRVOMAJSKI IZLET
Zgodaj zjutr^ 1. maja smo se
pripravljali na izlet v Trakoščan.
Nato smo se -odpeljali na pot.
Vreme je bilo sončno. Ko smo
prispeli, smo se utaborili. Nekaj
časa -smo se 'igrali z žogo in
badmintonom. Nato smo jedli.
Kasneje sem z mamico in bratcem
odšla na sprehod okoli dvorca.
Oče je ostal- pri avtu. Sprehod
okoli dvorca je bil lep. Nabirala
sem rožice in se lovila z bratcem.
Nato smo si odšli kupit sladoled.
Bratec se je vrnil k očetu, z
mamico sva - odšU proti hotelu,
traven hotela je bilo parkirano
mnogo avtov. Nato sva • se sf^t
vrnili. Spet smo vsi skupaj jedU. Z
bratom sva plezala na nek hrib. Na
hribu je stala cerkvica. Potem smo
se 'vrniU k mamici in očetu.
Pospravili smo stvari in odšli
domov. Zelo sem vesela tega
izleta.
Tairiana Radakovič,
4. b, OS Tone Žnidarič,
Ptuj
NEDELJSKI IZLET
Vsako leto praznujejo 13.
maja praznik delavci organov za
notranje zadeve.
Ker je moj očka v tej službi, se
je tudi naša družina priključila k
izletu postaje milice Ptuj. '
V nedeljo zjutraj smo se zbrali v
Ptuju. Odpeljali smo se • z
avtobusom v sosednjo republiko
Hrvatsko; Najprej smo si o^edali v
Krapini muzej in pokopališče
krapinskega pračloveka. Nato smo
se odpeljali v Kumrovec. Tam smo
videli rojstno hišo tovariša Tita.
Na hribčku smo si ogledali nov in
lep dom borcev in mladine. Takrat
so se tam vrstili plesi v narodni
noši V dvorani je bil festival
kajkavskih pesmi; Vožnjo smo
nadaljevali po lepem hrvatskem
Zagorju v Stubiške toplice. V
tistem krogu smo videli spomenik
Matija Gubca. Ustavili smo se tudi
v hotelu. Nekateri so se kopah v
pokritem bazenu.
Bilje sončen dan in mi je ostal v
zelo lepem spominu.
Pepček Majhenič,
4.a, OŠ Majšperk
MOJ MUC
Mojemu muceku je ime Miki.
Ima zelo lepe oči in črno dl^o.
Rad lovi miši. Z mano se rad igra
in vsi ga imamo radi.
Gelica Fideršek,
OŠ Ptujska'gora
ZA NAMI SE BODO ZAPRLA OSNOVNOŠOLSKA VRATA
Sedim v sobi in računam zapleteno matematično nalogo. Iz
računanja me zmoti otroški živžav. Id je prihajal skozi okno. Pogledal
sem ven ter zagledal nasmejane in brezslabne obraze otrok, ki so skakali
za žogo.
Z zavistjo sem jih opazoval ter se spomnil na leta, ko sem tudi jaz
tako brezskrbno skakal za žogo in se igral Toda vse to je minilo in se ne
bo nikoli več povrnilo. Kmalu sem spoznal besedo šola in s strahom v
srcu sem prvič sedel v šolsko klop.
Od takrat je minilo polnih osem let. V tem času sem se navezal na
šolo, tako kot na domačo hišo. V njej sem preživel mnogo žalostnih in še
več veselih trenutkov. Tukaj sem spoznal svoje najboljše prijatelje, se
naučil brati, pisati, računati in še marsikaj drugega.
In sedaj moram osnovno šolo za vedno zapustiti, kajti pred mano je
novo življenje. Te šole ne bom nikoli pozabil, kajti ona je tista, !d mi je
zgradila prve temelje, na katerih bom gradil liišo znanja.
STANKO ZAVEC,
OS Ormož
14. stran
tednik - Četrtek, 3. julija 1975
TRAKTORSKO SAMOVEZALKO
prodam. Anton Ekart, Sp. Jablane
19, Cirkovce.
SPALNICO in švedsko kuhinjo
prodam. Adolf Breznik, Mariborska
22, Ptuj, Ogled po 16. uri.
UGODNO PRODAM dobro ohra-
njen globok otroški voziček in
dolgo belo žensko obleko. Vodišek,
Trubarjeva 6, Ptuj.
SAMONAKLADALKO za seno, 17
kub. m, leto dni staro prodam.
Janez Kristovič, Borovci 27,
Markovci.
VAJ EN KO trgovske stroke sprejme
prodajalna ASTRA ČEVLJI, Ptuj.
PRODAM novo kabino za traktor
zetor 25. Jakob Donaj, Gajevci 22.
