Natisov 15.000. ,.ŠHierc" izhaja vsaki petek, datiran x dnevom \ naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-strc-Ogrsko: za celo leii .", krone, za pol in feet lela razmemo; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron. za Aneriko pa 6 kron; J za drugo inozemstvo se E raiuni narotnino z ozi-roo na visokost pošt-niie. Naročnino je plačali naprej. Posamezne Številke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in tiprav-nistvo se nahajata v gaju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vraOa. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer, Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za >/» strani K 32, za '/« strani K 16, za '/8 strani K 8, za ■/,, strani K 4, za '/ss strani K 2, za »/61 strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Ster. 18. V Ptuju v nedeljo dne 3. maja 1908. IX. letnik. O. )stbr Filadi opra le, i Dor XKXXXXXXXXXKXKXXXS«XX Nabirajte jubilejne marke! Kakor zaano bo izdane v proslavo cesarjevega jubileja posebne poštne marke. Mi prosimo, da nam pošljejo naši somišljeniki že rabljene te poštne znamke. Za veliko število teh snamk dobimo gotovo svoto denarja, ki se bod« porabila v napredne šolske namene. Nabirajte torej jubilejske marke in pošljite jih uredništva „Štajerca;l. XXXXXXXXXXXXXXXXXXKX v Ptf 'Ijeni )0. ikojni rrtati o sle dan etta lel caj» Prvaška doslednost. .Nemec", .ponemčevanje", .nemčurstvo" in ,germanizacija" — to so strašila, s katerimi okinčajo prvaške stranke papirnate svoje programe, prazne svoje govore in slamnate sklepe ter medene obljube . .. Človek bi res že mislil, da ne bode slovenski kmetic več besedice svojega materinega jezika razumel, ako gre v Ptnj ali Celje ali Maribor in knpi tem pri nemškemu trgorcu za dva groša blaga. Tajec bi moral misliti, da so štajerski in koroški Nemci pravi razbojniki, ki vladajo s pnško in bodalom t roki. Kdor pa pozna resnične razmere v spodnjih deželah širne naše domovine, ta ae bode tem pr-vaškim roparskim romanom le smejal. Kdor ima čute cdrave, ta bode tudi odločno povedal, da jejamranje in javkanje o nemški nevarnosti edino — pesek v oči tistim vbogim na duhu, katerim je Bog baje nebeško kraljestvo določil. Ne, — mi in z nami tisočeri poštenih, krtetskih slovenskih in obrtniških slovenskih Štajercev in Korošcev se smeji bajkam o ,nemški nevarnosti" in je prepričanih, daje p r-vsrjtvo vseh barv in vseh strank edini in največji sovražnik slovenskega ljudstva. Prvaštvo je podobno mežn, ki je kradel in ki beži po cesti ter vpije: Držite tata!... Kajti — ako bi imeli prvaški kolovodje Nemca in nemštvo res za najvišjega svojega so-vrags, potem bi mu tudi na vsakem polju dosledno nasprotovali in izpodgrebli njegov vpliv. T tem ozira pa doživimo z vsakim dnevom nove, vedno čudovitejše dogodke. Pred kratkem šele smo čitali v klerikalnem „Miru", da je čma gospodarska zadruga v Velikovcu naravnost odvisna od Nemcev, da ima svoje kupce večinoma, ja skoraj izključno med Nemci. Torej: tisti ljudje, ki izdajajo „Mir", ki pljujejo vsak dan ogenj in žveplo na napredne Nemce, priznajo jamo sami, da bi morala njih gospodarska zadrnga poginiti brez nemštva. Takih slučajev je brez števila! Saj je znano, da podpira nemško-farško „Pijevo društvo" veliko prvaških listev. Jstotako je znano, da je piotektor klerikalne »Mohorjeve družbe" nem-Iki škof. Znano je tudi, da so prvaško-zagri-ieni ljubljanski klerikalci šele pred par tedni na štaciji v Ljubljani dunajskega župana Nemca dr. Luegerja navdušeno pozdravljali in ■krili ... En slučaj pa je v tem ozira posebno znamenit. Ljubljanski občinski očetje so pač vzori prvaške zagrizenosti in nobene prilike ne zamudijo, da bi ne udrihali po Nemcih, — po tistih Nemcih seveda, ki so razvili kranjsko deželo, olepšali Ljubljano in ki plačujejo Še danes največji del davka na Kranjskem. Ta prvaška zagrizenost ni nič Čudnega za ljubljanske občinske očete. Na čelu jim stoji vendar bivši agent Hribar, katerega je hotel celo srbski revolver-kralj Peterček odlikovati « svojim redom, človek bi Bi torej mislil, da se bodo ti veliki „iblanski" Slovani obrnili v stran, kadar jim pride kak Nemec blizo. Ali kdor to misli, ne pozna prvake. Oni sovražijo Nemca le tedaj, kadar ta od njih kos pravice zahteva; kadar jim pa prinese denarja, takrat so ti dosledni možakarji ponižni in prijazni kot graščinski lakaji. To se je vidilo že leta 1895. ob priliki ljubljanskega potresa. Takrat se ni branil Hribarjev tabor tisočake v nemške podpore, takrat so znali ti gospodje svoj ,,danke" prav lepo povedati. Pa tudi zdaj postanejo prijazni, kadar čutijo nemški denar. Ustanovili so si vsled tega nekako »društvo za promet tujcev". In za hrbtom ljubljanskih Nemcev pričeli so fehtariti po Nemškem, da naj Nemci v državi obiščejo belo mesto „Boltatovega Pepeta" in .Žaneta iz Iblane" . . . Res so prišli te dni nemški člani nemškega mornarskega društva iz Bavarskega v Ljubljano in so pustili tam precej nemških markov, za katere so imeli edino dvomljivi užitek, da je Hribar zaklical bavarskemu kralju svoj „hoch" . . . Hoch Hribar, hoch die Pervaken . . . Ako se prvaki bratijo z Nemci, potem to nič ni hudega; — ako pa kupi slovenski kmet za dva groša bUga pri naprednemu trgovcu, potem je .narodni izdajalec" . . . Hoch Hribar, hoch die Pervaken . . . Ako vzame slovenski kmetic iz nemške šparkase pod najugodnejšimi pogoji posojilo, potem ga oblijejo po prvaških listih z gnojnico obrekovanja; ako pa grabijo prvaki nemške marke skupaj, potem to ni nič hudega . . . Hoch die Pervaken . .. Ako prisili kmet svojega otroka, da se uči nemščine, potem ni to lepo, potem se smatra to za .ponemče-vanje" ; — ako pa vpije .veliki Slovan" Hribar bavarski kraljevi družini .živio", je to lepo in dopustno, — ker se gre za denar ... In doslednost ? Prijatelj, ne išči poštene doslednosti v prvaških strankah! Niti po dnevu s svetilko je ne najdeš 1 Prvaška politika se ne ravna po načelih, temveč po dobičku za prvaški žep... Odvračajo ljudstvo od nemštva, ker ae bojijo, da bi postalo ljudstvo deležno dobička, ki bi se pridobil iz dobrega razmerja med obema narodoma. In v interesu prvaštva je, da OBtane slovensko ljudstvo revno, — kajti revno ljudstvo je neumno in le nenmnemn ljndatvu se zamore jarem tlačanstva na tilnik posaditi! Politični pregled. Pred polomom ? Dsnea stopi državna zbornica skupaj in resni političarji so v velikih skrbeh. Med početnicami se je politični položaj grozno poojstril. Značilna je v tem ozira že zadeva Wahrmund. Profesor Wahrmund v Ino-mostu namreč izdal knjižico, s katero se kleri- kalni fanatiki ne strinjajo, vkljub temu da ima n. p. katoliški prelat Scheicher t marsičem skoraj iste pojme in nazore. Ali klerikalci hočejo pokazati bvoj vpliv in zahtevajo, da se Wahr-mnnda odpokliče iz službe. Dokler so stavili to zahtevo le mali kaplani, ni bila posebno važna. Ali včeraj je stopila gosposka zbornica skupaj in tudi sivi plemenitažki člani te stare .rumpel-kamre" so isto zahtevali. Na Avtrijtkem se mora enkrat odločiti, je-li stoji ta država v kaki kleri-kalstva in je obdana b kitajskim zidom, — ali pa čutimo tudi ua Avstrijskem duh naprednega razvitka. Ali — ali ! Še važnejše in naravnost usodepolnega pomena pa je narodnostni spor na češkem. Mali češki narod je znal tekom let z neko nedoseženo impertinenco in kričavostjo preprečiti vsako gospodarsko delo cele avstrijske države. Za vsakega češkega vratarja ali cestnega pometača v Pragi je nastala že .politična kriza", se. je vstavilo vso gospodarsko delo in povzročilo vladanje protiustavnega § 14 ... češka predrznost je tudi zdaj naredila veliko nevarnost, ki zna voditi do razpusta državne zbornice. Zaradi uradnikov se gre 1 Avstrija stoji pred polomom — zaradi uradnikov. Bes, lepe razmere! Cesarjev jubilej. Ob priliki 60-letnice cesarjevega vladovanja priredilo se bode na Dunaju velike Blavnosti. Slavnostni obhod, katerega se bode i cesar udeležil, se vrši 12. junija. Cesar je potrdil postavo glede določb o-razdelitvi skupnih zemljišč ter ureditvi uprave in rabe skupnih zemljišč, kakor tudi postavo za varstvo koristne ptice, kakor jih je sklenil koroški deželni zbor. Novi namestnik v Galiciji. Namesto umorjenega grofa Potockega je bil imenovan dr. Mihajl Bobrzynski za gališkega namestnika. Bo-brzynski je znan kot nazadnjak in Busini ga sovražijo istotako kakor prejSnega namestnika. Prišlo bode pač do hudih dogodkov. Veleizdajalci! V Peterwardeinu so zaprli bivšega kadeta, Srba Ivana Mirkovič. V gostilni je ta fant nagovarjal oficirje in vojake srbske narodnosti, da naj bi se v slučaju vojske med Avstrijo in Srbijo na stran Srbije postavili. Ve-leizdajalec pride pred sodišče. In s temi ljudmi se družijo naši prvaki! Krvava Rusija. V prvih 2 mesecih tega leta je bilo obsojenih na Buskem 507 oseb na smrt; pomilostilo se je 198 eseb. Na večletno ječo zaradi političnih pregreškov je bilo obsojenih 1184 oseb. med njimi 13 poslancev prve dnme na 11 let. In potem se ti krvniki čudijo, ako se brani ljudstvo z bombami! Dopisi. Sv. Barbara v Halozah. Dragi čitatelji .