Uredniški in uprevnlikl prater!: 2687 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2667 South Lawndak Am Telephone, Rockwell «4804 XXXVIII Uredniški In uprevnlikl prostori: 1687 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2667 South Lawndak Am Telephone, Rockwell «4804 ^ dsn razen »oboi, m praznikov. , daily except Saturday S^yt and Holidays PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote tnajst bojnih ladij Ikodovanih v preizkušnji rOK BIKINI NEPOŠKODOVAN .OK BIKINI. 1. jul.—Atom-[bomba. najsirahovilejšo unl orožje, je eksplodirala | lagunom lega otoka, v ka je bilo koncentriranih 73 Indij vseh vrst. Dva črtna parnika sla bila po-li 16 bojnih ladij Je bilo ovanih, ena pa se je presni oblačni steber se Je 50,000 čevljev visoko v po eksploziji. Bomba je bila z leteče trdnjave ob 4:59 popoldne in nekaj sekund e eksplodirala 500 fcev-ud bojnimi ladjami. iral W. H. P. Blandy, sik posadke, ki je bila na v eksperimentu. Je na-da je bila preizkušnja Potopljena sta bila rta Gilliam in Carliale, poškodovani nemška kri-Print Eugen in japonaka i Sakawa, ameriška leta-Independence in Penaa-ruiilec Lamson prekucnjen, ti drugih bojnih ladij pa lahko poškodovanih. T je dejal, da bomba, vrši bojne ladje, ni bila tako it kot bomba, katero so letalci vrgli na Nagaaa-mesto. pred saklju-vojne aa Pacifiku. Baftfe . da otok Bikini nI bil »doTtn. Drevesa na otoku kole. t*ri opazovalci so izrasill hrtnje. Kongresnik Gilles-dejtl, d« je pričakoval večanje. Razočaranje so is-tadi drugi opazovalci, med nuki profesor Semjon Ale-kdrov. ur po eksploziji so prve ki to bile ver milj daleč "»"Ki. priplule v lagun. sne demonstra-tvHamburgu Wit proti odredbi tiUkih vojaških Moritet Nemčija. 29. jun. — masne demonstracije nem-civihstov so s,. vršile v tem kl J«- V britski okupacij- ^ Več tisoč ljudi se je 0 ra Klavnem mestnem tr-® P'otest.iji),, |)roll ()dredb| *'h vnjaik.l, avtoritet, da \ u"h,] "P'-'/niti hiše in l2m( . ,tan*di Prost°r 111 briukc Cviinc p,,j, •fr.on.vti;,. D'-mou t L nJ vr N. k,,hlk( * * r, 'jaške in nem-' S() aretirali '"da število uradno raz-" »o prepe-; ' «her Alles", k" himno, in ■•v onih civi- I '
  • urgu v nobeni izmed štirih o-kupacijskih con v Nemčiji, odkar je bila slednja poražena. Pred nekaj meseci so Nemci organizirali demonstracije v Stutt-{artu, ameriški okupacijski coni, v znak protnta proti evakuaciji Padec Bidaultove vlade napovedan Socialistična stranka tvori ravnotežje Parla, 29. jun.—Vlada predsednika Georgesa Bidaulta stoji na šibkih nogah in slišijo se napovedi, da se ne bo dolgo vzdržala na krmilu. Njena naloga je sestava nove vlade, ki naj bi nadomestila ono, katera je bila zavržena pri volitvah. Nihče ne ve, kakšne provizije bo uključevala nova ustava, ker imajo tri vodilne fransoske politične stranke različne ideje o reviziji Pristaši genersla Charle-sa de Gaulla zahtevajo dve zbornici parlamente in načelnika države z veliko oblastjo. Vodilne politične stranke so republikanska (katoliška), komunistična in socialistična. Republikanska stranka je dobila največ glasov pri volitvah 2. junija in ima 166 sedežev v ustavni skupščini. Komunistična stranka je dobila 100,000 glasov več v juniju kot pri volitvah v maju, a je zaradi kompliciranega volilnega sistems izgubita 15 sedežev v skupščini Prej je imela 165 sedežev, zdsj ps jih ima 150 Socialističns stranka )e izgubila pol milijona glasov in 25 se-dežev v skupščini, toda ona tvori ravnotežje. Od nje zavisi str-moglavljenje Bldaultovega režima. Komunistična s tr s n k s ima oporo pri Zvezi francoskih strokovnih unij, Bldault je pridobil komuniste za vstop v vlado z obljubo. ds bo zvišal pleče členom strokovnih unij za 15 odstotkov Vodilne strenke imsjo skoro enako reprezentacijo v novi vladi, ki šteje 20 članov Pozicija živilskega ministra ie čaka, ker je noče nihče priznati poskusi za spra-vomed cetniki in partizani General Simovič nastopil pred jugoslovanskim sodiščem POBIJANJE PARTIZANOV RAZKRITO i i Belgrad. 29. jun. — General Dušan Simovič, ki je organiziral puČ in postavil kralja Petra na prestol enajst dni J>red nemško invazijo Jugoslaviji v aprilu 1. 1941, je orisal poettuse za dosego sprave med Mihajlovičem in Titom, ki naj bi ustavila bitke med četniki in partizani, pred vojaškim sodiščem.. Simovič je nastopil kot priča toiiteljstva na obravnavi proti Mlhajloviču in drugim, ki so obtoženi izdajstva in kolaboracije z Nemci in Italijani. "Preko britske inteligenčne službe sem zvedel o konfliktu med Mihajlovičemi četniki in Titovimi partizani v oktobru 1. 1941," je rekel Simovič, ki je bil takrat predaednik jugoslovanske begunske vlade v Londonu. "In-stmiral sem Milana Gavrilovi-ča, našega poslanika v Moskvi, naj apelira na Ruafc za posredovanje v konfliktu. Obrnil sem se tudi na Majskega, ruskega poslanika v Londonu, 8* apelom, naj opozori premierja Stalina na zadevo, britskega zunanjega ministra Eden« in Stsfforda Cripp-sa, britskega poslanika v Moskvi, za intervenoijo. Mihajlovič ln Tito sta se sestala in sklenila dogovor, nakar saA čestital Mlhajloviču. * Dogovdl* ni dolgo trajal, ker se Mihajlovič in Tito nista mogla sporazumeti, kdo naj bo vodilna oseba. Potem sena dobil telegram od Mihajlo-viča z naznanilom, da se mora boriti na dveh frontah — proti Nemcem na severu in proti partizanom na jugozapadu." Simovič je dejal, da je skušal skleniti dogovor z Rusi pred na-cijsko invazijo Jugoslavije 6. a-prila 1. 1941. "Kot predsednik vlade kralja Petra sem skušal skleniti pogodbo vzajemne pomoči z Rusijo, toda dobil sem le zagotovilo o prijateljstvu," je dejal Simovič. Belgrad. 29. jun. — Izpovedi ljudi, ki so kopali grobove za partizane, katere so jxistrelili Nemci z odobravanjem Dragom!-ra Jovanoviča, enega izmed obtožencev, ki se morajo zagovarjati pred jugoslovanskim vojaškim sodiščem na obtožbo izdajstva in kolaboracije z Nemci in Italijani, so bile zanešene v zapisnik. Glavni obtoženec je general Draža Mihajlovič, bivši poveljnik četnikov. Tožitelj je zaslišal deset prič, izjave 20 drugih pa so bile pre-čttane na obravnavi. Priče so povedale, da je bilo skoro 70,000 partizanov sežganih v koncentracijskem taborišču v bližini Belgrade. Zagovornik Mihajloviča je u-govarjal čitanju izjav onih, ki so jih podpisali. Predlagal je, naj ti pridejo pred sodišče, da jih bo Mihajlovič videl. Polkovnik Mihajl Džordževič, predsednik sodišča, je dejal, da si pridržava pravico odločitve o predlogu. Milenko Kovačevič je izjavil, da sta se dva ameriška letale« spustila na tla pri Zlatiboru, Stblja, v avgustu I 1944 "Slišal sem, da so četniki oba ustrelili," Je dejal. "Četniki so o tem odprto govorili " Zaslišani so bili ^robokopi Božidar ln Vladimir Militunovič, brata, In V, Nlkitovič Sodišču so povedali, da so /agrebli skoro 8000 ustreljenih partizanov, rned temi ženske In otroke, na pokopališču v bližini !i« Igrada od av gusta J. 1941 do decembra I 1943 Brata Militunovič sta pričala proti Jovanoviču. ki je obtožen Kontrola cen in sta-narine odpravljena Bowles naznanil resignacijo WASHINGTON, D. C.. 30. Jun. —Kontrola cen ln stanarina Je bila danea odpravljena, ker ie predaednik Truman vetlral v kongresu aprejetl načrt, ki bi bil podaljšal življenje uradu adml-nlatracUe cen. To pomeni odpravo vseh reeirikcU. Truman Je po vetlranJu načrta govoril po radiu ameriškemu ljudatvu. Naglasil Je med drugim. da bo moral kongres pre-vsetl odgovornost sa navijanje cen. ker )• ignoriral njegov apel. Gotovo Je. da se boao cene dvignile. kakor tudi atanarlna. Waahingion. D. C.. 29. jun. — Chester Bowles, ki je vodil boj proti inflaciji skoro tri leta, je naznanil resignacijo kot direktor ekonomske stabilizacije, ko je jenat sprejel oskubeni načrt glede kontrole cen s 47 proti 23 glasovom. Umik Bowlesa s pozorišča v Washingtonu je sledil izmenjavi pisem med njim in predsednikom Trumanom. Bowles je dejal v pismu, da je senat s svojo akcijo legaliziral inflacijo, za-eno pa je aj3eliral na Trumana, naj vetira načrt. Bowles je bil tarča napadov, odkar je sprejel i>ozicijo direktorja ekonomske stabilizacije v aktobru 1. 