Stev. 18. Poštnina v državi SHS pavšJfflrana. V Ljubljani, dne 5. maja 1920. Leto XXXIII. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob S. url zjutraj. — C.na aiu |. IS K na leto. — 3 Spisi ia dopisi s. pošiljajo t Uredništvu »Domoljuba'', Ljub-7,a Nemčijo 18 K. — Za Ameriko ia drug. tuja države 30 K. — S ljana, Kopitarjeva ulica. — Naročnina, reklamacije iu insaratt pai Posamesne it.vllko ae prodajalo po 50 vinarjev. g Upravnlštvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Ka| hoceje komunisti? Kar nenadoma j'i završalo po celi Sloveniji- Nov prerok je vstal, komunizem, ki bo odrešil slovensko ljudstvo vsega hudega. draginje, lakote, davka, vojske in vsega hudega oo konec. Treba je le enkrat krepko zamahniti ln ves sedanji red se bo zrušil, na njegovih razvalinah pa bo vstala nova srečna clržava komunizma. in izmed sto takih, ki so verovali in šo verujejo v odrešilno moč komunističnih obljub, jo devetdeset takih, ki prav uič ne vedo, kaj je pravzaprav komunizem, kaj hočo in kakšni so njegovi uspehi, kjer je prišel do veljave. Pa tudi nič ne vpraSajo, jih tudi no zanima, glavno je, da jo komunizem nekaj tukega, kar soduj ni in to zadostuje. Med komuniste pa so se pomešali tudi vsi taki ljudje, ki jim delo žo od nekdaj snmli, katerim je vsaka postava in vsak red v napotje in ki bi v slučaju splošnega neredu samo profilirali, ker izgubiti ničesar nimajo. Ti ljudje obrajtajo komunizem prav po svojo: planili bomo po boga-tftiih in vseh onih, ki kaj imajo, pa si bomo razdelili in se dobro imeli. Kako so bo potem naprej razvijalo gospodarstvo, to nas ne briga. Knkor so pokazali dogodki zadnjih dni v Ljubljani in na deželi, je takih komunistov pruv zelo veliko in kar je zraven najhujše: glavno besedo imajo in veliki zvonec nosijo povsod zato, ker so najbolj nasilni in surovi. In s surovimi ljudmi se nihče rad 110 krega. Kratko: kakor veter jo potegnil komunizem preko Slovenije in za hip s svojimi sijajnimi obljubami in s svojimi grožnjami ter nasilstvom omamil in ostrašil marsikoga, ki bi so z vsemi štirimi branil komunističnih načrtov, čo bi jih poznal. Da, celo nekateri kmetje so mislili, da je komunizem živa dobrota za vse uboge Zemljane; zato so tako mislili, ker jih Sc nikdo ni poučil, da jc komunizem kmet3kemu stanu Se prav poseben in iz-nrccn sovražnik. Kako je nastal komunizem in kaj hoče? Komunizem jo nezakonski otrok kapitalizma. Kapitalizem nastane tam, kjer morajo oni ljudje, ki si s svojimi rokami služijo vsakdanjega kruha, pod ceno pro- dajati svojo delo in izdelke svojih rok, ; to pa, kar potrebujejo, morajo drago plačevati. Milijoni in milijoni denarja pa, katerega so na ta način oropani delavni ljudje, se stekajo v rokah nekaterih velikih podjetnikov, ki znajo delavčevo delo pod ceno kupovati in svoje izdelke drago prodajati. Na ta način ogromna večina ljudi obuboža in v uboštvu strada, med tem, ko sedi deseterica ljudi na milijonih in milijardah. To jc kapitalizem, ki živi in sc redi od krvi in potu, od stradanja in umiranja vseh onih, ki si morajo z delom služiti vsakdanjega kruha. V sedanjem času kapitalizem v obleki verižDištva in vojnega dobičkarstva 5e prav posebno dviga svojo glavo, pa ne samo pri nas, temveč tudi povsod drugod. Naši kmetje tudi prav dobro čutijo nogo tega kapitalističnoga lintverna, ki jih tišči k tlom in jih hoče zadušiti. Da so take razmere nezdrave in krivične, jo jasno vsakomur, ki ni kapitalist. Da je treba to korenito ozdraviti, ni nič manj jaMio. Toda kako? Dve rešitvi se ponujata. Ena jc krščanski socializem, druga je socialna demokracija, oziroma komunizem. Krščanski sociolizem pravi: Po primernih družabnih prtosnovah in državnih postavali naj so doseže, da se milijonski dobički pri velikih podjetjih ne bodo zbirali samo v rokah enega samega človeka ali kapitalistične družbe, ki ne dela, temveč nai pride v dobro tudi predvsem onim, ki delajo pri podjetju in vsemu drugemu ljudstvu. Delavstvo naj ima besedo pri upravi podjetja. Zlasti pa je treba poskrbeti, da bo delavec tako plačan, da primerno preživi sebe in svojo družino, da ima zdravo stanovanje in kaj prihranka za izredne slučaje ter starost. Zasebna last pa mora ostati, ker je ta najmočnejši nagon za dPlo. Druga rešitev je komunizem. Komunisti pravijo: kapitalizem je treba za vedno uničiti s tem, cla se odpravi vsa zasebna last. Nihče več no more in no sme več reči: to je moje in to je tvoje, temveč: to jo naše, nas vseh. Podjetnik ni več lastnik podjetja, kmet ne več lastnik svoje zemlje: temveč vsi smo delavci pri skupnih podjetjih, na skupnem polju. In kar izdelamo in pridelamo, ni moje aH tvoje, temveč je last cele družbo, Zato mora kmet po komunističnih' uaukih oddati vs% pridelke oblasti, od katerih mu jih potem ta toliko r.akaže, da se more preživeti. Na svetu ni nobenih stanov več, temveč sami delavci iu ti sami imajo vso oblast. In ko nc bo kapitulizmu, bo vse tako po ceni, da bodo delavci delali samo šo dve uri ua dan. Tako uči komunist Bebci. Vera v posmrtno življenje je neumnost, zato nuj se odpravi. Komunizem hočo nebesa na zemlji, krščanska nebesa prepušča vrabcem. Ker pa so komunisti v dno srca prepričani, du ni mogočo mirnim potom (s državnimi postavami) ustvariti tuk komunističen red, zalo jc treba priti z nasiljem ln revolucijo do svojega cilja. Vse tiste, ki niso komunističnega mnenju in bi mogli samo biti v napotje, je treba pobcsitl in postreiiti, vsi drugi pa morajo ubogati, če ne zlepa, pa zgrda. Tako so delali na Ruskem, tako na Ogrskem, tako so hoteli tudi slovenski komunisti, ko so začeli s krvavim nasiljem na dan sv. Jurija v Ljubljani. Toda kakšen je uspeh tam, kjer je ko« munistična misel izpeljana. Reči moramo; komunisti so kapitalistično lesniko, na« mesto da hI jo cepili, kar požajali iu tako nimajo ne jabolk nc lesnik. Sicer naj pa govore dejstva. Na I tu« skem je upeljan komunizem žo dve leti. Kakšen je uspeli? Listi so prinesli pred uekaj tedni to-le