1 I ! I I DELAVSKA ENOTNOST Četrtek, 18. avgusta 1966 ŠL 32, leto XXU Vedno se kdo najde, ki ta most minira.. ; Karikatura: ANDREJ NOVAK I^JLIRSKE BISTRICE: ' Kolektiv Transporta je opravil samoupravljavski izpit »S prepiri ne ustvarjamo dobička« — tako smo dali v začetku junija naslov po-ročilu, ki smo ga v našem tedniku objavili o sporih med vodilnimi v podjetju Transport v Ilirski Bistrici. Ti spori so zastrupljali odnose v kolektivu in če bi se nadaljevali, Potem bi nedvomno to podjetje začelo iti po rakovi poti tudi v gospodarjenju, ki je vzlic vsemu bilo kar v redu. Na srečo pa se je kolektiv Transporta ovedel še v pra-^em času, da polne plačilne kuverte ne pomenijo še vsega in da te kuverte sploh ne oodo več polne, če ne bodo kot samoupravljavci skrbeli ne samo za dohodek, temveč Judi za zdrave medsebojne odnose v kolektivu. Res ne posebno vešče, vendar pa odtočno so ob pomoči občinskega sindikalnega sveta postavili stvari na svoje mesto in tako vendarle, čeprav z zamudo, opravili svoj samoupravni izpit. v. Z bližnje ceste, ki vodi proti l;eki, je bilo slišati šum avtomobilov, ki so hiteli k morju, pa so se vračali proti domu. plo toplo je bilo; končno je av-jjjst le pokazal obraz, orošen s letnim znojem. »Sedaj je visoka sezona tudi za naše podjetje. Naše cisterne so stalno na poti, bencina ni nikoli dovolj niti na bencinskih postajah, niti na letališčih. Iz rafinerij v Sisku, Bosanskem Brodu in Reki razvaža naših 32 cistern naftne derivate po vsej državi. Oskrbujemo tudi letali- I immammaamjm Bob je samo bob Ne gre samo za tisto delovno organizacijo, v kateri je zaposlen delavec, ki me je ondan prepričeval s staro modrostjo, da ima raje vrabca v roki kot goloba na strehi. gj Gre namreč za pojav, ki ga lahko zasledimo v preneka-terem kolektivu, ko si prizadevajo spraviti osebne dohodke zaposlenih na tistih delovnim mestih, kjer največkrat odpovedo vsa fizična merila, v sklad s produktivnostjo dela. Sicer pa naj povzamem kar njihov primer. Izoblikovali so si analitično oceno delovnih mest. Polam pa so to oceno enostavno preoblekli v sistem nagrajevanja. Kot po merilu: nagrajevanje po delu! In tako je Po analitični oceni najviše ovrednoteno delovno mesto dobilo največje število točk in tako navzdol do najniže ocenjenega delovnega mesta. Torej nekakšna hierharična lestvica osebnih dohodkov. K temu pa so še dodali določilo, da vsakomur, ki ne izpolnjuje vseh pogojev z analitično oceno ovrednotenega delovnega mesta, kot je na Primer nižja strokovno izobrazba, kot pa je predpisana, odvzamejo določeno število točk. Vse to so storili, da bi poslej pri nagrajevanju upošte-vnli tudi učinek dela zaposlenih na posameznih delovnih pestih in da bi jih zainteresirali za nadaljnje strokovno lzPopolnjevanje. Pa se ni zgodilo ne prvo ne drugo. In delavec, o katerem sem prej pripovedoval, je svojo modrost v golobu na^strehi pojasnil takole: Ljubše mi je, če me postavijo na Piije ovrednoteno delovno mesto, kot pa da mi vse življenje odtegujejo pri plači na mojem sedanjem delovnem mestu. In bolj ko o tej njegovi pripombi premišljam, bolj sem Prepričan, da je imel prav. „ Prevelika zmota bi bila misliti, da bo analitična ocena Ze sama po sebi izmerila tudi učinek dela zaposlenih na teh delovnih mestih. Niso namreč izjemni primeri, da delavec, ki nima izobrazbe, kot jo terja analitična ocena delavnega mesta, dosega celo večji delovni efekt kot delavec, Cl izpolnjuje te pogoje. In ne samo, da ne bo bolje nagrajen za to svoje delo, celo prikrajšali ga bomo pri njegovem osebnem dohodku. Razen tega pa je prav malo Verjetnosti, da bi tega delavca pripravili do izobraževala in izpopolnjevanja samo zato, da bi si pridobil tudi termalno priznanje strokovnosti, če pa že njegovi rezul-ati dela dokazujejo, da znanje ima, če torej sam ne čuti Pri delu potrebe po izpopolnjevanju. In še manjša je ver-^iriost, da se bo za kaj takega odločil, če mu v delovni rganizaciji ne bodo zagotovili tudi najosnovnejših pogo-tun-Za t° nie8°V0 izpopolnjevanje, — kar se največkrat ai primeri — pa čeprav je v pravilniku o delitvi oseb-h dohodkov obljubljenih nekaj tisočakov več. na ^at? recirno bobu bob, ker le to tudi je. Ne moremo z analitično oceno meriti učinkovitost dela zapo-uč/fr ker t0 rr^remo storiti le z merili za ugotavljanje šan~' pa nam analitična ocena odgovori na vpra- neJe’ kakšne naloge mora opravljati delavec na posamez-Pro kovnem mestu in kakšen je pomen tega mesta v oce«eSU Proizvodnje in poslovanja. Lahko nam služi ta mor za osnovo pri snovanju kadrovske politike, ne snnf uPa avtomatizem pri preverjanju delovnih obnosti in rezultatov dela zaposlenih. BOJAN SAMARIN šče Brnik in beograjsko letališče v Surčinu. Dela našim šoferjem res ne zmanjka, pa tudi bog ne daj, da bi ga zmanjkalo! Če bi en sam šofer ostal en sam dan brez dela, bi vzdignil toliko prahu, da bi ga tu v upravi težko pogoltnili. Veste, plačani smo po učinku, po realizaciji in zato smo vsi še kako zainteresirani, da nam dela ne zmanjka ... Zato pa se tudi nad osebnimi dohodki res ne moremo pritoževati, saj se v povprečju gibljejo med devetdesetimi in stotimi tisočaki! Sedeli smo v direktorjevi sobi in za uvod spregovorili na kratko o poslovanju podjetja Transport nasploh. Podatke je stresal Jože Stemberger, drugače v. d. komercialnega, sedaj pa tudi v. d. direktorja: »Lani je naš 160-članski kolektiv ustvaril nekaj čez milijardo starih dinarjev bruto dohodka, letos pa predvidevamo, da ga bomo ustvarili za kakšnih tristo milijonov dinarjev več. Ni slabo, res ne, ampak tudi ne tako dobro kot izgleda na prvi pogled. Veste, avtomobile moramo uvažati, pa tudi njihove nadomestne dele, naši delovni prostori pa res niso primerni. Lokacijo za nove prostore smo sicer dobili, gradili pa za sedaj še ne bomo, ker se nam zdi bolj (Nadaljevanje na 2. strani) rekreacija po upokojensko FOTO SLUŽBA DE »♦♦♦♦♦♦■»♦♦♦♦a MELAMIN -USPEŠEN PRODOR NA TUJE TRŽIŠČE Vse v presež nikih Nedavno je največja tovarna umetnih oblagalnih plošč v Evropi Resopall v Frankfurtu povabila direktorja Melamina tov. Jožeta Koširja na razgovor o medsebojni kooperaciji. Ozadje tega vabila: Melamin je tej renomirani tovarni na avstrijskem tržišču skočil v hrbet z nižjimi cenami. Po poteku razgovora je vablje-nec ugotovil, da zahodno-nemškim konkurentom ne gre toliko za poslovno sodelovanje kot za to, da bi zvedeli, kako uspe Melamin ceneje izvažati kot oni, ne da bi domači kupci plačevali izgubo. Odgovor, seveda razširjen in izpopolnjen, bo verjetno zanimal tudi naše bralce, tembolj, ker Melamin od 1963. leta ni podražil svojih izdelkov, čeprav so proizvodni stroški po uvedbi gospodarske reforme porasli za 42 °lo. Melamin je deloma z moderno tehnično opremo deloma pa z dobro organizacijo dela dosegel enake produkcijske pogoje kot inozemski konkurenti. Prekosil pa jih je v izkoriščanju strojev. V zahodnonemških tovarnah so po oceni posebne strokovne komisije proizvajalne (Nadaljevanje na 6. strani) | : « : > ♦ i • <► ♦ «444 STR. 2: REZERVIRANI STOLPEC STR. 3: SLABI KADRI _ GLAVNI VZROK VEČINE TEŽAV STR. 4: TEKMA S ČASOM POD PLAŠČEM ZAKONITOSTI STR. 5: »ZA DIREKTORJA KECKESA NI VEC PROSTORA MED NAMI« STR. 6: REFORMA IN REPUBLIKA STR 7 • 25 STOPINJ V VODI STR. 8: GRADOVI SO OSTALI V OBLAKIH STR. 12: NEPOGREŠLJIVO KOLESCE « 4 4 ♦ » ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ « SO CARINIKI NAGRAJEVANI PO DELU? NA ZADNJEM MESTU S svojim delom cariniki prispevajo, da se velika sredstva od carine stekajo v državni proračun, iz njega pa nekatere carinarnice dobijo tako malo, da so cariniki po oseb-nih dohodkih v nekaterih občinah na zadnjem mestu med zaposlenimi. Tak primer je s cariniki v Novi Gorici, ki pa ni osamljen. V Sloveniji se cariniki povsod pritožujejo, da njihovi zaslužki niso v skladu z njihovim delom in življenjskimi stroški v krajih, kjer delajo. Vzrok za sedanje nezadovoljstvo med cariniki moramo iskati v delitvi. Naša carinska služba je še močno centralizirana. Sredstva za vzdrževanje carinarnic in za nagrajevanje carinikov delijo v carinski upravi v Beogradu po izdelanem ključu in po razpoložljivih sredstvih iz državnega proračuna. Osnova za delitev med posameznimi carinarnicami je število zaposlenih in strokovna izobrazba. Tako so na boljšem cariniki, ki imajo malo dela in živijo v mestih, kjer so življenjski stroški že tako nižji. Takšna poenostavljena delitev pa je v nasprotju s tistim, kar v naši družbi razla-šamo, da morajo biti ljudje nagrajevani po delu. Izkušnje ka- žejo, da je na carini prav nasprotno, da so dobro plačani tam, kjer malo delajo in' potemtakem tudi ne ustvarjajo velikih sredstev za državni proračun, in da so slabo nagrajevani tam, kjer veliko delajo in odkoder se v državni proračun stekajo velika sredstva od carine. krivična razmerja ■ Cariniki v Novi Gorici opravljajo svoje delo na državni meji, ki je dolga 235 km. Na tem odseku imajo 4 mejne prehode za redni potniški promet, 28 prehodov za maloobmejni promet in 70 prehodov za dvolast- ■ nike. Od 32 mejnih prehodov, ki jih nadzoruje carinarnica v Novi Gorici, jih je 25 oddaljenih od sedeža v Novi Gorici od 5 do 93 km. Prehod na Predelu pa je 1.156 m visoko. Pogoji dela na carini zato niso lahki, saj morajo svoje delo opravljati v vsakem času in ob vsakem vremenu. Pri opravljanju svojega dela imajo goriški cariniki na voljo samo en avtomobil in pet mopedov. Tehnična opremljenost carinikov je slaba. Na nekatere mejne prehode pa lahko pridejo samo peš. Zelo težkim pogojem dela pa ne ustrezajo njihovi osebni dohodki, ki so v primerjavi z drugimi zaposlenimi v občini več kot skromni. Povprečni osebni dohodki carinikov so bili letos v marcu 58.000 S-din. V zadnjih mesecih so se nekoliko dvignili in znašajo zdaj 62.000 starih danarjev. S temi dohodki pa so cariniki daleč na repu občinske lestvice. Če jih primerjamo z izplačili osebnih dohoo-kov v nekaterih goriških podjetjih, pridemo do popolnega nesorazmerja. Slovensko povprečje osebnih dohodkov je po statističnih podatkih približno 72.000 starih dinarjev, v občini Nova Gorica pa je še nekoliko višje in znaša 73.800 starih dinarjev; v gospodarskih dejavnostih 72.600 starih danarjev, v negospodarskih dejavnostih pa 81.200 starih dinarjev. Lahko bi rekli, da je spričo takšnih osebnih dohodkov ogrožen življenjski minimum carinikov, še posebej, da pomožno tehnično osebje na carini zasluži mesečno komaj 35 tisoč starih dinarjev, uslužbenci z nižjo šolsko izobrazbo 48.700 starih din, uslužbenci s srednjo šolsko izobrazbo 58.000 starih dinarjev, uslužbenci z višjo šolsko izobrazbo 69.600 starih din (Nadaljevanje na 6. strani) 7 dni »* sindikatih REZERVIRANI STOLPEC as; Ivan Bergant predsednik sindikalne organizacije v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič Kaj ste storili, da bi sindikat v vaši delovni organizaciji dobil še večjo veljavo? Prizadevamo si, da bi sindikat res postal politična organizacija, ne pa da bi se še naprej ukvarjal le s prodajo ozimnice. To pripovedujem zaradi tega, ker se je tudi sindikat v naši tovarni še do nedavnega ukvarjal le s tem, koliko bo kdo kupil krompirja ali jabolk po znižanih cenah! Zdaj smo popolnoma prekinili s takšno prakso in sindikalna organizacija že dobiva pravo veljavo. Se posebej se je sindikat v naši tovarni uveljavil po tem, ko smo v delovnih enotah organizirali samostojne sindikalne podružnice. Tako zdaj zaposleni v posameznih enotah na sindikalnih sestankih mnogo razpravljajo predvsem o tem, kako bi še utrdili delavsko samoupravljanj?. Izredno živalne razprave med člani sindikata so bile ob sprejemanju statuta in pravilnika o delovnih razmerjih. Moram reči, da so naši člani sindikata dali na pravilnik o delovnih razmerjih toliko pripomb, da smo ga morali zares precej spremeniti. Podobno je bilo tudi s statutom in z drugimi internimi akti. Se mi zdi, da smo s tem, ko sindikat ščiti samoupravne odnose, kot smo si jih v aktih zapisali, že precej storili. Še zmeraj se namreč najde kdo, ki hoče mimo samoupravnih norm delati po svoje. Branko Pogeljšek predsednik sindikalne organizacije Novoteks, Novo mesto Kaj ste v vaši delovni organizaciji storili za družbeni standard delavcev? Skrbimo predvsem za to, da bi vsi naši delavci dobili primerna saanovanja. Še prej naj povem, da smo doslej že zgradili ali odkupili petdeset stanovanj. Letos pa smo prvič zagotovili individualno gradnjo vrstnih hišic. Nedaleč od naše tovarne že raste prva soseska šestnajstih vrstnih hišic, ki smo jo imenovali »Novoteks«. Med graditelji je največ delavcev iz neposredne proizvodnje. Vsakemu je tovarna dala 6 milijonov starih dinarjev kredita ob 600.000 starih dinarjev lastne udeležbe. Kredit so vsi graditelji dobili pod precej ugodnimi pogoji, in sicer za dobo dvajsetih let in z 2-odstotno obrestno mero, s tem da bodo začeli posojilo vračati šele leta 1969. S šestimi milijoni starih dinarjev si bo vsak izmed interesentov zgradil vrsto hišico tako daleč, da se bo lahko vselil. Gradnjo je letos v aprilu prevzelo novomeško gradbeno podjetje Pionir in bo dela zaključilo, kot je zapisano v pogodbi, že letos. Razen kreditov za gradnjo vrstnih hišic 'pa daje podjetje kredite tudi drugim delavcem do zneska 500.000 starih dinarjev za prenavljanje ali za dokončanje gradnje. Po izračunih bo naše podjetje samo letos namenilo za stanovanja več kot 100 milijonov starih dinarjev. 1 1 Miro Žagar predsednik 10 sindikalne podružnice Tovarne kemičnih izdelkov, Liboje: Pogosto slišimo delavce, da se pritožujejo nad sindikatom, češ da ničesar ne stori zanje. Velja ta ocena tudi za delo vašega sindikata? ■ m Dva ali tri primere vam bom povedal, kako je sindikat za- j§ ščitil interese delavcev, pa si boste lahko sami ustvarili sodbo jg o tem, če naš sindikat zastopa interese svojih članov. Ko so strokovne službe proučevale uvedbo 42-urnega tedna, jj bi po končani analizi morali ukiniti 18 delovnih mest in zato g odpustiti 18 delavcev. Sindikat pa ni privolil v odpuščanje kar S povprek. Delovnim enotam smo prepustili, da odločijo o vsa- g kem delavcu posebej, kaj z njim. In zgodilo se je, da so de- B lovne enote odklonile le šest delavcev, najbolj nediscipliniranih, g§ ki so že dlje zavirali skupna prizadevanja enote. Za nediscipli- g nirane delavce pa se seveda nismo zavzeli. [ V drugem primeru smo se zavzeli za delavca, ki je pri delu Jj povzročil požar. Pred občinskim sodiščem sem ga osebno žago- m varjal, kajti obtoženi delavec je bil premalo poučen, o delu, ki S ga je opravljal. Pravdo smo dobili. §f Pred nedavnim pa se je sindikat zavzel za enotno izplačilo s nadomestila za K-15. Po prvem predlogu bi namreč izplačali 1 po poldrugi odstotek od osebnih dohodkov. Tako bi nastale ve- J like razlike, prikrajšani bi pa bili prav delavci z nižjimi oseb- M nimi dohodki. Tudi to krivico smo po zaslugi sindikata popravili. j§ Breda Žnidaršič predsednica IO sindikalne podružnice skupnih služb zdravilišča Slatina Radenci Zlasti v strokovnih službah ugotavljamo, da je delitev kaj malo razvita in da so osebni dohodki zaposlenih veliko bolj odvisni od tarifnih postavk kot pa od prizadevnosti delavcev. In največkrat niti ni posebnega interesa, da bi se razbili ti mezdni odnosi. In pri vas? Dejavnost naše delovne organizacije je precej raznolika, od jj proizvodnje vode do zdravstva, do gostinstva in do dejavnosti, g ki jih opravljajo naše skupne službe. In morda je prav v tem g tudi vzrok, da razen v obratu za proizvodnjo vode še nismo S uveljavili učinkovitejšega sistema nagrajevanja, ki bi upošteval jg tako individualne rezultate dela kot tudi uspeh gospodarjenja jj posameznih enot. Lahko pa rečem, da smo na najboljši poti, da g uveljavimo tak sistem formiranja delitve osebnih dohodkov v §g bližnji prihodnosti. Tako je na primer še pred nedavnim sindikat jj naše enote intenzivno razpravljal o novi analitični oceni delov- jj nih mest, ki nam jo je pripravil soboški Zavod za ekonomiko in M produktivnost dela. To pa je po našem mnenju prvi korak k no- jj vemu sistemu formiranja in delitve dohodka, saj bo na tej jj osnovi možno poiskati nekatera merila za individualno priza- jj devnost zaposlenih in učinkovitost posameznih služb. Zdaj nam- jj reč vemo vsaj to, kakšen kader potrebujemo na delovnih mestih, g kakšna mora biti njegova strokovna usposobljenost, da lahko v 1 organizaciji dela in s tem v celotnem poslovanju zagotovimo jj potrebno kvaliteto, individualna ocena delavcev na posameznih jj delomih mestih — tudi o tem smo v našem sindikatu že raz- jj pravljali — pa nam je razkrila, kako smo to delo doslej opravljali. p Od tod naprej pa najbrž res ne bo posebno težko zasnovati de- jj litve osebnih dohodkov po delu-. Merila bomo najprej začeli jj iskati v računovodsko knjigovodski službi. Potem pa kajpak tudi "jj drugod. g Kolektiv Transporta je opravil samoupravi j avski izpit (Nadaljevanje s 1. strani) važno, da najprej obnovimo naš vozni park, od katerega tudi živimo. Upamo, da bomo letos dobili pet novih cistern. Nedavno smo se vključili tudi v mednarodni transport. in v okviru In-tertransporta iz Ljubljane prevažamo v Avstrijo. Naši mehaniki dobro skrbijo za avtomobile in to je za nas vse velikega pomena, saj bi drugače imeli velike težave. Saj veste — devize...« Jože Zidar, šofer in predsednik delavskega sveta Transporta živo prikima tem besedam in kaže, da je istega mnenja tudi Ciril Pirih, avtoelektričar in predsednik sindikalne organizacije v podjetju. Vitomir Dekleva predsednik občinskega sindikalnega sveta pa meni: »Ni kaj reči — dela nam res ne manjka in tudi pridnosti ne. Toda, če bi imeli bolje organizirano upravo in razne službe, potem bi — če drugega ne — verjetno lahko vsaj stroške v marsičem zmanjšali, s tem pa povečali svoj poslovni uspem« Nihče ne nasprotuje tem besedam; nedavni dogodki so jih poučili, da slaba organizacija dela, nezadostna disciplina, razprtije med vodilnimi in pasivnost delavcev kot samoupravljavcev ne vodijo nikamor drugam kot na rakovo pot v vsakem pogledu. Dobro je, da so vendar Se ob pravem času zarezali v gnojni čir na telesu kolektiva in odstranili tisto, kar je zastrupljalo njegov organizem. ČE SE PREPIRAJO VODILNI... Razprtije v kolektivu, ki so tlele že dalj časa, so se z vso silo razvnele v aprilu, ko je bil za predsednika delavskega sveta izvoljen Mirko Tašler, vodja av-toparka. Direktor podjetja Franc Škrlj je dal veto na to izvolitev, češ da bi mu Tašler kot predsednik delavskega sveta onemogočil do konca izpeljati potrebno reorganizacijo v podjetju,' Tašler pa ni hotel sprejeti novega delovnega mesta vodje delavnice v Trnovem, kamor ga je pred tem premestil dotedanji delavski svet. Tašler se je na premestitev pritožil na sodišču, hkrati pa se je v podjetju začela bitka »kdo bo koga« — ali direktor Tašlerja ali Tašler direktorja. Kolektiv pa se ni znašel, med drugim tudi ne v zakonodaji, in tako so volili predsednika delavskega sveta kar trikrat — po nepotreb- nem in v nasprotju s predpisi. Končno so spoznali, da je bila prva Tašler jeva izvolitev veljavna. Tašler sam pa je spoznal, da je vse skupaj šlo predaleč in je sam dal ostavko na funkcijo predsednika delavskega sveta, še predno ga je kolektiv odpoklical. Jože Zidar, sedanji predsednik delavskega sveta (na drugih volitvah je dobil enako število glasov kot Tašler, na tretjih pa večino glasov): »Veste, v podjetju nimamo pravnika, pa se ne znajdemo najbolje v predpisih. Zato smo ga lomili z volitvami, potem pa tudi z odpovedjo direktorju, ki pravno ni bila v redu. Zato smo sedaj z direktorjem uredili stvar tako. da smo sprejeli odpoved, ki jo je sam dal v začetku junija in ki izteče v septembru. Je pač tako: brez pravnika ne gre in zato bo tudi naša disciplinska komisija začela razpravljati o odgovornosti posameznikov za razprtije v podjetju šele takrat, ko si bomo zagotovili ustrezno pravno pomoč.« Razplet dogodkov ' in trenutne razmere v Transportu so naslednje: direktor je odšel iz kolektiva; Tašler, ki je na sodišču dobil tožbo zaradi premestitve, je Ostal v kolektivu, nima pa zaenkrat pravega delovnega mesta in kolektiv mu ne šteje v dobro, da je — predvsem iz osebnih razlogov — razvnel razprtije v podjetju in da je nato tri mesece prejamal plačilne kuverte. ne da bi njihovo vsebino zaslužil z delom; računovodkinja, ki je svoje delo opravljala sj,cer dobro, drugače pa je živo sodelovala v razprtijah, je dala odpoved, na delovno mesto računovodje, drugače pa bo še naprej ostala v kolektivu. Delavski svet pa je razpisal naslednja delovna mesta: direk-rektorja, sekretarja podjetja,vod jo komerciale, tehničnega vodjo in vodjo računskega sektorja. Za novega direktorja že imajo resnega kandidata in upajo, da se bodo z njim sporazumeli na obojestransko zadovoljstvo. NI BIL VSEGA KRIV SAMO DIREKTOR ... Disciplinska komisija od nedavnega dela zelo 'aktivno in ne nazadnje tudi zaradi tega se delovna disciplina v podjetju izboljšuje. Krivcev za razprtije v podjetju pa še ni zaslišala; želijo namreč, da bi bilo to pot tudi s pravne strani vse v najlepšem redu. Jože Zidar, predsednik delavskega sveta: »Direktor je bil dober človek in tudi razne ne- pravilnosti je videl in jih hotel odpraviti. Bil pa je preveč zaupljiv in je dovolil, da so ga različni ljudje izkoriščali. Ni znal postaviti prave organizacije v. podjetju niti uvesti potrebne discipline. Loteval se je različnih stvari, vendar na neprimeren način; če je hotel kaj doseči pri posameznih ljudeh, jim je obljubljal najrazličnejše stvari. Tudi sam je prispeval k temu, da so 'se ljudje v podjetju porazdelili v tabore in tako je stvari še poslabšal, namesto da bi jih razrešil. Skratka — ni se znašel, ni bil sposoben, da bi podjetje vodil tako, kot je treba.« Ciril Pirih, predsednik sindikalne organizacije: »Te razprtije so nam bile vsem skupaj dobra šota. Razen za plačilno kuverto so se ljudje pri nas kaj malo zanimali za druge stvari. Šele ko je pošteno zaškripalo, so videli, da delavsko samoupravljanje ni prazna beseda in da tudi sindikalna organizacija ni tu samo zato, da plačaš. članarino. Priznati moramo, da vse do teh razprtij pri nas niso imeli prave teže niti samo-upravljanjeniti sindikat pa tudi ZK ne. Vsi smo nekako spali in zdramil nas je šele občinski sindikalni svet. Tovariš Dekleva nam je mnogo pomagal, da kot sindikalna organizacija dobimo pravo vlogo. Organizirali smo več sestankov, imeli pa smo tudi razširjeno sejo našega sindikata, kateri sta prisostvovala tudi župan in sekretar občinskega komiteja. Pomenili smo se odkrito o vseh napakah in slabostih in nato predlagali delavskemu svetu ukrepe za izboljšanje discipline v podjetju in za ureditev kadrovsih zadev. Delavski svet je nekatere stvari že izpeljal, nekatere pa še bo, mi v sindikalni organizaciji pa upamo, da se sindikalno delo po začetnih uspehih ne bo spet uspavalo.« Vitomir Dekleva, predsednik občinskega sindikalnega sveta: »Učinkovitost pomoči občinskega sindikalnega sveta podružnicam je v nemajhni meri odvisna od tega, kdaj le-te pomoč zahtevajo. Če jo zahtevajo takoj, ko se znajdejo v težavah, je pomoč razmeroma lahko dati; če pa čakajo, da se različne nepravilnosti razrastejo in poženejo globoke korenine, potem je tudi občinski sindikalni svet v težavah, ko išče pot iz zagate. Zato je tudi tolikšnega pomena, da smo stalno v stikih in da delamo s skupnimi močmi.« MILAN POGAČNIK ODPRTO PTSMO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V KOPRU: Konjunktura še ni učinek Razprava na zadnjem plenarnem zasedanju Občinskega sindikalnega sveta v Kopru, ki so se je udeležili tudi predstavniki trgovskih delovnih organizacij, je bila neposreden povod, da je svet naslovil na vse sindikalne podružnice in delavske svete odprto pismo. S tem so koprski sindikati seznanili svoje članstvo s stališči do nekaterih notranjih problemov, predvsem pa problemov delitve v trgovskih delovnih organizacijah. Da so se koprski sindikati odločili kot posebno točko na svojem plenarnem zasedanju obravnavati problematiko, trgo-govine v tej komuni in še posebej problemov formiranja in delitve dohodka v trgovskih hišah, je bila neposreden povod ugotovitev, da so v nekaterih delovnih kolektivih začeli izplačevati v zadnjem času zelo visoke osebne dohodke. V marsikaterem primeru celo tako visoke, da je že brez podrobnejše analize očitno, da ne morejo biti rezultat enakovredno povečanega prometa ali celo produktivnosti dela. Podrobnejša analiza pa je pokazala, da so ti premiki v osebnih dohodkih nastali v nekaterih delovnih kolektivih predvsem zavoljo konjunkture bodisi kot posledica nekaterih izrazito 'dobrih lokacij, bodisi zaradi že po naravi konj unk turnega asortimenta. Vendar pa v koprskih sindikatih niso v celoti odrekli pravice delovnim kolektivom trgovskih delovnih organizacij, da izplačajo višje osebne dohodke tudi v primeru, ko je višji dohodek rezultat konjunkture. Kajti čeprav konjunktura - in še posebej spričo niveliziranih cen — je bilo vsekakor treba vložiti veliko več dela za povečanje prometa in s tem dohodka. To je sicer res, vendar pa nekateri primeri druge skrajnosti, ko so v posameznih delovnih kolektivih pripisali celoten rezultat konjunkturnih razmer svoji produktivnosti dela, samo da bi opravičili vistik porast osebnih dohodkov, dokazujejo, da ni nič manj .upravičena zahteva občinskega sindikalnega sveta, naj v trgovskih delovnih organizacijah temeljito prouče svoje sisteme formiranja in delitve dohodka in jiih prilagode sedanjim razmeram. Pri tem pa so koprski sindikati opozorili, da bi morali delovni kolektivi del dohodkov, ki so jim jih prinesle konjunktume razmere na tržišču, nameniti predvsem razširjeni reprodukciji, se pravi nadaljnjemu razvoju trgovske mreže in obnovitvi lokalov. Še . posebej zavoljo tega, ker se utegne konjunktura slej ko prej sprevreči v svoje nasprotje in bodo tedaj sredstva za razvoj in modernizacijo delovnim kolektivom še kako potrebna. In kljub temu, da trgovska podjetja poslujejo v mejah odobrenih marž, pristavlja občinski sindikalni svet, bi morala trgovina del dohodka, ki ga prinaša konjunktura, vrniti potrošniku predvsem v obliki nižjih cen za tiste artikle, ki jih pretežno kupuje domače prebivalstvo. Očitno je namreč, da morajo domači prebivalci spričo čedilje bolj intenzivnega dotoka tujih turistov in še bolj zaradi maloobmejnega prometa odšteti precej višjo ceno, da si zagotove potrebno blago, kot je to primer v drugih mestih republike. V neposredni zvezi s tem, kako bodo v delovnih Kolektivih trgovine razvili svoje sisteme formiranja in delitve dohodka, kakšna bo odvisnost med sredstvi za razširjeno reprodukcijo na eni in sredstvi za osebne dohodke na drugi strani, pa se je občinski sindikalni svet v Kopru tudi zavzel, naj bi tako v trgovskih delovnih organizacijah kot v občinski skupščini temeljito preanalizi-rali razvojne programe in jih prilagodili novim pogojem gospodarjenja. A ne le to. sindikati v delovnih organizacijah bi morali zahtevati od samoupravnih organov in vodstev, da te programe čimprej izdeia jo, kajti za nekatere delovne kolektive še vedno značilno, da gospodarijo in poslu ejo od danes do jutri. In k temu še zahteva, da bi morala občinska skupščina zagotoviti tako enakost kot javnost pri dobivanju investicij in kreditov, zanje, da zagotovi vsem delovnim kolektivom res enake pogoje za nadaljnji razvoj. Občinski sindikalni svet pa še opozarja občinsko skupščino, da bi morala pritegniti k reševanju skupnih problemov komune tudi tista podjetja, ki sicer nimajo v koprski občini svoje uprave, imajo pa svoje poslovalnice. Prav ti kolektivi so pogosto precej privilegirani, bodisi pri dodeljevanju lokacij bodisi pri jemanju kreditov, razen tega pa niso rodki primeri, ko ta podjetja povsem zanemarijo vzgojo svojega kadra in se raje puslužu jejo »preplačevanja«. nn Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV • MURSKA SOBOTA: Samokritično moramo priznati, da smo v sindikatih spričo drugih, morda res pomembnejših nalog precej zanemarili športno in rekreacijsko dejavnost. Toda s tem še zdaleč ni rečeno, da bi med članstvom tudi splahnelo zanimanje za šport in rekreacijo' O tem so se mogli dodobra prepričati v Murski Soboti, ko so letos organizirali sindikalne športne igre. Kljub temu, da bodo tekmovanja trajala skozi vse leto --v Murski Soboti so se namreč odločili, da bodo prvič orga- j nizirali sindikalne športne igr® po ligaškem sistemu, se pravi, j da vsaka ekipa tekmuje z vse- j mi, in to v pomladanskem ih jesenskem delu — se je na razpis prijavilo doslej rekordno število ekip in udeležencev. I Tako je v pravkar končanem pomladanskem delu tekmoval0 23 delovnih kolektivov soboška . komune s 122 ekipami, v kate- j rih je nastopalo 570 tekmoval- j cev in 100 tekmovalk. Program tekmovanja je bogat in zajema vrsto disciplin kot na primer: nogomet, mali nogomet, odbojka, namizni tenis, streljanje, atletika, šah in kegljanje. Zato tudi bržčas drži ugotovitev, da je ta zares množičen odziv v delovnih kolektivih tudi posledica bogatega tekmovalnega programa, saj so si člani kolektivov izbrali tiste panoge, ki jih najbolj privlačijo. Da so letošnje sindikalne športne igre v Murski Soboti res vzbudile veliko zanimanja med članstvom, ne potrjuje 1° število prijavljenih ekip, tern-več tudi to, da še sedaj pri- ! hajajo na občinski svet prija- ; ve iz delovnih kolektivov, ki so prvi razpis zamudili. Velik0 število obiskovalcev na teh tekmovanjih in njihova vnema pri bodrenju posameznih ekip pa kažeta, da ta športna aktivnost ni nič manj zanimiva ko' vse druge športne prireditve, če ne še bolj. Zato si sindikati v Murski Soboti obetajo š® večji razmah delavskega športa, ko bo v mestu dograjen center za rekreacijo • JESNICE: Pred dnevi je predsedstv0 Občinskega sindikalnega sveta ^ Jesenice razpravljalo o nalogah, ki v prihodnje čakajo organizacijo. Člani predsedstva so ugotovili, da je utrjevanj® samoupravnih odnosov v kolektivih ena najpomembnejših nalog. Da bi bili sindikalhj delavci seznanjeni z različnim1 pojavi v razvoju samoupravljanja, so sprejeli sklep, d® ObSS Jesenice naroči vse člane plenuma in predsedstva te* člane strokovnih odborov h® sindikalno glasilo Delavsk® enotnost. Po mnenju predsedstva posreduje Dblavska enotnost bogate izkušnje o razvoju- samoupravljanja in vloži sindikalnih organizacij Pf1 uveljavljanju samoupravnih, odnosov. Čimbolj bodo sindikalni delavci seznanjeni z nje' no vsebino, tem laže bodo s°' delovali v razpravah in tem laže bodo sodelovali s cestnih1 članstvom. U. P- © CELJE: Minuli teden so na predsedstvu ObSS Celje obravnav®1 ooročilo komisije ObSS, ki L Proučili razmere v Industrij finomehaničnih izdelkov. misija je poročala o nepr,*' vilnostih v proizvodnih 5° komercialnih poslih, ki , K pripeljali IFO v izredno tež3^ položaj. Glavni zastoji so y prodaji. Jedro proizvodnje P menijo risalni aparati in ž.j rilniki, toda prav pri Pr° teh proizvodov se je zatakm.jj deloma zaradi neizpolnj®11^ rokov in drugih pogodbe^ obveznosti do kupcev, del01? pa zaradi nerešenih konstr*-1 10V. lu- cijskih in tehničnih problem1 Vzporedno s proizvodnimi P .j8 blemi pa je komisija ugotoV1^ tudi nedosledno delo s®m upravnih organov, nedosled ^ uresničevanje samouprav0 aktov in slabo sodelov®0 strokovnih služb. Predseds ObSS je osvojilo poročilo misije, hkrati pa so na 5 , sklenili, da bi se odkrito Pjjj menili o vseh teh prob}eIjjl za okroglo mizo v IFI. k.1e' sodelovali strokovni del® samoupravni organi in beno-politične organizacij®- 7 dni v sindikatih ZA DELAVSKO ENOTNOST GOVORI BENO MARJETIC, PREDSEDNIK ObSS GROSUPLJE SLABI KADjtI - GLAVNI VZROK VEČINE TEŽAV Nekako devet mesecev je minilo od občnega zbora ObSS Grosuplje, ki je bil malodane v celoti »uglašen« na kadrovsko problematiko v delovnih organizacijah. Uvod v takratno razpravo so bile analize, izdelane v lanskem juliju in so opozarjale, da prav iz slabe kadrovske zasedbe v grosupeljskih delovnih organizacijah izvira večina težav, slabosti in napak, ki jih kolektivi občutijo pri svojem delu. Gotovo je leto dni prekratek rok, da bi se bistveno spremenile te ugotovitve. Prav zato je bilo naše prvo vprašanje tovarišu Benu Marjetiču, predsedniku ObSS Grosuplje, naslednje: »Kaj lahko poveste o kadrovski strukturi, kakor se zdaj odraža v grosupeljskih delovnih organizacijah?« »Letošnji podgtki samo še potrjujejo lanskoletne analize, oboje pa govori o naslednjem: bolj ali manj zadovoljiva je zasedba delovnih mest v neposredni proizvodnji, nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z zasedbo delovnih mest v upravah podjetij. Zahtevane pogoje v izobrazbi in praksi zvečine izpolnjujejo le direktorji, ki pa za seboj nimajo pravega zaledja strokovnjakov, predvsem srednjih ekonomskih kadrov, kadrovikov, psihologov in drugih. V vseh računovodstvih naših podjetij sta zaposlena samo dva delavca, ki imata vsaj ekonomsko srednjo, šolo ... Po analitični oceni delovnih mest potrebujejo gospodarske organizacije med 477 zaposlenimi v upravah le 152 delavcev z nižjo strokovno izobrazbo, imajo pa jih 241. Ob opisanem sestavu zaposlenih si seveda ni mogoče zamišljati zadovoljivega in načrtnega dela strokovnih služb, če pa te tudi na vodstvenih položajih zaposlujejo ljudje brez prave izobrazbe.« »V sindikatih se najbrž niste zadovoljili samo s podatki, ampak ste tudi iskali vzroke slabe kadrovske zasedbe?« »Seveda, čeprav je vzrokov, opravičil ali pojasnil več kot preveč. Vseeno pa se mi zdi najbolj pomembno dvoje: tisti, ki zdaj zasedajo vodilna mesta, čeprav ne izpolnjujejo pogojev, na bolj ali manj prikrit način varujejo svoje položaje. Zato so tudi statuti in drugi samoupravni akti zvečine prilagojeni sedanji zasedbi delovnih mest. Zanimivo je tudi to, da se v kolektivih niso vprašali, zakaj tri četrtine izrednih študentov, katerih šolanje v celoti plačajo podjetja, ne zaključi študija, zakaj dalje ne študirajo tisti, ki jim manjkata potrebno znanje in izobrazba za delovno mesto, na katerem so zaposleni, ampak v veliki večini tisti, ki bi radi prišli na boljša delovna mesta. Skratka — kadrovska politika je precej čudna. Ne glede na vse drugo pa je oči to, da sedanji kadri v upravah podjetij ne znajo pripraviti in predlagati samoupravnim organom takšnih rešitev, ki bi usklajevale interese delovne organizacije kot celote in prizadetih posameznikov. Vseh podjetij pa pri tem seveda ne gre metati v isti koš. Tako npr. v tovarni Motvoz in platno dosledno sprejemajo na delovna mesta organizatorjev dela in proizvodnje samo ljudi z ustrezno izobrazbo in prakso in ne zapirajo vrat pred mladimi strokovnjaki. Vendar pa sem prepričan, da je glavni vzrok kadrovskih problemov v tem, da strokovnih in vodstvenih kadrov ne nagrajujejo po delu in da smo v zadnjih mesecih priče procesu, ki obeta, da se bodo stvari bistveno popravile. Sindikalne podružnice v delovnih organizacijah so npr. zahtevale, da osebnih dohodkov ne bi povečevali linearno, ampak na osnovi rezultatov dela slehernega posameznika. Tako je prišlo do ponovnega proučevanja meril dela in do razmišljanj, kako bi — v odvisnosti od rezultatov njihovega dela — nagrajevali tudi tiste, ki so zaposleni v upravah podjetij.« »In vloga sindikatov pri pospeševanju vseh teh procesov?« »Sindikati so že toliko vplivali s svojim delom na zavest proizvajalcev, da so delavci prepričani, da brez strokovnjakov ne gre, vendar pa so zanje strokovnjaki potrebni predvsem v neposredni proizvodnji. Proizvajalcem je torej treba pojasniti, da tudi v upravah podjetij potrebujejo več sposobnih strokovnjakov. Izkušnje nas uče, da so se izdatki za njihove osebne dohodke bogato obrestovali povsod, kjer so ta kader materialno zainteresirali za delo,« je zaključil predsednik grosupeljskih sindikatov Beno Marjetič. M. GOVEKAR Glasilo RepuDllSKe** 3 ve te ta Slovenijo Izdaja CZ P Delavska enotnost v Ljubljani. List le ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni In odgovorni u red nli» MILAN POGAČNIK Naslov uredništva tn uprave. Ljubljana, Dalmatinova ul 4. ooštnl predal 31.VV1, telefon uredništva HI 66 72. 31 24 02 In n 00 33. uprave 33 00 33. Račun pri Narodni banki v l.luhllanl ;t. NB 501-1-365 - Posamezna Številka stane N 50 par — 50 •starih din - Naročnina je četrtletna N. 6,50 din - 650 sta* 'ih din - polletna N. 13 din — 1300 starih din In letna N. 26 lin - 2600 starih din - Ro V0S'; v na®em novem pokojninskem sistemu je tudi tako V,a?° Prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Po čl. 167 garij i ta*° zavarovanje omogoča občanom, da s posebnimi vla-zavarujejo sebi in svojim družinskim članom pokojninske pravice mimo tistih, ki so j,im zagotovljene z zveznim pokojninskim zavarovanjem, nezavarovanim pa, da zavarujejo pokojnino. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje uvaja skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja, vendar v SRS to še ni uvedeno. m. LIPUŽIČ • 80 VPRAŠANJE; Delovno razmerje mi je prenehalo po lastni odpovedi 17. 7. 1966. Že pred odpovedjo in med trajanjem odpovednega roka sem prosil za izrabo rednega letnega dopusta. Dovoljeno mi je bilo le tri dni, v začetku leta pa sem jih izrabil 6, torej sem do prenehanja delovnega razmerja izrabil vsega skupaj 9 delovnih dni dopusta; delovna organizacija, pri kateri sem delal, pa mi je odobrila skladno s pravilnikom 18 delovnih dni rednega letnega dopusta. Regresa za letni dopust, ki so ga drugi delavci prejeli, nisem dobil, nadomestilo za karto K-15 pa mi je podjetje obljubilo izplačati, vendar le v polovičnem znesku. Zanima me, ali imam pravico do vsega letnega dopusta oziroma do nadomestila zanj pri podjetju, kjer mj je delovno razmerje prenehalo, ali mi je to podjetje dolžno dati regres za dopust ter ali sem upravičen do polnega zneska nadomestila za K-15. L. L. — ŽIROVNICA Prejšnji zakon o delovnih razmerjih je določal, da gre delavcu ob prenehanju delovnega razmerja po lastni odpovedi, po odpovedi s. strani organizacije in po sporazumu, pravica do letnega dopusta v organizaciji, kjer je do prenehanja delal oziroma kjer je pridobil pravico do dopusta. Novi TZDR pa sploh ni urejal vprašanja pravice izrabe dopusta ob prenehanju delovnega razmerja. V členu 62. je določil le, da ima delavec pravico do letnega dopusta po 11 mesecih nepretrganega dela ter da ga_ delovna organizacija ne sme zanj prikrajšati. S tem je praktično prepustil delovnim organizacijam, da vprašanje, kje bo delavec izrabil svoj letni dopust, kadar mu cMovno r"7merje preneha — v stari ali novi organizaciji, same urejajo. Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o delovnih razmerjih, objavljen v uradnem listu SFRJ št. 28/66 z dne 13. 7. 1966, pa je to materijo ponovno sprejel v svoja določila. Noveliran člen 62 cit. zakona v točki 5 namreč določa, da delavcu, ki mu preneha delo — med drugim tudi na podlagi lastne odpovedi — mora delovna skupnost do razrešitve zagotoviti dopust, razen če ni organizacija, v katero stopa na delo, prevzela, da mu bo ona zagotovila letni dopust. Ta sprememba oziroma dopolnitev zakona stopi v veljavo sicer šele 21. julija, torej po tem, ko vam je delovno razmerje pri prejšnjem podjetju prenehalo, vendar menimo, da se kljub temu lahko opirate na citirano določilo. To zato, ker omenjena novela TZDR ni v nasprotju s prejšnjim določilom 62. člena, temveč je le njegova dopolnitev, pa tudi ni v nasprotju z načeli celotnega zakona. Sodimo, da imate pravico, kolikor se niste za dopust domenili v novi delovni organizaciji, zahtevati od prejšnjega podjetja odškodnino za neizrabljen dopust (ker pač dopusta ne morete več izrabiti) ter regres in nadomestilo za K 15 v enaki višini, kot so ga prejeli drugi delavci. Vaš zahtevek za dopust oziroma nadomestilo zanj in druga denarna nadomestila temeljito na dejstvu, da ste v prejšnji delovni organizaciji pridobili pravico do dopusta, in na določilu zakona, da organizacija ne more prikrajšati delavca za pravico d£ dopusta, kakor tudi na osnovi citirane dopolnitve 62. člena TZMVt. M. LIPUZlC IN SE TRETJIČ: NASILJE JE NAPAD. NA SAMOUPRAVLJANJE Mnenje In kritika • Mnenje In kritika iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiini! TEKMA S ČASOM pod plaščem nezakonitosti Spori v zvezi z izsiljevali o integracijo trgovskih podjetij v Ravnah na Koroškem dobivajo svoj epilog v slovenjegraški komuni - Kdaj bo prenehalo vmešavanje občinskih organov in organizacij v samoupravne pravice delavcev in delovnih kolektivov? 9 Naše bralce smo že podrobno obvestili o nameravani in-tegraciji trgovskih podjetij Ljudski magazin in Trgovski dom v Ravnah na Koroškem, ki so jo z vsemi sredstvi poskušali uresni- čiti tamkajšnji občinski organi s pomočjo ondotnih družbeno-po-litičnih organizacij. Temu se je soglasno uprl kolektiv podjetja Ljudski magazin. Občinska skupščina v Ravnah na Koroškem je potem, ko so spodletele namere njenih upravnih organov, temu podjetju odvzela šest najboljših lokalov, v katerih je to podjetje ustvarjalo okoli 30 % vsega prometa. Lokale, last SLP, pa_so_dodelili v upravljanje trgovskemu podjetju ŽILA iz Slo venjega Gradca, ki se je nameravalo združiti z drugim ravenskim podjetjem, s Trgovskim domom._________________________ V sredini preteklega meseca so se razmere še bolj zapletle. Istega dne in približno ob isti uri, ko je kolektiv trgovskega podjetja ŽILA Slovenj Gradec z referendumom z 67 % glasov potrdli združitev z ravenskim podjetjem Trgovski dom, je slovenjegraška občinska skupščina po kratkem postopku na izredni, istega dne sklicani seji, uvedla prisilno upravo v tem podjetju_„_. ZAKAJ TAKO? Najbrž bo minilo še precej :asa, preden se bodo dogodki ako ali drugače razpletli.^ Ne ;lede na namene, voljo ali želje 'seh treh trgovskih podjetij in ibeh občinskih skupščin bodo ;ončno besedo morala izreči so-lišča, pred katerimi istočasno »oteka več pravd, ki so jih spro-ili prizadeti delovni kolektivi, :er naj bi občinske skupščine v ijihovo škodo kršile zakonitost n s tem tudi kratile njihove amoupravne pravice. Za boljše razumevanje tako aostrenih odnosov velja zaplati nekaj zgodovine: Nekako pred dvema letoma o slovenjegraške družbeno-po-itične organizacije obravnavale azmere v trgovskem podjetju 1ILA in ugotovile, da so se v ej organizaciji do skrajnosti za-strili notranji odnosi in da sa-loupravljanja sploh ne poznajo, er direktor vseskozi z uspehom veljavi j a svojo samovoljo. Ta-rat je bilo rečeno, da bi bilo ajbolje, če bi direktor zapustil odjetje, kajti le tako bi posto-oma spet dosegli enotnost na va tabora razbitega kolektiva. Podpredsednik občinske skup-čine Slovenj Gradec tovariš Mi-ael Savinek je povedal, da ima irektor tega podjetja velike za-luge za razvoj trgovine v ob-ini in da je zato užival vso rožno podporo občinskih orga-ov. Menili so, da mu je treba ati še eno priložnost, da sprc-" svoje delovne navade in do samoupravljanja. »Ker » stvari šle predaleč, ni bilo ruge rešitve, kot da uvedemo prisilno !upravo,« je posebej poudaril tovariš Savinek. Mimogrede: direktor ŽILE je bil ob letošnji reelekciji ponovno izvoljen na svoje staro delovno mesto z utemeljitvijo, da je v 12 letih službovanja v tem podjetju dokazal, da ima strokovno, družbeno, politično in moralno kvalifikacijo za svoje delo.., Na izredni seji, na kateri je občinska skupščina Slovenj Gradec uvedla prisilno upravo, je predsednik skupščine ing. Razdevšek odbornikom povedal, da je bila skupščina obveščena o referendumu, s katerim naj bi kolektiv ŽILE potrdil združitev z ravenskim podjetjem Trgovski dom, da pa skupščina ni dobila utemeljene ekonomske obrazložitve, ki bi govorila v prid tej integraciji. Odborniki so tudi izvedeli, da je predsednik občine tistega dne dopoldne prosil direktorja ŽILE, naj v teku dneva skliče sejo delavskega sveta in upravnega odbora, da bi — razen drugega — obrav-. navali tudi incident, ki se je dogodil zjutraj istega dne, ko so delavke fizično napadle svojega direktorja in mu očitale, da je prodal podjetje. Direktor ŽILE je odklonil kakršenkoli sestanek. Tako so na željo občanov (?!) za isti dan popoldne sklicali izredno sejo občinske skupščine, ki naj bi sklepala o predvideni integraciji ŽILE in podjetja Trgovski dom Ravne. V razpravi so odborniki ocenili, da ni mogoče potrditi nameravane integracije vse dotlej, dokler ne bo temeljito obrazložena in dokler v podjetju ne bodo uredili notranjih odnosov. Pač pa so se odborniki odločili za prisilno upravo. KOMU KORISTI NAGLICA? Obe nameravani integraciji naj bi služili potrošniku, ki naj bi v trgovinah po Mislinjski in Mežiški dolini imel večjo izbiro kvalitetnega blaga in konkurenčne cene. Z načinom in nerazumljivo naglico, s kakršnima so se teh zadev lotili v ravenski in slovenjgraški komuni, niso dosegli nič drugega kot to, da so vsi trije trgovski kolektivi bolj usmerjeni v dokazovanje svojih »pravic« kot v bitko 'za potrošnika. Poglavitni namen se je torej, vsaj za zdaj, v celoti izjalovil. Zakaj pa so se podrli v bistvu pozitivni predlogi? Kolikor je mogoče presoditi zdaj, ko je zadevo preiskala tudi posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov CK ZKS in RS ZSJ, gre v bistvu za spopad dveh stališč in teženj. Na eni strani so tisti, ki bi radi s koncentracijo trgovine znotraj občine zaprli tudi občinske meje pred konkurenco, te svoje zamisli pa so skušali uresničiti zgolj v stikih z vodstvi trgovskih podjetij. To velja za odgovorne predstavnike občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Ravne, ki so za trdno obljubljali tudi stvari, npr. kredite, o katerih občinska skupščina sploh še ni razpravljala. Na drugi strani pa so tisti, med njimi nekateri trgovski in sindikalni delavci, ki zagovarjajo stališča, da je treba odpreti občinske meje in razvoj trgovine usmeriti tudi v ekspanzijo izven občine. Ta »stranka« je šibkejša v ravenski občini, zelo močna pa v slovenjegraški komuni. Vendar tudi v tej občini ni bilo vse prav. Družbeno-politične organizacije in organi občinske skupščine niso znali pravilno usmeriti kolektiva in samoupravnih organov podjetja ŽILA. Mislili so, da se bodo zadeve uredile same po sebi. Tako se je lahko dogodilo, da je direktor ŽILE spretno izkoriščal položaj in svojo avtoriteto ter pridobil na svojo stran samoupravne organe. Med drugim je dosegel tudi to, da so njemu naklonjeni člani samoup-pravnih organov in sindikalne podružnice na svojih delovnih mestih imeli takšna merila za delitev dohodka, ki so jim omogočila do 100 % višje osebne dohodke kot tistim, ki so bili v nasprotnem »taboru«. S tem je direktor reševal svoj lastni problem in hkrati pomagal reševati tudi integracijske namere raven- ske komune na način, kakor so si ga zamislili njegovi avtorji. Tako prisilna uprava v ŽILI pomeni samo poskus tekme s časom, pa čeprav z nezakonitimi sredstvi (po zakonu ni vzroka za uvedbo prisilne uprave!), da bi vse zamujeno v kratkem času razrešili, čeprav so bile zadeve znane najmanj že dve leti, pa se ni nihče odločno spoprijel z njimi. KAKO NAPREJ? Podoba zmedenih pojmov in zamisli o načinih ter oblikah potekov integracijskih procesov je s tem popolna. Odgovor na vprašanje: kako poiskati pot iz povsem nepotrebne zagate, je preprost, ponuja pa se kar sam: upoštevati je treba samoupravne pravice delovnih kolektivov, demokratičnost odločanja in zakonitost pri delu. Zato pa bo moral marsikdo sneti plašnice s svojih oči... s Kje je na primer rečeno, da samo zaprte občinske meje zagotavljajo razvoj trgovine in dohodek občinskemu proračunu? Če bi občinske meje odprli, česar pa si na Ravnah ne upajo, če bi zainteresiranim podjetjem pod enakimi pogoji nudili finančne in druge olajšave za urejanje novih in preurejanje dosedanjih lokalov — potem to prav gotovo ne bi škodovalo niti potrošnikom, niti občinski blagajni... M. GOVEKAR V zadnjih letih je večina večjih slovenskih podjetij pričela izdajati svoj tovarniški časopis z namenom, da bi člane kolektiva seznanjali o uspehih in seveda tudi problemih kolektiva. V tovarniških glasilih naj bi sodelovali prav proizvajalci sami, ki naj bi opozarjali na probleme in morda povedali tudi rešitve zanje ali vsaj predlagali rešitve. Če nekoliko prelistavamo razne tovarniške časopise, zlahka opazimo, da manjkajo v njih sestavki o življenju članov kolektiva, o težavah v proizvodnji kot osnovnem pogoju boljših osebnih dohodkov, o medsebojnih odnosih znotraj kolektiva, zavoljo katerih je mnogok^ na škodi proizvodnja in s teni uspehi celotnega kolektiva. Sestavki so v teh časopisih vse preveč strokovni in jih lahko razumejo samo visoko izobraženi ljudje, to je inženirji in OGLEDALO KOLEKTIVA drugi. Ponavadi so takšni sestavki celo prepisani iz strokovnih knjig. Povsem razumljivo je, da takšnih člankov večina članov kolektiva ne bere, saj strokovnih izrazov in raznih enačb niti ne razumejo. Marsikdaj bi člani kolektiva radi zvedeli prav iz svojega glasila za dogodke v podjetju, predvsem za sklepe samoupravnih organov ter raznih komisij. Žal pa se vse prerado zgodi, da tisti, ki o teh stvareh odločajo, delajo to za zaprtimi vrati in so sklepi za člane kolektiva skrivnost. Če hočemo, da bo delo v naših podjetjih boljše, potlej mora biti tudi delo samoupravnih organov javno. Vsekakor menim, da bi morali biti tovarniški časopisi ogledalo kolektiva, V teh časopisih manjkajo tudi sestavki o proizvajalcih, kako živijo zunaj kolektiva, njihovem družabnem življenju, športnem udejstvovanju, konjičkih, s katerimi se bavijo v svojem prostem času itd. itd. Vse to bi člane kolektiva nedvomno zanimalo. Zavedati se moramo, da mora kolektiv kot celota vlagati v izdajanje lastnih tovarniških časopisov znatna finančna sredstva in prav zato bi naj bila vsebina tovrstnih časopisov res takšna, da bi pritegnila slehernega proizvajalca, ne samo, da bi ga bral, ampak da bi v njem tudi sodeloval. Nadalje menim, da je pri urejanju teh časopisov s strani uprave oziroma vodilnih vse preveč »cenzure«, da kritičnih sestavkov raje ne objavljajo, da pač javnost oziroma člani kolektiva za morebitne napake ne bi izvedeli. Nedvomno mora biti kolektiv neločljiva celota z zdravimi medsebojnimi odnosi. Kdor dela, ta tudi greši in če ga kdo na napake opozori, naj zato ne bo užaljen in celo maščevalen, ampak naj si prizadeva, da bo svoje napake popravil. Seveda pa ne smemo težiti za senzacijami, ampak naj bi bilo vodilo uredniških odborov predvsem to, da bi na napake opozarjali, seveda v mejah obzirnosti in resničnosti, predvsem pa z namenom, da se stanje popravi oziroma izboljša. Kolikor vsega tega ne moremo doseči, menim, da je mnogo bolje, predvsem pa ceneje, če bi v kolektivih tiskali važnejše sklepe samoupravnih organov podjetja in drugo na razmnoževalne stroje. F. HOVNIK lIllIllIllIIIIIIIIIBlIllllllllEllllilllllllllillll lllllllllllllllllillll! Illllillll — Ne takoj, šele čez noč jim bomo pritisnili tale žig. NAŠ PODLISTEK: POLEMIČNA RAZPRAVA K ZAKONSKIM NORMAM Prof. dr. Stojan Pretnar Temeljni zakon o podjetjih o Kot smo naglasili že v uvodu naših pripomb h gospodarski zakonodaji, zavzema v našem pravnem sistemu v tem okviru najpomembnejše mesto lanskoletni Temeljni zakon o podjetjih, ki je nadomestil še iz leta 1953 veljavno Uredbo o ustanavljanju podjetij in obrtov in dodal seveda tudi mnoge nove določbe, ki jih je terjala nova ustava ter naš gospodarski in družbeni razvoj v zadnjem desetletju. Temeljni družbeni pomen tega zakona je naglasen v njegovih lastnih določbah. Že v 1. členu zakon naglasa, da je podjetje samostojna in osnovna delovna organizacija enotnega družbenega in gospodarskega sistema. V 16. členu zakon poudarja (določba■ je povzeta že po zakonu o sredstvih gospodarskih organizacij iz leta 1960), da si podjetje s svojim poslovanjem ustvarja sredstva, ki jih potrebuje za trajno opravljanje svoje dejavnosti, v 23. členu pa je rečeno, da je »podjetje osnovni nosilec družbene reprodukcije«. Že iz teh okvirnih in splošnih določb je družb eno-ekonomska vloga podjetja jasno razvidna in določena. Prav te okolnosti pa bi terjale skrbno in daljšo pripravo zakona kot enega od temeljnih družbenih in pravnih stebrov naše gospodarske in s tem družbene ureditve. Zato je pravna fakulteta v Ljubljani, ko je dobila na vpogled načrt tega zakona, predlagala, naj bi sestavili širšo komisijo, ki bi po skrbni in daljši pripravi izdelala takšen načrt, da bi se izognili popravkom in novelam zakona, kmalu po uveljavitvi. Pravilna zakonodajna tehnika bi morala začeti s tezami, o katerih naj bi razpravljale zbornice, povedali svoje mnenje sindikati, dale svoje ocene ekonomske in pravne fakultete, sodelovati bi morali v diskusiji tudi občani — skratka, delo bi moralo biti tako temeljito, da bi zakon ob svojem izidu in uveljavitvi ne izzival nobenih kritik. Zakon je bil kljub pomislekom in pripombam vendarle sprejet v naglici, kar se kaže v njegovi redakciji že, če ga nekoliko podrobneje analiziramo. Ni sicer naša naloga, da bi v feljtonskem razmišljanju o naši gospodarski zakonodaji in danes posebej o temeljnem zakonu o podjetjih sitematično in obširno kritično ocenili zakon. To terja mnogo več prostora, obenem bi pri tem nujno zašli v strokovno-pravno analizo. Če naglico pri sprejemanju zakona označujemo kot osnovno napako, iz katere izvirajo vse tiste, ki jih bomo še posebej omenili, bomo najbrž slišali ugovor, da je bilo treba zakon nujno in hitro sprejeti zato, da bi uskladili njegove določbe z ustavo iz leta 1963. Ta ugovor bi držal samo, če bi bil zakon zares tako izdelan, da ga ne bi bilo treba popravljati (tako, kot smo popravljali Temeljni zakon o delovnih razmerjih). Naglica je močno dvorezen nož; naši zakonitosti ter trdnosti in zaupanju v gospodarski, družbeni in pravni sistem bi bilo bolj ustreženo, če bi zakon izšel pozneje, toda v taki obliki, da bi v svojih osnovah veljal lahko desetletja. Zakon ima seveda tudi mnoge pozitivne strani: v njem je jasno podčrtana pomembnost podjetja; profil podjetja v pogojih socializma in samoupravljanja je dovolj jasno orisan. Kot pozitivno novost je treba navesti tudi uvedbot tako imenovanega publicitetnega načela, po katerem ima vsak zainteresirani občan in vsaka organizacija pravico zahtevati od podjetja obvestilo, »po katerih pogojih in na kakšen način opravlja dejavnosti, s katerim* se zadovoljujejo njegove potrebe«. Prav tako je vredno podčrtati tisto določbo (11. člena), po kateri »ima vsak član delovne skup' nosti pravico povedati svoje mnenje in dajati predloge a organi■ zaciji in delu podjetja (pravica iniciative članov delovnega kolek' tiva) ter postavljati vprašanja v zvezi z delom podjetja«. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da publicitetno načelo in načelo pravice de informacije vsakega člana delovnega kolektiva samo po sebi n’ novo, ker je oboje veliko bolj natančno kot naš zakon uredile zakonodaja o delniških družbah, v največji meri zlasti v Velik Britaniji. Publicitetno načelo in njegova ureditev v delniški ?a' konodaji izvira tudi v modernem kapitalizmu iz spoznanja, de kljub zasebnemu kapitalu podjetje ni stvar samo njegovih lesi' nikov, temveč zavzema važno družbeno mesto in mora biti zato pod kontrolo javnosti. Med pozitivne strani našega zakona je treba šteti nadeli6 sistematično .ureditev tako imenovanega trgovinskega zastopstvi pri čemer zakon na novo uvaja prokurista kot pooblaščenca 3 širokimi, v zakonu določenimi pooblastili. Toda tudi tu žal ne moremo mimo kritičnih pripomb: zakaj smejo imeti prokurist11 samo podjetja, ki imajo v svojem sestavu tovarne in združene podjetja, druga podjetja pa samo, če tako določa poseben zvcZn zakon. Temeljni zakon o podjetjih tako brez posebnega razlo9a omejuje' prokuro v glavnem na proizvodna podjetja, ne dopuše pa je za grosistična podjetja in zlasti tista podjetja v blagovne11' prometu, ki bi prokurista prav posebno potrebovala, kot so špe' dicijska podjetja, javna skladišča, kontrolne organizacije, trans' portna podjetja, turistične agencije in morda še nekatera. ” drugi strani tudi ni prav razumljivo, da smejo tudi tista V0®', ietja, za katera je določeno, da imajo lahko prokurista, podelit prokuro samo, če je tako določeno v njihovih statutih. Zavedet se moramo da je zastopstvo samo po sebi take narave, da teti" elastičnost in zatadi tega se nam obe omejitvi pri postavljal" prokurista ne zdita utemeljeni. ' (Nadaljevanje v prihodnji številki) OBČANI DOLENJSKIH TOPLIC PRAVIJO: ZA DIREKTORJA KEČKEŠA NI VEC PROSTORA MED NAMI Prejšnji mesec, 25. julija zvečer, je bila dvorana v Dolenjskih Toplicah nabito polna. Člani zdraviliškega kolektiva in tudi drugi občani so načeli zadevo, ki jih je težila že vrsto let. Razprava in sklepi IV. plenuma so jim dali poguma, da spet razpravljajo in rečejo odločno besedo o razmerah v zdravilišču. Predvsem so se pogovarjali o enem samem človeku: o' direktorju zdravilišča v Dolenjskih Toplicah Viktorju Kečkešu. Po besedah članov kolektiva in občanov je en sam človek s svojo samovoljo naredil za kolektiv in za kraj sam toliko slabega, da je bilo bodisi v kolektivu ali v kraju samem živeti nevzdržno. Ljudje v Dolenjskih Toplicah so se vrsto let bali enega samega človeka. Zdaj pa so posedali, kaj jih teži. Težko bi “ilo opisati na odmerjenem prostoru vse napake in samovoljne Posege direktorja Kečkeša. Zavoljo tega omenimo le nekatere: Predvsem je najbolj bolelo občane Dolenjskih Toplic, da direktor Kečkeš v desetih letih, kolikor je bil na tem delovnem brestu, ni niti enkrat prižel na zbor volivcev ali v kakršnikoli drugi obliki v stik z domačini. Raje je delal po svoje in se vedel po načelu »Deli in vladaj.« Člani kolektiva pa še danes povedo vsakemu, ki obišče Dolenjske Toplice in se zanima za njihove razmere: »Zmerjal nas je z najhujšimi izrazi za vsako malenkost. Pretepal je natakarje, posebno pa vajence, ki se mu niso mogli upirati. Kečkešev odnos do nas bi lahko primerjali z najslabšimi fevdalnimi odnosi...« O samoupravljanju v zdravilišču vsa leta nazaj ni bilo govora. Kečkeš je sam sprejemal, premeščal in odpuščal ljudi. Dokaz za to je prav gotovo dejstvo, da se je v nekaj letih v petdeset članskem delovnem kolektivu izmenjalo nad 200 ljudi. To pomeni, da se je kolektiv v zadnjih treh, štirih letih zamenjal kar štirikrat. In še in še bi lahko naštevali napake. Občani in člani kolektiva zdravilišča pa se še danes sprašujejo: »Zakaj doslej kljub naštetim dokazom in prijavam proti Keč-keševim nepravilnostim ni bilo storjenega ničesar?« Toda, kot so povedali čl^ni kolektiva, je vse prijave proti njemu dobil on sam v roke in tako ustvaril mit, da njemu nihče nič ne more. To pa je nedvomno njegovo samovoljo še stopnjevalo. »Početjem direktorja Kečkeša moramo narediti konec,« so menili člani kolektiva in občani delovni kolektiv furnirnice »topol« ilirska Bistrica nezadovoljen ^ORGANIZACIJO DELA, KI POGOJUJE NIZKE OSEBNE DOHODKE TAKO NE GRE VEČ NAPREJ! Približno leto dni je od tega, kar so občinske družbe-no-politične organizacije, skupščina, predvsem pa občinski sindikati začeli opozarjati samoupravne organe in vodstvo v podjetju »Topol« v Ilirski Bistrici, da se bo treba spoprijeti z očitnimi notranjimi slabostmi, ki zavirajo boljše uspehe in višje osebne dohodke delavcev. Samoupravni organi podjetij so o tem večkrat razpravljali, ukrepov, ki bi zboljšali stanje, pa ni bilo. Delavci so za napake sicer vedeli, jih na skrivaj kritizirali, bili so nezadovoljni, vendar na sestankih niso prišli z odkrito besedo na dan. Iz čisto preprostega razloga — bali so se posledic, če bi povedali resnico, če bi pokazali na napake vodilnih, ki so zanje prav dobro vedeli. Tako vse do nedavnega. © Minuli teden pa je v podrtju »Topol« nezadovoljstvo Prekipelo. Zaposleni v delovni ®hoti »Furnirnica« so dobili izplačane mesečne osebne dohod-Se> ki so znašali povprečno 35 tlsoč starih dinarjev, najnižji °sebni dohodek pa se je vrtel °krog 25.000 starih dinarjev. Na sestanku te delovne enote so 'klavci odkrito kritizirali dosedanjo organizacijo dela in dejansko zadeli v jedro bistvenih •abosti, ki jih bo treba začeti adikalno odpravljati. , © Letošnja proizvodnja v arnirnici je za okrog 20 % Jhanjša v primerjavi z minulim etom, v zadnjem mesecu pa je padla celo za 30 %. Ta padec je reba pripisati slabim surovi-, am, ki jih dobivajo vsled ma-"karnosti komercialnega seklja. , Delavci v furnirnici so zahvali, da se problem nabave 2redno slabih surovin razčišti v hoti uprave odnosno komerci-,e- Tudi v sistemu nagrajevala bo treba marsikaj spremeni oziroma dopolniti. Delavci «ravij0, da sistem nagrajevanja j, 0 individualnih normah ni do . ra.1a izpeljan, ker stimulira sa-^ 0 količinski uspeh ne glede na valiteto in končni ekonomski efekt. di J^pSlavitni razlog, da sta pro-aktivnost dela in morala delav-^ v Padla, pa je treba iskati v eizpeijani organizaciji dela. st ..n° bolj pogosti so daljši za-s.°li. Proizvodnje zaradi okvar vTkiev. Obratovodstvo pa se ni g brigale,, da bi stroji v najkrajši11 času bili popravljeni. Stro-vno tehnična kontrola in po-Pri strojih, ki so ključnega 0 plena za proizvodnjo, je bila k. /hankljiva ali pa je sploh ni rj P/, Tudi zaradi tega so izko-pk| Pri proizvodnji furnirja let,1 od 35 odstotkov v lanskem IgP1 na 25 odstotkov v letošnjem rat ■ Na sestanku so delavci ob- iv°dstvu očitali, da ni skrbelo lav prav°časno razporejanje de-prj ev na delo in za smotrno veikravo dela. Tako so delavci ta*’......................... slab odnos do dela, ki ril delavki, ki se je pritožila zaradi nizkega osebnega dohodka, da se lahko pobere domov če ni zadovoljna s plačo. Obrato-vodji so delavci očitali, da je preveč skrbel le za svoje osebne dohodke. Že pred časom so kritizirali njegovo »lovljenje« nadur, posledica tega pa je bila, da obratovodja ni prihajal na poziv delavcev takrat, ko je bilo treba odpravljati tehnološke napake izven delovnega časa. Zaradi tako malomarnega odnosa so pošiljali v skladišče nekvalitetne proizvode, ogromne količine »škarta« pa v kurilnico. Delavci so na sestanku očitali obratovodstvu tudi nestrokovno razporejanje proizvodnje po vrstah. Slepe furnirje režejo čez dan, plemenite pa ponoči, ko je slabša vidljivost. Že dve leti zahtevajo delavci pri nekaterih strojih dodatno osvetlitev, ki bi izboljšala vidljivost in povečala proizvodnjo brezhibnega gladkega furnirja. Tudi v prodajnem oddelku komerciale bo treba marsikaj spremeniti. Ta dejavnost je vse premalo elastična in delovna, še posebno v sedanjih pogojih, ko se močno zaostruje konkurenca na tržišču furnirja. Velike količine furnirja ležijo v skladišču tudi po krivdi komerciale in ne samo zaradi slabe kvalitete. Na sestanku delavci niso šte-dili z očitki. Kritizirali so tudi vodstvo sindikalne organizacije, ki ni pravočasno poskrbelo za pravilno politično in moralno vzdušje med kolektivom in ki ni zahtevalo, da bi se vse te nepravilnosti rešijo po poti, ki jo omogoča samoupravni sistem. Za takšno stanje so pripisali posredno krivdo tudi najožjemu vodstvu podjetja, zlasti pa direktorju, ki ni zahteval doslednosti pri izvajanju nalog, ki ni zahteval dobre organizacije dela, spoštovanje reda in discipline. Končni sklep sestanka delovne enote furnirnica podjetja »Topol« Ilirska Bistrica je bil, da se zamenja obratovodja. Njegovo delo naj bi prevzel dosedanji šef proizvodnje podjetja, ki ima dolgoletno prakso v podjetju in največ prakse v furnirnici. Delavci so se odločili, da bodo odslej naprej dosledno spremljali izvajanje nalog na vseh delovnih mestih. Razen tega pa bodo poskrbeli, da bodo zameni j ali ali odpustili tudi nekatere delavce, ki imajo slab odnos do dela in discipline ter kvarno vplivajo na uspeh delovne enote. Odločna beseda delavcev: »Tako ne gre več naprej!« je šele začetek odpravljanja očitnih nepravilnosti v podjetju »Topol«. Ce bodo šli dosledno po tej poti, če bodo dovolj dosledno ukrepali proti vsem tistim, ki so krivi za dosedanje napake, potem uspeh ne bo izostal. V. D. Dolenjskih Toplic na zborih volivčev. Kolektiv zdravilišča je tudi sprejel na predlog zbora občanov in že na zboru povedal javno, da za direktorja Kečkeša ni več mesta med njimi. Direktor Kečkeš je končno odšel. Zdaj pa so se pojavili glasovi: »Ali smo morali res čakati deset let na to, da smo ga spravili s poti? Kaj pa samoupravni organi, ali niso mogli ti že prej, kljub Kečkeševi samovolji, odločneje ukrepati?« To preprosto ni bilo mogoče. Vzemimo samo podatek, da se je v zadnjem času kolektiv vsako leto menjal v celoti, seveda po direktorjevi volji. To nam jasno pove, da o samoupravljanju in o samoupravnih organih v zdravilišču ni bilo govora, kaj šele, da bi se redno sestajali in odločali. Sej delavskega sveta ali upravnega odbora ni bilo mogoče sklicevati, saj ni bilo nikoli dovolj članov enega ali drugega samoupravnega organa, ker jih je direktor sproti odpuščal. Če pa se je že kdo postavil direktorju po robu, pa naj si bo med člani kolektiva, ali v občinskih družbeno-političnih organizacijah, mu je trda predla. V tem lahko iščemo vzroke, zakaj samoupravni organi niso že prej stopili na prste samovoljnežu Kot smo že rekli, je direktor Kečkeš odšel iz zdravilišča. S tem pa seveda razmere v Dolenjskih Toplicah nikakor še niso v redu. Ko smo se ondan pogovarjali s člani kolektiva in z nekaterimi občani, so nam ti povedali, da so v zdravilišču še sile, ki hočejo delati po Kdčke-ševih metodah. Toda člani kolektiva in občani so nam zagotovili, da bodo tudi s preostalimi Kečkeševimi pristaši naredili konec. Nezdravih odnosov v zdravilišču pa tudi zdaj, ko je Kečkeš že odšel, ne občutijo samo člani kolektiva, marveč predvsem tisti, ki jim je zdravilišče namenjeno, to je ljudje, ki pridejo v zdravilišče na zdravljenje in številni turisti, ki se jih tudi med tednom zbere nad tisoč iz vse Slovenije. Ne bi se tokrat spuščali v slabo organizacijo dela v zdravilišču in v pretirano visoke cene, mimogrede povedano: kokta velja tu 170 starih dinarjev, tepi-več bomo postregli bralcem s primerom, ki priča, da Kečkeševi pristaši zelo radi nagajajo tistim članom kolektiva, ki bi radi in pošteno delali. Pretekli teden so imeli skoraj prazen bazen, s termalno vodo je bilo pokrito le dno, pa so vseeno pobirali drago vstopnino 300 starih dinarjev plus 200 starih dinarjev za kabino. Tedaj, ko smo bili tudi mi v Toplicah, je bilo na kopališču zaneslijivo več kot tisoč turistov in kopalcev. Upravičeno so se vsi razburjali. Toda odgovora, zakaj ni vode v bazenu, niso dobili. Morda smo delni odgovor dobili mi. Domačin nam je rekel: »Zdaj, ko je Kečkeš odšel, je še večji nered v zdravilišču. Ne mislim zagovarjati Kečkeša, marveč je treba čimprej spraviti iz zdravilišča tudi njemu podobne ...« M. ŽIVKOVIC Turizem je v cerkniški ob- praznikih. Omenjeno društvo čini mlada panoga. Komaj tri organizira vsako leto piknik leta je minilo, odkar so se tu pred jamo, ki je zelo dobro začeli aktivneje in organizira- obiskan. Vidite, samo na ta no ukvarjati s turizmom. Do tedaj pa je bila cerkniška občina le zakladnica na- rt ačin spoznavajo turisti ta prelep naravni objekt z 22 jezeri. Mi se zavedamo pomemb- ravnih lepot. To je še v pre- nosti Križne jame in menimo, cejšnji meri ostala, saj ni mo- da 5° treba jamo v najkrajšem goče čez noč delati čudežev in času podrobno^ raziskati in vseh naravnih lepot od Cerkni- proučiti vse možnosti, kako bi škega jezera, Križne jame, Ra- jamo nalbolje izkoriščali v tu-kovega Škocjana pa do Bloške ristične namene. To nalogo planote turistično gostinsko imajo zdaj društvo za razisko-obdelati tako, da bi lahko vanje jam Slovenije, Turistič-sprejela turiste. no društvo Loška dolina in ZAKLADNICA NARAVNIH LEPOT O tem, kaj so doslej storili cerkniški turistični delavci, Jamarski klub z Rakeka.« »Naravne lepote že imate* smo se pogovarjali s tajnikom nekatere ste turistično že ure-občinske turistične zveze Mi- dili, druge še boste, toda sli-haelom Mišičem. »Najprej smo sati je, da gostinstvo še ne ustreza in ne zmore vseh zahtev. Kako je s tem?« »Pri gospodarskih organizacijah, ki so neposredno povezane s turističnim prometom je še mnogo pomanjkljivosti. Predvsem nam manjka gostinskih delavcev, ki jih doslej sploh nismo načrtno vzgajali. Na našem upravnem odboru smo se veliko pogovarjali o slabem gostinstvu v občini. Za-niški turistični delavci sezna- voljo tega smo se zavzeli, da popisali vse naravne objekte,-pripoveduje tovariš Mišič. »Potem smo začeli pripravljati turistični regionalni program za vso občino. Poudarek v tem programu je kajpak na Cerkniškem jezeru. Hkrati pa smo izdelali tudi program urbanistične ureditve jezera ter program za ureditev Rakovega Škocjana...« S tem programom so cerk- nili vse vodno gospodarske in znanstvene institucije tudi iz- gostinske ven naših meja. O programu, ki ga je izdelal ljubljanski urbanistični zavod, so se zlasti pohvalno izrazili ameriški strokovnjaki. Seveda so mimo Cerkniškega jezera v cerkniški občini še druge naravne lepote. Zavoljo tega nas je zanimalo, kaj je z gradom Snežnikom? Namreč, če bi bil ta grad urejen za turistične namene, potem bi bil to nedvomno hotel posebne kategorije. Tajnik cerkniške turistične zveze pa o njem pripoveduje tole: »Zavod za spomeniško varstvo iz Ljubljane je pred nedavnim ocenil vse predmete, ki so v gradu. Določil je tudi mejo širšega zavarovalnega področja, in sicer v izmeri 88 hektarov površine ob gradu ter na ta način pripravil »teren« za izdelavo ureditvenega načrta. Cerkniška občinska skupščina je že predlagala republiški skupščini, naj grad bi v občini ustvarili močnejše organizacije, ki bi skrbele za sistematično izobraževanje kadrov in za ureditev gostinskih objektov. Nekaj so . - gostinci že storili. Gostinsko Snezmk enkrat ze dobi turi- podjetje Cerknica je prenovilo s. 11° ,veDavo, kot osrednji tu- svoje zastarele obrate, odprlo risticni objekt v Loški dolini, novo gostilno na Rakeku, ure-Vendar nam Izvršni svet Slo- dilo vrt ob restavraciji Jezero venije na ta predlog še ni od- ;n pridobilo deset novih ležišč, govoril. Na občinski turistični Trgovsko gostinsko podjetje zvezi pa se zavzemamo, da bi Škocjan Rakek pa je odprlo grad Snežnik prevzel en »lastnik«, ki bi seveda upravljal tudi z vsemi objekti v širšem zavarovalnem pasu« bife v Žerovnici, bife na Cerkniškem jezeru, planira pa tudi povečanje zmogljivosti v Rakovem Škocjanu. Kolektiv »Kako pa je s Križno jamo, Škocjana se tudi zaveda po-saj poznavalci jam trdijo, da membnosti sistematične vzgoje je ta celo lepša od Postojn- gostinskega kadra. Zavoljo te- ga je že letos sprejel v uk 8 »Turistično društvo Loška vajencev za gostinsko dejav-dolina je organiziralo obisk nost.« Križne jame ob nedeljah in M. Ž. REZERVIRANO ZA KOZERIJO • REZERVIRANO ZA KOZERIJO • REZERVIRANO ZA KOZERIJO • REZERVIRANO ZA KOZERIJO • REZERVIRANO ZA KOZERIJO • REZERVIRAN V ir, i'?1' zjutraj stali brez dela Se- tem treba ome- na razporeditev. Pa je ob ob jTl.ai10 nekateri delavci, saj se ^ Priložnostih niso lotili v1" dal. ki bi se jih lahko, ttianrvr” organizacijskih po-PomiL ',IVosti> k' so odločilnega Proi7na z.a tako slab rezultat iavci"V°dnie. v furnirnici, so de-obrat °menili tudi slab odnos obratOVotiie in tehničnega vodje Vodic, ■ delavcev. Tehnični Je Pred kratkim odgovo- iolinski virtuoz Paganini je bil, oprostite, navaden smrkavec v primerjavi z Lukom Spletkarjem, poosebljeno prvo violino, ki uspe razvi-hrati celotno obsežno skalo človeških čustev in občutij, in ne samo najplemenitejših. Ker je sam poosebljena violina, dosega čustvene efekte in vse, kar si želi, brez konvencionalnega glasbila. Njegov genialni duh je našel učinkovitejše pripomočke: prilizovanje, spletke, nasilje, diktatorstvo in podobne klasične rekvizite, ki jim življenjska praksa še ni odrekla cene oziroma družbenega pomena. Po poklicu je šolski upravitelj oziroma ravnatelj osemletke. Svoj učiteljski kolektiv tako spretno drži na vrvici, da si javno ne upa pisniti zoper njega. Spretnost ni primeren izraz, zveni preveč vsakdanje. Genialno drži učitelje na vrvici. Za sekretarja šole je postavil svojega svaka. Razpisni postopek za to delovno mesto je bil zakonit, seve, toda na seji delovne skupnosti, ko so pretresali svaka in drugega kandidata, je prvi glasoval za svaka. Za podrejene je bil to ukaz. Nekdo je sicer, plašno pripomnil, naj bi »žlahtnika« vzeli na enomesečno Poskuš-njo, ker je imel samo 6 razredov osemletke, pa s predlogom ni prodrl, pač pa je takoj prodrla do njega direktorjeva genialna maščevalnost. Veliki kombinator je vedel, da bo svaku lahko pomagala pri delu učiteljica, ki stanuje pri njem in ki jo je že angažiral, da mu referira potek vseh sestankov, na katerih sam ni bl1 Učiteljica ni v celoti izpolnila njegovih pričakovanj, vendar je Spletkarjev kombinatorski duh odkril druge učinkovite vire informacij. Svojo lastno ženo, ki jo je postavil za snažilko (za metlo je prijela malo preden je delovna skupnost razpravljala obnovi snažilki za to mesto sta se potegovali še dve ženski _ in jo s to taktiko obdržala, razen kadar jo šolskim ucencem posodi, da namesto nje pometajo) — to svojo ženo — snažilko je namesto aparata za prisluškovanje stlačil pod šolski kateder tik pred začetkom sestanka Zveze komunistov, da je bil na tekočem, kaj so govorili, predvsem pa, kaj so govorili o njem... Aparat so odkrili, toda kaj zato! Kdor bi dvignil glas, bi ga krenil, tako krenil, da bi mu predrznost desetkrat povrnil. pri osebnem dohodku, pri poklicnem ugledu med kolegi in zunaj šole, v skrajni sili pa bi dosegel tudi, da bi njegovo delovno mesto ukinili. Zakaj pa ne, bolne ovce je treba ozdraviti ali odstraniti iz zdrave črede. Veliki kombinator je že uporabljal zelo učinkovita zdravila za bolne ovce. Staršem šolskih otrok jih je klevetal, češ da so slabi ali malomarni učitelji, z lažmi je kolege ščuval proti njim... Ko jih je 'sprl med seboj, pa je začel razglašati, češ da je njihov kotektiv notranje gnil... PRVA VIOLINA Za svoj ugled pa je skrbel tudi z dobrimi učnimi uspehi. V razredu,\jer je samo 60 °lo otrok dobilo pozitivno oceno iz zemljepisja, je sam preveril ocene. Slabe učence je spraševal: Pokaži Italijo... Kje je Japonska? Kje ležijo Alpe? Vse eno in isto, kakor da bi navil pokvarjeno gramofonsko ploščo. In glejte, učni uspehi so se pri priči izboljšali za 10 °h> in postali po njegovi zaslugi — realni oziroma takšni, kakor je sam želel. O, tudi za matiranje staršev je našel njegov genialni kombinatorski duh odlične metode. Sin očeta, s katerim se je sprl, je moral dobiti iz vedenja zadostno oceno. Za nameček pa je očeta še fizično napadel, ko se je prišel pritožit zoper krivico. Učitelji so zvedeli za takšne in podobne obračune. Na sestankih H morda želeli pojasnilo — bognedaj za- govor — jasnovidec je to morebitno obravnavo onemogočil s tem, da je sam sestavil dnevni red za sejo samoupravnega vodstva in ga članstvu dostavil tik pred začetkom. Ko so že sedeli za konferenčno mizo, se pa niso mogli. dogovoriti za nobeno kolektivno akcijo zoper njega. In tako, vidite, je Luka Spletkar ostal vse do nedavna prva violina v svojem gnilem delovnem kolektivu, ki ga ni pozdravil niti s tem, da je v zadnjih letih odslovil šest učiteljev, trem pa poteka zdaj odpovedni rok. Toda nedavno se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Predsednica delovne skupnosti je brez njegove vednosti sklicala sestanek in na vabilu navedla eno samo točko dnevnega reda: medsebojni odnosi na šoli. Veliki kombinator je preklical sestanek, napovedal, da bo šola tistega dne zaprta, ker pojde sam na specialistični pregled, grozil z Vrhovnim sodiščem, poslal šolskega sekretarja na dopust, poslal ženo od doma... Skratka svoj genialni kombinatorski duh je 100-odstot-no angažiral, da bi ta sestanek preprečil. Toda — učiteljske marionete so strgale niti, ki jih je trdno držal v roki. Iz marionet so nastali živi ljudje, s ponosom, s kritičnim očesom, dovolj pogumni, da so rekli: »Naš šolski upravitelj je izigraval samoupravljanje, nas sadistično mučil, spletkaril, podtikal, izkoriščal ... Zahtevamo, da zapusti šolo.-< Morda jim je pogum zrasel zato, ker prve violine ni bilo zraven, ali zaradi sklepov četrtega plenuma CK ZKJ? Dejstvo pa je, da so Spletkarjevi učinkoviti igralski pripomočki do kraja odpovedali. Brez njih pa je ta prva violina kakor kovač brez klešč in nakovala. Ma- P. S.: Podobnost z dogodki na osnovni šoli Kuteževo je zgolj slučajna. -Kako gospodarhno- mimmmiitiiiinmiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiinmnnimnmrmniniminnnnminraiiminmimimiijmifflinimiiHiiiiiiininTiiifflinniinnniiffliiiminnmni Vse bolj spoznavamo, da je bitka za uspeh reforme §§ bitka za razvoj samoupravnih odnosov; ker pa sta samo-1 upravljanje in delitev po delu temeljni načeli naše druž-jj bene ureditve, je razumljivo, da je slišati zelo malo g glasov zoper reformne ukrepe. S teni pa seveda še ni g rečeno, da v našem družbenem življenju ni slišati sploh H nobee besede na račun reforme; nasprotno, kar precej H iib, je, le da jih ljudje izrekajo v prepričanju, da z njimi g izražajo podporo reformi. V resnici pa ji škodijo! Da ne bo ta očitek obvisel v zraku, ga nameravamo 1 podkrepiti z razčlenitvijo dosedanjih razprav o družbeno-jj ekonomskih osnovah razvoja SR Slovenije do leta 1970. M Te razprave smo pomladi organizirali z namenom, da bi 1 lahko Zavod za gospodarsko planiranje izdelal člmboljši 1 predlog srednjeročnega plana razvoja SR Slovenije, ki bo §j o njem razpravljala in ga sprejela jeseni republiška skupiš S čina. Zavod je večino predlogov iz teh razprav že upo- f§ števal pri sestavljanju osnutka načrta srednjeročnega jj plana, nekaj pa jih najbrž ne bo mogel upoštevati, ker J si med seboj tako nasprotujejo, da se bo treba za enega Reforma in republika oZi drugega še pred jesenskim zasedanjem skupščine javno opredeliti. Za katere predloge gre? V razpravah o srednjeročnem družbenem načrtu so jj predstavniki nekaterih občin zahtevali, naj bi v prihod- jj njih letih iz republiških sredstev pospešeno razvijali manj g razvita območja v Sloveniji, tako razvoj gospodarstva kot H razvoj družbenih služb. To zahtevo bi bilo mogoče ures- M ničiti le, če bi v Sloveniji oblikovali poseben sklad za t§ razvoj nezadostno razvitih območij, kar pa pomeni, naj bi H občutno obdavčili gospodarstvo, saj na drugačen način jj sredstev ni mogoče zagotoviti. Razprava na temo nerazvita območja v Sloveniji pa jj dokazuje, da se nekateri še vedno niso sprijaznili s p rak- jj tičnim delovanjem ekonomskih zakonitosti, ki jih skušamo 1 z reformnimi ukrepi čimbolj oživiti in okrepiti. Ustano- jj vitev posebnega sklada za razvoj manj razvitih območij jj v Sloveniji bi pomenila korak nazaj v razvoju naših jj proizvodnih in samoupravnih odnosov. Z gospodarsko jj reformo smo ustvarili razmere za hitrejši gospodarski ] razvoj na vseh območjih, kjer so pogoji in možnosti za H rentabilno investiranje. Tudi novi bančni in kreditni jj sistem smo oblikovali tako, da bodo dobile večje kredite jj predvsem tiste dejavnosti, v katerih so naložbe rentabil- jj nejše, ne glede na območja, kjer se sredstva oblikujejo. jj Sicer pa: ali ne bo proces integracije in poslovnega jj povezovanja v prihodnje mnogo bolj ugodno vplival na jj razvoj gospodarstva tudi v manj razvitih območjih kot H dosedanji gospodarski sistem zaprtih občinskih trgov itd.? jj Manj razvita območja bodo imela tudi možnost, da bodo M uporabljala več denarja kot doslej za razvoj kmetijstva jj in turizma. Poslovne banke nameravamo. spodbuditi za j§ investiranje v ti dve gospodarski panogi, tako da bi lahko jj v ta namen uporabile večino sredstev, s katerimi bo v jj tem obdobju razpolagala republika na račun anuitet uki- 1 njenih investicijskih skladov. jj V razpravi o potrebi, da bi ustanovili poseben sklad M za razvoj manj razvitih območij v Sloveniji, se je torej jj odprlo vprašanje, kakšna naj bo vloga republike pri jj usmerjanju družbenega razvoja. Nekateri so menili, naj jj bo vloga republike tudi v novih razmerah gospodarjenja jj močna, drugi pa, da je treba njeno vlogo omejiti le na jj tisto, na kar lahko republika vpliva. Tako naj bi druž- E b eni načrt vseboval le splošen oris družb eno-ekonomske jj politike republike, oris zakonskih intervencij v okviru jj njenih pristojnosti, napovedi, kako bo usmerila sredstva, ] s katerimi bo predvidoma razpolagala do leta 1970, in na jj oris nalog republiških institucij v zvezi z izpolnjevanjem jj srednjeročnega plana. jj Toda: če hočemo reformo uresničiti, se država MORA J UMAKNITI z vrste področij, ki jih je prej upravljala, jj hkrati pa se mora povečati vloga gospodarske zbornice, H republiških združenj, skupnosti socialnega zavarovanja, jj poslovnih bank itd., skratka organov in institucij, ki jj uravnavajo gospodarsko življenje ne več po direktivah jj državno-planskih organov, ampak po naročilu neposred- jj nih proizvajalcev. VINKO BLATNIK I JII!lllllllllllll!lll!ll!!!ll!ll!llll!:illlll!l!>!lllll!!!llllill!lllllllll!l!l!lllllll!lll!lll!l!lll!!lll!llll!!!llllll!Illlllllllll!ll!lll!|lllllll!l!lllllllll!>lllll!llll!lllll!ll!ll!llllllllll!l!llllll]|l!llllll ČEPRAV VSI IZRAČUNI KAŽEJO, DA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA GRADBENIH ELEMENTOV PRECEJ Z NIZA GRADBENE STROŠKE, PA SO TO PROIZVODNJO ORGANIZIRALI DOSLEJ LE V VEČJIH GRADBENIH PODJETJIH FOTO SLUŽBA DE Vse v presežnikih Melamin je »bogat«, čeprav izvaža 40 ®/o proizvodnje in na notranjem trgu ceneje prodaja svoje izdelke kot katera koU inozemska tovarna • Povprečni osebni dohodki v letošnjem prvem polletju; 100.000 starih dinarjev • Vendar gre zanje samo 42 °/o dohodka, 58 °/o pa v sklade podjetja (Nadaljevanje s 1. strani) zmogljivosti manj kot 50 % zasedene, medtem ko jih Melamin tam, kjer so ozka grla 100 % izkorišča. K temu je precej pripomogel 42-urni delavnik, ki so ga uvedli lani. NEPRIČAKOVAN USPEH Dosegli pa so več kot samo količinsko enako proizvodnjo. Ob 4-izmenskem delu se je povečala za četrtino, letos pa spet za četrtino, skupno torej v enem letu za 50 odstotkov. S povečevanjem serij so se manjšali proizvajalni stroški. Vsiljuje se vprašanje, zakaj niso že pred gospodarsko reformo povečali proizvodnje? Odgovor: Ker niso imeli deviz za uvoz reprodukcijskega materiala. Vsak kvadratni meter melopana je terjal 0,9 dolarja za uvoz dekorativnega papirja, fenolne smole in natrijevega papirja Tik pred gospodarsko reformo pa so sklenili kooperacijsko pogodbo z lesnoindustrijskim podjetjem Savinja v Celju, da jim v devizah plačuje malopan, ki ga potrebuje za stanovanjsko opremo. Melaminu se to izplača, čeprav ga prodajajo ceneje, kot bi ga na svetovnem tržišču, ker so se izognili dolgemu deviznemu postopku, ker ni bilo treba na vrat na nos pristati na kakršnekoli zahteve inozemskih kupcev, samo da bi prišli do deviz za reprodukcijski material in ker Savinja odkupi precej njihovih izdelkov in zanje, kljub konkurenčni ceni, odšteje precej deviz. Vodo na Melaminov mlin pa sta napeljala še dve novi jugoslovanski tovarni za proizvodnjo natrijevega papirja, ki smo ga do lani uvažali. Razen tega je začel Melamin sam izdelovati fenolne smole. Poraba deviz se je zmanjšala za dve tretjini; na kvadratni meter obloge uvozijo samo še za 0,3 dolarja reprodukcijskega materiala oziroma samo še dekorativni papir. Vse te spremembe so torej povzročile, da ob 42 % podražitvi materiala in proizvodnih stroškov ni skopnel čisti dohodek, ampak se je celo znatno povečal. Namesto 150 milijonov, kakor lani v prvem polletju, je kolektiv v istem času vložil celih 300 milijonov starih dinarjev v svoje sklade. Z izvozom oz. s posrednim izvozom skopneli dobiček je ob povečani proizvodnji nadomestila povečana prodaja na domačem tržišču ... Točnejši dokazi: 1964. leta je znašal bruto dohodek Malamina poldrugo milijardo, letos pa že v prvem polletju 2 milijardi starih dinarjev. Do konca leta bo NA ZADNJEM MESTU (Nadaljevanje s 1. strani) in uslužbenci z visoko šolsko izobrazbo 92.000 starih din. Referent za prekrške na carinarnici v Novi Gorici Nikola Dučič nam je povedal: »Naš uslužbenec, ki je prej delal na carini, se je pred kratkim zaposlil v cementarni Anhovo. V tovarni ima zdaj dvakrat večje osebne dohodke, kot jih je imel poprej na carini.« OBČINSKA PRIMERJAVA S svojimi osebnimi dohodki pa cariniki težko pokrivajo najnujnejše izdatke za hrano, stanovanje in obleko. Pri višini osebnih dohodkov je treba tudi upoštevati življenjske stroške, ki so zaradi maloobmejnega prometa v teh krajih izredno visoki. Vsega tega pa seveda ključ delitve v Beogradu ne upošteva. Ta ključ ne upošteva niti vloženega dela niti stroškov, čeprav je že dolgo znano, da povsod v državi nimajo enakih rok, enakih cen in končno tudi ne enakega prometa na mejnih prehodih. Cariniki v Novi Gorici so bili dolgo časa strpni. Nekateri, ki s svojimi dohodki niso mogli shajati, so si našli drugo zaposlitev. Toda slednjič so spoznali, da s potrpežljivim čakanjem ne bodo prišli na zeleno vejo. Zato so pred nedavnim seznanili sindikate in preko njih vse pristojne činitelje s svojim položajem. Se bo zdaj kaj spremenilo? V občini so že napravili nekatere tehtne analize, ki osvetljujejo položaj. Tako so ugotovili, da čistilka v SGP Gorica zasluži mesečno 60.000 starih dinarjev, kurir v Primorje-ex-port pa 66.000 starih dinarjev. V primerjavi z najslabše plačanimi delavci na carini so njihovi dohodki skoraj dvakrat višji. Tudi administrativno osebje z nižjo šolsko izobrazbo v špedi-cijskih podjetjih, ki so najbolj sorodna delu na carini, ima v Trans jugu in Intertransportu v Novi Gorici skoraj dvakrat višje osebne dohodke. Takšna primerjava pa seveda še ne zadošča. Dodati namreč moramo, da je delo, ki ga opravljajo goriški cariniki, iz leta v leto večje zaradi čedalje bolj odprte meje. Temu ustrezno je naraščala tudi njihova storilnost in delovni učinek. V Rožni dolini so imeli pred kratkim v enem dnevu 39.000 vozil na meji. Upravnik carinarnice Ante Bujas rad postreže s podatki: »Do konca junija je prestopilo mejo v obeh smereh več kot pet milijonov potnikov in več kot 2 milijona vozil. Lani pa je v celem letu prestopilo mejo 3,5 milijona ljudi in 1,5 milijona vozil. Naše delo je tako očitnd večje, zlasti še, ker vseh delovnih mest nimamo zasedenih. Povprečno napravi vsak carinik letno 2.787 delovnih ur, kar pomeni, da delajo v letu 86 dni več kot je z zakonom določeno. Vsak mesec opravijo cariniki po 50 ur več, v kritičnih poletnih mesecih pa tudi do 94 ur. Za to nadurno delo pa ne dobijo nobenega nadomestila, ker enostavno nimamo denarja, da bi jim delo plačali.« V OBČINI PODPIRAJO CARINIKE Pogoji dela na carini niso lahki. To povedo tudi drugi podatki, ki uvrščajo to službo med najtežje. Upravnik zdravstvenega do- ma v Novi Gorici dr. Vinko Mozetič pravi: »Cariniki imajo poklicne bolezni. Delovni pogoji carinskih delavcev so težki in negativno vplivajo na njihovo zdravje.« Med cariniki v Novi Gorici jih ima 28 rane na želodcih zaradi neredne prehrane. En uslužbenec pa je pri delu oslepel, Poškodbe centralnega živčnega sistema niso redke, Tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta Aleksander Cerče je nezadovoljen s položajem carinikov: »Sindikati podpiramo zahteve carinikov. Cariniki so zdaj v najslabšem položaju. Do neke mere smo popravili osebne dohodke pri železnici in v bankah, pri carini pa smo ostali v začaranem krogu. To vprašanje so reševale zvezne komisije, vendar se osebni dohodki do danes niso popravili. Nizki osebni dohodki carinikov povzročajo nezadovoljstvo v tem kolektivu. Ce hočemo, da nam najboljši ljudje iz carine ne bodo zbežali, moramo to vprašanje čim prej rešiti.« Z. TOMAŽEJ torej skoraj trikrat večji. Kolektiv pa se je povečal samo za 20 ljudi. IZJAVA DIREKTORJA MELAMINA »Adut inozemskih konkurentov je poslovni renome. Svetovno tržišče so že preplavili s svojimi izdelki, ko smo se pojavili mi. Naša dva aduta: večja izkoriščenost strojev in cenejše živo delo. Z gospodarskimi uspehi smo zadovoljni. Tembolj, ker so zadovoljni tudi naši kooperanti v Celju. Pohištveni obrati Savinje, ki večino izdelkov izvažajo, so se z našo pomočjo izkopali iz izgube. Prepričan pa sem, da bi z večjo samostojnostjo samoupravnih organov pri finančni politiki ne samo mi, ampak tudi drugi delovni kolektivi še bolje uspevali. Banke nam preveč kratijo upravljalske pravice pri oblikovanju finančne politike in nas silijo v negospodarnost. Kateri delovni kolektiv bi prostovljno brezobrestno prepustil banki za 3 mesece svojo amortizacijo? Pa jo morajo vsi, ker je pači tak predpis. Dalje: sredstva na žiro računih delovnih organizacij banke posojajo drugim delovnim organizacijam in zanje zahtevajo 7 do 8% obresti, toda teh ne dobe lastniki izposojenih sredstev, ampak — bančniki. Dalje: sklad skupne porabe večina delovnih kolektivov črpa vse leto. Dokler ga ne izkoristijo, banka izposoja denar in spravlja visoke obresti v svoj »žep«. Največji absurd pa je to, da mora kolektiv od svojega lastnega denarja plačevati obresti. Če mu zmanjka, na primer, obratnih sredstev, ne sme izkoristiti svojega sklada skupne porabe ali amortizacije, pač pa mu lahko banka ta denar v svojem imenu posodi. Kateri dober gospodar bi si šel sposodit denar, dokler bi ga še sam imel, čeprav bi ga poprej namenil za kak drug nakup? Ga ni! Če bi ga imel pa preveč, bi ga posodil tistemu, ki bi mu nudil višje obresti, ne pa brezobrestno banki... Dinar, ki ga ustvari podjetje, ni en sam dinar, ampak 5 ali 10 dinarjev, le da z vsem, kar je več kot dinar ne razpolagajo upravljavci in lastniki. Prepričan sem, da bi bili ob samostojnejšem vodenju finančne politike naši poslovni uspehi še večji, zlasti če bi izhajalo manj odločb predpisov in zakonov z retrogradno veljavnostjo, ki nam porušijo prenekateri načrt za večjo poslovnost in konkurenčnost.« MARIOLA KOBAL V PODJETJU BREST V CERKNICI SO INTERNI OBRAČUN ZASNOVALI NA TRŽNIH CENAH.____________________ Uveljaviti tržne zakonitosti Lesno industrijski kombinat BREST v Cerknici izvaža nekako polovico vse svoje proizvodnje, oziroma kakih 70 odstotkov finalnih izdelkov. Tako izvoz tega podjetja dosega 2 milijona in 200 tisoč dolarjev letno. Ob tolikšnem izvozu pa so se v Brestu vprašali, kako znotraj kombinata delitj dohodek med poslovnimi enotami, da bi bila delitev pravična in obenem tudi spodbudna. Vse doslej pa so v Brestu za notranji obračun uporabljali obračunske cene, ki so bile enake lastnim cenam, povečanim za ostanek razlike do prodajne cene, pri čemer pe so odbijali prispevek zi skupne obveznosti podjetja-Obračun bi bil sorazmerno enostaven, če se ne bi na domačem trgu kar naprej spreminjale cene surovin in drugih materialov. Zato so tudi obračunske cene spreminjali vsake tri mesece. Pogosto spreminjanje teh cen pa poslovnim enotam ni dajalo prave spodbude za boljše delo, ker so bile pri teh spremembah avtomatično prizadete tiste enote, ki so pri gospodarjenju izkazale boljše rezultate. Zaradi vsega tega je bilo za poslovne enote zelo negotovo vsako planiranje, ker so bili zunanji vplivi preveč pogosti in premočni, da bi se vsaj približno držali skupno dogovorjenih programov in načrtov. Ob vsem tem pa so v Brestu videli, da na svetovnem in še posebej na evropskem trgu veljajo dosti bolj stabilne cene in da bi jim kot velikemu izvozniku koristilo, če bj se pri internem obračunu naslonili nanje. Eno izmed izhodišč za tako odločitev je bilo tudi dejstvo, da so po novi organizacijski shemi podjetja njegovi obrati postal' malone povsem samostojne poslovne enote, ki same ugotavljajo in delijo dohodek’ Ker so doslej -vse investicije v obrate izvirale iz skupnih sredstev, ne bi bilo prav, da b' zavoljo novega obračuna nekatere enote pridobivale dohodek na račun drugih ih obratno, če pa skupni poslovni interes Bresta narekuje, d9 podjetje proizvaja in prodaje tudi takšne izdelke, Katerih proizvodnja za posamezno poS( lovno enoto morda ni najbolj rentabilna. Končno besedo, o tem b° v teh dneh še izrekel delavski svet kombinata, med trd1 ko so delavski sveti poslovnih enot že potrdili predviden9 spremembe. Bistvo teh spi"8' memb pa je, da poslovne enote povsem samostojno deli!0 dohodek, ki ga ustvarijo 5 plačano prodajo svojih izdal' kov, od česar odbijajo sam0 prispevek za skupne obvez' n osti podjetja, vnaprej določeh v fiksnem letnem znesku. D določitvi teh obveznosti P® se za vsako leto posebej Up0' števajo povprečne evropsk^ fene gotovih izdelkov, sur0' vin in materialov, zaporne^ r°' rine, ki jih nekatere držaV^ določajo pri uvozu pnsamez nih vrst izdelkov, in m'1, povprečjem visoki prevoz11 stroški. Praktično se za poslovi"’0 enoto v podjetju BREST n0] vost v obračunu kaže v n3 slednjem: Evidenčno ugotavlja dob0' dek po tržnih, povprečnih eV ropskih cenah. Če so strok°v^ ne službe podjetja uspele d° seči ugodnejše prodajne godbe, kakor bi jih pričakov° glede na povprečne evrop- v cene, to razliko nakažejo posebni izravnalni sklad, katerega pa pokrivajo izSU ' oziroma razliko med dei3.^ skimi prodajnimi cenami povprečnim; evropskimi ce^ , mi pri tistih izdelkih, pri K terih bi iztržili manj kot P naj b; po evropskih Cena Morebitno razliko — pozitiv ali negativno —- pa bod° razmerno obračunali med ^ enote z zaključnim rjču° podjetja. & Utrinki s poletnega potepanja po plažah delovnih kolektivov Avgust vabi čim dalj od razbeljenih mestnih pločnikov, zatohlih pisarn in utrujajočega vsakdanjega okolja. Kot vsako leto je tudi tokrat zvabil Številne ljudi, da prežive svoj letni oddih ob morju, ki je prav te dni tako mikavno. Šestintrideset stopinj v senci in samo deset manj v vodi: o vsem tem marsikdo sanja cele mesece, še posebno zimske... Na obali Istre, ki je že tja od prvih majskih dni pravo pribežališče utrujenih in sprostitve željnih ljudi, je živo kot v panju. Počitniški domovi, naselja platnenih hišic, kopališča, restavracije... vse je zasedeno do zadnjega kotička, tako da pogosto zaman iščeš skromen kotiček, kjer bi lahko razprl še svojo platneno streho. Ko sem potoval po zahodni obali Istre iz naselja v naselje, se pogovarjal s počitniško razpoloženimi ljudmi in spraševal, kaj najraje počenjajo na dopustu, sem zvedel, da je na morju sicer zelo lepo, da pa — kot že vsa leta doslej — še marsičesa primanjkuje. S kamero sem se seveda ustavil samo tam, kjer sem videl, da so se dopustniki »-znašli«, kot temu pravimo. Za vodno smučanje, jahanje na valovih ali na primer za lov na večstokilogramske mečarice, s pomočjo specialnih motornih čolnov, pri nas resda še vedno ni ne vem koliko možnosti. Vendar že samo podvodna maska omogoči marsikomu ure in ure prijetne zabave. Če temu rekvizitu dodamo še skromno podvodno puško, potem imamo vse, kar je pogoj za prvovrstno ribjo večerjo. Seveda, tisti, ki niso največji prijatelji vode, lovijo raje z varnih skal na obali... PODVODNIH LOVCEV JE IZ LETA V LETO VEC TISTI, KI JIM VODA NI NAJBOLJ PRI SRCU, RAJE LOVIJO NA PREIZKUSEN NAČIN IMPROVIZIRANA KUHINJA V NARAVI JE MNOGO BOLJ CENJENA KOT TISTA V MESTU... ^OPOLDANSKI IZLET NA FIGA-fl°LO PREDSTAVLJA PRAVO DOŽIVETJE . . . MODRA JAMA NA BANJOLAH JE KOT NALAŠČ ZA RAZVAJENE KOPALCE Lastniki najstarejšega letovišča v Rovinju so železničarji. Letos so v tem lepem istrskem mestecu že šestnajstič zapored. Medtem ko so pred leti stanovali kar v vagonih, ki so jih zapeljali na slepi tir, prebivajo danes v ličnih voeekend hišicah. Zgradili so tudi veliko sončno jedilnico, bije, mlečno restavracijo in sanitarije ... Vsakih deset dni pride v Rovinj nova izmena. Približno po tisoč ljudi. In kako je poskrbljeno za razvedrilo, dan je namreč dolg...? Poleg kopanja in sončenja na velikih skalnatih blokih ob morju, je v naselju največ interesa za balinanje. Lepo urejeno balinišče je zasedeno od jutra do večera. Tudi odbojke in nogometa ne zanemarjajo železničarji. Čolnov sicer dopustniki nimajo veliko na voljo, zato so vsi nenehno »v prometu«, saj je sončna obala Figarole, Crvenega otoka ali na primer Katarine za kopanje še mnogo bolj mikavna kot pa zaliv ob domačem naselju... Kljub temu, da na našem morju še zdaleč ni vse tako, kot bi si želeli, pa lahko ugotovimo iz leta v leto več spodbudnih stvari. Povsod, na vsakem koraku je nekaj novega, V vsakem kraju imajo domači in tuji turisti možnost izletov z motornimi čolni, ladjami, avtobusi pa celo z letali. Iz leta v leto je videti več iznajdljivosti in smisla naših turističnih delavcev za organizacijo. Parkirišča so v glavnem brezplačna, na kopališčih je vstopnina minimalna. Povsod lahko uporabljajo ljudje motorne čolne, ki jih izposoja Kompas, hoteli, počitniške skupnosti, komunalna podjetja, zasebni lastniki... JADRANJE OB BLAGEM MAESTRALU JE VSEKAKOR NAJLEPSE DOŽIVETJE PROTI VEČERU MALCE NA POMOL, POTLEJ PA NA KOZARČEK NAMIZNI TENIS JE OB .VEČERIH NAJBOLJ PRILJUBLJENA ZABAVA »CRNUHA« ... Ko sem na nekem otoku blizu Bal povprašal upravnika počitniškega naselja, ki je imelo v zalivu pravcato floto sandolinov, kanujev in motornih čolnov, koliko računajo za izposojanje čolnov, mi je povedal, da morajo dopustniki plačati samo bencin. Drugo je zastonj. Tudi jadrnica. Na Crvenem otoku sem videl poleg tobogana in majhnih enosedežnih čolnov dvoje zavidljivo lepih igrišč za odbojko in košarko, kakršnih ne premorejo niti Rovinjčani. Tudi miz za namizni tenis ne nianj-ka... Lastniki so delavci iz Ožbolta. Seveda nisem mogel zaključiti svojega kratkega popotovanja, ne da bi slišal tudi marsilcatero pripombo. Predvsem na račun gostinstva in počasne postrežbe. Na vsako malenkost je treba predolgo čakati. Na kopališčih in plažah najpogosteje ni moč dobiti ničesar. V najbolj-Sem primeru le voden sladoled ali na primer že malce grenko »lučko«. Slike in tekst: ANDREJ ULAGA NA OBISKU PRI NAŠIH ROJAKIH V NAKATERIH FRANCOSKIH POKRAJINAH GRADOVI SO OSTALI V OBLAKIH sumi Vedno je prijetno obiskati rojake, ki žive v | francoskih pokrajinah. Tudi tokrat so bila srečanja jj nadvse prisrčna in marsikatero oko se je zasolzilo. m Marsikdo je dejal, ko sem stopil čez prag njegove | hiše, ali pa sem ga srečal na cesti: »Prišel je k | nam košček domovine.« Ni dvoma, da tudi dokaj 1 kratek obisk ali klepet nadvse razveseli rojake na 1 tujem, jih gane, pa naj že bodo to rojaki, ki so | se izselili med obema svetovnima vojnama ali pa H fantje in dekleta, ki so se izselili iz Jugoslavije E P°| d*"ugi svetovni vojni, misleč, da bo prigarani g kruh na tujem laže in hitreje prislužen kot doma. 'iiiiiiiiiiiimmiiiiimimiiiimiiimiimiiiimiiimiiiiiiimiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiimmiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ni departmaja v Franciji, kjer ne bi v našli Jugoslovana Emigracija v Francijo je bila najbolj izrazita v obdobju po prvi svetovni vojni, zlasti v letih 1924, 1925 do 1930. Danes je težko povedati, v katerem predelu Francije ne živijo Jugoslovani ali pa njihovi potomci. Srečaš jih domala vsepovsod od Marseilla do Pas de Calaisa, če greš po dolgem po Franciji, ali iz Cherbourga do Strasbourga, če prepotuješ Francijo počez. Težko je tudi ugotoviti, koliko Jugoslovanov pravzaprav živi v Franciji. Po nepopolnih podatkih se je samo v povojnem obdobju naselilo v posamezne pokrajine blizu 60.000 Jugoslovanov, pri čemer ni všteta povojna politična emigracija. Ce bi k tej številki dodali še predvojno emigracijo, potem lahko zapišemo, da danes živi v Franciji kakih 150.000 Jugoslovanov. Po podatkih francoskih organov za zaposlovanje tuje delov- Tone Kukoviča ne sile se je do začetka januarja 1938 zaposlilo v Franciji 21.838 Jugoslovanov, od tega samo v okolici Pariza 9.130. V tem številu niso zajeti tisti Jugoslovani, ki se zaposlujejo mimo organov za zaposlovanje ali jih le-ti niso registrirali, ko gre za tako imenovano delo na črno. S tistimi, ki so prišli v Francijo bodisi pod pretvezo, da gre za obisk sorodnikom ali za »učenje jezika«, pa moremo domnevati, da se je zaposlilo v Franciji 38 tisoč Jugoslovanov, vendar je med njimi malo Slovencev. Po podatkih ministrstva za socialno delo Francije je leta 1965 prišlo na delo za daljše obdobje 6.656 Jugoslovanov, 7 pa na. sezonsko delo (v celoti se je v tem letu zaposlilo v Franciji 152.063 tujih delavcev za daljše obdobje in 131.571 sezonskih delavcev). Samo v mesecu decembru 1965 se je zaposlilo 1310 Jugoslovanov. Po oceni službe za delo ambasade SFRJ v Parizu spontano prihaja na delo v Francijo mesečno kakih 400 do 500 Jugoslovanov. Francoski' organi za zaposlovanje tuje delovne sile pa predvidevajo, da bo v Francijo prišlo na delo še 5000 Jugoslovanov. Kakšni so življenjski in delovni pogoji naše nove ekonomske emigracije? Podatki ministrstva za socialne zadeve Francije za obdobje julij — oktober 1965 nazorno osvetljujejo strukturo gospodarskih panog, v katerih se zaposlujejo jugoslovanski delavci. V tem obdobju se je zaposlilo 2197 jugoslovanskih delavcev in to: 191 v. kmetijstvu, 438 v gradbeništvu, 90 v rudarstvu, 586 v kovinski industriji in 892 v drugih panogah francoskega gospodarstva. Posebna značilnost za to delovno silo je, da jih je samo 395 od 2197 prišlo na delo na podlagi poprej sklenjenega sporazuma, medtem ko je prihod preostalih (1802) okarakteriziran kot spontan prihod kot turisti ali na študij jezika. Takšna emigracija pa seveda omogoča francoskim delodajalcem, da mimo prfedpisov in po svoje urejajo delovne in življenjske pogoje delavcev, ki jih zaposlujejo. Prav je, če osvetlimo tudi to, da na območju, ki sodi pod generalni konzulat SFRJ v Marseillu in ki zajema območja od Lyona, Bordeauxa, Toulousa do Nice, Cannesa itd., živi zelo veliko število Jugoslovanov brez statusa (kakih 12.000). Zelo veliko je med njimi mladih Hrvatov v starosti od 20.—35. leta. Večji del te tako imenovane politične emigracije živi v brezdelju. Večina jih je vključena celo v politične protijugoslovanske emigrantske organizacije, ki imajo svoj sedež v Lyonu. Na tem območju namreč deluje kar 36 protijugoslovanskih emigrantskih skupin, medtem ko ni niti ene organizacije, ki bi združevala tamkaj živeče Jugoslovane, ki ne samo da priznavajo novo Jugoslavijo, marveč so celo njeni državljani in njeni veliki prijatelji. Največji problem za našo novo ekonomsko emigracijo v Franciji je, da gre predvsem za nekvalificirano delovno silo, ki povrh vsega ne pozna niti jezika. Pomanjkljivo strokovno znanje onemogoča doseganje postavljenih delovnih normativov — akordov, kar uvršča te delavce v kategorijo slabše plačanih delavcev. Po drugi strani pa je zlasti pri delovni sili, ki se zaposluje v južni Franciji, čutiti dokajšnjo nediscipliniranost pri delu, kar se odraža v izostajanju z dela, zapuščanju delodajalcev brez odjave in podobnih kršitvah. Za to delovno silo je treba tudi pripomniti, da zelo malo posreduje svoje pripombe, želje in pritožbe nad izpolnjevanjem delovnih pogodb, nad neurejenimi delovnimi in življenjskimi razmerami. Vse to znajo dodobra izkoriščati delodajalci in jim seveda to omogoča, da samo še bolj izkoriščajo neuke in vase zaprte delavce. Na obisku pri rojakih Obiskal sem novo, sicer maloštevilno jugoslovansko kolonijo v rudarskem mestu Avion-Pas de Calais v severni Franciji. Tamkaj se je na podlagi fran-cosko-jugoslovanskega sporazuma zaposlilo v rudnikih 24 mladih Makedoncev; nekateri med njimi so bili poprej zaposleni v jugoslovanskih rudnikih. V sosednem departmaju Nord oziroma v okolici njegovega glavnega mesta Lille pa je tudi zaposlenih kakih 100 delavcev in delavk, razkropljenih po različnih podjetjih. Pogoji, v katerih živijo in delajo Jugoslovani v Avionu, najbolj osvetljujejo metode kapitalističnega izkoriščanja. Življenjski pogoji spominjajo na koncentracijska taborišča, le da si tu delavci sami služijo in kupujejo kruh in si sami kuhajo, kar zmorejo in znajo. Barake, v katerih žive, njihova koncentracija na določenem teritoriju — izven središča naselbine — spominja na taborišča. Vzdolž ene vrste barak je še vedno razpredena skoraj 2,50 m visoka bodeča žica, bojda zato, ker so barake ob železniški progi, čeprav marsikje pelje železnica mimo gosteje naseljenih krajev, pa ni nikjer takšnih ograj. Pismena pogodba sicer predvideva, da naj bi delavci živeli v urejenih stanovanjskih razmerah in se hranili v kantini. Toda kljub temu ti delavci živijo v barakah, ki so nekoč služile konfiniranju Alžircev in Maro-kancev za časa njihovega narodnoosvobodilnega boja. V teh »taboriščih« je sedaj nastanjena dokaj pisana družba delavcev različnih narodnosti, ki so zaposleni v okoliških rudniških obratih. Barake so dokaj oddaljene od mesta, kot bi se jih sami Francozi sramovali. Naši rojaki tudi niso nastanjeni skupaj, marveč se razporejeni po dokaj oddaljenih barakah. Notranja oprema je borna. Barake niso pleskane, ležišča so skromna — vojaška, nizke železne postelje, ki jih morajo sami pospravljati. Vhodna soba služi za kuhinjo in dnevno sobo. To so bivališča za 10 oseb s 3 sobami. Za stanovanja morajo celo plačati 9,30 NF mesečno, kljub te- RUDARSKA KOLONIJA SALAUMINES PRI LENSU DOVOLJ ZGOVORNO PONAZARJA ŽIVLJENJSKE PRI" LIKE, V KATERIH ŽIVI POVOJNA EKONOMSKA EMIGRACIJA tnu da imajo rudarji brezplačna stanovanja. V preostem času fantje nimajo nobene možnosti za razvedrilo. V sobah nimajo ne radia in televizije. Čtiva nimajo in v sili si kratijo čas s tem, kar jim pač pride pod roke. Tako je na primer ob mojem obisku eden od fantov prebiral srbohrvaški prevod ameriške biblije, ker ni našel druge literature. Kot rečeno, fantje ne obvladajo francoščine in so zato pri uveljavljanju svojih pravic odvisni od prevajalcev. Uspeli so sicer obvladati nekaj osnovne rudarske terminologije, kar pa jim še vedno ne zadošča za pogovor o drugih vprašanjih in za občevanje z ljudmi. Fantje so se tudi pritoževali nad prevajalci, ker le-ti predvsem zastopajo interese rudarske družbe, v manjši meri pa se zavzemajo za njihove interese. Tako kot drugod, so to nekvalificirani delavci. Ob prihodu na delo niso imeli rednega pri-učevalnega staža, kot je to v navadi za druge delavce. Po nekaj dneh so jih dali na samostojna dela kljub temu, da za to nimajo priznane kvalifikacijske skupine in so seveda zaradi tega tudi nižje plačani, kot če bi to delo opravljali drugi delavci. Dnevni zaslužek je 23,60 NF, kljub temu da je iz delovne pogodbe možno razbrati, da bi naj zaslužili 10 NF več na dan. V delovni pogodbi je tudi navedeno, da bodo po šestmesečni pri-učitvi lahko zaslužili do 950 NF mesečno, če bodo zaposleni na odkopu premoga ali na podobnih delih. Tak zaslužek pa v resnici doseže le zelo majhno število izkušenih rudarjev na odkopih. Uprava rudnika tudi delavcem otežkoča napredovanje ob delu. Po šestmesečnem stažu oziroma delu v rudniku bi delavci morali avtomatično napredovati v višjo plačilno skupino — napredovanje v novo kategorijo namreč stopnjuje zaslužek takole: 23,60; 26,69 in 28,00 NF na dan — tako da je nujna intervencija delavskega zaupnika. Nekateri delavci se sicer znajo zateči k delavskim zaupnikom, da ti potem posredujejo pri upravah za pravočasno poviša- nje kategorije, večina pa zaradi neznanja jezika ali zaradi »ljubega miru« te pomoči ne išče. Spričo tega so seveda delavski zaupniki zelo vplivni. Nekateri, zlasti tisti, ki predstavljajo CGT (generalno konfederacijo dela), se zavzemajo tudi za naše delavce in tudi sami poizvedujejo, kako je z njihovimi delovnimi pogoji. Drugi pa te svoje naloge ne opravljajo tako skrbno. Sindikat CGT je sedaj posebej zadolžil enega od delavskih zaupnikov, da neposredno skrbi tako za delovne kot življenjske pogoje naših delavcev. Pripomniti je treba, da je večina naših delavcev včlanjenih v sindikatu CGT, nekateri pa so se že včlanili , tudi v Udru-ženje Jugoslovanov v severni Franciji. Kot rečeno, naši delavci so v glavnem zaposleni na pomožnih in stranskih delih, kot na primer rušenje, vzdrževanje ipd., to je na delih, ki so slabše plačana. Vodstva obratov tudi ne teže, da bi naše delavce zaposlila na odkopu premoga, kjer je možen večji zaslužek. Tako je eden od delavcev sicer nekaj dni to delo opravljal, pa je bil kmalu premeščen, kajti ta dela . so rezervirana za tiste rudarje, \ ki so že neke vrste ustaljena'-delovna sila. Sklepna spoznanja Delavci, ki živijo v okolici Pariza, imajo do neke mere urejene razmere. No voljo jim je dokaj pestro kulturno življenje. Tako deluje pri ambasadi klub, ki s svojo dejavnostjo zajema vsa področja, od kinematografskih in folklornih predstav do knjižnice, televizije, radia, čitalnice, razstavnega prostora itd. Klub šteje 1500 članov in je dostopen vsem Jugoslovanom, ki imajo naš potni list, se pravi urejen status z našo državo. V klubu prirejajo tudi tečaje francoskega jezika, rojaki pa lahko sproti rešujejo svoje probleme, kajti v klubu aktivno delujejo vsi uslužbenci ambasade. Za našo novo ekonomsko emigracijo lahko trdimo, da njej živi ljubezen do domovine- Ko sem bil v mestu Marti' ; gues, 30 km od Marseilla, na obisku pri naših starejših rojakih, sem našel tudi družič0 povojne ekonomske emigracije-ki si je pravkar uredila nov ; dom. Gradnja je bila podobna našim stanovanjskim hišam, v vrtu pa rože iz naših krajev) da je bil spomin na domač0 grudo še bolj živ. Vsi, ki sem jih- obiskal, p3 so odkrito priznali, da je del° v Franciji trdo in da so delcr dajalci neizprosni. Skratka ni tako, kot so si zamišljali. In k° sem našim delavcem v Pas de Calaisu omenil, da bi lahko v Velenju ali Trbovljah imeli za isto delo boljši zaslužek in živeli v dokaj udobnejših stanovanjskih razmerah, sem začutil; da sem jim preveč rekel. Dojel1 so te besede kot očitek, ki P3 ni bil nameren. Odgovora sicef ni bilo. V očeh pa sem videl iskrico očitka nasproti sebi. Daj1 pa so mi tudi vedeti, da jih naši organi za zaposlovanje niso v zadostni meri informirali o vseh pogojih dela v Franciji. Imel P3 sem tudi občutek, da naši ot' gani tudi zlahka nasedejo dokaj mešetarskim trikom predstavnikov tujih uradov za zaposlovanje delavcev in da je marsikateri odhod bil rezultat prav tega. ,| Končno lahko rečem, da 51 naši organi v Franciji nadvse : prizadevajo skrbeti za izboljšanje delovnih in življenjskih P°' gojev naše nove delovne erni' i gracije. Zato tudi deluje pri ambasadi SFRJ v Parizu posebn3 služba za delo in delovno sil°: Ta skrb pa je lahko toliko b°>? popolna, kolikor bolj se je naši ljudje poslužujejo. Velja pa SJ kljub temu zapomniti to, k3‘ vedno pripovedujejo starejš1 predvojni izseljenci: »Prigara0 kruh v tujini je bil v začetk0 i zelo grenak, trpek in sovražen-Le pridne roke naših rojaki so ustvarile v desetletjih njih0' položaj, ki je med Francozi z® čislan. Naši stari rojaki, so zel i priznani delavci in kar je še bou razveseljivo, znani kot borci * delavske pravice. O tem pa J? j raje kaj več napisali v našle" nji številki. IGO LJUBLJANA LJUBLJANA Uprava: Trnovski pristan 8, tel. 20-879, 21-747 Obrat: Gradaška 22, telefon 20-103 PROJEKTIRAMO, IZDELUJEMO IN MONTIRAMO OPREMO ZA VSE VRSTE KUHINJ, SAMOPOSTREŽNIH RESTAVRACIJ IN GOSTINSKIH OBRATOV f PRIMERNE CENE! IZDELAVA SOLIDNA! 57. komuna TRŽIČ VELENJE IDRIJA JESENICE KRANJ KAMNIK SEŽANA NOVO MESTO SEVNICA 21. 2G. 9. LOGATEC 12. NOVA GORICA 28. GROSUPLJE 29. MURSKA 30. SOBOTA 31. PTUJ 32, TREBNJE 22. METLIKA RADOVLJICA 34. RAVNE 35. ŽALEC 36. Škofja 37. LOKA SLOVENSKA 38. BISTRICA DOMŽALE SLOVENJ GRADEC VRHNIKA LAŠKO SLOVENSKE KONJICE ŠMARJE PRI JELŠAH POSTOJNA ČRNOMELJ ŠENTJUR TOLMIN CERKNICA RIBNICA MARIBOR — CENTER BREŽICE KOPER TRBOVLJE ILIRSKA BISTRICA IZOLA MARIBOR — TABOR HRASTNIK , MARIBOR — TEZNO CELJE ZAGORJE PIRAN DRAVOGRAD LENDAVA KOČEVJE MOZIRJE LJUBLJANA — CENTER LITIJA LJUBLJANA BEŽIGRAD AJDOVŠČINA LJUBLJANA MOSTE 54. LJUBLJANA 3ISKA 55. LJUBLJANA VIC RUDNIK 56. KRŠKO 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. KOMUNA OB ODPRTEM OKNU V SVET Predor pod Karavankami — pomnik nekdanjih viharnih dni, ko so ob njegovem vznožju zginevale žrtve fašističnega pohlepa; asfaltna magistrala — mojstrovina današnje gradbene tehnike, cesta, ki s krakoma proti Ljubelju in proti Jesenicam, predstavlja žilo aorto v prometu severozahodnega dela naše republike. Predor in cesta sta pomembna pridobitev za tržiško občino, saj jo zbližujeta z drugimi mestnimi ter industrijskimi središči, krajšata razdaljo s sosedi onstran meje, pomenita v njenem življenju okno v svet. Izgradnja ceste in predora je bila akcija stoletja. Z njima so opravičljivi obeti v nadaljnjem vzponu gospodarjenja v občini, kažeta na nove možnosti nadaljnjega razvoja trgovine — s poudarkom na maloobmejni promet — turizma in gostinstva, obrti, opozarjata na počutje domačina, saj cesta in predor uvrščata Tržič med iz dneva v dan bolj obiskana mesta pri nas. Tržiška komuna oblikuje svoj življenjski in delovni prostor ob obronkih venca Karavank, neposredno ob ju-goslovansko-avstrijski meji. Sedež komune, ob izlivu dolin, prva vodi proti Ljubelju, druga proti Jelendolu, je mesto s staro delavsko tradicijo. V njem si je že nekaj rodov podajalo iz rok v roke čevljarsko smolo in dreto, kovaško kladivo in meh, predivo in vreteno. Tržič je industrijsko mesto. Pri oblikovanju narodnega dohodka, je industrija na prvem mestu, njej slede gradbeniška dejavnost, obrt, trgovina, gozdarstvo, kmetijstvo itd. S številkama iz statistike nas podrobneje seznani primerjava rasti proizvodnje v minulih letih: Družbeni bruto proizvod se je od leta 1946 do vključno lani absolutno povečal za nad 18 milijard S-din ali za 342,5 odstotka ob upoštevanju tekočih cen. Povprečno letno se je vrednost bruto proizvodnje in storitev zviševala za 15,7 odstotka, s tem, da je bila dinamika rasti od leta 1960 dalje znatno intenzivnejša kot v minulih letih. Vzporedno z rastjo družbene proizvodnje so se večala tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo v- gospodarstvu, možnost zaposlovanja novih delavcev, krepitev materialne osnove za krepitev družbenega standarda in splošne potrošnje. Narodni dohodek je v- omenjenem obdobju, vključno z lanskim letom, Porastel za 179,3 odstotka, ali v absolutnem znesku za nad 5 milijard starih dinarjev, oziroma povprečno za 9 odstotkov letno. Za letos predvidevajo porast narodnega dohodka za 10,5 odstotka, Iti bo spričo realizacije v prvem polletju tudi dosežen. Zavoljo nihanja cen, posebno.od leta 1961 dalje, se je razlika med rastjo bruto produkta in narodnega dohodka stalno večala, še posebno opazno pa lani in letos v prvem polletju. Struktura udeležbe posameznih gospodarskih panog v ostvarjcnem narodnem dohodku odpade v povprečju na industrijo 77,7 %, kmetijstvo 3,5 %, gozdarstvo 2,8 °/o, gradbeništvo 4,9 %, trgovino 3,6 °/o, gostinstvo in turizem 2,3 %, obrt 4,3 °/o in ostale dejavnosti 0,9 odstotka. Doseženi narodni dohodek na prebivalca je znašal leta 1946 300.217 starih dinarjev, letos pa predvidevajo narodni dohodek na prebivalca že več kot 700 tisoč starih dinarjev. Z gospodarskim razvojem tržiške občine se je povečalo tudi število zaposlenih. V vsem povojnem obdobju se je število zaposlenih povečalo od 3979 na 5509 ali za 1530 delavcev. Od tega se je število zaposlenih v industriji poveeelo za 1362 delavcev, v ostalih panogah pa za 281 delavcev. V zadnjih letih se je število zaposlenih najhitreje povečevalo v trgovini, gostinstvu in turizmu. Število zaposlenih v industriji pa se od leta 1961 rahlo zmanjšuje Prav tako se zmanjšuje število zaposlenih v javnih službah, in to od predlanskega leta dalje. Znižanje števila zaposlenih je nedvomno posledica iskanja notranjih rezerv v delovnih kolektivih, izboljšane organizacije dela in z rekonstrukcijami dosežene boljše opreme delovnih mest. Zunanjetrgovinska menjava se je od leta 1957 dalje, odkar v občini registrirajo izvoz, zelo razširila Vrednost izvoza se je v obdobju 1957—1962 povečala za 91,6 %, od leta 1963 pa do lani pa še za nadaljnjih 35,2 %>. Vrednost izvoza v dolarjih je leta 1957 znašala nad milijon dolarjev, lani pa že nad 3 milijone 100 tisoč dolarjev. Za letos so podjetja tržiške občine planirala izvoz za nad 3 milijone dolarjev, samn v prvi polovici leta pa so že izvozila za nad 2 milijona dolarjev, kar kaže. da bo letni načrt ob koncu leta precej presežen. Najzanimivejši izvozni artikli so izgotovljeni proizvodi, s katerimi izvozijo surovino in zraven še opredmeteno delo. Poseb ■ no zanimivi za izvoz so izdelki kovinske, lesne in - papirne industrije, ker so izdelani iz domače surovine in domačih materialov. Tudi investicijske naložbe so se v minulem obdobju znatno povečale, tako gospodarske kot tudi negospodarske, posebno pa vajetih 1959/60, Do leta 1957 cenijo investicije v gospodarstvu na 2 milijardi 312 tisoč starih dinarjev, medtem ko so od leta 1957 pa do vključno lani znašale gospodarske investicije kar blizu 5 milijard starih dinarjev; za letos računajo, da bodo investirali nad milijardo starih dinarjev. Na področju komunalnega gospodarstva je bilo po vojni zgrajenih precej pomembnih objektov, namenjenih splošnemu standardu občanov. Med najpomembnejše štejejo letno' kopališče v Bistrici, zdravstveni dom. šolo Zali rovt, dozidavo šole v Križah, adaptacijo šol v Lomu, Podljubelju in Lesah. Na področju cest: cesto Ljubelj—Naklo, Cankarjevo cesto, cesto vpadnico v Tržič, cesto Ravne in na šolo Zali rovt. Razen naštetih pa :e bilo zgrajenih nad 27 kilometrov gozdnih cest. Na področju vodovodnega omrežja je bil zgrajen vodovod Žeg-nani studenec—Naklo, vodovod Lom, vodovod Brezje—Hudo, vodovod Zg. in Sp. Bistrica in vodovod Podljubelj. Na področju elektrifikacije so bile elektrificirane vasi Gozd, No- Tudi v tržiški komuni — staro in novo vake. del Žiganje vasi, del vasi Podljubelj, Jelendol, Ljubelj plato in Zelenita, Leše, Paloviče in Hudi graben. Naj omenimo še, da je bilo tudi na področju stanovanjske gradnje v dobi dvajsetih let doseženih precej pomembnih rezultatov. Kljub temu pa zavoljo koncentracije prebivalstva v ožjem mestnem okolišu stanovanjske potrebe še vedno niso vse rešene. V minulem dvajsetletnem obdobju je bilo zgrajenih ali prenov- ljenih 906 stanovanj v družbeni lastnini in 179 stanovanj v zasebni lastnini. Trenutno je v gradnji 98 siano-vamj, v družbeni lastnini, od katerih bo v tekočem letu vseljivih 40 stanovanj. V zasebni gradnji pa je 142 stanovanj, od katerih bo "letos vseljivih kar 78. Za družbeno gradnjo je bilo doslej porabljenih nad 1 milijardo 898 milijonov starih dinarjev. Vrednost individualne gradnje pa cenijo na več kot 700 milijonov starih dinarjev. KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ Tržič je čisto mesto Tržič je čisto mesto. Njegove stare ulice so vselej lepe, videz novozgrajenih četrti pa je vselej mikaven. Kopališče pod novo magistralo zadržuje domačine, omogoča oddih in razvedrilo priložnostnemu obiskovalcu. Za vsem tem videzom spoznamo delo in prizadevnost domačega Komunalnega podjetja, ki s svojim 60-članskim delovnim kolektivom skrbi za urejenost vodovoda, za čistočo ulic in trgov, za tržnico, pokopališče, razsvetljavo, vzdržuje ce- ste in gramoznico, ima v upravi vrtnarijo. Komunalne službe dopolnjujejo podjetje še s tremi enotami: z gradbeno, soboslikarsko in steklarsko. Naj povemo, da diagrami podjetja rastejo iz leta v leto: leta 1955 so dosegli 23 milijonov starih dinarjev v bruto dohodku, deset let kas-nje pa že nad 204 milijone starih dinarjev. Zelo dobro pa gospodarijo letos, saj so .v prvi polovici leta uresničili že nad 112 milijonov starih dinarjev. ___________________________________________________________________________________________________________i Panorama Tržiča — posnetek z nove ceste ^v^vimm^^mvvvc^mvmNm^VN^mvmvNsc^v^vjss^NNNvMs^NvvsKscK^sss^Nmvva^vss^^ Z 81 LET BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ Izvažajo v 15 držav Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču je letos stopila v 81. leto svojega obratovanja. Na zadnji dan leta 1884 je bila podpisana pogodba, s katero je Kranjska industrijska družba predala skupini preti arlskih industrialcev fužine na Ba-losu, kolonijo na Blekah in prodišče ob sotočju Bistrice in Mošenika z vodnimi pravicami, da ustanovijo novo industrijsko podjetje. Približno leto dni kasneje je že stala nova predilnica. V industrijski zgodovini Tržiča je bila to odločilna prelomnica — prehod od fužin na tekstilno industrijo. Od takrat je poteklo že 81 let nepretrganega dela. V zadnjem obdobju pa se je Bombažna predilnica in .tkalnica v Tržiču v glavnem usmerila na tn osnovne proizvode. Kar naštejmo jih. industrijsko prejo, konfekcijske izdelke ter beljene in surove bombažne tkanine. Različne bombažne tkanine izdelujejo v širini od 80 do 270 centrimetrov. Izdelke prodajajo na domačem trgu, precej izdelkov pa tudi izvozijo preko Jugotekstil-impexa - Ljubljana. Kaj prodajajo na domačem trgu? V tovarni ti radi postrežejo s podatki, da na domačem trgu prodajajo v glavnem konfekcijske izdelke, predvsem posteljno perilo. Kdor je že kupil posteljno perilo Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča je prav gotovo zadovoljen. Ne samo, da je to perilo kvalitetno, marveč tudi okusno izdelano, primemo za vsakega človeka in kar je najpomembnejše. pristopno vsakemu človeku. V komercialnem oddelku Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču pravijo, da so znižali cene konfekcijskim proizvodom predvsem zavoljo tega, da so na trgu kar najbolj konkurenčni. Posteljno perilo Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča lahko kupite v vseh trgovinah širom po Sloveniji in Jugoslaviji. Dobite ga za 2800 do 4500 starih dinarjev. Ne smemo pozabiti omeniti, da posteljno perilo lahko dobite v najrazličnejših vzorcih s čipkami, vezeninami in vezenjem. Posebno so z izdelki tržiške Bombažne predilnice lahko zadovoljni tudi potrošniki reprodukcijskega materiala, predvsem z najrazličnejšimi tehničnimi tkaninami za čevljarsko, gumarsko, kemično in druge industrije, razen tega pa proizvajajo tudi blago za številne jugoslovanske konfekcijske tovarne, zlasti za perilo (podloge za srajce in podobno). Raznim tkalnicam po vsej Jugoslaviji pa tržiška Bombažna predilnica in tkalnica redno dobavlja industrijsko prejo, ki je, vsaj po izjavah potrošnikov te preje, zelo kvalitetna. Bombažna predilnica in tkalnica izvaža reci in piši kar v petnajst »Avtooprema« Tržič — punktiranje priklopnih sedežev za avtobuse držav, od tega so samo tri s klirinškega področja. Naštejmo najprej tiste s konvertibilno valuto: Združene države Amerike, Zahodna Nemčija, Ciper, Malta, Kanada, Anglija, Kenija, Avstrija,, Libija, Alžir, Italija in Danska. Na klirinško področje pa izvaža v države: ČSSR, Tunis in Alžir. Za letos so si postavili v načrt, da bodo na področje s čvrsto valuto izvozili izdelkov za 565.000 dolarjev. To vrednost izvoza pa so že v prvem polletju presegli, saj so izvozili izdelkov že za 567.257 dolarjev. Na klirinško področje pa so izvozili izdelkov v prvem polletju v vredno- V Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču so dobri gospodarji. Zavedajo pa se, da bodo še boljši gospodarji, če bodo še več proizvajali in prodajali izdelke po naj nižjih cenah. Takšna proizvodnja pa zahteva sodobne tehnološke postopke, dobro organizacijo dela in seveda dobre stroje. Prav to pa je strokovnjakom in organizatorjem proizvodnje osnovni cilj pri njihovem delu. Iz leta v leto izpopolnjujejo tehnološke postopke, izboljšujejo organizacijo dela in kupujejo nove sodobne stroje. Lani so za tkalnico kupili 46 novih strojev, kar jih je veljalo blizu 105 milijonov starih dinarjev iast- BPT — delavka pri tkalskem stroju sti 367.710 dolarjev, medtem ko so si letni načrt postavili v vrednosti 480 tisoč dolarjev. Tako ugoden izvoz, ki so ga v Bombažni predilnici in tkalnici dosegli v prvem polletju, jih sili k še večjemu izvozu. Kot pravijo v komercialnem oddelku, bodo do konca leta izvozili vsaj še za 480.000 dolarjev predvsem v države s čvrsto valuto. Ko smo že pri številkah, si na kratko oglejmo, kako v Bombažni predilnici in tkalnici letos gospodarijo? Bruto proizvodnja v prvem polletju je znašala 3 milijarde 297 milijonov starih dinarjev, poslovni stroški pa so znašali 2 milijardi 207 milijonov starih dinarjev, tako da so ustvarili čistega dohodka milijardo 90 milijonov starih dinarjev. Če še naprej brskamo po številkah, ki so nedvomno odraz gospodarjenja, so na osebne dohodke razdelili 728 milijonov starih dinarjev, za sklade pa jim je tako ostalo 362 milijonov starih dinarjev. Ves ta denar so vložili v obratna sredstva, kajti novi predpisi jim nič več ne omogočajo, da bi za obratna sredstva še naprej dobili kredite. Tem podatkom pa dodajmo še številko 800 milijonov starih dinarjev, ki jih Bombažni predilnici in tkalnici dolgujejo kupci. nega denarja. Letos in v naslednjih letih pa kanijo modernizirati tudi oplemenitilnico in druge obrate v tovarni. Seveda se v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču srečujejo še s številnimi problemi. Predvsem se pritožujejo nad bombažem. Predvsem ga nimajo vedno dovolj na zalogi. Pravijo, da ob pomanjkanju bombaža zgubijo veliko časa, ker so na primer letos že osemkrat menjali mešanico. Običaj pa je, vsaj kot so povedali, da jo menjajo na leto največ dvakrat, ali morda trikrat. Tržiška Bombažna predilnica in tkalnica precej skrbi za družbeni standard svojih delavcev. V zadnjem obdobju so zgradili nad sto stanovanj. Uredili so obrat družbene prehrane, topli obrok dobijo delavci za 110 starih dinarjev, kosilo pa le za 350 starih dinarjev, razen tega na 150 delovnih mestih delijo mleko zastonj, kavo pa dobijo zastonj vsi delavci v tovarni. Družbeno prehrano tovarna regresira. Več kot 12 milijonov starih dinarjev letno nameni tovarna za prehrano delavcev. Potem so tu še prevozi na delo. Približno 7,5 milijona starih dinarjev veljajo tovarno omenjeni prevozi. Se in še bi lahko naštevali številne uspehe tržiške BPT. Po vsej Sloveniji znana »Novost« Predvsem v ljubljanski in mariborski »Modni hiši« ter ljubljanski »Nami«, sicer pa tudi povsod drugod po Sloveniji prodajajo izdelke znanega tržiškega konfekcijskega podjetja »Oblačila NOVOST«. Letos bodo prodali približno tretjino več proizvodov kot lani, ko so ustvarili 245 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Proizvajajo pa lahko konfekcijo — ženske obleke in krila, otroške oblekice ter športno konfekcijo: bunde, športne hlače in smučarske hlače. Kolektiv tega podjetja, ki šteje 54 delavcev in 13 vajencev, se je lani preselil iz tesnih prostorov v Križah pri Tržiču v nove obratne prostore v Tržiču, ki povsem zadostujejo za sedanji obseg poslovanja, obenem pa bistveno olajšujejo delovne pogoje. »Avtooprema« Tržič Podjetje »AVTOOPREMA« Tržič vključuje ključavničarsko in mehanično delavnico ter zaposluje 66 delavcev. Vendar zgolj podatek o sestavu podjetja zelo malo pove o njihovi dejavnosti. Osnovna dejavnost tega podjetja pa je karoserijska oprema motornih . vozil. Razen tega v ključavničarski delavnici izdelujejo vse vrste razdelilnih omaric za električne instalacije v stanovanjih in drugih prostorih. Opravljajo tudi strugarska dela vseh vrst. Mehanična delavnica pa — kakor že ime pove — opravlja vse vr- ste uslug in popravil. Vključuje tudi pooblaščeni servis za mopede tovarne TOMOS. Z dosedanjim delom si je kolektiv AVTOOPREME pridobil zaupanje svojih odjemalcev, ki niso zgolj s področja tržiške občine, ampak tudi iz oddaljenejših krajev. O tem govori tudi dejstvo, da so obdržali svoje stranke, čeprav so zanje zavoljo nove ljubeljske ceste veliko bolj od rok kakor so bili prej. Podjetje ima namreč svoje prostore v samem centru Tržiča — ob stari cesti. BPT — vseh sto strojev nove tkalnice so že vključili v plan Kleparstvo — vodno instalaterstvo Tržič Že osemnajst let obstaja KLEPARSTVO — VODNO INSTALATERSTVO TRŽIČ. Ves ta čas njihov tridesetčlanski kolektiv kvalitetno in po konkurenčnih cenah izvaja vsa stavbno-ključavničarska, vodno-in-stalaterska in kleparska dela, v zadnjem času pa — čeprav v manjšem obsegu — tudi montažna dela pri centralnih kurjavah. Samo po sebi se razume, da izvršujejo .etudi razna popravila ter nudijo usluge pri vzdrževanju tovrstnih naprav po trži-ških tovarnah, kjer še posebej skrbijo tudi za ventilacijske naprave v proizvodnih in drugih prostorih. Kakor sami poudarjajo bi željam naročnikov — še posebej v zadnjem času — ustregli veliko lažje, če se ne bi venomer borili s pomanjkanjem materialov, ki jih potrebujejo Obrtno podjetje r?p V e v Irzic Za dejavnost OBRTNEGA PODJETJA TRŽIČ je morda najbolj značilno. da se v Tržiču in bližnji okolici zelo lepo uveljavlja navzlic močni konkurenci zasebnih obrtnikov. Tak uspeh pa velja pripisati predvsem prizadevnosti 35-članskega kolektiva, solidnosti uslug, ki jih nudijo, in ne nazadnje tudi konkurenčnim cenam. Sicer pa OBRTNO PODJETJE TRŽIČ nudi in priporoča naslednje vrste svojih uslug, ki jih izvršuje z delavci svojih specializiranih obratov: • vsa tesarska dela, • pleskarska in soboslikarska dela, • zidarska dela, • usluge in izdelke stavbnega in pohištvenega mizarstva in • tapetniško-sedlarska dela in usluge. za svoje delo. Zaradi slabo preskrb ljenega tržišča namreč le težko prj' dejo do vseh vrst pločevine, profi*' nega železa in svinca. Potrošnik v odnos« do trgovine Vajenost potrošnika, da vseld kupuje določeno vrsto blaga v ene3 in istem lokalu, omogoča trgovskefl*4 podjetju PRESKRBA zanesljivo ana’ liziranje potrošnikovih potreb in se veda vselej pravočasno oskrbo s ve jih prodajaln z določeno vrsto bla ga. Trgovska hiša v Tržiču posredi! je potrošnji vse dobrine: mešaj11 blago, špecerijsko in zelenjavo, leznino, pohištvo, motorje, galant* rijo, skratka v Tržiču lahko potre? nik ob nakupu povsem zadovolf svoje želje. Milijarda in osenti*1 milijonov letnega prometa je vseka kor odlična legitimacija za posle vanje PRESKRBE. Pekarija rri n/ • Trzic Bi radi vedeli, koliko kruha drugih pekovskih izdelkov speče]1 v tržiški pekariji? Povprečno 3-5°* kilogramov kruha in do 4000 kos®’ žemelj in drugega peciva na dan pe kupijo občani, okoličani in seve3” gostinske organizacije ter turisti. Pred kratkim je PEKARI*^ Tržič preuredila prodajalno na ce-<3 JLA, zdaj pa renovirajo še prod8' jalno na Koroški cesti. Razen tež imajo prodajalno še na Ravnaj kruh pa dobavljajo tudi trgovin3. v Naklem in Podbrezju. Podjetje s‘ trudi, da bi potrošniki dobivali ve. no svež kruh in druge pekovske lž’ delke, predvsem pa — da kruha koli ne bi zmanjkovalo. Pri tem nimajo vedno najbolj -rečne rok6 ker potrošnja zelo niha — tudi K nekaj 100 kg dnevno navzgor 3 navzdol, tega pa brez preveli Kega spodarskega rizika ni mogoče vs®6 predvideti. Splošno gradbene podjetje Tržič Po uvedbi postopka za likvidac^ gradbenega podjetja »Novogradnja je bil v tržiški občini le malok3 prepričan, da so še pogoji za de* in obstoj lokalnega gradbenega P°t, jetja. Med tistimi, ki pa so bili o te3r prepričani, je bila skupina delavce -ki pomenijo jedro današnje« SPLOŠNEGA GRADBENEGA P°V JETJA TRŽIČ. Začeli so aprila lani zgolj z t mi in 10 milijoni dinarjev posoi1... Do konca leta so dosegli 250 milj|jjj nov S-dinarjev prometa in najpotrebnejšo mehanizacijo. Ni1!!, vo delo se izraža v objektih na W kt< bel ju, kjer so zgradili novo rCiLe-vracijo, vse objekte žičnice na ^ lenico in še posebej temelje za žičnico. Po svojih cenah so najnižji nudnik med vsemi gradbenimi jetji, ker pa se držijo dogovori63^, rokov, so si zagotovili tudi trži , Trenutno gradijo 50 garaž za Pr^|gjj jo, računajo pa tudi na nadaljna d -j na ljubeljskem področju in P3 d,j. izgradnji trgovskih lokalov v ob6 v Razen tega je 80-članski kolekti^j, Objekti pred predorom na Ljubeljski cesti, ki jih je zgradilo SGP Tržič tem kratkem času zbral dovolj s* tfi štev, da je v najetih prostori3.«. rv**v-i ----4- r1rVzv uredil samski dom in obrat dr3' ne prehrane. i:vXXXXX>»XXXXXXXXXXVNXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX.XXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXxxxxxxxxxvxxxxxxv«v^v„v^„-------vftO STRAN 10 -DELAVSKA ENOTNOST - St. 32 - 18. avgusta 1966 PEKO TRŽIČ Drugemu milijonu parov obutve na leto naproti i„. .Tržiško čevljarstvo ima že sto-iP J3, s^aro tradicijo. Zato n:i naključna’- 3 p.r:av na tem Področju deluje Jstarejše in najbolj renomirano t®rijarsko podjetje — PEKO Tržič, stanovljeno je bilo leta 1903. Pred ojno je proizvajalo do 200.000 parov vDUtve letno, zaposlovalo pa je naj-35q delavcev. V novi Jugosla-ie proizvodnja zelo hitro nara-aIa in bo letos dosegla 1,600.000 arov pri nekaj nad tisoč zaposlenih. 1 Pa naraščala zgolj proizvodnja, arveč tudi produktivnost, ki v zad-Jem letu presega 1500 parov na de-tjVca- Tako se podjetje po produk-tj n°sti uvršča na evropsko raven a zaradi tega uspešno prodira tudi na zunanja tržišča. Lani je dosegel izvoz blizu 300.000 Parov obutve, letos pa se bo — so-66 po dosedanjih podatkih — ,po-*Pel na četrtino, celotne proizvod-J®\ Po srednjeročnem programu . ujetja pa bd — ob povečanju pro-^Jodnje na 2 milijona parov letno vT. izvozili nekako 800.000 parov Jetn0. , Zanimivo in razveseljivo je, da y°z narašča predvsem na področja konvertibilno valuto. Samo v letu od lanskega do letošnjega ju-lja, se je izvoz na ta področja po-e°al za tretjino. Velja poudariti, da ^meritev na vedno večji izvoz pod-Jetiu povzroča nemalo težav in skrbi Predvsem zato. ker jugoslovanska J*njarska industrija zavoljo stalnega rrtianjkanja surovih kož zamuja dobavah vseh vrst usnja, pa tudi ~ede kvalitete materialov ni dovolj Shesljiva. Naj poudarimo, da je . ElCO prav zavoljo vedno večjega twa na zah°dna tržišča stalno na ekočem z modnimi novitetami in ovimi načini izdelave, kar seveda . ?odno vpliva tudi na izbor in kva-J^eto izdelkov, ki jih dobavljajo domačemu trgu. j.. Celotno proizvodnjo — razen ko-za izvoz — tovarna PEKO prodaja v lastnih prodajalnah, ki jih je Rukoli 100 po vsjeh večjih krajih v t^avi. Prodajna mreža tovarne v®Ko se je v zadnjih letih — razen tSega drugega — tudi izredno hitro ^Vijala. Promet, ki je še pred tre-v| leti znašal 4,2 milijarde S-din, bo ."as dosegel več kot 9 milijard. K l mp so. največ pripomogli pestra iž-lra in solidna 'postrežba, razen tega tudi velika vlaganja v moderni- ža°ijo prodajaln, saj je PEKO v J^njih treh letih renoviral več kot ilovico svojih trgovin. Vzporedno z modernizacijo pro- % •laln PEKO seveda skrbi tudi za ^Orjernizacijo proizvodnje invtena-‘958 ^6he vlaga velika sredstva. V letih in 1959 so npr-, izvedli rekon- >jQ akcijo. Z njo so pridobili več kot y„ P kvadratnih metrov novih proiz-kh' ■*.h in skladiščnih površin ter 273 novih strojev za proiz-lisrt Vse jih je tistikrat veto /? 273 milijonov S-din. S tem pa bjj^ernizacija podjetja še zdaleč ni ^ zaključena. Tako so v zadnjih y m h letih za racionalizacijo in mo-^ aizacijo proizvodnje vložili novih 8te, Riilijonov S-dinarjev. Te dni bo kn- niihov drugi najsodobneje ure-1 tekoči proizvodni trak v šivalni- ci. Na njem bodo lahko v 7 urah proizvedli več kot 1000 parov obutve. Že v letošnjem letu pa bo stekel tudi najmodernejši trak za podplatno izdelavo. Sredstva, ki jih podjetje vlaga v modernizacijo in racionalizacijo v proizvodnji ter v strokovne kadre so omogočila, da je PEKO med prvimi že 1964. leta uvedel 45-umi, ob koncu lanskega leta pa 42-umi delovni teden. Velja poudariti tudi to, da trenutno podjetje posveča največ skrbi strokovnemu izpopolnjevanju kadrov. Poleg štipendistov na srednjih in visokih šolah tovarna . sofinancira skupaj z drugimi slovenskimi čevljarskimi podjetji Srednjo tehniško šolo čevljarske stroke v Kranju, kjer je z uspehom zaključilo šolanje že 40 njihovih slušateljev. Znatna sredstva namenjajo tudi zato, da njihovi modelarji ter tehnični in komercialni delavci obiskujejo sejme in razstave v najbolj znanih modnih središčih Italije, Francije, Zvezne republike Nemčije in drugih zahodnih dežel. »Peko« Tržič — delavci in delavke ob tekočem traku TOVARNA PIL TRIGLAV Obdržati sedanji sloves Desetletja že slovijo izdelki TO-. VARNE PIL »TRIGLAV« Tržič kot najboljši, kar jih proizvajamo v naši državi. K temu nedvomno veliko pripomorejo dosedanje delovne izkušnje 78-član-skega kolektiva, ki bo letos izdelal za približno 400 milijonov starih dinarjev izdelkov — vseh vrst pil, kar jih potrebuje naše gospodarstvo. Delo v tej tovarni seveda ne teče vselej gladko in rožnato, saj jih hudo prizadeva zastarela strojna oprema, marsikdaj pa tudi kvaliteta materialov, ki jih potrebujejo za svojo proizvodnjo. Razen tega marsikaterih surovin ne morejo do- biti na domačem trgu, kar še zlasti velja za profile do 6 mm debeline. Zaradi tega v zadnjem času po nepotrebnem trpi tudi pestrost njihove proizvodnje, da ne omenjamo izgube na dohodku, ki bi ga lahko ustvarili. Kolektiv TOVARNE PIL »TRIGLAV« TRŽIČ se dobro zaveda, da bo obdržal dosedanji sloves le tako, če bo čimbolj skrbel — razen za _ kvaliteto izdelkov — t.udi za moder-" nizacijo proizvodnje. Upajo, da bodo našli možnost za nakup nove opreme, ki bi jim olajšala izpolnitev te naloge. V delavnici Čevljarskega podjetja Tržič Čevljarska delavnica Tržič ®r°stor36 tovarna PEKO izpraznila ^61 j e obrata II v centru mesta, je Prostorov odkupila Tržič 7;nVLJARSKA DELAVNICA C*aii2i- 'danski kolektiv se je spe- at Pq tci tuuge vuul- eri- Izvršuje pa tudi popra- li u2irai . ^ ,ic dijc- “tlutvp L n.a izdelovanje otroške 5°Pat in 19 do 26, vseh vrst p0 ortopedske ter druge obut- vila, kar je leta 1959, ob ustanovitvi delavnice pomenilo njihovo osnovno dejavnost, pri kateri pa so bili sprva zaposleni le trije delavci. Za letošnje leto ČEVLJARSKA DELAVNICA TRŽIČ predvideva, da bodo dosegli okoli 400 milijonov starih dinarjev prometa. V tovarni pil »Triglav« takole nase« kujejo pile »Peko« Tržič — komandna plošča pred tekočim trakom z imeni delavcev. Delavka s pritiskom na gumb pošlje sestavne dele do delavcev ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ Podjetje ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ je nastalo leta 1961 z združitvijo dotlej samostojnega LIP Tržič in Tovarne finega pohištva v Tržiču. Sedanja proizvod nja obsega predvsem proizvodnjo žaganega lesa, lesne embalaže in pohištva. ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ izvozi 26 odstotkov izdelkov na področja konvertibilnih valut. Zahtevnejši pogoji tržišča, to je predvsem izredno močna konkurenca na domačem in tujih trgih seveda narekujeta specializacijo proizvodnje predvsem pri proizvodih lesne em-, balaže in finalnih izdelkov kosovnega pohištva, kar naj bi vse bilo prilagojeno potrebam izvoza. Novozgrajeni tovarniški objekt, delno moderniziran strojni park in pripravljenost ter prizadevnost za-, poslenih, da bi v načrtih tudi uspeli, pomenijo poroštvo, da bo ZLIT Tržič tudi v prihodnje predstavljala pojem kvalitetnega proizvajalca žaganega lesa, lesne embalaže in pohištva. Mesarsko podjetje Tržič Na Gorenjskem dobro vedo, da v Tržiču in na sploh v prodajalnah MESARSKEGA PODJETJA TRŽIČ (ena izmed devetih je tudi v Kranju) lahko kupujejo po najnižjih cenah zelo kvalitetno blago in izdelke tega podjetja. Še posebej pa sta znani njihovi specialiteti: tržiška kranjska klo-basa in suha zimska salama Ljubelj, ki je vsaj enakovredna, če ne boljša od podobnih izdelkov drugih podjetij, čeprav je občutno cenejša. Letos na zimo bodo zadeti Urejati novo, 30-tonsko hladilnico z zmr- KMETIJSKA ZADRUGA TRZlC zovalnico, kar jih bo veljalo 37 milijonov starih dinarjev. Denar zanjo so prihranili v lastnih skladih. Novogradnja tovarniških objektov in modernizacija poslovanja jim bosta hkrati olajšala prehod na skrajšan delovni čas. Sicer pa bo Mesarsko podjetje Tržič letos predvidoma prvič doseglo milijardo starih dinarjev prometa...Toda ne samo zavoljo zvišanja cen storitvam, marveč v glavnem zavoljo višje potrošnje in s tem tudi višje • proizvodnje. Razvijajo kooperacijske odnose V zadnjih treh letih je bila dinamika proizvodnje v KMETIJSKI ZADRUGI TRŽIČ v stalnem naraščanju, prav tako tudi dohodek. Celotni dohodek je znašal 1963. leta nad 83 milijonov starih dinarjev, predlanskim že nad 104 milijone starih dinarjev in lani je porasel že na 156 milijonov starih dinarjev. Iz podatkov je torej razvidno, da je zadruga v zadnjih treh letih storila precejšen korak naprej, posebno če upoštevamo, da so morali v letu 1962 oddati gozdove gozdnemu gospodarstvu. Zavoljo tega se je zadruga za nekaj časa znašla v zelo težavnem položaju. Predvsem je morala zadruga, sama preusmeriti celotno kmetijsko proizvodnjo, ki je bila do tedaj le manjši del njene dejavnosti, več pa se je ukvarjala z gospodarjenjem z gozdovi. Toda danes ima KMETIJSKA ZADRUGA V TRŽIČU, lahko bi rekli, izredne pogoje za nadaljnji razvoj, čeprav se kolektiv bori še z mnogimi težavami.. Predvsem je postalo pereče vprašanje skladišč, ker zadruga trenutno ne razpolaga z nikakršnimi skladišči. Zato v zadrugi pravijo, da bodo morali v prihodnje vse sile vložiti, da bi zgradili primerna skladišča, vsaj za semenski krompir in umetna gnojila. Razen tega pa so si postavili nalogo, še naprej uspešno razvijati kooperacijske odnose z zasebnimi nroizvajalci, predvsem pa te odnose še bolj organizacijsko utrditi. TRGOVSKO IN PROIZVAJALNO PODJETJE RUNO TRŽIČ V TRINAJSTO LETO Dvanajst let je minilo, odkar so v Tržiču ustanovili trgovsko, podjetje RUNO, ki se je leta 1962 usmerilo še na proizvodnjo. Tako trgovsko in proizvajalno podjetju RUNO danes .vključuje veletrgovino z usnjem in HTV sredstvi in trgovino na drobno z galanterijo, čevlji in copatami .ter izdelki usnjene konfekcije. Vendar pa se trgovska dejavnost vse bolj umika proizvodni, čeprav prenutno pri 800 milijonih starih dinarjev letnega prometa polovico tega še ustvarja trgovina. Trgovsko in proizvajalno podjetje »RUNO« Tržič namreč postaja vedno, pomembnejši proizvajalec otroške obutve in vseh vrst copat, še posebej pa tudi oblačilne konfekcije, izdelane iz raznih vrst usnja Svoje izdelke prodajajo po vsej državi. vendar naročila težko izpolnjujejo, ker vseh teh proizvodov zavoljo velikega povpraševanja še vedno močno primanjkuje. Zato razmišljajo o nadaljnji razširitvi proizvodnje in modernizaciji strojnega parka, kar bi jim omogočilo, da bi lažje zadovoljevali povpraševanje na tržišču in s tem ustvarili tudi pogoje za trajnejšo rast podjetja. V novem obratu — oddelku za otroško obutev trg. proizvajalnega podjetja »Runo« v Tržiču ^nxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnxvxxxxxxxxxxxxxxxxxx^^^ DELAVSKA ENOTNOST -.Št. 32 - 18. avgusta 1966 - STRA> ZAPISKI O SEMIŠKI TOVARNI KONDENZATORJEV ■liSailg Mlll]|||llllll!!ll!IIIIlll!l!!lll!l!lllll|ll|lt!lll!l![||||l|||||!l||||||||||lll!||||||||||||||!l|||||||||!l||||||]|||!lll||I|[||||][[||ll[||l>llll[lll]IIIIIIH !!llllilllll]li!ll]!l llllllllllllll Med dvodnevnim potepanjem po Beli krajini sem bolj iz vljudnosti kakor iz zanimanja obiskala tudi Tovarno kondenzatorjev Semič. Nekaj malega napišem o njenem pomenu za Semič, sgm si mislila, toliko, da ne bom spet slišala očitka, češ da novinarji zapostavljamo majhne kolektive. Kaj več pa... Čemu bi revščino obešala na veliki zvon? Proizvodni zastoji, brezplačni dopusti in nizki osebni dohodki, o čemer so mi pravili domačini, preden sem prišla v tovarno, vsega tega ne kaže razpihovati. Gospodarska reforma bo tudi brez moje pomoči slej ko prej naredila svoje ... Zdaj z zadovoljstvom priznam, da sem se zmotila. Zaslužki v tej tovarni res niso zavidanja vredni, postala pa je nepogrešljivo kolesce našega gospodarskega mehanizma in močno kolo napredka v Semiču. "iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii llll!llll!l!llll!!llll!llllll!llll!!!llllllllllllllllllllll!l!!lll||!lll|!||!lllll!!l||||i||UI|!!!: Malo pred šesto uro zjutraj je na tovarniškem dvorišču obstalo kakih deset, morda celo več osebnih avtomobilov. Hlu-parjeva Tina s Krupe je svojega moža, kvalificiranega delavca, odložila pred vratarno in se sama odpeljala proti Semiču. Mojo staro mater, ki je bila babica v Semiču, pa so še pred nekaj leti včasih na loj trškem vozu odpeljali k porodnici... Odkod denar za avtomobile? »Vsak mesec zasluži naš kolektiv toliko, kot znašajo celoletne davščine v nekdanji se-miški občini,« mi je kasneje indirektno pojasnil Jože Hočevar, tehnični direktor Tovarne kondenzatorjev Semič, skrivnost o avtomobilih. »Naši delavci so večinoma polproletarci, skoraj ves živež si sami pridelajo, tovarniški zaslužek je njihov čisti dohodek, ki ga nekateri investirajo v hiše, drugi v kmetijske stroje ali avtomobile.« »Aa? Najbrž to upoštevate pri delitvi dohodka...? Štirideset tisoč starih dinarjev je pa vendarle premalo za polkvalifi-cirano delavko,« sem prizanesljivo očitala tehničnemu direktorju. »Pravijo, da se upravi in strokovnim službam bolje godi.« »Je za tehničnega direktorja 130.000 S-din preveč?« se je prizadeto branil tehnični. »Od 1954. leta sem v tovarni, od šestih zjutraj, dokler je potrebno. Morda je vsaj deloma tudi moja zasluga, da se je bruto dohodek na zaposlenega povečal na 6 milijonov 800.000 S-din, medtem ko je 1960. leta znašal samo 1.200.000 S-din. Naše cene so pa od 1955. leta enake ... Strokovnjaki smo še preslabo plačani,. če upoštevate, da nas je z upravo vred sedemdeset na 490 zaposlenih. S pripravo dela, nabavo in prodajo se ukvarja samo osem ljudi. Po številu strokovnjakov smo pod svetovnim povprečjem v naši panogi... Kaj pomenimo, pa sami presodite.« PRESENEČENJE ZA PRESENEČENJEM V njegovem spremstvu sem si ogledala tovarno. Velike delovne prostore s stroji, ki so jih večinoma sami izdelali, najlepšo in najbolj čisto tovarniško restavracijo, kar sem jih doslej videla, moderne, čiste oblačilni-ce in umivalnice, čeprav se niso nadejali obiska ... In nikjer nikogar, ki bi držal roke križem. »Zadovoljna sem, da sem vas obiskala,« sem polaskala tehničnemu. »Precej vas je moralo stati vse tole. Ste si pomagali s krediti?« »Z lastnimi skladi si nismo mogli, če nam Iskra pet let ni izplačala niti dinarja za osnovna sredstva. Do konca leta bi nam morala vrniti več kot pol milijarde ... Če tega denarja ne dobimo, ne vemo, kako bo z nami. Obratnih sredstev imamo premalo za 3-milijardno proizvodnjo. Kredite najemamo in plačujemo 7-odstotne obresti zanje, naš denar se pa pretaka po drugih Iskrinih tovarnah. To, seveda, vpliva tudi na naše osebne dohodke... Na našo plačilno sposobnost.« Znana slabost »vesoljne« Iskre! Toda obupati ne kaže, zlasti ne Semičanom. Jugoslavija bi porabila letno 2 milijona dolarjev za uvoz kondenzatorjev, če bi semiško tovarno zaprli. Tako pa jih porabi samo 700 do 800 tisoč in bi jih še manj, če ne bi bili Semičani primorani uvažati marsikaj, kar druge naše tovarne ne — izvažajo. Tovarna uvaža 80 odstotkov reprodukcijskega materiala. Od tega zavzema skoraj polovico kondenzatorski papir, ki pa bi ga lahko izdelovala reška papirnica. Pravijo, da z večjim dobičkom, kakor izdeluje cigaretni papir za izvoz. Toda ta proizvodna preusmeritev bi zahtevala boljše strokovnjake, ker je proizvodni proces bolj kompliciran ... Semičanom je prav tako žal za devize, ki jih trošijo za baker, cink, stisnjeno lepenko, kositer... »Razumemo, da je gospodarneje uvažati aluminijaste lončke, ker so trikrat cenejši kakor domači material zanje, vsega našega uvoza pa ni moč opravičiti,« negodujejo v semiški tovarni, »čas bi že bil, da bi strokovnjaki temeljito proučili, kaj se splača izvažati, kaj pa doma predelati in predelano izvoziti.« »MI DELAMO, DRUGI POBEREJO DEVIZE!« Jeza zaradi nesmotrne zunanjetrgovinske izmenjave je v semiški tovarni lani močno narasla. Material morajo, kot rečeno, večinoma uvoziti, deviz pa niso imeli, ker so šele lani, po rekonstrukciji proizvodnih obratov, začeli iskati inozemske kupce. y tovarni je pošteno zaškripalo. Po cele tedne so stali posamezni oddelki. Delavci so morali na brezplačne dopuste, ker ni bilo denarja niti za nakup domačih surovin. Iskra je vedela za njihove težave, toda kako naj jim vrne denar, če ga je posodila drugim tovarnam Delavci so bili silno nezadovoljni. Ko so prispele pošiljke z materialom, niso hiteli z delom, da ne bi že naslednjega dne spet obstali. Produktivnost je sunkovito zdrsnila navzdol, Pred vašim odhodom na dopust še na ogled, kaj vam prinaša za vroče dni , modna hiša $ LJUBLJANA - MARIBOR m* morali pa bi jo povečati, kajti ob rekonstrukciji so se zadolžili za težke milijone. Iskra jim je našla v inozemstvu kupce za kondenzatorje. V decembru bi jih morali odpo-slati. Material pa so dobili šele letos v začetku maja, namesto lani v septembru. In tako so se zastoji nadaljevali še po novem letu. V maju in juniju pa so se tako rekoč utapljali v delu, da je bila pošiljka konec junija nared. Dalj inozemci niso hoteli čakati in tolerirati naših deviznih težav. Celo administratorke so hodile popoldne pomagat v proizvodne obrate. Delavke in delavci pa so dva meseca skoraj nepretrgoma delali od jutra do večera, brez negodovanja, zadovoljni, da spet lahko delajo... Zdaj so se razmere normalizirale. Celo izboljšale. Zaradi številnih inozemskih naročil so planirano vrednost letošnje proizvodnje povečali z 2 milijard 700 milijonov S-din na 3 milijarde. Ce jim Iskra poravna dolg, bodo plan tudi realizirali. KOLESCE MEDNARODNEGA GOSPODARSTVA? Kondenzatorji so iskano blago na svetovnem tržišču. Brez posebnih težav bo semiška tovarna letos izvozila četrtino svojih izdelkov. Največ v Češkoslovaško in Vzhodno Nemčijo, nekaj pa že tudi v Anglijo in Zahodno Nemčijo. V tujini so delavci večinoma dražji kot pri nas, pri kondenzatorjih pa je največ ročnega dela. Zahteva spretne roke in zelo dobre oči. Neroden gib ali preveč vlažne roke — in izdelek gre v izmet... Po mednarodnih normah je pri kondenzatorjih dovoljen 30—50 odstotkov »škart« ... Elektronika pa se razvija. Elektronskih naprav, ki brez kondenzatorjev ne bi funkcionirale, je vedno več. Zato postaja semiška tovarna kondenzatorjev tudi kolesce mednarodnega gospodarskega mehanizma. Pravzaprav je bila že poprej. Indirektno. Tretjino njenih izdelkov namreč izvozijo jugoslovanski odjemalci. In dobivajo zanje devize, od katerih pa Se-mičarji nimajo nič ... Pravico imajo participirati pri devizah, ki jih soustvarjajo, seveda#' toda kdo vodi o tem evidenco, kdo lahko točno dokaže, koliko deviz bi jim morala dati ta ali ona tovarna? Evidenca o posrednem izvozu bi bila zapletena in draga, možna pa je druga rešitev: kondenzatorji se na Vzhodu bolje prodajo kot na Zahodu. Elektronske naprave z vgrajenimi kondenzatorji pa gredo, razmeroma dobro v prodajo tudi na Zahodu. Tovarne, ki odkupujejo od Semičanov kondenzatorje, naj bi pri prodaji dolarjev upoštevale devizni prihranek. Najmanj milijon 200.000 dolarjev prihranijo semiški delavci naši elektronski industriji! MAJHNA TOVARNA JE UREDILA VELIKO TOVARNO Med ogledom Tovarne kondenzatorjev sem opazila na hodniku veliko sliko temnopoltega moža, ki rokuje z majhnim strojem, in ob njem belopolto žensko, ki ga nadzoruje. Na to sliko, še bolj pa na vse, kar je z njo v zvezi, je kolektiv ponosen. »To je eden izmed štirih indijskih inženirjev, ki so dalj časa prakticirali pri nas. Lani in predlanskim smo v Indiji kompletno opremili tovarno za proizvodnjo 10 milijonov kondenzatorjev na leto. Dva naša inženirja šta bila 8 mesecev tam, dokler ni delo steklo,« je vzra-doščeno in ponosno pravil tehnični direktor in medtem snel sliko. »Za tako tovarno, kot je vaša, to res ni majhen dogodek. Pa imate, tudi primerne strokovnjake?« »Skupno imamo 24 inženirjev in tehnikov, v Zavodu za avtomatizacijo, v Ljubljani, pa še deset inženirjev dela spmo za nas. Nobene licence ne odkupimo, stroje sami načrtujemo in konstruiramo. Letos bomo odposlali v Vzhodno Nemčijo za kakih 50.000 dolarjev strojne opreme.« V rokah sem tiščala sliko in ogledovala zdaj papirnatega indijskega inženirja zdaj živega sogovornika. »Kdo bi si mislil, da se v Semičanih skriva toliko talentov,« sem rekla na pol za šalo, na pol za res. NEURADNI RAZGOVOR Z Nežko Bezgovo, znanko iz otroških let, sva potem, ko sva premleli vse semiške novice, go- __sl— vorili tudi o tovarni kondenza* tor jev, kjer dela že štiri leta. »Po štirideset tisoč sena z8' služila prejšnje mesece,« mi le rekla, »nazadnje pa nekaj tiso* > čakov več. Malo je, draga m<>-ja ... Berem, da drugod dobi' vajo polkvalificirane delavke P° 60.000 dinarjev in še več, P8 najbrž lažje delajo. Ti ne vesi kako je včasih vroče v tovarni' Kar lije z nas. Če imaš potn8 roke, se kondenzator pokvari; Plačajo pa samo dobre... Zdal morajo tiste, ki delajo majhna kondenzatorje, nositi rokavice, a težko je v rokavicah navijat' ' aluminijeve navoje. Meni je la* že, ker delam na ameriških strojih. Mučimo se za tistih neka! jurjev, ampak še zmeraj sefl1 na boljšem, kot če bi šivala,« Nežka je izučena šivilja i® je dolga leta doma šivala. »S šivanjem nisem nikdar toliko zaslužila. Staro hišo srn8 prodali in kupili večjo. Dole zdaj laže odplačujemo.« »Misliš, da se vsi Semičan' zavedajo koristi, ki jo imate od tovarne?« »Če kakšno rečejo čeznjo, n8 pomeni, da je ne marajo. ^ Na! jo kdo poskusi zapreti, boš vl‘ dela, kakšen ogenj bo v streh1. Vse ženske se zdaj lahko zaposlijo, še premalo jih je, mošk8 smo začeli sprejemati v nas8 tovarno. Veš, kaj to pomeni z8 Semič? Mladini se ni treba P8-tikati po svetu. Denarja je ved Izpod 2.000 dinarjev na dan n8 dobiš kopača za vinograd.« j Nevezani pogovor z Nežk0 Bezgovo, ki ga nisem zapisal8 v svojo beležnico, mi je potrj8' val izjave, dobljene v to*ami. »Ste s toplimi malicami z8' dovoljni?« »Jaz ne jem. Malico si nosi®J s seboj. Saj veš, hiša še ni pl8' čana. Veliko jih pa malica ■ tovarni. Pravijo, da je hran8 dobra. Kaj vem, če je res. To V lahko trdim, da noben delav8* pri nas ne malica več samci!8 kruha.« In spet sem se spomnila s vir je babice in njenih pretresla vih spominov na beden spreje®1 nekaterih belokranjskih novor^ jenčkov. Po tleh nastlana slan1 namesto postelj, strgani pla5e namesto odej, prazne shramb in kašče ... Semič napreduje. Poleg volj velikega kosa kruha ih18 tudi že svojo zdravstveno P°^ stajo, svojega zdravnika, svoj8' ga dentista, obema je tovarn odstopila novo stanovanje. D , izmed tridesetih, ki jih je zgr^ dila. V semiško tovarno redn_ prihaja okulist, zdaj iščejo & nekologa in urejajo obratn , ambulanto, da delavci ne bo® izgubljali časa v zdravstveni P0-staji. In... Če v drugem polletju ne b8 , zastojev v tovarni, se bo n®! ; nižji osebni dohodek povzpel n8 j sedanje skupno polletno P0'., prečje — na 50.000 dinarjev. Prl' hodnje leto bo nemara m8 j pred šesto brnelo nekaj osebnih avtomobilov proti ne8 danji nedograjeni upravni zgra® bi nekdanjega državnega PoSjL mam stva, kjer je inštitut za e\gK trozveze 1951. leta uredil ob' za izdelavo kondenzatorjev, z8j rod ek sedanje tovarne, ki n' v mednarodni gospodarski ®r ni ni zgolj — statist. MARIOLA KOBAk /vnaaa/na^aaaaaa/wwv\aaaaaaaaa/ww\aaa/wwvww\aaavvwv\a< ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■ g L— a 8 ■ a a a a a a a a a a a a i a e ■aaaaaBBBaaBBaaBflaaaaaBBBaaBBBi nama behieeei V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA, WOLFOVA 1 NA IZBIRO V PRITLIČJU: i • sobno In kuhinjsko pohištvo, modernih in klasičnih oblik • oblazinjeno pohištvo: kavči, otomane, fotelji • vzmetnice, žimnice »jogi« • kuhinjske in sobne mize, stoli • šivalni stroji NAKUP POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT! 10-ODSTOTNI POPUST PRI PLAČILU Z DEVIZAMI. n El a e a u ■llllIllIllllEEllIllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllElllllllim Bffliiii GOSTINSKO PODJETJE nama L IUB L J AN A S B B B S B : B B B M B ■ SIDRO Piran vab! /WW\AA.A/WV'/vAAAAAAAAAAAAAAAAA^/ | v novo odprto restavracijo PUNTA, Piran, ki ima poleg 200 sedežev v restavraciji še 200 sedežev na gostinskem vrtu ter urejeno parki* rišče iliiiiiiiEiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiEM lllllF