LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Slogajači ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER nt 1919, AT POST CFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879- 'J^fajesloqa tlacij STEV. (No.) 39. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 1. APRILA 1922. LETO (Vol.) VIII. IZ DELAVSKIH KROGOV. RAZGLED PO SVETU RAZNE NOVICE. PREMOGARSKA STAVKA. Chicago, 111., 31. marca. — Stavka premogarjev je toraj gotova stvar. Lastniki premogovnikov se izgovarjajo, da se ne smejo pogajati z delavcem v skupini, ker bi bilo to proti Shermanovemu zakonu, ki prepoveduje truste v Ameriki. Ako se več kompanij iste vrste združi za skupne koristi, je to trust. Kaj bodo pre-mogarske unije naredile in kakšen način boja bodo izbrale, tudi ni jasno. Farrington, predsednik Illinois-kih premogarskih unij se je izjavil, da Se zna "enkrat v prihodnosti zgoditi nekaj, kar bo popolnoma spre menilo stališče premogarjev." Kaj je mislil s tem, je uganjka in tudi premogarji ne vedo, kaj. Nekateri ugibajo, da bo njih predsednik počakal. kako se bo . stavka razvijala. Ako bo videl, da je postal vspeh stavke dvomljiv, da bo izstopil iz splošne unije in bode Illinoiska unija začela lastna pogajanja z lastniki domačih premogokopov. To bo seveda uničilo unijo, kajti druge unije bodo potem prisiljene stopiti tudi na lastne noge. Lastniki premogokopov so se izjavili. da bodo nadaljevali delo po rovih, kakor dosedaj in upajo, di bodo dobili dovolj stavkokazov, da bo šlo delo mirno naprej. Edino upanje, da bi se znala stavka ugodno rešiti, je še, ako vlada poseže vmes in skuša urediti nesporazum. Vendar do sedaj vlada ne kaže veliko zanimanja za cel spor in sedaj le samo čaka, kako se bo vse razvilo. VELIKANSKA IZNAJDBA. Z velikanskimi koraki gre sedanja znanost naprej. Iznajdbe, katere smo dobili zadnjih par let, so nekaj, pred čemur strmi človeški razum in si ne more misliti, da bi bilo mogoče. Te dni se je patentirala nova velikanska iznajdba, po kateri se bo s pisalnim strojem lahko pisalo na milje daleč po brezžičnem brzojavu. Ne-: ke posebne vrste pisalni stroj je to,I ko "oddajalec" brezžičnih poročil poroča kakor se navadno piše na pi-' salni stroj. Vsaka tipka ima svojo I posebno velikost zračnega vala. j Pri stranki, ki bo imela spreemalni! pisalni stroj, bo ta, urejen tako, da bodo iste velikosti vali električno pritisnili isto črko na stroju. Posebna naprava bo sprejela prve vale in e-lektrični pisalni stroj bo začel sam iti, kakor gre na pr. električni se-števalni stroj. Ko bo oddajalec brezžičnega poročila začel tipkati na svojem stroju, bo začel tudi sprejemat-] ni stroj enako in pisal bo. kakor e-t:aj piše pisalni stroj. SKUKAJ' ZRAŠČENI SESTRI UMRLI. V četrtek sta umrli v West Side Hospital v Chicago dve sestri dvojčki, ki sta bili celo svoje življenje skupaj zraščeni od rojstva. Rodom sta bili Čehinji. Rojeni sta bili pred 43 leti na Češkem. Bili sta zelo premožni. ker sta si veliko premoženja nabrali s cirkusom, s katerim sta potovali po svetu in se dali kazati. Ena je imela celo sina, ki je 11 let star. JUGOSLOVANSKE NOVICE Naraščaj rdečega križa organizira v Jugoslaviji Miss Ada Palmer, Američanka. Dvigniti hoče mej on-dotno mladino smisel za zdravje in moč telesa, bratstvo in vzajemnost. Jugoslovanski katoličani z nezaup-nostjo zasledujejo njeno delovanje, ker se kakor namenoma ogiblje verskega vpliva pri tej vzgoji. Prav i-majo, da so oprezni, kajti marsikaj amerikanskega je na videz jako plemenitega, a pod humaniteto so večkrat skriti protiverski cilji. BELGIJSKI KRALJ V RIMU. Belgijski kralj in kraljica sta obiskala Rim in sta šla najprej v Vatikan obiskat svetega očeta, kjer sta bila sprejeta s kraljevimi častmi. Sv. Oče ju je sprejel Ijubeznjivo in se dalje časa z njima prijateljsko pogovarjal. Drugi dan potem še le sta obiskala kralja in kraljico italijansko. ŠE SEDAJ NI UREJENO. Koliko gorja in težav povzroči lahko en nesrečen človek v kaki deželi, čuti sedaj nesrečna North Dakota, katero je osrečil amerikanski boljševik Townley s svojo non-partisan ligo, s katero je hotel uvesti boljševizem v državo. Še cele tri sodnijske obravnave ima pred seboj. Pred vsem se gre še za njegove manipulacije pri bankah. Zanimivo je, da so vsi rdečkarji proti denarju, češ da je to kapita-listovska naprava. Toda ko pridejo na površje ,je pa denar prvo, česar se polaste. Kakor ruski boljševiki enako. Proč z denarjem, kriče praV v istem času, ko njih zaslepljene žrtve res denar proč mečejo, ga pa ti strašno hitro hite pobirati. Ali niso oslički tisti, ki se dajo preslepiti, da ga proč mečejo. — Rusija je bila že tako prismojena. Sedaj so pa voditelji miljarderji in čakajo samo u-godne prilike, da bodo izginili, narod ti pa stradaj. KATOLIČANSTVO NA DUNAJU. Kakor poroča dopisnik C. N. W. C. Dr. Funder na Dunaju odpadajo katoliki trumoma od vere in se dajo napisati kot brezverci. — Iz tega se kaže, kako je napačno gojiti katoli-čanstvo, ki ne sloni na prepričanju temveč samo na politiki, na koritar-stvu. DRŽAVLJANSKA VOJSKA NA IRSKEM. Na Irskem divja državljanska vojska. Posebno v severnih okrajih se bije hud boj med obema strankama. Toda kakor poročajo privatna poročila, naši ameriški dnevniki jako pristransko poročajo. Kakor tukaj čita-mo so vsega boja krivi katoliki. Toda privatna poročila poročajo, da delajo ves prepir angleški vladni na-hujskani organi, ki so seveda anglikanske vere. BOLJŠEVIKI V MEKSIKO. V Meksiko tudi dvigajo glavo boljševiki in se pripravljajo, aa bodo izmozgali še to deželo. Tam se ne čudimo, ako se jim bo posrečilo doseči svoje vspehe. Te dni so ime- ČEŠKA VLADA PREPOVEDALA MARIJINE PRAZNIKE. Narodni voditelji, katerim je češki zaslepljeni narod zaupal svojo vlado in jih pusti še sedaj na krmilu, vsi sami prostozidarski katoliko-žrci odpadniki z Masarikom na čelu, so se spravili sedaj nad Marijo. Z uradnim dekretom so prepovedali uradno praznovanje vseh Marijinih praznikov. To je seveda vse maslo protestantizma na Češkem, ki ma-skira pod imenom češka narodna cerkev. To pa nesrečni zaslepljeni Čehi ne vidijo, da je protestantizem odločno nemška advanc garda, ki gre v razne dežele samo, da potom vere širi nemško idejo. — Bomo vi deli kako daleč bodo prišli. — Norci! li rdečkarji parado po mestu in so napadli katedralko in pobili šestnajst Jiudi. ŠPANSKI KATOLIKI SE ORGANIZIRAJO. Španski katoliški škofje so izdali skupni pastirski list, s katerim so začeli velikansko socijalno akcijo prav po načinu našega ameriškega National Catholic Welfare Council. Organizirali bodo katoliške mase v veliko socijalno akcijo, po kateri bodo skrbeli za vse potrebe ljudstva. Ustanavljali bodo katoliško Zvezo mož in žena, ustanovili nove velike šole in