700
Listek.
pertifnena ali s'drushena fe bode s' tiga Svejta lozhilla, per temiftim Velikim Altarju bode Mafhoval, taifta Dufhiza, is saklade ali Shaza S Karfhanfke Cerkve Odpustik ali Ohladizo dofeshe: taku de ona tiga iftiga N. Gofpuda Jesufa Chri-ftufa tudi njega lubih Svetnikou saflushejna pomuzhi sadoby: inu P temi iftimi povsdignena is saaliga britkiga Terplejna inu Martra teh Paklenfkih Vijz k' Vezh-nimu Vefselju inu Sdravju bode preftavlena, tu pervolimu inu nafho oblaft damo. Inu kar bi koli temu super dellalu. tu istu nejma obstati. Ta lyft tudi a'i dar ima le pet lejt velati. Dann je pak v' Rimi per S. Marii Veliki Sneshnici pod Ribizha Parftanom, 3. dan Mefza Augufta, tuje Kimmavza, Gofpodniga Lejta 1621. Nafhiga Papefhtva pak Parviga Lejta. — Scipio Cardinal S. Susanae."                      A. K.
Nekaj o škofa Hrena spisih. Sikst Carcanus, škof Germaniški, od papeža posebej poslani obiskovalec ljubljanske škofije, dalje škofu Tomažu Hrenu 5. dne decembra 1. 1620., v Gornjem Gradu dva dekreta Shranjena sta oba izvirnika v kapiteljskem arhivu ljubljanskem (fasc. 12, št. 10). S prvim dekretom se dovoljuje škofu Hrenu, da sme vnovič na svetlo dati mali katekizem, katerega je že davno sam sestavil, da bi po njem v domačem jeziku (lingua slauica) učili duhovniki otroke krščanskega nauka v cerkvi ob nedeljah in praznikih; ter da sme izdati veliki katekizem Petra Kanizija, katerega je preložil na slovenski jezik (lingua Carniolana seu Slauica), kakor tudi svoje slovenske evangelije in liste, ki se bero po cerkvah ob nedeljah in praznikih. Župnike sme škof siliti tudi s cerkovnimi kaznimi, naj kupijo te knjige. — Z drugim dekretom pa daje Hrenu pravico, da sme natisniti svojo slovensko cerkovno pesmarico (Hymnologium Slauicum), to je svete himne, katere se pojo v cerkvi pri službi božji, in druge pesmi, ki se pojo pri procesijah itd., preložene od svetih očetov, deloma pa zložene od Hrena samega. Hren je ta dva dekreta spisal s svojo roko in škof Sikst ja je le podpisal. V njih je določno rečeno „te Thomam . , . composuisse, transtulisse." Kako se s tem ujemajo opazke na 57. in 58. strani Kleinmavrjeve ^Zgodovine slovenskega slovstva?"                                                                                                  A. K.
Listi inu Evangelia. (V Gradci 1800). [Do sedaj nepoznana knjiga slovenska.] Starejša bibliografija slovenska, v podrobnostih naravski pomanjkljiva, po-polnjuje se s časoma in prilično po novih sedaj šele zaslejanih, a prej nam nepoznanih proizvodih književnih. Jedna taka knjiga, katere ne omenja ni Šafafikova „Geschichte der siidslavischen Literatur", ni Marnov „Jezičnik: Knjiga Slovenska" in tudi (kolikor mi je znano) nijedna druga tiskovina naša ne : prišla mi je po dobri sreči v roke, donesena od nekod iz okolice Radgonske pri Muri. ') Po besedi Jan. VI. 12 : „Zberite kosce, ki so ostali, da se ne pogube", naj še torej isto tukaj objavim in nekoliko opišem
Naslov ti do sedaj nepoznani knj?gi slovenski se glasi ves tako-le (vse z velikimi črkami): „Listi inu Evangelia na usse nedele inu prasnike zhes želu lejtu. Koker tudi ta passion, ali tu popissuvanje terplenja Jesusa Christusa, koker so taistiga shtiri evangelisti popissali. Te naprejpissane pesmi te zerkve, ta mali katekismus, te litanie, s' tem molitvami, ta krishova pot, s' pildami, katiri k' temu slishjo. — V Marburgi, se najdejo per Joshefu Merzingeru v' gosposki gassi." M. 8. 376 str. — Tiskar ni imenovan in tudi ni zabeležena letnica; vendar sodim. da je ta knjiga bila natisnena v Gradci 1800 Poznejša, očividno po ti prirejena izdava namreč slove po Safafiku: „Listi ino evangelia na vfe nedele ino prasnike zhes zelo leto, kakor tudi paffion itd., mali katekism,   krishova pot. V Marburgi,
') Izročil  mi jo je g. F. Kocbek, sedaj učitelj v Žalci.