GLAS LETO XXI. ŠT. 26 (990) / TRST, GORICA ČETRTEK, 30. JUNIJA 2016 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Foto STA Igor Švab in Valentina Repini Dva slovenska svetnika na okopih POGOVOR osedanji župan Roberto Co- solini je bil, kot znano, po- ražen na balotaži za upravne volitve občine Trst. Poleg ‘makropo- litičnega premika’ v upravni usodi našega mesta prinaša njegov poraz še ‘mikropolitične’ novosti v naši manjšinski stvarnosti: namesto štirih občinskih svetnikov (kolikor bi jih bi- lo v primeru zmage Cosolinija) bosta v novem občinskem svetu sedela le dva, in sicer potrjeni Igor Švab iz vrst SSk in Valentina Repini, ki se je dobro uvrstila na listi Demokratske stranke. Povabili smo ju na pogovor, da bi po- drobneje analizirala izid volitev, ra- zloge za tak razplet in tudi njuna osebna pričakovanja. IG D www.noviglas.eu Slovenski predsednik Borut Pahor s svojimi kolegi iz sosednjih držav na slovesnem praznovanju 25. obletnice samostojnosti Slovenije na Kongresnem trgu v Ljubljani raznovanje slovenskega srebrnega jubileja samostojnosti na dan, ko so podložniki Njenega veličanstva zapustili Evropsko unijo, je bilo, roko na srce, v številnih ozirih nenavadno. Zgubilo je prvotni smisel obeležitve okrogle obletnice zgodovinske odločitve Slovenk in Slovencev. Za evropske državnike, ki so se mudili v Ljubljani, je postala slovesnost maska veselja, za katero so skrivali izraz zgroženosti in globokega strahu. Kot bi bili v času Commedie dell'arte: slovesnost na Kongresnem trgu in svečan sprejem pri predsedniku Pahorju sta bila za Gaucka, Mattarello in Fischerja priložnost, da si pred evropskimi mediji nataknejo smejočo se harlekinovo masko, medtem ko so resnici na ljubo globoko v sebi doživljali moreči občutek prostega padanja s preprostim vprašanjem: “Kaj pa zdaj”? P Kafkizmi v LjubljaniGauck je dejal nekako takole: “Vesel sem, da danpo brexitu lahko praznujem slovenski praznik v Ljubljani, sredi države, ki je zvesta zagovornica evropske ideje”. To je primer harlekinovstva. Vprašanje je, če je Gauck sploh verjel sam sebi. Ne, 24. junija se je na evropsko platno izrisala podoba stiske, s kakršno je svoje junake znal potlačiti Kafka. Šlo je za nezmožnost razumevanja aktualnih zgodovinskih dogodkov. V tem vzdušju je Slovenija praznovala. Čeprav je bilo za Slovence praznovanje iskreno, je imelo v širšem evropskem okviru pridih nadrealizma. In kljub temu je bilo praznovanje potrebno. Še toliko bolj zaradi brexita. 24. in 25. junija so širno Slovenijo preplavile besede z izrazito specifično težo. / str. 12 kil Foto damj@n Slovenija praznovala, Evropa točila solze Sen kresne noči Svet okrog nas30. junija 20162 Povejmo na glas Velik udarec za našo prihodnost Smrt Georga Voinovicha, nekdanjega župana Clevelanda Bil je politično sredinsko umirjen človek petek, 17. junija 2016, so se v Clevelandu poslovili od Georga Voinovicha, nekdanjega župana Clevelanda (1980-1989), guvernerja Ohia (1991-1998) in zveznega ame- riškega senatorja (1999-2011) slo- venskega in srbskega rodu, lahko rečemo zavednega in ponosnega Slovenca, ki je umrl v 79. letu sta- rosti. Rojaki in številni dru- gi meščani iz tega največje- ga slovenskega mesta izven Slovenije so se od premi- nulega senatorja v velikem številu poslavljali že v sre- do, ko je družina sprejema- la sožalje v pogrebnem za- vodu, kot je to v navadi v ZDA. Pri omenjanju slovenskih korenin Georga Voinovi- cha pa nikakor ne gre le za bahanje Slovencev, ki bi si radi prisvojili uspešnega posameznika. Voinovich se je zelo jasno identificiral kot Slovenec. To ne nazad- nje dokazuje dejstvo, da je prav dan pred smrtjo govo- ril na proslavi ob 25. obletnici sa- mostojnosti Republike Slovenije v clevelandski mestni hiši. Voinovich, po strankarski pripad- nosti republikanec, je veljal za po- litično sredinskega in umirjenega človeka, zato je tudi bil eden naj- priljubljenejših ameriških politi- kov svoje dobe. Lahko bi rekli, da je sredinskost in umirjenost Slo- vencem v ZDA skoraj v krvi – kot takšna slovita tudi politično na- juspešnejši Slovenec v ZDA Frank Laushe (1895-1990), tudi iz Ohia, po čigar stopničkah je šel tudi Voinovich; in trenutna senatorka Amy Klobuchar iz Minnesote. Vse tri omenjene ameriške senatorje slovenskega rodu (ki pa nikakor niso edini rojaki, ki se jim je uspe- lo prebiti v vrh ameriške politike - trenutno je to npr. še republi- kanski kongresnik iz Arizone Paul Gosar – so pa najprepoznavnejši) pa druži še ena zanimivost: vsi tri- je so bili oz. so v igri za mesto ameriškega podpredsednika – de- mokrat Lausche kot podpredsed- niški kandidat republikanskega predsedniškega kandidata Eisen- howerja (1952) (ni jasno, ali do ponudbe kasneje ni prišlo ali jo je Lausche celo zavrnil); Voino- vich Roberta Dolea (1996), Klo- bucharjeva pa trenutne predsed- niške kandidatke Clintonove. V Politično upokojeni Voinovich ješe vedno ohranjal precejšen vpliv,bil je tudi delegat za osrednjo re- publikansko nacionalno konven- cijo pred predsedniškimi volitva- mi, ki bo v Clevelandu konec ju- lija. V Clevelandu je po Voinovi- chu poimenovanih kar nekaj mo- stov ter visokih zgradb, v mestu je torej pustil velik vtis in je nje- govo ime splošno znano. Velja tu- di za zaslužnega, da je Cleveland dobil zelo znani muzej oz. dvora- no slavnih rock 'n rolla (Cleve- land je obenem tudi edino mesto na svetu z muzejem oz. dvorano slavnih polke). Čeprav Cleveland velja za naj- večje slovensko mesto Voinovich do teh izvoljenih mest seveda ni mogel priti le s slovenskimi gla- sovi, ampak si je pridobil bistveno širšo podporo. Je pa zanimivo, da marsikateri Slovenec v Ohiu, ki se deklarira za demokrata, pravi, da je edinikrat naredil izjemo in volil republikanca, ko je bil kandidat Voinovich – pa temu ni bilo tako le zaradi porekla, ampak tudi po- litične drže. George Voinovich je veljal za ve- likega prijatelja in podpornika Slovenije. V teh dneh v medijih omenjajo predvsem njegovo pod- poro priključitvi Slovenije zvezi NATO. Marsikateri Slovenec mu tega ne šteje v čast (kar je razvidno iz anonimnih komentarjev pod novicami), kar pa le kaže naše (pre) ozko gledanje in provincial- nost. Prvo dejstvo je, da je Voino- vich Slovenijo podpiral na vseh političnih tematikah, kjer je bila prisotna. Bil je redni sogovornik slovenskih državnikov ter v stiku z ameriškimi visokimi politični- mi forumi. Drugo dejstvo, ki ga prepogosto ne razumemo, pa je, da se pri Američanih na splošno narodna in državna zavest ne iz- ključujeta. Poleg tega, da je bil po- nosen Slovenec, je seveda bil tudi ponosen in lojalen ameriški državljan (ter gotovo tudi zaveden glede svojih srbskih korenin). Ta- ko je seveda deloval tudi v ame- riških interesih, za katere pa se je trudil, da bi bili enaki slovenskim. Obenem pa je bil tudi renomiran po- litik, kar je pomenilo, da je do njega imel dostop ome- jen krog ljudi, še zdaleč ne tudi vsi Slovenci iz ZDA, obiskovalci iz Slovenije ali slovenski novinarji. Voino- vih se je sicer občasno ude- leževal tudi prireditev izsel- jenske skupnosti, spomin- jajo se ga tako na SNPJ Farm, kjer se družijo pred- vojni naseljenci in predv- sem njihovi potomci; kot na Pristavi, ki je letovišče povojnih naseljencev (Voi- novich je sicer bil - zanimi- vo, da enako kot vsi Slovenci, ki so uspeli v ameriški politiki - po- tomec predvojne migracije, ki je svoje življenje začela na dnu so- cialne lestvice, kot rudarji ali de- lavci v težki industriji, otroci pa so nato izpolnili “ameriške san- je”). Ker smo zgoraj omenjali poli- tično uspešne Slovence, pa za ko- nec dodajmo, da takih primerov nikakor nimamo le v ZDA. 2. ju- lija bodo v Avstraliji parlamentar- ne volitve, kjer je namestnica vod- je opozicijske laburistične stranke, ki naskakuje oblast, Slovenka Tan- ja Pliberšek (za razliko od omen- jenih ameriških politikov pa je ona potomka kasnejše povojne migracije iz 50. let prejšnjega sto- letja in tudi tekoče govori sloven- sko. Enako tudi občasno obiskuje slovenske prireditve). Pliberškova je bila že večkrat ministrica v av- stralskih vladah – za ženske zade- ve, za stanovanjsko problematiko, za socialne zadeve in za zdravje – tokrat pa bo v primeru zmage opozicije skoraj zagotovo zasedla prestižno mesto zunanje ministri- ce. V primeru poraza pa bo ver- jetno zasedla mesto vodje laburi- stične stranke in na naslednjih volitvah čez tri leta naskakovala mesto predsednice vlade. Dejan Valentinčič i nobenega dvoma, da je zmaga brexita velik udarec za celotno Evropo in da je dan referenduma v Veliki Britaniji žalosten dan. Takojšnji padci na borzah in zmanjšanje vrednosti angleške valute so poka- zali, da gre za dogodek večjih razsežnosti, za katerega se ne ve, kakšne posledice bo imel. Zagotovo negotovost v vseh smislih, nemirno dogajanje in pretrese, zaradi katerih bo potreb- no precej časa, da se bodo zadeve umirile. Za- tresel se je namreč svetovni trg, kar dokazuje, kako močan je angleški spodmik, če se lahko tako izrazimo. Večina izvedencev je mnenja, da bodo ob vsem tem najbolj oškodovani Ve- lika Britanija in njeni ljudje, zato je vsekakor zanimivo pomisliti, zakaj je prišlo do takšne odločitve kljub rotenju predsednika v odstopu Camerona: da se bo namreč v primeru izstopa iz Evropske unije povečala brezposelnost, da bo manj denarja za socialne pridobitve in da bo pokojninski sistem doživel znatna krčenja. Toda oškodovane bodo tudi vse ostale evropske države, ki so zdaj postavljene pred res zahtevno preizkušnjo. Če pa ostanemo pri volivcih in njihovih razlogih, da želijo ponovno vzposta- viti angleško suverenost, ki naj bi bila zaradi Evrope menda bistveno okrnjena, naletimo na pomenljive podatke. London kot središče državne moči se je s 60% izrekel za Evropo, kar 75% mladih med 18. in 24. letom ravno tako in prav prepričanje mlade generacije je razum- ljivo izjemno pomembno in pove marsikaj. Poenostavljeno je mogoče trditi, da sta za Evro- po ekonomska elita oziroma veliki kapital ter velika večina mladih, pri čemer pa se je mo- goče istočasno vprašati, kdo so tisti, kateri sloj, katera generacija, ki so odločili izid referendu- ma. In tega sploh ni težko odkriti, to je starejši del nižjega srednjega sloja, ki je v prvi vrsti ogorčen zaradi pribežnikov in državne skrbi zanje, prepričan, da prav Evropa pooseblja takšen odnos do beguncev, ki gre na škodo do- mačemu prebivalstvu. To dodatno dokazuje, kako močno so pribežniki pretresli Evropo, in to predvsem zaradi njihovega zavračanja, ki je mnogokje udušilo etiko, brez katere prevladata strah in skrb zgolj zase, kar vodi v nehuman odnos do tistih, ki so pomoči najbolj potrebni. Je pa potem še drugi vidik, ki je posredno ve- zan tudi na etiko, namreč ta, da je Evropa do- pustila obubožanje lastnega srednjega sloja in njegovega dna, kar je ravno tako nehumano in krivično. To je zagotovo krivda ekonomske elite oziroma velikih kapitalov, ki očitno tudi v Angliji živijo dobro, slej ko prej na račun vse večje revščine dela svojih ljudi. Ob vsem tem ostaja dejstvo, da je Evropa velika in enkratna ideja, brez katere se bomo pričeli pogrezati v preteklost, ki smo se je komaj dobro rešili. Dej- stvo je nadalje, da po angleškem potresu Evro- pa še lahko najde pravo pot, seveda če bo bolj poskrbela za svoje revnejše sloje. V nasprotnem primeru se bodo dvignile ostre in grobe desne sile, ki bodo delovale rušilno in z vse bolj trdo roko. Janez Povše N Slovenski maturantje iz Argentine pri nas Spoznavajo slovensko stvarnost udi letos so argentinski maturantje (Rast XLV) prišli k nam v zamejstvo za dva polovična dneva, ki ju je or- ganizirala knjižnica Dušana Čer- neta. V petek, 24. junija, je 28 maturantov iz Buenos Airesa in ena maturantka iz Bariloč prista- lo na ronškem letališču. Kasneje so se povzpeli na Sabotin. Na ogled jam in ostankov prve sve- tovne vojne sta jih vodila Renato Podberšič in Aleš Brecelj. V po- poldanskih urah so si ogledali Novo Gorico in Gorico ter skupni Trg Evrope, sprehodili so se tudi po Ljudskem vrtu, v katerem stoji kip Simona Gregorčiča, nato so se odpravili v Kulturni center Loj- ze Bratuž. Tam so jih pozdravili predsednica KC Lojze Bratuž Franka Žgavec, pokrajinska pred- sednica SSO in predsednica ZSKP Franka Padovan, predsednik KTD Damjan Paulin, podjetnik in kul- turnik Andrej Kosič ter predstav- nik SSk Bernard Spazzapan. V soboto pa so se argentinsko- slovenski maturantje mudili na Tržaškem. Zjutraj so si najprej ogledali Repentabor, nato je sle- dil ogled svetišča na Vejni. Od tod so se odpeljali v Mavhinje na kmetijo Pipan-Klarič, kjer je po- tekalo kosilo in vsakoletno tradi- cionalno srečanje. Tu so jih poz- dravili glavni urednik Mladike Marij Maver, Ivo Corva, predstav- nik SSO, Marija Brecelj, odborni- ca na občini Devin-Nabrežina, in predsednik Knjižnice Dušana Černeta Ivo Jevnikar. Na koncu so pripravili tudi krajši kulturni T nastop; zapeli so dve slovenski pesmi, eno argentinsko in še pe- sem, ki so jo sami napisali. Po- poldne so se odpravili v Ljublja- no, prestolnico Slovenije, kjer bodo ostali približno dva tedna. Z mladimi smo imeli krajši po- govor. Odgovarjali so petošolci Luciana, Tomi, Pavli, Majda in Maxi ter profesor Miloš Maurič. Na prvo vprašanje, od kod izvira- jo njihove korenine in ali starši oziroma stari starši prihajajo iz Slovenije, smo dobili različne od- govore. Tomi je povedal, da nje- govi stari starši, z mamine strani, prihajajo iz Ribnice, Pavli je ra- zložil, da njegova mama prihaja iz Šentjurja pri Celju, oče pa iz Polhovega Gradca. Majda je po- vedala, da so njeni stari starši iz okolice Grosuplja, Maxi pa je ra- zložil, da njegovi starši, z očetove strani prihajajo iz Štajerske, z ma- mine pa iz Notranjske. Povedali so nam tudi, kako poteka pouk slovenščine. Slovenščino se učijo samo ob so- botah pet ur zaporedoma v bližnjih slovenskih domovih. V teh središčih imajo nedeljske sv. maše, pevske zbore, gledališke skupine, mladinske organizacije in razne kulturne in športne de- javnosti. Zanje je zelo pomem- ben Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka, ki je lansko leto slavil že 55. obletnico – tu so se pet let izpopolnjevali v slovenskem jeziku, petju in spoz- navali slovensko zgodovino ter lepoto Slovenije v verskem duhu. Šolski sistem imajo organiziran tako, da osnovna šola traja osem let, gimnazija pa pet. Učijo jih po- tomci Slovencev, saj so od druge generacije že rojeni v Argentini, dijake profesorji učijo prostovol- jno. Med tednom poteka pouk samo v španščini. O krajih na Slovenskem pa so bili navdušeni. Menijo, da je tukajšnje okolje ve- liko bolj čisto; takoj si v stiku z naravo, narediš nekaj korakov in si že v parku ali celo v gozdu. To jim je zelo všeč in se jim zdi tudi zelo praktično. V Buenos Airesu imajo namreč samo betonske zgradbe, narava je zelo daleč... Matej Kosmač Zadovoljstvo Slovenske skupnosti Obnovitev Narodnega doma pri Sv. Ivanu eželni odbor FJk je na svoji redni seji 23. junija na pre- dlog pristojnega odborni- ka Peronija odobril preliminaren načrt za prenovitev Narodnega do- ma pri Sv. Ivanu. »Odobritev začet- nega načrta je ključni korak na poti vrnitve Slovencem Narodnega do- ma pri Sv. Ivanu, ki nam je bil od- tujen za časa fašizma in vse do da- nes nikdar vrnjen skupnosti, ki ga je bila zgradila v začetku minulega stoletja. Vrnitev poslopja je bila za- D pisana že v zaščitni zakon leta 2001.Prvi si je za uresničitev te praviceprizadeval pokojni deželni svetnik SSk Mirko Špacapan, ki je že za časa Illyjeve uprave dosegel formalni prepis lastništva imovine iz držav- ne domene na Deželo FJk in od ta- kratne odbornice Del Pierove tudi zagotovitev prvih denarnih sred- stev. Krovni organizaciji sta med- tem odborniku Antonazu bili po- sredovali prvi okvirni predlog na- membnosti svetoivanskega sre- dišča. Nakar je načrt nekaj let po- niknil, vse dokler sva z bivšim deželnim svetnikom Igorjem Koci- jančičem v drugi polovici Tondove uprave dosegla od odbornice Savi- nove rezervacijo 1.700.000 euro za začetek obnovitvenih postopkov. Pomembno spodbujevalno vlogo je vseskozi odigraval tudi Paritetni odbor. Danes deželna uprava, ki jo vodi predsednica Debora Serrac- chiani, razpolaga z zadostnimi sredstvi, da se obnovitvena dela konkretno začnejo. Slednja naj bi zahtevala približno 3 milijone eu- ro, od katerih je prva tretjina že konkretno uporabna, « poudarja deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki se deželni upravi zahvaljuje za pomemben korak na poti spošto- vanja obvez do Slovencev v Trstu. Aktualno 30. junija 2016 3 Predstavitev projekta o Emilu Komelu Velik skladatelj in pedagog z majhnim egom ZCPZ GORICA četrtek, 23. junija, so v galeriji Ars na Travniku v Gorici predstavili zadnji podvig Združenja cerkvenih pev- skih zborov Gorica, projekt Opus Emila Komela, skladatelja in pe- dagoga. Na tiskovni konferenci, ki jo je povezovala Lucija Tavčar in sta se je med drugimi udeležila dober- dobski župan Fabio Vizintin in ravnateljica SCGV Komel Ales- sandra Schettino, je predsednik ZCPZ Dario Bertinazzi o združenju povedal, da je bilo ustanovljeno leta 1973, njegov predhodnik pa je bilo Cecilijino društvo, ki je v Gorici delovalo od druge polovice 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne. Pri- marna naloga združenja je ohranjanje in razvijanje sloven- skega cerkvenega in posvetnega petja, glasbe nasploh ter kultur- ne dediščine v vseh njenih izra- zih. Velik pomen dajejo včlanje- nim otroškim in mladinskim zborom, prirejajo tečaje in semi- narje za organiste ter zborovodje, zbirajo notno gradivo slovenskih - predvsem goriških - skladatel- jev. V prejšnjih letih so že zbrali opus Lojzeta Bratuža in Stanka Jericija, tokrat pa so predstavili še Emila Komela (1875-1960). “Vsi trije so del Goriške in njene zgo- dovine”, je poudaril Bertinazzi. “To so osebe, ki so mestu dale slovenski pečat”. Zato projekt ne osvetljuje le delo slovenskega skladatelja, “ampak del zgodovi- ne mesta, ki v nekaterih primerih še vedno prezira našo skupnost”. O Komelovem življenju in vsebi- ni projekta je bolj razčlenjeno spregovoril mag. Ivan Florjanc, ki poučuje na Akademiji za gla- sbo Univerze v Ljubljani. “Emil Komel je vedno bil na robu”, je začel Florjanc. Zato tudi ni bil ovrednoten, kot bi zaslužil. Na hudomušen način je z “enačbo”, ki jo pripisujejo Einsteinu, dejal: “Čim večje je znanje, tem manjši je ego. Čim manjše je znanje, tem večji je ego”. Komel si je na- bral ogromno znanja in veliko- krat je stopil na stran. Oprijela se ga je oznaka, češ da je bil neo- dločen in zavestno nevtralen. Njegova “neodločnost” pa je bila prav v tem. Zaradi tega je imel tu- di nekaj sporov, hodil je namreč v najrazličnejša okolja, ne glede na nacionalne ali ideološke opre- delitve. Vedno je bil na obrobju, kar se tiče političnih, nacional- nih ali kakršnih koli delitev. “Veličino kroga kaže oddaljenost od centra”, je še dejal Florjanc. Kar se tiče družbenega statusa, je bil Komel “žareče jedrce na obrobju”. Komu je pripadal, je bilo odvisno “od trenutne pame- ti tistega, ki se je imel za center”. Bil je “zelo miroljuben in hkrati V kompleksen”. Poznal je zaplete-no mrežo te stvarnosti in jo je tu-di znal primerno vrednotiti. “Oko je zdravo, ko gleda navz- ven; ko gleda samo sebe, je bol- no”. Tudi s to prispodobo je prof. Florjanc poudaril, da je Komel gledal navzven, bil je zelo zdravo oko. Komel se je rodil in umrl v Gori- ci. Oče Mihael je bil učitelj in gla- sbenik, mati iz Podbrja, pleme- nitega rodu. Prvi učitelj glasbe mu je bil Danilo Fajgel, oče pa ga je poslal študirat na agrarno šolo v Klosterneuburg, “da bi se naučil nekaj konkretnega za življenje”. Glasbe se je učil tudi na Dunaju, “dokumente o tem še iščemo, imamo nekaj proble- mov z arhivi”. Po študiju na Du- naju, kjer naj bi končal tudi kom- pozicijo, je šel študirat gregori- janski koral v Rim. “Tudi v Rimu še iščemo dokumente”... Med prvo svetovno vojno je bil kot vo- jak najprej v Srbiji, potem na Ti- rolskem. Lik Emil Komela je v knjigi Poglej me prav zelo dobro orisala Tatja- na Gregorič; gre za knjigo, ki je nastala po njeni diplomski nalo- gi; “to temeljito delo je še vedno zelo koristno in uporabno”, je dejal Florjanc. Kot pedagog, zbo- rovodja, organist, skladatelj, pia- nist, teoretik in pisec je bil Komel zelo “razsipen”. Povsod se je raz- dajal. Ni bil neodločen, ampak je bil zdravo oko, ki je znalo videti potrebo in se ji je predal. Do leta 1945 je poučeval klavir, teorijo in harmonijo v društvu pri uršulin- kah, noterdamkah, v Alojzije- višču, v malem in velikem seme- nišču. Po požigu pred Trgovskim domom leta 1926 se je dejansko umaknil v poučevanje na svojem domu na Placuti. Ves čas pa je bil prisoten - vse do smrti leta 1960 - v krogu Lojzeta in Jožkota Bra- tuža ter Vodopivca. Med njegovi- mi številnimi učenci naj bi bil tu- di Marij Kogoj. Mnogi skladatelji so ga prosili, naj jim popravi skladbe, saj je imel znanje, ki ga drugi niso imeli. Ohranjena so pisma, ki o tem pričajo. Organist je bil že od osmega leta, ko je na- domeščal očeta pri orglanju v go- riških cerkvah; aktiven je bil predvsem pri sv. Ignaciju na Trav- niku. Sedej ga je postavil tudi za škofijskega kolavdatorja. Veliko njegovih zbranih - orgel- skih in klavirskih - del so dali no- tografirati (in torej ne bo šlo za faksimile), da bi imeli na razpo- lago praktično uporabno, “izva- jalcem prijazno” izdajo. Temel- jno Komelovo delo Harmonija pa bo izšlo kot faksimile. Knjiga je bila sežgana in izvirnih izvo- dov je ostalo zelo malo. “S faksi- milom popravljamo to škodo”. Tako bo ostal dokument časa, po drugi strani pa bomo razumeli, kako se je harmonija pri nas raz- vijala. “V Sloveniji še nimamo zgodovine glasbene teorije”, Ko- mel pa je - po Foersterju - eden prvih, ki so uredili tak učbenik. Čeprav njegovo delo vsebuje za- starele izraze, so pa ti tudi lepi: “Naj jih kar vidijo slavisti in jih vključijo v slovarje”. V drugi fazi bi lahko objavili delo z enako vsebino, le jezik bi posodobili in dodali opombe, je še povedal Florjanc. Sam Komel je zapisal, da je imel pripravljeni knjigi o kontrapunktu in kompoziciji, “nekje bi moralo to biti, morda pa je izgubljeno”. Za vokalna de- la bo narejen izbor najbolj značilnih skladb z različnih po- dročij, vsa dela pa bodo digitali- zirana, vse skladbe bodo skenira- ne. Vodja projekta Albert Devetak je o opravljenem delu povedal, da so najprej sestavili seznam možnih lokacij, kjer bi lahko našli Komelova dela. Zbrani ma- terial so raziskali in digitalizirali, najpomembnejša dela notografi- rali. Predvidene so štiri knjige (orgelske in klavirske skladbe, vo- kalno-instrumentalna dela, fak- simile Harmonije), vse gradivo pa bo posneto na DVD-ju, ki bo priložen knjigam. Septembra 2013 je ZCPZ za projekt vložilo prošnjo na Deželo, “postopek je bil dolg”, pogodbo so podpisali komaj novembra 2014. Dela je bilo več, kot so predvidevali, pro- jekt bo zato trajal do oktobra le- tos. Končal se bo “s skupno pro- dukcijo, pri kateri bodo sodelo- vali včlanjeni zbori združenja”. Dežela je dodelila nekaj več kot 32 tisoč evrov, kar pa za tako delo ni zadostovalo; kar bo še potreb- no, bo dodalo ZCPZ. Ena stra- teških izbir združenja je tudi ta, da v delo vključijo čim več mla- dih, je dejal Devetak. V projekt o Komelu so bili vključeni Monica Quaggiato, Stefania Beretta, Lu- cija Tavčar, Luka Terčič, Elija Ma- rušič, Andrej Čavdek, “v nadalje- vanju bodo še drugi”. Na koncu predstavitve se je Ales- sandra Schettino, ravnateljica naše glasbene šole, ki nosi ime po Komelu, zahvalila ZCPZ-ju za opravljeno delo. “To je bila dol- goletna želja prof. Silvana Kerševana”, njena uresničitev je tudi zato res velik dosežek. ZCPZ vsekakor še naprej vabi vse, ki bi imeli kaj zanimivega gradi- va o Komelu, naj se tako ali dru- gače javijo (marsikaj o projektu lahko najdete tudi na strani ZCPZ na Facebooku). Združenje se medtem že pripravlja na po- doben projekt, posvečen druge- mu goriškemu velikanu (in Ko- melovemu prijatelju) - Mirku Fi- leju. / DD Filip Hlede, predsednik SKPD F.B. Sedej Narodno-zabavna glasba je živa! POGOVOR red nami je 46. festival narodno-zabavne gla- sbe Števerjan 2016, ki ga v briški vasi pripra- vljajo z velikim zagonom. O vrhuncu delo- vanja društva Frančišek B. Sedej smo se pogovorili s predsednikom Filipom Hledetom. Koliko dela je za vami? Je vse pripravljeno? Za nami je ogromno dela, najprej organizacijskega, nato pa še logističnega in praktičnega. Na prireditev se pripravljamo že osem mesecev, saj smo imeli prvo sejo oktobra lani. To je šesti festival našega odbora, delo v glavnem poteka po utečenih tirnicah; vseeno je vedno kaj novega, saj iz leta v leto želimo festival posodobiti in kaj spremeniti. Kaj bo tokrat novega? Spremenili smo sistem nagrajevanja. V pogovoru s člani strokovne komisije, katerih mnenja imajo za nas veliko težo, smo opazili, da so bili zadnja leta včasih v težavah, saj niso bili vedno nagrajeni vsi, ki bi si to zaslužili. Letos bomo zato imeli prvo, dru- go in tretjo nagrado, ne glede na vrsto zasedbe, če je to trio, kvintet ipd. Tako bodo vsi ansambli “ena- kopravni”. Ohraniti smo želeli nagrado za naj- boljšega debitanta, saj velja za “blagovno znamko” našega festivala, in pa nagrado občinstva. Novo je tudi to, da občinstvo ne bo glasovalo samo v nedeljo, ampak tudi v petek in soboto. In ansam- bel z največ glasovi bo prepuščen v finale! To smo sklenili tudi zato, da bi se prireditve udeležilo več ljudi v petek in soboto. Videli bomo, če se bo kaj spremenilo, če bodo ansambli znali privabiti svoje “navijače”. Narodno-zabavna glasba je namreč še živa, o tem smo prepričani! Letos se je prijavilo več ansamblov kot navadno. In sicer? Vpisalo se jih je trideset, to je res nadpovprečno! Ob 40. festivalu smo za jubilej imeli 40 ansamblov; res ne vem, kaj lahko čakamo za petdesetega... V zad- njih petih letih smo jih imeli največ 25, lani celo 21. Problem je, ker se ansambli vpisujejo vedno zadnji trenutek, celo po roku. Letos je rok prijave zapadel 2. maja: od 30. aprila do 2. maja se je prijavilo 28 skupin! Števila smo bili iskreno veseli. Organizatorji se lahko trudimo, da pripravimo super festival, toda če se prijavi samo deset ansamblov, nas nekako spra- vijo v težave. Zato so tudi prvi meseci organizacije težki, saj je treba marsikaj pripraviti, do meseca maja pa ne vemo, s kakšnimi številkami bomo konkretno operirali. Ko smo prejeli vse prijave, smo bili zato resnično veseli. V zadnjih letih aktivno spremljam sceno narodno- zabavne glasbe tudi v Sloveniji in vidim, kako se an- sambli “premikajo”. V Števerjan prihajajo dobre skupine, pa tudi mladi ansambli. Mi namreč nima- mo “predizbora”, kdor želi se pokazati, lahko na- stopi na našem festivalu; ta pa ni veselica, na kateri igraš in te ni mar, če kaj zgrešiš. Festival je festival, nekaj moraš dokazati. Če se izkažeš, te strokovna ko- misija tudi nagradi. Po festivalu je najlepše, ko do nas pridejo ansambli in nas pohvalijo za organizacijo. Letošnje število po- trjuje, da smo na pravi poti. In zato mislimo po njej še hoditi, zadovoljni s pohvalami, pa tudi pripravlje- ni sprejeti kakšno utemeljeno kritiko, saj samo tako lahko rastemo. Že spet se ni prijavil noben zamejski ansambel... Zamejski ansambli obstajajo, jih ni veliko, nekaj pa jih je. Res ne vem, zakaj se bojijo nastopiti v do- mačih krogih. Osebno pojem v zboru in zame ni nič lepšega kot peti doma, v cerkvi ali na domačih odrih. Ljudje te seveda poznajo, zato te lahko še bolj kritizirajo, pa tudi še bolj pohvalijo. Zato res ne ra- zumem, zakaj se zamejski ansambli ne udeležujejo našega festivala in po večini niti drugih. Napovedovala bo Tjaša Hrobat. Zavedamo se, da so trije dnevi festivala velik napor za eno samo osebo, a že lani smo videli, da Tjaša odlično zmore biti kos tej nalogi. Seveda smo iskali osebo, ki bi stala ob njej, a ni lahko najti primernega človeka. Glede tega vidim veliko pomanjkanje v za- mejstvu in tudi v Sloveniji. Žal je malo voditeljev in še manj takih, ki bi se dobro spoznali na narodno- zabavno glasbo. Koliko oseb je bilo zraven pri organizaciji festiva- la? V celotni pripravi je okrog 20 oseb, ki stalno poma- gajo; za fastival pa dela okrog 50 oseb. Seveda so tu pretežno člani društva, a ne samo. Za festival dejan- sko “diha” z nami ves Števerjan. Kaj pa “tehnična” ekipa? Vodi jo tonski mojster Vasja Križmančič, pravi genij na svojem področju; moram reči, da so delovni od- nosi prerasli v pravo prijateljstvo. Odlično je spoznal naš svet, naš način dela. Radi se slišimo in tudi srečujemo. Scenografijo je pripravil Aleksander Starc že za prejšnje izvedbe, platno in nekaj drugih ele- mentov smo odkupili, tako da ohranjamo nekaj stal- nih točk. Posebno zahvalo dolgujem tajnici društva Katji Dor- ni. Ona je tista, ki nosi največje organizacijsko bre- me, ima vpogled v vse dokumente. Za vse to sem ji iskreno hvaležen. Letos boste imeli na razpolago tudi obnovljeno dvorano... Uradno še ni bila odprta, sicer pa je že uporabna; čakamo še zadnje “papirje”. Uradno odprtje naj bo, ko bo vse nared. Sicer smo jo že “krstili” lani, in sicer prav za festival, ko se je v petek ob obisku pred- sednika Boruta Pahorja vlil dež. Med letom smo jo že uporabili, pripravljena bo tudi za festival. Letos imamo torej na razpolago kar tri prizorišča: dvora- no, prostor med Borovci in šotor med Borovci. Ob upoštevanju vremena bomo odločili, kje bo festival potekal. Na vaškem trgu pa bo okrepčevalnica, od- prta vsem, ki bi želeli priti v Števerjan, torej brez vstopnine. Ko smo imeli tako oder kot okrepčeval- nico pod Borovci, smo se čutili malce utesnjene, ta- ko pa bomo lahko imeli več prostora za vse, ki želijo priti zraven, niti ne samo za poslušanje ansamblov. Ob prvi obletnici smrti Slavka Avsenika ste letos povabili nič manj kot Slovenski oktet. Njegova smrt lani tik pred festivalom nas je hudo prizadela. Za nas je namreč prava ikona. Iskali smo nekaj posebnega. Vedeli smo, da bomo v treh dneh festivala itak slišali veliko njegovih polk in viž. Tako smo preko Vladimirja Čadeža izvedeli, da ima oktet del programa z Avsenikovimi skladbami. Rešitev se nam je zdela najboljša za naš nedeljski dan, ko se bomo lahko na drugačen način spomnili Avsenika. To bo lepa priložnost, da naši ljudje slišijo Slovenski oktet v naših krajih, pa čeprav z nenavadnim pro- gramom. Bo tudi ta festival medijsko dobro krit kot po na- vadi? Snemal ga bo deželni sedež Rai, ki nas zvesto sprem- lja že 20 let, ima stike z RTV-jem in si z njim tudi iz- menjuje oddaje. Videti Števerjan na nacionalki je za nas razlog za ponos! Zadnja leta iščemo tudi stike z narodno-zabavnimi radijskimi postajami, v Slove- niji jih je ogromno; letos smo imeli 6 oz. 7 takih in- tervjujev. Festival zahteva gotovo ogromno energij, kljub temu ste nedavno imeli tečaj javnega nastopanja, avgusta pa bo prvič stekel niz gledaliških večerov... Energije tudi zmanjkajo, nas je pa dovolj, da si lahko odlično porazdelimo delo. Za omenjeni tečaj mo- ram pohvaliti dramsko družino, ki je imela idejo in verjela v projekt; ta se je izkazal za fantastičnega za vse udeležence. Naslednje leto bi radi poleg takega tečaja organizirali še nadaljevalnega, saj primanjku- jejo strokovno podkovane osebe v javnem nasto- panju. Niz Gledališče na ocvrtem pa je nastal zato, ker naša dramska družina večkrat nastopa drugod, zdaj pa si bomo lahko tudi mi privoščili, da povabi- mo v goste druge skupine. Med letom tega nismo utegnili narediti, zato smo pomislili na čas ob koncu poletja. Tudi za to izkušnjo smo “v letu 0”. Upamo, da se bo niz oprijel in postal lepa tradicija. / DD P Albert Devetak, Dario Bertinazzi, Ivan Florjanc, Lucija Tavčar (foto dpd) Kristjani in družba30. junija 20164 Prejeli smo Še enkrat o vinskem oglaševanju… ijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne!” In nomine Domini, naj začnem ta zapis. Na dan sv. Kozme in Damijana, že globoko v času vinske trgatve, čeprav se je včasih začenjala šele za sv. Mihaela, sem zopet zgro - žen, iz tira. Še vedno imam v glavi nezaslišano dejanje vrlih urednikov našega verskega ted- nika z datumom 14. junija letos, kjer prostodušno oglašujejo: kaj drugega kot VINO. Sprašujem se, ali so uredniki tega tednika popolnoma zgubili moralno- etični kodeks. Spra šu jem, ali ni zavajanje v greh – pohujševanje bralcev kaznivo dejanje?! Torej, verski časnik Dru žina oglašuje vino, kot da je to popolnoma nedolžna pijača. Ali sploh nima- te več nikakršnega moralno etičnega čuta, ali so pastirji duš postali pohujševalci, zapeljeval- ci v zlo? Ali ne veste, da je alko- holizem, slovenska večstoletna v nebo vpijoča zabloda, in da vi- no in alkoholne pijače, ki pov- zročajo vsaj na Slovenskem po resnih podatkih 900 mrtvih let- no. Povzroči nič koliko zastru- pljenih človeških eksistenc, uničenih človeških tkiv, razpa- dlih družin, pretepenih žena, “P prometnih nesreč, pobojev insamomorov ter da je alkoholi-zem v Evropi še vedno ena naj- večjih družbenih ran. Neza- slišanih razsežnosti. Kje je sploh še v vas kaj občutka za čast, po- nos, dostojanstvo in predvsem razsodnosti in zdrave pameti. Ne morem dojeti. Ali s tem početjem oglaševanja vina, za- nikate vsa abstinenčna gibanja slovenskih katoliških prosve- tljencev, kot so Slomšek, Jeglič, Mrkun, Kalan, da ne govorimo o socialističnem Janezu Ruglju. Gorje vam! Tudi vi podlegate vplivom hudičevega uživaškega liberalizma, ki uničuje našo ci- vilizacijo. Namesto da bi vzgaja- li ljudi v odpor do uživanja, jih zavajate v popivanje! Sramota! Alkohol je težka, pretežka droga, ki možgane in živce razkraja in uničuje! Kje je vzdržnost od strupa?! Dovolj te nespameti in nemorale! Zahtevam pojasnilo oz. opravičilo uredništva Družine! Ogorčeni Pavel Bračko P. S.: “Mojo dušo žeja po Bogu, živem Bogu”. Preklet dan, ko sem izpil prvi kozarec vina! Mo- ralni nihilizem – celo v Dru - žini?! Pavel Bračko Trst, dan svetega Barnaba Papežev obisk Armenije Da bi armenski narod našel pravičnost in mir veti oče je med povratnim letom iz Armenije, kjer je bil minuli konec tedna na odmevnem tridnevnem pastoral- nem obisku, odgovarjal na vprašanja novinarjev, ki so ga spremljali med nje- govim 14. medna- rodnim apostolskim potovanjem. Armen- skemu narodu je zaželel, da bi v pri- hodnje našel pra- vičnost in mir. V pre- teklosti je veliko trpel, pa vendar je pogumen narod. Pa- pež je spomnil na predsednikove bese- de med pozdravnim nagovorom, ki so se nanašale na Turčijo: “Sporazumimo se, odpustimo si in glej- mo v prihodnost”! Med trpljenjem je Armence po- konci držala le vera. Prvi krščan- ski narod so postali zato, ker jih je Gospod blagoslovil, ker so imeli svetnike, mučence. S svojo vztrajnostjo je narod dobil tako S rekoč “kamnito kožo”, a obenemni izgubil “nežnosti materinske-ga srca”. Med ekumenskim mo- litvenim srečanjem je papež mla- de spodbudil, da bi bili “ustvar- jalci sprave s Turčijo in Azer- bajdžanom”. Azerbajdžance bo papež čez nekaj tednov tudi obi- skal. In govoril jim bo o resnici, o tistem, kar je videl; prav tako jih bo spodbudil; rekel jim bo, kar bo tisti trenutek čutil v srcu, toda nedvomno v pozitivnem smislu, v iskanju rešitev, ki vodijo naprej. Za mir je treba delati. Eno izmed vprašanj se je na- našalo na papeževo odločitev, da uporabi besedo “genocid”. Le-ta se je v Argentini vedno upora- bljala. V katedrali v Buenos Aire- su so na enega izmed stranskih oltarjev postavili kamniti križ, da bi spominjal na “armenski geno- cid”. Papež druge besede ni poz- nal, vedno je govoril o treh veli- kih genocidih preteklega stoletja: armenskem, Hi- tlerjevem in Stali- novem. Po priho- du v Rim so mu rekli, da je ta be- seda žaljiva. Ko jo je lani, navajajoč sv. Janeza Pavla II., vseeno upora- bil, je Turčija ne- kaj dni zatem od- poklicala svojega veleposlanika. Pravico do ugo- vora imajo vsi, je komentiral sveti oče. A tokrat jo je v svojem govoru dodal, potem ko je slišal ton predsednikovega go- vora in glede na svojo preteklost s to besedo, ki jo je že javno upo- rabljal. Toda poudariti je želel ne- kaj drugega: da so velike medna- rodne sile gledale drugam. “To je treba poudariti in zastaviti zgo- dovinsko vprašanje: zakaj tega ni- ste storili”? Papež je še pojasnil, da besede genocid nikoli ni izre- kel v žaljivem duhu, temveč ob- jektivno. Vsepravoslavni koncil je za pa- peža Frančiška “korak naprej”. Tudi razlogi štirih Cerkva, ki se koncila niso udeležile, so stvari, ki se sčasoma lahko razrešijo. Nanašajoč se na brexit, je sveti oče zatrdil, da v Evropi že poteka vojna in da je duh ločitve že pri- soten, tudi v posameznih državah. Omenil je pojava zahte- ve po neodvisnosti zaradi eman- cipacije in secesije, ki je dala izvor političnemu izrazu “balkanizaci- ja”. V ozadju so lahko kultura, način mišljenja, zgodovina, ne- sporazumi. Za papeža je bistve- no, da je enotnost vedno nad konfliktom. Bratstvo je boljše od sovraštva ali oddaljenosti. Mosto- vi so boljši od zidov. Korak, ki ga mora narediti EU, da bi ponovno našla moč, ki jo je imela v začet- ku, je korak ustvarjalnosti in tudi “zdrave neenotnosti”. To pome- ni dati več samostojnosti in svo- bode posameznim državam. “Be- sedi ustvarjalnost in rodovitnost sta danes ključni za EU in sta njen izziv. Za dialog danes je pomembno “moliti skupaj” in “delati za ubo- ge, za preganjane, za mnoge lju- di, ki trpijo, za begunce”. Jezus Kristus je prišel na svet, da bi spravil človeštvo z Bogom in med seboj. Sam je želel občutiti človeško krhkost, nemoč in greh ter jo vključiti v brezmejno Božjo ljubezen. Zato je tudi poslanstvo Cerkve v povezovanju sveta in ljudi. Cerkev je poklicana k edinosti in spravi, vse drugo je odmik od njenega poslanstva, izdaja in polom. Kristjani smo policani k povezovanju in pomoči tudi za ceno naporov in žrtve. Vedno bolj povezane in zedinjene krščanske skupnosti so zgled in motor širšega povezovanja v družbi in domovini. Dialog med krščanskimi skupnostmi je vedno bolj očiten in dejaven. To smo pokazali pri obrambi človeškega življenja in promoviranju dostojanstva. Tudi pri molitvi in postu za domovimo se vsako leto zberejo predstavniki katoličanov, pravoslavnih, evangeličanov, pridružijo se nam tudi muslimani. Skupaj se pogovarjamo o velikih obvezah in vrednotah, ki zahtevajo skupno življenje v naši domovini. Rimski škof Frančišek in moskovski patriarh Kiril sta se srečala na Kubi in posredovala svetu novo spodbudo za edinost med kristjani in med vsemi ljudmi dobre volje. Poudarila sta, da želita združiti moči in prizadevanja za preseganje zgodovinskih razhajanj ter skupaj odgovoriti na izzive sedanjega sveta. Še posebej sta dvignila glas za pomoč preganjanim kristjanom in zaustavitev vojn, ki divjajo na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Prav tako sta prosila mednarodno skupnost, da združi vse napore za prenehanje terorizma. Povabila sta k medverskemu dialogu, saj razlike v verovanju ne bi smele preprečiti mirnega in skladnega sobivanja. Nobenega slabega dejanja ni mogoče storiti v imenu Boga, ki ni Bog nereda in sovraštva, ampak Bog miru. (1 Kor 14,33) Truditi se moramo za versko svobodo in odpravljati omejevanje pravic vernih, ki se lahko prelevi v diskriminacijo in vir nemirov. Kristjani tudi ne smemo biti ravnodušni do migrantov in beguncev, pomagati jim moramo v njihovih stiskah, prav tako pa se zavzeti za vse, ki trpijo in so brez zavetja. Posebno pozornost potrebujejo naše družine in zdravo odraščanje otrok. Cerkve in velike religije bi se morale združiti v skrbi za zdravo življenje in trdne družine. Uporabiti bi morali vse moči in sposobnosti, da bi uresničili načrt Stvarnika z nami in z njegovim stvarstvom. Edinost in sodelovanje med Cerkvami ter religijami povezuje svet in ga dela bolj človeškega in odprtega za življenje. SPRAVA, EDINOST, SREČA (6) Primož Krečič Predstavitev knjige o s. Mihelangeli Maraž ob 20. obletnici smrti Slovenska “mati Terezija” s čutečim srcem in darežljivimi rokami GORICA bstajajo osebe, ki za sabo puščajo sledove, ki dišijo po svetosti... Ena takih je gotovo redovnica, po rodu iz Šte- verjana, Marijina sestra čudodelne svetinje s. Mihelangela Ana Ma- raž, ki je v duhu karizme sv. Vin- cencija Pavelskega posvetila vse svoje življenje služenju trpečim in pomoči potrebnim. “Koliko je vredno, če imajo roke čuteče srce in če ima srce darežljive ro- ke”, je rada pravila redovnica, ki je živela v Gorici, delovala pa predvsem na področju matične Slovenije. Rodila se je v preprosti briški družini julija 1938, umrla pa sredi junija pred 20 leti. Ker je spomin nanjo živ, so nekateri njeni invalidi, sodelavci, mladi, ki jih je ona sama navdušila za sodelovanje in nesebično služenje, ob obletnici “rojstva za nebesa” zbrali svoje spomine in pričevanja. Pri založbi Ognjišče je izšla skoraj 300 stra- ni debela in s slikovnim gradi- vom bogato opremljena knjiga Sestra Mihelangela. Njena življenjska daritev, ki pripove- duje ne le o velikodušnosti redov- nice v služenju bolnikom, invali- dom, revnim in odrinjenim na rob družbe, temveč tudi o njenih izrednih organizatorskih sposob- nostih, o formaciji mladih in vpli- vu, ki ga je imela nanje. Knjigo so v soboto, 25. junija, predstavili v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici njena sosestra Edith Metel- ko in sodelavci. Popoldansko srečanje, ki se ga je udeležilo lepo število prijateljev s. Mihelangele iz osrednje Slovenije, je vodil in po- vezoval Danjel Vidmar, tudi sam eden izmed mladih, ki jih je s. Mi- helangela za vedno zaznamovala. Prebral je nekaj misli iz spremne besede Janeza Grila, ki se spomin- ja svojih srečanj z redovnico, sploh pa mu ob prebiranju spomi- O nov prihajajo na mi-sel papeževe besedeiz okrožnice Veselje evangelija, ko pravi, da smo kristjani po- klicani, “da ozdra- vljamo rane, gradi- mo mostove, nave- zujemo odnose in pomagamo drug drugemu”. Ko je šlo za trpeče, se je vedno mudilo, še piše Gril. S. Mihelangela je bila “prva redovnica na kolesu, prva redov- nica, ki je naredila šoferski izpit”. Bila je med prvimi, ki je v 70. letih na Slovenskem organizirala du- hovne vaje za dekleta. Vidmar je tudi prebral nekaj krajših odlom- kov iz “živih zgodb”, vsebovanih v knjigi, ki govorijo o številnih srečanjih, obiskih, letovanjih, ro- manjih, dopisovanjih, duhovnih vajah in skrbi za uboge. Branje se je prepletalo s pričevanji nekaterih gospe, ki so obudile živi lik pokoj- ne redovnice, njene poteze in be- sede. S. Edith se je s s. Mihelangelo prvič srečala preko pisem. “Dala mi je močan pečat, ki me ni zapu- stil... Potem ko sem jo spoznala, nisem več imela prostega časa”. Dve leti kasneje je tudi sama sto- pila k sestram; veliko let ji je bila ob strani, nato pa v bistvu nadal- juje njeno delo z najrevnejšimi. Ga. Vesna Drnovšek je obudila spomine na doživete duhovne vi- kende, “pravi magnet”, razstave bolnikov in invalidov itd. “Od nje sem se marsikaj naučila, bila mi je velik vzor... Zame je še vedno živa. Naučila me je vztrajnosti, po- trpežljivosti, iskrenosti, znati po- slušati in odpuščati”. Dala je zgled, da je življenje kljub trpljen- ju lepo, “ne smeš obupati”! Cele noči je pisala pisma, čez dan pa je bila aktivna. Za mnoge je s. Mihe- langela prava slovenska “mati Te- rezija”. Potem ko je mlada flavti- stka Ema zaigrala valček, je ga. Zinka povedala, kako je s. Mihe- langela vztrajala na tem, da se mo- rajo bolni med sabo povezovati, drug drugega bodriti in si poma- gati. Bolnim je pomagala prema- govati strahove in komplekse. “Življenje je križ, a treba je iti na- prej. To, kar je ostalo, je treba raz- dati”. V človeku ni gledala bolne- ga ali revnega, ampak predvsem človeka. “Bila je žena, ki jo je lepo srečati”. Ga. Mira je obudila spo- min na duhovne vaje, na sestro Mihelangelo, ki je mesec pred smrtjo bila na papeževem obisku v Postojni, na hribolazenja in do- pisovanja. S pismi je povezovala in “načrtno vzgajala žene, stebre slovenskih družin”. Ga. Zdenka je spregovorila o sodelovanju Karitas s s. Mihelangelo v času vojne v Bo- sni, o begunskih centrih v Slove- niji, o obisovanju bolnikov na Vi- pavskem. “Otroci ne smejo biti lačni”, je vedno naročala in pona- vljala: “Ljubezen je tista, ki osta- ne”. Danjel Vidmar je spoznal s. Mihelangelo kot mlad fant. Še da- nes mu je vzor jasnosti, razliko- vanja in vztrajnosti. “Danes se o njej premalo govori. Ni šla po ustaljenih poteh, ampak po svoji poti. In ta ji je dobro uspela”. Ga. Majda Mežan je odpela Ave Mari- jo, nato vsi skupaj redovničino priljubljeno Mrzel veter. O s. Mi- helangeli bi lahko še marsikaj na- pisali in povedali, je dodala s. Ima- kulata iz Gorice, ki je med drugim omenila njeno skrb za nerojene otroke. Ali ni že čas, da v osebnosti pokoj- ne s. Mihelangele prepoznamo kreposti, ki presegajo človeške moči, se v spremni besedi sprašuje Gril. / DD KRŠČANSKE SKUPNOSTI V SLUŽBI EDINOSTI Papež Frančišek s katholikosom vseh Armencev Karekinom II. Kristjani in družba 30. junija 2016 5 Od ponedeljka, 25. do nedelje, 31. julija 2016, bo v Krakovu na Poljskem potekal Svetovni dan mladih (SDM) pod geslom Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli (Mt 5,7). Vrhunec in sklep SDM bo nedeljska sveta maša, ki jo bo daroval papež Frančišek v krakovskem parku Blonia in na kateri pričakujejo dva milijona ljudi. Od 20. do 25. julija 2016 bo potekal pred-program svetovnega dneva mladih, t. i. dnevi po škofijah. Vsaka škofija pripravlja za romarje, ki bodo prišli s celega sveta, poseben program. Mladi bodo spoznavali poljsko kulturo, različne skupnosti, prebivalce; sprejele jih bodo gostiteljske družine. Tako se bodo tudi družine udeležile veselega praznovanja skupaj z mladimi s celega sveta. Vsaka škofija ima svoje posebno ime, vzeto iz Svetega pisma. Imena predstavljajo lokalno Cerkev in prav ta poseben del države, hkrati pa oznanja sporočilo, ki ga gostitelji želijo deliti z vsemi nami. Za imenom škofije se skriva tudi izkušnja Božjega usmiljenja, ki se je na tem območju dogodila v zgodovini Poljske. Prav zato se tudi celotna Poljska imenuje “Kamp Usmiljenja – Campus Misericordiae”. Svetovni dan mladih (SDM) Tretje državno srečanje katoliških časnikarjev v Grottammareju in Offidi Na resničnost je treba gledati z očmi upanja! b tretjem nacio- nalnem srečanju katoliških novi- narjev, ki poteka v Grottam- mareju na temo 'Pripovedova- ti o gozdu, ki raste', v kontek- stu izrednega jubileja usmil- jenja, sveti oče papež Frančišek organizatorjem, predavatel- jem in udeležencem namenja svojo misel in dobre želje”. S temi besedami se je začelo pismo, ki ga je podpisal vati- kanski državni tajnik, kardinal Pietro Parolin. Naslovljeno je bilo na msgr. Carla Brescianija, škofa v San Benedettu, Ripa- transoneju in Montaltu. Kon- gres za urednike katoliških tednikov, a ne samo zanje, je bil v mestecu Grottammare od 16. do 19. junija, kot edini slo- venski tednik se ga je udeležil tudi Novi glas. Sveti oče je izrazil prisrčno bližino preko približno 200 zbranim italijanskim kato- liškim novinarjem oz. vsem, ki se soočajo z izzivom komuni- kacije v Cerkvi, ki je poklicana živeti usmiljenje kot prepoz- navno potezo vsega svojega delovanja. In sicer tako, da so- dobnemu človeku pomaga usmerjati se h Kristusu, žive- mu utelešenju usmiljenega Boga. Papež je še povabil, da bi moč za obravnavanje zadev sveta črpali iz duhovnih izvi- rov in da bi na vrh postavljali Boga. Tako bo dediščina vred- not, ki je bila posredovana pre- ko stoletij, prihodnost naše družbe lahko še naprej navdi- hovala in oblikovala s sijajem resnice. Izbrana tema za srečanje časni- karjev v Grottammareju je imela namen spodbuditi pre- mišljevanje o konstruktivnem “O novinarstvu, ki na resničnostgleda z očmi upanja. Programso tako zaznamovala posamez- na tematska področja, med ka- terimi so bila na primer: Geste in besede, ki so spremenile zgodovino; Način italijanske komunikacije v časih papeža Frančiška; Odnos med nacio- nalnimi in lokalnimi mediji, v katero smer?; Gozd, ki raste. S srečanjem pa je bila povezana tudi novinarska nagrada 'Ro- marji v cyber svetu', ki se po- deljuje v štirih sekcijah: novi- narski, grafični, video in fo- tografski. Italijanski naslov kongresa je bil Pellegrini nel cyber- spazio, Romarji v kibernet- skem prostoru, kar že samo po sebi pove, da se je govo- rilo predvsem o novih izzi- vih, ki jih pred vse nas po- stavlja predvsem pojav sve- tovnega spleta, na katerem moramo biti dejavni vsi, tu- di slovensko govoreči in pišoči ljudje. Prvi dan, 16. junija, so po uvodnih pozdravih sprego- vorili na temo Informacija družbe RAI v jubilejnem le- tu direktor TGR RAI Vincen- zo Morgante, ki je odgovo- ren tudi za naš Radio Trst A in pozna našo slovensko stvarnost, vatikanista Fabio Zavataro ter Enzo Romeo in pater Gianni Epifani. Pred- stavili so predvsem delo družbe RAI pri poročanju o papežu Frančišku, Morgan- te pa je poudaril, da velja za vse papeževo navodilo, da moramo vsi “oditi na obrobje, na periferijo in dišati, se pravi: smrdeti po ovcah”. V lepem obmorskem mestecu zraven mesta San Benedetto del Tronto se je v treh dneh zvrstilo veliko predavateljev in je bilo veliko okroglih miz, go- vorili so tudi o pripovedovan- ju zgodb in seveda o trženju, predvsem pa o vse večjih upo- rabah in zlorabah tako imeno- vanih “big data”, se pravi o vseh tistih podatkih, ki jih vsi uporabniki prenosnih telefo- nov in samega spleta nehote pustimo na spletu. Gre za sle- di, ki so izjemnega pomena, saj je znano, da je vsak dostop na internet zaznamovan, ved- no na spletu ostane naša sled. Vse te podatke imenujejo “big data” in jih predv- sem velika družbe- na omrežja, teleko- munikacijske hiše ter seveda podjetja, da ne govorimo o tajnih in drugih službah, skrbno preučujejo in upo- rabljajo ter seveda tudi zlorabljajo. Se- veda ti podatki, do katerih imamo do- stop tudi sami, zahtevajo veliko znanje s področja matematike, infor- matike in statisti- ke, a prof. Alessan- dro Chessa nam je nazorno pokazal, kako lahko v ZDA s temi podatki do minute na- tančno ugotovijo, v katero trgovino bo šel posameznik, kaj bo kupil in tudi zakaj bo to nabavil. Dejstvo, da ti podatki služijo predvsem trgovinam, nas časnikarje ne sme zavesti, saj se podobno obnašamo vsi, tako pisci člankov kot tudi naši bralci, v dobro se to lahko ko- risti predvsem z namenom, da se doseže večja odmevnost z medijskimi in drugimi objava- mi. Kako pomembni so danes “big data” in njihova uporaba, je bilo pričevanje enega od predavateljev, ki je nazorno prikazal, kako so v ZDA pri ne- ki verigi prodajaln njegovega kolega obvestili, da pri njih lahko nakupuje ceneje hrano za nosečnice in to ponudbo so mu poslali, tako so mu zapisali v sporočilu, zato, ker je njego- va hčerka noseča. Presenečen- je je bilo popolno, ker dotični profesor ni vedel ničesar, nje- gova hčerka pa je izvedela no- vico o blagoslovljenem stanju, v katerem je že bila, prav tako od iste nakupovalne verige. Še isti dan je naredila preiskavo nosečnosti in presenečenje je bilo popolno, saj je bila zares noseča, njeno stanje pa je pro- dajalna veriga ugotovila tako, da je skrbno preučila vse njeno obnašanje in predvsem njeno premikanje, njene nakupe, do- besedno vse njeno življenje. Ne smemo namreč pozabiti, da “big data” sledijo vsemu našemu življenju, tudi takrat, ko nimamo vklopljenega tele- fona in GPS funkcije, to je priz- nal prvi predsednik omrežja Facebook, ki del svojih podat- kov lahko deli tudi z nami, sa- mo vprašati jih je treba. Seveda se je govorilo tudi o krizi tiskanih medijev, časopisov, ki so na razpot- ju, saj se po eni strani še vedno ukvar- jajo s papir- jem, po drugi strani pa so in smo vse bolj prisotni na spletu. Kaj lahko kot Novi glas na- redimo v teh globalnih spremembah medijskega sveta? Veliko, predvsem to, da ostanemo zvesti na- ročnikom in nagovarjamo mlade z vse- binami, ki jih sami iščejo na spletu. Pou- darjeno je bi- lo, da nobena novica, nobena dobra novica ni zastonj, časni- kar je še vedno časnikar, vse bolj beremo predvsem verodo- stojne ljudi, ljudi, na katere se “lahko zaneseš”, saj se v popla- vi lažnih novic uporabniki svetovnega spleta vse bolj za- tekamo k tistim, ki jim verja- memo. Presenečeno smo ugotovili, da naše medije, slovenske v Italiji, pozna večina kolegov iz vsedržavnega združenja FISC (Zveza italijanskih katoliških tednikov), še večje prese- nečenje pa je bilo dejstvo, da so med njimi predvsem mladi raziskovalci, ki z občudovan- jem gledajo na naše delo, poz- najo Novi glas, tudi berejo naše vsebine, pomagajo si s spletnimi slovarji!!!, kar kaže, da naše delo le ni tako zaman, kot se včasih v “zamejski gluhi lozi zdi”! Jurij Paljk Cerkveni in družbeni antislovar (23b) V kot VERA 2 adnjič smo končali z ver- skim relativizmom, načeli pa smo vprašanje vere. Že smo pisali o veliki nevarnosti re- lativizma, ko smo navajali Fabri- cea Hadjadja. Francoski katoliški filozof pa sicer omenja še več dru- gih nevarnih ideologij, pravi pa tudi, kako se v marsikaterem po- gledu vračamo k starim zablo- dam, ki so bile celo obsojene kot prava, pravcata krivoverstva. Vse- kakor za vero, ki temelji na dolo - čenih temeljnih resnicah verova - nja, končno pa na Resnici kot osebi, saj je končna resnica v Bogu, in to celo je Bog: “Be- seda je bila pri Bogu in bese- da je bila Bog…” (Jn 1,1-14), relativizem in historicizem sodobnega sveta predstavlja- ta velikansko oviro in jo za- strupljata. Da ni nobene pra- ve resnice oz. da se spremin- ja, privede do tega, da ni več nobene prave avtoritete, po- sledično pa nobene prave in resnične morale. Lahko se začne pri zavračanju Cerkve, velika nevarnost pa je, da po- tem pride do nepriznavanja tudi tiste kon čne in do- končne avtoritete, Boga samega. Če je resnica relativna in subjek- tivna, kakor pravi relativizem, in če se spreminja, novo pa je vselej bolj resnično od starega, kakor pravi historicizem, potem je omenjena nevarnost zelo aktual- na. Vsakdo namreč lahko posta- ne razsodnik, in sicer celo pod pretvezo svobode, tega, kaj je re- snično in kaj je dobro, v končni fazi tudi tega, kdo je Bog. Bog to- rej ni tisti, ki se je razodel in spre- govoril po prerokih, nazadnje pa po Sinu, ki potem še naprej govo- ri po svoji Cerkvi, kateri radovol- jno pošilja Svetega Duha, ampak tisto, kar si vsakdo izoblikuje sam. Čisto normalno je tako, da je vse tisto, kar je bilo prej, torej sveto izročilo, vredno izredno malo ali nič, veljavno pa postaja tisto, kar je pač trenutno v modi, kar čutim kot posameznik, da je prav … Celo tisto, kar je naravno, se spreminja oz. naj bi se. Kakor jaz mislim, je tudi prav, zato je tu- di pravo verovanje takšno, kakor pač jaz mislim, da je prav. Tisto, kar so nekoč bile presežnosti biti – eno, resni čno, dobro in lepo – sedaj ne velja več oz. je relativno oz. se spreminja. Vse je postalo te- koče, tudi vera, kakor je lepo oz- načil sociolog Bauman. In tako se vsakdo poda sam tudi na notran- je potovanje, ki pač vodi tja, ka- mor si vsakdo sam določi, vladati mora namreč neka svoboda (čeprav le navidezna ali uto- pična). Nič ne de, če ta relativna svoboda velikokrat za tiste ob nas potem postane absolutna, kakor velja tudi za resnico in drugo. Se Z pa v tem ne oddvajamo samo odstruktur katoliške vere, temveč tu-di od drugih struktur zahodne ci- vilizacije in človeštva, ki so bile postavljene, da bi regulirale, ure- jale, klasificirale – sodobna misel- nost namreč pravi, da vse to škodi svobodi posameznika, da posa- meznika zatira in ga dela ne- srečnega. Kaže, da je tako ali tako končni cilj danes le to, da bi bili srečni, pa naj pomeni karkoli že. Če hočemo namreč zares zaživeti, se je treba prebuditi, se vaditi v krepostih, se odpraviti na osebno popotovanje, v iskanju nekega svetega Graala. Tako namreč želi- jo vsi tisti, ki izvajajo kontrolo nad tem tekočim verovanjem – da ima namreč človek ob čutek neke navidezne svobode, vendar pa oni skrbno nadzorujejo, da vse poteka v (njihovih) za čr tanih me- jah. Človek vedno nekomu služi, vprašanje samo komu, v tem pri- meru zagotovo komu ustreza, da smo sužnji strasti, pa čeprav se na prvi pogled propagira zavračanje le-teh in oddaljevanje od njih. Pridemo tako do tega, da živimo glede na trenutni položaj, živimo za ta trenutek, za danes, nimamo pa neke morale, odgovornosti in stremljenja k večnosti. Večnost je nekaj oddalje nega oz. je najbrž niti ni, zato je treba uživati danes, ne ozirajoč se preveč na jutri. Za- dovoljujemo svoje primarne na- gone in nas ne zanima bližnji, pa ne le v podobi brata ali sestre sve- topisemskega spomina, temveč tudi v podobi lastnih otrok. Po- membno je, da se uresničim jaz, da se spočijem jaz. Postali smo sužnji “carpe diem” in absolutne svobode, kar se posledično še ka- ko pozna na družbi. Ta se je spre- menila v neprestani karneval, mrzlično iskanje ugodja in užit- kov, kakor tudi le tistega, kar tre- nutno koristi posamezniku ali oz- ki skupinici posameznikov. Vidi- mo lahko, da v resnici gre pri družbeni krizi še kako tudi za ver- sko krizo, ki potem prerase - oz. je že - na vsa druga področja, tudi na gospodarsko. Andrej Vončina Fabrice Hadjadj Okrogla miza vatikanistov in odg. urednika TGR Morganteja o časnikarskem poklicu danes (foto JMP) Študentki Ludovica Pelizzari in Eleonora Vescovini sta skrbeli za informacije (foto JMP) Simone Incicco, odg. urednik tednika Ancora in organizator posveta, na trgu v Offidi (foto JMP) Goriška30. junija 20166 Stranka SSk na Goriškem izraža zadovoljstvo ob izidu referenduma v Laškem. Volivci treh občin Ronk, Štarancana in Tržiča so se zelo odločno opredelili za ohranitev sedanje občinske razdelitve in upravne avtonomije. To kaže na navezanost ljudi na lastne zgodovinske institucije, kar je potrebno spoštovati. Občine so namreč osnovna institucija, kjer se upravlja z javno dobrino in pri tem so občani tudi najbolj soudeleženi. Stranka SSk se zaveda, da so reforme potrebne, vendar to ne pomeni, da je potrebno posegati proti občinam. Možne so drugačne oblike uvajanja reform, ki so spoštljive do krajevnih javnih uprav, njihovih občanov ter avtonomije. Večje upoštevanje pa si zasluži tudi dejstvo, da je potrebno spoštovati prisotnost slovenske narodne skupnosti in zaščitnih določil, ki jih predvidevajo mednarodne pogodbe in državna zakonodaja. Goriška SSk pričakuje, da bo ob izidih referenduma in občinskih volitev nastopil čas za razmislek glede izvajanja reform. Jasno je, da rezultat kaže na nezadovoljstvo, ki ga nikakor ni mogoče spregledati. To pa je še toliko bolj pomembno, če upoštevamo, da bodo čez slabo leto pomembne volilne občinske preizkušnje. Nedeljski izidi pa predstavljajo v tem smislu zelo glasen alarmni zvonec. Goriška SSk zadovoljna z izidom referenduma v Laškem ledališče pod zvezdami, niz predstav ljubiteljskih gledaliških skupin, ki si ga je zamislilo Prosvetno društvo Štandrež in ga vsaki dve leti po- nuja vsem, ki se radi osvežijo ob bistri dramski studenčnici, ko se modrica Talija ne mudi na ma- vhinjskem festivalu amaterskih dramskih skupin, je letos razve- drilo srca od četrtka, 16., do ne- delje, 19. junija. V soorganizaciji Zveze slovenske katoliške prosve- te, ob podpori Dežele FJK in pod pokroviteljstvom Fundacije Go- riške hranilnice so letos sedmič uresničili to predpoletno kome- dijsko dogodivščino neutrudni in gledališču povsem predani čla- ni štandreškega dramskega odse- ka, katerega duša je zavzeti, zme- raj prijazno razpoloženi Božidar Tabaj, ki, v sklopu PD Štandrež, kateremu zvesto predseduje Mar- ko Brajnik, vselej skrbi tudi za ne- pretrgane stike z ljubiteljskimi gledališkimi skupinami z raznih koncev Slovenije. Prva predstava letošnje ponudbe Gledališča pod zvezdami, v četrtek, 16. junija 2016, se je za- radi oblakov, ki so prekrivali ne- besni lok, morala zateči v župnij- sko dvorano Anton Gregorčič. V njej se je zbralo kakih šestdeset gledalcev, ki jim očitno ni kdo ve kaj mar za tekme letošnjega evropskega nogometnega prven- stva in so med raznimi sočasnimi kulturnimi dogodki izbrali spro- stitven večer v družbi igralcev Amaterskega gledališča Vrba iz Vrbja, dolgoletnih prijateljev štandreških igralcev, ki so že ne- kajkrat nastopili na štandreškem odru, štandreški komedijanti pa so že mnogokrat razveselili nji- hovo občinstvo. Solidna ljubitel- jska gledališka skupina se je pred- stavila s komedijo avstrijskega av- torja Hansa Weigla (1908-1991), Namišljeni zdravnik, v režiji do- bro poznanega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca, ki tudi sam zna zelo duhovito zaigrati na kome- dijske strune. Gojc je podpisal tu- di scenografsko podobo predsta- ve, ki v klasičnem slogu prikazuje sprejemnico bogatega meščan- skega stanovanja. Pisec se je - vsaj pri izbiri naslova – naslanjal na Moliera, a kot je zapisal Gojc v gledališkem lističu, v razpredanju vsebine gotovo ni tako spreten kot slavni francoski komediograf. Če smemo biti malce kritični, tu- di sam režiser predstave ni izrabil vseh humornih odtenkov, ki jih vsebuje delo, in ni ubral malce bolj pospešenega tempa, da bi se komedijski splet bolje razživel. Nastopajoči so sicer dobro obvla- dali dodeljene vloge, čeprav bi nekateri lahko dodali še kakšno značajsko nianso prikazanim li- kom – v tem so bili spretnejši G štandreški igralci, ki so to “veri-stično komedijo” odigrali v sezo-ni 2000/2001 v režiji Emila Aberška in ob strokovni pomoči odličnega igralca Janeza Starine - . Izmed devetih nastopajočih – tri igralke so “sinhronizirano” upo- dobile služkinje Mimice, a tudi te figure so bile bolj malo komično osvetljene – naj omenimo Frenka Železnika, ki je odigral protago- nista Haryja Holta, zavarovalne- ga zastopnika. Ta se po spletu na- ključij oz. zamenjavi osebe znaj- de v vlogi znanega in cenjenega psihiatra dr. Hladnyja. Tega so pričakovali v premožni družini Mlinarič, da bi rešil njihovega si- na Frenka duševnih motenj. Na- mišljeni zdravnik tako spretno obvlada nastalo situacijo, da reši “duševnega” bolnika vseh stisk, nastalih zaradi nepoštenega dela v družinskem podjetju, in ozdra- vi tudi strahove ostalih članov, iz- virajoče iz banalnih malenkosti. Vsi, razen skeptične hčere Pigi, ne verjamejo, da Hary ni slavni zdravnik Hladny, niti ko jim ta iskreno razkrije resnico. Komedi- ja, napisana l. 1961 – takrat je bila tudi prevedena v slovenščino –, kritično postavlja ogledalo tudi današnjemu človeku, ki rad na- seda šarlatanom in noče spregle- dati, da se je ujel v lastno zablo- do, iz katere bi si lahko sam po- magal se izvleči. V petek, 17. junija 2016, je mesec sijal na dokaj jasnem nebu, zato se je dogajanje preselilo pod zvez- de na oder, nameščen v štan- dreškem župnijskem parku pod lipami, ki so s svojim cvetjem širi- le omamen vonj, tako da je bilo še prijetneje spremljati vrtoglavo komedijo sodobnega angleškega komediografa Rayja Cooneyja (1932) Funney Monney iz l. 1994. Komedijo v slogu briljan- tnih del francoskega dramatika Georgesa Feydeauja je za igralsko gledališko skupino KD Domovi- na Osp priredila, jo dramaturško obdelala in zrežirala Edita Frančeškin. Nastala je zelo zabav- na, delno v narečje prestavljena uprizoritev oz. kriminal-istič-na komedija pod naslovom Plešejo z d’narjem. Kaj se navadnemu uradniku zgodi, če se v njegovih rokah namesto lastnega kovčka z osebnimi drobnarijami znajde kovček z bajno vsoto denarja? Po precejšnji zmedi, ki nastane naj- prej v njegovi glavi, nato še v do- mači hiši, kjer zaradi te nenadne najdbe iz vznemirjenosti in stra- hu žena seže globoko v kozarec, policajka zahteva podkupnino, izve se tudi za umor domnevnega lastnika kovčka in sliši se usodno ulično streljanje …, se kot v do- brih komedijah vse zgladi in vsa nastopajoča druščina se strumno odpravi na letalo za polet v dal- jne, sanjske dežele lepšemu življenju naproti, brez vsakdanjih skrbi za preživetje … Pod čvrsto in naoljeno taktirko režiserke Frančeškinove je Coo- neyjevo delo zablestelo v vseh domiselnih humornih odtenkih, tako da so si situacije, preobrati, zasuki, zmeraj nove in nove ma- stne laži sledili brez predaha in nudili kopico smeha ter gledal- cem darovali izredno prijeten ko- medijski večer. Nastopajoči, Mat- jaž Skončnik – Jovani Piškavec, Darija Krkoč – Julija Piškavec, Mitja Cunja - Tonin Boškarin, Nadja Mršnik - Beti Boškarin, Ja- na Tavčar – narednica Narobnik, Nina P. Kočevar - inšpektorica Slamar in Dario Degrassi - taksist Rudolf Valenti, so se dobro znašli v svojih vlogah. Še posebno vživeto in naravno sta svoja lika, kot glavna protagonista, zarisala Skončnik in Krkočeva, ki je vešče stopnjevala Julijino obnašanje, močno izkrivljeno zaradi preko- merno zaužite žgane pijače. Pred- stava se je odlikovala tudi po pre- mišljeno zasnovani scenski po- dobi prizorišča, sodobno oprem- ljenega stanovanja; pri tem, kot pri skrbno izbranih kostumih, so prevladovale bela, rdeča in črna barva, tako da je bilo videti vse harmonično usklajeno. Svoje de- lo so nadvse dobro opravili Franc Kramperšek (scena), Ronald Franzutti (likovna oprema), Miro Slavec (luč), Miranda Resinovič (ton) in Metka Krašovec (inspi- cientka). Gabrijel Križman je bil glas iz ozadja. Zadnji dve srečanji Gledališča pod zvezdami so izoblikovali mladi gledališki navdušenci, ki jim je odrska umetnost vir vesel- ja, navdiha, pa tudi upravičenega ponosa ob uspešno izpeljanih uprizoritvah. V soboto, 18. junija 2016, je na odru pod milim nebom zakralje- vala Gledališka skupina O’Klapa iz Gorice, ki deluje od l. 2010 pod okriljem Skupnosti družin Sončnica. V začetku le- tošnjega maja se je pred občinstvom na velikem odru Kulturnega centra Loj- ze Bratuž predstavila z “družinskim mijauziklom” Obuti maček, ki ga je z du- hovitim vpletanjem bodic na rovaš današnje družbe po znani pravljici slovitih bratov Grimm izvezel pisatelj, igralec in še marsikaj Andrej Rozman Roza, zrežirala pa zelo mlada dijakinja Sanja Vogrič, ki je že nekajkrat iz- kazala svoje gledališke talente in ambicije. Ob zanesljivi strokovni pomoči režiserja Franka Žerjala in zagnane, skrbne mentorice skupine O’Klapa Katerine Ferletič se je rodila bleščeča, dodelana uprizoritev z izvirno, zelo po- srečeno glasbo Patricka Quaggia- ta, ki je zanjo uporabil različne ritme. Na te so ubrani posneti songi, ki skupaj s koreografijo - podpisala jo je Sanja Vogrič, ki se že od mladih nog ukvarja s ple- som – pestrijo odlično zao- kroženo, živahno in razgibano celoto. Vsem poznanega obutega mačka je v prebrisano zvijačnost, iznajdljivost in seveda pogum učinkovito odela Kea Vogrič in pritegnila pozornost gledalcev tudi s svojo vitko, gibko postavo in krasnimi lasmi. Ubogega mli- narjevega sina, ki venomer vzdi- huje zaradi svoje usode, je pre- pričljivo odigral Patrik Cingerli. Ema Terpin je upodobila upor- niško kraljično Marjetico, pov- sem “sodobno” dekle, ki sovraži lov in dvorni protokol ter hoče uveljaviti svojo voljo. Njen oče, nečimrno napudran, domišljav, a v bistvu nemočen kralj je bil Manuel Persoglia. Kraljici je pravšnje poteze razvajene, koket- ne oblastnice dala Sanja Vogrič, Simon Čavdek je orisal strašljive- ga grofa Brdavška, ki ga tako zlah- ka spelje na limanice premeteni maček. Lenart Vogrič je nastopil v dvojni vlogi sodnika, ki po svo- je tolmači pravo in zakone, pa še ustrežljivega paža. Iris Gulin se je izkazala kot pomočnica in dvor- na dama. Mladi igralci, ki so po- sebno pažnjo namenili pravilni, jasni izgovarjavi teksta, so z vrsto izredno delavnih zakulisnih po- močnikov, med katerimi je bila kot mentorica petja Franka Žga- vec, izdelali čudovito predstavo, ki jo bogatijo tudi živobarvni, do- miselno izdelani, zelo funkcio- nalni scenski elementi, pa še stil- ni kostumi iz fundusov SNG Opera in balet Ljubljana ter Kul- turnega centra Lojze Bratuž, ki je bil soustvarjalec te z vseh vidikov mladinske predstave. Uprizoritev so z gromkim ploskanjem sprejeli tudi gledalci, ki so napolnili “dvorano” pod zvezdami in nav- dušeno ritmično ploskali tudi med spevnimi refreni. Kot na premieri je bilo tudi tu občutiti pravo zmagoslavje mlade, sveže ustvarjalnosti. Sklepne akorde letošnjega Gleda- lišča pod zvezdami je zaradi tem- Štiri predstave v Gledališču pod zvezdami Modrica Talija se je razživela pod štandreškim zvonom PD ŠTANDREŽ nih oblakov, ki so se v vetrovnem večeru podili po nebu, zaigrala štandreška mladina. V letošnji se- zoni je z zagnano navdušenostjo oživila Mladinski dramski odsek PD Štandrež ob mentorjih, Da- nieli Puja, ki se v društvu vsa leta ukvarja z mladimi, in ob žlaht- nem komedijantu, izrednem Ta- lijinem častilcu, Božidarju Taba- ju. V režiji Emila Aberška, ki je svoje umetniško znanje veliko- dušno razdajal mladim igralcem Amaterskega mladinskega odra, Gledališča na vrvici, pa še marsi- kateri drug ljubiteljski gledališki skupini, otroški in odrasli – naj spomnimo, da je bil četrt stoletja tudi “hišni” režiser štandreškega dramskega odseka -, so na oder postavili Butalce Frana Milčinske- ga. Z Aberškom so odbrali nekaj zgodb iz butalskega sveta, ki ima kar nekaj vzporednic z da- našnjim, in jih postavili na oder kot smiselno izoblikovano celo- to. Zgodbe prepredajo songi, kri- tično naperjeni tudi proti sodob- nim družbenim razmeram, z iz- virno glasbo Mateja Petejana, zvestega Aberškovega glasbenega sodelavca. Vzklila je všečna pred- stava, s katero so mladi prebili led v upanju, da bodo vztrajali na gledališki poti in se pridružili “starejšim” igralcem dramskega odseka PD Štandrež, ki jih bodo ljubeznivo sprejeli pod svoje okrilje kot nujno potreben podmladek. Lorenzo Marussi - župan Milan Turkavidel, Virginia Braini - njegova žena Štefka, Pie- tro Grauner - policaj Jaka Pri- smuk, Alberto Medeot – župnik don Lokar, Ester Sclauzero - Anica Meketačeva, Butalka, Christian Zavadlav - pek Grega Brezhlačni- ce in Gabriel Braini - razbojnik Cefizelj, so na tokratni ponovitvi nastopili veliko bolj samozave- stno in razgibano; dobro so ob- vladali besedilo ter se imenitno odrezali tudi v živo zapetih son- gih, kar je vredno velike pohva- le. Butalci kratke pameti in njihove dogodivščine so krepko pozaba- vale zbrano občinstvo, ki je mla- dim ustvarjalcem prisrčno zaplo- skalo in jim s tem zaželelo še ve- liko uspešnih nastopov na odrskih deskah. Iva Koršič Namišljeni zdravnik (foto DP) Butalci (foto DP) Obuti maček (foto DP) Plešejo z d’narjem (foto DP) Goriška 30. junija 2016 7 Literarni natečaj haikujev za osnovnošolce Nagrajeni tudi 3 učenci OŠ Abram iz Pevme snovna šola Josipa Abrama iz Pevme že vrsto let sodeluje na li- terarnem natečaju haikujev, ki ga že vrsto let razpisuje Osnovna šola Franceta Bevka iz Tolmina, letos tudi pod okriljem Zavoda RS za šolstvo predvsem po zaslu- gi gospe magistrice Mirjam Pod- sedenšek, svetovalke za sloven- ski jezik. Učenci četrtega in pe- tega razreda so sestavljali kratke poezije brez rim na temo Veselje, smeh, vedrina. Organizatorji so izbrali najlepše, najbolj izvirne, najbolj prepričljive, najbolj iskri- ve in jih objavili v haiku zborni- ku z naslovom Dobra volja je še vedno najbolja. Vanj se je uvrsti- lo preko 300 otrok iz Slovenije in zamejstva. Knjiga je polna ve- selih utrinkov, radostnih domi- slic in zanimivih občutkov, ki se otrokom, ko so v svojem ele- mentu, dogajajo neprestano. Zbornike so podelili na končni prireditvi, ki je bila 2. junija v Tolminu. Vodja natečaja, Jože Štucin, je povedal, da postaja ta natečaj hud najstnik, star je namreč že 14 let. Dodal je tudi, da v vsem tem obdobju so in O smo prešli mnogo razvojnih faz:na začetku smo se ukvarjali celoz vprašanjem, kaj je to haiku pe- sem, toda z leti se je marsikomu posvetilo, da je haiku kot dihan- je, vdih in izdih. Utrinek, ki se zgodi v zunanjem svetu. Ko ga vdahnemo, se nekje v globinah domišljije in kreativnosti preo- blikuje v pesem in izleti iz nas Obvestila Zveza slovenske katoliške prosvete in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica obveščata, da bo urad od 1. julija do 31. avgusta deloval od 8. do 14. ure, od ponedeljka do petka. Popoldne bo urad zaprt. MEDNARODNI POLETNI JEZIKOVNI KAMP 2016: DC Hiša pravljic v sodelovanju z Jezikovnim centrom Poliglot iz Nove Gorice vabi otroke od 4. do 13. leta na jezikovne počitnice v Novo Gorico in Doberdob. Ponujamo kakovosten in pester program. Termini: Peter Pan in morska pustolovščina 4.7. – 16.7. (5- 8 let, Nova Gorica), 22.8. -2.9. (4-6 let, 6-13 let, Doberdob). INFO: ivanasolc@gmail. com ali +38640225226. Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita v četrtek, 30. junija 2016, ob 20.30 na Srečanje pod l ipami, kjer bo predstavljen zbornik o Ani Praček Krasna z naslovom Ameriška Slovenka iz Vipavske doline. Zbornik je uredi la časnikarka in zgodovinarka Dorica Makuc, s katero se bo pogovarjala slovenska l i terarna zgodovinarka, pisatelj ica in slovenistka Marija Mercina ob sodelovanju ostalih avtorjev. Večer bo v prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž, drev. 20. septembra 85 v Gorici. SPDG načr tuje v avgustu tridnevni izlet v Dolomite, v skupino Pale di San Martino. Predvideno je od 4 do 7 ur hoje dnevno. Zaradi pravočasne rezervacije prenočišča je potrebna predhodna prijava. Informacije daje Vlado tel. 3317059216. Občina Sovodnje ob Soči sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta zaradi selitve v nov sedež na Prvomajski ulici št. 42 (Butkovičeva hiša) do petka, 16. 9. 2016 (ukrep župana št. 3 z dne 31. 5. 2016). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 16. julija, izlet v Planico za ogled skakalnice, muzeja in dol ine Vrata. Vpisujejo po tel. št.: 0481 884156 (Andrej F.) , 0481 20801 (Sonja K.) , 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 6. avgusta, tradicionalni piknik z izletom v Slovensko Istro za ogled Sečoveljskih solin in obisk zgodovinske ter moderne oljarne (Tonina hiša). Sledilo bo družabno srečanje. Vpisujejo po tel . št . : 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). V središču mesta dajamo v najem prenovljeno stanovanje, primerno tudi za pisarno. Info tel. 340 9248297. Prispevke za Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel v spo- min na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lahko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Civi- dale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor- macije na tajništvu SCGV Emil Ko- mel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Potrebujem delo in bi z veseljem pomagala v gospodinjstvu ali pri skrbi za ostarelega ali bolnega človeka. Čakam vaš klic na 00386 41 936 652 – Darja. 40-letna mati nudi dnevno nego starejšim na domu. Ne 24 ur. Lahko tudi kuha in pospravlja stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel. 00386 41 390 244. Gospa s tr i indvajset letno izkušnjo udi dnevno varstvo otrok ali oskrbo starejših oseb, potrebnih pomoči. Tel. 00386 41 548537. Profesorica slovenščine išče delo (tudi inštrukcije, učna pomoč in varstvo otrok). Tel. št. 00386 41 256240. Zanesljiva in izkušena gospa pomaga pri likanju in čiščenju stanovanja. Tel. št. 00386 40153213. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekci je slovenščine, angleščine, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 00386 31 478807. Urejena gospa išče delo za čiščenje in likanje na območju Gorice. Tel . št . 00386 31 449311. Resna gospa s petnajstletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 00386 40 484339. 40-letna mati z večletnimi izkušnjami in znanjem italijanščine nudi dnevno nego starejšim na domu (ne 24 ur dnevno) al i pomoč pri gospodinjskih delih in kuhanju. Tel. 00386 41 729548. Resna in odgovorna medicinska sestra nudi nego in pomoč starejšim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči potrebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam nekaj letne izkušnje! Sem upokojenka, vse ostalo (vrednotnice) in vprašanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Gospa z večletno izkušnjo nudi nego in pomoč starejšim osebam za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40 432304. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 1.7.2016 do 7.7.2016) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dol ino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan razen ob sobotah od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 1. julija (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Nedelja, 3. julija, ob 21. uri (vodi I lar ia Banchig) : Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Ponedeljek, 4. julija (v studiu Andrej Baucon): Narodno- zabavna in zabavna glasba - Zborovski kotiček - Novice iz naših krajev - Obvestila in večerni vic. Torek, 5. julija (v studiu Matjaž Pintar) : Utr inki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 6. julija (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: V poletno noč odmeva pet jedi - Izbor melodij. Četrtek, 7. julija (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti iz sveta - Obvestila in večerni vic. kot metulj s tremi krili. Lahko bi rekli, da se nekaj našega svobod- no poda v svet v upanju, da bo srečalo občutljivo dušo, ki bo znala prebrati zakodirano vsebi- no. Trenutek bo tako osmišljen in približamo se popolnemu doživetju. Haiku je lučka, haiku je (s) misel trenutka, haiku je del nas. Letošnja novost pa je bila v tem, da smo v februarju sodelovali na svetovnem haiku natečaju za otroke JAPAN AIRLINES FOUN- DATION s tematskim naslovom Jutro, na povabilo tolminske OŠ, ki je postala soorganizator in glavni zastopnik za Slovenijo. Natečaj Jutro je bil likovno-lite- rarni. Otroci so ustvarjali haiku pesem in njeno vidno (slikarsko) podobo. V resnici gre za formo, ki se ji strokovno reče haiga, kjer sta združena pesem in slika. Glavna kriterija pri izbiri pa sta bila vsekakor sožitje slikarskega in literarnega dela in pa seveda izvirnost. Rezultati so presegli pričakovanja. Na naslov natečaja je prispelo 507 del, od katerih je strokovna žirija izbrala 10 glav- nih nagrad in 43 nagrad. Vsa na- grajena dela so poslali na Japon- sko, kjer bodo objavljena na nji- hovi spletni strani, nekatera na- tisnjena v njihovem zborniku in drugih gradivih, nekateri haikuji pa se bodo z letalsko družbo JA- PAN AIRLINES prevažali po sve- tu kot del njihovega promocij- skega gradiva. Haiku natečaj namreč podpira glavna japonska letalska družba – in kar logično se zdi, da haiku, ta drobceni in breztežni utrinek lebdi nekje na nebu in se dotika popolnoma slučajnih ljudi. Za nagrajene so japonski organizatorji poslali le- pe diplome in izvirna darila. Po- nosno lahko izjavimo, da so med petstosedmimi deli izbrali tudi prispevke treh naših četrtošolcev; zmagovalci so: Čav- dek Marta, Devinar Peter in Lodi Petra. Iskrene čestitke in naj bo vsak uspeh tudi spodbuda za na- daljnji trud in novo ustvarjanje. SG Tudi letos je uspelo kresovanje, ki sta ga priredili društvi Jadro in Tržič na nogometnem igrišču parka v Selcah. Tu skozi vse leto potekajo društveni prazniki. Tradicionalni čarobni svetoivanski kres je spet zagorel in dim se je vil proti zahodu. Na lepem večeru je sodeloval zbor staršev otrok vrtca in OŠ iz Romjana. Venčkov je bilo 25; izdelovalcem sta se pridružila tudi italijanski in slovenski vrtec iz Romjana. Otrokom so pomagale plesti venčke gospe iz obeh društev v jutranjih urah. Prva nagrada je šla v Štarancan, drugo in tretjo sta si zaslužila italijanski in slovenski vrtec iz Ronk. Nagrade je izročal tudi odbornik za socialo občine S. Kancijan Sergio Cosolo. / KM Kresovanje v Laškem MePZ Lojze Bratuž na prazniku farnega zavetnika pri sv. Ivanu Tudi sveti Janez Krstnik navija za nas ... GORICA a praznik sv. Janeza Krstnika, farnega zavet- nika duhovnije sv. Iva- na, je bilo v goriški cerkvici, kjer se zbirajo slovenski verniki, po- sebno slovesno. V uvodu večerne maše je g. Ma- rijan Markežič poudaril, da si veliko število svetnikov, ki so se nabrali skozi dve tisočletji, predstavlja na veliki tribuni: “Gledajo nas, ki se borimo v tem življenju. Svetniki, ki so že dosegli tribuno, Božjo bližino, navijajo za nas, da bi tekmo življenja čim bolje odigrali, ko- ristili sebi in drugim”. Počasti- mo sv. Janeza Krstnika in ga prosimo, “naj dovolj glasno go- vori na ušesa in srce, da bi slišali, kar nam želi Bog preko njega povedati za danes, za našo večno srečo”, je dejal mašnik. V homiliji je poudaril, kako smo kristjani skozi stoletja na ra- zlične načine skušali izražati svojo vernost. Danes je od zu- nanjih oblik pomembnejša glo- boka vera, vera v Božjo dobroto. Za marsikaj nimamo več časa, “ne smemo pa izgubiti izpred oči jedra naše vere: zaupanja v Božjo ljubezen, njegovo dobro- to, njegovo usmiljenje”. Kjerko- li smo, smo poklicani, da po Ja- N nezovem zgledu tudi mi pripo-vedujemo o Jezusu, pričujemoo Božji ljubezni, o tem, da nas Bog dviga in ne pusti samih, da- je našemu življenju smisel in smer. “Za vsakega izmed nas ima Jezus delo v svojem kralje- stvu”. Ob prazniku sv. Janeza Krstnika, je še dejal g. Marijan, “obudimo hvaležnost do vseh, ki so nam z besedo in življen- jem posredovali vero in nam vcepili ljubezen do Kristusa in njegove Matere”, še zlasti v cer- kvi sv. Ivana. Pripravljajmo pot Jezusu v naših srcih in v srcih sodobnikov, ki dostikrat ne ve- do, da morejo najgloblje želje potešiti samo v Bogu. Svetniki, Božji prijatelji, nam na tej poti pomagajo. Ob koncu maše se je mašnik zahvalil vsem sodelavcem in podpornikom v duhovniji, zve- sti župnikov pomočnik Elia Ba- stiani pa se je pri mikrofonu obrnil na g. Marijana, ki letos praznuje 40. obletnico duhov- niškega posvečenja. To je jasen znak, da je “mogoče živeti za ideal in za to, da bo nekdo imel boljšo prihodnost”. Njemu in Bogu je izrazil hvaležnost, “da imamo še možnost imeti ob se- bi duhovnika, ki izpričuje Kri- stusovo ljubezen”. Bog naj ga ohrani pri zdravju in v milosti ter ga blagoslavlja “vsaj še dru- gih 40 let”. G. Marijan je od- vrnil, da je “župnik lahko žup- nik samo tedaj, ko ima župlja- ne”, zato se je zahvalil Bogu in posredno vsem župljanom. Večerno mašo je z mogočnim in občutenim petjem s kora obogatil Mešani pevski zbor Lojze Bratuž pod taktirko Davi- da Bandlja. Po čudoviti uvodni pesmi v čast Janezu Krstniku, ki jo je na besedilo Ljubke Šorli uglasbil Stanko Jericijo, so peli Vodopivčevo mašo v čast Mariji Devici, za obhajilo koral, za ko- nec pa čudovito Lepa si Marija. Takoj po maši so na travniku za cerkvijo popestrili prijetno praznovanje v toplem polet- nem večeru s pesmimi, ki so jih pripravili za koncert ob koncu sezone. Sestav s 30 pevci - in ze- lo dobrimi solisti - je odpel iz- bor pesmi Patricka Quaggiata, Andreja Makorja, Stanka Jerici- ja, Pavleta Merkuja, Mirka File- ja, Nataše Kocijančič, Ubalda Vrabca in Mirka Slosarja. Nato so fantje prižgali “simbolični” svetoivanski kres in številni zbrani so ob bogato obloženih mizah nadaljevali družabnost, kot se spodobi za take praznike. / D Kultura30. junija 20168 Dragocenost za zbiratelje in ljubitelje V obtoku novi spominski kovanci Republike Slovenije sako leto izdaja Republika Slovenija nekaj posebnih evrskih kovancev, ki so namenjeni prodaji in tudi obtoku in imajo na državni strani ra- zlično podobo od običajnih evrov. To so zbirateljski in spo- minski kovanci, ki so tudi zako- nito plačilno sredstvo po njihovi nominalni vrednosti v državi iz- dajateljici, drugod pa predstavlja- jo numizmatično vrednost. Običajno izdaja Banka Slovenije (ki spada v Evroobmočje) vsako leto serijo zbirateljskih kovancev iz vrednejših kovin (zlatnike in srebrnike) in posebne kovance vrednosti 3 evrov, ob teh pa tudi enega spominskega (izredno tudi dva na leto), to je kovanec vred- nosti 2 evrov, ki je po vrednosti, teži, velikosti in sestavi kovine po- polnoma enak vsem evrskim novcem dveh evrov, ki so že v ob- toku; je uporaben in ga lahko po- trosimo po vsem evroobmočju in zamenjamo v druge valute po ce- lem svetu. Posebna komisija izbi- ra motive, ki krasijo take posebne kovance. Letos so vse take poseb- ne kovance izdelali prej kot pona- vadi, saj so na razpolago od pre- teklega ponedeljka, 20. junija 2016. Za letos so se namreč odločili, da bodo spominski ko- vanec posvetili 25. obletnici osa- mosvojitve Republike Slovenije, prelomnega dogodka v zgodovi- ni slovenskega naroda. Zanimiv je tudi dizajn, ki krasi kovanec, saj V so izbrali originalni Prešernov za-pis iz Zdravljice, slovenske him-ne, kjer s svojo pisavo največji slo- venski pesnik preročno zapiše “dočakat dan”. Avtor motiva je Jernej Kejžar iz Kranja. Kovanec so uresničili v IPZS – Isti- tuto Poligrafico e Zec- ca dello Stato v Ri- mu, kjer razen la- stnih kovancev kujejo tudi za druge države. Slo- venija pač nima la- stne kovnice, (ker bi bila baje nerentabil- na), zato se poslužuje tujih podjetij, ki imajo dovoljenje za kovanje denarja (večkrat so svoje novce Slovenci kovali na Nizo- zemskem, na Slovaškem, na Fin- skem ipd.). V obtok je bilo izročenih milijon takih kovancev vrednosti 2 evrov, ki bodo ves svet opozarjali na četrt stoletja dolgo samostojno pot demokra- tične suverene Republike Slove- nije. Razen spominskega kovanca so istega dne izročili v prodajo tudi zbirateljske kovance, ki so letos posvečeni 150. obletnici Rdečega križa na Slovenskem. Kot rečeno, imajo taki kovanci določeno no- minalno vrednost, ki se krepko odteguje od realne vrednosti nov- ca, saj jih Banka Slovenije prodaja po mnogo višji ceni od tiste, ki je na samih kovancih izrisana (zlat- niki so nominalne vrednosti 100 evrov, prodajajo jih po 320,00 evrov, saj že vrednost vsebovane žlahtne kovine krepko presega ce- no stotih evrov; srebrniki pa so naprodaj po 40,00 evrov, nakova- na vrednost pa je 30 evrov). Slo- venija pa vsako leto izdaja tudi zanimivost, saj imamo v isti seriji zbirateljskih ko- vancev tudi dvokovin- ski novec vrednosti 3 evrov, ki je zakonito plačilno sredstvo po ce- li Sloveniji in ga daje Banka Slovenije v obtok po nominalni vrednosti. Take ko- vance lahko najdemo torej tudi v rednem plačilnem prometu, saj če so zlatnikov nakovali le 1000 kosov in srebrnikov še enkrat to- liko, je trievrskih kovancev kar 114.500 kosov. Kovanec v čast or- ganizacije Rdečega križa na Slo- venskem je narisal Gregor Iva- nušič iz Vinice pri Črnomlju, ko- vala pa ga je italijanska državna kovnica iz Rima, upodablja pa mrežo, ki ponazarja delo prosto- voljcev pri Rdečem križu in nosi tudi simbol križa, ki daje huma- nitarni organizaciji ime in pred- stavlja ljubezen prostovoljcev do vseh potrebnih, ne glede na nji- hov družbeni status, vero, spol, jezik, raso ali stan. Slovenija je edina država v evroobmočju, ki daje v obtok kovance vred- nosti 3 evrov (čeprav so upo- rabni samo na ozemlju Repu- blike Slovenije). Banka Slovenije je za numiz- matične navdušence dala v po- nedeljek v prodajo tudi zbirko vseh slovenskih evrokovancev navadne izdelave z letnico 2016 in nekaj priložnostnih kovancev skovanih v tehniki visokega sijaja (“proof” tehni- ka, praktično se pri takih ko- vancih kovina zrcalno svetli). Petindvajseto obletnico osa- mosvojitve Republike Sloveni- je bomo torej v soboto, 25. ju- nija, poleg z raznimi proslava- mi, prireditvami, koncerti in razstavami proslavili tudi z izdajo posebnih spominskih kovancev, ki bodo vse potrošnike opozarjali na slovensko suverenost. Mitja Petaros Zgodbe čeških samostanov (3) V središču češkega baroka Mariánská Tynice Zgodbo o nekdanjih čeških sa- mostanih nadaljujemo s cisterci- janskim samostanom, danes mu- zejem Mariánská Tynice. Od be- nediktinskega samostana Kladru- by prek Plzna do cisterc Plasy in Mariánská Tynice smo prepoto- vali manj kot sedemdeset kilo- metrov po gričevnati in skrbno obdelani pokrajini. “Metternichovo” pivo Samostan Mariánská Tynice, kot ga vidimo danes, datira na konec 17. stoletja. Ustanovljen je bil kot proštija, neke vrste pomožna, go- spodarska podružnica dvanajst kilometrov oddaljenega samosta- na Plasy. Opat Tyttl, zaslužen za baročno obnovo Plasov, je nato leta 1711 dal v Mariánski Tynici položiti še temeljni kamen ro- marske cerkve Marijinega oznan- jenja. Pravzaprav bi na novem cilju lah- ko nadaljevali pripoved kar z iz- jemnimi stvaritvami, ki smo jih spoznali že doslej, v samostanu Plasy (in Kladruby), s stavbarjem Santinijem pa s kanclerjem Met- ternichom. Na zemljevidu je tre- ba poiskati kraj Mariánsky Tynec ali bližnje mesto Kralovice, smer- niki ali GPS pa nas bodo od “Metternichove” restavracije in pivovarne v mestecu Plasy pripel- jali naravnost pred osamljeno, veličastno in slikovito stavbo sre- di širokega polja. Zaradi živo rdečega opleska, ki nekoliko spo- minja, recimo, na pročelje frančiškanske cerkve na ljubljan- skem tromostovju, je stavba s cer- kvenim zvonikom vidna že od daleč. Spet - baročna gotika Kladruby, Plasy in Mariánská Ty- nice se ponašajo s posebno ra- zličico baročne arhitekture. Stav- barska dela je namreč povsod vo- dil v Pragi rojeni Jan Blažej San- tini-Aichel (1677–1723), iz znane družine italijanskih kamnosekov, slovit po izvirnem, osebnem slo- gu, ki mu češki umetnostni stro- kovnjaki pravijo kar “baročna go- tika”, kot smo že zapisali. Skozi zgodovino so bili vsi trije omenjeni samostani večkrat po- polnoma uničeni, z jožefinskimi reformami (konec 18. stoletja) so bili ukinjeni, nekaj let je z njimi upravljal cesarski cerkveni fond, potem pa jih je prodal. Tako so postali zasebna last in od tedaj nikoli več niso služili prvotnemu namenu. Pogosto so se menjavali tudi njihovi lastniki in upravljav- ci. Dvesto let propadanja Obe posesti s samostanoma Plasy in Mariánská Tynice vred je leta 1826 kupil kancler Metternich (1773–1859). Niti on niti njegovi dediči niso bili ne prvi ne zadnji, ki s to svojo lastnino sploh niso ravnali primerno ali vsaj obzir- no. Čudovit baročni kompleks je celih dvesto let propadal. Metter- nichom so bila pomembna oko- liška prostrana polja. Stavbe Ma- riánske Tynice so uporabljali kot hleve, v njih imeli kaščo za zrnje, tja so spravljali seno in slamo, služile pa so jim celo kot vir grad- benega materiala za bližnje Plase, kamor so odpeljali tudi kipe in slike. Na začetku prejšnjega stoletja so Metternichi kompleks Mariánská Tynice prepustili različnim – da- nes bi rekli iniciativnim skupi- nam, ki so stavbam skušale vrniti nekdanji sijaj in oživiti romanja v cekev Marijinega oznanjenja. Dogajanja so hotela, da ti poskusi niso mogli biti uspešni. Najprej je vmes posegla prva svetovna vojna, po njej je kljub obljubam zastala državna pomoč, cerkvene nabirke in zasebni darovi pa niso zadoščali niti za vzdrževanje. Med drugo svetovno vojno je nemški okupator prepovedal ne le romanja, pač pa vsakršno skrb za objekt Mariánská Tynice. Pro- sovjetska češkoslovaška komuni- stična oblast je s tako “politiko” nadaljevala. Mariánská Tynice je sicer že leta 1952 postala krajevni muzej. Toda v večini objektov, kolikor so še bili uporabni, je ar- mada imela skladišče … in tako imenovani rezervni položaj ra- ketnih enot iz bližnje vojašnice. Razen nekaterim posameznikom pač nikomur ni bilo mar, da se zidovi rušijo, ker nekatere objek- te zaliva voda iz nevzdrževane kanalizacije, kaj šele, da se je po- rušil cerkveni strop. Lepotica sredi obnove Danes je Mariánská Tynice skoraj v celoti obnovljena. Še dolgo pa ne bo do konca urejena romarska cerkev Marijinega oznanjenja, ki jo je zasnoval Santini-Aichel, saj so posledice zaradi podrtega stro- pa prehude. Strop je seveda nov, zato cerkev spet lahko deluje. Po tlorisu spominja na grški enako- kraki križ. Tudi baročni oltarji potrebujejo še precej dela. Cer- kveni zidovi so več ali manj goli, saj so freske uničene ali vidne le v fragmentih. Obnovljene pa so na zunanjem križnem hodniku, kolikor ga je še ostalo na samo- stanskem vrtu. Po muzeju in cerkvi se lahko sprehodimo z vodičem ali pa sa- mi. Na ogled je stalna domoz- nanska in etnografska zbirka, li- kovna galerija sodobne umetno- sti z občasnimi razstavami. Zelo zanimiva je tudi zbirka starih ti- skov. Prav pred kratkim pa je Ma- riánská Tynice postala sedež Cen- tra češkega baroka, nemenjen zbiranju, proučevanju in predsta- vljanju dediščine tega obdobja. Kajti že samostan Mariánská Ty- nice sam je zgleden primer ba- ročne arhitekture. Peter Kuhar Umrl je akademski slikar, grafik in kipar Vladimir Makuc V 92. letu je 25. junija 2016 umrl akademski slikar, grafik in kipar Vladimir Makuc, so za STA sporočili iz Galerije Prešernovih nagrajencev. Za svoje dosežke je leta 1979 prejel Prešernovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem, leta 1987 pa nagrado Riharda Jakopiča. Lani je za življenjsko delo prejel Župančičevo nagrado in srebrni red za zasluge. Vladimir Makuc se je rodil leta 1925 v Solkanu pri Gorici. Po šolanju na goriškem učiteljišču je odšel v partizane, po vojni pa je končal Šolo za umetno obrt, doštudiral na ljubljanski likovni akademiji ter po diplomi opravil še specialko za restavratorstvo. Izpopolnjeval se je pri grafiku Johnnyju Friedlaenderju v Parizu. Četrt stoletja se je posvečal predvsem grafičnemu ustvarjanju, pozneje pa tudi slikarstvu in snovanju tridimenzionalnih objektov. Njegova umetnost izhaja iz njegove navezanosti na primorski oziroma mediteranski svet v najširšem smislu. Makuc se je v svojem ustvarjanju posvetil različnim tehnikam ter ikonografskim in simbolnim motivom. Značilnosti njegovega ustvarjanja sestavljajo prizorišča in bitja iz narave, prostori in navade odmaknjenega, podeželskega življenja in starodavne tradicije. Umetnik je raziskoval različne grafične pristope, lotil pa se je tudi slikarstva, kiparstva, tapiserije in keramike. Veliko je razstavljal doma in v tujini ter prejel vrsto nagrad, med njimi malo in veliko Prešernovo nagrado in Jakopičevo nagrado ter glavno nagrado na bienalu slovenske grafike. Leta 1959 je dobil tudi prvo nagrado za grafiko na bienalu v Aleksandriji. Lani je za življenjsko delo prejel Župančičevo nagrado, ki jo podeljuje Mestna občina Ljubljana, predsednik republike Borut Pahor pa ga je odlikoval s srebrnim redom za zasluge. Kot so v predsednikovem uradu zapisali v obrazložitvi, je Makucu, ki je eden najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov z izvirnim in izpiljenim likovnim svetom, namenil odlikovanje za izjemen opus in neumorno iskrenost izvirnega ustvarjalnega izraza. Dobitnik zlatnika poezije 2016 je Marko Kravos Letošnji prejemnik zlatnika poezije je pesnik, pisatelj in urednik Marko Kravos. Priznanje za pesniški opus, prispevek k slovenski kulturi in literaturi ter za vzpostavljanje mostov med kulturami mu bodo izročili na prireditvi ob podelitvi Veronikine nagrade, ki bo 30. avgusta na Starem gradu v Celju. Kot piše v utemeljitvi, si je Kravos posebno mesto v slovenski poeziji utrdil s svojo poetiko med modernizmom in novimi smermi, a v izrazito pogovorni, razumljivi in humorni formi. Njegov opus je eden osrednjih v slovenski poeziji. Kravosov pesniški opus opazno določa rodno okolje - je tržaški Slovenec, pripadnik slovenske manjšine v Italiji. V utemeljitvi nagrade so kot posebnost njegove poezije izpostavljeni humornost, satiričnost in pikrost ter pesnikovo sproščenost v jeziku in metafori. Enega izmed prvih vrhuncev svojega ustvarjanja je Kravos doživel s pesniško zbirko Tretje oko. Kritika jo je uvrstila med pomembne dosežke literarnih izdaj tistega časa, njegov pesniški polet pa kot izviren, simpatičen, blagodejen, kot svež korak na slovenski pesniški oder. Po zbirki Tretje oko so izhajale nove in nove knjige: Ko so nageljčki dišali, Potrkaj na žaro, Krompir na srcu ter več izborov, med njimi Med repom in glavo in ob njegovi 70-letnici V kamen, v vodo. Kravos ves času soustvarja duhovni utrip Trsta in Ljubljane. V Trstu kot dolgoletni urednik Založništva trškega tiska, kot soustanovitelj revije Zaliv, v vodstvu Slovenskega kluba in v Zvezi slovenskih kulturnih društev. V Ljubljani pa je bil tudi tajnik Društva slovenskih pisateljev in predsednik Slovenskega centra PEN. Zlatnik poezije podeljuje Fit media - tudi pobudnik in organizator Veronikine nagrade - od leta 2005. Doslej so ga prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Tone Kuntner in lani Gustav Januš. Kratke Nova razstava o baroku Kultura 30. junija 2016 9 ezona 2016/17 Sloven- skega stalnega gledališča se je začela s kritično no- to igralskega ansambla, ki je z izjavo za javnosti ostro kritizi- rala politiko umetniškega ko- ordinatorja Eduarda Milerja: igralci SSG se namreč ne strin- jajo z Milerjevimi “nesprejem- ljivimi in za igralski ansambel žaljivimi odločitvami” za novo sezono. Še več: Miler v štirih projektih “ne zna in noče” za- sesti sedmih igralcev iz ansam- bla… Mnenja so, da je gleda- lišče za vlogo koordinatorja postavilo človeka, “ki po la- stnih besedah razume to fun- kcijo zgolj kot koordiniranje in sestavlja repertoar mimo umetniškega ansambla, ki ga ima”. To zato, ker naj bi bil Miler- jev namen “do skrajnih meja zre- ducirati umetniško jedro tega gle- dališča in ga po principu osebnih zamer in lastnih privatnih intere- sov moralno in socialno diskredi- tirati”: s tem obnašanjem tvega- mo, da “čez stodesetletna tradicija slovenskega gledališča v Trstu ugasne” – beremo v noti. Dan zatem pa je Miler kritikam odgovoril s pismom, v katerem opredeljuje nestrinjanje igralcev S ansambla na dejstvu, da bodo igralci za razliko od preteklih se- zon tokrat imeli pogodbe samo za čas, ko bodo angažirani. “Torej, glavni motiv medijskega napada nekaterih igralcev SSG Trst je iz- guba zagotovljenega angažmaja v SSG Trst in s tem ekonomske var- nosti”, pojasnjuje Miler. V nadal- jevanju umetniški koordinator dodaja, “da pričakovanja nekate- rih igralcev, da so stalno zaposle- ni v SSG Trst in da imajo ne- kakšno lastniško pravico do gle- dališča, so neosnovana in pro- gramsko ter umetniško sporna”; da ga je pri načrtovanju gleda- liškega programa SSG Trst za se- zono 2016/17 izrecno zanimala kakovost gledališke produkcije, pri tem se ni oziral na zahteve do- ločenih posameznikov, ki ravnajo zgolj iz osebnih interesov. Miler se sicer strinja, da gledališče po- trebuje igralsko jedro, to pa se mora v času tudi spreminjati. “Vsi mi, ki opravljamo umetniško delo v gleda- lišču, smo po zakonu v državi, v kateri delujemo (Italija), pa tudi povsod drugod, pogodbeni so- delavci. Umetniški pro- gram se oblikuje za vsa- ko sezono posebej in vsa- ka sezona zahteva fleksi- bilnost pri izbiri igral- skih zasedb. Torej an- gažma ni samoumeven, temveč se pridobi na po- dlagi profesionalnih in umetniških sposobnosti igralcev”. In še: “Dobil sem številne pripombe nekaterih koprodukcijskih hiš, režiserjev ter zunanjih sodelavcev, ki niso bili zadovoljni z delom ne- katerih igralcev SSG Trst. Očitki so analitični ter argumentirani. V veliki meri je tudi to botrovalo, da nekateri igralci niso dobili take pogodbe, kot so pričakovali”. Igralci obe- nem, ki v tokratnem pri- meru sebe imenujejo ‘an- sambel SSG Trst’, se po Mi- lerjevem mnenju veliko- krat obnašajo lastniško do SSG-ja in pričakujejo, da jim je zagotovljena služba v ‘njihovi’ hiši in če se to ne zgodi, izvajajo pritisk na umetniškega koordinatorja ali grozijo z ‘javnostjo’, hra- ti pa obtožujejo umetniške- ga koordinatorja za po- manjkljivo skrb do SSG-ja in za neopravljanje svojih delovnih obveznosti v SSG. V SSG Trst se podobni na- padi na delo umetniškega koordinatorja ponavljajo iz leta v leto. Še posebno so agresiv- ni igralci, ki nastopajo v različnih televizijskih nadaljevankah. Umetniški koordinator je mnen- ja, da se število angažiranih igral- cev v pretekli in naslednji sezoni v SSG Trst ni zmanjšalo. “Na- sprotno. Korak, ki sem ga storil že riimek Sorč ima staroslovenske koreni- ne, saj izhaja iz osebnega imena Zor. Stari Slovani ali Sloveni, če uporabimo lep izraz Frana Saleškega Finžgarja iz romana Pod svobodnim soncem, so tako ime dali novorojenčku, ki se je rodil zgodaj zjutraj. O svitu oziroma o zori. Veliko bolj poznano ime je za deklice: Zora. Slednje je bilo med ljudmi tako priljubljeno, da je kot eno red- kih imen “preživelo” stoletja, ko v Cerkvi ni bilo dovoljeno otrokom dajati nesvetniška imena. Veliko bolj pa so se ohranili priimki iz teh dveh imen, ki jih je kar nekaj: Zorn, Zorko, Zornik, Zorman, Zore, Zorc, Zorič in Zorč. Slednji priimek se je ohranil v dveh oblikah, Zorč in Sorč. Sorče najdemo pri Stomažih (da, res je, Stomažani ne rečejo v Stomažu, ampak pri Stomažih). Na Vipavskem je to precej redek priimek, zato se seveda takoj postavlja vprašanje, ali gre morebiti za prii- mek, ki je prišel z Bovškega, kjer jih najdemo kar precej. A že na pokopališču ugotovimo, da gre sicer za redkejši, a vendarle star sto- maški priimek. Nekoč, pred več kot 600 leti je živel Zor, ka- terega otroci so postali Sorči. Njihovi moški potomci so nato priimek Sorč ohranili vse do danes. Zapisovali so ga različno: Sorz, Shorzh, Sortsch, Sorč, Zorč... Med znanimi Sorči Primorski biografski lek- sikon omenja dva: teologa dr. Cirila Sorča in tržaškega podjetnika Edvarda Sortscha (1815- 1871). V me- dijih pa za- sledimo še mlajšo, mezzoso- pranistko in oper- no pevko Barbaro Sorč, ki izvira iz Cerkna, danes pa živi v Kranju. Du- hovnik Ciril Sorč (68) je po rodu Sto- mažan. Živi v Lju- bljani, kjer je bil pred upo- kojitvijo pro- fesor za dog- matično teo- logijo na Teološki fa- kulteti, da- nes pa veliko piše in obja- vlja. Edvard Sortsch pa je bil narod- njak, predsednik tržaške Slovanske čitalnice. Rojen je bil v Bovcu, s priimkom Sorč, nje- gova starša pa sta bila plemiča. V Trstu si je priimek spremenil v nemško obliko, Sortsch. Zanimivo, da so bili njegovi otroci vzgojeni v ita- lijanskem duhu. Eden je postal celo garibaldinec, Arturo Sortsch. Kot mnogi Tržačani 19. stoletja je imel slovenske korenine, italijansko ime in ponemčeni priimek. Radovednost nam seveda ne da miru in se zakoplje- mo v matične knjige, da bi ugotovili, če niso Sorči v dolino Vipave vendar- le morebiti prišli iz doline Soče. In po pregledu nekaj knjig kmalu ugotovi- mo, da je bila radovednost upravičena. Ciri- lov ded Franc, ki se je poročil pri Stomažih z domačinko Karlo Klemenčič, je imel na dan poroke stalno bivališče v Ajdovščini. Njegova mama pa se je pisala Černu- ta, kar še okrepi sum, da gre za po- soški rod. In res, kmalu najdemo po- trditev, da je Franc Sorč prišel iz Bov- ca. Tam je bil rojen leta 1868. Verjet- no sta oba Sorča tudi daljna sorodni- ka, kar pa bodo ugotovile nadaljnje raziskave. V Sloveniji živi trenutno skoraj 200 Sorčev. 140 se jih piše Zorč, 44 pa Sorč. P VIPAVSKI PRIIMKI (10) Tino Mamić Priimek Sorč najdemo v Bovcu že v najstarejših krstnih zapisih. Tale je iz leta 1720. Krstna knjiga je danes v hrambi Škofijskega arhiva Koper. Zadnja fotografija Cvetke Frelih (1932-1958) SORČ Krstni vpis Edvarda Sorča, ki se je rodil v plemiški družini. Knjiga je danes v Škofijskemu arhivu Koper. Stomaški Sorči konec 19. stoletja. Zraven je tudi pripis, v kakšno obliko so fašistične oblasti priimek spremenile: v Zorzi. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. v prejšnji sezoni, hočem na- daljevati. Na našem odru so nastopili novi obrazi, novi vrhunski igralci, posebno tržaški, italijanski in sloven- ski”. Svoje stališče je v bran umet- niškemu koordinatorju zavze- la tudi predsednica upravenga odbora SSG Breda Pahor. Pred- sednica z obžalovanjem opaža, da so igralci medijem poslali protestno pismo prav na dan uradne razgrnitve gledališke ponudbe za naslednjo sezono. Poudarila je, da si upravni od- bor prizadeva, da bi še okrepili in pomladili igralski ansambel. Med drugim bodo vključili mladega igralca, tako se bo skupno število povečalo na osem igralcev. “Vsekakor bodo vsi pogodbeno vezani in nihče ne bo izključen”, je zagotovila. Spomnila je še, da mora SSG nenehno iskati ravnovesje med italijansko in slovensko ureditvijo gledališke dejavno- sti. ODRSKO DOGAJANJE V NOVI SEZONI … SEM PA TJA Ne glede na to, kako se bodo po- lemike razpletle, se je nova sezo- na SSG začela s predstavitvijo re- pertoarja, ki je bila v sredo, 22. ju- nija, v sugestivnih prostorih Železniškega muzeja pri Marso- vem polju. Koordinate ponudbe so med starodavnimi lokomoti- vami en plein air predstavili Va- lentina Repini, Rossana Paliaga in sam umetniški koordinator Miler. Slednji je za geslo sezone izbral moto Sem pa tja: gre za naslov ene od letošnjih hišnih uprizori- tev, komedije reškega dramatika madžarskega izvora Ödöna von Horvátha, ki jo bo na oder SSG postavil prav Miler. Umetniški ko- ordinator je namreč želel v tej se- zoni postaviti v ospredje da- našnjega zbeganega, neodločene- ga posameznika in njegov nego- tovi korak, polni strahu. “Na igriv, duhovit način bomo postavili zrcalo, v katerem vidimo slepoto in nedejavnost kritičnega uma”, je dejal Miler. Sezono bo namreč zaznamovalo vsebinsko nenehno gibanje idej, umetniških pristo- pov, sporočil, estetskih prijemov, kar bo prikazala sama uprizoritev hrvaškega dramatika: ta govori o izgnancu, ki mora zaradi obmej- nih formalnosti živeti na mejnem prehodu med dvema državama in postane projekcija duhovne omejenosti človeka. S tem delom želi Miler poudariti tri glavne smernice tržaškega gledališča: po- zornost do avtorjev alpe-jadran- skega območja (v tem primeru z večnarodnim značajem državlja- na nekdanjega avstro-ogrskega cesarstva), vpetost v prostor oz. redna sodelovanja s krajevnimi ustvarjalci in ustanovami (upri- zoritev bo nastala v sodelovanju z zadrugo Bonawentura-gleda- liščem Miela), ne nazadnje upoštevanje aktualnih vprašanj sodobne družbe, v tem primeru s sladkogrenkim obravnavanjem teme državnih meja. / str. 11 Po raznih virih IG SSG / ‘Polemično’ v novo sezono 2016-2017 V ospredju posameznik in njegov negotovi korak … sem pa tja Prizor iz predstave Ondina iz SNG Nova Gorica Baletna predstava Doktor Živago SNG Opera in balet Ljubljana Foto damj@n Tržaška30. junija 201610 olgoletni svetnik Švab ne skriva razočaranja nad izidi občinskih volitev in zmago Dipiazze. “Se- veda že po prvem krogu se je nakazovala pot, za katero so se odločili volivci, bodisi tisti, ki so se volitev udeležili, bodisi tisti, ki so ostali doma. Če si v opoziciji, lahko imaš svoje delo za lažje, saj lahko izvajaš neko vrsto kontrole dela, ki ga opravljata večina in odbor: v mojem primeru pa gre za dodatno in pomembno odgovornost, saj predstavljam tudi slovensko narodno skupnost in prav gotovo s tega vidika na- loga in delo ne bosta lahka. Dobro je, da nisem sam, saj si bova s kolegico Valen- tino Repini prizadevala, da problemi naše skupnosti ne bodo ostali na mrtvem tiru. Če bi zmagal Cosolini, bi pa bili se- veda v občinskem svetu kar štirje Sloven- ci”. Za Valentino Repini je to prva politična izkušnja, politične dinamike v mestu pa ji niso bile nikoli tuje. “Naj povem, da sem politiko spremljala od zunaj in z za- nimanjem. Za korak sem se odločila, ker mi ni vseeno, v kakšnem mestu živim, in menim, da se moramo v času, ko so ljud- je vedno bolj jezni in kritični do politične scene in se ji umikajo, kar je razvidno že iz izredno nizke udeležbe na volitvah, ti- sti, ki smo angažirani in verjamemo v družbo in njeno socialno tkivo, kdaj tudi izpostaviti. Zato sem se kot članica civil- ne družbe odločila za tak korak”. Švaba smo vprašali, kateri ‘odprti računi’ oziroma projekti, ki čakajo na udejanjan- je, bodo z novo upravo postavljeni na kocko. Kako lahko Dipiazza in njegova ekipa izjalovita določene pozitivne do- prinose Cosolinjeve uprave? “Cosolinije- va uprava je veliko storila za našo skup- nost, premaknila je pomembne mejnike, upam, da teh ne bo skvarila nova uprava: mislim namreč na dokončno ureditev spominskega parka openskega strelišča, z novim šolskim letom pa tudi na uvedbo novih pošolskih dejavnosti v šoli pri Sv. Jakobu. Omejil sem se samo na dva po- membna projekta. Upam, da bo župan Dipiazza lahko v določeni meri ohranil neko avtonomijo pri odločanju in da ne bo talec raznih političnih igric znotraj večine”. Igor Švab: Volivci niso odločali za župana, ampak so se hoteli izreči o državni politiki in delu vlade Bili ste vedno luciden komentator Co- solinjeve politike: kaj je v obdobju nje- govega županovanja bilo dobrega, kaj pa slabega? Uprava, ki je izšla iz volitev leta 2011, se je znašla v najtežjem trenutku gospodar- ske krize, ki ni bila samo italijanska, am- pak svetovna, ko se je država znašla na robu finančnega zloma, skratka, ko je bi- lo težko upravljati občino zaradi poman- jkanja finančnih sredstev oziroma, ko sredstev sploh nisi mogel uporabljati za- radi t. i. pakta stabilnosti, in ko je bilo hkrati potrebno pomagati tistemu delu družbe, ki je bila najbolj v stiski. Cosoli- nijeva uprava si je prizadevala prav za to, saj je naše mesto na vsedržavni ravni naj- več investiralo v socialne storitve. Tudi šolstva ni zanemarila, niti kulture, gospo- darstva in športa, skratka, gledala je v pri- hodnost za razvoj mesta in njegovega ob- močja. V zadnjih petih letih ste bili dejavni član Cosolinijeve večine. Kako si razla- gate polom leve sredine na zadnjih upravnih volitvah? Kot sem že večkrat izjavil, so te upravne volitve imele neko posebnost: volivci ni- so odločali za župana, ampak so se hoteli izreči o državni politiki in delu vlade, saj so rezultati volitev v Turinu in Trstu de- janski pokazatelj mojega razmišljanja. V omenjenih primerih so dosedanji župani dobro opravili svoje delo, niso bili pa za to “nagrajeni”; obenem se je ponovno uveljavil val t. i. antipolitike, ki je že dol- go časa prisoten v javnem mnenju. Dodal bi še problem priseljencev, varnosti in tu- di socialne krize, ki so jo nekatere poli- tične sile znale dobro izkoristiti. Po drugi strani pa moram tudi priznati, da je Co- solinijeva uprava naredila morda preveč, dotaknila se je določenih ‘sensibilnosti’ in vsega ni znala na pravi način komuni- cirati in unovčiti svojega dela. Cosolini bi brez 7. okrožja na balotaži premagal Dipiazzo: jedro 7. okrožja je namreč Škedenj … Sklepamo lahko, da je bila potemtakem Cosolinijeva poli- tika glede tega obrata neučinkovita za tamkajšnje prebivalstvo? Mislim, da so zadevo okrog škedenjske železarne določeni krogi močno stru- mentalizirali; tu bi rad omenil le, da se je v devetdesetih letih, v obdobju Illyjevega županovanja, mesto uprlo zaprtju žele- zarne, danes pa se isti občani borijo in nočejo zaprtja škedenjske tovarne. Coso- linijeva uprava si je prevzela veliko odgo- vornost glede problematike reševanja onesnaženja, in to bi bilo potrebno priz- nati. Gledala je tudi v prihodnost indu- strijskega razvoja in zaupala industrijcu, ki je bil in je pripravljen investirati v ške- denjski obrat, ter seveda tudi na številu zaposlenih. Prepričan sem, da danes lah- ko skupaj sobivata tako industrija kot okoljski vidik. Žal pa se je bilo z nekate- rimi akterji nemogoče pogovarjati. Sprašujem se tudi, kdo je dovolil v se- demdesetih letih gradnjo stanovanjskih hiš prav v bližini obrata, takrat se o za- prtju sploh ni govorilo. Kaj se odslej obeta tržaški stvarnosti zlasti glede na izzive, ki so v zadnjem obdobju našli ‘aktualizacijo’: poleg železarne mislim še na staro prista- nišče. Upam, da bo sedanja uprava gledala od- govorno na razvoj našega mesta, načrti za prihodnost našega pristanišča so jasni. Upam, da vse, kar je bilo storjeno dobre- ga in lepega, ne bo zavrženo. Kaj lahko slovenska narodna skupnost pričakuje od ‘tretjega Dipiazze’? Kaj tvegamo? Upam, da bo - kot sem že na začetku rekel - Dipiazza znal pravilno presojati in da bo imel do naše slovenske stvarnosti po- zitiven odnos, da se ne bo vse končalo z objemi s koprskim ali ljubljanskim župa- nom, saj so zadeve danes drugačne kot pred desetimi leti: zgodovina je namreč šla na novo pot, ki je ne smejo obremen- jevati pogledi v preteklo oziroma polpre- teklo zgodovino. Kakšno politiko boste kot svetnik usklajevali s SSk? Vedno sem na politiko gledal z veliko re- snostjo in odgovornostjo, brez dema- goških predsodkov; gledal sem na real- nost problemov in jih skušal reševati. To so dokazali rezultati zadnjih volitev, saj so me volivci nagradili, kljub drugačnim dinamikam v vodstvu stranke, ki ni znala vedno pravilno ocenjevati mojega opra- vljenega dela. Valentina Repini: Še bolj kot Dipiazza me skrbijo nekateri vidni predstavniki njegove koalicije Kakšen odnos in mnenje ste si izobli- kovali, zlasti kot delavka na kulturnem področju, do tržaške občinske politike zadnjih desetletij, odkar namreč delu- jete kot organizatorka gledališkega življenja našega teatra? Kot kulturna delavka in vodja organiza- cije SSG se mi je od nekdaj zdelo pomen- ljivo ustvarjati plodne odnose s politični- mi institucijami, od katerih smo odvisni. Predvsem pa z najožjimi sogovorniki, ki so odborniki za kulturo v mestni, pokra- jinski in deželni javni upravi. Dejstva pa dokazujejo, da so se sogovorniki desno- sredinskih javnih uprav pogosto umikali dialogu, medtem ko je bilo soočanje z od- borniki levosredinskih uprav možno. Kako ocenjujete delo Cosolinijeve uprave na kulturnem področju? Ali menite, da tega resorja dosedanji župan ni vzel dovolj v poštev? Za korak v politiko sem se odločila tudi zaradi tega, ker sem kot kulturna delavka in občanka mesta Trst začutila, da je Co- solinijeva uprava omogočila mestu večjo odprtost in pokazala naklonjenost do multikulturnega dialoga, kjer smo bili Slovenci vključeni kot aktivni soobliko- valci tržaške zgodbe. Zelo jasen primer na kulturnem področju je bilo odpiranje možnosti sodelovanja med našim gleda- liščem in Stalnim gledališčem FJK-Il Ros- setti, kar se je seveda udejanjilo s pred- sedništvom Miloša Budina v Gledališču Rossetti. S kakšnimi željami in upi ste sprejeli volilno preizkušnjo, ki vas je osebno nagradila z lepim številom preferenc? Volilno preizkušnjo sem sprejela z željo, da bi lahko predvsem na kulturnem po- dročju prispevala k plodnim povezavam in sodelovanju z regijami, ki mejijo na naš prostor, za kakovostno življenje in so- cialno kohezivnost. Verjamem v ustvar- jalnega in razmišljujočega posameznika ter zdravo družbo, ki ju lahko dosežemo tudi z zagotavljanjem kakovostnih kul- turno-umetniških vsebin. V zvezi z izidom volitev moram priznati, da nisem pričakovala takega velikega šte- vila preferenc. Zavedam sem, da sem bila kot edina slovenska kandidatka previle- girana glede na to, da so volivci lahko na občinskih volitvah oddali dvojno prefe- renco, za moškega in žensko. Vsekakor gre moja zahvala vsem, ki so glasovali za- me. Naredila bom vse, kar je v mojih močeh, da bom upravičila zaupanje vo- livcev. Nedvomno bo vaš doprinos v občin- skem svetu okrnjen glede na to, da bo- ste svoje ideje prinašali iz vrst opozici- je: kako bi usmerjali in izvajali svoja prepričanja v primeru, da bi na volit- vah zmagal Cosolini, kako pa jih boste v opozicijskih okoliščinah? Žal mi je, da je mesto izgubilo priložnost za odprto, široko in napredno prihod- nost in se raje usmerilo v bolj pasivno in zaprto držo. Tudi Slovenci smo zamudili enkratno priložnost, ker bi ob Cosolini- jevi zmagi lahko zagovarjali potrebe in zahteve naše narodnostne skupnosti kar štirje slovenski svetniki. In verjetno bi lahko marsikaj dosegli. V vrstah opozicije bo gotovo težje. Kako boste vzpostavljali dialog z večino, ki pripada h kulturnemu mil- jeju, ki je čisto drugačen od vašega: ne mislim le na element narodne pripad- nosti, ampak na neko širše kulturno izhodišče. V prvi vrsti naj povem, da me zelo tolaži dejstvo, da ne bom v svoji prvi preiz- kušnji sama. Sodelovala bom z iz- kušenim svetnikom Igorjem Švabom, ki ima za sabo zavidljivo politično kilome- trino, pri kateri se je izkazal kot resna in profesionalna figura. Verjamem, da bo iskanje dialoga z večino zahtevno in ne- lahko, vsekakor sem prepričana, da bova s Švabom delala složno in se bova trudila prispevati h konstruktivni opoziciji. Česa se najbolj bojite glede novega Di- piazzovega županovanja? Kakšna bo prihodnost našega mesta? Kar me najbolj skrbi, ni župan Dipiazza, ampak nekateri vidni predstavniki nje- gove koalicije, ki so pravi mojstri pri šir- jenju govoric ustrahovanja in sovraštva. Trdno sem prepričana, da tega Trst ne po- trebuje. D Tržaško knjižno središče Prva obletnica s priložnostno razstavo četrtek, 23. junija 2016, so na točni datum prve obletnice poslovanja Tržaškega knjižnega središča v prostorih na Oberdankovem trgu odprli razstavo Les25. To je strnje- no prikazan izbor sodobnega slo- venskega oblikovanja v lesu, s ka- terim sta želela Generalni konzu- lat Republike Slovenije v Trstu in podjetje TS360 (ki je lastnik knjižnega središča) obeležiti ko- nec prvega leta delovanja. Razsta- va Les25 je potujoča razstava, ki so jo najprej odprli v Ljubljani v prostorih Ministrstva za kulturo 7. junija, potovala pa bo po diplo- matsko-konzularnih in drugih predstavništvih Slovenije. Na- ročili so jo ob 25. obletnici samo- stojnosti Slovenije, saj se je zdelo primerno, da razna praznovanja in prireditve na poseben način obeležijo tudi z lesom, kajti celih 60 odstotkov površine slovenske države je pogozdenih. V Sloveniji imamo povrhu tega še vrhunske oblikovalce s to naravno surovi- no. Na četrtkovem odprtju razstave je V najprej spregovorila generalnakonzulka Republike Slovenije vTrstu Ingrid Sergaš, ki je poudari- la, kako je lepo, da tako razstavo gostijo prav v Tržaškem knjižnem središču na vigilijo praznovanja srebrnega dneva samostojnosti Slovenije, saj je to tržaško središče že od nastanka dalje želelo biti ok- no v svet tudi za promocijo slo- venskega gospodarstva in sloven- skih izjemnosti. Besedo je nato prevzela avtorica razstave Barbara Predan in razložila, kako je do raz- stave prišlo in kateri so bili krite- riji, s katerimi so izbirali predmete in oblikovalce: vrhunsko načrto- vanje, smiselnost izbire, oblika in funkcija, ki se kaže skozi formo. Te so predstavili na primernih razstavnih panojih, nekateri pred- meti pa so bili na razpolago gle- dalcem. Prisotni so bili skoraj vsi avtorji projektov, ki so na razstavi predstavljeni, vključevali so se tu- di v pogovor in razlagali, kaj jim pomeni uporaba take surovine, kot je les, in kako je mogoče z ino- vativnimi prijemi ustvarjati pred- mete in stvari, ki so lahko zani- mivi po celem svetu. Odprtju je sledila še prijetna zakuska, ob ka- teri so si lahko prisotni ogledali razstavljene predmete in jih občudovali. Razstava bo gostova- la v Trstu do srede, 29. junija. Tržaško knjižno središče deluje torej že leto dni. Če je taka doba prekratka, da bi lahko da- jali ocene o delovanju in o tržni donosnosti tako zamišljene knjigarne in kulturnega centra, lahko vseeno potrdimo, da je bila v samem jedru Trsta očitno velika potreba po takem središču. Uradna lastnika podjetja TS360, tržaški založbi Mladika in ZTT, sta preko svojih predstavnikov na prvem občnem zboru po od- prtju središča z veseljem ugotavljala, da je bilo po prvem letu delovanja, ko so morali v izredno tež - kih pogojih ponujati knji ge (še posebno v ča - sih, ko se odpirajo šole) odjemalcem, odprtje tr - govine gotovo velika pridobitev. A na Oberdankovem trgu niso sa- mo prodajali knjige (čeprav je bila to prva skrb v prvem letu poslo- vanja), dogajalo se je tudi mnogo kulturnih in drugih dogodkov, skratka, Tržaško knjižno središče je dobro zaživelo. Spet je v polno zaživela ponudba Kava s knjigo, ko ob kavici predstavljajo nove knjižne izdaje s celega slovenske- ga ozemlja (odlično kavo prijazno ponuja priznano tržaško podjetje Primo Aroma). Ob teh so v TKS prirejali tudi različne dogodke, v sodelovanju z ZSŠDI so predstavi- li nov športni avtobus, imeli so v gosteh razstavo o slovenskih olimpijcih, predstavili so sloven- ske udeležence na znameniti Bar- kovljanki (Barcolana, vsakoletna najbolj množična regata za pro- fesionalce in amaterje na svetu, ki jo prirejajo v Tržaškem zalivu) itd. Skratka, celoletno delovanje je bilo dokaj živahno. Tržaško knjižno središče je dobro zaživelo in velika zahvala gre pri- zadevanju vsem, ki so vključeni v ta projekt: ob obeh založbah, ki sta od celega začetka ponujali strokovno pomoč v knjigotrštvu in izkušnje svojih uslužbencev in sodelavcev v tem segmentu, do Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je konkretno podprl projekt s prepotrebnimi finančni- mi sredstvi, pa do krovnih orga- nizacij SSO in SKGZ, ki bliže sle- dita uspehu središča. Vsi pa so mnenja, da bo po prvem letu do- brega obratovanja potrebno pro- storu dodajati nove vsebine, ki so bile vedno v načrtu: približati sre- dišče mladini s projekti, ki so jim blizu; intenzivneje promovirati slovensko gospodarstvo in še po- sebno slovenske turistične po- nudbe, stremeti po tem, da bi Slovenci z obeh strani nekdanje meje našli v TKS stično točko, kjer bi se lahko bliže spoznavali in si delili izkušnje in nasve- te. Po začetnem nav- dušenju in zagnanosti si moramo vsi zaintere- sirani prizadevati, da bomo središču dodajali nove vsebine, ki prese- gajo le knjigarno in jih ostala naša slovenska kulturna društva v me- stu ne ponujajo. TKS je nastalo za vse, ki si želi- jo, da je tudi v Trstu znamenje slovenske prisotnosti, a ne samo zgodovinske, TKS naj opozarja na slovenske izjemnosti v sedanjem času. Vsi imamo pri- ložnost, da se takega središča po- služujemo za promocijo naše ra- zličnosti in edinstvenosti. Še na mnoga leta, Tržaško knjižno sre- dišče! MAP S 1. strani Dva slovenska ... Foto damj@n Tržaška 30. junija 2016 11 Obvestila Društvo slovenskih izobražencev vabi na predstavitev knjige kapitana Bruna Volpija Lisjaka Ruska flota dve leti v Trstu (založba Mladika). Sodelovali bodo avtor spremne besede Jože Pirjevec, Ivana Suhadolc in avtor. Srečanje bo zadnje v sezoni 2015/16, v prostorih TPK Sirena v Barkovljah pri Trstu, v ponedeljek, 4. julija, ob 20.30. Slovesnost na čast sv. Cirilu in Metodu na Vejni bo v nedeljo, 10. julija, ob 17. uri. Somaševanje z duhovniki jubilanti bo vodil letošnji novomašnik g. Janez Jurij Arnež. Sodeloval bo Združeni zbor ZCPZ. Vljudno vabljeni! V torek, 12. julija 2016, bo v Rojanu na praznik zavetnikov sv. Mohorja in Fortunata ob 19.30 dvojezična sv. maša. Po maši bo procesija po rojanskih ulicah; Slovenci se bodo zbrali za banderom Marijine družbe. Vabljene narodne noše in skavti! Darovi V spomin na ljubljene starše Vojko in Ivana darujeta Drago in Sonja Ukmar 30 evrov za rojanski cerkveni pevski zbor. Ob poimenovanju dvorane Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu po gospe Marti Požar daruje Grazia Gerdol v ta namen za Marijin dom 50 evrov in za sklad Marta Požar-Narodne noše 50 evrov. O Izidorju Cankarju Bil je ena najpomembenjših osebnosti naše kulture! DRUŠT VO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV ruštvo slovenskih izo- bražencev je ponedel- jkov večer, 20. junija 2016, namenil eni izmed najbolj markantnih osebnosti slovenske kulture prve polovice 20. stolet- ja. Izidor Cankar, deset let mlajši bratranec slavnejšega Ivana, se je rodil kot prvi od sedmih otrok Andreja in Marije, rojene Huber. Izidorjeva mati je bila sremska Nemka iz premožne družine. Gi- bal se je v krogih bogatih družin sremskih Nemcev, kar je vplivalo na njegov kasnejši življenjski slog. O Izidorju Cankarju bere- mo, da se je slovenščine naučil šele po prihodu v Ljubljano, leta 1897, kamor je prišel s pomočjo bratranca Ivana Cankarja. V Lju- bljani je končal klasično gimna- zijo in študij bogoslovja. Nato je študiral estetiko na univerzi v Louvainu in umetnostno zgodo- vino na Dunaju, kjer je 1913 dok- toriral. V letih 1914–1919 je bil urednik revije Dom in svet, nato za leto dni pa glavni urednik časnika Slovenec. Leta 1923 je bil izredni profesor na univerzi v Lju- bljani. Ob razpadu Avstro-Ogrske je dejavno sodeloval pri združitvi D južnoslovanskih narodov monar-hije v državo SHS. Številnim pi-scem je pomagal do veljave, bil je angažiran politični aktivist, po- ložil je vogelne kamne mnogim slovenskim ključnim ustanovam. Leta 1920 je namreč na Ljubljan- ski univerzi utemeljil katedro za umetnostno zgodovino, na kateri je predaval do vstopa v diplomat- sko službo, v naslednjih letih pa je ustanovil Umetnostnozgodo- vinsko društvo in Zbornik za umetnostno zgodovino. Reorga- niziral je Narodno galerijo in dal pobudo za ustanovitev Moderne galerije. Leta 1926 je opustil du- hovniški poklic zaradi nestrinjan- ja z institucijo celibata. Istega leta se je poročil s hčerko mecenskega podjetnika, od katere se je kasne- je ločil. Od leta 1936 do 1944 je opravljal službo poslanika kralje- vine Jugoslavije v Argentini in Kanadi. Leta 1944 je postal za krajši čas minister v vladi Ivana Šubašića v Londonu: v istem času se je povezal z OF. Po vojni je na- daljeval službovanje v diploma- ciji in bil jugoslovanski poslanik v Grčiji. Leta 1947 se je upokojil. Priznali so mu samo profesorsko pokojnino, ne pa ministrske: že to kaže, da je bil v povojnih letih odrinjen na rob družbenopoli- tičnega dogajanja. Osamljenost je postala stalnica v njegovem življenju, a tik pred smrtjo se je s pomočjo Frana Saleškega Finžgarja zopet vrnil k veri. Umrl je 22. septembra 1958. Življenje Izidorja Cankarja in ne- katere njegove ključne vidike so v Peterlinovi dvorani poglobili Aleš Maver, Irena Mislej, Bernard Nežmah, to je skupina avtorjev, ki je v sodelovanju z no- siteljico in urednico za- ložniškega projekta, razi- skovalko Alenko Puhar, sestavila knjigo z naslo- vom Izidor Cankar: moj- ster dobro zasukanih stavkov (Založba Mla- dinska knjiga). V knjigi, v kateri je zbranih tudi več kot 200 fotografij in ki vsebuje bogato doku- mentirano biografijo, je Puharjeva napisala na- jobsežnejšo razpravo. Pu- harjeva, ki je svoje izva- janje osnovala tudi na knjigi Listi z roba, v kateri je za- objeto dopisovanje med slikar- jem Venom Pilonom in Izidor- jem Cankarjem med letoma 1950 in 1957, je v Peterlinovi dvorani poudarila zlasti značajsko raz- sežnost Izidorja Cankarja. Že v di- jaških letih je bil nekonvencio- nalna osebnost z veliko mere no- OSREDNJI PROGRAM Tudi letošnja sezona bo zelo bogata na področju abonmajskih in izvenabon- majskih sodelovanj. Obsegala bo dve ko- produkciji v glavnem programu, od ka- terih bo prva na sporedu novembra. Me- stno gledališče ljubljansko in Slovensko stalno gledališče bosta skupaj uprizorili dramo Zimski sončev obrat Rolanda Schimmelpfenniga v režiji Juša Zidarja. Sezono bo zaključila nova koprodukcija s Stalnim gledališčem Furlanije Julijske- krajine, tokrat na besedilo tržaškega pi- satelja Marka Sosiča z naslovom Srhljiva lepota. Režiser Matjaž Farič, ki je v prejšnji sezoni prepričal z zanimivo upri- zoritvijo sodobne simbolične drame Pes, noč in nož, se bo v tem primeru soočil s temo gorskih izzivov. Besedilo tematizi- ra in reflektira konflikt, ljubezen in gro- zo človeka v spopadu z gorami, ter filo- zofijo, s katero hrani svojo voljo, moč in hrepenenje v težnji preseganja najtežjih in najnevarnejših izzivov, predvsem pa je poklon živjenjskim zgodbam tržaških in slovenskih plezalcev. Predstava bo imela dvojno različico, v slovenščini in v italijanščini, zato izje- moma ne bo potrebovala nadnapisov. Za vse ostale hišne in gostujoče predsta- ve pa bo gledališče kot vedno poskrbelo za nadnapise za italijansko govoreče obi- skovalce. V sodelovanju z AGRFT iz Ljubljane pa bo zaživel klasik teatra absurda, zabavna Plešasta pevka Eugena Ionesca, v režiji Mojce Madon, ki bo tolmačila besedilo v luči današnjega časa, kjer vladata po- treba po spektaklu in ideologija sreče. Sezono bo sicer uvedla klasična ruska drama Češnjev vrt Antona Pavloviča Čehova, tokrat v neobičajno ironični luči branja mednarodno uveljavljenega tržaškega režiserja Igorja Pisona. V pred- stavi, ki govori o tragično smešni zaosta- losti dveh nostalgikov, ki ju je čas povo- zil, bodo nastopili člani igralskega jedra SSG, ki ga bo v letošnji sezoni dopolnil nov član, mlad igralec Tadej Pišek. Go- stja predstave bo Saša Pavček. V lastni izvedbi bo SSG postavilo na oder tudi dramsko adaptacijo filmskega sce- narija Pier Paola Pasolinija Teorema. Za- misel in režijo bo podpisal Sebastijan Horvat. Prav tako kot v istoimenskem Pasolinijevem filmu bo v predstavi go- vor o tistem, kar nas sili, da se soočimo z resnico: o absolutni, presežni ljubez- ni. Skupaj bo SSG uprizorilo dve koproduk- ciji, otvoritveno predstavo na velikem odru in tri nove uprizoritve SSG na ma- lem odru. Krog hišnih uprizoritev bo sklenila še otroška predstava Kdo je sešil cesarju nova oblačila? , ki bo uvrščena v abon- ma za vrtce in osnovne šole Zlata ribica. Avtor- ski projekt Tadeja Piška po pravljici Hansa Christiana Andersena in z izvirno glasbo Marjana Peternela ne bo postavljala v ospred- je prevzetnega cesarja in njegovega samolju- blja, temveč zgodbo dveh sleparjev, ki cesar- ja zavedeta. Kot vsako leto bodo abonenti lahko sestavi- li svoj abonmajski pro- gram s kombinacijo osnovnega in treh iz- birnih sklopov, v katerih se bodo preple- tale dramske uprizoritve slovenskih in italijanskih gledališč, plesne in glasbene predstave. Glasbeni dogodki bodo na- stali v sodelovanju z Glasbeno matico, s katero bo SSG tudi letos sodelovalo v abonmajskem in tudi v izvenabonmaj- skem programu, saj se bo novembra pričel nov cikel nedeljskih Glasbenih matinej, vedno pod umetniškim vod- stvom Črtomirja Šiškoviča. Prodaja abonmajev se bo začela 23. ju- nija, posebni popusti pa bodo veljali do 29. julija. RDEČI PROGRAM Smeh bo pogosto prisoten v letošnjem programu SSG in to tudi v Rdečem pro- gramu, ki ne bo tokrat vseboval bolj drznih vsebin, a bo v celoti dramskega značaja s tremi izstopajočimi uprizorit- vami. Iz SNG Maribor bo prihajala ko- medija o tretji starostni dobi Večno mla- di švicarskega dramatika Erika Gedeona. Režiser Sandy Lopič je uprizoril zgodbo skupine upokojenih igralcev in o njihovi izjemno zabavni glasbeni terapiji. Igralci SNG Drama Ljubljana pa bodo ponovno stopili na oder gledališča Rossettija, kjer bodo gledalci SSG lahko počastili spo- min na Tomaža Pandurja z ogledom ve- ličastne predstave Faust Johanna Wol- fganga Goetheja o neskončnem hrepe- nenju po vsem, kar nam je nedostopno ali nedosegljivo. Izbirno trojico bo sklenila mednarodna, italijansko-belgijsko-francosko-švedska koprodukcija Sestre Macaluso, katere av- torica in režiserka je sicilska umetnica Emma Dante. MODRI PROGRAM Modri program bo imel klasično in hkrati sodobno noto s poklonom tržaškemu ekspresionističnemu sklada- telju: Slovenska Filharmonija bo namreč delila s Slovenskim stalnim gledališčem enega od svojih abonmajskih koncertov z gostovanjem projekta, ki bo nastal ob 60. obletnici smrti Marija Kogoja. Iz SNG Nova Gorica pa bo na tržaški oder prispela predstava Ondina, očarljivo be- sedilo francoskega dramatika Jeana Gi- radouxa v izčiščeni, pravljični uprizorit- vi Janusza Kice. Ansambel CoraViento & Maria Keck pa bo sklenil modri sklop s predstavo flamenka (Ni) sem, v kateri bodo zaživela srečanja in razhajanja oseb in skupin v plesni uprizoritvi iskan- ja osebne identitete. ZELENI PROGRAM Zeleni program zaznamuje dejstvo, da bodo vse predstave na vrsti ob nedeljah v popoldanskem času in bodo opremlje- ne z brezplačnim avtobusnim prevo- zom. S tem izbirnim programom bo možno sestaviti tudi Supernedeljski abonma, ki vsebuje nedeljske ponovitve predstav osnovnega abonmaja in prav tako popoldanske, gostujoče dogodke Zelenega programa. V ta sklop bo spadal tudi abonmajski izlet. Program se bo pričel s predstavo, ki je letos prejela nagrado Tantadruj, in sicer Trio Gašperja Tiča v režiji Jake Ivanca. Sledil bo ogled baletne predstave Doktor Živago SNG Opera in balet Ljubljana. Roman Borisa Pasternaka sta priredila češka brata Jirí & Otto Bubeníček, prvi pa je tudi avtor koreografij te prve balet- ne poustvaritve velike ro- maneskne klasike, ki pri- poveduje o ljubezni, a tudi o vprašanju osebne svobo- de. Glasba Beatlesov v zbo- rovski preobleki bo na na- jlepši način sklenila spo- red izbirnega sklopa z aranžmaji Danieleja Russa in pod vodstvom Igorja Zobina. Orkester Mitteleu- ropa in mešani pevski zbor Glasbene matice bo- sta popeljala gledalce v svet štirih glasbenikov iz Liverpoola. KOPRODUKCIJI IZVEN ABONMAJA Izvenabonmajski pro- gram Slovenskega stalnega gledališča bo kot vedno zelo bogat z rednimi in izred- nimi sodelovanji na več področjih. Letos bosta izstopali dve zanimivi dramski ko- produkciji. Prva je slovenska praizvedba monodrame Elisabeth avtorja in režiser- ja Lina Marrazza, ki ponuja večplastni portret avstro-ogrske cesarice Elizabete, njene kompleksne osebnosti in hrepe- nenj v obliki monologa igralke Nikle Pe- truške Panizon. Druga koprodukcija bo gledališki projekt Pina Rovereda in Mau- rizia Soldaja Begunstva, ki črpa iz števil- nih dokumentov o begunstvu in inter- naciji v času prve svetovne vojne na po- dročju od Furlanije do Posočja in Istre. Projekt bo nastal na pobudo društva Stu- dio Giallo in v partnerstvu s CSS iz Vid- ma. SODELOVANJA Vsi slovenski vrtci, osnovne šole in nižje srednje šole v Trstu in v Gorici bodo ak- tivno sodelovali s Slovenskim stalnim gledališčem in postali tudi letos abonen- ti otroških in mladinskih programov Zlata ribica in Morski pes. Višje šole bo- do zbirale naknadno predstave. Lepa no- vost letošnje sezone je novo sodelovanje z italijansko višjo šolo, in sicer z licejem Oberdan, katerega učenci bodo začeli obiskovati predstave Slovenskega stalne- ga gledališča. Nadaljevalo se bo tudi so- delovanje s Tržaškim univerzitetnim sre- diščem CUT in z mednarodnim gleda- liškim festivalom TACT, društvom Raz/seljeni ter tržaškim Pen Clubom. Ob rednih abonmajih in mini abonmajih bo gledališče tudi letos sodelovalo z Zve- zo slovenskih kulturnih društev, Zvezo cerkvenih pevskih zborov in deželnim zborovskim združenjem Usci pri poseb- nem Glasbenem abonmaju, ki je na- menjen izključno zborovskim pevcem oz. članom teh organizacij. Izven abon- maja bo gledališče gostilo tudi indivi- dualne in skupinske razstave društva za umetnost Kons, ki so tudi v prejšnji se- zoni obogatile vsako abonmajsko pre- miero. V GORICI Abonmajski program za Gorico bo ob- segal dve gostujoči predstavi in dva brez- plačna glasbena dogodka. Vse dramske predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi. V abonmajsko ponudbo je vključen tudi brezplačni avtobusni pre- voz za vse predstave goriškega abonma- ja. Goriška publika si bo ogledala uprizo- ritve SSG Češnjev vrt Antona Pavloviča Čehova, Sem pa tja Ödöna von Horvá- tha, Plešasta pevka Eugena Ionesca in Srhljiva lepota Marka Sosiča. Gostovala bo tudi predstava Gledališča Koper Trio. Gostujoča predstava, ki bo na sporedu samo v Gorici, bo komedija SLG Celje Dokler naju seks ne loči, za- bavna zgodba Michele Riml o življenju v dvoje, v kateri nastopata tržaška igralka Lučka Počkaj in Brane Završan. Vse predstave se bodo odvijale v dvora- nah Kulturnega centra Lojze Bratuž in Kulturnega doma Gorica, ki sodelujeta tudi pri snovanju abonmajske kampan- je, vsak z enim glasbenim dogodkom. Center Bratuž je za letošnjo sezono iz- bral Koncert orkestra akademije za gla- sbo iz Ljubljane, pri katerem bo solo zai- gral nadarjen domačin, mlad violinist Aleš Lavrenčič. Kulturni dom pa bo spo- ročil vsebine svojega abonmajskega do- godka na začetku jesenske abonmajske kampanje. tranje svobode in to držo je ohra- nil vse življenje, kar je naposled plačal v jugoslovanskem režimu. Njegova osebnost je prišla zlasti do izraza glede celibata – je bil na večeru DSI mnenja Aleš Maver, ki je med drugim poudaril, da du- hovniški poklic za Cankarja ni bil primarna izbira. Cankarjev od- nos do Cerkve je v tem primeru tako načet, da je iz ustanove celo izstopil: njegova izbira pa ni sprožila navala kritik tudi zato, ker je Cerkev te poteze reševala s pragmatičnim molkom, sam Cankar pa je imel take vezi, ki so sprožitev kritik zajezile. Irena Mi- slej se je v monografiji posvetila diplomatski izkušnji Izidorja Cankarja, ki se je zlasti v Argenti- ni zavzemal za pravšnje razmerje do tam živečih Slovencev pre- težno primorskega porekla: vse do mere, da je Cankarjev lik ostal pri naših rojakih v lepem spomi- nu dolgo let po njegovem odho- du. Bernard Nežmah je občinstvu spregovoril o Cankarjevih časo- pisnih besedilih, v katerih je kot tankočuten publicist intervjuval tedanje velikane slovenske kultu- re časa: vsak pogovor je bil do po- tankosti premišljen, njegovo pero se ni predajalo površinskim tek- stom, pač pa je kot slikar z vsako besedo upodobil vsestransko raz- sežnost sogovornika. IG Gostujoča predstava, ki bo na sporedu samo v Gorici, bo komedija SLG Celje Dokler naju seks ne loči Z 9. strani V ospredju posameznik ... Foto damj@n Aktualno30. junija 201612 S 1. strani Sen kresne ... notnost, državotvornost, ponos, identiteta. Vemo, da gre za pojme, ki so v ru- tini vsakdanjosti v matični do- movini, mrtva črka na papirju. Žal. A v tem trenutku so še kako pomembni. Zaradi njihove sim- bolne sporočilnosti. Državotvor- nost je že dalj časa pojem, ki je v političnem leksikonu “rezervi- ran” izključno za projekt osamo- svojitve. In precej za tem morda še za projekt pridruževanja EU. Prav tako se o enotnosti v poli- tičnem žargonu govori samo še v pretekliku. Če izv- zamemo osamo- svojitev, je enot- nost slovenskega naroda v novejših časih povezana sa- mo še s prosla- vljanjem zmag Ti- ne Maze in Petra Prevca. Prvi pre- mier samostojne in demokratične Slovenije Lojze Pe- terle je na nedav- nem srečanju pod lipami v Gorici pravilno ugotovil, da enotnost Slovencev v skup- nem množičnem navijanju na Zlati lisici ali v Planici ni dovolj. A za zdaj imamo (samo) to. Ja, in seveda... pojem demokraci- je in demokratičnosti. Tudi ta be- seda spremlja svečane priložno- sti, kakršna je bila prejšnji teden v Ljubljani. Kljub temu da ob omenjanju osamosvojitve prepo- gosto ni omembe, da je bil 25. ju- nija 1991 storjen tudi zadnji ko- rak iz nedemokratičnega v de- mokratični sistem. Take amnezije so vse bolj izrazite, ko vse pogo- steje poslušamo tarnanje (tudi pri mlajših generacijah), kako da je bilo nekoč življenje boljše. Kruta realnost Sloveniji so pred 25 leti vile roje- nice in sojenice napovedovale prihodnost nove Švice. A glej ga, zlomka. Tako kot v najbolj oso- vraženih pogodbah je tudi tukaj bil drobni tisk, ki ga je marsikdo spregledal. Tam je pisalo, da je za “slovensko Švico” potrebno po- notranjiti tudi osnovna pravila poštene igre, ki prepoveduje sle- parjenje, goljufije in podobno. Tako je Slovenija doživela veliki bančni pok, ki se je razgalil de- cembra 2013. 5 milijard evrov slabo (ali klientelistično) podel- jenih kreditov, ki so raztreščili idejo o novi Švici. Po bančnem poku in po kratkem “previdno- stnem” premoru so se bančniki, ki so pomagali kopati luknjo, že spet znašli na ključnih položajih. Poglejmo samo nekaj zadnjih primerov. Nekdanji visoki fun- E kcionar NLB Matej Narat je v vlo-gi predsednika uprave družbe Sa-va preprečil prodajo zdravega de- la (turističnega in hotelirskega) svoje prezadolžene družbe. Vo- dilne kadre slabe banke, ki so želeli (legitimno) izvesti to pro- dajo, je vlada – glej čudo – takoj za tem poskusom zamenjala. Pa še en primer: mesto prvega moža Slovenskega državnega holdinga (upravljalca 11 milijard evrov vrednega državnega premoženja) je v približno istem obdobju za- sedel še en nekdanji funkcionar NLB – Marko Jazbec. In ravno Jaz- bec je februarja letos v nadzorni svet najpomembnejše slovenske banke – še vedno govorimo o NLB – med drugim imenoval An- tona Ribnikarja – nekdanjega izvršnega direktorja črnogorske NLB in Antona Macuha, člana uprave NLB – Tutunske banke. Skratka, ljudje, ki bi morali očisti- ti NLB in (širše) gospodarski si- stem, so tisti, ki so bili zraven, ko se je kopala kreditna luknja. Realno-politična slika Slovenije je še vedno taka. A kljub temu je, da se vrnemo k izhodišču, praz- novanje potrebno. Zaradi nekega pozitivnega naboja. Zato, da bi bilo trenutkov enotnosti kaj več kot samo ob zmagah Petra Prevca in Tine Maze. Ovrednotenje sa- mostojnosti (in prehoda v demo- kratični večstrankarski sistem!) je nujno. Vsako leto znova. Pa čeprav danes številni Slovenci doživljajo ta dan (samo) kot čustveni dogodek in ga ne zazna- vajo kot pomembno politično pridobitev. Simptomatično pri tem je dejstvo, da je letošnja osrednja proslava imela za rdečo nit filmček, v katerem je Boris Cavazza pojasnjeval življenjske modrosti malemu dečku, ki je s čelado in smučkami v rokah san- jal, da bo nekoč postal kot Peter Prevc. Grmada A vseeno, taka obeleževanja so potrebna. V Sloveniji in v Evropi. Tudi zato, da bi se v prihodnosti izogibali novim brexitom in po- dobnim kritičnim situacijam. Obletnica osamosvojitve s preho- dom v demokracijo je trenutek, ki je v zavesti slovenskega državljana tesno povezan z razu- mevanjem Slovenije kot države. Tako kot je pri Italijanih zavedan- je lastne države in naroda pove- zano s praznovanjem 2. junija, dneva politične izbire za repu- bliško državno ureditev. Gre torej za praznovanje političnega in de- mokratičnega trenutka. Pa še en podoben primer: Francozi praz- nujejo svoj državni ponos 14. ju- lija – na dan, ko se je s padcem Bastilje v zgodovino simbolno vtisnilo politično geslo svobode, enakosti in bratstva. Torej še tret- jič – državotvornost povezana s političnimi principi demokraci- je. Kje je tukaj Evropska unija? Sim- bolni elementi, ki določajo poli- tično širino, so v javnosti odsot- ni. A povprečni Evropejec ve za obstoj evropskega “dneva držav- nosti”? Retorično vprašanje. V splošni zavesti je močno odsoten 9. maj – dan Evrope. In odsotno je tudi poznavanje razloga za iz- biro tega datuma. 9. maja 1950 je takratni francoski minister Ro- bert Schuman s posebno dekla- racijo spregovoril o novi obliki sodelovanja med evropskimi državami, ki bi preprečila vojne na stari celini. Posledica tega je bila Evropska skupnost za pre- mog in jeklo, ki je vključevala šest ustanovnih članic današnje EU. To ni bil ekonomski dogovor. To je bil “mirovni sporazum” v skladu s Schumanovo deklaraci- jo: obstoj take skupnosti je one- mogočal članicam vsakršno skrivno oboroževanje (za orožar- sko industrijo sta bila jeklo in premog tedaj bistvenega pome- na). Evropsko unijo danes pojmuje- mo kot ekonomsko in finančno tvorbo, zavesti o njeni politični razsežnosti pa še ni. Ameriški zu- nanji minister Henry Kissinger se je sredi sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja spraševal, na katero te- lefonsko številko mora poklicati, če želi govoriti z Evropsko unijo. Te številke še danes ni. In na tej točki se je sen kresne noči letos spremenil v grmado za Evropsko unijo, kot smo jo doslej poznali. Društvo goriških upokojencev Meddržavni balinarski turnir v Sovodnjah udi letos je Društvo slo- venskih upokojencev za Goriško organiziralo meddržavni ženski balinarski turnir v Sovodnjah ob Soči na balinišču pri Kulturnem domu Jožefa Češčuta. Organizatorji in tekmovalke so se zbrali 16. junija ob 8. uri. Ker vreme jim ni bilo T naklonjeno, so se morali odločitiza pokrito balinišče in se odpel-jali v Renče. Pozdravu odbornika Emila Tomsiča je sledilo žrebanje skupin in kmalu zatem se je tek- movanje začelo. Po jutranjih urah so se vse balinarke vrnile v prostore sovodenjskega Kultur- nega društva za dobro poskrblje- no kosilo. Še zmeraj je nagajalo deževno vreme, tako da so se ba- linarke in sodelavci morali vrniti v Renče za finalne tekme. Na prvo mesto so se uvrstile upoko- jenke iz Ajdovščine, ki so prejele zlato medaljo in pokal občine Sovodnje ob Soči, druge uvrščene so bile Renčanke in si zaslužile srebrno medaljo, tretje mesto je pripadlo članicam društva iz Vrtojbe, četrto pa ba- linarkam iz Deskel, ki so prejele bronasto medaljo, za katero je poskrbelo Društvo goriških upo- kojencev. Društvo se zahvaljuje vsem, ki so se trudili in pomaga- li, da je turnir dobro uspel. Iskre- na zahvala naj gre Venčetu, ki vsako leto skrbi za peko mesa na žaru. Zahvala gre Emilu Tomsiču in Ani Tomsič za organizacijo in uspešen potek tekmovanja ter balinarkam iz Sovodenj in od- bornicam, ki so pripravile obilo sladkega peciva. Turnir je potekal res v pravem vzdušju. Posebna zahvala naj gre darovalcem po- kalov, občini Sovodnje ob Soči in Zadružni banki Doberdob in Sovodnje. Dobrodošla je vsaka oseba, ki bi se rada vključila v de- javnost balinarskega krožka. (at) Glasba pod cerkvenim obokom v Doberdobu Večer, poln lepih občutkov in umetniških užitkov SCGV E. KOMEL / SNOVANJA etošnji glasbeni niz Snovan- ja, ki ga prireja Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice, se je v teh dneh končal z dvema posebnima koncertnima večeroma. V petek, 17. junija, se je tradicionalni kon- cert Glasba pod cerkvenim obo- kom, posvečen sakralni glasbi, to- krat preselil v cerkev sv. Martina v Doberdobu, v kateri so nastopili poleg gojencev in profesorjev SCGV E. Komel tudi domači otroški zbor Veseljaki, MePZ Hrast, nekdanji gojenci šole Komel in razni sodelavci. Zelo bogat koncertni program je bil prikaz dela podružnične šole v Doberdobu in pestrega delovanja tamkajšnjega društva Hrast. Po uvodnih mislih domačega župni- ka g. Ambroža Kodelje in ob vez- nem tekstu, s katerim je različne točke povezovala Iris Risegari, so najprej zapeli otroci na različnih tekmovanjih večkrat nagrajenega zbora Veseljaki pod vodstvom Lu- cije Lavrenčič. Iz zvonkih, čistih glasov so se zaslišali stari gregori- janski motiv Salve Regina, Jagnje Božje iz Quaggiatove maše Go- spod je moj pastir in Pie Jesu so- dobnega skladatelja A. L. Webber- ja. Po solističnem nastopu čelistke Ilarie Soranzio (razred prof. F. Ma- grisa), ki je zaigrala znan Preludij L iz Suite v G duru J. S. Bacha, so Ve-seljaki ubrano in natančno zapeliše slovito Mozartovo Ave verum, ki jo je oplemenitila spremljava godalnega kvarteta. Nato so se predstavile komorne skupine. Trio - Ivana Gerin, flavta; Simon Gerin, violina in Marianna Meroni, vio- lončelo - je zaigral Andante in Ga- votto iz Händlovega tria v A duru. Nato je ljubko izzvenel še prilju- bljeni glasbeni trenutek družinske- ga kvarteta, ki ga sestavljajo Ric- cardo Conte - violina, Frančišek Tavčar - violina, Michela De Castro - klavir in Marija Viktorija Tavčar - zvončki. Izvajali so arijo The flo- wer of the Quern, škotskega skla- datelja Jamesa Scotta Skinnerja. Kvartet violončel - Jurij Lavrenčič, Marianna Meroni, Ilaria Soranzio in Federico Magris - se je predstavil s skladbo za štiri violončele Wei- hegesang op. 65 (Slovesni spev) , nemškega skladatelja in virtuoza violončela Friedericha Grützma- cherja. Zelo občutena je bila še iz- vedba znane teme iz filma Schin- dler’s List sodobnega ameriškega skladatelja in dirigenta Johna Wil- liamsa, ki so jo interpretirali Aleš Lavrenčič, violina, Jurij Lavrenčič, violončelo in Hilarij Lavrenčič, klavir, ki je skladbo učinkovito pri- redil za trio. Drugi del koncerta je mojstrsko izoblikoval mešani zbor Hrast, ki ga zavzeto vodi že od leta 1985 do- mačin Hilarij Lavrenčič. Zbor je najprej doživeto zapel skladbi Ky- rie in Ehre sei Gott in der Höhe iz dela Deutsche Liturgie (Nemška li- turgija) skladatelja Felixa Mendel- ssohna Bartholdyja. Zbor je glo- boko občuteno izvedel še Quag- giatovo skladbo Otche Nash (Oče naš) . Na sporedu je bil še Godalni orkester sedanjih in nekdanjih go- jencev ter profesorjev SCGV Ko- mel in sodelavcev Arsatelierja, ki je publiki pod temperamentno taktirko Hilarija Lavrenčiča ponu- dil sijajna Adagio in Presto iz Vi- valdijevega koncerta Alla rustica v G duru. Koncertni večer se je končal z iz- vajanjem mogočne Aleluje iz Hän- dlovega oratorija Messiah, ki ga je mogočno zapel MePZ Hrast ob spremljavi orkestra in vseh soli- stov. Bučno ploskanje publike, ki je zasedla vse razpoložljive prosto- re v cerkvi, je nagradilo nastopa- joče in sodelavce, ki so pomagali pri organizaciji tega z vseh vidikov uspelega koncerta. Kot je bilo napisano na koncer- tnem listu, je večer potekal v duhu večletne skrbi za pomembne idea- le in gojenja glasbene kulture v družinah, ki je žal v našem prosto- ru postala redkost. Tina MazePeter Prevc Slovenija 30. junija 2016 13 roslavljanje 25-letnice obstoja države je sicer potekalo tako, kot so to določili scenariji sedanjih oblastnikov, to je vlade oz. koalicije, in tistega dela opozicije, ki ga navdihujeta Janez Janša in njegov miselni krog s trditvijo, da se je Slovenija pred četrt sto- letja sicer osamosvojila, ne pa tudi osvo- bodila. Kljub zatrjevanju predsednika države Boruta Pahorja v govoru na urad- ni proslavi ob Dnevu državnosti, da se je Slovenija poenotila v iskanju demo- kratične usmeritve za svojo prihodnost, so razmere v državi povsem drugačne, v marsičem celo dramatične. Ne zgolj za- radi odpora vlade filozofiji in trditvam, da Slovenija še ni osvobojena, pač pa tu- di zaradi zaskrbljenosti, kako bo na slo- venski položaj vplival izid referenduma v Veliki Britaniji, kjer so volivci odločili, da država izstopi iz EU. Dogaja se tudi upor vladi, ki poskuša zamenjati nadzor- nike v Luki Koper, čeprav le-ta dobro po- sluje in gospodari tako, da Luka postaja najbolj donosno državno podjetje v Slo- veniji. Govorci na proslavah – na obeh naj- večjih in mnogih manjših - in raznih drugih srečanjih v čast osamosvojitve, so sicer, hvala Bogu, poudarjali pomen domoljubja, vrednote, ki naj bi veljala pri graditvi in razvoju nove države, ven- dar pa so izkušnje krute, boleče za ljud- stvo in državo. Slovenski škofje so v pa- stirskem pismu, izdanem ob 25-letnici države, opozorili, “da ni vsaka država ta- koj to, kar bi morala biti, da bi bila po Božji volji in v blagor državljanov. Sku- paj z državno neodvisnostjo smo se tedaj odločili tudi za pravno, demokratično in socialno družbo. Že tedaj pa smo slu- tili, da bo osamosvojitev povzročila zao- stanke pri uveljavljanju načela o pravni državi, kajti ta je prvi in najvažnejši te- melj države”. Zelo neposreden, vendar objektiven je bil nagovor ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta pri maši za domovino v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. Povedal je, “da smo po osamosvojitvi, namesto da bi gradili državo in demokratično razmišljanje trdno zasidrali v življenje ljudi, začeli na državo gledati kot na fevd, morebiti celo kot na vojni plen, ki si ga je treba razdeliti in čim več koristi pridobiti zase in za svojo skupini- co somišljenikov, da ne rečem pajdašev. Namesto da bi gra- dili, se je začelo plenjenje države. Vsi tisti, ki so plenili in morda še plenijo, pa tudi vsi tisti, ki so to plenjenje omo- gočili, nosijo moral- no in zgodovinsko odgovornost pred našim narodom, ki so ga oropali za se- danjost in tudi za kar nekaj prihodno- sti”. Kardinal Franc Rode pa je v članku, ob- javljenem v Slovenskem času, časniku za družbo in kulturo, zapisal, “da tisti, ki se tako oklepajo oblasti od leta 1941 na- prej, se tudi trudijo na vso moč, da bi zmanjšali zgodovinski pomen slovenske samostojnosti, ki so jo po sili razmer sprejeli. Zanimivo je, da je strah pred Cerkvijo združen tudi s strahom pred svobodno in demokratično Slovenijo. Skrbijo, da njihov mit o narodnoosvo- bodilnem boju ne bi zbledel, zato skušajo kar se da razvrednotiti junake osamosvojitve, Janeza Janšo, Antona Krkoviča in druge. Namesto da bi jim postavili spomenike, jih pošiljajo v za- por in dovolijo si celo trditev, da brez OF in KP ne bi bilo slovenske države, čeprav so bili prav oni najbolj proti njej. Sam cenim prizadevanje predsednika Slove- nije Boruta Pahorja, da bi pri spravi ven- darle storili korak naprej, a brez zgodo- vinske resnice nam preostane zgolj spo- tikanje v somraku polresnic. Od tod tudi sedanja brezciljnost in zastoj, dolgčas in razočaranje. To ozračje še zastrupljajo nekatera novinarska peresa, in sicer tako močno, da v Sloveniji skoraj ni moč di- hati. Ni čudno, da mladi odhajajo na tu- je. Kot narod smo pred 25 leti zamudili edinstveno priložnost zaživeti polno in sproščeno, veselo in ustvarjalno. Pustili smo se prevarati. Kdaj bomo spregleda- li”? Podobna mnenja in ocene o slovenski državi v četrt stoletja po njeni osamo- svojitvi navajajo tudi nekateri drugi vplivni in znani Slovenci. Brane Sene- gačnik je v že omenjenem časopisu Slo- venski čas zapi- sal, “da so bile v petindvajsetih le- tih vse spremem- be v državi v glav- nem takšne, da se je z njimi čim manj spremeni- lo, zaradi česar sta se gospodar- ska in kulturna gosposka iz prejšnjega siste- ma ohranili v no- vi, času primerni obliki”. Pisatelj in akademik Alojz Rebula je svoje- mu razmišljanju o današnji Slove- niji dal naslov Po- liskrena petin- dvajsetletnica. Prepričan je, “da je danes v Slo- vencu tako malo narodne zavesti, da slišiš kdaj grozljivo besedo, da je koga sram biti Slovenec”. David Tasič, nekdanji politični zapornik in vidni član Odbora 2014, opozarja, “da je Slovenija že dolgo in še vedno globo- ko potopljena v socializem. Zaradi tega se državljani in državljanke ne zavedajo več vseh njegovih še vedno živih pojav- nih oblik. Ugotavljam, da zdaj živimo v čudni mešanici socializma in tranzicij- skega kapitalizma, ki pa se od tistega, ki ga poznajo na zahodu, razlikuje po tem, da je najbolj grob, divji in izkoriščeval- ski. To je poseben slovenski tranzicijski kapitalizem, ki ne priznava družbenih pravil in norm, kakršne so že zdavnaj uveljavili na zahodu”. V središče polemik in obračunavanj ob obletnici osamosvojitve je bil vključen tudi slovenski jezik, ki bi ga vlada na ne- katerih učnih in izobraževalnih ravneh rada nadomestila z angleščino. Opozici- ja takšno namero odločno zavrača, “saj je ljubezen do slovenskega jezika temelj slovenstva, njegove ustvarjalne rasti in življenjske moči. Slovenskih besed ima- mo nekaj več kot 400.000. Posebno bo- gastvo slovenstva je, da ima naš jezik v svetovnem merilu največje število na- rečij glede na število prebivalstva, ki je- zik uporablja kot materni jezik”. Če povzamem tokratno pisanje, je treba poudariti, da sta dve proslavi osamosvo- jitve potrdili stanje, ki je bilo že znano. Potrjeno je bilo, da je država politično, ideološko in tudi glede napovedi o njeni prihodnosti razdeljena. Cerarjeva vlada vztraja pri politiki že urejene in trdne države, ki pa se mora prizadevati za te- sno sodelovanje tudi z zdaj oslabljeno EU. Po prepričanju Janeza Janše in nje- govih somišljenikov pa bo v Sloveniji de- snica prej ali slej ponovno prišla na oblast. Meni, da Slovenijo sedanji obla- stniki potiskajo v napačno smer in to ne bo moglo trajati v nedogled. Kot zanimivost, ki lahko sodeluje pri sprostitvi duha, poročam še, da v tol- minskem muzeju na posebni razstavi prikazujejo spominsko cerkev Sv. Duha v Javorci. Cerkev so leta 1916 zgradili vo- jaki 3. gorske brigade avstro-ogrske voj- ske. Poseben pečat ji dajeta secesijsko ob- delan notranji prostor in v hrastovo ploščo vžgana imena 2565 padlih av- stro-ogrskih vojakov. Danes je Javorca na Poti miru prostor srečavanj in spomina na padle na soški fronti. Zato bi morda lahko tudi tam pripravili spominske slo- vesnosti, podobne tistim v Ruski kapeli- ci pod Vršičem. Marijan Drobež P ipavci so na glasovanju odločili, katere projekte bo izvedla občina Ajdovščina v naslednjih dveh letih v okviru proračuna. Predloge za projekte pa so podali državljani. Ajdovski župan Tadej Beočanin iz levičarske SD je tako hotel določanje o delčku proračuna prepustiti prebivalcem posameznih naselij. Gre za idejo tako imenovanega participativnega proračuna, ko predloge podajo in izberejo državljani sami, brez odločanja občine. Tako je vsaj na papirju. V resnici pa so predloge državljanov pred glasovanjem najprej odobrili in izbrali na občini. Med predlagatelji pa so bili celo – politiki. Tako se je zgodilo, povsem v nasprotju z duhom pobude, da je predlog podal celo samo podžupan Alojzij Klemenčič iz desnosredinske SDS, ki sodeluje v županovi vladajoči koaliciji. Na glasovanju so bila tudi malce nenavadna pravila, da se s točkami od ena do tri ovrednotijo trije predlagani projekti. Če je kdo označil samo en projekt, je bila glasovnica neveljavna. To pa je v nasprotju z načelom, ki velja na vseh slovenskih volitvah, da je veljavna glasovnica vsaka, kjer se da ugotoviti volilčevo voljo. Uradnih rezultatov še ni, neuradno pa so udeleženci nedeljskega glasovanja večinoma glasovali za gradnjo cest ali drugih uporabnih javnih površin ter za turistično usmerjene projekte. Daleč najslabša udeležba je bila v samem mestu Ajdovščina, kjer je največ točk (227) dobil projekt ureditve blokovske soseske Ribnik. Več kot trikrat večjo podporo sta dobila prvouvršena projekta v drugih naseljih sredi doline. Vzhodno od Ajdovščine so podprli izgradnjo igral (852), zahodno od mesta pa ureditev okolice cerkve v Dobravljah (740). Kar deset različnih predlogov je bilo podanih v najzahodnejšem delu občine. Tu je prvo mesto osvojila učna pot okrog cerkvice Sv. Pavla nad Vrtovinom (655). Na Gori so se prebivalci najbolj ogreli za nove mize in klopi ob znamenitem Otliškem oknu ter tamkašnji kolesarski in pešpoti (371). Podobno so razmišljali na južnem koncu doline, med Vipavskimi griči, kjer so na prvo mesto postavili nadgradnjo turistične krožne poti (340). Tudi med drugimi izglasovanimi projekti, ki jih je bilo skupaj 31, je precej turistično obarvanih idej: poti za turiste, spominska soba Matije Vertovca, poti okoli Vipavskega Križa, ohranjanje stavbne dediščine, nove športne površine in kulturno- zgodovinski vodnik za Stomaž in Skrilje. Izvirna pa je tudi ideja o zasaditvi javnega zeliščnega vrta v Ajdovščini, ki bo uresničena v naslednjih dveh letih. Tino Mamić V Razmeroma neznani kotički Vipavske doline bodo postali dostopnejši: pod Vipavskim Križem bodo kmalu nove poti, povezane s pravim malim baročnim “muzejem Antona Cebeja” v cerkvi v Dobravljah. Ljudsko odločanje o predlogih državljanov Participativni proračun Novosti na območju železniške postaje vNovi Gorici Območje ob železniški postaji v Novi Gorici je v zadnjem času doživelo kar nekaj pozitivnih novosti. V neposredni bližini na Erjavčevi ulici je Mestna občina Nova Gorica Društvu humanistov Goriške, Zavodu Kinoatelje - Šmihel, KUD-u KREA Nova Gorica in Društvu primorskih arhitektov predala v uporabo objekt nekdanjega mejnega prehoda Carinarnico, v kateri že nastajajo nove kulturne vsebine. Gre za medkulturno središče oziroma stičišče sodobne kulture, umetnosti, zgodovine in humanistike V prostorih novogoriške železniške postaje je Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju z AREA57/15, Zavodom za kulturo, izobraževanje in turizem Nova Gorica ter Kulturnim domom Gorica pred kratkim odprl Kulturno- informacijsko stično točko, ki tako prebivalcem obeh mest kot tudi ostalim obiskovalcem nudi informacije o dogodkih in znamenitostih v obeh Goricah ter v širšem prostoru. Pred kratkim pa je z železniške postaje Nova Gorica začel voziti avtovlak do Mosta na Soči. Avtovlak skozi bohinjski predor že povezuje Bohinjsko Bistrico s Podbrdom ter Mostom na Soči. Od nedelje, 12. junija, naprej pa se pot avtovlaka podaljšuje še od Mosta na Soči do Nove Gorice. Po tej progi vozi v obe smeri ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. junijem in 31. julijem ter 3. septembrom in 25. septembrom. Od 1. do 28. avgusta pa bo vozil vsak dan. Iz Nove Gorice ob 6.31 odpelje proti Mostu na Soči, od koder je mogoče nadaljevati pot do Bohinjske Bistrice. Z Mosta na Soči proti Novi Gorici pa se vrača ob 21.50. Novogoriška mestna uprava je vsem navedenim novostim dodala še eno: na območje novogoriške železniške postaje je namestila lesene klopi za oddih in bolj prijetno počutje obiskovalcev tega območja. Mestna občina Nova Gorica Domoljubje vendarle prevladujoča želja in misel ob državnem prazniku Trpko spoznanje ob tem, da se plenjenje države nadaljuje Foto STA Aktualno30. junija 201614 NATUROPATSKI NASVETI (114)Erika Brajnik SRČNI INFARKT Do srčnega infarkta pride, ko se zaustavi tok krvi, ki prehaja z ene strani srca na drugo. Če dotoka krvi takoj ne zagotovimo, bo ostal predel srca, ki ni prejel dovolj kisika, poško- dovan in bo začel odmirati. Srčni infarkt predstavlja prvi vzrok smrti na svetu. Kako ga preprečiti? Kako se tej velik na- dlogi izogniti? Veliko ljudi ima že genetsko predispozicijo za srčni infarkt. Telo nam nenehno govori in na njem lahko razberemo srčni deficit oziroma stanje, ki se pojavi veliko let pred resnim obo- lenjem. S srčnim deficitom nam telo sporoča, da se srce energetsko šibi in da se morebitnim posledicam bodočega bolezenskega stanja, v tem primeru infarkta, lahko izognemo. Srčni infarkt nastane v veliki meri zaradi arte- rioskleroze; maščobe se z leti nabirajo na ste- nah žil (koronarnih, ki dovajajo kri in kisik srcu), dokler tu ne nastane plak. Ta se lahko zlomi in tako nastane krvni strdek, ki se veča in lahko posledično zavira dotok krvi in kisi- ka do srca. Miokardni infarkt – termin mio pomeni mišico, kardio pa se nanaša na srce, infarkt pa pomeni izumrtje tkiva zaradi pomanjkanje kisika. Kot vsaka mišica tudi srce potrebuje stalni do- tok kisika. Brez krvi in kisika se celice srca poškodujejo, človek pa to občuti kot bolečino oziroma pritisk v prsih ali neenakomerno bit- je srca. Če ne zagotovimo dotoka krvi, celice srčne mišice odmrejo. Srčni infarkt predstavlja proces, ki se razvija nekaj ur, oziroma deficit, ki nastaja nekaj let. Znaki, ki nakazujejo srčni infarkt, so: - pritisk v prsih - bolečina v prsih - hitro bitje srca - pomanjkanje sape - potenje - bolečina po roki, hrbtenici - pri ženskah bolečine v trebuhu - vrtoglavice - izguba zavesti Veliko ljudi pa je brez tako imenovanih akut- nih simptomov. Deficit srca imamo, ko se srce začne energet- sko šibiti; to se že predhodno nakazuje z arit- mijami, palpitacijami, s srčnim poskakovan- jem, srčnim ne- mirom, nered- nim bitjem srca itd. Srce lahko zanemarjamo in šibimo vrsto let, tudi do skrajne točke, srčnega infar- kta. Ostali znaki, pomembni za samoopazovanje, ki kažejo na deficit srca, so: - težko prenašanje toplote - zatekanje nog - občutek težkih nog - zgodnje jutranje vstajanje (4. ali 5. ura) - občasno poskakovanje srca - povišan krvni tlak - rdečica v obraz - povišana telesna teža - hitra zadihanost Preventivno lahko ukrepamo! / dalje www. saeka. si ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 28. junija, ob 14. uri Tudi v Sloveniji močno prisotna bolezen današnjega časa S povišanim krvnim tlakom se sooča že skoraj polovica odraslih isok krvni tlak ali hiper- tenzija je kronična bole- zen sodobnega časa, ki dosega razsežnosti globalne epi- demije. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti odrasel človek na svetu oz. 1,8 milijarde ljudi. S povišanim krvnim tlakom se sooča že skoraj polovica odraslih Slovencev, opozarjajo v UKC Ljubljana. Bolezen nima simptomov, zato se večina ljudi sploh ne zaveda, da ima visok krvni tlak. Med zdravljenimi pa je kar 75 odstotkov takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tla- ka. Tudi zato je zadnja leta tema svetovnega dneva hipertenzije Poznaj svoje številke - spoznaj svoj krvni tlak. Brez zdravljenja se možnost za možgan- sko kap poveča za se- demkrat. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4400 ljudi na le- to, okoli 2100 jih um- re. Še pogostejša je invalidnost. Dolgotrajno povišan krvni tlak je tudi vzrok za okvare srca, ki se prav tako lahko končajo usodno. Akutni koronarni sindrom doživi okoli 5000 bolnikov na le- to, približno 700 jih umre, so na- vedli v Univerzitetnem kli- ničnem centru (UKC) Ljubljana. V Na Nacionalnem inštitutu za jav-no zdravje (NIJZ) pred torkovimsvetovnim dnevom hipertenzije opominjajo na pomen zdrave prehrane in zdravega življenjske- ga sloga, s katerim lahko vpliva- mo na preprečevanje pojava zvišanega krvnega tlaka. To je namreč eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolev- nost za kronične nenalezljive bo- lezni, so opozorili. Med glavnimi krivci za nastop hipertenzije so prekomerno uživanje soli, neza- dostno uživanje zelenjave in sad- ja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in de- belost ter nezadostna telesna de- javnost. Zato je zdrav življenjski slog zelo pomemben v pre- prečevanju zvišanega krvnega tlaka, je poudarila predstojnica Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja na NIJZ Jožica Maučec Zakotnik. Bolezni srca in ožilja so še vedno vzrok za 38 odstotkov celotne umrljivosti prebivalstva. Skrb vzbujajoča je predvsem prezgod- nja umrljivost, ki je pogosta že po 40. letu starosti in se s staran- jem še stopnjuje. Pričakovano trajanje življenja se z razvitostjo družbe sicer podaljšuje, še vedno pa zaradi neustreznega načina življenja veliko ljudi umre prez- godaj, so opozorili na NIJZ. Iz- postavili so anketno ugotovljene podatke, da se pojavnost arterij- ske hipertenzije v zadnjem dese- tletju povečuje predvsem med moškimi. Najpo- gostejša je arterij- ska hipertenzija pri najstarejših, ljudeh z najnižjo stopnjo izobraz- be oz. pri naj- nižjem družbe- nem sloju. Kot so navedli na NIJZ, prebivalci tega družbenega sloja jemljejo tudi naj- več zdravil proti zvišanemu krvnemu tlaku. V tem tednu bodo na pobudo sekcije za arterijsko hipertenzijo Slovenskega zdravniškega društva v zdravstvenih domovih in drugih ustanovah po Sloveniji potekale meritve krvnega tlaka in ozaveščanje o preprečevanju in obvladovanju arterijske hiper- tenzije. NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (22) Mariza Perat Sreda - 3. marca - 14. prikazovanje Pri votlini je bilo prisotnih približno 3.000 oseb. Bernardka je prišla zjutraj kot vsak dan, zmolila svoj rožni venec, toda Gospe ni bilo. Bernardka se je popoldne znova vrnila k votlini in tokrat imela prikazanje. Proti večeru se je znova napo- tila v župnišče in sporočila, da Gospa želi imeti kapelo. G. Pey- ramale je odvrnil: “Če Gospa želi kapelo, naj pove svoje ime! Poleg tega naj na njeno besedo vzcvete rožni grm ob votlini!” “Če pove svoje ime in vzcvete grm, ji bomo postavili kapelo, ki nikakor ne bo majhna”, je ponovil. Četrtek - 4. marca - 15. prikazo- vanje Prišel je tako zadnji dan napo- vedanih 15 prikazovanj. Vsi so pričakovali, da se bo tega dne zgodilo kaj posebnega. Že pred zoro se je ob votlini, na po- bočju okrog nje in na bližnjem travniku trlo ljudstva. Mnogo je bilo orožnikov, ki so jih tja poslali, da bi vzdrževali red. Kmlau zatem je dospela Bernar- dka. Videnje je potekalo mirno, brez kakšnih izrednih dogod- kov. Po videnju je množica pritisni- la za Bernardko ter odšla z njo prav do doma, kjer je vidkinja skoro do večera morala brez prestanka odgovarjati na njiho- va vprašanja. Takoj zatem se je vrnila k župniku, g. Peyramalu, ter mu sporočila, da Gospa ni povedala imena in da tudi grm ni vzcvetel. Pač pa je spet ponovila, da želi imeti kapelo. Ljudje so tudi po tem videnju še prihajali k mas- sabielski votlini, Bernardke pa v tem času ni vleklo tja. Hodila je v šolo in se učila katekizem, da bi se tako pripravila na prvo sveto obhajilo. Zadnja tri prikazovanja Četrtek - 25. marca - 16. prikazovanje V noči med 24. in 25. marcem se je Bernardka ne- nadoma prebudila. Ni je mučila naduha, ne, pač pa je znova začutila tisti silni klic, ki jo je vabil k votlini in kateremu se nikoli ni mogla upreti. Tako je zjutraj že navsezgodaj z materjo odhitela na kraj prikazovanj. Upala je, da ob votlini ne bo nikogar, a se je motila. Bilo je prisotnih že kakih 100 oseb. Praznik Marijinega Oznanjenja je namreč v vseh vzbudil trdno pričakovanje, da se bo tega dne Go- spa znova prikazala. Bernardko je ob prihodu k votlini tokrat čakalo presenečenje: Gospa je že stala tam, vsa lepa v svo- jem rajskem sijaju. Zdelo se je, da jo čaka. Bernar- dka je v veliki sreči nad zopetnim snidenjem po- kleknila. Gospa je smehljaje zrla nanjo in takrat se je deklica opogumila in jo vprašala: “Gospa, bi bili tako dobri, da bi povedali svoje ime?” Gospa se je nasmehnila in ni odgovorila. Bernar- dka je znova ponovila vprašanje, toda Gospa se je še naprej smehljala. Medtem se je nebeška Obi- skovalka z zgornjega dela votline spustila v spod- njega, kot je to storila vedno, ko je govorila z vid- kinjo. “Bi povedali svoje ime, prosim?” je spet zaprosila Bernardka. Gospa je ljubeznivo zrla na srečno deklico, ki je zdaj, že četrtič, zaprosila: “Gospa, bi bili tako dobri, da bi povedali svoje ime?” Tedaj je nebeška Poslanka razprostrla roke, ki jih je ime- la dotlej sklenjene, pri čemer ji je rožni venec zdrknil proti zapestju, in jih povesila proti zemlji. Nato je roke zopet sklenila, jih približala prsim, dvignila oči proti nebu in de- jala: “Jaz sem Brezmadežno Spočetje!” V istem položaju je polago- ma izginila. Bernardka je vstala, prekipe- vajoča od sreče in neza- slišane milosti, ki je je bila deležna. Po videnju so ljudje Bernar- dko obsuli z vprašanji: “Kaj je rekla Gospa? Kaj je re- kla?” Bernardka ni odgovorila, am- pak sama pri sebi kar naprej ponavljala besede, ki jih je slišala, saj teh besed ni poz- nala in ni vedela, kaj pome- nijo. Uršula Nicolou, ki je sta- la poleg nje, jo je nestrpno vpraševala: “Kaj je rekla Gospa? Kdo je?” Bernardka se je nasmehnila in odgovorila: “Ne pravi tega nikomur! Re- kla je: “Jaz sem Brezmadežno Spočetje!” Uršula pa je besede takoj zau- pala prijateljici in ta jih je seveda povedala naprej. Bernardka je medtem hitela proti župnišču in kar naprej ponavljala Gospejine besede, v strahu, da bi jih ne pozabila. Ko je dospela do župnišča, je sunkoma odprla vrata in na ves glas zaklicala: “Jaz sem Brezmadežno Spočetje!” Župnik Peyramale je obstal ko vkopan in se zme- deno zastrmel v deklico. Le kaj pravi? Bernardka se je medtem nekoliko umirila in bolj razločno povedala: “Gospa je povedala svoje ime. Rekla je: “Jaz sem Brezmadežno Spočetje.” Župnik je še dalje brez besed strmel v deklico. Ko si je nekoliko opomogel, je vprašal: “Pa veš, kaj te besede pomenijo?” “Ne, gospod župnik, ne vem. Gospa še vedno želi kapelo”, je čez čas tiho dodala. Gospod Peyramale ni vedel, kaj naj reče. “Pojdi zdaj domov!” je končno dejal. “Dal te bom poklicati čez nekaj dni”. Pozneje je Bernardka odšla na dom g. Estrada in njegove sestre. Tu je znova povedala besede ne- beške Gospe in ponovila njene kretnje, ko je Go- spa povedala svoje ime. Gospod Estrade in njego- va sestra sta ob tem prizoru bila ganjena do solz. Bernardka presenečenja in velikega veselja zaradi Gospejinih besed pa še vedno ni mogla razumeti in je zato vprašala, kaj pravzaprav pomenijo. Ko so ji razložili njihov smisel, je njeno srce vzdrhtelo od sreče. Gospa je torej v resnici bila Sveta Devica! / dalje Kip Brezmadežne v lurški votlini z napisom Aktualno 30. junija 2016 15 Nekoč skoraj zapuščena vas Dordolla, kraj domišljije in vode ekako pred enim letom je bilo, ko sem si, na Po- staji Topolovo, obljubi- la, da obiščem Dordollo, nekoč skoraj zapuščeno vas v Julijskih Predalpah, ki je sedaj zaživela v polno, z mladostnim zanosom tistih, ki jih ni strah samote, div- jine in vasi, ki še diši po prete- klosti. V življenju je sicer vedno tako, da za tiste načrte, ki so ti najbolj pri srcu, nikoli ne najdeš časa. In tako je šla mimo jesen, potem še zima in nazadnje pom- lad. Šele ko se je razcvetelo po- letje, sem našla čas in se s polni- mi žepi radovednosti odpravila v ozko nedrje Aupaske doline, da pogledam, kje se Dordolla sploh nahaja in kako je tam. Iz Mužca se cesta dviguje, vozi- mo se mimo zelo majhnih, sko- raj popolnoma zapuščenih nase- lij, kažipotov in kolovozov. Pot gre ves čas ob reki, bregovi so ostri in skalnati, dokler nekje na polovici doline na svoji desni ne zagledamo ceste, ki se vzpenja, poslikane skalnate brežine in le- senega kažipota. Dordolla. Še ne- kaj ovinkov navzgor in pred ma- no je vas, ki je že marsikomu ukradla srce. Z možem parkirava na velikem parkirišču pred gostilno, z avtom itak v vas ne moreš, preozke so ulice in poti, ki jih hiše vklepajo v svoja tesna in tiha naročja. Dor- dolla je vsekakor drugačna, že na prvi pogled razumeš, da je edin- stvena. Zaradi arhitekture in za- radi barv. Zaradi strmine tudi, ki pa obiskovalcu ne “teži” preveč. Navkreber nas namreč žene ra- dovednost. Prvi vtis je, da je to mesto raznolikosti, kaosa, idej in N barv, drugi, da Dordollo objemavoda. Od vsepovsod. Pravi ob-jem. Voda in barve, voda in ne- palske molitvene zastavice, voda in vrtovi vsepovsod. In poti, ki gredo samo navzgor, med hišami in med na- jrazličnejšo šaro. Dor- dolla daje prišleku vtis, da je polna, prepolna vsega. Tudi prebivalcev. In tudi mladine. Troje steza pelje iz vasi na različna razgledišča. Tu so klopca, tabla in pogled na strehe in na Creto Grauzario. Ta mogočna skalnata gora dobesedno pada na vas. Gleda skozi vsako okno in se zrcali v vsaki luži. Nad vsako streho so njene skalnate strmine. Dordolla in Creta Grau- zaria sta eno in isto. In vse naokoli razgledišč voda in slapovi, potoki in grabni, žuborenje in kapljan- je. Dordollo nekateri imenujejo gorske Benetke, zaradi vode, ki je vsepovsod, zaradi barv in zaradi ozkih ulic. Bregovi, ki jo obdaja- jo, so strmi in porasli z zelenjem, ni prave gorske pokrajine, takoj nam je jasno, da smo še v pred- gorju, v Predalpah, pa čeprav na višini 630 metrov nad morjem. Vsaka krpa zemlje, celo tiste, ki se nahajajo tesno med hišami, so obdelane. Po nekaterih vrtovih raste trta. Med hišami zori oves. Podnebje je še vedno milo, tla rodovitna, ljudje skrbni in delav- ni. Prebivalci Dordolle niso samo tujci, ampak tudi domačini, ki so se tu rodili, odšli v svet zaradi revščine in sanjali o vrnitvi. Ko so jim mladi tujci, ki so se zalju- bili v strme bregove in skalnate razglede, pokazali, da je tu mo- goče živeti tudi v 21. stoletju, so prišli in se jim pridružili. Sedaj vas utripa ob dogodkih, turisti prihajajo, celo tisk in mediji po- ročajo o zakotnem karnijskem naselju, kjer se življenje začenja na novo, kjer mladi dokazujejo, da se da živeti tudi v tistih krajih, ki jim pravimo obrobni, osam- ljeni, oddaljeni od civilizacije. Sama priznam, da ne razumem ljudi, ki so se dobesedno zaljubili v ta strma pobočja in ozke ulice, kjer hiša sloni na hiši in kjer se streha zliva v streho. Jaz bi tu ne živela, priznam. Rada imam sončne, odprte pokrajine, rada imam obzorja, strmine pa so mi le cilj nedeljskih izletov. In Creta Grauzaria se preveč strogo dvigu- je v nebo in ga obenem zakriva. Sprašujem se, kakšne so tu zime, koliko je sonca, kakšne so tu je- seni, ko je megla. Priznam, da se v Dordollo nisem zaljubila. Zal- jubila pa sem se v sen, ki so ga sanjali in ga sanjajo tisti, ki so sem prišli, v načrte, v ljudi. Z možem greva po ozkih poteh. Vsaka hiša je obnovljena v svo- jem stilu. Skoraj povsod je videti, da denarja ni bilo na pretek, sa- mo ideje so bile in načrti. Samo ena ali dve hiši sta obnovljeni ta- ko, kot naj bi bilo treba ali kot predvideva moderno stavbar- stvo. Priznam, da sta mi najmanj všeč in da imam vtis, da v Dor- dollo ne spadata. Preveč sta dol- gočasni, enolični in vsakdanji. In nič skupnega nimata z okni, s katerih visijo gojzarji, z zajemal- kami, iz katerih gleda kaktus, in s pločevinkami, ki nadomeščajo lončke za rože. Dordolla ima raje izvirnost in alternativne rešitve. Sprehod po ulicah naju z možem navduši. S fotoaparatom lovim utrinke tega svojstvenega sveta. Uživava ob barvah in majhnih detajlih. Ko prehodiva vse ulice in poznava že skoraj vsako okno, se napotiva do gostilne, za katero sem že na spletu prebrala, da je odprta vse dni v tednu. Stavba je stara, ne vem, kdaj je bila zadnjič obno- vljena. Gostilna je Dordol- la v malem. Najrazličnejši stili, zbirka predmetov, pokalov, zemljevidov, knjig in slik. Mize in pi- jača, ob vhodu lončen ka- min, ki sploh ne spada k ostali opremi, preveč je lep in moderen. In vendar vse skupaj daje občutek, da tudi gostilna, podobno kot vas, živi in se veseli vsakega dne. Lastnica je prijazna, žal ji je, da nima zelenjavne juhe, mineštre, ki bi jo mož rad naročil. Razloži nama, da se da to tipično mineštro dobiti le ob nedeljah, po naročilu, in še to najraje pozimi. Mineštra se mora namreč kuhati pet, šest ur, gostilničarka jo pripravi naj- manj za deset ljudi. V njej so do- mač fižol, iz Dordolle, repa in krompir. Pravi, da je odlična in da se veliko Tržačanov redno vrača samo zaradi te krajevne značilnosti. Obljubiva, da bova prišla tudi midva, seveda bova prej telefonirala. Splača se, saj da- nes še doma nihče ne kuha šest ur mineštre. Da gredo stvari hi- treje, imamo danes ekonom lon- ce, zamrznjene juhe, Knorr vrečke in podobno. V Dordolli tega ne poznajo, ali bolje, ne ma- rajo. Gostov ta dan ni veliko. Do- mačinki sta si vzeli odmor pri de- lu na njivi in sta prišli na kavo. Nekdo je gostilničarki prinesel posodico z jagodami in v zame- no vzel iz hladilne skrinje slado- led. Posedeva se in dobiva vino, kruh in sir. S planine, iz Karnije. Gostilničarka prisede, radovedna sem, če je domačinka. Pove, da je rojena v Dordolli, nekaj let je živela v Franciji, ker so bili starši izseljenci, a vedno je sanjala o vrnitvi. Dordolla je nekaj poseb- nega. Ko so sem prišli mladi z vseh koncev sveta, je razumela, da se življenje začenja na novo. In je vzela njihove sanje za svo- je. Pove nam, da živi tu čez vse leto nekaj več kot petdeset ljudi. Naj- več se jih ukvarja s kmetijstvom in turizmom. Poleti je še bolj živo, saj pridejo še tisti, ki imajo tu vikend in ki so drugače zaradi dela v mestu ali v tujini. Priredit- ve pa se vrstijo skozi vse leto, vo- di jih kulturno društvo La cort dai Gjats. Poleg obujanja tradici- je, raziskav in podobnega se čla- ni ukvarjajo tudi z vzdrževanjem krajine, košnjo nekdanjih travni- kov in pašnikov, obnovo kamni- tih zidov, steza in poti. Zanima me, od kod ime. Vse vasi v Aupaski dolini imajo furlanska imena, le Dordolla zveni dru- gače. Gostilničarka nama pove, da je po vsej verjetnosti slovan- skega izvora. Dordolla naj bi iz- viralo iz besede dolina, dol. Zgo- dovinski viri pravijo, da se je ime v zapisih prvič pojavilo leta 1335, in sicer kot Dardola. Jasno je, da ime sestavljata besedi “dar” in “dol”. Po dolgem klepetu se posloviva, z občutkom, da sva našla nove prijatelje. Še bova prišla. Ne zato, ker sva se zaljubila v strmine, zal- jubila sva se v ljudi, v slogo, v načrte, v sanje. Suzi Pertot Novosti pod domačim košem Jadran in Bor sta si izmenjala trenerja košarkarski srenji pri nas smo v teh vročih dneh priča pravemu valčku trenerjev. Jadran in Bor sta si krmarja kar izmenjala, nekaj novosti pa je tudi v drugih ta- borih. Novi Jadranov trener je Dean Oberdan, ki je tri sezone delal na Prvem maju, na klop Bor Radenska pa se vrača An- drea Mura, ki je v zadnjih letih usmerjal Jadranove košarkarje. Mura je takoj po koncu prven- stva najavil, da je igralcem Ja- drana dal, kar jim je lahko, in da je nastopil čas, da se soočijo z novim trenerjem, ki lahko pri- nese nove izzive. Prvo ime v be- ležki Jadranovega predsednika Marka Kojanca in športnega vodje Andreja Vremca je tako postal Oberdan, ki je bil polnih dvajset let steber Jadranove pe- terke na igrišču, in v nekaj ted- nih so se dogovorili za sodelo- V vanje. Tudi pri Boru se je z Ober-danom sklenil neki večletni ci-kel, tako da je v bistvu končna rešitev v vsestransko zadovol- jstvo. Mura se vrača na Prvi maj, kjer je zrasel in se kalil in že bil trener članskega moštva tudi v višji, državni C ligi. V tej ligi (da- nes z nazivom Gold), kot zna- no, zdaj od naših društev nasto- pa le še Jadran, borovci pa me- rijo moči stopničko niže, v deželni C ligi Silver, tako kot Breg. Razplet je tudi povsem v duhu meddruštvenega sodelovanja, ki se je v zadnji sezoni – z vsto- pom po enega predstavnika vsa- kega matičnega društva v Jadra- nov odbor – spet okrepilo. Oba trenerja prisegata na pravilnost združevanja moči in sta prava profila v tej smeri, oba sta nam- reč vodila tudi reprezentančne mladinske ekipe. Delo v mla- dinskem pogonu čaka Muro tu- di v novi izkušnji, treniral bo namreč šestnajstletnike Bora in Brega, ki bodo skupaj nastopali v projektu Jadran. Pri tem sta pomembna še dva vidika. Četudi sta še mlada, tako Mura kot Oberdan poosebljata uspešnega trenerja. 36-letni strateg iz Loga v dolinski občini je Jadran že privedel do zgodo- vinskega napredovanja v B ligo, dosegel pa je tudi že druge uspe- he. Ravno tako pa je 44-letni Tržačan na klopi Bora, društva, v katerem je začel svojo bogato športno pot, v vseh treh sezo- nah kot glavni trener uspešno izpolnil zastavljene cilje. Tako pri Jadranu kot pri Boru želijo zadržati čim več članov lanske, razmeroma mlade garniture, oboji imajo namreč za sabo le- po sezono z uvrstitvijo v play- off in številnimi zadoščenji. Ne nazadnje uveljavitev teh dveh trenerjev kaže - kot poudarjajo tudi v javnosti –, da je projekt o celovitem sodelovanju sloven- skih košarkarskih društev v Ita- liji pomemben tudi zaradi vzgo- je domačih, izobraženih in spo- sobnih trenerjev. Novega vodjo bodo v sezoni 2016/2017 imeli tudi v D ligi pri Kontovelu, kjer je po več letih igralce pozdravil Marko Švab, moštvo pa bo vodil Sežanec Bo- ban Popovič, v preteklosti že trener Jadrana, Bora in Sokola. V Nabrežini so pred novim prvenstvom D lige potrdili Wal- terja Vatovca, tudi v višji deželni C ligi pri Bregu (četudi do po- nedeljka še ni bilo uradno) pa naj bi se nadaljevalo sodelovan- je s Tomom Krašovcem. Kakšna bo podoba Bregove ekipe, pa še ni znano. HC e dni v Luki Koper, na ti- ho povedano, vre. Delav- ci se upirajo takšni in drugačni razprodaji premožen- ja, ki so ga oni ustvarili. Kam bo to pripeljalo, bomo kmalu vide- li. Prav ta dogodek bi lahko za- netil požarček, ki bi se razplam- tel … Spomin mi poroma na noč med 25. in 26. oktobrom 1991, ko je iz koprskega pristanišča odplula ladja z zadnjimi vojaki jugoslovanske armade. Tega dne se rad spominjam, ker se mi dozdeva, kot še marsikomu, da je nova država od tistega tre- nutka dalje svobodno zadihala in z njo tudi državljani. Moj spomin pa se je tokrat zau- stavil v letu 1980. Dobro dese- tletje pred tem dogodkom. Te- daj je goriški Katoliški glas 14. februarja prinesel zanimiv čla- nek z naslovom Nevarnost po- litične praznine na Balkanu. V našem zamejstvu tedaj ta čla- nek ni bil deležen posebne po- zornosti, je pa bil odklonilno sprejet pri velikem delu Sloven- cev po svetu, kot tudi med ti- stim delom slovenskih izo- bražencev v Sloveniji, ki so bili kritični do tedanjega jugoslo- vanskega ustroja. Člankar analizira, kaj naj bi bilo po Titovi smrti v Jugoslaviji. Naslonil se je na knjigo nemškega novinarja A. Stroh- ma Jugoslawien ohne Tito (Ju- goslavija brez Tita) . Knjiga je bila v tisem času precej brana, T vendar resnični poznavalci ju-goslovanskih razmer so pribranju lahko postavili kar nekaj vprašajev. Avtor A. Strohm je v knjigi poudaril, da Jugoslaviji grozita tedaj dva dejavnika. Prvi dejavnik je notranja sestava države, saj je bila prav v tistem času zelo nekompaktna. Zu- nanji vpliv pa je bil izredno močan iz Sovjetske zveze. Prav Sovjetska zveza naj bi po avtor- jevem mnenju posegla tudi v jugoslovanski razpad, če bi do tega prišlo. Ko pisec članka ana- lizira sovjetske grožnje in raz- nolikost jugoslovanskih naro- dov, zapiše: “Razbitje Jugoslavi- je bi bilo leglo novih spopa- dov”. Potem ugotovi, da bi po razpadu Jugoslavije na Balkanu nastal politični vakuum, podo- ben tistemu, ko je razpadla Av- stro-Ogrska. V to praznino bi vskočila neka druga velesila … Nato nadaljuje: “Če bi se, kar Bog ne daj, Jugoslavija po Titovi smrti zrušila, po krivdi njenih narodov … bi neizbežno pristali jugoslovanski narodi v poli- tičnem prostoru Sovjetske zvete … Alternativa je samo ena, ali Jugoslavija, kot samostojna država, ali pa bi dobili status sovjetske province”. Zanimiv je avtorjev konec: “Če je v kakem odgovornem politiku jugoslo- vanskih narodov kaka taka skušnjava po razbitju Jugoslavi- je kot države, bi pred navedeno alternativo ne smeli niti za tre- nutek oklevati; Jugoslavija kot država mora obstati, kar je edino jamstvo pred ve- likoruskim imperializ- mom in komunizmom za jugoslovanske narode. Pri tej izbiri ne sme odločati romantično čustvo, temveč logični politični razum, ki so ga pozna- li Janez Ev. Krek, dr. Anton Ko- rošec in tudi številni Hrvati ob koncu prve svetovne vojne, ko so se odločili za Jugoslavijo”. Razmišljanje nas je popeljalo v del naše narodne zgodovine in je vredno pozornosti. Pogledi, kot jih je imel pisec, so bili po- gledi vseh tistih, ki so se zave- dali, da se bo z razpadom Titove Jugoslavije marsikaj spremeni- lo, še posebej v Sloveniji, kot tu- di v našem zamejstvu. Ta spre- memba ne bo samo na poli- tičnem, pač pa predvsem na go- spodarskem področju. Zato so v tistem času skušali v časopisih z najrazličnejšimi informacija- mi umetno podaljševati obstoj jugoslovanske države, še zlasti zato, ker so od nje imeli takšno ali drugačno korist. Članek, ki je bil objavljen že le- ta 1991, nam prikazuje, kako smo se v tistem času velikokrat varali, ko smo ob določenih za- pisih, ki so se tedaj pojavljali v slovenskem tisku, pa tudi v našem zamejstvu, mimogrede prezrli resnično stanje, ki je bilo tedaj v Jugoslaviji. Tako smo tu- di podlegli miselnosti, pa tudi želji in upu posameznikov, ki so s tedanjimi določenimi jugo- slovanskimi interesi krojili jav- no mnenje zamejcev. Med nji- mi so bili tudi jugonostalgiki, ki tega niso javno pokazali, da- nes pa jih razkrivajo prav takšni zapisi. Ambrož Kodelja V premislek Ob spominu na slovensko osamosvojitev Andrea Mura Dean Oberdan Aktualno30. junija 201616 orda se tisti, ki ste poznali po- kojnega Karmela Klevo, sprašujete, kakšno zvezo ima ljubiteljski umetnik samouk s kopa- liščem za slepe. Pa jo ima. Prejšnji pe- tek opoldne je bilo na obali, ob morju, ki se je bleščalo v svetlobi sonca, slo- vesno odprtje prenovljenega kopališča za slepe, ki ga brez Karmela Kleve po vsej verjetnosti ne bi bilo nikoli ali pa vsaj še dolgo ne – prav on je namreč s svojo donacijo omogočil prenovo in gradnjo novih objektov na plaži za sle- pe. Slepi in slabovidni ljudje iz vse Slo- venije, ki bodo prišli v Izolo na počit- nice, se naužili miru, morja, sonca in svežega morskega zraka, mu bodo prav zagotovo zelo hvaležni. Za tiste, ki ne vedo, kdo je bil Karmel Kleva, pa še ne- kaj besed o njegovem življenju in de- lu. V zaledju Izole je majhna vasica Malija. Nekoč strnjenim istrskim hišam z dih jemajočim pogledom na sečoveljske soline so se danes pridružile tudi no- vogradnje, ki pa žal večkrat bolj kazijo kot krasijo podobo krajine, saj so pre- velike in prav nič “istrske”. In davnega 26. februarja leta 1922 se je v tej vasi, v hiši s številko 100 rodil Karmel Kleva. Oče Jožef je bil že v letih in vdovec brez otrok. Mama Marija je bila prav tako vdova – njen prvi mož, Anton, je padel na fronti v prvi svetovni vojni. Ostala je sama s tremi otroki, starimi 11, 7 in 4 leta. Jožef in Marija sta se poročila le- ta 1921. Ko se je čez leto dni rodil Kar- mel, je bil oče neizmerno srečen. Po- stali so šestčlanska družina. Oče se je Karmelu veliko posvečal in Karmel si je za vse življenje zapomnil njegove modre nauke. Ko pa mu je bilo šest let, so očeta pokopali. Karmel je uspešno dokončal obvezno šolanje, ki je bilo tedaj v italijanskem jeziku. Najbolj mu je bilo všeč račun- stvo. Želel je nadaljevati šolanje. Mama je hotela, da gre v semenišče, Karme- lova tiha želja pa je bila postati trgovec ali mizar, a oboje je bilo zanj takrat ne- dosegljivo. Dve leti je bil vajenec v ko- vinarski delavnici v Izoli. Ker je bilo Slovencem prepovedano govoriti v materinem jeziku, je vajeniško dobo prekinil in z bratom sta obdelovala do- mačo kmetijo. Obdobje fašizma je vse- stransko prizadelo slovenski živelj v Istri, “le misli v naših glavah so bile še svobodne”, se je spominjal Karmel. Mlad se je poročil, deset dni po poroki pa je že nosil vojaško uniformo. Evropa se je namreč znašla v 2. svetovni vojni. Leta 1943 se je vrnil domov in se ves srečen posvetil družini in delu na kme- tiji. Naslednje leto so istrske kraje zase- dli nemški vojaki. Njihovo hišo so preuredili v vojaški štab, družina pa se je morala zateči k ženinim staršem. Karmel se je vključil v enote za varovanje po- membnih objek- tov na obali. Po vojni je bil Kar- mel izvoljen v krajevne, nato še okrajne in okrožne organe oblasti. Bil je za- dolžen tudi za preskrbo hrane in drugih dobrin, saj je primanjko- valo vsega. Nato je bil poslovodja trgovine na Mali- ji, kasneje pa vodja odkupoval- ne postaje kme- tijskih pridelkov v Kmetijski zadrugi Izola. Ko je začelo kmetijstvo v slovenski Istri nazadovati, je kot vodja blagovnega prometa de- javnost zadruge razširil na hrvaško Istro. Ker je bilo delo zelo naporno in mu je začelo pešati zdravje, je ponovno prevzel trgovino v Maliji in tu ostal do upokojitve. Do upokojitve je bilo njegovo življenje eno samo garanje in težaško delo. Zdaj pa “so se odprli ventili, iz mene je kar naenkrat izbruhnila nepotešena želja po ustvarjanju, želja izraziti vse, kar se je dolgo leta nabiralo v meni”, je zapi- sal Karmel. Zdaj je imel čas, da uresniči tudi drugo željo, ki je tlela v njem že od otroštva in mladosti – ustvarjati z lesom, ki ga je naravnost oboževal. Ničesar ni vedel o delu z lesom, a v nje- govi glavi so se začele pojavljati podo- be živali, ljudi in pokrajine, upodoblje- ne na lesu. Na nekem izletu v Brkine je v gozdu videl, kako podirajo drevesa. Prosil je gozdne delavce, da mu dajo kos lesa, ki ga je zagledal na tleh. V na- slednjih dneh je nastajala podoba istrskega oslička. Ob ustvarjanju je čutil slast in zadovoljstvo in želja po upodabljanju je rasla. Izkoristil je vsak kos lesa, ki mu je prišel pod roke, lipo, afriški les iz luke Koper… Ustvarjal je v delavnici v svoji hiši na Maliji, ki je do preselitve v Izolo ni sko- raj nikoli zapustil. Zdelo se mu je vred- no ostati v okolju, ki hrani toliko lepe- ga in pristnega. “Vse moje življenjske radosti in bolečine so se rodile na Ma- liji. Dedno sem vezan na istrsko zem- ljo, ki mi je darovala življenje, vzela tri otroke, prizadejala tudi mnogo gorja, vendar je zame bila in ostala edina in- spiracija in večna ljubezen”, je pove- dal. Rad je imel naravo, živali, kmečka opravila in ljudske običaje. V naravi je vsak dan odkril kaj novega. K temu ga je gnala otroška radovednost, ki ga ni nikoli zapustila. Cenil je istrske ljudi, ki so v 20. stoletju preživljali zelo težke čase, a so ohranili svoj način življenja in običaje, predv- sem pa jih je pokonci držalo trdo in pošteno delo. Hotel je ohraniti spomin na te male ljudi, kmete in težake, ki so istrski zemlji dali vse, tudi življenje, če je bilo potrebno. Njegovi leseni reliefi prikazujejo ljudi pri kmečkih opravi- lih, prizore iz družinskega življenja, na primer tihe zimske večere ob kaminu, kartanje, pa tudi kak družinski prepir, ko žena zagrozi možu, da ga bo z metlo po glavi, ali sobotno kopanje v lese- nem škafu. Rad je upodabljal osličke, ki so mu bili prispodoba za delo, ga- ranje in vztrajnost, peteline kot čuvaje domačega ognjišča in jelene kot pri- spodobo nedo- taknjene divji- ne narave, goz- dov in svobo- de. Pa tudi boškarine, istrske vole z dolgimi rogo- vi, ki so bili kmetom v veli- ko pomoč pri oranju. V dru- gem obdobju svojega ustvar- janja je začel upodabljati ti- pične istrske kamnite hiše, ograde in go- spodarska po- slopja. Istrske gručaste in strnjeno pozi- dane vasi na hribih so se mu zdele nekaj najlepšega in najtrajnejšega, kar premorejo naši kraji. V skoraj dveh desetletjih, dokler mu ni opešal vid, je ustvaril na stotine lesenih reliefov. Večino jih je podaril prijatel- jem in sorodnikom. Ljudje so se kar na- vadili na to, da so prišli k njemu, če so rabili darilo za nekoga. Rekli so, “bo že Karmel dal”. Tako njegova umetniška dela krasijo domove različnih ljudi po vsem svetu. V osemdesetih letih se je v Istri zgodil kulturni preporod. Pisatelj Marjan Tomšič je začel zbirati ljudske pripo- vedke in pravljice in pisati romane o istrskih ljudeh. Glasbeno izročilo je oživljala skupina Istranova. Glasbenik iz te skupine, Luciano Kleva, tudi znan fotograf in likovni umetnik, je skupaj s tedanjim ravnateljem izolske mestne knjižnice, Slavkom Gabercem, šel večkrat na obisk h Karmelu na Malijo. Oba je očaralo njegovo delo. Slavko Gaberc je Karmela zelo cenil in spošto- val in povabil ga je, da svoja dela raz- stavi v izolski knjižnici. Zelo znan hrvaški založnik je na odprtju razstave ravnatelju Slavku Gabercu svetoval, naj pripravi obsežno likovno fotomono- grafijo Karmelovih del. A žal se niko- mur, niti založbi Lipa, ni zdelo vredno prispevati niti dinarja… Karmel Kleva je svoje reliefe razstavljal še v rojstni vasi Malija, okoliških kra- jih, Kopru in drugod. Za svoja dela je prejel tudi priznanje občine Izola in denarno nagrado, ki jo je nato podaril Medobčinskemu društvu slepih in sla- bovidnih Koper, Društvu distrofikov Slovenije, tretjino pa je namenil za ohranjanje svojih likovnih del. Tiste re- liefe, ki jih niso odnesli prijatelji, je namreč podaril kulturnemu društvu v Maliji. Obljubili so mu, da bodo dela stalno razstavljena v vaški galeriji in primerno zaščitena in oskrbovana. Upajmo, da so svojo obljubo tudi iz- polnili in tako prispevali k ohranitvi te neprecenljive likovne dediščine. Karmelovo mnenje je bilo, da bi se mo- rali Slovenci bolj posvetiti ohranjanju lastne kulturne in naravne dediščine, ne pa izgubljati časa z iskanjem zunan- jih in notranjih sovražnikov. Zdelo se mu je, da svojo dediščino še najbolj ogrožamo sami. V zadnjem obdobju svojega življenja je Karmel Kleva pisal tudi spomine. V šti- rih velikih zvezkih je zapisal spomine na življenje v vasi Malija, spomine na starše, otroštvo, mladost, vojna leta, družino, ki si jo je ustvaril. Ko beremo te vrstice, lahko občudujemo njegov izjemni spomin, kleno besedo in jasno izražanje, zdravo razmišljanje in glo- bok občutek za ljudi in družbene kri- vice. Spominski zapisi Karmela Kleve so prav tako kot njegovi leseni reliefi dragocena etnološka dediščina in pisni dokument nekega časa. Njegova želja in želja gospe Nade Rener je, da bi ti spomini izšli v knjižni obliki. Lahko samo upamo, da se bo vsaj zdaj našel založnik, ki se bo zavzel za to, da končno izide fotomonografija likov- nih del Karmela Kleve, obogatena z njegovimi spominskimi zapisi. Tako bi se velikemu dobrotniku vsaj posthum- no dostojno zahvalili za vse, kar je sam dobrega storil, dokler mu je bilo še da- no. Pripravila Špela Pahor M Narodni in univerzitetni knjižni- ci že tradicionalno vsako poletje pripravijo razstavo, povezano z izseljenci. Tokratno pozornost namen- jajo Združenim državam Amerike, še da- nes v ljudski zavesti “obljubljeni deželi”. Z namenom, da ne bomo pozabili nji- hovega poguma, drznosti in boja s pred- sodki, predvsem pa njihove vloge pri ohranjanju slovenstva v daljni deželi, predstavljajo zgodbe izseljenk, pozna- nih in pa tistih nevidnih žensk, ki so običajno potisnjene v ozadje. Tudi tam so, tako kot tiste doma, vzdrževale “ognjišče” in skrbele za to, da se je družina zbirala in ohranjala slo- venski jezik in kulturo. Kot tipična iz- seljenska zgod- ba je predsta- vljena zgodba Micke iz Poljan- ske doline nad Škofjo Loko, ki je po pristan- ku na Ellis Is- landu postala Mary, sledijo ji zgodbe slo- venskih pisa- teljic, žurna- listk, javnih delavk, kme- tic in gospo- dinj, ki so prav vse pu- stile svoj pe - čat v sloven- ski izseljenski zgodovini. Srečali bo- mo prve tri Slovenke, ki so odšle v ZDA po zaslugi svojih bratov misijonarjev sredi 19. stoletja: Antonijo pl. Baraga, poročeno Höffern, Polono Pirc, poročeno Noč, ter Marijo Trobec. Pred- stavljajo dve vidni “Američanki” sloven- skih korenin, Marie Prisland, ustanovitel- jico Slovenske ženske zveze in revije Zar - ja/The Dawn, ter Ano Praček Krasna, eno najbolj znanih ame- riških Slovenk, ki se je po več kot petdese- tih letih iz Amerike nazadnje vrnila v do- movino. Tu so še pišoče Slovenke dru- ge generacije Mary Jugg Molek, Irene Planinsek Odorizzi ter Rose Mary Pro- sen in pa zaradi različnih razlogov v obljubljeno deželo odseljene pesnice, pisateljice in učiteljice Milena Šoukal, Katka Zupančič, Angela Gospodarič, Mara Cerar Hull in Josephine Janežič. Skupaj štirinajst zgodb, ki govorijo o po- gumu, želji po boljšem življenju in slo- venski srčnosti. Naj tokratno izseljensko zgodbo pripovedujejo ženske! Razstava bo odprta do 26. novembra 2016. Avtorice razstave so: Helena Janežič, Ve- ronika Potočnik ter Špela Velikonja. V Ljubljana / Razstava v NUK V obljubljeno deželo - Slovenke v ZDA aj storiti s starimi knjigami,ki zaradi različnih vzrokov ostajajo na podstrešjih in ga- ražah? Starinarnice niso ravno po- goste in ne jemljejo vseh knjig. Mali oglasi pa tudi niso najbolj učinko- viti, ko gre za večje kupe knjig. Civilna iniciativa Čaven je tako zbrala tri škatle knjig in jih podarila ajdovski Lavričevi knjižnici. Gre za kakovostno strokovno literaturo in leposlovje, ki je zaradi prostorske stiske iskala svoj novi dom. Na po- doben način je Čaven pred leti do- niral knjige ajdovski knjigobežnici. “Knjig se ne meče stran. Knjiga je namreč temelj naše nacional- ne zavesti. Knjiga je sveta. Je pa res, da je zaradi padanja bralne kulture in poplave računalniških medijev knjiga v marsikaterem domu postala ne- bodigatreba. Velikokrat celo roma v smetnjak. Lavričeva knjižnica pa bo te knjige, katerih vrednost ob na- kupu precej presega tisočaka, ohra- nila. Tiste, ki ne bodo ostale na nji- hovih knjižnih poli- cah, pa bodo bodisi prodali bodisi poda- rili naprej”, je pove- dal Tino Mamić v imenu civilne inicia- tive Čaven. Dodal je še, da slovenske knjižnice zaradi no- vih teženj v branju v zadnjih letih povsem spreminjajo svojo de- javnost. Bralno kul- turo širijo na najra- zličnejše izvirne načine, pripoveduje Mamić: “Postajajo prava kulturna sre- dišča, polna ljudi ob vseh možnih urah. Poglejmo samo novogoriško knjižnico, ki bi jo bilo vredno posnemati. Lavričeva knjižnica išče mnoge nove poti do bralcev. Zato naj tudi osebno pova- bim vse Vipavce, ki se mudijo v me- stu, naj se oglasijo in v senci ob hladnem Hublju vzamejo v roke ka- ko knjigo ali časnik”. MR K Dar za Lavričevo knjižnico Knjige so svete Izola Karmel Kleva in kopališče za slepe