1943, v kongresu ln zunaj kongresa. On je bil dosleden zagovornik kontrole cen in vedno svaril ameriško ljudstvo pred nevarnostjo inflacije. Rusija drži japonske ujetnike Izjava načelnika zavezniškega svata Tokio, 29. jun. — Američan George C. Atcheson, načelnik zavezniškega sveta z« Japonsko, je izjavil, da Rusi Še vedno drže japonske vojake, katere so ujeli v Mandžuriji pred zaključenjem vojne na Pacifiku, član tega sveta je ruski general Kuzma Derevjanko. Atcheson je opozoril ruskega genej-ala na potsdamsko deklaracijo, ki določa repetriacijo raz-oroženih japonskih vojakov, Derevjanko je odgovoril, de vprašanje repatriacije ni na dnevnem redu članov sveta in da omenjena deklaracija govori le o integraciji, ne pa o repatriaci-ji bivših japonskih vojakov, ki so v ruskih pokrajinah. Ruski general je pobijal predlog, katerega je svet odobril in določa raziirjenje pravice Japoncev v nekaterih vodah. Atcheson je razkril, da je bilo 93 odstotkov japonskih vojnih ujetnikov poslanih domov iz krajev, ki so pod ameriško vojaško kontrolo. Mac Arthur se bo udeležil ceremonij v Manili Manila, Filipini, 19. jyn -General Douglas MscArthur, vrhovni poveljnik okupacijake sile ns Japonskem, njegova žena in členi njegovegs štaba se bodo u-lelehli ceremonij v zvezi s pro da vami neodvisnosti filipinskih otokov Ptosis ve se bodo vršile 4. Julija. Bitke med policaji in komunisti v Grčiji Atene. Grčija, 29. Jun. — Petnajst )e bilo ubitih In čez 30 ranjenih v bitkah med policaji in komunisti v bližini I^amlje, pravi uradno poročilo. kolaborarije z Nemci in odgovor nostl ra masna pobijanja ter umore pertizer.ov v plinskih pe čeh v koncentracijskih tabori- fcčih v bližini Belgrada. Molotov proti sklicanju mirovne konference Klavniška unija predloži zahteve Helstein udaril po kongresu in velebisnisu Chicago. 29. jun. — Ker sta kongres in velebicnis uničila oblast in učinkovitost urada administracije za kontrolo cen, bo u-nija klavnlških delavcev, včlanjena v Kongresu Industrijskih organizacij, predložila zahteve klavniškim kompanijam glede plačevanja bonusa delavcem na podlagi zvišanja žlvljenskih stroškov. To naznanilo je objavil Ralph Helstein, predsednik klavnlške unije, po seji članov eksekutlv-nega odbora, kl se je vršila v glavnem stanu unije. Poleg bonusa bo unija zahtevala tudi minimalno plačo dolar na uro In garancijo letna plače. Pogodba, katero je unija sklenila s Hor-mel Packing Co, v Austinu, Minn,, vsebuje garancijo o letni plači. Helstein je dejal, da s« bo u« nlja pričela pogajati z velikimi klavnišklml kompanijaml v juliju. Če se bodo te upirale zahtevi glede plačevanja bonusa delavcem, bo morda oklleana splošna stavka. Član sovjetski vlade odstavljen Potvarjanje rekordov se omenja kot vzrok London. 29. jun. — Industrijska čistka v Sovjetski uniji je dosegla vladni svet.' Radio Moskva je naznanil, da je bil B. L. Vanikov odstavljen kot minis-er za produkcijo poljedelskih strojev. Radio je objavil izjavo, katero je podpisal Nikolaj Svernik, predsednik vrhovnega sovjeta, da je bil Vanikov razrešen dolžnosti in premeščen. Depsrtment, kateremu je na* čeloval Vanikov, je glavna organizacija v rehabilitaciji sovjetskega poljedelstva. Moskva Je naznanila, da je bil Vanikov od-davljen, ker Je potvarjal rekorde in trošil denar za druge svrhe kot je bil namenjen. Vanikov je bil v vojnem času načelnik komlaarljata za munl-< ijo Pozicijo ministra za produkcijo poljedi-lskih strojev Je dobil, ko je bila vlsda reorganizirana v marcu tega leta. Za naslednika je bil imenovan M. V. Goremjikln. Nemški polkovnik izvršil samomor Dachau, Nemčija, 29. Jun, — Polkovnik Mas Koegel, bivši ladzornik nemškega koncentracijskega taborišča pri Floaaen-burgu, se Je obesil v jetnlški celici 24 ur po ujetju, poročajo a-meriike vojaške avtoritete. V omenjenem taborišču je bilo u-mor jenih čez 40,000 jetnikov. Koegela so ujele smeriške čete v neki bsvsrski vasi, Poljski delegat odletel v Varšavo New York, 29 Jun — Dr Os- troitski mestni svet, ki jo je odobril, nakar so jo objavili vsi meščanski časopisi. Ds se te madež zbriše in pre- Sreči nakane srbski Čaršiji, je etroit8ki Jugoslovanski odbor takoj sklical sejo in sprejel več resolucij in protestov proti mestnemu svetu. Izbran je bil tudi odbor petih mož, da gredo na sejo mestnega sveta in pojasnijo celo zadevo. Poleg tega odbora se je dotične seje udeležilo nad 50 naprednih Jugoslovanov, med njimi največ Slovencev. Ti zastopniki Jugoslovanskega odbora so dobili deeet minut časa za pojasnitev in V tem kratkem času so stvar pojasnili tako dobro, da so potem stvar vrgli z dnevnega reda in mestni očetje so priznali, da so storili napako in da se ne bi smeli vtikati v take zadeve. Zastopniki so povedali mest nim svetovalcem, naj se brigajo za delo, za katerega so bili izvo ljeni, dočim bo jugoslovansks vlada že sama izvršila svoje posle, ki je dovolj sposobna, da bo pravično sodila narodnega izda jalce ter ga assluženo kazno-vala. ■ Po končanem govoru so se oglasili Srbi in v imenu njih je govoril neki svečenik in prete kal krokodilske solze, potem pa se je pred mestnimi očeti pošteno osrsmotil, ko je dejal, da so vsi nivzoči od Jugoslovanskega odbora komunisti. Potem je bile zadeva zaključena, kajti Srbi niso dobili ve« befcede. To je ponovno doka* da je v združenju moč. Ako bi po vaeh na selbinah nastopili tako združeno proti reakciji in lažnivi propagandi, ki jo vrše proti novi Jugoalavijt, potem bi bile raz krinkana marsikatera lai. Naj še omenim, da čitam Pro-letarca in Prosirato točno in zasledujem vse poročila, kritike in odobravsnje v zvezi z novo Ju goslsvljo. Posebno me ženimo jo poročila naših glavnih odbor nikov prt SNPJ, kakor tudi sto I išče Prolotorca. Večino teh no ših naprednih gl. odbornikov je že pokazala svoje prepričanje in javno povedala, da odiobrava veliki' preobrat v Jugoslaviji ter se strinja z njeno vlado in ustavo. Vse te odbornike dobro poznam, opazil pa sem, da imamo glavnem uradu SNPJ in v upravništvu Prosvete tudi nekaj uradnikov, kateri so j ako previdni in molče. Ali se ne upajo na dan s svojimi idejami, ali so morda proti ali jih sploh ne zanjma, kaj se godi v stari domovini? Isto molčečost sem opazil pri upravništvu Proletarca. Ali je tu kakšna-bojazen, ali morda sprememba v politiki ter gredo na desno? Časi se res rapidno spreminjajo, misli in naprednost se razlikuje v taktiki. Danes lahko vsak vidi, da srednje poti hi več, zato mu ne kaže drugege kot da se pridruži reakciji ali pa naprednemu sloju. Danes sta samo dva tabora: kapitalizem in delavstva Ne, danes ni več prostora, sedeti na plotu in čakati rezultata. Dotični, ki še vedno sede na plotu in še vedno dvomijo ter Čakajo na kompromise, so zaostali za duhom časa in ne morejo ne naprej ne na- Anton Juvca. hoteli nasititi t šibraml, tods Jim Je "naloga" izpodlet*la. On tudi izpovedal, kateri gangež je zadnja leto poslal na oni svet katerega gangeža. kar je bilo poaebno se čikaško policijo in za župana Keliyja—"velika novica". Od Pearl Jtorborja^m ima namreč čikaško policija čes 20 "».ereAenih" gangoikih tmorov Ampak oigumo jih tudi oedaj ne bo rešila, kajti tudi ti umori ao pod "pro-tekel jo" 'poštove". V Chicagu reo smrdi do nebe. čeprav v n koških klavnicah že prgcej čaaa skoraj nič ne koljejo. Ampak proti toj "deoooktariji" tkoroj ne slišite nobenega grmenja t strani onih. ki bi radi "demo* kratiriralf Rusijo, Poljsko. Jugoelovijo m sploh vso sovjetsko sfera Nekje Je nekaj res radikalno narobe. čitanja. Mislil sem, de bi jih zbrali in ponatisnili v knjigi. Prav tako menim, da bi bilo zelo dobro za Prosveto, ako bi pisal Milan Medvešek svojo kolono vsak dan, ker on je zelo priljubljen pri članstvu. Zelo rad čitam tudi Benigerjeve članke in jih odobravam. Ako bi bilo mogoče, naj bi imel- tudi on svojo kolono, kajti s tem bi pridobili veliko novih naročnikov in Prosveta Hi bila v resnici najboljši delavski list v Ameriki in tudi v starem kraju. Frank Donnish. RAZNOTEROSTI Rockwood. Pa.