OSNOVNA ŠOLA „Boris Kidrič",
Kidričevo, razpisuje za š. 1. 1975/76
1 mesto PRU ali P za SL. J. - za dč;
eno šolsko leto in 1 mesto PRU za
gospodinjski pouk - ekonom v
ŠMK (drugi razpis). Rok za vloge je
15 dni po objavi razpisa.
POSESTVO (3 ha), hišo in
gospod-arsko poslopje ob cesti
Destrnik—Trnovska vas prodam.
Elizabeta Kasnjak, Ločki vrh 45,
Destrnik,
PRODAM granitno kamenje. Franc
Koderman, Trdinova 2 (pri hajdin-
ski žel, postaji).
UGODNO PRODAM pohištvo za
dnevno sobo. Silva Pleteršek,
Kvedrova 3/11, nadstropje. Vprašaj-
te 5,6 in 7. julija od 12. do 16. ure.
Fiat 750, letnik 1970 in avtomo-
bilsko prikolico 7 00 kg prodani.
Veselin Miletič, Gregorčičev dr. 8,
Ptuj.
NEDOGR^ENO HIŠO v Naselju
bratov Reš, Ptuj, prodara Naslov v
upravi.
SPREJMEMO V UK dva učenca ali
učenko za restavracijo Rudi Gabro-
vec, Črni Kal. Nagrada po zakonu.
Hrana in stanovanje brezplačno.
osebna
kronika
RODILE SO: Slavica Štelcer,
Savci 83 - Borisa; Štefka Sajič,
Kidričevo 13 — Damira; Mira
Vidovič, Paradiž 35 — Ivanko;
Štefanija Vogrinec, Kidričevo 64 —
Renato; Hermina Vukasanovič,
Vespazianova 13 — deklico; Antoni-
ja Stumberger, Bratonečice 1 -
deklico; Hedvika Kosi, M. Brebrov-
nik 50 - dečka; Dragica Dušej,
Partizanska 53, Slov. Bistrica -
Barbaro; Marija Tušek, Vuzmetinci
10 - Ksenijo; Marjeta Podrenek,
Nova vas 72 pri Markovcih -
Mihelco; Ana Polanec, Zg. Bistrica
70 - Boštjana; Marija Leben,
Podgorci 24 - dečka; Vera Sušnik,
Žerovinci 34 — Mirjano; Ana
Horvat, Stojnci 96 - dečka; Marija
Žiher, Tibolci 59 - Petro; Veronika
Drofenik, Grdina 17 - Petra; Marija
Valenko, Gorišnica 122 — Mihaelo;
Silva Erjavec, Turški vrh 34 —
Iztoka; Marija Lesjak, Vel. Varnica
78 — Alojza; Kristina Jankovič,
Prešernova 6 - Dejana; Štefanija
Bezjak, Bresnica 18 — dečka; Ana
Jamnik, Gajevci 18 — deklico;
Milena Zafošnik, Apače 34 -
Simonco; Marija Forštnarič, Stojnci
84 - deklico; Marija Munda,
Rakovci 49 - dečka; Barbara
Verdenik, Gerečja v_as 9 — dečka;
Kristina Spevan, Žgečeva 6 -
deklico; Marija Marin, ^etkovci 40
—	dečka; Ana Vaupotič, Ivanjkovci
27 — Marjana; Anica Auer,
Zlatoličje 76 - deklico, Štefka
Kostanjevec, Lancova vas - dečka;
Majda Svenšek, Kidričevo 39 —
Damjana; Nada Drobnik, Ljutomer-
ska 46, Ormož — Janjo; Marta
Rizman, Miklavž 14 — Aleksandro;
Gabriela Trofenik, Mihovci 104 -
Sama; Roza Štumberger, Prepolje
100/a - Marijo,
Marija Pernek, Rabeljčja vas 20/a
—	Tatjano; Angela Topolinjak,
Miklavž 31/a - Jelko; Katarina
Fridl, Zg. Hajdina 50 - Petra;
Barica Bezjak, Potrčeva 50/a -
dečka; Stanislava Medved, Pleterje 7
—	Alojzijo; Marija Kokol, Osluševci
12 — Davorina; Marija Cafuta,
Kidričevo 14 — Lauro; Marija
Tobias, Moškanjci 7 0 — Renato;
Djurdja dr. Sokolič, Miklošičeva 8
-	Toma; Jerica Zemljič, Slovenja
vas 39 Jasmino; Genovefa Ljubeč,
Grajenščak 64/a - Vesno; Marija
Ivančič, Slovenski trg 11 - deklico;
Jožefa Svenšek, Sela 21 - Darjo;
Stanislava Sok, Trgovišče 3 -
dečka; Irena Srdinšek, Podlehnik 90
-	dečka; Helena Slana, Kajuhova 1
-	Dejana; l<ristina Novak, Mestni
vrh 8 - dečka; Slavica Kalen,
Prešernova 17 - Vesno.