vest: Ruski gospodarski posvet. »Lokal« anzeiger« poroča 9. t. m. iz Kodanja o nc« davnem ruskem gospodarskem posvetu, kl se ga je udeležilo 250 zastopnikov kme« tov, zadrug in Industrijskih društev, ka« kor tudi člani sovjetske (komunistične) vlade. Predsednik gospodarske zveze Ri« kov je izjavil, da Je spor med mesti in deželo silen in da se kmetje po vrsti bra« nijo, dajati mestom živila. Podružabenj® trgovine je privedla do orjaških špekula« cij. Poskus, da M gospodarstvo postavili na komunistične temelje, je končal z naj« večjim neuspehom. Število tovarn se je zmanjšalo za 70 odstotkov, tovarno pa, ki še delajo, delajo s tako velikimi izgubami, da sploh ne morejo Izplačevati mezd. Ljudski komisar za trgovino in industrijo. Krasin je izjavil, da Je življenje dokazalo, da je silneje ko vsi komunistični nauki ln nobena vlada ne more po sedanjem na« činu zopet dvhroitl gospodarskega živijo u nja. Ljenin je izjavil., da se mora v gospo-darstvu postopati tako kot v armadi. Vodstvo mera ležati v rokah posameznikov. Treba je cueiyi.'uo delali na to, da ce omeji delovanj-' delavskih .svetov v obratih. Osem urni delavnik naj se zamenja z 10 do J2 urnim delom. Dolžnost do dela mora izpolnjevati vse prebivalstvo, one pa, ki nočejo delati, jc (roba kaznovati kot izdajalee. Chlkod tak neuspeh? Predvsem zato, lei so odpravili zasebno last. Ce jaz vem, d,t <-e ne trudim zase in ne za svojo dru-tino, da bom moral ves uspeh svojega truda oddali drugim, ki morda lenobo perejo, ienm bi se potem trudil; saj me mora država itak preživljati. To se jc na JriMiem jasno pokazalo: noben človek ni več liotel delati in odtod tuko nazadovanje v gospodarstvu,, odtod odlok najvoč-Jega komunist« Lenjina, da je treba ljudi k oboroženo silo prisiliti na delo in uve-tti 10- do 12-urai delavnik. Kaj bi pa bilo pri nas, ko bi se uveljavili komunistični nauki? No, pri na? bi Jbilr jnc posledice to, du bi Italijani, ki Čak (jo kot gladen volk na rejeno ovco, zase,' Slovenijo do Celja, Nemci pa tudi do Cel..:. Mažari pa Prekmurje. Tako hi bila gio r.iija na tri kose raztrgana iu bi jo iv -ji.iJi do zadnje srage. To je 9edaj do-l..:yno, da so bili Italijani, Nemci in Maji., i pripravljeni in kakor vse kaže, tr li .. jugoslovfiuskiiiii komunisti dogovorjeni. Druga stvar bi bila, da bi se draginja neznosno dviiuiila. V drŽavi bi nastal ve-Ul.anski nerod. vse delo bi zastalo, denar bi izgubil fe to vrednost, ki jo Ima in pri-tli hi z dežja pod kap. Na-n dolžnost pa je, če hočemo rešiti n<> -.".nio svoje domovine, temveč tudi sc-l- iu svoje domačije, da postavimo nio-f i jez proti razdiralnemu delu komunistov ter podpiramo in okrepimo svoje Jrščanskp organizacije. Vsi v »Kmetsko lvc ' s vsi naročajte naše fasopisel Vsak je i lian delati za javnost, ker s tem največ • losi y \ sebe in sVnjo domačijo. ril nas ua kmetih šarijo socialisti 7. »el, > kmetsko delavsko zvezo (njeno glasilo jn veri skrajno sovražen »Ljudski gius.), ki sc razločuje od komunistov samo v toliko, da hočejo socialisti mirnim potom priti do komunistične države, komunisti pa z revolucijo. V obfh slučajih bo kmet enako tepen. Slike iz komunističnih načrtov. Slovenski komunizem j« prav svoje »lic, recimo: bolj rokovnjaške. Vsaj tako ga pojmujojo vsi oni, ki se komunističnih naukov niso s tako ljubeznijo zato oklc-»ili, da bi potem pridneje delali, ko bo vse »kupno«, temveč zato, da bi st lahko ob «asu revolucije med seboj razdelili razne zemeljske dobrote, katere bi drugim vzeli. Tako poroča »Jugoslavija« iz Maribora: Ko so viničarji nekega posestnika v tukajšnji okolici zaslutili novo »svobodo«, ki se po njihovem mnenju bliža b komunističnim pokretom in zmago komunizma, so takoj zasanjali zlate gradove tudi svoji bodočnosti. V navzočnosti svojega gospodarja so ogledovali iu precenjevali živino v lilevu ter si izbirali, kdo dobi to ali ono. Tiuli ua gospodarjevo obleko so kazali in mu obetali, da jo bodo kmalu nosfli oni. »O, le počakajte še malo, dozdaj smo jedli mi juho, vi P'! meso, potem bo pa narobe!« V istem dopisu se poroča nadalje: le dui je ob ueki priliki rekel Kopač, komunistični agitator, zbrani gruči stavkujočih mladih ljudi, ki so ga vjn-ošali, kaj naj store ln ali naj se povrnejo na delo: »Le še pet minut potrpljenja, pa bo zmaga naša. Jaz no. potrebujem več, ker že imam svoje, na va*; vsakega pa bo že prišlo po kake štiii milijončke!« Priče za to na razpolago. Na Viču Je neki komunist rekel našemu pristašu, ko sta ee srečala ravno pri CPikvi: »Cez 14 dni bomo pa že ml tu notri govorili,« ln pokazal z roko na cerkev. Najvišji pojem o komunistični državi je komunistom to, da je treba najpreje odpraviti vero in duhovnike. Zato so se komunisti, posebno pa komunistovko na usodcpolno soboto vrgle posebno na duhovnike. Nihče teh ni bil varen pred pobesnelimi Ženskami. Ko je Šel neki pater iz šole jk) Prešernovi ulici mirno domov, so ga komunistovko no samo prostaSko zmerjale, temveč tudi opljuvale. če se jo kdo izrazil, da je to nedostojno, so se spravile komunistovk* nanj z najprijaznejšimi priimki in kdor so ni pravočasno umaknil, Je bil v nevarnosti, da bo tepen. Proti frančiškanskemu samostanu si žugali komunisti s pestmi iu komunistov-ke, ki so se povsod izkazale kot veliko stra»tnejše od moških, so vpile: Kmalu bomo mi tu notri stanovali, iz vas pa bomo naredili golaž. In takih prizorov, polnih najnesram-nejše surovosti ln podivjanosti je bilo vse polno. In taki ljudje naj pridejo na krmilo vlade v današnjih časih, ko j« treba na vso strani s polno paro delati in s pomočjo vseh delati. Vsem potepuhom, tatovom, pohajačem bi bila taka vlndn seveda dobrodošla! Da pa so komunisti resno mislili, dn bodo zavladali na Slovenskem in potem tudi v celi Jugoslaviji, kaže to, da so imeli že sestavljeno vlado. Golouh — predsednik, dr. I.emež, ljudski komisar (po rusko!) za notranje zadeve, Žorga za prehrano itd. Da so jugoslovanski komunisti v zvezi z Italijani in Mnžari, ki