Štajerca!" Prisiljen Bern, Vam poročati o delovanju našega g. župnika Vogrina. Mi farani smo vedno pričakovali, da se ne bo v politiko vmešaval. Evo dokaz! Ko je bil na Jož-fovo shod kmečke zveze, je dež. poslanec Pišek imel govor v šnopsariji vdove Korenjak, kjer so dotični poslušalci žganje srkali. Tedaj se je izrazil, da .ja maurja paura u kep držati, in peticije po-šauljat ua poslaunca". Več peticij bode, ložje si bodo poslanci zadnjo stran života osnažili, saj drugo itak ne dosežejo. Potem je Potnik imel govor in omenil: „Za pristanpanta n kmaučks zvauza san vauta dan jan tan zvauza na katau-likan pandlanga kanr ja tand panslannenc. dr. Kauraušauc zraun". Potem je spnhljanski Bren-čič omenil kot predsednik, da bi se naj pri sv. Barbari takoj osnoval odbor kmečke zveze za Leskovec in Zavri?, ter je pii tem vprašal g. Vogrina, naj on imennje predsednika, podpred-nika in tajnika. Eot predsednika je takoj imenoval Kokolja Andraža crkv. ključarja v Slatini, kateri ima več čudnih reči na vesti kot predstojnik prejšnih let. Za Zavrč Bndigam podpredsednik, mislimo, da ne bo hotel te časti sprejeti ; in tajnik za Lesko rec kaplan Jakec Rsbuza. Ko so pa poslušalci slišali, da še hočejo denarje imeti za vstop, so takoj vsi popihali iz žga-njarne. G. župnik, Vas opozarjamo in Vam svetujemo, da se drugokrat na prižnici drugače obnašate in politiko pri miru pustite kot „knez ekscelenca haložanski", drugač se Vam zna tako prigoditi kakor v bližnjih Višnicah in na Cve-tlinu na Hrvaškem. Vi kot dušni pastir bi mogli znati, da se ne spodobi na kanceljnu imenovati, od katerega »dnha* je ženska navdahnjena; glejte da se še kaj takega ne bo zgodilo, kakor se je Vašemu predniku, da sta pri eni kuharici kar dva na svet prišla . . . Izvrsten poslušalec. Kalobje. Dragi nam spoštovani učitelj „Šta-jerc* 1 Že davno nameravano naznanilo o redu v tukajšni hribovski fari iu občini Kalobje ! če se ravno že po starem reče, hribovski »berov-ničari" nič ne dene, pa vender le še nismo tako bedasti farani in občani, da ne bi vedeli kaj je red, in kako bi moral biti uravnavan, ter izvrstno katoliško peljan. Od časa odhoda župnika Aloiza Kreft, ni bilo več za našo faro župnika po naši volji, skoro vsaki hoče in mora svoj nos v politične zadeve poriniti, tako da brez njega ne bi občinski odbor ne mogel celo nič reševati. Pri tem pa je celi nered, farani in občani ne vemo, kdo bi bil visi gospod. Dolgo je že res od vseh svetnikov 1907. pa bodi Bogu pritoženo, da še ni prepozno omeniti, da ker je naša fara biizo in daleč znana romarska cerkev, ker so v starih časih ob romarskih dneh »vbo-gaine" krajcarje merili. Vsedajnih časih jih še pa ni šteti kaj, stari umrli župnik Pečnik so zaukazali, občini knpiti na mirodvor (pokopališče) železne vrata za zaklepat; ja prav je bilo. G. župniku Kostanjevec pa so tiste železne vrata za nič, njegova živina se sme celo leto v tem za mrtve posvečenem krajn pasti in grobove umrlih onesnažiti; je to župnijski red ? Koliko je prišlo iz dalnih far romarjev na dan vseh svetnikov in dušni dan in so se pogovarjali, kakšni je red župnije v Kalobji. Župniku je to deveta briga, torej vprašamo mi farani Štajerca, pod ktero oblast spada res, red vzdrževati pokopališča! Drngi veliki nered pa je pri županstvu. Bes, imeli smo pri občini Kalobje Ž8 mnogo let izvrstne že priletne občinske odbornike, kateri so kaj vedeli, in mnogo veljali, brez vsakega župnika, pa je bil red. Dandanes pa ni nobenega reda, ker je farški nos zraven. V cerkvi na prižnici, namesto navka božjega besede, (šinfanje); tu ni nobene ženske, same babe, ali je mlada ali stara, baba je. Ravno tako je pri občinski uradniji; tudi tu največji nered. Imeli smo res od 1. januarja 1881. do sedajnega časa, stare može in starega izvrstnega pisanja, pa bil je popolen in zanesljiv red, sedaj pa ga ni več. Ni ga imela Kalobška občina uradnika, ne mladega, ne starega, čez en četrt stoletja, kakor je bil to Fr. Dobovišek, pa ga tudi nikdar več ne bo. Kdo je kriv, da je siromak bil prisiljen, službo pustiti ? Krivo je za starca premala mesečna plača za življenje, komaj 18 kron, in zraven pa še občinskega sloga opravke brezplačno opravljati in tlako delati. Moral je res star in siten biti in službo pustiti sam, s tem da je prosil za malo zvišanje mesečne plače; odbil je gosp. župnik prvi, župan drugi, in en odbornik tretji, s tem da en hlapec mora teško delat, pa ima komaj 80 K na leto plače. Ali je to red ? Več prihodnjič! Več pametnih občanov. h Verhol pri Prlhovi. Na Prihovi smo imeli misijon. Dragi »Stajerc", kaj si ti trpel v istem času, ni za popisati 1 Na prižnici in v spoved-nici so vsakega prašali, kaj da bere ? Ako se j« — 2 — reklo da Štajerca, sapralot, to je že bilo greh. Ropotalo se je, da je ta časopis brezveren, obrekljiv in kaj še vse; so ga hoteli kar na smrt obsodit; obenem so agitirali za »krščanske" časopise tako zvane krelikalne cunje »SI. gospodarja* i t. d. Marijina družba — ee je začela tudi snovat. Gospod žapnik Kari je pri krščanskem nauku dejal da mesca manjika se bode vidilo, kje je cvetje in kje je smetje. No, kaj si vendar ta mož ne dovoli. Mi že danes vemo, da je v klerikalni hiši smetje, pri nas pa, ki napredujemo, cvetje . . . Iz Radinec gornjeradgonskega okraja. Na železniškem vlaku katrri vozi po progi Ljuto-mer-Spilfeld je v zadnjem času v pomoč nastavljen kondukter, kateri baje nove slovenščine ni popolnoma zmožen. Nas ki se po tej progi večkrat vozimo, to malo skrbi, tarnanj ker so vsi železniški uslužbenci bodisi kondukterji ali dragi uradniki prijazni in posteržljivi gospodje. Popolnoma nam nasprotnih misli pa je obče poznani kaplan Frančišek Stuhec od S v. Jarja na Š Ravnici, kateri je o omenjenem kondukterju najbrž po svojih trabantih izvohal. Stuhec je navadno, ko je svoje pohlevne prošnje peljal v Maribor ali ko se je šel zdravit v Gradec ali na Dunaj, stopil v Bačečovcih ali pa v Radencih na železni vlak, kakor to storijo tudi druge stranke od sv. Jurja katere z vlakom potujejo. Dne 31. sušča t. 1. pa je ta gospodek enkrat izjemo pri svojih navadnih potih napravil. S svojimi dolgimi nogami prekoračil je blatna pota črez Morski vrh ter stopil na' mali postaji Hrastje in Mota na železniški vlak. To storil je Stuhec samo radi tega, ker je mislil, da le tako edino mu bo mogoče slovenščine nezmožnega kondukterja, od katerega bo v svoji horvatski slovenščini zahteval ,vozni list" spraviti v zadrego in da bo potem lahko te neizmerne uspehe risal po časnikih, naznanil tudi generalu Korošcu in da bo zadDJi o tej veliki krivici celo v državnem zboru govoril — kar bo nam kmetom najmanj polovico vseh plačil zmanjšalo — ? Stuhecu pa zopet dobro jesensko zbirco priskrbelo — ? »Človek obrača, Bog pa; obrne" je stari pregovor. Na ta pregovor Sfe bo zmislil gotovo tudi kaplan Stuhec, kdaj mu bo na pamet prišlo kako je s svojimi lepimi šolniči. zastonj mešal blato črez Murski vrh, ker se je od njega skovani načrt popolnoma ponesrečil. Omenjeni kondukter je namreč mož na svojem mestu, on ve svojih službenih predpisov in se kot taki od mlečozobnega kaplančeta ne da spraviti nikakor v zadrego. Ko je Stuhec svojo žaljo razodel, poskusil je kondukter naj bi mu drugi poto-valci tega čast. gospoda razložili oziroma tolmačili. Ker tega Stuhec, kateri je edino stopil na vlak da bi provociral, ni prepustil, se mu je zgodilo, kar je zaslužil, da je namreč na naši postaji (Radenci) moral iz železniškega vlaka izstopiti, z drugimi besedami rečeno, da so ga železniški uradniki dali iz vlaka izkrcniti. Stuhec je potem milo gledal, kako prijazno se je vlak naprej pomikal, on pa je dobre pol druge ure pota do Radgone zopet moral mater zemljo tlačiti in blato gozati. Da so bo temu izvanre-dnemu izvajanju potovalci in drugi ljudje grozno smejali, nastop železniških uslužbencev pa obče odobrili, mi je skoraj nepotrebno omeniti. — Stuhec! Stuhec! ta dan pa je bil presneto kritičen za tebe; vidi se da se nisi kod hud sovražnik Nemcev seznanil z imenitnim zvezdo-znancem in naravoslovcem »Falbom*, kateri vse kritične dneve prvega in drugega reda za celo leto naprej oznanuje, ker drugače bi gotovo za ta dan izvršitev tvojega načrta opustil. Gospodek, tebi se je najbrž dozdevalo, da se boš s svojim za duhovnika nikakor ne primernim nastopom lovorjeve vence zaslužil, pa si se grozno blamiral, ker si se izpostavil zasmehovanju. Po »Slov. Gospodarju* se hvališ, da sta dve pričujoči ženski tvojo postopanje odobrili; presneto, to pa je res imenitno, kaj dve ženski potrdita, posebno če se gre za mladega kaplana. V pričo tebe sta mogoče odobrili, ali kaj sedaj govorita in kaj drugi ljudje tudi tvojega stanu o tem govorijo, tega pa ne pišeš. Dalje baje tudi pišeš, da si vložil pritožbo. Joj, če je to res, bo pa huda! Ti in Korošec sta še v stanu, nam južno železnico zapreti. Če ravno tega ne pa saj vse nemške uslužbence ob-kruh spraviti in ravnateljstvo južne železnice bo primorano tndi 1 kraj Turšk jezite I si, da in bi Smo : ksjo. misli. tukaj Čedne vun p bo vsi hočejc bilo v sodni j dostik ljndst- stari, vrgajo mlade ...S žene i vati i enkrai iti na Hrvatsko po drnge ljudi, če to dotal še zna tvoj oče kateri je že več let brez ■ vega posla na hrvatski zemlji, pri južni niči dobiti kako mastno službo. — Franifl tedaj urno na noge, čas je zlato, minuta h minila, se ne bo več povrnila. Dalje te prašasj ti Stuhec, ali bi bil ti kaplan na naši zeu če ne bi Demški znal ? Ali si slišal kdaj kaj basedsh rajnega milosti gosp. knozoškofa »SlaH seka* kateri ni bil samo uzoren duhovnik, muč je tudi zvezan na slovenskem obnebjn je pisal: »Koliko jezikov znaš, toliko mož veljsT bi nai Ali je tvoj nastop, katerega smo omenili v zmul Gorča Kristusovih besed, kateri je večkrat rekel ,i fantje vam bodi*, »Ljubite se med seboj", BBod vili p: krotki in ponižnega src»". Ali tebe kod dol)« kolom nika ne veže tadi dolžnost, se izvan cerkve tu ko se obnašati, da ne provzročiš sovraštva in p raličn pira, ampak da daješ ljudem dobre izgledi Stuhec, zapomni si: velika je tvoja oseba] ko bi bila tako velika kak je tvoja domian bi ti lahko luni poljnbke dajal in iz neba srd trgal ! če se ti pri Sr. Jarju tako obnašaš, i daj se ne čudimo če Jarjovčani zares vsaki di molijo: kaplana Stuhecs, reši nas o gospod!! posestniki, kateri živimo tik nemške meje s prisiljeni z Nemci občevati v gospodarskih, I govinskih kakor tudi v obrtniških razmti tedaj takega, provcciranja ne moremo nikit odobriti, če smo tudi Bami zavedni Slovenci, našega maternega jezika nikdar nismo in gaj bomo zitajali. Mi smo tudi prisiljeni, da' I našim otrokom koliko toliko da nemški pol I ker ne vemo po katerem kotu sveta bodo m žani. rali kruh služiti. Radovedni smo, kaj pore«/ BI žni k temu slučaju višje duhovske in držan TamoJ oblasti? če te tako postopanje lahko z mire karu okom opazujejo tedaj smo prepričani, da i je teži naših mladih g. kaplanov tudi gospodje t Hi se raz riboiu bojijo in da višjim krogom ni zato, i bi med sosednimi narodi bila zastopnost in mij Kmečka kri iz murskega polja, Sv. Lenart pri Laškem. Ne čudite se I, božji ako zopet kaj slišiti iz našega kraja, je že v tem letu »Slov. Gosp.* večkrat na; njal svojo modrost, posebno v št. 13. Tam strašno ginljivi članek, da se človeku hlače sejo ako ga bere. Naj še tedaj »Stajerc pokuka v naš kraj, da ne bodejo ljudje da smo Šentlenarčani iz zadnje moke. St. Lenart napreduje! Pri nai imamo »Brali društvo", pa škoda da skoraj nihče za njega ve. Da si je ogromno število udov in vsakfl plača 1 krono, toraj to ni malenkost! Po n novo, ključju se je dognalo, da šteje to „društ?o"! rarica do 15 udov. Blagajna je polna — teme! Napi stanu pa zato nimamo, ker to društvo nima „čitalnicf pelici na hruško pa bi bilo škoda table obešati, i trnje. naj bode, samo da je klerikalno in na „kai kojih • liški" podlagi. Klerikalci smo pa že itak tis spravlj nadlogam navajeni, ne škoduje nam pa nič: i Nevest slabo vreme, ne nobena psovka, ne obrekovanji tali. R ne oblasti, saj nam nimajo kaj vsoti!!?] leti 5( gremo naprej ne nazaj, beremo pa same tal petaki „cajtenge" kakoršne nam fajmošter naročajo Oi je reki že vejo kaj je dobro! Večkrat priporoča „Sto spoda Gosp." nam samo slovenske trgovce in gostil« vrla gi To so gotovo naš fajmošter pisali, mi kar rs: premoi verujemo in ubogamo našega ,,gaspuda" ne boi žičnih več kupovali pri gosp. Hermannu, pri katera od poj. smo do sedaj kupovali skoraj vsi Šjntlenarrt: ▼ enak sedaj pa se bomo oprijeli gesla: ..Svoji k si 3. p e jim", ter bomo kupovali le v ,,narodnih trgi pozna vinah" v katerih si lahko človek poželi kar ho« neha ii Tam se tudi vse po ceni dobi, tako pet klafa Kedaj cvirna za eden groš. Ali dosti tega! Poglei po po malo po vprašanjih pisala v 13. št., Slov. Gosp' urica-n Namreč dopisu« stavi vprašanje: Ali nam j splošne pomagano s „Štajercem" za stare dni ? — Tri »Štajer v tej stvari nočemo ubogati našega „gaspudiC ter si bomo naročili vsi „Slov. Gosp.", samo i Of nam bo pomagano za stare dni I Pravi tndi, i je bila se je neki bralec izrazil: Ko bi še eno leto ,,& prešli 1 jerca" bral, ne bi več molil in v cerkev hodi ravnata E siromace! Saj te poznamo. Ti si se že dan čakalo prej naveličal v cerkev hoditi, kakor si „Sa na gosj jerca" čital. Pa ako bi g* bil s tako vnm in tudi; čital, da bi se ti bilv njegovo pisanje tako gfe proti d boko v srce zarilo, bil bi se iz njega tudi tolit mega, omike naučil da bi nenapal mirnih oseb na cat najdalj? z besedo: „Abedere Stajerc"! Ali vprsšal bil tovo z kakim mnenjem si ti to uibleknil ? Štajerej bil tovo g. Oiežei, s pre- želes- anček, ki jj t Samo, zemlji, kaj o yiom-k, te. smisln »Mir Bodit« ahof- tako da mir. i. adje Saj ipe-a je tre-lalo ■lili, Se, Ido ne ud na- 10 >isa «", Pa to-em ne 'je, Mi tadi ti, ako pa nisi, ali če ti rodna dežela in kraj smrdi in preglavice dela (!) pa beži na Turško! Dosti za danes! Nasvetujem Vam: ne jeste B8 preveč, kajti jeza škoduje . . . Št. Lenaraki lovci. Iz Kremberga. Gospod nrednik! Ne mislite li, di bi pri nas bil svet gol z blanjami obiti in ti se nič zanimivega ne najšlo. Kaj še: Smo zanimivi, še cigani iz Ogrskega nas obis-kijo. Glavice Brno, še viša goapoda na nas po-Sosedi naa zovejo Krempržane. Ne vem ali ija in take; ne obveiju latinska: nomen-omen. Toraj bi Dss brhki Savinčani zvali Kremptrže, težki Gorčan pa Krampeže. No-no! Letoa saj so si fintja aže 24. sušca po svojem veseličko napra-lili pri cerkvi: tepli ao se kar poprek. Sedaj pa kolomastijo eni marljivo k sodnijam, med tem ko ia dragim doma pri peči rane celijo, mo-ralični činitelji pa ae jim krohotom smejijo. dedne gospe si pa vedo pomagati! moža zobe ran pa ne bo mogel gristi, ali pa oko in ne bo »sega videl. Praktično, kaj ne ? Mahavci si hočejo isto v posnem, ker takrat bojda bi ne bilo v župniji toliko razkosanih zakoncev in pri todnjab. bi se ne vidile cele rajde Kremprženov, dostikrat več kakor pri apcvedm. Duhovitost ljudstva podpira sloviti alkohol. Možaki in ženke, ■tiri. mladi in že tudi otroki ga ravno ne za-Trgajo. Prosit Činn nekdajnih veselic! Mladenči, mladenke do pol noči na veselici, po polnoči pa ? ... Spet eni brez veselice . . . Drng dan si videl žene iskajoče svoje može — Bamce pa posknše-rati ravnotežje po planah in jarkih. Krava enkrat v zelju . . . Smo in ostanemo Krempr-žani. Ta pa tam nas hočejo sosedi prekositi. Blžni Lediničarji so streljali že na veliki petek. TamoSoji mož je ta dan nesel na hrbta t ce-kara in v mavhi 10 kil smodnika, a glava run je teži: prekncne ga, mavha razpoči in smodnik h nzsija. Pa kaj ? Pobrest ga in v mavho nazaj, ostalo pa še s pripomočjo ožigalice . . ali puf! Mož se komaj zaveda t obližnem bakovjn, cekar pa visi na grmovja ; sedaj si je pa brez vse skrbi, le hrbet ga silo zlo srbi. — Ali Krempržani smo naprednjaki, sosedom in še daljnim naprej. Marsikatero društvo za napredek in Bogve kčema, imamo na papirju. Skoraj bi dobili skoz in skoz zadano stezo; tehnica velika se že v poster jema. Ali počkaj troško še nekaj. Nekdajni aže pred tisočeri so omili sredstva v mero časa, dneva dela i t. d. Nam ga ni bilo treba črez tekom dncant let. Sedaj pa ? le zvonika ne bo samo bom . . bum, ampak tudi bim . , bim. Uro dobimo, aro. Ali (e staro medel mežnar od kodi privleče, ah novo, kedo si zna. Le eno je gotovo, da repeti-rarica bo, tako kako je ne gleštajo niti v samostanu niti v kaki Savinski podružnici manj kapelici na Nemškem. Vsaka dobra reč časa potrebuje. Ravno kakor je bilo pri novih zvonih, kojih celoten glas, ako ravno na tihem v zvonik spravljeni, se je le še crez več tednov razni. Nevešči so ai zaman v to glave trli in se puntali. Repetirarca bo — kaj velja. Užo pred ducent leti 500 gld. v Mravlakovi hranilnici, in sedaj petaki še letijo od vseh strani, kajti iz leče se je reklo, da je ura potrebna — potrebna za gospoda kaplana, za ljudi in živino pa tudi. O vrla gorečnost, pa kaj ? Niti človek niti živinče premore svojega želodca na klin. Tako so t božičnih praznikih pode se verniki vlačali t mraka od pupoldnešne božje službe. Pred včerej je bila v enakem času: 1. Ura dolga pridga, 2. ofer 3. p e j t e litanije, in 4. Božji blagoslov. Jutrajna pozca božja služba pa tudi še komaj ob 11 ari neba in ni jih malo, kteri imajo domu črez aro. Eedsj je zmožno skupno obedvati, ali se spet po popoldne v cerkev podati! Alleluja! Nova urica-repetirarca saj za g. kaplana o kterem se splošno govori: Joj otroka, kterega stariš čita .Štajerca". na Koroškem. Na velikonočni torek je b:la napovedana pri nas birma. In res so prešli kmeti in kmetice z otroci od vseh strani, ravnatako tudi trgovci (lebcelterje it. d.) Ali čakalo je vse celi dopoldan in še popoldan na gospoda knežoškofa zanam, in z jezo v srca ia tndiana jeziku so se morali vrniti brez uspeha preti domu. Res je blo pri nas na ta dan punej snega, ali pa če morejo priti kmeti in otroci od najdaljših planinskih krajev peš k nam, bi gotovo g. knezoikcf ki majo dosti konjev in po- _ 3 — krite vozove še lažje prišle, ali pa saj brzojavili, da bi ne bilo treba čakati do poznega popoldne. Ta se vidi da se ta gospoda vse sme dovoliti. Žitaravas. (Župnijsko zemljišče.) Dragi „Stajerc" ! Kakor sem iz Tvojih člankov mnogokrat izprevidel, veš Ti različna zdravila proti marsikteri bolezni, n. pr. potuženosti, nagli jezi, srčni bolečini i t. d. Naš župnik bi jih nemudoma potreboval. Zakaj ? No, že dalj časa hodi okoli ves zmučen, s pobešeno glavo, polno britkih skrbi. Kakšnih skrbi ? Ja veš, velike skrbi dela našemu vrlemu župnika njegovo zemljišče. Dal je bil svoj čas to obširno polje nekemu tukajšneruu vele — in občespoštovanemn gospodu v najem in otaknil vsako leto lepo svotico 480 K v žep. Ni bilo nobene skrbi, ne radi denarja, ne glede obdelovanja zemljevine, kajti denar je dohajal redoma, njive in travniki pa so bile v dobrih rokah. Namesto pa da bi Be izkazal župnik svojemu dobremu najemnika hvaležnega je počenjal proti njemu ob volitvah in ob drugih priložnostih gonjo, ki je presegala vse meje. Ni se toraj čuditi, da je pokazal najemnik župnika — figo; prepustil ma je zemljišče na razpolago. Župnik je zgubil svotico, ki jo Tsled dobrega gospodarjenja stojo kuharice zelo pogreša. Sam o gospodarstvu toliko razume, kakor krava o pisanju. Primoran je bil dati zemljišča raznim najemnikom za pravo pasjo ceno. Pa iz treh far jih je moral privleči. Niso šli radi, a kaj se boš branil taki sili, kuharica komandira, črnuhi pa pohlevno izvršujejo. Rabota je rabota! A vsako leto jih ne dobi na limanice, kajti kmeti naši imajo z lastnim zemljiščem preobilo opraviti. Gotovo pa bodo tako pametni, da ne bodo zanemarjali lastne grude, temveč le farovško. In naslednik župnikov se bo zahvalil za tak izsesan svet. In to milemu našemu župniku dela sive lase in mu krši spanje. In čeravno bi ma smele biti znane besede svetega pisma, ga" vendar opozor-jamo na eno: „ Kdor seje veter, žel bode vihar". — Zdaj, ljubi „Štajerc", povej nam primernega zdravila, da naš župnik spet okreva ! Nam se pač tako smili . . . Več faranov. Opomba starčevega učenca: Za politiku joče dnhovne ni zdravila. Pijanec ne okreva, dokler ma ne odtegneš pijače, — politiknjoči far pa ne ozdravi, dokler ma se ne prepovi politike. Sicer pa — dajte vode hladne ma, z njo naj glavo si obreze in ostanek — spije naj ! Škocijan v junski dolini. Ljubi „Stajerc"! Zadnji dopis od 19. aprila pod zaglavjem ,Iz Škocijana v jonski dolini", o gostilniškemu škandala gospoda čuvaja Vunček v gostilni gospoda Babi treba je malo izpolniti in pojasniti. To namreč ni res, da bi moral gosp. Vunček v gostilni prenočiti, ampak res je, da ga je natakarica njegovega močno nagjenega tistega dnn poštenega ,Djca* na njegov dom pri rokah voditi mogla, in da je on še do taiste noči domov prišel. Tudi je on svojo tisto noč doUnostno službo komaj izvršil in je tudi v „Miru" zgrevano prošnjo za odpaščanje do svojega razžaljenega soseda objavil. Klobuk v roke, — to naj bi bili pravi vemi kristijani ? Mi vero našo, največji zaklad, v časti držimo; ali gosp. Vnnček, to postopanje na tiho nedeljo je bilo prav klerikalno. *, Iz Nemškega. Prosim te, „Stajerc", tudi jaz za par vrstic. Jaz sem rudar cehe Reinpreussen šaht- V. v Morsu. Tukaj bi nas radi žive požrli, ko bi le mogli; zdaj nas bi radi slovenske radarje pripustili, zato ko nimajo »bfernge* na „koln\ Delavci ki so jih lansko leto 1907 „birmnli", tisti nočejo zdaj po ceni delati. Zdaj nas pa zmiraj napadajo v časopisih, da amo zadnji tajedeželci za davke plačati. Pa nismo zadnji, smo zmiraj prvi, davka imamo pa to leto 1908 20*/, več. Tako bo vsak radar plačal 50 mark to je 30 gold.; zdaj bo pa še več narastlo tako da bomo plačali do 80 mark. Prosimo vsi avstrijski radarji našo državo, naj priskrbi nam v naši očetovski deželi kruha. V avstrijski državi je več rade, kakor tukaj. Ko bi mi toliko plačali doklade na Avstrijskem, kakor tukaj bi ta dežela bolj zmožna postala. Mi plačamo veliko, naprimer: »Krankenkasse na mesec 3 mark, Pensionskasse na mesec 350 mark, Invaliden-kasse 90 fenikov, Strafe je pa tudi do 4 do 5 mark, Sterbekasse 80 fenikov. Stanovanje je na I ... U ■■■"!. mesec 13 mark 50 fenikov, „koln" za kurjavo je 7 mark. Zaslužimo pa 5 mark 50 fenikov; vsak mesec naredimo šihto po 24 pa tudi 20, pa še manj. In živež je pa tudi drag; za ože-njenega pride po 70—80 mark na mesec, za samca pa 50 do 60 mark. Kaj še pa vsi dragi stroški pridejo ! Novice. Slovenska visoka šola. Naprej, — vedno naprej v močvirje zmešnjave in zmedenosti! To je sveto geslo prvaške politike. Nekaj čudnega je na tej politiki in še bolj čudno je, kako se dela to politiko. Pri časi haložanske kapljice sedi prvak in premišljuje. Kar nakrat vzame svinčnik in popiše kos nedolžnega belega papirja. Potem vihti papir po zraku in vpije: to so svete zahteve slovenskega ljudstva, — ako se te zahteve ne dovolijo, potem napravimo pnnt in kri bode tekla kakor v klal niči . . . Srojo .slovensko" kmetijsko družbo hočejo prvaki, ako ravno navadni človek ne more razumeti, kaj ima slovenstvo z umetnimi gnojili, smrkavostjo pri konjih ali ame-rikanskimi trtami opraviti. Zgodovinske krono-vine Koroško in Štajersko hočejo prvaki raztrgati in kos teh dežel združiti z Kranjsko, — ako-ravno so te kronovine stoletja obstoječe in bodo ostale, ko ne bode niti Bledu prvaške politike več. Na drugi strani hečejo prvaki sploh sestav celega našega cesarstva razbiti, — poljubujejo se s srbskimi podaniki revolver-Petra, z črnogorskimi tatovi ovc in bogve s čem vse še ... In pravijo, da so to „ljud«ke", „slovenske" zahteve. Ali najsmešneje je, kako Be borijo prvaki za ..slovensko univerzo" ali visoko šolo v Ljubljani. Že pred leti so trdili, da je ta univerza neobhodno potrebna, da ne odnehajo, dokler je ne dobijo, da mora priti. Ko se jim je potem reklo, da treba najprve ljudsko šolstvo izboljšati, da treba srednih šol, da se mora imeti slovenske knjige in učne pripomočnike, — so prvaki z najneumnejšim obrazom sveta trdili, da vse to_ že imajo . . . Zdaj pa je objavil kaplan Korošec v nekem nemškem (!) listu v Zagrebu članek, v katerem zahteva: 1) da dobi hrvatska visok« šola v Zagrebu i na Avstrijskem vse pravice. 2) da se uresniči v Zagreba tudi še hrvatsko tehnično visoko šolo, in 3) da se uresniči v Ljubljani „slovenska" visoka šola, na kateri naj bi bil učni jezik — hrvatski . . . Prijeli smo se ia glavo, ko smo brali te najnovejše zahteve odre-Šenika iz Maribora, modrega Korošca. Nekdo je dejal, da je to le aprilska šala. Ali ne, članek ni bil spisan 1. aprila temveč v Velikinoči. Prvič smo proti temu, da bi imela zagrebška visoka šola tudi na Avstrijskem rse pravice. Zagreb spada pod ogrsko krono in s tako dovoljitvijo bi se delalo Ie avstrijskim študentom konkurenco. Kakor vidimo danes že v vsakem kotu ,,pereča". tako da se je že udomačil pregovor, da se pes doli vsede, kadar vidi „pemca", ker se boji, da bi ma nekam zlezel, — tako bi videli potem povsodi hrvaške uradnike, profesorje, inteligen-tneže. Danes nam priženejo Hrvatji pure, potem pa bi nam na polju duševnem kunkurirali. Ia mi nimamo vzroka, da bi ae za to ogrevali. Iatotako stoji stvar s tehniko v Zagreba. Naj ai Hrvatje s svojimi poslanci, svojimi zastopi in svojimi denarji sezidajo visokih šol, kolikor hočejo. — nas to nič ne briga in nerazumljivo je, zakaj. vtika baje slovenski poslanec Korošec svoj Žegnani nos v to hrvatsko zadevo. Najnenmnejša zahteva pa je ona, da se naj uresniči ..slovenska" univerza v Ljubljani s hrvatskim učnim jezikom. S tem je dr. Korošec širnemu svetu vso slovensko duševno revščino razodel. Torej: slovenščina je preslaba za visoke šole! Slovenski študenti bi se morali najprve hrvatski učiti, da bi smeli vstopiti na visoko šolo v Ljubljani . . . Jokajmo se, jokajmo se, Blovenski kmetje, da nas naši poslanci pred vsem svetom smešijo in blamirajo . . . Prvaški listi, v prvi vrsti seveda mariborski „Fihpos" se norčujejo iz dejstva, da je sin ve-leizdajalca Košata prepovedal .Štajerca" zt> ogrske dežele. Mi od teh ljudi nismo druzega pričakovali. Kajti prvaki so vendar sami v dnu svojega srca deželni izdajalci. Saj izjavljajo sami, da hočejo zgodovinske kronovine razbiti, da hočejo ustvariti veliko .jugoslovansko državo", v kateri naj bi bili združeni Srbi, Slo- venci, Hrvati, cigani in bogve kdo Se. Deželnim izdajalcem pa seveda se dcpade nasilje betijar-skih veleizdajalcev! Pa še nekaj drnzega. „Fih-poa" seveda ne bode nikdar na Ogrskem prepovedan. Kajti prvič ta mariborska farška enoja sploh nima tam naročnikov, ker so ga že naj-neumnejši nenmneži na Štajerskem do grla siti. In Košut vendar ne more prepovedati lista, ki sploh na OgrBko ne pride. Drugič pa se »Fibpos" sploh ne upa odkrito proti Madžaronom pisariti. Vsaj so se njegovi poslanci s Korošcem vred vendar vdinjali madžaronskim pijavkam, ko so sa Luegerjevo komando glasovali za avstro-ogrsko nagodbo. Preračunajte le tistih 30 mili-jonev kron, katere ste avstrijskim narodom z vašimi glasovi letno naložili! Torej— .F.hpos", le lepo tibo bodi! Tvojim modrim šalam se ne bode nikdo drugi smejal, nego duševni revčki, ki se pustijo še od farških kuharic za nos voditi. Te revčke pa ti privoščimo! Eljen Košuti Koroškemu listu „Freie Sum-men" se piše: »Kakor znano, smatrajo Madžarom za zločin, ako govori kakšni ogrski podanik o cesarju, meBto o ogrskem kralju. Zdaj je pa trgorski minister Franc Košut, sin guvernerja Ludovika Košut, kateri je avstrijskega cesarja od trona odstavil, sam to izdajstvo zakrivil. G. KoSut mlajši je bil namreč imenovan vitezom Leopoldovega reda in je moral kot tak dotic.no prisego storiti. Ta prisega pa se glasi tako-le: »Prisežem pri Bogu, da bodem držal Njegovemu Veličanstvu vladajočemu cesarju in njegovim potomcem ter članom cesarske hiše zvestobo. Vse, kar bi pospeševalo slavo, rast in sigurnost cesarstva, bodem storil" itd. In ta Košut je predsednik Košutove stranke in 48. stranke, katerih namen je, odtrgati kraljestvo Ogrsko od avstrijskega cesarstva" . , . Kušut mora torej ali cesarja prisego ali pa svoji stranki zvestobo prelomiti! Radovedni smo, kaj bode storil ta sin veleizdajalca! Iz Spodnje-Stajerskega. Na okoliški šoli v Ptuju je vpeljan nemški podak v zadnjih 3 razredih, kar smo že v po-»ledni številki poročali. Pri naprednemu ljudstvu je izvala ta novica veliko veselje. Poroča se nam pa tudi, da je glavni nasprotnik nemščine nad-nčitelj g. Kankler, s katerim se je naš list itak že dosti pečal. Mož ima strogi regiment v tem oziru in njegovi učitelji mu morajo biti pokorni. Večkrat jim je veleva), da ja ne smejo prekoračiti dosedanji 3 urni poduk v nemščini. Zato vprašamo šolsko oblast, je-li je ta gospod za okoliško šolo primerna oseba? Graščinsko posestvo ,Hammer" pri Ptuju so nakupili neki italijanski podjetniki. Baje hočejo tam ustanoviti večjo fabriko za izdelovanje lesa in električno napravo. Od tam dobavljene električne moči hočejo odstopiti mestu Ptuj precejšno svoto konjskih moči. Gotovega v tem oziru seveda še ni ničesar sklenjenega. Zanimivo je le, da se pnstijo domačini od tujcev v podjetnosti prekositi. Koliko koristi bi n. p. gospod Barg celemu kraju storil, ko bi svoj mlin za ponnjeno res veliko svoto mestu prodal. Pa ni hotel . . . Iz Ptujske gore nam piše več posestnikov: Kakor čujemo, se razpiše službo nadučitelja. Mi posestniki v Ptujski gori odločno protestiramo, da bi se na to mesto nastavil tukajšni g. Kle-menčič. Izpoznali Brno tega moža in vemo ceniti njegove učiteljske sposobnosti. Prepričani smo, da možu gostilna bolj pristoja nego šola. Zato zahtevamo odločno, da se tega človeka ne nastavi! Iz Podove objavlja zadnji »Slov. Gospodar" nekaki odgovor na članek, ki smo ga ponatisnili v zadnji »Štejerčevi" številki. Z lažnivimi osebami, ki se ravnajo po Liguorijevih naukih, se seveda ne bodemo prepirali. Pač pa ponavljamo, da je vse res, kar smo iz Podove pisali in da ■do pripravljeni, to pred sodnijo dokazati. Bes je, da je klerikalec Mlaker za neko cenitev škode, ki so jo povzročili zajci, zahteval 10 kron ceniloe odškodnine. Ravno tako res je, da mu je okrajno glavarstvo z odlokom z dne 25. svečana t. 1. pokazalo nos in ni torej nič dobil. To vse je gola resnica in kmetje zdaj vidijo, kako nesebični so klerikalni mogotci. Istotako je v a e res, kar smo pisali o tistih 4 K in zamoremo to pred sodnijo s pričami in pod prisego doka- zati. Glede nesramnega telegrama, ki ga je odposlala klerikalna banda glavarstvu, stoji že Martin Plečko v sodnijski preiskavi. Mož se izgovarja, da ga je k temu nečastnemu dejanju Mlaker nabujskal. Pri sodniji se bode že resnico izvedlo- Psovka „lažnik", katero nam meče »Fihpos" v obraz, pade torej na njegove žegnane urednike in obrekovalne dopisune nazaj! V Hajdin! Kaplan Podplatnik pisari po »Fihposu* in dela tako, kakor da bi te čečka-rije pmetji objavljali. Nikar se ne skrivajte, g. Podplatnik! Vaših groženj se pač niti zadnji kravji pastirček ne vstraši. Ali pa morda ni res, kar je „Štajerc" pisal? Ali ni res, da 8te tako »duhovito" pridigovali ? Ali ni res, da so dobila dekleta pri tomboli tako »duhovite" darila ? Ali ni res, da je prihajal kaplan Jager ob 3., 4. in 5. uri zutraj iz Hajdine v Ptuj ? Odgovorite, g. kaplan in ne skrivajte se za hrbte poštenih kmetov ! • Požarni brambovci grabski so se razljutili nad našim listom, ker smo zadnjič resnico o zadnjem požaru v Središču napisali. No, možje, — res je pa le, paj-ne ? Vse brizgalne so bile za nič, le grabska je pričela čez 1 uro delati. Saj vi možje tega niste krivi - pač pa so krivi prvaški junaki, ki vas žal za nos vodijo. Slame pri nas pa ne bode dopisun »Fihposa" gasil; kajti ko bi jo videl kje, bi jo hitro po-hrustel, ker je itak bolj Živini nego človeku pokoren . . . Iz Okolice Mozirja se nam poroča o prav čudnih zadevah. Znano je, kako zaničujejo Črni prvaki vsakega naprednega moža, kako napred-njake psujejo za »bseke" in »šnopsarje". Da pa so črnnbi sami najslabši, dokazuje že sledeči dogodek: Dne 4. t. m. imel je temošnjr žapan z dvema odbornikoma (kajti svetovalcev on ne potrebuje) in svojim tajnikom »komisijon" zaradi neke nove "hiši v okolici Lepenjive. Po pregledu so pa ga ti možaki teko vlekli iz frakeljna, da so se domu grede obnašali kakor fanti na »praženju". Pošteni ljudje so se jim kar skrivali. Nasproti se jim pripelje tudi neki mož z dvema konjema. Csste je bila seveda opijanjenih mož polna; zato so hoteli, da se jim mora kmet s konji vmakniti. Ta mož tega seveda ni hotel in ni mogel storiti. Zato ga potegne eden izmed pijanega »komieijona* iz voza in ga vrže v graben zraven cesto, mu .vzame bič in reveža teko obdeluje, da je bil nakrat ves v krvi in je moral takoj potem k zdravniku. Naprej govorila bode sodnija. Ali mi vidimo iz tega, kako poživinjeni so klerikalci. Nova nemška šola v Slov. Bistrici je dobila od »Schulvereina* 3000 kron v darilo. Vinogradniki ptujskega okraja! Vinogradniški inštruktor g. Zupane bode podučeval, kako se plete trte i. s.: 19 maja ob 10 uri pri g. Miheliču v Goričakn; 20. mgja ob 10. uri pri g. Cehu v Paradiža; 21. maja ob '10. uri pri g. Kozelu v Leskovcu; 22. maja ob 10. uri pri g. Kasimira v Vareji; 23. maja ob 10. uri v deželni gorici pri sv, Urbanu; 25. maja ob 1. uri popoldne pri g. Hauptmannu; 30. maja ob 11. uri pri g. Arnuš v Preradn; 2. junija ob 1. uri pop. v dež. gorici v Narapljah; 3. junija ob 1. uri pri g. Vtiču v Stopeicih. Za 40 letno zvesto službovanje sta bila odlikovana s častno medajlo gdč. Marija rilana, bivša pomočnica pri županu Ornigu in g. Ad. Hoiker, delovodja lončarske delavnice Wesiag v Ptuju, čestitamo! Poslanec H. VVastian, mož odločno naprednega naziranja, žilavega in krepkega štajerskega značaja, je za svoje res velike zasluge imenovan že častnim občanom treh mest: Maribor, Ptuj in Slov. Bistrica. Pred kratkem šele se mu je izročila častna diploma slov. bistrišgega mesta. Te dni pa so bili gg. župan Ornig, dr. pl. Plachki in direktor Stehring kot odposlanci v Maribora in so g. Wastianu izročili častno diplomo mesta Ptuj. Čestitamo vrlemu možu iz srca! Grozni pretep. Iz najbolj klerikalnih krajev se čuje vedno največ živinskih zločinov. Preteklo soboto sta napadla fante Strafela in Bizjak iz av. Marka nekega Vidoviča iz Stojnc na javni cesti in ga poškodovala. Z nožmi sta mu oko izražala. Poživinjena storilca ste že znana pretepača in večkrat predkaznovana. V nedeljo je bilo žegnanje v sv. Marku in je prišlo zopet do roža o, Kč ae in jtz 1 »n na t: pretepov. Noži so imeli prvo besedo. Le orožj so preprečili prelivanja krvi. Istotako so I hajdinski fantje v Pogatschnigovi gostilni M Mi Bregu pobijali in razgrajali. Menda so to potokom sledice tiste „izobrazbe'\ ki jo širi kaplan Pi^o utoc platnik. Politiknjoči dnhovni, vzdramite h I Gfl pričnite vendar ljudstvo vzgojevati, ne pa zasula hujskati! e prisl Rop. V Polule pri Celju napadli so nit Ve živinskega trgovca Karela Sanica in zahtevalnAmerik njega denar za žganje. Mož jim je dal 1 kron Misa ker se je bal, da bi mn ves denar vzeli. Fa:kakor « bo zaradi ropa zaprli. sippi jf Umrl je v Marenbergn trgovec in član tlOOO o činskega ter okrajnega zastopa g. Franc KaaJ st; Bd je zvesti sin svoje domovine in trdni prednjak. Naj mu bode domača žemljica — Nadalje sta umrla naprednjaka g. Anton Vi v Vitanju in g. dr. A. Reddi v Slov. Bi N. p. v m.! Pogorela je hiša mesarja g. Kreinerja t Martinu pri Slov. Gradcu. Mož ima veliko 9 Poročila ste sa g. dr. Hermann Wai c. k. sodnijski adjunkt in gospica Ella 0. hčerka ptujskega župana. Čestitamo iski Na mnogo let! Iz Koroškega. Koroški kmetski zbor se je vršil 26. t. v Feldkirchnu. Bil je izborno obiskan. Posli Lemisch je zbor otvoril in naglaSal pot združenja kmetekih vil. Potem je dobil be sivolasi vodja avstrijskih kmetov vitez Ho blnm, katerega so zborovalci živahno pozdrati Razložil je v dolgem govoru potrebo in kmetijskega gibanja na Avstrijskem. Ojatroj govoril proti zidanju kanalov in uvozu srl živine. Odločno ata se izjavila proti uvozu živine tudi poslanca Kirchmsyer in Pirker se je sprejela tozadevna rezolucija. Z navduši je bil shod zaključen. Ta zbor nam je da se je pričel nemški koroški kmet pravic in svojega pomena zavedati. Dal Bog, bi se tudi slovenski Korošci naveličali hina< politike prvakov in zvezali tesno z nemškimi variši v svrho pridobitve boljše gospodarske dočnosti. Obiskujte Rožno dolino I Opozarjamo na; njake koroške ua divjo gonjo, ki jo vprizi prvaki ravno v Rožni dolini. Vedno prihajajo Karavanke kranjski hujskači, ki hočejo na način vse naprednjake na žlici jnhe požreti snemajmo te može in prihajajmo tudi mi v dolino, da širimo napredno zavednost in piramo svoje somišljenike! Kaplanu VValcher v spomin. Kakor zm je pil koroški politični kaplan Walcber z ju skim socialnim demokratom dr. Diamantom tovščino. Klerikalni list »Salzbnrger Cbn piše o tej zadevi tako-le : »V krščansko-socii krogih so zelo nezadovoljni, da se druži Walcher, ki bi moral biti antisemit (protij ski) z uredniki judovskih listov. Da je pa še celo z nekim poljskim judom in soci demokratom bratovščino pil, je pač preveč"••^j"^ Tako sodi klerikalni list o klerikalno-korosktistrans|,-e poslancu. Zanimivo pa je, da je te list gli kardinala Katschtalerja, ki vlada tndi čez roško. Torej je kardinal iztrgal lastnemu ložnemu kaplanu Walcherju laifo raz lic Vbogi labadski kmetje, ki so si izvolili poslanca! Občinska volitev. V Roža je bil izvolj župana g. Mihael Paul p. d. Woit. Grozna smrt. Na Velikonedeljo se je tapilo več fantov v kamrico neke devojke v nigu. Ko jih je gospodar zapazil, skočili m okna. Pri temu je padel fant Turner na sto ograjo in umrl vsled prizadetih ran. Samomor. V okolici Spitela je skočil možni čuvaj Peter Unterkofler pod vlak, ki je glavo odtrgal. ^ Pred sodnikom umrl. Kramar Weiss t i chen), ki lovcu je bil tožen zaradi žaljenja časti. Hi Pri S- F-pred sodbo ga je zadela kap in je ne«re<» g- ^»J"5] nmrL mo&ega Versko zblaznela je hčerka nekega poH-darstva, nika iz okolice Celovca. Bila je pri migijonaij trava, gn pri spovedi in to je nanjo teko vplivalo, di; Pred m : znorela. Sivolasi njeni oče je ves obupan. ] .JJbklcVp1 Vs, ; d e i b r e a reč se oa lab Dr ami zam jati ■ ;or v di t sak< doi N: 8tvC Ma Ka poi se d izvi ven a zanesi .stva sredst v ar. I kodo. znlik, I )raig,J reno! :. m anec Po svetu. Mirska nesreča. Na morja med Arjglijo in bom Wigth Eta trčili dve barki. 4 mornarji ptotili, nekaj jih pa še niao našli. Gora pogrezniia «e je ua Francoskem in je tan Notre Dame de la Salette. Ob življenje irislo bije 25 oseb. Velikanski vihar ne je zgodil t Saverni jterikt. Cela meata kakor Alabaroba, Lonaiana lippi ao kar izginila. Hiše ao ae podrle for da bi bile iz papirja. Na železnici v Mi«ai-iji je iztrgal tibar šine 400 čevljev daleč, čez i oseb je našlo am rt. Stari in današnji časi. Leta 1668 so prodali janci Evropejcem otok, na katerem stoji danes mesto |i York. Indijanci so dobili za ta otok 10 srajc, 30 i ncgavic, 10 pušk, 30 funtov krogelj, 30 sekir, 30 a eno bakreno posodo. Kakor se vidi, so dali ožni Indijanci zemljo presneto po ceni. Danes je ntja malo dražja. Zadnjič se je prodalo neko zem-, Cena za kvadratni meter je znašala 14.018 kron, j a hektar skoraj 150 milijonev kron. Somišljeniki! Kdor se atrinja z našim delom, kdor raz- i in ceni našo nalogo, kdor ni napiednjak le ijfzkn temreč tudi v dejanja, ta mora biti ;rebo aedo hen-»vili, cilje o je nske Jato ojih da ske to-! bo- tiskovnega društva (Preaaverein). V«k član tega droJtva ima poaoditi društva pO deset kron, ki ae vrnejo in ki ae tudi obrestuj ej o. Ta denar torej ni izgubljen, tem-reč se »me na zahtevo z 4% obre8ii. Vsakdo bi lahko več deležev po 10 K, vsakdo pa gafa taki delež tudi lahko po obrokih (ratah). Društvo ima ta namen zasiguriti gospodarski, enarni temelj , Štajerci", povečati list čimbolj, L d» lamare odgovarjati vsem zahtevam čitateljev, riii[)l »dajati vsako leto ,, Štajercev koledar, ki bede nudil več koristnega in zibavnega čitiva kakor vsi drugi koledarji, — sploh ima naše tiskovno drnštvo namen, delati za izobrazbe, poduk, gospodarsko zboljšanje, delati za ono- ditev ljudstva od zatiranja in bede. Vsakdo bodi član, kajti izobrazba edino nas dorede do boljše dodočnoeti. Na delo! Vodstvo tiskovnega društva »Štajerca' v Ptuju. vi-jajo čez sak ;no od- 10, JV- ra-k" :ih an IV aj m in lo D- 3- Gospodarske* Proti pomladnemu pozebljenju vinogradov in sadonosnikov. Mariborska kmetijska podružnica piše: Kakor v zadnjih letih, hočemo tudi letos skupno proti pomladnemu pozebljenju nastopati. Vsi posestniki naj se čržijo torej sledečih določb. — Samo splošno prav izvršeno kadenje (Raucherung) daje pravo varstvo, razven ako je mraz sploh premočan. Vkljub temu, da se zanesljivo ne more reči, je-li bodejo ta varstvena sredstva pomagala, se vendar lahko trdi, da obljubujejo ta sredstva, debeli, mokri oblaki dima v največ slučajih največ uspeha. Najbolj v nevarnosti so ozke, globoke stranske dolinice in v teh zopet oni vinogradi in sado-nosniki, ki ležijo v globočini doline ali v njeni bližini. Kaditi treba tedaj v prvi vrsti v takih krajih. Da se zagotovi pravi začetek kadenja, se bode na deželni sadjarski in vinogradniški šoli vreme potom posebnih aparatov opazovalo in uspeh opazovanja potom strelov iz arjev naznanjevalo. Ako kaže opazovanje na večeru, pričakovati v ranih urah drugega dne mraz, se ib pol 8. uri zvečer raz visočine poizkusnega vinograda šole enkrat ustrelilo. Ako je pričakovati, da pride drugo jutro zanesljivo mraz, oddala se bodeta dva strela. Posestniki, ki čujejo te strele, naj bi jih takoj naprej dali, ker oni v oddaljenih krajih jih ne zamorejo slišati. V teh slučajih treba imeti pripravljene osebe za kajenje. Opazovanje se bode v takih nočeh celo noč nadaljevalo. V ranem jutru, kadar je neposredno nevarnost tu, oddali se bodejo 3 streli. To je znamenje, je Ueba takoj ognje zažgati. Vse tvarine kadenja iba že preje na lici mesta pripravljene imeti. Bolje je, da se napravi manj velikih nego več malih kupov. Da se zažge, dobro je rabiti smolnate pogače (Raucherku-chen), ki stanejo 20 vin. za komad. Dobi se jih m. dr. pri g. F. Girstmayr, Viktrinhofg. 16 v Mariboru in pri g. Laufer, gostilna »zur Linde< v Rotvajnu. Ogenj naj ne gori s plameni, temveč naj razvija čimveč debelega, mokrega dima. Porabi se zanj vse odpadke iz gospodarstva, plevel, kompostni deli, gozdni in travniški mah, trava, gnoj, šota itd. Največja nevarnost je neposredno pred in po vzhajanju solnca. Kadar je solnce že višje in se zrak segreje, ako pride močnejši veter ali se nebo oblači, potem ni več nevarnosti in se sme ogenj pogasiti. - 5 Opozarjamo še enkrat na važnost te zadeve. Dajajte strele naprej I Ptujska kmetijska podružnica naznanja, da se bode v tem oziru v ptujskem okraju istotako nastopalo, kakor lansko leto. Torej pozor! Za dom in družino. Šivalne stroje čistiti. Ako je stroj z trdim oljem umazan in zamašen, treba ga namazati z bencinom na mestih, kjer se po navadi maže; potem se požene ma-šino par minut in se olje potem izbriše. Proti kurjim očesom pomaga čisti vosek. Namaže se z njim košček platna in se položi to na kurje oko. Čez 3—4 dni je vse mehko. Vino v steklenice pretakati se ne sme s pipo ali trahterjem. Tako pride preveč z zrakom v dotiko in postane kalno. Najbolje je cev, ki se jo da na pipo in vtakne do dna steklenice. Proti slabosti po vžitju vina pomaga pepsin. Vzemi 21/, g pepsina v 100 g vode in 1 g solne kisline. Od te tekočine se vzame vsake četrt ure 1 žlico. Loterijske številke, Gradec, dne 18. aprila Trst, dne 25. aprila : 33. 80, 20, 67, 64. 67, 64, 71, 35, 11. Promet razposiljalne trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muštru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numerijran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih o registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavlamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiijalna hiša Harms Konrad vslužbuje zdaj 200 oseb; njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Ena res splošno priljubljena lekarna je firma P, JuriSič v Pahracu. Opozarjamo na njene inzerate in jo najtopleje priporočamo. Tvrdka Kari Koclan tovarna za sukno, lodne in modno robo iz pristne ovčje volne v Humpolcu prične ravnokar razpošiljati nove vzorce obširnega sklada letne robe za gospode in gospe. — Priporočamo, da se pri potrebi na to staro Humpoličko firmo obrne ker je znana za solidna, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča. 50000 ur gratis katalog dobi vsak čitatelj tega lista od sve.ovuoznane zaloge ur in zlatega blaga Max Bobnel, Dunaj IV. Margarctenstrasse 27/27 čisto zastonj in poštnine prosto Kore-spondenčna karta z natančnim naslovom zadostuje. 5000 ur zastonj plačila zasl katalog poSljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto. kron Rosic. pat. S-— Srcb. Hoak. «■— Žal. b. Kos. V— Sreb. dvojni mantelj 8'— J. budilnica 6 — ..Schlng« " H — Godbo . -10— 12-— Ura na port-delj 70 cm. 7-— Stolp. zvon. »•— Zbudilntco 10" — Z godbo . . 12 — Original Omcga, Schaffhansen, Glashtitte, Helios. Amalfa, c. k. izkuieno, od K 18-—; srebrno in zlato blago po originalnih fabriskih conah. 3 leta garancija. Izmenjava ali denar nazaj. Max Bohnel, Dunaj IV. Margaretenntrasse 27/27 v lastni hiši. Zapriseženi cenitelj in strokovnja«. Največja in najstarejša tvrdka. Osnovana 1. 1840. 5000 sUk-katalog zastonj in poStnlne prosto. 342 Naznanilo otvoritve. Usojam si uljudno naznaniti p. t. občinstvu v Ptuju in okolici, da sem v Ptuju, Farbergasiie it. 16 v hiši g. Strossa stavbeno in galanterijsko otvoril. Vsled moje z najmodernejšimi mašinami urejene delavnice sem v položaju, vse vrste dela za stavbe, or-namente, galanterijo in pokrivanje streh v dobri in solidni izpeljavi izvršiti. Poprave vseh vrst, kakor tudi nove in stare peronospora-iprioe se izvršijo hitro in po ceni. Za zaupanje in udeležbo proseč, beležim 346 z najodličnejsim spoštovanjem M. T e i o h n e r, klepar. _____________________________________________^^^ Posestvo (Ertragsgut) 1 ura od Maribora, cirka 40 oralov veliko, l'/s orala amerikanca, 2 orala polja, 12 oralov sadonosnika in travnikov, 25 oralov gozda za podirati, lepa hiša in novo gospodarsko poslopje z vodovodom (Wasserleitung) za 14.000 gold. Proda se zaradi prevzetja posestva starišev čimpreje. V praša se pri g. Wagrandl, Postgasse v Mariboru. 349 Razumni, trezni =šafer= za vinograd in sadonosnik, samski ali oženjen, se išče. Vpraša se v pisarni g. notarja Filaferro v Ptuju. S45 Nova zidana hiša š tremi stanovanji, Stala kravja, dve svinjski, Skedenj, parna pivnica, vrt, brajde, sadonosnik V/, joha orane zemlje, se proda na spodnji Hajdini, pri glasni cesti '/« ure od Ptuja št. 70. intabuliranih 250 gold., zadnia cena 2200 gold. Job. (Jafatt. 302 Učenec kateri ima veselje do' trgovine, zmožen nemškega in slov. jezika, se takoj sprejme v trgovini zmesanega blaga pri Ferd. Wernig Šmitzbergu pri Slov. Bistrici, Deželni pismonoša z dobrimi spričevali iščem službo. Ponudbe naj se blagovolijo vposlati pod „Zanesljiv in trezen" posterestante Fraunheim b. Marburg. 341 Prav dobro la lepo posestvo! 1'/« ure hoda od Maribora na goriški strani ki meri okoli okoli 20 oralov najboljših njiv, travnikov in lepi gozd, velik sadonosnik črez 200 lepih sadnih dreves vse v enem do g02da in ta je '/« ure oddaljen, hiSno in gospodarsko poslopje, lepa preSa in veliko farnosti se takoj prostovoljno zaradi domačih razmer proda; njive so vse obsajene in sejane; na tem posestvo zraste toliko naj-boljSe krme, da se lahko do 16 glav živine redi in je za lekarno prav primerno. Gena je 6600 gold., vknjiženo je 700 gold. Ostali kapital se takoj pri kupnini mora položiti. Zategadelj "se po nizki ceni proda, ker je med brati vredno. Kdor želi resnično kupiti, naj se potrudi osebno 3. ali 10. maja ali pismeno s priloženo postno znamko do Frane Podhraik, Thesen 37 Maribor. 337 Proda se hiSa z gostilno in malo trgovino v prav lepi legi tik glavne ceste Vi ure od postaje, par minut od kamenoloma (Schot terbruch), zraven je lepi travnik, njiva in gozd. Proda se zaradi preselitve. Več se poizve pri lastniku Mihael Kleiovšek. na Orebovem St. 24 Sevnica ob Savi. 888 Mlad, 28 let star, oženjen, trezen, zanesljiv mož, želi v kratkem nastopiti stalno službo kot lovski pomočnik (Heger) ali v kakem večjem podjetju ali fabriki kot delavski paznik (Lohn und Scbichtenschrciber) ima več; letna spričevala. Ponudbe naj se blagovolijo odposlati pod „Zvest" posterestante Brežice Rami na Savi, Štajersko. 336 Lončarski učenec se takoj sprejme pri g. Johan Maister, lončarski mojster Ptuj, Bahnhofgaise 18. Kletni sodai-in tečajski pomočnik (Schankbursche und Keller-binder) z dobrimi spričevali se sprejmeta pri Simon Hulter v Ptuju. 326 2 lepi, veliki sliki, 1 lepi harmonij, 1 stol (Schau- kelstuhl) 1 dobro žensko kolo se po ceni proda. Vpraša se pri upravi tega lista. 325 Kovaški učenec, močni dečko, 18—18 let star, se takoj sprejme pri g. Aidreas Kodba, kovaški mojster v Ptuju. 351 Mizarski učanec850 iz boljše hiše se takoj sprejme pri g. Tomas Kappnn. mizarski mojster na Bregu pri Ptuju. 5 čevljarkih pomočnikov se sprejme v delo in to takoj; delo za sejme in BKundSaft", plačilo dobro. Alojz Weber, čevljarski mojster, Maribor, Urbanskft cesta 30. 362 Malo posestvo tik ces*e. dve sobi, nov Skedenj. kuhinja, in hlnvi vse obokano, vse v prav dobrem stanu, 7—8 joh posetnega sveta 3—4 johe lesa, stelje in drv dovolj, doma dobra pitna voda, se po ceni proda, 500 gold, v gotovini, drugo ostane. Leži v Podjunski dolini na Koroškem. Oglase sprejme Herman Rohrmeister v Do-berlovesi. NAJBOLJŠA IN NAJCENEdšA SEMENA VSCH VRST SAMO PR| v PTUJU ' Pekovski učenec se takoj sprejme pr. g. Franz Dokaj, Judenburg, 38. Sta- jewko. 821 Krepki učenec se sprejme takoj v treovini z mešanim blagom Josef Presker Rotschbach p. Konjicah. Denarna posojila vsake velikosti po i do 6»/0 proti dolžnemu listu z ali brez prič za jamstvo, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristojbin. Posojila na realitet po 8'/,»/, na »0—60 let, najvišje. Večja financiranja. 212 Hitro in diskretno ss vse vrši. Administracija „B6rsen-Courier" Budapest, Postfach. Porto za nazaj se prosi. Prosi se nemško korespondenco. Špenglarski učenec iz „dobre hiSe se takoj sprejme ob dobri oskrbi in ravnanju pri g. Johan Korbcr, špen-glorske mojster, Celje, Spital-_________gasse 2.________323 Učenec 3i» iz dobre hiše, zdrav, krepak, obeh jezikov zmožsn, z dobrimi šolskimi spričevali, se sprejme takoj pn Jesef Wagner, trgovina z mešanim blagom v Šmarju pri'Jelšah. Kravji majerski ljudje s i—6 delavnimi močmi se sprejmejo takoj proti dobremu plačilu. Vstop 1. maja. VpraSa se pri Joh. Lininger v Mariboru. 317 Lepo posestvo se proda, obstoji iz 2 his kamro, Stalo, Skedenj, Straj, uta, kolaroica, svinjske Stale. klet drvarnica, sadnik, pašnik, les, i njive, 2 travnika, tik velike ceste pri Miklaužu. PoŠta Hoče. Izve se pri gostilni Lešnika, Sv. Miklauž p. Hoče. 32* 7231 Važno za vinogradnike! Originalna francoska ficlair d in razprašitelj žvepla Jja Toirpille' V. VERMOREL v Viilefranche na Francoskem Dobi se pri g. J. Perko v Ptuju. m Razprodaja!! 4 parov črevelj za 7 kron. Skoz neizmerno veliko kupčijo mi je mogoče, le samo kratek čas moje čevljarsko blago za tako smešno nizko cpnn prodajati ; 2 para črevelj za gospode in 2 para za. gospe z močno nabitimi usnjenimi podplatami in posebno finim usnjenim obšitkom, prav lične, močne in po najnovejši modi — vse 4 par pošljem za samo 7 krOB po poštnem povzetju. — Velikost črevelj se naroči na mero po cm. ali velikostno številko. Izmenjanje neprimernega je dovoljeno pa tudi denar se vrne. D. Kessler __________________v Krakovi 95/32.______________ m Mašine za štrikanje s" za delo z roko ali z motorjem v »ajboljsi izpeljavi, za vsako vrsto Slrikanega blaga, kakor nogavice, zekne, rokavice, telesce, spodnjo obleko itd., od renomirane fabrike mašin Edonard Dabied & Co., Couvet (Švica) „(ir»nd prix" Paril 1»00, »Grand prix" Hilaio 1906. ■C Glavno zastopstvo : J. Giedion, Dnnaj, IX. KolingasseS. "3M 15ee se prodajalce in agente po dobri proviziji —•——— 6otov zaslužek v vsaki btfi! —...——— Že dolgo let dobro znani stroji vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe poljska orodja, stiskal«!«- H aeia, trijerji, ctstilii« za žit«. nlatiliice. vitli, laieiliiee u kuruzo. škropilnice za trije, mlini za sadje uliii la grozdje; stiskalnice za sadj*, stinkatoice za grozdje, nliii za gsluje, strajl za reiaijo repe, aUmareiilee, kotli z* kuhanje, klaje, sesalke z* vino. pipe sesalke za vidijake, sesalke za gnojnico, skri-pilnire za gnojaico, vodovodi, železae cevi, svinčene e»vi, gumijeve cevi, konopljene cevi, priprave za učenje piva, priprave za sladoled, ture za led, mlini za kava ia dišav«, stroji u delanje klobas, šivalni stroji, priprave m petrolej, železne blagajne, železa* pahištvo, namizne tehl-nire, steberake tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drag i t. d., postranske komade za vso strnje. čeladi niso bili pri meni naročeni; kose za slaaiorezniee iz I-a jekla pa znižanih cenah. Vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih tndi na obroke. Ceniki z več kot 500 slikami brezplačna la franko; dopisuje se v 8lovenaken jeziku. Prekupci in agenti zaželjeni Iran Schindler, Dunaj III. Erdbergstrasae 12. 2—4 kron trajnega, neodvisnega, lahkega In prijetnega zaslužka = brezskrbno delo v lastnem hrama IŠČe 10 osebe obeh spolov za izdelovanje štrikanega blaga za naše podjetje. Nobenega predznanja treba. Poduk zastonj. Bivališče postransko. Reelno poslovanje. Mi skrbimo sami za prodajo Vaših izdelkov, Zahtevajte prospekt. F. Schbndorfer, Gradec, Volks- SAFER 331 za marof se sprejme proti plači in deputatu; ravnotako pri obskrbništvu graščine Turnia pri Ptuju. TJra. z Treriži samo 2 K. Šlezijska eksportna hiša je naknpila veliko] jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno natančno idočo anker-nro z lepo teriž co obenem se pismeno tri leta jamči. Po povzetju razpošilja prasko-šlezijsks F. Windisch, Krakov, Nr. U|© Opomba: Za neugajajoče se deuar vrne. vi vali terem stoji' nje zrnja in letu notri stoji na v< bega polja ugodnimi p pri Anto ci pri Lju Štev. £S RAZGLAS. Ui Za dne 1. julija 1908 pričeti polletni tečaj na deželni podkvarski šoli (Hufbeschlagsc v Gradcu se razdeli med vredne in revne podkvarske kovače 10 deželnih štipendij po 100 kron s stim stanovanjem po danem prostoru v zavodu, nadalje od raznih okrajnih zastopov darovane štip dije ravnotako po 100 kron. Pogoji k temu so : Starost najmanje 18 let, zdravlje, krepki telesni razvitek, domovinska pravica na štajerske dobra ljudskošolska izobrazba in najmanje 3 letna poraba kot podkovni kovač. Poleg tega se mora vsak prosilec potorn reverza zavezati, da bode kot mojster ali pomoč podkvarsko obrt najmanje skozi 3 leta po absolviranju tega tečaja na Štajerskem, odnosno v okr od katerega je dobil štipendij, izvrševal. Prošnje, ki se jih ima nasloviti na deželni odbor in katerim je priložiti dotični reverz, krs in domovinski list, učno pismo, spričevalo o zdravju, šolska spričevala, delavska knjižica, spričevalo premoženju in zadržanju, — naj se vpošljejo najkasneje do 31. maja 1908 na ravnateljstvo dež podkvarske- učne- in živinozdravniške šole v Gradcu (Landcs - Hufbcschlag- Lchr- und Tieil anstalt in Graz). Taki podkvarski kovači, ki ne prosijo za štipendij, pa bi se vendar radi udeležili tej oglasiti se morajo tekom prvih 3 dneh tečaja pri vodstvu zavoda in dokazati starost najmanje 18 2 letno delo kot kovaški pomočnik, dobro ljudskošolsko izobrazbo, ter pokazati učno spričevalo delavsko knjižico. sai ekspo eno pn uro z le se pisme Silja prus ' BV N. 2 331 Gradec, 16. aprila 1908. Od štajerskega deželnega odbora. in Tfl ejo voz ^■Tork, : |fkanskimi rbourg-I Ebna in n.i Štev. 11^ Im Oberst 2270 Na štajerski deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Maribora pride ob začetki" šolskega leta 19('8/09, to je s 15. septembrom t. 1. več deželnih in prostih mest štajerski šparkase do razdelitve. Za , Prosilci za eno teh prostih mest morajo biti na Štajersko pristojni in najmanje 16 let stanj^grku pr Svojim nokolekovanim prošnjam naj priložijo krstni in domovinski list, spričevala o zdravlju in cepljenil 905 se kozah, ter o naravnosti, odpustnica iz ljudske šole in ubožno spričevalo; prošnje naj naslovijo na dtjjf in gor: želni odbor in naj ,$tti predložno osebno do najkasneje 15. julija t. 1. pri ravnateljstvu dežellUjmajb svo sadjarske in vinogradniške šole v Maribora. -skemu d Kdor dobi deželno prosto mesto mora se s pravomočnim reverzom zavezati, da bode iznftjtj; seval po absolviranju vinogradniške šole in eventualni dokončitvi vojaške službe skozi 3 leta na Staje j Krstn skem kmetijske službe ali pa bode plačal za vsako med tem časom izven dežele prebito leto svotc, svoje stai 200 K za deželni sklad ravnateljstvu vinogradniške šole. 2. Sprič Plačevalni gojene, t. j. učenci, ki bodejo troške za poduk in oskrbo letnih 44S K sair ; sp0sobi plačali, prosilci za okrajne štipendije ali take drugih korporacij kakor tudi praktikanti se imajo ran»jn> posebni tako pri ravnateljstvu zavoda osebno predstaviti in preje imenovana spričevala predložiti; tam dobijo gevalo oki vsem drugem pojasnila. Plačevalni gojene nepotrebujejo ubožnega lista. od 15. rr 3. Potrd Gradec, 21. aprila 1908. 3*3 Od štajerskega deželnega odbora. [upm^ 5000 goldinarjev plači = za osebe brez brade in za plešce Lase in brado se dobi zanesljivo v 8 dneh pravega .Mas Balsama". Stari in mladi, gos I 7. Uboi 8. Prav [lca, da : brokih dame "rabijo urno „Mos Balsam' za pridobite! je Vse čisto v dobrem stanu. > posM stoji na vodi Muri v občini trga Veržej v sredini lOrtngfctga polja in ima vselej obilno mletja. Proda se r|64 lo.godr.imi pogoji. Kdor ta mlin kupiti želi, se naj ■ pri Antoni! Wrablu, trgovcu v Križevcih pošta i pri Ljutomeru. Tudi se vzame na ta mlin dobro izučeni mlinar v delo. 332 Ura x verižico "^ji samo S kron 50 vinarje«. eksportna hiša je nakupila veliko ur in jih raz-la; eno prekrasno pozlačeno 36 ur natančno idočo r uro z lepo verižico samo 5 K 50 vin.; ob i se pismeno tri leta jamči. Po poštnem povzetju [Sija prusko-slezijska eksportna hiša D. Kessler, "ov N. 21./641. Opomba: Za neugajajoče se denar vrne. 330 pri poro "a generalna agentura i I, in White Star-Linije Btrejo vožnjo prek Basel - Paris - Cherbourg- ■r-York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta, Planskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz od irbou:g-New-York v resnici 5'/> do 6 dni. Vsa "ina in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj: Generalna Agentura In Okersteg & C«. 28 Aeschengraben Basel (Švica.) 292 ,11 17316 2*70 Razglas. Za 11 mesečni tečaj na državni gozdarski šoli v erku pri Maria Zellu, ki se prične 'dne. 1. septem- 6908, se podeli šest dež. štipendij in sicer dve po K in štiri po 400 K. Prosilci za te štipendije vlo- fimajo svoje prošnje do najkasneje 1. junija t. 1. pri ~:emu deželnemu odboru v Gradcu ter jim morajo iti: 1. Krstni list, da se izkaže, da je prosilec že 17. svoje starosti dokončal, 22. leto pa še ne prekoračil. 2. Spričevalo od okrajnega zdravnika o popolni i sposobnosti za gozdarsko službo v visokem hri- posebno pa o posesti normalnega vida in posluha; lo okrajnega zdravnika ne sme biti dalje nazaj Pod 15. maja t. datirano. 3. Potrdilo, da poseduje prosilec one zmožnosti, ki pridobi pri z dobrim uspehom narejenemu absol- nju meščanske šole ali pa 3 letnikov spodnje realke osno spodnje gimnazije; to treba potrditi z dotič-ii šolskimi spričevali. 4. Potrdilo o najmanje dveletni praktični vporabi delih in različnih poslih gozdarskega gospodarstva in uskih obrtij. 5. Domovinski list 6. Spričevalo o nravnosti in dobremu obnašanju, ni to že z dokazom pod 4. potrjeno. 7. Ubožni list. 8. Pravomočno izjavo sorodnikov ali dobrotnikov i da se obvežejo, da plačajo v primernih svotah obrokih po zahtevi šolskega vodstva ali nadvodstva p del za 11 mesečni šolski obisk neobhodno potreb- denarnih in pomožnih sredstev, ki bi bil potreben Blno še čez svoto dosežene štipendije. To izjavo imajo podpisati pisec in dve priči ter jo jo sodnijsko ali notarjjelno legalizirati. Nadalje 'na tem potrdilu občinsko-uradno plačilno zmožnost potrditi. lilci, ki ne ugodijo zgornim pod 1—8 označe-jem, se ne morejo upoštevati pri oddaji štipen-so ti pogoji tudi za sprejem v c. kr. gozdarsko t Gusswerku določeni. Omeni se, da je potreba denarja za hrano, oskrbo, Šlo in potrebščine poduka ter male nabave v dobi I mesečnega učnega časa na okroglo 600 kron pro-tcunjena. Natančnejše določbe o uredbi te šole, o šolskemu a a&crtu, hišnemu redu in disciplini se lahko pri c. kr. i. h pravi gnzriov in domen v Gusswerku vpogledajo. GRADEC, dne 16. aprila 1908. Od štajerskega deželnega odbora. ■je I; san 8-1. ft Kupite irravrio od tkavnice 217 6 plaht brez šiva najboljše vrste, veliko 150/200 cm. Cena K 1450 -»Brat« Krajcar, Dobruschka, Češka = TkiMi« plina ii pumla. Najiefejsi palatal »»»tri franke! Styria-bicikelni Novi modeli 1908, Cena ?a gotov denar: „Styria" - bicikelni K 140 . 160 (fino cestno kolo) najfinejša cestna kolesa K180—200 isto K 240-280. (Halbrennmaschinen) s patentStyria-Glockenlager. Že rabljene, toda še prav dobre b i c i k e 1 n e po 80, 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesečnemu plačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se pošlje cenik. Styria-bici-kelni'so dandanašnji najimnitnejši fabrikati, in največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. V zalogi imava tudi vse posamezne dele bici- kelnov in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luft- schlauche und Laufmfintel). Brata Slawitsch, generalna zastopnika za okraje 271 = Ptuj, Onnuž, Rogatec in Središče. Naročila naj se pošljejo na naslov, ker fabrika posameznih koles ne raz"pošilja in ne proda privatnim osebam. Sam« pravi je le Thierry -balzam z zeleno nuno kot znamko. Najmanj sp pofllje 12/2 ali 6/1 ali patent, potna družinska steklenica K 5-—i Zaboj zasionj. Thierry centifolij-mazilo Najmanj se posije 2 doze K S'60. Zaboj zastonj. Povsodi priznana ' kot najboljša denača sredstva proti bolečinam, pečenje v želodcu, I krču, kaSlju, hripavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov za naročbe I in denar: L merry, apoteka t angelj-varaHu ? Pregradi pri Rogatca. Zaloge v najveiib apotekah. 297 Pristne snovi za napravo domače pijače dobite v popolnoma pravi in zdravlju popolnoma neškodljivi setiavi 'o tedaj. te ima.vssj le jeden del mojih snovi1 zgoraj stoječo, postavno zavarovano varstveno znamko. Moje snovi so bile že večkrat, zadnjic; dne 23. februarja 1907 preskušane ode. kr. preizknsoval- __ nice hranil v Gradcu slede njih neškodljivosti; f~ vslcil spričeval, katera imam v rokah od oinenie lm m ne nmzkusovainic-e, nimajo v sebi nikakih zdravja škodljivih tvariH, vslei česar so v nvoji sestavi najbolj pripravne za napravo v resnici zdrave in najbolj okusne domače pijače. Vsicd tfga prosim vsakega, da pa;i v svojo lastno korist posebn, na zgoraj stoječe, regislro-vano znamko, da se tako varuje pred mani vrednimi ponarej?ienimt izdelki. 34 Kmetovalci pozor! Staroznana krščanska tvrdka. Opozarjamo vse kmetovalca in gospodarje na tvoje, no v«fm Kranjskem, Sfajerskeni, KoroSkem, Hr/aUkem, Ogrskem, Dol. in Gor. Avstrijskem fcna* ne snovi za napravo domače pijače z vinskim, hru-skovlm is jabolčnim okusom ter vseh vrst žganja in ruma, 80% ocetnega cweta itd. Snovi so naraV ni pridelek in vsled tegu popolnoma neškodljive. Z njimi lahko mešate vino in sadni mošt ter delate pijačo na tropino in droži ali tudi na samo vodo. Ker je moja trgovina tako razširjena, sem v prijetnem položaju, da dajem za nizko ceno najboljše blago t Vsak ki je enkrat poizkusil, poslal je moj stalni naročnik! (Dajem tudi zastonj (ojasnila za zboljšanje skaljenega ali drugače pokvarjenega vina in vinske posode.) Prosim pazite natanko na mojo ivrdko, ki obstoja že veo ko 15 let in vsled tega le samo ona more oddajati vse po dolgo izkušenih receptih! Na zahtevo pošljem cenike zastonj. Z edličnim spoštovanjem udani Andrej Pollak, •*^J«*ta " „Pri črnem psu" Braneč, Aanenstraaee «1w. 46. Barroatojui delavci, najdejo trajno delo pri 9'/i urnem delavnem času in dobri plači t parni tišleriji F. PototSChnigg, t Mariboru. .298 Prva češka prodajalna, Ceno perje za postelj 1 kg sivega, Slišanega, dobrega 2 K, se boljšega 2 K «1 v; J kc belega, Slišanega 3 K 60. finega, mehkega 4 K I^ljJJTjilO vi 1 'g izredno finega sneSeno-C=^=^^belega, Slišanega 6 K *> v, 8 K; 1 kg najfinijega (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega finega 10 K; - najbolj finega od prs IS K. Pri nakupu 6 kg. franke. Izgotovljene postelje zadostno napolnjene, v neprodornem, rdečem plavem rumenem ali bolem nankingu. 1 tuhna 170/116 cm velika, z novim, sivim, trajnim perjem 10 K; s finim sivim, mehkim perjem 12 K 14 K; z najfinejšim 16 K; 1 blazina 80/58 cm, 2 K 80, 3 K », i K; ratpuliljuje po povzetja 16 K naprej. Izmenjanje m vrnitev frauko. Denar nazaj. R BMliSCtl * "••»»•■Iti 718 Bohmanrald 76 fflranilnica (Sparkassa) Vstanovliena leta 1862. Čekovnemu računu št. 808051| pri c. kr. poštno- hranilničneml uradu. Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. priporoča se glede vsa- kega med hranilnične zadeve spada- jočega posredovanja, istotako tudi za posredo-" vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Uradne nre za poslovanje s itrankami ob delavnikih od 8-12 ura. Občtttje z avst. ogrni*« bilko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno VMka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. U02iČki otroke v novi veliki trgovini 200 Johann Koss v Celju ——— na kolodvorskem prostoru =^= se dobivajo že cd.....gold. 8*50 naprej druge sorte po........ 7*— „ tretje , „........ 8'— » četrte , ,........ 8'— , pete „ ,........18"— » in z fedraroi po...... . 12"— „ Za finejše sorte se naj zahteva posebni cenik. Varstvena marka ,,Anker" Liniment. Caspici comp. nadomestilo la anker-pain expellei je mano kot odpeljajooe, Izvrstno In bolečine od-struijajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, K 140, in K 3-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v akatljah z naio varstveno znamko „AnkerJ, potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteka „zlati lev" I V Pragi, FJisabetstr. it. 5 nov. \Ku\ I Raipoitija m vsak dan. Domača pijača narejena z „Mostin" da izvrstno pijačo in je najboljše nadomestilo za pristni sadni mošt,.Mo-stin" je sestavina naravnih substanc in vsled tega neškodljiv ter vpliva ta pijača na človeka oživljajoče in pospešuje prebavo. 300 I. te pijače narejene z ,.Mostin' stane 4 gld. 80 kr. „Mostin" se dobi pri J a n p z u P o s c h, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška ulica 20. — Poštna razpošiljatev vsak dan. — Svari se pred pona-redbami. j7g PozorI Čitaj! PozorI Slavonska biljevina v.uNDHEITDE/VIk,^ Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vpo-rablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, —■ prehla-jenju v grlu, htipa-vosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, 677 lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija.) Hans Wouk veletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem ■•** v Poličanih ~*m priporoča p. t. občinstva svoje bogato zalogo kbernega špecerijskega Uaga, kakor fine parne ■aoke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tacK »»logo manafaktarnega blaga, štofi, irski, platno itd. Nakupuje litje, jajce, mesto in poljske pridelke. Nakup in prodaja defer« pristna naturna vina en greš in dobie pravo žganje en gros ia ea detaS. Rane aseh vrst noj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rasa nevarna in velika. 2e 40 let sem se rabi omehkajoSo Pragerskt eomaša žavbe kot zanesljivo obvezno sredstvo. lata varuje rane, zmantsa vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. SHT razpošilja se vsak dan "W 1 ctla doza 7(1 vin., Vi 60 vin. po pošti proti nap ej-plačilu 3 K 16 vin. se pošlje franko i doz, za 7 K pa 10 doz, in to na vse avstro-ogrske Slacijone. Vsa dela zavitkov imajo postavno varstveno znamko. = Glavni depot: = B. FRAGNER, c. t toni uftmt ' Apoteka >zum schwarzen Adler< Praga Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 303. SkladiSče v apotekah Auxtro-Oyrske. x: Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — KAPILOR št. Ž. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pra-haj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo sahvalnic in priznanic- Stane poštnine prosto na vsako poŠto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom PETER J U RIŠI Č "• lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. Svilne robce Volneno blago Druk od firbarja Cajge in satene Platno belo in pisano Štofe in kamgarn Srajce in kravate kupuje večina 201 samo v ta novi veliki trgovini JohannKosSvCelju —=* na kolodvorskem prostoru. ■=— v£>, V Ameriko! Najstarejša tvidka ia fipediranje 1 potnikov ■ ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnolatz it 9 sprejme potnike za linijo čez Pariz- Havre po najnižjih eenab; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in pile v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 fO LAHTE — (Prtiči) -4 iz domačega platna po......g iz močne debele kontenine .... iz tirolskfga platna....... v novi veliki trgovini JOHAMKOSSvCe —== na kolodvorskem prostoru. zJ „Šlajerc;i petek. '):ii nasledi Naročnin stro-Ogrs leto :t kr celil le za Nem. celo leti Ameriko za drugo računi n; rom na nine. Na čati nap: Številk« : Brednisi nistvo s Brata Slawif "^ Štey v Ptuju I priporočata izvrstne M stroje (Nahmaschinen) m deči ceni: Singer A . . 70 KI Singer Medium90 ,1 Singer Titanial 20 ,1 Ringscb.ifcb.en ........140 , ■ Ringschifchen za krojače . . . . 180 ,1 Minerva A.........100 ,1 Minerva C za krojače in čevljarje 160 ,1 Howe C za krojače in čevljarje . 90 ,1 Cylinder Elastik za čevljarje . .180 ,1 Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. M cene so nižje kakor povsodi in se po jk^ plačuje tudi lahko na obroke (rate). Ceni i plačno. Kron 5000 zaslužka platen tistemu, ki dokaže, da ni moja čudežna koltbl MT 600 komadov za gold. 2*50 ■ prilotaoitni nakup, i. s.: 1 prava švic. zint. Re*kerf ptw ara, gra natanko in dobro, regul. s pismeno 3 letno fibA ranctjo, 3 amerik. zlato-double prstana (za gospoda iiA angl. pozlafi. garnituro, obstoječo iz manšetnih, ovratmh w * gumb, 1 amerik. žepui nož o delov, 1 eleg. židsna kraviUi .... in mnitar po ielji, najnevejsi fadon. 1 krasoa koofiica al JAtOJJS. O* »«. ' fjesa mi j. ■Titi. * * šk a ndi jejo pi volilcev . Noti „Hoi slovenski, spodarske sm ol C od skrbi, riko in F sestva dr; a m o!'* jatelj v p mislil sen je čisto „Kdo in telj je v: molil pod Di stavil glede sov Čital B simili-briljftnti, 1 nežna damska brola zadnja novost, j toaletna garnitura, 1 eleg. usnjati porimone, 1 par anient! s imit. kamenji, 1 par angl. vremenskih barometrov, li album s 36 umetn. najlepših razgledov sveta, 1 krasni v* lasni kvlj* s pravimi orientalicoimi biseri, 5 indijskih m kov-vnipv z»bava vsako drusto in se 360 kom. raznih pw ki 8» v vsaki hiši potrebni in koristni zastonj, Vse sLupau | zist Roakopf patent žepne are, ki je sama dvojno svoiol koSta samo gold. 2 50. Dobi se po povzetju ali nspie;|' (todi GL IT«*hdr*"h delovna razpoil znamke) pri >^» t;rU