POROKE: Franc Purgaj, Murnova
1 in Sonja Bezeljak, Prešernova 37;
Martin Zoreč, Rabelčja vas 24 in
Dra^ca Zoreč, Rabelčja vas 24; Ivan
Filej, Ložice 7 in Neža Medved,
Stara cest_a 12, Portorož; Karel
Kampuš, ča,ča vas 27 in Alojzija
Bedenik, Črmožiše 95; Jožef
Bezjak, Sp. Duplek 5 in Ana Bezjak,
Volkmerjeva 4; .^nton Horvat,
Formin 6 in Nevenka Karlovčec,
Prešernova 3; Ferdinand Murko, Biš
38 in Ivana Šalamun, Biš 51.
Milan Vrečar, Krčevina pri Ptuju
37 in Marija Weisbacher, Krčevina
pri Ptuju 37; Marjan Brodnjak,
Gorišnica 15 in Dušana Čoki,
Gorišnica 37; Branko Sedlašek,
Videm pri Ptuju 14/a in Majda
Pečnik, Gerečja vas 76/a; Anton
Cafuta, Zg. Pristava 43 in Milenka
Herčekj SUvniško Pohorje 21; Franc
Vidovic, Spuhlja 134 in Silva
Maroh, Zabovci 31; Franc Kmetec,
Cirkovce 35 in Marija Medved,
Mihovce 15; Ivan Kumer, Hotinja
vas 56/a in Matilda Korpar, Strejaci
13; Anton Rampre, Grdina 31 in
Jožica Koren, Breg 33.
UMRLI SO: Stanislav Metličar,
Sp. Hajdina 47, roj. 1934, umrl 14.
junija 1975; Jožef Kšela, Dornava
80, roj. 1968, umrl 13. junija 1975;
Franc Štebih, Bodkovci 5, roj.
1892, umrf 13. junija 1975.
Jožef Cajnko, Mezgovci 40, roj,
1915, umrl 21, junija 1975; Franc
Kumer, Mihovci 75, roj, 1911, umrl
25. junija 1975; Ivan Fekonja,
Potrčeva 32, roj. 1932. umrl 29.
junija 1975; .AJojz Botolin, Lovrenc
na Dr. polju 121/a, roj. 1945, umrl
28. junija 1975.
TEDNIK - ČETRTEK, 3. JUUJA 1975
15. stran
16. stran
tednik - Četrtek, 3. julija 1975
IZLETNIŠKI MOZAIK
Mladinci iz Spuhlje smo se
odločili za kolesarsKo akcijo, ki nam
v prvem terminu ni uspela zaradi
slabega vremena, vendar nismo
obupali in smo se naslednjo nedeljo
spet zbraU. Nekaj mladincev je
Izmerilo svoje moči na TRIM akciji
„Vsi na kolo za zdravo telo", ostali
smo merili moči po slovenskih in
Ivvaških še ne asfaltiranih cestah. Ni
nam bilo žal. Spoznali smo, da je
lepo tudi po naših obrobnih krajih.
Naš cilj je bil Trakoščan. Uspešno
smo ga zavzeli in se na kratko
seznanili tudi z njegovo zgodovino.
GRAD je nastal' že ob koncu 14.
stol. Prvi lastniki so bili Celjski
grofje, potem je menjal nekaj
velikašev od Jana Vitovca do sina
Matije Korvina. V 16. stol. pride v
roke Draškovičev, ki grad že v
naslednjem stoletju porušijo v
družinskih sporih. V 19. stol. je
Juraj Draškovič prodal sosednji
Klenovnik in z denarjem obnovil
Trakoščan po starih skicah in
risbah. Dal mu je maricantno
neogotsko'podobo, ki dominira nad
gozdnatimi griči in umetnim
jezerom.
Vračali smo se po hrvaški strani in
vseh' sedemnajst je obstalo nekje
blizu Florijana pred opuščeno
viničarijo, malo etnografsko zaklad-
nico gradbenega snovanja prepro-
stega viničarja. Obstali smo vsi ne
glede na starost, poklic in interese.
Pod nami so se razprostirali haloški
griči v tako ubranem redu, da smo
le gledali. Griček pri gričku, vsak'
drugačen od drugega, hišice, hiše,
kozolci in "preše so d^ali pečat
življenja tem hribčkom, poraslim s
trto in gozdovi. Pred nami je bil
mozaik zemlje, življenja na tej
zemlji in čudovite narave, ki je bUa
odeta v rahlo večerno meglo.