so napeto čakali, kako se bo izvršila komunistična revolucija, se razvidi iz tega, kar je govoril srbski komunist dr. Topalovič v Snboticl ob pričetku železničarskepa Strajka na zborovanju. Rekel je med drugimi: »Mi se moramo potruditi ,da za daljši čas ne pride do ureditve jn rednega stanja v državi. (Torej čim večja draginja, pomanjkanje, čim več krivic, tem boljSe.) Mi moramo vzdržati naše gibanje v stalnem delovanju, da se vzdrži politična napetost. Na ta način bi vezali našo čelo na notranjost državo ter oslabili na demarkacijski črti. Mi so moramo potruditi, da privede-mo drfcavo v nemožnost, da bi zadovoljila delavske zahteve, ker bomo samo tako a bili možnost, da vzdvžimo hi pomnožimo nezadovoljnost delavskih inuožic, ki ua jih bo treba — ako bi se naše čete sh padle z maiarsko vojsko. Naša dolžno« je jasna. Erez ozira na vse, ne smemo av0 hočemo prevzeti politično moč v svoje ro, ke, ostati mirni, temveč podvzetl vse korake, da zagotovimo zmago revolucijonar ne vojske. Zavedamo se, kaj bi nastalo" Naša zemlja bi bila zasedena od Italija^ ske vojske, ki bi prišla vzpostaviti železniški promet, ker bi ententa smatrala za-sedenje za nujno potrebno. Jugoslavija M tedaj bila razgrabljena, to je gotovo. Toda tovariši, tudi ruski socialisti so za ljubav mednarodnega socializma riskiraii svojo državo in to moremo storiti tudi mi. Gn. tovo je, da te naš narod ne bo dobro gpo-razumel s tem, ako bi došlc mažareke čete. Toda to zahtevajo koristi nied na rednega socializma. V državljanski vojski, ki bi tako nastala, pa lio naša bodočnost zmagala. Narod bi bil poklati, toda omagal bi komunizem.« Torej na ljubo komunistom, ki bi radi prišli na vrh, da bi napolnili svoje žepe s tujim imetjem in da bi podržavili naše polje, naše travnike ln nsužnjili našeca kmeta, naj traja še naprej draginja, pomanjkanje in nered, in končno naj se na-nio tudi poklati v večjo čast in slavo komunističnih agitatorjev?! Kmetje, knj pravite na to? Kova vojska. I-o!go časa so sc navzkriž gledali: Poljaki in ruski boljševiki (komunisti). Vedeli so, da mora priti do medsebojnega spora Vzrok tiči na poljski strani v tem, cL'! ima rušita boljševiška vlada še mnogo Polji-kov pod svojo komando, katere bi Poljska rada odrešila. Obenem pa se Poljaki boje, da r.e bi Rusi zanesli boljševizma (konui-niznvi) tudi v poljsko državo, kar bi sc reklo toliko kot vzeti ji samostojnost iti jn izročiti \ popolen gospodarski prevrat, ki b: pa b;i iu Poljsko ob sedanjih razmera.; lahko pcgi-tionosen, kot je bil za Rusijo, ki se le počasi koplje iz jarka. Francozi z viem srccm podpirajo Poljake, ker hofe-jo iz nje kakor iz Madžarske postavili trden jez proti boljševizmu, ki ogro a Nemčijo ir. posredno tudi Francijo. Ta vt;.U.a sc jc že dolgo pripravljala Ruski komunisti so se pridno oboi " »vali, nič manj Po. dki Toda nihče ni ima koraj-žc začeti. Seciaj so začeli Poljaki in sircf s precejšnjim uspehom. Zavzeli so /e w mest, osvojili veliko ujetnikov in t epov m boljševiki se umikajo. Ruski vojni minister Trocki je izjavil, da bo šlo sedaj za življenje in smrt: ali Ruska ali Poljska. Pravila pri zatiranju trtne plesnobe. 1. Za zatiranje trtne plesnobc imamo troie sredstev in sicer; žveplo, salojidm i kalijev hipermanganat. ., 2. Žveplo, ako je čisto in jako zmleto, učinkuje najbolje, ampak sa«o jjorkcm in solnčnem vremena Sa/lojidin učinkuje tudi v hladnem in oblačnem vremenu in omogočaj« sočasno zatiranje pled cvetjem, drugič koj po cvetju, tretjič 3 tedne kasneje, Ako se vkljub temu ples-noba Je prikaže, ponovimo žveplanjc koj ko io zapazimo. Žveplati moramo vselej v vročem solnčnem, brezvetrnem vremenu. Na,bolje je, da žveplamo še-le za škropljenjem in ne pred njim. Žveplo v galico mešati ni priporočljivo, Z žveplom smemo trto, in sicer zlasti grozdje le na fino popraviti. Kot prah, drži žveplo na trti, zlasti na Ojcnili mastnih, grozdnih iagodah bolje kot sredstva, ki jih vporabljamo raztopljena (salojidin, hipermanganatj kot tekočine, zato učinkuje v gorkili letih žveplo najbolj sigurno. 4- Salojidin mešamo v galico, s kojo potem ttfto, zlasti grozdje, dobro poškropimo, tako dia od njega kar kaplja. Salojidin smemo pridejati galici še-le za apnom, ko pokaže preskusni fenolltaleinov papir s tem, da močno pordeči, da galica ni več kisla. Na 100 litrov galiČno apnene škropilne zmesi vzamemo pri prvem škropljenju po pol kg, pri drugem in tretjem pa po en kg salojidina. Salojidin stresemo v kak košek, ki ga toliko časa pomakamo v škropivo, da se salojidin raztopi. Nato vso raztopino dobro premešamo in gremo škropiti Če Škropimo, mesto z galico, z bakreno pasto i»Bosna«, potem jej moramo poprej pridejati na 100 litrov po pol kg apna. Šele potem raztopimo v njej salojidin in (!remo škropiti. 5. S kalijevim hipermanganatom škropimo šfcle tedaj, ko zapazimo, oa se tu-patam prikaže na grozdju plesnoba, torej žele po cvetju, meseca julija ali avgusta. V 5 litrih vode raztopimo 2 do 3 cleke hipermanganata, v drugih 5 litrih pa 20 do 30 dek ugašenega apna. Obe raztopini zlijemo nato skupaj in vse dobro premešamo. Z ziuesjo poškropimo grozdju tako močno, kakor da bi ga hoteli oprati. Ker učinkuj« hipermanganat le kratek čas, ne pripravljajrao te škropilne zmesi preveč na enkrat temveč le toliko, kar sproti lahko porabimo. Po preteku enega tedna škrop-liecje ponovimo. 6. Skrbimo za tc, da je trta vselej do-aro povezana, omandana (podirana), prikrajšana in da je zemlja brez plevela iu skopana. Plevel, goščava in vlaga pospešuje trtne bolezni. Ravnotako delo v mo-Arem. Dokler je trta in zemlja mokra, vsako delo trtju škoduje. 