Po(tninn plačana irntovtnl. Leto LXT V Ljubljani, v četrtek 9. februarja Štev. Ha Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, /a inozemstvo tO Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Diti Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — aočna 2996, 2994 in 20*0 ček. račun: Ljubljana št. 10.650 iu 10.144 za inserate, Sarajevo štv. 7563 Zagreb »tv. ».011, Praga-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299! Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Nemirna Romunija Sinofi, ob pozni uri, je romunska vlada izdala ulovesen proglas na narod, v katerem ga brez prikrivanja v trdih besedah opozarja na veliko nevarnost, ki grozi državi. Že dejstvo, da je vlada morala proglasiti obsedno stanje v vseh večjih mestih Romunije, stare in nove, ter v območju petrolejske industrije, je dalo misliti evropski javnosti, da se v naši sosednji državi pripravljajo dogodki resnega značaja, proti katerim so potrebna izredna obrambna sredstva. Toda nihče ni prav slutil, kakšna je prav za prav ta nevarnost, politična, gospodarska ali socialna, in šele nočni proglas bukareške vlade je odkril, da se je komunizem razpasel Sirom vseh plasti romunskega naroda in se globoko zajedel že v gotove dele, kakor je na primer pošta, državne uprave. To je novo in to mora vsakega, še toliko površnega poznavalca Romunije presenetiti. Romunija je vendar veljala poleg Poljske, za ono državo, kjer komunizem ni mogel najti plodne zemlje za svojo rast in za svoj razvoj. Romunski kmet se je znal zmagovito upirati vsakim poskusom boljševiške propagande in romunska državna uprava se je znala komunizma otepati z večjim uspehom, kakor nekaterih drugih nedostatkov, romunsko meščanstvo pa, skorumpira-no večji del po dolgoletnem režimu liberalne družine Bratianu, sploh ni kazalo več sposobnosti niti za takšne idejne podvige, kot je komunistični. Odkod torej ta nenadna mrzlica, ki je začela pretresati naš sosednji, nam tolikanj simpatični zavezniški narod? Pogled nazaj v predzgodovino je vedno koristen in običajno nudi najboljšo oporo za diagnozo bolezni, ki davijo narode. Kriza je prav za prav izbruhnila na dan koncem 1928, ko je bil strmoglavi jen Vintila Bratianu in zapustil za seboj državno gospodarstvo v razvalinah, na njih pa od korupcije razjedeno državno upravo. Danes se moramo sploh Čuditi neizmerni življenjski sili romunskega kmeta, da se jc takrat premagal in ni z revolucionarno silo dregnil v ostanke korumpirane liberalne buržuazije ter si ustvaril državo po svojem okusu in odgovarjajočo svojim potrebam. Do besede je pa prišel ustavnim potom v osebi svojega voditelja dr. Maniua, ki mu je bila poverjena vlada. Kmetska vlada je 1929 dobila veliko zunanje posojilo in začela boj proti korupciji. Posojilo je dobila, v drugem boju je morala omagati. V dobri veri, da bo boj proti korupciji lažji, če bo na čelu države en sam mož, je dr. Maniu organiziral junija 193P povratek kralja Karola, toda ta taktika je bila očividno zgrajena na napačni predpostavki, zakaj že„Aovembra 1930 je kr:ili«Jiarol razočaral kmetsko stranko z odstranitvijo dr. Maniua, ki se je moral umakniti Miro-nescu, ki je taval do aprila 1931, ko je moral napraviti, po brezuspešnem poskusu Titulesca, prostor kraljevi vladi profesorja Jorge. Profesor Jorga je vzdržal eno leto, do maja 1931, ko je utonil "v splošnem finančnem kaosu in sredi vpitja uradništva. ki je čakalo na svojo plačo, ter pod pritiskom inozemske finance, ki jo je zastopal francoski bankir Rist, izginil v politično pozablje-nost. Zatem je prišel zopet Titulescu, onemogel, predal vajeti flegmatičnemu Vajdi Vojevodu, ki je rinil dalje do septembra 1932, ko se je nenadoma pojavil zopet dr. Maniu ter s Titulescom sestavil novo vlado — v znamenju protisovjetske politike. Toda tudi ta drugi dr. Maniujev poskus je spodletel, kajti že januarja 1933 se je naveličal, ali morda celo obupal, predal krmilo Vajdi Vojevodi in šel nazaj v svoje karpatske gore. Iz tega kratkega pregleda politične zgodovine zadnjih pel let razberemo, da je gospodarski položaj neodvisno od splošne gospodarske depresije radi čisto notranje-romunskih prilik postajal vedno slabši in s pritiskom, ki ga je izvajal posebno na kmeta in na uradnika, ustvaril med prvimi radikalnejše struje, med drugimi pa večjo dostopnost za idejo denarne samopomoči na škodo države. Kmet ni mogel in ni hotel plačevati dajatev, o katerih je instinktivno čutil, če ni doslovno vedel, da ne bodo pravično upravljane od strani državne Oprave, ali pa da bodo šle v roke inozemskim denarnim Židom. Deficit v državnem računovodstvu narašča v enomilijardnih skokih vsak mesec. To so okoliščine, ki so skrajno ugodne za procvitanje sub-verzivnih radikalnih struj. Če k temu še prištejemo gotova dejslva zunanjepolitičnega značaja, bo slika postala povsem jasna. Romunija je članica Male antante in je kot taka zvezana z zveznim sistemom francoske republike in izpostavljena najrazličnejšim zunanjepolitičnim vplivom, ki bi jo radi iztrgali iz tega okvira in jo postavili v drugega. Romunska zunanja politika je temu primerno tudi oklevala. Dr. Maniu je bil za tveslo sodelovanje s Francijo, profesor Jorga nasprotno se je spustil že tako daleč, da je maja 1931 sklenil posebno prefereneialno predpogodbo z Nemčijo, ne da bi bil vprašal svoje zaveznike za mišljenje, medtem ko je njegov drugi zunanji minister princ Ohika čisto odprto utiral Romuniji pot v Italijo. Vajda Vojevodova vlada je pod pritiskom bankirja Rista porinila voz zopet nazaj na tir Male antante in Francije in dr. Maniu je to vc-jo še bolj podčrtal, ko je pristal na finančno kontrolo Zveze narodov. Toda zdi se, da je tudi Titulescu hotel iti po svojih potih in se nad Francijo maščevati, ker je v politiki napram sovjetoni pustila Romunijo gladko na cedilu in .posredno tudi oslabila vrednost romunskO-poljske zvezne pogodbe. Titulescu je v svoji diplomatski prefriganosti in duhovitosti čutil, da bi bilo maščevanje najslajše, če bi jioslušal sirenske glasove romunskega poslanika v Rimu — zopet princa Ohike. V toku meseca januarja t. 1. se je v tem pogledu napravil naravnost naval na Romunijo, ki pa je slednjič opustila zvezo z Italijo in se zopet vrnila nazaj v naročje Male antante in francoskega zveznega sistema. Nemška opozicija piše proteste Hitler ima prosto pot Gobbels, novi j>redsednik nemške nar. soc. stranke Berlin, 8. febr. Pritožba Prusijc proti razpustu deželnega zbora in pruske deželne vlade, to je proti vmešavanju osrednje vlade v Berlinu v notranje pruske zadeve, je že bila vložena pri višjem državnem sodišču v l.ipskem. Večerni listi tudi točno poročajo, da obsega nič manj kakor 16 strani brez dokumentaričnih prilog, ki zavzemajo drugih 51 strani. Demokratski novinarji tudi obljubljajo v svojih listih, da ne bodo odložili peresa, dokler se v Nemčiji ne povrnejo normalne ustavne razmere. Toda kaj pomagajo vsi ti formalni protesti oporne!ie sklicevanje na ustavo, pritožbe nn državno sodišče v Lipskem, kaj pomaga vsa dobra volja, ki jo kažejo nemški kulturni delavci, da se hočejo s peresom in' protestnimi zborovanji boriti za politično in kulturno svobodo, ko se režim za vse te formalne proteste nruv malo zmeni in gre odločno naprej po začrtani poti ne oziraje se ne nn levo. ne na desno? Na i hu so pfusbo proti državni ustavi vsebuje prav dekret, s katerim je bila kratko-malo razpuščena pruska vlada; saj se llinden-burg v tem dekretu sklicuje na razsodbo lip-skega sodišča, pri katerem išče zdaj zopet opozicija zavetišče! Ta razsodba je bila več ali manj salamonska. dala je nekako obema strankama prav, to je »Reiehu« in Prusiji. Priznala je. da je bilo takratno imenovanje komisarja zakonito, vendar je njegov delokrog omejila in mu naložila, da mora sporazumno vladati z zakonito obstoječo prusko vlado dr. Bruuna. TI i n -denburg in Papen utemeljujeta zdaj odslovitev dr. Branila in njegove vlade z ironično trditvijo, da ni mo£fo ostati pri dosedanjih razmerah in pri dosedanji zmešnjavi radi zadržanja Pru-sije napram pravorekn lipskego sodišča, to se pravi, da je bila te zmešnjave kriva opozicija in ne komisar! Kakšno praktično korist naj zdaj prinese opoziciji nova razsodba državnega sodišča v Lipskem, ako je Hitlerjev kabinet ne bo hotel spoštovati? Borba proti organiziranemu leroru ni lahka. Strahovlada liitlerjevcev se ne izvaja samo n« ulici, temveč tudi pri zelenih mizah. Točno sliko današnjih političnih razmer v Nemčiji je dala prav seja parlamentarnega odbora, ki ima nalog, da ščiti pravice narodnega predstavništva. Ko je predsednik socialist Lobe otvoril sejo. so narodni socialisti zagnali strahovit krik. češ, dn ne bodo nikdar dopustili, dn vodi sejo človek, ki je nn nekem zborovanju žalil današnjega kanclerja Hitlerja s »Slovencem (?) s krvavimi rokamiv. Dr. Lobe ni mogel nikakor priti do besede, narodni socialisti so toliko časa razgrajali, dokler ni prekinil sejo za |X)I ure. Zahtevali so. da mora na vsak način izvoliti drugi predsednik. Čez |>ol ure je narodni socialist dr. Frank otvoril sejo in izjavil. da jo v istem času odlaga za nedoločen čas. ker so socialisti zapustili dvorano... Vse kaže. da sc je Iz tega bi sledilo, da tudi zunanje sile, poleg čisto notranjih, z vzemi sredstvi pritiskajo na Romunijo. V tej luči postane razumljivo, da se je s pomočjo zunanje in notranjepolitičnega položaja nenadoma utibotapil v deželo razkrajajoči duh komunizma, ki morda ni toliko idejni komunizem kot pa odmev brutalne nezadovoljnosti, ki jo eni in drugi v svoje svrhe izkoriščajo. M! kot sosedi naše drage zaveznice izražamo željo, da bi brez težkih posledic prebolela to preizkušnjo. In kar želimo, da bi ta fronta, ki jo tvorita naši dve državi, ostala trdna na celi črti, si dovoljujemo tudi pripomniti, da je najtrdnejša garancija za zdravo življenje v državi neomejeno medsebojno zaupanje med državo in delovnim ljudstvom, ki se naj izraža v svobodnem razmahu vseh zdravih, osvežujočih sil vseh širokih plasti naroda, ki s svojim delom najverneje ščitijo državo pred zunanjimi in notranjimi potresi- opozfeira že shoro spopriiaznita i. dejstvom, da bo sedanji režim ostal pri državnem krmilu, pa naj .se zaključijo volitve 5. marca kakorkoli. Nikakor ni verjetno, da bi v kabinetu nastal med narodnimi socialisti iu nemškimi naeionalci tako hud spor, da bi do-vedel do razkola in končno do odstopu vlade. V najboljšem slučaju se bo Papen po volitvah potrudil, da bi s pritegnitvijo centrnma zagotovil vladi »narodne koncentracije« daljši obstanek. Papen in tudi llugenburg bi potreboval rent rum kot protiutež proti Hitlerju. Dejstvo jc, da prelet Kaas na nedeljski seji parlamen- tarnega odboru centrumu ni izključil možnost) sodelovanja z narodno vlado, ki bi bila pripravljena spoštovati ustavo Kakor je na eni strani v imenu centruma olv sodil taktiko sedanje vlade in posebno kanclerja Hitlerja, ki nikakor ni hotel izpregovoriti jasne besede glede svojega programa in niti ni odgovoril na vprašanju, ki jih je centrucn stavil, tnko je na drugi strani napovedal boj socializmu in boljševizmu ter se zavzel za socialno pravičnost. Možnost sporazuma s centrumoin po volitvah torej še vedno obstoji. Svoboda tiska zadušena Opozicijo je posebno vzrojila naredba o omejitvi tiskovne in zborovalne svobode. V smislu te odredbe policija lahko prepreči vsako zhorovanje na prostem; na drugi strani pu lahko postopa proti tisku, ako ta n. pr. poziva k nasilju. k splošni stavki ali k stavki v važnih podjetjih, ako žali državne orgune, državne ustanove in vodilne uradnike ter verske družbe. Niti von Papen ni tako hudo omejil tiskovne svobode, ki jo je končno general Schleicher zopet upostavil, kakor zdaj Hitler. Naredba dopušča policija po|)olnoma proste roke glede presoje, kakšna vsebina v listu naj bo za državne organe žaljiva. Reknrz na sodišče ostane brez praktične veljave, ker sc nora lastništvo lista ukrepu takoj pokoriti. Svoboda tiska je v vsaki politični borbi prvi predpogoj za njen Cerkev proti nacionalizmu uspeh, zato je jasno, da bo opozicija s to n*e redbo silno prikrajšana. Odpor na Bavarskem Naredba o razpustil pruske deželne vlnde je seveda zbudila najhujši odpor zopet na Bavarskem; saj se je Bavarska z vso silo uprla že imenovanju dr. Brnrhtn za pruskega komisarja za časa Papenove vlnde. Bavarci se pod vodstvom dr. Helda in bavarske ljudske stranke vedno borijo zn ohranitev avtonomije nemških dežel in prav dr. Held jc tisti, ki je Pnpenn delal največ preglavic nn sestankih državnega sveta. Prav jutri hi se morala vršiti seja državnega sveta v Berlinu, todn vlnda je sejo zopet odložila, ker se boji upravičenih protestov Kardinal Faulhaber obsoja Berlin, 8. febr. Iz Monakovega poročajo, da je nadškof kardinal Faulhaber vnovič obsodil narodni socializem in s tem tudi Hitlerjevo stranko. Povod za to je dal članek, ki ga je priobčil v Hitlerjevem glasilu »Volkischer Beobachter« dispensirani redovnik Schachleiter in ki je naperjen proti pastirskemu pismu nemškega škofa Glollerja, s katerim je ta obsodil hitlerstvo. Schachleiter je prišel v vrste narodnega socializma in se danes tudi v tisku bori za Hitlerjevo stranko. V svoiem članku pravi, da ni bilo dobro, da so nemški škofje obsodili hitlerizem, ker obstoji nevarnost, da se bo Hitler oprl na protestanstvo zoper katoliško cerkev. V listih bavarske ljudske stranke je izšel odgovor monakovskega ordinarijata na ta članek. Ordinarijat obsoja postopanje redovnika Scbaeh-leiterja, češ, da je proti cerkvenim predpisom (proti piscu članka je v Rimu že v teku discij»ll-narna preiskava). Redovnik Schachleiter je omenjeni članek priobčil brez dovoljenja kompet?nt-nega škofa in se je zato pregrešil proti kanonskim predpisom. Spričo te izjave monakovskega ordinarijata postaja obsodba Hitlerjevih naukov od strani nemškega episkopata še nadalje v veljavi in zadobiva prav z njo v tem trenutku š? večji pomen. Nova politična stranka Berlin, 8. febr. ž. Strankarske razmere v Nemčiji se v zvezi z bodočimi volitvami pričenjajo počasi kristalizirati. Kakor vse kaže, bo izginilo iz površja vse polno malih strank. Do sedaj se je za prih. parlamentarne volitve prijavilo 14 strank. Pogajanja vodi podkaneler von Papen sam. Baje je že dosegel sporazum 7. nemškimi naeionalci, nemško ljudsko stranko, krščanskimi socialisti in kmetijsko stranko, ki bodo vse skupaj predstavljale e u krščansko-nacionalni blok pri volitvah. Novi blok računa, da bo dobil 75 poslancev. Razorožitvena konferenca Pesimistični potk. Beck Varšava, 8. februarja. »Pat« poroča: Na potovanju skozi Dunaj je dal poljski zunanji minister Beck intervju tamkajšnjemu dopisniku »Gazete Poljske«: »Delovanje ženevske konference,« je rekel Beck, »je v zadnjem času zbudilo ostre komentarje. Če ne pride do prihodnjega splošnega sestanka razorožitvene konference do stvarnih rezultatov, je razočaranje javnosti neizogibno. Zato je nujno potrebno, da se točno določi konkreten program, ki naj se tudi izvede. Dosedanja razprava je odkrila dejstvo, da prihajamo v tej diskusiji preradi na čisto politično torišče, pri čemer prihaja seveda do nesporazumov med posameznimi državami, ki otežujejo bodoči sporazum. Kljub temu obstoje nekatere točke, glede katerih so si vsi edini: to je izključenost pnvratka k splošnemu tekmovanju oboroževanja iti brezpogojna potreba prepovedi nekaterih nečloveških vojnih metod. Pri iskanju končne rešitve ne smemo pozabiti na to, da bi bilo treba ravno dotlej izvesti vsaj nekaj konkretnih Angleško poso/ilo Avstriji London, 8. februarja, tg. Poslanska zbornica Je po drugem čitanju dovolila angleški delež 100 milijonov šilingov za mednarodno avstrijsko posojilo. Med razpravo so nekateri poslann grajali, da bo to novo posojilo služilo samo za povračilo kredita, ki ga je angleška narodna banka dovolila Avstriji I. 1931, tako da bodo morali angleški davkoplačevalci kriti škodo, ki jo bo imela radi tega angleška narodna banka. Razen tega so grajali, da to posojilo Avstriji itak ne bo pomagalo, posebno ne v sedanjem stanju, ko se rušijo vse njene finance. Zunanji minister sir John Simon je zagovarjal vladno politiko in navajal, da bi Anglija izgubila samo 0.8 milijonov funtov, če bi Avstrija nehala plačevati svoje dolgove pri Zvezi narodov, Avstrija pa se prizadeva z vsemi silami, da uredi svoje finance. Hranilnico na Jesenicah poslovalnica .Krekov dom« izplačuje vloge, vložene pol. I. 1933, takoj hren odpovedi. etap. Na dopisnikovo vprašanje, ali obstoji kakšen poseben poljski razorožitveni načrt, je minister od govoril, da takšnega načrta ni. Obstoji samo poljski predlog, da se zaključi prva etapa konference z oceno vsega tistega, kar se v sedanjih razmerah lahko takoj izvede. Nemški načrt Berlin, 8. februarja. A A. V poučenih krogih izjavljajo, da bo nemška delegacija na razorožitveni konferenci predložila svoj predlog o delovnem programu konference. Nemški predlog je za enkrat še tajen, vendar izjavljajo v poučenih krogih, da bo nemška delegacija v njem zahtevala, da se morajo vse pravice, navedene v konvenriji za razoro žitev, nanašati tudi na Nemčijo v isti meri kakoi na druge države. Nemčija se ne bo več zadovoljila samo s platonično enakopravnostjo pri oborože vanju, nego bo zahtevala tudi dejansko razorožitev, Obletnica papeietvga hronania Belgrad, 8. febr. 1. V nedeljo, 12. t. m., bodo tukaj najslovesnejše proslavili obletnico papeževega kronanja. Ob 10 dopoldne bo v cerkvi Kristusa Kralja pontifikalna sv. maša, ki jo bo daroval belgrojski nadškof o. Rodič. Popoldne pa ho v dvorani francoskih šolskih sester slavnostna akademija, na kateri bo govoril novi župnik župnije Kristusa Kralja dr. Mntijn Petlič. Na nunciaturi ho ob 12 sprejel papeškt rii Pellcgrinetti vso belgrajsko duhovščino z nadškofom Rodičeni nn čelu, popoldne oh i pre nuncij Pellegrinetti vso belgrajsko duhovščino bo sprejel diplomatski zbor, nato pa katoliško javnost. Dunajska vremenska napoved: Milo, mirno vreme. V raznih krajih bo različno oblačno. Zagrebška vremenska naoored. Pretežno oblačilo, najpreje nestalno s slabimi padavinami, potem stalnejše in zmerno hladno Striifl 2. »SLOVKNKCc, dne 9. februarja W3). štev. T5. Druga petletka na kmetih se /e začela z vso energijo Delavske brigade... Delalo se bo poti neprestano vojaško kontrolo Iz Narodne skupščine Debata o volivnem zakonu .Stalili Moskva (privatno). Boj med kmetom iti delavcem, ki je karakterističen za sovjetski sisten), se jc sedaj zaključil z nekakim premirjem. Ako govorimo o borbi, ki traja žc petnajst let med delavstvom, ki nosi sovjetski režim, in pa med ruskim kmetom, si nikakor ne smemo predstavljali, da si ruski kmet želi nazaj v kakšen carizcm ali podobno. Stvar jc enostavno la, da bi ruski kmet rad sedaj svobodno gospodaril na zemlji, ki jo je 1. 1918. vzel plemičem in velekmetom, dočim mu hočejo sovjeti vsiliti sistem kolcktivističncga vcleobratovanja, Ui jc 1. požrešen, v kolikor nc daje zadosti prostora naravno potrebni zasebni iniciativi, 2. predpostavlja ogromno gospodarsko usposobljenost in kulturno visok nivo, ki ga ruski kmet, kateri duševno živi šc v srednjem veku, nima, 3. nc nuja kmetu zadosti prolivrednot v obliki industrijskih fabri-katov, ki so za življenje nujno potrebni. Kdor to pomisli, se ne bo prav nič čudil, da so kmetje, ie da bi se mcu seboj dogovorili, čisto instinktivno začeli sabotirati petletko s tem, da so znižali svojo gospodarsko produkcijo, s čemer niso škodovali samo državi, ampak tudi sami sebi. Tako seveda nc more iti dalje in zato je režim, kakor smo že poročali, sklenil, da oddajo kmetskih produktov, potrebnih za prehrano velemesta oziroma delavstva, regulira po nekakem dohodninskem davku, ki predstavlja stalno in točno določeno dajatev, dočim je do sedaj moral oddajati kmet državi toliko žila, kolikor so določali sovjetski organi neposredno pred žetvijo. Ta davek obstoja v oddaji 2.2 pudov žita od vsakega hektarja obdelane zemlje za katero bo dobil kmet nizko odškodnino, dočim bo ves ostali pridelek mogel svobodno prodajati. Ako računamo, da bo po vsej Rusiji žel kmet od 1 hektarja zemlje 8 pudov, potem predstavlja vred- nost deleža, ki odpade ua državo, nekako 30% cclotne kmetove žetve. Kjer Se bo seveda manj pridelalo nego 8 pudov, tam sc bo procent tega dohodninskega davka primerno zvišali in brez dvoma bo veliko kmetskih gospodarstev, ki bodo morala oddati državi 50% svojega pridelka oziroma njegove vrednosti. Če pa razglabljamo stvar dalje, bomo videli, da bo 80% ruskega prebivalstva smelo svobodno uporabljati zase ali pa po tržnih cenah prodajati 60 do 70% svoje produkcije, dočiin zahteva 20% prebivalstva, to je delavstvo, ki stanuje v mestih, zase 30% agrarne produkcije, za katero bo plačalo kmetu fiktivne cenc, ki niti iz-daleka ne predstavljajo prave vrednosti oddanih kmetskih produktov. To jc torej jako hudo nesorazmerje med mestom in deželo. Da pa se bo petletka na podlagi teh principov mogla izvajati temeljiteje, nego sc je izvajala v prošlem razdobju, sc jc morala seveda sovjetska diktatura na vasi poostriti, so se morale uvesti visoke kazni za sabotažo, se jc moral zagroziti celo izgon neposlušnih kmetov v Azijo in se bo sploh vse kmečko delo najstrožje kontroliralo. Zanimivo jc pri vsem tem, da je režim sklenil, da sc zaenkrat nadaljnja socializacija zemlje ustavi to s« pravi, da ostane kolcktiviziranih dve tretjini kmelske zemlje, to sc pravi toliko, kolikor jc bilo ilo sedaj spremenjenih zasebnih kmečkih gospodarstev v kolektivna, dočim ena tretjina zemlje ostane, kakor doslej, v zasebnih rokah. Bo pa zasebni gospodar moral oddajati državi višji delež, to jc 2.5 pudov od hektarja. Začetek nove kampanje po .številkah, kakor so jih izdelali sovjeti za petletko 1933-1938, sc žc z vso energijo pripravlja. Najtežje bo delo v ruski žitnici Ukrajini in na severnem Kavkazu, kjer ic socializacija zadela na največje težkoče in pasiven odpor. Ha Ukrajini so se izvršile globokosežne osebne spremembe v vodstvu državne uprave, posebno na višjih mestih. Najvažnejša sprememba se jc zgodila na mestu drugega tajnika ukrajinske komunistične stranke in prvega tajnika strankinega vodstva v Harkovu, katero mesto jc zavzel intimni Stalinov prijatelj in sotrudnik Postujšcv. Najcnergičnejše odredbe pa se bodo izvajale ob spomladanskem posevu in sicer odidejo na deželo posebne delavske brigade iz mest, ki bodo posev vodile in pri njem sodelovale. Kmetje pa bodo morali sami poskrbeti za semensko žito, katerega jim vlada letos nc bo razdelila, da jih prisili, da pridejo na dan z žitom, ki so ga bili lani zadržali, da ga eventuclno prodajo na svobodnem trgu. Do 1. februarja jc bilo na Ukrajini samo 28% potrebnega semenskega žita in tudi traktorjev je bilo popravljeni'- -smo 30%. Zato si lahko predstavljamo, kako or režim bo nastopil sedaj na Ukrajini, da sc vsa potrebna zemlja poseje. Pri tem bodo seveda igrale veliko vlogo omenjene delavske brigade od katerih bo vsak posameznik osebno odgovoren za svoje delo oziroma za vodstvo poseva posameznih kolektivnih gospodarstev (Ukrajina je do mala vsa kolektivizirana) in bo dajal za svojo pomoč najstrožji odgovor organom stranke in oblasti. + Elizabeta Christiteh Glasovi angleškega tiska London, 5. februarja. Angleški katoliški tisk .so jo z. ljubeznijo iu z voliko hvaležnostjo spomnil »mrli naše velike so-rojakinje Elizabete Chrisliloheve, vzorne katoliške žene in matere, ki je umrla v Londonu dne 2. februarja. Tako piše revija The Tablet o njej, : da jo po njenih literarnih delili pozna Evropa in Amerika, predvsem pa zaradi energične obrambe krščanskih narodov na Balkanu. /. Balkanom jo jo — rojeno 0'Brien na Irskem — vezalo več ke/ pa zunanja simpatija, saj je vse njeno življenje bilo posvečeno težavam naroda, katerega je po svojem možu tako vzljubila. :>The Times«-. : Th e Ohi-cago Tribune- so .ponatisnile veliko njenih dopisov. angleške in ameriške revije so- prinašale njene daljše razprave. Njeno največje delo je Tlie Pride of GarrOna zapušča sina edinc-n generala Nikolaja Krističa in dve hčerki, Anico, svetovno znano časnikarko, in mater Marijo od Križa, ki je vstopila v Tybuvntški samostan/- ' »The Catholic Herald posveča rajni pisateljici daljši članek, v katerem našteva vša njena literarna dela. njeno samaritr.nsktf požrtvovalnost v službi srbskega Rdečega križa in njeno torbo za pravice slovanskih krščanskih narodov na Balkanu. Ni je bilo večje ameriške ali angleške revije, v kateri bi rajna Krističeva ne bila objavila daljše raaprave o slovanskih problem Mi. Tudi v povojni dobi je posvetila vso ljubečo pozornost Jugoslaviji i« njenim problemom in vztrajno polnila angleški tlak z vestmi iz le države. Ona je v mnogem pripomogla 1: I emu, da se je. angleški svet seznanil z našo državo in njenimi verskimi in političnimi problemi. Zadnje jutro, nekoliko preti smrtjo, je rajna Krističeva še poslušala poročila o volitvah v njej tako priljubljeni Irski, kjer sc je rodila in ori koder je črpala to gorečnost in vztrajnost ter nakloiiljivost. ki so .10 označevale med sodobnimi publicisti.. Celokupno csefbje našega poslaništva se je udeležilo pogreba pokojne veliko naše katoliške in jugoslovanske dame. Tudi . The Universe« priebčuje daljši članek o življenju in delovanju rajne Krističcve. V razdobju "3 let svojega plodonosnega življenja so je Včerajšnja vest o »sestanku papeža s Stali-loiii ni bila drugega kot odgovor na neprestane lažnjivc senzacije framasonskega tiska pri nas, kateremu je vsak p.olitičen dogodek dobrodošla prilika, da okleveta papeža in Cerkev in ju spravlja v zvezo z vsemogočimi akcijami proti '&aši državi. Vse take vesti, kl jih omenjeno časopisje črpa iz »prvovrstnih virov. — nastajajo tam, kjer je nastala tudi naša vest — v samih uredništvih in seveda niso nič drugega, kot prazne izmifJlotinc. pokojna specializirala v vseh vprašanjih Prednje Evrope in poslala priznana avtoriteta med anglosaksonskim tiskom. V istem listu piše stolni kanonik vvestminsterskega metrapolitanskega kapi-telja Msgr. dr. Jackmann; :-odšla je velika iu lepa duša po plačilo v večnost. Neizmerno srečen sem bil. ko sem videl, kako je : The Times: pisal o njej in o njenem, literarnem delovanju. Toda vse, kar so listi prinesli, j? le malenkost v primeru s tem. kar sta prekrasna duša in čudovit značaj le irske žene predstavljala. Vsak, kdor jo je poznal, io je ljubil in spoštoval. Jae sam .ii dolgujem velik dolg. ki ga 'ji. ne bom mogel poplačati na leni svetu. Da bi nam bilo dano, da bi se ludi mi vsi povzpeli do njenega poštenja, do veličino njenega ravnega značaja, rla bi ludi-mi bili kakor ona pripravljeni trpeti za pravico, kakor je ona trpela in se borila za svoje materinstvo in za svoje otroke. Njeni otroci se bodo dvignili in jo bodo .slavili, saj jih je malo lako obdarovanji!, kot so oni. Hirtenberška aSeres - pojde spat London, 8. febr. ž. Na snočnji -seji spodnje zbornice je laburistični poslanec Daviš slavil zunanjemu ministru vprašanje v zadevi hii-lenbcrško. afere. Zunanji, minister Simon mu je odgovoril, da je Šel inter.pplant predaleč, ker je govoril o tihotapstvu- orožja preko avstrijsko države na Madjarsko. Vse kaže, da je bilo poslano., staro orožje v dve avstrijski tovarni, da se tam popravi. Tega orožja ni uvozila avstrijska vlada, ampak emenjeni dve tovarni. Nadalje jo sir Simon naglasi], da. je po informacijah . listov lo orožje določeno za Madjarsko. Toda madjarska vlada je odgovorila, da o tem orožju nima niti pojma. Preostalo jc samo se vprašanje, od kje je prišlo lo orožje. Mi smo so informirali, .je rekel Simon, v državi, od. koder je bilo poslano lo orožje, ki pn .ie izjavila, da ne more dati nobenih informacij. Franc, kolonijalna konferenca Pariz, 8. febr. Ig. Ministrski predsednik Dala-ilior je sklenil, da .se skliče.narodno-gospodarska anketa za Francijo in za francoske kolonije, na kaiteri bodo razpravljali predvsem o prodaji žita in vina. Na tej anketi bodo razen lega, proučevali tudi organizacijo za menjavo blaga med Francijo iu njenimi kolonijami in razmotrivali, kakšna naj bo splošno veljavna gospodarska politika v varstvo interesov Francije iu njenih kolonij. »Journal« piše. da ua notranjih irancoskih trgih preostajajo velike množine žila, dočim ga v Tunisu primanjkuje. Alžirska žetev zadostuje lelos samo za lastno potrebo. Tunis so je prej preskrboval /. žitom iz inozemstva, odslej pa st* bo moral preskrbovati z, domačim žitom Belgrad, 8. febr. 1. Današnje seje Narodne skupščine se jc udeležil notranji minister Lazič. Interpelacijo je danes vložil samo dr. Nikič s svojimi tovariši, in sicer na notranjega ministra radi internacije nekaterih osebnosti, ki so .se dogodile zadnje čase. Nato so takoj prešli na dnevni red in jc dobil besedo poslanec Trpko Ninkovič, ki je podal poročilo večine v odboru, ki je proučeval zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev. Poslanec Ninkovič je v svojem poročilu naglašal, da je bil dosedanji volivni zakon predmet stalnih napadov z vseli strani, posebno pa še s strani opozicije, ki je stalno naglaSala, da ji je po tem zakonu »radi pretiranih formalnosti onemogočena udeležba pri volitvah.. Zato so bile sedaj izvržene le spremembe, ki nudijo »možnost kandidature vsakemu, ki stoji politično v narodu«. Skupščino pa naproša, da sprejme spremembe in dopolnitve v redakciji, kakor jih je predložil večinski odbor, ki jc pretresal ta zakonski osnutek. (Miloš Dragovič, član Jugoslovanskega narodnega kluba, tolč® 00 klopi in vpije poročevalcu večine: »To je ? .. zakon- ski predlog! Kakšen je ta zakon?«) Za poiočeval-cem je večine je takoj dobil besedo manjšinski poročevalec Svetislav Hodiera, ki je čital svoje poročilo. Manjšinski odbor zahteva, da se zamenja tudi § 13 volivnega zakona, ki predvideva javno glasovanje, a člani Jugoslovanskega narodnega kluba predlagajo tajno glasovanje. Kralj o »Narodni odbran?'* Belgrad, 8. febr. A A. Nj. Vel. kralj jc izvolil I. t. m. sprejeli v dvoru na Dedinja > avdijenco llijo Trifanoviča. predsednika izvršilnega odbora Narodne odbrane, ki mu je obrazlozil ves delovni program Narodne odbrane. Z živini zanima njeni in z velikim zadovoljstvom je Nj. Vel. kralj vzel nu znanje poročilo o sedanjem delovanja le velike nacionalne organizacije. Kot priznani čuvar miru in najvišji pokrovitelj narodnega napredka, je naš narodni kralj izjavil svoje visoko zadovoljstvo nad tem. dn je Narodna odbrana s prvo uspešno zaključeno etapo svojega delovanja za nacionalno osvoliojeuje iu Zedinjenje. zavedajoč se potrebe, (la sc mora naš narod razvijati v miru. razširila polje svojega delovanja v skladu s sodobnimi potrelrtmi naroda in domovine, zavzemajoč se za pospeševanje celokupne narodne delavnosti in za živ nacionalni polet v vseli panogah družabnega življenja. Lov za uporno križarko Haag, S. febr. Ig. (kldclek nizozemskega vojnega brodovja, ki obstoja iz. hitre križarke »Java: in dveh torpedu i h lovcev, j edoepel v Tandjong-Prick, odkoder bo skozi Sundski preliv plul proti upornikom na križark i Seven ProvincieiK. Splošno se domneva, da bo ta oddelek zadel ob uporno križarko v petek, ker je plovba za križarko v onih vodah zelo neugodna. Razen lega so iz Tand-iong-Pricka odletela tri letala s težkimi bombami. Dasi na Nizozemskem v splošnem sočustvujejo z onimi 10 evropskimi častniki, ki so zajeli na .pobegli križarki, je občinstvo vendar ogorčeno, da so častniki niso branili pri izbruhu upora. Nacionalni krogi so jim zamerili, da se pri brambi križarke niso pustili postreliti. Socialistična stranka v nizozemski Indiji je brzojavila vladi, da sicer obsoja upor na ladji, vendar svari vlado, naj porablja silo samo v skrajni potrebi. V )>oslaiiski zbornici je bila vložena interpelacija, s katero so socialisti očitali vojnemu ministru, da je sokriv dogodkov v litdiji, ker ni odločno in jasno postopal v zadevi znižanja mezdnih prejemkov. Nizozemska sekcija Kominterho v Moskvi pa je brezžično opozorila moštva vseh ladij na svetu, naj odrečejo pokornost, če bi jih oblasti pozvale k zasledovanju križarke »Seven Provincienc. iz Londona v Južno — brez oddiha London, 8. febr. Angleška letalca Gayi'ord in Nicholetts sta postavila nor svetovni rekord. Davi ob 2 sta brezžično javila vojnemu ministrstvu v Londonu, da sta preletela Angolo. S tem sta potolkla angleški non-stop rekord za 275 km, ki je Tiil postavljen leta 1929 s 3948 miljami. Ob 4 zjutraj sta pogumna letalca že javila, da sta že 170 km južno od Loande. Ob 8 sta bila komaj 80 km jugo-zapndno od Bclignclle. Kmalu nato pa sta prekoračila Zensfontein in s tem potolkla dosedanji svetovni rekord s 5129 miljami, ki so ga postavili amorikanski letalci. Njun stroj je dozdaj letel nad 50 ur. Letalca se nadejata, da bosta šc danes dosegla Južno Afriko. Vsa pot meri (1198 milj. Capelmvn, S. febr. A A. Ob 12 sta bila angleška letaka Gayford in Nicholetts kakih 30 milj severno od Wal\visl)aya. Letalca nameravata nb 15.30 pristati v Luderitzu ali v Porinollothu. De Valera v Uhier'u London. 8. febr. AA. Iz Belfnsta poročajo ■Dnily Tclegrapliu•-. dn namerava de Valera v kratkem pristati v Belfaslu in tu govoriti na javnem shodu. Ker so nedavno lega nekateri politiki postavili vprašanje o irskem ujedinjenjn, ni izključeno, da bo de Valera nu tem shodu govoril o tem vprašanju. Italijanski kralj obišče Egipt Rim, 8. februarja, ž. Italijanski kralj in kraljica odpotujeta v Kgipt 15. t. 111. V Aleksandrih ostaneta suverena do 20. t. ni., nakar odpotujeta v Kairo, kjer ostaneta do 7. ali 8. marca. Brezposelnost v ČSR Praga, 8. febr.. Število češkoslovaških poslenih delavcev je doseglo 865.000, medlem jih jo bilo 5. dec. huiskega leta samo 74G.OOO. Denarna plat olimpijad Pariz, 8. febr. Iz Los Angelesa jioroeajo, da so lanske olimpijske igre s finančnega stališča bolje uspelo kakor katerikoli olimpijada do zdaj. Tako so prireditelji olimpijade samo na vstopnini kasirali nad 400.000 funtov (100 milijonov Din), čistega dobička so p.i imeli 30.000 funtov (okoli 7 milijonov Din). Za dr. llodžerom je dobil besedo notranji minister Lazič, ki je med drugim izjavil sledeče: »Gospodje narodni poslanci! V nizu reiorm, ki Vam jih namerava predložiti kraljevska vlada, b? tudi velik načrt za postopen f rehod k liburalnejšenui in demokratičnejšemu režimu. To jc načrt zakona o rpremembah in dopolnitvah zakonu o vDlitva« nirodnih poslancev v narodno skupščino. Čeprav ne obstoja potreba po '.'ovih volitvah, ker jc narodna skupščina sposobna za delo, je kraljevska vlada smatiala vseeno za potrebno, da s predloženim načrtom pri prihodnjih volitvah olajša sv j-bodno in polno udeležbi v političnem življenju ludi manjšim političnim organizacijam, ki st ijijo na integralnem jugoslovanskem in državnem pra-gramu.« (V dvori. sc čujejo glasovi: »I11 garancije?«) Minister Lazič nadaljuje in izjavlja, da sc s postavljanjem državrih kandidatnih list hačep zaščititi samo ustavne določbe in onetiTJgači plemenske, verske in regionalne politične organizacije. Novost tega načrta jc ta, da okrajni kandidat lahko kandidira v treh volivnih enotah." Potem je govoril poslanec Živančevič; ki ic zagovarjal predlog večine. Nato je govoril še dr. Metikoš, član Jugoslovanskega narodnega kb»bn, ki je v svojem govoru prosil skupščino, da ta zakonski predlog vrne cdooru, da ga ponovno in temeljito prouči, ker ne odgovarja sedanjim razmeram. S tem je bila današnja seja ob čeirt na 2 zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne z istim dnevnim redom. Za razpravo o volivnem zakonu se je prijavilo vsega 17 govornikov. Smučarske tekme v innsbrucha IiiBsbruck, 8. februarju. I. g. Pri današnjih tekmah v smuku so tekmovalci dosegli naslednjo rezultate: 1. Pragor iz. .Švice 5.07.2, 2. /one, iz. : vir-5.08.2, 3. llauser iz Austrije 5.00.. I. Steuri iz švii-5.3.08, 5. Furror iz. Švice 5.10.0, (i. P telite r iz Avstriijei. 7. Zingerle iz Avstrlije, 8. \V0lfgn11g iz Avstrije, 0. Fenz iz Švice, 10. iu 11. Gilavduzzi iz Italijo in Se e les iz Avstrije. 12. Diiuber iz Nemčijo, lil. in 14. Graf iz Švice in Vatle iz Italije. Pri domskem smuku pa jo zmagala kot prva \Versiii-Laiilsrlmer iz Avstrije s <{,40.4, druga ie bila W i 11 i Zoog iz Švice s 7.10. tretja Gorila Pauni-gartner iz Avstrije s 7.'!G.'2. četrta Pavlu Vjesinger iz Italije s 7.:)(!.(>, peta Kesler iz Aglije 7.-;t), šesta lledviga Pfeiffer-Lantschner iz Avstrije z 8.05. Proga je bila dolga 4.5 km, tako da se io kljub slabim snežnim razmeram dosegla hitrost skoro 50 kili na uro. Olajšave v trgovini s ČSR Praga, S. februarja, tg. Češkoslovaška narodna banka je ustregla želji induStrijcev in omogočila, da se bodo mogle češkoslovaške terjatve za izvoz blaga v Jugoslavijo, Bolgarsko, Romunijo in Grčijo deloma mobilizirati. Te terjatve 30 bodo mobilizirale v klirinškem prometu z vsemi štirimi državami do 75% njihove vrednosti z obrestovanjeni po 3,75% in proti temu, da se izda akčept za vso vsoto. Pogoj za lo pa je, da dolžnik iz navedenih balkanskih držav plača dolžni znesek pri svoji narodni banki. Češkoslovaški vladi je prav na leni, da češkoslovaški izvozniki ne bodo morali šele čakati, da pridejo po vrstnem'i'edu -za- kritje svojih terjntcv na vrsto v klirinškem prometu. Gombosova diktatura Budimpešta. 8. februarja, ž. Veliko vznemirjenje je povzročilo v političnih krogih poročilo v današnjih jutranjih listih, da se na Madjarskem zopet prepovedujejo politična zborovanja iu manifestacije. Ta prepoved je bila v veljavi še predno jo postal predsednik vlade Gombiis. ki .jo je ukinil. Socialno-demokratski poslanci so vložili interpelacijo proti lej prepovedi. Vladni krogi izjavljajo, da so zborovanju in manifestacije prepovedani radi tega, ker so se v zadnjih dneh pričele zaradi znižanja uradniških plač in proti davkom take agitacije, ki so škodljive državi in ki zločinsko vplivajo na notranje življenje. Kardinal Friikw'rth umira Rim, 8. febr. ž. Kardinal Friihvvirt leži mi smrtni postelji. Zdravniki so žc izjavili, da mil .110 morejo več rešiti življenja. neza-ko Osebne vesti Belgrad, .s. febr. I. /.a davčnega ' Uradnika 8. pol. skup. in vršilca dolžnosti davčnega upravitelja v Kozjem je postavljen Matija Peč kuj. dosedanji uradnik iste. skup. pri davčni upravi v Šmarju pri Jelšah. Za-poi.no/ncga uradnika 9. položajne skupine v Kozjem je postavljen Ivan Vrč, pomožni davčni uradnik iste položajne skupine pri davčni upravi v Prevaljah. Za pomožnega davčnega uradnika 9. pol. skup. pri.davčni upravi v Prevaljah je postavljen Josip Vade! i č. pomožni davčni uradnik iste položajne skupine pri davčni upravi \ Litiji. Premeščen je Vladimir Toniince. administrativni uradnik 8. pol. skup., « postaje Lj11blja11a-gore.nj.ski kolodvor v splošni oddelek ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. Pri pošti in brzojavn šo premeščeni: Josip Pavlin, poštni manipulaht 10. pol. skup., z. Jesenic na Bled II.. Kilvard Aleš. uradniški pripravnik, iz Vel. Kikindc v Jaša Tomič, Marija Kos. poštna uradnica 8. pol. skup., iz Novega 'mesta na Jesenice, io Ljudmila Bajce, poštna munipula.ntin.ju 10. pol. skup., z Bledo'II. v Kočevje. Belgrad, 8. febr. A A. Z ukazon Nj. Vel. kraja in iin predlog prometnega ministra so postavljeni pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: za. poverjenika, v šOsIi skupini Kari Palanšek, višji pristav v sedmi skupini; za. višjega kontrolorja v Sesti skupini Edmund Bovec, kontrolor v sedmi skupini; za kontrolorja v sedmi skupini Olokar Zebahar in Ivan Ahnčič, tehniška uradnika v osmi skupini, iu Alojzij Bukovec, upravni uradnik v osmi skupini. Drobne vesti Praga, f?. febr. smele tu stavbe graditi skoraj izključno i ločenem .sistemu in nc pri glavni cesti \ s,ri,.r-nem sistemu. Razdalja med posameznimi Insnnii in poslopji bo zelo velika, ker predvideva arhitekt Plečnik v teh hišah večje 'vrtove. Nastal bi na ta način okraj samih vil in hiš /. vrtovi. Zanimivo je, tla sc je cena zemljiščem \ tem delu mesta zadnja leta sicer znatno dvignila, seveda pa ne v takecn razmerju kakor ob Dunajski cesti in \ vsem severnem delu mesta ter na Mit ju. i bojnik in morilec, če nc še kaj hujšega. In Bog vedi, kako jo ta Ljubljančanka prišla do njih. Da i morejo biti ljudje tako nekrščanski! Današnji svet je res ves pokvarjen, povsod je sama goljufija in tatvina! In kaj vi pravite?., se je stražnik strogo obrnil k branjevki. Kokoši sem pošteno plačala! je zatrdila branjevka. Davi navsezgodaj sem jili kupila od nekega kmeta na dolenjski mitnici. Tako kot ta ženska bi lahko vsaka prišla in bi rekla, da so kokoši njene! . /. menoj na policijo in sicer obe! jc stražnik ukazal. Res je odšlo vseh 11 takoj na policijo, namreč .stražnik, branjevka, kmetica in vseh 8 kokoši! Kokoši sta morali nesli obe ženski in stražnik ju je moral še po poti večkrat opomniti, naj nehala s prepirom, ker se bo vse poravnalo ua policiji. ki bo vse pojasnila. Na policiji so zaslišali obe ženski in spoznali, da so kokoši 'res kmetičine. Branjevka pa je morala povedali ua policiji natančno, kakšen je bil listi moški, od katerega je ukradene kokoši kupila. Temu bo policija že dala vetra, kaj se pravi krasti kokoši v tujih kurnikih. Samo dobiti ga moramo poprej! Kmetica je nežno pobožala vsako t opko, gra-šico, golovratko, sploh vsako putku posebej. Nato pa jih je odnesla s policije, tokrat sama. Ali je kokoši odnesla domov na Šmarje, ali pa jih jc nesla na trg, nam že ni več. znano. Prepričala pa se je, da je vendar še nekaj prašiče na svetu, kljub pokvarjenim ljudem in tatovom. ■ga ivo- : lo Reorganizacija Jugoslovansko - angleškega društva. Jugoslovansko-angleško društvo v Ljubljani zopet intenzivno deluje. Zopelni otvoritvi čitalnice, ki se nahaja v Rožni ulici št. 41, nekaj sto korakov od cerkve sv, Jakoba, sledi tečaj angleščine za začetnike, ki si bo pričel dne 15. t. m. Prijave za ta tečaj sprejema v društveni čitalnici profesorica ga. Skerlj-Grahorjeva y petek dne 10. in v torek dne 14. t. m. od 5—7. Pozneje se prijave ne bodo več sprejemale. Učnina za dve uri tedensko bo znašala na mesec 40 Din. — Ako bo prijavljenih več nego 10 udeležencev, se bosta vršila dva tečaja, Tečaj bo vodila ga. Škerlj-Gra- i horjeva. Čitalnica jc odprta vsak dan od 4—7. j Društvo prejema sledeče časopise in revije, ki i .so članom v društvenem lokalu na razpolago: Ti- j mes, Manchester Guardian, Headway, Time and Tide, Near East and India, Punch, Studio i. dr. Knjige se izposojajo članom na dom vsak torek j in petek od 5—7. Članarina je bila letos znižana na letnih 40 Din, za dijake 20 Din. Redni tedenski j konverzacijski večeri pod vodstvom ge. Copelan-dove se vrše vsako sredo zvečer ob 8 v Kongresni kavarni poleg kina Matice. Nove člane vpisuje tajnik na teh sestankih in knjižničarka ob torkih in petkih od 5—7 v društveni čitalnici. Društvo bo priredilo letos še dvoje javnih predavanj in proslavo 10 letnice obstoja društva. Večkrat v tednu pošljem sinčka k Slamiču po polič vinčka in po eno pečenico za preljubo mi ženico. 0 Policijski rog se je v Ljubljani oglasil prvič včeraj dopoldne na Miklošičevi cesti. Policijski rog sc bo v smislu znane naretlbc vedno oglašal pri prilikah, kadar sc bodo ljudje zbirali v večjem številu brc/, dovoljenja na javnih krajih. 0 Policijske ječe v šentpeterski vojašnici. Poročali ismo, du jc pri zamenjavi postiti« mestna občina, lastnica stare šentpeterske vojašnice. Mestna občina namerava v tej vojašnici dobiti prostore za nekatera svoja manjša podjetja iu urade ter namerava zato odpraviti iz poslopja \se druge urade in državne ustanove, kakor n. pr. bakteriološki zavod in druge. Takoj po prevzemu se je za prostore v šentpeterski vojašnici oglasil še en interesent, namreč ljubljanska policija. Policija je sedaj v veliki zadregi, ker ji bodo odvzeti zapori v sodnijskem poslopju, suma v svojem poslopju pa ne razpolaga s primernimi in tlovoljninii zapori. Sodišče namreč namerava v* dosedanjih policijskih zaporih nastanili mladostne in mladoletne jetnike, ki morajo | hiti po zakonu ločeni od starih jetnikov. Mestna občina pa je seveda proti načrtu policije in bi le neradi odstopila te prostore. Končno besedo bo imela seveda tlržuva, zakaj občina je namreč po novem dolžna skrbeti za prostore, ki jih policija potrebuje. © Ponesrečenci. Na stopnicah je padla in si zlomila desno nogo Ana Rosiicijcvn, žena uradnika pri K ID. z, javornika M pri Jesenicah. Itosnerjevo so prepeljali z vlakom v Ljubljano, k jer jo je prevzel reševalni avto in jo prepeljal v bolnišnico. Mariborske vesti: 5645 ljudi izgubilo delo 400.000 dinarjev za brezposelne — Ponudb dela manj Sila razmer je, da je ostala borza dela pač še barometer brezposelnosti, ki točno beleži vsak dvig iu padec teli žalostnih številk, ne more pu več uravnavati razmerja na delovnem trgu. Ponudba delovnih moči stalno narašča, v istem sorazmerju pu pada ponudba delovitih mest. Je pa kljub temu borza dela še vedno prevažnn socialna institucija, že zaradi tega, ker je izkl jučila vse zasebne posredovalce dela, ki so delavca samo izrabljali. Poleg tega jo borza v okviru svojega tesnega proračuna pomagala premnogim z. denarno podporo preko najhujših dni, oskrbela jim je hrano in brezplačno ali znižano vozovnico. du so si lahko iskali dela v tujih krajih, še dvoje važnih nalog je izpolnjevala borza deia v Mariboru. Kot obmejna posredovalnica je morala sprejemati stotine i/, tujine vračajočih se delavcev, obenem pa je odpremljalu zopet stotim; sezonskih delavcev i/, Prekimirjn čez mejo v Nemčijo. 0 velikem delu v minulem letu svedočijo naslednje številke, ki obenem predočujejo slanje brezposelnosti O Slovesna pontifikalna sv. masa /. zahvalnico bo povodom obletnice kronanja sv. očeta Pija XI. v nedeljo, dne 1'1. februarja ob 10 v stolnici. □ Urcvi prosvetni večer. Opozarjamo na nocojšnji lil. prosvetni večer, ki se vrši s pričetkom ob S v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na sporedu zanimivo predavanje tajnika Prosvetne zveze v Ljubljani g. Vinka Zora o potovanju •/. našim največjim pomikom Kraljica Marija oil Su-šaka do Aten. Predvajale se bodo ludi skioptične slike. »Maribor za Maribor . Pod to devizo sc je vršil v lorek zvečer v unionski dvorani uspeli kon-cerl mariborskih glasbenikov, pevskih zborov iu solistov v korist, revnim slojem našega mesta. Koncert je bil tako v umetniškem kakor družabnem oziru velik uspeli in je tudi gmotno povsem dosegel namen, ki so ga imeli plemeniti prireditelji in sodelavci. Vsa mariborska družba je bila zastopana: med drugimi so bili navzoči prevzvišeni pomožni škof dr. Ivan Tomaži«, predsednik Glasbene Matice dr. Jos. Tominšek, mestni načelnik dr. Li-pold in potlnačelnik Golouh, vodja mestne policijo dr. llacin, komisar obmejne policije Krajinovič, oba okrajna načelnika in številno druge osebnosti iz gospodarskih, industrijskih krogov ter vidnejši pred-siavniki korporacij in društev. Zlasti pohvalno moramo omenili mariborsko trgovstvo, ki je bilo v častnem številu zastopano. —• Bogati spored koncerta kakor tudi izvajanja posameznih točk sla bila ua veliki umetniški višini ler sta publiko obilo oddolžila. Edino tehnična stran prireditve je bila nekoliko nedostatna; zaradi tega in pa zaradi nedisciplinirane publike, ki je skoraj do pol devetih prihajala, se je trajanje koncerta neprijetno zavleklo skoraj do pol 12. Kakor žc omenjeno, je bil gmotni uspeh prireditve zelo zadovoljiv ter jo znašal celokupni inkaso skoraj 13.000 Din, znesek, ki se bo gotovo obilo poznal v blagajni Pomožne akcije. Včeraj popoldne se je koncert ponovil z istim sporedom ob znatno znižanih cenah. Namenjen jc bil v prvi vrsti dijaški mladini, toda tudi izredno število drugih posetnikov je napolnilo dvorano. Tudi tokrat je bil gniolni kakor umetniški uspeh prireditve nad vse zadovoljiv. □ Zveza Maribora s svetem. Otvorjene so telefonske relacije med Mariborom in naslednjimi češkoslovaškimi telefonskimi postajami: Pieštany, Veseli nad Moravou, Bratislava, Prostcjov, Češke Bu-dejovice, Olomouc, Opava, Usti nad Lahom, Marian-ske Lažne, Karlove Vary, Žatec in Svitavy. □ Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne .12. februarju ob pol 17 v dvorani Prosvetne zveze svoj redni letni občni zbor. Vljudno vabimo vse člane in članice, tla so istega udeležijo v prav obilnem številu. — Odbor. □ Glasbena Matica svojim prijateljem. Družabni večer Glasbene Malice bo v soboto 18. februarja v prostorih Narodnega doma. Od 20—21 bo pel zbor svojim gostom najlepše svoje pesmi. □ Ljudska univerza v Studencih. Danes v četrtek ob 19 predava šolski upravitelj Viktor Grčar o temi: Nn čem boleha sodobno gospodarstvo,'. □ Poročili so se v zadnjih dneh v Mariboru: Mojzer Vladimir, ključavničar drž. žel., in Vaupotič Iiildegarda, zasebnica; Babnik Ivan, učitelj, in Kel-lenberger Hermina, učiteljica; Ceh Franc, delavec, j in Kare Marija, delavka; Žveglu Franc, topniški | podnarednik, in Cimpcršek Antonija, kuharica; i Lešnik Aloj/., krojač, in Terezija Šulc, zasebnica; 0 Nesreča. Na Ailhurjevi cesti je padel in si zlomil desno nogo 17-letni Jožu Pcrovšek, sin železniškega hišnika, stanujoč na Villiarjevi cesti 2. © Reven akademik, ki je povsem navezan nase, marljiv, priden in vesten, bi prevzel pri dobrih ljudeh inšlrukcije iz vseh rcalčnih predme-j tov. Naslov v uredništvu »Slovenca- Kopitarjeva ] ulica 6. Toplo priporočamo. j © Modne hlače — puniparco dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. v Mariboru in njegovi bližnji industrijski okolici. Ob zaključku leta 1931. je bilo v Mariboru prijavljenih borzi tlela 1008 brezposelnih oseb. V l. 1932. pa je brezposelnost katastrofalno naraščala ter jo tekom leta izgubilo delo 5045 oseb, med temi 54 z uradniško kvalifikacijo, 2005 kvalificiranih, 3571 nekvalificiranih in 15 prigodnih tlolavcev. Napram porasla števila brezposelnih pa ju zelo padlo število ponudb tlela, ki je znašalo samo 3002 slučaja. Borza dela je izvršila posredovanje v 2340 slučajih. Od lega je oskrbela tlelo 14 uradniškim močem, 510 kvalificiranim, 1'802 nekvalificiranim iu 14 prigotl-iii m delavcem. Podpore je dajala izvestno dobo 2044 osebam, katerim ie bilo razdeljeno skupilo 236.081 dinarjev. Izredno podporo je dobilo 156 oseb (21.990 Din), polovično vožnjo je dobilo 825 oseb v vrednosti 60.3+1 Din. Podpora v naravi (prenočnina, prehrana itd.) pa je dobilo 323 oseb v skupni vrednosti 19.778 Din. Skupno je prispevala borza dela zu lajšanje brezposelnosti in bede okoli 400.000 Din. Baroiiik Andrej, trgovski pomočnik, in Antonija Ilebar, posestnikova hči; Tkalec Vilko, trg. nameščenec, in Ivanu Brnčko, šivilja; Herman Naglost, orožniški narednik, in Marta šoštar, zasebnica; Fetiš Miroslav, ključavničar, in Koza Fras, šivilja; Ledinek Kamil, ključavničar, in Darinka Košuta, tov. delavka. — Mladim'parom želimo obilo sreče in blagoslova! □ Danes so selijo. Ker so vagoni v Dajnkovi ulici pripravljeni za stanovanje, se vrši danes preselitev stanovalcev barake v Kraljeviča Marka ulici v vagone. Bomo imovino družin bodo prepeljala stanovalcem v novo domovanje vozila mestnega gradbenega uradu. Baraka bo čisto izpraznjena, nakar jo botlo takoj podrli. Ker ni z mrčesom napolnjen les za nobeno rabo, bodo barako sežgali, toda ne na licu mesta, kjer stoji: ker bi znal postati ogenj usodepoln za bližnja vojašnišlca poslopja, bodo ostanke barake zapeljali v gramozno jamo nu Teznu, kjer bodo sežgani. □ Golobom bo huda predla. Golobje jate v mestu so se zadnja lela lako zaredile, tla so se pričeli že mestni očetje bavili z načrti, kako bi golobom zagrenili bivanje v Mariboru. Živulice namreč delajo občutno škodo, ki se je posebno pokazala nn dravskem mostu, v katerem gnezdijo in prenočujejo golobi kar v masah, Njihovi ekskremenli so namreč razdejali zaščitno barvo na železnih svodih ler pospešujejo rjavenje. Da pa bo pokončavanje ptic čini najbolj humano in primerno, je naprosila občina društvo za varstvo živali za primeren nu-svei. Bilo bi najprimerneje, ce bi se dovolilo ua pomlad, ko živali gnezdijo poti mostom, ljudem pobiranje jajc in mladičev iz gnezda; število golobov bi se na ta način naglo zmanjšalo. [j Mali Irg je bil včeraj dokaj slabo založen. Vzrok je bil v slabem vremenu, ker.je 'zjutraj na-letavajoči dež zadržal prodajalce doma. Cene pa so kljub slabi ponudbi ekoliko nazadovale, zlasti pri perutnini. Kokoši so se že tlobile komati po 20 Din, piščanci par po 15—25. Ostalemu blagu, kakor krompirju, jabolkani, mlečnim proizvodom, zelenjavi, mesu in jajcem so ostale cene približno iste, kot minulo soboto. — Dobro je bil založen trg za živisko krmo, na katerega so pripeljali okoli,qyni 10 vozov sena. voz otave in 4 voze slame. Cene so bile naslednjo: seno cent po 80—90, olava 85—95, slama 65—70 Din. □ Izredna ribiška sreča. Ogromnega, nad 13 kg težkega sulcu je ujel v Dravi znani mariborski ribič g. Kari IJssar, lastnik industrije tehtnic. Velikan mu je dal obilo dela in truda, preden ga je ukrotil in spravil na varno obrežje. □ Prijava za rentnino. Davčna uprava opozarja one, ki imajo rentnini podvržene dohodke, da poteče rok za vlaganje davčnih prijav z 15. februarjem. Kdor nc vloži prijave pravočasno, plača 3% od davka kot kazen., □ Uboj med kopači. Mali senat okrožnega sodišča je razpravljal včeraj slučaj uboja, ki se je dogodil dne 23. aprila v Litmerku. Tega dne so. ko-pali v vinogradu posestnika Kiriča. Med kopači sta bila Anton Vogrinec, ki se je nahajal doma na dopustu od vojakov in rajni Matjaž Žibrat. Med kopanjem je Žibrat sponašal Vogrinecu, tla nič nc tlela. To je slednjega razjezilo, da jc odšel domov, se preoblekel ter pregovoril so Jožefa Kumra in Blaža Lapornika, da so šli čakat Žibrata zvečer pri po-vratku iz vinograda. Oborožili so se s koli, napadli so žrtev i z zasede; eden od napadalcev mu jo zatlal silovit udarec na teme, tla je počila lobanja. Žibrat je v mrl v ormoški bolnišnici, napadalce pa so orožniki polovili. V preiskavi so se izgovarjali drug na drugega, da jc zavihtel smrtonosni udarec. Razpravo je vodil vss. Lenart, prisednika sla bila, dr, Kotnik in dr. Čemer. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Hojnik. Obtožence sta branila odvetnika dr. Štor in dr. Rapoc. Na podlagi izjav posameznih prič je prišel sodni tlvor do prepričanja, da je izvršil usodni i zamah s koloni obtoženi Vogrinec. Sodišče je obsodilo Vogrinca na 4 leta težke ječe, tločim sta bila ostala dva obtoženca oproščena vsake krivde. Ljubljansko gledališče: „Zado-ščenje" in „Gospa Calhleena" Ljubljanska drama nam je v režiji g. Cirila Debevca pripravila iz dveh krajših tlel svojevrsten, resnobno ubran večer, ki pretresa in v gledavcu učinkuje s svojo očiščujočo močjo. Maeterlinckovo -Zadoščenje« je sicer samo neizprosno dejstvo, ena izmed tistih vojnih grozot, ki • n dramo že same ob sebi in jim nobeno pisateljsko pero niinu kaj dodati in ne more ničesar premek-uili. Zločinec se imenuje preki sod. njegov hlapec ie zakon in služeči vojak in njegova žrtev nedolžni človek. Med blaznostjo, vdanostjo in onemoglim uporom se lovi človek iu vendar se zgodi v popolnimi redu vse, tisto, kar je neizbežno. Maeterlin-kovo dejanje' je neznatno, samo trenotki pred -mrtjo in nekaj okoliščin, ki izpolnijo te trenotke. Zgodilo pa se jo lo-le. in sicer v Belgiji, ki so jo zasedli Menici: Mož je branil svojo ženo pred pijanim častnikom, častnik je potegnil revolver, loda v silobranu se je strel sprožil naravnost vanj in nedolžna zakonca sta obdolžonn umora — prav za prav zadoščenje mora dati mož in umreti mu je po nagli stitlbi. Zaman ponuja žena v zadoščenje sebe mesto i d ožu; preveč ga ljubi in rada bi rešila svetu znamenitega znanstvenika. Toda ne mož ne sjužbujoči l;n peta n tega ne moreta sprejeti. Le. še svojo mater, ki stanuje nedaleč za bojno črto, bi mož rad obiskal. Knpeton — človek vse časti — privoli. Ura bije —-moža ni. Smrt se bliža ženi, ki jamči za svojega moža in že se zdi, kakor da sta se mož in žena domenila. Kapetan se ne more odločiti, da bi dovolil ženi umreti mesto moža, zato hoče izročiti tlrugeua vojaka, ki -o je ž- večkrat pregrešil in figur življenje ne telita nič Zadnji trenotki. Kkse- kuclja že čaka, da dobi pravica zadoščenje. Tedaj plane v sobo mož, ki so ga bilo zadržale patrulje. Pravici bo zadoščeno. — Maeteiiinck, pesnik pričakovanja, smrti, metafizične groze, se je v tej kratki dvodejanki ognil vsake besetle, ki bi količkaj skušala šele ustvarjati dramo iu iskali kakršnekoli zveze z gledalcem. Dejstvo sloji preti nami suho, naš etični čut je priklenjen, da se ne more goniti, samo groza stoji pred nami. Dramatičnost nevidnega, tistega, ki mora priti, nam ue dovoli, da bi mislili, blazna in prazna etika krivice nas duši in na koncu spoznamo, da je bila smrt stopila prav v nas in sc ji nismo mogli upreti in šla jo dalje. Kapetan zapira okna, da žena ne sliši, zaslor pade brez strela, vendar vemo, da se je zgodilo nekaj groznega. — Te grozne trenotke igrajo samo tri osebe. Kapetan (g. Skrbinšek, vojak, ki pozna samo zakon, a vendar govori kakor človek in Culi vezi med možem in ženo. sinom in materjo. Skoraj brez besed, že onstran, je obsojeni dr. Ctipelle (g. Do-bovec), samo neizbežna resnoba, protest iu vdanost obenem, molčeč porog usodi. Žena Lena (ga. Ša-ričeva) je medij, skozi katero gre vse pričakovanje groze, vsa igra smrti. Ko bije ura, se prvič utelesi nevidna groza in smrt se prelije vanjo drugi vrh je njeno svidenje, z možem, kjer izigra -Irnh in ljubezen do praznote, ki okameni v zadnjo blazno grozo. Docela drugačna groza je v enodejauki (štiri slike) »Gospa Calhleena«, ki jo je napisal irski pesnik W. H. Veals, obdarovanec z Nobelovo nagrado za I. 1923. Delo je napisano v močnih verzih in v Župančičevem prevodu čudovito poje. Davni srednji vek, boj zn človeško dušo ined letno in svetlobo, misel t> pogubljenju in odrešenju, preizkušnja in milost prelivajo v samih ire-nretlih. Delo jc v bistvu mi-terij, ki se s svojo rešil.ijo bolj približuje Fauslu kakor alegorični poučnosti starih verskih dram. Zgodba pa je ta: V deželi je lakota, Bog sam je zakrit svoj obraz iu ljudje odpadajo od njega. Kmet Shenuis Rua kliče demone na pomoč; zaman je ženina prošnja iu molilev, tudi sin potegne z očetom. Demoni, ki preže vsepovsod, pridejo: -- dva orientalska Irgovcu začneta kupovali duše. Gospa Calhleena, čisla in dobra ženit, vsa mračna v hudih slutnjah, se vrača v svoj grud in vitli ljudsko stisko. Sklene pomagati, toda povsod se že prodajajo duše in grozen jc odpad od Boga. Odloči se, da /, vsem svojim premoženjem poskrbi ljudem hrane in jih vrne Bogu. Toda prav med ujeno molitvijo ji trgovca odneseta zaklad in dalje kupujeta duše. Vse dušo so bolj malo vredne, duša Cathleenc pa jc vredna vsoto, ki bi zadostovala, da bo ljudstvo rešeno sliske. Calhleena, pohla velike ljubezni, proda svojo dušo, tla bi rešila tisoče drugih. Njen spremljevavec pesnik Aleen vidi razpad sveta, toda sam božji angel razodene, da je Calhleena zveličana, ker velja pri Bogu predvsem nagib, gola dejanja pa sodi kralj teme. Delo, ki je polno neuguanc slrasli, groze, lepote m poezije, jo skušal g. Dcbcvec čim zvestoje podati v vseh prvinah. V dramatično razgibanem začelku, kjer preži sama strahota in divja boj elementov v človeku samem: je vsa nasprotja izoblikoval v resničen boj demonov. Tn del igre jo ludi žc sam na sebi dramatično močnejši. Slikovita nasprotja, potopljena v mesečino in ognjene odseve, to bila polna in plastična. Drugi tlel je sicer bolj pesniški in verski, zato pa nič manj pretresljivo globok in tudi dramatičen, zakaj šele napoved odrešenja dvigneta strah in sočutje, ki so borita v človeku, ki visi mod sodbo in vero v milost. To izrazilo krščansko versko dramatičnost preliti v odrsko pristnost, je bilo mnogo težjo in se je res čutilo, kako igra niha med verzi in dramatičnim dejanjem in prehaja v precejšnjo patetično.-t. Go, Cathleeno je igrala ga. šari če va. s posebno skrbjo za čistost in lepoto svojega simbolnega lika. Ob nji sla stali dve jasno iu skrbno izdelani manjši vlogi: dojilja ge. M. Vere in oskrbnik g. Lipaha, G. Debevec je bil kot pesnik Aleen preveč pogreznjen vase in v mrak ležkili dogajanj. Izredno dramatično razgiban je bil kmet Shcmus g. Potokarju, prav tako sin Teig g. Jana. Ga. Medvedova je z ženo Mnrv vrezala globoko nasprotje vsej L sliki. Najodličnejša in najučinkovitejša sla bila v svojih demonskih maskah g. Skrbinšek in g- Kralj. Obe, igri prinašata v svoji etični in odrski vrednosti vsega priznanja vreden uspeh. F. K. Nastop Ljubljanskega komornega kvarteta Z Dnevom lepo knjige , ki naj bi se vršil v bodoče vsako leto na obletnico Prešernove smrti, je bila letos združena prireditev v veliki dvorani hotela Union, uu kateri je polog govorov in recitacij nastopil tudi Ljubljanski godalni kvartet . — Podal jc sledeče skladbe: Beethovnov kvartet v C-niolu L stavek, čajkovskijev Audanle lil Scherzo, Lipov-škov kvartet v F-molu III. slavek, Borodinov Not-turno in Ravelov kvartet v F-duru IV. slavek. Kvartetovci so se za nastop temeljilo pripravili in z izvajanjem dokazali, da se v svoje delo re-no poglabljajo in lako dosegajo vedno popolnejše pred-našnnje in ubranost. Škoda le, da ob tej priliki zaradi porazno majhnega ob i si; a poslušalcev njihovo Izvajanje ni dobilo skladnega odziva, ker je bila povsem raztrgana vez, tajni fluitl, ki je potreben za popoln učinek take reprodukcije 1110 mi imeli laui senzacijo s ponarejevalci in lmpeSavalci denarja, pa je Bosna doživela sedaj tudi podobno senzacijo. V obeh primerih i-'" šlo za izgubljeni in zlorabljeni risarski talent, ki je omcgočil ponarejanje denarja. Okrožno sodišče v BihaČu ja te dni razpravljalo proti dvema mladeničema, proti Savi Desnici iz Trniiijič brega pri Drvaru in O jura Lovrenčlcu i/. vasi Popovače pri Kutinu. Prvi je bil obložen ponarejanju in ra/pečavanju ponarejenih bankovcev po 1(X) Din, drugi pa za razpečevanje takih bankovcev. ^ „„ Julija lani je prišel v Drvar v Gjoričevo gostilno Sava Desnim in tu izpil nekoliko zganja. Desnica se je izdal za Srb«« iz vasi Bastaha. Ko ie hotel plačali žganje, je dal gostilničarjevemu pomočniku bankovec za 100 Din. Pomočnik pa 111 imel dovolj drobiža, da bi bankovec Mienjal m <1 vaj sel ženici j! To povem v ekeempel tistim ljudem, ki se brez. potrebe v škodo drugih tako bedasto igrajo /. denarjem, du naj opuste take burke, ostulir.u pa, du naj kakorkoli poškodovanega denarja ne sprejemajo. — Nc morem si pu kuj, du bi se ne čudil, zakaj ni mogoča zamenjava takega denarja, ko se zamenjavajo poškodovani bankovci, čeprav se odšeipne neka j od protivrednosti v drobižu. — V : Službenem listu« kral jeve brniške upravo dravske banovine št. II od S. t. cn. je objavljena »Urodbti o opravljanju izpitov za elektroinistaluter je«, dal je Objava o izpremem-bali v bunovinskem svetu Dravske banovine«, »Odločba gled elastičnih gum pri motornih vozilih« in »Objave bonske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1953«. — Razglas. Kraljevska bonska uprava dravske banovine razpisuje novo prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za izvršitev pralne naprave, centralne kurjave, vodovoda 111 toplovodne naprave v drž. bolnišnici za duševne bolezni Novo Celje nu dan t. marca t. 1. ob enajstih v tehničnem oddelku bonske uprave, kjer so vsak dan med uradnimi urami v sobi št. 48 interesentom na razpolago načrti in proračuni. — Pri bolečinah v želodcu in črevih ter prebavilih navaja uporaba nn ravne »Franz-Josef« grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod branil v kri. Zdraviliška strokovna mnenja poudarjajo, da se je pokazala »Franz-Jos>e5« voda posebno koristno pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Splitski peki xn »ljudski kruh«. Splitski peki, ki so včlanjeni v zadrugi pekovskih obrtnikov, so prišli te dni na iPunčko«. Je pravljica o polnočnem slovesu vseli igračk od svoje kraljice Punčke« in obupu prodajalca umetnika, ki izgubi rudi pohlepa po denarju svojo umetnino in z njo svojo tiho srečo. Drugi del večera je izpolnjen z novimi plesi Pije in Pina Mlakarja in enim plesom celotnega plesnega zbora. Je lo večer lepega, veselega teaterskega plesa, ki mora v nasprotju v koncertnim, nuditi lažje a kvalitetne stvari. Prcmijera bo v soboto 11. t. m. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni opere. O nešsh največjih jamah! Drevi ob 8 se vrši . ., , VI. poljudnoznanstveno predavanje Priro-doslovne Zmes zgoraj omenjenih vrs popije precej vode. sekcL Mu: ejskega društva ob 20 v dvorani De-kar bi bilo koristno za obe strani, za peke 111 kon- I ,>,„„ 7, pel zuniente. Ko to pišemo, še ni znano, ali se bodo peki odločili za lo vrsto kruha, ker je veliko vprašanje, če bodo konzumenti zadovoljni z. njim. — A vtobus do smrti povozil dečka. 14 letni učenec meščanske šole v Mostarju Mirko Kopič je pritekel skoz vrata domače hiše na ulico. V tistem hipu je pa mimo privozil avtobus in nesrečni deček ,je prišel pod avtobus. Bil je na mestu mrtev. Šofer se je takoj »zglasil na policiji, ki ga je pa izpustila, ker se je dokazalo, da je šofer vozil pravilno in s predpisano hitrostjo ter ga ne zadene nobena .krivda, — Žrtve Neretve, Iz Mostarja poročajo: Reka Nerelva je blizu Čapljine naplavila dve. trupli. V enem truplu so spoznali kmeta Jurija Čoriča, ki je utonil jeseni ob priliki znane katastrofe blizu Bune, ko je utonilo 11 kmelov. Drugo truplo je že tako razpadlo, da niso mogli ugotoviti identitete, vendar pa je gotovo, da gre tudi v tem slučaju za eno izmed žrtev, ki jih je pogoltnila Neretva pri Buni. Doslej je Nerelva naplavila šes^ trupel od enajsterih. — Mrtva nuilisniaiika je hodila plašit svojega moža. Iz Skoplju poročajo: Musliman Rami/. Ali-jevič sc je v svojem življenju petkrat oženil. iPrvo ženo je spodil, druga in tretja sta mu umrli, četrta lepa 19-letna Nurija 11111 je pobegnila z drugim, pa je pozneje umrla. Rami/, pa se jc oženil z Izeto. Od Nurije mu je oslal še nakit, ki gu je liani izpustil v kovčku in se ga ni pritaknil. Ko je zvedel za Nurijino smrt, ga je začela peci vest, ker ni vedel, kaj naj napravi /. nakitom. Pred dobrim mesecem pa se mu je začela v spanju prikazovali Nurija, pred 14 dnevi pa je celo znM v hišo zahajati njen duh. Vsaj Rami/, je bil o tem prepričan. Ropotalo je po hiši, dn so se tresla okna. Rami/, je prosil in zakllnjal duha, naj ga pusti v miru. toda vse zastonj. Domislil se je, dn Nurija najbrž zahteva svoj nnkit. Neke noči je odšel na pokopa- lavske zbornice. Znani naš jamar, gosp. univerzitetni docent dr. Albin SelUkar- bo predaval O naših največjih jamah«. Predavanje je namenjeno | najširšim slojem. Vstopnina običajna! Maroko je naslov skioptičnega predavanju g. j .. dr. Reve Oskarja, ki ga bo imel nocoj ob 20 na | ugled. Sipe so pobili v izložbenem oknu kinenia 1 . I 1 1 1 1 1 t I lA/««nfn 'Pni , I ,w 1 - I A 1» .>rv In L I lllltVOill Lil 1(1 L*'II* 1 hA Zaradi goljufije in •/. ozirom na predkazni jo bil Feliks K., o katerem smo že včeraj poročali, pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obsojen na tri mesece zapora. Po prestani kazni pa sledi njegov izgon iz Ptuja v domovinsko občino Radvanjc. K. ji: kazen sprejel. Pomanjkanje vode v ptujski bolnišnici in hiralnici je dan za dnem občutnejše. Zdi se, du se je vodna žila pri kanalizaciji premaknila v drugo smer, kar povzroča pomanjkanje vode, katero morajo sedaj dovažati iz drugih delov mesta. Hidrotehniki so sicer izdelali načrt za nove studence, vendar se -/, graditvijo še ni pričelo, kljub nujnosti. Banska uprava še baje ni nakazala potrebnega denarja. Na potil v bolnišnica umrl. Občina (iruškovje je odredila dne 7. t. m. prevoz 78 letnega občinskega reveža Jožefa Cafuta v ptujsko bolnišnico. Cafula pa je v trenutku, ko je dospel voznik /. njim do bolnišnice, izdihnil. Poklicani sanitetni svetnik dr. Vrečko jc ugotovil nastopivšo smrt iu odredil prevoz trupla v mrtvašnico na mestnem pokopališču. Smrtna kosa. Umrla jo v mariborski bolnišnici dne 7. t. m. Ana Bezjak, učiteljica na ptujski dekliški ljudski šoli v 46. letu starosti. Pokojna je svakinja sanitetnega svetnika pri ptujskem okrajnem načelstva dr/Vrečka. Blag ji spomin! Ostalim žalujočim pa naše iskreno sožalje. Kram Osebne vesti. Na novo službeno mesto k okr. načelstvu v Litijo je prejšnjo soboto odšel g. Josip Turna, dosedanji kranjski okrajni desinfektor. Na kranjsko okrajno načelstvo pa je nastavljen kot zdravstveni pomočnik g. Htiglic Franc, ki je službo že nastopil. Nad šipe in poštne nabiralnike so se preteklo soboto ponoči spravili podjetni kranjski nočni pustolovci in zlikovci, ki so si radi premnogih nočnih izgredov pridobili primeren sloves in lišče, odkopa! Nurijin grob, odprl krsto in položi ...„_ ............ . nakil na prša pokojne. Nato je krsto zopet zakopal ' imajo dostop tudi odrasli jiroti vstopnini 3 Din nazaj In odSel domov, mislef, dn bo imel sedaj I Nn sporedu, k! je nekoliko skrčen, je !:ot prvf mir. Pa še iste noči je prišel duh in začel razsajati po hiši. Rami/, le mislil, da je žena leziia zaradi rednem esperanlskem sestanku v klubovem lokalu v Delavski zbornici. Esperantisti pridite v čim večjem šlevilu, neesperantska javnost vljudno vab-bljena. Društvo absolventov drž. trg. šol v Ljubljani priredi drevi ob 8 v restavracijskih prostorih »Zvezde« svoj redni mesečni sestanek, združen z izrednim občnim zborom in predavanjem direktorja Drž. dvorazr. trg. šole v Ljubljani g. Josipa Gogale o: Trgovsko pomožno osobje — Nove določbe Obrtnega zakona. Šiška. V nedeljo, dne 12. t. m. zvečer ob 8 uprizori v samostanski dvorani pevski zbor z Viča najboljšo komedijo največjega srbskega humori-sličnega pisatelja oderskih del Br. Nušiča: »Narodni poslanec«. Kdor si želi predpustne zabave, naj pride pogledat. Železničarji, člani Podpornega in posmrtnega društva železniških uslužbencev fee> upokojencev v Ljubljani, se vabijo na sestanek v soboto, dne 11. februarja 1933 ob 3 popoldne v restavracijo -Pri Levu«, Gosposvetska cesta. Poročalo se bo o uspehu dveh delegatskih se6l'ankov. — Sklicatelji seslanka, Koste pri Ljubljani. Zlato tele jc naslov komedije v štirih dejanjih, ki jo vprizori Prosvetno društvo. Začetek ob 8. — Rezervirajte si vstopnice. Sneberje-Zadobrova. Pevsko drv.štvo vprizori v nedeljo 12. t. in. ob 3 popoldne Vombergai jevo komedijo v 3 dejanjih Voda«. Igra se ne bo ponavljala. Vstopnice se dobe v predprodaji pri g. Fr, Lovše. Vojnik. Na ponovitev mešSnnsko-šolske akademije za mladino osnovnih šol v petek ob 10 ~ Din. n (očka ijji , iiulo Ivo deklami" ; e ikratnl nastop citer, kitare in gosi i let i.ijului naslon. ! tografa -Talija«, kjer se taki napadi baje kar ponavljajo. — Poštni nabiralnik, ki visi 11» poslopju poštnega urada, so ti divjaki tako temeljilo razbili, da se ni dul nič več popraviti. Seveda so pobrali tudi pisma in jih raztrosili naokrog. Poškodovali so tudi nabiralnik, ki visi na hiši Mestne hranilnice , vendar lega nc lako hudo. Oblasti prosimo, naj podivjane kranjske ponočnjake za taka barbarska dejanja pošteno primejo za ušesa. V soboto in nedeljo v«j v Ljudski dom. kjer bo Delavski oder uprizoril znano Nestroyevo burko: D>nes bomo tiči- (v 4 dejanjih). Igro je na novo prevedel in priredil g. dr. Jože Pogačnik, bivši kranjski vikar. V soboto, 11. febr. bo predstava ob 8 zvečer, v nedeljo, 12. febr. pa ob 4 i>op. Živinski sejem. Na semenj, 0. t. m. so prignali: 79 volov, 22 krav, 1 teleta, 2 ovci in 8 prašičev. Cene: voli L vrste 5 Din, II. vrste 4 Din. III. vrsto 3.50 Din; krave: L vrste 4 Din, II. vrste 3.50 Din, III. vrste 3 Din; biki 3.50 Din, telieo 4 Din; teleta 7 Din! prašiči pitani 7-9 Din; prašički za rejo 200 Din par. Nu trgu zadnje ponedeljke ni bilo velikega zanimanja in živahnosti. Novo mesto Skioptično predavanje se bo vršilo prihodnjo nedeljo, dne 12. t. m. ob 4 popoldne v Prosvetnem domu. Predaval bo salezijanski misijonar g. Josip Kerec o kulturnih razmerah na Kitajskem in o kitajskih misijonih. Zanimivo predavanje bo spremljalo kakih 100 skioptičnih slik. Vstopnina običajna, preplačila za kitajski misijon sc hvaležno sprejemajo. Utopljenka. Že več časa so pogrešali s!užKin|0 Slak Ano. V torek so zasledili njeno truplo v Krki blizu Ferličevetfa kozolca poleg Ločenske ceste. Kakor domnevajo, se je nesrečnici zmešalo, da ie nesrečno končala v Krkinih valovih. Skrivnost Siradivarijevih gosli Odhod milina starih gosli? Protikrščanski naval v Lidiji Najstarejša denarnica Najstarejša denarnica na svetu datira iz fcta 1330 pred Kristusovim rojstvom. Je pn doma n'Zakaj sle vlomili v blagajno gospod'« ravnatelja? Povejte čisto po pravici k — >Ker sem menil, da je kaj notri!« Nova postava za Irak Kakor (»ročajo iz Bagdada, pripravljajo tam novi enotni kazenski zakonik za vse prebivalce Iraka. Zakaj poleg turškega zakonika obstoja tam še krščanski in judovski, li katerim so pristopile od svetovne vojne sem (odkar si lastijo Angleži mandat nad Irakom) še nekatere kazenske določbe iz Indije. Naloga, ustvariti enoten kazenski zakonik, je tem težja, ker ne bo pač enak za prebivalce mesta in nomadske plemene puščav. Že dolge generacije žive ta plemena brez pisane postave, marveč (»znajo le ustno, zvesto ohranjeno pravo, ki se pretaka iz roda v rod. To pa se da, posebno kar se tiče krvne osvete. izraziti s temi besedami: Oko za oko. zob za zob... Zatorej ni bil nikoli noben morivec (v smislu krvne osvete) pred državnim sodiščem sojen drugače kakor z nekaj dnevi zapora. Saj je delal po svojem plemenskem pravu — prav. Žc pred osmimi leti se je vzbudilo v Indiji gibanje z.a reformo indijskih družb. To se zlasti ha vi s vprašanjem otroških zakonov, dalje z vdovami, ki se ne morejo poročiti več, dasi svojih »mož« sploh poznale niso. Veliko je tudi vprašanje družabno zapostavljanje žene, dalje sistem kast. poblem »nedotakljivih« itd. Vse te prograniatlčnc točke zaslužijo vsekakor vse simpatije. Žal pa se je ta družba spravila tudi na krščanstvo. Boljševiki so prevzeli vodstvo tega dela. Pravkar sta sc vrnila dva voditelja imenovanega gibanja iz svojega potovanja po Rusiji in Španiji. Nazori, ki sta jih tamkaj prejela in navodila, prav gotovo nc bodo prijazna katolištvu. Prof. Kari Woerinann, znani clraždanski umetnostni zgodovinar in dolgoletni ravnatelj draž-da.nske slikarske galerije, jc v starosti 89 let umrl. Znana je njegova »Zgodovina umetnosti vseh narodov in časov« Trgovinska pogajanja z Nemčijo Po naši statistiki je znašal lani naš izvoz v Nemčijo 506.4 milj., dočim smo iz Nemčije uvozili za 344.8 milj. Din. Podobno glase tudi nemški uradni podatki, katere navajamo po Berliner Tag-blattu: uvoz iz Jugoslavije 29.5 milj., izvoz v Jugoslavijo 43.3 milj. mark. . O pogajanjih, ki so sc pričela ta teden, piše nadalje B. T., da je za Nemčijo važnost pogajanj v tem, da ohrani svoj izvoz v Jugoslavijo. Vzrok odpovedi pogodbe je v vezavi carin za jajca v dosedanji pogodbi z našo državo. Ta carina je določena s 5 mark pri met. st-otu. Sicer Jugoslavija ni najvažnejši izvoznik jajc v Nemčijo, največ izvaža v Nemčijo Holandija, ki daje okoli 40% nemškega uvoza, kateri slede: Danska, Belgija, Romunija, Bolgarija in Rusija. Jugoslavija je dala le 2% nemškega uvoza jajc. Ko poteče pogodba z Jugoslavijo, t. j. 7. marca letos, bo za države avtomatično povišanje carin za jajca. Seveda je jasno, da bodo Nemci imeli pogajanja tudi s temi državami glede uvoznih carin za jajca. Nemško kmetijstvo predlaga carine z.a jajca v iznosu 100—120 mark, v zadnji Papenovi vladi se je govorilo o postavki 50 mark. Sedaj pa se nabavno Jugoslavija upira lako močnemu povišanju carin in najbrže carine na jajca ne bodo šle nad sedanjo avtonomno postavko 30 mark za met. stot, odnosno 1.5—2 pfeniga pri komadu. Pri tej višini se da še misliti na izvoz v Nemčijo, Govori se pa mnogo, da bo Jugoslaviji omogočeno z izvoznimi premijami vkljub povišanju carin še izvažati v Nemčijo. Poleg tega hoče Jugoslavija prevzeti iz nemške posesti nehonorirana posojila in tečajno diferenco med Nemčijo in Jugoslavijo porabiti za jugoslovansko izvozno blago. Tečajna razlika, pravi uredništvo B. T., gre na račun nemških upnikov. Ker so nastala velika vezana dinarska dobroimetja Nemcev, se je zadnje čase izvoz, iz Jugoslavije v Nemčijo zelo dvignil. Pomembne so v jugoslovansko-nemški pogodbi carine za fižol 2.40 marke (avtonomna postavka 8 mark), za suhe slive 6—8 (avtonomna postavka 10—20) mark in marmelado 5 (10) mark. Ker so tu v veljavi dogovori še z drugimi državami, ni pričakovati tu znatnih izprememb v višini carin, V splošnem pričakujejo, da nova nem-ško-jugoslovanska trgovinska pogodba na nemški strani ne bo vsebovala več nobenih vezav carin, i Sicer pa bo o tem razpravljala tudi te dni nemška vlada. Spori Naše električno gospodarstvo Te dni so bili v belgrajskih listih objavljeni podatki o našem električnem gospodarstvu. Zveza električnih central Jugoslavije je izdala statistiko električnih central v naši državi za leto 1933. Objavljeni podatki se nanašajo na 618 central, o in osno na 965 krajev, kjer je na razpolago električni tok. Skupna moč vseh teli central znaša •146.679 kilovatov. Po moči se centrale razdele sledeče: 203 od 15—50 kilovatov s skupno instalacijo 6.177 kilovatov, 120 do 100 kW s 8.783, 146 do 300 kW s 26.390 kW, 45 do 500 kW s 17.501 kW, 42 do 1.000 kW s 29.031 kW, 55 do 10.000 kW s 148.081 kW, 7 z nad 10.000 kW s skupno 210.715. Po načinu pogona se razdele: 108 vodnih central 189.257 k\V 249 parnih central 172.110 „ 64 central meš. pogona 62.912 ,, 170 central na nafto 20.414 „ 27 plinskih central 1.986 „ Skupna proizvodnja električne energije je znašala lela 1931 777.5 milj, kilovatnih ur. Pripomi- j njamo, da obstoja statistika ministrstva trgovine in industrije, katero citira poročilo zagrebške zbornice za 1931, po tej uradni statistiki je znašala produkcija električne energije leta 1930 460.2 milj. j kilovatnih ur. Statistika navaja število central s j 277, industrijskih central pa da je bilo samo 11 (?). j Od omenjene proizvodnje 777.5 milj. ur odpade največ na Slovenijo in primorsko banovino. Pre-računano na 1 prebivalca znaša produkcija električ- j nega toka v naši državi 55.9 kilovatne ure. Se- j veda je ta svota po banovinah različna: dravska | producira 220, primorska 212, Belgrad 167, vrbaska 63, savska 35.5, drinska 24.6, donavska 23.2, mo-ravska 17, zetska 12 in vavdarska 5.4 kdovatne ura na 1 prebivalca. Cene električnega toka se v naši državi gibljejo med t.80—15 Din za kilov. uro. Vf Gdinja je prekosila Gdansk, Poljaki si že dalj časa prizadevajo dvigniti promet v svojem prista- ] nišču Gdinjfna tako višino, da bi dosegal staro j pristanišče'Gdansk, ki ni v poljskih rokah. Zaradi lanskega velikega velikega nazadovanja prometa v Gdansku (promet je padel za skoro tretjino) in ker je promet v Gdinji narastel v primeri z letom 1931, je leta 1932 bil ladijski promet v Gdinji večji kot v Gdanskem. V Gdinjo je prišlo lani ladij s 2,831.000 reg. tonami (1931 2,649.000 ton), v Gdansk pa samo 2,750.000 ton (1931 še 4,061.000 ton). Blagovni promet je bil pa v Gdansku še nekoliko večji, pa ni več daleč čas, ko bo Gdinja posekala Gdansk tudi v tem oziru. Pomisliti je treba, da je bila leta 1913, torej pred vojno, Gdinja majhna ribiška vas, Gdansk pa že tedaj veliko pristanišče. Če vzamemo promet Gdinje in Gdanska skupaj za 100, je znašal leta 1926 delež Gdanska še 94.3%, lani pa samo še 49.2%, nasprotno pa je delež Gdinje narastel od 5.7 na 50.8. Zakup restavracije na postaji Čakovec bo oddan na licitaciji dne 6. marca t. 1. pri ravn. drž. žel, v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Oddaja del za zgradbo skladišč v Celju se bo vršila na ofertni licitaciji dne 25. februarja t. I. pri inženjerskem oddelku drav. div. obl. v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Napisi na trgovskih lokalih. Združenje trgovcev v Ljubljani naknadno obvešča vse gg. člane, da protokoliranim tvrdkam, ki imajo svoje lastno ime vidno nad vhodom označeno, ni potrebna nobena sprememba glede napisa. Oni, ki imajo pod drugim imenom označeno svojo tvrdko, pa morajo pod dosedanjim napisom pristaviti še ime in priimek lastnika tvrdke. Vsi pa morajo imeti na napisu tudi označbo stroke odnosno strok, za katere imajo obrtno dovoljenje. — Predsedstvo uprave. Potrjene pravnavc: Sladkogorska tovarna lepenke in papirja v Mariboru; Novak Janko in Ju- 5722.14—5750.40, Pariz 224.29—225.41, Praga 169.90 do 170.76, Trst 293.24—295.64. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.541 Din. Curih. Pariz 20.24, London 77.77, Newyorlc 518,25, Bruselj 215, Milan 26.5150, Madrid 42.50, Amsterdam 208.2750, Berlin 123.20, Dunaj 73.04 (59.45), Stockholm 95.20, Oslo 90.80, Kopenhagen 79.25, Sofija 3.75, Praga 15.33, Varšava 58.05, Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Dar.es je bila tendenca za državne papirje večinoma čvrstejša, posebno za škodo in 7% inv. pos. Promet pa je bil na zagrebški borzi slab, saj je znašal samo: 7% inv. pos. 25.000, agrarji 25.000 in begi. obv. 25.000. Ljubljana. 7% inv. pos. 46—47, vojna škoda 205—210, 8% Bler. pos. 39—40, 1% Bler. pos. 37 do 38, Trboveljska 150—170. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 46—48 (48), agrarji 22—25.50 (24), vojna škoda 203—212, 2. 204 den., 3. 202—208, 6% begi. obv. 31—31.50 (31, 31.50), 8% Bler. pos. 39—42, 7% Bler. pos. 37—38.50. — Delnice: Priv. agr. banka 220 do 223, Nar. šum. 27—30, Šečerana Osjek 140 bi., Im-pex 50 den., Trboveljska 140—150. Belgrad. Narodna banka 4.050 bi., Priv. agr. banka 219—2.20 (220, 219), 7% inv. pos. 45.50 bi., agrarji 24—25.50, vojna škoda 210—211, 6% begi. obv. 31.50—32 (31.75, 32), 1% Bler. pos. 38 bi. Dunaj. Dton. sav. jadr. 67.70, Živno 57.25, Al-pine 12.50, Rima Murany 19.75. Žitni trg Položaj na žitnem trgu se bistveno ni izpre-menil. Tudi cene so ostale včerajšnje. Večji mlini še kupujejo blago ponudba pa je še vedno premajhna za dosedanje povpraševanje. Eksekutivno je bilo kupljenih na ljubljanski borzi 15 vreč po 85 kg št. 4 in 10 vreč po 85 kg št. 5, franko skladišče Sv. Peter v Sav. dolini, 50 št. 4 po 410 in in št. 5 po 400. Novi Sad. Pšenica: bač. okol. N. Sad, srem., gor. bač., bač. sred. bač. potiska 222,50—-225, bač. okol. Sombor, ban. gor. 220—222.50, ban. južna 217,50—220. — Moka: bač. ban. Og Ogg 350 do 365, 2 330—345, 5 320—325, 6 285—295, 7 195—205, 8 90—95. Otrobi bač. sr. v juta vrečah 72.50—77, ban. v juta vrečah 72.50—75. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca za pšenico slaba. Ostala tendenca neizpremenjeno. Promet 42 vagonov. Chicago. Pšenica; marec 47.75, maj 48.50, julij 49.625. Koruza: marec 25.875, maj 27.75, julij 29. Oves: marec 17.125, maj 17.375. Winnipeg. Pšenica: marec 47.25, maj 48.25. MEDKLUBSKA TEKMA SMUČARSKEGA KLUBA BEGUNJE Kljub pomanjkanju snega je preteklo nedeljo smučarski klub »Begunje- izvedel svojo prvo medklubsko prireditev, združeno z otvoritvijo skakalnice, ki dopušča skoke do 40 m. Dopoldne se j? vršil smuški tek na 10 lun progi, katerega se je udeležilo 17 tekmovalcev. Najboljši so dosegli naslednje rezultate: I. Markelj Leoipold, SK Bratstvo, Jesenice. 0:30:44, 2. Mušič Ljubo, SDD Maribor, 0:38:30, 3. Praprotnik Martin, Sokol Jnvornik, 0:40:02, 4. Ravnik Jože, SK Bratstvo, Jesenice, 0:41:08, 5. Kozjek Karel. SK Bratstvo, .1 iseniee, 0:41:18. Skakalnih tekem se je udeležilo 8 skakačev. 1. Novak Jože, SK Skala, Jesenice, 137 točk ('25, 25 m), 2. Markelj Leopold, SK Bratstvo, Jesenice, 118.0 točk (20, 20 ni), 3. Torkar Jož?. SK Lesce. U16.7 točk (24 , 20 m). Zaradi skrajno slabega snega se je marsikateri skok končal s padcem. Pri razglasitvi r ezultatov jo zastopnik podzveze, g. Jože. činkovica, čestital SK Begunje na doseženih uspehih, ter jih vzpodbudil k nadaljnjemu delovanju v procvii našega belega športa. SLOVESNA BLAGOSLOVITEV IN OTVORITEV SMUSKE .SKAKALNICE V LISCAH PRI CELJU Celje. 6. februarja. Preteklo nedeljo je bila na slovesen način blagoslovljena in otvorjena smuška skakalnica v Liscath pri Celju. Že dopoldne, ko je bila skakalnica blagoslovljena in otvorjena, sc. je zbralo v Liscah več sto ljudi. Prvi je pozdravil gosle, zastopnik e oblasti in navzočo občinstvo v imenu Smučarskega kluba g. učitelj Kodella. Nato je g. opat Jurak blagoslovil novo skakalnico In imel pri tem tudi kratek nagovor, poudarjajoč, naj bi skakalnica pomagala pri vzgoji in tako izpolnjevala stari i zrak mens sana in corpore sano. Nato ■ so izvedli Norvežan Guttormsen. Ervin Gračner ! (Smuč. klub Celje) in Faust Križmanič (SPD Ce-| lje) prve skoke. Dopoldansko svečanost je zaklju-i čil g, polkovnik Golubovič, ki je čestital v imenu I vojske in poudarjal pomen smuearstva z.a vojsko. Ob 2 popoldan se je nabralo pri novi skakal-; niči okrog 1500 ljudi, da prisostvujejo medklub-! ski m skakalnim tekmam. Skakalnica je napravlje-j na za skoke do 35 m. Pozna se ji, da je moral biti ! sneg nanošeu. ker je naravnega vzel jug. To ;e | uplivalo tudi na skakače. Skakali so Celjani, Ma-1 ritoorčani, Ljubljančani, Zagorčani. 3 Gradčani in i trener Norvežan Guttormsen, ki je dosegel izven j konkurence 32 msterski skok brez. vsakega padea. i Tudi vsi trije Gradčani so bili dobri skakači. Do-| mačinoin se pozna, da nimajo še dovolj treninga | m da ;e skakanje pri nas še mlada panoga sjiiu-: čanja. Pri tekmi' je bilo dosegljivih 240 točk V ! konkurenci je tekmovalo 18 tekmovalcev 'zven ] konkurence pa 5. med njimi Norvežan Guttormsen I in trije Gradčani. Dosegli so točk: Frane Čop (SK I Ilirija) 103.G; Mirko-Mojavšek (SPD C .d je) !Hii,0; ! Milan šubic (SK Ilirija) 145,4; Ton?" Pliberšc; I (SPI) Maribor) 140,0; Anton • Stopa r (SPI' Maribor) i 138,3; Friderik Skoberne (smučarski klub Ceije) i 133,0; 0. Faust Križmanič (SPD C?l|<^ 105,0. Iz-! ven konkurence so tekmovali: Norvežan •Gutlonu-j sen 220: dr. Eichholzer -102,1-:. ing. Erlinger 101.0; j Maks Drofenik 181,0, vsi trije iz Gradca, in Pri-! bovšek (SK Ilirija) 152,4. Naši so splošno odskn-! kali okoli 22 do .24 m. , EVROPSKO PRVENSTVO V HITROSTNEM DRSANJU si je zopet priboril svetovni prvak Norvežan Ballangruud v Wiborgu, kjer so se vršile letošnjo evropske tekme v hitrostnem drsanju. Udeležba j< bila minimalna, vsekakor pa so se tudi le tekme udeležili favoriti Šved Blomquist in Norvežana Lindboe ter Ballangruud. Ballangruud je zmagal z 205.70 točkami. Rezultati so naslednji: 5(1(1 m; 1. Blomquist, švedska, 45.7; 2. Paanu-meu. Finska. 40.3; 3. Ballangruud, Norveška in Wasenius. finska, 40.5. — 1600 rn: I. Ballangruud 2:28,2; 2. Paannnene 2:29; 3. \Vasenhis 2:30. — 5(100 m: 1. Ballangruud 8:512; 2. \Vasenius 9:11,5; 3. Paa-nanen 9:10.5. — 10.000 m: 1. Ballangruud 18:52; 2. \Vasetiius 19:10,9; 3. Lindboe 19:11.9. SK Ilirija« tem potoni obvešča svoj:' članstvo, prijatelje in podpornike, dn je v imenu kluba upravičen pobirati kakršnekoli prispevke le dotični. ki so izkaže ■/. nabiralno polo. ki nosi štamplljko kluba ter podpis predsednika in tajnik«, da se s tem onemogočijo vsake zlorabe. — Kdor se ne izkaže s tako polo, naj se ga legitimira in javi klubu. — Predsedstvo. Kamnih Meteor s Sjarega grada. Včasih sc od strme skalne stene Starega grada odloči kaka skala in zgrmi v dolino. Največkrat se to zgodi brez škode, včasih pa zapusti za seboj tudi kak spomin. V torek zvečer je tak meteor s Starega grada zgrešil pot v Bistrico in padel na neko hišo v Podgori. Priletel je k sreči na oni del strehe, ki jo podpira pokončni zid, zato je samo zdrobil nekaj opeke. S strehe se je skala odbila na nasprotno stran ceste. Debela vrata drvarnice je prebila kot paj-čevino in se ustavila pri nasprotni steni. Skala, ki tehta najmanj 200 kg, bi gotovo prebila streho in strop, če je ne bi zadržal pokončni zid. Kamnik v zimi. Fotograf g. Aparnik je napravil poleg številnih novih motivov, ki prikazu jejo Kamnik v zimi, tudi 5 izredno posrečenih posnetkov zadnjih skakalnih tekem in jih izdal kot razglednice. Razstavljene so v trafiki BrcmSak na Šutni. Darovi li|ana, neprot, trgovca s šiv. stroji, kolesi, gramofoni in radioaparati v Celju, Prešernova ul. (za 20% v 10 mes. obrokih), Tabor Vinko, čevljarski mojster v Radečah. Končane poravnave: Dolčel & Marini, Maribor, Majdič Josip, restavrater v Mariboru, Ogrizek Josip, trgovcc v Novem mestu, Maks Robič, trgovina z meš. bi. in dež. pridelki v Središču. Promet Poštne hranilnica v januarju 1933. Število vlagateljev je v tem mesecu naraslo za j 3.999 na 220.956, vloge na knjižicah pa So na- j rasle pa 12.8 na 455.5 milj. Dlin. 'i'udi število poštno- j čekovnih računov je naraslo, dočim je bil promet j manjši in jc znašat samo 4.503.9 milj. Din. Zmanj- j sevanje vlog na poštnočekovnih računih se je nadaljevalo. kajti te vloge so se zmanjšale za 56.3 nilj., torej v dveh mesecih ocl konca novembra za 113 milj. Din na 888.15 milj. konec meseca januarja 1933. Omenjamo šc, da je ostal odstotek brez- j gotovinskega prometa skoro neizpremenjen: 46.05/o, v decembru 46.3%. Za Karitativno zvezo v Ljubljani so prispevali: Vzajemna zavarovalnica, podružnica v Celju 200O Din; Mestna hranilnica v Ljubljani 1500 Din: dr. Pečjak Gregorij, prof. v. p. 200 Din; a 100 Din: družina Skrlep, Mala vas—Ježica; Jagodic Štefan. Ljubljana; a <50 Din: dr. Slokar Ivan, gen. ravn., | Ljubljana; zbirka gdč. Kopač, Ljubljana; Žerjav Ivan, Ljubljana; a 50 Din: Bajt Ana, Ljubljana; Marinko T., Ljubljana; I. C. Mayer, Ljubljana; dr. Pegan Vladislav, Ljubljana; Prunk Josip, Ljub-| Ijana; Palme Marija, Ljubljana; Panee Helena, Vič; Potočnik L. Ljubljana; dr. Piceoli Gr., Ljub-I ljana; tovarna »Zmaj'-, Ljubljana; G. Tosti, Ljub- i Ijana; J. A. Tomšič, Ljubljana; 1. Šmalc, Ljubljana; ' M. Sadar, Ljubljana; dr. Slavič Matija, Ljubljana; , A. Sehulz. Ljubljana; dr. Vodušek Božidar, Ljub- ; ■ Ijana: Žagar L, Ljubljana; Baje M., Ljubljana; j ' Čhemotechna, Ljubljana; dr. Černe Ivan, Ljub- j j ljana; Dolinar A., Ljubljana; dr. Derganc Fr., | i Ljubljana; dr. Debevec J., Ljubljana; Djud A., j Ljubljana; F. I. Goričar, Ljubljana; Hubad M., i ! Ljubljana; Hočevar M., Domžale; Ileršič Fr., Ljub- ! ljana; Jadranska zavarovalna družba, Ljubljana-, i Janežič-J., Ljubljana; Kleinmayer & F. Bamberg, j Ljubljana; Kmetijska zadruga, Stari trg; A. Kohler, 1 Ljubljana; dr. Oblak Ivan, Ljubljana; Zaplotnik : Ignacij, Ljubljana; Schleimer M., Ljubljana; Pe- ] telinc A., Ljubljana; dr. Jere Fr., št. Vid nad Ljubljano; Paulin A., Ljubljana; Jugoslovanska Standard Oil Comp., Ljubljana; Stiene H. S., So-stro; prof. Jarc. Evgen, Ljubljana; Neimenovani duhovnik; dr. Česnik Ivo, Novo mesto: Drašček Teodor, Ljubljana; a 40 Din: Marolt K;. Ljubljana-. Zaje P., Ljubljana; Jere E., Ljubljana; Javornik I., Ljubljana; Puppo J., Kranj. AMKRIKANSKI ATLETI PRIDEJO V EVROPO Švedska je povabila amerikanske lahkoatlele z.a letošnje poletje, dn se pomeri ž njimi v lahko-atletskib panogah. Kakor kaž>jo vse dosedanjo priprave, bo Amerika to pot poslala svojo najmočnejšo ekipo — če izvzamemo olimpijske igre — v Evropo, kakor sploh kdaj preje. Te ekspedi-cije se bodo udeležili znani črnec Metcalfe, Ui je v Los Angelesu zmagal na 100 in 200 m, dalje Tolan. zmagovalec na 400 m, ter svetovni rekorder Carr. Tudi slovitega Ben Eastniana, ki je do-dcsegel na 400 m čas 47 sek. ter na 800 m čas 1:50. ne bo manjkalo. Poleg teh se udeleži rekorder ene angleške milje Venzke, svetovni rekorder v skoku v višino Spitz. kakor ludi olimpijski v deseteroboju Bausoh. Prve tekme bo ta anierikanekn elita absolviraia .v Stockholmu. Odtod se podajo v Anglijo, nato pa v Nemčijo. Madjar-sko. Italijo in Frapeijo. Govori se tudi. da bodo Programi Kadio-L jtiblfana i Četrtek. It. februarja: 12.15 Radio kvartet — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 čas, Radio kvartet, borza — 17.30 Salonski kvintete: Valčkova ura — 18.30 Italijanščina (-ez.ije — Barcelona: 21."V) Prenos iz Madridu — Stuttgort: 19.00 Prenos i/ Inomostn — 20.05 Poljudna glasba — 22.43 Berlin — Bucarest: 20.00 Simfonični koncerl — Suisse Roinande: 20.00 »Traviata«. opera — Berlin: 19.33 Curmen«. plošče — 21.00 Igra — Belgrad: 20.00 Prenos i/ Ljubljane — Rim: 20.43 Pester koncerl - Bero-niiinster: 20.00 Melodije in plesi smrti — Praga: 19.20 Saksofon — 19.43 Operetna glasba — 21.00 pester program — Dnnnj: 19.33 Avstrijski komponisti — Miinehen: 21.20 Komorna glasba -Budnpest: 20.30 Prenos koncerta s konservator ti Američani še ni gotovo. startali v Avstriji, kar pa zaenkrat Stolna kongregacija jutri, dne 10. t. m. Naše dijaštvo akademičark ima shod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 8. t. m. ob 3 popoldne naš blagi oče, stari oče, stric ŠTEFAN POHERC veleposestnik v Selah previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v soboto ob 9 dopoldne. Kari, sin, Magdalena, Marija, Alojzija, hčere, Jakob, Franc, zeta in ostali vnuki in vnukinje. Borza Dne S. februarja 1933. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali ne-izpremenjeni tečaji Berlina, Curiha in Prage, dočim so vsi oEtali tečaji bili nižji kot včeraj razen Nevvyorka, ki je narastel. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 9.05, zagrebška borza pa je notiral.a 9—9.10, zaključenih je bilo 10.000 šil. po 9.05. Grški boni so narasli na 34—37. Llubljana. Amsterdam 2308.18—2319.54, Berlin 1362.91—1373.71, Bruselj 799.41—803.35, Curih 1103.35—1113.85, London 196.53—198 13, Newyork LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Četrtek, 9. februarja: SLAVA IN NJENI ME6E- TARJ1. Premiijera. Izven. Petek, 10. februarja ob 15: CARJEVIČ ALEKSEJ. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Sobota. II. februarja: DOPUST NA KRANC.O-SKEM. Red B. OPERA Začetek ob 20 četrtek. 9. februarja: MOR AN A. Red D. 1'elek, 10. februarja: Zaprlo. Sobota, 11. februarja: BALETNI VEČER. Premi-jern. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 9. Telir. ob 20: GROFICA MARICA- Red B. Znižane cene. Petek. 10. febr. Zaprto. Sobota, II. febr. ob 20: šVLJk II. del. Red C. Zahvala Ob priliki smrti našega nepozabnega očeta MAKSA HROVATINA sestram usndljenkam, ki so mu požrtvovalno stregle v njegov, bolezni, učite ,stvu drz nar. šole v Mostah, prečastiti duhovščini za cerkveno spremstvo, pevskemu dru tvu Graf ka za pretresljive žalostinke, vsem, ki so ga spremili na njegovi z.adnp pol,, kakor tud, vsem, ki so nam izrazili svoje sočuvstvovanje ob prebridk. izgubi. Ljubljana, dne 9. svečana 1933. Žalujoči ostali. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; zenltovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek ze mali oglas Dtn 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega snačaja se računa enokolonska 3 mm visoka petilna vrstica po Dta 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Hotelska kuharica ki je več let kuhala po hotelih za več sto gostov, sprejme službo tudi v privatni rodbini. Pišite na upravo »Slovenca- pod št 1086. ilužbodobe Gospodična se išče k dvema otrokoma. Ponudbe na upravo Slovenca« pod šifro »Gospodična 2« št. 1381. (a) Prodajalka dobro izurjena v damski konfekciji — se spreime. Ponudbe z navedbo plače in dosedanjega službovanja do 10. t. m. na upravo »Slovenca« pod »Vestna« št. 1>07. (b) Išče se seboesfer za manjšo elektrarno izven Slovenije. Prednost imajo upokojeni davčni uradniki z znanjem cirilice. Ponudbe na upravo »Slov. pod št. 5000 1382. Pouk Drugi spomla:'.nski prikrojevalni tečaj za damska in moška oblačila se prične 20. II.—U. III. 1933. Poleg običajnega tečaja bom poučeval modele na podlagi spomladanskih modnih listov. Vsled velike spremembe v modi jc ta tečaj jako priporočljiv. Krojni vzorci sc izvršujejo po meri. T. KUNC, lastnik konc. strok, šole, Ljubljana, Sv. Petra 4 11. IG e ES3! Posojila podeljuje -Zadruga« Ljubljana, pp. 307 Spreime poverient- ke. Id) Vložne knjižice kupite ali prodaste oai-bolie pri Komand družbi M JANKOL.E. Liubliana, Selenburgova ulica b 11. Telefon 30-52. Idi Kdor posodi proti vknjižbi na prvo mesto in s primernimi obrestmi 25.000 do 30.000 Din, naj javi svoj naslov na upravo »Slovenca« pod »Varno naložen denar« št. 1372. (d) Trgovino dobro vpeljano, kjerkoli, kupim ali pristopim kot družabnik. Ponudbe na upravo -Slovenca« pod 100.000. št 1401. (d) Stanovanje lepo sobo in kuhinjo oddam takoj. Kavškova 5. č Stanovanje visokopritlično, dvosobno, se mirni stranki takoi odda. Cesta v Rožno dolino št. 11. (č) Stanovanje s tremi sobami se odda za termin maj v Praža-kovi ulici 10, pritličje, levo. Blizu sodišča, pripravno za pisarniške prostore. Poizve se pri T. Mencinger, Sv. Petra c. 43. (č) Opremljeno sobo s orostim vhodom, snažno in svetlo, v središču mesta, se odda enemu ali dvema stalnima gospodoma ali gospodičnama Naslov pove uprava »Slov.« pod »Soba«, f s) Posestva Hiša in parcela pet minut od tramvaja —■ poceni naprodaj. Poizve se: Knezova 37, Ljubljana VII, Kavšek. (p) Kupimo Kompletno napravo za tovarno testenin rabimo. Unitas, posredovalnica rabljenih strojev — Ljubljana — Selenburgova 7/L_(k) Vsakovrdno zlato Kanale Ot. 'laiviSilb -enati ČKRNfc. ujveln Liubliana. vVoltov« utira ♦» 3 Kupujem vse vrste i kož divjačine po najvišjih dnevnih cenah Fischer. Gundriliče-va 3 i 4 Zagreb. Polenovka namočena, priznano najboljša se dobi pri I. Buz-zolini, delikatesa in zaju-trkovalnica, Lingarjeva ulica. (1) Branjarija na prometni točki vsled bolezni takoj naprodaj. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1402. (1) Štajerske mošančke stalno dobite po najnižji cem nri GOSPODARSKI ZVEZI ■ ■■■■■■■■■Iti Bi Nenadoma je poklical Vsemogočni k sebi svojega zvestega služabnika, častitega gospoda Mateja Ahačtča župnika v pokoju, Pogreb bo v petek, dne 10. t. m. ob 10 v Kropi. Kropa, dne 8. februarja 1933. Franc Kanduč, župnik. Kanarčke papige, vseh vrst ptice pevke, golobe, kunce, zajce, srne, lisice, vidre in ostale žive živali stalno kupuje »Peradgrad«, Zagreb, Draškovičeva 1. (k) It rJTmHnM Črne suknje najboljši nakup - Anton Presker. Sv. Petra a 14, Liubliana lil Drva, premog, deske in trame nudi najceneje Prelesnik, Janševa. Telefon 3389. (1) Na prodaj ie novo srebrno ledilno orodje in železna nova blagajna. Naslov v upravi Slovenca« Maribor pod št. 1389. (1) Centimalno tehtnico novo, za 3000 kg nosilnosti, prodam. Naslov v upravi -Slovenca« pod št 1359. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana Židovska ulica in Stari trg. (II Čevljarski stroj malo rabljen (cilinderca) samo za 1500 Din naprodaj. Gostilna Murec — Črnuče. (I) »Columbia« gramofon kovčeg, popolnoma nov, novi model s ploščami, radi odpotovania takoj ; naprodaj. Borster, Vidov- j danska 3. (g) fo Krmo oddala naicenete »Heirrovina lita s mi taki kopeli podobni mleku ki ste si io priredili zvečer lahko ztutra' že tečete, skačete. plešete in delate vse kat se Vam liubi Kurjih oče.s ni več pa tudi noge niso več boleče in zatečene Saltrat Rodell se dobiva za nekoliko dinarjev z jamstvom uspeha v lekarnah, dro-geriiah in narfumeriiah BBiaaBaaKElBBBBaBBBBBBBBB» Važno! Času primerno! Važno! Pri nakupu angleškega in češkega sukna, modnega bl^ga in svile jemljemo v račun (do preklica) tud HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA f V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubi oče in stari oče Lovro Verbič višji davčni upravitelj v p. danes ob 7 zvečer po kratkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, za vedno zaspal. Pogreb bo v četrtek, dne 9. februarja 1933 ob pol 4 popoldne na mestno pokopališče. Novo mesto, Ljubljana, Belgrad, dne 7. februarja 1933. Vladimir, profesor, sin; Mimi roj. Verbič, Olga, hčerki; Ivan Jane, major, zet; Ani, sinaha. Brez posebnega obvestila. Kavarno v Ljubljani oddam Potrebna je gotovina z« odkup inventarja. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Kavarna« št 1375. Beli in zdravi zobje po uporabi Pasta v tnbah p« znatno znižanih cenali Generalno zastopstvo D. Peclimajoa & Cie., Zemnn V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena mama, stara mama, teta in tašča, gospa ANA PAJK vdova po dvornem svetniku danes, po kratki bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno umrla. Pogreb nepozabne bo v petek, dne 10. februarja 1933 ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Salendrova ul. 4, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. februarja 1933. 2alujoči ostali. Mestni pogrebni zavod. ■u a m a u a v — >-t B S ;.-. Ol ^ Č ti B 2 g« J-J — G :w « .s. c a. - s> 5 -o i o S2 £ m Q ■z. s s® a.™ ■o t C aj: a <0 a u > > u o »O D £ S 'C "> 2 1 C0 a ' 'i OS ?.s » , . - (5 u -= tn N a> al > »S e.2 s qC C •ih ; o 4i n -O C > = - o O D O) 41 IM i n o « a T, o S o P •5 £.5 5|c 1 t .51 II-- = m a o 3 TI S 5 J5 P. C. Wren: Lepi Mihael 33 Kje bi neki bil Mihael?«- je vprašala Klavdija. ln Digby,< je dodala Izabela. Ne vetu, sem odgovoril. Res. prav res?« je vprašala Klavdija. -Zares,- sem odvrnil. »Pošteno povem, da si ne morem niti malo misliti, kje bi utegnila biti.« Želela bi, da bi bila tu,« je vzdihnila Izabela. Oh, te sobe ne prenesem več,« je nenadoma krik-nila Klavdija, poskočiia ter zbežala ven. Ko sem ji odprl vrata, se mi je zdelo, da je imela lice objokano. Potem je Izabela vstala od klavirja in šla proti meni. Bila je zelo ljubka, se mi zdi, s svojimi temnomodrimi očmi, temnozlatimi lasmi, mehkimi ko svila, in s svojim milini izrazom. Johnny,< je dejala in položila roke na moje prsi ler mi pogledala v oči. -Ali te smem vprašati nekaj ne-uimiega? Saj vem, kakšen bo odgovor, pa vendar bi te hotela slišati!« Seveda, draga,« sem rekel. »Pa ne boš hud, Johnny?« Ali sem kdaj hud nate, Izabela? Kako bi tudi bil?« sem ji odgovoril. Mirno me je gledala nekaj časa v oči in slednjič vprašala: Ali si H vzel ,BIue Water\ John?« Ne, moja draga, nisem,« sem odvrnil in jo potegnil k sebi. Tedaj mi je ovila roki okoli vratu in poljubil sem jo na ustnice. Solze so ji zablestele v očeh, dvignil sem jo v naročje, jo nesel na zofo, sedel k njej, jo nežno prižel k sebi ter jo jel poljubljati na lice. Takrat sem se nenadoma zavedel, da jo ljubim — da sem jo vedno ljubil. Toda dotlej sem bil videl v njej le ljubkega druga v igri in tovarišico, nikdar pa ne žene. Ako je bila ta zavest posledica ukradenega dragulja, sem bil vesel, da je bil ukraden. »Srček! Srček! Srček! sem šepetal ui jo poljubljal. »Ali me ljubiš, sladka Izabela?« sem jo vprašal in namesto odgovora sta se mi nasmehnili dve zasolzeni zvezdi, lahno me je objela in iskreno poljubila. Mislil sem, da mi bo srce zastalo. »Ljubiti tebe, najdražji!« je vprašala. »Ti si moje življenje. Ljubila sem vse, kar si rekel ali storil, že odkar sem bila dete!« »Ne joči se!< sem jo tolažil in bil osramočen, da nisem mogel z besedami izraziti svojih čuvstev. »Jočem od radosti,« je ihtela. »In sedaj ko si mi sam povedal, da nisi, sedaj vem!« »Kako to, da si mislila, da sem vzel dragulj?« sem jo vprašal. »Radi tega, ker si ti bil pri mizi, John; Mihael te je ujel za roko; in videla sem te ponoči iti doli — da bi ga spravil nazaj, kakor sem mislila.« »Ti si me videla?« sem jo vprašal presenečen. »Da, ljubi. Bedela sem in videla spodaj ob robu vrat, kako je šla luč mimo. Šla sem ven in gledala čez držaje,« je odgovorila Izabela. »Da, šel sem gledat, ako je vražja stvar že na mestu,« sem ji pojasnjeval. »In prej sem jaz ujel Mihaela ko Mihael mene, ko si luči ugasnila. Midva sva oba pričakovala, da ujameva Gusta, pa sva ujela drug drugega.« »Oh, in jaz sem bila tako nepopisno nesrečna,« je nadaljevala Izabela. »In zdelo se mi je tudi, da obremenim tebe, ako bi razbremenila Gusta...« in obrisala si je solze. »Toda sedaj je zopet vse dobro,« se je smehljala. »Nič na zemlji me ne skrbi, dokler me ti ljubiš — ali me pa prav zares ljubiš, ljubček?« Za odgovor sem jo obsipaval z nežnostmi. »Kdaj si me pričel ljubiti?« je vprašala moja sladka in dražestna ljubica, ko sem jo spustil iz objema. »Ne vem,« sem ji rekel. »Ljubil sem te vedno, in sedaj te obožujem ter te bom vedno oboževal, in zopet me je za dolgo objela, da sem čutil najblažjo radost. Pred vrati so se začuli koraki, ki so naju zdramili iz sladkih sanj. Urno sva se dvignila, in ko je David vstopil, je Izabela hitela urejati svoje note, jaz pa sem grozno zatopljeno gledal v svojo beležnico. »Oprostite, sir,« se je ustavil David pred menoj. »Ali bi mogel govoriti par besedi, sir?« »Le začnite, David,« sem 11111 dejal. »Na samem sir, prosim,« mi je pojasnil. Šel sem z njim pred vrata, in ko sem jih zaprl, mi je izročil pismo. Mr. Digby, sir. Prav posebno mi je naročal, naj vam dam skrivaj to pismo nocoj ob desetih, sir, hvala vam, sir!« »Hvala, David,« sem 11111 rekel in šel v sobo za kadilce, spotoma odpirajoč pismo. Dasi sem se zavedal, tla bi moral spričo tega biti poln bojazni in skrbi, mi je sire vriskalo od radosti, da bi zaplesal vzdolž dolgega hodnika v začudenje in grajo raznih napetih in dostojanstvenih Brandonov, mož in žen, ki so srepo gledali s stene. Toda moje srce je takrat venomer vriskalo: Izabela! Izabela! Izabela! Izabela ljubi mene m jaz ljubim Iza-belo...« Soba za kadilce je bila prazna. Prižgal sem luč, po-dregal ogenj, sedel v največji in naimehkejši naslonjač ter si nažgal pipo. Da sem prišel iz jedilnice in tam piejH Digbyjevo pismo, bi ga bil odprl 1. zastajajoči m Hivem in z drhtečima rokama. Tako pa se mi ni zdelo nič važnejše v primeri z velikim dejstvom, ki mu je pelo nnjp srce slavospev in hvalospev Bogu. v Ljubezen je pač zelo sebična ... Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel čeč. Izdajatelj: Iran Itako ve» Urednik: Frane Krem/ar.