Marsikateri se je ob tem spomnil na
težko delo po teh hribih. Videli smo
namreč ljudi, ki so začuda ravno
stali v strmini in kosili,' videli smo
ljudi s koši na ramenih in poskušali
smo razumeti, da ljudje delajo tudi
tako, oz. da delajo še vedno tako.
V pravcatem galopu smo se
vračali proti domu. Malo preveč
smo merili svoje moči in nesreča je
bila tu. Vendar ni bilo hujšega kot
utrgana veriga na kolesu. Tudi to
smo rešili. Eden je peljal ponesre-'
čenča drugi pa njegovo kolo in vse
je šlo gladko naprej.
Okoli petdeset ■ prevoženih kilo-
metrov, dobra voya, petje, nekaj
novih doživetij in spoznanj in želje
po podobnih izletih so 'rezultati
našega nedeljskega potepanja.
MLADINSKI AKTIV
Spuhlja
KAJ POVEDO DREVESNA DEBLA
Vsem je verjetno znano, da
koncentrični krogi na drevesnili
deblih omogočajo dokaj točno
določiti starost dreves. Ti krogi nam
povedo še marsikaj drugega, zlasti
tistemu, kijih zna „brati"!
Ti krogi namreč niso po celem
obodu drevesa pravilni: nekateri^ so
bolj široki, drugi bolj ozki. Kakšno
leto so širši, drugo zopet ožji. To je
predvsem v zvezi s podnebjem in
ATemenom. Tudi astrofizikalni po-
javi lahko vplivajo nanje: iz njih
lahko razberemo periodičnost sonč-
nih peg. Zanimivo je, da se vsak
dvajseti krog loči od drugih po svoji
širini in še več drugih posebnosti je
mogoče razbrati, ki so značilni za
obdobja, ko se na soncu pojavljajo
sončne pege.
Pozorno proučevanje teh krogov
je med drugim omogočilo ugotoviti
počasno zniževanje povprečne letne
temperature.	F. H.
pred odhodom na dopust poskrbite
za varnost vašega doma
Da bi si na dopustu temeljito
odpočili, da bi bilo potovanje
prijetno in da bi bili dobro
razpoloženi, pred odhodom na
dopust zaklenite vrata svojega
doma, poskrbite za varnost v
stanovanju. Svetujemo vam, da si že
sedaj zapišete vse, kar morate
opraviti pred odhodom na dopust.
Predvsem si zapišite, da je treba
zavarovati okna zaradi eventuelnega
neuija. Torej morate prekontroli-
rati, kako se zapirajo, za vsak primer
pa vložite v okna stare krpe, da
bodo popile vodo, če bo vdrla v
okna.
Preproge očistite in jih posujte s
sredstvom proti moljem. Nato jih
zvijte, da se ne bo zbiral na njih
prah.
Hladilnik očistite, zbrišite s krpo.
namočeno v kisu in izključite. Vrac
naj ostanejo odprta, v njem pi
seveda, ne sme ostati nič. V liiši«
puščajte ničesar, kar se lahko kvan
posodo za odpadke pa očistite i
detergentora
Okna zastrite, pipe zaprite
izklopite tok. Vhod v hišo posujte;
kakšnim praškom ali s sprejem proc
žuželkam. Domnevamo, da sti
zimsko ^derobo že uredili in jf
zavarovali pred molji.
Pred odhodom pustite pt
zanesljivem sosedu svoj počitnišk
naslov, denar za plačilo elektrik;
najemnine in podobno. Na vratih pi
nikar ne puščajte listka z napisom
Sem na dopustu, ker je to vabilo a
tatove.
Nazadnje se še prepričajte, čl
imate v žepu zdravstveno izkaznic«
in hranilno knjižico, kar mislimo, di
denarja ne nosite v žepu, kar vamgi
na poti tudi lahko kdo ukrade.
vreme
do nedelje, 13. julija 1975.
Mlaj bo v sredo, 9. julija ob
5.10.
NAPOVED: V četrtek, 3.
julija in verjetno še v petek, 4.
julija bodo plohe, ponekod z
nevihtami. Od sobote, 5. julija
dalje bo lepo in vroče od 26 do
33 stopinj Celzija.
Le okrog 10. julija bo verjetno
hladneje in nekaj dežja.
Alojz Cestnik
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Ptujs^'
tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova
3. p. 99. - Urejuje uredniški odboi;
zhaja ob četrtkih. Odgovorn'
urednik je Anton Bauman. Telefon
uredništva in uprave (062) 77-079'
Celoletna naročnina znaša
dinaijev, za tujino 160 dinaijev- '
Žiro račun SDK
52400-603-39458. - Tiska Mai^'
borski tisk, 62000 Maribor, Tržaa"
76.