univerze, razne urade, ki bodo socijalno izobraževali delavstvo in kmete, mladeniška društva in dekliška društva. Sploh vsa katoliška akcija bo združena v eno organizacijo po celi Španiji. Ustanovili bodo tud i prvo socijalno delavstvo vseučilišče, kjer bodo delavski voditelji dobili dovolj poduka v socijal-nih vprašanjih, da bodo lahko nastopali kot branitelji svojih pravic. Največji dnevnik "E1 Debate" so si škofje izvolili za agitacijsko sredstvo, katerega bodo skušali pokrepi-ti, da bo na vrhuncu časnikarske znanosti in popolnosti. Verska enakopravnost v Jugoslaviji je humbug. Jasen dokaz za to je, ker se je sprejel proračun, po katerem se določa za zboljšanje položaja pravoslavne duhovščine za ono katoliške duhovščine pa ne. Razni pravoslavni posvečeni črevljarji, krojači in drugi težaki imajo torej prednost pred katoliškimi duhovniki z visokošolsko izobrazbo. Pravica v Jugoslaviji nima samo oči zavezanih. ampak je vsa kot munija zavita. na vseh poljih. Seveda bo treba še o-gromnih žrtev, moralnih in gmotnih, (la se bo mogla zdrava, oživljajoča kri od tega srca raztekati v najneznatnejše žile, zadnjo seljaško vas. Ko bi imeli škofje še prejšna, velikanska posestva in dohodke, bi bilo vsaj denarne težave lahko premagati. A jugoslovanska vlada jim je večino posestev zaplenila, seveda samo katoliškim, zato bo moralo ljudstvo samo pomagati. Prvo tako ljudsko zbirko darov so vprizorili v svoji prestolici na Svečnico. Ta dan je hrvatska orlovska organizacija priredila svojo slavnostno akademijo, z javno telovadbo. Na vseh pouličnih oglih so stale mize za prostovoljne darove v prid mlademu katoliškemu gibanju. Pač čutijo Hrvatje, kot mi, da zdaj ni toliko boj za narodnost, kakor za vero v ospredju. Le velikih mož z močno in izkušeno roko 4jm manjka, kot nam. Svetle zvezde, ki jih je vsak poznal in se po njih ravnal, jim ugašajo, kot nam. Hercegovski Hrvatom je 3. febr. je ena najsvitlejših ugasnila. Umrl je narodni poslanec v pravem pomenu besede Fra Dikak Buntič, frančiškan, hercegovski Krek, v najresnejši moški dobi 51. let. Umrl je v Kranju vpokojeni župnik Anton Berce. Rojen je bil v Ka mni gorici, služboval je kot župnik v St. Lambertu. Sori in Bošta-nju. /e pred vojno je bil vpokojen Kot takemu se je slabo godilo, kakor vsem vpokojencem. Zdaj ga je Bog rešil pomankanja in drugih povojnih kri že v. Verski poglavar muslimanov Reis-ul-ulema efendi Čauševič se je te dni mudil prvič v Zagrebu in je med drugimi osebnostmi obiskal tudi nadškofa g. dr. Baura. KRALJ KAROL NA SMRT BOLAN. Bivši avstrijski cesar kralj Karol je zbolel na smrt za influenco in plučnico. Zadnje dni se mu je nekoliko zboljšalo. Zdravniki so že obupali nad njegovim ozdravljenjem. Iz Hrvat^s se v političnem oziru nič veseljšega ne poroča. Strankarsko so še bolj razbiti, kot mi Slovenci. Pač pa jih je protiverski pritisk zdramil iz prejšne zaspanosti. Mlada katoliška organizacija je na pohodu. Hrvatski škofje, zlasti agilni djakovaški vladika Msg. Aksamo-vič, so dvignili v Zagrebu krasni prosvetni katoliški dom, z glediščem, kino in kar je še potrebno, da bo mogel biti srce hrvatskega katoliškega preporoda. Iz Srbije. Srbska vlada je. kakor smo poročali, smrt Benedikta XV. s sožaljem vzela na znanje. Tudi slovesne zadušni-ce za katero so povabili zagrebškega nadškofa Dr. Bauer-ja. kot jugoslovanskega primasa. v Belgrad. se je vlada o-ficijelno vdeležila. Katoličanov je zdaj v Belgradu okrog: deset tisoč, pa imajo le eno malo cerkvico in enega duhovnika. ki je izključno v dušnem pastirstvu, Msg. Wagnerja, mej tem ko mu dvadru-, gih, ki se nahajata ondi kot kateheta, pomagata. To je za tako število in v takih razmerah odločno premalo. Velika nevarnost, ne samo moralna, ampak tudi verska .je za naša tainkajšna dekleta. Ne mislim ravno, da bi jih nagovarjali k odpadu. Največji apostelj za dekleta je ženin, če se je enkrat zatelebala vanj. tra nič ne vpraša, ali je katoličan ali pravoslaven. Da se ta dekleta obvaruje moralne in verske propasti, se je sprožila misel, vstanoviti nek poseben ženski dobrodelni odsek, v njih zaščito. Pred vsem bo kajpada potrebno, da se ondotna cerkvena občina dobro organizira. Zato naj bi se čem prej vstanovila nameravana škofija in pozidala primerna cerkev; šele potem se bo dalo vspešno pastirovati tako množico, ki od dne do dne raste. Kralj Aleksander je zavzet za to in je sam velikodušno priskočil na pomoč, da se čem preje začne z zidanjem. Dne 28. ian. ie sprejel v avdijenci deputacijo, z župnikom Msg. Wagnerjem na čelu. ki se mu ie prišla zahvalit za naklonjeni dar. Pri slovesu je dejal župniku, da če bo imel pri gradbi kake težave, naj se vedno z zaupanjem nanj obrne. Msg. Waener se imenuje kot bodoči belgraj-ski škof. NAZNANILO! V nedeljo popoldne, dne 2. aprila se vrši seja Slovenske Podpor, dr. sv. Mohorja. Ker je ta seja velike važnosti, zato se vse člane in članice opozarja, da se te seje gotovo u-deleže. Obenem se vabi vse katoliške rojake in rojakinje k pristopu v to domačo podporno družbo naše naselbine. Odbor. DENARNE POŠILJATVE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjfh, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s* katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilm listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cenc so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ...............$1.90 50 lir ...............•----$ 3Io 1,000 kron ....- •......... 3-70 100 lir ................... 5-75 5000 kron ................ 1750 500 lir ................... 27.00 10,000 kron................ 34-00 1000 lir ................... 54-00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25-00 do $50 00 računamo 75c. Od $50.00 do $75-00 računamo $1.00. Od $75 00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po ic in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamp tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street Chicago, 111. "EDINOST** EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Telephone: Canal 98. Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 32nd Street. Chicago, 111. Bktered as second-class matter October 11, 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879- Mi smo pripravljeni. Kakor iz jasnega neba nam je prišel napad urednika "Glasila KSKJ." na naš list pred več tedni, ko smo nič hudega sluteč, napisali par krepkih "šlogarjev" za mesec katoliškega tiska, ko na kake osebe niti mislili nismo še manj, da bi na koga namigavali. Odgovorili smo krepko nazaj in neustrašeno, kajti bili si nismo v svesti nič slatfega. Naši naročniki so nam takoj pritrdili, da smo imeli prav in da se nam je zopet krivica zgodila, kakor že tolikrat od te strani. Obljubili smo sicer, da bomo prenehali z vsako polemiko. Toda na odločno željo dopisnikov, ki imajo pravico do lista, ker ga plačujejo, smo morali dati še nekoliko več dopisom prostora v listu. Mislili smo si: zakaj pa so izzvali zopet ta boj? Pa naj ga imajo. Sedaj se je pa oglasil Rev. F. Ažbe, duhovni vodja in je pripravljen posredovati, da se zopet naredi mir.- Mi smo pripravljeni! Mi delamo z vso silo za edinost in za slogo med katoliškimi uredniki, katoliškimi časniki in organizacijami. Toda vemo pa predobro, da je popolnoma resničen rimski pregovor, ki pravi: Si vis pacem, para bellum ! Če hočeš imeti mir, si ga boš moral najprej izbojevati. ' Čemu nas je bilo treba napadati? in sicer v mesecu, ki je bil posvečen tako vzvišeni nalogi ? Še če bi se bili mi res spozabili, da bi bili imenoma komu kaj podtikovali, bi bilg lepo, če bi bili v Jolietu lepo potrpežljivo molčali in dali lep zgled potrpežljivosti kot močnejši. Toda napasti nas samo na dozdevne stvari in tako škoditi skupni katoliški stvari sami, pa ni bilo lepo, recite kar hočete! Mi imamo pravico do obstanka in pravico, da povemo svoje mnenje kakor vsakdo drugi. Brez uzroka se pa ne bomo dali tepsti in bičati od nikogar več! V tem smo šli že itak predaleč. Sunt certi denique fines! Zato sedaj na lepe besede duhovnega vodjo odgovarjamo: Častiti gospod, hvala Vam za ponujeno posredovanje. Da, veliko lahko storite v tej zadevi in mi smo popolnoma s celim srcem za Vami in z Vami. Mi Vam slovesno obljubimo, da ne bomo priobčevali ničesar, kar bi kazilo našo E-dinost v katoliških vrstah kakor do sedaj ni&mo. Samo lepo prosimo toliko, da vpljivate pred vsem v Jolietu naj nas pri miru puste, da bomo prijatelji. Delajmo krepko vsak v svoji smeri in pomagajno drug drugemu, če moremo- Ako si pa ne moremo pomagati, si pa vsaj škodujmo nikar, ker je to samo v škodo vzvišeni stvari, katero zastopamo in branimo in ves narod trpi škodo. Dalje se pa obračamo pri tej priliki še za nekaj na Vas, častiti gospod cuhovni vodja! Na vsaki način še enkrat predlagamo in vabimo, da se vsi katoliški uredniki snidemo v najbližnji bodočnosti na sestanek, naj bo že to prijateljski, ali naj bo že to mirovna konferenca, ali če že drugega ne, naj bo pa vsaj razoroževalna konfefenca. Naj bo katerakoli že. pri vsaki bomo imeli dovolj dela in vsaka bo velikanski korak naprej za korist naroda in vere. To po naših mislih spada ravno v področje Vas, kot duhovnega vodje. Dajte, storite to na ljubo dobri stvari! Z veliko radovednostjo bomo pričakovali Vašega odgovora. -o- "Ženski jezik je bolj strupen, kakor pa kačji pik", pravi pregovor. In t d je res. Slaba ženska silno veliko škode naredi s svojim klepetanjem. Tako imamo tudi v Chicago med našimi ženskami po tovarnah več takih strupenih jezikov, ki se pri delu ne vedo o drugem razgovarjati kakor o cerkvi, proti duhovnikom ali kaj enakega. Neka poštena Slovenka je rekla, da gre raje domov stradat, kakor da bi poslušala tolike neslanosti nekaterih teh strupenih jezikov. — Naše somišljenice prosimo, naj nam spo-toče nekoliko v tej zadevi. Naj še drugi v javnosti čujemo te "svete ženske pogovore!" Bo zanimivo. ka agitacija za odplačanje dolga. Sklical je svoje župljane in jim predložil načrt, po katerem bi se dalo dolg zmanjšati znatno, ako le vsak fa-ran pokaže nekaj dobre volje. Sklenili so, da bo vsaka družina sprejela nase $100 in vsak samec po $50 dolga. To svoto lahko izplača vsakdo tekom dveh let. Poleg tega so pa Slovencem priskočili na pomoč tudi drugi katoliki mesta. Vse katoliške župnije namreč so sklenile, da bodo priredile skupni bazar v korist slovenski šoli. Tudi celo mesto, je sklenilo, aa bo šlo krepko s Slovenci in bo pomagalo, da se dobi dovolj denarja, da se šola popolnoma izvrši, da se bo v jeseni lahko že začela šola. To je veliko delo, na katero smo ponosni vsi ameriški Slovenci! To je delo, za katero moramo častitati Shebovganskim Slovencem. V tem težkem času, pa se lotiti tolikega dela, to je nekaj, kar je samo v čast katoliški ameriški slovensi zavednosti, kar zmore samo živa vera katoličanov. Zato kličemo vsem Sheboyganskim Slovencem: Vsi na "delo! Vsi na pomoč! Vsak naj stori svojo dolžnost! Kdor pa sedaj noče pomagati za skupni napredek, za tako eminentno narodno delo, kakor je slovenska šola, ta naj bo pa zaznamovan s sramotnim pečatom narodnega izaajice, ki je v velikem času naselbine držal roke križem, in gledal kot lenuh, trot, ko so drugi kakor čebelice pridno skupaj znašali vsak svoje žulje na oltar skupnosti za Boga in za narod. Take trote si zapomnite, rojaki, da jim boste pri priliki vrnili in pokazali svoje preziranje, kajti izdajalec je največja sramota vsakega naroda in najgrša stvar na svetu. Da Vam priskočimo po svojih razmerah na pomoč, damo tudi Vam popolnoma isto udobnost, kakor smo jo dali \Villardčanom : za vsakega novega naročnika na katerikoli naš list, to je Edinost, Ave Maria in Glasnik damo 75 proc. za vašo šolo. Kdor nam toraj pošlje nove naročnine tri dolarje bomo poslali gospod župniku Černetu od tega za cerkev $2.00 in samo enega bomo obdržali, da se izplača pošta in pošiljanje lista. Bog blagoslovi Vaše delo, Vrli Shebovganci! pa tega jako kesam in se sam sebe obsodim v globo eni dolar, katerega mu pošiljam za tobak. Ajidrej Kocjančič. Hvala lepa! Pavle. Trimountain, Mich. — Tu Vam pošiljam tri nove naročnike . . . Ker imamo pa še ta mesec čas za nabirati naročnike,. Vam obljubim, da bom še poskušala kaj narediti. Vaši lepi listi tes zaslužijo vse naše podpore. Tukaj je malo naših Slovencev pa še med temi je največ ta rdečih. Zahvaljujem se Vam za lepi križ. Tudi Vam dam znati, da je Pavle tudi naš prijatelj in mi ga zelo "lajkamo". Posebno zdaj nam je všeč, ko se je tako lepo "pofiksal". Zdaj naj se le dostikrat oglasi. Srčne pozdrave vsem od naše cele družino. Anna Chopp. Iz slovenskih naselbin. ■VI*" 1 n Brooten, Minn. — Vaši listi so res morda bo prepozno, ko bo napočil ta lepi. ni čuda, da se ljudje tako hite'tvoj dan i:i ko boš spregledal, kako nanje naročati. — Bog Vam plačaj Vaš trud in Marija naj Vam povrne, kar storite za njeno čast. Veliko pozdravov pošiljam vsem, ki pišejo in se trudijo pri teh listih s toliko vnemo. Tudi Fathru Smolevu velikrat Bog plačaj za trud. ko tako lepo pišejo. Mary Jan. ČAST SHEBOYGANSKIM ROJAKOM. Sheboygan je lepa slovenska naselbina, ki se je v nekoliko letih jako lepo razvila. Father Jakob Cherne se je z tnladeniško navdušenostjo lotil dela med temi dobrimi rojaki in v kratkem času postavil naselbini krasno cerkev na najkrasnejšem prostoru mesta Sheboygan, tako, da je stavba v Cast ne samo ondotnim Slovencem, temveč se ž njo ponaša celo mesto Sheboygan. Veliko so že tudi dolga odplačali in vse je šlo lepo mirno in gladko pot naprej. In ko bi šlo do danes tako, kakor je šlo prva leta, danes bi imeli gotovo že tudi šolo izdelano in že tudi lepo urejeno. Toda Shebovganska naselbina je tudi ena izmed onih nesrečnih žrtev "nezmerne ljubezni" Kristana do delavstva, namreč do njegovih žuljev katere je pripeljal na rob propada. Ker je videl, da se od katoliško zavednih delavcev ne da izmozgavati dolarčekov, po katere je prišel, zato pred vsem napovedal boj veri in cerkvi. Uprizarjal in ščuval je rojake na ra»ne stavke zato, da je potem lažje sleparil med zaslepljenim delavstvom, se jim hlinil in potem "stavke zgubljal", oziroma delavstvo jih je izgubljalo, on ne, njemu so vedno le koristile na en ali na drug način. Saj ti tiči znajo. Tako je šel ta misijonar ameriških delavskih žuljev tudi v Sheboygan in zasejal tudi med ondotne rojake prepir in povzročil največ stavko, ki je razburila celo naselbino in jo razdvojila in uničila vsako skupno delo. Father Cherne je zapustil naselbino in odšel v Milwaukee na hrvatsko faro. Toda videlo se je kmalu, da naselbina ne bo šla naprej, dokler ne dobi nazaj moža, ki bo krepko prijel za krmilo župnije in vodil župljane naprej k napredku vkljub vsem viharjem. Šolo so do tedaj že sezidali, namreč samo ogrodje. Znotraj pa je ostala neizdelana. V prepiru in razdoru ni nikjer in nikdar napredka. Naši idečkarji sejejo pa sam prepir in razdor, zato pa nimajo sami nič in katoliško zavedni Slovenci pa tudi nič. Dolg je narastel. Vendar Father Cherne je navdušil svoje rojake k novemu delu. In te dni se vrši v naselbini takozvani "Drive", to je veli- Sheboygan, Wis. — Že dolgo ni bilo dopisa iz naše naselbine. — Delavske razmere so še vedno slabe, vendar ljudi pa ni veliko brez dela. samo zaslužek je tako majhen, da očetje z družino težko izhajajo s svojim zaslužkom. Vkljub slabim delavskim razmeram so se Shebov-ganski Slovenci in Hrvatje ter sploh vsi Slovani zavzeli, da plačajo oziroma znižajo, cerkveni dolg na polovico, mogoče še več. In kar jih je v Sheboyganu katoliških t ara. vse so se zavzele, da bodo skupaj napravile veliki bazar v korist naše slovenske šole, da se jo dodela in uredi, da se bo odprla že to leto. Kaj ne. gospod urednik, kako lepa ideja za nas Slovence v Sheboyganu? Veseli me. ko so se -naši rojaki v Sheboyganu tako združili! Le tako naprej! V zd ruzenju je moč! Kakor vem, je veliko rojakov podpisalo obveznice, kar po sto dolarjev, nekateri pa tudi manj, kolikor je kdo mogel. — Pozd rav vsem naročnikom! Faran. daleč si se zmotil, ki «fi odobraval Kondatove, Kristanove, Zavrtniko-ve Zajčeve nauke. — Tukaj je umrl sinček dobroznane in ugledne družine in trgovca Frank Burgarja. Naše sožalje starišem! Tudi jaz rad berem dopise Pavle-tove in se tudi z vsem njegovim pre- j pričanjem strinjam. Le žal, jaz mu | nisem dal svoj glas. Zakaj ne? O,: že vem, zato ker sem se popolnoma i strinjal s tisto Willardčanko in kra-sotico, ter sem mislil, da se bo gotovo prišel ženit k nam na sever. Tudi sem že mislil, ako bi ne zmagal. da mu bom jaz službo dobil. ! Ravno sedaj potrebujejo pri republican skem Združenju posebnega ' nočnega čuvaja, da bo čuval tistih 60 tisoč delavskih žuljev, katere so nabrali, ki so pa sedaj neznano kam izginili. Vendar, Pavle bi bil kakor nalašč za to službo. — Čital sem tudi kako nek Gilbertski rojak namerava začeti novo organizacijo, kako bo hitro postal bogat. Jaz sem tudi že "zastardaF tako kompanijo, pa tucii jaz nočem še dati v javnost le Pavletu povem. Pa še njemu ne bom danes, temveč še le takrat, ko bom naredil prvih pet tisoč dobička. ker bova po tem imela fifty-fifty. Pozdrav vsem naročnikom. Naročnik. Moon Run, Pa. — Iz Moon Runa ni nobenega dopisa, se bom pa jaz oglasil. Bolj težko mi gre, ker sem bolj navajen na kramp in lopato, kakor pa na pero. Delavskih razmer ne bom dosti popisoval, ker so po vseh Združenih Državah enake. Toliko nam dajo zaslužiti, da se pre-živimo. V Moon Run je precej velika slovenska naselbina. Tukaj je gotovo kakih 80 do 90 slovenskih družin in komaj dobra tretjina jih je, ki se še drže svoje vere. Pač pa drže pridno na socijalizem. Čudno je pa to, da otroke pa vendar neso krstit. Pomilujem jih! Kako bodo umirali? Na zadnje se vsak spomni na Jezusa in Marijo. — Rad bi Vam dobil kakega naročnika, pa sedaj je bolj težko. — Pozdrav vsem katoliškim Slovencem. Veselo Alelujo! Jakob Drašler. New Duluth, Minn. — Še nobena noč ni bila tako dolga, da bi ne prišel dan za njo. Tako vsaj pravijo naši ta-rdeči. Tu se je ponesrečil neki rojak. Ko je umiral je prosil za duhovnika in ga tudi dobil če tudi je bila velika nevihta. Toda ker je bil član društva Lev Tolstoy No. 205 in ni imel ožjih sorodnikov, ki bi se bili pobrigali za njegov pogreb, je to društvo poskrbelo civilni pogreb. Predsednik je pri pogrebu "markiral" duhovnika. Tako je bil nesrečni človek, ki se je spovedal nazadnje in umrl katoliško, ki tudi preje ni bil slab, pokopan kakor brezverec. — In v tem društvu niso sami brezverci, temveč je nekaj tudi dobrih katolikov (kdor je v kakem takem društvu se nikdar ne more imenovati DOBER katoličan. Urednik.) Tukaj vidite rojaki, ki ste V takih društvih ! Kaj boste naredili, ako ste tudi katoličani? Boste ostali med tako sodrgo? Pravijo, da so tako napredni in pravijo, da bo enkrat napočil dan, ako je prav dolga noč. Ne rečem, da bo. Jaz tudi mislim, da bo in za tebe. ta-rdeči, bo tudi. Pa NAZNANILO. Chicago, 111. — Vsem članicam našega dvora se naznanja, da bomo imele skupno velikonočno spoved v soboto zvečer, dne i. aprila in skupno sv. Obhajilo v nedeljo zjutraj, 2. aprila pri pol 8. sv. maši. Vse članice ste prošene, da se v nedeljo zjutraj zberete en četrt čez se.-dem v cerkveni dvorani, da se razdelijo društvene regalije in tako skupno gremo v cerkev, kakor se to zahteva od višjega naddvora. Na vas, chicaške Slovenke pa apeliramo, katere še niste v tej veliki amerikan-ski katoliški organizaciji, da se nam nemudoma pridružite. Sedaj imate lepo priliko. ker vstopnina je popolnoma prosta, kakor tudi zdravniška preiskava. Posebno apeliramo na vas, mladenke, katere ste že spolnile 16. leto, da stopite v dvo^ sv. Neže, ker takoj po Veliki-noči začnemo s tako imenovanem 'Buncho Party', to pa samo za to, da bo za mlajše članice več zabave in življenja v našem društvu. Zavarujete se lahko za $250.00, $500.00. $1000.00 in za $2000.00. Sestrski pozdrav Helena Kušar, R. S. New York. — Srečno sem prišel v New York in vse potrebno uredil za potovanje v stari kraj. Zahvaljujem se tvrdki Zakrajšek-Češarek za njih veliko prijaznost in točno" postrežbo. Vsakemu, ki misli potovati v stari kraj, priporočam, naj se po-služi te tvrdke in mu ne bo žal. Predno odideva, vas vse še enkrat prav srčno pozdravljava, urednike' in vse zastopnike vseh treh listov in vam želim mnogo vspeha in napredka. Tudi pozdravljam vse naročnike in dobrotnike vseh treh listov posebno pa Rev. Kazimirja Zakraj-šek in Rev. Winklerja in vse ostale naše duhovne vodnike. Pozdravljam tudi vse sobrate društva Holy Name in jim kličem- bratje, le složne in neustrašeno delujte še za naprej za vero in narod! (Z nami gre tudi Jožef Hočevar, ki pozdravlja še enkrat vse Jolietčane in pa tudi Chi-cažane. Martin Petrič. Rockwood, Pa. — Ker silno želim, da bi se vaš list razširil po vseh slovenskih hišah, kjer koli bom, bom povsodi Vaš list priporočal. Naročnik sem že 4 leta. Jaz se nisem u-deležil volitve Pavletove. Sedaj se ZAHVALA. Chicago, 111. — Društvo Marije Pomagaj štev. 78.. KSKJ. se prav lepo zahvaljuje vsem, igralcem in igralkam pri zadnji igri, "Xa dan sodbe". Kakor vselej, tako so se tudi sedaj vsi igralci potrudili v vsej moči. da je tudi ta igra nad vse dobro izpadla. Se enkrat torej, društvo vsem izreka stokratno hvalo in Bog plačaj! Da se je ta igra tako izborno obnesla, gre pa hvala našemu č. g. župniku Rev. Kazimirju Zakrajšeku, ki so imeli igro v oskrbi, kot režiser. Iskrena hvala, ter povrni Bog! Velika zahvala gre tudi pevskemu društvu "Adrija" za tako lepe pevske točke. Društvo Marije Pomagaj vam je hvaležno. ter vam bo ob priliki tudi v dejanju izkazalo hvaležnost za vašo naklonjenost. Najlepša zahvala pa še Miss A. Koz-jek in Mr. Phil. Niles-u. sinu ugledne nemške družine, ki sta očarala vse poslušalce s prelepim ubranim petjem. O-bema iskrena hvala! 1 udi Miss S. Hočevar je žela burno pohvalo za njeni prijazni "Voa-Hoo". tudi njej se društvo lepo zahvaljuje. Nadalje se društvo tudi najlepše zahvaljuje vsem udeležencem igre: igra je bila kljub slabemu vremenu nepričakovano dobro obiskovana. Društvo ve ceniti dobro voljo vseh tistih, ki so se u~ deležih igre in se vsem lepo zahvaljuje. Za društvo Marije Pomagaj štev. 78., KSKJ. Mary Gregorich, predsednica. Mary Blaj, tajnica. _Ge«rtr. Volkar, zastopnica. Rojake in naše prijatelje vnovič opozarjamo na krasen dar, katerega bomo dali vsakemu, ki nam bo poslal dva nova naročnika: Krasni svetlikajoči se križ. Vsa naša moč je — katoliški časnik. Kolikor močnejši je naš katoliški časnik, toliko močneji smo mi. Katoliški list je vojak v "trenčah" za tvoje ideale 1 ® AMERIŠKA SLOVENKA. * "EDINOST" Forest City, Pa. — Ameriške Slovenke, tudi jaz sem prišla na naš kornar, ker se mi dopade, kakor se, mislim, dopade vsem naročnicami! Kar sem do sedaj še brala, je vse zanimivo in potrebno. V resnici mi je žal, ko ne morem tako pero rabiti, kakor to druge Slovenke lahko storijo. Vendar ker so nam dali g. u-rednik priliko, da se vsaka lahko poskusi, kakor in kolikor pač zna, s-m se tudi jaz ojunačila. — Jaz bi rada opozorila naše slovenske matere, da bi učile svoje hčere pridno šivati. Kako je lepo, ako zna gospodinja sama šivati in si sama doma naredi veliko stvari. Naj tukaj navedem eno Stvar, na kateri se lahko deklice uče šivati. V vsaki hiši je več ali manj raznih ostankov različenega blaga od obleke. Nekatere žene to proč vržejo. To je škoda. Iz teh ostankov in koščekov se dajo narediti lepe stvari, tako lepo pokrivalo za postelj, ali odejo. Posebno ako se kosci raznih barv lepo skupaj sestavijo in se-žiiejo. Te koščeke lepo nastriži po 3 in pol inč. Taka odeja se lahko pere in se vedno drži snažno. Deklice se bodo tukaj lahko lepo naučile šivati. V angleških listih je v vsakem listu navodilo za razna ročna Ki'ela za ženske. Jaz mislim, da bi bilo dobro, da bi se tudi pri slovenskih listih moralo nekoliko misliti na napredek naših žena. Jaz mislim, \ je dal pripraviti lično kuhinjo in jI postavil štedilnik, na katerem v kratkem času. z manjšim trudom in malo kurjavo vesela pripravlja obed. ARo izbirate prostor za kuhinjo, določite ji severno lego. Solnce naj vam sije v vaše sobe, kuhinja pa naj bo obrnjena od solnca, a vendar svetla in primerno velika. Tu mora vladati največji red in snaga. Snažna mora biti posoda, snažen štedilnik, predvsem pa snažna kuharica. Za kuhinjo imej pripravljen vedno poseben, čist predpasnik. Na glavo si zavezi rutico, ki ti zakriva lase. Mnogo je umazanega dela v kuhinji. Treba je devati na ogenj, lupiti krompir, snažiti zelenjavo itd.; pri tem si umažeš roke, zato imej blizu štedilnika skledico z vodo in brisalko, da si lahko hitro umiješ roke. Posodo, katero si enkrat rabila, moraš čisto umiti in spraviti na določeni prostor. Nikdar pa ne puščaj umazane posode za drugi dan ali celo za več dni, kakor se tudi v nekaterih hišah godi. Pri umivanju posode rabi vedno vodo v dveh posodah. V prvo toplejšo pridaj -malo sode ali luga, v drugi pa dobro iz-plahni, pusti da se odcedi, izbriši jo s čisto luto ter pospravi na določeni prostor. Zelo paziti moraš pri rabi železnih loncev, katerih notranja stran je belo emailirana. Prepričala si se gotovo že sama, kako rada se okruši notranja bela stran. Okrušeni koščki ki pridejo v jed, lahko povzročijo zelo nevarno črevesno bolezen. V mestih, kjer je taka posoda bolj v rabi, se to pogostoma zgodi. Neki zdravnik je izjavil, da povzročajo vnetje slepega črevesa v 90 slučajih okruški takih posod. Predno greš pripravljat obed, moras premisliti, kaj boš kuhala in kako boš kuhala? Razdeliti moraš čas. katerega imaš na razpolago. Vsako tudi najmanjše delo v kuhinji moraš opraviti s pazljivostjo. Zelenjavo moraš dobro očistiti, krompir čisto olupiti, meso skrbno pripraviti, začimbe, kakor poper, muškatov oreh, paprika, klinčke, je-sih itd. pazljivo rabiti. Najmanjša nepazljivost ti lahko pokvari celi o-bed. Pri kuhanju ni čas misliti na druge stvari. Treba je paziti na ogenj, gledati, da juha preveč ne vre, prili-vati prikuham itd. Kaj lahko se nam v nepazljivosti pripali ta ali ona jed. Vsako delo v kuhinji naj se vrši mirno, naglost tu ni dobra. Časa, ki smo ga zamudili z govorjenjem ali drugimi stvarmi, ne nadomesti o-genj in tudi ne naglost kuharice. Tako kuhana jedila ostanejo slaba in težko prebavljiva. Knjigarna "Ave Maria Največja zaloga slov. knjig v Ameriki. Te dni smo prejeli veliko zalogo molitvenikov, podučnih in zabavnih knjig i.td. Molitveni ki: Sveta Ana, veliki tisk .............$1.00 Marija žalostna mati ............................1.00 Marija Kraljica Src ..............................1.00 Tolažba dušam v vicah........................1.00 Bog med nami ......................................1.00 Nazaret, veliki tisk ......................I.OO Angel j varh ............................................1.00 Getzemani in Golgata ..........................1.00 Bodi moj naslednik ..............................1.00 Duša spokorna ........................................1.00 Mati čudovita. Šmarnice ....................1.00 Šmarnice Arskega župnika..................1.00 Lavretanske šmarnice ........................1.00 Marija in sv. maša šmarnice ............1.00 Šmarnice, Rev. Vole ............................1.00 Nabožne knjige: Ali znaš? •75 Oglasi v "Edinosti" so najboljši in najcenejši. JOHN J. KERSTNIK & W. DZIEDZIC REAL ESTATE, POSOJILA IN INSURANCE. 1455 So. Ashland avenue, Chicago, 111. Prodajamo in kupujemo hiše, lote in farme po raznih državah. Zavarujemo posestva proti ognju, kakor tudi šipe (plate glasses) proti poškodbi ali uničenju. Pregledujemo abstrakte in izdelujemo vsa notarska dela. Vsem se najtopleje priporočamo! ..................05 Angeljska služba za mladenče .... .05 Male dnevnice v čast brezmadežnemu spočetju .....................05 Šestnedeljna pobožnost k sv. Alojziju ............................05 Starišem in vzgojiteljem ...........05 Sveta ura. moliti Jezusa v zakramentu ljubezni Božje .................50 Sveta Germana ....................25 Ljudovika Blozija, napeljevanje h krščanskemu življenju ...........35 Izidor pobožni kmet ...............35 Lurški čudeži ........................ Marija naša pomočnica, povest......50 Skrivnost Presv. Rešnjega Telesa.. 1.00 Premišljevanje o božjem Srcu Jezusovem *.......................95 Prva nevesta Kristusova ...........45 Molimo ali najpotrebnejši nauki o molitvi......................... Kristusavo trpljenje in sedanji čas .45 Osmero blagrov ali Nauk o srečnem življenju . . . ................... 1.00 Devica Verna. Šmarnice .......... Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb ....................... j 00 Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva .................45 Dobra hči Evstahija .................35 Božični darovi .....................4- Duhovni pastir zv.................50 Prst božji ........................3- Razne povesti poučne in zabavne knijge: Gen o ve fa, povest .................. 45 Nedeolžnost preganjana in poveliča- na . , ....................... V deveti deželi, povest ........... Vzgojeslovna načela. Dr. Ušeničnik 1'metnost v Bogočastni Službi..... 1 Zemljevid Gorenjske ............. Pouk zaročencem in zakonskim. Rev. Zabukovec .......... Zgodovina starega veka ........... Društveni govornik ................ Brez vere. Dr. Opeka ........!.!.* Za resnico, Dr. Opeka ............ Simon Gregorčič, poezije ......... 1 Slovnica ruskega jezika ........... Nemščina brez učitelja ........... Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju .............. Perotninar I. in 2. letnik .......... 1 Rusko-slovenski slovar........... j Rabojetnno pravo ........... 45 95 75 25 45 65 95 75 45 45 00 45 45 75 50 00 45 Občinsko posredništvo ............ Prešernove poezije ................ Mladim srcem, Rev. Meško........ 3. slovenski katol. shod v Ljubljani Slovenske besede v slovenščini, A. Breznik »...................... Knezova knjižica, Matejev Matija.. Slovenska Angleška Slovenka ..... Don Kišot iz La 'Mahne, vitez otožnega lica ....................... Knjiga uradnih ulog ............... Pod svobodnim solncem, Rev. Fin- žgar — 1. in 2. del .............. Šopek lepih pravljic .............. Naša leta, novele ................ Cerkvica na skali ................ Zabavna knjižica, Zločinci, madež, povesti ....................... Salomonovi rudniki, povest ....... Oče in sin, povest ___-............ Erazem predjamski ............... Eno leto med Indijanci • -......... Avstriska ekspedicija ............. Šopek lepih pravljic ............... Evstahij, povest .................. Narodne pripovedke .............. Skrivnost najdenke ................ Narodne pripovedke za mladino... Dedek je pravil .................. Varčna Kuharica, Marija Remec .. Zadnja Pravda, roman ............. Poštno izrazoslovje ............... Občinski red ..................... Pri Vrbovčevem Grogi, povest .... Maksimiljan cesar mehikanski ..... Krištof Kolumb in odkritje Amerike ............................ May — Eri, povest ............... Slovenska kuharica. S. Kalinšek... Jezikoslovni spisi, Rev. P. Stanislav škrabec ............... ........ Povestice........................ Zlati orehi, za mladino ............ Prva ljubezen .....,.............. Zlatokopi . . . ................... Zaznamek okrajšav korespondenčne- ga pisma . ...................... Ajdovski Gradec . ................ Zgodovina Šmarješke1 fare na Dolenjskem . . . . - -................ Genovefa, povest, četrti natis ..... Stanley in njegovo potovanje po A- friki . . . ........................ V tujih službah, povest ........... Pri stricu, povest ................. Umor v Sarajevu ................ Slovenski župani v preteklosti ____ Zemljevid mesta Ljubljana ....... Zgod ovina brezoviške župnije Pri Jugoslovanih, zabavna knjižica Zelišča v podobah ................. Osnovani nauki astronomije ...... Potovanje v Liliput, povest........ Bitka pri Visu ................... Ribičev sin, Pravljica ............. Zbirka narodnih pripovedk ........ Vojska na Turškem .............. Naseljenci, povest za mladina ..... Car in tesar, pripovedka .......... Iz raznih stanov, z dodatkom Urban iz Ribnice , . ................... George Stephenson, oče železnic.. •75 1.00 •35 1.00 •75 •75 1.00 .45 .95 1.50 -35 •95 •35 •75 1.00 .45 .25 .35 •35 •35 •45 -45 •45 •35 •45 -95 •95 •45 •75 .35 •45 •45 •35 1.50 • 50 .45 -45 ■75 -45 1.00 ■25 •45 •45 -35 ■95 •5o •35 -50 25 •95 •95 -35 .50 -35 -45 25 -35 •35 •35 ■35 25 -5oc Na valovih južnega morja, pripovedka ............................ Slovarček ....................... Na različnih potih, povest ........ Peter Barbarič, vzoren mladenič .. Komentar k Ciceronovim govorom Spolna nevarnost, dr. Derganc .... Kubična računica................ Grof Radecki ...................... Martin Krpan ................... Sadno vino ali Sadjevec, navod ka- ' ko ga izdelujmo ................ Slovenska kuharica, S. M. Kalinšek, spodobami . ............... Prihajač, povest .................. Jernač Zmagovač, povest .......... Viljem Hauffove pravljice ........ Igralec, roman ................... Zvonarjeva hči, povest ............ Zlata Vas, povest ................. Mladi samotar, povest ...........t Hubad pripovedke za mladino ____ Poljub, povest ................... Četrtek, povest .................... Oglenica ali hudobija in nedolžnost, povest........................ Cesar Maks in Mehika ........... Nihilist, povest ................... Oče naš, povest ........-..... Čas je zlato, povest ............. Črna smrt, Zgodovinska slika, Rev. Meško . . ..................... Angleščina brez učitelja .......... Ročni spisovnik. kako se pišejo pisma ........................... Kratka zgodovina Slovencev ...... Zaklad na kozjem rogu ali Bog nedolžnih ne zapusti ........... Očetov maček, povest ............ Med plazovi, povest ......... Kazaki, povest ................... Junaštvo in Zvestoba, zgodovinski roman......................... Navodila za zdravljenje malarije... Odlo mki socialnega vprašanja .... Iz Kastelčeve zapuščine, rokopisi Prešernovi in drugi ............ Novele in črtice ................... Spillmanove povesti. Zlatokoli ....................... Kraljičin nečak ................... Prvič med Indijanci .............. Prisega huronskega glavarja ...... Boj in zmaga .................... Korejska brata .................... Preganjanje indijanskih misijonarjev . ........*................ Angelj sužnjev ............... Barvaste črepinje, povest ......... Romarica, povest iz naroda ....... Zgodovina novejšega slo**, slovstva Francoska slovnica .............. Zapiski iz mrtvega doma ......... Vstajenje, povest . - -.............. Stezosledec, povest ................ Poslednji Mohikanec, povest ...... Milosrčnost do živali, poduk ..... Ne v Amerio, povest ............. Pasjeglavci, zgodovinska povest . . Gozdarjev sin, povest ............. Higijena na kmetih ............... Govedoreja ..................... .25 76 •25 •95 45 •35 •75 •35 -95 •75 2.50 •45 -45 45 •95 •65 •45 25 •35 •35 •95 .35 •35 •35 95 •35 •75 •45 ■45 •35 35 •35 •75 •75 1.00 -15 •50 1.00 1.00 •45 -45 •35 •35 •35 •35 •35 ■35 •35 -45 1.50 -75 •95 ■35 •35 •35 •25 -95 -95 .25 -75 -50 Pri naročilih naslavljajte pisma na; AVE MARIA" 1849 West 22nd St., CHICAGO, ILL Ogromna Velikonočna prodaja JOHN GOTTLIEB Prvi in edini SLOVENSKI DRY GOODS STORE 1821 W. 22nd Street, Chicago, 111. Slovenci in Slovenke v Chicagi, pridite si ogledati sedaj našo zalogo. Vse blago je sveže, in po najnižji ceni. Pošiljamo tudi po pošti, in sicer poštnine prosto. Pišite peacenik. BLUZE Velika izbira svilnatih bluz iz Pongee svile, Georgette, Crepe de Chine, kakor tudi cenejši iz Voile, Organdie i. t. d. Cene najnižje, in sicer od 89c naprej. OBLEKE ZA DEKLICE velikost 2 do 14 let, velika izbira Organdy oblek, bele in barvene, $1.25 do $4.48. Obleke iz Ginghama, najnovejše mode, cena 98c do $1.98. SRAJCE za praznike, z ali brez ovratnika, različne mode, jih prodajamo po 98c «"n SVILNATE SRAJCE, iz čiste svile, vredne $8.00, izjemno po $550. Pol-svilnate po $3.25. ROMPERS-E IN OBLEKE za prati, za fante od 2 do 8 let, najnovejša letošna moda, velika izbira po najnižji ceni od $1.25 do $1.75. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim naročnikom naših li stov, kakor tudi vsem rojakom po slov. naselbinah v državi New York, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor- tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom ga najtopleje priporočamo in prosimo, da mu grejo na roke pri njegovem delu za naš tisk. Rojaki, pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. : - * m "I D 1 M o s r XIII. Temna noč razgrinja svoja črna krila nad sedmerogričim mestom — najtemnejša tam. kjer velikanske buke skrivajo v svoji senci staro dvonadstropno hišo Kalpurnijev. To posestvo ni ravno obširno, ker so bili s časom posamezni deli prodani. Sedaj je le še letovišče. Hiša stoji precej v sredini k njej pripadajočega ozemlja, ki še vedno spominja, da je tu bil nekdaj lep park. Sedaj se pa vse glasno pritožuje zaradi zanikernosti in nemarnosti posestnika. Morda ima pa ta le svoj vzrok, da pusti hišo in vrt na zunaj propadati in podivjati. In če ima le ta namen, da bi celo posestvo izgledalo, da je opustošeno, zanemarjeno in nenastanjeno, je popolnoma dosegel svoj namen. Človek bi si komaj mogel misliti bolj žalostno in zapuščeno poslopje, kakor je ta dolga, zanemarjena in enolična hiša z praznimi okni. Obdana je z mrkimi drevesi, pota zaraščena s travo, o perjšnih cvetličnjakih je še le tu in tam kakšna podivjana sled, celo zid okrog je na nekaterih krajih popolnoma podrt in razpadel tako, da more vsakdo na vrt. — Taka je kal-purnijska vila in gledalcu nehote vzbuja misel: 'Kako pusto mora biti se ie bivanje med zidovi te hiše, katere zunanjost napolnjuje dušo s toliko otožnostjo*. Podobne misli so navdajale tudi našega prijatelja Pavla, ki je po na-ločila Tela stal krvavečega srca pred njo. Nepremagljivo hrepenenje po Agati, ki se je nahajala v teh prostorih, ga je prignalo skoraj že uro poprej, kakor je bilo določeno. Ves ta čas je porabil, da je v krilu teme preiskava!. ne bi li kje odkril bivališče ljubljene sestre. A to upanje je bilo zastonj. Nobenega znamenja življenja ni bilo čuti iz tega pustega, mrtvega zidovja. Zdelo se mu je sicer nekolikokrat, da čuje človeške glasove in nekakšno razbijanje po vratih, a tega ni bil gotov, ker veter je sikal in tulil v visokih vrhovih dreves in iz bližnje ulice mu je vdarjal na všesa zmešan šum in ropotanje. "To je Tel s svojo četo", misli si in stopi k odprtini v razpadlem zidu ob cesti, skozi katero je prišel sam." Ravno stopi nekoliko v stran, ko bliskovito hitro skočita dva moža skozi odprtino in sta odhitela, ne da bi ga zapazila, skozi grmovje proti hiši. Komaj ju je videl, že sta izginila v temi. Le toliko je opazil Pavel, da nosi eden obleko sužnja — in nehote se spomni ostudnega Ligda, katerega je poprej večkrat videl pri znamenitih dogodkih. Vselej pa, kadar ga je videl, občutil je v svojem srcu nov in hujši stud in mržnjo do njega. Gotovo, bil je Ligd, ki je zasledil in ugrabil Agato, — in zdaj !-- Mladi mož se strese. "Večni, usmiljeni Bog! Ali boš dopustil, da se izvrši to hudodelstvo?" klicalo je v njegovem srcu. "Ti, ki si se usmilil mene, usmili se tudi moje nesrečne sestre!" Njegova prva misel je bila, da bi skočil za njima in ju prebodel. čeravno je vedel, da ga bosta premagala poprej ona, kakor 011 njiju. A izginila sta ravno tako hitro, kakor sta se prikazala, zato ni imel časa odločiti se. Zdajci zašume koraki vedno bliže. Tel je prišel na čelu cele vojske, ki je na njegovo zapoved brez šuma zasedla vrt in obkolila hišo. Vsi so bili dobro obroženi in posamezni so nosili majhne s smolo in drugo gorljivo tvarino napolnjene sodčeke, katere so razpostavili pred vrata in pod okna. Med tem časom je Pavel povedal Telu svojo slutnjo glede I^igda. To nagne centurija, da zapove takoj zažgati sodčeke. "Ali ste morda našli, kje se nahaja vaša uboga sestra?" vpraša Tel. "Za gotovo ne vem. Dozdeva se mi, da sem zapazil na zadnjem delu hiše v dveh oknih eno nad drugim zelo majhno svetlobo." "Zažgali bomo toraj spredaj, da nas na zadnji strani puste notri in jo tam tudi, upajmo, odnesemo domov. Na delo, ljudje! — Dvajset jih ostane tukaj, da nadzorujejo in hranijo ogenj. Ostali pojdite z menoj ! Napad moramo začeti na oni strani! Kdor bo prvi v hiši, bo žel slavo in naš plemeniti tribun ga ne bo pozabil!" Takoj napadejo vsi zadnji del hiše in v kratkem napolni trušč udarcev kijev in sekir, ter žvenketanje razbitih oken nočno tihoto. Ko se to vršilo zunaj hiše, se je odigral v hiši sami v prvem nadstropju vse drugačen prizor. Tu je bila soba, v kateri je bila vjeta Agata —- Agata, katere obraz je izražal le še strah in grozo zadnjih dni in ka-lera je tu kakor vjet ptič v oski kletki ginola trpljenja in britkosti. Po-strežnica, v čigar varstvu smo jo srečali pred dvema dnevoma v Izaharje- vi hiši, je bila njena edina družba. Ona ji je prinašala hrano, katere se je Agata le na siljenje in grožnjo postrežnice nekoliko pritaknila. Bolečina uboge deklice je bila le še nema. Prvi dan je misel na Estero in Paterkula v njej oživljala upanje na skorajšnjo rešitev. Ko se je pa tudi drugi dan nagibal k večeru in jo je zopet čakala noč polna razburjenja in strahu, u-padlo je siroti upanje in udala se je neki vrsti obupanja. Klicala je svojo mater — zastonj, klicala je brata, — a on je ni slišal; Paterkula — a bilo je, kakor bi ga ne bilo na svetu. Edina tolažba, ki jo je dobila, je bilo sočutno prigovarjanje njenega grškega rojaka Karikleja. Moraš zopet en dan dalje upati, se je tolažila. Ko bo brat zopet enkrat v mestu, gotovo bo storil vse za njeno rešitev. I Tako je premišljevala Agata, v resnici pa ni imela več moči, da bi upala. Ta smrtna samota, ta grozen strah pred obiskom strašnega moža. katerega se je še dobro spominjala, ko ga je videla na dan svojega prihoda pri vojaških vajah in ki ji je že takrat vlil tolik strah in mržnjo, jo je ta-korekoč ohromel — našla ni več niti solz in je na tolaživne besede klepe-lave postrežnice odgovarjala le še z molčanjem. J JOHN STAYER. I GROCERY 1952 West 22nd Place, Chicago, III. Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro urejeno groceri-jo. V zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma narejeno kislo zeljo, importirani holandski mak, in razne vrste "HOPS IN MALT" za varenje domačega piva. Vsem se najtopleje pripo- r & & Katoliki, zavedite se! Podpirajte svoje časopisje ,da bo močno! RABITE TISKOVIN? Kadarkoli potrebujete kakih tiskovin,-pisemskega papirja, kovert, kadar društva potrebujejo pravil, o-brnite se na našo tiskarno. Nikjer ne boste dobili hitreje in točneje postrežbe, pred vsem pa nikjer ceneje, kakor pri nas. Poskusite, pa se boste prepričali! Tiskarna Slov. OO. Frančiškanov, 1849 West 22ncl Street, Chicago, 111. PRODA SE FARMA. Zavoljo odhoda v stari kraj je naprodaj krasna farma obsegajoča 15. akrov. Kupec potrebuje $1600.00. Farma je v najboljšem stanju, poslopje skoro vse novo. Za vsa pojasnila se obrnite ali pa pišite na: MLADICH & VERDEKBAR, 1334 West 18th Street, Chicago, 111. DENARNE po'ilia,ve v Ju" goslavijo potom pošte in kabla. 000 V DINARJIH IN DOLARJIH PO NAJNIŽJI CENI. 000 ŠIFKARTE ZA VSE LINIJE. 000 Pišite po cenik. 000 EMIL KISS. BANKIR 133 Second Avenue New York, N. Y. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naie pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. J AN DOS, 2042 W. 22 nd St, neai Horn* Ave^ Chicago. TSL TeL: Canal 4108 rocara. Telephone Canal 1404. ZNIŽANA Y0ZNJA * Ker so nekatere linije znatno znižale svoje cene. se nudi u-godna prilika onim, ki so v kratkem namenjeni v stari kraj. Pišite nam po cene i vozni red parnikov. Ako želite dobiti kakega sorodnika iz starega kraja nam pišite to tozadevna pojasnila. Kadar pošiljate denar v stari kraj, ne prezrite naše banke, ki vam nudi točnost in nizke cene. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave., New York City. To je pa že preveč. — Mati je pustila svojo hčerko samo s zaročni-kom v sobi. Ko zaročnik odide, vprašuje mati svojo hčer, kaj da sta govorila. "Pomisli, mama", pravi hči zardela, "res sramovati sem se ga morala. Uprašal me je, če znam kuhati!" — "Kaj?" zakliče mati razjarjena, "ta človek zdaj ne misli na druzega, kakor na jed!" * * * Na seji. Zajček: "Priporočam, naj se oglasi dovolj sodrugov, ki bi stalno prispevali eno gotovo svoto tedensko al 1 mesečno, za pokrivanje večjih stroškov za papir Proletarca. Bratje, kaj mislite vi?" Bratje: "Kaj mislimo? He, če Pro-Ietarec ne more izhajati ga naj pa vrag vzame, ki bi ga že zdavnej moral !" ZA DELO NA FARMI se sprejme takoj zakonski par brez-, otrok. Dobra plača za prave ljudL Pišite na naslov: Butlers Farm, R. F. D. 4., Mukwonago, Wis.. J. KOSMACH. 18O4 W. 22nd St., Chicago. I1L Rojakom se priporočam prj nakupi* raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in zno<> traj. pokladam stenski papir. Najbolj ie delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! POZOR IGRALCI HARMONIK! JOHN WENZEL 1017 East 62nd Street, Cleveland, Ohio Stem odgovarjam na več pisem, da še vedno izdelujem in popravljam harmonike in to stalno od leta 1894, vedno v Clevelandu. Ohio. Medtem časom še nisem za nobeno drugo delo prijel. Kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike ali pa jih sprejmem v zameno. Za nadaljna pojasnila pišite, predno odaste drugam naročilo na: Xh4>^4>«4*4>4>4>4>4*4>4>4>4>4>Hlh4>4>4>4><*>4>4>4>4>4>9i + + + FRANK TOMAŽICH SLOVENSKI GROCERIST Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo. V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno ajdovo moko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cenj. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite in se prepričajte! 1858 W. 22nd Street Chicago, 111. Phone: Canal 2910. + Prepričajte se! mi resnično izdeluje-faisy najkrasnejse ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. U-t——- ■ '»g Nemecea FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. ^ Phone: Canal 3534. THE MINERS NATIONAL BANK EYELETH, MINNESOTA. CAPITAL AND SURPLUS $63,000.00. TO JE BANKA, kjer lahko opravite vse v svojem lastnem jeziku. Imamo zaposljene uradnike, ki govore vaš jezik. AKO ŽELITE hraniti denar, pridite k nam, da Vam pomagamo. Mi pošiljamo tudi denar na vse dele sveta, po najnižjem dnevnem kurzu. AKO ŽELITE potovati v staro domovino pridite k nam po pojasnila. Pri nas dobite vsa pojasnila, ki se ga rabi glede potovanja. Mi vam prodamo tudi vozni listek za vsako parobrodsko črto skozi katerokoli želite potovati. KADAR ŽELITE zavarovati svoja posestva, hiše ali karkoli ze, pridite k nam da Vam zavarujemo proti ognju, poškodbi, ali uničenju. Mi zastopamo nazanesljivejše in najsi-gurnejše zavarovalninske družbe. NAŠA BANKA naj bo vaša družinska banka, kamor povabite tudi svoje prijatelje. Mi smo vedno hvaležni in veseli, kadar vidimo vas. Bančni uradniki: Jas A. Robb President. J. C. McGilvery, Vice-Pres. » V 1 V'ce-Pres.dent. L. E. Johnson, Cashier. F. S. Malley, Assist. Cashier. A. Nelson, Assist. Cashier. S S * { (f 4 4