7. Poleg poletnega zatiranja trtne ples-nobe sc poprimimo tudi zatiranja plesnobe « pomočjo žveplovoapneae brozge v spom-ladnem času. Po režnji, predno trta odžene, pomažimo vso trto z zmesjo enega dela žveplovoapnene brozge z dvema deloma ' ode s pomočjo čopiča, Žveplovo apneno brozgo si pripravimo lahko sami, ako ftno uro kuhamo v 101 vode 2 kg zmletega žvepla in 1 kg živega, poprej vgašenega apna, pri tem pa vedno dolivamo' vanjo gorke vode. Skuhano brozgo zmešamo z dvema deloma vode in gremo mazati. Spravljati se mora brozga v zaprti steklenici. B. Skalicky, višji vinarski nadzornik. Razgled po svetu. Jugoslavija. j Za koncentracijsko vlado bo posredoval naš zastopnik na mirovni konieren-ci dr. Vesnič, ki pripada k radikalni stranki. Upa, da bo imel V3peh. j Veliko razburjenje je zavladalo med komunisti, ko so fandarji na Zaloški cesti v obrambo svojega življenja streljali na množico in jih 14 usmrtili. Obžalujemo te žrtve, katere ao pognali komunistični agitatorji v smrt, a razburjenje nad vlado Je nejx>trebno. Orožniki so streljali brez jx>-veljH — niti njihov komandant jtm ni dal povelja — streljati so začeli na svojo roko, ko so že komunisti streljali proti njim in dva ranili, ko no jih hoteli podreti na tla in jim iztrgati orožje, ter je bilo njihovo življenje v nevarnosti. V Avstriji je bilo drugače, ko so začoll komunisti svojo vstajo. Socialnodemokratska vlada je poslala svoje vojaštvo na kormmiste in to jo streljalo, da je padlo več žrtev kot pri ras. Takrat se naši socialisti niso razburjali, ker so pač zaukazali socialisti streljati, pri »M pa so branili žendarjl svoje življenje, in vendar velikansko razburjenje proti »klerikalni« vladi. Ravnotako bi bilo socialistom tn komunistom vrlo ustreženo, če bi se posrečilo komunistom kot so nameravali, pomoriti vso svojo ljubljansko protivnlke, fo bi klerikalna »kri špricala dva metra visoko«, kot so preje govorili. j Želczaičarska stavka je popolnoma končana. Železničarji so predložili železniškemu ministru svoje pogoje. I)r. Korošec jim je odgovoril, da preje ne razpravlja o pogojih, dokler se železničarji ne vrnejo na delo. Potem pa bo vzel vse zahteve v pretres in se bo potrudil, da vsem upravi-č°nim zahtevam ustrože. Nato so železničarji proglasili dne H še preki sod zoper verižnike, bi se v Jugo* slaviji takoj obrnilo na bolje. j Razveljavljena odborniška mesta, Vsa komunistična odborniška mesta v z a« grebškem občinskem svetu je vlada raz* veljavila, ker so vsi ti odborniki prisegU s pridržkom, kar je protizakonito. j Po starih predvojnih cenah. »Jugoi slav. Lloyd« poroča, da so se obrtniki v Illebinah (Podravina) dogovorili s kmeti, da jim bodo dajali vse izdelke: opanke^ kožuhe, klobuke itd. po starih predvojnih' cenah pod pogojem, da jtm bodo tudi kmetje prodajali živila po istih predvojnih' cenah. Zanimivo bi bilo videti, kakšen b« uspeh te pogodbe. j Avstrijski kancelar dr. Renner prid« menda ta mesec enkrat tudi v Jugoslavijo, da se pobotata za vsakdanji kruh ki za Š« kaj drugega. REKA. Naši zastopniki na mirovni konferenci: dr. Trumbič, dr. Žolger in dr. Vesnič so došli v Belgrad, da dobijo končnoveljavna navodila za rešitev jadranskega spora. Dogovorili so se sedaj z Italijani, da se bodo naravnost pogajali in sicer v mestu, ki ga bodo šele določili. Obenem so primorski Slovenci vložili na mirovno konferenco spomenico, v kateri se zavzemajo za samostojno vmesno reško državo, Id bi obsegala vse zasedeno slovensko ozemlje g italijanskimi manjšinami vred. To spomenico so poslali tudi italijanskemu ministrskemu predsedniku. ITALIJA. Državni izdatki v finančnem letu 1918/19 so znašali 1304 milijone lir, trinajstkrat večji kot i>red vojsko. Izvanredni izdatki pa še zraven 1136 milijonov in to skoro vse za vojsko. Primanjkljaj se ceni na 1112 milijonov lir. Državni dolgovi pred vojsko so anašali 593 milijonov lir, sedaj pa 3348 milijonov. Papirnatega denarja imajo za 43 milijard. — Notranji položaj je vedno novarnejši. Stavka za stavko so vrsti, poboj sledi poboju, krvavi izgredi komaj delajo prostor drug drugemu. Zato je g. ministrski predsednik Nitti tudi proti Jugoslovanom bolj prijazen in pravijo, da v jadranskem vprašanju nekoliko od-neliuje. ČEHOSLO VAŠKA. Volitve v državni zbor so se izvrSile« Zlasti se jo opazilo, da je napredovala ljudska stranka, ki je sedaj druga najmočnejša čoška stranka, in pa da jo nazadovala dosedaj vsemogočna agrarna (kmetijska stranka), katero pri nas posebno samostojni v deveta nebesa povzdigujejo. Doslej je bilo v narodno skupščino končno-veljavno izvoljenih 74 socialnih demokratov, 33 poslancev ljudske stranke, 28 agrar-cev, 24 narodnih socialistov, 19 narodnih demokratov, 7 pristašev obrtniške stranko, 3 poslanci Modračkove stranke, 12 pristan 3* lev slovaške vladne stranke. Nemcev Bkupno 72, Madžarov 10; nezasedenih je 19 mandatov, od teh odpade na karpatske JUise 9, na Tešin 9 in na Hulcin 1 mandat. Tedenske novice. Domače novice. MADŽARSKA. Na Madžarskem imajo sedaj največje skrbi, kako bi zopet spravili vso bivšo Ogrsko j>od svetoštefansko krono. Najprvo so se lotili na Erdeljskeni, kar spada sedaj |)od flumunijo. Prebivalstvo so naščuvali na revolucijo. Erdeljska se je res uprla, postavila svojo vlado in vladala. Pa je prišel rumunski general Avarescu s svojo armado, razgnal vlado in tako je bilo storijo konec. Dalje so .Madžari poskušali v Jugoslaviji s pomočjo jugoslovanskih komunistov. V Subotici se je zučel madžarski upor proti Jugoslaviji, uporniki so postrelili par policajev, madžarska vojska je čakala ob meji, pa jugoslovanska .vlada je naredila tej storiji še preje konec kot general Avarescu na Erdeljskeni. Upornike je poroprla. Madžarska vlada pa ie .vedno goji mule in sanja o svetoštefanski j iivni. Poleg tega upa na pomoč Italijanov, ! pa tudi angleških in francoskih kapitalistov, ker se le tem zdi, da bodo Madžari postavili najkrepkejši jez proti komunizmu. ki se hoče iz Rusije valiti tudi na Francosko in Angleško. AVSTRIJA. Organizacije dunajskih obrtnikov so priredile pred rotovžem \clikansko protestno zboro\ anje proti davčni politiki socialnih demokratov. Zborovanja sc jc udeležilo nad 100.000 oseb, naenkrat jc govorilo po sede.ii govornikov. Glavni govor jc imel na shodu načelnik krščansko socialne stranke, poslanec