Štajerski TEDNIK V središču Podravje, Slovenija z Plačale 540.000 evrov za nekaj lepih besed neznanca petek, 8. 4. 2022 Britanski dvor: Zakaj sta princa Charles in William jezna na kraljico? 7. APRIL 2022 št. 14 Od 8. 4. stran 1 Aktualno Krčevina pri Ptuju z Krajani zahtevajo kanalizacijo, dovolj jim je čakanja  Strani 6 in 7 Ptuj, petek, k 88. aprila il 2022 COLOR CMYK  Stran 3 LLetnik ik LXXV z ššt. 27 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Podravje z »Če kupiš poceni meso in prodaš drag izdelek, se mora nekje poznati« Rejcu za kilogram mesa dva evra, trgovcu vsaj trikrat več SPORED d TV-spore do 14. 4. 2022 BRUCE WILLIS Trgovci tedensko vabijo potrošnike v svoje trgovine z akcijskimi cenami mesa. Kljub njihovim bum popustom, enkratnim ali vedno znižanim cenam, bodo po napovedih mesnopredelovalne industrije cene svinjskega mesa višje. Vprašanje pa je, kdo bo od tega povišanja v žep pospravil največ. Med dobičkarji zagotovo ne bo kmeta. Več na straneh 6 in 7. Žalostno slovo velikana Hollywooda Alenka Sivka: Zvenim kot misica, a mislim smrtno resno Aktualno Ptuj z Kako si mestni svetniki služijo sejnine  Stran 2 Politika Videm z Zakaj bodo najprej urejali kanalizacijo v Šturmovcih  Stran 5 Energetika Haloze z V Podlehniku začetek del, v Vidmu se je zataknilo že pri razpisu  Stran 9 Kronika Sp. Podravje z Slaba odzivnost haloških občin v presejalnih programih petkova izdaja  Stran 12 Foto: ČG Župan Gabrovec z Sončne elektrarne z »Zavrnitev naše vloge je bila politična odločitev!« Na priključitev lahko občan čaka več let  Stran 5  Stran 3 Zdravstvena kalvarija z Vikica bi morala na delo, čeprav ne more olupiti niti dveh čebul  Stran 2 Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 Ptuj z (Ne)aktivnost mestnih svetnikov stran 2 petek z 8. aprila 2022 Podravje, Podlehnik z Zdravstvena kalvarija Viktorije z Gorce Kako si zaslužijo sejnine V ptujskem mestnem svetu sedi 29 bolj ali manj aktivnih svetnikov. Podajanje pobud, pisno ali ustno, je eden izmed pomembnih manevrov, s katerim lahko predloge občanov predstavijo javno. Pri tem so nekateri bolj, drugi manj aktivni. Prav aktualna županja Nuška Gajšek je bila v prejšnjem mandatu daleč najbolj zagnana svetnica. Se je pa število podanih pobud v zadnjih letih konkretno povečalo. Podajanje pobud se pogosto tolmači kot dobronamerno izpostavljanje problemov, marsikomu pa dejansko služi tudi kot brezplačna propaganda. A dokler je cilj opozoriti na problem in ga skupaj s pristojnimi službami poskušati rešiti, je tudi ta varianta sprejemljiva. Ne nazadnje bi prav eden najpomembnejših segmentov delovanja predstavnikov ljudstva moral biti, da javno izpostavijo voljo in želje tistih, ki so jih izbrali. Tako ali drugače. Koncepti delovanja posamezne svetniške skupine in posameznikov se med seboj precej razlikujejo. Pomembne vloge ne igra le dejstvo, kakšna pobuda je, ampak tudi, kdo jo je podal. Populizem je nekaj, kar se praviloma očita tistim iz nasprotnega političnega pola. Na ptujski občini v zadnjih letih ni tako velikega razkoraka med mestnimi svetniki kot v prejšnjem mandatu. Kar pa ne pomeni, da ni nesoglasij in trenj (predvsem za zaprtimi vrati). Jih pa očitno za zdaj rešujejo še precej dobro. Vikica bi morala na delo, čeprav ne more olupiti niti dveh čebul Viktorija oz. Vikica iz Gorce pri Podlehniku že pol leta živi z bolečinami. Začelo se je oktobra z močnim zobobolom. Zaradi neprimernega zdravljenja, po njeni oceni, pa se je zdravstveno stanje le še poslabšalo. »Dve čebuli olupim in moram sesti, kako naj s takšnimi bolečinami v nogah osem ur stojim v službi,« je dejala. Toda komisija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ocenila, da se lahko vrne na delo. Foto: Mojca Vtič »Poklicala sem delovodjo in mu povedala, da takšna delati ne morem, tako da sem vzela dopust. Jokala sem, saj me je strah pred izgubo službe, vendar ne morem v službo z bolečinami v nogi in z občasnimi izgubami ravnotežja. Ne vem, kaj naj, vsi so dvignili roke od mojih težav. Nisem sama kriva, da sem zbolela in da ne morem priti do zdravnika,« je skrušena dejala 57-letna Viktorija z Gorce. Foto: ČG V tem mandatu so svetniki podali 1.560 pobud, v prejšnjem le 666, kar kaže očitno povečanje aktivnosti na tem področju. Kako aktivni so mestni svetniki? V tem mandatu je bilo pisno podanih 1.463 pobud, ustno pa dodatnih 97, kar pomeni skupaj 1.560 pobud. V dobrih treh letih in pol je to zelo visoka, najbrž rekordna številka kadarkoli podanih predlogov občinskih svetnikov na Ptuju. V prejšnjem mandatu, ko je občino vodil Miran Senčar, so svetniki podali 666 pobud in vprašanj. Angažma svetnikov na tem področju se je torej izrazito povečal. Po številu pobud v tem mandatu izstopajo Milan Klemenc, Sergeja Puppis Freebairn, Andrej Čuš, Marta Tušek in Janez Rožmarin. Razlika med prejšnjim in tem mandatom je tudi, da zadnja leta na seznamu ni svetnika, ki ne bi podal niti ene pobude. V prejšnjem je bilo takšnih posameznikov več. Ker je vprašanj veliko, obsežni pa so tudi odgovori pristojnih služb, na spletu objavijo celotno vprašanje in odgovor, v občinskem glasilu Ptujčan pa skrajšane verzije. »Pobude so seveda zelo pomembne, saj preko tega dobivamo dodatne informacije s terena. Vsaka je resno obravnavana, izvedbe pa so odvisne od številnih dejavnikov: lastništev, pristojnosti, financ, časovne dimenzije,« se zavedajo na ptujski občini. Po poslovniku se vprašanja in pobude praviloma podajajo v pisni obliki, izjemoma ustno na seji sveta v primerih, ko gre za trenutno pomembne zadeve, ki se nanašajo na delo ali zadeve iz pristojnosti mestne občine in se morajo obravnavati pred naslednjo sejo sveta. Ta določba je bila v taki dikciji sprejeta že s poslovnikom leta 2007, v novem je povsem enaka. Res pa je, da se je zdaj, tudi zaradi številčnosti podanih pobud, zadnja leta bolj striktno držijo. Na spletu je sicer možno spremljati tudi realizacijo podanih pobud, ki je – glede na statistične podatke – precej dobra. So pa tudi svetniki vztrajni, občasno nezadovoljni s posameznimi odgovori pogosto zahtevajo dodatna pojasnila strokovnih služb. Dženana Kmetec Višina sejnin v MO Ptuj Sejnina mestnega svetnika znaša 152,3 evra (bruto) za redno sejo in 25,4 evra za izredno. Po planu naj bi izvedli deset rednih sej, prav toliko so jih imeli lani in leto poprej, eno več leta 2019. V letošnjem volilnem letu načrtujejo sedem rednih sej. Nato bomo dobili nove (gotovo tudi nekatere stare) mestne svetnike. Oktobra lani je imela Viktorija močan zobobol. Nekaj dni je skušala bolečino pregnati s protibolečinskimi tabletami, ko pa niso zadostovale, zato se je odločila za obisk zobozdravnika. Ta ji je odstranil mostiček. »Gnoj se je kar ulil ven,« se spominja začetka svoje zdravstvene kalvarije. Le kakšen dan po tem posegu je sredi noči dvakrat izgubila zavest. »Ob tem sem padla, se udarila po stolu. Ko sem zatipala, da imam kri na obrazu, sem skušala priti do kopalnice, kjer pa sem ponovno omagala. Ko sem prišla k zavesti, sem poklicala sina, ki živi nad mano, da me je pomagal pobrati, nato sva poklicala reševalce.« Z rešilnim avtomobilom je bila prepeljana v ptujsko bolnišnico, kjer so zapisali, da se je pacientka udarila v glavo, saj da so vidne odrgnine, da toži glede bolečin v zadnjici in da je zavest najverjetneje izgubila zaradi nihanja krvnega tlaka, pregleda pri nevrologu pa niso opravili, saj da ga ni bilo v stavbi. Nato je bila odpuščena. Ker pa se stanje ni izboljšalo in ker so bile bolečine še vedno prisotne, prav tako gnojni izcedek, je poklicala osebno zdravnico. Trikrat prestavljen pregled pri nevrokirurgu Glede na rezultate laboratorija so ugotovili, da ima vnetje in po 14 dneh od obiska pri zobozdravniku je prejela antibiotik. Nato jo je zdravnica poslala še na slikanje glave in vretenc ter na pregled pri nevrokirurgu. »Na podlagi slik mi je osebna zdravnica povedala, da imam zamaknjeni dve vratni vretenci ter da mi živec pritiska na male možgane in me zato zanaša. Ob tem mi od padca dalje oteka leva noga, ampak še nisem prišla do odgovora, zakaj.« Ključen pregled pri nevrokirurgu namreč Viktoriji manjka. A ne po njeni krivdi. Prvi termin pri nevrokirurgu je imela 4. marca, pa je bil ta prestavljen, prav tako še dva druga, zadnji termin, ki ga je prejela, je predviden 15. aprila. In ravno v tem prestavljanju prvega pregleda pri nevrokirurgu se skriva srž problema. Z bolniškega staleža na dopust ... V tem vmesnem času je Viktoriji potekel bolniški dopust, kajti komisija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je odločila, da je sposobna za delo, čeprav kot ugotavljajo, zdravljenje še ni zaključeno in čeprav se je osebni zdravnik zavzemal za podaljšanje bolniškega dopusta. »Poklicala sem delovodjo in mu povedala, da takšna delati ne morem, tako da sem vzela dopust. Jokala sem, saj me je strah pred izgubo službe, vendar ne morem v službo z bolečinami v nogi in z občasnimi izgubami ravnotežja. Ne vem, kaj naj, vsi so dvignili roke od mojih težav. Nisem sama kriva, da sem zbolela in da ne morem priti do zdravnika,« je skrušena dejala 57-letnica. »Imam luskavico, revmo …, ampak s tem lahko živim, bo že to zemlja ven potegnila, glede poškodbe, ki jo imam, pa me žalosti, da mi nihče ne pomaga.« Po tednu dni dopusta je Vikica ponovno poklicala osebno zdravnico, ki je odprla bolniški dopust, sedaj pa upa, da ji bo vendarle Foto: Bobo/M24 Zdravniška zbornica in varuhinja pacientovih pravic brez komentarja ... Za mnenje o opisanem primeru smo povprašali tudi varuhinjo pacientovih pravic Vlasto Cafnik, ki pa zadeve okrog prenaročanja na nevrokirurgiji ni želela komentirati. Povedala je le, da sta imenovani zdravnik in zdravstvena komisija pri odločanju samostojna. Distancirali so se tudi na Zdravniški zbornici, kjer so zapisali le: »Gre za odnos med pacientom in zavarovalnico, kjer Zdravniška zbornica Slovenija v postopke ni vključena in jih ne vodi, zato zadeve ne moremo komentirati.« V UKC Maribor pa so povedali, da so čakalne dobe za prvi pregled na oddelku za nevrokirurgijo z napotnico pod zelo hitro od štiri tedne in do šest mesecev. Prestavitve terminov pa da ne morejo komentirati, saj zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov in pacientovih pravicah, podatkov o spremembi termina pregleda za pacientko ne morejo posredovati ... uspelo priti na pregled pri nevrokirurgu in da bo ta ugotovil vzrok njenih bolečin in težav. ZZZS: Tudi če zdravljenje ni zaključeno, zavarovanec mora na delo Na ZZZS so pojasnili, da nezaključeno zdravljenje ni razlog, da bi bil zavarovanec ves ta čas v bolniškem staležu. Dodali so, da zmožnost za delo ne pomeni, da bolezni ni, temveč da je komisija na podlagi obstoječe dokumentacije ocenila, da je ta zmožna opravljati svoje delo. Dejstvo je tudi, da sta imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija pri odločanju samostojna. Dolžna sta pregledati in proučiti celotno medicinsko dokumentacijo, vključno z mnenjem osebnega zdravnika (in drugih specialistov), nista pa dolžna v celoti slediti njihovim predlogom glede ocene nezmožnosti za delo. Ob tem nas je zanimalo, ali v primeru, ko se mnenje komisije ZZZS razlikuje od ocene družinskega zdravnika, odločijo za dodaten zdravstveni pregled zavarovane osebe. Odgovorili so, da se pregled osebe opravi le, če imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija ocenita, da je ta potreben (npr. če na podlagi medicinske dokumentacije ni moč oceniti objektivnega realnega zdravstvenega stanja) ali če ta pregled zahteva zavarovanec sam. Glede možnosti pacienta, ki se ne strinja z odločitvijo ZZZS, pa so dejali, da se zavarovanec lahko pritoži na odločitev zdravstvene komisije. Zoper odločitev zdravstvene komisije lahko zavarovanec tudi vloži tožbo na Delovno in socialno sodišče (pritožba oz. tožba je takse prosta). Kot je povedala Vikica, se je njena osebna zdravnica odzvala na odločitev ZZZS, a da je bila odločitev komisije enaka, o tožbi pa ni razmišljala. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 8. aprila 2022 3 Spodnje Podravje z Kako so v Krčevini pri Ptuju načrti o kanalizaciji ostali na papirju Krajani zahtevajo kanalizacijo, dovolj jim je čakanja Projektna dokumentacija za novogradnjo sekundarne fekalne kanalizacije na območju Grajene in Štukov je bila izdelana leta 2016. V to je bil zajet tudi kanal, ki naj bi ga gradili v Krčevini pri Ptuju. Kasneje so ga iz vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja umaknili, projekt pa je zastal. Krajani pravijo, da jim je dovolj čakanja in obljub. Svoje pomisleke in pričakovanja so predstavili vodstvu ptujske občine, kjer pravijo, da v kratkoročnih načrtih tega projekta ni, saj jim ni uspelo pridobiti služnosti nekaterih lastnikov, posledično tudi ne gradbenega dovoljenja. Lastniki pa: »Problem je bila slaba komunikacija. Če bi zaposleni na občini prišli na teren, bi že zdavnaj vse uredili.« Klemenc: »Občina je opustila gradnjo ob prvi oviri!« Predsednika ČS Panorama Milana Klemenca, ki je večkrat predlagal, Foto: ČG da se ta investicija umesti v proračun, je zmotilo dejstvo, da se je občina že ob prvi oviri in prvem občanu, ki ni prišel podpisat služnosti do notarja, odločila opustiti gradnjo: »Razumljivo je, da občani ne skačejo v zrak od veselja, ko si morajo kot lastniki parcel, po katerih bo potekala kanalizacija, urediti letni dopust, da gredo do notarja in overijo služnosti. To je stvar, ki bi jo morali urediti na drugačen način in pripeljati notarja na teren, ko se služnosti pridobiva. Še bolj žalosti dejstvo, da občina v 30 letih ni bila sposobna ustrezno urediti zemljiškoknjižnih razmerij, saj še vedno poteka javna infrastruktura po zasebnih zemljiščih, za katere občani neupravičeno plačujemo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Če bi bilo to urejeno, potem služnosti ne bi potrebovali.« Krajani Krčevine pri Ptuju si že dolgo prizadevajo za ureditev osnovne komunalne infrastrukture v tem delu mesta. Projektna dokumentacija za načrtovano novogradnjo kanalizacije je bila izdelana pred natanko šestimi leti. V njej so bili projektirani kanali za območje Grajene in Štukov, tudi del, ki bi vodil do Krčevine pri Ptuju, je bil sprva del tega projekta. Ocenjena vrednost je znašala 825.000 evrov. Gradnjo pred nekaj leti bi naj zavrlo več krajanov »Zaradi nepridobljenih služnosti na območju Krčevine pri Ptuju 64– 73 smo kanal umaknili iz vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po več poskusih spremembe projekta je ta zastal. Gradbeno dovoljenje za kanal ni bilo pridobljeno, zato gradnja ni predvidena v kratkoročnih načrtih. Služnosti ni dalo 12 lastnikov parcel, na katerih bi potekala izgradnja kanala (v cesti) in 20 lastnikov zemljišč, po katerih bi potekali nizkonapetostni vodi,« so potek aktivnosti in razloge za zaplete ter dejstvo, da je ta del izpadel iz načrtov, predstavili na ptujski občini. Za zastoj kriva neustrezna komunikacija občinskih delavcev Foto: ČG Pred leti bi kanal v Krčevini pri Ptuju stal 825.000 evrov, danes zagotovo krepko več. Krajane, s katerimi smo govorili, je ta informacija presenetila. Vsi zatrjujejo, da si želijo čimprejšnje gradnje, za kar so pripravljeni žrtvovati tudi del svoje zemlje. O tem, kaj sploh je jabolko spora in zakaj se zadeve niso odvile po planu, so z vodstvom ptujske občine govorili na sestanku pred nekaj dnevi. Sklenili so, da bodo dokumentacijo posodobili in jo na nekaterih delih spremenili. »Nato bomo skupaj začeli pridobivati služnosti na potrebnih zemljiščih za gradnjo,« so po sestanku povedali na MO Ptuj. Šele ko bo projektna dokumentacija pripravljena, bodo začeli po- stopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Marsikaj bo odvisno od tega, kako hitri bodo s pridobivanjem služnosti, drugi pogoj za izvedbo te investicije, pa je denar. V občinskem proračunu ga za to naložbo niso zagotovili, zato gradnje tega odseka kanalizacije v kratkoročnih planih ni. »Po sestanku je postalo jasno, da cesta v naravi ne ustreza katastru. Dejansko je problem nastal zgolj zaradi neustrezne komunikacije zaposlenih na občini. Problem, ki ga prav tako moramo rešiti, je umestitev transformatorja, ki stoji na zasebnem zemljišču, 2,5 metra od cestišča. Tej težavi bi se sicer lahko izognili že pred leti, ko je bil grajen primarni vod kanalizacije. Če bi od tam potegnili elektriko, bi bilo danes vse veliko lažje,« pravi predstavnik krajanov Borut Kostanjevec. Na sestanku z vodstvom občine naj bi sicer prišli do pomembnih sklepov. Prvi je, da se preveri stanje v naravi, pridobi služnost in pristopi k spremembi projektne dokumentacije. Sestanek je bil izveden na pobudo krajanov, ki so spisali tudi peticijo, pod katero se je podpisalo 40 občanov Krčevine pri Ptuju. Sočasno z urejanjem kanalizacije v tem delu mesta pričakujejo, da se bodo izboljšali tudi drugi pogoji – uredila razsvetljava in cestišča. Celotna trasa sekundarnega fekalnega voda bo merila okrog 1.100 metrov. Dženana Kmetec Podravje z O krčih, ki spremljajo gradnjo sončnih elektrarn Na priključitev lahko občan čaka več let Interes za namestitev sončnih panelov in gradnjo sončnih elektrarn je ta čas v Sloveniji velik. Verjetno je razlog za to tudi nebrzdana rast cen energentov in energije. Marsikdo tako razmišlja o čim ugodnejši možnosti energetske samooskrbe. Število vlog za izdajo soglasij, ki so osnova za priključitev sončnih elektrarn, je v minulih nekaj letih skokovito naraslo. Kot smo poročali, pa se številnim želja po lastni sončni elektrarni ne bo uresničila, saj je distribucijsko omrežje prešibko in bi ga bilo treba okrepiti, da bi bilo nanj moč priključevati nove proizvodne vire. Spodnje Podravje pri tem ni nobena izjema. V Elektru Maribor, ki izdaja soglasja za priključitev (SZP) za območje Podravja in Pomurja, povprečno mesečno prejmejo več kot 600 vlog za priključitev sončnih elektrarn na omrežje. Povprečni čas trajanja reševanja posamezne vloge je od tri do štiri mesece. Do sredine letošnjega marca so izdali več kot 1.200 soglasij, zavrnili so okoli 120 vlog. V podjetju so povedali, da soglasja izdajajo s pospešenim tempom. „Res pa je, da je omrežje nasičeno s proizvodnimi viri. Marsikje je dosežena razpoložljiva kapaciteta omrežja in bo treba priključitve prestaviti v prihodnost, dokler se omrežje primerno ne ojača,“ so dodali. A četudi ima investitor v žepu soglasje za priključitev sončne elektrarne, to še ne pomeni, da ima kar odprto pot do priključitve naprave v omrežje. „Po prejemu popolne vloge (Vloga za priključitev in uporabo sistema) in njenem pregledu najkasneje v osmih de- Letošnja vlaganja zdesetkana Zanimalo nas je, ali se v kratkoročnem obdobju (letos, naslednje leto) v Spodnjem Podravju načrtuje okrepitev elektro distribucijskega omrežja, kar bi omogočilo dodatno priključevanje sončnih elektrarn. V Elektru Maribor so pojasnili, da so letos za Spodnje Podravje (območno enoto Ptuj) za investicije, ki bi omogočile tudi dodatno priključitev proizvodnih virov, načrtovali 240.000 evrov. Zaradi oprostitve plačevanja omrežnine so se sredstva, namenjena vlaganjem, prepolovila. lovnih dneh preverimo skladnost izvedbe priključka z vsemi predpisi in s projektno dokumentacijo. Če priključek ne izpolnjuje vseh pogojev za priključitev ali če gre za odstopanja, evidentiramo pomanjkljivosti in naložimo uporabniku izvedbo dodatnih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti,“ so navedli v Elektru Maribor. Če in ko uporabnik pomanjkljivosti odpravi, o tem obvesti Elektro Maribor, njihovi sodelavci pa nato še enkrat izvedejo pregled priključka in merilnega mesta. „V primeru izpolnjevanja vseh pogojev ter plačilu vseh finančnih obveznosti do distribucijskega operaterja izdamo zapisnik o pregledu merilnega mesta, izvedemo priključitev in s tem omogočimo uporabniku začetek odjema ali oddaje električne energije.“ Na priključitev se lahko čaka lep čas V kakšnem času po izdaji SZP je distribucijski operater dolžan sončno elektrarno priključiti na omrežje? Se to lahko zavleče več let? Hipotetično da, je moč sklepati iz pojasnila Elektra Maribor: „Čas Foto: ČG Na Ministrstvu za infrastrukturo, pod okrilje katerega sodi energetika, se težav s prešibkim omrežjem in s tem nezmožnosti priključevanja sončnih elektrarn zavedajo. Kot eno izmed rešitev za nadgradnjo in okrepitev omrežja vidijo v črpanju evropskih sredstev. od izdaje soglasja za priključitev do dejanskega priklopa je v veliki meri odvisen od uporabnika oz. izpolnjevanja tehničnih in finančnih pogojev.“ Točnih lokacij, kje v regiji je največ tako imenovanih sivih lis, ki zaradi prešibkega omrežja ne dopuščajo priključevanja sončnih elektrarn, v distribucijskem podjetju ne razkrivajo. Povedali so le, da je nezmožnost priključevanja najizrazitejša na območjih, kjer je malo odjemalcev in so hkrati oddaljeni od močnejšega omrežja, ki pa je eden od osnovnih pogojev za priklop proizvodnih virov v distribucijsko omrežje. Po naših informacijah se s temi težavami srečujejo v več Spodnjepodravskih občinah. Mojca Zemljarič Izdana soglasja za sončne elektrarne pri Elektru Maribor Leto Št. soglasij 2012 182 2013 102 2014 23 2015 14 2016 132 2017 360 2018 658 2019 1.299 2020 1.840 2021 2.937 Vir: Elektro Maribor Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 petek z 8. aprila 2022 Trnovska vas z Novo stanovanjsko naselje Središče ob Dravi z Ob 66. občinskem prazniku Prostora za 18 hiš Po dveh letih ponovno praznovanje Iz središča Trnovske vasi tik ob glavni cesti Lenart–Ptuj so se začela zemeljska dela za novo stanovanjsko naselje. Foto: SD V neposredni bližini središča Trnovske vasi, ob cesti Lenart–Ptuj, nastaja novo stanovanjsko naselje. Na približno hektar velikem zemljišču je prostora za 18 individualnih hiš, lastnik parcel pa je podjetje Evroaktiv iz Rogoze, ki pa, kot kaže, ne bo tudi financiral gradnje, saj se zanjo po besedah trnovskega župana Alojza Benka zanima novi investitor. Občinski svet je za novo naselje že pred časom potrdil podrobni prostorski načrt, v tem trenutku pa z občino potekajo pogajanja, kdo bo prevzel nekatere postopke in stroške. »Gradbinec pravkar izvaja osnovna zemeljska dela in pripravlja teren, mi pa se moramo pred začetkom same gradnje dogovoriti še o komunalnem prispevku in ureditvi komunalne infrastrukture za omenjene parcele.« Poleg novega naselja, kjer bo svoj dom našlo 18 novih družin, pa bodo v Trnovski vasi gradili tudi stanovanja. Zasebnik je namreč pripravljen stavbo zdravstvenega doma, ki je potrebna obnove, povišati za dve etaži. Objekt bo energetsko obnovil z novo fasado, okni in vhodnimi vrati, poskrbel za projektno dokumentacijo in parkirišča, občina pa naj bi ga v zameno oprostila dela komunalnega prispevka. V nadzidku je načrtovanih šest stanovanj za mlade družine, objekt pa bi dobil tudi novo streho. SD stran 4 Po tem, ko v zadnjih dveh letih zaradi epidemije množičnih praznovanj ni bilo, so občani v Središču ob Dravi prišli na svoj račun. Prve prireditve v počastitev 66. praznika so že začeli, še posebej slovesno bo ta konec tedna, ko bo potekala osrednja proslava s podelitvijo občinskih priznanj. Župan Jurij Borko je zadovoljen s postorjenim v zadnjem letu. Začeli so obsežen trileten projekt celovite obnove vodovoda v treh občinah, ki je v precejšni meri financiran z evropskim denarjem. Projekt za središki del velja dobrih 420.000 evrov, z njim bodo prebivalcem zagotovili kakovostno oskrbo s pitno vodo: »Trenutno se izvaja obnova linije Ormož–Hum, kjer je bilo zelo veliko okvar in ki oskrbuje tudi nekatera središka naselja. Prav tako pa se načrtujejo obnovo linije Vodranci–Vitan za naselja Šalovci, Godeninci in Vodranci, s katero bomo dobili sklenjeno vodovodno linijo.