—Ko je bil Herbert Hoover predsednik Zedi-njenih držav, je ukazal streljati na lačne delavce v Washingtonu, sedaj pa potuje po svetu in hoče nasitit^ vse lačne ljudi. Časi in ljudje se spreminjajo, toda prepričan sem, da se Hoover ni toliko spremenil, da bi res tako ljubil lačna ljudstva vsega sveta. Ali se morda koga boje? Hoover se, pritožuje, da ljudstva niso zadosti hvaležna za dobrote, katere dobivajo od nas, češ, da so skoro vse države izvolile tako slabe vlade. Izrazil se je, da imajo samo v Grčiji dobro in demokratično vlado. (Mogoče tudi Molek sanja o taki demokraciji.) Slišal sem Trumana, govorečega v filmu. . Daroval je $1500 za te reveže in dejal, da želi, da bi njegov dar doprinesel malo olajšanja, a se je zmotil in rekel, kar Je v resnici mislil—razkol med ljudstvom. Anglija bo dobila tri bilijone in pol posojila v Ameriki. Toda ne zato, ker ga potrebuje, ampak zato, da bo še bolj goreče delala proti delavstvu, da bo postavila se drugod take via de kot jo je porinila v grlo gr» Škemu ljudstvu. Tako delajo Angleži, sicer pa tudi drugi niso boljši. V Nemčiji je rdvno ista pesem pod angleškim in a-meriškim nadzorstvom. Delavske voditelje mečejo v ječe, na cisti, kateri bi morali biti zaprti in kaznovani za svoje grehe, so pa še zmeraj pri mestnih in o krajnih koritih. Sedaj pa nekaj besed o Pro-sveti. Prva stran Prosvete je skoraj enako pisana kot Hearst ovi listi. Mislim, da so novice prestavljene dobesedno. Ako Je Prosveta v resnici delavski list, bi moral v istem smislu poročati kot so pisani uredniški članki. Ti so v resnici vredni O JUGOSLAVIJI IN NJENIH SOVRAŽNIKIH Greensboro, Pa«—Zakaj je nekaterim našim rojakom postala Jugoslavija* tako zoperoa? Kaj je narobe v nji? Kej vidi tako strašnega v njej elevelandski dopisnik? Ako kakšen dopisnik pohvali v Prosveti voditelje Jugoslavije ali Rusije, pa mu prileti očitek, češ, zakaj se ne poda oboževalec Rusije v Rusijo. Dopisnik iz Clevelanda bi lahko vedel, da starih in zgaranih kosti ne mara ne Rusija in ne kakšna druga država. V Ameriko smo priili mladi in zdravi, a sedaj smo zgarani, zaeno pa vemo vsi, kakor ve tudi elevelandski dopisnik, da se godijo delavstvu v splošnem v tej deželi velike krivice. Omenjeni dopisnik pravi, kar ima Tito, to ima tudi Jože Sta lin. Sedaj, ko se je pričela o-bravnava proti Mihajloviču, je reakcija že dvignila prah, da se ne bi slišali njegovi grehi. In kakšne novice ter poročila pri hajajo od ameriških poročevalcev o Rusiji in Jugoslaviji! Toda mi verujemo naiim sorodni kom, ki nam pišejo resnico iz stare domovine. Tudi jaz sem prejela tri pisma iz Jugoslavije, v katerih mi sorodniki pišejo, ds je sedanja vlada veliko boljša kot prejšnja. Živeža dobijo, primanjkuje pa jim obleke in obuvala, tega pa gotovo ni kriv Tito. Njega in njegove voditelje so tudi obdolžili, da tam prodajajo ameriški relif za velike profite, toda sedaj pa sem prejela pismo, v katerem se sorodniki zahvaljujejo za poslano blago, ki smo Jim ga poslali. Torej, vidite nasprotniki Jugo slavije, kako ima laž kratke noge! Vse kaže, da se tudi nekate rim našim rojakom smili Draža Mihajlovič. Toda on je bil za prejšnjo vlado, ki pa ni bila vlads ljudstva, kajti če bi bila ne bi bežala na vse vetrove ter se potuhnjeno skrila in lajala izza plots. Vzlic temu pa bi radi nekateri dopisniki dali več priznanja prejšnji vladi kot se danji ljudski vladi. To ni lepo in je Škodljivo za delavstvo v splošnem! Iz domovine nam tudi poročajo, kaj vse so počenjsli cer-kvenjaki. Izdajali 80 one, kate di so se zavedali, da okupator ne sme poststi gospodar, negle-de ali je prihajal iz Rima ali Berlina. Tudi v Bloški dolini so ljudje hudo trpeli in nekatere družine so popolnoma uničene. Ali naj to odobravamo? Sleherni zavedni delavec se bi mo- ral vprašati in premislm *n«m duhu smo bili IL namreč, da je vse bo^ * tepe denarce; narod, kmet v denarja, da b streho nad Klavo, j ^ ? <*rk£V' v tej vojni pa ^ Bcy m vsa njegova žuhu dala nacijem. Kakor nara , jo so nekatere božje hiše delali v trdnjave in k niih streljal katoliški Italijan k.t Skega Slovana, katoliški katoliškega brata. Ali se je pravični Bog zmenil? Ali W ne bil lahko' mo s prstom ganil in bi jih priči pokončal? Toda njegd sluga papež, o katerem so učili, da edino on lahko go™ z Bogom, ni protestiral pri ij lijanih, da ne smejo tega de Kdor od meča živi, bo z m« pokončani Narod ne bo nit pozabil, kako se je papež ob Šal v tej vojni! * Sedaj kričijo narodni izdaji ci, ki so pobegnili v Italijo Avstrijo, da vlada diktaturi Jugoslaviji, in kličejo na pom< Prav tako trdijo, da jugoslovi sko ljudstvo v novi Jugoslav ne sme častiti Boga, kar pa velika laž. Isti krogi bi tudi r di videli, da bi Trst dobila 1 lija in ne Jugoslavija. Zalo Zato ker je tam veliko nan nih izdajalcev in se bojijo, bi prišli jugoslovanskim ob stim v roke. Da ni zabranjeno nikomur; hajati v cerkev, je razvidno pisem, ki jih dobivamo od na bratov in sester. Seve, mn< ne marajo iti več v cerkev 1 tq, ker so izgubili vero v n Temu se ni čuditi in morda sam Bog odstopil od rimsko-1 toliške cerkve. Kakor sem že omenila, 1 kdo da dobro besedo za Rusi ga takoj vpraša elevelandski ( pisnik, zakaj ne gre v Rusi Prav tako se sklicuje o naši < mokraciji, češ, da lahko vsak voli kogar hoče. Da, Fran« lahko voliš, kogar hočeš. Pos dice niso majhne, ako se z>\ daš, kateremu razredu pripad Dobro vem kaj se zgodi, \ dar pride do moči kakšen H< ver. To sem zapisala zato, boš vedel, da tvojim dopisom moremo verjeti. Ne, čitatelji morejo verjeti kapitalistih listom, ki obtožujejo Titovo < goslavijo in svarijo, da ni trt pošiljati relifa svojcem, ker Titovci iz njega kujejo veli dobičke. Toda ljudskim sovn nikom ne bo uspela sovri propaganda proti Jugoslav kajti svetloba mora zmagati n temo! Ker se bliža 13. redna konw cija SNPJ, svetujem, ds bi b Prosveta še nadalje urrjevi Uko kot je sedaj. Bolniške o ske naj bi omejili samo na sui ljive bolnike, kajti mnogi boli ki nimaj0 radi obdskov m. njih obrazih se vidi nejevo kakor da bi prišel gestapoJ šo. Za stare člane se naj w > di nekaj ukrenilo, kajti nekS ri člani že plačujejo 20 aH * let, toda podpore so le malo P jeli. Noj bi se takim članom« lo nekaj podpore, seveda. « vprašali zanjo. Moj sin mi je tednik z imenom Sl07" Primorec" On piše. ds K f" v vsakem oknu rdeča zvezda in mends ^ Tita seda-j v Jugotltvtfjj gs. Lep pozdrav čitateljem rt ,V€te! Johons H Indijski dolarski roditelj F anal Ourban. ki le prtfel v Ameriko no konferooco Mednarodnega doUrokogo urada. Id oe lo sedale dni vršilo v Soattlu. On le delal uko v Indiji ne pride do radikalnih opromemb. bo prUlo do revolucije votod velike revščine In lakoto. Povprečna plača v Indiji le lo 25c na daa. * Dne H SMRT ČLANICE Hardin Mont.- j. je umrla Johsn- » stara 72 let, doma « » gore. občina Sure CHWf kaj zapušča " ko Pokojnica je pr«*\ ko 1. 1M0. Vsem hvaljujem. k, ^ ^ lk* i. Joapren^ ' , Jontezu m ^ ^ cvetlice kskor t*' ^ A 132 SNPJ. ka,rfi ga*** niča. Jm a UBADA moškega ameriSkepjafodrosa steta PRISPEVKI V SKLAD OTROfljCE BOLNICE Seznam š|s*. I ^uti do 22. maja 1946-................................~—1........... $54,860JB t£E med 23. majem ia 15. junijem 194«: 18 TjT podružnica št. 41, Fontana: Preostanek vese-rr^naia na kateri so sodelovala društva itev. 569 J, društvo it. 253 KSKJ............................................... Jo Druitvo štev. 47 ABZ, Aspen-------------------,--------J nts Antoinette Malesteh, Berwyn.................:................... nokoinemu Frank Florjančiču so darovali L. VtJ110- ter m rs. M. Križani* $5.- Cicejso, skupaj "uLtic in Towner, Chicago* v isti namen..,---------------------- 25 SANS. Chicago: Val Kobaj $10.-,, po $5.-: I in Anton Marinshek, dve opebi $3.—, skppaj $22.00. Charles Renar.. Frank Vidmar in kw, Lyons $80; po mi Grichnik in žena, CarlinviUs, in dr. Frank Patilich, • Dak po $l0: Anton Bučar, Andrej Ciaej, Luka Grosar urTrank Roba us. po $5; Leo Medvefak, John Oeroaiar, \ «« ter Frank in Helen Sedey, »kupaj $16Q, nabral 10.00 249.03 10.00 5.00 15.00 25.00 250.00 10.00 4.00 10.00 43.35 10.00 100.60 10.00. II <00 10.00 133.35 172.00 500.00 25.00 4.00 5,00 50 JO 230.00 , j Cowen, Chicago...................................—.......................... konferenca Prosvetne Matice JSZ sa Chleago, Wauke- jbeboygan —...........-............-.....V........*..........................— den, Chicago ...........v—.....................*—..............-.....-........ po $2.00 ia Chicaga..............................—............................ Mary Hrvatin, Farmington.................................................... Cooperative Au'n $5? pet darovalcev po $8; 26-po $1; 50; en dar 60c in 1 pa 25f, nabiralca Joe Hribar in 'ar poslal John Widmar, Livingston, skupaj.................... ir, 127 KSKJ, Waukegan,..................................................... 707 SNPJ. Summit, prebitek prireditve z dne 20, ma- i sklad) $80.65, za bolnico................................................ h, Virden .............................................................................. itev. 36, Waukegan: dar dr. Slov. Sokol........................ Društvo štev. 213 SNPJ, Clinton................................. Justina Rom $8; po $5: Leo Hudomal in žena, Nlck Ka-John Bertotti, Anton Jarc, Paul Gregurich, Tilka Mo-funeral Home, Molly Pečjak, Joe Karlingar in drušina 14 oseb po $2, je $28; 35 oseb po $1* ja $35, in v manj-$1.25, nabrala France* Hudomal zneaok $120.25. Mats, en dar $3, pet po $1, in eden 50c,skupaj $13,50, na- ina Rom, manj stroški poštnine 40c, poslana............... štev. 61 SANS, Indianapolis........................................... narodni dom, Indianapolis................................................ Xociancich, Indianapolis*.............................................. itev. 575 SNPJ, Indianapolis.......~....................................... Josephine Bratchun, Albia .................................................. John Čelešnik, Franklin .................................................. federacija SNPJ društev.......................................„.....„..„..,., U. 408 SNPJ, Kansas City, čisti dobiček veselice dne 26. W; darovali so po $10: Apton Bravnichar in lena, Valen-io žena, Geo Kvaternik in žena in Frank Kriss ln iena; uit Kozlevčar, Edward Krias, Zvonimir Kvaternik in Jiam in žena, poslala Mary Kvaternik, skupaj................ AH Podružnica itev. 1 SAMk Detaeil............................ 1,318.56 fall so: Slovanski narodni dom MM, Jdfte Topolak 8t80, Peter in Jennie Puhek, ter Jože in Ua Menton, Slovenski ki dom $35. Joe in Anna Kotar $25, po $80: Martin in Julia ter družina Paul Ocepek, po $1$: Joaeph in Ursula G rum, Miry Volk,, John in Pauline Kraly, Joe in Anna Kla-Inton Anžiček, družina Frank Kuhovski, Rudy in Mary i, August in Lydia Piatt, Thorn in Kathie Petrich, it Mary Jurca, Jos. in Anna Kos, John in Kath. Krainz, »Jennie Repovž ter Mike ip Mary Glad. Ferkovich $». Jo« in Mollie Korsic, Frances Berlisg, John in Fraaoos hank Spiaser in žena, Frank in Mary TehOvnik, Klub J6Z, (mesto venca na grob s. Milanu Kokanoviču), Frank n žena, Martin Cetinski, Frank Kolmanich, A; Dugar, labkar in žena, Jos. Visček, Frances Ktrar, Ignac ia An-rnik, Jos. Tioha, Math Rotar, Jos. Lapp, Frank Pevhaj, wtnik, Anton in Jennie Janezič, Jos. Turk, Albert .Troji Meyers, Chas. in Hana Gaber, Jernej Lular in. Zona, Wek, Louis Per ha j, Vincenc Bence in žena, Lovrenc Sha-Kramz-Shaw, Anton Grum in žena, Prank ia Paula • au« Urban, Jack in Franoes Kapel, sestri Mary Knez in •hWahtar, Karl in Uršula Kosa, ter Jack in Frances •to« $2.50, šest po $2, dvanajat po $1. Na majski soji U. se je nabralo za bolnico $190, katere so darovali: »M. 121 SNPJ tl00. društvo št. 144 ASZ $25. Po $10: Anton Anžiček. Po $5; Joa. Kotar (1546 Bagiey), 5 : "ton Kait*lic, Stefan Lomuth, Genovefa Barbiš, Mike Stavdohar, (Girard, Ohio), Mfcry Naprudnik «n Franceg Urbas.) » itev. 108 SANS, Detroit, nabrala Roae Kirn................ »ven; Tony Hakman $10, po $5; društvo It. 550 SNPJ, J« in Frances Kristan, šeat oseh po $2, nabral in poslal tajnik dr. 550 SNPJ......................... ^JOTA. Minnesotska faderacija društev ABZ.................. * »0 SNPJ, ChUholm......................... ■J*. « SANS, Ely, društvo št. 1 ABZ $50, PP $25: An-»n Žena, Louis Jackich in žena, Louis Champa in w^upancich in Louis Priyatol. Anton Piah in žana acS!.' . ' in fcna $1°- Po W: Frank Tomsich in 2e-l^ca, Frank Jenko in žena, Joseph Kolenc in iana, "fL.1 T M"U Vertln in John Otrin in iena, U,r"u,a Go'ob, John Teran in žena, Frank Lorn- . Chim^41!' ' dru4tvo 4t 11* ASZ, društvo Radar in Mm? a46 P® *l< vsota $28.49' TPSri^r * $27,8L Po** ^^ Champa............ 400.00 lau Pu' Gilbert m> P« Ant. I. Lapp, Joaaph ^ftloreic in Jerry Murphy, dve osebi po $2^ in ena 1 *tev. 6] I 76.00 72.00 8,794.82 5,000.00 25.00 10.00 18.30 207.00 15.00 60.00 10.00 45.00 177.00 15.50 7.00 10.00 •t, Lovrenc Demšek, John Tomsich, Richard Cudar, in Dick Grujicich. Po $5; Matt Demšek Al., Victor Sančar, John Krivec, Joe Knvec Rudolph Suster, Marko Loncarich, Vinko Peferlin. reiix Petelin, John Cash, Mary Rodman, Tony Kinkela, Paul blavec, Chaa. Pavlich, Tony Mance, Vinko Polz in Joaeph Vieich, dva po $4; eden $2.50, sedem po $2; trinajst po $1; in trije po 80c. PosUno po tajniku Vinko Polz........................2H1 50 iX 33 SANS- Bridgeport, po $25; Jos in Kozi Skoff, in dvorana na Boydsvillu, Frank Zdeiar $10, po $5: Frank Podobnik, Andrej Habe, in John Sodnikar, en dar $1. Skupaj .................................................... Podružnica štev. 10, Canton: Geo in Tony Nastovich $10, po $5; Jac. Gerzina in žena, Joaeph Mihacich, Albert Kartel in ienu, Anton Krizman, Mary Polia, R. & T. Furniture Co., Frank Gu-na in žena^ ter Michael Chok, en dar $3, šest po $2, eden $1.50, in pet po $1, dva po 25c, skupaj.................................. Podružnica štav. 38 SAN8. Cleveland............ Podružnica štev 48 BANS, Cleveland ... Društvo štev. 214 KSKJ, Cleveland.................. Podružnica št. 32 SŽZ, Euclid ...................................... . ...... Prispevki članov društva št. 54 SNPJ, Glencoe, po $8; John Ko-stelic st., eden $2.80, dva po $2, pet po $1, trije po 50c, skupaj poslano............................................................ Mladinski krožek Št. 10 SNPJ, Salem, dobiček od veselice $197, po $5: Anton Oapeck in Anton Cvetan ter žena (Enon Valley, Pa.), skupaj poslano ..................................... ..................................... Društvo štev. 277 SNPJ Struthers............................"Z.T OREGON. Društvo št. 46 SNPJ, Oregon City............................... POWN8YLVANIA. Društvo št. 287 SNPJ, Burgettstown....:....... Podružnica štev. 98 SANS, Export drušvo št. 317 SNPJ $15, po $10: Alexander Skerly in društvo štev. 138 ABZ«' skupaj poelul Alexander Skerly ......................................................... Nabrano ob priliki predvajanja slik 12. maja, kjer so bila zastopana vaa slovenska društva v Forest Cityju, poslal Anthony Bo- aich, tajnik dr. št. 372 SNPJ, Forest City.............................................. Jennnie Ambrozich, Moon Run, in Anna Ušeničnik, Cliff Mine, vsaka po $5, Mary Likovich $5.50, poslala Mary Likovch, Fin- leyvlle, skupaj....................................................................................... Podružnica Štev. 73 SANS, Herminie: Jacob Oblak, Dilliner, Pa, $5, eden $2, skupaj poslano .............................................................« ... Društvo štev. 617 SNPJ, Lncoln Hill, Pa., darovalo ....................... Prispevki nabrani na prireditvi 12. maja v Luzerne, Pa., pod pokroviteljstvom SANSa in društva SNPJ; po $10: Klub "Veselih žena", Luzerne, Frank in Stefania Vrataric, Nick in Mary Boric, Theodore Culina, Voluntary Fire Department $2, Swoyerville; po $6,J>teve Mikac, po $5: A, Gaspar, J. Saric in žena,, B. Christ Geo. Vujacic. R. Matesic, White, N. Krznarie, J. Faciiti, P. Lese-vic, Betz Funeral Service, in dr. Neubauer, en dar $3, 7 po $2, eden $1.50, 56 po $1. Poslala Stefania Vatarlc (za politično akcijo $52.00) za bolnišnico ......................................................................... Društvo štev. 319 SNPJ, Cuddy............................................................. Podružnica Št. 22 SANS, Midway, za pol. akcijo $10, za bolnišnico Člani društev Št. 259 SNPJ in št. 75 ABZ, Meadow Lands, pri-25 00 ®P®vali P° *6' Frank Hochkraut, po $5, Tony Tomazin, Frank 1 Ferlich, Mary Bratosh, Andy MartincMč, Frank Lesjak, Josephinr Pajc, Josephine Marsh, John Buhte, Val. Demshar, Joe Murn, Frank Junko, Steve Križaj, Aloll Oberc, James Samec, in Joe Mravinc, dva po $1.50, 23 po $2, in 34 po $1, skupaj poalala Stella Mura .............................................................................................. 184.00 Podružnica Štev. 80 SANS White Valley, po $5.00: društvo št. 282 SNPJ in društvo št. 116 ABZ, Jurij Previc, Andrej Bogataj. Joseph Brie, JYank Kern, John Korce in William G. Gale, ana oseba $8, 9 po $2, dva po $1.50, 26 po $1.00, 29 po 50c, 1 55c, in $1.48 v manjših zneskih. Nabiralca John Korče in Jurij Provic 108.45 Podružnica štev. 9 SANS, Willock: WUlolkl tabavai klub * 8101.50. društvo št. 36 SNPJ $15, društvo št. 149 SNPJ $10, ipo $5: Anton Maček, Pauline Maček, Frank Petrovich, John Dolenc, Joseph Fortuna, Martin Mirt in Frank Seles, dva po $4, eden $3, 7 po $2, 48 po $1, in 1 50c, poslal John Dolence skupaj.......... UTAH. Društvo štev. 689 SNPJ, Helper: nabrano med člani; Jerry Klun 85. Dalje po $5: Joe Cheanik, Anton Skerl, Nlck Zit-covich, Rudy Rlanusa, Joe Rebol Katie Re bol in Joe Pestotnik, eden $2.80, 12 po $2, 1 $1.50, 10 po $1, 4 po 50c, skupaj.................. Neimenovan, Neola ................................................................................... Društvo Št. 286 .SNPJ, Spring Glen....................................................... WASHINGTON Društvo št. 11 SNPJ, Roalyn............................. Društvo, št. 811 SNPJ, Seattle .........tf,........i. ............................. i«. WEST VIRGINIA. Društvo št. 407 SNPJ, Windsor Heights .... WISCONSIN. Društvo št. 38 SNPJ, Kenosha $55, Frank Uran- kar $5, poslal tajnik dr. št. 38 Frank Zerovec, skupaj.................... Podružnica štev. 56 SANS, Milwaukee. Darovali so: Matt Ra-dalj SI80. Frank Vovfaich tn lena 8180. Louis Cvanlch 8100, Mary Starlch 850, po 810: John Jenko in žena, Katie Maver, Lovrenc Žagar in žena, društvo št. 13 JPZ Sloga, John Parme, Rožic Ba-bich, Steve Medved in Žena, Mary Zagožen in mož, Frank Bre> g an t in žena, Mike Ljmoni in žena, Matt & Joe Gaus, Max Ko« del, Leo SuAik. Po 86, Valentin Vertich in žena. Po 85: Mary Golob, Louis Kovaeich in žena, Geo Vasil in žena, Ignatz Rerp-shek, Frank Slavec ln žena, Frank Juvan, društvo št. 17 JPZ Sloga, Mary čandek, Peter Matkovich in žena, John Jerman,V Antonia Boshell in mož, Frank Natlačen in žena, Mark Supic in žena, Anton Franter in žena, družina Joaaph Stumpfel, Frank Schmalz, Frank Zajec, Joseph Ambrosh, Joe Widmsr, Lovrenc Zaverl, John Kneffel, John Dolinar, Frank Gregorich ia žena« Frank Peritz in žena, tar Frank Žagar, dve osebi po $8» 14 darov po $2, 15 po $1.—Agnes Medved nabrala $227, Lovrenc Zaverl nabral $282. Poslala Mary Musich skupaj........................... Društvo št. 486 SNPJ Port Washington $10, društvo št. 2 JPZ Sloga $10, Frank Leskovshek $10, Frank Osar $5, 3 po $1, eden 50c, skupaj poslano po F. Leskovshku.............................................* Marie Prialand, Sheboygan ...............-..............................................— Društvo Uav. 1M SNPJ, WUlord........................................................ Prispevki v manjših vsotah...................................................................- 100.00 90(00 15.00 18.00 37.00 25.00 100.00 |n 182 SNPJ, QMbarH Tony Lopp $10, po 86n *kuch, ChM 50.00 *Bhv 1 k i ^"oert: Ti ^Joho rranaal, N,ck Piesha. Mfke Koplarovicb ______ f .Kl°" žwnjar, Jakob Markun, Tony Rahtal, .Andr^r Klanch,r- društvo Št 61 SNPJ, Androw Nkh L,?' dv< Pri*P«vka po 88; daa^ po $8) 88 po CTit? u /r'esek Nabiralci Anton Žgonjar, Bferdml < U, V'ch' P,uU Rogbu, Frank Prasa, Chas. t AAndr'w Barle in Andrew Žagar. 44) KKK^ u Ant°n Zgan,*r irrS1 H,bbin«................................................. ti5n L Ironlon tlO; nabralo med ČUni v manj-Ptkm m P0"14"0 — •fc «! sm>j Tuk,n' Pon*' Moni"».................................... a v Ix,df* d*!>* P° Frances in ^ p in Krtnk |n ^^ ^ Kjyt tr . ' Darovali ao ^CrtT.4 ' družtns John Cestnik k.. . ' f-'iink Podlin.h.k a>r.«i člani društva; 23350 10.00 25 25 1000 50.80 89 Po 85: John U%kt, „ "nk Podlinshek. Frank Gaaaor, Frank ** C Uknint*> Tom Thomas in Ut*. Joo Kla-W M"U Moshnik, Victor KrivlU. ^ 12 vi < r'*h in Jo* Reposh, dve oaehi 84; P« $2, ena 81 M, sedem po 81. ln ena r4 ' »kur, Fr«nk John Naglich in It08» f*">»na vsota ....................^________..... . 40» SNPJ, Buffalo l Petbela in žene. ii Calumeta, ^ * V H^'»vv«vpotlču. New York, N. V..... Br* C*i,f t« : Y- prlspevi.ll narr^niki; Anna žur-* J * K i!? IUbc- Manafield Center. Cono * J -h^V* " xlord' P« , ^rartk Košmerl, Shoe u.1^* J-l ",b*ck- Amheat, Ohio, John Suster-k ' iJJZ^****' * C Can. John Koršišaik. sum" — "ft" ™ «NPJ, futu« 825. družina K«r . T,1 !lu,h*r vvok po 825 po 818: Tony ,0 Tl"*y »f> Juha Cesnik. Matt Demlek 229.00 80.00 16.00 25.00 10.M 10.00 5.00 60.00 660.00 88 80 1040 800.00 1.00 Gotovina v skladu dne 15. junija 1946 Obljubljena vaota (pledges) ................... SKUPAJ .......-............................................ $78,142.53 . 17,006.00 8M.142.68 Mirko O. Kuhal« tajnik. 120 80 1000 10.06 S KT:* S New Orleana. U. Skupaj UMvu ■ bevin in angleška zunaffltl poduka Napisal Ponald Bell Ko je Bevin prevzel lani angleško zunanja ministrstvo, je laja vil eden njegovih najbližjih tovarišev, da bg postal ali eden največjih anglaikih državnikov aH pa najbolj ponesrečeni mi nister, ki je sploh kdaj vodil angleški zunanji urad. Pretekli teden je poročal delavski stranki na njenem kongresu o svojem poalovanju in je žol mnogo hvale—kar pa je oddaljenim opazovalcem precej tel-ko ragumljivo. Kot državnik se je pokazal malo uapeinega, nje-gova zunanja politika se je popolnoma izneverila socialističnim načelom in le malo je stvari, sa katere mu more biti angleški narod hvaležen. Ob nastopu njegovega urado-vanja je socialiatična Anglija Še gojila upanje, da bo postala most med Ameriko in Sovjetsko unijo. Takrat se je miflilo, da se začenja doba ozkega sodelovanja velikih treh velesil, ter da bo Velika Britanija igrala—in uživala — vlogo pparedovalca, Govora je bilo o sklepu pogodbe s Francijo, a od Zedinjenih dr iav jo imela Britanija dobiti'veliko posojilo, da pomaga zopet na noge svoji industriji. Frankov režim na Španskem je bil obsojen na smrt, intervencija na Grškem se je imela končati, a v Palestini bo zavladal mir«-tako so računali. Britanija bo ponudila Indiji samostojnost in bo na va^m svetu postal^vzgled svobodoljubnega in naprednega ljudstva. To so bila pričakovanja in u-panja,. A koliko Jih je bilo u-resničenih? Razdor med Britanijo ln Rusijo se je poglobil. Morda, d* to nI izključno Bevi-nova krivda, toda če se je odločil, da bo njegova politika napram Rusiji trda, bi si bil mb-ral pridobiti drugje toliko prijateljev kot le mogoče. Posvetil pa je vse svoje napore le prijateljstvu z Zedinjenimi državami —in še tu je bil le deloma uspe-len. Čeravno sta Britanija in Amerika najtesneje sodelovali v perzijski zadavi, se Jo incident v tej deželi vendar končal vsa drugače kot nameravano. Britanska pozicija na Balkanu se tudi ni Izboljšala. In posojilo, za kstero le Bevin žrtvoval to llko trgovskih ugodnosti, le vedno ni odobreno v ameriškem kongresu. Bevin je moral po novno poudarjati, da ne obstoja nikak anglo-amerilki blok—a to pomenja le, da Amerika ni pri- pravljena v vseh slučajih slediti smcrnicam angleške zunanje po litlke. V Evropi je oblikovanje tako-zvanega zahodnega bloka, ki je poglavitni cilj britanske zunanje politike, Še vedno v oblakih. Po glsvitnt zapreke—vprašanje Po-rurja, nesporazum glede španske zadeve in sovražnost francoskih komunistov—ao še vedno tu. Be vinu nI uspelo spraviti s pota nobene. V zadevah britanskega car stva je mogoče, da bo dosegel v Indiji nekaj, toda nikakor ne toliko kot je pričakoval. V sredozemskih vpralaajih pa mu tudi nI šlo po volji. 1 Ako hočemo biti popolnoma odkritosrčni, je treba priznati, da Je želu angleška zunanja po Utlka tudi le pred Bevinovlm nastopom malo uspehov. Kar pa ga obtoftuje in obtežuje, je to, da Je skoro povsod ostal zvest ravno onim smernicam, katere je prejel od svojih prednikov ln ki so sa bile že prej izkazalo kot neprimerne položaju. Medtem, ko Ja Velika Brltani* ja v svoji notranji politiki brez dvoms ena najbolj progresivnih dežel na svetu, je ravno tako brezdvomno pod Bevinovlm vodatvom postala na polju zunanja politike ena najbolj reakele narnlh sil na svetu. Slabost in do neke mere izolacija Velike Britanije na mednarodnem polju je nedvomno posledies dejstva, da smatrajo njani vodilni državniki, da je njena socialno demokratična u* smerjenoat zgolj zadeva domsča in notranje politike. Lahko bi rekli, da ima Veliks Britanija za svojo zunanjo politiko tajno orožje v rezervi, ka taregs pa dosloj la nI hotela uporabiti. To orožje bi bilo raa-llrjonje napredne ln progresivne politike nn mednarodnem polju. Ako bi Velika Britanija ostala zvesta onim načelom, ka tera je uvedla pri sebi doma tudi povsod drugje na svetu, ka mor sega njen vpliv, bi bila to njena največja slava,—QUA. 7800 Draša Mlhajlorlč ao aagovarja prod aodllčem v Belgrade. Zato afcravaavo so ta nima vaa svet, puaslmo pa sa padal. MUmIM. obtožen kolaboracllo s okupatorjem la voUiadaJe, Je »koral talil, toda konča« Jo moral prt t aa ti marsikaj, ker dok % sov al 9*1 tajiti, fvet radovedno taka, kakšno kasen bo pre 1st Belgradski sadni prdces f» A. Vider Kakšna fantastična poročila je dajala v jsvnost svetovna reakcija po porazu faliema o Mihaj-lovičevih četnikih v Jugoslaviji, le nismo pozabili, kakor tudi ne, da je hotela generala Mihajlo-viča napraviti mučenih*. Brez malega vse vodilno časopisja v tej deželi ln mnogi radiokomen-tatorji so neprestand trobenta!! o junaltvu četnilkego generale, kakor tudi vlekli jsvnost o njegovi močni armadi, od petinsedemdeset do stotlsoČ mol, katera bo ob priliki strmoglavila Titov režim. Toda Mlhajlovlčpvo arms-do enajstih mož je zajela mala khmpanlja vojaštva ljudake re- Eublike Jugoslavije, s Čemur je ilo odstranjeno vfie nadaljno stratilo o kakšnem nasilnem pre-obratu v Jugoslaviji, Ker pa oboževstelji starega jugoslovanskega reda v Jugoslaviji omenjene propagande nlao mogli več rabiti, Je bilo treba iznajti ne-kaj novega in tako so se zopet vrgli z vso silo, da ja treba rešiti "slavnega" generala prod komunistično Justico, katera ne pozna prsvice. Kako so nekaj čaaa tulili a U Kal ton borni ter podob-ni ln celo nai državni department je vtaknil avoje prste v žerjavico, v kateri si Jih j« brezi dvoma nekoliko opekel. Ko je bil v Helgradu otvorjrn proces alt sodna obravnava proti generalu Mlhajlovič« ln dru aim triindvajsetim kolaborat>>i-Jem s falisti In noči ji, se Je pravi resno zahtevalo od jugoeiovao' ska vlade, da bi k obravnavi dopustila angleški* in ameriška časnikarje, kot ds bi sa jih v Belgradu bali Toda /ufonlovun tka vl/d/i Je bila bolj diplom* lična kot nekateri veliki diplo- mati zapadnlh velesil in ni povabila samo Angležev in Ame> rikancev, ampak vse ono poročevalce listov, ki so so zanimali za ta proces. Tako io dane« v Hclgrudu nad petinsedemdeset samo anglo-ameritkih in zavez-nilklh časnilkih poročevalcev ki prloostvujejo sodnemu procesu proti izdajalcu Mihajloviču Prve drii procesa smo videli v meščanskih listih na prominant-nih straneh in s precej vidnimi črkami potek obravnava, kar je ps trajalo lo toliko časa, dokler nI Mihajlovlč povedal na sodilču stvari, vsled katerih je sngle* ška diplomacija do utes zardela ln vroče je prillo tudi marslko? mu v Washingtonu. Tudi sme-rllki oficirji so bajo Imeli svoja prste vmes. Ts generalova Izjava na sodilču je blU tak mrzel curek vode na vrat njegovih podpornikov, da Je Kaltenbornu zaprlo sapo In ae od tedaj dalje glede omenjenega proceaa več ne oglaa|. Če upoštevamo dejstvo, da sedi v sodni dvorani nad petinsedemdeset zavezniških poročeval-< ev in če poročajo svojim publl-kadjem, kar poslednje čsse čl-tsmo, I sli ko rečemo, ds imajo poročevalci izredno dobre čase v Helgrsdu. Ampak val ljudje nismo tako zabiti, da bi ksj ta-kega verjeli, zato se upravičeno sumi, da je mnogo poslanega materijals črtanega pri uredniških nizah ali le»prej, ko doape do uredniške mire. Čuti se tudi, ds bomo manj In manj slišali, kaj ae godi na omenjenem sodišču, ker bolj In bolj zanimive stvari prihajajo na dan; zanimive so za ona, ki ao stali oh etra-nI partizanskemu gibanju In v zadrego tistim, ki so ae za Mlhaj loviča poganjali. Ne aamo, da j« /Hruški general priznal sodelovanje s sovražniki domovine ln jugoftlovatiakrga nar«ala. ampak kot je povedala prič« Mi Jenko Jovenileh, ao četniki leta 1944 tudi ubili štiri ameriške vojaško letalce, ki so se morali spustiti na tla in so želeli priti do partizanov. Bomo poslušali, če bo kuj protesta od naiega državnega tajnika napram Mihajloviču, ali pa tistih amerilkih vojaških letalcev, ki so bili tako navdušeni pričati v obrambo Mihajlovi-ča, ko slišijo, kaj ja storil z njihovimi tovariši. Ljudstva, posebno Evrope, s vso paznostjo zasledujejo sodni proces v Belgradu, kjer ne sedi na zatožni klopi samo general Mihajlovlč s svojimi kolegi, ampak ves gnili družabni red ali sistem, katerega moralni potres se bo občutil marsikje. Vsa zanikanja tistih, ki fto Mlhajloviča še včeraj podpirali, jim ne bodo izbrisala madeža, da so kovali zarote v interesu svojega razreda na škodo ljudstva. Vsa dlplomatlčna ali druga zanikanja vilj« kaste so se is-kasala toliko vredna kot ptškav oreh, zato jim tudi nihče ne more več verjeti. Pravijo, da Jo predsednik Lincoln ob nekem govoru rekel: "You may fool some of tho people for some time, but you cannot fool all the people all tho time." Ta Izrek vedno drži. Svetozar Ritig obtožuje kolaboratorje UELGRAD.— ONA — V jugoslovanskem parlamentu Ja mod 300 poalancl lest katoliških in sedem pravcslaOnlh duhovnov. Ritig, ki ima 73 let, je katoliški duhovnik, ki ja bil tekom vojno s partisan! in je danes poslanec mosta Zagreba. Obenem je minister breg portfelja v hrvaški vladi. V teku lntervjuvs z njim sem slišal skrajno odločno obsodno vseh onih, ki so sodelovali z Nemci ln Italijan! ln se pod njihovim vodstvom pridružili hrvaški teroristični skupini' usts lov. "Nikjer drugje v Evropi," ml Je dejal, "so nI duhovnlštvo zapletlo v tako težke politične zadeve. Hrvaška drŽava Je katoliška, Srbija pa Je pravoelavna. Vsled togs jo bila Hvvaika pred vojno često zapostavljati* In se Jo borila za enakopravnost. To je bila podlaga, nu kateri je zrastlo gibanje kvizllngov, katerim je bilo le do tega, da stara sovraštva poglobe in da priti-rajo verska nasprotstva med Sr* bi ln Hrvstl do skrajnosti." Vsled tega Je bilo njegovo de lo dvojne vrste—prvič, da vrli službo božjo v partizanskih taborih, in drugič, da poskuša spreobrniti one, ki so bili v zamahu vojne pozabili na prava načela svoje vere. Uststem se je bilo posrečilo po izjavi rev. Kitige,, ds s pod poro polčice visokih cerkvenih dostojanstvenikov uklonijo cerkev tako dslekosežno v svoj voz, da ja cerkev sama postala skoraj Istovetna s terorizmom. Dodal la, de je bilo nedavno odkritih 10 ustašklh častnikov, ki se nahajajo na seznamu vojnih zločincev, oziroma oaumljencev, v prostorih zagrebške nadškofi-Je, kjer Jim je Mo nudono za vetliče. Ne vpralanje, kako se godi katoliški cerkvi v Jugoslaviji danes, ko se nshaja dežela pod pretežno komunističnim vodstvom, Je Rltlg odgovoril, da Je za to merodajna Jugoalovansk* ustava, ter d« ustava nudi vsem enskoprsvnost neglede na vero, raso, narodnost aH versko pri padnost. V pogledu agrarne reforme, v teku kstere Je izgubila cerkev ptecej svojih zemljišč, Je Izjsvll rev. Rltlg, da Je cerkev po njegovem nszlranju "duhovna, ne P* materialistična institucija." • Naglasil Je, ds so bila zemlji šča !n posestvs, katera so bila odvzeta cerkvi, takoj razdeljena, in sicer med uroniašnr katoliške kmete Sllčno so bila po sestvs, katera ao b|ls odvzeta piavoelavnl cerkvi, razdeljena med pravoslavne siromake, a t-met j* muslimanskih institucij med musllmsne. NAROCNIKQM Datum v oklepaju, ae prtmae (Jelf II, 18401. | J« e torn dataasem p«toklo iaa. Ponovit« J« da ae vam list ■« MRTVA SRCA Povest SPISAL DR. }VAN TAVČAR s a »»»»»»»»»»»»»»»»a ssaaeeaeaasss »aoo+eoooeo* (Nadaljevanje) "Gospod notar," rede osorno, "ne trudite se brer uspeha In ne sleparite dekleta!" Molk in osuplost nastaneta. nadaljuje Filip z mrtvim glasom, "ne bo imefa toliko dote, kolikor si je vi želite pri prihodnji svoji soprogi! Saj vit gospod notar" — in Filip se suhotno zasmeje — "žensko lepoto kakor svoje kliente cenite le po — imetju. In prav delate!" To reče in odide. Za njim pa ostane čuden položaj. Notar je bil planil kvi-iku in aedaj je od jeze krčil svoje pesti. Gospa Helena je tolažila in posredovala, a notar se ne da potolažiti. Nastal je mučen prizor. Zdajci vzklikne hilna gospa: 'Tu prihaja Ana, mlajša moja, gospod Lesovej!" In kakor pride blagodejen dež na razsuiene livade, tako je sedaj gospodična Ana olehčala mali družbi neprijetni položaj, ki so ga bile ustvarile besede Filipove. Pred pragom je obstala. Solnce je zahajalo tedaj in v zlatu se je iarilo večerno nebo. Ko je tako pred pragom stala, jI je plamtela v ozadju večerna zarja ter z rumenim svitom obdajala mehko in nežno dekletovo postavo! "Vidite, gospod Lesovej, tu je moja Ana!'' pravi gospa ponosno. Bogomir se lahkoduino obrne. Tedaj pa vidi mili in zardeli obrazek, ki je od prvega hipa, ko ga je bil ugledal pod senčnatim kostanjem, kraljeval v njegovem srcu! Enajtto poglavje Bogomir vstane. Kri mu polje v obraz, a hipoma je zopet bled kakor sveča. Hči je Ernesta Males! Ta misel mu kakor blisk preiine trpečo duio. Ta stvarca, podobna dihu mlade pomladi, ki si jo jt v svojih sanjah in sanjarijah obdajal z romantičnim svitom/ ta stvarca je hči človeka, edinega človeka, ki ga je Bogomir na svetu sovražil! Bil je to grozen prevrat, toliko groznejii, ker je priiel čisto nepričakovano! Kaj bo sedaj? Kakor črn prepad se je odpirala pred koprnečim duhom prihodnosti Tema se mu je napravljala pred pogledom in potno mu je posulo čelo. Niti pogledati si ne upa dekleta, ki je bilo medtem vstopilo. Gospa Helena opazi izpremembo, ki jo je gost kazal v svojem vedenju. "Kaj vam Je, gospod Lesovej?" vpraša skrbno. "Nič, prav nič, gospa!" In obrile si potho čelo. Tedaj pa s* oglasi gospodična Meta: "Jaz pa vem, mama, kaj je gospodu Lesovju! Danes se z Ano ne vidita prvič! In to ga je osupnilo, ali ne, gospod Lesovej! Skoraj bi rekla, da smo stari znapcl!" "Kako to?" se začudi gospa. Tudi notar Sodar izrazi svoje začudenje. Gospodična Meta prične razpletati dolgo pripovest, kako sta se sestri napotili v viiavske gozde kostanj pobirat. Dobro sta vedeli, kako vestno čuvfi kostanj stari Jernej. Izposodita si torej kmetsko obleko pri Mi-ci, dekli. Miha, hlapec pa je moral na Višavo. Sel je Um mimo ter je dejal Jerneju: tu doli ob dolgi poti kradeU dve kostanj! Onidve pa sU komaj pričakovali starega čuvaja in rado- vedni sU bili, ksko se bo vedel, kadar ju spozna. A vso to krasno šalo je preprečil Lesovej ki je prišel namseto starega Jerneja! "In kaj je bilo potem?" vpraša notar^ radovedno, "Ušli sva mu," pravi MeU, "vsaj jaz sem pobegnila kakor strela, in kakor vidite, še danes me ni spoznal!" v "In gospodična Ana? Poglejte, kako je sym-nivo rdeča!" Tu se noUr glasno zasmeje. Pri vsakdanjem mišljenju je imel tudi vsakdanje vedenje in isto Uko govorico! "Tudi jaz sem mu ušla!" zdihne Ana sramežljivo in obrazek se ji razžari čezinčez do rumenih las. Kakor v sanjah je.čul Bogomir dolgo pripovest in razgovor za njo. NepresUno je premišljeval, kaj mu je sedaj početi? Časih se je ozrl od strani na dekleta, na njene zlate lase, in dozdevala se mu je krasnejša od pomladanskega dneva, ki ima pisano svoje cvetje in solčne §vo-je žarke. Tedaj je vedel za gotovo, da jo ljubi, da vedel je tudi, da je skoraj ljubiti ne sme, ker je hči človeka, ki je nekdaj pokončal vso srečo očetu njegovemu. Morda ga ona ne ljubi? Tu je bila rešilna mftel! Kaj je on dekletu9 Saj je še skoraj otrok! Če bi zvedel resnico o Um, potem bi jo laže pozabil. Pozabiti jo! Kako se mu je duša stiakala v bolečinah, ko je to mislil! In pri Um se je spominjal še živeje, kako mu je v dolgi zimi sladki spomin nanjo razsvetljeval dušo in a kako srečnim srcem se je spomladi povračal v Lukovec, da bi jo zopet videl in zvedel, kdo je! In sedaj je hči sovražnika njegovega! Pozabiti jo mora! V spomin se mu nehoU vsilijo krasni Heinejevi verzi: "In mein gsr tu dunkles Leben strahlte einst ein suesses Bi Id; Nun dss suesse Bild erblichen, Bin ich gaenblich nachtumhuellt." Zopet se ga polasti nova misel! Kaj, ko bt usoda hoUla po Uj poti sprijazniti sovražne elemenU, po Uj poti pokončati nekdanjo nesrečo Ur jo nadomestiti z novo, sladko srečo? A vsekako mora z dekletom govoriti! Položaj se mora razjasniti na eno ali drugo stran, hitro razjasniti! . . . , Na dvorišču pred Nlžavo so se poslavljali gostje. Ana je osUla pri strani. Bogomir pristopi k njej in ji poda roko: "Gospodična Ana," ji reče tiho, da je čula samo ona, "jutri popoldne ob štirih bom pri 'Prepadu* in pričakoval bom vas!" Ničesar mu ne odgovori. Roka, ki jo je bil prijel pri slovesu, se ji trese in krasno svoje oko upre vanj. Bilo je to pohlevno, proseče in milo oko! A ničesar mu ni odgovorila. "In vi, sestrlčna Ana, boste li prišli?" Skoraj ponosno ji izpusti roko. Bogomir se poslovi pri vseh Ur krene po znani stezi v gozd. Noč se je bila napravila v tem in tu pod vejevjem je skoraj popolnoma temno. Čuti ni glasu in nočni mir kraljuje po gaju. Na nebu pa se hipoma prikaže svetla luna in zvezda se utrinja pri zvezdi! * (Dalj« prihodnjič) Iz življenja bosanskih otrok v Sloveniji Ljubljana, v aprilu. V začetku minule zime, ko je braUka republika Bosna in Hercegovina stsla pred vprašanjem, kako preskrbeti vojne sirote iz narodno-osvobodilne borbe, se je Slovenija rada odzvala in nudila zavetišče precejšnjemu Številu revnih bosanskih otrok. V Slovenijo Je prihajal transport za trsnsportom. Predvidena je bila namestitev in preskrba 5000 otrok iz Bosne. Ker zadnjega transporta ni bilo, Jih Je prišlo k nam nekaj nad 4000 Ko je naše ministrstvo za socialno politiko obvestilo prebi-vslstvo o prihodu bosanskih otrok, so se po naših mestih in vssfh dogajali čudovito lepi pri-zori. Prihajali so kmetje in de-lsvcl, ki so imeli doma kopico otrok in le malo zemlje; vsi so Želeli vzeti pod streho otroks iz Bosne Večina otrok Je bila dodeljena posameznim družinam, tisti pa. ki so bili zaradi bolezni potrebni posebne nege in skrbi, so osUli v dečjth domovih. Zbirni bazi sU bili Kamnik in Msribor. želja otrok po skupnem življenju, ki so ga bili vajeni predvsem tisti, ki so dalj čase preživeli v partizanskih brigedah. je bila vzrok, da je ministrstvo za socialno politiko bazo v Kamniku spremenilo v dečji dom Zdaj je v tem do-, mu okrog 200 otrok. Resen tega jih Je nekaj v Preddvoru pri Kranju, v Smledniku in Gozdu-Martuljku. Tisti, ki so bili oddani posameznim družinam, so se svojim rednikom s svojo vedrostjo in prisrčnostjo Uko prikupili, da jih bodo redniki le s težkim sr-cem pustili do sebe. Pred kratkim se Je prva skupina Bosančkov, zdravih, rdeče-ličnih in dobro opremljenih, vrnila v Bosno. S Ker me je zanimalo, kako žive otroci na kamniški bazi, sem jih minulo soboto obiskala. Vozila sem se skupaj s 25 bosanskimi pionirji iz Ljubljane, ki so šli na obisk k svojim tovarišem v Kamniku. Njihov komandir, dijak IV. razreda gimnazije, je šel na glavni odbor ZMS in Um uredil vse potrebno za pot. Peljali so se v Kamnik in da bi tovariše čim lepše »pozdravili, k> vzeli s seboj tudi zastavo. Ker govore dobro alovensko. sem spočetka mislile, da so Slovenci. Pohvalila sem Jih, kako lepo Je, da gredo obiskat svoje brate Ro-sančke Pa se Je zasmejala mala Haira: "Ti miališ. da smo Slovenci, tovarišica? A. eto, mi smo svi Bosanci I" Pripeljali smo se v Kamnik, ki se je kopal v jutranjem soncu. V ozadju so se bleščale Kamniške- planine. Otroci* so razvili zasUvo in korakali proti bazi. Pred vhodom v bazo je stal stražar. čeU petindvajsetih pionirjev se je ustavila in se razvrstila v stavu mirno. Komandir je stopil do stražarja Ur ga strumno pozdravil. Dežurni je odhitel v dom javit veselo novico; vse je oživelo, kajti ljubljanake tovariše je bilo treba dostojno sprejeti. V kratkem času je bil baUljon potrojen pred bolniško zgrsdbo. Komisar Raif, ki Je bil«bolan, je proeil tovariša upravnika, naj mu dovoli vstati; le toliko, da bo pozdravil goste. Ko je bil svečani sprejem opravljen, so se kamniški Bo-sančki pomešali z ljubljanskimi in razvilo se Je živahno kramljanje. Za bo*amike otroke Je v Kamniku preurejenih pet velikih zgradb, največja In najlepša med njimi Je namenjena bolnikom. Ne le bolniška uprava in baza. vee osebje in vse organizacije so se potrudile, da bi otrokom nudile čim več. Skupaj z Rdečim križem Sloveni je so žene in mladinke zbirsle za otroke hrano in obleko. Pizkultura je pri vseh otrocih telo priljubljena Vsak dan te-lovsdijo In često,prirejajo izlete v bližnjo okolico. Hriboviti predeli naše Gorenjske jih spominjajo na rodno Bosno ' Zadnjič Jim Je kamniški od- Vojnl department, ki obratuje veliko tovarno sa izdelovanje atomskih bomb v Oak Rldgu, Tenn., katera je bila zavita v največjo tajnost. Je končno dovolil, da so smeli nekoliko odgrniti zaveso ln pdkaiatl atomske peči, ki so na sunaj »grajeno lz svinčene opeko. bor ZMS na slovesen način podaril zastavo, na katero so zelo ponosni. Najlepši dan za otroke je bil tisti, ko so jih obiskali in obdarovali borci ter oficirji kamniškega garnizona. Borci so se odrekli štirim dnevnim obrokom, da so lahko obdarovali otroke z obilnimi zavitki. Otrokom je bilo, kakor da bi jih obiskali očetje. Vojaki so. jih spraševali, kako se uče in največja sramota za vsakega Bosančka bi bila, če bi moral povedati, da ima v šoli slabe uspehe. V šolo hodijo v Kamniku. Uči-Ulji so zelo zadovoljni z njimi, pravijo, da so otroci zelo nadarjeni ter da se lahko in radi učijo. Posebno radi recitirajo pesmi o Titu. Uče se pisati cirilico in latinico. Tisti, ki so že dokončali osnovno šolo, se žele vpisati v gimnazijo. Za čistočo skrbe otroci v glavnem sami Jfemi si postil j ajo in pospraviJaji le pometajo jim tovarišice. v jedilnicah imajo stenčas, na katerem opisujejo svoje doživljaje iz vojne ali pa iz sedanjega bivanja v Sloveniji. Mnogo člankov malih piscev izraža globoko hvaležnost teh otrok do "brace Slovenaca", ki so jih tako gostoljubno sprejeli pod svojo streho. Največ besed pa posvete maršalu Titu, ki je za nje največji junak in najboljši oče.. Po hrano hodijo sami na "ka-zan", kakor pravijo. Vsak ima svojo "porcijo". Zjiitraj se postavijo v vrsto, dežurni raporti-ra komandantu bataljona in po-Um gredo na zajtrk. Tovarišice-vzgojiteljice so jim najboljše prijateljice. Posebno radi imajo tovarišico Nado, pa tudi ona nje: "Ne veš, kako sem se navezala nanje .. . Tako praz no bo, ko jih ne bo več . . . Kar z njimi bi šla . . ." Tako so naši ljudje vzljubili mal# sirote iz Bosne. Skušali so jim nuditi predvsem tisto, česar so v tej vojni najbolj pogrešali: materinsko ljubezen. Zelja vseh je bila, da bi tem otrokom pomagali, da čimprej pozabijo na vse hudo, da spet postanejo živahni in veseli, kakor so bili, preden so fašisti stopili na naša tla. Mislim, da lahktf* rečemo, da smo, to tudi dosegli. Dokaz temu so besede malega MileU, ki pravi: "Radi imamo Slovenijo %in zdi se nam, da smo tu doma .. . Kadar se bomo poslavljali od vaših planin, od vaših pionirjev, nam bo težko . . S. R. Vesti iz nove, prerojene Slovenije in Jugoslavije Delavci iz Valjeva z lastnimi sredstvi ustanovili veliko knjižnico Na sestanku mestnega sindikalnega sveta so sklenili, da bodo ustanovili veliko knjižnico. Po proračunu bodo rabili za knjižnico 150,000 dinarjev. Ker mestni sindikalni svet ne razpolaga s tako velikimi sredstvi, so delavci in nameščenci vseh podružnic obljubili, da bodo delali vsak po Štiri ure prostovoljno in zasluženi denar dali za novo knjižnico. Delo za ljudsko prosveto v konjiškem okraju Konjiški okraj je sedaj v celi Hercegovini na prvem mestu, kar se tiče dela za ljudsko prosveto. Temu se ima predvsem zahvaliti prizadevanju učiteljev, ljudskih oblasti in antifašistič-nih organizacij. V okraju posluje 22 analfabetskih tečajev z 2800 obiskovtiči. Uspeh teh U-čajev Je popolnoma zadovoljiv. Iz Muljave pri Stični Tudi pri nas Je na gospodarskem in prosvetnem polju razgibano življenje. Poleg kmečkih del in priprav za setev posvečamo največjo skrb grsdnji nove šole. SUro šolsko poslopje na Polju pri Muljavi so nam po žgali tUlijanski fašisti. Zdaj že več mesecev zbiramo gradivo za novo poslopje. Naše organize clje ves čas Ukmujejo, katera bo v ta nameft opravila več de* le Vsi želimo imeti čimprej, šolo in prosvetno dvorano, kajti Šele potem bo«np lahko še Živah nejše razvili naše kulturno de- lo. Kljub neprimernim prostorom se pridno udejstvujemo. Mladinci in mladinke bo nam pokazali več iger med njimi "Mladi in stari," "Dve nevesti" in "Tri sestre." Naše organizacije OF, AFŽ in ZMS so nam priredile Prešernovo in Leninovo proslavo in proslavo 8. marca. Prireditev se udeležujemo vsi. Prav tako pa tudi vsi složno gradimo in obnovljamo, ker bomo tudi vsi uživali sadove skupnega dela. P. J. Topliska mladina obnavlja vasi Po vsem topliškem okrožju popravljajo delovni bataljoni porušene ceste in obnavljajo svoje kraje. Več kot 800 mladincev iz 0 vasi okraja Prokup- . Slovene Records lt-tach record« 79c COD, plos pastas« B 001 Rlnffslapil, polka Vesela vdova, polka B-002 Zidana Marela, polka Zeleni hribi, valček Toni O mer so Orchestra C-41t Priljubijema polka • Po polj sva a* »prahsjala, val. Knsar's Orchestra C-1120 Beer Barrrl polka ' Helena polks — Kmilia polks Sufs'a Musette Orchestrs V 23026 Po jsseru blis Triglava Oh. oh ura le bije V-2S02T. Jurij Benko vsemi Lsnks Pobil Mm »t ar ftets 18 1st V-ZS017 ra kaj to more biti Mene pa fflava boli V-taOSH Mlinar, narod, pesem Vsi so prihajali Mirko J Hali n, tenor It-lo. record. SIJU CUD. plaa psstss* V 78001 Zlata poroka. Del 1. /J al a poroka, Dsl 2 V.78802 Kadra Imajo vsi J (/teti *™d •strinja. Christening party "Adrla" in Mojrr Trio Write fee fres rstslefos of sil ne« SLOVKNK RECORDINGS P AL ANDECH'S 5J6 S. Clark Street, Chicago 5, 11L lje in to iz vasi Male Plane^ Drenovci Potočica, Resnika, Čukovca, Gubetina, Donje in Gornje Toplice ln iz Prekadina to te dni odšli, da očistijo in iz-koljejo nove jarke vzdolž ceste Prokoplje-Kuršumlija. Poleg mladine so se lotili posla z veseljem tudi starejši ljudje in žene. Jkzni mali ogL Analfabetski tečaji za Albance v Stru-ikem okraju Po vseh krajih Makedonije, kjer živijo Albanci, ustanavljajo analfabetske tečaje. V stru-škem okraju so'tečaje razdelili v tri razrede po stopnji izobrazbe udeležencev. Enkrat tedensko so zborovanja kulturno prosvetnega in političnega značaja. Razni mali oglasi BINDERY GIRLS Experienced or Inexperienced Good pay while learning Excellent opportunity to learn high paying trade under pleasant " t working conditions Printing Products Corp. 124 W. Polk Street 3rd Floor EXPERIENCED WOODWORKERS Machine Hands Assemblers Good pay and overtime Also excellent opportunity for young men anxious snd willing to stick in order to learn a good trade. Western Casket Co. 1156 W. Cullerton SLOVENE GrIRLS for light waitress work. Evenings only. No experience necessary. Good pay & bonus. Old established firm. Pleasant, considerate working conditions.—Apply Mr. Wagoner. MINER DUNN INC., 1732 E. 7»th St. GIRLS - WOMEN 1« to 38 Light Factory Machine Work DRILL PRESS - GRINDING LATHE . BURRING ARMATURE WINDERS BALANCERS Days 8 to 4:30 - Nights 4:39 to 1 AM Company Cafeteria - 48 hour week Free Hospital and Life Insurance Excellent starting rates and, good working conditions EXCEL AUTO RADIATOR CO. 321 E. Slat St. Wanted GIRLS & WOMEN ASSEMBLERS ft MACHINE OPERATORS Light, clesn factory work 75c per hour starting rate Group Insurance - Paid Vacation Loyalty Bonus MIDWEST ELECTRIC MFG. CO. 1638 WALNUT ST. FOR W Permanent t Automatic SYKES 2 (;OOb MEN' warehouse wor jobs - ^ increase, * 0Ve terminal Wa 931 W. I9th s, DRILL PRESS SET UP MEN STOCK CLERK$ 1st & 2nd shifts an organization which d . men an opportunity to! the Company. Good starting rate Periodical increases This young with Excel Prodv Movie Inc. 4234 W. Drummoad P| WOMAN To Clean Offices , Showcase Glali 6 hr. day - day we $90.00 month Permanent - Start 6:00, See Supt. CHICAGO NATUI HISTORY MUSE! Roosevelt Road and Field WOMEN and Gil Start at 75c per hour Regular increases Good transportation Radio parts assembly wo COIL WINDERS . SCI SOLDERERS PRESS OPERATORS ALADDIN Radio Industries Ii 501 W. 35th St. ALI GLEDATE ZA DOB PLAČO IN STABILNOST Tslsfon kompanijs Ima • » takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačstks plača 72 We uro, po treh mssscih 77 ^c s« in po isstlh mssscih po tttt uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VI DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasita ss pri ILLINOIS BELI TELEPHONE COMPANY v uposlorslnsm ursdu sa i v pritličju 309 W. WASHINGTON V ProsvotI so dnevns r* ne in delsvske vssiL Al čliste vsak dan? naročite si dnevnik prosvek Po sklopu 12. rodno konvencije so lahko naroči as lisi Prosr^ prliisjs eden, dve. tri. itiri sli pet članov Is sns druilos k sni bsjs^ ninL List Pros veta stane sa vse enako, sa člsns ali nsčlsr* JUJ" eno letno naročnino. Ker p« člani is plačajo pri ssssmsntu 81JM tednik, so jim to prižtsjs k naročnini. Torej ssdsj al rtroU. 1* da jo list predrag sa člane SNPJ. List ProsTsU Js esis lssisiss gotovo js v vsaki družini nekdo, M bi rad čitsl lisi »ssk dss. _ PoJaspUot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti c« SNPJ. ali če-se preseli proč od družine in bo sshtevsl sam mi* tednik, bode moral tisti član Is dotlčne družine, ki jc uko *wp«» •naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nsinsnitl uprsvnittvv ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvets. Ako stori, tedaj mora upravniitvo mižati datum ra to vsoto n Cena list« Prosveta Jot Za Združ. države ln Kanado 88.00 Za Chlcsgo in okolico J« ■ - »Jj Ako tefs r^nifafl 1 tednik ln I tednika ln . 3 tednike ln ... 4 tednike ln ... B tednikov ln 3.00 L40 L30 nič Za Evropo Je 1 tsdnlk ln t tednika in . 3 tednika in . 4 tednik* ia • 8 tednikov ln ...... 89.00 M 6»ssria Ispolnlts spodnji kupo*, priložile potrsbno Tsets Moaey Order t pismu Ia si naročite Prosveto. Ust. ki Js PROS VET A. SNPJ. 3087 So. Lewndalo Ave. Chicago 33, 111. Priloženo požlljam naročnino sa Ust ProsrsU rt** 1 L Ime ...................................................... ČL dw*»*s * Naslov__...__________________________________ Ustavite tednik Ia «o priplžlts k meji nsrsčaiai * člaaov mojo družlaei «. ------------------ 3. _____________________ 4. _ B. __ CL druim ČL dndtm S tLdnd* .... ČL Drts*s — Ust Star naročnik J