Kunschak. Sprejete so bile resolucije, ki sc obračajo proti sedanji .nepravični obliki zakona o oddaji premoženja in proti državnim gospodarskim centralam. NEMČIJA. Da imajo pri komunistih večkrat glavno besedo najbolj propadli ljudje, to »kušajo tudi na Nemškem. Tako je vodil komuniste v upornem ruhrskeni ozemlju neki llelc, ki pa je moral potem pred vladnimi četami bežati. Ko so ga prijeli, so našli pri njem ukradeno listino glaseče se na 240.000 mark, v obleki pa je imel všitih mnogo briljantov v ogromni vrednosti. Tako komunisti odpravljajo zasebno last — sa druge. — Nemčija je morala oddati zaveznikom 5000 lokomotiv. Od teh je dobila Francoska 26S3. Denarna odškodnina, ki jo bo morala Nemčija plačati zaveznikom, zuaša 90 milijard zlatih mark in sicer bo plačevala V?ako teto 3 milijarde. FRANCIJA. Splošna delavska zveza je priobčil proti«« ,po katerem je sklenil njen odbor pri-tegniti tudi železničarje k stavki delavcev mornarjev, pristaniških delavcev in rudarjev Od «>or je poz v a! dclavst\o, naj na dan 3. mafa prične stavkati. ir d Moderna vzgoja. »Ljudski glas*< »Kmetijski list «in »Domovina« se na vse pretege trudijo ,da vzamejo duhovnikom ves ugled in spoštovanje. Tako seveda zvesti bralci teh listov posebno mlajši, tudi v cerkvi ne marajo več poslušati božje besede zato, ker jo oznanja tako osovraženi duhovnik in se rajši potikajo zunaj cerkve. Kaj nastane iz take mladine, ki se ji jemlje spoštovanje do vsega, kaže sledeči slučaj: Pred deželno sodnijo se zagovarjata Franc Cimernian in Ivan Jurca iz Device Marije v Polju, katerima očita obtožba. da sta Franc Cimerman in Ivan Jurca pri Hrušici od Korbarja naprej ob glavni cesli snela s križa Boga in sta vrgla Križanega proč in rekla: »Na, tu ga imaš!« | Jurca je pa z nogo sunil Zveličarja na [ tleh. Cimernian in Jurca se zagovarjata, da sta bila pijana. Cimernian je ob tisti priliki prekucnil tudi voz neki kmetici, ob kateri priliki jc bil poškodovan neki kmetski fant. Dvorni svetnik prvi državni pravilnik Bežek predlaga, naj se Cimerman kaznuje zaradi motenja ver in naj se kruto kaznuje. Sodba se glasi: Franc Ciineiman je kriv, da je Boga snel s križa in vrgel na tla in se obsodi v dva meseca zapora; Jurca se je pa oprostil od obtožbe. d Napad na Orle. Iz Prečne poročajo: Dne 20. april« je izvršil pri nas pregledovanje orlovskega odteka brat učitelj Hafner iz Ljubljane, /večer so odšli Orli mirno na svoj dom, nič hudega sluteč. Med potjo so jih pa nasprotniki nenadoma iz zasede napadli s koli in kamenjem. Ko bi ne bili Oi li pametni in se hitro umaknili, bi gotovo prišlo do najhujšega. Človek pred takimi divjimi pobalini ni več varen življenja. Ako se v prihodnje kaj takega ali podobnega ropot pripeti, naj posledice pripišejo sebi. d Napad na pošto. V petek, dne 23. aprila, ko se je vračala pošta Izlake iz Zagorja, so jo napadli štirje komunisti sredi dneva na cesti. Eden teh je ustavil konja ter preprečil, da ni mogel naprej, drugi trije pa so obkolili voz ter se )>olastili pošte. K sreči je bila na vozu tudi voditeljica poštnega urada Izlake. Videvši nevarnost, je prikrila v istem hipu torbo, v kateri ,«e je nahajala vrednostna iti navadna pošta. Komunisti so sicer žc imeli tudi vrednostno pošto in navadna pisma za nabiralnico I.oke v svoji posesti, a na energično zahtevo voditeljice, Češ, da jc to nje privatna last. so ji jo dali nazaj. Oplenjene časopise in nekaj pisem jc pošta dobila Čez tri dni nazaj. Napadalce pa so spravili na varno. d Prvi nij je potekel mirno, brez vsakih dogodkov. Po nekaterih obratih je delavstvo delalo, ponekod pa je praznovalo d Pozor na atare bankovce. Avstrijski bankovci po 50 in 20 I< se sprejemajo samo Še do 15. t. m. Po tem dnevu so neveljavni, ^ato pozor I i jd 1?'r*,Mi M P1«"1 Dopisujte, ker misli vlada da v razkošju živimo. Se dobro pozna, da so Usti, ki bi pisali, vtaknjeni v dobre slutbc. Zatorej na delo! ^Domoljub* bodi naše glasilo. Vsem prijateljski pozdrav Anton Malnanč. d Cene papirju sc od Novega leta sem poskočile že za 120%. Pri »DoM0lj£ tako danes samo papir več stane, kot zna ša naročnina. d Strogo po predpisa. V Ljubljani osem gostiln nI držalo odloka o prepovedi alkohola. Ker so bile naznanjene, jih ,e oblast zaprla. ' ' d Zaplenjeni spisi. Komunistična stran k a je izdala za 1. maj v 10.000 izvodih spis, kjer se je pisalo o revoluciji in o drugih dobrotah komunističnega nasilja" Oblast je pa celo zalogo zaplenila. d V Krko Je padla in utonila poštna uradnica v Grabštajnu lia Koroškem, doma iz D. M. v Polju. Bila je zelo pridna uradnica. d Samomor. V Spornovi gostilni v Le-šah se je v sredo, 28. aprila, pod noO ustrelil Oveenjakov Janez iz Podgore. Kakršno življenje, taka smrt! d Vlom v žitnico. V noči od 2G. na 27. m. m. so vlomili neznani zločinci v žitnico Martina Uhana v Rodnu pri Trebnjem iu odnesli 10 mernikov koruze, 7 mernikov ječmenove zmesi, 13 kg slanine, 8 kg prekajenega mesa, moške spodnje hlače, zlato 20 cm dolgo žensko verižico in 2 zlata prstana z modrim kamonm. Uhan je oškodovan za 4830 kron. d Voz nkraden je bil posestmei Marjeti Pirnatovi v Dravljah. Voz, kateri je vreden 8000 kron, je čruo pleskati, peresa in kolesa na platiščih imajo bledo-zeleno črto, kolesa so pritrjena na osi z medenimi kapicami. c! Profnja. V soboto dne 1. t. m. okrog 9, cop. se je izgubil na cesti iz Ljubljane proti Št. Vidu zavitek, v katerem so bili štirje važni deli od oljnatih osi (pri kolesu od kočije, 2 »puši- in 2 kapici iz medenine). Kdor bi bil ta zavitek našel, se prosi, da to naznani Štefanu Erman, St. Vid 4. d Pogreša se Ivan Kmetic od bivšega Lir Nr. 27, 5. Feldkomp., 4. voj, vojna pošla 53. Zgubil se fe 10. oktobra 1916. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti na naslov: J. Kmetič, mežnar, Zg. Brnik, p. Cerklje, Gorenjsko, d Pogreša sc od 18. junija 1918 iz laške Ironte ob Plavi četovodja 122. pp. Ivan Po-Ijanec, rojen leta 1892. Pojasnila se prosi poslati na Marijo Polfanec, Blato, p. Grosuplje. Gospodarska obvestila. g Pomanjkanje sladkorja. Odsek za prehrano objavlja, da se je pošiljatev do* maeega sladkorja iz Velikega Befkereka radi železničarske stavke zakasnila in da jo morejo v najboljšem slučaju, če promet ln varnost na železnicah takoj vzpostavita, pričakovati šele začetkom prihodnjega. meseca (maja). Pri tej priliki odsek za prehrano ponovno opozarja, da je ta sladkor zadnji, ki ga prejmemo do nove letine ir. domačih tovarn. Zanaproj bodo izključeno navezani le na sladkor, ki ga uvaža proMln trgovina iz inozemstvo. Pričakuje »e sicer večja pošiljatev amerikan-skega sladkorja preko Trsta, ki stn ga kupili tvrdkj A. Krisper Coloniale v Ljubljani in Zveza slovenskih trgovcev v Celju. 'in pošiljatev fg jc pa radi prometnih težkoc na morju in drugih ovir zakasnila tako, da se ne ve, kdaj bo na razpolago. Vzpri,,° tepa položaja je nujno potrebno, dn *e irgovci, zadruge ln kosumne organizacije jame lotijo nakupa v inozemstvu. g Letina >llv v Bosni obeta biti sred-aja, Ce ne pride zraven že kakšna nesreča. Koncem leta 1919. so bile suhe slive po 18 K, sedaj je padla cena ua 15 K 1 kg. .Vendar pa sc bo ta cena brez dvoma povišala, ker že sedaj v cvetju kupujejo sveže bhvg po 3 do 4 K 1 kg. Torej bi kupcc stal 1 kg suhih sliv 12 do 16 K 1 kg, pri tem pa nismo všteli stroškov sušenja in čistega dobička. g Naš premog. Po poročilu iz mini-jtrstva za šume in rud« se pri nas izkoplje mnogo več premoga kot si mislimo. Samo v Bosni je izkopanega čez 3000 vagonov premoga, pa ga nc morejo poslati naprej, ker manjka vagonov. g Naia roba v Solunu. V Solunu že /lolgo čaka za Jugoslavijo do 5000 vagonov raznega blaga, posebno materiala za naše železnice. A ni prevoznih sredstev, da bi se prepeljalo to blago v državo. Sedaj »e jc vlada pogodila z grško železnico, da ji pomaga prepeljati to blago v našo državo. g Skušnje iz podkovstva. Po naredbi deželne vlade za Slovenijo, poverjeništva za kmetijstvo z dne 29. marca 1920 št. 401, se odpravljajo dosedanje skušnje iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali polletnega podkovskega tečaja ter se predpisuje obvezen obisk teh tečajev. Da se omogoči starejšim nad 24 let starim kovačem, doseči pravico do samostojnega izvrševanja podkovske obrti se dovoljuje «a pre-iiodno dobo, toda samo v tekočem letu 1920, še trikraten rok za skušnje lz podkovstva za one kovaške pomočnike ali kovaške mojstre, ki so starejši kakor 24 let, četudi sc niso udeleževali podkovskega tečaja. Vendar pa je k preizkušnji pripustiti kovače, ki so starejši kakor 20 let le tedaj, Čc so si najmanj 14 dni s praktičnim vež-banjem na kaki podkovski šoli izpopolnili znanje ln tamkaj dobili tudi teoretičen pouk o podkovstvu, za kovače mod 24 in 2G letom pa se določa 30 dnevno vežbanje na podkovski šoli. Te skušnje se bodo vršile na državni podkovski šoli v Ljubljani koncom junija, septembra in dcccm-bra. Vsi oni nad 24 let stari kovači, ki žele napraviti skušnjo na državni podkovski šoli v Ljubljani se poživljajo, da vpošljejo najkasneje do 20. maja t. 1. vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani svoje prijave, kl naj jim prilože rojstni in krstni Ust ter učno spričevalo, da se Jim določi dan vstopa v praktično vežbanje. g Dobava smodnika. Urad za pospeše-»anjc obrti v Ljubljani imR na razpolago večjo množino navadnega in ojačenega razstrelilnega smodnika. Po železnici se bo odpošiljalo najmanj po 100 kg vsake vrste. Manjše množine se bodo oddajale v uradu, Dunajska cesta 22. Reflektanti naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje do 5, maja 1920, — Javna dražba lesa v Žirovniški planini pod Stolom. Dne 9. maja t, 1, se vrši v Mostah pri Žirovnici (Gorenjsko) v prostorih gostilne Matič ob 3. u r i popoldne javna dražba kakih 1000 m' je-lovega in smrekovega lesa iz srenjskega $ozda pod Stolom. Les se lahko ogleda I vsak dan od 3. do 8. maja t, 1. na licu mesta. Vsa pojasnila daje načelnik Ivan Matič v Mostah. — Gospodarski odsek vasi Moste in Žirovnica, g Valute. Dolarji 13.800—14.100, avstrijske krone 67—68, levi žigosani 210, carski rublji 200—208, češkoslovaške kro-ivc 245—250, francoski franki 1000, napo-leondori 560—568, nemške marke 277— 280, leji 265—267, italijanske lire 700, turške lire v zlatu en komad 610. g Revmatizem pri naših domačih živalih. Govedo, posebno krave, obole večkrat na bolezni, ki je podobna revmatiz-mu, na katerem trpe dostikrat ljudje leta in leta. Ime revmatizem je grški in pome-nja, da se nekaj pretaka po telesu; ljudje so si namreč mislili, da se neka bo'na tekočina pretaka v telesu semintja 5n povzroča tiste bolečine, ki trpinčijo ljudi, ki so oboleli na tej bolezni. Kakor že rečeno, obole za revmatizmom med domačimi živalmi največkrat krave in sicer taks, ki so malo utrjene, pa dajejo veliko mleka; zbo-le pa le take krave, ki so skoro vedno v hlevu, tistih pa, ki so mnogo na paši, se le redkokdaj, ali pa nikoli ne loti ta bolezen. Posebno rade obole krave, ki dobivajo vodeno in prazno krmo in so vedno v toplem hlevu; ako pride naenkrat mrzel in vla/tn zrak v hlev, ali pa hud prepih, se prehlade živali prav lahko in dobe revmatizem. Večkrat pa obole živali n.i revma-tizmu tudi po porodu ali pa, če io zvrgle in Če ni šlo pravočasno trebilo ali posteljica od krave. Treba jc torej paziti, da se živali po telitvi prav očistijo. Znano je, da tudi ljudje v sličnih slučajih na revmatiz-mu obole in hirajo leta in leta. Kadar žival na tej bolezni oboli, nastopi vnetje v raznih telesnih členih, n. pr. v kolenih, v skoč-nem členu, v biclju; ti členi postanejo telo občutljivi in živina ima vciikc bolečine, ako se dotaknemo teh delov, zato jih tudi hitro umakne, ako se jih hočemo dotakniti. Dotično nogo, na kateri je vnetje, drži žival najrajše upognjeno, ako jc pa vnetje na več nogah, žival vedno na tleli leži. Oboleli del ali člen je napet, vroč in otečen; te otekline zginejo sicer v 1 ali 2 tednih; vendar sc pa pokažejo kmalu zopet ali pa nastopijo na kakem drugem členu, tako da se sčasoma ves člen pokvari. Samo ob sebi je umevno, da živali pri taki bolezni le malo jedo in slabo ali celo nič ne prežvekujejo. Dajejo tudi le malo ali pa nič mleka in še to mleko ima kiselkast okus in se zgrize prav hitro. Velika nevarnost preti živali vsled vednega ležanja; koža lahko odmrje in žival pogine vsled splošnega za-strupljenja krvi. Pa tudi sicer je ta bolezen nevarna in sicer vsled tega, ker se rada ponovi in zopet prikaže, ko jc žival na videz že okrevala. Živali zelo hujšajo in hirajo, ne dajejo mleka in opešajo naposled popolnoma; rada pa se pridruži še kaka druga bolezen in potem še celo ni upati na rešitev živinčeta. V splošnem rečemo lahko, da je to zelo opasna bolezen in da sc reši le prav malo živali, ki za njo obolijo, Živinozdravniki jo zdravijo z sailicilno kislino in sličnimi zdravili, ki so tudi pri človeškem revmatizmu v rabi. Obolele Člene se mora tudi mazati z ostrimi mazili, % jo-dovim, kafrovim in podobnimi. Predvsem je pa pvtrebno, da imajo bolne živali mir, mehko, dobro nastlano ležišče in pa topel hlev. Pri vsem tem bi pa ne bilo pametno, ako bi začeli s kakim dolgotrajnim zdravljenjem; boljše je oddati žival mesarju, dokler ni še preveč shujšala. Pri zaklani živali vidimo okoli obolelega člena mnogo rumene žolice in v členu samem je mnogo rumen-kasto-rdeče ali pa motne tekočine, Revmatizmu podobno bolezen opažamo semin tja tudi pri perutnini, mlade, 5 do 8 tednov, stare goske in race napade nalezljivo vnetje členov in ena za drugo oboli prav nevarno. Ako oboli mlada perutnina za to boleznijo, ne zmeni se za nobeno hrana več in Šepa na eni ali pa tudi na obeh no-ah; členi na nogah so vroči, otekli in zelol oleči, peroti se večkrat ne drže telesa in vise proč, kakor ohromljene. Navadno pristopi zraven še huda driska in vnetje, kar vse mlado žival tako zdela, da že v treh ali štirih dneh pogine. Včasih pa vendarle ozdravi po dolgem času, toda od nje ne moremo več pričakovati kake koristi ali dobička. Take goske ali račke ostanejo vedno krmežljave in se nikdar ne spitajoi ali odebele. g Tobak na Francoskem. V Franciji se zelo trudijo, da bi pomnožili svoj pridelek tobaka in tako uvoz polagoma omejili na najmanjšo mero. Sedaj se je priglasilo 2100 novih pridelovateljev tobaka in površina tobačnega polja se je zvečala za 1100 hektarjev. g Cene na Francoskem. Pšenica po 730 K 100 kg, oves po 8'JO K, koruza po 880 kron, ječmen po 780 K, zaklana govedina po 62 flo 75 K. te letina po 80 do 120 K, svinjetina po 'JS ■•■■ Kako se vendar trudijo la belijo (»lav« tukajšnji »samostojni«, njihovi prijatelfi trdovd in vsa njihova blijnja in daljna »žlahta«, da oi odpravili zadrugo. Govori se celo, da so bili če v Novem mesto ln Ljubljani zaradi nie, pa seveda povsod - brei «p£a. najrazličnejših sredstev.dobi "oi men. Tako n. pr. sleparijo, da bo Kdla, da bodo članom prodana Rastra, « do samo še 14 dni prodajaj!« ««d- Trosijo tudi laii, d. sta prodajalki dobili r»ta po dve novi obleki zastonj, dočim v £?seda| že nobena ni dobila. a«li vm«m»-Kmetic! Ali ste res ze zatajili sami seue — fvoi staa7 Po vaicm govorjenju bi vsak pameten človek SdcosMepal. Za vašo stvar gre, pa vi ii obračate hrbet. Ksar< jz oči pa mu je odsevala lilia žalost, — kako lepo stojita tu, eden lepši ko ^rugi, oče m sin — mi pa nimamo sina dediča in (5a «« bomo nikdar imeli. ».Jaz pa sem zato Vasi milostiv cesar; naj bi nikdar ne bila ura, ko '{J se za Vas glasilo: Tvoj meč ali za cesaria au za očeta —« Trudno se je dvignil cesar, ker mu |e bila ma noga od protlna otekla, in te fe obrnil croti sodniku, rekoč: »Joahim Hendel, ne bomo več govorili o tem, kar ste tičinili v Štajru, čtm-av so bili zelo težki obdolžki zoper Vas, Toda vnovič Vas opominjam: ZanapreJ bodite nasproti katoličanom milostivi in pravični, kakor smo bili in i nasproti Vam, in jim dajte, kar po pravici zahtevajo. Cerkev, ki ste jo zaprli zaradi kuge, jim dajte nazaj. Če je v slabem Stanju, jo popravite in prenovite.« Hendel se ]e prijel za svojo smolnato-Irno brado, v svojih niarmornatomrzlih prsih pa je sklenil: Ne, niti za korak sc ne umak-new- »Veličanstvo, ni toliko katoličanov v Štajru, da bi napolnili najrevnejšo vaško cerkev. Kar jih je, so najslabša sodrga. Kdo bi ic ukvarjal ž njo? Naj izumrje!« Henriku so lica temno zagorela. O oče, »opet ne govoriš resnice ... In ves Štajcrdorf, pa Vizerfeld? Cesar je z roko se upirajoč na naslonjalo rekel: »Naj izumrcjol To se aelo dvoumno glasi Iz Vaših ust, gospod Hendel. Nočem, da bi izumirali moji podložniki. Dovolil sem celo Judom, da imajo v našem glavnem in prestol-*em mestu svojo skrinjo zareze in svojih deset zapovedi. Katoličani pa »poznavajo našo vero.« Hendel je razgrnil krasni plašč, ki jc ogrinjal njegovo bronasto postavo, prijel je z roko za meč m je ponosnomirno rekel: »Veličanstvo, čc imajo Judje skrinjo zaveze, nc more biti volla Vaiega veličanstva, da protestantje na Dunaju nimajo niti cerkve ■iti pridigarja! — Nezaslišano je, da so jim prav v zadnjem času uropali eno cerkev .— gotovo proti Vali volji. Veličanstvo, prosimo pravice, ne milosti: jutri, na veliki aan natega shoda naj sc nam odpre cerkev sv. Ul- Ca in pa minorilska cerkev. Moj sin ima se-j 500 luteranskih strelcev, ki se hočejo Mloležiti evangelijske službe božje.« Klezel je odrevenel liki solnat sleber. Kdaj je bilo slišati tako predrznost? Tako od- fovaria na cesarjevo besedo: Ravnajte s ka-aličam v Štajru po pravici. Cesar je rekel počasi: »Veliko zahtevatcl Stotnik Hendel, imate res 500 mož seboj in so res vsi luterani?« »500 mat in od teh je 452 luteranov, • jc rekel Henrik, ki ga iu bilo sram, da oče ni govoril rcsnice. »Dovoljujem,- je odvrnfl cesar, »dokler bosta, štajerski sodnik in Vaš sin bivali na Ounaju, da obhajate božjo službo v minoritski cerkvi. Gospod Hendel. Vi pa jamčite, da bodo mirni Vaši ljudje, posebno med službo boijo: če se bo kršil mir, ste odgovorni Vi.« »To breme me re teži! Moj stotnik bo skrbel za mir, jaz sem porok 7.a tof« je ponosno odgovoril sodnik Ilcndel. »Gospodje iz Štajra,« je vzkliknil cesar, .'izkazali smo Vam veliko milost, itpim, da je niste nevredni. Kar zadeva naše verske brate v štajru, še ni padla zadnja beseda, Cujte, gospodje iz Staira, pojutrfcnjem, petek, boni sprejel turško odposlanstvo: želim, štajerski sodnik, da ste navzoči pri sprejemu pred mojim prestolom, tudi Vi, stotnik Hendel, pridite z vsemi Vašimi strelci vred — nočem Turkom pokazati, kakšno je krščansko vojaštvo celo na deželi. 400 mož pustile spodaj, 100 jih postavite sem v sprejemno dvo-rtno, Medtem pa Vam ostanem naklonjen, stotnik iz Štajra, in Vam, mestni sodnik, tudi., .* Cesar je šel po stopnicah doli in je podal obema roko. Omahovaje je stopil proti odru ter je pogledal doli na dvorišče, kjer so strelci v dvojnem krogu stali okrog vihrajoče aastave. »Ha, ha,« se je smejal cesar, »kako krasni fantje. Morajo jih videti Turki!« Strelci so zagledali cesarja ob oknu. Na Henrikovo povelje so trobentarji zatroben-Jali, bobnarp so zabobnali in je liki vihar štajerska koračnica pretresala švicarski dvor, kakor bi mesto treh trobentalo in bobnalo trideset kompanij. Cesar se je na glas zasmejal, odprl je ste- kleno okno in {e * roko mahlial strelcem, ki so pozdravljali pro« okno s vfliarnimi klici: Jrvijo Matija I Cesar se je obrnil proti mlademu Hen-demu in je vzkliknil; »Delajo Vam vso čust. stotnik iz Štajra!« Nato je položil svojo velo ro?>o na ramo krasnegajunaka ih mu ie ljubeznivo zrl v oči. Kardinal KleV.el je mrmral: »Vse jc izgubljeno — vse je izgubljeno, preveč prijaznih besedi, vse preveč za to sodrgo,« Naslednji dan so grmeli topovi na dunajskih okopih in slovesno so doneli zvonovi pri sv, Štefanu, ko je cesar pei, z belim klobukom v roki zapustil krasni božu liram. Na njegovi levi je stopal Gracijan, odposlanec turškega sultana Ameta, za njim pa sc jc pomikal v najsijajnejši opravi ves cesarski dvor. Vse to jc veljalo Gospodu, ki ga jc v zlati monšlran-ci pod zlatim baldahinom zagm|ene£a v oblake kadila in skritega pod podobo bele hostije nosil dunajski nadškof Kle»*l — Jezusu Kri-stu, Gospodo nebes in zemlje. Izprevod se je pomikal po bogato s cvetlicami okrašenih ulicah, in tisoči pobožnega ljudstva so v poče-ičenje Najsvetejšega padali v prah. Kako ponosno in vesefo se ie škofu širilo srce, kako bi se ne, saj je katoliško ljudstvo še vedno zvesto svojemu Gospodu, in celo bolehni, slabotni cesar Matija gre peJ za procesiio in daje ljudstvu lep zgled žive vere in globoke pobožnosti do presvetega Zakramenta. »Kako krasno je to,« por.iiŠFja Klezel. »da sc procesija vrši danes, ko unajo priti Turki na Dunaj. V tistem hipu pa sc je v votle, bronaste glasove sveloštefanskih zvonGv jcl vmešavati visok, čist in predrzen glas zvena minoritske ccrkve, kjer so vsled dovoljenja ccsaijcvega ta dan protestantje obhajali svojo božjo službo, Pa ravno sedaj moraš laiati, sedaj, ko stopa katoliško Veličanstvo za najsvetejšim Zakramentom, pomisli Klcze!; tn nesrečni lu-teranski zvon laja danes s svojim preklinje-valskim jezikom, žc davno bi ga bilo treba ubiti. Procesija se je liki pestra, mnogobarvena reka iz ozkih ulic razlila ra veliki trg. Sv. Mihaela, kjer se je razširila v valujoče morje, nad katerim so se blestele v mojniškem vzdu-hn plapolajoče zastave, kar sc jc iz Gosposke ulice privalila druga reka moških in žensk, vozov in nosilnlc, ki sc je poirikala proti deželnemu dvorcu — proteafant.vrski izprevod... '-O cesar, cesar,- mrmr? sam pri sebi Klezel, »zakaj si lo protestantom dovolil?« Zares, nisi vedel, kaj delv.š. tako daleč nikdar ne sme iti politika, da bi dali sovražniku t roke nabruicn nož, s katerim nam hoče vzeti življenje. In kako lepo je urejena U luteran-ska sodrga! Zares, hudič posnema Boga, opica) In Klezel dobro ve, kdo jc ta hudič, ki danes obbr.jp. svojo nedeljo samo zato, da kljubuje katoličanom: ki danes v čudovitem redu vzdržuje te sicer tako nepokorOe upornike .,. on re-rano osivenje. Zatirani plešo I 1 lonček 9 K. No. III 1Hr Semenska mm detelja, Mm, flora so dobi v poljubni množini pri Fran Pogačnik, Ljnbljnna, Dunajska cesta 36. KaJstaroJIa hranilnica na Slovenskem, Kranjska hranilnica v Ljubljani — ustanovljena 1, 1829 obrestuje hranilne vloge s 3%. Kranjska hranilnica ja puptlarno varea zavod in jo nadzoruje deželna vlada. Za plačila zavodu se dajo na razpolago poštne položnice. Cisti dohodek Kranjsko hranilnica je — ne glede na to, kar se odkaže rezorvntni za. klndom — po pravilih določen v pospeševanj« občekoristnib naprav ln podjetij na Kranjskem. — .Skupna svota doslej v te svrho odmenjouih zneskov znaša K 8,701.118-37. Zaloge pohištva in tapet, delavnica BRATR SEVER Ljubljene, Gosposvetske ceste (Kolizej) priporoča vsakovrstno pohištvo - - - po zmafrith oenah. - « -Vabimo na ogledi Vabimo na oglodj S P.vi in edini slovenski zavarovalni zavod VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI, Dunajska cesta 17, je ustuaovjla oddelek za i življenska zavarovanja. Sprojerna: V živ.jensl.em oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnej šiml pogrni. V požnmem oddelka: zavarovanja vseh jiremaktjtvlh in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli ia po eksploziji svetilnega pl-.na po znano nizkih cenah, Podružnica: CELJE, Breg, 33. rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajštk brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32. najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdfcl loan Jelačln, Ljnbljjina Emonska cesta 2. 4 n<2 LJUDSKA POSOJILNICA v Ljubljani, v lastnem domn Miklošičeva cesta št. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih U3I Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. | Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. Izdaja konzorcij »Domoljuba«, Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarna.