Leta hitijo, dnevi se vlečejo. —--- , ‘ • i Murska Sobota, 23. septembra 1999, leto LI, št. 38, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT JOŽE GRAJ Niso obsodili ampak... Kot smo predvidevali, je del izjave predsed- M nil^ nika slovenskega parlamenta Janeza Podob- ktpre ^°s^av' ob 80. obletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji $ nznemiril« določen krog madžarskih manjšinskih orga-je tedaj postavil »vprašanje«, kako dolgo bodo morali st^l iz Lendave voziti svoje otroke v druge kraje, kjer jim ^'eno šolanje v maternem, slovenskem jeziku. Precej ^r^cev Proslave je zaploskalo ravno temu delu njegovega ,!ent so na neki način izrazili nestrinjanje z obveznim tno^om osnovnošolskega izobraževanja na narodno-ailem območju v Prekmurju. PraVfJ beteli'Je Pomurska madžarska narodnostna samou-^uPnost s sedežem v Lendavi čez nekaj časa po beltin-^leijg ^r°Vanj>1 sklicala sejo, na katero je povabila tudi vse rav-0Jezienih osnovnih šol v Prekmurju, da bi se opredelili do o(^^dikovo izjave. In kakšno stališče so sprejeli? Po be-Sedn'ka madžarske skupnosti Gyorgya Tomke izjave ^b^ anWak so izrazili le nezadovoljstvo in sprejeli sklep, ^bi^ '>>eds«dnika slovenskega parlamenta povabili v Lendavo, h je pod°^r°^neje seznanil z dvojezičnim šolstvom, saj se jim zdi, A',; .n'k to izjavi! predvsem zaradi nepoznavanja stanja. ^doSp 'Je ,orej Podobnikov obisk v Lendavi in... Če naj bi pri-'neind, najbrž je prišel čas zanje, bo potrebno spremeniti to Pa Je pristojen slovenski parlament na čelu z Podobnikom. I GOSPODARSTVO, str. 6 Zakaj delavcem Nigre za tretjino nižje plače? STREŠNA OKNA Pretežno jasno bq in toplo. o po tegla, AKTUALNO DOMA, str. 3 Tudi svinja ne smrdi na krožniku ^BREZPLAČNI OGLASI M. SOBOTA tel. 27 020 MARIBOR tel. 062 224 900 >0 REFILLSA/IN V' I J & ličnih ^0 % OLJE CEKIN 11...................... 199,00 sit KAVA SAMBA 100 gr....................89,00 S|T PRALNI PRAŠEK AVA 5 kg...........1.099,00 sit SVEČE MAJA......................219,00 sit/kos PRIL, 500 ml, .................... 199)90s|t BARVNI TELEVIZOR MARINER, 51 cm, .. 39.900,00 sit PARNI LIKALNIK SIEMENS ...........6.590,00 sit SESEKLJALNIK GORENJE S 301 ..... 18.390 00 sit Živeti mu je bilo dano komaj tri leta a križevskem pokopališu je svež grobek, prekrit z belimi venci in cvetjem; bel pa je tudi nagrobni križ, na katerem je napis Ivan Košič - 1996-11499. Pretresljivo in najbrž ga ni človeka, ki se ustavi ob grobku, da ne bi zajokal. To se je zgodilo tudi spodaj podpisanemu. Zmrazi nas, ko gledamo po televiziji izstradane afriške in azijske otroke, od katerih jih mnogo umre zaradi gladu, bolezni ... Žal pa umirajo tudi naši otroci. Njihova življenja ugašajo predvsem v prometnih nesrečah. Ta teden pa je boleče odjeknila vest o smrti Ivana Kosiča, katerega srce je zastalo v nedeljo, 19. septembra, ob treh ponoči. Vzrok: zastrupitev z gobami. Zakoncema: 35-letnemu Zvonku, invalidskemu upokojencu, in 24-letni nezaposleni Suzani sta se 4. avgusta 1996. leta rodila enojajčna dvojčka: Ivan in Aleksander. Z njima se je veliko ukvarjal vdovec dedek Martin Ko- živeli v isti hiši. »Zelo sta bila živa, razigrana, enaka, tako da ju je bilo težko ločiti, kateri je kateri. Le ko sta se nasmejala, sem bil povsem prepričan, da ju nisem zamenjal: na Ivanovem ličku seje tedaj prikazala jamica ...«je s solzami v o.čeh in s težkim srcem povedal dedek. Martin Košič je tudi izjavil, da je sin Zvonko nabiral gobe predvsem na pobudo 70-letnega sorodnika Vinka Grabarja iz Biščaka v Medžimurju, ki je pogosto prihajal k njim. Zvonko in Vinko sta obredla okoliške gozdove, zlasti Kačuro, in prinašala gobe, ki sta jih ponujala tudi sorodnikom in znancem. On (oče Martin Košič) ju je opozarjal, naj ne nabirata gob, ki jih ne poznata, vendar naj bi se Vinko Grabar »pršil«, da pozna vse užitne gobe. Njegov so-nabiralec (Zvonko Košič) naj bi mu »slepo« sledil. »Gobe, med katerimi je bila nedvomno tudi katera strupena, so v sredo, 15. septembra, pekli na plati, nekaj pa so jih tudi pražili. V četrtek, ko so bili sin, snaha in vuka na Razkrižju, kjer so silirali koruzo, je triletnemu Ivanu postalo slabo in je bruhal. Po- mov, ne pa v zdravstveni dom, mimo katerega seje peljal. Morda ni slutil, da se je otrok zastrupil. Pozneje so imeli prebavne motnje tudi drugi vnuk Aleksander in sin ter snaha. Ko bi starša vsaj v tistem času prišla k meni, k Sagajevim, kjer zdaj stanujem, se najbrž ne bi zgodila ta tragedija, zaradi katere sem zelo žalosten.« V »opravičilo« staršev moram zapisati to, kar sem zvedel od. Martina Košiča: tako sin kot snaha nista povsem zdrava. Najbrž se zato nista dovolj zavedala, kaj se lahko zgodi otrokoma, če ju brž ne odpeljeta v zdravstveno ambulanto. V nedeljo zjutraj, ko sta našla sinka negibnega v posteljici, sta poskrbela za prevoz v ljutomerski zdravstveni dom, a je bil otrok že mrtev. Potem se je začela akcija za rešitev drugega dvojčka Aleksandra, ki so ga prepeljali na infekcijski oddelek soboške bolnišnice (tam sta bila na zdravljenju do ponedeljka tudi starša, pozneje pa sta morala priti še na kontrolo). Otroka so kmalu po sprejemu odpeljali v univerzitetni klinični center v Ljubljano, kjer so se zdravniki borili za njegovo življenje in -kot smo neuradno zvedeli - uspeli: danes ali jutri naj bi Aleksandra pripeljali domov - zdravega. Žalostna zgodba, ki pa ima »srečen« konec, vsaj zato, ker je ostal živ vsaj en bratec dvojček. S kom se bo igral, ko pa njegov bratec dvojček počiva v beli krsti v domu miru, kakor piše na kri-ževskem pokopališču? AKTUALNO OKOLI NAS 23. september 1999, Zasedanje pomurskih Madžarov se je končalo z odstopi PMS in strokovnjakinja Anna Kratica PMS ne pomeni predmenstrualnega sindroma, temveč okrajšavo za Pomursko madžarsko samoupravo apetost dogodkov, povezanih s PMS, se stopnjuje. Na zadnji skupščini so z H glasovi ZA in s 6 PROTI za strokovno sodelavko urada samouprave izvolili Anno Danes. Na isti seji je z mesta podpredsednika skupščine odstopil Janos Bukovec, svoje sode- lovanje pa je želel prekiniti tudi Albert Halasz. Slednji je pozneje odločitev spremenil, namesto odstopa pa začasno odpovedal sodelovanje pri delu skupščine. Nekdanja članica skupščine Lili Kepe pa je odstopila že na prvem zasedanju, ki ga je vodstvo pomurskih Madžarov sklicalo takoj po tako imenovani plakatni aferi. Madžarov, pa je dejal, da »na tako nizki ravni, kot deluje skupščina, ne morem več delovati in v taki manjšinski politiki tudi ne želim sodelovati. Na izvolitev predsednika in strokovne sodelavke nimam pripomb, pripombe imam na način dela v manjšinski politiki.« Presenečen Gydrqy Predsednik skupščine Pomurske madžarske samouprave Gy6-rgy Tomka je bil ob Bukovčevi in Halaszovi potezi presenečen, saj menda ni vedel, da so neso- • glasja med člani skupščine tako globoka. DEJAN FUJS ■ Nizka raven Lili Kepe se je odpovedala skupščini, ker ni želela sodelovati v takem organu, ki ne uresničuje sklepov. Janos Bukovec sicer ostaja član skupščine, podpredsednik pa ne želi biti, ker je znotraj vodstva preveč nesoglasij. »Ker jih niso mogli uskladiti, kot podpredsednik skupščine PMS ne morem več sodelovati z vodstvom, razdori pa ne koristijo nikomur. Eden od vzrokov za moj odstop je tudi izvolitev Anne Danes za strokovno sodelavko,« je povedal Bukovec. Albert Halasz, sicer tudi predsednik lendavskih Avtor plakatov je Z. K. Policisti uprave Murska Sobota so na tiskovni konferenci o plakatni aferi v Lendavi, ko so storilci čez noč prelepili plakate, ki so vabili na akademijo ob 80. obletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji, s plakati, na katerih je v madžarščini pisalo »1999. avgusta, sreda ob 12. uri, začetek dolgo pričakovanega vstajenja Madžarov«, povedali, da so za dejanje že utemeljeno osumili občana Z. K. z območja soboške policijske uprave. Čeprav Z. K. ni lepil plakatov sam, naj bi bil pa njihov avtor, ga dejanje bremeni zbujanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti po členu 300/I kazenskega zakonika republike Slovenije. Zoper osumljenega so podali kazensko ovadbo. Policisti so v izjavo za javnost zapisali, da je dobilo prelepljenje plakatov v javnosti velik odmev in je povzročilo med prebivalci slovenske in madžarske narodnosti veliko vznemirjenja. Med preiskavo so policisti pri osumljencu opravili hišno preiskavo, zasegli fotokopirni stroj ter računalnike in diskete. Policisti z osumljenim Z. K. pogovora še niso opravili, ker ni dosegljiv. Iz Zagreba piše PETER POTOČNIKI 54, zasedanje OZN »F 4 4 Sankcije Zmajal je z glavo, se usedel na traktorsko prikolico, objel prestrašenega petletnega otroka in zabrundal: »Kar bo, pa bo!« Tako je prvi ameriški veleposlanik v Zagrebu Peter Galbraiht zaščitil kolono krajinskih Srbov, ki so se 6. avgusta 1995 mimo Siska pomikali proti Srbiji. Sramotno je, da se je ugledni predstavnik ameriške administracije spremenil v »traktorskega diplomata«, so zapisala državna občila. Pozneje je veleposlanik Galbraiht izjavil, da se bo nenadzorovani izliv sovraštva nad srbskim življem za Hrvaško slabo končal. »Pred legitimnim hrvaškim osvobajanjem zasedenega območja nekdanje Krajine sem s helikopterjem preletel zloglasni Knin. Videl sem, kako se umika srbska vojska, zato pa je tudi Hrvaška Krajino osvobodila v 84 urah. Opozarjal sem oblasti v Zagrebu, da preprečijo maščevanje nad srbskim življem. Toda vsi so bili opiti od zmage, po kateri se je Krajina spremenila v eno samo pogorišče, to pa je izzvalo posredovanje mednarodne skupnosti,« se spominja prvi ameriški veleposlanik Peter Galbraiht. Ker se je podobno dogajalo v zahodni Slavoniji, ki jo je Hrvaška vojska osvobodila na začetku maja 1995, sta tako nastala razvpita primera Blisk in Nevihta - tako sta se namreč imenovali obe vojaški operaciji. Mednarodne človekoljubne organizacije in Hrvaški helsinški odbor za človekove pravice so registrirali na kninskem območju več kot 20.000 požganih srbskih domov, pogrešanih ali ubitih 600 ostarelih Srbov, več kot 200.000 srbskih beguncev, ki so poiskali zavetje v Srbiji ali Republiki srbski v BiH itd. Tako Je Hrvaška po mnenju Mednarodnega sodišča za vojne zločine.ICTY v Haagu izgubila položaj žrtve v hrvaško-srbski vojni. Od tod vsi nesporazumi,Zagreba s Haagom, Washin-gtonom, New Yorkom in Brusljem, ki so pripeljali do najbolj resnih groženj z mednarodnim kaznovanjem Hrvaške. Ob koncu prejšnjega meseca je predsednica haaškega sodišča Gabrielle Kirk McDonald prijavila Hrvaško VS OZN zaradi nesodelovanja Zagreba z mednarodnim sodiščem. Že od decembra lani zahtevajo izročitev hercegovskega Hrvata Mladena Naletiliča - Tute, ki je že tri leta v zagrebškem priporu, ker ga kot poveljnika kazenskega bataljona HVO v BiH obtožujejo množičnih pobojev Bošnjakov, organiziranja koncentracijskih taborišč in tako imenovanega etničnega čiščenja Hercegovine. V strahu, da sojenje Tuti ne bi razkrilo povezanosti oblasti Zagreba z zločini v BiH, uradni Zagreb zavlačuje z njegovo izročitvijo. »Če Tute v dveh tednih ne bo v Haag, bodo ZDA uvedle proti Hrvaški sankcije,« so sporočili na začetku tedna hrvaškemu zunanjemu ministru Mateju Graniču iz ameriškega zunanjega ministrstva. Tudi parlamentarna skupščina Sveta Evrope je na začetku tedna pozvala Zagreb, da brez zadržkov sodeluje s haaškim sodiščem, to pa je tudi prepustitev raziskave zločinov po Blisku in Nevihti tožilstvu haaškega sodišča, ki ga je ustanovil Varnostni svet. Hrvaška pa še naprej poskuša dokazati nemogoče, češ da sta bili obe vojaški operaciji omejeni na »policijsko čiščenje zasedenega območja« in zategadelj naj bi bila pravica do kaznovanja zločinov, ki so bili storjeni nad srbskim življem, le v rokah hrvaškega pravosodja. Tudi v tem primeru se uradni Zagreb boji razkritja povezanosti politikov in generalov z zločini, ker pa so pred vrati tudi parlamentarne volitve, ki jih nameravajo izvesti januarja prihodnjega leta, se je tako kljubovanje Hrvaške mednarodni skupnosti pod mizo sprevrglo tudi v predvolilno kampanjo. Ni Jih malo, ki v HDZ menijo, da bodo prav s takšnim izzivanjem mednarodne skupnosti izboljšali svoj ugled med volivci, ki po zadnjih raziskavah Javnega mnenja nameravajo zamenjati hadezejevsko oblast z opozicijsko. Zato nekateri znotraj HDZ navijajo za sankcije, kar je seveda zunaj zdravega razuma, ki pa je zelo načet od tistega trenutka, ko so Nehrvati postali druga kategorija državljanov. Z njimi pa se je začela zgodba o sankcijah. Janez v New Yorku Bliža se leto miru pobijanje in preganjanje lj di etnične pripadnos 1 Evropo na pragu 21-s bilo niti sledu. Medtem K Evropa po nekaj let* °P j X morije na Balkanu e »g več prenašati, pa na s jajo območja, ki so a 0X zveze NATO, kjer bi bila pomoč še nujnejša. IZHAJA OB ČETRTKIH. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota New Yorku je že 54. zasedanje generalne skupščine OZN. Sodeluje tudi slovenski premier Janez Drnovšek, ki bo imel svoj govor jutri. Poleg Drnovška je v New Yorku tudi zunanji minister Boris Frlec, ki pred generalno skupščino sicer ne bo nastopil, zato pa ima na sporedu množico »tehničnih« srečanj s kolegi iz drugih držav, med katerimi jih je veliko delovno obarvanih. Janez in Bill Drnovšek je že v torek na slovesnem sprejemu na sedežu OZN v organizaciji generalnega sekretarja Kofija Annana naletel na starega znanca, ameriškega predsednika Billa Clintona, s katerim sta oživljala spomine na obisk slovenskega premiera v Beli hiši, še bolj pa spomine na obisk ameriškega predsednika v Sloveniji. Drnovšek se bo v ZDA zadržal nekoliko dlje, kot bodo trajale uvodne razprave ob začetku 54. generalne skupščine, ki jo bo v naslednje tisočletje popfljal novi predsednik, Afričan, zunanji minister Namibije Theo Ben Gurirab. Na čelu svetovne organizacije sta zdaj dva Afričana, poleg Guriraba seveda še generalni sekretar Koti Annan, ki je po rodu iz Gane, kar vsaj na simbolični ravni predstavlja upanje, da celino, ki jo pretresajo krvave državljanske vojne, v senci pozornosti mednarodne skupnosti morebiti le čaka boljša prihodnost. Drnovšek se bo po opravljenem govoru uradno sestal s Kofijem Annanom, nato , • rjnior . Kosovo in Vzho n je dve temi, s katerima 6X naprej ukvarjala no nestaiii^ skupščina in s pe gevedn°^ članicami prenov jen. P nereformiranVarno^^^ prava o reformah kakšne ta bo tekla napjeJ ^a^ like možnosti, da o NaJpfe menilo kaj bistvene® coraZX . treba uskladiti mn ajeP predlogov. »Ig! čakovati, da b pripravj „ stalnih članic kmalu Pnodov^ Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12 1998 št 89 pa se podal na predavanja po ameriških univerzah. Poslušali ga bodo v treh zveznih državah (Illinois, Kentucky in dvakrat v Pennsylva-niji). Tema predavanj so razmere na Balkanu. Boris in Madeleine Zunanji minister Frlec se je med drugim že dvakrat srečal z ameriško državno sekretarko Ma-deleine Albright, enkrat na temo Varnostnega sveta, drugič na temo jugovzhodne Evrope, ter se udeležil seje Varnostnega sveta na ministrski ravni na temo lahkega orožja. Na prvem sestanku z Albrightovo, kjer sta se pogovarjala o pomenu nestalnih članic Varno- problemov, je bilo ugotovljeno, da nestalne članice niso kar tako,, ampak imajo velik pomen pri pomirjanju prepirov med stalnimi članicami s pravico veta, od katerih je navsezadnje odvisna aktivnost ali neaktivnost svetovne organizacije glede varnostnih vprašanj. Po »šolskem« primeru reševanja krize na Vzhodnem Timorju, kjer se je pokazalo, da lahko Varnostni svet ob izpolnitvi nekaterih pogojev, med katerimi je na prvem mestu - čeprav se to ponavadi ne priznava - pomanjkanje sebičnega interesa katere od velesil (stalnih članic), izpolni svoje poslanstvo. Le nekaj mesecev o tej učinkovitosti. ko ie morala zveza NATG na daj. ZDA imaJ0 stfani v ben položaj. Jo dolg°v di neplačeva .. fde do1 dolgujejo 1^^ skoraj izobčen poN tudi dejanski aj bodo )fli večjegadelad S vgen a(,o brez pravic Lgi strani P ^i skupščini), po m»g«eSprg^ ločitve brez nj s Enaodko^^ se bo m°ra. njk v riški vele Prebivalci pa zato, ker obča-w°S*a?ei° brez v°de, ker je kataster vodov, ki so sei? l.1,*ZVaialci> pomanjkljiv in to T 'zkoPu Poškodovala kani ” '^'fdnih cevi. Med nji-li dai> k'so se ze odloči-peči in ° .p,in sPelia|i do svojih UD..S tilnikov. Toda tudi pri J^anju plinovoda in opaz-. P,etenih na obeh straneh Pravi’da imamo kanabJ . ave svinjskega zrez-ie*iala"lku’ kot Smrad’ ki ga Pi še n a SVlnia> dokler je v hle-^odnTsuj^.^ nost objekta z jedilnika. ^alismo urnejša pa Mov Z<^aj Mestnih plino-%a °Per’ i"1 ie s°boška izbraia Za Pr’b°dnjih trideset let 'Mizf3 koncesionarja, prime-itbi|n'Va'sk'm svetom. Primer samo zato, da smo Tudi svinja ne smrdi - na krožniku Uplinjevanje Juha, ki se na plinu kuha, se ne poje tako vroča, kot se skuha lahko pojasnili, da je tudi pri napeljavi plinovoda potrebno nekoliko potrpeti, stisniti zobe in preskočiti trenutno še neasfaltirane luknje, ki so ostale za delavci, da bo potem stanovanje pozimi toplo, juha na štedilniku pa vroča. »Koncesionarji razumemo,« je povedal Goran Kovač iz pisarne Mestnih plinovodov v M. Soboti, « da s prekopavanjem ulic in z delom, ki ga opravljamo, motimo vsakdanje življenje prebivalcev, vendar bomo storili to čim manj boleče. Čeprav je že bilo nekaj pripomb in pritožb, pazimo, da stanovalci blokov in hiš zaradi našega dela niso preveč prizadeti. Ko bo večina cevi že položena, se bo življenje spet vrnilo v normal-,no stanje. Poleg tega imamo za vsa dela gradbeno dovoljenje, za izkope pa smo izbrali najprimernejša možna mesta.« Zataknilo se je pri gradbenem dovoljenju Načelnica oddelka za infra-stukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Nada Cvetko - Torok je že maja dejala, da naj bi: »V prvem letu plinsko omrežje napeljali v severnem delu mesta, nato bo na vrsti južni del mesta, zatem pa še primestna naselja. V tretjem letu gradnje plinovoda bodo zajeta vsa’druga primestna naselja.« V Rakičanu in v Nemčavcih so cevi že položene, v Murski Soboti bodo vsa v tej fazi načrtovana dela končana do konca oktobra. Napeljanih bo skoraj deset kilometrov cevi, dolžina plinovoda po vsej Mestni občini Murska Sobota bo približno 80 kilometrov. učitve Prek ^ouvi zakon in Mbliografija tiska akS Komentar M7°Je,1Ska književnost je b°£atejša za dve Gre zafak' %ai?iZm^eve8a Nouvega SreUta 1771 in Bibliogra-Urskih ‘iskov 1920-^Khji °Je napisal Franc K«z-^geli^1 S° Podstavili včeraj v ' ^ ionrr,Skein domu v Mora-^'pranc ~lna Pr'reditvi, ki so S&Z»CSAZll,si.«». Trnh a.ntsko društvo Pri-'^a 'n Svetopisemska |,S’°Pa tai V^e‘ družba, ki jo L^ta p Anton Metelko, je Pri J ob sodelovanju iHe?ZaTrubarja kniig0 >afi^koje izdajatelj k^Pisan ^esedo v faksimilu TESTAMENTOM GOSZPODNA NAŠEGA JEZUSA KRISZTUSA ZDAJ OPRVICS zGRCSKOGA NA SZTARI SZLOVENSZKI JEZIK OBRNTENI PO Stevan Kuzmicsi Surd^ Del plinovodnega omrežja je bil zgrajen že prej za potrebe Šavel centra v Cvetkovi ulici in za Soboto - Center, to je blagovnico, banko in tržnico. Že dobro leto vodijo cevi tudi v podzemlju Grajske, Ciril-Metodove in Razlagove ulice. Prav tam je bilo največ negodovanja in vroče krvi, saj delavci Specializiranih objektov Ormož, katerim je kpncesionar zaupal napeljavo cevi, v začetku niso napeljali plinovoda na parcelo, temveč so se za začetek morali zadovoljiti le s tako imenovanim glavnim vodom. Bojazen je obstajala tudi zato, ker so bili prepričani, da bodo morali za napeljavo bliže parceli dodatno plačati. Pa ni bil problem v tem, da bi Mestni plinovodi hoteli izigrati svoje naročnike, kakor so ti mislili, temveč, ker niso pravočasno dobili gradbenega dovoljenja. Zdaj priključki na parceli obstajajo, od glavnega voda jih bodo napeljali tudi vsem drugim naročnikom v občini. Plačilo še ne bo odprlo pipe Vsota, katero boste odšteli, tako kot že sedanjih 562 naročnikov, je za mesto Murska Sobota okoli 40 tisoč tolarjev, katerim morate prišteti še davek na dodano vrednost. Za to ceno boste dobili betonski podstavek, omarico, v vsoto pa je vštet tudi strošek priklopa. Toda plačan znesek še ne pomeni, da boste po nakazilu denarja Mestnim plinovodom Koper lahko odprli pipe in spustili zemeljski plin, ki prihaja iz Rusije, Alžirije in Skandinavije v vaše domove. Še prej boste morali pridobiti soglasje pristojne dimnikarske službe, odločbo o priglasitvi del, izjavo izvajalca del s prilogami in minimalno tehnično dokumentacijo. V občini Murska Sobota so tako imenovani izvajalci tehnične dokumentacije štirje, podjetij, kijih priporoča koncesionar in ki bodo napeljala plinovod od priključka do hiše in poskrbela za vaše plinske peči, pa je enajst. Pri mestnih plinovodih pričakujejo največji »naval« naročnikov ob prvem mrazu. DEJAN FUJS ■ J. VOTEKi Pred tem pisanjem sem bil, sicer v dvomih, ali je sploh smiselno, da sedem pred ekran in zapišem kakšno vrstico, še posebej, ko sem prebral »ponudbo« direktorja mariborskega Večera Boža Zorka o povezovanju nas »lokalcev« v koncern Večer. V tej ponudbi nas lokalne ali, če hočete, regionalne medije vnaprej označi kot tovarniške pisune ali kot medije, ki komaj pre-segamo^aven tovarniških glasil. No, stvar okusa pač ali diskvalifikacija s pozicije močnejšega. Nadalje sicer gospod Zorko ponuja trem lokalnim medijskim hišam združevanje, matematično gledano sicer po čisti formuli z menjavo lastniških deležev, ki bi po kapitalski moči lokalnih medijskih hiš vnaprej pomenila strateško prevlado Večera znotraj lokalnih medijskih hiš. Če sledim uvodnemu odstavku Zorkove ponudbe, bi to pomenilo postopno ugašanje lokalnih medijev, med njimi tudi Vestnika. S kapitalskega in poslovnega vidika gledano lokalni mediji, ki kot lupina obkrožamo štajersko metropolo, pomenimo določeno oviro v njegovi širitvi oziroma povečevanju naklade in celo povzpetju na prestol prvega dnevnika v Sloveniji. Toda to je problem Večera. Svoboda ali nujnost velikega monopola Naš problem - Vestnika ■ je, kako se vključiti v igro in ostati zmagovalec na domačem terenu v boju s kapitalsko močnejšim nasprotnikom. Pri tiskanih medijih ima ključno vlogo uspešnost na trgu, v današnjih časih pa tudi kapital, kajti nova elita je motivirana edino s tem in ji je kaj malo mar odnos znotraj socialnega sistema, pač pa postavlja v ospredje tržni monopol in neomejeno produkcijo. Problem pa je, ker s tem omejuje svobodo, še posebno, če govorimo o medijskem polju. Očitno pa je, da tudi državi ustreza medijska monopolizacija. Tu pa smo pri temeljnem problemu, namreč pluralnosti. Ce se je gledalo na Slivnika, sicer direktorja in lastnika Maga, in na njegovo stalno izpostavljanje problema unifikacije slovenskega medijskega prostora z dvomi, se to kaže sedaj tudi na lokalni ravni. Namreč z medijsko mo-nopolizacijo izgublja tudi lokalni prostor eno od svojih ključnih pozicij v odnosu do vedno večje centralizacije oblasti. Z izgubo medija se izgublja tudi prepoznavnost lokalnega ali regionalnega prostora. Čeprav pogojno rečeno lahko pride do medijske monopoliza-cije v severovzhodni Sloveniji na povsem tržnih osnovah, to posledično pomeni povsem drugačno strukturiranje politične in tudi ekonomske moči v tem predelu - pomeni posledično izgubo pomurskih regionalnih iluzij, zato regulacija in z njo ohranjanje pluralizacije medijskega prostora na politični in lokalni ravni v državi ni več samo problem državne politične elite in profesionalnega lobiranja. W?Pokr?eljil Prekmuršči-uv kHjižnlnsko narečno sku-; % aJ Zn’r!>k: " ■ ■ Nhj v ■■ k?r,1ijivf.,-nnjlrri dostopnem ^^'199» Prekmurskih tis-''t^obsec. avtoria Franca ^tin^ni (i.a 4'4 enot, in si-^b^osven011^''11 prote' °je n ? 'n izseljenski ‘O— °EJAN FUJSI NOVO - RAZSTAVNO- v Halli Saxonskoj mdcclxxl Ob jutrišnjem dnevu Mure Murini zlatniki Tradicionalni Murin dan, 24. september, bodo v največjem pomur- * PARKETI VSEH VRST do pet- od 9,00 do 17-00 skem delovnem kolektivu tudi letos zaznamovali s podelitvijo tradicionalnih Murinih odličij. Tako bodo jutri direktorji tovarn na priložnostni slovesnosti izročili Murine zlatnike 208 zaposlenim, ki že 25 let delajo v Muri. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi zlati znak kakovosti 28 zaposlenim, Iščete nov vir energije za Vaš dom ati poslovni prostor? Odločite se za sistem oskrbe z utekočinjenim naftnim plinom iz rezervoarja in mesečnim obračunom porabljenega plina. Vsem, ki se boste za naš sistem odločili do 30. 11. 1999, bomo do 31. 3. 2000 priznali 20% dotiba za proizvodnjo, distribucijo energentov. trgovino in Moritve 2000 Maribor, Plinarniška ui. 9, •M..' 062/224-141. fax: 062/222-272 bttp-J/www.p!inama-maribor.si, E-tnail; plinarnriaplinarna-maribor.M popusta na ceno porabljenega plina. Natančnejše informacije dobite v Plinarni Maribor, d.d. NE ZAMUDITE PRODAJNO NAGRADNE AKCIJE PLINSKIH PEČI! Pogiidbou bd^aki PUmirm ManNvdd; CENTRALVOD dno. MARIBOR • CIMERMAN Jana »ju, MARKOVCI PRI PTUJU• DA-BOMONT. MARIBOR • ELBA duo. ŠENTJUR • KLEKTROIJNAM.M>lXiOlUEPWSl.OlWCdlUXJ!'ENER&K'ONSVt.nNGdM«..MARI^^^ And. KOPER • GMAJNER Znadosp. PRAGERSKO • GREGOR Eriunsp, MURSKA SOOOU ♦ HIP KOd.0.0.. ORKOrUK' INS3AL HORVAT bon ^p. ČRKŠNOn h INSTALACIJE MARTIN s.p. VELENJE'INSDUAC1JEHAJ1NIK. MMEČE' INSTAIATER PREKUJE dd. PREKUJE• INSTAtATERSnO BELA. ZAOOKa• INSIAIATERSITUKdotH R«d»ZG. DUPLEK •JANŽEKOKtC Primesjc BOROm'KAIVWRRANKOs.p,STROCjAVAS'KOKOTJaie:sp.,MQŠKANJCl'KOSrAWETEGn^ MORAVSKE TOPLICE• KMJ Drago SR. HOČE' KRLEZEL EnmcT4>.. ŠOŠTANJ' KRRjj J.dvjrp. MIKLAVŽ NADRAK POLHI' MAJCEN mnrdp.. MIKLAVŽ NA DMK POlJU'MASS-riiiiMd.o.a.. MIKLAVŽ NA DRAKPOLHI'MAVSAR MR E dno. MARIBOR' MB ZAKLJUČNA GRADBENA DELA s. p.. MARIBOR ' MONTING dam. TURNIŠČE • PETEK Mar. MALA NEDELJA 'RE-ING in MURSKA SOBOIA-SERVJSHALKRBormp.. BIZELJSKO-SlMUMp. ZG. DUPLEK* STENCOHMERCEdao., ROGATEC'STRag/E INSTAlACUEGoImJfaufR. ROG. SLATINA 'STROINEINSTALACIJEHAUPTMiIH^, LENART' TAMESdaa. PTUJ'TRGOVINA CEV-MONTAŽA, M.OVENJGMINiC'UNlPRIMd.n.o..LtARIIK>R' mCOVNKlMRtM**.MISLINJA' »AMId^ SiJinnnv LOKALNA SCENA 23. september 1999, ffljl Plavajoči mlin na reki Muri Izkušnje firme EKOSS iz Radenec PLAVAJOČI MLIN NA MURI - Pod vodstvom Tineta Mlinariča (na fotografiji) so se v Ižakovcih in v beltinski občini resno lotili izvedbe tega projekta. Foto: M. JERŠE »Jemo z majhno žlico!?« Brez posodabljanja ni napredka - Namesto KS zadovoljujejo občinske potrebe - Vzdrževanje težje od upravljanja - Pogrešajo več koncesij irma EKOSS iz Radenec se ukvarja z ekološkimi, komunalnimi, obrtniškimi in stanovanjskimi storitvami, v prvi vrsti z njihovim upravljanjem in servisiranjem. Firmo je ustanovila s 100-odstotnim kapitalom Radenska leta 1991. Po besedah direktorja Ivana Lukiča je razvoj podjetja zelo intenziven, »saj smo v zadnjih štirih letih posodobili opremo, kupili avtomatske samohodne kosilnice, pometalne stroje in podobno. Podjetje se torej ukvarja s komunalno in ekološko dejavnostjo. Med najpomembnejša dela spada vzdrževanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter čistilne naprave, zmogljivosti za 5.500 oseb.« »Do spomladi bo mlin obratoval!« Po besedah predsednika organizacijskega odbora za gradnjo mlina na reki Muri pri Ižakovcih Tineta Mlinariča si že dve leti intenzivno prizadevajo, da bi prišlo do uresničitve te zamisli Z daj smo dejansko prišli do tiste točke, ko lahko res rečemo, da bomo ta projekt speljali do konca. Tako se bo mlin vrtel v pravem funkcionalnem smislu. Te dni je bil namreč opravljen tudi tehnični prevzem stavbnega dela mlina. To pomeni, da je okrog 80 odstotkov načrtovanih del končanih. Na ta način ostaja samo še ureditev notranje opreme. Za celoten projekt 20 milijonov In koliko je stala ta obsežna investicija? »Za stavbni del mlina bo treba odšteti približno 15 milijonov tolarjev. Po njegovem tehničnem prevzemu se pričakuje še zadnji račun izvajalca del. to je Obrtne zadruge Dolinka iz Beltinec, kateri smo dolžni 2,5 milijona SIT. Zatem bomo vso pozornost namenili ureditvi notranje opreme, za kar bomo morali po predračunski vrednosti odšteti okrog 5 milijonov tolarjev. Skupna vrednost celotnega projekta je torej 20 milijonov tolarjev, kar gotovo ni majhen znesek. Če primeijanio to, da so že pred leti zeleni govorili o številki 500 tisoč nemških mark, potem lahko Doslej so pokrivali območje Krajevne skupnosti Radenci, po novih dogovorih pa območje celotne Občine Radenci. »Kot podizvajalci oziroma kooperanti smo precej časa delali za Komunalno podjetje Gornja Radgona, zlasti pri odvozu komunalnih odpadkov. Dokler se bodo ti odpadki še vozili na odlagališče v Hrastju - Moti, je ta odvoz zaupan nam, in sicer do ureditve odlagališča v Puconcih. Doslej smo tudi vzdrževali vodovodno omrežje. Po ukinitvi radgonskega podjetja bi verjetno kazalo prevzeti tudi upravljanje le-tega. Glede na pisano gradnjo vodovodnega omrežja v Radencih bi bilo njegovo vzdrževanje težje. Neutrjeno zemljišče za visoko gradnjo, kot smo mu bili priča v Radencih, onemogoča boljše vzdrževanje. Če namreč pride samo do poravnavanja površinske plasti zemlje, vodovodne cevi počijo, to pa povzroča mnoge preglavice,« opozarja Ivan Lukič. »Da bi zaokrožili našo dejavnost na področju urbane kulture, smo bili prisiljeni prevzeti tudi stanovanjsko dejavnost, predvsem upravljanje stanovanjskih Tridesetletna stiska v Šalovcih je odpravljena Plavajoči mlin na reki Muri so izdelali obrtniki Obrtne zadruge Dolinka iz Beltinec, podjzvajalec pa je Tesarstvo Poredoš iz Ižakovec. Mlin je izdelan po zgodovinskem spominu in zgodovinskih virih Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. *• ' » . rečemo, da gre v našem primeru za skrčeno investicijo. Morda bi se dalo ta znesek še nekoliko zmanjšati, če bi se odločili za več prostovoljnih del in bi se izognili uradnim razpisom. Toda zavestno smo se odločili, naj bo projekt .čist’, zato smo uveljavili javne razpise in finančno poslovanje ter odprli žiro račun pri Občini Beltinci,« zatrjuje Tine Mlinarič. Večina stroškov na ramenih beltinske občine Kdo pa je pokril nastale stroške? »Večina stroškov je na ramenih beltinske občine, kije prispevala približno 70 odstotkov potrebnega denarja. Preostala sredstva smo dobili od nekaj večjih sponzorjev, kot sta Zavarovalnica Triglav za zavarovanje objekta in Pomurska banka, preostali delež pa je odpadel na druga podjetja in institucije, npr: v zvezi s prodajnimi razstavami slik, razglednicami itd. Poleg je bila tudi lokalna skupnost, zlasti KS Ižakovci, za urejanje dovoznih poti, vodovoda, elektrike, potem turistično društvo, društvo za kulturo in ljudsko izročilo, gasilsko društvo, kapelski odbor itd. Pomagali so nam tudi na ministrstvih za kulturo, okolje in prostor ter kmetijstvo in gozdarstvo in za gospodarske dejavnosti. Zdaj smo prišli tako daleč, da smo pred podpisom pogodbe, na osnovi katere nam je obljubljeno, da bomo dobili milijon tolarjev za izdelavo projektne naloge, ki bo obravnavala energetsko izrabo objekta. Na ta način bi plavajoči mlin predstavili kot vir za proizvodnjo električne energije, ki bi omogočal mletje. Letos bomo skušali pridobiti tudi sredstva programa Phare za male projekte,« optimistično izjavlja Tine Mlinarič. MILAN JERŠE ■ opolna osnovna šola v Šalovcih da ali ne, to zdaj ni več vprašanje, ki bi porajalo dvom. Bilo pa je pred petimi leti, ko so o tem razpravljali na skupščini nekdanje skupne Občine Murska Sobota. Takrat so nekateri zagovarjali predlog, da bi v Šalovcih delovala le šola za nižje razrede, višje pa naj bi prešolali v Gornje Petrovče. S tem bi namreč rešili dokaj pereč prostorski problem tamkajšnjih šolarjev in njihovih učiteljev. V Šalovcih so temu odločno I prej stiskali do letošnje pomladi nasprotovali in uspeli takšno na- I oz. novega šolskega leta, ko so V novi telovadnici, ki je namenjena za pouk telesne vzgoje in rekreacijo starejših občanov, imajo lahko tudi množične prireditve, kakršna je bila petkova proslava. Potekala je pod geslom »Z novo šolo v novo tisočletje«. Učenci so se izkazali z nekoliko hudomušno predstavitvijo šolskih predmetov. (Foto: J. Z.) Sola je srce kraja Vsi udeleženci otvoritve so lahko jedli dober občinski bograč blokov, hiš, upravnih prostorov in garaž. Prav tako upravljamo poletno kopališče, mini golf in pripadajoče objekte, ki so za krajane in turiste rekreacijskega pomena.« V EKOSS-u je trenutno 27 stalno zaposlenih in povprečno 10 zaposlenih za določen čas. Za tista dela, za katera niso posebej specializirani, sklepajo dogovore s posameznimi obrtniki, kot so mizarske in elektrikarske storitve. Starostna struktura zaposlenih je dokaj neugodna, zlasti za fizična dela, ki prevladujejo. Na srečo uspejo pritegniti mlade sezonske delavce, ki so ostali brez službe in so voljni prevzeti kakršnokoli delo. In tako bo dotlej, dokler ne bodo postali koncesijski partner poslovnega sistema Radenske. IVAN LUKIČ - direktor radenskega EKOSS-a. Foto: M. JERSE Velika pričakovanja od koncesij »Ko govorim o finančnih zadevah, bi to komentiral s prispodobo: Tukaj jemo z majhno žlico, toda imamo vedno kaj jesti! Se pravi, da izgube ne poznamo in je dobiček minimalen, posebej zato, ker se dohodki ne morejo povečevati tržno, temveč po vnaprej dogovorjenem sistemu. Vsak naš korak, vsaka naša ura in stroj je za nas prihodek. Ce se želimo obdržati v ostri konkurenci, moramo biti poceni. Če hočemo biti partner Občine Radenci, moramo imeti zelo izostren posluh za proračunska sredstva. Kajti v praksi so tekoče potrebe veliko večje od virov sredstev. Tako čine in iz državnega proračuna (50-odstotni delež) dograditi manjkajoče ter obnoviti stare prostore. Pretekli petek so pripravili slovesna otvoritev. Ravnatelj šole Jože Čerpnjak, ki je izrekel dobrodošlico vsem zbranim, je izrazil tudi veliko zadovoljstvo. da so nridobili novo moramo z minimalnim . opravljati določene un činskih javnih služb, zaupane ali natn šele 0 sjje Ker imamo začasne za odpadne vode, izvaj pogodbo za zbiranje in 0 munalnih odpadkov111 ni odnos za da, je nas končni cilj. koncesije za vse našte ® Jjli sti. Hkrati se bomo p organizacijski obli L primernejša za lastni morajo biti naše10 ° delovanju in pnza jjli0 bolj dostopne. S tem h imeli neposredni vPtj< st vljanje nastetlhX-OSS-a-dodaja direktor^ nic, knjižnico s ravnePrj hinjo in jedilnico, store in še igra' 1 )etih tem so potrides stisk0 za no rešili prostors jelo- gojno-izobrazeva fl0 Zdaj imajov posk^ nosti za vkljucl ograma , uvajanje 9-letneg se Pr novne šole, za kaf s° vUi- kretarka stva Republik jaštaa -j. Ivo in športni«’;j. kije bila name goVOrm ,, stra slavnos oSt Sal poudarila P°v |jern,tu :e s šole s širšim o mejo, in starši, karje učence. Ali s jj-age- jg jetudišalov’^ teri res mislijo * srce svojega Šal°vCiai d3 sanderAbra?’ ni ješolanajve*^ saj zaposlm« vitves^ s«s prišlo do usta® občine Ho . f6ali^ znašli pred ločitvijo, alj.PM?dbora za komunalno infrastrukturo - predsednik je Ivan Raj -. “n° Pa so se spraševali tudi občinski svetniki na zadnji seji. ■ Pprav * - h flt) / Je crenšovska občina m°či v drugem, spo-elu lestvice slovenskih %žb 'otila dveh velikih %' Jre za gradnjo kanaliza-in čistilne na- । $ Črenšovci in KS Bi-'°čena projekta, ki Set^ritupaj okrog 1,5 mi-Če bodo obvelja-n’ ^'tenji, potem bodo ''^J^hnega denarja črpa-So^^ga proračuna, tretji-।'WZbrala gospodinjstva %One 'n samoprispevek), morala prispevati So 'z njene blagajne doslej samo 8,58 utilijonov tolar-nMiz?1. Porabili za graditev K ^VKS črenšovci. Prr>-n.amenila v treh letih (57,22 %), 7,7 n,-,?11081 pa je zagoto-'dl t>. Ul111 • VjabvJ°na tolarjev (34,20 p0V’ pa|a 5 "• Razpisana vsota na; Tlllj°nov tolarJev-^faz?^0 invest‘tor na-ostal° tako, s eL Potem jih čaka S*U|»AJ ^T' «200 litične stranke SKD, ki je na zadnjih volitvah dobila največ glasov, kot domačin iz Domajinec pa je vseskozi angažiran pri raznih akcijah, v zadnjem času pri gradnji vodovoda. In kar po županovih besedah prav tako ni zanemarljivo, je to, daje vedno dosegljiv. Pri glasovanju je bilo sedem od osmih svetnikov za imenovanje Viktorja Gederja za podžupana, le en svetnik seje vzdržal glasovanja. Novoizvoljeni podžupan je ob tem izrazil pripravljenost za tvorno sodelovanje v prid občine in slehernega občana. Da so cankovski svetniki po skrajšanem postopku sprejeli predlog odloka o občinskih upravnih taksah, ni nobeno naključje. K temu jih namreč silijo neugodne finančne razmere. Še vedno na- tudi plačilo 19-odstotnega davka na dodano vrednost, ki je velik dodaten izdatek, na katerega ob rtačrtovanju projektov niso računali. Kaže pa, da bi se mu lahko izognili, če bi ustanovili občinski režijski obrat ali javno komunalno podjetje. Eno ali drugo pa bi prineslo še druge koristi - lažje in boljše gospodarjenje z vodovodi in kanalizacijo (ko bo začela delovati), učinkovitejšo skrb za okolje itd. Po mnenju župana V Odrancih so si omislili nov projekt Tribuna, vadbeni prostor Nič zato, če bo potekala železniška proga tik za sedanjim nogometnim igriščem Odrancih lahko večkrat slišimo, da so uspeli realizirati tako rekoč vse naloge, ki so si jih zadali v samostojni občini - asfaltiranje cest, zgraditev kanalizacije s čistilno napravo, mrliške veže, poštne stavbe in občinske garaže za komunalno opremo, ureditev pločnika -, in da jim počasi »zmanjkuje potreb«, ki so predvsem občinskega značaja. Zato so bili nekateri svetniki presenečeni, ko so dobili na mizo predlog novega projekta, ki ga je občina poslala tudi na razpis Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport za sofinanciranje investicij v novogradnje in posodabljanje športne infrastrukture v letih 2000/2001. Gre za projekt z naslovom Športnorekreacijski center v Od- mreč ni sprejeta premoženjska bilanca prejšnje Občine Cankova-Tišina, čeprav so poslali že pred časom sosednji Občini Tišina predlog o razdelitvi premoženja. Za zdaj se še niso mogli dogovoriti o tem pomembnem vprašanju. Letošnji občinski proračun canko-vske občine je »težak« le okrog 191 milijonov tolarjev, s čimer pa zagotovo ne bodo mogli pokriti Med tekočimi zadevami so omenili pokritje stroškov prevoza učencev v canko-vsko šolo. Ker so se le-ti močno zvišali, bodo z Avtobusnim podjetjem Murska Sobota skušali priti do sprejemljivega dogovora. K pocenitvi naj bi prispeval tudi nakup kombija, ki bi vozil zlasti na cesti Beznovci-Strukovci, kjer bi lahko ukinili redno avtobusno progo. Antona Tornarja, pridružili so se mu tudi svetniki, bi bilo bolje ustanoviti javno komunalno podjetje, in sicer predvsem zaradi lažjega najemanja kreditov in manjših stroškov za visoke bančne garancije. Tako naj bi kmalu dobili na mizo zamisel (predlog), kako naj bi takšno podjetje delovalo, koliko ljudi bi zaposlovalo, kakšno bo financiranje idr. K vsemu temu je podžupan Roman Vučko dodal, da je to nujno storiti, kajti »časi prostovoljnega dela in delovnih akcij so mimo«. JGB bune (300 sedežev) z večnamenskim vadbenim in drugimi spremljajočimi prostori (I. faza), odkup zemljišč in zgraditev odprtih vadbenih površin za rokomet, košarko, odbojko in tenis ter ureditev atletske steze (II. faza), nazadnje pa še ureditev razsvetljave in parkirišča (III. faza). Računajo, da bodo dobili na omenjenem razpisu 4.780.000 tolarjev, to je 20 odstotkov predračunske vrednosti I. faze. Z deli nameravaj® začeti že letos, da bi tako do prihodnje tekmovalne sezone zadostili zahtevam tekmovalne komisije Nogometne zveze Slovenije. Računajo namreč, da se bo ekipa NK Odranci uvrstila v 2. slovensko nogometno ligo. Poleg tega je namen projekta širitev športnih in rekreacijskih aktivno- vseh potreb. Zato si obetajo, da bodo s petkovo uvedbo taks skupaj z veljavnimi cenami posameznih storitev pokrili stroške dejavnosti in zagotovili normalno poslovanje. Zdaj namreč država pobere še tisti denar, ki bi se lahko stekal v občinsko blagajno. Gre za številne vloge, potrdila, odločbe, pritožbe ter druge spise in dejanja, za katere bodo po novem »pokasirali« v organih občinske uprave. Kot so povedali v razpravi na seji občinskega sveta, je nerazumljivo, da je denar za ko-leke pobrala upravna enota. Sicer pa je novi občinski odlok tudi v skladu z zakonom o upravnih taksah. Tako so določili vrednost točke, ki znaša 15 tolarjev za taksno obveznost in se plačuje v gotovini. Najvišje ovrednotena tarifna postavka velja za vloge, s katerimi stranke zaprosijo za koncesijo, in sicer 120 točk, najnižja (5 točk) pa za prošnje, zahteve, predloge, prijave, priglasitve in druge vloge. MILAN JERŠEB Mar ni nekoliko nenavadno, če gre po vasi večja skupina moških, se ustavlja ob križiščih in zapoje nekaj pesmi? Dandanes bi temu rekli tako, bili pa so časi, ko je bilo to v Odrancih in okoliških krajih nekaj običajnega. Pri ljudeh so še dokaj živi spomini na petdeseta in zgodnja šestdeseta leta, ko so lahko ob večerih poslušali starejše fante, ki so imeli navado hoditi okrog po vasi, se ustavljati na zelenicah ob križiščih (rekli so jim trate) in prepevati. S tem naj bi dokazovali, da so pravi, vredni moški, godni za ženitev, in to naj bi spoznala tudi dekleta, ki še niso imela resnih snubcev. Fantje so torej peli predvsem podoknice, kasneje pa tudi druge pesmi. Ko se je lani za pusta skupina odranskih korenjakov (večina jih je bila sicer poročenih), v kateri je bil tudi župan, vračala domov iz vesele družbe, so kar naenkrat obstali in začeli prepevati. Tako njim kot priložnostnim poslušalcem seje zdelo, da so njihovi glasovi še kar ubrani. In tedaj se je porodila ideja o ustanovitvi moškega pevskega zbora. To so kmalu tudi storili. Zbor šteje 24 članov, vodi pa ga Franc Zver. Pred kratkim se jim je Slaba udeležba v Dobrovniku V občini Dobrovnik so volili člane sveta krajevnih skupnosti. Od 1202 volilnih upravičencev iz Dobrovnika, Strehovec in Žitko-vec je volilo 337 krajanov oz. le 28 %, v Dobrovniku 23 %, v Strehovcih 64 in v Žitkovcih 71 %. Dvanajst lističev je bilo neveljavnih. V KS Dobrovnik so bili Za člane sveta krajevne skupnosti izvoljeni: Jožef Bognar, Franc Koša, Ištvan Lajter, Tomi Laslo, Bela Laci, Hus Toplak in Pavel Bojnec, v KS Strehovci: Alojz Slepec, Štefan Holc-man, Matejka Kovač, Ivan Zadravec in Robert Holcman, v KS Žit-kovci pa Ernest Preinšperger, Albert Šlebič, Ladislav Bači, Marija Vegi in Jožef Bukovec. FRANC BOBOVEC ■ Odranski pevci so te dni dodobra »oživili trate«. (Foto: J. G.) spet porodila nova ideja: Kaj če bi šli po vasi in prepevali, tako kot so to počeli nekoč? Vsi so bili navdušeni nad idejo, pretekli četrtek in petek zvečer pa so zares izvedli svoj pohod po vasi in ga poimenovali Oživele trate. Imeli so okrog dvajset postaj, na katerih so zapeli več pesmi - Dekle, daj mi rož rdečih, Pozimi pa rožice na cveta, K Svetim trem kralom na romanje smo šli, San se šetal idr. Skoraj povsod so jih prišli domačini iz okoliških hiš množično poslušat, prinašali so jim pijačo in potice, nekateri pa so se jim tudi pridružili pri petju. Bilo je res zanimivo! J. GRAJ B nje, strelstvo, namizni tenis, aerobika idr.). Kljub »presenečenju« svetnikov so projekt podprli in v Odrancih bodo spet nekaj delali. Pri projektiranju tribune in vadbenega prostora pa so upoštevali tudi morebitno graditev železniške proge, ki naj bi potekala tik za golom sedanjega nogometnega igrišča. JOŽE GRAJ B i HM Najbrž smo edini, ki se hvalimo s tem, da vam prodamo 15% apna manj od konkurence. Vas vabi k vpisu v programe: VOZNIK PRODAJALEC EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK TURISTIČNI TEHNIK Bolj ko je apno kakovostno, večji je njegov prihranek PRI GRADNJI. V SCT IAK SE lahko pohvalimo z izjemno kakovostnim in najbolj belim apnom na tržišču. Pri GRADNJI DVOSTANOVANJSKE HIŠE BOSTE TAKO PRIHRANILI TUDI DO DVE TONI APNA IN Sl HKRATI ZAGOTOVILI KAKOVOSTNO GRADNJO IN ZIDOVE, KI BODO DIHALI. ZDRAVA LOGIKA. SCT IAK d.d.. Kresnice 14, 1281 Kresnice tel; 061 877 080, FAX: 061 877 007 logika kvalitete set industrije apna Kresnice iak 6 FINANCE / GOSPODARSTVO 23. september 1999, Borza Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 14. 9. do 21. 9. 1999 Kot zrno popra V Gančanih deluje enajst obrtnikov ali zasebnih podjetnikov, ki zaposlujejo okoli sedemdeset ljudi VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 14. 9. 9£ 21. 9, 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 14.308,54 14.296,50 -0,08 Dolenjska banka - imenske 20.000,00 20.000,00 0,00 Droga Portorož 35.129,80 35.296,34 0,47 Emona Obala Koper 2.287,47 2.252,58 -1,53 Etol Celje 21.515,50 21.224,68 -1,35 interevropa Koper 2.404,07 2.399,90 -0,17 Istrabenz Koper 3.028,29 2.970,45 -1,91 Kolinska Ljubljana 2.253,00 2.187,54 -2,91 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 29.252,60 28.344,87 -3,10 Lek, razred A 41.041,28 40.187,89 -2,08 Luka Koper 3.402,15 3.321,05 -2,38 Merkator, poslovni center 13.066,12 13.007,80 -0,45 Petrol Ljubljana 26.906,76 26.701,54 -0,76 Probanka Maribor 27.600,00 27.600,00 0,00 Radenska 2.298,93 2.272,25 -1,16 SKB-banka 2.345,86 2.349,87 0,17 Zdravilišče Moravske Toplice 1.400,00 1.382,47 -1,25 delnice na; trgu 8 Kovinotehna Celje 955,69 958,54 0,30 obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica 114,00 113,60 -0,35 Republika Slovenija, 2. izdaja 103,69 104,00 0,30 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 13.959,20 13.500,00 -3,29 Color Medvode 4.715,35 4.400,00 -6,69 Fructal Ajdovščina 2.303,08 2.272,00 -1,35 Gorenje Velenje 2.399,98 2.364,21 -1,49 Helios Domžale 37.763,02 37.000,00 -2,02 Kerna Puconci 3.300,00 2.710,00 -17,88 Tovarna sladkorja Ormož 4.300,00 4.300,00 0,00 Veletrgovina Potrošnik 1.747,78 2.500,00 43,04 kratkoročni papirji del nakupnega bona NB12 (v sit) 4.360,00 4.360,00 0,00 obveznice na prostam trgu SL odškodninski sklad 69,40 67,90 -2,16 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 91,36 89,00 -2.5Ž NFD 1 86,14 83,00 -3,65 ZVON 1 65,26 66,90 2,51 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 80,01 83,30 4,11 ZLATA MONETA 1 67,13 66,20 -1,39 VIPA INVEST NANOS 76,00 76,00 0,00 ATENA TRI 50,81 50,20 -1,20 INFOND ZLAT 50,30 50,58 0,56 KMEČKA DRUŽBA 44,89 43,70 -2,65 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 37,37 33,70 -9,82 Slovenski borzni indeks SBI 1.950,12 1.922,27 -1,43 Borzni indeks obveznic BIO 106,83 106,92 0,08 Indeks delnic P!D-ovPIX 1414,83 1400,52 -1,01 Skromni promet tečaji kopnijo adnjih pet dni je potekalo trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev nekoliko skromneje kot pred nekaj tedni. Vrednosti nekaterih delnic so tudi takrat naraščale, čeprav v zadnjih dveh tednih delnice bolj izgubljajo kot pridobivajo. Svetovni borzni trgi so bili v teh dneh večinoma v rdečih številkah. Nekoliko omiljena denarna politika na Japonskem je izvzela delnice v Tokiu, ki so se dražile. Tako je indeks Nikkei vse bližje 18.000 točkam, medtem pa imajo druge borze na tedenski ravni izgube. Tudi na začetku tega tedna je bilo med vlagatelji vrednostnih papirjev še naprej pesimistično razpoloženje, saj sta oba vodilna indeksa na tedenskem nivoju izgubljala vrednosti. SBI je vse bližji 1.900 točkam, PIX pa je vreden 1400 točk. Na uradnem trgu sta indeks najbolj znižali obe farmacevtski delnici, na zdrs PEK pa sta najbolj vplivali delnici Nacionalne družbe in Triglava steber 1. Ti zdrsi so delno tudi posledice nezainteresiranosti tujcev, zato domači investitorji čedalje bolj vno-včujejo dobičke. Dnevni prometi se gibljejo v povprečju okrog 500 milijonov tolarjev. . Na uradnem trgu so se najbolj pocenile delnice Leka, Krke in Kolinske, največ poslov pa že kar nekaj časa poteka z delnicami Merkatorja. Ta delnica seje ustalila na meji 13.000 tolarjev, delnica Krke drsi na nivo 28.000, med tem ko delnica Leka niha okrog vrednosti 40.000 tolarjev. Rahlo podražitev sta dosegli le delnici Droge in SKB-banke. Na prostem trgu so dosegale važnejše delnice negativen rezultat, največ zanimanja pa je pri nas vzbudila delnica Veletrgovine Potrošnik, ki sta jo kupovali dve borzni hiši vse do vrednosti 2.500 zato beležila kar v višini 43 %. Na trgu pooblaščenih družb so najbolj rastoče delnice prejšnjih tednov v tem tednu največ izgubile. V porastu je in ima trenutno najvišje vrednosti delnica Pomurske investicijske družbe 1. V tem tgdnu je sprejela uprava borze v ko’tacijo OTC delnice treh družb: - DOM SMREKA, d. d., Valvasorjeva 12a, Maribor (DSMG), sprejetih je 406.199 rednih delnic družbe v skupni nominalni vrednosti 406.199.000 tolarjev. Pretežna dejavnost družbe je trgovina na debelo in drobno z gradbenim materialom, kurjavo in lesom. ŽELEZARNA RAVNE -MONTER DRAVOGRAD, d. d., Otiški Vrh 177, Šentjaž pri Dravogradu (ZMDG). Pretežna dejavnost družbe je proizvodnja in montaža jeklenih konstrukcij, strojnih delov in opreme za industrijo. Osnovni kapital znaša 444.100.000 tolarjev in je sestavljen iz 444.100 navadnih delnic na ime z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev za eno. V trgovanje na prosti trg se sprejmejo navadne delnice tistih oznak, za katere ni nobenih omejitev pri prenosljivosti. SAVINJA MOZIRJE, d. d., Na trgu 14, Mozirje (MSMG), sprejetih je 105.780 rednih delnic te družbe z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev. Osnovna dejavnost družbe je trgovina na drobno in debelo z živilskimi in neži-vilskimi izdelki. BORZNI POSREDNIK Gančanski obrtniki ečina jih je trdnih obrtnikov z večletno tradicijo in le trije od anketiranih so povedali, da je njihov letni prihodek manjši od petih milijonov tolarjev, kolikor je meja za vpis med davčne za- vezance za davek na dodano vrednost. Po teh podatkih sodeč bi torej lahko dejali, da so Gančani vas obrtnikov. V So ali pa tudi ne, odvisno pač, s katere strani gledaš, je ponujeno trditev o obrtniškem kraju komentirala večina gančan-skih obrtnikov. Glede na velikost vasi, saj ta šteje tisoč sto osemdeset ljudi, je enajst obrtnikov ne uvršča med kraje z velikim številom obrtnikov, je bil mnenja tudi predsednik krajevne skupnosti Bojan Jerebic. Po številu in moči obrtništva bi vas umestil bolj k sredini kot na vrh obrtniških naselij. Morda pa so bolj kot število obrtnikov pomembne perspektivnost dejavnosti, ki jo opravljajo, ter razvojne možnosti. To ocenitev pa smo prepustili kar obrtnikom samim. Anton Kuzma opravlja obrtno dejavnost sodarstva štiriindvajset let ter z njo zaposluje sebe in še enega delavca. Njegov letni pro- Asfalti Ptuj večinski lastnik NIGRE Se bo novi lastnik pobotal z delavci? ekaj delavcev murskosoboškega podjetja NIGRA, d. o. o., podjetja za nizke gradnje, je prineslo v redakcijo Vestnika svoje plačilne liste, s katerih je razvidno, da jim je delodajalec pri plači za julij odtegnil do trideset odstotkov bruto zaslužka, v denarju je to do petindvajset tisoč tolarjev. Že tako nizko plačo, saj jih je večina fizičnih delavcev na gradbišču, jim je delodajalec še dodatno oklestil, tako da so dobili prizadeti v plačilno kuverto le okoli štirideset tisočakov neto mesečnega zaslužka. Jožef Ošlaj, ki v podjetju NIGRA opravlja naloge vršilca dolžnosti direktorja, je pojasnil, da so julijsko plačo z odbitkom izplačali enajstim delavcem zaradi slabih rezultatov dela na gradbišču v Moravskih Toplicah, ko so kot podizvajalci SGP Pomgrad Niz-kogradnje urejali okolico Prekmurske vasi v zdravilišču. Odbitki so bili različni, je povedal Jožef Ošlaj, in sicer od deset do trideset odstotkov bruto plače. Slabo delo delavcev je vodstvo ugotavljalo ob nenapovedanih obiskih gradbišča, na to pa so jih opozarjali tudi glavni izvajalci del. Gradbišče je doseglo tudi negativni poslovni rezultat. Na vprašanje, ali so v firmi izpeljali postopek ugotavljanja odškodninske odgovornosti delavcev ter uvedli disciplinski postopek zoper kršitelje, na osnovi katerega so potem mogli odmeriti zneske odbitka, je Ošlaj odgovoril, da so ravnali v skladu z internimi akti družbe in da posebnih pripomb na to ni imela niti delovna inšpekcija. Toda na inšpektoratu v Murski Soboti smo izvedeli, da podjetje NIGRA na podlagi prijav delavcev v zvezi z varstvom njihovih pravic obravnavajo že od maja. Delavci so se pritoževali nad | met se giblje od treh do petih milijonov in je zelo odvisen od razmer v vinogradništvu. Prav letos zelo slabo kaže, saj so tudi razmere v vinogradništvu bolj slabe kot dobre pa tudi novi materiali vse bolj izpodrivajo lesene sode. Zato bi težko napovedal, kako bo z dejavnostjo v prihodnje. Gančani so pred leti sloveli po sodaijih, saj jih je bilo deset, tudi dvanajst na kupu. Sedaj pa sta ostala samo dva, tako da za to dejavnost ni mogoče napovedovati kaj obetavnega, je prepričan Anton Kuzma. Slava Maučec je z gostinsko dejavnostjo začela pred devetnajstimi leti. Zaposluje štiri delavce, ki letno ustvarijo več kot pet milijonov tolarjev prometa. Gostinstva še ne namerava opustiti, saj jim kar dobro kaže. In kaj naj bi bilo tisto, kar je prispevalo k razvoju obrtništva v Gančanih? Naj- izplačevanja plač j ukinjenega regresa za prehrano ter neizplače-vanja potnih stroškov. Inšpekcijske službe so v družbi NIGRA opravile najmanj pet inšpekcijskih pregledov ter že tudi ukrepale v skladu s pooblastili ter zakonom o inšpekciji dela, s tem da obravnava in postopki še niso končani. Tudi ne v primeru odtegljajev pri plači zaradi slabih rezultatov dela. V petek, torej jutri, naj bi sedanji večinski lastnik NIGRE Ivan Ipša, ki je pred petimi meseci zaradi opravljanje nadzorne funkcije na gradbišču železnice Kaj zavira turistično organiziranost? So mar posredi politični inter^J ok, ki ga za ustanovitev nacionalne turistične organizacije določa zakon o pospeševanju turizma, bo očitno prekoračen. V zvezi s tem je ministrstvo za turizem pripravilo predlog uredbe in zbralo soglasja z zakonom določenih ustanoviteljev. Poleg vlade sta to obe zbornici, gospodarska in obrtna, ter Turistična zveza Slovenije. Ker so v Sloveniji zaenkrat le tri lokalne turistične organizacije, ki se ne morejo pohvaliti s svojo dejavnostjo jih ni na ustanoviteljskem seznamu. Prav zdaj pa potekajo številni sestanki, tudi v pokrajini ob Muri, kjer naj bi kmalu ustanovili več lokalnih turističnih organizacij. Očitno vlada zamuja, ker so se na turističnem ministrstvu priprav lotili prepozno. Kljub temu zatrjujejo, da ne bo prišlo do večjih zamud pri ustanovitvi nacionalne turi- verjetneje prava lokacija blizu večjih središč, predvsem pa delavnost in prizadevnost ljudi, da bi bolje živeli, je prepričana Slava Mučeč. Štefan Mučeč je dejavnost sodarstva opustil, tako da kot zasebnik opravlja le še gostinsko dejavnost. Obrtnik je enajst let, zaposleni pa so le domači. Njihov letni prihodek ne dosega petih milijonov tolarjev pa tudi obeti, potem, ko so po izgubi južnih trgov opustili sodarstvo, za gostinsko ponudbo niso najboljši. Obrtniška tradicija in želja po večjem zaslužku pa naj bi bila po njegovem tista dejavnika, ki sta vplivala na razmah obrtništva v vasi. Jože Tratnjek že sedemindvajset let opravlja ključavničarsko dejavnost, v kateri zaposluje šest ljudi, ki ustvarijo prek pet milijonov letnega prihodka. Iz zdravstvenih razlogov bo dejavnost prepustil sinu in upa, dajo bo tudi nadaljeval. Državna politika dela obrtništvo neperspektivno, saj ne podpira razvoja malih po- direktorsko mesto v podjetju prepustil Ošlaju, ter direktor in večinski lastnik firme Asfalti Ptuj Marijan Pongrac, podpisala druž-beniško pogodbo, po kateri bodo Asfalti Ptuj pridobili večinski enainpetdesetodstotni lastniški delež, Ipša pa bo imel preostalih devetinštirideset odstotkov. Z dokapitalizacijo in reševanjem zapadlih obveznosti podjetje NIGRA rešujejo pred stečajem, je poudaril Pongrac, v podjetje pa prihajajo zaradi poslovnega interesa, in sicer dela na železniški trasi ter navzočnosti na tem trgu. Bodo z dokapitalizacijo poravnane tudi zapadle obveznosti NIGRE do delavcev? Direktor družbe Asfalti Ptuj Marijan Pongrac je v telefonskem pogovoru zatr dil, da bodo. MHi svoje okrilje vzela lokalne turistične organizacije. In kje se je v bistvu še najbolj zataknilo? To naj bi se zgodilo v medresorskem in koalicijskem usklajevanju. Finančno ministrstvo ima namreč nekaj utemeljenih pripomb, med drugim tudi o ustanovitvenem kapitalu in deležih, v koaliciji pa je bistvo spora nacionalno turistično združenje, ki ga pooseblja Janež Širše, ki na pogajanjih vladnih strank zastopa tudi Liberalno de- djetnikov, zato se tudi ne mod strinjati z oceno, da je v an nih veliko obrtnikov-.se premalo jih je. In več bi jih bilo, ce i li ugodnejše možnosti za razo Martin Žižek ima že sest«1 govino Zvok in servis glasbil-2 poslen je sam, njegov l6tn‘ met pa ne presega meje avc zavezanca. Za preživeti je. P vendar samo za enega, affl javnost ne prinaša kaj vec. -je v vasi kar nekaj obrtni > pripisuje predvsem nujii za _ živetje. Nekaj je pac P početi; je dejal. _ Marta Olaj že dvajset le ravlja gostinsko dejavno . pet zaposlenih, ki us . leto več kot pet milij°n0V . se prihodka." Manjša kupna pozna tudi pri njih, svojo dejavnost posebno razcveta ne bi mogla napo Obrtništvo v Gančanih pa ® njenem mnenju dolgo r še posebno v sodars v dvajsetimi leti pa sej v, lom vrnilo tudi prece-J2 ki so potem začeli J 0W sta začela tudi ona m ni mož. . hroZnaa Marjan Maučec je je(. po sodarstvu in vel niških načrtih, trgovinsko dejavnost. pa- niki je že petnajst let, v 0 devet vnostih pa ima zaposi6 j ljudi, ki letno ustvarijo lijon mark prometa. 6 ’ ze|0 tako trgovina kot so a obetavni dejavnosti in J* .^v bro. Na razmah P°dJe Gančanih pa je vp 'va obnost dualna zavzetostjo sp ljudi, da pridejo na trg-pravila ni, je prepnc j{ čanski zasebnik, je Pa mnogo lažje tistim, a centrih ali pri s^e b , iaj obrtniki so že, kot J6 debi popra, vendar bi bilo dob^ jih bilo več. med^' Največ zaposlenih' ® šanimi obrtniki v a .jarstv8^ Štefan Maučec. Obrt z d fasaderstva °PfaV L let, zaposlenih ima ® arjjo delavcev, ki na leto obiela' li dva milijona ma jalzi^ Dobro jim gre, j6 P b0, če 1 ski mojster, in do 0 tako tudi v pribo n .rjjndvajs.. Zidarsko ob*1-2 R let opravlja tudi^ Qa leto ima tri zaposlen6- i|jjono'' varijo več kot P6 0lI)1k larjev prometa-- nadalj pokoj, z delom Pa njegov sin letos vpisal med čePra 1 slil je pet delav ^pst P začetnik ozirom da bo . zema od očeta^ j | dobro, kot se kaz6 M v prihodnje. dseduje. njatoim«"® tudi na turIfdajed°v0J>6L so prepričan, atazb gospodarstvo za t P jfvijo fije Zamuda z us jP nalne turisti^p h torej sad koa biran>^ učinkovitega pfiča bi bili v LDS P^. imela SLS v pOz jbolJ' premočne zac a iUa slovenski tur^ še, daseje^olitiZif^^ organizacija ^jsel1105 den je nasta ■ 0 s ’ vlja tudivPraSeše^ zakona o pos^ pa četudi jeb%X 23. september 1999 GOSPODARSTVO Divjad ogroža goričko kmetijstvo Preveč jelenjadi in divjih prašičev Sj^ikratnemu povečanju odstrela v zadnjih 18 letih škoda še vedno narašča Bse kaže, da dobiva problematika škode, ki jo povzroča divjad, ve-hal^eri^^ na ta snovno razme-i^d^odn16ga Postopka, S za P,e. I 41,1 "»lij? (feb™ria JOtla tolarjev.) odrekli vsaj večina, pristali na to, da svoje terjatve do Planike kapitalizi-rajo v podjetje v sanaciji, so si s tem delovno mesto »kupili« le za določeni čas. Dušan Valant, predsednik sindikata v kranjski Planiki, je namreč v telefonskem pogovoru najavil, da bodo v septembru in oktobru odpustili (ali ne podaljšali pogodbe o zaposlitvi za določen čas) še novim sto petdesetim delavcem, večinoma v obratu v Kranju, nekaj pa menda tudi v Lukovici in Majšperku. To, da so se delavci odpovedali svoji terjatvi in jo preknjižili v kapitalski prispevek, jim torej ne daje jamstva, da bodo imeli v podjetju trajno zaposlitev. Tisti delavci, ki se svojim terjatvam v korist novega podjetja niso odrekli, pa so »odleteli« brez vprašanja, pa četudi so bili dobri delavci. Sramotno plačilo delavcem 'J J^iti^^liki de a pouved-t’ili rnSti’so gne8otovosti Pa %h>"a svojih de-Prav so delavci, »Okrog tehnoloških presežkov in tako imenovane mehke variante zmanjševanja števila delavcev tri plus dva imamo izredno negativne izkušnje,« je povedal sekretar območnega odbora ZSSS za Pomurje Janez Kovač. Delodajalci delavcem obljubijo izpolnitev vseh pravic po kolektivni pogodbi, ko pa iztržijo podpis, da jih lahko opredelijo za tehnološke presežke in da za svoje pravice ne bodo sprožali sodnih postopkov, jih večina na obljube »pozabi«. »Največji absurd pa je postopek prisilne poravnave. Za že Na nekaterih poljih je divjad povsem uničila letošnji pridelek. kjer so zanje ugodne bivalne razmere, ni pa na Voljo dovolj hrane. Problem je tudi, da divjad ne povzroča škode le na površinah ob meji, pač pa se vedno bolj širi tudi v notranjost. Razlogi za to so jasni. Zaradi nastale škode kme- zasluženo plačo, zaslužene pravice iz delovnega razmerja, kar je delavec prijavil kot terjatev v stečajnem postopku, je dobil poravnano svojo terjatev v višini pol odstotka,« je o veliki krivici delavcem, ki pa po naši pravni zakonodaji to očitno ni, povedal Janez Kovač. Delavec je v postopku prisilne poravnave namreč v enakem položaju kot upnik, ki je sk^ lepal gospodarske, poslovne pogodbe, to pa je absurd. »Če je delavec prijavil svojo terjatev za premalo in neizplačane plače, jubilejne nagrade, za neizplačan regres za malico in letni dopust skupno v višini na primer milijon tolarjev, je od tega prejel pet tisoč tolarjev, s tem da je moral plačati sodiTo takso v znesku od devet do šestnajst tisoč. To se je že zgodilo v Pomurki Mesni industriji,«je izjavil Janez Kovač. Dvojna merila stečajnega upravitelja, prisila, izsiljevanje... Ali se bo podobna zgodba ponovila pri delavcih Planike? Stečajni upravitelj Planike Franc Sladič je pri vodenju stečajnega postopka prijavljene terjatve delavcev obravnaval različno. Tistim delavcem, ki so pristali na kapitalizacijo svoje terjatve v podjetje, je terjatev priznal, preostalim, ki se terjatvam niso odrekli, med njimi so seveda tudi delavči, ki so zaposlitev izgubili še pred uvedbo stečaja, pa je terjatve v stečajnem postopku prerekal. Ali je ravnanje stečajnega upravitelja, torej dvojna merila, ki jih je imel pri priznavanju ali prerekanju dela tijci opuščajo obdelovanje površin ob meji, zaradi njihovega zaraščanja se izboljšujejo bivalne razmere za divjad, ki se mora ob iskanju hrane seliti v notranjost. Rešitev nastalih težav je v večjem odstrelu, zatrjujejo kmetijci, s tem pa se strinjajo tudi lovci. Tak vskih terjatev, v skladu s črko zakona, mora vedeti pravna stroka, njegovo ravnanje pa je v pogovoru za ta sestavek »opravičeval« tudi Dušan Valant, ko je dejal, da bi z drugačnim ravnanjem stečajnega upravitelja dobili dve kategoriji delavcev - tiste, ki zaradi dokapitalizacije denarja ne bi prejeli, in druge, ki bi denar dobili. Takšno pojasnjevanje v stilu, če izgubijo, naj izgubijo vsi, je skregano s pametjo, če ni že navzkriž z zakoni, vsekakor pa potrjuje. da so delavske »prostovoljne« odločitve o sodelovanju v sanacijskem postopku firme vse prej kot to. Temu .početju pa je dajala zaradi vstopanja v sanacijo podjetja tihi pristanek tudi država. Znanje njen pogoj, da bo pristopila k sanaciji le, če se bodo tudi delavci odpovedali svojim terjatvam. Odločitev je v višjih rokah In kakšna bo usoda tožb delavcev, ki so zaradi nepriznanih terjatev stečajnega upravitelja pristali na višjem delovnem sodišču v Ljubljani? Stečajni upravitelj je torej prerekal terjatve tako delavcem, ki se niso odpovedali svojin) terjatvam v korist firme v sanaciji, kot vsem, katerim je podjetje dolgovalo izplačilo odpravnin in drugih pravic še iz časa pred uvedbo stečajnega postopka. Med njimi so torej tudi starejši delavpi turniške Planike,' ki so šli kot tehnološki presežki po varianti tri plus dva na zaposlitveni zavod. Dušan Valant je mnenja, da bodo ti, če bo višje socialno in delovno sodišče v Ljubljani razsodilo v prid delavcem, svojo terjatev dobili poplačano v celoti, kajti šne zahteve je na pogovoru v Ša-lovcih podprl tudi Smiljan Mohorič, državni sekretar v kmetijskem ministrstvu, saj je po njegovem mnenju potrebno stalež divjadi zmanjšati na obseg, ki ga kmetijske površine še prenesejo. Pri lovsko-gojitvenih načrtih, kijih sprejemajo v območni enoti Zavoda za gozdove, morajo zato sodelovati vsi zainteresirani, tudi predstavniki lokalnih skupnosti in kmetijske svetovalne službe, zlasti slednja pa v zadnjem času svoje vloge pri tem ni odigrala. Po besedah Štefana Kovača, direktorja območne enote Zavoda za gozdove iz Murske Sobote, so kmetijsko svetovalno službo vselej prosili za mnenje o lovsko-gojitvenih načrtih, le-ta pa pripomb nikoli ni imela, lani je celo telefonsko sporočila, da se z lovsko-gojitvenim načrtom strinja. Od leta 1981, odkar ocenjujejo škodo, so v gojitvenem lovišču odstrel jelenjadi povečali za trikrat, škoda pa se še naprej povečuje. V letu 1996 je znašal plan odstrela na tem območju 175 jelenov in 153 prašičev, prvih so odstrelili 174, drugih pa 212. Lani so od načrtovanih 175 jelenov ustrelili 149, niso pa odstrelili tudi vseh načrtovanih 150 divjih prašičev. Ker lovsko-gojitveni po finančnem načrtu prisilne poravnave, ki so ga sicer kar trikrat popravljali že po tistem, ko je že bil potrjen kot dokončen, naj bi se terjatve delavcev iz naslova odpravnin poravnale stoodstotno. Janez Kovač pa pravi, da sodne prakse o tem še ni. Odprte ostajajo vse možnosti, in sicer da višje sodišče, tako kot stečajni upravitelj, delavcem terjatve ne prizna, lahko jim jo prizna v celotnem znesku, vendar bo potem Af^/VklA PE MURSKA SOBOTA Vsak delovnik od 8.00 Cankarjeva ulica 25 VI VMFI tei,. 36 620, 36 621 KUHINJSKE NAPE -15 MODELOV napa standard napa novella napa quadrifoglio VELIKA IZBIRA KUHINJSKIH DELOVNIH PLOŠČ IN KLJUK ZA VRATA VGRADNE PEČICE IN STEKLOKERA-MIČNE PLOŠČE steklokeramična plošča PR58 ventilatorska pečica FM54D 65.852 SIT ventilatorska pečica FM51 inoks 54.076 SIT 58.013 SIT DVE LETI GARANCIJE! Cene veljajo ob gotovinskem plačilu NOV0: VELIKA IZBIRA KUHINJ PO VAŠIH ŽELJAH IN ZELO UGODNIH CENAH načrt omogoča za desetino večji odstrel od načrtovanega, po potrebi pa tudi spremembo, so na pogovoru v Šalovcih predlagali rebalans letošnjega lovsko-gojitve-nega načrta. K zmanjšanju škode zaradi jelenjadi bi lahko prispeval odstrel enoletne divjadi v aprilu in maju, ko ni dovoljen, pri divjih prašičih pa bo potrebno dovoliti tudi odstrel več kot 60-kilogram-skih živali, saj odstrel preostalih že zdaj ni omejen. Po mnenju gozdarskega inšpektorja Aleksandra Beera bodo morali skupni jezik za reševanje problemov najti predstavniki kmetijcev, zavoda za gozdove in zveze lovskih družin, saj je nesporno, da morajo na istem prostoru živeti divjad in kmetijci. Ena od rešitev za zmanjšanje škode je tudi obdelava kmetijskih površin ob meji, ki so jo kmetje prav zaradi škode opustili. Sredstva za to naj zagotovi lokalnim skupnosti država, občine pa jih bodo namenile posameznim kmetom, ki bodo na teh površinah zasejali kmetijske kulture, namenjene za hrano divjadi. Sicer pa kljub hudi krvi, ki je med kmetijci pogosta, le-ti priznavajo, da Kompas škodo vendarle poravnava, čeprav se prizadeti z ocenitvijo ne strinjajo vselej. V Kompasu letno obravnavajo okoli 600 škodnih primerov, le v kakšnih dveh odstotkih pa se kmetje zoper ocenitev pritožijo na upravno enoto, medtem ko so v petih letih na sodišču obravnavali le dva primera. LUDVIK KOVAČ ■ v praksi višina izplačila odvisna od razvrstitve v razred priznane terjatve po finančnem načrtu prisilne poravnave (tudi njim se lahko primeri, da jim bodo izplačali pol odstotka terjatve), mogoče pa je tudi, da sodišče terjatev prizna, vendar bo »nekdo višji« to izničil z ugotovitvijo, da je terjatev nastala pred uvedbo stečaja ter izglasovane prisilne poravnave. MAJDA HORVAT ■ do 18.00, sobota od 8.00 do 12.00 POMIVALNI IN PRALNI STROJI pralni strni WG 421 TX 49.485 SIT pralno-sušilni stroj WGD 1230 TX 89.151 SIT pomivalni stroj DG6100 Wl 65.351 SIT (IZ)BRANO 23. september 1999, Tl • NA TAPETI • NA TAPETI • NA T Pred 110 leti je umrl Franc Jančar BOM TVO? OPPRJ TOLS.- TAKOJ kino Gon SLUGA ' Papež dobil dar puconske občine Papeža so v Mariboru obiskali tudi nekateri pomurski župani. Župan občine Puconci Ludvik Novak je med drugim Svetemu očetu ponudil v dar šopek treh lilij v spremstvu ene lilije in po ugodni ceni hrambo svetih smeti na puconskem odlagališču. Tivadar odhaja v Rim Če gora ne gre k Mohamedu, bo Mohamed šel h gori. Stvar je v primeru Jožefa Tivadarja nekoliko obrnjena. Prvič -ne gre za islamsko vero, temveč za krščansko. Drugič - Mohamed ni šel h gori, temveč je ta prišla k Mohamedu. Tretjič -Jožef Tivadar bo čez nekaj dni odpotoval v Vatikan, kjer bo postal pomembna osebnost na slovenskem veleposlaništvu. Veliko uspehov na delovnem mestu želimo. Odvedli so konja Kot smo lahko že prebrali, je bilo dogajanje na naj... kmetiji (kljub slabemu vremenu) zelo razgibano. K temu so pripomogli tudi fantje z druge strani Mure. Na prireditev v Sodišinec so iz Radenec prijezdili na konjih trije lepo napravljeni »mladeniči«. Deležni so bili velikega občudovanja, mesarija Gomboc oziroma kuharji pa so jim postregli s slastno hrano. Medtem ko so se jahači krepčali s hrano in pijačo, je nekdo ponagajal: enega od konjev, ki-so bili privezani v gozdiču, je odvezal in ga odpeljal ter privezal v najbližjem skednju. Jahače je zagrabila panika. Gozd so prečesali po dolgem in počez, četudi je bila do kolen visoka trava - mokra. Konja so nazadnje le našli, a je ta potem postal živčen in je obrcal star gasilski avto, kije bil tam parkiran, ker so prostor v gasilskem domu potrebovali za drug namen. Sreča je, da je lastnik konja izrazil pripravljenost, da škodo poravna, četudi gasilci tega avta ne uporabljajo več, saj imajo moderna prevozna sredstva. Nauk iz te zgodbe? Ni pametno pustiti konja samega itd. M. P. Ni dovolj, da mož ženo ima Avtor Umnega vinorejca rane Jančar se je rodil 9. avgusta 1820., umrl pa 31. avgusta 1889. leta, torej pred 110 leti. Pokopan je na radgonskem pokopališču in na njegovem spomeniku piše, da tukaj počivajo vi- sokovredno gospod Franjo Jančar. Kot duhovnik (posvečenje bil 1845. leta) je služboval v številnih krajih: Lovrencu v Puščavi, Svetinjah (Veličane), Gornji Radgoni, Sv. Miklavžu pri Ormožu, Sv. Bendiktu, Negovi, Sv. Marku pri Ptuju ... Najdlje pa pri Negovi, kjer se je tudi upokojil, nakar se je preselil v Zbigovce. Tam še danes stoji njegova hiša z značilnim lesenim stolpom. Kot je večkrat povedal tudi že pokojni akademik dr. Anton Trstenjak, v tistem času ni bilo dovoljeno maševati v stavbi, ki ni imela zvonika, zato je dal seveda vgraditi stolpič. Malokdo ve, da je bil .Franc Jančar ne le duhovnik, ampak tudi človek, li je veliko pomenil v gospodarstvu tedanjega časa, saj je veliko svetoval in tako vplival na napredek na več področjih kmetijstva. Ohranili sta se dve njegovi knjigi: Umni vino-rejec (iz leta 1867) in Umni gospodar (iz leta 1869). Izšli sta pri takratni Družbi sv. Mohorja v Celovcu. Hranijo ju v Univerzitetni knjižici v Mariboru in morda jo ima tudi kak zasebnik. V omenjenih knjigah je Jančar na podlagi lastnih izkušenj napisal za tiste čase dobre nasvete za umno gospodarjenje. Ni pozabil tudi na razstavo vin in svetoval je, kako naj vinogradniki poskrbijo za lep zunanji videz posode. Misli, ki izhajajo iz njegovih knjig, so, kot je sam zapisal: Bodi zvest, pokoren in delaven, pa tudi na izobraževanje ne pozabi. - Berite pridno sami; ako pa sami ne znate, naj vam bero vaši otroci. Omislite si kako slovensko knjigo, kak časnik ..., kar dostikrat več velja, kot ves trud in delo med letom, ako je napačno opravljeno. Franc Jančar se je v svojih knjigah lotil vsega, kar je potreboval takratni prebujajoči se slovenski narod. Mnogi njegovi nasveti so uporabni še danes. Že takrat je razmišljal o izobraževanju kmetov. Zapisal je: Da bo človek umno gospodaril in zemljo primerno obdelovati znal, za to je veliko več treba, nego da mož ženo in žena moža ima. Kdor hoče pravi gospodar in umni kmetovalec biti, ta se mora prav dobro pripraviti in naučiti svojega prihodnjega stanu. Poudarjal je tudi točnost. Po njegovem je treba ob pravem ča- Hiša v Zbigovcih, v kateri je živel ustvarjalno upokojens duhovnik in narodni buditelj Franc Jančar. Da je sme maševati, je bilo potrebno postaviti nad streho stolpic o nik. - Foto: Š. S. su iti k jedi, molitvi in k počitku. Vsako orodje naj bo snažno in vsakdar na svojem kraju. »Pozabljeni« Franc Jančar žal nima v domačem kraju nobene- Kako bo d azag za z ga spominskega znam6 da pa bo ta zapis^anc^i spodbudil k akciji za P spomenika a^^EN^’ plošče. c- Mladi kmetje naj pomladijo slovensko kmetijstvo Rešitev je v reformi kmetijske politike, za kar je potrebno zagotoviti ustrezna sredstva K aj čaka mlade slovenske kmete ob vstopu v Evropsko unijo? To vprašanje si pogosto zastavljajo tisti, ki se odločajo za kmetovanje, in o tem je tekla beseda tudi za okroglo mizo, ki so jo pri- pravili v okviru prireditve Mladi gospodar leta 1999 konec prejšnjega tedna na Stari Gori Društvo podeželske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, tednik Kmečki glas, Zveza slovenske podeželske mladine in kmetijska svetovalna služba. Mlade je predvsem zanimalo, kakšne možnosti za delo in življenje na podeželju bo zagotavljala država, največ vprašanj na to temo pa so zastavljali mag. Francu Butu, državnemu sekretarju na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. dstva. Samo za ohranitev sedanjega dohodkovnega položaja kmetijstva bomo prihodnje leto potrebovali 18 milijard tolarjev, za izvedbo predlagane reforme pa kar 55,4 milijarde tolarjev proračunskih sredstev. Ob vstopu v Evropsko unijo nas čaka tisto, kar si bomo pred vstopom sami pripravili, je bil jasen mag. But. Če se bomo že pred vstopom ustrezno prilagodili pogojem, ki veljajo v Evropski uniji, večjih težav ne bi smelo biti, če bomo vstopili nepripravljeni, čaka slovensko kmetijstvo najbolj črn scenarij postopnega propada, saj v tržnem gospodarstvu ne bo sposobno preživeti. Po lanskoletni reformi slovenske kmetijske politike so zato v kmetijskem ministrstvu letos pripravili program njene izvedbe oziroma sektorski razvojni načrt za obdobje od leta 2000 do 2002, ki ga je vlada prejšnji teden že sprejela, o njem pa se mora izreči še državni zbor. Proračunske podpore kmetijstvu so se v zadnjih letih sicer povečevale, vendar je njihov delež v skupnih podporah kmetijstvu še vedno nizek. Zaradi poslabšanja položaja so leta 1986 dohodki v kmetijstvu padli, v letu 1997 pa je ostal dohodko-vni nn1n7ai kmetijstva 7aradi hi- stveno večjih neposrednih proračunskih podpor na ravni predhodnega leta. V letu 1998 rast proračunskih sredstev ni več mogla nadomestiti padca kmetijskih cen, zato se je dohodkovni položaj v kmetijstvu močno poslabšal. Vse to je narekovalo reformo slovenske kmetijske politike, ki pa seveda ne bo dala ustreznih rezultatov, če zanjo ne bodo zagotovljena potrebna sre- Čeprav so za naložbe mladim kmetom predvidena posebna sredstva, jih po mnenju udeležencev okrogle mize mnogi niso deležni. Osnovni razlog je največkrat v pomanjkanju sredstev za te namene, saj je bilo v letu 1997 za mlade kmete namenjenih 700 milijonov tolarjev, medtem ko je bilo popolnih vlog za te zahtevke kar za 2,7 milijarde tolarjev ter za 1,7 milijarde tolarjev nepopolnih vlog. Lani zato razpisa za te namene ni bilo, letos pa so za program »Mladi gospodarji na kme- • j/ tijah« ponovno računska sredstva v 0 nih posojil in nepoV*_ nten štev. Razpis je mladi lahko sproti P čeprav ostaja vedn° / Ije neobdelane, mla 1 . zarjajo na težave Pr najen’ kmetijskih zemljišč-zemljišč, ki so vlaS zjoV, tijskih zemljišč in g DekM še vedno PreclnO tva, C družbena gosp°dar razdrobljenost pa zObd3 • predlagajo koHa^^efnljišč Pj tvijo neobdelanih zedabiZ^ spodbudili lastnice, dali v najem- , :e kn16 MajhneXpsta^ bodo še naptcJ -j^va-v .m slovenskega ^^odni6 brez njih tudi vPj*bV^ šlo. Posebnih«Z. kmetije ne nacrm6pjah te v glavnem nahjetreh^ nim kmetijam-Sloveniji oko1 ' število pa krnetije’ Bodo pa vse Wi0 lujejoveč^ tijskih zerniP^pab^ neposrednih P1^^ - - IB® * 23, september 1999 (IZ)BRANO Manisti, orgle in pevci (17) Kapela: Orgle bolj kričijo kot pojejo Jez teden melodija žage, na Gospodov orgelska glasba__________________________________ B®’da ie Drago Toth iz Očeslavec mlinar in žagar, vem že več , desetletje; prijetno pa me je presenetilo, ko sem zvedel, da JeMi harmonikar in organist v cerkvi sv. Marije Magdalene ’sem član Radgonskega kvin-v katerem igram harmo-*>■ Pred desetimi leti, ko seje *>vil dolgoletni kapelski orga-Prane Bertalanič, sicer moj ^an, sem začel igrati na ka-cerkvene orgle. Sprva je '"^Ij težko, kajti orgle so zelo ^nekatere tipke pa sploh ne f več glasu ... Zdaj, ko že , ^poznam stanje orgel, vem, je treba igrati - »mrtve« ti-^kar Preskočim. Mislim, da 2?etn’^ tega ne zaznajo, kak J ^mojster pa bi seveda hi-^otovil,« je na kratko pred- stavil svoje organistovstvo in še dodal, da igra pri dveh nedeljskih mašah, zgodilo pa se je tudi, da kdaj ni mogel priti k obema, ker je bil preutrujen zaradi igranja s kvintetom na gostiji, kaki obletnici... Kako pa pevci? Cerkveni pevski zbor je »mešani« (moški, ženske). Ponavadi pride na kor do 12 pevcev, ob večjih cerkvenih praznikih pa dvakrat več: do 25. Pevci nimajo posebnega vodje, le župnik jih malo usmerja. Je pa tudi res, kot je povedal organist Drago, da dobro pojejo, Kupico magdaleninih solz, kot imenujejo župnijsko vino, pridelano na sončnerm pobočju pod cerkvijo, sem poskrkal tudi spodaj podpisani, ponudil pa mi jo je župnik g. Tone Hribernik. Omogočil mi je tudi ogled župnijskih orgel, ki so častitljive starosti. Orgle so bile nameščene v kapelski cerkvi 1832. leta (podčrtal Š. S.), kar potrjuje lastnoročni podpis orglarskega mojstra Mala anketa Pozitiven naboj duhovnosti kar je verjetno tudi posledica, da so z vinogradniških pobočij in vrhov, včasih pa tudi gospod župnik natoči kak kozarček. ™ l oth ■ -- lz Očeslavec igra na kapelske orgle pri dveh nedeljskih mašah. Včasih vadi tudi doma. ______________ Rakpanci Doma l6bi6'^ebn’-da 9remo j °rjan šit?arnije bil z velikim veseljem župnik g. Lojze Benkovič, sicer doma iz Bogojine. Nato smo obiskali župnijo Vitanje, kjer žu-pnikuje g. Vili Gumilar, prav tako doma iz Prekmurja. Tam smo si ogledali dve cerkvi. V eni od njiju bodo postavili Slomškov oltar. V kraju Nova Cerkev pa smo si ogledali Soržev mlin in žago na vodni pogon, pokusili pa smo tudi hišne biodo-brote. V tem kraju smo tudi kosili, potem pa se zapeljali z ladjico po Šmar-tinskem jezeru. Prijeten darr je hitro minil, vtisi pa so zelo lepi. Hvaležni smo naši delovni terapevtki in drugemu spremstvu. (Minka Hafner) Kapelske orgle so stare 167 let. Ne splača se jih popravljati, zato jih bodo nadomestili z novimi. Otoniča. Imajo osem registrov. Igralnik je na desni strani orgelske omare. »Orgle so za normalno orgelsko igro praktično neuporabne. Lesene piščali so želo napadli črvi, kovinske piščali manjkajo, posamezne pa so poškodovane. Največje prospektne piščali so zamenjane, nadomestek pa je iz cinka. Meh je neustrezno rešen - brez vmesnega zapornega ventila, zato dobivajo piščali zračni pritisk neposredno od motorja. Orgle bolj kričijo kot pojejo. Mehanika se zatika. Zaradi slabega tesnenja‘so poti ventili vstavljene dodatne vzmeti. Klaviature so izrabljene, manualne tipke nimajo ustreznega vodenja. Sapnice so ižtielane iz masivnega lesa in so po zunanjem videzu dobro ohranjene in nepoškodovane,« beremo v poročilu škofijske orglarske delavnice, katere mojstri so si ogledali kapelske orgle, da bi ugotovili, ali se jih splača obnoviti, ali pa bi bilo primerneje, da bi postopoma zbrali denar in kupili nove orgle. V istem poročilu v nadaljevanju preberemo, da bi obnova stala 40.000 mark v tolarjih. Pa še nekaj je, kar ne govori v prid obnove: sedanje orgle so glede na volumen cerkve majhne. V župniji sv. Marije Magdalene na Kapeli so se odločili, da bodo kupili nove orgle. Imele naj bi vsaj 12 registrov. Če pa bi se v prizadevanja za nove orgle vključila tudi lokalna skupnost (občina), ki bi seveda primaknila kaj več denarja, potem bi dali izdelati orgle, ki bi imele 15 ali celo 17 registrov, kot jih sicer priporočajo tudi strokovnjaki orglarske delavnice iz Hoč pri Mariboru. Nove orgle naj bi bile dvomanualne (dva igralnika), na koru pa naj bi jih postavili tako, da bi bilo kaj več prostora za pevce. Najbrž bi bilo treba speljati nov dohod na kor. Cena novih orgel znaša 10.000 mark za register. Ta čas še ni znano, kdaj bodo škripajoče orgle nadomestile nove. Za nove pa že zbirajo denar: nekaj od nedeljskih nabirk, nekaj od namenskih darov vernikov, na primer namesto maš za pokojnike, pa tudi mladoporočenci oziroma priče radi primaknejo kaj za orgle. Brž ko bodo zbrali kaj več denarja, se bodo odločili za nove orgle in potem naročili izdelavo. ŠTEFAN SOBOČAN ■ a nedeljski razglasitvi škofa in narodnega buditelja Antona Martina Slomška za blaženega je bilo več kot 170.000 ljudi. Kdo bi vedel, koliko vernikov je bilo med to množico iz Prekmurja, Prlekije, Apaškega polja in Slovenskih goric? Veliko, saj se je, na primer, samo iz beltinske župnije odpeljalo z vlakom več kot 700 in z osebnim avtomobili 200 ljudi. Tudi iz vseh drugih župnij so poromali na srečanje s papežem. Peterici smo postavili tri enaka vprašanja: Ali poznate življenje in delo Antona Martina Slomška; Kaj vam pomeni srečanje s papežem Janezom Pavlom II.; Kakšni so vaši vtisi s slovesnosti razglasitve prvega slovenskega svetnika? MARIJA KRČMAR IZ IŽAKOVEC: Anton Martin Slomšek ima veliko zaslug za slovenski živelj. Tudi za Prekmurje, saj ko bi ne preselil sedeža škofije v Maribor in si prizadeval za slovenstvo, bi morda zdaj mi živeli v kaki drugi državi. Njegove zasluge na različnih področjih so cenili že naši predniki, zato tolikšna želja po razglasitvi za svetnika. V naših župnijah in tudi po domovih smo za to tudi veliko molili. - Zelo sem srečna, ker mi je bilo dano, da sem zdaj prvič videla papeža neposredno - »v živo«, kot pravimo. Obred in njegova navzočnost sta name globoko delovala in prizadevala si bom biti boljša. - Iz Ižakovec se nas je peljalo s cugom 120 romarjev. Ob pravem času smo prišli na določeno mesto in na slovesnosti nismo bili zgolj gledalci, ampak smo predano sodelovali v obredu. JULIJA SEČKAR IZ ODRANEC: V naši hiši je v dražbi z nabožnimi slikami že leta in leta uokvirjena fotografija škofa Antona Martina Slomška. Prav tako se ljudje že več desetletij obračajo k njemu s svojimi različnimi prošnjami, četudi uradno ni bil svetnik. Zdaj, ko ga je papež razglasil za blaženega in je tako dosegel čast oltarja, bo prav gotovo naš še večji priprošnjik. - Tokrat sem bila drugič na srečanju.s papežem. Prvič sem bila pred tremi leti, ko je prav tako obiskal Slovenijo. Iz Odranec smo se pripeljali s štirimi avtobusi in od doma smo kre- I nili že ob petih. Ni bilo težko vstati, saj sem se fajn prebudila. Pre- J pričana sem, da se bomo po tem srečanju vsi skupaj poboljšali in I tudi poglobili svojo vero. - Vtisi s same razglasitve pa so zelo prijet- | ni. Včasih me kaj boli, danes pa nič. KAREL MESARIČ IZ BODISLAVEC: Star sem 74 let in zelo sem srečen, ker je papež končno uradno razglasil Antona Martina Slomška za prvega slovenskega svetnika, saj si to resnično zasluži. O Slomšku veliko vem, saj sem bral njegove knjige pa zapise o njegovem življenju ih delu. Mislim, da bodo po njem poimenovali kar nekaj cerkva in kapelic. - Papeža pa sem videl neposredno tokrat prvič. Čeprav je videti zelo izmučen, je vendarle zmogel tudi toliko moči, daje spet pri- šel med nas v Slovenijo in razglasil Slomška za svetnika. To je tudi dokaz, da ima našo deželo resnično rad in da znameniti izrek s prvega obiska (Papež ‘ma Vas rad) ni puhlica. Kar dobro je tudi govoril slovensko, zato smo ga seveda razumeli. - Iz malonedeljske župnije se nas je pripeljalo z avtobusom dvajset vernikov. Ne ravno veliko število. Mislim pa, da so naši ljudje, četudi niso šli v Maribor, spremljali cerkveni obred in razglasitev prek televizijskih ekranov. ROZIKA VREČA IZ GORNJE RADGONE: Anton Martin Slomšek je bil velik človek. Zdaj, ko gaje papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega, je Slomšek še večji. Zaslužen je za to, da so sedež škofije preselili iz Št. Andraža v Maribor; je slovenski prosvetitelj ... pa tudi za to, ker nam je zapustil ducat pesmi, ki so z leti ponarodele in mnogi ne vedo, da so njegove. Tako je morda tudi s pesmijo, ki jo pojemo v cerkvi, V nebesih sem doma. - Svetega Očeta pa sem tokrat videla že drugič. Prvič sem ga videla pred tremi leti, ko je obiskal Slovenijo. Tudi zdaj sem bili vzhičena - navdušena ob njegovem prihodu spapamobilom med množico, pa potem, ko je Slomška razglašal za svetnika, in seveda med božjo službo, ki jo je daroval v slovenskem jeziku. Resnično velik človek, ki si je zaslužil čast oltarja. - ]z gor-njeradgonske župnije smo se pripeljali z desetimi avtobusi, mnogi pa so prišli tudi z osebnimi avti. Vtisi so neponovljivi - enkratni. TEJA MAUČEC IZ BELTINEC: Anton Martin Slomšek, četudi se je rodil daljnega 1800. leta, umrl pa leta 1862, ni pozabljen in to samo dokazuje, da seje s svojim delom in življenjem vtisnil v zavest slovenskega ljudstva, zato tudi dolgoletna prizadevanja Cerkve, da bi ga Vatikan razglasil za svetnika. To seje zdaj zgodilo. - Janez Pavel II., ki sem ga imela čast videti tokrat drugič, ni le poglavar rimskokatoliške Cerkve, ampak si veliko prizadeva za sodelovanje »ločenih« krščanskih cerkva - za ekumenizem. Zanimivo: tudi Anton Martin Slomšek ima zasluge za povezovanje krščanskih cerkva. Papež pa je tudi svetovljan, državnik, ki ima moralni vpliv na svetovno dogajanje, čeprav mu včasih očitajo, da so njegovo pogledi konzervativni. Njegov obisk v Mariboru je velik prispevek k prepoznavnosti Slovenije v svetu, ki tako tudi po njegovi zaslugi postaja vse bolj znana I širom po svetu. S. SOBOČAN, FOTO: N. JUHNOV ■ 1O PORTRETI 23. september 1999, .....I edavni koncert harmoni-I karja Branka Keršiča iz I Moravskih Toplic, ki je končal štiriletni študij na Hohner Konservatoriumu v nemškem Trossingenu, je bil v soboški grajski dvorani praznični dogodek, tako kot je bilo prijetno in z informacijami bogato srečanje z njim po koncertu. Imenitni pomurski harmonikar mlade generacije je navdušil zahtevno občinstvo. Bil je to enkraten umetniški doživljaj. Njegova nadarjenost je spričo mladosti (rodil seje 5. februarja 1977) in tistega, kar je pokazal na koncertu, nesporna. V svojem izvajanju je bil dovolj prepričljiv. Svoj inštrument obvlada do vseh tehničnih in izraznih veščin. Še vedno daje poudarek tradicionalni zvočnosti. Harmonika ima sijajen izrazni razpon, najbolj prepričljiv pa je njen zvok v funkciji posnemanja posameznih motivov ljudske glasbe. Bil je veličasten večer, prava koncertna poslastica. Sploh ne vemo, kakšna umetniška in človeška dragocenost je 22-letni Branko Keršič! Začelo se je v osnovni šoli Kot odličen učenec osnovne šole v Bogojini je že v četrtem razredu izrazil željo, da bi rad postal učitelj glasbe in poučeval harmoniko. Glasba je namreč nekakšna družinska tradicija, saj stara mama pri 82 letih še vedno igra citre, skoraj vsi sorodniki pa igrajo kakšen inštrument. Tako se na družinskih srečanjih vedno igra in poje, s čimer je glasba vedno v ospredju. Branko Keršič je nato z odliko končal nižjo glasbeno šolo v Murski Soboti. Po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu je nadaljeval šolanje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru. Vsa štiri leta je bil njegov profesor Slavko Magdič, priznani strokovnjak za harmoniko in dirigent. On ga je kot prvi popeljal po novih poteh Virtuoz na harmoniki Portret Branka Keršiča iz Moravskih Toplic klasične glasbe. Pod njegovim mentorstvom je Branko Keršič leta 1993 v Pulju kot član harmonikarskega orkestra prejel prvo nagrado, dve leti pozneje pa kot solist drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev, prav tako v Pulju. Poleg tega je nastopal ob različnih priložnostih, kot so otvoritve in proslave, na Radiu Maribor, raznih koncertih, med drugim tudi v Avsenikovi galeriji v Begunjah. Izpolnitev davne želje »Po končani srednji glasbeni šoli v Mariboru sem se želel še naprej ukvarjati z glasbo, zato sem se odločil za nadaljnji študij. Ker tega žal danes v Sloveniji še ni, sem se bil prisiljen vpisati na glasbeno akademijo v Nemčiji.« Tako je kot 18-letni mladenič 15. septembra 1995 s težkim srcem zapustil domači kraj, starše in sestri, sorodnike in prijatelje ter se odpravil v svet po znanje. Še prej pa je uspešno opravil sprejemne izpite in si pridobil še Goethejevo diplomo iz nemščine. Trossingen je mesto glasbe, predvsem harmonike, kjer se je na Hohner Konservatoriumu rodila tako imenovana klasična harmonika. Tu je delal in ustvarjal veliki glasbenik in harmonikar Hugo Hermann, ki je bil ustanovitelj te šole in ki je napisal tudi prvo originalno delo za koncertno harmoniko. Od leta 1996 je v Trossingenu v njegov spomin vsako leto koncert, na katerem je kot solist nastopal tudi Branko Keršič. »Bil sem edini iz Slovenije, za kar mi ni žal, saj sem bil zadovoljen s študijem. Opraviti sem moral tudi izpite iz posameznih glasbenih predmetov, tako pedagoškega kot teoretičnega in praktičnega iz kakega drugega predmeta ali dirigiranja. Dnevno sem običajno vadil s harmoniko od štiri do pet ur. Ob pridobitvi določene tehnike vadbe sta zdaj dovolj že dve uri igranja harmonike. Vadim disciplinirano in zelo natančno na osnovi določenega sistema.« Pod mentorstvom Hansa Kara Jakobsena je leta 1996 na državnem tekmovanju v Ljubljani prejel tretjo nagrado. Kot član zelo priznanega harmonikarskega orkestra Hohner se je udeleževal številnih koncertov v Nemčiji in tujini, med drugim harmonikarskega festivala v Kopenhagenu na Danskem leta 1996 in lani v Innsbrucku v Avstriji. Leta 1998 je dobil novega profesorja za harmoniko. priznanega nemškega solista in pedagoga Wernerja Glut-scha, pri katerem je julija letos diplomiral z najvišjo oceno. »Za svojo dušo zaigram narodno glasbo« Kljub Zoisovi štipendiji za nadarjene učence so bila ves čas študija problem finančna sredstva. Študij je že sam po sebi drag, če pa si še v tujini in tako daleč od doma, je problem toliko večji. Med študijem je dobil novo koncertno harmoniko, kije bila kljub sofinanciranju kulturnega ministrstva za njegove domače veliko finančno breme. Finančno so mu pomagali pri nakupu koncertne harmonike, kije stala okrog 25 tisoč mark, tudi Občina Moravske Toplice in razni sponzorji. »Resno igranje harmonike, ki je težka 16 kilogramov (prej sem imel celo 22-kilogramsko), je naporno. Zato je normalno, da se utrudiš in te oblije znoj. Pred težkimi izpiti je povsem normalno, če izgubiš nekaj na teži. Ker se harmonika kot klasični inštu- ment komaj razvija, nisem1 . vzornikov. Vsako glas e dobje v zgodovini ima^jrati. sebnega, za kar je vredno Od Bacha, Scarlattija iz * • letja, torej baroka doron’ za in dalje do klasike. Prva & koncertno harmoniko so šele leta 1927, zato glavna tako vrsto harmonike 0 stajajo. Za svojo dušo> pa gram tudi našo narodno s Pred njim je . podiplomski!!^ j ho Bratih Zvedel sem, da bo o Keršič nadaljeval po študij na Hohner K°nse ^1« mu v Trossingenu, v soii 0|1J. razredu profesorja AVern^ tscha. »Verjetno se bom pojavil na koncertni o bo po študiju, pa še ne u Upam, daboharmo Jjjie pri nas našla svoje m uveljavila tudi kot ko štrument. Najbolj pa51 i bi tudi v Sloveniji na akademiji končno o Pr za harmoniko, saj im dober pedagoški ka en MILAN JERŠE>°. ogo v z z Ka asem pan Največji finančni zalogaj je kanalizaciji Občina že od nekdaj - Ne manjka naložbenih apetitov - Odpraviti največje ekološke probleme - Pogled uprt v priho^S^ e streljaj od Murske Sobote je nastalo'prav gotovo eno najlepših naselij v Prekmurju, Beltinci, ki je največje med veliki naselji na Dolinskem, središče območja »Markovsko«, poimenovano po pogostih priimkih Marko. Tod je bil že nekoč sedež občine, zato se je kraj hitreje razvijal. Sicer pa se Beltinci omenjajo že v 14. stoletju kot Belethafalna ali Bilathynez. Beltinska graščina - na prelomu 19. in 20. stoletja je bila znamenita osebnost grof Avgust Zichy, velik podpornik in dobrotnih raznih dobrodelnih, družbenih in cerkvenih organizacij - je bila zgrajena v 17. stoletju sredi obsežnega parka, kjer je danes znano rekreacijsko središče z nogometnim stadionom. Kar je morda manj znano, je to, daje bila ravno v Beltincih leta 1919 odprta prva slovenska pošta. Nas pa seveda bolj zanima zdajšnji utrip beltinske občine, o čemer smo se pogovarjali z županom Jožefom Kavašem, ki je to funkcijo nepoklicno opravljal že v prejšnjem mandatu. Ceste, vodovod in še kaj - Katere so najpomembnejše investicije v sedanjem obdob- Jožef Kavaš: »Trenutno potekajo v beltinski občini številne investicije. Tako se končuje gradnja vodovoda od Beltinec do Gančan. To je povezovalni vod za črpališče, ki bo v Raščicah. Kasneje bo priključen na krogotok od Bogojine prek Moravskih Toplic do Murske Sobote. Predračunska vrednost te investicije. ki smo jo zaupali podjetju Občina Beltinci meri 62 kvadratnih kilometrov. Sestavljajo osem naselij: Beltinci, Melinci, Gančani, Lipovci, Bratonci, Lipa, Dokležovje in Ižakovci. Po zadnjih podatkih prebiva v beltinski občini 8.468 prebivalcev. Je specifična kmetijska občina, saj premore veliko obdelovalnih površin. Večina zaposlenih se vsakodnevno vozi na delo, predvsem v Mursko Soboto. Gomboc iz Beltinec, je 32 milijonov tolarjev. Prav tako gradimo cesto Beltinci-Gornja Bistrica v dolžini treh kilometrov; tudi ta investicija bo stala 32 milijonov SIT. Dela, ki bodo končana oktobra, izvajajo delavci Cestnega podjetja Murska Sobota. Medtem je prišlo do spremembe, in sicer do razširitve cestišča, s čimer bo njena vrednost narasla na 40 milijonov tolarjev. Prav zdaj smo opravili tehnični prevzem plavajočega mlina na reki Muri. Prva faza njegove gradnje je za nami, čaka nas še druga faza. Hkrati smo že podpisali pogodbo za izdelavo dokumentacije za gradnjo fekalne kanalizacije in čistilne naprave za celotno občino. Za ta projekt, ki naj bi bil končan v devetih mesecih, bomo odšteli 30 milijonov to-latjev. Glede na dobre izkušnje z izvajalcem upam, da bo projekt končan še pred rokom. Omeniti velja tudi ponovni razpis za po delitev koncesije za gradnjo pli-nifikacijskega omrežja v celotni občini. Tudi na šolo ne pozabljajo! - S kakšnimi problemi pa se največ ukvarjate v občini? Jožef Kavaš: »To je vsekakor primerno čiščenje kanalizacije v celotni občini. To bo hkrati tudi največji investicij Znano je, da je far čjj s poleg pitne vode obCith ški problem bel , katerim se spoPa . vanjaia* let. Zaradi gradnja čistil« tvijo kanahzac J , fjj Ro1 na' zato snto)» no usmeritev v te ^alP-Ljc hodnje leto na^o£ja d° z gradnjo vod ^d^ ter črpališča m .^au kležovja. DrU€I1ali^to''la' tev je gradnja $ kmetijska arjav gamo precej de like subvencij- po- sklada pa so sfedstVua p0' ločena fmancn .^a- tjp^ speševanje km dročju dr^, r so v ospredju p vniki šolskegaimse pravo beltins P po prehod nadeva* predvideva si ^jim slopja, P^utn1^ vadnice. Tr jjj id J » te zadeve, P° ^eva^ 4OO tvah pa P^tovd1, potrebno zag 500 milij°n°v ( tviV । pričakujemo ^5 pomoč šols - i^jlA SB® •_ 23. september 1999 KULTURA Mt predprejšnjo soboto je M Društvo ustvarjalne mladi-iz Lendave v lendavs-parku organiziralo že tradi-kalnoprireditev Adijo, poletje, i1 ^gatem programu so ponudili l‘'I®tro predstavitev mladinske ‘'""Mne in zabavne kulture. središče Lendave je v odmevalo v ritmih glasbe Jwlade vse od rava do hard Lendavčani, ki živijo v Oparka, so tokrat za spre-morali prisluhniti tudi j drugačni glasbi, kot so । Poskočnice in dalmatinski 1^'Poleg nekaj domačih len-skupin so nastopile še z Dunaja, Budimpešte, in Maribora. ; ^ureditev se je začela z na-uličnega gledališča Ha-. ^siinhaz iz Budimpešte, ki ^izvedla gledališko pre-h Kulturnica V vsako šolo Dandanes se na veliko govori o človekovih pravicah, ki izhajajo iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah ZN, sprejete davnega leta 1948. Seveda se je od takrat svet spremenil samo na zunaj, človek pa je v svojem bistvu ostal isti, zato ne r r h pravicah, ki sojo i> mladi z vsega sveta. _ ----. Nastopila je tudi skupina Supernova z Dunaja. poletje« v Lendavi Pestra predstavitev ladinske kulture je bilo manj, kot so pričakovali nekoliko poz-%u a*3110 Podstavo za 'Sou, ^^enimi skupi-'Sluh ? ^'skovalci naj-X?nilnastoPU Skupine /la jajca iz Mr1 hlaPci iz Maribora, The Bambi Z Zagreba in Juff iz Lendave. Nastopi glasbenih skupin so potekali od dopoldanskih pa vse do poznih nočnih ur. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi uprizoritev gledališke predstave Morska republika gledališke skupine Torpedo, gledališko predstavo Žur z Martinom Krpanom Kulturnega hrama Moste, predstavil pa seje tudi ulični cirkus cetica ,v«zem« %?%??? 8/o/}^lnega raz-jKjji na global- h pc obsežnost pre-^»i/i takšnih in pog^lov množicamje ^?eko?ep?hiatr‘je>ps‘-h&^sti ■ in še ce,a k' se ukvarJajo S , le Znamo »spra- 80 Samo t0' 'M11'o to P°samez-S^tiJ'Obalni>>pr°jek-^^p.^^Jovrsti-S?arklju?riVsehProJek-K p P°stavka, ki C 'ekl°sti ponava- Postavka ^kajd‘kturn'razvoj, \??eizktl^ Skozi K»?°dijo ?? kabeni stro- X) ««««« K^Proje^^P^Pomo-JUČi’ ^lltlVe|Sa S° *abolka starih sort, ■^rang6na' pa morajo biti zelo SiaboiA0?0 dobili samo iz do-^0- ^3. ki mora normalno k^'’ nato ga ”cePimo“ aijs ls’ nekaj dobrega stare-ocetnimi bak- I, ™ Priti v Ka oz- zračenju ne kabalaP°8od° mušice, ki bi 'ta ’ ^krlti °lia,kier bo Potekalo ČSso?°SOdi' nat0 pa okis ves čas 20 v6r doma P° nekaj tednih dobi-iJjS jac'jabolčni kis; %%8kj sladkorja, Vanaibn i00b mladi luni); ?S6na' Plastična ali *• kier n la' zgoraj ožja kot ^idJ^Pasta nh?iPri dnu odtočna 'n ie 'ka pos°de za kis i&b"a zaradi ši-k'Sa V l^hk Za nastavitev no-ij^^^cib.kodozo-kjer n Pasteriziramo; Vlnis,i iz?6luiemo kis’ ne %.ar°ni; r°V naravnih ali Kk, Bur? Carski’ Pasteu-^tr^kiei^itd. i( °dpadk Pridoblvamo rkk kvari °V *ab°lk. ven-Čfemr^abkfj^^a.nzdra-sA. ?8 Bokvar?al0 ocetne ki-je' VJn inia veliko Salahk0 n da 'ma sve,l° iarski?a !e tudi temno dc,r^ar’iziralrAl'Ll^,Vo Pomurja To je bil že tretji tradicionalni tovrstni izbor, ki ga organizira tednik Kmečki glas, v organizacijo izbora pa so se vključili še Zveza slovenske podeželske mladine, Društvo podeželske mladine Sveti Jurij in Uprava RS za pospeševanje kmetijstva. Osem mladih slovenskih gospodarjev in ena gospodarica so že v popoldanskem delu skupaj s svojimi navijači sodelovali v zabavnem programu, ki so ga pripravili gostitelji, nato pa so pred Strogo komi- Siliranje koruznega zrna ali storža aradi premajhnega dnevnega odvzema nastanejo pri tej vrsti silaže težave, ki so vsako leto iste: gretje, plesnenje in kvarjenje. Z Da bo ta vrsta silaže kvalitetna vse leto, je sedaj primeren čas, da jo kvalitetno siliramo in si zagotovimo stabilnost vse leto. Pozorni moramo biti zlasti na.premer sita pri mletju koruznega zrna (debelina mletja), na suho snov siliranega koruznega zdroba, na tlačenje in pokrivanje silosa. Kvarjenje silaže ali poznejša fermentacija Ko silos odpremo in ga krmimo, se spremeni okolje. Iz anaerobnega postane aerobno. Razmnožijo se mikroorganizmi, ki trošijo zrak -kisik. V zaprtem silosu je bilo anaerobno stanje in so mikroorganizmi mirovali, pri odprtem silosu pa ima Slovar I manj znanih pojmov j dolivanje vina - eno najvaž- I nejših kletarskih opravil Z dolivanjem nadomestimo ižgubo vina v sodu, s tem pa I čuvamo vino pred zrakom, ki je tako podvrženo najrazlič- I nejšim spremembam (bolez- j ni, napake). Z dolivanjem I pričnemo takoj po konča- I nem burnem alkoholnem j vrenju in nadaljujemo v te- j denskih presledkih vse do prvega pretoka. Po prvem i pretoku lahko presledek dolivanja raztegnemo na deset j do štirinajst dni, odvisno od I vrste posode in klime v kleti. | Dolivamo samo z zdravim vinom enake ali podobne kakovosti. Mlada vina lahko dolivamo s starim vinom, stara vina pa z mladim šele, ko je to donegovano. Če ne moremo pravočasno doliti ali razločiti vina v manjšo poso- I do, lahko prazen prostor v posodi nad vinom zaščitimo j z ogljikovim dioksidom ali j Hušiknm. M. BAHUNi | sijo odgovarjali na strokovna vprašanja, ki so bila povezana z osnovno usmeritvijo kmetije, na kateri kmetujejo. Vsi so pokazali veliko znanja, zato vse do večernega dela tekmovanja ni bilo znano, kateri tekmovalec bo najboljši in si bo priboril naslov mladega gospodarja leta 1999. Po dveh izločitvenih krogih so se v finale uvrstili Matej Skrivarnik iz Slovenj Gradca, Toni Podlesnik iz celjske regije in Aleš Balon z Bizeljskega. Po zabavnih.igrah je zrak dostop. Zaradi kisika se ti škodljivi mikroorganizmi razmnožujejo. Višja je temperatura, hitrejši je njihov razvoj. Poznejša fermentacija ni zaželena, ker povzroči veliko izgubo hranil, ogljikovi hidrati se običajno spremenijo v ogljikov dioksid in vodo, pri tem pa nastane ogromno energije, ki segreva silos in s tem pospešuje kvarjenje silaže. Poleg glivic kvasovk, ki povzročajo poznejšo fermentacijo, najdemo v taki silaži še plesni, ki vplivajo na zdravstveno stanje živali. Koruzna silaža z visoko vsebnostjo kvasovk ni stabilna, ko jo odpremo. Becker je ugotovil, da se po začetni aerobni razgradnji s kvasovkami ustvari še mikroflora, ki jo sestavljajo: bakterije, ki razgrajujejo beljakovine. Ob navzočnosti zraka imajo poseben pomen še plesni, ki silažo poleg tega, da jo pokvarijo, še zastrupljajo. Glavni vir energije za mikroorganizme, ki sodelujejo pri razgradnji silaže, so preostali sladkor, mlečna kislina in ocetna kislina. Pri oksidaciji teh hranil se sprostijo ogljikov dioksid, voda in toplota. Silaže, ki vsebujejo velik del suhe^novi, imajo med razgradnjo večji odstotek aktivnih kvasovk kot silaže, ki imajo manj suhe snovi, to pa zaradi večjega ostanka zraka v silosu, ko ga delamo. Silaže, ki so po kakovosti slabše, ter tiste, ki imajo višji odstotek maslene in propionske kisline, so manj občutljive za poznejšo fer-' Spremljanje dozorevanja grozdja V z e nekaj let poteka v posameznih vinorodnih okoliših spremljanje dozorevanja grozdja. V letošnjem letu je v skladu z novim pravilnikom o kontroli kakovosti grozdja in času trgatve to spremljanje na več lokacijah kot prejšnja leta. Podatki vzorčenja za 14. september kažejo zelo ugodno dozorevanje, saj imamo v primerjavi z lanskim letom za 3-4 dni prednosti in lepo vreme se bo nadaljevalo, lani pa smo imeli ob dozorevanju v mesecu septembru zelo neugodno vreme. Trenutne sladkorne stopnje in kisline pri posameznih sortah bi bile naslednje: Rizvanec 75-80 Oe stopinj in 7-8 g/l kisline Chardonnay 75-82 Oe in 9-12 g/l kisline Sauvignon 78-84 Oe in 11-12 g/l kisline Laški rizlinn R4-7A Ao Mladi so se pomerili tudi v šaljivih igrah. Foto: L. Kramberger prvo mesto pripadlo gospodarju vinogradniške kmetije Alešu Balonu, ki je tako postal mladi gospodar leta 1999, za nagrado pa bo lahko v dvoje sedem dni preživel v termalnem kopališču v Banovcih. Dro-gouvrščeni Toni Podlesnik bo potoval na dvodnevni izlet v tovarno traktorjev Fendt, tretji Matej Skrivarnik pa bo v dvoje preživel konec tedna na turistični kmetiji Firbas v Cogetincih. mentacijo. Kvalitetne silaže, bogate s hranilnimi snovmi, so najbolj podvržene poznejši fermentaciji. Kako preprečiti poznejšo ferme-tacijo? Preprečiti moramo dostop zraka ter silažo tretirati s propion-sko kislino in njenimi solmi, pri nas je to MIPRO,SYLv količini 1-1,5kg/ m2, ki ga raztopimo v 10-15 I vode. Poznejša fermentacija je največji vzrok za kvarjenje silaže iz koruznega zrnja, povzročajo jo glivice kvasovke, ki uporabljajo za svoje razmnoževanje še kisik. V nasprotju z glivicami kvasovkami, ki jih poznamo pri alkoholnem vrenju, so te anaerobne. Škodljive kvasovke se razvijejo v začetku fermentacije, ko je v silosu še dovolj kisika. Ko ta zrak porabijo, se ne razmnožujejo več, ampak čakajo v silaži na ugoden trenutek, to je kisik (zrak). To pa je, ko odpremo silos. Kvarjenje silaže je tem večje, čim večje je število glivic kvasovk v silaži. To pa je odvisno od predhodnega tlačenja silaže in trenutnega odvzema silaže, ki bi moral biti vsaj 3-5 cm dnevno. Če je silos prevelik, bomo silirali koruzno zrno v tak silos, da bo odvzem, ki ga priporočamo, uresničljiv. Rejcem z manjšim številom živali priporočam, da silirajo koruzno zrno v manjše silose, ki so lahko iz betonskih cevi ali večjih plastičnih kadi, zelo primeren pa je sestavljiv silos iz plastike, ki je bil tudi letos razstavljen na radgonskem sejmu, izdeluje pa ga Kovinoplastika Pavlinjek iz Murske Sobote. Razstavljivi montažni silosi so premera Renski rizling 65-72 Oe in 11-14 g/l kisline Šipon 60-65 Oe in 13-15 g/l kisline Kmetijski zavod Maribor kot pooblaščena organizacija je izdal izs ~rn -»<-» X ».A« L i L Mladi slovenski gospodarji in drugi gostje so si v soboto ogledali še turistične zanimivosti Stare Gore, mlin na veter, cerkev in še kaj, sodelovali pa so tudi na pogovoru za okroglo mizo na temo, kaj čaka slovenske kmete ob vstopu v Evropsko unijo. Pomursko regijo je na izboru za mladega gospodarja zastopal Danilo Meolic ižBakovec. I. B. ■ 1 in 2 metra, ki pa se dajo sestaviti do 4 etaž. Prostornina manjšega silosa je 1 do 4 kubične metre, večjega pa 3 do 12 kubičnih metrov. Dodatki pri siliranju koruznega storža ali zrnja Koruzno zrno je bogato z ogljikovimi hidrati, to so sladkorji, ki se zelo dobro silirajo, če je primerna suha snov. Optimalna suha snov je 50-65 %. Če je količna suhe snovi koruze višja, priporočamo dodatno vlaženje mlete koruze v silosu, ko jo tlačimo. Praktičen primer: ko stisnemo mleto koruzo v pest, je suha snov primerna, če ostane sprijeta, če pa se na dlani »Šrot« sesuje, moramo dodati vodo. Silirne dodatke, kot so mlečno-kislinske bakterije, priporočamo v primeru, ko moramo silos predčasno odpreti, saj te bakterije pospešijo fermentacijo, tako da je po 10 dneh primererf za krmljenje. Dodajanje soli propionske kisline, kot je MIPROSYL, priporočamo v zgornji plasti, da na vrhu ne pride do kvarjenja in piesnenja, in če je dnevni odvzem manj kot 3 cm, se priporoča dodajanje 5 kg MIPROSYLA na tono siliranega zrnja. Vse dodatne informacije dobite na sedežu Kmetijske svetovalne službe po telefonu 39 410. KSS ZA POMURJE JOŽE PUHAN, UNIV. DIPL INŽ. KMET. ■ nel) z 20. septembrom za okoliš Lendavske gorice-Goričko in Ljuto-mersko-Ormoške gorice in z 22. septembrom za okoliš Radgonsko-Kapelske gorice. Vinogradnike opozarjamo, da se držijo omenjenih rokov, saj bodo predčasne trgatve inšpekcijske službe sankcionirale. Za pridelavo vrhunskih vin in vin posebnih kakovosti pa se mora vinogradnik predhodno prijaviti pooblaščeni organizaciji, ki mu izda odločbo na podlagi predhodnega ogleda in meritev sladkorne stopnje. ERNEST NOVAK, UNIV, mm ikir* izmr—r Cene semen ozimnih žit Semenska pšenica KMETOVALEC Ljutomer* AGROMARKET Tešanotci Ana — 83,00 Marija — 83,00 Žitarka 80,33 83,00 Demetra — ' 83,00 Soissons 80,33 83,00 Justus 80,33 — Profit 84,25 83,00 Srpanjka — 83,00 Murka 80,33 — Krona — 83,00 Lenta — 83,00 Lara — 83,00 Renan 84,25 83,00 Toronto — 83,00 Pinka -4 83,00 Semenski ječmen Plaisant 77,90 105,00 Rex 75,50 105,00 Copia — 105,00 Astrid — 105,00 Opomba: Cene veljajo za dobavo in plačilo do 15.10.1999. Semenske pšenica MARKO SLAVIČ Ključarovci KZ HOTIZA-POLANA Marija 80,80 83,00 Žitarka 80,80 83,00 Soissons 80,80 83,00 Justus — 83,00 Profit 83,00 85,00 Krona 80,80 83,00 Lenta 80,80 83,00 L ara — 83,00 Renan 83,00 83,00 Pinka 80,80 — Semenski ječmen Plaisant 75,00 — Rex 75,00 78,00 Copia 75,00 — Semenske pšenica PUŠENJAK Cezanjevci SKZ BELTINCI prod. Bogojina Ana 78,50 82,00 Marija 78,50 82,00 Žitarka 78,50 82,00 Soissons — 82,00 Justus — ■ 82,00 Profit 78,50 — Srpanjka 82,00 Murka — 82,00 Krona — 82,00 Lenta — 82,00 Lara —■ 82,00 Semenska rž Danko 92,00 Semenski ječmen Rex 78,50 82,00 Semenska pšenica SKZ Marijane! AGROPLAC Veržej Ana 83,00 — Marija 83,00 — Žitarka 83,00 — Demetra 83,00 — Soissons 83,00 — Justus 83,00 — Profit 83,00 — Srpanjka 83,00 — Murka 83,00 — Krona 83,00 — Lenta 83,00 — Lara 83,00 — Renan 83,00 — Toronto 83,00 — Pinka 83,00 — Semenski ječmen Plaisant — 78,60 Rex 78,00 75.90 IZ NAŠIH KRAJEV 23. september 1999, ' J—. Podobe iz naših krajev Bodislavci: Živel Kristus kralj! Na domačiji neobičajna »parola« pomnite se še, tovariši, parol: Živela KPS, Živel JBT, Živelo bratstvo, Živela NOB, Živela ZSSR, Živela AFŽ, Živel 1. maj ... Vse, razen morda Živel 1. maj, so iz mode. Toliko bolj pa sem bil potem presenečen, ko sem pred dnevi dirjal po klancu navzdol od Male Nedelje skozi Bodislavce in z očmi »ujel« na domačiji parolo Živel..., ne pa tudi njenega nadaljevanja. Avto sem obrnil in pristal na domačiji Pavle Mehmedovič. Tisti hip sem tudi prebral preostala dela parole ...Kristus kralj. Zelo me je zanimalo, ali je bila morda prej na pročelju hiše katera od v uvodu zapisanih parol, ki pa jih je zdaj nadomestila ta. Vdova Pavla, sicer naša dolgoletna naročnica, je zagotovila, da pri njih parol ne obračajo »po vetru«. Vsebina napisa pod nišo, v kateri je Kristusov kip, je že od 1937. leta, torej že 62 let, oboje pa sta dala narediti njena starša: oče Matjaž, rojen v Bratoncih, in mati Marija, rojena v Berkovcih. Pavla je dala letos obnoviti pročelje hiše, kip in tudi napis. Letos so nameravali, da bi obnovljen križ blagoslovil malonedeljski župnik g. Janko Vogrin, žal pa je njena sestra, ki živi v Nemčiji, ovdovela, zato so žegnanje preložili na prihodnje leto. Tako, zdaj vemo, kako je s parolo Živel Kristus kralj v Bodislavcih. Stara je dobrih šest desetletij. Ni za enkratno uporabo. Očitno pa je tudi, da sama beseda živel ne izvira iz prejšnjega režima, kot morda mislimo. ŠS ■ Pavla Mehmedovič je pojasnila, da je parola Živel Kristus kralj, ki se ga posebej spomnimo v cerkvah 21. novembra, na domačiji že od 1937. leta.-Foto: Š. S. Majhne pivovarne tudi pri nas Pivovarna pod kostanjem Ne le radgonska penina, ampak tudi radgonsko pivo poletni akciji Nedela so predstavili majhne (zasebne) pivovarne na Slovenskem, ki jih je ta čas okrog dvajset. V Slovenskih goricah ima hišno pivovarno gostišče Vindiš pri Lenartu, v Pomurju pa picerija Kostanj v vasici Ptujska Cesta pri Gornji Radgoni in od pred kratkim tudi gostišče Zvezda v Murski Soboti. Veliko pred vsemi temi pa je imel domačo pivovarno v Lovskem domu v Lendavi Jurij Mesarič, žal pa je umrl in z njim tudi pivovarna. Toliko, da se ve! Nedvomno je vse, kar je novo, velik »magnet«. Tako je tudi s hišnimi pivovarnami, ki sicer nimajo ambicij, da bi konkurirale velikim pivovarnam, so pa se-veda.popestritev gostinske in turistične ponudbe, še posebno, če imajo ekstra pivo, ki je drugačno, kot pa smo ga vajeni. Takšne pivovarne so praviloma v sestavi gostinskih lokalov in v njih se gostje navadno drenjajo. Za to, da imajo Žnuderlovi iz Ihove zasebno pivovarno na Ptujski Cesti, kjer so odprli pred dvema letoma trgovino in picerijo, je »kriv« 22-letni sin Primož. Idejo za pivovarno je dobil v snu! Povedal je Stašem - materi Štefki in očetu Mak'su - in družina (ima še brata Mateja) si je šla ogledat nekaj zasebnih pivovarn v Sloveniji. Navdušili so se za idejo in jo postopoma uresničili. Povezali so se s slovenskim posrednikom ter od zastopnika in ekskluzivnega dobavitelja pivovarske opreme in tehnolo- ln 080 1234 •• MtZHA&N KLIC - VSAK PAN OD IV DO 20* :O Gradišče: Ribiško tekmovanje V opuščeni gramoznici v Gradišču je bilo v organizaciji RD Gornja Radgone, temeljna enota Tišina, tekmovanje mladih ribičev. Udeležilo se ga je 12 pionirjev. Največ rib je ujel Damjan Kovač, drugi po ulovu je bil Daniel Vrečič, tretji pa Grega Prelog. Mladi ribiči so dobili praktična darila. Izmed članov RD pa je znanje in srečo preizkusilo 24 ribičev. Zmagal je Bojan Božič, ki je ujel šest kilogramov težkega zelenika; drugo mesto je zasedel Mirko Božič, kajti ulovil je 4,2 kilograma težkega zelenika: tretie mesto na ie nrinadln Francu Ralnviču ki ia iiiaI 9 R.kilnnramckn rih<-> nra« *aVn ^oianiizo 22-letni Primož je sanjal o domači pivovarni, o tem povedal staršem, šli so si ogledat take pivovarnice in se »zapodili« v naložbo. Domače pivo, ki so ga poimenovali radgonsko pivo (vinopivci veste, da imamo tudi radgonsko penino!), je tudi popestritev ponudbe domače picerije, v kateri po novem postrežeju tudi s pivskimi klobasami. - gije HBH iz Budimpešte uvozili opremo (vse je nerjaveče!). Fir-ma jo je tudi montirala, posredovala recepture in Primoža usposobila za pivovarja. V ta namen je skupaj z izkušenim pivovarjem na kraju samem, torej vpi-vovarni na Ptujski Cesti, dober mesec dni varil pivo. Ko je mojster ugotovil, da fant zadevo obvlada, se je poslovil. Primož je zdaj glavni v domači pivovarni, ki so jo odprli L julija. V njej vari svetlo in temno Pivo, ki so ga poimenovali nagonsko pivo. Obe vrsti seveda točijo kot odprto pivo v domači pi ceriji, prodajajo pa ga tudi (vtt govini in gostišču) v dvelitrski steklenicah. PovpraševanjeJe kar veliko, kakovost piva Paie tudi ustrezna, o čemer so se jasnili« strokovnjaki paseve tudi pivci. Sicer pa jepost°P^ dokaj avtomatiziran. Pivo Pre točenjem v sodčke in steklene filtrirajo. Nekaj slovenskih P1^ varjev pa piva ne prečisti, . motno. Fanta sem pobaral, češkaJ^ menijo vinogradniki, saj s piv^ konkurira vinu, ki so ga P° kleti vse tam naokoli. da to ni konkurenca, saj' Pije vino, ga bo pač pik j^ pivopivec, bo ostal Razkril je tudi, da sarni^ da nimajo. Povsem sejeP°s^ Pivovarstvu. Tedensko ^ kih 2.000 litrov piva. Čas‘9 in zorenja je 21 dni. Potem ko so se Stanko, Feliks in Matjaž okrepčali, so se povzpeli na sode in - zaigra Trije godci in štirje s« Ko bi le bilo več gostij Heprav so godci fotografirani v vinski kleti, tam bolj poredko igrajo, pač pa pogosteje - pijejo. Posnetek je iz domače kleti Feliksa Šumaka iz Kupetinec, po katerem se sicer imenuje glasbeni trio. On igra na frajtonarico', Matjaž Kaučič iz Grešovščaka spila trobento in bariton, Stanko Jambrovič iz Velike Polane pa bas kitaro in klarinet. Vsi pa tudi pojejo. Igrajo predvsem narod- (še) nimajo. Včasih se jim pridruži s sintetizatorjem Braco Šučko iz Ljutomera in tedaj igrajo tudi šlagerje (zabavne melodije). Stanko in Braco tedaj tudi pojeta v duetu. Prihodnje leto bo Feliks Šumak praznoval 30-letnico svojega glasbenega delovanja. Slavje bo združil s 25-letnico zakonskega stanu. Pred toliko leti se je namreč poročil z Angelo iz Stanetinec. Napoveduje večjo fešto. Prevelikih izdatkov pa ne bo, kajti pri hiši so domači muzikanti, v kleti je vino v več kot štirih sodih (tudi v rostfrei sodu), zamrzovalnik in tiinka sta TrioŠ^^ ki pavdanas jVecP noP^' nihobletf^tPf^J Abrahami. P jjdo^ h šptlajo na g H tud lani pa s° los^ kmetiji v Stan Feliks^ bud0’^^ zaradll^je dan6’^,^ Odvrnila J«- ■ kal0 njem kmetij^1- k p()Set vi. Letos P ‘dMj^ nog^ nridelka, saj 23. september 1999 IZ NAŠIH KRAJEV se konča Froleh, se začne Spodila Ročica in tam je doma zanimiva Rajterjeva družina Moj dedek in babica sta se rodila in umrla z motiko, danes je drugače Ščitil kopal šestdeset metrov globok vodnjak Ik0 tako nazaj časi, U.0/0 h*'3 nekatera naša območja v Slo-"^a. skorai nedotak-Sein' CeRk »i obiskal. Le po 0Pra'kih hse|ja s^’cah v bližnja večja L J’ 'ayne« ceste so bili ^len^02''ntam se ie da'° *očn'- tna letointoz Ki/^^^žno živino. Po-Uo|ehu 10 v Spodnji Ročici, v k taink • - *C.°Z’ življenjsko uso-^»1^??^ družn 'J00 Benedikt. V Spo-^iriliISt * živijo Rajterjevi. ^ist|Jeinvabdsko upokojen. V sosednji Avstriji ^ih njake- Precej je bilo %r ‘ndeset metrov in v rd ce'° šestdeset 1%°??°’ da Se je doko' ,merno Je SaraL e avci VlačUi zemli° VuZeleznega vitla, ki je p.r|čni pogon. L a Pehal kopati in se je v lenarškem ’ hovik °rske livarne. Vzdr-L enajst let v tovarni in potem mu je telo odpovedalo poslušnost. Zaradi povsem izrabljenega kolka je bil invalidsko upokojen. Cirilova žena Marija Rajter ima že od nekdaj zelo rada otroke. Želela sije postati učiteljica, a je obtičala na kmetiji. Daleč naokoli je znana zaradi pisanja besedil za različne življenjske priložnosti. Tako pristno se vživi v vsebino pisanja, da se ji orosijo oči, ko piše. Na desetine njenih besedil je seglo v srca tukajšnjih ljudi. Kjer danes stoji lep Rajterjev dom, je včasih stala lesena uta. Postaviti jo je dal Cirilov oče. Marija je povila dva sinova, eden živi z družino v Benediktu in ima dva sinova. Na domu v Spodnji Ročici živi s staršema neporočen sedemindvajsetletni sin Roman. Po poklicu je orodjar in je v lenarški livarni končal pripravništvo. Pozneje zanj ni bilo dela in se je dopolnilno izobrazil za ekonomskega tehnika in za trgovski poklic. Samozavestno je zaoral ledino. Roman ima doma trgovino z mešanim blagom in se pripravlja na skorajšnje odprtje bifeja. V zvezi s svojim delom je dejal: »Moj-dedek in babica sta se rodila z motiko in z njo umrla ...« S tem je hotel povedati, da ti v življenju nič ni podar- jeno in da si moraš delo iskati' vedno znova. Še pred petindvajsetimi leti so lahko vlekli voz po blatnem kolovozu ob hiši najmočnejši voli. Potem so krajani na cesto postopoma navozili gramoz in po makadamski cesti se je v Spodnjo Ročico priselilo novo življenje, ki je vsaj na prvi pogled kar idilično. Rajterjevi so zidali hišo leta 1971 in opeke niso mogli pripeljati v tukajšnji klanec. Bolje je zadnjih osem let, ko je cesta asfaltirana. Precej časa imajo vodovod. Spodaj pod bregom teče potok Ročica, ki izvira nedaleč od Sv. Ane. Na drugem bregu je zaselek Zgornja Ročica. Od izvira do konca kratke Ročice, ki se v Spodnjih Verjanah zliva v Dr-vanjo in ta potem kmalu v Pesnico, je včasih mlelo deset mlinov. In tam v Spodnji Ročici so prekopane in nedotaknjene rimske ali bog si ga vedi kakšne gomile. Marija Rajter mi je povedala: »Starši so mi pravili, da je tu nekje pokopana zlata Atilova krsta.« Arheologi so res brskali na tistem območjp, a so našli le lončevino. Na tem območju je veliko starih vodnjakov. Povprečno so globoki po trideset metrov. In stari Družina Rajter iz Spodnje Ročice št. 1. Od desne proti levi so: oče Ciril, mama Marija in sin Roman. Starejši sin živi v Benediktu. Na obisku pri babici, dedku in stricu sta bila tokrat njegova otroka. Foto: F. Š. domovi, stiskalnice za grozdje, velika razpela čakajo, da jih skrbne roke obnovijo, ohranijo za poznejše rodove. In turisti se vedno pogosteje podajajo v ta deviško lepi svet. FRANČEK ŠTEFANECi Prva postojanka Blatno jezero Do Budimpešte jasnost v Zgornjih Žerjavcih Mala Polana: Asfalt za Steveka Ob cesti Lenart-Cmurek v Zgornjih Žerjavcih že tristo let stoji zidan podstavek, na katerem je križ s Križanim in Marijo. Iz roda v rod se prenaša legenda, da naj bi ga dali postaviti v spomin na gospodarja, ki ga je bil umoril hlapec. Po njegovi smrti naj bi na tistem mestu ponoči svetila luč in ljudje so govorili, da je to duša umorjenega. Svetloba je ugasnila, ko so postavili križ. Pred 50 leti pa so ob poti do križa postavili še šest enakih stebrov, izklesanih iz oseškega kamna. Na njih so Prikazani v obliki reliefa različni simboli, na primer kelih z ostijo. pred kratkim sta Marija in Jožef Purgaj namenila 600.000 tolarjev za obnovo križa. Obnovljen spomenik je blagoslovil lenarški dekan Anton Bezgovšek. - L. Kr. ^VCi* Podprla ^Minj^^idiranju za okolje Hin tlranje CeStne' Bi' S%eza zkazalo,je bila Silij Odobrijo' °menjeno toh °Za t0 CeSt0 10M„pev nePovrat-tem že P°te’ 'V^ovsk* dela tudi na \ ^7o Ske"cestevdol-^^v.dG) V Mali Polani živi 45-letni Števek Hozjan, ki je že v mladih letih težko hodil, pozneje pa je bilo iz leta hujše in je pristal na invalidskem vozičku. Ni pa se predal malodušju, saj je veliko časa med ljudmi in vsi ga imajo radi. Čeprav živi Števek sam (starši so že umrli, brat pa si je ustvaril družino v drugem kraju), lepo skrbi zase in za svoj dom, v katerem ni arhitektonskih ovir (stopnic), zato se lahko zapelje z vozičkom po vseh prostorih. Odslej pa se bo s svojim vozičkom, na katerem ima tudi Vestnikovo nalepko, lažje vozil tudi po dvorišču. Občina Velika Polana je dala asfaltirati del Števekovega dvorišča. Ta pozornost ga je zelo ganila in priredil je pravo fešto, ki sta se je udeležila tudi župan Štefan Prša in tajnica občine Zdenka Zver. Sešla se je tudi malopolanska mladina. Tedaj se je tudi raTvodnin da slavin ni le zaradi asfalta. Srednja Bistrica Po nekajletnih prizadevanjih kolektiva tamkajšnje osnovne šole so jim na občini v Črenšo-vcih letos le prisluhnili in zagotovili nekaj več kot 2,5 milijona tolarjev za obnovo »sanitarnega vozla«. Dela so bila opravljena med počitnicami, tako da je pouk lahko stekel nemoteno. Potrebno je zamenjati še dotrajana okna in popraviti streho na starem delu šole, to pa bo po vsej verjetnosti na vrsti prihodnje leto. (JG) Slovenska Karitas obvešča, da na svojem žiro računu št. 50100-620-133, sklic na številko: 05 1140116-6239 03, zbira sredstva za pomoč ob tragičmrn potresu v Turčiji. Prosijo za navedbo namena nakazila: Potres Turčija. Člani Upokojenskega društva Cankova smo bili na enodnevnem izletu na Madžarskem eprav nas je bilo le za en avtobus, je bilo razpoloženje kljub jutranji uri veselo in polno pričakovanj ob ogledu Budimpešte, ki ima toliko prebivalcev kot Slovenija. Prva postojanka je bilo Blatno jezero, ki s svojo veličino vzbuja občutek, da ga ni ne konca ne kraja. Čeprav res ni tako lepo kot morje, smo se lahko prepričali o znanem reku, češ da ima to jezero takšno barvo kot nebo. Po ogledu Balatona so se naše glave že zbistrile in se pripravljale na stik s prestolnico, ki v svojem osrčju hrani tudi del naše zgodovine. Prihod v Budimpešto po eni od mnogih vpadnic seje začel prav mestno, saj seje večina ljudi v tem času odpravljala na delo, tako daje promet tekel zelo počasi. Prva točka našega obiska v tem mestu so bile kraljeve palače na Grajskem hribu. Pogled s tega hriba nam je šele odkril pravo mogočnost tega mesta, ki ga združuje osem mostov. Med njimi je najlepši Verižni most, kije leta 1848 prvi povezal oba bregova Donave. Od tu je bil viden tudi madžarski parlament, ki velja za enega najlepših v Evropi. Poleg palač kraljuje na tem hribu tudi Matjaževa cerkev, poimenovana po kralju Matjažu (Matija Kor-vin), ki seje močno zasidral v slovensko zgodovino kot speči kralj pod Peco. Naslednja točka je bila ogled središča mesta, ki je polno raznih trgovin in modnih butikov. Večina sije kupila razne spominke ali poskusila madžarsko vino. Po kosilu v značilni madžarski restavraciji je bil ogled Štefanove bazilike, ki s svojo mogočnostjo opozarja na velikost Madžarske. V njej je prav gotovo najzanimivejši ogled balzamirane roke kralja Štefana, ki velja za enega najpomembnejših nosilcev madžarske krone. Videli smo tudi spomenik, kije posvečen prvim sedmim plemenskim knezom, v njegovem ozadju pa spomenike najpomembnejšim madžarskim vladarjem. AVI Melinci Radenci Zelo dejavno prostovoljno gasilsko društvo pripravlja vrsto akcij. Tako so organizirali pred kratkim skupaj z beltinsko občino že tretjič zapored poletni gasilski spust po reki Muri z gumijastimi čolni. Z njimi so prikazali, kako ponesrečence rešujejo iz vode. Spusta se je udeležilo okrog osemdeset gasilcev iz sose-dniih easilskih društev v pnuictih Z najnovejšimi spremembami zazidalnega načrta za južni del kraja bodo poskrbeli za načrtnejšo skrb za racionalno izrabo prostora. Zato naj bi kmalu zasnovali možnost preselitve srednje gostinske šole, ki ima približno 550 dijakov, v neposredno bližino dijaškega doma. Podobno razmišljajo o lokaciji za dom ostarelih 16 REPORTAŽA__________________________________ 23. september 1999, Sveti oče Janez Pavel II. drugič v Sloveniji Hodite po sledeh svetniškega rojaka Škof Anton Martin Slomšek končno tudi uradno blaženi LANOS NUBlHA o goreči želji našega brata Franca Krambergerja, mariborskega škofa, mnogih drugih bratov v ško fovski službi, mnogih vernikov in potem, ko smo slišali za mnenje Kongregacije za zadeve svetnikov, s svojo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se častitljivi Božji služabnik Anton Martin Slomšek odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja na krajih in po ustaljeninih pravnih predpisih vsako leto 24. septembra. V imenu Očeta in Sina in Svetega duha. S temi besedami (uradno: formula beatifikacije) je papež Janez Pavel II. razglasil v nedeljo, 19. septembra, pred več kot 170.000-glavo množico vernikov, ki so se zbrali na Betnavski poljani, svet- MATIZ CENA NIŽJA ZA 100.000 SIT niškega kandidata Antona Martina Slomška za blaženega. Vzhičena množica je odgovorila: Amen (Tako bodi), nato pa so zadoneli zvonovi in zbor in ljudstvo so peli: Zazvonite zdaj zvonovi, zadonite prav glasno, naj odmeva hvalna pesem našemu dobrotniku: škofu Slomšku. Papeža Janeza Pavla II. je na začetku evharistične daritve nagovoril mariborski škof dr. Franc Kramberger in primerjal njegov obisk z Jezusom, ki se je po napornem delu ob Galilejskem jezeru umaknil pred množico ljudi in s čolnom so odrinili na samoten kraj. Toda ljudje so spoznali, da odhajajo, zato so z vseh strani pohiteli tja in prišli celo pred njim. »Danes se ta evangelijski prizor ponavlja: Slovenija je tista Galileja in tisti kraj je Betnava pri Mariboru ... Zato smo skupaj pohiteli iz slovenskih mest in vasi pa tudi iz sosednjih držav in daljnih dežel... Navzoči so tudi pravoslavni in evangeličanski bratje in sestre pa najvišji predstavniki državne oblasti, javnega, kulturnega in političnega življenja ...« V nadaljevanju je škof nanizal papeževe zasluge za slovenski narod pa tako tudi za priznanje slovenske državnosti. Orisal je tudi Slomškove zasluge in prosil: »Sveti Oče! Jaz, mariborski škof, ponižno prosim v imenu vsega slovenskega ljudstva in vseh, ki smo tukaj zbrani, Vašo svetost, da povzdigne CENA NIŽJA ZA 100.000 SIT te med blažene Božjega služabnika Antona Martina Slomška. Potem je bila ta večdesetletna želja, kot je zapisano že v uvodu, uslišana. Med mašo (po branju evangelija) je papež nagovoril ljudstvo. CENA NIŽJA ZA 120.000 SIT kazal široko odpd°s jh |e^ vevalatudicus domovine..-m mod^ stre drage Slovenca in deh svojega sv pen dušnega rojaka, ' uresmce nati Božjo voljo m j vsako ceno - “ ri| ve®11 rfi” Papež na koncu mase ^j čaščenjem. SP° šek neutrudno u ’ ziv vgraditi v teme J vsakršne družbe . j6 s nedeljske slove®® Življenje in delo Slomška je primerjal strto in mladikami. »On (Slomšek) je bil mladika, ki je obrodila sadove krščanske svetosti, visoke omike in ljubezni do domovine ... Z novega blaženega žari predvsem lik krščanske sveto- ■ Slomškova bodi vam ključ ke. Mas° mije^, , 23. september 1999 KRONIKA Ugodilo se je... ;Srnrtna nesreča kolesarja ?0 es e v Pomurju so terjale 23. žrtev. V enakem lanskem obdobju (do ®jjed>,em*)ra’ Pa'e umr'° ”le"13 V0č žrtev je tudi v vsej Sloveniji, oslej umrlo v prometnih nesrečah 255 ljudi (28 več kot v enakem W obdobju). 'etn' Gomboc iz Gerlinec se je v soboto, 18. septembra, lmip0^3 Pe^a's kolesom iz Gerlinec proti Korovcem. Pot ga je vodila Mz tnCU navzdo1’ ki je sicer označen s potrebnim prometnimi znaki, Mjalv °m Za omej'tev hitrosti na 40 kilometrov na uro. Kolesarje za-Mna S "6m ovinku v desni obcestni jarek, padel in si hudo poškodoval d ■6nCa' PrePeUali so ga v soboško bolnišnico, od koder so spo-1 aie v ponedeljek, 20. septembra, umrl. ^MPolicijska akcija Slabo na tn ri bliski ’ r 'aa Je stanJe prometne varnosti v Pomurju slabo in da po-^ohol (t predvldevajo, da se utegne še poslabšati, predvsem zaradi fek martinovo, praznovanja...), so pomurski policisti izvedli Rvi/ Septembra’ Poostren nadzor psihofizičnega stanja udeleži ukre P™metu- Kontrolo so opravili kar pri 1.222 voznikih. Pa ugotovi- L' Akrili so 45 alkoholiziranih voznikov in pri enem od njih so iz-1%^ " 9rama alkohola na kg krvi. Totalka. Pod učinkom mamil sta <0^ Znika-v kaznovanje pri sodniku za prekrške bodo predlagali 51 sliSo'nakraiu samem pašo izrekli denarne kazni 65 voznikom. Polici-srood sn° odvzeli vozniška dovoljenja 26 voznikom. Enemu so zača-61 celo motorno vozilo. •Urši n ■ ^ ^kLSrnrtna nesreča peške l9.30pQn' a^°m°bilist Rajko K. s Ptuja se je peljal 18. septembra ob ^donK-'0931™ CeSt'iz Pacinia Proti Juršincem. V Gaberniku je v aciJe $tev'lka 3a trčil s prednjim delom avta v zadnji del telesa ie»rglon Sske Elizabete K. s Ptuja, ki je ob sebi potiskala kolo. Po trčenju Mrovst recn'co na pokrov motorja in v vetrobransko steklo, nato pa 34 ■ na desno bankino. Na kraju nesreče je umrla. <^~Kosilnica je zagorela ^od^' J°Zeta K-v Andrejcih je 15. septembra okrog 23. ure zagorela nj kosilnica. Ogenj je zajel tudi vrata garaže. Zakaj je zagorelo, ta Znan°: dobra rtbvica pa je, da so ogenj hitro pogasili s hišnim Paktom, zato škoda ni velika. Tragedije na pomurskih cestah se dogajajo kar naprej. V četrtek, 16. septembra, ob 20.25 se je 22-letni Aleš Dresler iz Podgorja peljal skozi Žepovce. V blagem levem ovinku je vozilo zaneslo zaradi neprimerne hitrosti na desno bankino, nato pa nazaj na vozišče. Po nekaj metrih bočnega drsenja po vozišču in levi bankini je avto trčil z desno bočno stranjo v drevo. Voznika je po trčenju vrglo skozi vrata prtljažnika. Z reševalnim vozilom so ga peljali proti murskosoboški bolnišnici, a je žal med potjo umrl. Aleš, ki je bil po osnovnem poklicu strugar, a se je prekvalificiral za trgovca in je delal v materini trgovini, je 22. žrtev prometa v Pomurju. - Foto: J. Zauneker v ribiški trgovini M l’|Cuni 'formaciji, ki nam jo je posredovala^'^-feC da je v noči na 14. september terT *tr90vin° d- °- °- Agroplac Veržej vredno-n6C dru9'h ribiških pripomočkov, vse °°0 tolarjev. L^troo.6^6^' Ko smo obiskali ^ikBen?n0v Veržeju, nam je Povedal, ŽKlic^ 300 %Sj6o.kateah posamična V?ISOČaka do 84.000 turaZen rJru ’e pobral vse Pali" .^rihi^Lii. esel je tudi ^n^nje r°'oziroma špu/ ^^trid^6 Ž'me' kater'h C °le 0 60.000 tolarjev. raZličn’kar 2.000 zavitkov dot.250 1°-U^ojo maik°ci le vlomilec na-srnuae, some in a n'en° °šKodovanje r61ansko škodo pa V^in inventur'. n ^č (na levi strani lrtle| naih8?1 Pa 'e sode,a' zoženo ri- lUdl IZAvaMi- - " vaškega. Brž ko je biznis stekel, pa je prišlo do tako velikega gmotnega prikrajšanja! Ker niti slutil ni, da se mu bo zgodilo kaj tako hudega, je imel trgovino zavarovano le za mi-lijonček. Resnici na ljubo pa je morda treba zapisati, da vhod ni bil posebej (za)varovan, ampak je bila v navadnih vhodnih vratih le cilindrična ključavnica. Nočni vlomilec jo je očitno odprl s specialnimi (vlomilskimi) pripomočki. Oškodovanec upa, da mu bodo dobavitelji ribiške opreme in drugega nekako pomagali, da bo »splaval«. Poslej bo bolj zanesljivo varovanje trgovine in njene zaloge: namestil bo alr-mne naprave, sklenil zavarovalno pogodbo za večji znesek in poslej bo »na straži« tudi pes. Policisti in kriminalisti pa seveda še naprej raziskujejo, kdo neki je vlomil in kam je odpeljal plen. Benjamin sluti, da tega ni mogel storiti en sam, ampak . je bila na delu organizirana krimi-' 6 Cnhnčan Lenart: Otrok na rezervoarju 55-letni Jožef L. iz Lenarta se je peljal s Tomosovim motornim kolesom skozi vas Močna, na motorju (na rezervoarju za gorivo) pa je sedel štiriletni otrok L. F. Voznik je zapeljal z desnega smernega vozišča na levo in nato v vhod hiše številka 46, kjer je s prednjim delom motorja trčil v parkiran avto. Voznik in otrok sta padla po vozišču, in ker noben od njiju ni imel čelade, sta se poškodovala, zlasti otrok, ki so ga morali prepeljati v bolnico. Dokležovje: Delovna nesreča 15. septembra so pripeljali na urgentni oddelek soboške bolnišnice 70-letnega Leopolda J. iz Do-kležovja, ki je potem ostal tam na zdravljenju. Hudo se je namreč poškodoval (zvin vratnega dela hrbtenice), ko je plezal (letom navkljub) na voz, naložen z balami slame, in omahnil na tla z višine dveh metrov. Tuja krivda je izključena. Lukavci: Ostrešje v plamenih 16. septembra ob 14.35 je izbruhnil požar na kmetiji Šoštaričevih v Lukavcih. Ogenj je zajel gospodarsko poslopje, veliko 23 krat 13 metrov. Zgorelo je deset ten sena, 150 bal slame, delno pa je poškodovana tudi kmetijska mehanizacije. Škode je za 2.000.000 tolarjev. Požar naj bi bil posledica otroške igre z vžigalicami. Ogenj so ukrotili gasilci iz Lukavec, Cezanjevec in Ljutomera. Svetinje: Požar v Veličanah 19. septembra ob 6.10 je zagorelo gospodarsko poslopje Rozalije V. v Veličanah (Svetinje). Ogenj je uničil ostrešje, seno in drva. Škode je za 600.000 tolarjev. Požar je nastal zaradi samovžiga sena. Veržej: Čelno trčenje avtomobilistk Diana D. s Ptuja se je 19. septembra peljala z osebnim avtom po regionalni cesti zunaj Veržeja. Vozila naj bi z neprilagojeno hitrostjo, zato se je zgodila nesreča. Zapeljala je namreč na nasprotno smerno vozišče in s svojim avtom čelno trčila v avto, s katerim se je pripeljala z nasprotne smeri Ana K. iz Stročje vasi. Prva se je poškodovala lažje, dnina na hiidn V soboški vojašnici je bila slovesnost 76. protioklepnega diviziona Slovenske vojske. Ob tej priložnosti so pripravili ogled vojašnice, zanimiv zlasti za najmlajše, in tehničnega zbora ter razstave fotografij o sodelovanju pripadnikov SV iz enote v operaciji Alljed Harbour v Albaniji. Po slovesnem postroju enote so podelili priznanja zaslužnim posameznikom. Srebrni znak je dobila Marija Krese, bronasti znak pa Jože Faič, Darko Horvat, Slavko Ivančič, Zdenko Seršen in Zlatko Sever, medtem ko je zahvalo za sodelovanje prejel dr. Stjepan Radič. Priznanje znak za dolgoletno službo pa so izročili dvanajstim posameznikom. To so: Borut Balantič, Ivan Bohar, Bojan Bolkovič, Rudolf Divjak, Dragan Ferenc, Marjan Jauk, Elida Lainšček, Robert Lenarčič, Andrej Lipovec, Marjan Miki, Silvester Rojnik in Irena Rozmarič. MJ, foto: JZ. Gornja Radgona: Tihotapila mamilo Na mejnem prehodu v Gornji Radgoni so 16. septembra temeljito pregledali slovensko potnico S. M. in njen avto. Splačalo se je, kajti pod sedežem so našli vrečko iz polivinila, v kateri je bil zavoj, prelepljen z izolirnim trakom. Pozneje so kriminalisti ugotovili, da gre za svetlorjav prah, ki pa ni nič drugega kot heroin. Tudi stehtali so ga in tehtnica je pokazala 1.022 gramov, kar je menda na trgu mamil vredno 40.000 mark. Stekel je običajen postopek: domnevno tihotapko so privedli k preiskovalnemu sodniku, policija pa bo podala kazensko ovadbo. Popravek in opravičilo PGD Šalamenci ni kupilo gasilskega avta, kot smo poročali v Vestniku, ampak ga je brezplačno dobilo od gasilskega društva Lora v Nemčiji. Pokrovitelj prireditve ob prevzemu pa je bila samo zavarovalnica Triglav. (Ur.) Murska Sobota: Nesreča v križišču 20-letni Tadej K. iz Vučje Gomile je v Cvetkovi ulici v Murski Soboti zapeljal vzvratno na prednostno cesto in tam trčil v osebni avto 30-letne Monike M. iz Doline. Pri tem se je hudo telesno poškodovala njena sopotnica 27-letna Aleksandra H. iž Doline, saj ima zvin zatilja in zvin gležnja. posezonsko znižanje poletnih modelov vozil DAEWOO: LANOS 3v: cenejši za 100.000,00 sit NUBIRA II: cenejša za 120.000,00 sit MATIZ: cenejši za 100.000,00 sit Posojilo že samo z osebno izkaznico Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 Murska Sobota: Z avtom v prepust 15. septembra se je hudo poškodoval 19-letni Goran S. iz Murske Sobote, ki se je peljal z motorjem za motokros po poljski poti iz Markišavec proti Murski Soboti. Vozil naj bi prehitro, zato gaje zaneslo v betonski prepust razbremenilnega jaška na Ledavi, padel in si zlomil nogo. PRIPOROČAMO OLJA Mobil 18 ŠPORT 23. september 1999, ^Q!L Razmišljanje Košarka - 1. liga ženske Menjave trenerjev V sedmem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi sta igrala oba prekmurska prvoligaša neodločeno. Nogometaši Potrošnika iz Beltinec, ki so gostili moštvo Domžal, so z novimi okrepitvami (Popescu, Pev-nik, Širec) napovedovali prvo zmago, ki pa se ni zgodila. Beltinčani so sicer začeli dobro in dokaj hitro prišli v vodstvo. Romun Popescu je izkoristil svojo prvo priložnost in žogo z glavo neubranljivo poslal pod prečko. Žal se je pri tej akciji poškodoval in moral zapustiti igrišče. Samo tri minute kasneje so gostje rezultat izenačili. Nekaj minut zatem pa bi Beltitnčani zopet lahko povedli, vendar je Cvijanovič tik pred gotovo črto izbil žogo, ki jo je Utroša usmeril v mrežo. V drugem polčasu so Beltinčani sicer več napadali, vendar brez pravih priložnosti za zadetek, medtem ko so gostje s hitrimi nasprotnimi napadi vse nevarneje ogrožali vratarja Kuzmo. Vezni in bočni igralci Potrošnika svojega dela namreč niso dovolj dobro opravljali. K sreči je bil Kuzma dobro razpoložen in je nekajkrat odlično posredoval, sicer bi lahko vse tri točke odšle v Domžale. V soboto na tekmi z Rudarjem v Velenju pa naj bi za Potrošnik nastopil tudi Halilovič, ki so ga registrirali v ponedeljek. Nogometaši Mure iz Murske Sobote, ki imajo težave s sestavo moštva, saj zaradi kazni nista mogla nastopiti Cifer in Škaper, so bili na gostovanju pri Korotanu v Prevaljah blizu zmagi, vendar so bili v končnici tekme premalo pazljivi, saj je Breznik rezultat izenačil že v podaljšku. Zaradi nepremišljenih potez nekaterih igralcev so tako Sobočani povsem po nepotrebnem izgubili nekaj dragocenih točk. V sedmem krogu druge državne nogometne lige so razočarali nogometaši Nafte iz Lendave, ki so v Gaberju doživeli visok poraz v igri s ptujsko Dravo, ki tudi ni najbolje štartala. Lendavčani pa so nastopali oslabljeni, brez Šabjana in Novaka, kar se jev obrambi močno poznalo. Zaradi visokih porazov na domačem igrišču, na gostovanjih igrajo dobro, je prišlo do zamenjave trenerja pri Črenšovcih. Stanka Preradoviča, ki je moštvo pripeljal v drugo ligo, je zamenjal Nikola Škrbič, kije moštvo že vodil na tekmi z Živili Triglavom v Kranju. V prvem polčasu so bili črenšovci povsem enakovreden tekmec domačinom. Tekma pa je bila odločena v začetku drugega polčasa, ko je dosegel Bogatinov edini zadetek iz prostega strela. Tudi Črenšovčani niso bili brez možnosti. V sredini drugega polčasa je Krapec pobegnil domači obrambi, in ko se je sam znašel pred vratarjem domačih, ga je zrušil Feigel in sodnik mu je pokazal rdeči karton. Žal pa je moral zaradi ugovarjanja in drugega rumenega kartona z igrišča tudi Krapec. Zadnjo priložnost za izenačenje rezultata pa so imeli Črenšovčani tik pred sodnikovim žvižgom, ko bi Tratnjek lahko presenetil vratarja Vidmarja. V šestem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi so nogometaši Renkovec, ki so še brez poraza, v Veržeju premagali Beltrans in povečali vodstvo na lestvici na štiri točke. Lesoplast iz Križevec, kije tudi še brez poraza, pa je doma na srečanju s Kobiljem iztržil le točko. Nogometaši Hotize, ki so bili še brez zmage, so zamenjali trenerja. Strokovno vodstvo je prevzel Josip Flli-pan iz Hrvaške, kije zamenjal dosedanjega trenerja Pavla Žalika. Z novim trenerjem je Hotiza premagala Tromejnik Sloveniko iz Kuzme in dosegla prvo zmago. Zaradi slabih rezultatov so reagirali tudi v Turnišču. Na izrednem občnem zboru je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb. Do rednega občnega zbora bo v. d. predsednika Jože Ko-cet. Dosedanjega trenerja Mirka Škaliča je zamenjal Franc Gorza. Za tehničnega vodjo so izbrali Franca Litropa, Mirko Škalič pa bo tehnični vodja nižjih selekcij. Pomurje Skiny premagalo Odejo Začelo se je prvenstvo v prvi državni ženski košarkarski ligi, kjer sodeluje ekipa Pomurje Skiny iz Murske Sobote. Sobočanke so v prvem kolu premagale ekipo Odeja Marmor iz Škofje Loke z 68 : 62 (31 : 32) in dosegle pomembno zmago. V izenačeni igri so bile gostje iz Škofje Loke v prvem polčasu nekoliko boljše in večji del vodile, medtem ko so v drugem polčase mlade Sobočanke zaigrale uspešneje in zasluženo zmagale. Zlasti se je izkazala Alenka Ori, ki je dosegla 27 košev, eno trojko, uspešno izvajala proste mete (12:15) ter bila najuspešnejša v skokih (4 + 4). Strelke preostalih košev: Mira Svetina 16 (4:6), dosegla dve trojki, Ivana Huzjak 13 (3:4), Anita Horvat 6 (2:3) in Marina Glišič 6. (FM) Košarkarice Pomurja Skiny so v prvi tekmi novega prvenstva v prvi državni ligi premagele ekipo iz Škofje Loke. Fotografija: N.Juhnov Peter Juteršnik - trener KK Radenska - Creativ Zelja - uvrstitev moštva v končnico prvenstva V soboto se začenja prvenstvo v slovenski košarkarski 1. B-ligi, kjer sodeluje ekipa Radenske - Creati-va. V novem prvenstvu bo tekmovala združena ekipa Radenske iz Ra-denec, ki je že doslej tekmovala v tem tekmovalnem razredu, in Crea-tiva Sobote, ki se je uvrstila v drugo slovensko ligo. Vse tekme bodo igrali v telovadnici soboške prve osnovne šole. Več o pripravah za novo sezono in željah smo se pogovarjali s trenerjem Petrom Juter-šnikom. - Kako ste uresničili program priprav in kako ste z njimi zadovoljni? »Priprave za novo tekmovalno sezono, ki smo jih začeli v začetku meseca avgusta, smo v celoti ure- sničili. V tem času smo tudi odigrali deset prijateljskih tekem in na vseh zmagali, to lahko pomeni, da smo dobro pripravljeni, saj smo igrali tudi s prvoligaši. Na voljo imamo tudi dovolj igralcev, saj sta za vsako mesto dva enako dobra igralca. Tako bo konkurenca med tistimi, ki se bodo želeli uvrstiti med prvih dvanajst, zelo huda.« - Ali je v moštvu prišlo do kakšnih igralskih sprememb? »Bistvenih sprememb v moštvu ni bilo. Odšli so Ojsteršek, Milič, Ogrinc in Lovše, prišla pa sta Oček in Meško. V člansko moštvo pa smo vključili tudi nekatere mlade perspektivne igralce.« - Kaj pričakujete od nove tekmovalne sezone? »Želimo si, da bi se uvrstili med prve štiri ekipe in igrali v končnici prvenstva. Zadovoljni pa bomo tudi, če se uvrstimo na sredino lestvice.« (FM) Nogomet Kasaštvo Simona Jureš peta na EP Na evropskem prvenstvu amaterskih voznic kasaških dirk Fegat, ki je bilo na Nizozemskem, je med tekmovalkami iz 12 držav Slovenijo predstavljala 19-letna' Simona Jureš iz Babinec, članica KK Ljutomer, in dosegla lep uspeh. V močni konkurenci je po štirih vožnjah zasedla peto mesto. Najprej je zasedla drugo, potem šesto, deveto in peto mesto. Zbrala je 36 točk. Evropska prvakinja Nemka Karin Waltermommert je zbrala le 5 točk več. Tretjeuvrščena Finka Kollkkinnem pa je imela le 2 točki več. Simona Jureš je bila z udeležbo na svojem prvem velikem mednarodnem tekmovanju zadovoljna, čeprav bi lahko z nekoliko boljšo vožnjo prišla tudi do medalje. (NŠ) 1. SNL Si. mobil Rezultati - 7. kolo Korotan : Mura 1 : 1 Potrošnik : Domžale 1 : 1 Olimpija : Maribor 2 : 4 Publikum : Dravograd O : O Gorica : Primorje 5 : O Pohorje : Rudar 1 : 3 Maribor 7 7 0 0 27:6 21 Rudar 7 4 1 2 14:10 13 Olimpija 7 4 0 3 18:9 12 Dravograd 7 3 2 2 8:9 11 Mura 7 3 1 3 9:7 10 Gorica 7 2 3 2 11:11 9 Primorje 7 2 3 2 11:12 9 Publikum 7 1 5 1 8:9 8 Domžale 7 2 2 3 8:16 8 Korotan 7 0 5 2 11.14 5 Potrošnik 7 0 4 3 3:12 4 Pohorje 7 0 2 5 4:17 2 2. SNL Rezultati - 7. kolo Triglav: Črenšovci 1 : 0 Nafta : Drava O : 4 Železničar: Jadran 1 : O Aluminij: Avtoplus 4 : O Šmartno : Zagorje O : 1 Tabor: I. Gorica 2 : O Koper: Rogoza O : O Prva državna nogometna liga Potrošnik: Domžale 1:1 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.500. Sodnik: Šarf (Prevalje) Strelca: 1 : 0 Popescu (13), 1 : 1 Protega (16). Potrošnik: Kuzma, Novak, Vorobjov, Ulen, Tratnjek, Erniša, Kokaš ( e Adjei, Pevnik, Širec (Bedo), Popescu (Utroša). Korotan: Mura 1:1 Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 1.200. Sodnik: Mitrovič (Ljub jan Strelca: 0 : 1 Dominko (60), 1 : 1 Breznik (90). „ Mura: Nemec, Dominko, Gabor, Pima, Ošlaj, Vogrončič, Lukič, Mesarič (Petrovič), Cipot (Žilavec), Ristič (Fras). - Druga državna nogometna liga Triglav: Črenšovci 1:0 Kranj - Igrišče v športnem parku, gledalcev 300. Sodnik: Skomina Strelec: 1 : 0 Bogatinov (59). HKo.®' Črenšovci: Karoli, Gruškovnjak (Tratnjek), Hartman, B. Horva Pucko, Plej, Kustec, Pintarič, De. Horvat, Krapec, Brunec. Nafta : Drava 0:4 stelci Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 300. Sodnik: Čeferin (K^ . 0: 1 Čeh (10, 11 m), 0 : 2 Fridauer(51), 0 : 3 Čeh (57), 0 : 40 . y Nafta: Magdič, Hozjan, Pucko, (Gerenčer), Gyurkač (J. Horvat), Horvat, Gabor, Baša (Le. Horvat), Tompa, Škerbič, Gomboc. Trap - državno prvenstvo Boštjan Maček prvak t novim rekordom Na strelišču Črne njive v Ilirski Bistrici je bilo letošnje državn0 ^^e^iki ekip in posameznikov v streljanju na glinaste golobe. Med 60 P° in 15 ekipami so bili tudi pomurski lovci in dosegli izjemen usp aga|itako zlasti za člane Štefana Kovača trap iz Murske Sobote, saj so z v posamični kot ekipni konkurenci in še enkrat dosegli lan naslova. Junak prvenstva je bil Boštjan Maček,.saj je v redn movanja s 118 zadetki izenačil državni rekord, skupaj s ^na'n°e| jpoltF s 142 zadetki za eno tarčo izboljšal državni rekord, ki ga jezatje#i ska Bistrica), ter postal državni prvak. Franc Vidonja pa je s zasedel peto mesto. Zelo razburljivo je bilo tekmovanje za na ga državnega prvaka, saj sta imeli ekipi Štefana Kovača tr®pgisthce Sobote (Boštjan Maček, Karel Pojbič in Franc Vidonja) in llirs kij® zadnjega niza enak rezultat, v zadnji seriji pa je bil odlicen premagal Lipolta. Tako je postala tudi ekipa Štefana Kovača ra Sobote s 336 zadetki državni prvak. (FM) Šport od tod in tam Badminton - V Lendavi je bil prvi D-turnir štajersko-pomurske moškimi posamezno je zmagal Lendavčan Simon Pal pred godel saP6 s* ^5% tant Matej S . med kadeti do 7 |ih P^ tji^ mesto.OdP^^n ' C tekmovalcev^ (35ZVezi Moravske St^ljavfo^ obdobju XPriredit a pn organizaciji X>o8Jev' Od20.fe-S Ni zXPne Reditve se ^li^Učeh .27 Prireditev h°ia)' odte9a ^iiskH Med njimi S^Nna^ Moravskih ■liri’^-sent Pnreditev bo v ob Moravske To-\ okrog 500 te-X iz p^6, med nj'mi ^lik^NkaiA0 dve pr°9': mac 0 : 2, Benkovič : Plohl 0 : 2, Xu Jia: Jerman 2 : 0, Rihtarič-Xu Jia : Komac : Plohl 0 : 2, Rihtarič : Plohl 0 : 2, Xu Jia : Komac 2:1, Benkovič : Jerman 2:1; Krka : Moravske Toplice Sobota 1 : 6 (Gradi-šar: Horvat 0:2, Kralj: Unger 0 : 2, Retelj: Kocuvan 2 : 0, Kralj: Horvat 0:2, Gradišar: Kocuvan 0 : 2, Retelj: Unger 1 : 2, Kralj - Retelj : Unger-Horvat 0 : 2). M. U. Prepričljiva Kema V prvem krogu druge državne namiznoteniške lige je Kema iz Pu-conec prepričljivo premagala oba 22 km dolgi progi po reki Muri od petanjskega mosta do mosta na Srednji Bistrici. Med 20 tekmovalci iz Hrvaške in Slovenije je bil najuspešnejši pomurski tekmovalec Borut Horvat (Krog), saj je med člani C-1 zasedel prvo mesto in postal državni prvak. Miran Bokan je bil drugi. Med člani K-1 je Marko Podgorelec (Bistrica) zasedel peto mesto, Martin Balažič pa je bil osmi. Med mladinci K-1 je Igor Meolic (Krog) zasedel šesto mesto. Tenis Državno člansko prvenstvo v Radencih V organizaciji Teniškega kluba Radenci se je začelo včeraj, 22. septembra, državno teniško prvenstvo za člane in članice, ki bo trajalo do nedelje, 26. septembra. Radenci, ki so postali močan teniški center v severovzhodni Sloveniji, saj imajo teniško dvorano in tri zaprta ter štiri zunanja igrišča s tribunami za 300 gledalcev, so z zadovoljstvom sprejeli organizacijo te zahtevne športne prireditve. Na prvenstvu so zagotovili močno ude- 400, za mladino pa 200 SIT, imetniki olimpijske kartice pa plačajo le polovico. Vsak tekmovalec bo dobil na cilju spominsko majico in malico, vsi pa bodo sodelovali pri žrebanju. Za | Kolesarstvo Špilak prvak, Červek in Omar druga V Kranju je bila zadnja letošnja kolesarska dirka na dirkališču za dečke. Tekmovali so na 2.000 m, 500 m in v kriteriju. Lep uspeh so zopet dosegli Tropovčani. Pri dečkih B je zasedel Simon Špilak na 2.000 m prvo mesto in postal državni prvak. Na 500 m in za točke pa je bil dru- tekmeca in tako napovedala, da se bo tudi letos potegovala za naslov prvaka. Letos je ekipo okrepil še Benko. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote pa je osvojila le eno točko. Kema Puconci: Logatec 6: 2 (Kovač 3, Benko, Smodiš, Kovač -Benko); Kema Puconci: Škofije 6 : 1 (Kovač 2, Benko 2, Smodiš, Kovač - Benko); Moravske Toplice Sobota II: Škofije 4 : 6 (Koščak 2, Puhan 2); Moravske Toplice Sobota II: Logatec 5 : 5 (Koščak 3, Puhan 2). M. U. Na meddruštvenem tekmovanju v spustu za dečke, deklice in veterane na 12 km dolgi progi od mosta pri Dokležovju do mosta v Srednji Bistrici je sodelovalo 20 tekmovalcev. Pri ml. dečkih je Miran Lazar zasedel drugo mesto, pri st. dečkih pa je zmagal Srečko Pogorelec pred Simonom Jerebicem in Robertom Ozbetičem, vsi Bistrica. Med turisti C-2 sta Kolenko -Maučec zasedla tretje mesto. (FM). ležbo, saj bodo sodelovali vsi najboljši člani na čelu s prvim nosilcem po jakostni lestvici TZ Slovenije Iztokom Božičem, med članicami pa bo prva nosilka naša druga najboljša igralka Tina Pisnik. Po dvajset najboljših članov in članic je bilo določenih po jakostni lestvici, po enega člana in članico sta določila TZS in TK Radenci, po osem članov in članica se je na glavni turnir uvrstilo s kvalifikacijami. Predstavnica Radenec je na tekmo- tiste, ki ne bodo tekli, bodo organizirali ob 9. uri pohod do Jelovško-vega brega in nazaj. Prijave bodo začeli zbirati ob 8.30. Pripravili bodo tudi kulturni program. (FM) del drugo mesto, na 500 m je bil tretji, za točke pa drugi. BlažGjo-ha pa je bil dvakrat šesti in enkrat deveti. Končano je bilo tudi prvenstvo v članski konkurenci kolesarjev amaterjev. Državni reprezentant Bernard Omar je na državnem prvenstvu zasedel dnino mesto in nnctal nr>. Atletika V Lepoglavi na Hrvaškem je bil mednarodni cestni tek na 15,1 km. Med več kot sto tekmovalci so sodelovali tudi člani TS Radenske. Najbolje se je odrezal Karli Vrbnjak, saj je zmagal med člani, Milan Sa-pač pa je bil tretji. Pri ml. veteranih je Roman Klančar zasedel sedmo mesto. (G. G.) AK Lendava je bil organizator teka na 800 in 3.200 m. Sodelovali so tekači iz Madžarske, Hrvaške ih Slovenije. Zmagovalci so bili - Cicibani: Anton Horvath in Nett Koter (oba Le.); pionirji: David Šimonič (Le.) in Zsofia Forro (Madž.); mladinci: Aleš Bezjak in Tamara Štegler (oba Ptuj); člani: Andrej Voglar (Ptuj) in članice: Karina Branilovič (Hrv.) F. Horvat. Na tekaškem maratonu v Varaždinu so med 200 tekači sodelovali tudi člani TS Radenske. Najuspešnejša sta bila Karli Vrbnjak, ki je zmagal med veterani v polmaratonu, in Nina Jakopec, ki je bila prva v teku na 800 m med st. deklicami. V teku na 2.200 m je Slavko Kumek (ŠZ GR) zasedel peto, Marjan Jakopec pa osmo mesto. (G. G.) Kasaštvo Simona Jureš peta na EP Na evropskem prvenstvu amaterskih voznic kasaških dirk Fegat, ki je bilo na Nizozemskem, je med tekmovalkami iz 12 držav Slovenijo predstavljala 19-letna Simona Jureš iz Babinec, članica KK Ljutomer, in dosegla lep uspeh. V močni konkurenci je po štirih vožnjah zasedla peto mesto. Najprej je zasedla drugo, potem šesto, deveto in peto mesto. Zbrala je 36 točk. Evropska prvakinja Nemka Karin Wal-termommert je zbrala le 5 točk več. Tretjeuvrščena Finka Kollkkinnem pa je imela le 2 točki več. Simona Jureš je bila z udeležbo na svojem prvem velikem mednarodnem tekmovanju zadovoljna, čeprav bi lahko z nekoliko boljšo vožnjo prišla tudi do medalje. (NŠ) vanju 14-letna Andreja Klepač, državna prvakinja. Državno člansko teniško prvenstvo bo letošnji največji športni dogodek v Radencih. Posebej velja opozoriti na zaključne igre, ki jih ljubitelji tenisa ne bi smeli zamuditi. V petek, 24. septembra, od 10. ure dalje bodo četrtfinalna srečanja posamezno za člane in članice ter polfinale dvojic. V soboto, 25., bo polfinale za moške in ženske ter finale dvojic. V nedeljo, 26. popoldne, pa bo finale za posameznike in posameznice. V času državnega prvenstva bodo tudi končnica prvenstva za deklice do 14 let, kjer Radenci računajo na naslov državnih prvakinj, dan odprtih vrat Teniškega centra Radenci in seja upravnega odbora TZ Slovenije. Radenci, ki so znani po gostoljubnosti in odlični organizaciji najzahtevnejših športnih prireditev, bodo to vrlino gotovo pokazali tudi na državnem teniškem prvenstvu. (FM) pa je bil tretji. V Zagrebu je bila cestna kolesarska dirka za memorial Vlada Horvatiča za dečke in ml. mladince. Sodelovali so tudi člani KK Tropovci. . Pri dečkih je bil najuspešnejši Červek, ki je zasedel četrto mesto. Gjoha je bil peti, Špilak pa šesti. Pri Jože Karoli V klubih večji poudarek delu z mladimi S prvim septembrom je Jože Karoli - Šošo iz Murske Sobote postal novi selektor državne nogometne reprezentance mladih (U-17). Z Nogometno zvezo Slovenije je namreč sklenil 2-letno pogodbo. To je vsekakor lepo priznanje mlademu nogometnemu strokovnjaku, ki se je doslej že uveljavil pri delu z mladimi nogometaši, saj je z mladinci Mure dvakrat osvojil naslov državnega in pokalnega prvaka. Preizkusil se je tudi pri vodenju članskega moštva Mure v prvi državni ligi. - Najprej naše čestitke k izvolitvi za selektorja. Kako pa si sprejel sporočilo, da te je NZS imenovala za selektorja državne reprezentance mladih (U-17)? »Bil sem malo presenečen, hkrati pa počaščen, da mi je NZS zaupala to častno funkcijo.« - Kako se boš lotil dela na novi funkciji? »Dela sem se že lotil, saj sem moral v zadnjih treh tednih pripraviti dveletni program dela z državno reprezentanco mladih (U-17) in program treningov v mladinskih centrih. V Sloveniji smo namreč ustanovili šest mladinskih nogometnih centrov: Prekmurje (Rakičan), Velenje, Maribor, Ljubljana, Koper in Nova Gorica. Ti centri so bili ustanovljeni z namenom, da bi se lahko igralci in trenerji vključevali v proces treniranja na svojem območju. Dveletno delo v centrih je zastavljeno tako, da bi reprezentanco kar najbolje pripravili za kvalifikacije za evropsko prvenstvo (U-18), ki bo leta 2001.« - Koga pa si izbral za trenerja reprezentance? »V vsakem od šestih centrov je trener. V prekmurskem centru je to Štefan Ivanič. Na vsako reprezentančno tekmo bom povabil po dva trenerja.« - Kaj si kot selektor mlade državne nogometne reprezentance najbolj želiš? »Najbolj si želim, da bi se izboljšalo strokovno in vzgojno delo z mladimi nogometaši v klubih, ki ni zadovoljivo. Opaziti je namreč, da v večini nogometnih klubov posvečajo mladim premalo pozornosti tako pri strokovnem delu kakor tudi pri ustvarjanju možnosti za delo in tekmovanje, ne da bi se zavedali, da so prav oni tisti, ki lahko nadaljujejo z dobrim delom in uspehi.« FERI MAUČEC Hitrostno rolanje Šantavčeva (četrtič), Korenova in Bogdanova V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v hitrostnem rolanju, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci in tekmovalke RK Murska Sobota in ŠD Do konca iz Lendave ter dosegli lep uspeh. Najboljše so bile: Manuela Bogdan pri ml. deklicah, Tanja Koren (obe Lendava) pri kadetinjah ter Jasna Šantavec (Murska Sobota) pri mladinkah, vse so zmagale po dvakrat in postale državne prvakinje. Za Jasno Šantavec je to že četrti naslov državne prvakinje. Davor Šijanec (MS) je pri članih enkrat zmagal, enkrat pa bil peti. Miha Cvornjek (MS) je bil pri kadetih enkrat prvi in Šport od tod in tam Košarka - V drugem krogu slovenskega košarkarskega pokala je ekipa Radenske - Creativa, član 1. B-lige, v Lendavi premagala domačega tretjeli-gaša Miarte Lindau z visokim rezultatom 95 : 49. Strelci: Karlo 20, Ulaga 19, Besedič 14, Meško 10, Oček 9, Niderl 8, Dominko 5, Želj 5, Banič 3, Žakula 2 za Radensko-Creativ ter Neuvirt 10, Zrna 9, Cor 9, Sijarič 6, Gran-fola 5, Horvatič 4, Gašparič 4, Hozjan in Flisar po 1. Košarka - V uvodni tekmi drugega dela prvenstva v prvi slovenski košarkarski ligi vzhod so mladi košarkarji Creativa Sobote visoko premagali Pivovarno Laško s 84 : 41 ih se prebili na drugo mesto. Strelci: Voroš 25, Gomboc 18, Horvaz 11, Fuis 11, Brinar 8. (DF) Odbojka - V prvi tekmi odbojkarskega pokala Slovenije je Pomgrad iz M. Sobote v gosteh premagal Hoče s 3:1, Šempeter pa Ljutomer s 3:2. (NŠ) Tenis - Na 5. tradicionalnem teniškem turnirju za pokal Radenske - Sprint je sodelovalo 96 dečkov in deklic od 8 do 11 let starosti. Od pomurskih tekmovalcev se je izkazala Nastja Starčič (Radenci), saj je zmagala pri deklicah do 11 let. Deklice TK Radenci do 14 let (Klepač, Fekonja, Puklavec, Vigrili) so dosegle izjemen uspeh, saj so se uvrstile v končnico prvenstva za naslov državnih prvakinj. Invalidski šport - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v vrtnem kegljanju za slepe in slabovidne. Sodelovali sta tudi ekipi MDSS Murska Sobota. Uspešne so bile članice (Jurančič, Mlinarič, Pungarčič, Kos), saj so s 197 podrtimi keglji zasedle tretje mesto. Člani MDSS MS so bili sedmi. Med posameznicami je Marija Jurančič s 56 keglji zasedla drugo mesto. V Mariboru je bilo tekmovanje delovnih invalidov. Med 100 tekmovalci so sodelovali tudi člani DRŠI Murska Sobota. Tekmovali so v balinanju, kegljanju, pikadu in šahu. Najuspešnejši so bili balinarji, ki so zasedli četrto mesto. V Murski Soboti je bilo kvalifikacijsko tekmovanje invalidov za državno prvenstvo v šahu. Med 8 ekipami severovzhodne Slovenije je ekipa DRŠI Murska Sobota zasedla sedmo mesto. (T. Kos) Rokoborba - V Bratislavi je bilo mednarodno tekmovanje v rokoborbi za dečke. Med 155 tekmovalci iz sedmih držav so sodelovali tudi člani Mleko-prometa iz Ljutomera. Najuspešnejši med njimi je bil Niko Horvat (37 kg), ki je zasedel drugo mesto. Sašo Mlinarič je bil peti, Mihaela Čirič in Mitja Sedmak pa šesta. (NŠ) Namizni tenis - Na prvem državnem turnirju kadetov, ki je bilo v Preserju, je sodelovalo 62 igralcev. Od igralcev Moravskih Toplic Sobote sta bila najuspešnejša Bojan Ropoša in Tomi Ocepek, ki sta si razdelila tretje mesto. Na enkrat drugi. Tina Kuplen (MS) pri ml. deklicah in Doris Solarič (Lendava) pri začetnicah sta bili dvakrat drugi. Marko Krapec (Lendava) je bil enkrat drugi in enkrat tretji. Katarina Jambor (MS) in David Solarič (Lendava) sta bila pri začetnikih dvakrat tretja. Mojca Duh (Lendava) je bila pri st. deklicah enkrat tretja in enkrat četrta. Lea Kovač (MS) je bila pri st. deklicah enkrat tretja in enkrat četrta. V štafetnem teku v kategoriji C sta zmagali Lea Kovač in Jasna Šantavec, Davor Šijanec in Miha Cvbr-njak (vsi MS) pa sta bila druga. FRANC BOBOVEC 20 MULARIJA 23. septembra 1999 VESTNIK Varna povezava Poslanci v medmrežju — Od prejšnjega tedna je mogoče neposredno spremljati seje državnega zbora tudi po internetu. Poleg neposrednih sej bo na spletnih straneh slovenskega parlamenta, ki so dobile novo celostno podobo, mogoče najti tudi magnetogramske zapise in posnetke aktualnih odprtih sej. V veliki dvorani državnega zbora so postavili videokamero, ki zajema govorniški pult in del predsedstva, signal od tam potuje v računalnika, ki odpošljeta podatke na RTV Slovenija in Telekom. Državni zbor se je namreč z RTV Slovenija dogovoril, da bo na njihovem strežniku zagotovljenih dvesto sočasnih dostopov, obenem pa tudi tristo ur posnetkov zadnjih aktualnih odprtih sej. Telekom pa je zagotovil sto sočasnih dostopov na svojem strežniku, prispeval pa je tudi vso komunikacijsko opremo. Število dostopov bodo še povečevali, če bo zanimanje domače in svetovne javnosti preseglo pričakovanja. Na domačih straneh državnega zbora lahko poiščete podatke o predsedniku, podpredsedniku in generalnem sekretarju, ki so opremljeni tudi z neposredno povezavo z elektronsko pošto, tako da jim lahko vsak uporabnik piše. Podobno so izdelane tudi zbirke delovnih teles, poslanskih skupin in služb, ki prav tako omogočajo neposredni dostop prek elektronske pošte. Novost na spletnih straneh so še sklici sej in besedila predlogov zakonov. Projekt neposredni prenosi po internetu je stal osem milijonov tolarjev, obnova spletnih strani, ki bo v celoti končana do konca leta, pa tri milijone tolarjev. Avtor celostne podobe prenovljene predstavitve DZ na internetu je grafični oblikovalec Eduard Čehovin, izdelali pa so jo strokovnjaki podjetja Arctur. http://www.dz-rs.si/ Državni zbor je »na internetu« od leta 1994, o neposrednih prenosih sej so začeli razmišljati konec leta 1997 na pobudo Cirila Ribičiča. V Evropi naj bi po podatkih sodelujočih pri projektu po 'internetu lahko neposredno spremljali le še seje norveškega in britanskega parlamenta. http://www. skd.si/ Slovenski krščanski demokrati ponujajo na svoji strani možnost glasovanja za novega predsednika in ime stranke, ki bo nastala po združitvi SKD in SLS. Za predsednika stranke lahko obiskovalci strani izberejo Lojzeta Peterleta, Marjana Podobnika ali predlagajo svojega kandidata. http://www2.arnes.si/"obeltincims/ Vsi, ki ste nedavno od tega iskali stran beltinske osnovne šole, pa jev medmrežju niste našli, se ne razburjajte preveč. Naslov, ki smo ga objavili v eni od prejšnjih številk Vestnika, ni bil pravi. Napako popravljamo, vas pa vabimo, da si ogledate strani beltinskih šolarjev. http://www.vatlcan.va/ Papež ‘ma rad tudi internet. Prepričan sem, da tudi Sveti oče od časa do časa pogleda, kaj pišejo o njem na uradni vatikanski strani. O tem, ali si ogleduje še kaj drugega, v uredništvu Varne povezave raje ne bi sklepali ali celo namigovali. V medmrežju je namreč toliko stvari, ob katerih človek kar zardi. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte ie: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna nnvsTava INDIJANČKI - V enoti vrtca Srnica v Krogu se precej otrok navdušuje nad plesom. To je skupina, ki so jo poimenovali Indijančki. (Foto: JG) Naš razred Anja močna in velika je, Nina majhna in živahna je, Doris najglasneje se smeji, Moniki in Tini jezik se vrti. Sabina rada se frizira, Martina se še vedno igra, Sanja pa na živali se spozna. Žiga lepo riše, Patrik zelo lepo piše, Samo rad sprašuje, Robi hitro naloge rešuje. Božidar bombončke rad ima, Branko najraje nogomet igra, pa tudi učiteljica Nada z nami lepo se ima. NINA ALT in SANJA VOGRINEC, 2. RAZ, OŠ STROČJA VAS Lepi počitniški dnevi Bila sem v Baški. Tja smo se peljali z vlakom. Vožnja je bila dolga. Veliko sem se kopala, hodili smo na sprehode in včasih smo tudi plesali. Najlepše je bilo na plaži, ko smo se kopali in igrali. DORIS MESARIČ, 2.A OŠ BAKOVCI Šola prihodnosti Šola prihodnosti bi imela računalnike in vsak bi imel robota, ki bi pisal za nas. Namesto telovadnice bi bila spalnica. Kosila bi se kuhala sama. TADEJ JALŠOVEC *** V šolo bi nas spremljali roboti, ki bi delali namesto nas domače naloge. Če bi bili zaspani, bi lahko legli v postelje. Namesto luči bi imeli sveče. Jedli bi, kar bi hoteli. Računalnik bi bil naša pamet. SARA SARJAŠ, 3. RAZ. PODRUŽNIČNA OŠ GABERJE Začele so se zelo težko pričakovane počitnice. Najlepši del sem preživel s svojo družino na morju pri Umagu. Ure, preživete na plaži, so bile zabavne in razigrane. Posebno doživetje je bila vožnja z la- Proslava je proslava, saj so skoraj vse enake. Ampak v Križevcih je bila nekaj posebnega, kajti v naši novoustanovljeni občini smo dobili svoj grb. Pripravili smo program, v katerem sem nastopila tudi jaz. Prebrala sem nekaj stavkov o svoji vasi. Na začetku sem imela malo treme, a je kmalu izginila. Po proslavi so Počitniški dan Sonce je že visoko na nebu, ko prebudi se naš Medo. Najprej oči si pomane, nato prebudi še vse ostale. Hitro v hladilnik pogleda, če je v njem še kaj meda. Ko se dobro naje,' mami nagajati začne. Zvečer pa sladko zaspi in zjutraj vesel se prebudi. MATEJA ČURIČ, 3. RAZ. OŠ FRANCETA PREŠERNA ČRENŠOVCI Planinski krožek Na OŠ Beltinci deluje planinski krožek, ki ga obiskujem tudi jaz. Vse je zanimivo, najbolj pa planinski izleti. Enega sem se udeležila. Pot nas je vodila na Ribniško Pohorje. Vzpenjali smo se proti koči. Škoda, da je bilo megleno. Povzpeli srna se do vrha in se ustavili ob Ribniškem jezeru. Šli smo tudi na Črni vrh, kjer nas je čakal pečat. Pritisnila sem ga v svoj dnevnik. Črni vrh je najvišja točka Pohorja. Komaj čakam, kdaj bomo spet šli na planinski izlet. MANUELA HOŠPEL Super počitniški doživljaj djo Matek. Peljali smo se iz Novi-grada proti otoku Sv. Katarine, kjer smo imeli kosilo. Po krajšem odmoru smo odpluli proti Rovinju, kjer smo si ogledali muzej podmorskega sveta. Zanimivo je bilo tudi pri Mladi dopisniki se predstavljal0 Želite, da se tudi vi na kratko predstavite? Napišite nam, kako živite, kaj delate, kaj va naslov je: Uredništvo VESTNIKA, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Proslava, ki je bila nekaj posebnega nam predstavili kasaške konje, sledila pa je zabava do poznih večernih ur. Seveda ni šlo brez glasbe. Na zabavi sem se imela lepo, Bila sem v Kanadi Hm, dogodek iz počitnic? Kaj pa drugega kot potovanje z družino v Kanado! Začelo se je 17. junija 1999 ob dveh zjutraj. Okoli treh so nas sorodniki odpeljali proti letališču v Gradcu. Namesto da bi se odpravila na Pot proti šoli, sem že letela v zraku. Ob desetih smo prestopili na drugo letalo, ki nas je poneslo proti Montrealu. Končno smo živi, celi, zdravi ■ ■ ■ prispeli na naš sanjski cilj. Sorodniki, ki živijo tam, so prišli po nas in nas odpeljali na svoj dom. Tam smo ostali dva tedna in tri dni. Vsak dan nam je prinesel zanimiva doživetja. Posebej všeč mi je bilo v mestu Otava - stare stavbe, različne dvorane, prekrasna cerkev - Ko smo se vrnili, pa sem si vseeno rekla: »Ljubo doma, kdor ga ima.« barbaba®^ stricu Toniju v okolici Kopra, kjer smo se ustavili na poti v Umag- Medtem so v vinogradih zaps klopotci, v naši šoli pa zvonec. MATEJA UPAJ, 5. OŠKAP^ ssj sem preživela nekaj prijem1" Uric s svojimi prijatelji. . MATEJA ŠKERGET, 7 ° Os KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 23. septembra 1999 NA SCENI Keanu Reeves v soboškem kinu Prihaja skupina Blondie Matrica vas bo zgrabila Padec v računalniško suženjstvo meriški znanstvenofantastični film Matrica (original The Matrix) je bil pri filmskih kritikih onstran luže ocenjen kot najbolj coo/ združitev znanstvene fantastike in akcije v zadnjih letih. Režiserja brata Andy in Larry Wachowski sta res naredila film, kjer je sicer več kot znanstvene fantastike računalniške tehnologije in odličnih digitalnih efektov, ki pa sta jih uspešno združila z zanimivo zgodbo. Karizma, trajna kot življenje Koncert 23. oktobra v Ljubljani Srles ^eves se je rodil 2. septembra 1964 v libanonskem gla-^Yori<^ Beirut' Potem ko so se njegovi starši ločili, se je preselil v na’° Pa v Toronto-Vse družinske zdrahe je opazoval s sprošče-iHlh eskom. V filmu Matrica se le redko nasmeje, saj se iz zmedene-Cneža spremeni v nevarnega upornika. Keanu Reeves je na začetku filma zmedeni računalniški programer Thomas Anderson, ki pa noči preživlja kot hacker Neo, obtožen že vsakovrstnega računalniškega kriminala. Nekega večera ga najde skrivnostni Morpheus (Larry Fish-burne), vodja majhne četice upornikov, ki se borijo proti tako imenovani Matrici. Matrica je vse, kar obdaja ljudi, so pravzaprav stroji, ki želijo narediti iz.človeških bitij baterije. Večina človeštva tako na videz živi normalno življenje in hodi v službo, a se v resnici ne zaveda, da so sužnji in' da je okoli njih umetno ustvarjen svet. Reši jih lahko le Tisti, izbranec, ki ga ne bodo mogli us-v taviti niti nesmrtni Agenti v službi Matrice (glavnega je v zanimivi vlogi odigral Avstralec Hugo VVea-ving). Ali je Neo pravi? Čeprav ne gre za sijajni kakovostni izdelek, je film Matrica vreden ogleda zaradi izvrstnih akcijskih prizorov, ko se vam bo zdelo, da igralci kar lebdijo v zraku, podprtih z elektro glasbo in parajočimi zvoki kitar skupine Rage Against The Machine. Seveda pa ostajajo še nekatere pomanjkljivosti in stereotipi, ki se jim ameriška produkcija največkrat ne more izo-gniti( med temi je največji minus prav gotovo skoraj limonadni hap-py end. Čeprav ne čisto ... Kajti boj proti Matrici se nadaljuje. The Matrix (ZDA, 1999), režija: brata Wachowsky. Igrajo: Keanu Reeves, Larry Fishburne, Carrie Ann Moss, Hugo Weaving. Na sporedu v soboškem1 kinu Park danes ob 20. uri, v petek, 24. septembra, ob 18., ter v soboto in nedeljo, 25. in 26. septembra, ob 18. in 20. uri. TOMO KOLEŠ ■ Koncert Nine Badrič kupina Blondie in njena platinasta ikona Deborah Harry doživljajo od lani, ko se je originalna ekipa znova združila in najavila novo ploščo No Exit z velikim hitom Maria, ponoven uspeh pri občinstvu in veliko medijsko evforijo. Ansambel z eno najbolj briljantnih karier v zgodovini popularne glasbe - od leta 1977 do 1982 je postalo hit kar 16 singlov, prodali pa so več kot 40 milijonov primerkov plošč - in nesporna glasbeno-vizualna inspiracija mnogim mlajšim kolegicam in kolegam, navdušuje svetovna prizorišča s svojimi klasikami in novimi uspešnicami na intenzivni ameriško-evropski turneji, katere del bo tudi koncert 23. oktobra ob 20. uri v Ljubljani. Vstopnice so že v predprodaji v Ljubljani v menjalnicah Upimo, v Domu Muller, v Elektrotehni na Miklošičevi, v trgovinah Rec Rec, Hard Rock Shop, Dallas Musič Shop, Dallas Mute Shop in na avtobusni postaji, v Mariboru v Max Musič Shopu, v Celju v NLP-ju in Ekopoo-lu, seveda pa še v Kranju, Kopru, Novem mestu in Škofji Loki ter na internetu na naslovu www.ekopool-sp.si/tickets in www.svetglasbe.si. »Horde so prišle, da bi se poklonile eni od klasičnih ameriških pop skupin, skupaj z množico najstniških plavolask... Debbie Harry je absurdna, neponovljiva, skoraj ilegalna, seksi... hiti zvenijo bolj sveže kot včeraj, kajti Blondie so ohranili ostrino, ki manjka mnogim mlajšim bendom ... Daleč od tega, da je to pravi nostalgični nastop, niz pesmi je pokazal, s Forgive and Forget in drugimi super novostmi, da ti stari mački še vedno dobro obvladajo kot rezilo nabrušen pop,«je lani po njihovem koncertu zapisal kritik angleškega časnika Guardian. Pronicljivo sporočilo pa je prišlo tudi izpod peresa recenzenta časopisa The Indepen-dent: »Skupina Blondie neomajno dokazuje, daje življenje vrnjeno na normalni tir in je starost brezpredmetna, če imaš pesmi. In pesmi so nekaj, kar Blondie nikoli ni manjkalo ... dvajset let kasneje, oboje - pesmi in »tisto«, kar skupina izraža. Karizma je, zdi se, trajna kot življenje.« Torej razlog več za obisk ljubljanskega koncerta. Album No Exit je izšel februarja ’99 pri založbi Beyond Musič. Produciral gaje Craig Leon, sodelavec že pri debiju, angažirani pa sta bili tudi dve novi moči, nekdanji basist Patti Smith Lee Foxx, ki je prispeval tudi nekaj pesmi, npr.-prihajajoči hit Screaming Skin, in kitarist Paul Car-bonara. Maria in No Exit sta se v duhu najboljše tradicije povzpela na najvišja mesta top lestvic, prihaja pa že tudi singl Nothing Is Real But the TKI lbe¥d ne bi Čnf°PlSati VSe9a’ do tebe tesno0!6136'’ ko sva Sai veš, ® teboj...«! Tvoj Medek ^tej! V6(Ji |iiibiia,1niko9ar nisem * ’akoZ9ar nisem uar si se ^ve^Sani0 Ponorčeval. ^i^toboli. ^pa r|saia solze, asomi ^ihžlr6dini Prijatelj. 01 biti sama i^0^0 bolečino. 16 biti tistega, 0)6 solZ6 ' Vk°t jih k° k0™ skrila, W iibh°m Poučila, ne bom razkrila. Monika R. D. ^haj Prva Hrvatica na World Musič Awards Najnovejši album: Unique V Zagrebu rojena, nekdanja članica zagrebškega zbora Zvjezdice, Nina Badrič je v zadnjih letih dosegla izreden uspeh kot pevka, predvsem zaradi svojih glasovnih spo- sobnosti. Leta 1990 je podpisala prvo profesionalno pogodbo z Jasenkom Houro in Rajkom Dujmičem. Pet let kasneje je izdala prvi CD z naslovom Godine nestvarne in uspešno nadaljevala glasbeno pot, tega leta je namreč z Emilijo Kokič posnela pesem Ja sam vlak in zmagala na festivalu v Zadru. Za nadaljevanje kariere pa je bilo pomembno sodelovanje z lla- nom Kabiljom. Leta 1996 je Nina podpisala pogodbo z Warner Bros in izdala , CD Ja za ljubav neču moliti. Postala je vodilna zvezda hrvaške estra-de in se uspešno prebijala na evropski trg. Leta 1997 je izdala album Per-sonality, ki je bil nagrajen z najbolj prestižnimi hrvaškimi glasbenimi nagradami. Zmagala je tudi na radijskem festivalu in za pesem Budi tu prejela pet nagrad. Osvojila je Grand Prix Večernjega lista, Gloria pa ji je podelila nagrado za najboljši ženski vokal. Leto kasneje je dobila Porina za najboljši pop album in najboljšo pevko. 1998. je podpisala pogodbo z BMG in se kot prva od hr- Vedela sem, da ga bom izgubila, vedela sem, da bo od mene odšel kakor Drava, ki pod Koroškim vaških izvajalk prebila na evropski trg. Letos pa je Nina doživela vrhunec svoje mednarodne glasbene kariere z albumom l’m so excited in z medijsko podporo, kakršne doslej ni imel še nihče s hrvaške scene. Nina Badrič je bila prva hrvaška pevka, ki so jo v enajstih letih obstoja World Musič Awards povabili kot posebno gostjo. Na podelitvi nagrad je bila v družbi največjih imen svetovne glasbene scene, prireditev pa je spremljalo 900 milijonov gledalcev. V letu velikega uspeha v tujini pa je izdala tudi album Unique, ki je že nanizal nekaj uspešnic doma in pri nas: Još i sad, Na kraj svi-jeta, Tko si ti... Nina prihaja tudi v Slovenijo. Promocijski koncert bo danes, 23. septembra, v ljubljanskem klubu Central po nastopu Zdravka Girl... Najlepša je Neda Gačnik mostom mirno izginja v noč. Vsaka ljubezen boli, vsaka,pa če je še * > f —..-.J Čoliča. TKI > /en ia bi zanj, % h a' Zares sem ga imela rada, nisem zadnji košček svojega srca, pa ^nosti, ker je prej odplul- ljubila m Vse> k^a poznate, povejte mu, J . dala bi mu vse - , m mmah naj nikoli ni etudi to’ da na nJeni l. .... w[Ze bolele - i/ s . Ope’ kotJe na mojih’ kerj°te(>in kljub vsemu te / rosti mi’ razumela sem te J Mateja rada!!! 080 1234 OJ im TOM pri ZPMi O BMZnAČtN KUC • VSAK DAN OO l/.DO 20" V soboto, 11. septembra, je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani izbor za miss Slovenije. Zmagala je 19-letna študentka Neda Gačnik iz Ljubljane, prva spremljevalka je 21-letna študentka iz Škofje Loke Mateja Kisovec, druga spremljevalka pa 17-letna dijakinja Silvija Osojnik iz Ljubljane. Zmagovalka Neda Gačnik bo predstavljala Slovenijo na izboru za miss sveta, ki bo 4. decembra v Londonu. I DOBRO JE VEDETI 23. september 1999, STRELEC RIBI OVEN BIK DVOJČKA RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON KOZOROG VODNAR Ona: Dosegla boš tisto, za kar si prizadevaš že dalj časa, a kaj hitro boš spoznala, da si se ponovno zmotila. Bilo bi veliko bolje, če bi del te energije posvetila svojemu poslovnemu življenju. On: Poskusi se skoncentrirati na svojo okolico bolj v smeri prijateljstva kot poslov. To ti lahko v prihodnosti še zelo koristi. Glede prijateljice so tvoje skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi seji opravičil. Ona: Zgodilo se bo tisto, za kar si še nedavno tako goreče zatrjevala, da se tebi ne more zgoditi. Toda še je čas, da poskusiš rešiti, kar se rešiti da. Obetajo se ti dokajšnje težave z denarjem. On: Namesto da brskaš po preteklosti, se raje ozri naprej in videl boš, da imaš prav lepe možnosti pri osebi, na katero si že skoraj pozabil. Tudi poslovne stvari se ti zanesljivo obračajo na bolje. Ona: Morala se boš sprijazniti z dejstvom, da ne moreš spremeniti navad svojega partnerja. Toda verjetno je ravno to tisto, kar te’na njem najbolj privlači. Še vedno pa boš razmišljala o nekom drugem. On: Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil nekoga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Tvoje težave so posledica tvojih in ne prijateljevih napak. Še vedno pa se ne boš mogel odločiti med koristjo in zabavo. Ona: Spoznala boš, da si všeč nekomu, ki ti lahko daje precej več, kot so tvoje sedanje zmožnosti. Prijeten konec tedna te bo prevzel, po drugi strani pa bo pri nekom drugem vzbudil val ljubosumja. On: Žilica ti ne bo dala miru, dokler ne boš tudi ti poskusil prepovedanega sadu. Pričakuješ lahko veliko odmevnost na svojo idejo, njena realizacija pa bo predvsem odvisna od tebe. Ona: Jezik te bo tokrat pustil na cedilu in noben izgovor ti ne bo kaj prida pomagal. To, kar si si skuhala, boš morala tudi pojesti, pa naj bo še tako vroče. Prijetno presenečenje te čaka prav tam, kjer ga najmanj pričakuješ. On: Naredil boš sicer ogromno načrtov, njihova realizacija pa bo precej medla. Spusti se raje v kombinacijo s prijateljem, saj lahko s skupnimi močmi naredita neprimerno več in predvsem veliko bolje. DEVICA Ona: Ne kaži tako očitnega zanimanja za svojega novega sodelavca, saj mu lahko to še stopi v glavo. Ugodnosti se bodo podvojile in prav z lahkoto ti bo uspelo tudi tisto, kar sploh nisi nameravala. On: Vse okoli sebe gledaš predvsem s temne strani, to pa nikakor ni dejanska slika tvojega okolja. Stara prijateljica si bo poskušala ponovno pridobiti tvoje zaupanje. Stopi ji naproti - ne bo ti žal. .. Ona: Ali si že kdaj pomislila, da ima prijateljstvo več stopenj in da vseh hkrati pač ne moreš uživati. Konec sam bo sicer dober, toda do njega te bo vodila precej vijugava pot. Poskusi raje z zvijačo ... On: Prijeten pomenek se bo prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se ti zgodi, da se boš zvečer znašel v povsem tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvali, kajti vse skupaj lahko pride na povsem napačna ušesa. Ona: Stvari se bodo nepričakovano zapletle in kar naenkrat se boš znašla sredi kopice težav. Uspelo ti bo razočarati nekoga, ki ti želi dobro. Raje se za nekaj časa potuhni in čakaj na ugodnejši trenutek. On: Ko boš blizu zmagi, seje boš skoraj ustrašil. Nikar ne omahuj - vse to si si zaslužil, in to več kot pošteno. Tako boš imel sedaj več časa zase in za svoje zasebne načrte, ki so vse prej kot skromni... Ona: Preživela boš prav prijetno avanturo, vendar se nikar ne zanašaj na trenutno razmerje. Kakor je prišel, tako bo tudi odšel, tebi pa bo ostal prijeten spomin na predvsem dobro ter iskreno prijateljstvo. On: Ravnal boš predvsem po svojem preudarku, vendar bi ne bilo slabo, če bi včasih poslušal tudi kakšen dober nasvet. Sedaj ti gre sicer čisto dobro, toda kako dolgo bo še tako? Najboljši odgovor veš ti sam. Ona: Čeprav bo vse skupaj videti še tako nedolžno, si bo nekdo to razlagal popolnoma napačno. Še tako majhen namig si bo predstavljal kot odkrito ponudbo. Seveda pa je morebitna zveza odvisna predvsem od tebe. On: Poskrbi tudi za svoje prijatelje, saj se ti bodo sicer kaj hitro odtujili. Na posrečeni zabavi konec tedna se ti bo odprla neslutena priložnost pri osebi, ki jo že dalj časa opazuješ. Ona: Prepusti se svojim čustvom in si privošči prijeten konec tedna. Vse kaže, da se je stara zgodba ponovno začela, le da so tokrat osebe druge - mogoče ravno tiste prave. Za delo pa bo čas drugič. On: Nikar se ne pusti zmesti osebi, ki ve veliko manj kot ti. Je že res, da si sredi problemov in težav, a je najhujše že za teboj. Neki izziv ti bo v življenje prinesel prijetno nalogo, ki jo boš z veseljem opravil. Ona: Preveč si zaskrbljena s tem, kako ustreči drugim. Zakaj ne bi enkrat najprej pomislila tudi nase. Svoja zanimanja boš razširila na povsem nova področja, kjer te čaka neprijetno presenečenje. On: Nikar se ne zanašaj na govorice, ki krožijo okoli tebe, ampak se zazri raje vase in kaj hitro boš spoznal pravo resnico. Je že tako, da se na koncu izkaže, da je človek sam sebi najboljši prijatelj. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Težave z izpadanjem las e pogledamo različne oglase za takšne ali drugačne načine odpravljanja moške plešavosti, se zdi, da imajo z izpadanjem las težave zgolj moški. A resnica je drugačna. Kar dve tretjini žensk se z njim srečata enkrat v življenju, zato ni čudno, da jih ta problem vznemiri vsaj toliko kot moške, če ne še bolj. Lase sestavlja beljakovina keratin, ki gradi tudi nohte in zunanjo plast kože. Del lasu, ki ga vidimo, češemo in negujemo, je tako imenovani lasni cilinder. Gre za mrtvo tkivo, ki ga izdelujejo lasni mešički - drobne čebulice pod površino lasišča. Lasje se nenehno obnavljajo. Njihov življenjski cikel je sestavljen iz treh obdobij, ki se v normalnih razmerah nenehno ponavljajo. V prvem obdobju, ki traja 3 do 5 let, lasje neprestano rastejo in se krepijo. Ponavadi zrastejo za približno centimeter na mesec, a se z leti hitrost rasti upočasni. Ko se lasje postarajo, preidejo v drugo obdobje, v katerem mirujejo. V tej fazi mirovanja, ki traja približno 3 tedne, lasje ostanejo na glavi, a ne rastejo. Sledi trimesečno obdobje (telogen), ko lasje izpadejo in omogočijo mešičkom, da proizvedejo nove lase. Človeku zraste v normalnih razmerah 100 000 do 150 000 las, ki se nenehno obnavljajo - rastejo in izpadajo. Ponavadi izgubi odrasla oseba 50 do 100 las dnevno. redčijo na temenu. Ta oblika je značilno genetsko pogojena, torejhe povezana z dednostjo. Drugi pogosti vzroki izgubljanja las pa so nezdravo lasišče zaradi prhljaja, pretiranega delovanja lojnic ter psihofizični stres. Ženske d.d. MURSKA BREZOV Izpadanje las Problem izgubljanja las se začne, kadar večina las predčasno dozori in preide v tretje obdobje. Vsako novo prvo obdobje je krajše, novi lasje pa vedno krajši in tanjši. Lasni mešiček se pomanjša in sčasoma odmre. Zaradi tega ljudje opažajo, da imajo pri 40. mnogo manj las, kot so jih imeli pri 20. Normalni krog dogajanja lahko zmotijo številni dejavniki. Posledici sta ali izpadanje las ali njihovo nena-domeščanje. Pri večini ljudi se lasje s ‘ starostjo nekoliko razredčijo. Toda leta, hormonske spremembe in dednost lahko povzročijo, da je izpadanje pri nekaterih izrazitejše kot pri drugih. Posledica je lahko delna ali popolna plešavost. Pri ženskah so v mnogih primerih vzroki izpadanja las hormonskega izvora, v glavnem pa psihofizični stres, nosečnost, porod, dojenje, menopavza, shujševalne diete, nepravilna prehrana, uživanje nekaterih zdravil. Lasje pogosto začnejo slabeti tudi zaradi pretirano agresivnih sredstev za nego las, trajnega kodranja, barvanja ali nepravilne nege. Obstaja pa tudi »ženska plešavost«, ki je prav tako podedovana, vendar se razlikuje od »moške plešavosti«. Prvi znaki takšnega izpadanja se pojavijo med 25. in 30. letom, tako da novi lasje postajajo vse tanjši, krajši in celo prosojni. Izpadanje je praviloma manj izrazito in drugače razporejeno kot pri moškem tipu plešavosti.Večina žensk redčenje las opazi na vrhu glave. Plešavost ženskega tipa ima približno polovica žensk, ki jih doleti izpadanje las. Kaj lahko naredimo za zdravje naših las? Varujte svoje lase! Če ste zaskrbljeni zaradi izpa- Smetanova koruzna juha Vzroki za plešavost Plešavost je prav redko posledica osnovne bolezni, lahko pa se pojavi po nenadni hudi bolezni. Veliko las med boleznijo neha rasti in potem čez kake tri mesece izpadejo, pozneje pa spet zrastejo. Pri nekaterih hudih okužbah z visoko vročino ali dolgotrajnih boleznih, npr. boleznih ščitnice in slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa, lasje enakomerno izpadajo, po učinkovitem zdravljenju osnovne bolezni pa spet zrastejo. Tudi bolezen lasišča, lichen pla-nus, lahko uniči lasne mešičke in povzroči krpe trajne plešavosti, če jo ne zdravimo pravočasno. Izgubo las lahko povzročijo tudi citostatiki, ker upočasnijo delitve celic, vendar po prenehanju zdravljenja lasje navadno spet zrastejo. Podoben, čeprav manj izrazit učinek imajo lahko tudi zdravila proti strjevanju krvi, nekatera zdravila proti depresiji, visokemu krvnemu tlaku, kontracepcijske tablete in veliki odmerki vitamina A. Na izpadanje las ima precejšen vpliv tudi telesni stres, kot so npr. velike operacije. Zelo značilna in prav posebna bolezen, kjer večina ljudi izgubi lase samo na omejenih predelih lasišča, pa je lisasta plešavost. Le-ta se kaže v obliki golih lis na lasišču. Srnino stegno v pivu Rezine z bučkami in šampinjoni Endivija z gorgonzolovim prelivom Jogurtova pita Moški Kar 80 odstotkov moških trpi zaradi bolj ali manj opazne plešavost). O »moški plešavosti« govorimo, kadar lasje izpadajo na sprednjem delu lasišča in na vrhu glave ter se hkrati danja las, bodite z njimi obzirni. Čim bolj se izogibajte pripravkov, ki lase obarvajo ali posvetlijo,- pazite, kateri šampon uporabljate in kako lase krtačite ali češete. Z mokrimi lasmi, ki so posebno občutljivi,, bodite nežni, ko jih brišete z brisačo, krtačenje čim bolj omejite, izogibajte se spenjanja las v čop ali kito, ponoči pa imejte lase vedno razpuščene. Prehodno izpadanje las Če ste v fazi izpadanja las, ki je le prehodnega značaja,, so vam poleg zgoraj naštetih ukrepov, ki jih skušajte vpeljati v vsakodnevno življenje, v lekarnah na voljo pripravki, s katerimi lahko še dodatno poskrbite za pravilno prehrano vašega lasišča in s tem preprečite izpadanje las. Na voljo so vam pripravki v obliki kapsul, tablet in šamponov, ki vsebujejo vse vitalne snovi, ki izboljšajo začetek rasti, razvoj in obnovo las. Gre zlasti za vitamine skupine B -energostimulatorje (tiamin, riboflavin, piridoksin), ki zagotavljajo lasnim mešičkom dovolj energije, da začnejo rasti novi lasje. Za nadaljnje razmnoževanje in regeneracijo je zelo pomembna folna kislina, inozitol pa normalizira povečano izpadanje las pri dolgotrajnih stresih, med nosečnostjo in po porodu. Biokatalizatorji -železo, cink, baker, silicij-teraminokisline cisteina pa so zelo pomembni za presnovo las, saj pomanjkanje Je-teh slabo vpliva na lasno strukturo. Tem pripravkom je dodan tudi medicinski kvas kot naravni vir encimov, vitaminov skupine B, biotina in oli-goelementov. Na voljo so tudi šamponi za različne tipe las (mastne, suhe, poškodovane ...) ter ampule, ka- terih vsebino vmasirate na|as' pripravki vsebujejo trichosahan posebno mešanico naravnih.m polisaharidov, ki pozitivno vplival prekrvavitev lasišča in dajejo r način lasem večjo količino hrar elementov in omogočajo uspesr odstranjevanje odpadnih snovi, bina v ampulah je še dodatno gatena z bioenergetsko idean šanico aminokislin in oligoelem Za masažo lasišča se pripo^ losion, ki vsebuje brezov sok, mu so že nekoč pripisovali po zdravilno moč. V kombinacij1 prikovo tinkturo, ki P°sPeSUL krvavitev na lasišču, salicilno ki mehča in lušči poražene e mentolom, ki blaži srbenje' balzamom, ki pospeši tvor celic, zelo ugodno vpliva na krepitev las ter preprečuje n izpadanje, odpravlja pa tudi P Trajna izguba las Če pa je izguba las priva se lahko z zdravnikom P03^, eni od naslednjih možnosti, vam je zdravilo v obliki losiona, , ga predpiše zdravnik na buje učinkovino minoksidi, in znižuje krvni tlak, sišče pa se uporablja ko proti plešavosti. Uporablja 19 ba trajno, sicer učinki izgin dar ima lahko v čezmernih tracijah škodljive učinke. če je izguba las obšim^ ta, je dokaj poceni in prep tev lasulja ali novejša, ce J šnejša metoda presajanja P nih las (mikropresajanje). Nasvet Do svojih las bodite u jim privoščite vse najboljše. ANITA RITONJA, MAG. W Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana sto. Oblikujemo ga v hlebček in damo na hla Bučke očistimo, krajce odrežemo in narežemo a lobarje. Šampinjone očistimo, operemo in n ^0 na lističe. Maslo raztopimo, na njem pocaSgO|jO, P0" šampinjone in bučke. Začinimo s česnom, prom in origanom. Pražimo toliko časa, da v pi. Nato ohladimo. pmot^' Beljake stepemo v trd sneg, prav tako step smetano. Obe sestavini združimo in zacinl ve|ikost' in muškatnim oreščkom. Testo razvaljamo ,^0 pekača za pol centimetra debelo. Pekač P zrnes z maslom, nanj položimo testo. Na testo , smetane in beljaka, ki jo obložimo z ohlaj® ,p ^čemi in šampinjoni. Vse skupaj damo v PeCI mo 50 minut pri 170 °C. Ko je pečeno, ra2 rezine in serviramo k mesu. Smetanova koruzna juha 1,5I goveje juhe, 120 g koruzne moke, 20 cl mleka, 2 rumenjaka, 10 cl smetane Govejo juho pristavimo, da zavre, če juhe nimamo, vzamemo vodo in dodamo mesno kocko. V juho zakuhamo v mleku razmešano koruzno moko. Med stalnim mešanjem kuhamo približno 10 minut. Če se v juhi naredijo cmočki, jo prepasiramo. Pred serviranjem dodamo razžvrkljan rumenjak s smetano. Srnino stegno v pivu 1 kg srninega stegna, 150 g mesnate slanine (hamburger), sol, poper, 150 g gomolja zelene, 50 cl svetlega piva, 20 cl kisle smetane, 15 g moke, 5 cl olja Stegno operemo, ga z mesnato slanino preslaninimo, solimo in popramo. V pekaču segrejemo olje, dodamo na lističe narezano zeleno in meso. Vse skupaj damo v pečico in pečemo približno 40 minut, potem zalijemo s pivom in dušimo do mehkega. Ko je meso mehko, ga vzamemo iz omake. Omako zgostimo s smetano, v kateri smo razmešali moko. Dobro prevremo. Omako prepasiramo in po okusu še začinimo. Meso narežemo na tanke rezine in serviramo z omako. Rezine z bučkami in šampinjoni Testo: 250 g moke, 125 g masla, 1 jajce, 3 cl vode, sol Nadev: 600 g majhnih bučk »zuccini«, 600 g šampinjonov (svežih), 50 g masla, 20 g česna, sol, poper, origano, 25 cl sladke smetane, 5 beljakov, sol, muškatni oreh, maslo za mazanje pekača Iz moke, masla, jajca, vode in soli naredimo gladko te- Endivija z gorgonzolovim prelivgffl 600 g endivije, 40 g sira gorgonzole, ^fC kisa, 50 g gorčice, sol, poper, 50 g °re ,ern0. SKz Solato očistimo, operemo in drobno nare ^s' vilicami v posodi zdrobimo, dodamo gola*0 gorčico, sol, poper in dobro premeša spredamo v skledo in tik pred serviranjem Pre . jgdrcL livom in potresemo s sesekljanimi oren° jogurtova pita 1OO& 420 g moke (pol mehke, pol ostre), š^P y 2gvite margarine, 1/2 zavitka pecilnega PraS^^u, 4 vanilijevega sladkorja, 150 g sladkob menjake, 100 g kisle smetane * -nega^r° ki, Nadev: 4 navadni jogurti, 180 g pšenlC' 4 be'la 50 g ostre moke, 100 g sladkorja v Pr . 1 zavitek vanilijevega sladkorja jp pecita' V presejano moko zamešamo ščep s° s|adk°r’ šek. Dodamo drobne koščke margana'p n nilijev sladkor, rumenjake in kislo sme svalie^jco tro pognetemo v testo. Iz njega nare ' P° ° nti-pokrijemo in damo za 30 minut na s|ab testa razvaljamo na dobro pomokam pa ' meter debelo. Testeno krpo položi n^ pekač, po testu premažemo na e položimo drugo krpo enakomerno r jn 2U in spečemo. Pečemo 20 minut pri 1 v5|r pri170°C. nkpin^d3^ Nadev: Jogurt, pšenični zdrob, dkor dobro razmešamo - pustim ,sne9\® aSi. dobro prepoji. Iz beljakov stepemo ,ogUrtovi sladkor in vse narahlo primešamo KI za zdravje in dobro počutje SiK, 23 september 1999 TRGOVINA 23 <5 0) 0 a <5 8) © >(f) To je najbolj osamljen kos našega sveta p O a 3 S s 8 Čudovit je v svoji tišini, v kateri se sodobni človek more pojiti, a ostane le, dokler se prerojen in očiščen spet ne vrne nazaj v vrvež, od koder je prišel. To je svet, ki je odtrgan v navidezno samozadostnost, zamaknjenost, v upočasnjen tok življenja, čakajoč nekega konca. To je svet naše dežele, ki mu sonce vsako jutro nameni prve žarke in nad katerim je letos mrknilo v temo. ožim se po goričkih cestah skrajnega severovzhoda in gledam po razkropljenih hišah. Kdo so ljudje, ki živijo v njih? Kako živijo? Prekvašena s stereoti-Pom, da je bogat svet mest obljubljena dežela, ki jo nekje v sebi želi okusiti vsak navaden smrtnik, se sprašujem, zakaj potem ljudje vztrajajo na tem neomadeževanem ko-9 ®čku raja na zemlji, pa vendar v zahrbtju potrošniškega iuj3 niihova sreča? Drobne radosti, ki jih daje vdanost ro-in ukoreninjenost na glinasti zemlji? Vprašanja brez lorinCn^ Ogovorov. Dokončno je le to: ostajajo in tu živijo. °a'^oin do kdaj? na^ ^enia na obrobju je novim dnem, ki potrošniški in tržni 1^0 ' red’ oedalje večji. Pla- $e živ'i0 Pocl stre-laiboij Jabo9u za hrbtom. Še j -■ “»u, ki so postali zaradi tegob starosti priklenjeni na do-'^bšče. Njihovo življenje je JU ^'iSn0 P°m°či SOtod-bobrih ljudi, ki imajo avto-m 5b tahko zapeljejo tja, kjer prodajajo kruh in mleko, kjer je zdravnik in so zdravila, kjer je duhovnik. Inštitucije za dobrobit, blaginjo ljudi se vse bolj oddaljujejo, odmikajo od njih, ljudje pa ostajajo na obrobju obrobja v svoji prizadetosti in prikrajšanosti. Kajti kolesje trga in potrošništva v svojem vrtenju najprej izvrže tiste na obrobju. Sprafte nam bauto! V Ljubljani so pred kratkim spet odprli novo »malo mesto velikih nakupov«, kjer dobijo potrošniki vse, kjer se ob zapravljanju lahko naslajajo do onemoglosti, kjer ob vsakem nakupu vedno znova podžgejo večno nepo-tešenost, kjer zapravljanje nima skoraj nobene zveze z nakupovanjem življenjskih potrebščin ... V Dolencih, gorički vasici, v katero se lahko pripeljete, če v križišču v Šalovcih zavijete levo in se potem po asfaltu še nekaj kilometrov peljete na sever, pa so tiste dni ostali brez trgovine. Najemnik je umrl in po njem ni nikogar, ki bi v kraju, ki šteje okoli sto hišnih številk, prodajal kruh in sol pa sladkor in olje, vžigalice in milo. »Sprafte nan bauto,« je zvenela prošnja žensk v-hiši čez cesto, naproti zaprte trgovine. »Tou je velka nevola!« je potožila enainsedemde-setletna Terezija Sukič. Pa njimd z možem še ni najhujše, saj imata telefon in pokličeta hčerko, da, ko pride na obisk, pripelji živeža in drugo, kar Življenje v skromnosti. SIEMENS SL 10 D SIEMENS C 25 (8 TO za samo 35.990,00 SIT. za samo 25.990,00 SIT. . I (J CIO 4 CHI 7 BOM ZAVA Pokličite nas: 080 40 40 Obiščite nas: www.simobil.si O Ce"a aparata Siemens SL 10 O je 95.188,10 SIT. Sk cen0 P’ra‘a Siemens C 25 je 47.588,10 SIT. % bkl6nete la aparat lahko izkoristite, 09odbo ar°čniško razmerje za 12 mesecev. reltin®te predčasno, doplačate 10.000,00 SIT. aveUa do 31. oktobra 1999. '‘Kava POVE 040 Sprafte nam bauto, za stare lidij bar kruj. potrebujeta ,za življenje. Možu pa tudi zdravje še služi, da ju s traktorjem zapelje do bližnje trgovine v Šalovcih ali do zdravnika v Gornje Petrovče. »Ka pa te starke, ka same živejo?« je pravila Terezija in naštevala so-vaščanke, ki so ostale same in onemogle In sedaj, ko ni trgovine, morajo še za kruh prositi nekoga drugega, da jim ga prinese. »Če bi zate stare lidij Podarimo vam še za 4.000,00 SIT pogovorov znotraj Slovenije. Davek življenja na obrobju in vztrajanja na svojem. 2 ABC, 5J*1) 0 + gMNO SLMOBIL pek bar kruj pripela!.« Tako pa lahko živijo le, ker imajo dobre sosede. (Razlika reže kot britev. V Ljubljani so dobili mesto trgovin za potrošniško naslado in zapravljanje brez konca, v Dolencih so ostali brez trgovine, kjer bi lahko kupili kruh.) Trnok potenci je tou Neža Špari je doma v majhni hišici ob makadamski cesti, ki vodi do nekdanje karavle v Čepincih. Mož ji je umrl pred tremi leti, otroci so se odselili tja dol, sama pa je na berglah in z šenom ter ranama na nogah, ki se nočeta zaceliti. Lani je bila trikrat v bolnici in tudi letos od marca do srede aprila, pa vendar upa: »Nikak bou!« Ob sebi ima mobilni telefon, da lahko pokliče otroke, ki jo pogosto obiskujejo in ji pomagajo, kolikor morejo. Pa tudi vabijo jo, da naj pride živet k njim, a svoje hiše le še ne bi rada zapustila. »Tu san vajena biti,« skorajda opravičuje svoje vztrajanje v hiši tam na obrobju. Dvakrat na teden jo obišče tudi Nada Abraham, gospodinja, ki v organizaciji socialne službe opravlja pomoč na domu in ki ji postori to in ono ter ji prinese iz trgovine, kar pač potrebuje. Neža ima pokojnino, petnajst tisoč tolarjev kmečke ter šeststo osemdeset avstrijskih šilingov, po možu. »Trnok potenci je tou. Nega tej blaženi pejnez, nega. Vej de že boukše, da bom tan ...« Aleksander Ozvatič je brezposeln in prejema dvanajst tisoč sedemsto tolarjev denarnega nadomestila, njegova mati, ki je.hudo bolna in priklenjena na posteljo, pa ima kmečko pokojnino. Sin skrbi za mater in preživeti morata s tridesetimi tisočaki na mesec. V Peskovcih živita, v nedokončani hiši. Vsak dan ju obišče Lilijana Svetec, ki prek socialne službe opravlja pomoč na domu, ob koncu tedna pa tudi ujec. Vedno jima prinese kaj v pomoč. To pa je tudi vse. »Žmetno je tou, žmetno. Še psa ne-mremo meti pri hiši, ka je cepljenje predrago. Samo ka si moremo. Mij tudi ne vejmo, na koj prijdemo. Vse še nikak ide, samo tou, ka jo morem zdigati, tou mi je žmetno,« je povedal Aleksander Ozvatič. (Skromno življenje. Nepredstavljivo za potratne obiskovalce mega nakupovalnih centrov, ki ne da bi trenili z očesom, odštejejo sto tisočakov na primer za modni jesenski plašč.) Vse poti vodijo k velikim< Toda Veliki so to, kar so, ker niso pri malih. Vse poti vodijo v Potrošnik, toda Potrošnika ne boste našli ob koncu vseh poti. Umaknil se je z obrobnih vasi, od tam, kjer so ljudje trošili manj, kot je bila njegova mera poslovne uspešnosti trgovine. Ostal je le v centrih, kjer se obračajo ljudje in predvsem denar ter zaokrožil svojo ponudbo z enotnimi cenami za izdelke, ki jih ima na svojih policah. Stanko Gašpar pa je markovski trgovec že od enainosemdesetega leta. Najprej je prodajal v trgovini Potrošnika, ki jo je potem tudi vzel v najem, osem let pa ima lastno trgovino. »Živimo od revnejših kmetov. Bogati gredo nakupovat drugam. Če bodo uničili male kmete, bomo za njimi šli še mi,« je povedal. V trgovini imajo knjigo za dolžnike, ki svoj dolg poravnajo takrat, ko dobijo denar od mleka ali pokojnino. Sedmim ostarelim, ki ne morejo do trgovine, pa želeno blago pripeljejo tudi na dom. Dostikrat tudi samo kruh, ki pa ga v trgovino ne dobijo vsak dan. »Dostikrat ne moreš gledati samo na zaslužek. Ljudem je treba pomagati, da sploh preživijo,« ugotavlja Stanko Gašper, lastnik trgovine. Vrata trgovine imajo odprta vsak dan, tudi ob nedeljah, saj imajo to srečo, da so v bližini cerkve in se po maši ljudje radi ustavijo v njihovem bifeju in v trgovini kupijo, kar pač potrebujejo. V zadnjih letih je promet zelo upadel, še posebno prodaja artiklov, manj pomembnih za življenje. Nekaj zaradi velikih in konkurenčnejših trgovin, ki s svojo pompozno ponudbo privabljajo vse, ki lahko pridejo do njih, ter zaradi cenejše ponudbe čez mejo, predvsem pa zaradi upadanja kupne moči. (Stala sem v vrsti za gospo, ki se je silno namrgodila, ko ji je trgovka mega trgovine povedala, da je kruh od včeraj. Zanjo nekaj nezaslišanega, vrhunec trgovske predrznosti. Za ljudi tam gor pa je kruh, ki ga pek pripelje v trgovino dvakrat na teden, veliki dar. Sreča zanje je že to, da trgovino sploh še imajo.) MAJDA HORVAT foto.: NJ ■ 23. september 1999, (GIOVAHN* 0E PIANO, AM.PESN« (haiph VVALDO. 1803-1^1, METANJE PUŠČIC V TARČO AMERIŠKA GLASBENICA (YOKO) POŽELENJE AMERIŠKA SOPRANISTKA (LILY) HRIB PRI BEOGRADU ŠUMI NACE STANKO VRAZ - ji«S ’■ ' i . >■ J AVTOR: 1 ŠTEFAN | HAJDINJAK j PROSTOR 1 ZA POKO- | PAVANJE | MRLIČEV | PRVI ^SKLON TOPOVSKO STRELJANJE ONASSISOV 1 VZDEVEK VEČJI KOS POHIŠTVA PREBIVALEC AFRIŠKE DRŽAVE GORATA POKRAJINA V KAŠMIRU JEZIK BANTU ČRNCEV SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA SREDSTVO ZA ČIŠČENJE 111.11S1 J1 N KROG NA /1 Ml 1 IŠKI POVRŠINI ‘ mMHBII Sit REKLAMNO GESLO ROMAN LEVA N. TOLSTOJA ŠVED.OTOK V BALTIKU OTTO GRAF IDILIČNO URŠKO- VESTNIK ! EPSKO DELO VEDAO ŽUŽELKAH POLITIK IZ ZIMBAB- VEJA (JOSHUA) MET ŽOGE SOIGRALCU DUHOVNIŠKI PRIPRAVNIK NENADNA SMRT MAKEDON- SKO KOLO NALIVNO PERO ANG.GLASB. (BRIAN) SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI PTICA SIM- BOL MIRU FRANCOSKI TENISAC (YANICK) TRIDESETA ČRKA RUSKE AZBUKE TV VODITELJ SALKIČ KRALJICA ŠPORTOV GLAVNO MESTO TURCUE j OPERNI PE- VEC (EMIL) PREB.SLOV. POKRAJINE BLAGO ZA KAVBOJKE POTOČNA ŽIVAL ODTIS, 1 SLED NOGE i NA PODLAGI • - NASPROTNI NAPAD RIBJA KOŠČICA VSEBINA MISLI DEL LADJE ZA OFICIRJE EGIP.BOG SVETLOBE AMERIŠKI : IGRALEC | CRUISE | TOŽILKA CERAR TONE SVETINA ANGLEŠKI NOGOMETNI REPREZENTANT OVOJ, i VZKLIK PRI BIKOBORBI ŽIDOVSKI MESEC ITALIJANSKI GLASBENIK AVST.PISEC (JOSEPH) ROBERT PINTARIČ OVITEK । SLOV.PEVKA (MARJANA) FR.KOREO- GRAF (JEAN) VOJAŠKO POKRIVALO KDOR IGRA KLAVIR SKUPINA SODNIKOV NEKD.MINIST. (DAVORIN) ŠTORKLJA GRŠKA ČRKA RUDOLPH OTTO AM.IGRALEC GOLFA (JEFF, IZ: S UM* LAN) NEKDANJA POSLANKA BIZILJ NJORKA BOGASTVO GOZDOV ČEŠKA PRITRDIL-NICA IT.IGRALKA MIRANDA BREZREPA DVOŽIVKA AM.NOBELO- VKA (GERT-RUDE B.) OZKA DOLINA NASPROTJE PRIHODA REZILO NATRIJ NEKDANJI SLOVENSKI ATLET (STANKO) VRSTA ŠČINKAVCA KANTAVTOR KOVAČIČ ISLAMSKI BOG FR.MODNI KREATOR ŽELATINA IZ ALG PEŠČENA MORSKA OBALA HRVAŠKA PEVKA STRUPENA KAČA HUMORISTKA PUTRIH • INDIJSKA POKRAJINA RASTLINA TROSOVKA RUSKO ŽENSKO IME VESTNIK LUDVIK BRATUŠA LUDVIK TOPLAK 1 GERENČER IVAN BRIGITA BUKOVEC MAŠE GLAVNO MESTO | HROŠČ S ČELJUSTMI V OBLIKI KLEŠČ RUDA, IZ KATERE SE PRIDOBIVA ALUMINIJ JV. DEL j PANONSKE i RAVNINE i PODZEMLJE V GRŠKI MITOLOGIJI ZNAMKA USTEKLENIČENE VODE SLOVENSKI RAČUNALNIČAR (IVAN) HOKEJIST ZUPANČIČ fTlOf!” GOSP0’ Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke o. 9.1999): Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Klica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 1. oktobra 1999. Ime in priimek: Naslov: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. 4) tii o. Z 1X1 ec LUIDI) FRANKO Midva sva - golp- \ bondormo ! PRINESLA KOVČEK 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Vera Rudolf, Ormoška c. 15, 9240 Ljutomer 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Tomaž Škof, Zelena 1,9000 Murska Sobota 3. ■ 7. PRAKTIČNE NAGRADE: Simona Dervarič, Dolnja Bistrica 140 a, 9232 Črenšovci Dragica Horvat, Grad 19, 9264 Grad Anja Slavič, Babinci 22, 9240 Ljutomer Dušan Prelog, Mele 18 a, 9252 Radenci Alojzija Krpic, Gornji Slaveči 82, 9263 Kuzma Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po pošti. Med reševalce bomo razdelili REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 9. 9.1999: KOPALNI PLAŠČ, OPORTUNISTKA, LANA, BAO, AR, GOZDNA UČNA POT, FINK, JAKI, ZABOK, AMUR, AZUR, CF, SIMONIDES, MO-KOŽ, LEGNAR, KLOROFORM, ATS, ET, ZAI, OHIO, OSEBJE, ZOG, NEF, UHANI, AVT, RAT, OKRAK, AN, ANTONIO CANO-VA, NRAVI, VALJ, ASER, ILA, EN, KOBACANJE, DR, VIP, GORCA, ASA, AK, EOKA, AR-SA, IČA, TAMBURAŠI, SUKANEC, ANEMIK, TOCH, RONO, RINOLOGIJA, EKSIL, EK, NOVOSEL, KATJA 9?epo je v naši domovini biti mlad, dela fejko ka šče vsak - se /tima pa tudi to vse Štirna, je p/tavo cRefa, gda bi ga mladenič na pločniki g mopedon skorto ta vdarto. fejko edni k/tadnejo po ^i/tmaj pa ka so edni podkupljivi pa ka edni Mejo drtiijge pa s nika, ednin nem/tejo krtiminafo dokagati, ka prtiče ne viipajo prtičati gavofo gnogenj.lSC defekt misftti. ©sendeset pnoeento^ starte komunistične gaitde je gdaj na ključni . p/tavnoj drtgavi, pa Qefa brtodi, či je mogoače tudi v ton g/tmi gavec. TTnk si p°Pc’ 2 kitarto jag vandftam po svetu, se gibkem ig krtaja v kitaj, se vidi kot v kakšnem poletu g bafonom naprej in nagaj. tJu vidiš napah veftko, tatvina tam pavkart je gdaj, pftevafte so g novo ob&ko in geno mog vafta, pa kaj! ‘-Pa kade tam nekdo prted vsemi, vsem fopov je skog na očeK, mu nikče ne prtavi - ne vgemi, kot da ni nikče p/tl močeL Je p/taksa pač takšna tu v naši tu lahko se krtade vse vprtek, vsak dela, kait hoče, nihče mu nič noc je tak gdaj ncited piti ljudeh, ta pot nas ne pefje nikamort, to to ustaviti morta nekdo, da stvart se umirti, giv^enje utiri, da dalje no/tmalno bo šlo. TRINAJST METROV VSTRAN... Poki VAJTA, v $>U 2EP£JBV| PICERIJI MOMH0 Ml pred micU0.„We m Petek, 24. 9. 1999 do 30. & TV SLOVENIJA 1 9.30 9.50 10.20 10.30 12.00 13.00 15.30 16.00 16.30 17.00 18.00 18.10 19.15 19.30 20.00 20.15 21.15 21.30 22.00 22.50 0.00 0.40 Ročne ustvarjalnosti Enajsta šola, oddaja za radovedneže Risanka Elizij, madžarska drama Resnična resničnost Poročila, vreme, šport Festival sodobne ljudske glasbe Podoba podobe Mostovi Lahkih nog naokrog Obzornik, vreme, šport Dober večer Risanka Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Petka Tako je na Finskem Caroline v velemestu, nanizanka Odmevi, vreme, šport Polnočni klub Medea, melodrama Dober večer, ponovitev pop rv 9.20 Umazane laži, nadaljevanka - 10.10 Divji angel, nadaljevanka - 11.05 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.00 Raztresena Ally, nanizanka - 13.00 Kameleon, nanizanka - 14.00 Matlock, nanizanka - 15.00 Roseanne, nanizanka - 15.30 Varuška, nanizanka - 16.00 Cosby, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Povratni ogenj, ameriški film - 22.25 Dosjeji X, nanizanka - 23.15 Obiskovalec, nanizanka - 0,00 To je spolnosti, erotična serija - 1.00 24 ur KANALA 8,30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nanizanka -14.30 Družinske vezi nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Moralne dileme - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Korak za korakom, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nanizanka -22.00 Zadnji strel, ameriški film - 23.40 MacGyver, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno - razvedrilno -Portret: Franc Huber - Navigator - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17,00 Cy-bill, nanizanka - 17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 18.00 Novopečena družina, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Žeja, avstralski film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno -Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Murina modna revija - 23.00 Sledi v času, ameriški film TV SLOVENIJA 2 10.05 10.30 11.20 15.15 16.40 17.30 18.05 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.20 23.10 Videoring Or. Unionova, ameriška nanizanka Znamenje štirih, angleški film Ko smo bili kralji, ameriški film Otok bojevnikov, amSfiška serija Po Sloveniji Popolna tujca, ameriška nanizanka Simpsonovi, risana nanizanka Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka Videoring Tisoč metrov pod džunglo, francoska oddaja Moški s psom, nizozemski film Red in zakonitost, ameriška nanizanka Izgnanstvo, nemška nadaljevanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej. mladinska oddaja, 11.00 - II. Igre lokalnih televizij Slovenije, reportaža, 11.35 - Risanke, 12.00 - Videostra ni, 16.00 - Gnes - informativna oddaja. 16.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 17.25 - NK Železničar: NK Mura, posnetek, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 21.25 - Zgodovina avtomobilizma, ameriška nadaljevanka, 21.50 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videotop iz produkcije ZLTV, 23.45 - Erotika, 01.00 - Videostrani TVHRV1SM2 15.25 Koledar - 15.40 Ekskluzivna zgodba, ameriški film - 17.10 Raziskovalec, serija - 18.05 Hugo - 18.35 To je fantastično, nanizanka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Dokumentarni film - 20.50 Vinkovške jeseni, prenos otvoritve TV MADŽARSKA! 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Zabavno dopoldne - 12.00 Zvon, poročila - 12.30 Magazin novic - 13.00 Regionalni magazini - 14.00 Gospod prof. Specht, nan. - 15.00 Skrivnosti peska, nan. - 15.30 Za otroke -16.00 Thalassa - 16.30 Pearl, nan. - 17.00 Družina Smola - 17.30 Sveta mesta, svete dežele - 17.45 Regionalni dnevniki -18.15 Svet Evrope - 18.30 Pop glasba - 18.40 Urgenca, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.00 Nogomet - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Morilec s puščico, kriminalka TV MADŽARSKA 2 55.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Operete - 10.00 Iz tv-arhiva - 11.05 Nemogoče? - 12.00 Pavja pomlad, nan. - 13.00 Thalassa - 13.30 Dnevnik - 14.00 Zavzetje domovine - 14.50 Začimbe in delikatesa, tv-igra - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Madžarski salon -18.00 Šport - 20.00 Dnevnik - 20.30 Iz delavnice Naše stoletje - 20.50 Madžarska leta 2000 - 21.30 Filmski program TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.40 Herkul - 10.20 Osvojitev planeta opic, znanstvenofantastični film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Okvara, srhljivka - 21.45 Zvezana,'srhljivka - 23.30 Strastno maščevanje, srhljivka - 0.50 Ameriški nogomet: NFL TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.15 S petdesetimi moški drugače poljubljajo, filmska komedija - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.10 Vera -13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Na sodišču - 22.10 Poročila - 22.35 Volitve 99 - 23.35 Moderni časi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nogomet TV HRVAŠKA 1 12.35 Sunset Beach, nan. - 13.25 Prevare, nad. - 14.10 Poročila - 14.15 Izobr. program - 15.10 Živa resnica - 15.40 Risanke - 16.05 Vesoljčki v družini, otroška serija -16.30 Alpe - Donava ■ Jadran - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Otroška serija - 18.35 Kolo sreče - 20.10 Dnevnik Očenašeka, dramska serija - 21.00 Želve nindje 3, am. film - 22.40 Opazovanja - 23.10 Roseanne Show - 23.55 JAG, nad. EURO8PORT 8.30 Avto-moto šport - 9.30 Formula 3000 - 11.00 Tovornjakarji -12.00 Avto-moto šport -13.00 Nogomet: legende EP -14.00 Kolesarstvo - 14.30 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos devetnajste etape (El Escorial • Avila, 190 km) - 17.00 .Gorsko kolesarstvo - 18.00 Motociklizem izven cest - 19.00 Motociklizem: Isle of Man - 20.00 Tovornjakarji - 20.30 Kaskaderji - 21.30 Zabavne igre - 22.00 Avto-moto šport - 22.30 Pogon na štiri kolesa -23.00 Boks: Jovo Pudar (JUG) - Harold Sconiers (ZDA) - 0.00 Igre življenja Sobota, 25. 9. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.45 Denver, poslednji dinozaver 10.10 Pes, ki je končal vojno, kanadski film 11.35 Caroline v velemestu, nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Turistična oddaja 13.45 Med valovi 14.15 Petka 15.15 Tako je na Finskem 15.25 Pojesti čajnik, ameriški film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Obiskali smo..., francoska serija 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Resje! 21.50 Zgodbe iz Avstralije: Zlata mrzlica 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Pa me ustrelil, ameriška nanizanka 23.30 Sedeti na dveh stolih, ang. nad. 0.20 24 ur ali nekaj bo eksplodiralo, arg. film TV SLOVENIJA 2 10.20 Učitelj, francoska nadaljevanka 11 .05 Steklena devica, angleška nadaljevanka 12 .00 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 15.35 Evrogol 16.35 Teniški magazin 17.00 Športni portret 17.25 Kolesarska dirka po Španiji 17.55 DP v košarki. Krka: Pivovarna Laško 19.30 Videoring 20.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 20.25 Moški, ki je ljubil ženske, ameriški film 22.15 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 22.45 Sobotna noč 0.45 Sla, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Kremenčkovi - 8.00 Maska, risanka - 8.30 Batman, risanka -9.00 X-men, risanka - 9.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka, nanizanka - 10.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - 10.30 Križarjenje, nanizanka - 11.00 Tarzan, nanizanka - 11.30 Mowgli, knjiga o džungli -12.00 Brez zapor -13.00 Formula 1, trening - 14.00 Hollywoodski portreti: Kevin Costner - 14.30 Fotomodeli, nanizanka -15.30 Mala Daniela, nadaljevanka -16.30 Pop'n'roll, glasbena oddaja - 17.30 Beverly Hills, nadaljevanka - 18.20 Melrose Plače, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Škrlatna plima, ameriški film - 22.00 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.00 Slepa priča, ameriški film - 1.00 Playboy special, erotična serija - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 Webster, nanizanka -11.00 Izgubljena dežela, nanizanka - 11.30 Čudna znanost, nanizanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Mladoporočenci - 13.00 Divji svet, nanizanka - 14.00 Izdaja, ameriški film -16.00 Srednješolci, ameriški film - 18.00 Adrenalina -19.00 Drzni reševalci, nanizanka - 20.00 Gostu Ina z žarom, ameriški film - 22.00 Resnica boli, ameriški film - 23.40 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Tedenski komentar -Napoved športnih dogodkov - Murina modna revija - Pregled dogodkov tedna -TV Pika: Taje študentska, 3. oddaja - TV Pika: Image, 3. oddaja -15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Harry in Hendersonovi, nanizanka - 16.00 Pogrešani otroci, ameriški film - 18.00 Policijska akademija, nanizanka -19.00 Pica, ti in jaz, nanizanka - 19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Mona Lisa, ameriški film -22.00 Dezerter, angleški film - 0.00 Vampirski klan, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 10.55 - Zgodovina avtomobilizma, 11.20 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja. 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma, 17.50 - Naj spot, glasbena oddaja iz produkcije ZLTV, 18.35-Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30-TV dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 - NK Železničar: NK Mura, posnetek pokalne tekme. 22.15 ■ Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.55 Poročila - 9.00 Potovanja dr. Dolittleja - 9.25 Sezamova ulica - 10.25 Otroški festival -12.00 Dnevnik - 12.35 Risani film - 13.00 Roseanne Show - 13.45 JAG, nadaljevanka - 14.30 Ustanovimo orkester, ameriški film - 16.15 Poročila - 16.25 Svilena obleka, nadaljevanka - 17.15 Dober dan, informativni mozaik - 19.30 Dnevnik - 20.10 Hudson Hawk, ameriški film - 22.15 Opazovanja - 21.45 Polnočna premiera - 1.15 Film TV HRVAŠKA 2 14.50 Koledar -15.00 Črno-belo v barvah - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Noro potovanje Billa in Tedija, ameriški film -18.30 Hrvaške katoliške misije - 19.05 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.10 Terra X: Odprava v neznano - 21.00 Vinkovške jeseni, prenos -22.45 Svet zabave - 23.10 Nenadoma Susan, nanizanka TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za otroke - 10.00 Magazin iz javnega življenja - 12.00 Operete -12.30 Rezerviran čas - 12.45 Formuja 1, trening - 14.05 Mreža - 14.35 Delta - 15.00 Dekle, franc, film - 16.30 1100 let sredi Evrope, Hrvaška in Slovenija, 1. del - 17.00 Igre brez meja - 17.15 Nogomet - 19.00 Lotoshow - 19.20 Igre brez meja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Pirati, madžarski film - 21.35 Miss World - 22.35 Malcolm, avstralska komedija TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Za manjšine - 8.00 Družina z jasnega, nan. - 8.55 Money Mania, ameriški film - 10.30 Emily, nad. - 11.30 Harry in še en falot, nan. -12.00 Nebodigatreba, nan. - 13.00 Thalassa - 13.30 Igre brez meja - 15.00 Dogodivščine - 15.35 Gimnazija strtih src - 16.25 Sveta mesta, svete dežele -16.45 Želeli ste - 17.30 Naslonjač, komedija - 19.30 Ferenc Liszt, nad. - 20.00 Dnevnik - 20.30 Ženska iz preteklosti, franc, film -22.10 Šport, tenis TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.15 Konfeti - 9.30 Vroča sled - 11.10 Disneyev festival - 12.00 Šaljivec Carey - 12.20 Meego - 12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.25 Sabrina -14.50 Dawsonov potok -15.35 Beverly Hills 90210 - 16.20 Gospod Bean -16.50 Nogomet: Salzburg • Rapid, prenos - 19.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Ljubim težave, filmska komedija - 22.15 Beg iz L. A.-ja, akcijski film - 23.55 Devet tednov in pol, erotični film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Potovalne zgodbe: Cornwall in Škotska - 9.55 Naš šef je ženska, kriminalna komedija - 11.25 Gola dejstva, filmska komedija -13.00 Poročila - 13.10 In ne pelji nas v skušnjavo, film - 14.45 Tukaj sem -tukaj ostanem, filmska komedija -16.20 Podobe Avstrije -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Oh, ti moja Avstrija, prenos - 21.50 Poročila - 21.55 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.40 Vse je komedija - 0.40 Simfonija srca, film EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 10.30 Gorsko kolesarstvo - 11.30 Pustolovščina - 12.00 Vleka traktorjev - 13.00 Najmočnejši mož - 14.00 Tovornjakarji - 14.30 Formula 3000, prenos iz Nurburgringa - 16.30 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos dvajsete etape (El Tiemblo ■ Avila, kronometer 46 km) -18.00 Konjeništvo -19.00 Formula 3000 - 20.00 Aerobika - 21.00 Biljard - 23.00 Boks - 0.00 Kolesarstvo Četrtek 30. 9. 1999 9.Z5 t/mazaoe /ažf nada0evanHa - 75.79 77/V/7 ange/, nadagevanica - 77.050z/Oez-ni, nada/Jevanka - 73.(70/Vewyorškapotic/Ja, nanizanka - 73.00Kameleon, nanizanka W SLOVENJA 1 > 30 Pod klobukom 20 Zgodbe iz školjke 50 Otroška oddaja - 74.00Mat/ock, nanizanka - 75.00Roseanne, nanizanka - 75.30 Varuška, nanizanka - 16.00 Cosby, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena My, nanizanka - 20.55 Nikita, nanizanka - 21.50 Prijatelji, nanizanka - 22.20 Brez zapor - 23.05 Kameleon, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka - 1.00 24 ur 75.S5/Co/edar - 75.50Po/icffsira a/cademz/a 6, amez/Or/ fi/m - 77.70 r/az/skova/ec. serija - 78.05 Hugo - 78.35 To Je fantastično, nanizanka - 79.00 Županijska panorama - 79.30 Dnevnik - 20.70Kviz - 20.25 Popolna tujca, nanizanka - 20.50 Spoštovani posel, nadaljevanka - 21.40 Obtoženi, nadaljevanka -22.15 Urgenca, nanizanka 05 55 iO 10 10 io 10 10 10 10 )0 10 30 15 30 .05 .00 .30 .00 1.50 1.20 1.20 Življenje ptic, angleška serija Zgodbe iz Avstralije: Zlata mrzlica Mojstrovine Slovenije Poročila, vreme, šport Portret Milene Zupančič Zoom Osmi dan Slovenci po svetu Tedi, oddaja za mularijo Ročne ustvarjalnosti Obzornik, vreme, šport Znanje je ključ Zenit Risanka Dnevnik Tednik i Leteči cirkus Montyja Pyttrona Turistična oddaja Odmevi,vreme, šport Ne/znani oder Antigona, gledališka predstava Znanje je ključ, ponovitev KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Sodnica Judy. nanizanka - 15.55 Oprah Show: Odsotni očetje - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Korak za korakom, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -20.00 Jane na begu, ameriški film - 21.40 V nemilosti, nadaljevanka - 22.40 Črni gad, nanizanka - 23.20 MacGyver, nanizanka - 0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Reportažna sreda -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Cybill, nanizanka - 17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 18.00 Komandosi, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Vrzi mamo z vlaka, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kulturno ■ razvedrilno - Intervju: Peter Podlun-šek - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka V SLOVENIJA 2 1.05 .30 .20 .10 .20 .45 .30 .05 .00 .30 .00 .00 .35 Videoring Ženska v belem, francoska nadaljevanka Zadnjih osem let življenja Van Gogha Svet poroča Tabaluga, risana nanizanka Moški, ki je ljubil ženske, ameriški film Po Sloveniji Dr. Ouinnova ameriška nanizanka Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka Videoring Šport Don Giovanni, italijanski film Črni sneg, nizozemska nadaljevanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Buum, pazi ka vdan, oddaja za najstnike, 10.30 - Iz produkcije ZLTV, 11.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00- Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije ZLTV, 17.00- Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.00- Risanke, 18.30 -Buum, pazi ka vdari, oddaja za najstnike. 19.00 - Gnes - informativna oddaja 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 22.00 - Videotop, 22.30 - Gnes - informativna oddaja 23 00 - Videostrani TV HRVAŠKA l 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Risanke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nanizanka - 13.25 Prevare, nadaljevanka - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.15 Poslovni klub -15.45 Risani film - 16.05 Otroška serija - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Azijski potopis: Indija - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 21.10 Kviz - 21.40 Opazovanja - 22.20 Načrt za življenje, ameriški film - 23.50 Film TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - B OO Informativni program - 9.00 Zabavno dopoldne: Vino in oblast, Kralj pamp, Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Zvon, poročila - 12.30 Magazin novic -13.00 Za manjšine - 14.05 Senzacija, nan. - 14.50 MC - 15.00 Skrivnosti peska, nan. - 15.30 Za otroke - 16.00 Thalassa - 16.35 Pearl, nan. - 17.00 Kviz - 17.30 Smernica: Kaj je bogaboječnost? - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Svet Evrope - 18.30 Kolesje časa - 18.40 Urgenca, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nan. - 21.00 Show program - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Madžarski salon - 23.00 Dokler še živimo, nan. TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Dunajske melodije - 10.00 Iz tv-arhi-va: Potepanje po oceanih, V deželi boga Vulcanusa - 11.00 Dobrodelni koncert - 12.00 Vino in oblast, nan. - 13.05 Thalassa - 13.35 Magazin novic - 14.05 Delta 2000 -14.35 Mediamix - 15.05 Jani gre na dom - 15.30 Plesni panoptikum - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Madžarska hiša - 18.00 Šport - 20.00 Dnevnik - 20.30 Galerija zločincev: John Dillinger - 21.30 Pikanterije: Der Unfisch, avstrijski film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.40 Herkul - 10.20 Kremenčkovi, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul -17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18,30 Zlata dekleta -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermiihlena - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.50 Kottan poizveduje - 22.55 Nash Bridges - 23.40 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Poročila sem gospoda direktorja, filmska komedija -11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Milijonsko kolo -12.30 Dežela in ljudje -13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Volitve 99 - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Ellen EUROSPORT 8.30 Avto-moto šport - 9.30 Tumi avtomobili - 10.30 Ribolov - 11.00 Moderni peteroboj - 12.00 Rugby: pred SP -13.00 Golf - 14.00 Gorsko kolesarstvo - 15.00 Biljard -17.00 Športni avtomobili - 18.00 Olimpijski magazin - 18.30 Nogomet legende EP -19.30 Avto-moto šport - 20.30 Nogomet: pokal UEFA, prenos prvega kroga - 22.30 Nogomet: pokal UEFA - 0.30 Avto-moto šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 643 KHZ) PETEK-: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dob.er večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa venem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-17.30 Kulturni koledar-17.35 Radijski knjižni sejem-18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila- 12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo,-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.O5 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto- 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu- 17.20-Obvestila -18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke- 21.00 Poročila- 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila-21.10 Med Muro’ Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila-15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila- 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža- 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. ORED Nedelja, 26. 9. 1999 TV SLOVENIJA! 9.25 Super babica, angleška nanizanka 9.55 H. Goodall predstavlja zborovsko petje 10.45 The English Brass Ensemble 11 .00 Nazaj v divjino, angleška serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 14 .05 Resje! 15 .30 Leteči cirkus Montyja Pythona 16.00 Prvi in drugi 16.15 Onkraj oblakov, dokumentarna oddaja 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 78.10 Alpe - Donava ■ Jadran 18.40 Mojstrovine Slovenije 19.10 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Portret Milene Zupančič 22.30 Poročila, vreme, šport 22.45 Medn. tekmovanje opernih pevcev 0.15 Prvi in drugi 0.55 Onkraj oblakov TV SLOVENIJA 2 9.00 Videoring 9.25 Nevami zaliv, ameriška nanizanka 10.20 Davov svet, ameriška nanizanka 10.40 Ljubezen in zakon, ameriška nanizanka 11.10 Zvezde Hollywooda: VVilliam Holden 11.40 Trend 12.10 Policija na naši strani 17.00 EP v odbojki, finale (ž.) 18.00 DP v nogometu, Primorje: Olimpija, pos. 19.30 Videoring 20.00 Zadnjih osem let življenja Van Gogha 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Oklofutani, ameriški nemi film POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.00 Kremenčkovi - 8.00 Maska, risanka - 8.30 Batman, risanka -9.00 X-men, risanka - 9.30 Skrivnostni svet Mexa Mačka, nanizanka - A0.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - ^0.30 Križarjenje, nanizanka - A 1.00 Bever\y H\Ws, nadaljevanka - 12.00 Meirose Plače, nadaljevanka - 13.00 Otroci ne lažejo, ameriška oddaja - 13.30 Formula A zaVN Evrope - 16.00 Mala Daniela, nadaljevanka - 17.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Golo mesto, ameriški film - 22.05 Športna scena - 23.05 Šola golfa - 23.35 Dnevi radia, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Webster, nanizanka - 11.00 Izgubljena dežela, nanizanka - 11.30 Čudna znanost, nanizanka - 12.00 Skrita kamera - 12.30 Fashion TV, nanizanka - 13.00 Divji svet, nanizanka - 14.00 Midasov dotik, ameriški film - 15.50 Klik! - Bojevniki davnine, nanizanka - Atlantis, glasbena oddaja - Hughleyjevi, nanizanka - 19.00 Highlander, nanizanka - 20.00 Sam z očetom, ameriški film - 21.50 Stilski izziv: Prehod sezone - 22.30 Sanje vsake ženske, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Pogovor o boju proti kajenju -120 let Delamarisa - Portret: Franc Huber - Brez šminke: Tanja Ribič - TV Pika: Video millenium, 3. oddaja - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Harry in Hendersonovi, nanizanka -16.00 Roseanne: Resnična zgodba, ameriški film - 18.00 Policijska akademija, nanizanka - 19.00 Clean & Clear, glasbena oddaja -19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Mafijski posel, ameriški film - 22.00 Tujec v mojem domu, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden Ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Buum, pazi ka vdati, oddaja za najstnike, 12.00 - NK Železničar: NK Mura, posnetek, 13.35 - Videostrani, 18.00 - Gnes - informativna oddaja, 18.