« Lani so z lastnimi sredstvi prenovili vodovod v Mladinski ulici, skupaj z Direkcijo za vode RS so delno počistili potoka Trnava in Črnec, nadaljevali so z vlaganji v ceste in izvedli kup manjših projektov … Po tem, ko so v sklopu projekta Drava Natura 2000 lani potekali odkupi zemljišč v vrednosti 300.000 evrov, letos nadaljujejo z vlaganjem v turistično infrastrukturo. »Uredili bomo sodoben objekt za obiskovalce krajinskega parka, in sicer interpretacijsko točko v Športnem parku Trate. Prihodnje leto je načrtovana nabava avdiovizualne opreme,« napoveduje župan. Za turistični preboj razvijajo še en sodoben projekt, center narave, ki bi prav tako zaživel v sklopu krajinskega parka. Foto: MH Kulturna dvorana Sokolana bo dobila tako notranjo kakor tudi zunanjo novo podobo. Pet parcel v coni že prodanih Peljejo postopek priprave novega občinskega prostorskega plana ter si prizadevajo za ureditev potrebnih aktov za novo atletsko stezo, skupaj s sosednjo občino Ormož pa se pripravljajo na novo finančno perspektivno glede obnove vodovoda. Tudi ta hip je v občini odprtih več gradbišč. V teku sta energetski obnovi kulturne dvorane Sokolana ter telovadnice v skupni vrednosti 600.000 evrov, letos načrtujejo še menjavo notranje opreme osrednjega kulturnega hrama, saj jim je uspelo pridobiti sofinancerski denar. Vse sile pa napenjajo v enega najpomembnejših projektov; komunalno opremljanje obrtne cone Lipje. »V prihodnjih dneh bomo šli v izbiro izvajalca. Dokončanje izgradnje celotne infrastrukture je planirano v tem letu, glede financiranja pa računamo na precejšen del sofinancerskega denarja. Ministrstvo za gospodarstvo bo imelo na račun nepokoriščenih sredstev iz finančne perspektive na voljo dodatnih 12 milijonov evrov za tovrstne projekte,« pove Borko. Projekt je ocenjen na okoli 630.000 evrov, župana pa veseli, da je pet parcel v industrijski coni že prodanih. Po mnenju Borka je v prihodnje nujno nadaljevati vlaganja v razvoj cone, saj bodo s tem pridobili zelo potrebna delovna mesta, prav tako pa tudi v razvoj turizma ter obnovo stavb … Monika Horvat Ormož z V novi ekonomsko-poslovni coni živahno Koliko delovnih mest se obeta? Čeprav komunalno opremljanje novega dela ormoške ekonomsko-poslovne cone še poteka, so nekateri investitorji že začeli delati. Preverili smo, katera podjetja bodo delovala in koliko novih delovnih mest se v mestu s sicer slabo gospodarsko sliko obeta. Prva dela je med drugim začelo podjetje Sejateh. Po besedah direktorja in lastnika družinskega podjetja Sebastjana Šimona nameravajo na zemljišču ob sedanjem gradbenem centru zgraditi velik poslovni objekt z okoli 1.800 kvadratnimi metri notranje površine. Vanj bodo med drugim preselili gradbeni center in v novih večjih prostorih razširili gradbeni program, poleg tega pa predvidevajo še poslovne proste za različne vrste dejavnosti, ki jih nameravajo oddati v najem: »Sprva je bila predvidena samo gradnja gradbenega Foto: MH Carthago začel delati Te dni so se začela prva dela glede izgradnje težko pričakovanega obrata za proizvodnjo avtodomov podjetja Carthago. Opravljajo zemeljske izkope na zemljišču ob trgovini Lidl. Proizvodnjo naj bi predvidoma začeli marca prihodnje leto, v prvi fazi pa načrtujejo zaposlitev 300 do 400 ljudi. centra, a smo se kasneje zaradi izkazanega interesa potencialnih najemnikov odločili, da bomo zgradili večji poslovni objekt z možnostjo najema prostorov. V objektu bo možnost najema slaščičarne, frizerskega salona in pisarn ter večje restavracije za malice, kosila in raznorazne dogodke s kapaciteto 130 ljudi. V gostinski del smo šli predvsem iz vidika, ker se govori, da bo v tem novem delu cone okoli 200 novih zaposlitev, kar se nam zdi dobra poslovna priložnost. Kot rečeno, pa bomo za restavracijo, čeprav izhajam iz družine, ki se ukvarja z gostinstvom, poiskali najemnika. Imamo pa že dva zainteresirana ponudnika, in sicer za slaščičarno ter za pisarniški prostor, za ostale prostore pa še iščemo najemnike in smo v dogovarjanju.« Investicija je ocenjena na vsega okoli dva milijona evrov (skupaj z zemljiščem), objekt pa nameravajo zgraditi in dokončati do konca leta. »Tu živimo, tu je družina, prijatelji in radi bi pripomogli k razvoju domačega kraja,« je o razlogih za investiranje v Ormož še dejal Šimon. Obstoječi objekt bodo delno dali v najem, večji del pa zadržali zase. Foto: MH Velik poslovni center z gradbeno trgovino, restavracijo, slaščičarno, frizerskim salonom ter drugimi poslovnimi prostori načrtuje podjetje Sejateh. Na fotografiji lastnika družinskega podjetja Sebastjan in Janja Šimon. Šimon ocenjuje, da bodo v novem objektu skupaj z najemniki odprli 25 do 30 novih delovnih mest. Njihovo podjetje sicer v tem trenutku zaposluje 15 ljudi. Žvegla, Avtoprevoznišvo Vičar, Bratuša … Šimona veseli, da so poslovno priložnost v tamkajšnji coni našli tudi drugi domači podjetniki. Prve obrise že dobiva hala, ki jo gradi Ključavničarstvo Žvegla. Še nekatere druge parcele so že ograjene z gradbiščno ograjo. V cono se med drugim namerava seliti Avtoprevozništvo Vičar. Kot nam je povedal Aljaž Vičar, poleg selitve sedanje dejavnosti načrtujejo tudi gradnjo avtopralnice ter delavnic za tovorna vozila in pisarne. »Čakamo še na pridobitev gradbenega dovoljenja. Računamo, da bomo v roku enega meseca začeli dela in jih končali do konca leta. Načrtujemo kakih deset novih delovnih mest,« je dejal in dodal, da podjetje v tem trenutku zaposluje okoli 23 ljudi. Selitev in nove poslovne prostore načrtuje tudi računovodsko podjetje Tara, postavitev montažne hale za kovinarsko kleparsko dejavnost pa samostojni podjetnik Peter Bratuša. Slednji napoveduje začetek gradnje predvidoma jeseni, glede števila novih delovnih mest pa za zdaj še ni mogel ničesar napovedati. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK stran 5 Politika petek z 8. aprila 2022 5 Videm z Svetniki o kanalizaciji Markovci z Gradnja doma starostnikov, ki se vse bolj odmika, v rokah drugega lastnika Najprej gradnja v Štrumovcih Gabrovec: »Zavrnitev naše vloge je bila politična in ne strokovna odločitev!« Videmski svetniki so na aprilski seji pričakovano največ pozornosti namenili razpravi okrog rebalansa proračuna za letošnje leto. Svetnika Brane Kolednik in Jožef Klinc sta opozorila na zastoj projekta izgradnje kanalizacije v Lancovi vasi ter na drugi strani odprtje novega gradbišča – kanalizacija Šturmovci. Župan Branko Marinič je zagotovil, da noben projekt ne bo izpadel iz financiranja, le da so bili primorani dati prednost šturmovski kanalizaciji, če želijo unovčiti izpogajana sredstva od Elesa. Začetek gradnje doma starostnikov v Markovcih se vse bolj oddaljuje. Kot je znano, zasebnemu investitorju in potencialnemu koncesionarju, podjetju Team-ko, ni uspelo pridobiti koncesije za izvajanje institucionalnega varstva. Gre za podjetje, ki ga je z namenom oskrbe in varstva starostnikov 27. septembra 2021 ustanovil podjetnik Milan Kostanjevec iz Gorišnice. Slednji si je glede naložbe v markovski dom očitno premislil, saj je podjetje pod istim imenom že prodal drugemu lastniku. Te informacije je potrdil tudi župan Milan Gabrovec: »Novi lastnik Uroš Černivec se je za nakup odločil zato, ker je to zanj velika priložnost in že nadaljuje z vsemi zastavljenimi projekti.« Novi lastnik je podjetje MOGG servis s Šijancem na čelu Foto: Mojca Vtič Svetniki so z 12 glasovi (od 17) potrdili rebalans proračuna in s tem prednostno izgradnjo kanalizacije Šturmovci. Po drugem popravku proračuna za leto 2022 ta predvideva nekaj manj kot milijon evrov za ureditev in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja. Nekaj manj kot polovica tega denarja je predvidenega za izgradnjo kanalizacija Šturmovci. »Toliko sredstev, kot jih imamo sedaj predvidenih, to je 422.000 evrov, in z delom sredstev, ki jih bo moral pokriti Eles, bo kanalizacija zgrajena. Resne težave lahko nastanejo le zaradi pomanjkanja izvajalcev,« je povedal župan. Prednostno bodo gradili kanalizacijo v Štrumovcih, ker naj bi Eles predvidoma junija zaključil gradnjo daljnovoda. »Preden bo odšel, moramo z njimi začeti sanacijo cest,« je pojasnil Marinič. Oglasil se je tudi Andrej Rožman: »V Šturmovcih smo v štirih letih dobili le daljnovod, nič drugega, ob tem pa je nastala velika škoda. In to kanalizacijo moramo sedaj urediti, če želimo preplastiti ceste. Lancova vas pa bi morala imeti kanalizacijo že pred desetimi leti, ko se je gradila avtocesta, vendar pa takrat pogajalci tega niso izpogajali.« Kanalizacija zgrajena, občani se ne priključujejo Kljub pojasnilom pa obstaja dvom, da bo izgradnja kanalizacije v Lancovi vasi, Barislovcih, Selih in Trnovcu zastala, je izpostavil Klinc. S prvim in drugim rebalansom so se namreč sredstva s 610.000 evrov znižala na 354.000 evrov. »Bojim se samo, da bo še rebalans tri ali štiri in da bomo ta sredstva še dodatno odvzeli in jih dali drugam,« je dejal Klinc in spomnil, da je daljnovod, postavljen tudi v krajih Sela in Barislovci. Marinič je bojazen svetnika označil za sejanje nepotrebnega strahu. »Kanalizacija se bo nadaljevala tudi v Lancovi vasi. Gradbeno dovoljenje imamo in takoj po podpisu pogodbe z ministrstvom za okolje bomo začeli graditi.« Občina računa na okrog milijon evrov iz Sklada za okrevanje in odpornost, predvidena izvedba projekta je v obdobju 2022–2025. Kot je zagotovil Marinič, sklep ministrstva o sofinanciranju že imajo. Ob tem se je obregnil tudi ob pritiske občanov po izgradnji kanalizacije na eni strani, na drugi strani pa na njihovo nepripravljenost priključiti se na javni kanalizacijski sistem. Klinc je bil mnenja, da je razlog v neinformiranosti občanov in visoki ceni za priključitev. Župan ga je glede obveščenosti zavrnil, glede višine prispevka pa povedal, da se giblje med 300 in dobrih 1.000 evrov. V proračunu ostaja tudi postavka v višini 126.000 evrov za kanalizacijo Zg. Leskovec, smer Mala Varnica, ki naj bi se po besedah župana urejala sočasno s pločnikom septembra letos. Mojca Vtič Neizpolnjene obljube Medtem ko v Vidmu na ravninskem delu s kanalizacijskimi projekti odgovarjajo na vprašanje, kam z odplakami, pa velik izziv ostajajo Haloze. Vsako leto občina nameni sredstva za izgradnjo individualnih čistilnih naprav, letos 15.000 evrov, seveda je ta obseg denarja mnogo premajhen. »Obljubljeno je bilo, da bi se na nivoju države formiral poseben sklad za gradnje čistilnih naprav po individualnih gospodinjstvih,« je povedal župan. Žal pa je vse ostalo pri obljubah ... Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik Iz uradnih evidenc pa je razvidno, da Gabrovec ni povedal čisto točnega podatka. Podjetje Team-ko je namreč februarja letos kupilo podjetje MOGG servis, trgovina in storitve, d. o. o, ki ga vodita Stanislav Šijanec (brat znanega »bioplinarskega barona« Roberta, čigar bioplinarne so pristale v stečaju) in Alija Šušić. Omenjeno podjetje pa lastniško 100-odstotno obvladuje firma MOGG projekti, ki ga kot direktor res vodi Uroš Černivec. Černivec je sicer lastnik več podjetij, med njimi tudi podjetja Servis E Gen21, kjer pa je direktor omenjeni Robert Šijanec. Vsa podjetja imajo sedež na Trstenjakovi ulici na Ptuju. Gabrovec je ob tem izpostavil, da ta sprememba lastništva ne ogroža samega poteka investicije; celo nasprotno: zadovoljni so, da se je našel novi investitor, ki je bil hkrati pripravljen vložiti tudi tožbo zoper Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) zaradi zavrnitve koncesije. Ministrstvo kršilo načelo enakosti pred zakonom Tožbo zoper socialno ministrstvo je prevzela odvetniška pisarna Zečević iz Maribora. Po besedah odvetnika Sandija Vukoviča je omenjeno ministrstvo markovsko Foto: ČG Odvetniška pisarna Zeževič iz Maribora je prevzela tožbo zoper MDDSZ. Težave zaradi pripravljavca dokumentacije Izdelavo dokumentacije za gradbeno dovoljenje je prevzelo podjetje Sokpro iz Gorišnice. Njihov podizvajalec, arhitekt Iztok Vodušek (A-Biro iz Maribora), je odgovoren za arhitekturni del projekta in obrazložitev. Dom upokojencev Ptuj je sodelovanje z njim prekinil. Med drugim je zasnoval njihovo enoto v Juršincih, kjer so kopalnice umeščene tik ob sobah, vanje pa je mogoče vstopati samo s hodnika. Ker je inšpekcija ugotovila, da objekt ni v skladu s pravilnikom, so ga primorani preurediti. Tudi večina stanovalcev naj bi bila veliko bolj naklonjena temu, da lahko v kopalnico vstopijo kar iz sobe. vlogo zavrnilo zato, ker vhod v kopalnice ni v skladu s pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah. »Res je, da je v tlorisu predviden vhod v kopalnice s hodnika, vendar je to le ena izmed opcij, kar je pripravljavec projektne dokumentacije jasno zapisal v obrazložitvi,« je pojasnil Vukovič in dodal, da nikjer v pravilniku ni natančno zapisano, da bi moral biti dostop v kopalnice urejen neposredno iz sobe. Podobno se je po njegovem mne- nju zgodilo tudi v primeru velikosti negovalnih kopalnic, kjer je prav tako predvidenih več različnih variant. Vse to so po mnenju Vukoviča vsebinski razlogi, zaradi katerih menijo, da je odločitev socialnega ministrstva nezakonita. Slednje naj bi po besedah Vukoviča kršilo tudi načelo enakosti pred zakonom, saj je več podjetij prejelo koncesije, tudi v primeru pomanjkljive dokumentacije (brez gradbenega dovoljenja, sprejetega OPPN-ja). Župan je prepričan, da bodo tožbo dobili Župan Gabrovec je prepričan, da je bila zavrnitev njihove vloge politična in ne strokovna odločitev, predvsem, kot pravi, v korist ‚nekoga drugega‘. »Ker verjamem v pravni red naše države, sem prepričan, da bomo to tožbo zlahka dobili. Moja želja sicer je, da bi nam uspelo z Ministrstvom najti dogovor že prej, seveda v našo korist.« Če na sodišču ne bodo uspeli, pa bodo počakali na naslednji razpis za podelitev koncesij. Kdaj bi to lahko bilo, v tem trenutku ne zna napovedati nihče. Ker je občina lastnik zemljišča, lahko načrte tudi spremeni in se odloči za gradnjo varovanih stanovanj ali pa stanovanj za mlade, ob predpostavki spremembe občinskega prostorskega načrta. Ovira tudi ni podeljena stavbna pravica podjetju Team-ko za naslednjih 40 let. Ta namreč velja samo v primeru izgradnje doma starostnikov. Estera Korošec Kidričevo z Zemljišča v Lovrencu in ob Zelenem jezeru kmalu z drugimi lastniki Občina prodaja obe gramoznici Občina Kidričevo namerava prodati gramoznico v Lovrencu na Dravskem polju, ki so jo v preteklosti neuspešno poskusili zasuti s sekanci iz odpadne gume. Po dveh katastrofalnih požarih in sankcijah Evropske komisije proti državi Sloveniji so gramoznico po 15 letih akutnega stanja jeseni dokončno počistili. Sanacija je davkoplačevalce stala deset milijonov evrov. Na občini Kidričevo so lani po končani sanaciji napovedali, da bodo gramoznico (jamo) zasuli z materiali, v glavnem zemljo, iz dveh velikih bližnjih gradbišč: obvoznice in industrijske cone. Zemljišče sanirane gramoznice velikosti štiri hektarje sicer leži na zanimivi lokaciji, v neposredni bližini obvoznice, ki bo zaživela že letos. Zemljišče je ocenjeno na 371.000 evrov, brez DDV oziroma davka na promet nepremičnin. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je dejal, da je bil izkazan interes za nakup, zato so se odločili za prodajo. „Občina s tem zemljiščem nima načrtov, v preteklosti smo imeli z njim nemalo težav, nazadnje še z divjim odlagališčem komunalnih odpadkov. Sedaj, ko je gramoznica sanirana, ne želimo, da bi se v njej ponovno začelo odlagati kaj nezaželenega, denimo kakšne salonitne plošče in vrsto drugih odpadkov. Odločili smo se za prodajo. Še pred tem bomo gramoznico zasuli, kakor je bilo predvideno, to pa je v višini dveh metrov, kot imamo pridobljeno dovoljenje.“ V občini Kidričevo, ki je dejansko zlata jama za črpanje gramoza, imajo več gramoznic. Nekatere, kot je zgoraj navedena lovrenška, so opuščene, druge so še aktivne kot rudniki gramoza. Med aktivnimi gramoznicami je pleterska, ob kateri se razvija tudi turistična dejavnost d blagovno znamko Green Lake oziroma Zeleno jezero. Občina Kidriče- Foto: MZ Ministrstvo za okolje je septembra končalo sanacijo gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju. Občina Kidričevo, ki je lastnica zemljišča, bo štiri hektarje veliko jamo predvidoma prodala. vo je solastnica tudi v tej jami, kjer prav tako namerava prodati del zemljišča velikosti 1,6 hektarja za ceno 49.000 evrov, kot je vrednost cenitve. Po županovih besedah bi se zemljišče, ki ga bodo prodali, lahko namenilo za urejanje plaže. MZ Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK petek z 8. aprila 2022 V središču 6 stran 6 Slovenija, Podravje z Kmetu dva evra za kilogram, trgovcu najmanj trikrat več »Če kupiš poceni meso in prodaš drage izdelke, se mora Trgovci tedensko vabijo potrošnike v svoje trgovine z akcijskimi cenami mesa. Kljub njihovim bum popustom, enkratnim ali vedno znižanim cenam, bodo - vsaj po napovedih mesnopredelovalne industrije - cene svinjskega mesa višje. Vprašanje pa je, kdo bo od tega povišanja v žep pospravil največ. Med dobičkarji zagotovo ne bo kmeta. Za nove cene so že poskrbeli v mariborski tovarni mesnih izdelkov Košaki, kjer so izdelke podražili v povprečju za 10 do 30 odstotkov. Razloge pojasnjujejo z zaostrenimi razmerami in močnim dvigom cen embalažnih materialov, začimb in ostalih sestavin. V eni izmed največjih odkupovalk svinjskega mesa, v Celjskih mesninah, so dejali, da so bili primorani cene dvigniti za 30 %, saj da je cena surovine zrasla tudi do 80 %. Ampak vsaj slednje je laž, je bil neposreden predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Njegove težke besede potrjujejo tudi številke. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja tedenska poročila o gibanju cen slovenskega svinjskega mesa. Izračuni agencije kažejo, da se je v zadnjem mesecu cena za 100-kilogramski klavni trup najboljše kakovosti zvišala s 163,15 evra na 223,8 evra. To je za skoraj 40 %, in nikakor ne za 80 %. Iz podatkov Agencije je tudi mogoče razbrati, da je šele pred kratkim cena prašičjega mesa presegla lanske najvišje vrednosti, ki so bile 193 evrov/100 kg, pa takrat ni bilo govora o podražitvah. Ob odkupnih cenah pa ni mogoče molčati o odnosu nekaterih slovenskih klavnic oz. predelovalcev do slovenskih kmetov in navsezadnje tudi potrošnikov, ko v začetku leta niso želeli odkupiti zrelih prašičev od slovenskih rejcev v skladu s pogodbami, saj da so imeli na voljo dovolj drugega cenejša (tujega) mesa, je povedal specialist za prašičerejo Peter Pribožič in pomenljivo dodal: »Če kupuješ poceni meso in prodajaš drage izdelke, se mora nekje poznati.« Rezultat tovrstnih kalkulacij je seveda dobiček, ki se kaže tudi v kapitalskih naložbah nekaterih predelovalcev. Ni skrivnost, da so se Celjske mesnine zanimale za nakup Ptujske kleti in da so na drugi strani postale lastnik Radgonskih goric, Pršutarne Lokev, pa lastniki mesnic Ledas ... Bolj se splača imeti prazen hlev, kot rediti svinje Ali lahko sklepamo, da je ta sprevržena logika rabelj slovenske prašičereje? Slovenska prireja mesa prašičev je v letu 2020 k vrednosti kmetijstva prispevala 4 %, k vrednosti živinoreje pa 9,8 %. Oba deleža sta se od leta 2000 več kot razpolovila. Več kot polovico svinjskega mesa uvozimo Čigavo svinjsko meso kupujemo slovenski potrošniki? Slovensko prašičje meso le redko. Domača prireja mesa je namreč v letu 2020 znašala 27.400 ton, poraba pa je bila po podatkih kmetijskega ministrstva 68.700 ton. »Slovenski problem je, da je v verigi od hleva do trgovine najšibkejši člen pridelovalec. Trgovina stiska predelovalno industrijo, ta išče poceni meso zunaj. Ob tem so predelovalci proti uvedbi izbrane kakovosti, ki bi potrošnikom sporočila, katero meso je v celoti slovensko od izvora do zakola, in ki bi dala prednost slovenskemu kmetu. Ta veriga žal ne deluje, saj razmerja moči niso enakovredno porazdeljena,« je pojasnil specialist za prašičerejo Peter Pribožič. Dan Q – kulinarika, YDEOMHQLWXGLQDGUXĜHQMHVNRQML »Zadnje dni se dogaja, da prihaja nekaj več ljudi na dvorišče povpraševat po svinjskem mesu. Toda meso in mesne izdelke bomo primorani podražiti, kajti cene hrane za rejo prašičev ter ostalih stroškov so se zvišale,« napoveduje Olga s prašičerejske kmetije Ozmec iz Cvetkovcev. Kmetiji Ozmec iz ormoške vasice Cvetkovci tako kot večini ostalih kmetij uspe prodati na domu le majhen delež prašičev. Glavnino prodajo zadrugi, s katero imajo sklenjene pogodbe. »Zadnje dni sicer opažamo, da je nekaj več povpraševanja po odkupu svinjskega mesa na domu, toda večina še vedno raje v trgovinah kupuje poceni uvoženo meso,« pravi Olga. Njihova kmetija se s prašičerejo ukvarja že od leta 1995, pred približno desetimi leti so zaradi težav z odkupom uredili tudi klavnico za lastne potrebe, tako da se ukvarjajo tudi s predelavo mesa. Na kmetiji imajo tako sklenjen krog – od plemenskih svinj do pujskov in pitancev za zakol. V turnusu redijo okoli 50 plemenskih svinj. Takšno število sicer imajo že leta, bodo pa čredo najbrž že kmalu morali začasno zmanjšati: »Žita za hrano prašičev pridelamo sami. Lani smo del koruze prodali, da smo si finančno opomogli, sedaj pa se bojimo, da nam je bo letos zmanjkalo. Cena koruze je šla v nebo. A v nakup dodatne koruze ne bomo šli, ker bi s tem pridelali samo izgubo, zato bomo morali število svinj začasno zmanjšati do nove žetve koruze. Sicer bi še naslednje leto odplačevali dolgove.« Poleg žit za prehrano prašičev pa so se podražile krmne mešanice in krma. »Namesto dosedanjih 2.000 evrov na mesec bomo sedaj za krmo oz. krmne mešanice namenili 2.400 evrov, kar pri vzreji svinj do zakola, to je šest mesecev, skupno pomeni 2.400 evrov več. Še 800 evrov oz. 200 evrov več pa bomo na mesec porabili za dokrmljevanje sesnih in odstavljenih pujskov,« ponazarja rejka in dodaja, da bodo zaradi višjih stroškov reje prašičev primorani dvigniti cene. »Dosedanja cena svežega mesa s kostjo je 5 evrov za kg oz. 6 evrov brez kosti za kupce, ki pridejo k nam. Računamo, da bomo dvignili ceno za evro, če ne še kaj več. Cena za kilogram žive teže pa je trenutno 1,8 evra.« Kot je še dejala, je sedaj cena vendarle boljša kot pred dvema letoma, ko so se zares spraševali, zakaj delamo. »A kaj, ko so zdaj višji tudi stroški …,« še zaključuje Olga. Monika Horvat 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 94FHQWUXQDMYHËMHPQDNXSRYDOQHPVUHGLŕËXQD3WXMXVHERGRWXGLYQDGDOMHYDQMX PHVHFDYUVWLOLL]MHPQLGRJRGNL ~‡†ƒ‡•ǡ;Ǥƒ’”‹Žƒǡ•‡‘„‡–ƒ’‡•–”‘†‘ā‹˜‡–Œ‡Ȃ†”—ā‡Œ‡•‘Œ‹Ǥ ƒ ǣ ‘Œ‹ „‘ ƒ˜†—æ‹Ž ’”‡†˜•‡‘–”‘‡ǡ’ƒ–—†‹‘†”ƒ•Ž‡ǡ‹ ‹ƒŒ‘”ƒ†‹–‡’Ž‡‡‹–‡ā‹˜ƒŽ‹Ǥ †”—ā„‹«Žƒ‘˜‘Œ‡‹æ‡‰ƒ ‡–”ƒ ‹’‘†”‘ ƒ‹ ƒ ƒ”‹„‘” „‘†‘ ‘–”‘ ‹ ‡† ͷͺǤ ‹ ͷ;Ǥ —”‘ ’”‡†  ‡–”‘ •’‘œƒŽ‹ ‘Œ‡ǡ •‡ƒ—«‹Ž‹•”„‡–‹œƒŒ‡ǡŽƒŠ‘Œ‹Š „‘†‘–—†‹Œ‡œ†‹Ž‹Ǥ”‹’‡ŽŒ‹–‡•˜‘Œ‡ ‘–”‘‡ǡ †ƒ •’‘œƒŒ‘ ‘Œ‡ǡ –‡” Œ‹–ƒ‘’‘Ž‡’惌–‡†ƒǤ ‘„‘–ƒǡ ͿǤ ƒ’”‹Žƒǡ „‘ ƒ‡Œ‡ƒ ”ƒœ˜ƒŒƒŒ— „”„‘«‹ ǡ •ƒŒ ˜  ‡–”— ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘ —Ž‹ƒ”‹«‹ †ƒǡ Œ‡” •‡ „‘•–‡ ŽƒŠ‘ ”ƒœ˜ƒŒƒŽ‹ œ ‘—•‘ †‘ƒ«‘ •Ž‘˜‡•‘ Š”ƒ‘Ǥ ”‡†•–ƒ˜‹Ž‹ •‡ „‘†‘ †‹ƒ‘˜’”‡‘˜ŽŒ‡‹’‘†‘„‹’‘† ‘˜‹˜‘†•–˜‘ǡ‹‡ˆ‘”•–‡ƒ • ’”˜‘˜”•–‹‹ ‡•‹‹ ‡‹Œ‹ǡ ”‡’«‡˜ƒŽ‹ ƒƒāŽ‹ ‘ǡƒŒ—œ †‘ƒ«‹‹–‘”–‹ ƒ‹–‡”—”–‘æ‹Ȃ »Če bi koruzo morali kupiti, bi še drugo leto odplačevali dolgove« Foto: MH »Dosedanja cena svežega mesa s kostjo je pet evrov za kg oz. šest evrov brez kosti. Računamo, da bomo dvignili ceno tam za evro, če ne še kaj več,« povedo na Kmetiji Ozmec. Podravje, Slovenija z Spletni ljubimci izkoriščajo osamljenost ljubezni Plačale 540.000 evrov za nekaj •Žƒ•–‡ƒ†āƒ”•‡•Žƒ†‹ ‡ǡ‹˜ƒ• „‘†‘’‘’‘Ž‘ƒ‘«ƒ”ƒŽ‡Ǥ †‹ƒ‘œ‘˜‹˜‘†•–˜‘˜‡”Œƒ‡ǡ†ƒ•‘†”—ā‹•ƒ‘•‹Žƒ–‹•–‹ ƒŒ’‘‡„‡Œæ‹«ƒ•˜†‡˜—œƒ ˜•ƒ‘†”—ā‹‘ǡœƒ–‘˜ƒ˜•‘„‘–‘ ‹ ‡†‡ŽŒ‘ ’‘—ŒƒŒ‘ ‡Ž‘–‘ ‘•‹Ž‘œƒͺǦ†‘ͻǦ«Žƒ•‘†”—ā‹‘ ȋŒ—Šƒǡ ‡Ž‘ ˜”–’‹æ«ƒ‡ ǡ’”ƒā‡‹ ”‘’‹”ǡ •‘Žƒ–ƒ ‹ •Žƒ†‹ ƒȌ œƒ •ƒ‘ ͸; ‡˜”‘˜Ǥ ƒ ‹œ„‹”‘ ‹ƒ–‡ –—†‹†”—ā‹•‘’‹ ‘Žƒ•‹ƒ••Žƒ‹‘œƒͷ;ͅǨ‡˜ƒā‡ƒŒ ‡†‹Œ‘ •Ž‹‡ǫ‡˜‹†‹‘ǨǼ ‹‡ ˆ‘” •–‡ƒ „‘ ’‘—ŒƒŽ †‘ƒ«‹ ƒ‰—• „—”‰‡”ǡ †‘ƒ«‘ „‘„‡–‘ǡ †‘ƒ«‘ •Žƒ‹‘ ‹ †‘ƒ«‘ „„“ ‘ƒ‘Ǥ –‡ƒ‡ „‘†‘ ’‡Ž‹ ƒ ‘†’”–‡ ‘‰Œ— ’”‡†—懘‹˜Š‘†‘Ǥ ƒŒ—˜ƒ•„‘”ƒœ˜ƒŒƒŽœ†‘ƒ«‹‹ –‘”–‹ ƒ‹ǡ ‹ „‘†‘ ’”‡„—†‹Ž‡ ˜ƒæ‡ „”„‘«‹ ‡ ‹ ˜ƒ• †˜‹‰‹Ž‡ ˜ ‡„‡•ƒǤ”‹†‹–‡‹•‡’‘•Žƒ†ƒŒ–‡ǡ †ƒ„‘˜‹‡†æ‡Ž‡’æ‹Ǥ —”–‘æ‹ ‘•‹Œ‘ ‘”‹‰‹ƒŽ‘ ‹‡ ò”–Ý•ƒŽž •ǡ ’”‹•’‘†‘„ƒ œ †‹‹‘’ƒ‹œŠƒŒƒ‹œ†‡Œ•–˜ƒǡ†ƒ •‡‹œ—”–‘æƒǡ‘‰ƒ•ƒ‡‘• ’ƒŽ‹ ‡ǡƒƒ–‡”‹Œ‡’‡«‡ǡ’‘ƒ†‹ ‘–‹œ†‹‹ƒǤ‘•‘„‘–‘„‘•–‡ ŽƒŠ‘œƒ ‡‘–”‡Š••‡„‘Œ‘†‡•Ž‹ƒ”斋”‹—”–‘æ‡Ǩ —†‹ ”‡’«‡˜ƒŽ‹ ƒ ƒ āŽ‹ ‘ ˜ƒ• „‘ ƒ —Ž‹ƒ”‹«‡ †‡˜— ”ƒœ˜ƒŒƒŽƒǡ •ƒŒ ˜ƒ „‘†‘ ’ƒ•—ŽŒǡ ˜ƒ’‡‹‰‘Žƒā’‘—ŒƒŽ‹œƒ•ƒ‘ ͺǡͻͶ‡˜”ƒǤ ”‹˜‘æ«‹–‡•‹‡’‘œƒ„‘—Ž‹ƒ”‹«‘ ”ƒœ˜ƒŒƒŒ‡ Ȃ –‘ •‘„‘–‘ ˜  ‡–”—–—ŒǤ Sodobna družba se sooča z epidemijo osamljenosti, ki je še posebej prišla do izraza v času epidemije novega koronavirusa, ko smo bili zaradi lastnega zdravja izolirani od fizičnega sveta. A nevarnost na osamljene in zato ranljive preži tudi v zavetju doma, preko spleta. Najbrž bolj kot kdajkoli prej so ljudje v zadnjih dveh letih »zmenkovali« online. Takšen virtualni svet pa je zlahka neresničen, poleg tega je odličen poligon za goljufe, ki prežijo na osamljene. Ljubezenske prevare na spletu ne lomijo zgolj src ljubezni in lepih besed željnih posameznikov, pač pa praznijo tudi njihove denarnice. V javnost najbrž pricurlja majhen delež ogoljufanih, saj je žrtve gotovo sram priznati, da so se pustile naplahtati in so svoji spletni ljubezni nakazovale denar. Za zdaj so bolj znani primeri, ko šarmantni tujci izvabljajo premoženje od naivnih žensk, manj pa vemo o čustveno in finančno prevaranih moških, kar pa ne pomeni, da ne obstajajo. Vzorec navezovanja stikov z goljufivimi nameni je več ali manj vedno enak. Običajno gre za očarljivega in čednega moškega, kot takšen se predstavi na fotografiji, in je na neki plemeniti odpravi ali zahtevnem delu: bodisi gre za zdravnika v tujini, vojaka na mirovni misiji ali inženirja na naftni ploščadi. Skupno jim je tudi to, da so osamljeni, ker so ločeni ali pa so ovdoveli, imajo bolnega otroka, skratka na vse pretege skušajo pri partnerici na eni strani vzbuditi spoštovanje, na drugi pa sočutje. Prosijo in tudi izsiljujejo Ko je stik vzpostavljen, se začne dopisovanje, ki lahko traja tudi leto dni, preden pride potrpežljivi izkoriščevalec s pravo barvo na plan, in sicer da nujno potrebuje denar. Ki ga sam običajno sicer ima, a iz najrazličnejših vzrokov do njega v tistem trenutku ne more, zato prosi svojo ljubezen, da mu ga posodi. Denar lahko potrebuje tudi za nakup letalske karte, da se končno snide s svojo drago v živo v Sloveniji. Če osamljena ženska nasede, potem dobesedno »kupi« njegovo zgodbo in mu denar tudi nakaže. A s tem se, pravijo na policiji, stvar ne konča, saj šarmer čustvene lovke tesno ovija okoli svoje žrtve, jo zmeraj bolj navezuje nase, obenem pa pričakuje tudi vedno več denarja. Spletni sleparji so tudi znani po izsiljevanju. Vzpostavijo stik z osamljeno osebo, pridobijo njeno zaupanje, se domnevno močno zaljubijo vanjo in ji izlijejo svoja čustva, nato pa od nje izvabijo intimne fotografije ali videoposnetke. Če žrtev ne »pade na finto«, ko jo prosijo za denar, jo izsiljujejo s posnetki. Dobro zakrite sledi Finančne transakcije praviloma potekajo prek plačilnih sistemov Western Union ali MoneyGram, ki sta namenjena hitremu prenosu denarja, včasih pa ga zaljubljena žrtev nakaže tudi na bančni račun v tujini, ki običajno pripada tako Štajerski TEDNIK petek z 8. aprila 2022 petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 nekje poznati« Foto: Mojca Vtič Kmetija Brumec iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici letno odda vsaj 2.000 pujskov »Mlekarji imajo zagotovljen odkup, prašičerejci žal ne« Foto: MV Ko je na trgu poceni svinjsko meso, pogodbe s pridelovalci ne zdržijo. Čeprav bi bilo strateško pomembno, da se panogo prašičereje obrne v smeri večanja proizvodnje pujskov in pitancev, kot pravi Pribožič, je povsem realno vprašanje – kdo se bo šel prašičereje pod nevzdržnimi pogoji oz. kdo bo še sploh vztrajal. »Strošek krme za vzrejo prašiča od 25 do 100 kilogramov je okrog 130 evrov, če k temu dodamo še ceno pujska, ki je minimalno 55 evrov, pa tudi do 80 evrov, že tukaj pridemo na 200 evrov in več. Da ne govorimo o stroških dela in energije, objektih in investicijah. Tukaj se izračun kmetu, ki nima lastne krme, več ne izide,« je kalkulacijo predstavil Pribožič. Ob tem je zanimivo, da če pujsek preseže težo 120 kilogramov žive teže, odkupna cena tega izjemno upade, kar pa se rado zgodi, če mesarji prašičev ne želijo odkupiti pravočasno. Večja teža ne pomeni, da bi bilo meso toliko slabše kakovo- sti. Drži, da ima večji pujs več maščob in manj mesa, ampak zadnje čase se lepo prodajajo tudi ocvirki in svinjska mast. »Žal te lestvice niso pisane na kožo rejcem, temveč mesarjem,« je dodal Pribožič. KZ Rače odkupuje izključno slovenske prašiče Manjša odkupovalka, ki odkupi nekaj tisoč prašičev letno, je na našem območju Kmetijska zadruga Rače s sdobono klavnico. Odkupujejo izključno prašiče slovenskih rejcev in v treh mesecih so nabavno ceno prašičev zvišali za 45 %. Kljub povišanju odkupne cene pa cen svežega mesa v prvi četrtini leta niso zvišali, dvignili so le ceno izdelkov, in sicer v povprečju za 5 %. So pa napovedali, da lahko njihovi kupci ta mesec pričakujejo dvig maloprodajnih cen mesa in mesnih izdelkov v povprečju za 10–15 %. S trgovci in trgovskimi verigami ne sodelujejo. Na vprašanje, kaj je po mnenju direktorja Ivana Lenarta osnovna težava slovenske prašičereje, pa je kratko in jedrnato odgovoril: »Nizka odkupna cena in premalo povpraševanja potrošnikov po slovenskem mesu.« Prazne obljube politikov Iz kratkega orisa razmerij moči se poraja vprašanje, kaj pa potemtakem storiti, da bi vendarle ohranili slovensko prašičerejo in da ne bi bili odvisni od uvoza prašičjega mesa vprašljivega porekla in kakovosti. Pribožič je že omenil uvedbo sheme izbrane kakovosti, Anton Medved pa je dodal še uvedbo masnih bilanc v celotni verigi, od mesarja do trgovca, ki bi dale odgovor, koliko je slovenskega mesa pri mesarjih in koliko v trgovinah. »Uspelo se nam je dogovoriti za višje odkupne cene mleka, imamo močno upanje, da nam bo uspelo tudi v drugih panogah.« Uvedbo masnih bilanc »od hleva do računa ali od njive do računa« je napovedal tudi kmetijski minister Jože Podgoršek, ki pa kljub izrečeni obljubi lanskega februarja tega do danes še ni storil.Nekaj je torej več kot očitno narobe v slovenski prašičereji. Kdo bi se moral postaviti v bran slovenskemu kmetu? Logično bi bilo, da je to kmetijsko ministrstvo. Kateri junak pa bo omejil dobičkarstvo trgovcev in mesarjev, je drugo vprašanje. Dobiček zagotovo nekje nastaja. Kako bi bilo sicer možno, da so popusti na meso tudi do 60 %, na drugi strani se odkupne cene za kilogram slovenskega prašičjega mesa gibljejo okrog dveh evrov, v mesnicah trgovin pa dosegajo petkratne vrednosti?! Mojca Vtič Običajno velja, da se slovenski kmetje težko primerjajo s tujimi, saj da je v tujini tehnologija pridelave in predelave bolj izpopolnjena. Kljub omenjenemu pa so nekateri kmetje, ki lahko konkurirajo tujim. Med njimi je prašičerejec z Bistriškega, ki sodi med večje v Podravju, Štefan Brumec: »Osnovno celico sestavlja okrog 100 plemenskih svinj, vse pujske, ki se skotijo na naši kmetiji, pa preko kmetijske zadruge prodamo v klavnico. Letno to pomeni več kot 2.000 pujskov, težkih od 100 do 120 kilogramov.« Čeprav Brumec tehnološko obvlada prirejo pujskov in s tem celoten cikel od prasitve do izhlevljanja, ki poteka na vsakih dva do tri tedne, opozarja, da se v slovenski prašičereji nekaj mora spremeniti, če želimo ohraniti še teh nekaj velikih prašičerejcev, ki mesnice oskrbujejo s slovenskim mesom. Brumec ne zahteva drastičnega dviga slovenskih odkupnih cen, želi si le, da bi sledile stroškom, ki so se povišali za več kot 100 % (krma, mineralna gnojila), da bi bile konstantne in da bi se razmerje moči v verigi bolj enakovredno razporedilo. »Zadruge in mlekarne so mlekarjem zagotovile odkup, prašičerejci tega nimamo. In če pujski za kilogram presežejo določeno težo, ker jih odkupovalci ne želijo pravočasno prevzeti, kmetje prejmemo zanje drastično manj, čeprav kakovost mesa niti približno ni toliko slabša. A ni problem le cena. Cikel v prašičereji je natančno načrtovan, in če zreli pujski ne gredo pravočasno s kmetije, drugih nimamo kam dati. Odkupovalci poznajo našo stisko, zato nas tudi imajo v šahu.« željnih Zaradi romantičnih prevar v dveh letih ob 1,5 milijona evrov lepih besed neznanca imenovanim denarnim mulam in ki ga takoj po prejemu dvignejo ter po neki drugi poti pošljejo naprej. Zato je skoraj nemogoče izslediti, kje oziroma pri kom je denar na koncu pristal. Ker je odkrivanje spletnih goljufov zelo težko, je prav preventiva tista, ki lahko prepreči, da do prevar sploh pride. Na policiji svetujejo, naj neznancem na spletu ne zaupamo in jim ne razkrivamo no- benih osebnih ali bančnih podatkov, zlasti pa jim ne nakazujemo denarja oziroma pred kakšnim koli nakazilom predhodno po spletu prejemnika preverimo. Takoj ko ugotovimo, da smo oškodova- ni, pa zadevo v čim krajšem času prijavimo policiji in svoji banki. »Tovrstne oblike spletnih goljufij namreč zaradi sramu oškodovank velikokrat niso prijavljene policiji ali pa so prijavljene več mesecev po transakcijah. Čim hitreje kot se oškodovanec oziroma oškodovanka obrne na policijo po samih transakcijah, večja je možnost za povrnitev sredstev,« pravijo na PU Maribor. Velik porast vseh spletnih goljufij Foto: dreamstime/M24 Na Generalni policijski upravi so sicer lani zabeležili velik porast vseh oblik spletnih goljufij. Policisti so obravnavali več kot 600 zadev s skupnim oškodovanjem za več kot 12 milijonov evrov, kar predstavlja kar 50-odstotni porast števila kaznivih dejanj ter okrog 150-odstotni porast nastale materialne škode v primerjavi z letom 2020. Trend rasti spletnih goljufij se nadaljuje tudi v letu 2022, saj so do sedaj prejeli že 85 prijav s skupnim oškodovanjem za več kot 2,7 milijona evrov. Senka Dreu Mariborski policisti prav te dni obravnavajo primer ljubezenske prevare, katere žrtev je bila 57-letnica, ki je v večkratnih zneskih svojemu dragemu nakazala več kot 50.000 evrov. Dalj časa sta si dopisovala, predstavil pa se ji je kot nekdo, ki je zaposlen na plinski ploščadi v tujini. Odmeven je bil tudi letošnji primer iz Prekmurja, ko je ženska po spletu iskala ljubezen, se zaljubila v moškega, s katerim si je več mesecev dopisovala, nato pa mu kot pomoč nakazala skoraj 150.000 evrov gotovine. Po podatkih Generalne policijske uprave so policisti v letu 2020 obravnavali 36 tovrstnih spletnih goljufij s skupnim oškodovanjem okrog 900.000 evrov, kar pomeni približno 25.000 eur na primer, lani pa so prejeli 40 prijav romantičnih prevar, v katerih so bile žrtve skupaj oškodovane za 540.000 evrov, vsaka torej v povprečju za 13.500 evrov. Romantične prevare so imeli v delu tudi letos, in sicer doslej osem primerov, v katerih so žrtve neznancem skupno nakazale okrog 190.000 evrov oziroma približno 28.000 evrov na primer. Foto: arhiv M24 Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 petek z 8. aprila 2022 Ptuj z KPŠ tudi letos ponuja pomoč mladim Sp. Podravje z Kako poteka šolanje ukrajinskih otrok 200 evrov za dijake in študente Šole bolj kot ne prepuščene same sebi Številni problemi, s katerimi se tudi sicer srečujejo mladi, so se v zadnjih dveh letih le še stopnjevali. Koronakriza je močno vplivala na socialni položaj številnih dijakov in študentov. Prav njim želi pomagati Klub ptujskih študentov, ki je objavil razpis za 200 evrov enkratne denarne socialne pomoči. V Sloveniji je v šole vključenih že precej begunskih otrok iz Ukrajine, od tega 13 v OŠ Ormož. Toda šole so glede poučevanja teh otrok v tem trenutku bolj kot ne prepuščene same sebi, kajti s pristojnega šolskega ministrstva so za zdaj prejeli zgolj splošna prva navodila, kako za učence pravnoformalno urediti vpis v šolo. Foto: ČG Denarna pomoč nameravajo podeliti petim dijakom ali študentom. »Koronakriza, povišanje cen, visoki stroški, stanovanjska problematika in še bi lahko naštevali. Vse to, kar je v zadnjih dveh letih močno prizadelo številna podjetja, organizacije, posameznike in družine, je prizadelo tudi mlade. V Klubu ptujskih študentov se zavedamo, da je to obdobje obremenjujoče predvsem za mladostnike, katerih študij je odvisen od dela preko študentske napotnice. Mnogi so tako že zelo dolgo brez svojih prihodkov ali pa ti enostavno niso dovolj visoki, da bi z njimi pokrili življenjske stroške,« se zaveda predsednica KPŠ Lucija Sevšek. Ker želijo pomagati in vsaj nekoliko finančno razbremeniti šolajočo se mladino in njihove družine, so tudi letos pripravili razpis za pridobitev enkratne socialne pomoči v višini 200 evrov na osebo. Rok za oddajo vlog je sreda, 20. aprila. »Prioriteta nam je seveda razdeliti socialno pomoč med dijake in študente iz UE Ptuj, v primeru nerazdeljenih zneskov pa bomo denar namenili izbrani dobrodelni organizaciji,« še pravi Sevškova. V preteklosti se je namreč zgodilo, da prijav sploh ni bilo, zato so razpis morali ponoviti. Upajo, da bo tokrat drugače, saj želijo, da ta denar pride v prave roke. Pomoč nameravajo podeliti petim dijakom ali študentom, ki bodo z dokumentacijo izkazali najšibkejši socialni status. DK Slov. gorice z Novi katalogi lokalnih izdelkov Posodobljena Ovtarjeva ponudba Lokalni ponudniki z območja LAS Ovtar Slovenske gorice se bodo poleti predstavili v tiskanih in spletnih promocijskih katalogih. Foto: SD Na Razvojni agenciji Slovenske gorice (RASG) bodo do poletja izdali posodobljeno verzijo Ovtarjeve ponudbe lokalnih in turističnih izdelkov. Po besedah Danijela Zorka z Razvojne agencije Slovenske gorice (RASG) gre pravzaprav za osvežene sezname z novimi informacijami o ponudnikih živilskih in neživilskih izdelkov, kot so zelenjava in sadje, mlečni in mesni izdelki, domača obrt in rokodelstvo, turistične kmetije, pekovski izdelki, vinogradniki in čebelarstvo, ter ponudniki turističnih produktov oziroma paketov. »Naš cilj je spodbujanje razvoja podeželja tudi na področju lokalne ponudbe, samooskrbe in turizma. Prvi katalog smo sicer izdali že leta 2012, tako da je bil skrajni čas, da ga aktualiziramo s svežimi informacijami. Poleg tega so se našemu Lasu medtem pridružile še štiri občine, tako da jih je zdaj deset: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Andraž, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj. Podatke bomo na obrazcih za Ovtarjev katalog zbirali v aprilu in maju, v seznam pa bi želeli vključiti tudi tiste, ki se zaradi neažurnosti ali pomanjkljivih informacij s terena še niso znašli na njem.« Predstavitev v katalogu, ki ga bodo posredovali vsem turističnim deležnikom v širši regiji, je za vse ponudnike brezplačna, namenjena pa je tistim, ki imajo registrirano dejavnost, ki jo opravljajo tržno in na območju Ovtarjeve lokalne akcijske skupine. SD Foto: arhiv šole Pri poučevanju predmetov, kot so na primer likovni pouk, glasba, športna vzgoja, matematika in angleščina, posebnih težav ni. Težje je pri naravoslovnih predmetih in slovenščini, še zlasti v višjih razredih, kjer je učna snov še zahtevnejša. Kot je povedal ravnatelj Aleksander Šterman, so prve otroke sprejeli pred mesecm dni. Otroci so že spoznali šolsko okolje, zanje potekajo trikrat na teden individualne ure slovenščine, medtem ko so ostale ure pridruženi pouku posameznih oddelkov, delujejo pa tudi v drugih dejavnostih, kot sta rokometni in nogometni klub. Pet otrok obiskuje tretji razred, po trije prvi in šesti ter dva deveti razred, pri čemer je eno dekle staro šestnajst let in je v Ukrajini že obiskovalo srednjo umetniško plesno šolo. A ker takšne šole pri nas ni (razen v Ljubljani), v splošni gimnaziji pa bi najstnica zaradi zahtevnejše učne snovi in nepoznavanja jezika še toliko težje spremljala pouk, so jo priključili k devetem razredu. Šterman: »Najpomembnejše je, da jim omogočimo varno okolje« Ravnatelj Šterman priznava, da je šola glede procesa izvajanja pouka bolj kot ne prepuščena sama sebi. S pristojnega šolskega ministrstva so za zdaj prejeli (le) prve usmeritve, ki pa so v bistvu bolj kot ne pravno-formalna navodila, na primer o tem, katere pravice tem otrokom pripadajo in kako jih vpisati ... »Glede na situacijo od ministrstva ne moremo pričakovati hitrih usmeritev oz. navodil, kajti tudi oni so v neki novi situaciji. Imamo sicer navodila iz leta 2015 glede vključevanja priseljenih otrok v izobraževalni sistem ob takratnem migrantskem valu, toda kultura tistih otrok je bila drugačna. Poleg tega pa v našo šolo takrat ni bil vključen noben otrok. Po mojih informacijah pa naj bi Zavod za šolstvo že pripravljal posodobljena navodila glede vključevanja teh otrok,« je povedal ravnatelj in dodal, da je v tem trenutku najpomembnejše otrokom in mladostnikom omogočiti čim bolj normalno in varno okolje, da gredo izza štirih sten in se vključijo v šole ter da spoznajo vrstnike, navežejo nova prijateljstva in preusmerijo misli od situacije v domovini. Dva otroka zaradi težav s sporazumevanjem iz juršinske v ormoško šolo Ravnatelj tako skupaj z učitelji sproti išče rešitve, kako te otroke čim bolj vključiti v proces učenja. Po njegovem so se že dobro integrirali. 11 otrok je nastanjenih v ormoški občini, dva otroka, ki sta nastanjena v juršinski občini, pa naj bi se vključila v njihovo šolo zaradi težav s sporazumevanjem v tamkajšnji šoli. Na ormoški šoli imajo namreč učiteljico slovenščine Ireno Kandrič, ki tekoče govori tudi ruski jezik, ki ga vedo tudi ti otroci. In to je nedvomno velika prednost: »Ta učiteljica za begunske otroke izvaja poučevanje slovenskega jezika, in sicer trikrat na teden, prvo uro zjutraj. Dogovorjeni smo tudi, da se lahko otroci na učiteljico obrnejo kadarkoli v času govorilnih ur oz. v nujnih primerih tudi med poukom. Otroci se zaradi tega počutijo veliko bolj domače in sproščeno.« Poslali vlogo za dodelitev dodatnih ur Ure poučevanja slovenščine začasno zagotavljajo s prerazporeditvijo delovnega časa omenjeni učiteljici, kar pa ne bo šlo v nedogled. Tako so na ministrstvo že podali vlogo za dodelitev dodatnih ur: »Dokler ne dobimo odločbe ministrstva o številu potrjenih ur, nimamo podlage za plačilo teh dodatnih ur. Želimo pa si, da bi lahko otroke razdelili v dve starostni skupini in bi zanje ločeno, primerno Foto: MH Ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman meni, da je sedaj najpomembnejše, da otrokom in mladostnikom iz Ukrajine omogočimo čim bolj normalno in varno okolje. Skopa navodila ministrstva Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so pojasnili, da so v zvezi z vključevanjem otrok in mladostnikov iz Ukrajine v osnovne šole v petek, 11. marca, posredovali okrožnico z osnovnimi informacijami. V njej so opisali postopek vpisa učencev ter podali še naslednja splošna navodila: »Prvi dnevi vključitve so namenjeni spoznavanju okolja in učenju slovenščine, učence z zaščito pa se vključi tudi v oblike razširjenega programa in v interesne dejavnosti, ki delujejo na šoli. Šola za učence pripravi individualni urnik. Po uvodnih dnevih se učenec vključi v vse dejavnosti oddelka, v katerega je vključen. Šoli, ki jo obiskuje učenec z zaščito, se na podlagi vloge šole dodelijo dodatne ure za poučevanje slovenščine.« nivoju, poučevali slovenščino. Prav tako pa želimo tudi dodatne ure za razrednike oz. učitelje, ki bi tem učencem nudili pomoč pri učenju oz. razlaganju snovi.« Želijo si, da bi se otroci čim prej naučili osnov jezika in bi tako lažje sledili pouku, toda pričakovati, da bodo otroci do konca leta tako dobro osvojili jezik, da bi lahko tekoče spremljali pouk in študirali gradivo, je nemogoče. Po drugi strani pa je tudi vprašanje, kako dolgo bodo sploh ostali pri nas. Največ težav pri naravoslovnih predmetih in v višjih razredih »Klasičnega pouka za njih enostavno ne more biti, kajti jezikovna ovira je (pre)velika. Pri predmetih, kot so na primer likovni pouk, glasba, športna vzgoja, tudi matematika in angleščina, nekih težav ni. Težje je pri naravoslovnih predmetih in slovenščini, še zlasti v višjih razredih, kjer je učna snov še zahtevnejša. Učitelji tem otrokom pripravijo ključne besede, morda prevode, da lahko lažje spremljajo pouk in sodelujejo pri skupinskih nalogah, ali pa zanje pripravijo posebne naloge. Precej je improvizacije, poslužujemo se tudi sodobnih tehnologij, kot so telefoni in računalniki s spletnim prevajalnikom, glasovnimi prevajalci, da otroci vsaj nekaj odnesejo od pouka. Bi pa rekel, da je morda najmanj težav pri mlajših učencih, kjer učna snov še ni tako zahtevna.« Po besedah Štermana učenci spremljajo tudi pouk na daljavo, ki ga v okrnjeni obliki še izvajajo nekatere učiteljice iz Ukrajine. »Razmišljamo, da bi spremljanje pouka na daljavo organizirali v šolskih prostorih, pod nadzorom učitelja. Na drugi strani pa se pojavlja vprašanje, ali ne bodo otroci v tem primeru samo še bolj zmedeni …« Učenci priseljenci imajo prvo leto šolanja v Sloveniji pravico biti neocenjeni, kar bodo po vsej verjetnosti izkoristili tudi na ormoški šoli. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK stran 9 Gospodarstvo petek z 8. aprila 2022 9 Podlehnik, Videm z Energetska sanacija javnih objektov ne teče po vseh občinah gladko V Podlehniku začnejo delati, v Vidmu se je zataknilo že pri razpisu Občini Podlehnik in Videm sta pred leti začeli skupni projekt energetske sanacije javnih objektov. A slednja je od skupnega projekta odstopila. Medtem ko se v Podlehniku z izbranim izvajalcem že pogovarjajo o začetku del, se je na razpis Občine Videm odzval le domačin Marko Peter s ponudbo za obnovo POŠ Leskovec, ki pa presega občinska sredstva. Občina Podlehnik je v sodelovanju z občinama Lenart in Sveta Ana uspešno kandidirala na javnem razpisu ter pridobila nepovratna sredstva v skupni višini do 840.982 evrov. Ta obseg denarja naj bi predstavljal malenkost manj kot polovico celotne vrednosti projekta, preostanek naj bi financiral izvajalec energetske sanacije, ki mu bo investicija povrnjena v obliki prihranka v okviru 15-letne koncesije. V Podlehniku so se odločili za energetsko sanacijo Osnovne šole Podlehnik, ki je največji energetski porabnik. Sklenili so, da prenovijo kotlovnico in zamenjajo energent, sedaj so šolo ogrevali s kurilnim oljem, po investiciji bo toploto zagotavljala toplotna čr- palka zemlja–voda. Predviden začetek zunanjih del je še ta mesec, in sicer vrtanje vrtin in vgradnja geosonde, junija naj bi bila na vrsti notranja dela (prenova kurilnice in zamenjava svetil), sanacija pa naj bi se zaključila še pred začetkom novega šolskega leta. »Iz izkušenj lahko povemo, da zaradi predvidenih izvedbenih del v tem projektu Foto: Mojca Vtič Podjetje Plistor, ki bo izvajalo energetsko sanacijo šole, je zagotovilo, da pouk ne bo moten. ne bo moten pouk,« so povedali v podjetju Plistor, ki bo tudi energetsko upravljal zgradbo in bo odgovoren za prihranek. Predvidena vrednost celotne investicije je nekaj več kot 400.000 evrov. Od energetske prenove nekdanje občinske stavbe in medgeneracijskega športnega parka so odstopili, saj bi bili prihranki preskromni. »Objekta namreč v zimskem času skorajda ne obratujeta,« je pojasnil župan Sebastian Toplak. Videmčani naj bi polovico prispevali sami Foto: Mojca Vtič Razpis za energetsko prenovo javnih objektov v lasti Občine Videm ni uspel. Videmska občina je med tem ubrala drugo pot, čeprav so tudi oni v začetku investicije ugotavljali, da je energetska sanacija v okviru javno-zasebnega partnerstva smotrna in upravičena. »Odločili smo se, da sami kandidiramo na razpis Eko sklada, kjer bomo pridobili približno polovico sredstev, ostalo bomo prispevali sami. Za ta korak smo se odločili, ker nam je podjetje Plistor podalo približne kalkulacije in mnogo višjo ceno za energetsko obnovo, kot smo jo na podlagi natančnih popisov oblikovali mi,« je pojasnil videmski župan Branko Marinič. Na občini so izračunali, da bo energetska sanacija občinske stavbe (zamenjava oken in toplotna izolacija ostrešja) stala 278.000 evrov, obnova podružnične šole Sela 123.000 evrov ter sanacija podružnične šole Leskovec 654.000 evrov. Pripravili so razpis s tremi sklopi, a odziv je bil izjemno skromen. Odzval se je le en ponudnik, domačin Marko Peter s podjetjem MarkoMark Nival, in sicer s ponudbo v vrednosti 888.073 evrov, ki torej za dobrih 230.000 evrov presega predvidena občinska sredstva. Iz občine so odgovorili, da ponudba za občino ni sprejemljiva in da bodo najverjetneje razpis v celoti ponovili. O razlogih za skromen odziv izvajalcev na razpis niso želeli ugibati, saj da stanja na trgu ne analizirajo. Mojca Vtič Spodnje Podravje z Za državne projekte na cestah večinoma le papirni dokumenti Obnavljali bodo tudi dravski most na Borlu Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) napoveduje obnovo mostu čez Dravo na Borlu, v Kidričevem imajo trenutno odprti dve gradbišči (na obvoznici in glavni cesti proti Slovenski Bistrici), za Ormoško cesto na Ptuju so še vedno pri dokumentaciji. Večina projektov, ki jih DRSI v prihodnjem obdobju načrtuje v občinah Spodnjega Podravja, je v fazi priprave dokumentacije. Na območju mestne občine (MO) Ptuj bosta aktualna projekta obnove Ormoške in Slovenjegoriške ceste. Na Slovenjegoriški že obnavljajo slabega pol kilometra ceste, od Mercatorjeve trgovine v smeri Lenarta. Rekonstrukcijo bodo predvidoma končali v poletnih mesecih, vrednost del je 1,4 milijona evrov; milijon evrov prispeva DRSI, 380 tisočakov pa MO Ptuj. Slovenjegoriško cesto bodo obnavljali še na dveh odsekih, za kar se pripravlja dokumentacija, ki bi jo julija predvidoma predali v recenzijo. Za obnovo Ormoške ceste je projektna dokumentacija izdelana, v teku je recenzija, ki je v zaključni fazi. „Po končani recenziji bomo začeli parcelacijo in nato odkupe potrebnih zemljišč. Če z nakupi zemljišč ne bo težav, bi obnovo lahko začeli v letu 2023. Projektantska ocena vrednosti del je 5,8 milijona evrov,“ so pojasnili na DRSI. Obnovi Ormoške bo sledila rekonstrukcija glavne ceste skozi Spuhljo, vključno z gradnjo krožišča. „Izdelava PZI projektne dokumentacije je v teku. Sledijo recenzija in nato odkupi zemljišč, gradnja je predvidena v letu 2023.“ Maja začetek asfaltiranja kidričevske obvoznice Foto: ČG Borlski most, na katerem so lani (večkrat) pleskali ograjo, bodo po napovedi DRSI v naslednjih letih obnovili. 9-milijonski projekt gradnje kidričevske obvoznice poteka v skladu s terminskim in finančnim načrtom. Na DRSI so povedali, da so trenutno aktualna dela na spodnjem ustroju ceste, urejajo odvodnjavanje, izvajajo zemeljska dela in prestavljajo daljnovod. Cesto bodo predvidoma začeli asfaltirati v maju, dela bodo potekala v več fazah. Vsa gradbena dela bodo po navedbi DRSI končali do konca leta. Foto: ČG Promet proti Slovenski Bistrici bo oviran do konca leta V občini Kidričevo DRSI za potrebe industrijske cone gradi obvoznico in obnavlja šestkilometrski odsek glavne ceste Ptuj–Slovenska Bistrica, od avtocestnega priključka Hajdina do Cirkovc. Zaradi del je na glavni cesti do letošnjega novembra predvidena zapora, promet je s semaforji urejen izmenično enosmerno. V času prometnih konic lahko prihaja tudi do daljših zastojev. Kot je predvideno po pogodbi, bodo dela končali letos jeseni, nato bi nadaljevali z obnovo še drugega, bolj kritičnega in uničenega odseka ceste, tako imenovane Pragerske obvoznice. V poletnem času načrtujejo objavo razpisa za izvedbo obnove, gre pa za 4,7 kilometra dolg odsek med Cirkovcami in Šikolami. V Cirkulanah most in urejanje ceste do MP Meje DRSI ima v načrtu tudi obnovo mostu čez Dravo na Borlu. „PZI dokumentacija je izdelana in revidirana. Urejanje zemljiškoknjižnih zadev je v zaključni fazi. K razpisu za gradnjo se bo predvidoma pristopilo konec letošnjega leta oziroma v začetku naslednjega. Projektantska vrednost gradbenih del je ocenjena na 2,3 milijona evrov (z DDV).“ V občini Cirkulane namerava Direkcija posodobiti glavno cesto Borl–mejni prehod (MP) Meje. Med drugim bodo uredili avtobu- sna postajališča in zgradili kolesarsko stezo. „Začeli smo odkupovati potrebnih zemljišča. Po pridobitvi večine zemljišč in skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi bomo za dva odseka (pri tovarni ADK in med križiščema za Korenjak ter Cirkulane) pristopili k pripravi javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del, predvidoma v drugi polovici leta 2022. Za preostalo traso skozi Medribnik do tesarskega obrata pripravljajo projektno dokumentacijo za ureditev ceste, vseh cestnih priključkov in dovozov ter avtobusnih postajališč, mešanih površin za kolesarje in pešce, javne razsvetljave, prehodov za pešce in pločnikov. Za drugo etapo (Medribnik) za letos načrtujemo samo pripravo dokumentacije.“ Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 8. aprila 2022 Ptuj z Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Knjigarnica Prihaja čas jajc Geslo jajce, ta kratka in vsakodnevno rabljena besedica za vsem dobro znan predmet, ki lahko postane tudi osebek ali se preoblikuje v vsakovrstno sestavino mnoštva prehranskih, lepotnih in kaj vem kakšnih še oblik, geslo jajce sodi med daljše geselske zapise v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2014). Tako piše na strani 539 navedene knjige pod 1: jajce je z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnimi snovmi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih. Slovar spomni tudi na pogosto rabljene besedne zveze, kot so: hodi kakor po jajcih, torej hodi s previdnim, mehkim stopanjem. Če rečemo, da s kom ravnajo kot z jajcem, mislimo na zelo obziren odnos. Če kdo sedi kot kolja na jajcih, je ta osebek zelo vztrajen. Če želimo poudariti podobnost, pa govorimo »kakor jajce jajcu«. Pod 2 slovar navaja, da praviloma v množini, torej jajca pogovorno pravimo moški spolni žlezi … No, celotno geslo bi skoraj zavzelo ves prostor rubrike, ki jo pravkar berete, zato vzemi slovar v roke sami, spomnim še na besedici jajčar in jajčarica, jajčast, jajčastolisten, jajčece, jajček, jajčen, jajčev, jajčji, jajčnat, jajčnica, jajčnik. Upam, cenjeni bralci Štajerskega tednika, da se ne čudite tej tako »jajčni knjižni rubriki«, saj se bližajo velikonočni prazniki, z njimi pa pisanice, pisanke, pirhi … No, je pa tudi res, da gredo različna jajca lepo skupaj z dogajanji v tem volilnem obdobju! Zaradi vsega navedenega, pa tudi, ker je humor vrlina, ki je tudi v teh časih ne gre zanemariti, je ni bolj primerne knjige, kot je strip vizualne umetnice, študentske Prešernove nagrajenke za diplomo (Zapiski in zariski z Azorskih otokov) na ALU Kaje Avberšek (1983) z naslovom Knjiga z jajčki (2021). Minulo leto je izšla kot posebna izdaja revije Stripburger in me je navdušila, tudi kot primerna darilna knjiga, saj je zares vseživljenjska, zabavna in stane pičlih 14 evrov. Knjiga z jajčki ima podnaslov jajčne zgodbe skozi čas, prostor in ostale dimenzije. Zares je to kompilacija modrosti, zgodovinskih dejstev, filozofskih premislekov in hudomušnosti! Seveda je tako, likovno izrazno sicer jasno, a hkrati zapleteno bralsko izkušnjo težko opisovati in razlagati, saj veste, vsake oči imajo svojega malarja. Avberškova začne strip minimalistično: sredi lista (knjiga je nekoliko manjšega, kvadratnega formata in vezana v mehke platnice) je manjše jajce, z nožicama in ročicama (stilno le črti), to jajce stoji nekolikanj raznožno, ročici pa sta vzdignjeni v odročenju, piki sta drobni očki, nos pa je tako spretno postavljen, da zgleda, kakor da je jajček nekoliko jezen, saj ima usta raztegnjena v krik, a hkrati ima kotičke privihane, v nekakšen popoli smeh. Nad njim je značilni »stripovski oblaček« za govorjeno besedo, ampak je ves nazobčan, naježen in je črn, v njem pa z belo piše: OMNE VIVUM EX OVO! Seveda je zraven drobna zvezdica in prevod latinskega reka – Vse živo pride iz jajca! – je napisano z malimi tiskanimi črkami spodaj, pod jajcem. Naslednji strani sta obojestransko napolnjeni z enakimi jajci, tako na oko jih je 180, lepo poravnanih in v vrsticah, da delujejo kot dekorativni prtiček. Čeznje se vije deset oblačkov z različnimi informacijami, ki napeljujejo k nadaljnjemu branju. Zadnji oblaček je najmanjši in nosi besedici Dober tek! Seveda, dober tek pri branju in dober tek pri receptih, ki jih tudi najdete umeščene med stripovskimi bravurozami. Avtorica začenja zgodbo iz biološke strani, seveda pa ne manjka duhovitosti, na primer, ko kokoš razlaga, da bele kure nosijo bela jajca, rjave pa rjava, grahaste grahasta, šekaste šekasta, rižaste rižasta. Simpl ko pasulj, še pristavi kokoška kokoški, ki razlaga, da za bolj rumene rumenjake kure grickajo ognjičeve cvetke. Ah, kaj bi vam razlagala! Popolnoma drži, kar je napisal izdajatelj: Knjiga je nastala kot plod njene ljubezni (Kaje Avberšek, op. p.) do vsega slastnega. V tem prav posebnem stripu, ki nikakor ni le kuharska knjiga, čeprav je v njej zbranih veliko zanimivih receptov, je svet kulinarike razžvrkljala z različnimi zgodbami, miti, zgodovino, umetnostjo in številnimi žmohtnimi zanimivostmi iz sveta jajčk, nato pa vse skupaj hrustljavo zapekla še z navihanimi domislicami ter fino sočnim humorjem. Seveda Knjiga z jajčki Kaje Avberšek ni edina knjiga, ki skriva v naslovu jajca. V vaši bližnji knjižnici si lahko izposodite: Kukavičje jajce (S. Pregl, 2016), Pristanek na kukavičje jajce (P. Rezman, 2010), Jaga baba je znesla jajce (D. Ugrešić, 2010), Jajca ali nič (P. Suhodolčan, 2021), Hudič iz kravjega jajca in druge mastne zgodbe (M. Kravos, 1996), Zelena jajca in krača (Dr. Seuss, 2018), kokoške in velikonočna jajca (M. Bonte, 2006), Jajca za zajtrk, kosilo, večerjo (2021) … In še: meni je bil recept za vražja jajčka iz navedene knjige najbolj všeč! Naj vam branje še naprej gre v slast! Liljana Klemenčič Štiri zlate plakete na letošnjem Temsigu Letošnji Temsig, 51. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije, je bil zelo uspešen za Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla, ki je bila zadnja tri leta tudi gostiteljica tega tekmovanja v baročnem refektoriju. Njihovi učenci so osvojili kar štiri zlate in eno bronasto plaketo ter eno priznanje. Izjemno ponosni so, da so njihovi učenci tako odlični tekmovalci. Šola pa se je izkazala tudi kot izjemna organizatorica oz. gostiteljica. Ana Aubel je z 99,66 točke zmagala v kategoriji oboa 1 a (mentorica Špela Loti Knoll, korepetitorka Anita Pavkovič). Flavtistki Ana Dvoršak in Jana Strmšek sta si zlato plaketo 51. Temsiga priigrali ob klavirski spremljavi Angelike Lajh in pod mentorstvom Lije Frajnkovič. Zlato plaketo pa je v kategoriji klavir 1 a osvojil Alexander Kaaouana (mentorica Metka Žižek). V disciplini solopetje (mentor Peter Gojkošek, korepetitorka Anita Pavkovič) je Zala Stolec osvojila bronasto plaketo. Dora Mertelj, ki je tekmovala s študenti Akademije za glasbo, je v disciplini solopetje prejela priznanje. V Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj so nadvse ponosni na dosežene uspehe svojih učencev na 51. Temsigu. Zaploskali pa so tudi svoji nekdanji učenki flavte Anamariji Lajh, ki je zmagala v III. a kategoriji letošnjega Temsiga. Na klavirju jo je spremljala sestra, Angelika Lajh. Ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Lija Frajnkovič je poudarila, da so ponosni na vse svoje učence, tekmovalce, ki se s tekmovanj bodisi doma bodisi v tujini vselej vračajo z odličnimi rezultati. V teh dosežkih pa se zrcali tudi odlično delo mentorjev in šole sploh. Državno tekmovanje Temsig je vsakemu mlademu glasbeniku dosegljivo le vsaka tri leta, ker se discipline tekmovanja spreminjajo. Letos so se državnega tekmovanja Foto: Črtomir Goznik Udeleženci letošnjega Temsiga z mentorji. lahko udeležili pihalci, pianisti, komorne skupine s trobili in jazzom ter učenci solopetja. Gre za izjemno težko tekmovanje, saj tekmovalce ocenjujejo samo specialisti določenih instrumentov, za razliko od ocenjevanj v tujini, kjer komisije niso tako specializirane. Tako flavtiste ocenjujejo samo flavtisti, pianiste samo pianisti itd. Samo v kategoriji klavir 1 a je bilo 64 tekmovalcev. Ocenjevalci pa morajo vse te tekmovalce oceniti v razponu od 85 do 100 točk. Tako tekmovalci kot mentorji pa se zavedajo, da je to najtemeljitejša pot k napredku, tudi zato so priprave na tekmovanje tako temeljite, ne samo v glasbe- nem pogledu, temveč v celostnosti vsebini nastopa, od prihoda na oder naprej, da lahko v trenutku nastopa dajo kar največ od sebe, da pokažejo, da so pravi glasbeniki, ki so glasbo ponotranjili. Državno tekmovanje mladih glasbenikov je Zasebno glasbeno šolo sv. Petra in Pavla Ptuj tudi tesneje povezalo z Akademijo za glasbo v Ljubljani in njihovimi profesorji. Tako bodo že letos gostili prvi cikel njihovih koncertov. Koncert komornih skupin z godali so že izvedli. Novi koncert bo že 7. aprila kot komorni večer ansamblov Akademije. »Ti koncerti so zelo dobrodošli kot oblika vzgoje poslušalcev za klasično glasbo. V naši glasbeni šoli je obveza, da učenci v šolskem letu obiščejo vsaj tri klasične koncerte. Med šolskim letom lahko v tem času izbirajo že med 15 odličnimi koncerti v baročnem refektoriju samostana. Gre za koncerte s prostim vstopom, tako da ni nobenih ovir, da se koncertov ne bi mogli udeležiti. Tudi profesorji Akademije za glasbo Ljubljana so ugotovili, da so naši učenci, tudi mlajši od deset let, že zelo zbrani poslušalci na koncertih,« je povedala ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Lija Frajnkovič. MG Ptuj z Regijsko srečanje pihalnih orkestrov Dober nastop, zvokovno na visokem nivoju Letošnje regijsko srečanje pihalnih orkestrov je potekalo v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Organizirala ga je Območna izpostava JSKD Ptuj s finančno podporo MO Ptuj in Občine Podlehnik. Nastopilo je sedem pihalnih orkestrov. To je bil njihov prvi tovrstni nastop po koronskem obdobju. Tudi zato so se tokrat lahko predstavili s prostim programom oz. programom, ki so si ga sami izbrali. Nastopili so: Pihalni orkester Ptuj (dirigent Fredi Simonič), Orkester Ave iz Novega mesta (dirigent Miro Saje), KUD Frajhajmska godba (Šmarno na Pohorju), eden najstarejših pihalnih orkestrov na Slovenskem, saj deluje že od leta 1827 (dirigent Matjaž Fifer), Pihalni orkester Glasbene šole Ormož (dirigent Vladimir Krničar), Pihalni orkester KD MOL iz Lenarta (dirigent Srečko Kovačič), Pihalni orkester Podlehnik (dirigent Dominik Voglar) in Pihalna godba Janko Živko iz Poljčan (dirigent Matjaž Lorenci). Strokovni spremljevalec regijskega srečanja pihalnih orkestrov na Ptuju pod naslovom Leva ... desna ... 1 ... 2 ..., je bil Gašper Salobir. „Vse godbe, ki so nastopile na srečanju, so opravile dober nastop. Zvokovno so bile vse na visokem nivoju. Tudi pri tehničnem in intonančnem segmentu ni bilo opaziti večjih težav. Malo je pripomogla tudi dobra akustika v dvorani Gimnazije Ptuj, a ne glede na to, so godbe pokazale veliko mero kreativnosti, lepo oblikovane melodične linije in ogromno entuzia- Foto: Črtomir Goznik Z regijskega srečanja pihalnih orkestrov v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj stične energije. Dirigenti so izbrali zelo raznolik program, glede na številčnost zasedbe, od koncertnih skladb, popevk, plesnih skladb in ne nazadnje različnih koračnic, ki so nekako osnovna prvina to- vrstnih sestavov. Sam pa moram povedati, da sem zelo vesel, da je organizatorju OI JSKD Ptuj uspelo realizirati projekt Regijskega srečanja pihalnih orkestrov s tako številčno udeležbo. Vsem godbam iskreno čestitam za nastop in jim želim še mnogo dobre glasbe ter kontinuiteto ohranjanja zavesti slovenskega godbeništva,“ je pohvalil udeležence. MG Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 8. aprila 2022 11 Ormož z Gasilci z akcijo do novega vozila Sp. Podravje z Na seznamu odličnosti 14 občin Zbirajo staro železo Podeželske občine se razvijajo Gasilci PGD Ormož so minuli konec tedna organizirali akcijo zbiranja odpadnega železa in ostalih kovin. Staro železo zbirajo še ta teden, zbrani denar pa bodo namenili za nakup novega vozila. Ker želijo prihodnje leto nabaviti novo gasilsko hitro tehnično reševalno vozilo, ki bo zamenjalo 15 let staro vozilo, tretjino sredstev pa morajo zagotoviti sami, so se podali v zbiranje odpadnega materiala, da bi prislužili nekaj potrebnega denarja. »Zbiramo staro železo, pločevino ter drugi jekleni odpad, prazne rezervoarje kurilnega olja, barvne kovine, odslužene akumulatorje in pomivalna korita, kovinske posode, pipe, radiatorje ... Akcijo smo izvedli minuli konec tedna po Ormožu in nadaljevali še ta teden. Nabrali smo nekaj ton. Seveda pa se ne bomo branili, če bi nam kdo odpadni material želel podariti tudi od drugod. Če imajo kako odpadno kovino ali akumulatorje, naj nas pokličejo,« je povedal Foto: arhiv PGD Ormož Akcija zbiranja starega železa je uspela. predsednik Rajko Košič. Zahvaljujejo se vsem, ki so se odzvali in pomagali. Podobno akcijo načrtujejo še letos jeseni. Gasilci sicer predvidevajo nakup novega vozila prihodnje leto, namenjeno bo posredovanju na prometnih nesrečah in drugih tehničnih intervencijah. Nabava slednjega skupaj z opremo je ocenjena na okoli 160.000 do 170.000 evrov, po tretjino sredstev bosta prispevali domača občina ter Uprava RS za zaščito in reševanje. Monika Horvat Hajdoše z Ljudska pesem še živi Godci posneli zgoščenko Skupina Ljudskih godcev, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva (KD) Valentina Žumra Hajdoše, se predstavlja z zgoščenko z naslovom Kraj moj rojstni. Idejni oče novonastale zgoščenke, na kateri je v zvočnem zapisu ohranjenih 13 pesmi, je Alojz Fras, ki je tudi vodja skupine Ljudskih godcev iz Hajdoš. Člana skupine sta še Drago Polajžer in Janko Gerečnik, pri snemanju zgoščenke so sodelovali Janko Vičar, Dušan Zadravec in Daniel Polajžer. „Z ženo sva se preselila iz tujine, gnala me je želja po glasbenem ustvarjanju. Beseda je nanesla, da bi z glasbenimi prijatelji posneli CD. Sodelujemo že dalj časa, igrali smo v različnih sestavih, radi se družimo, zaigramo in zapojemo. Besedila pesmi so moje delo, z izjemo ene, kjer se pod avtorstvo podpisuje Janko Vičar. Pesmi smo posneli letos, sodelovali smo s Prešmentanimi faloti. Izdajo zgoščenke so podprli tudi KD Valentina Žumra Hajdoše, ki ga vodi Primož Kelenc, in sponzorji,“ je povedal Alojz Fras. Rojstvo zgoščenke so hajdoški Foto: Občina Markovci Župan Milan Gabrovec je izjemno vesel srebrnega certifikata ISSO za leto 2022. Po besedah župana Milana Prejemnice srebrnega Gabrovca so izjemno veseli, da se jim je uspelo uvrstiti na certifikata ISSO 2022 omenjen seznam. »Medtem ko iz Sp. Podravja: smo bili še pred nekaj leti na 117. Občine: Cirkulane, Demestu, smo se letos uvrstili na strnik, Gorišnica, Hajdina, 56. mesto, kar jer res izjemen Kidričevo, Majšperk, Marrezultat. Ta certifikat izkazuje izkovci, Ormož, Podlehnik, jemno kakovost življenja v naši Središče ob Dravi, Starše, občini in uravnoteženo stopnjo Trnovska vas, Videm, Žetale razvoja. Veseli nas, da je bilo naše delo opaženo, krati pa je tudi dobra popotnica za vse naše prihodnje aktivnosti,« je dejal župan Gabrovec in izpostavil predvsem številne investicije, ki so bile izvedene z namenom izboljšanja kakovosti življenja v občini (cestna infrastruktura, športni parki, otroška igrala, fitnes na prostem …). Srebrni certifikat po besedah podeljevalcev (podjetja Planet GV) prinaša dodaten ugled ter zaupanje v domačem in tujem okolju (izkaz razvojne kredibilnosti in kakovostne ravni življenja). EK Dornava z Grb je kvačkala 22-letna domačinka Kvačkarije spet v modi Tudi v občini Dornava so se razveselili ročno kvačkanega občinskega grba, ki ga je ustvarila domačinka Polona Gomboc. Foto: MZ Moči so združili hajdoški ljudski godci in stoperški Prešmentani faloti. ljudski godci pospremili z večerom ljudskih pesmi in viž. Poleg gostiteljev so zapeli in zaigrali še Prešmentani faloti iz Stoperc, Ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika, skupina Taščice iz Rač in Ljudski godci KD Franceta Forstneriča Videm. Meh na harmoniki je raztegnil tudi Frasov vnuk Tim Lah. Zaigral je v družbi dedka Alojza in svojega glasbenega učitelja Primoža Kelenca. Slednji je stopil še na govorniški oder in godcem čestital za izdajo zgoščenke ter lepo pripravljen večer ljudskih pesmi. Vsi nastopajoči so prejeli zahvale za sodelovanje. V imenu občine Hajdina je navzoče pozdravila predsednica Zveze kul- turnih društev Hilda Bedrač. Zgoščenko, na kateri so hajdoški ljudski godci zbrali glasbeni zapis domače ljudske pesmi, bodo predstavili tudi v občini Majšperk, in sicer 23. aprila na srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. MZ Podlehnik z 22. čistilna akcija Nabrali dve toni odpadkov Zadnjo soboto v marcu so se čiščenja okolja in cest lotili tudi prostovoljci v občini Podlehnik. Akcijo, ki se je je udeležilo več kot 500 občanov, je skupaj z občinskim vodstvom organiziralo tamkajšnje turistično društvo. Predvsem so urejali ceste in mostove ter bankine. Osnovnošolci so se akciji priključili dan prej. Mladi so pobirali odpadke za potokom Rogatnica in ob robovih gozdov. Očistili so na desetine kilometrov lokalnih cest. Ugotovili so, da je v okolju še vedno preveč odpadkov in da se še vedno najdejo brezvestni ljudje, ki odpadke odlagajo v naravo. Zbranih je bilo kar dve toni odpadkov. Drugi so pometali ceste, čistili jarke in reševali škodo, ki jo je povzročila zima. Urejali so škarpe in čistili mulde. Akcija je odlično uspela, zahvala velja vsem udeležencem in vsem vodjem skupin, ki so svoje zadol- Občina Markovci je ena izmed 120 slovenskih občin, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja, uravnoteženo stopnjo razvoja in dober življenjski standard. Uvrstitev občinam prinaša srebrni ISSO certifikat razvojne odličnosti za leto 2022. Foto: Boštjan Mlakar žitve vzeli zelo odgovorno. Župan Sebastian Toplak in predsednik TD Podlehnik Milan Vidovič se vsem zahvaljujeta za udeležbo. Vsi, ki so se akcije udeležili, so dokazali, da imajo svoj kraj radi, da želijo ureje- no in čisto okolje ter imajo odgovoren odnos do njega. Zdenka Golub Foto: Matej Zorko Poloni Gomboc je za ustvarjeno delo čestital župan Janko Merc. Polonino druženje s kvačko in prejico se je začelo pred dvema letoma, v začetku epidemije. V pomoč so ji bili nasveti in vzorci na spletnih straneh ter videi na Youtubu. „Zelo rada ustvarjam, saj se ob tem sprostim. Včlanila sem se v Facebook skupine, kjer nas članice povezuje kvačkanje. Na Facebooku sem tudi zasledila, da se pripravlja vseslovenski projekt kvačkanja občinskih grbov. Prijavila sem se in bila izbrana, da nakvačkam grb svoje domače občine. Da sem kvačkala za občino Dornava, mi je bilo v posebno veselje. Grb sem izdelovala 150 ur, bilo je kar zahtevno, a se je izplačalo. Naredila sem čez 10.000 kvadratkov, kvačkala sem s kvačko 3,5 mm,“ je pojasnila mlada Dornavčanka, ki je na ustvarjeno delo lahko več kot ponosna. Tudi župan občine Dornava Janko Merc se strinja, da gre za enkraten in lep ročnodelski izdelek. Še posebej ga veseli, da ga je nakvačkala domačinka. Župan se je Poloni za vse delo, vnemo in trud lepo zahvalil, grbu pa dodelil vidno mesto v občinski stavbi – obesili so ga na steno pri vhodnih vratih. 22-letna Polona Gomboc končuje študij turizma na mariborski ekonomsko-pravni fakulteti. Kvačkanje ji je v dveh letih, odkar se z njim ukvarja, zelo zlezlo pod kožo. Predstavlja ji sprostitev po napornih študijskih obveznostih. „Med kvačkanjem pozabim na vse ostalo, prepustim se ustvarjanju, samo štejem in kvačkam … Kvačkam različne prtičke, rože, odejice, kapice in nogavičke za malčke, torbice in še kaj. Menim, da ročna dela ponovno pridobivajo veljavo in postajajo vse bolj cenjena. Prepričana sem, da je vseslovenski projekt kvačkanja občinskih grbov populariziral kvačkanje, še posebej med mladimi. Zdi se mi, da kvačkanje prihaja nazaj v modo,“ je dodala sogovornica, ki se je izjemno potrudila, saj je izpod njenih rok nastal res velik kvačkani grb, velikosti 2,4 x 1 meter. MZ Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK Kronika 12 stran 12 petek z 8. aprila 2022 Sp. Podravje z Slaba odzivnost v vseh treh presejalnih programih Najslabše v Cirkulanah in Zavrču V Podravju je odzivnost v presejalnih programih Dora, Zora in Svit, ki lahko rešijo življenje, še vedno preskromna, pod državnim povprečjem, še zlasti v dveh haloških občinah, Cirkulane in Zavrč, kjer se je lani povabilu na testiranje za raka na debelem črevesju odzvala manj kot polovica vabljenih. Rak je v Sloveniji velik zdravstveni, socialni in ekonomski problem. Zanj letno na novo zboli okoli 15.000 in umre okoli 6.000 prebivalcev. Rak je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah. Spodbudno pa je, da znamo in zmoremo nekatere rake dovolj zgodaj uspešno preprečevati ali odkrivati, pravijo na NIJZ, kjer opozarjajo na pomen preventive. Dobro organizirani presejalni programi Svit je poleg Dore in Zore eden izmed treh nacionalnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka, ki mnogim rešujejo življenja. Namenjen je prebivalcem od 50. do 74. leta. »Osebe s pozitivnim izvidom presejalnega testa na kri v blatu so pregledane na kolonoskopiji, ki je najzanesljivejša diagnostično-terapevtska metoda za odkrivanje bolezenskih sprememb na debelem črevesu in danki. Cilj programa je med navidezno zdravimi osebami odkriti tiste, pri katerih je velika verjetnost, da bi se iz sprememb na steni debelega črevesa ali danke razvil rak, oziroma tiste, ki že imajo začetno obliko raka in te spremembe odstraniti. Zgodaj odkrito bolezen lahko uspešno zdravimo, z odkritjem predrakavih sprememb pa lahko bolezen celo preprečimo,« pojasnjuje specialist javnega zdravja in regijski koordinator za državne presejalne programe na mariborski območni enoti NIJZ Milan Stojanović. Čeprav so koristi za zdravje velike, z odzivnostjo še niso oz. ne morejo biti zadovoljni. Ta je bila v lanskem letu v Podravju 60,30 %, kar je pod državnim povprečjem (63,3 %). Pri tem je bilo stanje veli- ko slabše pri moških (54,56 %) kot pri ženskah (65,81 %). Še slabši je že tradicionalno odziv vabljenih iz občin Spodnjega Podravja, in sicer Cirkulan (46,72 %), Zavrča (49,58 %), Svetega Jurija v Slovenskih goricah (52,27 %), Svetega Andraža v Slovenskih goricah (53,01 %) in Trnovske vasi (53,93 %). Udeležba v presejalnih programih Občine Program Svit (odzivnost 2021) Program Zora (odzivnost 2018-2021) 63,25 % 46,72 % 62,03 % 64,16 % 60,05 % 64,58 % 62,03 % 54,25 % 65,38 % 62,39 % 60,46 % 66,78 % 59,83 % 54,79 % 63,03 % 59,29 % 64,91 % 59,33 % 53,01 % 52,27 % 58,28 % 53,93 % 61,50 % 49,58 % 58,95 % 81,7 % 70,4 % 74,2 % 73,5 % 69,8 % 71,5 % 72,2 % 69,3 % 73 % 80,4 % 71,4 % 72,4 % 72,7 % 74,1 % 72,4 % 69,8 % 69,8 % 80,4 % 72,5 % 80,6 % 70,7 % 73 % 73,2 % 67,7 % 72,9 % Benedikt Cirkulane Destrnik Dornava Duplek Gorišnica Hajdina Juršinci Kidričevo Lenart Majšperk Markovci Ormož Podlehnik Ptuj Središče ob Dravi Starše Sv. Ana Sv. Andraž v Slov. goricah Sv. Jurij v Slov. goricah Sv. Tomaž Trnovska vas Videm Zavrč Žetale Foto: arhiv M24 Program Dora za preprečevanje raka dojk Vir: NIJZ Dora je program, namenjen zgodnjemu odkrivanja raka dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah. V program so vključene vse ženske v starosti od 50 do 69 let in so vsaki dve leti vabljene na presejalno mamografijo oz. rentgensko slikanje dojk. »Mamografija je dokazano najzanesljivejša in najbolj natančna metoda za odkrivanje bolezenskih sprememb dojk. Če izvid mamografije prikaže zgostitev tkiva ali kakršnokoli drugo spremembo, je ženska povabljena na nadaljnjo obravnavo. V primeru potrditve diagnoze raka dojke skupina strokovnjakov pripravi načrt zdravljenja,« je pojasnil dr. Stojanović in ob tem še poudaril, da so raki odkriti z mamografijo sorazmeroma majhni in da je morebitno zdravljenje manj obsežno ter verjetnost ozdravitve bistveno večja, kot če bi bili le-ti odkriti v poznem stadiju. Udeležba v tem programu je bila po zadnjih dostopnih uradnih podatkih na državni ravni 74,3 %, podobna je tudi v Podravju. Po zaslugi Zore manj novih primerov in smrti zaradi raka materničnega vratu Foto: Dreamstime/M24 Hajdina z 26-letniku odvzeli vozniško Zora je državni program, ki omogoča pravočasno odkritje predstopne ali začetne stopnje raka materničnega vratu. Vsaka ženska v starosti od 20 do 64 let lahko pride na presejalni pregled sama, v nasprotnem primeru jo vsake tri Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. Pijan povzročil prometno nesrečo Policisti Postaje prometne policije Maribor so v sredo popoldne na cesti v Zg. Hajdini obravnavali prometno nesrečo II. kategorije. Udeležba ji je rešila življenje »Tik pred koncem zaposlitve sem prejela vabilo za sodelovanje v program Svit. Tako kot se vedno odzovem na preglede presejalnih programov Zora in Dora, sem tudi tokrat oddala vzorce, prepričana, da je to le rutinski pregled in niti najmanj nisem pričakovala pozitivnega rezultata. Dan po prejetem pozitivnem izvidu sem bila naročena na kolonoskopijo. Zdravnik internist je že med samo preiskavo našel tumor na koncu debelega črevesa. Sledila je operacija, po kateri sem že po enem dnevu zapustila bolnišnico brez nadaljnjih zdravljenj kot sta sevanje in kemoterapija. Imela sem srečo, da je tumor začel rasti prav v obdobju, ko sem oddala vzorec v program Svit. Sedaj sem ozdravljena rakava bolnica. Hvaležna sem zdravstvenemu osebju pri zgodnjem odkrivanju te zahrbtne bolezni, saj sem že po dveh mesecih normalno živela dalje,« svojo izkušnjo opiše Jadranka Koban, ambasadorka programa Svit za odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesju. Foto: Sta/ M24 leta na pregled povabi njen izbrani ginekolog. »S tem pregledom lahko odkrijemo spremembe celic materničnega vratu, še preden bi lahko postale rakave.« Po zaslugi omenjenega programa se je zmanjšala tako pojavnost novih primerov kot tudi umrljivost zaradi navedenega raka. »Slovenija je na poti k njegovi eliminaciji,« je prepričan Stojanović. V zadnjem triletnem obdobju je bila pregledanost ciljne populacije v Podravski regiji 70,4 %, kar je rahlo pod državnim povprečjem (71,7 %). Tudi tukaj je bil najslabši odziv, celo pod regijskim povprečjem, v občinah Spodnjega Podravja, in sicer v občinah: Zavrč (67,7 %), Juršinci (69,3 %), Središče ob Dravi (69,8 %) in Starše (69,8 %). Monika Horvat Danes bo pretežno oblačno, dopoldne na vzhodu še povečini sončno. Predvsem v zahodnih krajih bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahodnik, ob morju jugo. Jutranje temperature bodo od 4 do 11, najvišje dnevne od 12 do 18, na vzhodu do 20 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Foto: O.H. (112) 26-letni voznik osebnega avtomobila je na nasprotnem smernem pasu trčil v osebni avtomobil 61-letne voznice, ki se je ob tem lahko telesno poškodovala. Moški je vozil pod vplivom alkohola. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal kar 1.51 mg alkohola na liter izdihanega zraka. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje, zoper njega pa bo podana tudi kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu. (Pu) Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK Kikboks Člani KBV Ptuj z devetimi naslovi odlični Stran 14 Powerlifting Katja Babič do naslova s štirimi rekordi Stran 14 stran 13 Strelstvo Ptujčani podprvaki s pištolo, Kovinar Ormož četrti s puško Stran 15 Mitja Žuran »Rokomet bo za zmeraj ostal v mojem srcu« Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL V Domžale odločno po točke Prihajajoči 30. krog v 1. ligi bo zagotovo minil v znamenju večnega derbija med Mariborom (56 točk) in Olimpijo (49). Izredno pomemben obračun v boju za naslov prvaka s sabo prinaša obilo napetosti, v prvi vrsti pa imata tekmeca svoje računice. Maribor je lahko mirnejši, saj ima pred Ljubljančani sedem točk naskoka, obenem pa jih v slabo voljo spravlja neugodna tradicija obračunov z večnim tekmecem, proti katerim ni zmagal na zadnjih devetih tekmah. Če mu bo uspelo prekiniti to tradicijo, potem si bo odprl avtocesto do naslova prvakov. Tudi remi je z vidika vijoličastih sprejemljiv, poraz pa bi boj za naslov naredil izjemno negotov ... Tudi v boju za obstanek bo na sporedu derbi, odigrala ga bosta Kalcer (31) in Aluminij (22). Radomljani so v letošnji sezoni trn v peti šumarjev, na treh dosedanjih tekmah so dvakrat zmagali – obakrat v Kidričevem –, enkrat pa se je tekma končala z remijem. Za šumarje je veliko bolj vzpodbudna tradicija medsebojnih tekem s Kalcerjem v Domžalah, na treh dosedanjih tekmah na tem prizorišču (dveh v sezoni 2016/17, eni v sezoni 2021/22) Nogomet z Drava Ptuj 1. SNL, 30. krog: Kalcer – Aluminij, v soboto ob 17.30 v Domžalah. Dosedanje medsebojne tekme v sezoni: 3. krog: Aluminij – Kalcer 0:2 (0:1); Zabukovniki, Nuhanović; 12. krog: Kalcer – Aluminij 2:2 (0:1); Varga, Guček; Prša, Đerlek; 21. krog: Aluminij – Kalcer 0:4 (0:2); Mrkušić 2, Čalušić, Kregar. Foto; Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija na zmago čakajo vse od 27. novembra, ko so v 18. krogu na domačem igrišču ugnali Tabor. V naslednjih 11 tekmah so sedemkrat izgubili (nazadnje z Bravom, na fotografiji) in štirikrat remizirali. še niso izgubili – enkrat so zmagali in dvakrat remizirali. To tradicijo si Kidričani nedvomno želijo nadaljevati … Igralci obeh ekip nimajo težav s kartoni, saj imajo vsi igralci pravico nastopa, nekaj je manjših težav s poškodbami. „Naša osnovna naloga je, da začnemo zbirati točke, pri čemer se ne smemo ozirati na tekmece, ampak zgolj nase in na naše predstave. Ni vse samo slabo, so tudi pozitivne stvari, pomembno pa je, da stopimo skupaj in se iz tega težkega položaja izvlečemo kot ekipa. V preteklosti nam je to že uspelo, verjamem, da nam bo tudi tokrat,“ je dejal kapetan Luka Janžekovič, temu pa pritrjuje tudi trener Robert Pevnik: „Nekaj momentov je treba obrniti, pa bo steklo tako, kot si želimo. Po dveh remijih in dveh porazih je čas za dve zmagi!“ Zanimivost: še tretjo medsebojno tekmo Aluminija in Radomelj v tej sezoni bo sodil isti sodnik – Matej Jug. Ta je delil pravico tudi na medsebojnih tekmah 3. in 12. kroga … Proti Primorcem že z novim trenerjem Foto: Črtomir Goznik Nov trener Drave je postal Vladimir Pantelić, ki je v tem tednu že vodil treninge. dobil trenerja s polnimi pooblastili. Po odstopu Francija Fridla sta treninge in tekme Drave vodila Nastja in Aleš Čeh, s tem tednom pa je JM ptujski drugoligaš znova Rokomet z Pokal Slovenije (ž) »Ne skrivamo: želimo se uvrstiti na stopničke« V soboto in nedeljo bo v dvorani Hardek v Ormožu potekal zaključni turnir najboljše četverice slovenskega pokalnega tekmovanja v sezoni 2021/22. Na njem bodo nastopile ekipe Krim Mercator, Z'dežele, Zelene doline Žalec in ŽRK Ptuj. nem turnirju bo tako zaigrala v „domači“ dvorani. „Na Hardeku sem igrala v vseh mlajših selekcijah, podobno kot tudi Alina Planinc. Spomini na tiste čase so še zelo živi in zelo prijetni, zato še s toliko večjim navdušenjem čakam tekme,“ je dejala Minea in dodala: „Zaključnega turnirja se vsi v klubu veselimo in komaj čakamo, da se začne. Celotno sezono smo garali, da smo se najprej uvrstili na ta turnir, ob tem pa nanizati tudi precej dobrih prvenstvenih tekem. Naše želje Organizator je ekipa ŽRK Ptuj, ki si je nastop na final 4 zagotovila z napredovanjem preko Zagorja (gostje so tekmo odpovedale) in Branika Maribora (27:18). Ključna igralka ŽRK Ptuj je najboljša strelka celotne lige Minea Kolenko, ki je na 18 tekmah zabila kar 182 zadetkov. 20-letnica je članica ptujske ekipe od sezone 2015/16, pred tem je v najmlajših kategorijah nastopala za ormoški Jeruzalem. Na zaključnem pokal- 1. SRL (ž), modra skupina Četrtfinale, prve tekme (povratne tekme bodo 14. in 15. 4.): Ptuj – Mlinotest Ajdovščina 26:39 (14:16) Zagorje – Z'dežele 20:37 (12:18) Litija – Krka 24:35 (14:20) Velenje – Krim Mercator (12. 4.) so jasne in jih ne skrivamo, želimo se uvrstiti na stopničke, med trojico najboljših v pokalnem tekmovanju.“ Pri tem bo pomembna tudi pomoč s tribun. „Računamo na publiko, saj Ormož slovi kot rokometno mesto, v dvorani Hardek pa je na tekmah vedno odlično vzdušje. Moram dodati, da imamo tudi v Ljudskem vrtu vedno glasno podporo, tudi tokrat pričakujem nekaj podobnega. Skupaj lahko izpolnimo želje, igralke bomo naredile vse, da jih uresničimo.“ JM „V torek je trening že vodil nov trener, to je Vladimir Pantelić. Gre za 51-letnega nekdanjega igralca iz Srbije (OFK Beograd, Rad Beograd), igral je tudi v Belgiji (Mechelen) in Franciji. Je moj prijatelj in je prišel pomagat, ima trenersko PRO licenco, pred uradno potrditvijo pa je treba urediti še nekaj formalnosti,“ je glede trenerja ptujske Drave dejal Nastja Čeh. Svoj vidik je podal tudi novi trener. „Najprej naj povem, da sem v prvi vrsti navdušen nad Ptujem, ki mi je takoj postal všeč, v drugi vrsti pa tudi nad stadionom in ljudmi, s katerimi sem se srečal. Z Nastjem se poznava zelo dolgo, oba sva igrala v Belgiji, pomagat sem prišel zaradi njega,“ je v uvodu dejal Vladimir Pantelić. Nato se je obrnil k ekipi. „Ko govor nanese na ekipo Drave, seveda nisem navdušen nad njenim točkovnim izkupičkom. Glede na videno na prvih treningih sem dobil vtis, da je ta ekipa sposobna bistveno več, kar bomo seveda poskušali dokazati na igrišču. Po ogledu nekaterih posnetkov tekem se mi zdi, da je Drava sama sebi največji sovražnik. Kar se tiče sistema igre, odnosov in nekaterih drugih stvari, jih bomo poskušali zamenjati ali spremeniti. Koliko bomo pri tem početju uspešni, seveda ne moremo vedeti, se pa bomo nedvomno potrudili po najboljših močeh, da obstanemo v ligi. Sem optimist, zato želim, da že od prve naslednje tekme začnemo zbirati točke. Slišal sem, da Drava doma v tej sezoni še ni zmagala (dosegla je eno zmago, proti Krki v 14. krogu, op. a.), že v nedeljo želimo to spremeniti,“ so bile prve besede novega trenerja. JM Foto: Črtomir Goznik Rokometašice ŽRK Ptuj so v oslabljeni sestavi proti Ajdovščini (na fotografiji) odigrale prvo četrtfinalno tekmo končnice prvenstva v 1. ligi, v soboto in nedeljo pa jih čaka zaključni turnir najboljše četverice Pokala Slovenije. 2. SNL, 24. krog: Drava Ptuj – Vitanest Bilje, v nedeljo ob 16.30 na Ptuju. Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 petek z 8. aprila 2022 Kikboks z Državno prvenstvo na Ptuju Člani KBV Ptuj z devetimi naslovi odlični naj športnikom za 2021 ter odprl V soboto, 2. 4. 2022, je bilo v prvenstvo. dvorani Šolskega centra na Iz vidika domačega kluba je bilo Ptuju državno prvenstvo v tekmovanje izjemno uspešno, saj so se okitili s kar devetimi naslovi point-fightingu, na katerega prvakov, Tilen Repina celo se je prijavilo 142 tekmovalcev državnih v dveh kategorijah. Ob tem so člani iz 12 slovenskih klubov. KBV Ptuj zasedli še šest drugih in deOrganizator tekmovanja vet tretjih mest. – Klub Borilnih veščin Ptuj Rezultati KBV Ptuj: – je skupaj s Kikboks zvezo 1. mesta so osvojili: - Tim Arnuš med mlajšimi kadeti Slovenije še enkrat več opravil do 42 kg odlično delo. Na odprtju prvenstva so prisotne pozdravili županja MO Ptuj Nuška Gajšek, podpredsednik OKS Tomaž Barada, predsednik KBV Ptuj Edvard Štegar in predsednik Kikboks zveze Slovenije Vladimir Sitar, ki je podelil tudi priznanja - Teo Kostanjevec med starejšimi kadeti do 57 kg - Matias Goričan med starejšimi kadeti do 69 kg - Doris Šulek med starejšimi kadetinjami do 55 kg - Tilen Repina med mladinci do 79 kg in do 84 kg - Lara Vuzem Vajda med članicami do 55 kg - Gašper Valentin Mlakar med člani do 89 kg - Patrik Šulek med člani do 94 kg 2. mesta so osvojili: - Tia Rodošek med mlajšimi kadetinjami do 37 kg - Jan Petrovič med mlajšimi kadeti do 42 kg - Tim Arnuš med mlajšimi kadeti do 47 kg - Taja Šibila med starejšimi kadetinjami nad 65 kg - Jan Bor Sabath med starejšimi kadeti do 69 kg - Timi Sitar med člani do 74 kg 3. mesto so osvojili: - Tia Rodošek med mlajšimi kadetinjami do 42 kg - Lea Skledar med mlajšimi kadeti- njami do 47 kg - Jan Petrovič med mlajšimi kadeti do 37 kg - Larisa Vidovič med starejšimi kadetinjami do 60 kg - Doris Šulek med starejšimi kadetinjami do 60 kg - Jan Bor Sabath med starejšimi kadeti do 63 kg - Matias Goričan med starejšimi kadeti do 63 kg - Simon Kaisersberger med člani do 89 kg - Filip Janžekovič med člani do 79 kg Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Matej Šibila, Milan Breg, Franc Vrbančič, Aleš Skledar, Mateja Erlač in Edvard Štegar, ekipo Ptuja sta vodila Timi Sitar in Filip Janžekovič. Franc Slodnjak Powerlifting z DP v klasičnem troboju moči Katja Babič do naslova s štirimi rekordi Pozitiven športni naboj je pričakal vsakega obiskovalca, ki si je v soboto ali nedeljo v športni dvorani v Kidričevem ogledal državno prvenstvo v klasičnem troboju moči. Pod tekmovanje v dvigovanju uteži se je podpisala Powerlifting zveza Slovenije ob sodelovanju z Občino Kidričevo in Športno zvezo Občine Kidričevo. Organizatorji so tekmovanje izpeljali zares tekoče in so poskrbeli za vsak detajl, da so na tekmi uživali tekmo- valci, spremljevalci in gledalci. „Na prvenstvu v Kidričevem je sodelovalo okrog 100 tekmovalcev in tekmovalk iz sedmih slovenskih klubov. Tekmovalci so nastopali v vseh starostnih kategorijah, od kadetov, mladincev, članov do veteranov. Večina tekmovalcev je prišla v dobri formi in jim je uspelo kar nekaj uspešnih dvigov,« je po tekmovanju povedal predsednik Powerlifting zveze Slovenije Urban Mur. Leta 2019 je PZS podobno tekmovanje organizirala v Cirkovcah, sedaj pa ga je izpeljala v Kidričevem. O povezavah in nadgradnji Mur nadaljuje: „Vsekakor je letošnje prvenstvo lepa nadgradnja, saj smo takrat v Cirkovcah imeli okrog 50 tekmovalcev, tekmovanje pa je bilo enodnevno. V večji športni dvorani v Kidričevem smo imeli zares vrhunske pogoje, kar se je poznalo tudi pri rezultatih.“ Foto: Črtomir Goznik Katja Babič je odlično tekmovala v Kidričevem. Futsal z 1. SFL, končnica Možnosti še naprej 50:50 V petek bodo na sporedu druga srečanja četrtfinala v končnici 1. SFL. Ekipe, ki so na prvih tekmah zmagale (Dobovec, Litija, Siliko, Meteorplast), imajo zaključne žoge za preboj med najboljšo četverico. Še najbolj razburljivo srečanje je mogoče pričakovati v Ljutomeru, kjer se bosta pomerila domači Meteorplast Šic bar in Hiša daril Ptuj. V lepi prednosti so Prleki, ki so prvo tekmo na Ptuju dobili z izidom 4:6 (2:2). „Že na prvi tekmi se je pokazalo, kako močan tekmec so Ljutomerčani. Mi bomo morali na drugem srečanju pokazati veliko več želje in borbenosti, to je prvi pogoj za izenačenje na 1:1 v zmagah. Zaveda- 1. SFL, četrtfinale, druga tekma: KMN Meteorplast Šic bar – FC Hiša daril Ptuj, v petek ob 20.30 v Ljutomeru. ti se moramo, da nas bo pričakala polna dvorana domačih navijačev, na drugi strani pa se zavedamo tudi svoje kakovosti. Nedvomno imamo možnosti za zmago, a mora biti naša predstava skozi vseh 40 minut na veliko višjem nivoju, kot je bila na prvi tekmi na Ptuju, ko smo resnično pritiskali le zadnjih sedem ali osem mi- nut,“ je iz ptujskega kolektiva dejal Denis Kneževič. Svoje argumente za optimizem pred povratno tekmo imajo tudi v klubu KMN Meteorplast Šic bar. „Vsaka tekma v končnici je zahtevna, nedvomno bo tudi petkova takšna. Imamo prednost iz prve tekme, a jo je treba sedaj odmisliti in se popolnoma osredotočiti na novo. Zavedamo se naših prednosti in tudi pomanjkljivosti, prvi pogoj za napredovanje pa je, da vsaj ponovimo predstavo iz Ptuja. Verjamem, da Državno prvenstvo v klasičnem troboju moči je bilo sestavljeno iz dvigovanja uteži v počepu, potisku s prsmi in mrtvim dvigom. Vsak tekmovalec je imel v vsaki disciplini po tri poizkuse in pri vsakem poizkusu so poviševali težo uteži na palici. Sodniki so skrbno ocenili vsak dvig in najboljša posameznika sta bila v skupnem seštevku pri moških Uroš Pihler in pri ženskah Katja Babič. Slednja prihaja iz Župečje vasi in je imela tokrat v Kidričevem dodatno spodbudo domačih navijačev s tribun. To je odlični tekmovalki dalo še dodatno energijo, saj je postavila kar štiri državne rekorde! V počepu je dvignila 150 kg, v potisku s prsmi 80 kg in v mrtvem dvigu 163 kg – skupni seštevek je znašal kar 393 kg. S tem je Katja Babič postala državna prvakinja v kategoriji do 57 kg in absolutna državna prvakinja. Po teh naslovih je uspešna tekmovalka dejala: „Tekma je potekala tako, kot sva si jo s trenerjem Urbanom Murom zadala. Dvigi so šli odlično in sama sem zelo vesela doseženih rezultatov ter državnih rekordov. Ko mi je bilo pri dvigih najtežje, so mi pomagali tudi gledalci, ki so mi izkazali zares lepo podporo.“ Za Babičevo se je pri članicah na skupno 2. mesto uvrstila Nuša Železnik in na 3. Klara Bolta. Med člani je skupni državni prvak Uroš Pihler iz vasi Bunčani dvignil 747,5 kg, drugi je bil Matej Grilc in tretji Tomaž Prijanovič. Doris Šulek (KBV Ptuj) je zmagala med starejšimi kadetinjami v kategoriji do 55 kg. Kegljanje z 1. OTS Maribor Drava v kvalifikacije za 3. državno ligo Kegljaška ekipa Drave je bila uspešna tudi v zadnjih treh krogih tekmovanja v 1. ligi OTS Maribor, saj je enkrat remizirala in dvakrat zmagala. David Breznik V 17. kolu so Dravaši v Ceršaku poti ekipi Tehnotima v enakovredni borbi z domačini osvojili točko, saj so oboji podrli po 3083 kegljev. Pri Tehnotimu sta bila odlična Drozg (557) in Krajnc (561), pri Dravi pa je bil najboljši Bojan Krušič s 533 podrtimi keglji. Točke za Dravo sta osvojila še Ivan Čuš in Mitja Kramberger. V 18. krogu so bili Ptujčani prosti, v 19. pa so se v derbiju doma pomerili z drugouvrščenim Johanesom, pred katerim so imeli na lestvici dve točki prednosti. Začetek tekme je bil precej nervozen, saj je bil v igri naslov prvaka 1. lige OTS. Kljub vsemu so Dravaši po prvih dveh dvobojih povedli 2:0 – Uroš Krušič je šele v zadnjem lučaju za en kegelj premagal svojega tekmeca. V nadaljevanju je Boris Premzl izgubil prvi dvoboj na domačem terenu proti odličnemu Mihi Perkušu, ki je bil najboljši igralec tekme s 541 podrtimi keglji. Na koncu je bila to tudi edina točka, ki so jo osvojili gostje, saj sta Robi Golob in Mitja Kramberger suvereno opravila svoja nastopa in naslov prvaka je pripadel ptujski ekipi. Tekma zadnjega, 20. kroga v Radencih je bila tako le še formalnost, ki pa so jo oslabljeni Ptujčani uspešno opravili (manjkala sta Mitja Kramberger in Milan Čeh). Zmaga 6:2 je nam bo s pomočjo navijačev uspelo,“ je dejal junak prve tekme (zabil je tri gole) Alen Ruis. Je sedaj vloga favorita na strani domačinov? „Ne, Ptuj ima izkušenejšo ekipo, nekateri moji fantje npr. prvo sezono nastopajo v 1. ligi, seveda to velja tudi za tekme končnice. Rezultati: 17. krog: Tehnotim – Drava 4:4 (3083:3083) Drava: Premzl 515, Krajnc 481, Bojan Krušič 533, Čuš 525, Golob 509, Kramberger 520 podrtih kegljev 18. krog: Drava je bila prosta 19. krog: Drava – Johanes 7:1 (2996:2858) Drava: Uroš Krušič 486, Krajnc 485, Čuš 485, Premzl 493, Golob 529, Kramberger 506 podrtih kegljev 20. krog: Radenska 2 – Drava 2:6 (3007:3029) Drava: Uroš Krušič 507, Krajnc 559, Bojan Krušič 531, Čuš-Kralj 410, Golob 502, Premzl 520 podrtih kegljev Končna lestvica: 1. Drava 24, 2. Johanes 20, 3. Radenska 2 18, 4. Lokomotiva 11, 5. Tehnotim 9 … bila „češnja na torto“ končnega zmagoslavja. Točke so osvojili Bojan Krušič, Robi Golob, Boris Premzl in odlični Janez Krajnc, ki je bil s 559 keglji najboljši igralec tekme. Kegljači Drave so zasedli prvo mesto v ligi OTS Maribor, za napredovanje v 3. državno ligo pa jih čakajo še kvalifikacije, ki bodo 23. in 24. aprila. Tam naj bi se pomerili z zmagovalci koroške, celjske in posavske regije. David Breznik Bomo pa storili vse, da ekipo Ptuja še enkrat presenetimo,“ je dejal trener ljutomerske vrste Tomislav Novak. JM V reprezentanci tudi Kneževič in Šnofl Slovenska futsalska reprezentanca je med tednom v Franciji v Toulonu odigrala dve prijateljski tekmi, s Francijo (1:2) in Brazilijo (0:8). Slovenija je nastopila v precej pomlajeni postavi – v ekipi je bilo kar šest igralcev, ki so sploh prvič zaigrali za člansko reprezentanco. V postavi selektorja Tomislava Horvata so bili tudi Jeremy Bukovec (Cormar Futsal Polistena), Denis Kneževič (FC Ptuj) in Rok Šnofl (KMN Meteorplast). Edini gol za Slovenijo na turnirju je dosegel Igor Osredkar, ki je proti Franciji izenačil na 1:1. Slovenci so odločilni gol proti domačinom prejeli v predzadnji minuti tekme. Na drugem srečanju proti petkratnim svetovnim prvakom iz Brazilije so se naši izbranci dobro držali prvi polčas (0:1), v drugem pa so prejeli kar sedem zadetkov. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši KMN Meteorplast so si na prvi tekmi priigrali priložnost, da v petek odločijo četrtfinale. Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport petek z 8. aprila 2022 15 Strelstvo z 1. A in 1. B državne lige z zračno puško in pištolo Ptujčani podprvaki s pištolo, Kovinar Ormož četrti s puško Minuli konec tedna so potekali zaključni dvoboji zadnjega 6. kroga 1. A in 1. B državne lige z zračno puško in pištolo na 10 m. Ptujčani so z domačo zmago proti Maroku iz Sevnice potrdili osvojitev 2. mesta in naslova podprvakov 1. A DL s pištolo, ormoška ekipa Kovinarja pa je s porazom pri novih prvakih iz Trzina ostala brez stopničk v skupnem seštevku 1. A DL s puško in osvojila 4. mesto. 1. A-liga pištola, skupina A: Ptujčana Stojak in Raušlova skupno 2. in 3. V 1. A državni ligi s pištolo so Ptujčani na domačem strelišču zanesljivo premagali Sevnico z rezultatom 5:1 in s prednostjo skoraj 20 krogov. V dvoboju prvopostavljenih strelcev je domačina Saša Stojaka (566) premagala Sevničanka Mojca Kolman in s 569 krogi postavila tudi najboljši rezultat zaključnega 6. kroga. Zmagala sta Majda Raušl (561) in Matija Potočnik, slednji je s 566 krogi dosegel najboljši rezultat v sezoni in prispeval odločilno prednost k ptujski zmagi. Po uspehu na zadnjem turnirju sta se v skupnem seštevku srebrnega in bronastega odličja veselila Sašo Stojak in Majda Raušl, ki sta sezono sklenila na najboljši možen način, na roke jima je šla tudi odsotnost Grosupeljčana Roka Ivanca, dvakratnega zmagovalca turnirjev v letošnji sezoni. Posamični naslov je osvojil gorenjski strelec Železnikov – Klemen Tomaševič. V skupnem seštevku ekip je bila tako v drugem delu sezone odločilna zmaga Rečičanov na svojem domačem strelišču, ko so v tesnem boju premagali Ptujčane za sedem krogov in tako po lanskem naslovu podprvakov postali še ligaški prvaki. Ptujčani pa so se prav nasprotno morali po lanskem naslovu prvakov letos zadovoljiti z naslovom podprvakov, imeli pa so najboljši povprečni rezultat v sezoni s 1688 krogi, kar je za štiri kroge višje od aktualnih prvakov. 1. A-liga pištola, skupina B: Juršinčani do končnega 8. mesta V 1. A DL s pištolo so Juršinci doma gostili ekipo Lotriča Železnikov in jo ugnali z rezultatom 5:1. Domačinom je odločilno prednost zagotovil David Kekec (556) z osebnim rekordom v sezoni. Prvak med posamezniki Klemen Tomaševič (568) je ugnal najboljšega Juršinčana v letošnji sezoni – Ludvika Pšajda, ki je v skupnem seštevku osvojil 13. mesto. 1. A-liga pištola, skupina C: Miklavžu obstanek in končno 9. mesto V 1. A-DL s pištolo je miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča na juršinskem strelišču gostila ekipo Domžal in jo premagala s polnim izkupičkom 6:0. Najbolj razpoložen domačin je bil tokrat Miran Miholič (551), ki je dosegel tudi najboljši rezultat v sezoni. Miklavški strelci so se s tremi zanesljivimi zmagami veselili obstanka in osvojitve končnega 9. mesta. Med posamezniki je najvišjo uvrstitev v skupnem seštevku dosegel Aleksander Ciglarič – na 19. mestu. 1. A-liga pištola Skupina za prvaka, od 1. do 4. mesta: SK Ptuj – SD Marok Sevnica 5:1 (1693:1674) Skupina od 5. do 8. mesta: SD Juršinci – SD Lotrič Železniki 5:1 (1653:1628) Skupina od 9. do 12. mesta: SD Jože Kerenčič Miklavž – SD Domžale 6:0 (1642:1531) Ekipni rezultati – 6. turnir: 1. D. POŽENELA REČICA 2. PTUJ 3. MAROK SEVNICA povprečje 1684.0 1688.3 1665.3 točke 15 13 7 4. MROŽ VELENJE 5. GROSUPLJE 6. TRZIN 7. LOTRIČ ŽELEZNIKI 8. JURŠINCI 9. J. KERENČIČA MIKLAVŽ 10. BREŽICE 11. KAMNIK 12. DOMŽALE 1648.0 1645.3 1627.0 1628.0 1623.3 1647.0 1640.0 1627.3 1571.7 1 11 10 8 7 17 13 6 0 1. Mojca Kolman, Sevnica (569) 2. Klemen Tomaševič, Železniki (568) 3. Jože Čeper, Dušana Poženela (567) 4. Sašo Stojak, Ptuj (566) 5. Matija Potočnik, Ptuj (566) 6. Blaž Kunšek, Mrož Velenje (564) 7. Peter Tkalec, D. Poženela (562) 8. Majda Raušl, Ptuj (561) 9. Jagoda Tkalec, D. Poženela (560) 11. Ludvik Pšajd, Juršinci (556) 13. David Kekec, Juršinci (556) 16. Miran Miholič, Miklavć (551) 20. Aleks. Ciglarič, Miklavž (548) 24. Boštjan Simonič, Miklavž (543) 28. Mirko Moleh, Juršinci (541) Rok Ivanc, Grosuplje (/) 108 (4.) 132 (1.) 107 (5.) 119 (2.) 56 (14.) 104 (7.) 104 (6.) 116 (3.) 92 (9.) 61 (13.) 13 (32.) 18 (30.) 41 (19.) 29 (25.) 8 (35.) 101 (8.) Posamezno: 1. A-liga puška: Ormožani izgubili pri novih prvakih V 1. A DL s puško je ormoški Kovinar v zaključku gostoval v Trzinu in izgubil z rezultatom 5:1. Ormožanom je posamično točko zagotovila njihova najboljša strelka – Urška Kuharič (6244), ki je v skupnem seštevku zbrala 134 točk in le za štiri točke zaostala za novo-staro prvakinjo Živo Dvoršak (629,9). Slednja je zmagala tudi na zadnjem turnirju in dosegla še ključno tretjo zmago v sezoni. Sezono je uspešno sklenila tudi Nuša Žnidarič (617.6), ki je osvojila končno 14. mesto v skupnem seštevku, Jan Šumak (612.6) je osvojil 18. mesto. 1. A-liga puška Skupina za prvaka, od 1. do 4. mesta: SD Trzin – SD Kovinar Ormož 5:1 (1859.9:1854.6) Foto: Črtomir Goznik Na 6. turnirju 1. A DL s pištolo so Ptujčani gostili Marok iz Sevnice in zmagali z rezultatom 5:1 ter se veselili naslova pvoligaških podprvakov. Z leve so Majda Raušl, Matija Potočnik in Sašo Stojak. Ekipni rezultati – 6. turnir povprečje 1. TRZIN 1862.3 2. OLIMPIJA 1860.0 3. I. POH. BATALJON RUŠE 1850.3 4. KOVINAR ORMOŽ 1855.3 5. ČRENŠOVCI 1833.2 6. CERKNICA 1823.9 7. GROSUPLJE 1835.6 8. Š. KOVAČA TURNIŠČE 1827.4 9. TRIGLAV JAVORNIK – K.B. 1835.2 10. MESTO LJUTOMER 1824.0 11. KAMNIK 1827.1 12. POSTOJNA 1799.4 točke 16 12 6 2 13 11 9 3 18 11 6 1 1. A-liga puška Posamezno: 1. Živa Dvoršak, Olimpija (629.9) 2. Urška Kuharič, Kov. Ormož (624.4) 3. Anže Presterel, Triglav JKB (623.9) 6. Luka Lukič, Trzin (620.9) 7. Klavdija Jerovšek, Grosuplje (620.1) 8. Suzana Lukić, Trzin (619.7) 11. Urška Hrašovec, Ruše (618.3) 12. Nuša Žnidarič, Kov. Ormož (617.6) 13. Robert Markoja, Š. Kovača (617.6) 16. Jan Šumak, Kov. Ormož (612.6) 29. Jan Nagy, Mesto Ljutomer (604.5) 30. Bianka Vogrinčič, Ljutomer (604.4) 36. Sandra Kaučič, Ljutomer (595.4) Sonja Benčina, Olimpija (/) Anamarija Turk, Ljutomer (/) 138 (1.) 134 (2.) 77 (10.) 46 (20.) 116 (4.) 104 (5.) 95 (6.) 67 (14.) 80 (8.) 48 (18.) 3 (38.) 0 (43.) 22 (25.) 122 (3.) 28 (22.) 1. B-liga pištola Ormožani Kovinarja so v zaključku na domačem strelišču v skupi- 1. B-liga pištola Ekipni rezultati – 6. turnir 1. KOVINAR ORMOŽ 2. I. POHORSKI BAT. RUŠE 3. OLIMPIJA 4. ŠKOFJA LOKA 5. GORJANCI 6. KIDRIČEVO 7. POSTOJNA 8. CELJSKA ČETA MALA B. 9. MORIS KOČEVSKA REKA 10. GORENJA VAS 11. TRBOVLJE 12. Š. KOVAČA TURNIŠČE povprečje 1645.0 1450.7 1648.0 1612.7 1628.7 1584.7 1570.7 1591.0 1433.3 1603.7 1576.0 1382.0 »Rokomet bo za zmeraj ostal v mojem srcu« točke 12 10 7 7 17 10 7 2 13 12 5 2 Posamezno: 1. Kevin Venta, Kov. Ormož 2. Denis Bola Ujčič, Postojna Rokomet z Mitja Žuran, RK Drava Ptuj Kot smo že poročali, so rokometaši Drave že končali sezono v tretjem kakovostnem razredu, s samo tremi osvojenimi točkami (zmaga proti Radgoni v 6. krogu in remi s Pomurjem v 12. krogu) so osvojili zadnje mesto. Zelo realno oceno sezone je podal trener Mitja Žuran, ki je obenem naznanil umik s trenerskega položaja. »Skozi celotno sezono smo imeli težave z majhnim številom igralcev, čeprav se to na samem štartu še ni tako močno poznalo. Pri mladih se vidi, da imajo v življenju ob športu še številne druge cilje. Pridobiti jih v svoje vrste in jih tukaj tudi zadržati ter motivirati je zato kar zahtevna naloga. S tem problemom se ne srečujemo samo mi, to se dogaja tudi v drugih klubih. Borili smo se po svojih najboljših močeh, jim ponudili priložnost na treningih in tekmah, a očitno je tudi vse to bilo premalo. Fantje so odhajali, tako da smo se morali na koncu zateči celo k angažiranju nekaterih starejših igralcev. Nekako smo sezono pripeljali do konca, ni pa bilo prijetno igrati tekme z le eno ali celo brez menjav, kar se nam je tudi dogajalo,« je dejal Žuran. Nekaj je bilo tudi pozitivnih prebliskov. »Res je, ena izmed svetlih točk je bila pokalna tekma z Rudarjem, ki smo ga premagali in si posledično priborili dvoboj z našo najboljšo ekipo Celje Pivovarna Laško. Bili so še kakšni dobri polčasi posameznih tekem, npr. proti Kozini, Logatcu …, a ni za prvaka gostili Olimpijo in jo premagali z rezultatom 5:1 ter se veselili naslova prvakov 1. B DL s pištolo in preboja v najmočnejšo 1. A DL. V zaključku je izjemno streljanje znova pokazal najboljši ormoški strelec Kevin Venta, ki je s 581 krogi zmagal na 6. turnirju in v skupnem seštevku po samo treh nastopih in treh zmagah osvojil visoko 5. mesto. Zelo uspešen je bil tudi drugi Ormožan Gregor Polajnko (549), ki je osvojil skupno 6. mesto, 19. Žan Tomažič (553). Skupina za prvaka, od 1. do 4. mesto: SD Kovinar Ormož – SD Olimpija 5:1 (1683:1653) Skupina od 5. do 8. mesta: SD Postojna – SD Kidričevo 1:5 (1539:1594) (581) 90 (5.) (564) 134 (1.) Foto: Črtomir Goznik to je bilo premalo za boljši točkovni izkupiček,« je povedal Žuran. Na koncu se je dotaknil še svojega videnja celotne situacije v klubu v sezoni 2021/22. »Pred sezono so najboljši igralci iz lanske sezone odšli v Ormož in Gorišnico, ostali smo močno oslabljeni. Če ne bi imel rad rokometa, v katerem sem že skoraj 40 let, potem zagotovo ne bi bil spre- jel trenerskega posla pri Dravi v tej sezoni. Sedaj je ta sezona za nami, počasi pa prihaja čas, ko se bom sam poslovil z mesta trenerja. Ta zahteva preveč časa, v življenju pa imam še nekatere druge izzive, ki bi jih rad izpeljal. Rokomet pa bo za zmeraj ostal v mojem srcu,« je s cmokom v grlu dejal Žuran. Je ptujski moški rokomet dose- gel dno? »Za člansko vrsto bi se lahko tako reklo, na srečo pa imamo v ozadju številčno močan pogon kadetov ter starejših in mlajših dečkov. V preteklosti je bilo storjenih precej napak, vseeno pa verjamem, da bodo v klubu v prihodnosti našli pravo pot za izhod iz sedanjega položaja,« je zaključil Mitja Žuran. Jože Mohorič (558) (556) (553) (549) (544) (534) (534) (526) 124 (2.) 106 (3.) 39 (19.) 89 (6.) 95 (4.) 6 (39.) 32 (23.) 8 (37.) 1. B-liga puška Skupina od 9. do 12. mesta: Kidričevo – SD Franca Lešnika Vuka Hotinja vas 0:6 (1771.3:1797.0) 1. B-liga puška Ekipni rezultati – 6. turnir povprečje 1834.7 1801.9 1800.2 1791.1 1798.3 1791.2 1795.7 1763.3 1799.8 1807.7 1365.1 1759.1 točke 17 11 7 1 15 11 9 1 17 13 5 1 1. Jure Sočič, Murska Sobota (625.4) 2. Vesna Markelj, Železniki (622.3) 3. Anamaria Cvikl, Dolič (620.0) 4. Katarina Fevžer, M. Sobota (614.1) 24. Aleš Pernat, Kidričevo (594.8) 29. Jan Soto Vargas, Kidričevo (590.7) 32. Mark Berdnik, Kidričevo (585.8) 146 (1.) 126 (3.) 111 (4.) 130 (2.) 17 (30.) 16 (32.) 0 (47.) 1. MURSKA SOBOTA 2. JEZERO DOBROVNIK 3 D. POŽENELA REČICA 4. K. FLISARJA TIŠINA 5. GANČANI 6. LOTRIČ ŽELEZNIKI 7. TRBOVLJE 8. GORJANCI 9. F. L. VUKA HOTINJA VAS 10. DOLIČ 11. RUDNIK HRASTNIK 12. KIDRIČEVO Posamezno: Simeon Gönc Rokomet z 2. SRL (m), 1. krog končnice Nedeljčani tik pred potrditvijo naslova Velika Nedelja – Nova Gorica 32:20 (16:11) Mitja Žuran (v ozadju ob igrišču) je težko sezono na klopi Drave izpeljal korektno, v nekaterih tekmah je na igrišče stopil tudi kot igralec. 3. Sebastjan Kordiš, Škofja L. 5. Sašo Porok, I.Poh.bataljon 6. Žan Tomažič, Kovinar Ormož 9. Gregor Polajnko, Kov. Ormož 13. Klara Smolič, Gorjanci 22. Matevž Mohorko, Kidričevo 24. Uroš Mohorko, Kidričevo 29. Milan Bukšek, Kidričevo VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (5 obramb), Mesarec (9 obramb); Borko 8 (4), Niedorfer 6, Toplak 5, Zorec 4, Kosi 2, Kralj 2, Torič 2, Kovačec 2, Sovič 1. Trener: Uroš Krstič SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 7/4; Nova Gorica 3/2. IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 12; Nova Gorica 8 minut. Velika Nedelja je v 1. krogu končnice za prvaka 2. lige brez večjih težav ugnala okrnjeno Novo Gorico in jo le še ena osvojena točka loči do naslova v tretjeligaški konkurenci. Gostje so vodili le enkrat na tekmi (0:1), ves preostali del tekme pa so imeli prednost v svojih rokah domačini. V 1. polčasu je najvišja prednost znašala pet golov (15:10, 16:11), v 2. polčasu pa so si gostitelji priigrali tudi že 13 zadetkov prednosti (32:19). To je bila že 16. zaporedna zmaga Velike Nedelje v tem prvenstvu, do konca sezone ekipi preostane še šest tekem: zaostala proti Kronosu in pet tekem končnice. V soboto, 9. aprila, k Veliki Nedelji prihaja drugouvrščeni Jadran, ki je v tem krogu doma ugnal Ajdovščino (30:29) in jo prehitel na lestvici. Niko Sovič, Velika Nedelja: „V 1. polčasu nismo blesteli, a kljub temu smo si priigrali že pet golov prednosti. V 2. polčasu smo malo dodali na plin v obrambi in odločili zmagovalca. Pri gostih se je poznalo, da so nastopili brez dveh ključnih igralcev in enostavno niso imeli nobene možnosti za presenečenje. Pred nami je derbi 2. kroga končnice proti Jadranu in na domačem terenu želimo doseči novo zmago ter tako potrditi prvo mesto v 2. ligi in napredovanje v 1. B-ligo.“ JM COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 Šport, šport mladih, rekreacija 16 petek z 8. aprila 2022 Športni napovednik Nogomet z Ženska liga Olimpija in Pomurje »v svoji ligi« Nogomet z 1. SNL REZULTATI 16. KROGA: Doxakey – Olimpija Ljubljana 0:15 (0:6), Cerklje – Ljubljana 1:7 (1:6), Primorje Gaia Naturelle – Nona Pomurje Beltinci 1:15 (0:9), Radomlje – Krim 19:0 (8:0). 2. SNL 1. OLIMPIJA 2. POMURJE BELTINCI 3. LJUBLJANA 4. RADOMLJE 5. CERKLJE 6. ŽNK DOXAKEY 7. PRIMORJE GAIA 8. KRIM 16 16 16 16 16 16 16 16 15 15 11 10 5 4 3 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 5 6 11 12 13 15 158:10 130:4 86:32 91:21 22:72 19:105 11:113 9:169 45 45 33 30 15 12 9 3 Doxakey – Olimpija Ljubljana 0:15 (0:6) ŽNK DOXAKEY PTUJ: Ne. Forštnarič, Križan (od 58. Spasić), Štumber- ger, Jelen, Ciganović, A. Lončarič, T. Lončarič, Potočnik, Nu. Forštnarič, Kitak (od 75. Švarc), Pernek. Trener: Uroš Šmigoc. Pred reprezentančnim odmorom je ptujske nogometašice v ženski državni ligi čakala zahtevna preizkušnja, domača tekma z vodilno Olimpijo. Ljubljanska zasedba v letošnji sezoni v boju za naslov enakovredno konkurira najboljši slovenski ekipi zadnjih let, Pomurju. Zelo motivirane so bile tudi na igrišču z umetno travo ob Mestnem stadionu, saj so dosegle kar 15 zadetkov. Domača vrsta se je trudila po najboljših močeh, a je predvsem v zadnji tretjini tekme prišla do izraza daljša klop in kakovost Olimpije, RAZPORED 30. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Bravo – Mura; OB 17.30: Kalcer Radomlje – Aluminij; OB 20.15: Maribor – Olimpija; V NEDELJO OB 15.00: CB24 Tabor Sežana – Domžale; OB 20.15: Koper – Celje. RAZPORED 23. KROGA, V PETEK OB 18.00: Nafta – Fužinar; V SOBOTO OB 16.30: Jadran Dekani – Ilirija, Beltinci Klima Tratnjek – Gorica, Rogaška – Krka, Primorje – Triglav; V NEDELJO OB 16.30: Drava Ptuj – Vitanest Bilje, Roltek Dob – Brežice Terme Čatež, Krško – Rudar Velenje. 3. SNL Foto: Črtomir Goznik Nogometašice Olimpije so visoko ugnale ptujsko ekipo Doxakey. ki je v zadnjih 25 minutah tekme zabila več kot polovico golov – osem. Največ jih je dosegla najboljša strelka lige Ana Milović, kar sedem (skupaj že 59), ostale so prispevale Boks z 3. krog državne lige Rezultatsko uspešnejši je bil drugi član DZ Boxing Domen Petrovič, ki je v kategoriji do 86 kg s predčasno prekinitvijo ugnal člana BK Predator Roka Potočnika. Na tekmovanju je imel svojega predstavnika tudi BK Ptuj, to je bil Bojan Ljubec. V kategoriji do 92 kg je klonil proti Juretu Petku iz BK Legionar. JM Lestvica po treh krogih (23 klubov): 1. ŽBK Maribor 14, 2. Fight club Ljubljana, Slovenska Bistrica oba 12, 4. Terme Maribor 10, 5. Knockout Ljubljana 9 … 9. Dejan Zavec Boxing 4, ... 17. Ptuj 1 … JM V Super ligi sta bili odigrani le dve nedeljski srečanji, vse sobotne so bile zaradi slabih razmer na igriščih zaradi padavin prestavljene. Hajdina je z dvema uvodnima goloma Timoteja Petka odločno začela napovedani vzpon z dna lestvice. V Skorbi je imel strelski šov Klemen Zlatnik, ki je na poti do zmage dosegel vse tri zadetke svoje ekipe. Super liga Dvakrat OŠ Ljudski vrt, enkrat OŠ Črešnjevec znih kategorij se uvrstijo na državno prvenstvo, ki bo v soboto, 9. aprila, potekalo na OŠ Ljudski vrt Ptuj. Rezultati: - dekleta U-12 (4 ekipe): 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Kidričevo, 3. OŠ Črešnjevec, 4. OŠ Gorišnica; - fantje U-12 (8 ekip): 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ Kajetana Koviča, 3. OŠ Hajdina, 4. OŠ Destrnik-Trnovska vas, 5. OŠ Črešnjevec, 6. OŠ Gorišnica 1, 7. OŠ Gorišnica 2, 8. OŠ Anice Černejeve; - fantje U-15 (10 ekip): 1. OŠ Črešnjevec, 2. OŠ Destrnik-Trnovska vas 1, 3. OŠ Gustava Šiliha 1, 4. OŠ Olge Meglič, 5. OŠ Gorišnica, 6. OŠ Destrnik-Trnovska vas 2, 7. OŠ Anice Černejeve, 8. OŠ Cirkulane-Zavrč, 9. OŠ Majšperk, 10. OŠ Gustava Šiliha 2; - dekleta U-15 (1 ekipa): 1. OŠ Destrnik-Trnovska vas. UR REZULTATA 10. KROGA: Skorba – Gorišnica 1:3 (0:1); strelca: 0:1 Zlatnik (45.), 0:2 Zlatnik (46.), 1:2 Šimenko (69.), 1:3 Zlatnik (71.). Stojnci – Hajdina 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Petek (26.), 0:2 Petek (49.), 0:3 J. Zupanič (71.), 0:4 Poš (84.), 1:4 Pintarić (89.). Rdeči karton: D. Zupanič (73., Stojnci). 1. BOČ POLJČANE 2. MARKOVCI 3. GRAJENA ANPRO 4. GEREČJA VAS 5. BUKOVCI 6. GORIŠNICA 7. STOJNCI 8. APAČE 9. HAJDINA 10. SKORBA 9 9 9 9 9 10 10 9 10 10 6 5 5 4 5 4 3 2 1 1 3 2 1 4 0 1 4 3 3 1 0 2 3 1 4 5 3 4 6 8 22:7 20:9 21:14 14:8 30:10 19:19 16:16 12:29 10:24 7:35 21 17 16 16 15 13 13 9 6 4 Veteranske lige MNZ Ptuj Veterani +35 vzhod REZULTATI 8. KROGA: Cirkulane – Markovci 0:1, Gorišnica – Borovci 9:0, Podvinci – Rogoznica Gostilna Muršič 10:2, Dornava – Grajena 2:3. 1. MARKOVCI 2. PODVINCI 3. GORIŠNICA 4. DORNAVA 5. GRAJENA 6. ROGOZNICA 7. CIRKULANE 8. BOROVCI Foto: Črtomir Goznik Najboljše tri ekipe v kategoriji fantov do 12. leta starosti 8 8 8 8 8 8 8 8 6 6 5 5 4 2 1 0 1 0 1 0 0 1 2 1 1 2 2 3 4 5 5 7 18:8 30:8 24:13 19:16 21:28 16:25 10:18 8:30 19 18 16 15 12 7 5 1 Veterani +35 zahod REZULTATA 8. KROGA: Skorba – Hajdina 4:2, Pragersko – Tržec 5:1. 1. SKORBA 2. PRAGERSKO 3. GEREČJA VAS 4. HAJDINA 5. APAČE 6. TRŽEC 7. LESKOVEC 8 8 7 8 7 8 7 6 6 5 4 3 2 0 1 0 1 2 0 0 0 1 2 1 2 4 6 7 29:15 28:17 21:8 15:11 17:20 8:20 14:32 19 18 16 14 9 6 0 Veterani +40 REZULTATI 8. KROGA: Ormož – Majšperk 1:1, Spodnja Polskava – Mladinec Lovrenc 1:1, Pohorje Oplotnica – Videm 1:1. Foto: Črtomir Goznik Najboljše tri ekipe v kategoriji deklet do 12. leta starosti 1. VIDEM 2. MAJŠPERK 3. ORMOŽ 4. LOVRENC 5. OPLOTNICA 6. SP. POLSKAVA 7. HAJDOŠE 8. ZG. POLSKAVA 8 8 8 8 8 8 7 7 6 6 4 3 3 2 2 0 1 1 2 3 1 2 0 0 1 1 2 2 4 4 5 7 33:13 20:11 15:11 18:11 15:15 11:18 11:22 5:27 RAZPORED 19. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Cirkulane – Korotan Prevalje; OB 16.30: Premium Dobrovce – Dravinja, Šmarje – Podvinci, Šampion – Koroška Dravograd, Posavje Krško – Zreče; V NEDELJO OB 10.30: Bosch Bračič Videm – Zavrč; OB 16.30: Kety Emmi Bistrica – Šmartno. Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Boč Poljčane – Gerečja vas, Markovci – Stojnci, Hajdina – Gorišnica; V NEDELJO OB 16.00: Grajena Anpro – Skorba, Bukovci – Apače. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Pragersko – Tržec, Središče – Rogoznica Slofin; V NEDELJO OB 16.00: Ormož – Hajdoše. Prosta je ekipa Podlehnik. Hajdina odločno začela vzpon z dna Šolski šport z Šah V večnamenski dvorani v Spuhlji je konec marca v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi Šahovskega društva Ptuj potekalo območno ekipno tekmovanje osnovnih šol v šahu. V treh kategorijah je sodelovalo 23 ekip (štirje učenci oz. tri učenke). V kategorijah U-12 sta pri učenkah in učencih brez poraza zmagali ekipi OŠ Ljudski vrt. Isti dosežek je v kategoriji učencev U-15 uspel ekipi OŠ Črešnjevec. Zmagovalci posame- Barbara Kralj (3), Izabela Križaj (2), Neva Kumalić, Ema Erman in Urška Bratuša. Slednja je nekdanja igralka Ptuja. Nogomet z MNZ Šepič čez Lorenčiča do pokala Konec tedna je v Rogaški Slatini v organizaciji BK Legionar potekal 3. krog državne lige – Pokal Rogaške Slatine, na katerem je bilo izvedenih 24 borb. Pokal za najboljšega je na koncu prejel član domačega kluba Gal Šepič, ki je v kategoriji do 75 kg z rezultatom 3:0 ugnal člana Dejan Zavec Boxinga Tomija Lorenčiča. stran 16 19 19 14 12 10 8 6 0 JM 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Mladinec Lovrenc – Dornava Digitalpartner.si, Leskovec – Makole Bar Miha; V NEDELJO OB 16.00: Polskava avtopr. Grobelnik – Oplotnica Senčila Senica, Zgornja Polskava – Slovenja vas SMS sanacija. Veteranske lige MNZ Ptuj Veterani +35 vzhod RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 17.00: Rogoznica Gostilna Muršič – Gorišnica, Borovci – Markovci; OB 18.00: Dornava – Cirkulane. Tekma Grajena – Podvinci je bila odigrana v četrtek. Veterani +35 zahod RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 17.00: Gerečja vas – Pragersko, Tržec – Skorba, Hajdina – Leskovec. Prosta je ekipa NK Apače. Veterani +40 RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 17.00: Pohorje Oplotnica – Ormož, Videm – Hajdoše, Zgornja Polskava – Spodnja Polskava, Mladinec Lovrenc – Majšperk. Futsal z 1. SFL RAZPORED ČETRTFINALA, POVRATNE TEKME, V PETEK OB 20.00: Oplast Kobarid – Siliko Vrhnika (0:1), Mlinše – Litija (0:1); OB 20.30: Meteorplast Šic bar – Hiša daril Ptuj (1:0), Bronx Škofije – Dobovec (0:1). Rokomet z Pokal Slovenije (ž) V soboto in nedeljo, 9. in 10. aprila, bo v Ormožu v organizaciji ŽRK Ptuj potekal zaključni turnir Pokala Slovenije za dekleta. Nastopile bodo ekipe ŽRK Ptuj, Krim Mercator, Z'dežele, Zelene doline Žalec. Polfinalna dvoboja, v soboto ob 16.00 in 19.00. Tekma za 3. mesto, v nedeljo ob 14.30. Tekma za 1. mesto, v nedeljo ob 17.30. NLB liga RAZPORED 21. KROGA, V PETEK OB 19.00: Trimo Trebnje – LL grosist Slovan; OB 20.15: Maribor Branik – Urbanscape Loka; V SOBOTO OB 19.00: SVIŠ Ivančna Gorica – Herz Šmartno, Dobova – Koper, Ljubljana – Celje Pivovarna Laško; OB 20.00: Slovenj Gradec – Riko Ribnica. Tekma Gorenje – Jeruzalem Ormož je prestavljena na 19. april. 1. B SRL (m) 22. KROG: Moškanjci-Gorišnica – Krka (v petek ob 19.00). 2. SRL (m) – končnica od 1. do 4. mesta 2. KROG: Velika Nedelja – Škerjanc Jadran Hrpelje-Kozina (v soboto ob 17.30). Kolesarstvo z Pokal Poli 2022 V soboto, 9. 4., bo med Hajdošami in Slovenjo vasjo ter po nekategorizirani cesti preko kanala potekala krožna mednarodna kolesarska dirka Pokal Poli 2022, ki jo organizira Kolesarski klub Perutnina Ptuj. Tekmovanje bo potekalo med 8. in 16. uro, v tem času bo izvedena popolna zapora ceste omenjene trase, za kar organizatorji naprošajo za razumevanje. Judo z 35. Pokal Ptuja 2022 Ob letošnji 62-letnici bogatega delovanja JK Drava Ptuj bo ptujski klub pripravil že 35. zaporedno tekmovanje Pokal Ptuja, ki je v času pred covidom privabilo tudi številne tekmovalce iz tujine. Tekmovanje, ki šteje tudi za Slovenski pokal za mlajše dečke in deklice do 12 let ter za mladince, mladinke ter mlajše člane in mlajše članice, bo potekalo v športni dvorani Mladika na Ptuju, v soboto, 9. aprila 2022. Borbe bodo potekale na štirih borilnih površinah in se začnejo z borbami mlajših starostnih kategorij. Predvidoma ob 13. uri bodo začeli tekmovanje mladinci in mladinke, v nadaljevanju pa še mlajši člani in članice. Kot novost na tekmovanju smo pred petimi leti uvedli tudi starostno kategorijo cicibanov do deset let. Uradno odprtje tekmovanja bo ob 10. uri. Domači tekmovalci bodo nastopili v vseh starostnih kategorijah. Kar nekaj jih je med njimi obetajočih v mlajših selekcijah kluba, ki bodo gotovo ponovno prispevali svoj del k želeni čim boljši ekipni uvrstitvi, kjer je ptujska Drava že večkrat osvojila prvo mesto. JM Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki petek z 8. aprila 2022 17 Podravje z Jernej Hazimali na čelu bivalnih enot Zveze Sonček Spodnje Podravje z Otroški parlament Epidemija je pokazala vse slabosti velikih zavodov Mladi parlamentarci o poklicih Hajdinčan, Jernej Hazimali, je pred dvema letoma prevzel vodenje bivalnih enot Zveze Sonček. To funkcijo opravlja s ciljem, da se stanovalci pri njih dobro počutijo. Veliko truda in energije vlaga predvsem v socialno vključenost oseb s posebnimi potrebami, saj je po njegovem mnenju to edini način, da jih bodo ljudje dojemali kot sebi enake. »Večina otrok v vrtcu ali šoli nima nikoli stika z otroki s posebnimi potrebami. Slednji so namreč slej kot prej poslani v izobraževalne institucije s prilagojenimi programi. Zato se zgodi, da otroci do njih razvijejo strah, usmiljenje, kar pa je seveda popolnoma zgrešeno. Če bi ostali skupaj, bi drug drugega spoznali in razumeli. Vse te razlike, ki jih otroci sploh ne opazijo, pa bi izzvenele same od sebe,« je dejal Hazimali. Rešitev vidi predvsem v tem, da bi se tako v vrtcih kot šolah pogosteje posluževali spremljevalcev, ki zagotavljajo otrokom s posebnimi potrebami enakovredno vključitev. S tem bi se njihove možnosti za čim bolj samostojno življenje bistveno povečale. »Takoj ko otroka pošljemo v šolo s prilagojenim programom, ga izločimo, pri komaj šestih letih ali še manj smo mu določili, kakšno bo njegovo življenje. Po možnosti pa jih pošljemo še kam daleč stran, da jih nihče ne bi videl.« Sogovornik ob tem poudari, do so v Sloveniji še vedno veliki institucionalizirani zavodi, ki sicer lahko delajo dobro, vendar so na neprimernih lokacijah, nekje na samem, izven mest in naselij. Za ljudi, ki v takih enotah živijo vse življenje, to pomeni izjemno socialno izključenost. Velika težava je po besedah sogovornika tudi ta, da najprej otroke s posebnimi potrebami namestimo v institucije, kjer živijo do 26. leta starosti ali še dlje, nato pa bi jih želeli prestaviti v neke manjše bivalne enote. »Veliko ljudi je že od zgodnjega otroštva v zavodu, nekateri starši jih vozijo domov samo ob koncu tedna, za praznike ali pa še to ne. Take osebe se nato zelo težko znajdejo v samostojnih oblikah bivanja, tudi ob ustrezni pomoči.« V ponedeljek bo vzdušje v parlamentu povsem drugačno kot sicer. Svoja videnja bodo na 32. otroškem nacionalnem parlamentu izrazili šolarji iz vseh koncev države. Javnost bodo soočili z ugotovitvami o izbiri poklica, do katerih so prišli na občinskih in medobčinskih zasedanjih. Na Ptuju so med drugim ugotovili: »Uspeh je najti zlato sredino – imeti dovolj denarja, a tudi dovolj časa!« V ljubljanskem parlamentu bodo našo regijo predstavljali štirje osnovnošolci, Iza Visenjak iz OŠ Gorišnica, Špela Franc iz OŠ Videm – podružnica Leskovec, Neja Šerdoner iz OŠ Hajdina in Žan Novak iz OŠ Juršinci. Učenec novinar bo Tobija Lakič iz OŠ Kidričevo. Izbrali so jih na medobčinskem otroškem parlamentu, ki se ga je udeležilo 18 predstavnikov osnovnih šol na območju UE Ptuj. S pomočjo mentorjev, regijske koordinatorice Vojke Havlas in njene pomočnice Urške Vučak Markež so tudi letos debatirali o poklicni prihodnosti. V razpravi so se dotaknili štirih podtem. Govorili so o vlogi staršev pri izbiri poklica, o svojih pričakovanjih in skrbeh, poklicu in uspehu ter o možnosti izbire. Foto: osebni arhiv Počitniški tabor v Zgornji Kungoti Socialna vključenost je izjemnega pomena V Zvezi Sonček poskušajo stanovalce čim bolj vključevati v lokalno okolje, prav zato so njihove bivalne enote v mestnih središčih, v njih pa biva največ do 13 ljudi. »Zelo pomembno je, da so naši stanovalci del lokalnega okolja, da so vidni. Njihovi sosedje jih spoznajo, sprejmejo in dokaj hitro ugotovijo, da so to ljudje, ki normalno funkcionirajo, gredo v trgovino, na sladoled ali pa na sprehod v bližnji park. Ena izmed bivalnih enot je tudi na Pragerskem, kjer se stanovalci zelo dobro počutijo in so vključeni v lokalno skupnost, tudi sosedje jih imajo radi, velikokrat jim tudi kaj prinesejo. To je seveda zelo spodbudno, opažamo, da je predsodkov vse manj.« Za večjo socialno vključenost oseb s posebnimi potrebami se v okviru Zveze Sonček izvaja prav poseben projekt, ki so ga poime- Foto: arhiv V ljubljanskem parlamentu bodo našo regijo predstavljali Iza Visenjak, Špela Franc, Neja Šerdoner in Žan Novak, novinarski del naloge pa bo opravil Tobija Lakič. Foto: osebni arhiv »Za vsako težavo je treba poiskati rešitev« Jernej Hazimali je po uspešno končanem študiju na Fakulteti za socialno delo nadaljeval pripravništvo v Zvezi Sonček. To se je zgodilo čisto naključno, saj nikoli prej ni razmišljal o tem, da bi delal na tem področju. V osmih letih je menjal kar nekaj delovnih mest pod okriljem Zveze Sonček – bil je varuh, pa vodja kmetije v Kungoti, kjer organizirajo počitnice za otroke in odrasle, ter vodja VDC Maribor. Pred dvema letoma pa je prevzel vodenje bivalnih enot po vseh Sloveniji: »To delo opravljam zato, ker mi je predvsem v velik izziv in zadovoljstvo. Tu ni rutine, vsak dan te čaka kak nov problem, ki ga je treba rešiti. Ko dosežem cilj, že začnem razmišljati o novih izzivih. Če se zgodi npr., da želi oseba s posebnimi potrebami na svoje, to postane moj cilj. Najprej je treba najti prilagojeno stanovanje za tako osebo in finančna sredstva za nakup oz. najem. In to je velik izziv – kako najti stanovanje, v katerem bo živela oseba s posebnimi potrebami, kakšno pomoč potrebuje, da bo lahko živela samostojno, hkrati pa ji je treba zagotoviti še osebno asistenco.« »Mladi parlamentarci so bili zelo aktivni in so se razgovorili o tem, kako pomembna je vloga staršev, za katere si želijo, da bi jim bili podpora, a jim hkrati pri odločanju dovolili svobodo. Strinjajo se, da izbira poklica pomeni skrb in da je težko predvideti, ali se bomo v izbranem poklicu tudi zares našli. Po drugi strani razumejo, da vsaka prelomnica pomeni nov začetek in da nobena poklicna odločitev ni zares dokončna odločitev. Ob vprašanju uspeha ima vsak svoja prepričanja, večina pa poklicni uspeh povezuje z osebno srečo. Tudi možnosti izbire imajo mladi veliko, nimajo pa vsi enake štartne pozicije. Da bi lažje izbirali, si želijo realne informacije in praktične izkušnje z različnimi poklici. Zaključujejo, da ima vsak v sebi moč vplivati na potek svojega življenja, moraš pa vedeti, kaj si želiš in nato vložiti dovolj truda, da cilje tudi dosežeš,« pravi Havlasova, regijska koordinatorica otroškega parlamenta za ptujsko območje, ki ga organizira Društvo prijateljev mladine. Mladi parlamentarci so povedali še, da se izbire srednje šole bojijo oziroma jih je strah napačnih odločitev. Menijo, da bi se o tem, katero šolo bodo izbrali, morali pogovarjati že prej, v 6. razredu. Že kot osnovnošolci bi kak dan želeli preživeti v srednji šoli, da bi se na podlagi lastnih izkušenj prepričali o izbiri. Izpostavili so še, da je možnosti izbire poklicev veliko, problem pa je pogosto razdalja med domom in želeno šolo. Želijo si, da bi bilo takšnih ovir čim manj. Dženana Kmetec Otroci imajo veliko povedati Foto: osebni arhiv Veselje na snegu novali Korak k Sončku, vanj pa so vključeni tudi vrtci in šole Spodnjega Podravja. Sodelovanje poteka na način, da otroci obiščejo uporabnike Varstveno delovnega centra Sonček na Ptuju in obratno. Gre predvsem za druženje, spoznavanje in skupno ustvarjanje. Na tak način se zmanjšujejo tudi predsodki o osebah s posebnimi potrebami, otroci izgubijo strah, saj spoznajo, da lahko z njimi čisto normalno komunicirajo, na nekoliko prilagojen način. Tudi na dobro poznanih Sončkovih poletnih taborih so dobrodošli prav vsi otroci. Tam lahko spoznajo, kako se uporablja invalidski voziček, kdo je avtist in kako na primer živi nekdo, ki je slep. »Inkluzivne počitnice so res zelo dobro sprejete, program je dober, otroci pa lahko počnejo res veliko zanimivih stvari (jahanje, plavanje, taborni ogenj, plezanje …).« Estera Korošec Število oseb s posebnimi potrebami v zavodih narašča Zveza Sonček v okviru institucionalnega varstva ali s pomočjo osebne asistence omogoča osebam s posebnimi potrebami ureditev bivanjskih razmer. Gre za manjše bivalne enote, kjer se trudijo ustvarjati čim več domačnosti. Njihove enote so tako še nekako najbližje terminu »deinstucionalizacije«. »V vsakem primeru bi morali narediti več za neodvisnost oseb s posebnimi potrebami. Zavedati se je namreč treba, da njihovo število v velikih zavodih narašča, kar je skrb vzbujajoče. Tudi to, da gradimo enote, kjer skupaj živi 24 ljudi, po mojem mnenju ni dovolj, je pa res bolje od tega, kot da 300 ljudi živi pod isto streho. Zakon o osebni asistenci na papirju že omogoča takim posameznikom, da živijo samostojno, sedaj je treba vse to še udejanjiti. Dejstvo je, da bo manjši delež ljudi vedno potreboval institucionalno varstvo, ogromno pa je takih, ki bi lahko živeli drugače. Veliko lažje je imeti 300 ljudi v eni veliki hiši kot 60 hiš s petimi ljudmi, čeprav je epidemija pokazala vse slabosti takega sistema,« je povedal Jernej Hazimali, vodja bivalnih enot Zveze Sonček. Zaključki 32. medobčinskega zasedanja za ptujsko območje, ki jih bodo naslednji teden predstavljali na nacionalnem otroškem parlamentu: • Želijo si podpore staršev, tudi njihove nasvete, a dodajajo: »Ne želimo jih razočarati,vendar bi izbira poklica morala biti naša izbira.« • »Učitelji naj nas vodijo, da se bomo bolje poznali (karakter, močna, šibka področja) in se lažje odločali za poklic, ponudijo pa nam naj čim več praktičnih in konkretnih dejavnosti.« • »Uspeh je najti zlato sredino – imeti dovolj denarja, a tudi dovolj časa za vse, kar te veseli, in za osebe, ki ti veliko pomenijo. Konec koncev pa potrebujemo vse poklice, zato ni prav, da se nam kot uspešne predstavljajo le tisti poklici, ki prinašajo visok zaslužek.« • Izbira poklicev je velika, a si želijo realne informacije, ne olepševanja o raznih poklicih. Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 8. aprila 2022 Ptuj z OZ veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Podravje z Sedemletna Vita Prelog je postala državna prvakinja Ohranjajo spomin na vojno Deklica, ki je pri štirih letih že igrala šah V letu 2021 so bili v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Ptuj zelo aktivni, kljub ne najboljšim pogojem za delovanje, so izpostavili na marčevskem občnem zboru. Pregledali so delo v preteklem letu in sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos. S svojimi aktivnostmi ohranjajo spomin na dogodke, ko je nastajala samostojna Slovenija. Od lani imajo svojo lastno razstavo, ki prikazuje vojno za Slovenijo 1991. Že pred nekaj leti sta predsednik OZVVS Ptuj Vlado Žgeč in Mladen Horvat iz Vojaškega muzeja pripravila tekst za prikaz najpomembnejših dogodkov, ki so se v tistem času zgodili na Ptuju. Uspelo jim je pridobiti nekaj pomembnih eksponatov in manjšo vitrino, da lahko te eksponate na razstavah tudi pokažejo. Boris Fras je odstopil svoje hlače, ki so mu bile prestreljene, ko je 24. maja leta 1991 nanj streljal vojak iz vojašnice. Ivan Bukšek je odstopil pas za hlače, ki mu je bil prestreljen 27. junija leta 1991 med spopadom za Radiem-Tednikom Ptuj, ko ga je strel zadel v trebuh. Franc Kozar je priskrbel telefon, ki je bil v času vojne edina telefonska povezava z vojašnico. Z razstavo so sodelovali v občini Podlehnik, MO Ptuj, v Kulturnem domu na Destrniku, kjer so odkrili tudi spominsko ploščo ob 30. obletnici vojne, in v Rogatcu. Po razstavi so s predavanjem popeljali okrog dvajset razredov osnovnih šol, veteranov in drugih skupin. Lani so na pročelju transformatorske postaje na Vičavi skupaj z Elektrom Maribor odkrili spominsko ploščo v spomin na 30. obletnico prvega strela v času osamosvajanja RS, ko so v času Pekrskih dogodkov streljali na Borisa Frasa in njegove sodelavce ter ga ranili v nogo. V letu 2021 je izšel tudi obsežen zbornik z naslovom Elektro Maribor v prizadevanju za samostojno Slovenijo, v katerem je v središču prvi strel na Ptuju. V sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo so izdali spominski zbornik z naslovom Tajna Vita Prelog, učenka drugega razreda OŠ Markovci, je šahovske figure znala premikati že pri treh letih. To zanimivo miselno igro je naprej začela igrati z očetom, ki jo je naučil šahovskih osnov, pomagala pa si je tudi s spletnim šahovskim portalom. Med drugim je članica Šahovskega društva Ptuj (trener Danilo Polajžer) in šahovskega krožka OŠ Markovci (mentor Jurij Cvitanič). Svoj prvi večji uspeh je dosegla na letošnjem spletnem državnem prvenstvu v šahu, ki je trajalo kar štiri ure. V kategoriji do osem let je premagala ostalih dvajset vrstnic in pri komaj sedmih letih osvojila naziv državne prvakinje. Vita se je na tekmovanje pripravljala v okviru Šahovskega društva Ptuj, doma pa je igrala šah skupaj z očetom in reševala šahovske probleme preko računalnika. »Na steni moje sobe je posebna razpredelnica, ki jo vsak dan pobarvam, ko rešim dnevne naloge pri šahu za tisti dan. Naloge so šahovska igra in šahovski problemi. Trenutno je moj rekord 19 šahovskih problemov v treh minutah. Vedno, ko postavim nov rekord, greva z atijem v trgovino po novo zasluženo igračko,« je povedala Vita in dodala, da je zelo vesela osvojenega naziva. Izjemno ponosni na njen uspeh so tako v ptujskem Šahovskem društvu kot markovski osnovni šoli. Po besedah Jurija Cvitaniča, vodje šahovskega krožka, je Vita učenka z izjemnim talentom, hkrati pa jo igranje šaha veseli, kar je Foto: osebni arhiv Vita Prelog, državna prvakinja, zelo rada igra šah v živo. najbolj pomembno. »Otroci se po navadi za igranje šaha navdušijo v okviru svoje družine. Če imajo voljo in interes, pa lahko šahovsko znanje nadgrajujejo v okviru šahovskih krožkov ali društev.« »Šah igram zato, ker lahko razmišljam« Vitinih uspehov se veselita tudi njena starša, ki si predvsem želita, da njuna hčerka v prvi vrsti počne tisto, kar jo zanima in ji lahko koristi v življenju. »Ne želiva, da bi ta uspeh dojemala kot breme ali celo zavezo, da bi šah morala trenirati. Zame je najpomembnejše to, da skozi igro šaha krepiva najin odnos in skupaj preživljava kakovosten čas,« je povedal oče Saša Prelog in dodal, da je vloga staršev izjemnega pomena – najprej zgled, nato pa tudi pozitivna spodbuda in motivacija. Tudi sam je bil v mladosti zagrizen šahist. »Ker se zavedam, koliko pozitivnih lastnosti šah doprinese človeku, želim, da bi jo ta igra še marsičesa naučila. Spodbudo ji dajem s svojim zgledom – redno igram šah na spletu in spremljam svetovno šahovsko sceno.« Vita rada igra šah predvsem zato, ker lahko razmišlja in premika figure. Ob šahovnici mora biti skoraj vedno še čokolada, saj je velika sladkosnedka. Njena velika želja je, da bi nekoč bila tako uspešna kot svetovno znani šahistki Magnus Carlsen in Hikaru Nakamura. Do takrat bo seveda treba zaigrati še veliko šahovskih partij – mamo Eleno že premaga, oče in dedek Mirko pa sta trenutno še nekoliko trša oreha. Estera Korošec Pragersko z Zunaj belina in sivina, v notranjosti eksplozija barv Rože iz papirja niso kič, so slovenska tradicija Foto: Črtomir Goznik Na občnem zboru so podelili več priznanj za požrtvovalno delo in ohranjanje spomina na dogodke ob nastanku samostojne Slovenije. skladišča orožja Teritorialne obrambe v letih 90 in 91, v katerem je s podatki in fotografijami predstavljenih 520 tajnih skladišč orožja TO po celotni Sloveniji, med njimi tudi 17 na Ptujskem. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo uspešno sodeluje z vsemi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami v ožjem in širšem okolju ter aktivno sodeluje v pripravi vseh dogodkov in proslav, ki jih le-te pripravljajo. Predsednik OZVVS Ptuj Vlado Žgeč je na marčevskem občnem zboru predstavil tudi aktivnosti na športnem področju v preteklem letu. Njihovi predstavniki uspešno tekmujejo na veteranskih športnih igrah, tradicionalna so tudi njihova ribiška tekmovanja. Člani so tudi aktivni krvodajalci. Doslej so organizirali že okrog 30 krvodajalskih akcij. Zahvalil se je vsem za požrtvovalno delo in prizadevanja, da se ohrani spomin na dogodke, ko je nastala samostojna Slovenija. Njihov praznični dan je 30. september, to je dan, ko so prevzeli nadzor nad ptujsko vojašnico. Tudi letos ga bodo obeležili s spominskim dogodkom. Postavili bodo nekaj spominskih plošč na stavbe, kjer so bila tajna skladišča orožja. Organizirali bodo tudi proslavo ob obletnici spopada pri Radiu-Tedniku Ptuj. Zelo pomembno področje njihovega dela pa predstavljajo druženja. Na marčevskem občnem zboru so podelili tudi nekaj priznanj. Bronasto priznanje Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj sta prejela Stanislav Golc in Franček Lenart. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je z bronastima plaketama nagradila Zvonka Marčiča in Darka Skoka, z zlatima plaketama pa Radoslava Djekića in Staneta Žitnika. MG Pšenični klasi, narcise, mak, vrtnice najrazličnejših barvnih odtenkov. Rože, ki jim je skupno, da so plod spretnih rok in da nikoli ne bodo uvele ali odcvetele, so bile minuli konec tedna razstavljene na Pragerskem, kjer je tamkajšnje turistično društvu organiziralo 4. mednarodno razstavo cvetja, ki ne ovene. Razstave so se udeležila društva in izdelovalci rož iz papirja iz domala cele Slovenije, od Prekmurja, preko Podravja in osrednje Slovenije do Divače. Močno zastopano je bilo tudi širše ptujsko območje. Milica Cimerman iz Spuhlje pri Ptuju je na ogled postavila šopke, pa posamezne cvetove (od narcis, s katerimi je bojda največ dela, do maka), vse umetelno izdelane z veliko truda in ljubezni. »Že od mladosti me spremljajo rože iz papirja, zadnjih deset let pa jih tudi sama aktivno izdelujem. Gre za neke vrste meditacijo, kratkočasenje,« je povedala in smeje dodala, da če kdorkoli začuti željo, da se priuči izdelovanja rož iz papirja, je kadarkoli na razpolago, če je treba tudi ob polnoči. Odkar je v pokoju, sta njen svet vrt in rože. S cvečarstvom pa se že vrsto let ukvarjajo v Ormožu, kjer je izdelovanje rož iz papirja del tradicije kraja. Cvetje iz papirja je bilo nekoč pomemben okras, pa najsi je šlo za cerkvene praznike ali pa za druge pomembnejše dogodke, ki spremljajo človeka od rojstva do smrti. Pri ohranjanju tega izročila na Ormoškem izstopa Ana Ratek, ki se je te spretnosti najprej naučila od svoje mame, Slavice Novak, in drugih gospodinj, nato pa je začela svoje znanje deliti z vsemi, ki jih je to izročilo zanimalo. »Ne gre za kič, to je treba poudariti, čeprav ima kdo žal takšno mnenje, gre za kulturno dediščino, gre za umetnost izdelo- Foto: Mojca Vtič Slavica in Anica iz Aktiva žena Dolena sta zaupali, da so članice s svojimi izdelki nedavno sodelovale na dobrodelnem bazarju za pomoč Ukrajincem. »Uspelo nam je zbrati več sto evrov. Presenečene in vesele smo bile nad odzivom ljudi, ob tem pa nam je bilo toplo ob srcu, da smo s svojimi izdelki pripomogle, da si bo morda kakšen otrok v Ukrajini z našo pomočjo lahko kupil nekaj za pod zob.« vanja rož,« je povedala. In v okviru Prosvetnega društva Janeza Trste- njaka in Ljudske univerze Ormož izdelujejo cvetje, ki nas tudi sicer Foto: Mojca Vtič Cvečarstvo ima v Ormožu dolgoletno tradicijo, pri njenem ohranjanju pa izstopa Ana Ratek. spremlja od spomladi do zime, le da je njihovo cvetje večno. Cvetoči vrt na začetku pomladi v telovadnici OŠ Pragersko je tudi letos povezal številne razstavljavce in obiskovalce. Z odzivom obojih je bila vidno zadovoljna Milena Furek iz TD Breza Pragersko Gaj, ki je prepričana, da bogata dediščina izdelovanja rož iz papirja ne bo utonila v pozabo. »Morda bodo mladi našli nove načine izdelave ali predstavitve, vendar rože se bodo ohranile.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek z 8. aprila 2022 petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Odpravili se boste v družbo med prijatelje in poiskali tiste stvari, ki se vam bodo v nekem danem trenutku predstavile v novi luči. Poglobili boste svoje znanje in v veliki meri napredovali v ljubezni. Spoznali boste – če je tudi cilj isti, so poti lahko različne. BIK (21. 4. – 20. 5.) Cvet ljubezni dehti v vsaki dobi življenja. Spremljala vas bo in sreča. Pridobite notranjo moč, da boste zadanim nalogam tudi kos. V pogledu službe se odpirajo projekti, ki bodo zahtevali timsko delo. Smisel življenje je biti ljubljen. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Kar zadeva zdravje, boste morali v letu 2020 več pozornosti posvetiti svojemu mentalnemu in fizičnemu počutju. Privoščite si izlete v naravo, sprehode in pomirjujoče aktivnosti. Če ste občutljivi na vreme, poskusite več počivati, kar pa seveda ne pomeni, da se vam odsvetuje ukvarjanje s športom. AURORA - madžarska punk skupina, BOGARDE, Dirk - angleški filmski igralec (1920-99), UNGER, Franz - avstrijski zdravnik, botanik in paleobotanik (1800-70) Nekoliko bolj se boste zapirali vase in menili, da se vrtite v začaranem krogu. Teden, v katerem se lahko lotite premišljevanja in uvidite, kaj vas veseli. Razmišljanje bo tisti kazalnik, kaj morate še spremeniti. Določene novosti in motivacija se odpirajo v pogledu službe. RAK (21. 6. – 22. 7.) Ormož z Zagnali knjižnico semen Poleg knjige še po domače seme V ormoški knjižnici Franca Ksavra Meška so poleg knjig in drugega gradiva na voljo tudi domača semena. Toplejši dnevi že vabijo ljubitelje domače zelenjave na vrtove, številni pa zlasti v sedanji situaciji ob vse dražji hrani vse bolj razmišljajo, kaj vse bodo pridelali sami. Kot nalašč za to je knjižnica semen, ki so jo pred kratkim zagnali v ormoški knjižnici. Ponuja že okoli 70 različnih semen zelenjave in okrasnega cvetja, od para- dižnika, solate, redkvice, fižola, ognjiča, zelišč itd. Podarili so jih obiskovalci. »Knjižnica semen deluje kot vsaka druga knjižnica, le da si v njej ne izposojate knjig, temveč domača semena, iz katerih vzgojite rastline, pridelate nova semena in jih del nato vrnete,« je pojasnila direktorica Milica Šavora in dodala, da so knjižnico semen vzpostavili po vzoru goriške knjižnice Franceta Bevka. Od njih so prevzeli in nekoliko nadgradili tudi enostaven računalniški program, preko katerega lahko uporabniki sami vpišejo podatke o semenu in ga uvrstijo v knjižnično zbirko. Ker v knjižnici na splošno velja pravilo, da je treba izposojeno vrniti, to velja tudi Foto: MH Direktorica Milica Šavora in bibliotekarka Marijana Korotaj ob knjižnici semen v primeru semen, le da pri tem niso tako strogi. Včasih se zgodi, da se pridelek ne posreči, zato so tudi v takih primerih v knjižnici razumevajoči. Brezplačna članarina Semena hranijo v lepo predelani nekdanji kataložni omarici. »Pogoj za izposojo je članstvo v knjižnici. Vsi tisti, ki se bodo včlanili v knjižnico semen in v njej aktivno sodelovali, bodo v letu 2022 oproščeni članarine. Namen te knjižnice je ohranjanje biotske pestrosti, predvsem je poudarek na ohranjanju starih avtohtonih in tradicionalnih sort, ki so prilagojene našemu okolju. Bistveno nam je, da gre za kroženje, izmenjavo semen v lokalnem okolju, delitev izkušenj o pridelovanju, želimo spodbuditi tudi koga, ki je morda že opustil obdelovanje vrta …,« nadaljuje Šavorjeva. To sicer ni edini produkt ormoške knjižnice, ki že nosi naziv zelena. Pohvalijo se lahko tudi z zeliščnim vrtom in čajnimi mešanicami, lastnim čebelnjakom in medom, domačim jurkinim sokom, zelenimi kotički … Monika Horvat Smiselno je, da ste bolj ustvarjalni in da se stvari lotite kreativno. Sonce sreče ne bo zašlo in tako je dobro, da sami pri sebi uvidite, kaj ste naredili pravilno in čemu ni tako. Vleklo vas bo v družbo, kjer se boste dodobra sprostili. Čas je, da si določite prioritete življenja. LEV (23. 7. – 22. 8.) Na delovnem mestu boste sijali in dobili pomembno priznanje. Dobro je graditi na tisti zdravi samozavesti. Odločili se boste in določene stvari, ki vas bremenijo, dali iz sebe. Notranje občutke si zapisujte. Ljubezensko življenje bo polno prijetnih in harmoničnih trenutkov. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Pomladna jutra so prijetna in harmonična. Zdi se, da boste tudi sami tkali svojo preprogo v smislu prijateljstva in ljubljenosti. Želeli boste, da vas ljudi opazijo, toda v življenju se vse zgodi, ko se točke usode zasučejo v pravo smer. Ne pozabite negovati notranjega otroka! TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Spremljala vas bo določena čarobnost in v življenju je tako malo potrebno, da uvidite lepote. V veliki meri bo spodbudno delovala sprostitev in da določne stvari nekoliko pozabite. Notranji mir najdete s tem, da se odpravite v naravo. Napredek je viden skozi delavne obveznosti. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Ljudje, ki bodo prišli v vašo bližino, vas bodo osrečili. Spodbudno bo, da se o tistih stvareh, ki vas motijo, pogovorite in da na pravilen način znate reči bobu bob. Vsekakor se skozi odnose učite in tudi kaj naučite. Poti so različne in mozaik usode dela čudeže. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Strune na violini življenja bodo zadonele tako, kot si boste vi želeli. Uspešne urice v dvoje vam bodo dale poguma in zdi se, da bodo tako kazalci usode vrteli hitreje. Dobro je, da naredite načrt in da se lotite bolj in manj pomembnih opravil. Pridobite plodne delavne rezultate. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Besedno se boste dobro izražali in se izpilili v retoriki. Ugodno je, da se odpravite na kakšno pot in da se lotite vseh tistih del in opravil, ki so vezan na komunikacijo in intelektualne zadeve. Denarno vam svetujem nekaj previdnosti. V ljubezni pa bodite nekoliko bolj prožni. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Pomladni vetrič zna prenesti svežino pomladnega jutra in tudi sami boste sledili klicu osebne legende. Čaka vas neka prijetna prenova v pogledu doma in počasi bo čas za spomladansko čiščenje stanovanja. Bližino pomladi boste občutili v ljubezni, saj boste imeli več ugodnih priložnosti. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Postali boste komunikativni in nemirni, seveda zaradi tega dosežete določena znanja in priznanja. Aktivno se boste lotili problemov, ki jih piše življenje in najdi kupico rešitev. Na drugi strani bo čas ugoden, da se odpravite na kakšno izobraževanje ali pot. Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 petek z 8. aprila 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Odločitev o cepljenju bo sprejemal nov minister Kaj je »dolgi covid« Dolgi covid (angl. Long Covid ali post covid-19) je stanje, ko po preboleli bolezni covid-19 simptomi vztrajajo še nekaj tednov ali celo mescev. Simptomi dolgega covida močno vplivajo na kakovost življenja teh oseb, zmanjšana je sposobnost za opravljanje dnevnih aktivnosti, opravljanje dela v službi, vključevanja v družbo in posledično močno vplivajo tudi na duševno zdravje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) večina bolnikov popolnoma okreva, med 10 in 20 odstotki bolnikov pa občuti srednje do dolgoročne učinke po preboleli bolezni. Zanimivo je, da simptomi lahko vztrajajo neposredno po bolezni, lahko pa se pojavijo tudi kasneje, lahko se pojavijo tudi pri osebah, ki so imele zelo blag potek bolezni, in celo pri osebah brez vseh simptomov bolezni covid-19. Seveda nas zanima, zakaj se razvije post covid in kakšni so dejavniki tveganja. Kot navaja prof. Tomažič, so dejavniki tveganja za dolgi covid težji potek bolezni, kot npr. hospitalizacija ali sočasno prisotnih več kot pet simptomov bolezni. Dolgi covid se pogosteje pojavi pri ženskah kot pri moških, najpogosteje v starostnem obdobju med 35 in 49 let. Dodatni dejavniki tveganja so prisotne srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, astma. Vendar se dolgi covid lahko pojavi pri komerkoli. Imunska pomanjkljivost pa ima morda, za zdaj to ni zagotovo potrjeno, zaščitno vlogo pred dolgim covidom, in sicer zaradi domnevnega mehanizma nastanka. Kot vzrok se navaja prikriti vnetni proces v organizmu, ki povzroči podaljšan imunski odziv. Novi koronavirus stran 20 vstopa v različne organe in tkiva in lahko povzroči okvare, ki se kažejo kot akutna bolezen in kasneje kot postcovidni sindrom. Gre za kombinacijo neposredne okužbe in delovanja virusa, avtoimunih odzivov in vnetja, ki povzroči posledice na organih zaradi delovanja vnetnih oz. imunskih celic in mediatorjev vnetja. Pomembna je tudi okvara notranjosti žil, ki je povezana med drugim tudi s povečanim tveganjem k strjevanju krvi. Najpogostejši simptomi ali zdravstvena stanja, ki se pojavijo po preboleli okužbi, so: bolečine v mišicah in sklepih, oteženo dihanje in bolečine v prsnem košu, dolgotrajna izguba okusa in vonja, kronična utrujenost, povišane maščobe v krvi (hiperlipidemija), povišan krvni tlak, palpitacije, slabost, motnje spomina in koncentracije, depresija in anksioznost, šumenje v ušesih, nočno potenje, glavobol, kožni izpuščaji, izguba las. Simptomi lahko izzvenijo in se po nekem času ponovno pojavijo. To povzroča dodaten strah in depresijo. Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Minister za zdravje Janez Poklukar je napovedal, da bo predlog programa cepljenja za leto 2022 v sprejemanje prepustil ministru v prihodnjemu mandatu vlade. Kot je dejal, ne želi, da bi cepljenje postalo področje za predvolilna soočenja. K odločitvi je prispevalo tudi 30.000 pripomb na predlog in pojav koronavirusne različice omikron. Poklukar je v izjavi za javnost pojasnil, da želijo predlog programa cepljenja za leto 2022 zaradi naštetih razlogov znova pretresti in ga oblikovati tako, da bo koristil državljanom. Foto: profimedia/M24 Vsak od naštetih znakov nas napotuje na obisk osebnega zdravnika. Na spletni strani NIJZ pa so na voljo priporočila za ukrepanje, bolnikom pa so na voljo tudi posebne delavnice. Še vedno pa obstaja zadrega, ali gre res za post covid, saj ni specifičnega laboratorijskega testa niti drugih diagnostičnih preiskav, s katerimi bi lahko zdravnik potrdil, da gre res za dolgi covid in ne za katero od drugih bolezni, ki se kažejo z enakimi znaki in simptomi. Osnovno navodilo bolnikom po prebolelem covidu-19 je krepitev imunskega sistema z zdravo prehrano, redno telesno aktivnostjo, ohranjanjem primerne telesne teže, dovolj počitka ter omejitev vnosa alkohola in opustitev kajenja. Zaradi utrujenosti je potrebno kar nekoliko napora, da si oseba povrne gibalne in telesne sposobnosti. Zato je dobro pripraviti načrt telesne vadbe in se ga dosledno držati. Strokovnjaki osebam, ki so imele težek potek bolezni, svetujejo aerobno vadbo, vaje za krepitev mišic, vaje za izboljšanje ravnotež- ja in izvajanje dihalnih vaj. Priporočena je vadba, ki jo oseba občuti kot napor, ne sme pa privesti do občutka izčrpanosti. Vaje je treba izvajati 2- do 3-krat tedensko 30 do 60 minut. Aerobna ali kardio vadba je tista, pri kateri poteka obnova energije v telesu ob prisotnosti kisika. Vadba poteka pri nižjih obremenitvah in je manj intenzivna kot anaerobna vadba. Je pa to vadba, ki krepi srčno-žilni in dihalni sistem. Ob tej obliki vadbe se poveča poraba maščobe. Učinkovita pa je le, če jo izvajamo dovolj časa. Postcovidnim bolnikom se priporoča energijsko uravnotežena prehrana, ki je prilagojena potrebam posameznika, velik poudarek pa ja na zadostnem vnosu beljakovin. Bolniki s postcovidnim sindromom imajo pogosto tudi težave z duševnim zdravjem. Zato se poleg fizikalne in delovne terapije v rehabilitacijo pogosto vključi klinični psiholog ali psihiater. Anksioznost, depresija, nespečnost in druge težave lahko zahtevajo kratkotrajno terapijo z zdravili. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Foto: Sta/M24 »Mislim, da moramo imeti mirno okolje, kar pa predvolilno okolje gotovo ni,« je poudaril. Pojasnil je, da vsi programi cepljenja tudi brez sprejetega letošnjega programa potekajo brez ovir in da se je tudi v preteklosti že zgodilo, da so bili programi sprejeti tekom leta. Predlog programa cepljenja za leto 2022 je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Prvotni predlog vsebuje spremembe v poglavju program cepljenja za zaposlene, kjer so na NIJZ k že sicer navedenim boleznim dodali covid-19, kar so nekateri razumeli kot poskus uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19. Po pojasnilih NIJZ bi sprememba omogočila, da se cepljenje proti covidu-19 opravi v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest pri osebah, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim, in osebah, ki lahko pri delu prenesejo okužbo na druge osebe. Oceno tveganja v tem primeru izdela izvajalec medicine dela v sodelovanju z delodajalcem, so pojasnili na NIJZ. Na vprašanje, če so specialisti medicine dela časovno in številčno ob morebitnem pojavu nove koronavirusne različice zmožni pripraviti veliko število prilagojenih ocen tveganja v kratkem času, so na inštitutu odgovorili, da ne morejo napovedati, kaj se bo zgodilo v primeru večjega izbruha nove različice. sta Pomagajmo si Preprosti triki, ki nam pomagajo ostati zbrani Povprečen človek lahko popolno koncentracijo ohrani le nekaj sekund – zaradi vse pogostejše uporabe digitalnih naprav pa se ta čas še krajša, saj nam osredotočenosti ni treba ohranjati dlje časa, da bi pridobili določeno informacijo, dovolj je že pritisk na gumb ali dva. Čeprav je to lahko priročno, nekatere druge okoliščine od nas še vedno zahtevajo daljšo zbranost, a je morda nismo več sposobni. Preverite, kako lahko preprosto okrepite sposobnost koncentracije, da boste lahko opravili vse, kar ste si zamislili. V zeleni družbi jezika je denimo odličen trening za možgane in ohranjanje koncentracije. Ljudje, ki znajo več kot en jezik, bolje izkoristijo možgane in jih je težje zmotiti. Lažje izbirajo ustrezne informacije in ignorirajo tiste, ki bi jih pri opravilu zmotile. Ne samo da vam tuji jezik pomaga v tujini, ampak pomaga možgane ohranjati mlade, izboljšuje kognitivne funkcije in preprečuje pešanje možganov. Počitek za bistre misli Pravijo, da lahko polurni dremež po kosilu izboljša zmožnosti koncentracije za polovico. Tisti, ki po Privoščite si odmor Sobna rastlina ne bo samo osvežila vašega doma ali pisarne, temveč vam bo tudi pomagala izboljšati stopnjo koncentracije. Že pogled na rastline, dolg le nekaj sekund, naj bi izboljševal človekovo produktivnost in pomagal ohraniti fokus tudi pri najbolj dolgočasnih opravilih. Koristi, ki jih delček narave v zaprtem prostoru prinese človeku, so torej dvojne: rastline izboljšujejo zdravje in povečujejo srečo. Trening za možgane Kdo pravi, da je po koncu šole konec učenja? Učenje novega kosilu zadremajo za urico, imajo boljše kognitivne sposobnosti od tistih, ki si po kosilu ne privoščijo počitka. Ne skrbite, da ponoči ne boste mogli spati, če zadremate čez dan. Raziskave kažejo, da tisti, ki po kosilu dlje dremajo, ponoči tudi več spijo. Foto: Dreamstime/M24 Čeprav se zdi, da je to, da vstanete in se odmaknete od opravila, kontraproduktivno, lahko s tem izboljšate stopnjo koncentracije. Kratki odmori vam lahko pomagajo ostati osredotočeni – to pa zato, ker se po daljšem fokusiranju na določeno opravilo naše kognitivne sposobnosti začnejo zmanjševati. Če preusmerite svojo pozornost na kaj drugega, se lahko potem lažje znova osredotočite na prvotno delo. Dobro je, če med pavzo vstanete in se sprehodite ter si tako poženete kri po žilah, saj boste s tem zbistrili misli. Tea Dečman Foto: Dreamstime/M24 Rdeča pesa, špinača in ribe krepijo spomin Sposobnost koncentracije nam pomaga krepiti tudi ustrezna prehrana. Poskušajte jo obogatiti z maščobnimi kislinami omega 3; vsebujejo jih denimo ribe, laneno seme in žitna zrna. Poleg esencialnih maščob na sposobnost pomnjenja vpliva količina vitaminov in mineralov. Predvsem rdeča pesa je tista, ki v možganih nevtralizira in odstranjuje strupene snovi, obenem pa pospešuje nastajanje rdečih krvnih telesc in tako izboljšuje preskrbo celic s kisikom. Tudi špinača je eno od tistih živil, ki še posebej pomirjajo živčevje, krepijo možgane ter preprečujejo utrujenost. Za boljšo koncentracijo priporočajo še zeleni čaj, temno čokolado, borovnice, pomaranče ter seveda dovolj vode in dovolj spanca. Majhen trik, da prebudimo možgane, je vohanje cimeta, če ga še redno uživamo, pa ne le da izboljšujemo spomin, koncentracijo in pozornost, temveč tudi zmanjšujemo možnost pojava alzheimerjeve bolezni. Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 petek z 8. aprila 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21 Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]REĀLQR*RULåQLFD LQRVQRYQRåROR*RULåQLFDSULUHMDRGGDMR 1DURĀLWH 9VDNQDURĀQLNGREL Z nami bodo peli slovenske pesmi XĀHQFL2VQRYQHåROH*RULåQLFD Oddaja bo v sredo, 13. aprila, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN • SRSXVWSULPDOLKRJODVLK • UHYLMD6723 VSRUHG UHYLMD=9(='( NDD • EUH]SODÿQHSULORJHãWDMHUVNHJDWHGQLND .DNRYRVWELYDQMD$YWRGURP6ORYHQVNHSRÿLWQLFH *UHPRQDSRÿLWQLFH6WRWLQ.URQLNDOHWD • SRäWQDGRVWDYD 'YDNUDWWHGHQVNRDNWXDOQLGRJRGNLL]6SRGQMHJD3RGUDYMDV 3UOHNLMRWHUSUHJOHGGRJDMDQMDY6ORYHQLMLLQSRVYHWX NAROČILNICA ZA Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ 3URMHNWSRGSLUDREĀLQD*RULåQLFD Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK petek z 8. aprila 2022 Poslovna in druga sporočila 22 STORITVE stran 22 OKNA PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 PREVOZI – selitve – dostava: nudimo vam dostavo blaga, čiščenje prostorov, odvoz na deponijo. 041 868 018, Er-box, Dejan Erbus, s. p., www.prevozi-selitve-ptuj.com. INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KUPIM trosilnik hlevskega gnoja, nakladalko in ostalo kmetijsko mehanizacijo, lahko slabše ohranjeno. Tel. 041 368 437. NESNICE, rjave, grahaste in črne, 22-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo. Možna tudi brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. VZAMEM v najem njive. Za plačilo 300 €/ha. Tel. 041 881 643. PRODAM prašiče, težke okrog 120 kg. Tel. 041 490 468. www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. NEPREMIČNINE PRODAMO parcelo na Viru, 352 m2, južna stran, lepa lokacija, čudovit pogled na morje, cena 12.000,00 EUR. Tel. 070 270 130 UGLJEN, Preko – center, staro kamnito hišo v ulici 70 m od glavne plaže, elektrika, voda in kanalizacijo pred hišo. Prodam, cena 55.000,00 EUR. Tel. 070 270 130. PONEDELJEK, 4. april, 20.00, BK TV PTUJ TOREK, 12. april, 17.00, Narodni dom, Mala dvorana PTUJ SREDA, 13. april, 20.00, BK TV ORMOŽ PETEK, 15. april, 20.00, BK TV LENART PRODAMO - Hajdina, Hajdoše, lepo 3-sobno stanovanje z balkonom, 73 m2, 1.nad., v stavbi letnik 1995, kot novo, opremljeno, Cena: 119.000,00 EUR. Kontakt: 070 826 220 ali 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio 9. in 10. april 2022, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Mestni odbor Ptuj stranke Nove Slovenije je na letni konferenci predlagal predsednika TD Ptuj Petra Pribožiča za poslanca v Državni zbor Republike Slovenije. Svoja razmišljanja pred volitvami v DZ v izjavi daje Boštjan Koražija, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, v poslanski skupini Levica. Pred kamero smo povabili podžupana mestne občine Ptuj Marjana Kolariča iz stranke SDS, ki daje podporo Nuši Ferenčič, kandidatki za poslanko v Državni zbor Republike Slovenije. V Salonu umetnosti v Prešernovi ulici na Ptuju je na ogled arheološka razstava z naslovom Petovionski panteon, duhovni svet antičnega Ptuja. Razstavo arheoloških najdb je za Televizijo Ptuj slikovito predstavila Aleksandra Nestorovič, arheologinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Ignac Habjanič, zbiratelj zamaškov, je zbral štiri tone zamaškov. Izkupiček je podaril bolnemu fantu iz Jesenic. Z glasbo v sobotni večer in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Vssee d V dosedaan anje njee odd o d daje ajjee ssii laaah hko oggleda l da date naa &ĂĐĐĞ &&Ă ĐĞŬŝŝŝŶ Ŷ zzŽ ŽƵ ƵddƵď ďĞĞƉƌŽĮůŝ ŽĮůŝ ĮůŝŚ Į ůŝŝŚ Ś ZĂĚŝĂWƚƵũ ZĂ W ũ Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 8. aprila 2022 Veš, da v vsaki stvari si, ki je v hiši in okrog hiše, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak in glas se tvoj nič več ne sliši. (J. Medvešek) 23 Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza večnega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. ZAHVALA (Paulenko) Ob boleči izgubi drage mame, tašče, ome, prababice, sestre in tete SPOMIN 10. aprila mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, tast, dedek in pradedek SPOMIN Jerice Drevenšek 6. aprila je minilo osem let, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, IZ STRMCA PRI LESKOVCU Alojz Šori IZ SPUHLJE 127A dedek in tast se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove. Hvala g. župniku Jožetu Petku za lepo opravljen cerkveni obred, Sonji in Srečku za odpete žalostinke in g. Kozelu za prebrane besede slovesa. Hvala pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o., za organizacijo pogreba in odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k njenemu zadnjemu počitku, in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Njegovi najdražji V šepetu vetra slišen je tvoj glas, v oblakih viden je tvoj obraz. V srcih naših večen je spomin, edinstven, kakor bil si ti. SPOMIN Janez Popošek IZ PODVINCEV 1A Spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke spomina. Tvoji najdražji Dolgi bodo dnevi, še daljše bodo noči. Kajti, dragi naš, odšel si ti, solze bodo zemljo polnile, a tvojega srca nikoli več zbudile. Mineva 15 let, odkar te več ni med nami Uroš Ozmec 20. 6. 1986–7. 4. 2007 ZAHVALA Hvala vsem, ki ste v mislih z njim, hvala za prižgano svečko v njegov spomin. Pogrešamo te! Vsi tvoji Ob boleči izgubi našega dragega sina, atija, brata, botra in partnerja Andreja Meznariča NAJBOLJ BRANA (2. 5. 1985–25. 3. 2022) slovenska tedenska revija IZ FORMINA 25 Á(0h¨X·0k («J !0zXR («ÈóXz³kXRÁ«0zÈÁkXR ƏƫǣƬƏ³ǼƏɮǸƏǴƺȇǴƺǕȒɮƏǕȒȸƺƮƏ ȒƫȒʁƺɮƏǼǸƏ Ob veliko prerani izgubi nam je bolečino pomagalo lajšati spoznanje, da v najtežjih trenutkih nismo ostali sami. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za svete maše, za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku Ivanu Holobarju za opravljeno sveto mašo, cerkvenim pevkam, pogrebnemu podjetju Mir, vsem gasilcem, godbeniku za odigrano melodijo, g. Stanislavu Rižnarju za ganljive besede slovesa. V globoki žalosti hčerkica Ema in vsi njegovi, ki ga imamo radi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in tašče Marije Klaneček Z ORMOŠKE CESTE 76 RENATA BOHINC ³«0#zàk« JÈ ³à hXR Á« k óǣɮǼǴƺȇǴƺǴƺȇǣɿǼȒȅǣǼȒ k« JnXR‫׎ה‬n0ÁÁzh0³Á«X# ñƏƫƏɮƏƫȒȅȒȸƏǼƏɄƺȅƏǼȒȵȒƮƏǸƏɎǣ hÈ«Xh ÁJ0nh ³0z #0¨«0zJnXÁX ¨ȒǼȒƮǣɎɮǣɄƺɮƺƳȇȒɀƏȅɀǸǣ Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR, v kompletu z revijo Nova, za samo 4,49 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. vsako sredo www.salomongroup.si se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnico tako lepo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali za svete maše. Zahvaljujeva se govornici Rozi Drevenšek, pevcem Feguš za odpete žalostinke. Zahvala velja gospodu župniku za cerkveni obred in sveto mašo. Zahvala gre tudi pogrebnemu zavodu Mir, gospodu za odigrano Tišino. Zahvaljujeva se tudi vsem sestram in zdravnikom Internega oddelka Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala. VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ 3 KILOGRAMI V ENEM TEDNU ñȇƏǸɖȵȒɮƏǼȇƺǕƏɀƺɿȇƏȅƏƮȸɎƏǴɎƺ ƏǼǸȒǝȒǼًǸƏɮȒǣȇɮɀƺǕȒɎȒɮƺǣɿƳƺǼǸƺ Žalujoča hčerka Jerica in zet Dušan www.brezalkohola.si ñxx0Xz #k0 ‫ז‬ȵȸƏɮǣǼɀɎƏȸɄƺɮًǸǣɮɿǕƏǴƏǴȒ ɀȒƮɖɎȇƺȒɎȸȒǸƺ 2. 3. - 16. 4. 2022 12 ZDRAVIH NASVETOV zƺȅȒȸƺɎƺȵȸƺȵȸƺƮǣɎǣǼƏǝǸȒȵƏ ɿȅƏȇǴɄƏɎƺɎɮƺǕƏȇǴƺɿƏȇƏɀɎƏȇƺǸȸƏǸƏ dni BREZPLAČNA OBJAVA brez alkohola alk al lk ko o V znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. 16 STRANI RECEPTOV Xz J«0àzh0ñà0nXk z # ¨ȒȅǼƏƳȇƏɿƺǼƺȇǴƏɮƏًɮƺǼǣǸȒȇȒƮȇƏ ɄɖȇǸƏًƳȒȅƏƮǣɀɖɄǣǣȇǸƏȸǣً ƏȇǕǼƺɄǸƺɀǼƏƳǣƬƺ Vsak četrtek! Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu N ɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅJana, za samo 4,79 EUR. www.salomongroup.si 12. mednarodni sejem lovstva in ribištva v Gornji Radgoni 8. - 10. 4. 2022 Hala A/31 Vljudno vabljene lovske družine Vrazova ulica 5 - 2270 Ormož www.ecoagro.hr jasmina@ecoagro.biz 040 802 355 Štajerski TEDNIK petek, 8. 4. 2022 COLOR CMYK stran 24 Tednikov mozaik 24 petek z 8. aprila 2022 Ptuj z Na tednu restavracij tudi Ribič in Grabar Ptuj z Novi zamaški humanosti V enajstih letih več kot 65 ton za dober namen Težko je bilo dobiti prosto mizo Že enajst let je minilo, odkar se je Ptujčan Ignac Habjanič odločil, da bo z zbiranjem zama- Iztekel se je že deseti desetdnevni kulinarični potep po Sloveniji, ki se tradicionalno imeškov pomagal pomoči potrebnim. V tem času se je klicu humanosti odzvalo veliko tistih, ki nuje Teden restavracij. se zavedajo pomena organiziranega zbiranja zamaškov iz gospodinjstev. Z železniške poLetos so od 25. marca do 3. aprila staje Ptuj so 1. aprila v okviru letošnjega prvega odvoza v predelavo, v podjetje Omaplast na najokusnejši teden v letu vabile 104 najboljše restavracije, v katerih Grosuplje, odpeljali okrog štiri tone zamaškov. Foto: Črtomir Goznik V prvi letošnji dobrodelni akciji so naložili okrog štiri tone zamaškov za predelavo in dober namen. Doslej so v šolah, vrtcih, podjetjih, institucijah, gostinskih in drugih lokalih ter posamezniki zbrali že več kot 65 ton zamaškov za dober namen. Vsa leta z odvozom pomaga Slovenska vojska, 74. pehotni polk iz Maribora. Tudi pri aprilskem odvozu je bilo tako. Tokrat jih je vodil podpolkovnik Jure Himelrajh, poveljnik 74. pehotnega polka iz Maribora. Tudi v Slovenski vojski in doma pri njih zbirajo zamaške, da ne končajo med odpadki, je povedal. V preteklosti so sicer pri nalaganju zamaškov, ob slovenskih vojakih, pomagali znani športniki, kulturniki in nekateri drugi. Tokrat so prišli učenci 5. c-razreda OŠ Ljudski vrt z učiteljico Matejo Kelner, ki so se izkazali s 360 kg zamaškov za reciklažo. Iza Potočnik, Zala Čuš, Luka Vukovič, Tilen Čuček in Martin Kelc so zelo ponosni, da lahko pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo. Zamaške zbirajo doma in v šoli, prav tako pa se trudijo tudi druge ozaveščati o pomenu zbiranja zamaškov za humanitarne namene. Z izkupičkom letošnjega prvega odvoza zamaškov bodo pomagali Boru Kemperleju z Jesenic. Ignac Habjanič si želi, da bi sedaj, ko so protikoronski ukrepi sproščeni in življenje in delo potekata že dokaj normalno, povsod, kjer so v preteklosti že zbirali zamaške, ponovno pridno polnili posode z zamaški. V nekaterih okoljih so v času korone namreč prekinili zbiranje. Zelo bo vesel vsake odložene vrečke z zamaški tudi pred vrati skladišča na železniški postaji na Ptuju, kjer vsa leta zbirajo zamaške, če jih ne bodo odložili na za to določena mesta. „Popolnoma nič vas ne stane, če pomagate z zamaškom,“ poudarja. Hvaležen je vsem, ki pomagajo z zamaški, ker s tem pomagajo na najboljši možen način, predvsem pa se zahvaljuje svoji ženi, ki mu v tem projektu zbiranja zamaškov, ki se iz leta v leto bolj širi, nesebično pomaga od vsega začetka. MG so njihovi chefi promovirali vrhunsko slovensko kulinariko v treh hodih in po prijazni ceni. Svoje kuharske mojstrovine sta ljubiteljem dobre hrane predstavili tudi dve ptujski gostilni: Ribič ob obali Drave in Grabar v Rabelčji vasi. Pri Ribiču je tako dišalo po odojkovi krači s ptujskim lükom ter poširanem fileju ostriža z zabeljenimi ajdovimi žganci, pri Grabarju pa po ptujskem piščancu z mavrahi ter ščuki z belo polento in lešniki. Cena menija je bila 21 evrov. Z obiskom na Tednu restavracij sta bila oba gostinca več kot zadovoljna. V gostilni Ribič so lahko tokrat sprejeli več gostov, saj so 35 mizam v spodnjih prostorih dodali še prav toliko miz v zgornjih. Zanimanje je bilo veliko, obvezna je bila prehodna rezervacija, prosto mizo Foto: GG V času Tedna restavracij je bilo v Gostilni Grabar v Rabelčji vasi težko dobiti prosto mizo. ob želeni uri je bilo težko dobiti. Podobno je bilo tudi v Gostilni Grabar, kjer so se zaradi majhne ekipe orga- nizirali tako, da so v treh terminih sprejeli in postregli po 20 gostov. SD aj sapo. i lovil kikle, zd oč n in e ev n d le Včasih sem ce raktični *** preživlja kot p se , ke zi fi e n ič l študija teoret lec. Ker ni dokonča fizika pulila še celo *** u je pa Eva iz m to a n o, br re mo eno najprej vzel sa hrbtenico. Bog je Adamu *** skalpirajo. te slej ko prej ri vo go iz i en Za lase privleč line le *** ruge, ker so ko d , ta ri ko a eg i vedno poln politiko zarad štiri leta. v o ej n ri je in na vsake Nekatere sv ne bo *** i vsaj telefona m a i, ic ln bo m teden dni v e-avto. Res bo najmanj pol leta. il oz ov p je e Včeraj m treba polniti AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Prireditvena dejavnost v polnem zagonu Odprla se je sezona najrazličnejših prireditev. Največ se dogaja na kul- povezuje že 21 mest in občin. Z namenom oživljanja dediščine, mestnih turnem področju. Po koronskem premoru so se predstavili tudi že pihal- središč in povezovanja kreativnih vsebin je pripravilo več projektov tudi ni orkestri, zaplesale so folklorne skupine. Na ulice in trge Ptuja se letos mednarodnega značaja. V posebnem slovenskem delu pa je povabilo mlavrača tudi eden od treh najstarejših ptujskih tradicionalnih sejmov – Ju- de, njihove mentorje in zgodovinska mesta, da izberejo legendo svojega rijev sejem, ki bo 23. aprila. TD pa bo Ptuj povabilo na blagoslov konjev. mesta, ki jih je v zgodovinskih mestih veliko, in jo oživijo, predstavijo na Jutrišnja sobota naj bi bila ena od živahnejših sobot v starem ptujskem svoj in nov umetniški način. Odziv je bil izjemen, sodelovalo je okrog 200 mestnem jedru, kamor Ptujčane in druge vabijo gostinci, trgovci in drugi mladih, ki so ustvarili 13 novih, mladih, svežih umetniških del. Ptujčani so ponudniki. Čez dobre tri tedne se bo začela tudi plovna sezona na Ptu- oživili Parzivala pod naslovom– Parzivalov dotik tistega nekaj. jskem jezeru. Na portalu Kamra je na ogled nova digitalna zbirka, je sporočila Melita S prvimi koncerti in prireditvami so začeli tudi že organizatorji ptujskih Zmazek, samostojna bibliotekarska sodelavka, urednica Kamre za Spotradicionalnih festivalov. Prva Huda pokušnja Beletrine v družbi izbranih dnje Podravje. Gre za digitalno zbirko pod naslovom Pranje perila nekoč. knjig in vina v letu 2022, ki je del programa Literarne prireditve, ki ga financira Javna agencija za knjigo RS, je potekala v hotelu Mitra, saj Dom kulture Muzikafe zaradi izvajanja projekta Stare steklarske še ni odprt svojih vrat. Arsana pa je začela cikel spomladanskih koncertov klasičnih mojstrov. V hotelu Primus se bo jutri v družbi sovinjona in izbrane kulinarike svečano zaključila že 18. sezona Primusovih vinskih zgodb. Združenje zgodovinskih mest Slovenije, ki je bilo leta 2001 ustanovljeno na Ptuju, je 1. aprila v Celju organiziralo zaključni dogodek Mladi oživljajo legende zgoFoto: Črtomir Goznik dovinskih mest. Danes združenje Na ulice in trge se z Jurijevim sejmom vrača tudi tradicionalna ptujska sejemska dejavnost. Le-ta je nastala v sodelovanju Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Opisuje pranje perila, kot so ga nekoč opravljale naše babice in prababice v času od II. polovice 19. stoletja do približno 70. let 20. stoletja. Gospodinjska opravila, povezana s skrbjo za čistočo oblačil, danes terjajo sorazmerno malo časa in truda, nekoč pa so veljala za zamudno in težaško žensko opravilo. Novo razstavo na Ptuju so postavili v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Posvetili so jo ptujskemu rojaku, novinarju in pisatelju Mihi Remcu, ki je literarno ustvarjal več kot petdeset let. Rodnemu mestu in ptujski knjižnici je bila v hrambo zaupana njegova literarna dediščina. Razstava Zapuščina Mihe Remca bo na ogled do 29. aprila. Od 20. do 22. maja bo na Ptuju potekal že 33. festival Dobrote slovenskih kmetij. O tem smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Mira Sok (Sodinci). Danes sprašujemo, koliko let je stara oddaja Z glasbo do srca Radia Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 15. aprila. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko let je stara oddaja Z glasbo do srca Radia Ptuj? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.