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - KK Radenci Creativ: KK Hrastnik, 1. B košarkarska liga - moški - posnetek, 21.20 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Lutkovna igrica - 8.25 Naš Charly - 9.10 Benjamin Dufa, islan-dsko-nemški film - 10.40 Otroška oddaja - 11.25 Ko odrastem: Fotograf - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja - 13.25 Mir in dobrota - 14.00 Veliki lov na slone, ameriški film - 15.45 Lassie, nanizanka - 16.10 Poročila - 16.20 Svilena obleka, nadaljevanka - 17.15 Dober dan, informativni mozaik - 19.30 Dnevnik - 20.10 Gosposki otrok, drama - 22.00 Posnetek koncerta - 23.15 Opazovanja - 23.45 Sicario, venezuelski film - 1.20 Poročila 10.20 Koledar - A0.30 Vmkovške jeseni, slovesna povorka - 12.23 Polnočna premiera - A4.45 Oprah ShorN - A3.30 Opera Box - 16.00 Melodije hrvaškepa jopa - 17 30 W\ia, nanizanka - 13.15 Hišice v cvetju, nanizanka - 10.00 Popaj in sin - A9.30 Dnevnik -20.10 Oddaja o kulturi - 21.05 Zadnji junak, ameriški film - 23.15 Zakonske vode, nanizanka TV MADŽARSKA! 5.45 Vaška TV - 6.20 Biblija - 6.30 Za otroke - 9.00 Igre brez meja - 10.40 Rezerviran čas - 11.00 Grškokatbliško bogoslužje - 12.10 Minute za srečo - 12.40 Vrnitev v Paradiž, nad. - 13.30 Rezerviran čas - 13.55 Formula 1 zaVN Evrope, prenos -16.00 Žejna zemlja, poljudnoznanstveni film - 17.00 Emily, nad. -18.00 Gol, gol... - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Igre brez meja - 21.35 Cody, nan. - 23.10 Dobrodelni koncert - 0.10 Stalno omizje, klub intelektualcev TV MADŽARSKA 2 6.00 Za manjšine - 8.00 Srečanje - 8.15 Katoliška kronika - 8.35 Srečanje reformatorske inteligence - 8.50 Mariapocs - 9.10 Verski program - 9.30 Glavni inšpektor, ameriški film - 11.15 Odločil sem se -11.30 Harry in še en falot - 12.00 Nebodigatreba, nan. - 12.55 Thalassa -13.25 Zvezde: Carmen Miranda -14.10 Dogodivščine -14.40 Gimnazija strtih src, nan. - 15.30 Preseljevanje duš, tv-igra -16.40 Cirkuški film -17.40 Pisateljsko srečanje Tokaj '99 - 18.10 Zvezdniška Brigitte Bardot, portret - 19.10 Veliki manevri, franc.-ital. film - 21.00 Dnevnik - 21.10 Teden - 22.00 Šport TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja -10.05 Disneyev festival -11.00 Hitrostna zona, filmska komedija - 12.30 Šport - 12.55 Skate maraton na Dunaju -13.15 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Evrope iz Nurburgringa - 16.00 .Mojstrska veščina - 16.45 V. I. P. - 17.30 Imeti srečo - 18.00 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Napihnjenci II, filmska komedija - 21.40 Kolumbo - 22.55 Kraj dejanja - 0.30 Vickyjine nočne more, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Pozdrav Dunaju: glasbeni gala z Gregoryjem Pečkom - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.15 Divje življenje - 15.00 Heidi in Erni - 15.25 Moj prijatelj lipicanec, film - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Nori par - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes- 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.00 Oče proti svoji volji - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.15 Vizije - 23.20 Enostavno klasično - 0.05 Tri ženske, film ELROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Balonarstvo - 9.30 Skakanje s pečine - 10.00 Ribolov - 11.30 Formula 3000 - 13.00 Nogomet, legende EP - 14.00 Kolesarstvo - 14.30 Kolesarstvo: dirka po Španiji, prenos zadnje etape (Madrid - Madrid) -18.00 Motokros -19.00 Motokros, prenos - 20.00 NASCAR, prenos dirke iz Dovra - 22.30 CART, prenos dirke iz Houstona - 0.00 Športne novice - 0.15 Kolesarstvo Ponedeljek, 27.9. 1999 TV SLOVENIJA 1 10.09 Dober večer 10.59 Na vrtu 11.15 Obiskali smo.... francoska serija 11.45 Alpe • Donava - Jadran 12.15 Utrip, Zrcalo tedna 12.45 Prvi in drugi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Krogla, ameriški film 14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 RadovedniTaček 17.20 Super babica, angleška nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 21.00 Odstiranja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Odstiranja, pogovor 0.25 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 18.00 Sobotna noč 12.00 Popolna tujca, ameriška nanizanka 12.25 Simpsonovi, risana nanizanka 12.50 Tisoč metrov pod džunglo, fran. oddaja 13.50 Trk, angleška serija 15.15 Na pristaniški obali, ameriški film (č.-b.) 17.00 Policija na naši strani 17.30 Po Sloveniji 18 .06 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Jasno in glasno 20 .00 Gospodarska panorama 21 .00 Studio Clty 22 .30 Noč z Dickom, ameriška nanizanka 22 .55 Brane Rončel izza odra 0.20 Na pristaniški obali, ponovitev filma POP TV 9.20 Umazane laži, nadaljevanka - 10.10 Divji angel, nadaljevanka -11.06 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.00 Fotomodeli, nanizanka -13.00 Športna scena - 14.00 Ma-tlock, nanizanka - 15.00 Roseanne, nanizanka - 15.30 Varuška, nanizanka - 16.00 Cosby, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka - 17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.10 Športni krog - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur -20.00 Problematični mule 2, ameriški film - 21.40 Hulkove avanture, nanizanka -22.35 Veronikine skušnjave, nanizanka - 23.05 Kameleon, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 MacGyver, nanizanka -14.30 Družinske vezi, nanizanka -15.00 Ne mi težit', nanizanka -15.30 Sodnica Judy, nanizanka -15.55 Oprah Show: Izjemne matere -16.45 Uboga Maria, nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Stilski izziv -19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Hitrost, ameriški film - 22.00 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 23.00 Črni gad, nanizanka - 23.40 MacGyver, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka -17.00 Cybill, nanizanka -17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka -18.00 Novopečena družina, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Šola golfa - 20.30 Selitveni servis, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - NK Mura: NK Dravograd, reportaža - TV Pika: Adrenalin - baseball - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - KK Radenska Creativ: KK Hrastnik, 10.45 - Risanke, 12,00 - Videostrani. 16.00 - KK Radenska Creativ: KK Hrastnik, 1. B košarkarska liga - moški - posnetek. 17.15 - Risanka, 17.20 - NK Rudar Velenje : NK Potrošnik, posnetek, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 • TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, informativna oddaja, 20.30 - NK Mura: NK Dravograd, posnetek, 22.05 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.25 Risanke -12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nanizanka -13.25 Prevare, nadaljevanka -14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15,15 Opera Box - 15.45 Risanke - 16.00 Arabella, otroška serija -16.30 Ali veste? - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Izobraževalna oddaja - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Novela o kapitanu, drama - 21.10 Dokumentarna oddaja - 21.50 Evropa 2000 - 22.25 Opazovanja - 22.40 Policijska akademija 4, ameriški film - 0.20 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.15 Koledar -15.30 Elvis in kraljica lepote, ameriški film -17.10 Raziskovalec, serija -18.05 Hugo -18.35 To je fantastično, nanizanka -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Prijatelji, nanizanka - 21.00 Spoštovani posel, nadaljevanka - 21.50 Newyorška policija, nanizanka - 22.35 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADZARSKA1 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Zabavno dopoldne: Vino in oblast, Kralj pamp, Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Zvon, poročila -12.30 Magazin novic -13.00 Za manjšine - 14.05 Gospod prof. Specht, nan. - 14.50 MC - 15.00 Skrivnosti peska, nari. - 15.30 Za otroke - 16.00 Thalassa - 16.35 Pearl, nan. - 17.00 Družina Smola -17.30 Peti evangelij -17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik -18.15 Svet Evrope - 18.30 Kolesje časa - 18.40 Urgenca, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Obiskovalec, nan. - 20.45 Naslednji! - 21.00 Brigitte Bardot, portret - 22.10 Dnevnik, aktualno - 22.36 Svet v slikah - 23.05 Šport TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Francoske operete -10.00 Iz tv-arhi-va: Spomini milijonov let, Življenje Balatona -11.05 Glasbeni butik -12.00 Dežela hrepenenj, nan. - 13.00 Skupščinski dnevnik - 14.00 Prenos zasedanja parlamenta -16.00 Šolska ulica -17.30 Evropa si ti -18.00 Šport - 20.00 Dnevnik - 20.30 Fellner in Helmer, graditelja gledališč - 21.25 Najstniški klub, ne le za mlade - 21.50 Morilec s puščico, angl.-amer. film TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.10 Herkul - 9.50 Ljubim težave, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15,30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul -17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kremenčkovi, filmska komedija - 21.40 Mama morilka, filmska komedija - 23.10 Nikita - 23.55 Nikoli več na svidenje, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Tukaj sem ■ tukaj ostanem, filmska komedija -11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Klinika v Scwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 16.15 Bogati in lepi -16.00 Der-rick -17.00 Poročila -17.05 V Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Naš učitelj dr. Specht - 21,05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Srce pozimi, film EUROSPORT 8.30 Konjeništvo 9.30 Kolesarstvo -11.00 NASCAR -12.30 CART - 14.00 Karting -15.00 Snooker - 17.00 Duatlon - 18.00 Ekstremni športi - 19.00 Tovornjakarji - 20,00 Vleka traktorjev - 21.00 Boks - 22.00 Najmočnejši mož - 23.00 Evrogoli - 0.30 CART - • ' • VOVAN S® Umazane nadaljevanka-angel, naiatevanka-XV® MoL\\titez- VN Torek, 28. 9.1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Radovedni Taček 9.50 Waynove dogodivščine 10.20 Otroška oddaja 10.35 Recept za zdravo življenje 11.25 Onkraj oblakov, dokumentarna oddaja 11.40 Parada plesa 12.10 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Mednarodno tekmovanje opernih pevcev 15.10 Odstiranja 16.00 Brez meje: Moja vas 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 'Otroška oddaja 17.25 Azil, norveška nadaljevanka 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Velike knjige, ameriška serija 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20 .05 Straussovi, ameriška nadaljevanka 21 .00 Mednarodna obzorja 22 .00 Odmevi, vreme, šport 22 .50 Mrtvo hladno, angleška drama 0.10 Znameniti umetniki, francoska oddaja 1,00 Velike knjige, ameriška serija TV SLOVENIJA 2 m, natehevavta. - USB VotfrtraL - Kamateon.aanmaVa - Mateti« nanizanka - 1L.® teseanna, nanizanka - Maruška, nanrzanka - 1%.® CosVj, nar nizanka - 1h® Umazane laži, nahalfevanka - MAh a®eL naSaV^anka - X8AL Met ljubezni, nataljevanka - 1915 24 ur - ZU.aU4ubosurmež,amer\šk\Vta^ Tako« v Los Angelesu, nanizanka - Z2.® Neronikine skušnjave, nanizanka - 23.® - M .88 - Y\ .88 - M .88 - \8.88 - \8A8 - \8.88 - \8A8W\. - \888 - 18.88\lo&\\ - 28.88A«X^^ - 1\28 A888 - \x mesec -18.88 \i8eNU\V., 10.30 11.20 12.15 13.45 15.50 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 23.45 Snežna reka, avstralska nadaljevanka Gospodarska panorama Studio City Jasno in glasno Pojesti čajnik, ameriški film Po Sloveniji Saint Tropez, francoska nadaljevanka Lingo Videoring Turistične akcije Ljudje poleg nas Dobrodošli doma, žrebanje Liga prvakov v nogometu, posnetki Ukradeni portreti, francoski film Kameleon, nanizanka - 9.00 MASK, nanizanka - 030 Krila, nanizanka -1.00 24 ut KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka -10.30 Uboga Maria, nadaljevanka -11.00 Oprati Shovr, ponovitev -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Kako poskrbeti za otrokovo varnost -16.45 Uboga Maria, nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Korak za korakom, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -20.00 Adrenalina: Maraton z Dušanom Mravljetom - 21.00 James Bond: Mož z zlato pištolo, ameriški film - 23.10 Črni gad,'nanizanka - 23.45 MacGyver, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Pregled športnih dogodkov - TV Pika: Adrenalin - 16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Cybill, nanizanka - 17.30 Skeči kraljevega letalstva, nanizanka - 18.00 Novopečena družina, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Su-perman 4: V iskanju miru, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Iz našega studia - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - NK Mura: NK Dravograd, posnetek, 11.40 - NK Rudar Velenje: NK Potrošnik, posnetek, 13.20 -Videostrani, 15.00 - Gnes - informativna oddaja, 15.30 - NK Rudar Velenje: NK Potrošnik, posnetek, NK Mura: NK Dravograd, posnetek, 18.55 - Videospot, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja 20.30 - Teden ob Muri - informativna oddaja. 22.00 ■ Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja. 23.00 ■ Videostrani TV HRVAŠKA 1 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Risanke -12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nanizanka - 13.25 Prevare, nadaljevanka - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program -15.15 Evropa 2000 - 15.45 Risanka -16.05 Lindentree, otroška serija -16.30 Otroška oddaja -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Živeti z... - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica - 20.40 V ospredju - 22.00 Opazovanja TV MAD1ARSKA2 8A8 Mačka- 8.88 \a\oxma^n\ - 8.88 Prenos iase8an\a v^Aamenta -A8.88 Šo\ska u\\ca - \1.88 Svet v shkah - A8.88 Šport - 28.88 Vk\evn\k - 28.88 M heieh bizonov, naravoslovni iiim - 2A.88 Dih smrti, avstralski tiim TV AVSTRIJA 1 11.45 Konfeti - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze -17.05 Polna hiša -17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme -20.02 Šport - 20.15 Medicopter 117 - 21.05 Smrt v tvojih očeh, srhljivka TV AVSTRIJA 2 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled EUROSPORT 8.30 Gorsko-kolesarstvo - 9.30 Pustolovščina - 10.00 Veslanje - 12.00 Evrogoli -13.30 Tovornjakarji - 14.00 Avto-moto šport -15.00 Snooker - 17.00 Ribolov - 17.30 Evrogoli - 19.00 Turni avtomobili - 20.00 Najmočnejši mož - 21.00 Boks, prenos iz Viga - 23.00 Rugby: pred SP - 0.00 Golf - 1.00 Jadranje 1.15 Svet poroča TV HRVAŠKA 2 15.45 Policijska akademija 4, ameriški film - 17.10 Raziskovalec, serija - 18.05 Hugo - 18.35 To je fantastično, nanizanka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Veronikine skrivnosti, nanizanka - 21.00 Dan policije, svečani koncert - 22.35 Reševalci, nanizanka - 23.20 Spoštovani posel, nadaljevanka O NAS NAS Vsak dan ob 1900 GNES informativna oddaja »O^EP Sreda, 29. 9. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Sprehodi v naravo 9.55 Azil, norveška nadaljevanka 10.20 Velike knjige, ameriška serija 11.10 Mednarodna obzorja 12 .05 Straussovi, ameriška nadaljevanka 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.25 Obzorja duha 13.55 Ljudje in zemlja 14.40 Znameniti umetniki, francoska oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mostovi 17 .00 Pod klobukom 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Življenje ptic, angleška serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Nesmrtna ljubica, ameriški film 22.15 Odmevi, vreme, šport 23.10 Osmi dan 23.40 Simfoniki RTV Slovenija 0.40 Življenje ptic, angleška serija TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 11.20 Turistične akcije 11.50 Ljudje poleg nas 12.20 Dobrodošli doma, žrebanje 14.40 Štafeta mladosti 15.36 Landru, francoski film 17.30 Po Sloveniji 18.05 Ženska v belem, francoska nadaljevanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 19.30 Videoring 20.00 Liga prvakov v nogometu, Maribor: Lazio, prenos 0.00 Landru, francoski film POP TV 9.20 Umazane laži, nadaljevanka - 10.10 Divji angel, nadaljevanka -11.05 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.00 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 13.00 Kameleon, nanizanka - 14.00 Matlock, nanizanka - 15.00 Roseanne, nanizanka - 15.30 Varuška, nanizanka - 16.00 Cosby, nanizanka - 16.30 Umazane laži, nadaljevanka -17.15 Divji angel, nadaljevanka - 18.15 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Pogrešani sin, ameriški film - 21.45 Newyorška policija, nanizanka - 22.35 Veronikine skušnjave, nanizanka - 23.00 Kameleon, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Krila, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.30 MacGyver, nanizanka -14.30 Družinske vezi, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka -15.55 Oprah Show: Matere in njihove najstnice -16.45 Uboga Maria, nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka -17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Korak za korakom, nanizanka - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Film po izboru gledalcev - 22.00 Plen, nanizanka - 23.00 Črni gad, nanizanka - 23.40 MacGyver, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Iz našega studia -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Cybill, nanizanka - 17.30 Skeči kraljevega le-talstva, nanizanka - 18.00 Novopečena družina, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 V preteklosti, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Reportažna sreda - 23.00 Odpadnik, nanizanka - 23.50 Meje verjetnega, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri -informativna oddaja, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja. 16.30 -Teden ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 -Gnes - informativna oddaja. 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Buum, pazi ka vdari, oddaja za najstnike, 21.00 - Iz produkcije ZLTV, 21.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.0 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Risanke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Sunset Beach, nanizanka - 13.25 Prevare, nadaljevanka -14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program -14.46 Vesoljski potepuhi, otroška serija -15.10 Dokumentarna oddaja - 15.35 Risanke -16.15 Govorilnica -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Dokumentarna oddaja - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Poljska svatba, ameriški film - 22.35 Opazovanja -23.05 Policijska akademija 6, ameriški film - 0.25 Poročila * TV HRVAŠKA 2 15.25 Koledar -15.60 Policijska akademija 5, ameriški film - 17.10 Raziskovalec, serija -18.05 Hugo - 18.35 To je fantastično, nanizanka - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Spoštovani posel, nadaljevanka - 21.15 Veliki narodi, serija - 22.05 Črno-belo v barvah TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Zabavno dopolde: Vino in oblast, Kralj pamp, Gozdarska hiša Falkenau - 12.00 Zvon, poročila -12.30 Magazin novic -13.00 Za manjšine - 14.05 Senzacija, nan. - 14.50 MC -15.00 Skrivnosti peska, nan. - 15.30 Za otroke - 16.00 Thalassa - 16.35 Pearl, nan. -17.00 Družina Smola - 17.30 Festival cerkvene glasbe -17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik -18.15 Svet Evrope - 18.30 Kolesje časa -18.40 Urgenca, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Mr. Bean, burleska - 20.35 Liga prvakov v nogometu, prenos - 22.50 Dnevnik, aktualno -23.20 Liga prvakov v nogometu, pregled TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program - 9.00 Pompadour v bikiniju - 10,00 Iz tv-arhiva: Potepanje po oceanih, Življenje Balatona -11.00 V počastitev Gyorgya Kdsa -12.00 Druga možnost - 13.00 Thalassa - 13.30 Magazin novic - 14.00 Thonet, zgodba neke iznajdbe - 14.35 Beli balon, iranski film -16.00 Šolska ulica -17.30 Svobodno tekmovanje -18.00 Šport - 20.00 Dnevnik - 20.30 Amerigo Tot, portret - 21.30 Vodni policisti - 22.15 Osupljivo območje, nan. TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.50 Herkul - 10.30 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Varuška - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nogomet: Liga prvakov, prenos - 0.35 Vrt zla, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi -10.10 Moj prijatelj lipicanec, film - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Naš učitelj, dr. Spechta - 21.46 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče -0.00 Čaš v sliki - 0.30 Ellen EUROSPORT 8.30 Evrogoli - 10.00 CART - 11.30 Motokros - 12.30 Tenis: pregled ATP Iestvice -13.00 Golf - 14.00 Jadranje - 14.30 Smučanje na vodi • 15.00 Snooker - 17.00 'Konjeništvo -18.30 Avto-moto šport - 20.00 Tovornjakarji - 21.30 Mojstrske veščine - 23.00 Pikado - 0.30 Avto-moto šport OGLASI _ ,23. september 1999 Slovenska orača v zlati sredini motorna vozila Navijači so zmagali P°t do francoske dežele šampanjca je dolga, še posebno, če se na pot odpraviš z avtobusom. Toda če - Je družba prijetna in če imaš s seboj še »kravo« ^erL Plastenko), v kateri seveda ni bila le radenska, pot srnine. V občini Velika Polana so se namreč odločili, letnemu Jožetu Zveru iz Brezovice ne bodo držali 'doma, ampak kar na prizorišču 46. svetovnega pr-nstva v oranju. / J v vasico Pomade, ki leži le kakšnih 10 kilometrov I a’ mesta z 200 tisoč prebivalci, znanega po katedrali No-!'%) ’ SamPanjcu in zgodovini (tukaj so kronali francoske ' ^Mj pr'čakal dež. Nekoliko mokri in blatni smo se prebili ltL.16r Je 59 traktoristov (od tega 45 z dvobrazdnimi in 14 z Via"11' plu9i) 'z 30 držav čakalo, da zaorjejo prvo brazdo. V /V, °dm°ru - sodniki so namreč morali oceniti, kako so trak-- smo lahko pokramljali z našima dvema. Sjj^te 3l°venijo zastopal še 41-letni Anton Filak. Tisti, ki se ^^k113 0^6’ 30 re^'' da te Prekmurec bolje opravil nalogo ranica. In tako je tudi bilo ob koncu oranja na strnišču, potrdili še sodniki: Zveru so prisodili 19., Filaku pa 32. sobotni dan te bila na vrsti ledina. Ob ugotovitvi, da °rganizatorji niso tako izkazali, kot recimo lani Nemci, Sibor °Pazovali, kako so se traktoristi z vsega sveta trudili, da J® °Pravili svojo nalogo, in to ne glede na to, da so se Mo^č^francoze, in niso preveč množično obiskali tekmo-/■^s^^H^ščini smo lahko slišali tudi kakšno nemško bese-Nita 2Pa 'e bila samo slovenska. Tako Zver kot Filak se lahko ^'teči, ki so poskrbeli za razpoloženje, predvsem ob ■ rezu]T°Vanja’ sai prei niso boteli Preveč motiti tekmovalcev. 46-letni zgodovini svetovnih prvenstev traktoristov L^ice8 Pru9'č zgodilo, da sta si zmago razdelila dva tekmoval-M m r.49'letni Irec Martin Kehoe ter 30-letni Avstrijec Georg 2%^ nS® dva sta pristala v zlati sredini. Ob koncu pa je bil An-M Hud il<0 bo|te'’ sa) se *e z dobr'm oranjem na ledini (9. j ^2. l° preb''na 20. mesto, medtem ko je bil Jože Zver na Upn° pate Pristal na 29. mestu. 1' 6 eto bo svetovno prvenstvo traktoristov oračev v An- ^obi|a Pa b°m° na vrsti tudi mi. Slovenija je namreč kandidira-•l^i’ daan'Zac^° svetovnega prvenstva leta 2013. Lahko pa 1»%! 3010 Prvenstvo dobili še kakšno leto prej, če bo kdo la organizatorjev po letu 2006 umaknil svojo kandida-TEKST IN FOTOGRAFIJE: SILVA EORY ■ E U R O T RADE ODKUPUJEMO VOZILA vseh znamk, starih do 8 let. Tel.: 61 623. m884 R 18, letnik 1986, registriran do 6. 2000, prodam. Tel.: 70 052. m920 OPEL ASTRO 1,6 GL, letnik 1993, in PROTON, 1,3, letnik 1998, prodam. Tel.: 45 511. m958 NOVI SKUTER AKROS TGB prodam 10 % ceneje. Ludvik Novak, Kuštano-vci 69, tel.: 51 143. m973 PEUGEOT 309 MAGNUM, letnik 1991, GOLF JX, letnik 1989, 1,3, rdeč, ZASTAVO 101, skala, letnik 1989, rdečo, zelo lepo ohranjeno, prodam. Ogled Rogašovci 6, tel.: 57 171 ali 041 625 560. m983 OPEL REKORD 2,0 S, letnik 1982, lepo ohranjen, registriran, prodam. Tel.: 31 391. m1009 živali ZLATI PRINAŠALCI z rodovnikom iščejo nove lastnike. Tel.: 063 732 223. m918 PUJSKE prodam. Lemerje 1, p. Puconci, tel.: 45 729. m921 PSIČKO, čistokrvno, bernski planšar, staro 2 meseca, prodam. Tel.: 76 481. m952 ČISTOKRVNE NEMŠKE OVČARJE, brez rodovnika, stare 8 tednov, prodamo. Tel.: 71 345. m956 PUJSKE ZA NADALJNJO REJO prodam. Partizanska 30, Bakovci. m966 BELE PIŠČANCE, po 250 SIT/kg, prodam. Melita Srša, Veščica 36 pri Ljutomeru, tel.: 89 046. m982 PUJSKE prodam. Bakovci, Panonska 10, tel.: 43 312. m986 PSE, MLADE OVČARJE, prodam. Tel.: 40 192. m996 BREJO TELICO, simentalko, od dobre mlekarce ter kozo in kozla ter koruzo zasilažo, po 50.000 SIT/ha, prodam. Tel.: 40 165. m997 MLADIČE nemških ovčarjev prodam. Tel.: 43 534. m999 posesti SPIN nepremičnine Tišinska 19, M. Sobota Tel.: (069) 31 542, GSM: 041 728 093 (z licenco nepremičninskega posrednika) prodaja, nakup, najem, oddaja vseh vrst nepremičnin. Izdelamo nakupne pogodbe, cenitve, uredimo tudi vse potrebno pri prenosu vaše nepremičnine! Nadaljevanje blagovne znamke Pomurski ' Lendavska 1,9000 Murska Sobota, Sloven j telefon: 069/ 36 160, fax: 069/ 22 24ž °p0dteje mladih, dinamičnih in ambicioznih ljudi. k Medse vabimo ^rcialista pripravnika , v'®ja izobrazba ekončmsko-komercialnie %ivnJn poznavanje Windows okolja „.oxkpna nemškega iez,ka’ Pasivn0 an9 \ ° dovolienie B-kategorije b°mo sklenili za čas pripravništva z brii?ne'še redne zaposlitve. . ' z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v Po objavi oglasa na naš naslov. v najem. Tel.: 21 453. m969 MANJŠO HIŠO ALI DVOSOBNO STANOVANJE vzamem v najem v Radencih ali M. Soboti. Tel.: 87 308, po 18. uri. m975 GOSTIŠČE V OBRATOVANJU, kompletno opremljeno, prodamo. Tel:. 48 533. m976 . NJIVE, 34 in 26 arov v Vučji Gomili, prodam. Tel:. 28 146. m980 ENOSOBNO STANOVANJE, 41 m2, v M. Soboti, nad Abanko, prodam. Tel.: 00 385 40 897 053. m984 STANOVANJE v Lendavski ulici v Murski Soboti prodam. Tel.: 48 997. m991 LESENO POČITNIŠKO HIŠICO v okolici M. Sobote, na 20-arski parceli, ugodno prodam. GSM: 041 591 607. HIŠO V M. Soboti ali bližnji okolici vzamem v najem. Mogoč kasnejši odkup. Tel.: 040 208 799. m1008 OPREMLJENO HIŠO z gospodarskim poslopjem na 70-arski parceli ob glavni cesti v Šalamencih 67 prodajo za okrog 7,5 mio. Tel.: 61 125. m1011 19-ARSKO PARCELO v naselju, gradbeno območje, ob asfaltni cesti v Selu prodam. Blizu sta dve njivi 2 x 35 arov in tri parcele gozda. Tel.: 48 048, zvečer. m1012 kmetijska mehanizacija 17, tel.: 72 051. m979 GROZDJE, chardoney, rizling, šipon, souvignon, prodam. Tel.: 75 560. m981 KORUZO z njive za miksanje ali zrnje prodam. Tel.: 28 469. m1002 GROZDJE, šmarnico, ugodno prodam.Tel.: 47 131.m1010 TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA KRPAN 36, nov kardan, prodam po polovični ceni. Makari, Kupšinci 6, tel.: 251 057. m922 ŠKROPILNICO ZA TRAKTOR, 200 I, lepo ohranjeno in »sečkar«, ročni ali na elektriko prodam. Tel.: 76 334. m934 TRAKTOR IMT 540 s priključki ali brez njih prodam. Tel.: 87 120. m942 HIDRAVLIČNO PREŠO; 220 I, ugodno prodam. Tel.: 23 206, Gregorčičeva 44, M. Sobota. m945 POBIRALNIK ZA SLADKORNO PESO NEPTUN, letnik 1988, v delovnem stanju, prodam. GSM: 041 522 792. m949 TRAKTOR FERGUSON 539 prodam. Tel.: 70 833. m953 STISKALNICO za grozdje prodam. Tel.: 74 656. m977 KOMBAJN CLLASS DOMINATOR 85, kosa 360 cm, in adapter za koruzo, 4-redni, ter kombajn D. B. 770, prodam. Tel.: 53 501. m985 TRAKTORSKI MULČER, 3 m širine, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 28 682, po 20. uri. m990 CISTERNO CREINA, 2200 I, in trosilnik umetnega gnoja Vikon, 350 kg, prodam. Tel.: 63 692. m1000 STROJ ZA POBIRANJE SLADKORNE PESE NEPTUN prodam. GSM: 041 343 437, Mlajtinci 27. m1007 SEJALNICO za žito Nodet, 3 m, z diski, prodam. Tel.: 40 040. m849 V NAJEM ODDAM POSLOVNI PROSTOR V VELIKOSTI 75 m2 V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE (ŠAVEL CENTER - 3. nadstropje), zelo primeren za pisarne, predstavništva, učilnice, računalniška podjetja ipd. Oprema poslovnih prostorov: trije prostori, poslovna kuhinja, sanitarije, parket, ogrevanje - hlajenje, računalniška mrežna instalacija, električna instalacija. Vse informacije po telefonu (069) 37 450. | __________________________ HIŠO V MURSKI SOBOTI prodamo. Tel.: 31 627, po 20. uri. m938 UREJENO HIŠO z garažo, centralna kurjava, in skupno 1600 m2 zemljišča prodam v bližini Lendave. Tel.: 062 215 732. m939 GRADBENO PARCELO, 1 7 arov, z lokacijskim dovoljenjem, v Gedero-vcih, na lepi legi, in ob tej parceli še zazidljivo zamljjšče v velikosti 23 arov prodam. GSM: 041 673 224. m944 SOBO s souporabo kopalnice v M. Soboti dam v najem. Tel.: 22 792. m951 ENOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote prodam. Tel: 31 378. m960 SOBO v M. Soboti dam v najem. GSM: 041 555 158. m968 PISARNIŠKE PROSTORE, opremljene, v nadstropju samostojne zgradbe, v bližini BTC-ja, M. Sobota, dajem Oddajate sobo ali stanovanje v Mariboru ali Ljubljani? KLUB PREKMURSKIH ŠTUDENTOV brezplačno posreduje prosta mesta članom kluba. Vaše podatke sporočite po tel. št. 069 21 038. razno MAČEHE, kontrastnih barv, posajene na njivi, prodam. Moravske Toplice, Ul. Na bregu 16. m1013 LADIJSKI POD, talni in stropni, 1 . ali 2. kvalitete, z dostavo, prodam. Tel.: 063 451 082. m678 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala SGŠ - smer kuhar, izdanega v šol. I. 1993 na ime Benjamin liješ, Bučečovci. m917 DELNICE MURE odkupujemo. Gotovinsko plačilo na vašem domu. Tel.: 041 676 170. m925 Preklicujem veljavnost diplome št. I-V/81, izdane na SŠTPU M. Sobota -jezikovna smer, na ime Brigita Horvat, Gančani 222. m928 KIOSK - MONTAŽNI ALI MOBILAR-BLOK v velikosti 6 x 2,40 m prodajo. Tel.: 66 475. m947 Prodamo kletke za nesnice in zajce. Prodajamo tudi plastične plavalne bazene, greznice in rešetke za svinjske bokse. Anton Rajgelj, s. p., Kropa 2a. Informacije: Bratonci 10, tel.: 421 096. m962 LESENE STROPE (»čakatur«), ostrešje od piramide ter dve starejši spalnici in stroj za ličkanje koruze prodam. Tel.: 31 333. m970 NOVE KORUZNJAKE prodam. Tel.: 76 O41.m974 REFERENTA za terjatve na območju Prekmurja iščem. Srednja šola, lasten prevoz. Tel.: 041 757 800. m978 UGODNO - TUDI NA OBROKE. Motorna nahrbtna kosilnica, motorna žaga, visokotlačni čistilnik, satelitska antena, glasbeni stolp, telefon - mobitel, šivalni stroj prodam. Tel.: 041 616 628. m988 KAVČ, star dve leti, zelo lepo ohranjen, prodam za 10.000 SIT. Tel.: 251 107. m992 Preklicujem veljavnost spričevala 3. letnika Srednje živilske šole - smer živilski tehnik, izdanega v šol. 1.1998/ 99 na ime Matevž Hajdinjak, Černela-vci, Liškova 32. m993 TRI SODE ZA VINO, 950 I, stare 6 let, prodam. Tel.: 75 876 ali 041 712 302. m1OO1 PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice številka 771 in št. 3627 - HKS Ljutomer - Križevci,na ime Milena Kolbl, Krištanci 9. m 1005 NIZKE, CVETOČE, VELIKOCVETE delo VOZNIKA - AVTOMEHANIKA TO- VORNEGA VOZILA C-kategorije zaposli betonarna Petelin, Trate 23, 9250 G. Radgona. m85B DEKLE ali natakarico z veseljem do dela v strežbi iščejo. Okrepčevalnica DADA, Bakovci, ali tel.: 43 109. m994 storitve NEMŠČINO uspešno inštruiram za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 27 183 ali 23 038. m848 MODNO ŠIVILJSTVO DICA iz Gančanov kvalitetno šiva ženska oblačila po meri iz vaših materialov. Tel.: 411155. GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55 071____ Popravilo z garancijo na vašem domu HITRO, PREPROSTO IN CENEJŠE TRGOVANJE BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d. o. o. Kocljeva ul. 1 a, Murska Sobota (zgradba SOBOTA - CENTER) TEL.: 35 630 FAKS: 35 641 kmetijski pridelki GROZDJE, JURKO, KLINTON, prodam. Gizika Kerčmar, Mlajtinci 3, tel.: 48 297. m903 GROZDJE, šmarnico, v Bogojini prodam. GSM: 041 520 886. m914 KVALITETNO GROZDJE - laški rizling in beli pinot ugodno prodam. Kerman, Filovci 160, tel.: 47 167. m916 VINO, cepljeno in šmarnico, ugodno prodam. Tel.: 47 150. m923 JABOLKA, SORTNA, za ozimnico prodam. Alojz Cigan, Ribiška 8, Odranci, tel.: 70 173. m932 MEŠANO GROZDJE z brajd prodam. Tel.: 46 528. m933 VINO, šmarnico, 60 SIT/I, prodam. Tel.: 72 147. m948 SUŠIMO KORUZO, cena 3,75 SIT/ kg. Vrnemo vašo koruzo. Koruzo tudi 'kupimo. Sistem je preurejen za tristransko raztovarjanje. GSM: 041 501 947 ali 82 441.m957 GROZDJE, šmarnico, v Sebeborcih prodamo. Tel.: 48 069. m959 KORUZO z njive za siliranje ali za zrnje, večje površine, prodam. Tel.: 40 409. m961 VINO ŠMARNICO in rdeče (klinton) ugodno prodam. Turnišče, Št. Kovača MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, ' BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI veščicaiz, Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvoja glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 64. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, zet, brat in stric Karel Rogati iz Sotine 89 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala vsem sosedom in sorodnikom, posebno družinama Vouri in Valeč za pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala vsem drugim sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala bolniškemu osebju internega oddelka gospodu župniku, pevcem, pogrebništvu Banfi in gasilskemu društvu.-Žalujoči: žena Matilda, sinova Drago in Zlatko z družinama, sestra Marija in brat Jože z družinama ter tašča Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN Te dni mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji mož, Oče in dedek Štefan Raduha iz Gaberja 90 Žalostno in boleče je stati ob tvojem grobu. Hvala vsem, ki se ga spominjate, ustavite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ali prinesete cvet spomina. V žalosti njegovi najdražji 28 OGLASI 23. september 1999 21. septembra bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, tašča in sestra V SPOMIN V tihem grobu mirno spiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. Solza, žalost, bolečina te zbudilo M ostala je praznina, ki hudo boli 25. septembra bosta minili dve leti o takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat V SPbMIN Marija Pintarič iz Črenšovec Hvala vsem, ki se je spominjate, postanete ob njenem grobu in ji prižgete svečko spomina. Vsi njeni najdražji V 80. letu nas je nepričakovano brez slovesa zapustila draga mama, stara mama, sestra in botra Cecilija Žokš iz Kovačevec 15a Martin Foijan iz Lipovec Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in z leP° mislijo postojite ob njegovem grobu. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 86. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast, dedek, pradedek in brat >• Stefan Kozlar iz Gaberja 128 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše, za cerkev ter za izrečeno ustno in pisno sožalje. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči vsi tvoji najdražji Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in svete maše. Posebej hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Hvala tudi sodelavcem Pomurskih mlekarn in Mure. Žalujoči vsi njeni najdražji Večni mir ti želimo, ■ naša srca so polna žalosti. Tebe gledati ali slišati in ne pomagati je bila velika bolečina v naših srcih. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ne jokajte ob mojem grobu, le tihi mir mi zaželite ter svečko mi v spomin prižgite. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 72. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat, zet, ujec, stric in boter Tvoji najdražji Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo, srce tvoje zdaj mirno spi, nas pa srce zelo boli- ZAHVALA , V prelepi jesenski noči je poln načrtov in želja sredi naj let naš najdražji Andrej Gaber iz Gerlinec 75 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih sta strani, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, vence, sveC svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpe žalostinke in pogrebništvu Banfi za opravljeno storite ■ Iskrena hvala Gasilskemu društvu Gerlinci ter mlad1111 Gerlinec za izrečene poslovilne besede. N 43. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in zet Nihče ne ve, kako boli, edino mi! Stefan Zoha iz Doliča 49 ZAHVALA Stefan Kumin iz Kuštanovec 64 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in tistim, ki so nam v najhujšem trenutku priskočili na pomoč in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vam za darovano cvetje, sveče, maše in dobrodelne prispevke za mrliško vežico, izrečena pisna in ustna sožalja. Lepa hvala dr. Kiršnerju za pomoč pri lajšanju bolečin. Posebna hvala g. župniku Rudiju Ficku za pogrebni obred in pevkam za opevanje žalosti ter pogrebništvu Maje. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči tvoji najdražji Vsem še enkrat - hvala! Žalujoči vsi njegovi Z bolečino v srcu se ob nenadomestljivi izgubi iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz Bliska montaže in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče, prispevke v dobrodelne namene in tolažilne besede! Posebna zahvala zdravnikom, osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in bolnišnice v Rakičanu, g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, g. Zadravcu za nagovor in g. Zrinskemu ter pogrebništvu Banfi. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in svečke ti v spomin gorijo. ZAHVALA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijO' ZAHVALA V 66. letu nas je zapustil naš dr i brat Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, ker ti za vedno vzela si slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V 75. letu je mirno in tiho za vedno zaspal naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in brat Jožef Horvat iz Strehovec 46 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je 1. septembra 1999 v 59. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča Marija Cerpnjak iz Martinja 40 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste njen prerani grob odeli s cvetjem, darovali sveče, prispevke za opremo mrliške vežice v Martinju in za svete maše. Hvala tudi sodelavcem OŠ Kuzma in VVZ Murska Sobota, g. župniku Camplinu, pevcem cerkvenega pevskega zbora, dr. Kiršnerju in pogrebništvu Banfi. Vsi, ki smo jo imeli radi Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih in nam stali ob strani, posebno sestri Magdi, sosedom Horvatovim, sorodnikom, botrini, znancem in prijateljem, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, sveče, cvetje, za svete maše, elek. zvona, nam pa ustno in pisno izrekli sožalje. Posebej hvala g. župnikoma Stanku Zveru in Francu Režonji za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, ge. Časar za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu in pogrebništvu Banfi. Iskrena hvala bolniškemu osebju bolnišnice v Rakičanu, zdravstvenemu osebju ambulante Dobrovnik, posebno medicinski sestri Mariki za nego na domu. Hvala sodelavcem Varstroja iz Lendave, Tovarne Ženski plašči Mure iz M. Sobote in KO ZB NOV-Dobrovnik. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Janez Braneč iz Melinec 31 boleči izgubi se najlepše in iz srca zahvaljujem0 j(e sedom, sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem _ » ■8 "■ na njegovi zadnP P°tL Posebna hVau‘ vnikO^' e u Hozjanu za pogrebni obred in drugim duh° Hvala govorniku Andreju Zadravcu za poslovi in v pevcem za odpete žalostinke, vsem za darovane svete m dobrodelne namene ter za sveče. skrene hvala tudi pogrebništvu Balažič iz Izak Žalujoči vsi tvoji najdražji Kruta smrt te nam je vzela, žalostno pesem v srce nam zapeli' Nam pa žalost srce trga, ker te več med nami ni ZAHVALA ki stel0 V 70. letu nas je za vedno zapu^ naša draga žena, mama, tašča m llona Šeruga s Hodoša 72 ’ mO Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujen1 pospremili na njeni zadnji P $1° ancd11 Posebna hvala duhovniku in pevcem za „ate|jem Lepa hvala vsem sorodnikom, sosedom, sveč6' za izrečeno sožalje, darovano cve ^spoP’"’ Hvala vsem, ki jo boste ohranili v ep Žalujoči vsi njeni najdeš 23. september 1999 OGLASI 29 Danes srečen in vesel, jutri ti že zvon zapoje, tvoje truplo je pepel. ZAHVALA V 55. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata in dedi Peter Kolmanič iz Zvezne 2 v M, Soboti vsem sorodnikom, znancem ter prijateljem za podarjene c , ln sveče. Iskrena hvala g. župniku za ganljive besede, Erik' uenemu Paškemu zboru za odpete žalostinke in gospe kak trt- Za besede slovesa. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam °r °H pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi 22. septembra mineva eno leto od takrat, ko nas je zapustil naš predragi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Franc Dokl s Cankove Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in prižgete svečko. Vsi njegovi Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Sela Hajdinjak iz Černelavec b°lečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, t pahval- Ste 8a P°sPremili na njegovi zadnji poti. ^Utkjh aiVsern sosedom in sorodnikom za pomoč v najtežjih Svtče. |l ^krena hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in »ddeiij3 a dr' Zvezdici Voroš, bolniškemu osebju internega a> g. duhovniku Leonu Novaku, pevcem za odpete y žalostinke in pogrebništvu Banfi. S'oc7. - sbi P?0 Selena, sin Milan, hčerka Nada z možem °že z Mileno, sestri Šarika in Irma z družino ter brat Erni z družino. -------------------------------- DEDI ■ POGREŠAVA TE! Tvoja vnuka Danijel in Nina Mar res odšel je tja v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu. Nosimo zdaj vsak svojo rano, da mu ne zmotimo miru. ZAHVALA Po kratki in težki bolezni nas je v cvetu mladosti, komaj v 20,.letu življenja zapustil dragi sin, brat, vnuk, bratranec, nečak in prijatelj Feter Kustec Ob nen iz Črenšovec S(ir°^,1'komrneSt^'v' 'zgubi se iskreno zahvaljujemo vsem mSed0m' klavcem LKC iz Velike Polane, at1’ke 'z Turnišča, sošolcem in sošolkam z 111 v ^žkih1 'Z Osnovne šole ter prijateljem in znancem, ki 1^ s°Ža|je trenutkih stali ob strani, izrekli pisno in ustno Se Zahv V kovali vence, sveče in svete maše. Pete žalosr i emo 8’ dekanu za P°grebni obred’ Pevcem lnke> govornikom, prijateljem in pogrebništvu y Ferenčak. Sent še enkrat - iskrena hvala! °če, m Z žalostjo v srcih: ain«, brat Branko in drugo sorodstvo >14^^ črenšovci, 15. 9. 1999 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA V 80. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, tast, dedek, pradedek in sorodnik Ernest Dervarič iz Radovec 10 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in dobrodelne namene ter za izrečena sožalja. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi DRAGI STARI ATA! Pogrešamo te tvoji vnuki, vnukinje in pravnuki Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA V 64. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat, svak in zet Jože Peršak iz Radoslavec 18 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče in sv. maše. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Bratuša. Hvala vsem gasilskim društvom in govornikoma za izrečene lepe besede ob slovesu. Hvala kolektivom podjetij ELTI iz Gornje Radgone, Murales iz Ljutomera, Doma Lukavci in Aktivu kmečkih žena Ljutomer ter društvu invalidov in upokojencev iz Ljutomera. Žalujoči: žena Ivanka, sinova Janko z Liljano in Slavko z Manuelo ter vnuk Tadej, sestre z družinami in mati s Stare Gore Esi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. (Srečko Kosovel) ZAHVALA V 67. letu starosti nas je po dolgotrajni hudi bolezni zapustil ljubi mož ter dragi oče, tast in dida Ludvik Gorčan iz ulice Štefana Kovača 21 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami ter nam darovali vence, cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin. Hvala g. župniku za pogrebni'obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Merklinu za ganljivo slovo, NK Mura za besede slovesa, g. Marušiču za odigrano Tišino in pogrebništvu Komunala. Žalujoča: žena Irma ter sinova Bojan in Roman z družinama DRAGI DIDA! Zelo te pogrešava in ti želiva miren počitek tvoja vnuka Vasja in Petra Bolečina da se skriti pa tudi solze ni težko zatajiti, le tebe nam nihče ne more več vrniti. V SPOMIN 25. septembra mineva deset let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Peter Gumilar iz M. Sobote Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite pb njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Večerni zvonovi zvonijo, Ti miren počitek želijo in lučke v spomin gorijo. Bolečina da se skriti pa tudi solze ni težko zatajiti. Le tebe, dragi mož, oče, tast in dedek, nam nihče ne more več vrniti. N SPOMIN Jožefu Ferencu iz Bogojine 32 Pred desetimi leti si se poslovil od nas. Leta minevajo, bolečine v srcu pa ostajajo. • Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Po težki bolezni nas je 26. junija 1999 v 37. letu zapustil naš dragi sin, brat, boter, bratranec in nečak Jožef Sluga od Svetega Jurija 91 Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala za prelepe vence, šopke, sveče in za svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k preranem grobu. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala govornikoma g. Mihaliču in g. Ficku. Iskrena hvala osebju intenzivne nege Konventhospital Barmherzige Briider Linz Avstrija za njihov trud, da bi ga ohranili pri življenju, a tokrat bilo je zaman. Hvala gospe Fleischhacker iz Salzburga za njene obiske v bolnišnici. Iskrena hvala gospe Trummer iz Leondinga, ki mu je ponudila začasni dom med njegovo triletno težko boleznijo. Hvala NK Rogašovci za nesebično pomoč pri pogrebu in hvala pogrebništvu Banfi. Žalujoči: osamljena mama, sestra Majda z družino in drugo sorodstvo Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA V prelepem jesenskem dnevu je odšel od nas v 54. letu starosti poln načrtov in želja dragi Štefan Zrim iz Trdkove Ob tej kruti usodi, ob izgubi ljubega sina, brata, strica in sorodnika, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, ki ste nam stali ob strani in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem tovarne Tomos iz Kopra, ki so mu prvi pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala za darovano cvetje, sveče in dobrodelne namene ter za izrečeno ustno in pisno sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi za pogrebne storitve in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mama, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo 30 OGLASI 23. september 1999. Reklame za rumene strani lahko naročite po tel. 041 867 718. Prejeli smo.» 29 LET Mohor, d. o. ■ ■ Ljuba Šercerja 17, Radenci. Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tei.: 65 830 50/et Mercator Mercator SVS, d. d. Rogozniška cesta 8 2250' Ptuj Slovenija objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin ali najem KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & taks: (0691 48 426, GSM: 041 772 426, 041 733 948 trgo™™ ŠTAJERC 684 DT $ 3.926.143,00 SIT Trgovsko in storitveno podjetje 2230 Lenart, Plujsta 16 VINO«TOČ SEVER Moravske Toplice Tel.: 22 812, 48 850 Nedeljska kosila, pizze, narezki, pravi naslov za praznovanje rojstnih dnevov, krstov, obletnic... ^Tpohištvozavas X\trium TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana Velnarja 13, 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 stihi: Še o filovski zloženki Ljutomer, tel.: (069184 90 90, od 8.00 do ,8.00 Krog, tel.: 10691 35 460, od 9.00 do 17.00 zidanie in polaganj* vseh betonskih iziMnv ---------------------------- Horvat Štefan s.p. Cvetna ulica 1 GSM 041 420 996 S224 TumHčc le/ 069/72-296 KERAMICARSTVO Stanko ‘Vukovič s.p. I vse za konjerejo, ovčerejo, prašičerejo, govedorejo... Pokličite nas vsak dan razen nedelje od 6.30 do 14.30, tel.: (061) 152 38 00, ali se oglasite v Tacenski 90 v Ljubljani Šentvid oz. Tel.: (069) 27 944 in GSM 041 747 399 Mlinska 3, Bakovci, 9000 Murska Sobota ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO •AKCUA-AKCUA- AKCIJA—AKCIJA-AKCIJA RAL-GB LAMINATNI PODI reimoMJCMLontoiMjA 12.000 OBRATOV ZA 2368,10 sit za m2 Delovni čas: pon. do pet. od 9.00 do 17.00 icL(oo$>mi32 sobota od 8.00 do 12.00 TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. EKOLOŠKO KURILNO OLJE - kurilno olje I. kakovosti - brezplačna dostava - plačilo na 6 čekov - najugodnejše dnevne cene TEL: (069) 45 283, 041 635 548, (062)520 69 00 se priporočamo! MerkadA S TEM KUPONOM DODATNIH 0,2 SIT POPUSTA PO LITRU, NA DNEVNE CENE ©080-1200 E. BRANSBERGER, s. p FASADERSTVO Tel. &faks: (069)21 238 mobitel: 0609 6.1 76 41 GSM: 041 61 76 41 SL1KOPLESARSTVO STROJNI OMETI Dolga ulica 79, Černelavci Murska Sobota ZNIDER'S SOBOČANKA Lendavska 18. MS Tel.: 27 064 - posojila na osnovi zastave, izplačila takoj - NOVO - zastava zlata - najugodnejši nakup in prodaja deviz - sprejem naročil za odkup oz. prodajo delnic skladov RAZNE SORTE JABOLK (NAMIZNIH IN ZA OZIMNICO), SUHO SADJE PO UGODNIH CENAH. SADJARSKA KMETIJA CIFER, KUKEC 1 6, tel.: 54 092 Slovenska Karitas obvešča, da na svojem žiro računu št. 50100-620-133, sklic na številko: 05 1140116-6239 03, zbira sredstva za pomoč ob tragičmrn potresu v Turčiji. Prosijo za navedbo namena nakazila: Potres Turčija. KADROVSKI INŽENIRING 1000 Ljubljana, Zaloška 69, tel. 061 1423 284 išče za svojega poslovnega partnerja PRODAJNEGA ZASTOPNIKA NA TERENU za območje Prekmurja in Štajerske. EKOLOŠKO KURILNO OLJE SECTOR CESTA NA STADION 1/A, 9250 GORNJA RADGONA fO69/61 -1 82 NAftOČSLuA odi 3. do 19. ure, BREZPLAČNA DOSTAVAI Od kandidatov pričakujemo: iV. ali V. stopnjo izobrazbe, vozniški izpit B-kategorije, lasten prevoz, komunikativnost, dinamičnost, pozitiven odnos do ljudi. Vlogo pošljite na gornji naslov v desetih dneh od objave. Pogovori s kandidati bodo v Murski Soboti. 1. Poslovni kompleks Opekarniška 30, Ormož - poslovna stavba s površino 1.338,61 m2 - odprta skladišča, zelenica, dvorišče s površino 19.355 m2, vi. št. 635 k. o. Ormož - prevzem objekta v 9 mesecih po sklenitvi kupoprodajne pogodbe - izhodiščna cena 110.000.000,00 sit 2. Okrepčevalnica Maček, Kolodvorska 4, Ormož - neto površina 236,90 m2 - prevzem petih zaposlenih delavcev - odkup opreme in zalog - izhodiščna cena 31.300.000,00 sit 3. Trgovina Pohištvo, Kolodvorska 6, Ormož - neto površina 353,65 m2 4. Stanovanje Majšperk 38, Majšperk, IV. nadst. - neto površina 61,43 m2 - izhodiščna cena 6.500.000,00 sit 5. Poslovni prostor v I. nadst. na avtobusni postaji v Mariboru - neto površina 350 m2 6. Klet pod samopostrežnico, Partizanska 24, Gornja Radgona - neto površina 27,35 m2 - izhodiščna cena 530.000,00 sit 7. Poslovni prostor oz. trgovina Železnina, Partizanska c. 14, Gornja Radgona - neto površina 27Q,93 m2 8. Poslovni prostor, Apače 44, Apače - pritličje z neto površino 92,76 m2, dvorišče 730 m2 (nekdanji Diskont Mercator - Sloga Gornja Radgona) - izhodiščna cena 2.800.000,00 sit 9. Bife Kapela, Kapelski Vrh - neto površina bifeja 77,60 m2 - odkup opreme 10. Mansarda nad trgovino in bifejem na Kapeli - neto površina 93,00 m2 11. Poslovna zgradba, trgovina in bife - Negova 7, p. Sp. Ivanjci - neto površina 349 m2, dvorišče 1.588 m2 - odkup opreme - bife je v najemu - izhodiščna cena 19.000.000,00 sit 12. Pare. št. 16/5, dvorišče, Jurovski Dol, n. h. (pri trgovini) - površina 1189 m2 (v naravi travnik) 13. Skladišče gradb. materiala (plina) Gornja Radgona (pri železniški postaji) par. št. 732/2, k. o. Gornja Radgona - neto površina 95,73 m2 - izhodiščna cena 6.700.000,00 sit 14. Trgovina Gradbeni material, Kolodvorska 2, Lendava - neto površina 118,84 m2 in 170.00 m2, dvorišče 1.865 m2 - izhodiščna cena 20.000.000,00 sit 15. Trgovina Posoda, Partizanska 44, Lendava - neto površina 82,60 m2 - izhodiščna cena 10.500.000,00 sit 16. Pare. št. 6367, tehtnica, travnik, Kolodvorska 42, Lendava - površina zemljišča 2.690 m2 - izhodiščna cena 12.800.000,00 sit 1 7. Pare. št. 1 575 in 1576, skladiščni prostor, Petišovci, Lendava - površina 2.605 m2 (v naravi travnik) - izhodiščna cena 1.300.000,00 sit • Pogoji: — Sodelujejo lahko vse fizične in pravne osebe skladno z veljavno zakonodajo Republike Slovenije. Pisna ponudba mora vsebovati točen naslov kupca, ceno in opisan del nepremičnega premoženja, za katerega se zanimajo. — Nepremičnine so naprodaj po sistemu videno - kupljeno. Vse stroške, povezane s sklenitvijo pogodbe, vključno z davkom na promet nepremičnin in zemljiškoknjižnim vpisom, plača kupec. Kupnina je plačljiva v osmih dneh po podpisu pogodbe. — Ponudba velja za ponudnike, ki se ukvarjajo s trgovinsko neživilsko dejavnostjo, razen za točko 11. Veljajo pogoji, ki so določeni pri posamezni nepremičnini. — Mercator SVS, d. d., na podlagi tega razpisa ni zavezan skleniti pogodbe o prodaji ali pogodbe o oddaji in najemu nepremičnine s katerimkoli ponudnikom. — Pisne ponudbe pošljite s priporočeno pošiljko v zaprti ovojnici z oznako Javni razpis na naslov: Mercator SVS, d. d., Rogozniška c. 8, 2250 Ptuj, v osmih dneh od dneva objave. — Dodatne informacije lahko dobijo interesenti pri ge. Kseniji Bračič od 7.30 do 15.30 po tel. (062) 787 270. Odizvam se na sestal Vestniku 9. sept. 23’in pak, nejasnosti, neto nametanosti«, vi5' j, stnika.str.H.obapa govor na mojo oceno zloženke, ki je imela na Občini M. Toplice javljena pa je bila Pr Vestniku, v st. Ju, bra 1999, na str. 2T j Prvi sestavek s anonimneži, drugeg P Červek. Odgovarja Namesto da bi ležni za opozorila m jjhtlOtel no kritiko, v katen se . opozoriti na napa jpo kljivosti v zloženki, P pa posvariti tudi vs "Producirajo« vedn° gled0 kovnem in estetske^P* slabih publikacij, so filovske veličine P kot »kouvrani« na se drle, zmerjale inza isu v jati skrite, skrite v P° »člani KS Filovci«. Ne vem sicer, jaiui člani, a če jim zaup je prve izvode zlo^ čenjem nad nje ^epta* slikovnim delom d ne|(ai Filovčan, da me je dni natonavsebi ® oZofll kljivosti in netocn tudi Filovčan, potem sOvra- štvom znašali nadJJotn« i grdili z zatohlim z P^ jaz namreejo ^ upam povedati, k L^p kaj je prav. TlSt^tne va^ za prebivalce ce ^eno"" ne upajo podP^1^. priimkom, tisti so P »zatohli«, temveč P petni zaplotniki . ^,18- No, pa kaibl P1 ‘ |6, daj va in bila ma nem pog^ . daraM Še to: res je. govorim, P18®.^ JvP^j leporečiti,tu ‘®>a< nem ah zaP kot pan f, manj bistvene^ ščine 9 doreciti m P.oOdva* iin dnie9(Xerred^Fil°Lad^ slikarji! , akademski s revecr e tosti! Ceje k pOci, se zna zgod*. razpoči- radi! JaZepitna lme) odzival ^/važevani3^9 omalovazev oii pona dšloib0® red^ njega P* kijePre° j, pa Od^^oČen/e^^ čeprav m * hernenm ,v pamfleti poveduje,Pra rekoč tiK#, 8'abiS'°V^^ gidse'pr^ odroma f® kOntekfri5ta' .zven^®^ šljanja-In ZLčenerrwju "' rem in "P*.® in voru^Sju^ Slab0' Pod®|jenafra (zdajžeo^sod1^ stavi)- 8» , 23. september 1999 NAPOVEDNIK ^turni koledar Ustave murska sobota galeriji Murska Sobota so na ogled slikarska J Ladislava Danca. stav °p°^em 9radu si lahko ogledate Stalno raz-0 okrajinskega muzeja. Poleg stalne postavi-le na ogled tudi stalna likovna razstava Od poz-dtjj Srednjega veka do modernizma. Muzej je in ri°d.torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto tslopp6'*0 Pa °d 10. do 13. ure. Ob nedeljah je fc9a?r''' ^varovalnice Triglav je na ogled raz-*Mski plakat. nateCa^ejU s' 'a^° ogledate razstavo fotografij 'Vka° Sp'ošne deklaracije človekovih pravic. t0^ Jrni Je|ša je na ogled razstava fotografij fo-^raVa 'z Džurdževca na Hrvaškem. ^eiskoOShO^i,3 Mestne h'®6 si lahko ogledate mu-krsol *■ ° taborsko gibanje na Slovenskem 15 °sn° mijzejsko zbirko vsak delavnik med 10. 12 UrjUro' 2unai delovnega časa ter ob sobotah ob dhodni na’la^° muzeisko zbirko obiščete ob pre-knjižhralem razstaviščnem prostoru matične ti^ °^'ed razstava o škofu Antonu Mar- slika^6r'P ^n*eia Trstenjaka razstavlja akademski " V grajni,' ^odo » 1 Saler'i' Lendava je na ogled razstava člano !ret v Hkovnih delih umetnikov Pomurja VDLUPP. in Goi '■ aler,ia v Lendavi sta sicer odprta ob pone- deljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, pb nedeljah pa od 10, do 14. ure. GORNJA RADGONA - V avli kulturnega doma razstavlja Franci Jaušovec Fric. MORAVSKE TOPLICE - V občinskem razstavišču si lahko ogledate razstavo likovnih del Roberta Černelča. PUCONCI - V občinski zgradbi razstavlja svoja slikarska dela Jože Špilak. KONCERT - V soboto, 25. septembra, ob 20. uri bo nastopil v stari gotski cerkvi v Turnišču svetovno znani mladinski zbor Carmina Slovenica. EKSKURZIJE - V ponedeljek, 27. septembra, ob 10. uri organizira OŠ Mala Nedelja učno uro o filmski vzgoji in pohod do Grossmanove hiše v Drakovcih. - V torek, 28. septembra, ob 7. uri bodo krenili z avtobusne postaje Ljutomer avtobusi na ogled muzeja na prostem v Stubingu pri Gradcu. Strokovno ekskurzijo organizira Društvo za ohranjanje kulturne dediščine. KROG - Od četrtka, 23. septembra, dalje bodo v Krogu proslavili 150. jubilej obstoja kapele sv. Florjana. Do nedelje je pripravljen bogat kulturni program, že v četrtek ob 19. uri pa bodo odprli razstavo Otilije Kreft in Franca Kuharja, pol ure kasneje pa bo predstavljen zbornik ob tem prazniku, kjer bodo govorniki Franc Vogrinčič, pomožni škof dr. Jožef Smej in Sabina Serec. ^liški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota P^OSTA DELOVNA MESTA % <»OKLICA ^Znisu^0; določen čas 3 s pogoji za zasedbo »»kategorije: B; do 3% k^K0 D- O. O„ STARA I ' RIŽEVO! PR| LJUTOME-V '*&ANJE avanje (P°MOŽNI ZIDAR, 5»r.delaveczavsa V GRADBENIŠTVU); 24- °9- 99; O paS7NIŠTV0 D' °' °" /^Bo^T^ANSKA 31, MUR- ‘A VSj;"cS® 6 mes.; 5 I. delov-©P.PF^^09- 99; KUZMIČ part^Rna in kava bar 56, MUR- »C|» BUČEČOVCI X*« DE- kdo 24 oqa®; 5 L delovnih Sčlu ZVER STA- ča A MotorneGa čas rBENEga MATE- da nSn0; Vn^ ?Venski jezik -S b 1 ■ 10 gaSki izpit katego- bfe°W!U; do. ^»82’10-99; MA- NA STA- °9 9oSd 'Zpit kate- V rMkXJETje UUTO- (X ^»UU- Xja°DEnJE . A: nedo^ KLADIŠC’ . ol°cen , Kino Park Murska Sobota V četrtek ob 18. in v petek ob 20. uri bo na sporedu ameriška črna komedija Totalni pokvarjenci, v četrtek ob 20., v petek ob 18. ter v soboto in nedeljo ob 18. in 20. uri pa ameriški znanstvenofantastični film Matrica. Kino Gornja Radgona Od 1. septembra dalje kino več ne deluje! Kino Ljutomer V soboto, 25. septembra, in v nedeljo, 26. septembra, ob 20. uri bodo vrteli ameriški akcijski film Past. K Poroke NA OBMOČJU UE MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Matjaž Rumež, računalniški programer, iz Murske Sobote in Irena Lepoša, šivilja, iz Rakičana; Jože Ozvatič, soboslikar, izTropo-vec in Martina Lejko, trgovka, iz Sodišinec; Daniel Baler, avtomehanik, iz Bako-vec in Tatjana Kolbl, ekonomska tehnica, iz Bratonec; Vinko Raus, elektronik, iz Bogojine in Liljana Plej, učiteljica, z Ivanec. Vestnik vam čestita! Delimo vstopnice za kino Glavno vlogo v filmu Matrica igra Keanu Reeves, to je med številnimi, ki so pravilno odgovorili, vedela tudi naša nagrajenka Alenka Gabor, Bodonci 116, 9265 Bodonci. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Imenujte vsaj še en film, kjer je igral Keanu Reeves! Odgovor Kupon . 38 Odgovore pošljite do 28. septembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje___________________________Izobrazba __________________ __________________l-II lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 2 7 3 1 delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 24. 09. 99; ZVER STANKO S. P. VIPOLL OPREMA ZA IND. TEKOČIN, BUČEČOVCI 1A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU PRODAJALKA NA BENCINSKEM SERVISU; določen čas 6 mes.; do 24. 09. 99; BREDA D. O. O. GORNJA RADGONA, CESTA NA STADION 1A, G. RADGONA PRAVNIK PRAVNIK ZA PODROČJE DENACIO-NALIZACIJE-PRIPRAVNIK; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; znanje programskih orodij: ; do 24. 09. 99; UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, G. RADGONA DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC I. ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO; nedoločen čas; 4 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: ; do 30. 09. 99; UPRAVNA ENOTA LJUTOMER, VRAZOVA ULICA 1, LJUTOMER PROJEKTANT PROGRAMER - PRIPRAVNIK; določen čas 12 mes.; je- ziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; znanje . programskih orodij: ; do.28. 09. 99; ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA M. SOBOTA, SLOVENSKA ULICA 48, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI INŽENIR FARMACIJE IZDAJA ZDRAVIL-DIPL. ING. FARMACIJE; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT; do 16. 10. 99; PAVLINJEK BRIGITA MAG. FARMACIJE, APOTEKA, CANKOVA 65A, CANKOVA ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK V DEJAVNOSTI ŠOLSKEGA IN MLADINSKEGA ZOBOZDRAVSTVA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, DRŽAVLJAN REP. SLOVENIJE,3 MESEČNO POSKUSNO DELO; do 02. 10 99; ZDRAVSTVENI DOM, MURSKA SOBOTA, GRAJSKA ULICA 16, MURSKA SOBOTA BOR Z/> ZNAN J/ je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: - gospa se želi naučiti aranžirati cvetje; - gospa ponuja inštrukcije in svetovanje s področja medicine; - gospod ponuja znanja o igranju na sintetizator. 'Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www.borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska.univerza.m-sobota@siol.net. Poštne novosti . a tesarstvo in ---------‘"-J? 3 u. ^^"^ŽJratvotaaa^ teaar.tvo teSBTStVO lil OTa to«*r«t»o la gcdbeaUlTO ZrVvlL' _ tesarstvo in gradbeništvo tesarstvo"f t.aaratvo In gradbenietvo cesarsr v »MOTt« In.oraaBeJltTO ^..dbeniitvo tesarstvo in gradbeništvo. ,. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. NO MATTER - Jack Radics 2. SHE’S ALL I EVER HAD - Ricky Martin 3. MARIJA MAGDALENA - Doris Dragovič 4. PUT Y0UR UGHTS ON - Santana/Everlast 5. POPSTAR - Pretenders 6. SIKIDIM - Tarkan 7.1 GOT A GIRL - Lou Bega PREDLOGI: C’E TUTTO UN MONDO - Nek I SAVED THE W0RLD TODAY - Eurjrthmics O MARE E TU - Andrea Bocelli/Dulce Pontes LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. POSLEDNJI VLAK - Veter 2. Tl Sl ANGEL MOJ - Karmen 3. SVET JE VELIK ODER - Ivan Hudnik 4. NOČ - Željko 5. KO POGLEDAŠ ME - Nuša Derenda 6. JE TREBA DELAT - Adi Smolar 7. TO NI TO - Selekcija PREDLOGI: NOBEN DRUG - Peter Lovšin OSTANI ŠE MINUTO - Rok rfband SOLZE - Monika Tratnik LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. POVEST SRCA - Slovenskih 5 2. PRELEPA ZAGORSKA DOLINA - Igor in Zlati zvoki 3. VITEZOM POLK IN VALČKOV - Vitezi polk in valčkov 4. METLIN PLES - Šaleški fantje 5. TRIKRAT LAHKO UGIBAŠ - Ans. Braneta Klavžarja 6. KJE NOCOJ Sl MUZIKANT - Mirko Šlibar s prijatelji 7. VEM, DA BOŠ ODŠEL - Mlade frajle PREDLOGI: LJUBEZEN Sl ŠE VEDNO Tl - Bobri ZLATI DEČKI - Beneški fantje ČLOVEK Z ZAMUDO - Dan in noč Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 30. septembra 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št, 38 ’ GLASUJEM ZA SKLADBO I NSTSNMV: _________________________________________ I j 7 VELIČASTNIH:____________________________________ | GLASBA । NAŠEGA SRCA:______________________________________ ■ Ime in priimek ter naslov:________________________ Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Tržnica Tržnica Prodajalna M. Sobota G. Radgona Ljutomer Jabolka.................. 150..................290 160 Hruške................... 250..................300 150 Pomaranče................ 280...................-................. 300 Limone................... 280..................300 280 Banane................ 100-150.................170 150 Kivi.......................-.................. 600 400 Suhe slive.................-....................-..................660 Orehi, jedrca..............-....................-................1.200 Solata, kristalka........ 300...................-................. 200 Breskve................. 200.................300 ................. 250 Cvetača................. 350.................290 .............i... 250 Zeleno zelje............. 90.................100 ................. 60 Kumare ................. 250...;...............250 250 Sveže slive........... 200.................. 250 200 Korenček................ 250...................360 300 Paradižnik.........;.... 350.................350 ................. 300 Paprika..........<...... 150.................160 ................. 150 Čebula ................ 150...........:......200 ................. 120 Česen................... 450.................400 ......'.......... 400 Lubenice................ 80........:.........120 .................. 90 Stročji fižol............ 350...................-..................300 Krompir...................50..................70 50 Peteršilj................ 500..................-...................350 Nektarine................ 300.................300 300 Melone....................- ..................300 ................ 300 Belo grozdje ...........200-350 350 350 Ananas.....................-...................400 400 Jajčevci................. 250..................300 250 Ročno pisanje računov zaradi davka na'dodano vrednost, s katerim izgubljajo pri poštnih okencih precej časa, naj bi kmalu odpravili. Tako vsaj kaže po sklenjenem dogovoru med Pošto Slovenije, predstavniki ministrstva za finance in davčne uprave. Vsi skupaj so se namreč zavzeli za poenostavitev postopkov, zaradi katerih so uporabniki poštnih storitev dokaj nejevoljni. V bistvu gre za storitve, za katere so poštarji že doslej izdajali tako’. imenovana tehnološka potrdila, in sicer za priporočene pošiljke, telegrame, pakete in podobno. Po novem ne bodo več posebej pisali računa, ampak bodo na potrdila odtisnili poseben žig z napisom, da je storitev oproščena davka na dodano vrednost. Tako potrdilo ima status računa. Podobno velja za telefonske storitve, kjer je izpis nepopoln in ne ustreza zahtevam računa. V slednjem primeru bodo s posebnim žigom dodali manjkajoče podatke. Za zdaj imajo pripravljeno opremo za informatizacijo polovice poštnih okenc - vseh skupaj je 1.200. Z njo bi začeli oktobra. Do konca letošnjega leta pa nameravajo na vseh slovenskih poštah zamenjati sedanje poštne govorilnice s tako imenovanimi POS-TEL-i, govorilnicami na kartice s čipom. MJ 5a 69 48 780 650 918 Naša celovita ponudba oblega. - izdelavo in montažo laaanih Tesarstvb« Žvorc » P Martjanci tal.,fax. mobitel: 386 041 \ j- -w izvedbo in »»nacijo strešnih kritin (Tegola Can*d»»», Bramac, opečne kritna, plekai akrilne kritine, pločevinaste kritine - izdelava in'•ontalaleeenfh pergol,“bajloMieii ograd, vrtnih paviljonov ter lesenih stropov •-izvedba mavčnih predelnih sten in < . ' ,v- stropov Knauf - strokovno svetovanje inizvedba podstrešnih sob ter vsa zaključna ; dela v gradbeništvu „ ZA VSA IZVEDENA DELA NUDIMO USTREZNOtJ' GARANCIJO 'A v ___----i\ < ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 21. 9.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 21. 9. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,2993 14,1780 14,3201 Francija 1 29,9964 29,7419 30,0401 Nemčija 1 100,6034 99,7500 100,7500 Italija 100 10,1620 10,0757 10,1767 Švica 1 122,6168 120,4584 122,8950 ZDA 1 189,0136 187,5723 189,4527 Ponudba za prodajo delnic LJUTOMERČAN, d. d., Ljutomer, Kidričeva ul. 2 prodaja 5.527 rednih imenskih delnic Pomurske banke, d. d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke. Cena za eno delnico je 13.000 SIT. V skladu s 7. členom Statuta Pomurske banke, d.d., Murska Sobota imajo prednostno pravico do nakupa delnic delničarji Pomurske banke, d. d., ki so vpisani v delniško knjigo Pomurske banke, d. d., M. Sobota. Interesente vabimo, da odločitev o nakupu pisno sporočijo v 30 dneh po objavi.na naslov: Pomurska banka, d. d., Murska Sobota, bančna skupina NLB, Služba sredstev in poslovne informatike (tel.: 154 287 in 154 219). pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke VESTNIKOV KOLEDAR 23. september, četrtek,SLAVOJKO 24. september, petek, NADA 25. september, sobota,GOJMIR 26. september, nedelja,JUSTINA 27. september, ponedeljek,KUZMA 28. september, torek, VENČESLAV 29. september, sreda. MIHAEL Lunine mene: 28. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 56 minut, zašlo pa ob 18. uri in 49 minut. Dan bo tako že krajši od 12 ur. 25. septembra bo na nebu nastopil ščip. 23. septembra ob 13. uri in 29 minut se začenja koledarska jesen! Prvi brazilski nogometaš pri Muri Končno so tudi ljubitelji nogometa v Murski Soboti dočakali prihod igralca iz dežele sambe. Čeprav gre za mladega 20-let-nega nogometaša iz Brazilije, je vzbudil njegov prihod v pomurski prestolnici nemalo zanimanja. Denio Medeiros bo v soboški Fazaneriji ostal najverjetneje do decembra, do takrat pa mora odigrati najmanj 75 odstotkov tekem oz. tolikokrat priti med prvo šestnajsterico, če hoče biti upravičen do premij in nadaljnje pogodbe. Naš fotograf je Denia ujel na treningu, kjer se je že dobro vključil v igro z drugimi mladimi nogometaši črno-bele-ga moštva. Ker je Medeiros napadalec, ki je bil nazadnje registriran za škotski Glagow Ran-gers, so nekateri špekulirali, da bo to nekakšna zamenjava za Škaperja, vendar ni tako, saj oba - tako Medeiros kot Ška-per - redno trenirata s prvim moštvom. TK, foto: JZ NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) D S < š o z D O 0 V dvoje je lepše NI Zakonca Franc in Marija Horvat iz Pečarovec, ki že skoraj 30 let delata v Ingolstadtu v Nemčiji, se bosta, ko bosta oba upokojena, vrnila na Goričko. V Nemčiji pa bo ostala njuna hčerka edinka 22-letna Davorka, sekretarka v odvetniški pisarni, ki se je pred kratkim poročila s 24-letnim orodjarjem Andreasom Ruderjem iz Ingolstadta in prevzela njegov priimek; med drugim tudi zato, ker je bolj svetovljanski. Mlad par združuje tudi hčerkica Doren. Davorka in Andreas se sicer poznata že nekaj let. Začetno prijateljevanje je preraslo v veliko ljubezen, ki se seveda nadaljuje tudi po poroki. Civilna poroka je bila v Ingolstadtu, pozneje pa je bil še verski poročni obred v cerkvi sv. Sebastijana v Pečarovcih. Mlada se tja nista peljala z avtomobilom, ampak na navadnem kmečkem vozu, pripetem k zelo staremu traktorju. Tako je bilo bolj zanimivo. Nadvse veselo je bilo na gostiji v gostišču Erika na Vaneči, kjer je bilo štirideset svatov, igral pa je en mož en orkester Srečko. Mlada zakonca Ruder stanujeta v Ingolstadtu v bloku, načrtujeta pa gradnjo lastne hiše. Rada prihajata na Goričko, kjer se na zelenih pobočjih še posebej razigra njuna hčerkica. Tedaj sta zelo srečna tudi dedek in babica. - Š. S. Streljanje na Goričkem Zgodi se, če eksaš sedem decilitrov stocka Punca je prišla ob dogovorjenem času etindvajset letni kovinar Franc V. z območja rogašovske občine trdi, da ni res, da bi bil vzrok za njegovo ravnanje razočaranje zaradi dekleta, kot govorijo ljudje. Je pa res, da je imel v nedeljo, 19. septembra, ob 13. uri dogovorjen zmenek v Murski Soboti, vendar se je odpeljal iz mesta nekaj minut prej, preden je odbila ura trinajst. Naslednji dan mu je punca telefonirala, zakaj je ni počakal. Franc V. nam je razkril, da je v nedeljo zaužil večjo količino žgane pijače stock. V soboški Diani je spil najmanj dva decilitra, saj je za pijačo, cigarete in vžigalice plačal 1.500 tolarjev. Potem gaje nekaj »prijelo« in se zapeljal domov, kjer je dal v svoj osebni avto Honda CRX orožje, nakar se je zapeljal v Gornje Slaveče in v eni od tamkajšnjih gostiln eksal (spil na mah) tri decilitre stocka. Potem se je zapeljal na Kuzmo in v enem gostišču spil dva decilitra stocka. Pijača je seveda vplivala na (nezavedno) ravnanje, zato ne čudi, daje na prostem sprožil nekaj strelov. V okrepčevalnici na Doliču pa je spil brezalkoholni sving, zunaj pa je spet streljal s pištolo - v zrak. »Po tem dogodku se je odpeljal v smeri Vidonec, kjer se je ustavil pred prometnim znakom splošna nevarnost ter dvakrat ustrelil vanj, vendar tokrat z vojaško puško. Med nadaljevanjem vožnje proti Vidon- § cem pa je z osebnim avtomobilom zapeljal v levem ostrem ovinku v obcestni jarek, padel iz vozila in obležal v jarku. Na kraj sta prispeli patrulji Postaje prometne policije Murska Sobota in Policijskega oddelka Gornji Petrovci, ki sta omenjenega občana prijeli ter mu odvzeli orožje, ki gaje imel nezakonito,« so uradno sporočili s Policijske uprave Murska Sobota in dodali: »Zoper občana F. V. bo uveden ukrep v skladu z veljavno zakonodajo tako glede orožja kot povzročitve prometne nesreče in vožnje pod vplivom alkohola.« Policisti so v svojem uradnem sporočilu tudi zapisali, da je imel pištolo znamke CZ TT 7,62 milimetra in vojaško puško tip M-48. Franc V. se bo torej srečal s sodnikom za prekrške. Povedal nam je, da mu je hudo, ker se mu je vse to zgodilo: Dogodki pa so si sledili zaradi alkohola, saj je popil v nedeljo sedem decilitrov stocka. Bil je torej, kot sam priznava, vinjen. Žal mu je za denar, ki ga je potrošil za pijačo; za ljudi, ki so bili prestrašeni, ko je pokalo; žal mu je za hondo, ki jo je poškodoval; žal pa mu je tudi za dekle, ki je prišlo na randi ob dogovorjenem času, a je on v tistem hipu že dirjal proti domači gorički vasi, kjer se je oborožil, potem pa počel, kar tudi odkrito priznava, vse to, kar smo opisali. Zgodi se pač. ŠSI Janko Halb-Specialistkončno enkrat ni uspel v svoji a turi za bosa. Presenetljivo-list bi pričakoval, dane murki Mesni industriji P bo spodletelo, re. djetje v dejavnosti ® s delave, nad katero bdi njeg partija in kiji poveljuje; Spodobnik. Zaenkrat s no, ali mu je spodaj, Spodobnik pritisni"^ občan Hugo. *** Tibi Cigut- tajnik in dni puha plin in na ’ 0. narji morda po naklju varijo po modrih conah- *** Velepomgrad te džerji, kimsonog .M. cene, »vreba« delo gi operativni kader■ po 0q ,g (e. čih konkurence. ’ ta. kel med iz panjev Centra, so, tako kaze, Ob pomembnem jubileju lendavskeg jja|S^ torjaje bila objavljen dbe-povezava lendavskeg j. ništva. Novi trust se ral po inženiring mode nat0 Lokacije za novo m* poslovno palačo se nimai | "*. olespi®ala Sinergija je kon°n° nalo.g° pomembno proj ,.eiziža-za izkoriščanje energ J tn.pr, kovskega mlina. oSpa dlog je prebrala sama 9 . ministrica. *“ rRA^ Ex razvojni direktor je menda v svoji o konkurenčni spo®, > trgih murskih izdelkov^ ugotovil, da so vi taZ vel® renčno blago, zat b!ago-slovenskim po J dsteviz 9 slovila aktiviranje sre ^jpo-ranoijskega^pOt^ djetnistva. Hvaiev *** . Na seznamu za P°ggtase P" nika ob dnevu Mu |UžnanO' pomoti znašla u e sre ko Ihc in Ste^ čaS»S napaka je bila P dku pose tovljena. Tako o ^P no priznanje POd* sredniška hl®a BnOgom®taS 'š^P^Podst^' - alZ^ Podjetje 3,1133'Atesta z^je Radgone s® zaprtekinod skega a! v priprave ^9 zatoJeP_ strovanja 2 ’varijatre® oC|- direktorsilvest |(TianOvinP ’ prezentanemh 9 |id Si^® a župan Ja*ved^^ vanje pa b jefom reprezent^ncem-SfeCk°m MarcGirald* Blaguškem! ■ Kako^Lraf0 Štefan 9šlaJ' dal^jW tekslove3®0^ ISO standard 9 idu. St ja. diindr-^^ ki imata ta -jaStiA'i®. njepoal^^ . nostmmiP®5 25^* zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota vaša spremljevalca skozi ■ podobe življenja Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj