Letališče Moškanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
H^j natakar/ica ^O^ETjA 20H
Poiščiteglasovalni kupon na strani 22!
Po mestni občini Ptuj • Z rebalansom korenit poseg v naložbe
O Stran 5
Ptuj, torek, 19. julija 2011
letnik LXIV • št. 55 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
mLn	7
Natisnjenih: 12.000 izvodov =E, ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
V
Štajerski
Polenšak • 48. praznik žetve
Poželi so nove rekorde
Polenško Turistično društvo, ki je minuli konec tedna izpeljalo že 48. praznik žetve z razstavo kruha in pogač, se po dveh dneh in dveh nočeh pestrega dogajanja lahko pohvali z dvema novima rekordoma.
Prireditev si je ogledalo krepko preko 5000 obiskovalcev, domače gospodinje pa so porušile svoj lanski rekord v peki slastnih gibanic - letos jih je namreč v dveh dneh zmanjkalo kar 752! Ob gibanicah so obiskovalci lahko poskusili tudi številne vrste domačega kruha iz krušne peči in si, tako kot vsa leta doslej, ogledali žetev in mlačev pšenice na način dedkov in babic, s srpi, kosami, kosilnico na konjsko vprego, cepi, „trešmaši-nom", geplom itd. Koliko so spretni in močni, so letos za „trešmašinom" dokazovali tudi okoliški župani in kar dva predsednika dveh turističnih zvez. Sicer pa je bilo prav tako živahno kot podnevi tudi ponoči, saj polen-ški praznik žetve praktično neprekinjeno traja od sobote do ponedeljkovega jutra.
Simona Meznarič
Foto: Črtomir Goznik
Gruškovje • Kolone, kolone ...
Z več policisti lažje za domačine
Že lepo število let ni prav nobena posebnost več, da se regionalna cesta od Dra-žencev do Gruškovja spremeni v gosto, komaj premikajočo se kačo avtomobilske pločevine. Tisoči turistov se pač še vedno namenijo po tej poti do hrvaškega morja. Sicer pa že vedo, da na višku poletne sezone nikjer na naših cestah do mejnih prehodov ni bistveno drugače.
Ptuj • Štefka Presker:
Rezerve iskati z večjo zavzetostjo
Razlogov za negativno poslovanje ptujske bolnišnice je veliko.
Dejan Zavec •
»Verjamem v svojo zgodbo, v svoj uspeh!«
O Stran 12 # '
Košarka • Na Ptuju Smodiš, Lakovič, Lorbek ...
O Stran 13
Ptuj • Naj športnika OŠ v MO Ptuj sta Maja in Gregor
O Stran 15
In če so se že vozniki nekako vsaj malo navadili, da bo treba ob največjih turističnih špicah potrpeti nekaj ur čisto počasne vožnje v koloni in morda še kakšno urico ali dve čakanja na samem mejnem prehodu, je takšna večkilometrska kolona veliko bolj neprijetna za domačine, predvsem Videmčane in Podlehničane, ki ob petkih, še bolj pa ob sobotah čez poletne mesece sploh ne morejo prečkati magistralne ceste.
Podlehniški župan Marko Maučič, ki si skupaj s sosednjim županom Friderikom Bračičem na vso moč prizadeva, da bi se gradnja vzporedne ceste in avtoceste končno že začela, je za-
radi nevzdržnega stanja na ma-gistralki od začetka letošnjega julija naprej zagrozil, da bodo promet na križiščih urejali kar domači gasilci, če policisti ne morejo.
In resna namera je očitno delovala, saj je minulo soboto dopoldne na križiščih in vpadnicah na glavno haloško prometnico promet urejalo osem dodatnih policistov, štirje na motorjih. »Seveda je bila situacija za domačine precej boljša, saj so ti policisti tekoče usmerjali promet tako, da je bilo možno sicer zatrpano regionalno cesto G1-9 prečkati brez nevarnosti in nenormalno dolgega čakanja. Zdaj nam je obljubljeno,
da bodo dodatne policijske patrulje na teh kritičnih točkah dežurne vse do konca sezone, seveda le v času največjih prometnih zamaškov.«
O Stran 3
Foto: SM
Eden je vsekakor izvajanje zahtevnejših zdravstvenih storitev, ki jih v bolnišnici v preteklih letih niso izvajali, in ki predstavljajo za bolnike s Ptujskega in širše veliko pridobitev, saj so jih doslej morali iskati v bližnjih bolnišnicah. Sredstva žal še vedno ne sledijo bolnikom, pravi predsednica sveta zavoda Splošna bolnišnica Ptuj Štefka Presker.
Svet od vodstva bolnišnice zahteva poslovanje v okvirih finančnega načrta bolnišnice za letos, poudarja. S Štefko Presker, ki pravi, da člani sveta zavoda ostajajo optimistični glede poslovanja ptujske bolnišnice, kar pa pomeni, da v naslednjih mesecih pričakujejo izboljšanje finančnih rezultatov, smo se pogovarjali po julijski seji sveta.
»Na julijski seji sveta zavoda smo ocenili, da je sanacija izgube pri poslovanju bolnišnice prepočasna, nezadostna, saj so v prvih petih mesecih letošnjega leta ponovno 'pridelali' nekaj manj kot 500.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki. Tudi za junij ocenjujejo dodatnih 100.000 evrov izgube. Izguba je v primerjavi s poslovanjem v istem obdobju preteklega leta sicer za okoli 130.000 evrov nižja, vendar še vedno bistveno previsoka. Svet zavoda od vodstva bolnišnice zahteva poslovanje v okvirih finančnega načrta bolnišnice za leto 2011, kar pomeni uravnoteženo poslovanje, poslovanje brez izgube.«
O Stran 8
Slovenija • Z rebalansom za 360 milijonov evrov manj
Največji rez pri prometnem ministrstvu
Vlada je v četrtek sprejela okvirni rebalans državnega proračuna za leto 2011. Ta predvideva odhodke v višini 9,65 milijarde evrov, kar je 360 milijonov manj kot v veljavnem proračunu, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za finance Franc Križanič. Prihodki proračuna naj bi znašali 7,95 milijarde evrov.
Rebalans na odhodkovni strani predvideva za štiri odstotke več sredstev za plače glede na leto 2010, a je povečanje manjše od sprva predvidenega. Sredstva za plače se tako zmanjšujejo za odstotek, materialni stroški države pa za dobre štiri odstotke.
Tekoči transferji bodo za štiri odstotke večji od lanskih in bodo predstavljali 5,63 milijarde evrov. V tem kontekstu se po Križaničevih besedah zmanjšujejo subvencije na 454 milijonov evrov, kar je približno na ravni iz leta 2008.
Transferji posameznikom in gospodinjstvom se glede na lani povečujejo za osem odstotkov na 1,45 milijarde evrov. »Zaradi zaostrenih socialnih razmer moramo povečati sredstva, da
zadržimo raven pomoči, ki jo pomoči potrebni dobivajo,« je pojasnil finančni minister.
Transferji neprofitnim organizacijam dosegajo 133 milijonov evrov in so za 19 odstotkov večji od lanskih in tudi nekoliko
večji od veljavnega proračuna. Drugi tekoči transferji se glede na lani povečujejo za šest odstotkov na 3,6 milijarde evrov, pri čemer se transferji v sklade socialnega zavarovanja povečujejo za 11 odstotkov, transferji v javne zavode pa za odstotek.
Investicijski odhodki se skladno z rebalansom glede na leto 2010 povečujejo za šest odstotkov na 394 milijonov evrov. Država bo po Križaničevih besedah manj gradila, a s transferji izrazito spodbujala gospodarstvo, samostojne podjetnike in javne zavode.
Investicijski transferji bodo znašali 644 milijonov evrov in bodo 15 odstotkov večji od lanskih.
Enim ministrstvom manj, drugim več
Glede na leto 2010 se z rebalansom znižujejo sredstva za
Prostovoljne zavarovalnice kritične do splošne participacije
V Slovenskem zavarovalnem združenju poudarjajo, da slovenskega zdravstva ni moč rešiti zgolj z reformo financiranja ter ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, temveč so potrebne bistveno večje sistemske spremembe. Glede uvedbe splošne participacije pa menijo, da gre pravzaprav za neke vrste obvezni samoprispevek.
Glede na znane informacije o splošni participaciji v združenju ugotavljajo, da dejansko ne gre za participacijo. »Participacija se namreč plačuje ob opravljeni zdravstveni storitvi, napovedano splošno participacijo pa bi plačevali vsi, torej gre za neke vrste obvezni samoprispevek,« trdijo. V združenju ugotavljajo, da bo t. i. samoprispevek najbrž treba vsem zavezancem zaračunati, na novo bo treba opredeliti tudi zavezance za plačilo in način pobiranja tega obveznega samoprispevka.
nacionalno varnost, obrambo in zunanje zadeve, promet in prometno infrastrukturo, upravljanje sistemov javne uprave in tudi politika zdravstvenega varstva. Iz okvirnega predloga rebalansa državnega proračuna za letos je razvidno, da z rebalansom največ sredstev glede na veljavni proračun izgublja ministrstvo za promet, in sicer 128,2 milijona evrov. Po drugi strani največje povečanje beleži ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kjer je proračunska sredstva povečujejo za 52,7 milijona evrov.
Po predlogu rebalansa je ministrstvu za promet letos namenjenih 537,1 milijona evrov, znotraj posameznih postavk ministrstva pa so največji rezi predvideni pri direkciji za ceste, kjer bo sredstev 187,8 milijona evrov oz. 40,4 milijona evrov manj od veljavnega proračuna, in pri direkciji za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, kjer se proračunska sredstva zmanjšujejo za 230,6 milijona evrov na 126,6 milijona evrov.
Za ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je skladno z rebalansom za letos predvidenih 1,7 milijarde evrov sredstev. Poleg ministrstva za delo, rebalans več sredstev predvideva tudi za ministrstva za finance, za zunanje zadeve ter za šolstvo in šport. Ministrstvu za finance bo namenjenih 16 milijonov evrov več proračunskih sredstev, torej po novem 2,64 milijarde evrov.
»Strokovno se bo treba opredeliti tudi do vprašanja, ali je mogoče, da se zasebna sredstva, pobrana iz neto plač, preusmerijo v javno blagajno - ZZZS, saj je to v nasprotju z direktivami EU,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Združenje in zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja, opozarjajo, da niso bili vključeni v pripravo morebitnih sprememb financiranja zdravstvenega sistema, s predlogi pa so seznanjeni zgolj iz medijev.
V eni izmed treh zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje pri nas, Adriatic Slovenica, pa so zapisali, da odločno zavračajo »škodljiv in povsem neargumentiran predlog za ukinitev dopolnilnih zavarovanj ter predlog uvedbe preživete in nesocialne splošne participacije«. Po njihovem mnenju tak model pomeni povečanje nesorazmerne obremenitve za različne kategorije državljanov in zato v ničemer ne povečuje solidarnosti. Še več denarja v skupno blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje bi po njihovem mnenju pomenilo še manjšo kontrolo porabljenega de-
Proračunska sredstva ministrstva za zunanje zadeve se povečujejo za 3,3 milijona evrov na 76,3 milijona evrov, sredstva ministrstva za šolstvo in šport pa se glede na veljavni proračun povečujejo za 11,5 milijona evrov na 1,3 milijarde evrov. Nekaj, dobrih 233.000 evrov, bo pridobil tudi vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu (skupaj je resorju namenjenih 10,7 milijona evrov).
Ostala ministrstva z rebalansom izgubljajo. Proračunska sredstva ministrstva za gospodarstvo se glede na veljavni proračun tako z rebalansom znižujejo za 62,6 milijona evrov na
265.3	milijona evrov, za ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za 61,4 milijona evrov na 432,3 milijona evrov, za službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pa za 49,7 milijona evrov na 183,9 milijona evrov.
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo z rebalansom izgublja 36,2 milijona evrov, za to ministrstvo je po novem predvidenih 595,8 milijona evrov. Sledi ministrstvo za okolje, ki se mu proračunska sredstva zmanjšujejo za 34,3 milijona evrov na 228,9 milijona evrov, ministrstvu za zdravje se sredstva zmanjšujejo za 23,1 milijona evrov na 78,3 milijona evrov, ministrstvu za obrambo pa za 20,5 milijona evrov na
462.4	milijona evrov.
Po predlogu rebalansa je ministrstvu za kulturo letos namenje-
narja in posledično večanje participacije, ko bo zavodu ponovno zmanjkalo denarja. (sta)
SVLR bo vodil Bojan Suvorov
Vlada je prejšnji teden imenovala Bojana Suvorova za državnega sekretarja v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), so potrdili na uradu vlade za komuniciranje..
Bojan Suvorov je magister strojništva, ki na SVLR prihaja z mesta namestnika direktorja v vladni službi za razvoj in evropske zadeve (SVREZ), kjer je služboval od februarja 2009.
Področje dela SVLR, ki jo bo vodil, dobro pozna, saj je bil med letoma 2001 in 2005 zaposlen na nekdanji agenciji za regionalni razvoj, najprej kot namestnik direktorja, od oktobra 2002 pa kot direktor. Pred Suvorovim je službo vodil Boštjan Žekš, sicer minister, pristojen za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je vodenje začasno prevzel po tem, ko je z mesta ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj
nih 198,6 milijona evrov proračunskih sredstev, kar je 16,7 milijona evrov manj od veljavnega proračuna. Krčenje je sicer nižje od prvotno predvidenega, saj so sprva predvidevali rez v višini 38 milijonov evrov.
Ministrstvu za javno upravo je z rebalansom glede na veljavni proračun namenjenih 52,5 milijona evrov proračunskih sredstev oz. 13,4 milijona manj, ministrstvu za pravosodje 65,3 milijona evrov oz. 6,1 milijona evrov manj, ministrstvu za notranje zadeve je namenjenih 353,9 milijona evrov oz. 3,9 milijona manj, službi vlade za razvoj in evropske zadeve pa 6,13 milijona evrov oz. dobrih 900.000 evrov manj kot v veljavnem proračunu.
Za vladne proračunske uporabnike skupaj je po predlogu rebalansa namenjenih 9,38 milijarde evrov, kar je 374 milijonov manj od veljavnega proračuna, je razvidno iz okvirnega predloga rebalansa proračuna za letos.
Med nevladnimi proračunskimi uporabniki velja izpostaviti Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS, saj se proračunska sredstva za agencijo skladno z rebalansom glede na veljavni proračun povečujejo za več kot petkrat na 1,9 milijona evrov. Občutno se povečujejo tudi proračunska sredstva za državno volilno komisijo, in sicer za 9,5 milijona evrov na 12,9 milijona evrov.
STA. (pripravlja: SM)
odstopila Duša Trobec Bučan. A je po izstopu Zares iz koalicije in odstopu njihovih ministrov Žekš začasno zdaj prevzel še vodenje ministrstva za kulturo, pri čemer je bil njegov pogoj, da ne bo opravljal treh ministrskih funkcij hkrati. Zato je predsednik vlade Borut Pahor poiskal novega predstojnika SVLR.
Suvorov je tako že peti predstojnik SVLR v tem mandatu. Prva ministrica Zlata Ploštajner je odstopila iz osebnih in zdravstvenih razlogov, njen naslednik Henrik Gjerkeš pa po tem, ko ga je policija ujela pri vožnji pod vplivom alkohola. Gjerkeša je zamenjala njegova državna sekretarka Duša Trobec Bučan, ki pa je po zgolj treh mesecih odstopila, med drugim zato, ker, kot je dejala, ni imela podpore predsednika vlade Boruta Pahorja. Vsi trije so bili ministri iz kvote DeSUS, ki je kmalu po odstopu Trobec Bučanove tudi izstopila iz koalicije. Takrat je Pahor za vodenje vladne službe začasno pooblastil Žekša. Na mestu državnih sekretarjev pa sta v tem mandatu poleg Trobec Bučanove sedela še Meta Vesel Valentinčič in Damijan Pavlin, ki je to funkcijo opravljal zgolj dober mesec dni. (sta)
Uvodnik
Potrebujemo več države, poštene države!
Večji del delovnega ljudstva se sicer že lahko predaja brezskrbnemu poletju in dopustom, na politični sceni pa je še vedno precej razgibano. Poleg špekulativnih izjav političnih prvakov, ekonomistov in celo filozofov o tem, kdo, katera politična opcija in na kakšen način bi nas lahko pripeljala iz težke situacije na gospodarskem, političnem in tudi moralnem področju, pa je jasno: kdorkoli bo prevzel vajeti v roke, s svojimi odločitvami in ukrepi ne bo doživel pravega efekta, če ne bo sposoben narediti konec finančni nedisciplini in kršitvam delovne zakonodaje, ki so se pod krinko vsesplošne krize razpasli kot nekakšna kuga.
Žalostno je, da še vedno nismo dočakali javne objave evidence slabih delodajalcev, čeprav je po zakonu o urejanju trga dela že v začetku meseca pričela veljati določba, ki dovoljuje, da se javno objavi seznam kršiteljev, torej tistih, za katere je bilo pravnomočno ugotovljeno, da kršijo pravice delavcev in ne izplačujejo z zakonodajo predpisanih plač, socialnih prispevkov in davkov. To je samo še ena črna pika več našim državnim organom, vladi, ministrom, komurkoli, saj sam ne vem več, komu pravzaprav; da o nemočnih in neučinkovitih inšpekcijskih službah ne govorimo.
Zaradi nedostopnosti evidence slabih delodajalcev so upravičeno ogorčeni predvsem tisti delavci, ki doživljajo vso grenkobo posledic kršitve njihovih pravic. Na ta problem pa so prejšnji teden javnost in vlado opozorili tudi v zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, saj so zahtevali, da država nemudoma vzpostavi pogoje za objavo seznama okoli 700 slovenskih podjetij, ki kršijo zakonodajo in delavske pravice in jih nihče ne kaznuje ali vsaj na kršitve javno opozarja. Pa so spet naleteli na gluha ušesa nekoga, pravzaprav človek ne ve več čigava, zato nas še bolj prevzema nelagoden občutek, da smo v nekakšnem brezvladju, saj skoraj na vsakem koraku slišimo, da v državi vladajo le tajkuni, korupcija inpolitikantstvo.
Denimo, da imajo do neke mere prav tisi, ki trdijo, da bi lahko z objavo črnega seznama podjetij neplačnikov prizadeli tudi tista podjetja, ki so se v likvidnostnih težavah znašla brez svoje krivde, zgolj zaradi spleta okoliščin ali posledic propadlih velikih kupčij. A vse bolj sem prepričan, da bi s tem najbolj prizadeli prav krivce za nastalo situacijo, med katerimi so tudi proračunski porabniki, ki bi morali biti za zgled, a so žal tudi med povzročitelji nelikvidnosti. Verjamem, da nas filozofi ne bodo rešili iz te godlje, v kateri smo že do vratu, a tokrat bi pritegnil trditvi enega najuglednejših med njimi, da potrebujemo predvsem več države. Poštene države, kajti brez brezhibnega delovanja države in njenih institucij ne moremo pričakovati zaupanja naroda, še manj pa napredka na katerem koli področju.
Martin Ozmec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podlehnik, Gruškovje • Kolone, kolone, kolone ...
Z več policisti lažje za domačine
Že lepo število let ni prav nobena posebnost več, da se regionalna cesta od Dražencev do Gruškovja spremeni v gosto, komaj premikajočo se kačo avtomobilske pločevine. Tisoči turistov se pač še vedno namenijo po tej poti do hrvaškega morja. Sicer pa že vedo, da na višku poletne sezone nikjer na naših cestah do mejnih prehodov ni bistveno drugače.
Foto: SM
Na mejnem prehodu Gruškovje se ob sobotnih dopoldnevih za prehod meje čaka tudi po uro in pol ali več.
In če so se že vozniki nekako vsaj malo navadili, da bo treba ob največjih turističnih špicah potrpeti nekaj ur čisto počasne vožnje v koloni in morda še kakšno urico ali dve čakanja na samem mejnem prehodu, je takšna večkilometrska kolona veliko bolj neprijetna za domačine, predvsem Videmčane in Podlehničane, ki ob petkih, še bolj pa ob sobotah čez poletne mesece sploh ne morejo prečkati magistralne ceste.
Podlehniški župan Marko Maučič, ki si skupaj s sosednjim županom Friderikom Bračičem na vso moč prizadeva, da bi se gradnja vzporedne ceste in avtoceste končno že začela, je zaradi nevzdržnega stanja na magistralki od začetka letošnjega julija naprej zagrozil, da bodo promet na križiščih urejali kar domači gasilci, če policisti ne morejo.
In resna namera je očitno delovala, saj je minulo soboto dopoldne na križiščih in
vpadnicah na glavno haloško prometnico promet urejalo osem dodatnih policistov, štirje na motorjih. »Seveda je bila situacija za domačine precej boljša, saj so ti policisti tekoče usmerjali promet tako, da je bilo možno sicer zatrpano regionalno cesto G1-9 prečkati brez nevarnosti in nenormalno dolgega čakanja. Zdaj nam
je obljubljeno, da bodo dodatne policijske patrulje na teh kritičnih točkah dežurne vse do konca sezone, seveda le v času največjih prometnih za-maškov,« je povedal Maučič, ki ga ob tem nemalo jezi še dejstvo, da se zadeve z izgradnjo zadnjega kraka Pyhrnske avtoceste ne premaknejo z mrtve točke: »Do konca julija mora
biti po planu izbran projektant in res upamo, da bo šlo po terminskih načrtih naprej. Naslednje leto bi moral biti izvršen odkup zemljišč, za kar je potrebnih okoli 20 milijonov evrov, po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa naj bi se nato leta 2015 začela gradnja.«
Vendar pa je predvideni plan izgradnje zadnjega avtocestnega odseka res precej vprašljiv, še zlasti po rebalansu, ki ga je vlada sprejela pred nekaj dnevi in iz katerega je jasno razvidno, da je najbolj zarezala prav v prometno ministrstvo. »Dvakrat smo na to temo postavljali poslansko vprašanje, prvič je Vlačič rekel, da gre za manjši delček avtoceste, kar ne more biti težava. Letos pa denarja nima, niti ga ni za odkup zemljišč na tej trasi. Prometno ministrstvo ima letos za predvidene naložbe kar 100 milijonov evrov manj! Težava je v tem, da bo imel ta izpad denarja »domino
efekt«, kar pomeni, da bo skoraj zagotovo padel terminski plan izgradnje avtocestnega odseka. Ta denar je bil namreč predviden za nujne naložbe in vmes so tudi že tekoče naložbe, zato bodo slednje seveda na vrsti prej kot ta del avtoceste do Gruškovja,« je precej realno ocenil situacijo poslanec Franc Pukšič, ki pravi, da tudi morebitne jesenske volitve in
nova vlada vseh nakopičenih napak in težav ne bo mogla odpraviti na mah: »Gotovo pa bo naslednja vlada prvenstveno zagotavljala denar za naložbe, saj so investicije edini garant za razvoj! Zato bi bilo dobro, če bi bile volitve res že jeseni in bi nova vlada lahko pripravila rebalans za 2012.«
Župan Marko Maučič pa je še napovedal: » Če se bo v napovedanem okvirnem termin-skem planu karkoli porušilo, če bomo videli, da se zadeve ne premikajo, bomo po koncu letošnje turistične sezone dejansko prisiljeni v državno nepokorščino in bomo res ustavili promet na regionalki in naj kolone segajo do Hamburga!«
SM
Foto: SM
Nepregledne kolone domačih in tujih turistov znajo doseči tudi 15 ali 20 kilometrov, skoraj do Maribora ...
Ptuj • Še o problematiki Kajuhove in Trubarjeve
Prebivalci Trubarjeve imajo vsega dovolj, ulico bodo zaprli
O problematiki Kajuhove in Trubarjeve ulice v ČS Ljudski vrt smo že poročali. Gradnja meteorne kanalizacije za potrebe odvodnja-vanja OŠ Ljudski vrt, ki poteka na območju teh dveh cest, je spodbudila nekatere krajane, da so se oglasili s pobudo o dokončni prometni in varnostni ureditvi, in tako prinesla tudi večjo kakovost življenja na tem območju Ptuja.
Foto: Črtomir Goznik
Prebivalci Trubarjeve si želijo, da bi lahko čim prej zaživeli ob urejeni cesti, ne želijo pa si pločnika, ker za to ni pogojev.
Pobudniki so želeli vzpostaviti tudi enosmerni prometni režim, ki pa bi dela na projektu odvodnjavanja in ureditvi cest samo še dodatno zapletel oziroma podaljšal, ker bi ga lahko vzpostavili le na osnovi prometne študije, katere izdelava pa traja precej časa. Zato so od enosmernega prometa pobudniki odstopili. Zaradi dodatnih zahtev občanov s Kajuhove so se dela na izgradnji meteorne kanalizacije, ki rešuje le problem odvodnjava-nja OŠ Ljudski vrt, ne pa tudi obeh ulic, začasno ustavila. Delovišče je zaprto od začetka junija, do srede julija so ga kljub vročini le dvakrat poškropili, prah in razrita cesta dodatno otežujeta življenje nekaj sto občanom, ki ne morejo verjeti, da dela na projektu izdelave ureditve obeh cest, vključno z izgradnjo pločnika, da bi se izognili morebitnim novim izkopavanjem, tako dolgo trajajo.
Krajanom Trubarjeve je vsega dovolj, ne strinjajo se z izgradnjo pločnika ob njihovi
ulici, ker za to ni prostora, gre za »vsiljeno« rešitev, ki je sami niso predlagali, cesto bodo zaprli, če se dela kmalu ne bodo ponovno pričela in v najkrajšem možnem času tudi končala, da bo ulica dobila asfalt in s tem normalno prevoznost. Danica Lisec iz Trubarjeve 6 je ogorčena. Sramota je, pravi, da morajo prenašati takšen hrup in prah v poletju, v najhujši vročini. Stanujejo v vili v križišču in so najbolj izposta-
vljeni hrupu in prahu. Ponoči ne morejo spati zaradi vožnje avtomobilov po makadamu. Komaj malo zaspijo, že pridrvi drugi avtomobil in jih zbudi. »Če ste znali rešiti en problem, zakaj niste še drugega. Drugje ste ga rešili, nam pa ga naredili. Tega nimajo niti v Halozah, če kaj delajo, takoj popravijo oziroma sanirajo. Če se bo to nadaljevalo, bomo primorani cesto zapreti.«
Zdravka Flegar je v imenu
družin Flegar in Murko, Trubarjeva 5, vogalna hiša, ki ima izhod na Kajuhovo in Trubarjevo, povedala, da so iz časopisa izvedeli, kaj se pripravlja za njihovo in Kajuhovo ulico. V zvezi s tem so se nekateri pogovarjali s ptujskim županom, sklicani sta bili dve seji četrtne skupnosti, krajanom pa nihče ni nič povedal, kaj so se na teh sejali pogovarjali in kaj so sklenili. Kako je mogoče, da se drugi pogovarjajo o njihovih problemih, njih pa nihče ne povabi, da bi lahko povedali
f]l
JI J |
' . ■ .. __
Vhod v Trubarjevo ulico
svoje mnenje oziroma zahteve. Če je v Kajuhovi ulici dovolj prostora za pločnik, v Trubarjevi tega prostora ni, opominja Flegarjeva, ki v imenu ostalih prebivalcev nasprotuje tudi enosmerni prometni ureditvi, zaradi katere bo trpela tudi Župančičeva ulica, če se bodo vsi vozili okrog ali bo to manj prometa, se sprašuje. Rešitev mora odgovarjati vsem občanom, ne pa samo trem pobudnikom za vzpostavitev enosmernega prometa in ureditve pločnika na Kajuhovi.
Nepošteno in arogantno pa je, da jih kot sosedov nihče iz Kajuhove ni prišel nič vprašat. Najmanj, kar je, bi jih moral predsednik ČS Ljudski vrt povabiti na skupni sestanek, da bi lahko povedali svoje mnenje glede nadaljnjih posegov na Trubarjevi. Vera Emeršič je nezadovoljna, ker »navadnih« krajanov nihče ne posluša, nihče jim tudi ne daje možnosti, da bi lahko povedali svoje. Prepričana je, da če bi ob tej ulici stanoval kateri od ptujskih veljakov, bi bilo v enem mesecu vse urejeno. Pri tem pa opozarja tudi na to, da so jih obšli tudi pri reševanju meteornih voda, saj s projektom, ki je v teku, rešujejo le problem od-vodnjavanja meteornih voda OŠ Ljudski vrt, ne pa tudi njih. Dobili so le obvestilo, da se bo prišlo kopat in da se bo malo kadilo, pravi Ivan Emeršič, ki je tudi želel izvedeti, zakaj se hkrati ne rešuje tudi odvodnja-vanje za objekte ob Trubarjevi ulici, pa je dobil odgovor, naj se gre o tem pogovorit s ptujskim županom Štefanom Čela-nom. Ob velikem deževju jim stalno zaliva kleti. Sedaj delo-višče miruje že dober mesec in pol, občasno pa se pojavijo delavci Telekoma, ki sicer v zemljo polagajo telefonski kabel. Zdravka Flegar sprašuje, zakaj ceste ne asfaltirajo, obljubljeno jim je bilo, da bo ponovno vzpostavljena v normalno stanje 30. junija. Odgovore na svoja vprašanja pričakujejo čim prej, sicer bodo primora-ni cesto zapreti, so odločeni.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Dobrodelna košarkarska tekma
Za velik nasmeh po
moči potrebnih otrok
V okviru tridnevnega mednarodnega košarkarskega turnirja pod naslovom Pokal Primus, ki bo od sobote do ponedeljka (23. do 25. julija) v športnih dvoranah Ljudski vrt in v Kidričevem, bo odigrana tudi ponedeljkova dobrodelna tekma med ekipo Makedonije in Poljske.
fizioterapevtki Jožici Potrč v Pesnici, ustanovili društvo Namesto pike vejica. Društvo ima okoli 50 rednih članov in nekaj simpatizerjev. Sedež društva je v Pesnici pri Mariboru. Deluje po sistemu kot vsa neprofitna društva. Imamo predsednika, tajnika in blagajnika. Sklicali smo štiri srečanja. Društvo sicer deluje malo drugače kot ostala društva. Denar, ki ga zberemo z dobrodelnimi prireditvami, je namenjen izključno za terapije otrok s težavami v razvoju.
„Cena vstopnice za dobrodelno tekmo, ki bo na sporedu v ponedeljek ob peti uri popoldne v dvorani Ljudski vrt, je le tri evre, za ostali dve pa 10 evrov. Celotni izkupiček te tretje dobrodelne tekme bo namenjen pomoči potrebnim v dveh različnih institucijah. Prva je Zavetišče Horjul z nadpovprečno visokimi standardi oskrbe zapuščenih in brezdomnih živali. Drugi prejemnik zbranih sredstev pa je Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju Namesto pike vejica, katerega namen je pomagati otrokom s težavami v razvoju. Vabimo vas, da tudi vi podprete našo dobrodelno gesto in
s tem prispevate k družbeni odgovornosti in solidarnosti," je pojasnil Jernej Neubaer, direktor podjetja JN Eventi, ki je soorganiztor pokala, ter še dodal, da so vstopnice na voljo na vseh Eventimovih prodajnih mestih, za dobrodelno tekmo pa tudi v sami dvorani pred pričetkom.
Denar za nujne terapije otrok s težavami
O društvu Namesto pike vejica pa je več povedala članica Tonja Kolar: „Septembra 2010 smo starši, katerih otroci obiskujejo terapije pri nevro-
Pokal Primus 2011 je turnir v okviru pripravljalnih tekem slovenske košarkarske reprezentance na Evropsko košarkarsko prvenstvo v Litvi, ki bo potekalo septembra 2011. Pokal Primus 2011bo v Sloveniji postregel s prvima letošnjima pripravljalnima tekmama slovenske moške košarkarske reprezentance pod taktirko novega selektorja Božidarja Maljkovica. Poleg tega pa se bo na Ptuju tudi prvič zbrala celotna reprezentančna ekipa, saj se bodo po nekoliko daljšem odmoru reprezentanci pridružili še njeni izkušenejši člani Jaka Lakovič, Boštjan Nachbar, Matjaž Smodiš ter Erazem Lorbek.
Priznana nevrofizioterapevtka Jožica Potrč pomaga otrokom s težavami v razvoju v okviru društva Namesto pike vejica; te terapije Zavod za zdravstveno zavarovanje krije le delno, zato je večji del (velikih) stroškov na ramenih staršev.
Terapije, ki jih pokriva Zavod za zdravstveno zavarovanje, so omejene. Otroci s težavami v gibanju potrebujejo hitro po postavljeni diagnozi strnjeno obliko terapij. Gospa Jožica Potrč je priznana terapevtka v slovenskem prostoru, toda žal brez koncesije. Starši stroške fizioterapij krijemo sami. Zaradi težav v razvoju otrok je veliko staršev ostalo doma in si strnjene terapije težje privoščijo. Podatki, ki so nam na voljo, pričajo, da otroci iz nekaterih regij nimajo v svojem kraju ali v bližnji okolici na voljo nevro-fizioterapevta. Naše društvo skuša tem staršem oziroma njihovim otrokom omogočiti enake možnosti terapevtskih obravnav, kot jo imajo otroci v razvitejšem delu Slovenije. Zato smo starši s skupnimi močmi ustanovili to društvo.
Ime društva - Namesto pike vejica - pa je simbolično in pomeni, da tam, kjer drugi naredijo piko, mi naredimo vejico ter s tem omogočamo, da naši otroci stopajo naprej v svet, res z majhnimi koraki, ki pa se jih starši zato toliko bolj veselimo."
Kolarjeva je še povedala, da starostne omejitve otrok, ki obiskujejo terapije, ni. V rehabilitaciji so otroci takoj po rojstvu in tudi takšni, ki štejejo več kot 20 let. „Gospa Jožica je postala našim otrokom druga mama, nam staršem pa svetla luč v temnem predoru. S svojo srčnostjo, potrpežljivostjo predvsem pa z visoko mero strokovnosti nesebično pomaga, da naši otroci z rednimi obiski njenih fizioterapij napredujejo v svojem razvoju."
SM
Foto: TK
Ptuj • O pripravah na Evropsko košarkarsko prvenstvo 2013
Začetek gradnje še letos ali najpozneje spomladi 2012
Od strani ministrstva za šolstvo in šport ter vlade RS v kratkem pričakujemo ustrezno zakonsko rešitev, ki nam bo pomagala črpati že odobrena sredstva v višini 2,5 milijona evrov, je te dni povedal ptujski župan Štefan Čelan, ko smo ga vprašali, kako potekajo priprave na Evropsko košarkarsko
prvenstvo 2013.
Ptuj • Z Mitrovega vrta
Druga kmečka tržnica
Na Mitrovem vrtu hotela Mitra na Ptuju so junija letos pričeli z organizacijo kmečke tržnice, ki poteka enkrat mesečno, drugo ali tretjo soboto v mesecu, da bi dobrote slovenskih kmetij tudi približali turistom, ki pri njih prenočujejo, ne samo Ptujčanom.
Foto: Črtomir Goznik
Pod vodstvom selektorja slovenske košarkarske reprezentance Božidarja Maljkovica so slovenski košarkarji včeraj opravili prvi trening v športni dvorani OŠ Ljudski vrt.
Aktivnosti, povezane s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, potekajo skladno s terminskim načrtom. Gradnja prve faze se nanaša na izgradnjo javne infrastrukture, ki jo bodo pričeli takoj, ko bo omogočeno črpanje že omenjenih 2,5 milijona evrov, gradnja objekta pa se bo izvedla na podlagi podelitve stavbne pravice tistim zasebnim investitorjem, ki bodo skladno z določili zakona o javnem naročanju ponudili najboljše pogoje.
Gospod župan, kako potekajo priprave na izgradnjo nove športne dvorane na Ptuju na območju pomožnega nogometnega igrišča na Mestnem stadionu?
„Da bi se Košarkaška zveza Slovenije čim bolj prepričala v pravilnost lastnih odločitev, bomo v juliju deležni prvih praktičnih preizkusov kot eden izmed organizatorjev evropskega prvenstva v košarki. Organizacijski odbor, ki ga vodi Stanko Glažar, se intenzivno pripravlja na organizacijo in izvedbo dveh mednarodnih srečanj naše reprezentance, ki bodo odigrane na Ptuju
in v Kidričevem. Preostale aktivnosti, ki so povezane s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, potekajo v skladu s terminskim načrtom."
V kateri fazi se nahaja projekt in koliko bo stal, kako bo z zagotavljanjem denarja in kako se odvijajo zadeve v zvezi z že dodeljenimi 2,5 milijona evri v letu 2008, za katere pa še do danes ni bila podpisana pogodba?
„Od ministrstva za šolstvo in šport ter vlade RS v kratkem
pričakujemo ustrezno zakonsko rešitev, ki nam bo pomagala črpati že odobrena sredstva v višini 2,5 milijona evrov. Takoj po odobritvi bomo pristopili k razpisu za izbiro izvajalca prve faze projekta, ki je povezan z izgradnjo javne infrastrukture, dovozne poti in ostale potrebne infrastrukture. Nato bo sledil postopek podelitve stavbne pravice tistim zasebnim investitorjem, ki bodo v skladu z določili zakona o javnem naročanju ponudili najboljše pogoje."
Čeprav obisk po drugem dogodku še ni tak, kot so pričakovali, bodo kmetje in kmetice ponudbo kmečkih dobrot na tem prostoru nadaljevali. Kmečko tržnico bo treba še bolje predstaviti, saj je Mitrov vrt še dokaj skriti kotiček Ptuja, ki ni tako poznan, da bo dosegla vse tiste, ki dajejo prednost prehranjevanju z doma pridelanimi izdelki preverjene kvalitete skozi blagovno znamko Dobrote slovenskih kmetij. S svojimi izdelki so na drugi kmečki tržnici sodelovali Kmečka sirarna in predelava mesa Perc iz Vodrancev z obratom na Kogu, Lidija in Marjan Plavec iz kmečke sirarne Plavec v Lo-peršicah (občina Ormož), ki
Kako je s plačilom kotizacije, ali je bilo že izvedeno?
„S Košarkaško zvezo Slovenije smo občine dosegle zamik plačila kotizacije. To bo treba poravnati v letih 2012, 2013 in 2014."
Kdo pa konkretno bdi nad projektom nove ptujske športne dvorane?
„Za tako obsežen projekt je potrebno veliko sodelavcev. Ob občinski upravi smo imenovali posebno delovno skupino, ki jo vodi Stanko Glažar. V njej so številni zunanji sode-
se ponaša z dvema zlatima in dvema srebrnima priznanjem razstave Dobrote slovenskih kmetij iz let 2010 in 2011, kmetija Ozmec iz Cvetkovcev, ki se ukvarja s predelavo mesa, oddajajo pa tudi apartmaje, kme-
lavci, ki imajo izkušnje tako iz investicijskega kakor tudi organizacijskega področja."
Kdaj je torej pričakovati začetek gradnje?
„Naša želja je, da v poletnih mesecih prejmemo zakonsko podlago za črpanje 2,5 milijona evrov. V jesenskih mesecih načrtujemo izdajo gradbenega dovoljenja. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bi pričeli gradnjo že v letošnjem letu, v nasprotnem pa v pomladanskih mesecih leta 2012."
MG
tija Korošec z izdelki iz ovčje volne, Erna Korošec iz Strmca (Zgornji Leskovec) in kmetija Štefanije Vidovič, peka kruha in gibanic, iz Spodnjega Le-skovca.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Pogovor s ptujskim županom Štefanom Čelanom
»Načrtovani rebalans korenito posega v naše investicije
«
Ptujskega župana Štefana Celana smo te dni zmotili na dopustu. Kljub temu je odgovoril na nekaj aktualnih vprašanj, saj popolnoma ne more izpreči niti na dopustu, ker je problemov zaradi krize veliko. MO Ptuj še danes nima ustreznih sklepov in pogodb za številne projekte, ki jih je prijavila na razpise različnih ministrstev. Žalosti predvsem dejstvo, da gre pri vseh teh investicijah za že odobrena sredstva iz kohezijskega sklada, ki bi lahko veliko pripomogla k blaženju gospodarske krize v našem okolju. V razvojnih načrtih MO Ptuj je predvidenih skoraj 60 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev.
Kaj povedo podatki o polletni realizaciji ptujske občinske blagajne, kako se uresničujejo posamezne proračunske postavke, zlasti še v investicijskem delu proračuna? Velja katero od investicij še posebej izpostaviti?
»Pri trošenju proračunske blagajne smo skrajno previdni, ker ne vemo, kam nas lahko privede trenutna politična, gospodarska in finančna kriza v naši državi. Žal do danes nismo prejeli ustreznih sklepov in pogodb za številne projekte, ki smo jih prijavili na razpise različnih ministrstev. Posledica je nekoliko nižja realizacija polletnega proračuna. Najbolj nas skrbijo predvsem načrtovane okoljske investicije na področju čistilnih naprav in kanalizacije ter deponije komunalnih odpadkov. Žalosti nas predvsem dejstvo, da gre pri vseh teh investicijah za že odobrena sredstva iz kohezij-skega sklada, ki bi lahko veliko pripomogla k blaženju gospodarske krize v našem okolju.«
Smo lahko zadovoljni s potekom priprav na osrednjo in verjetno edino investicijo v okviru projekta 2012 - Ptuj partner, projekt kulturno-kongresne dvorane v dominikanskem samostanu?
»Kar se tiče nalog, ki jih je bilo treba opraviti z občinskega nivoja, smo lahko zelo zadovoljni. Iz dominikanskega samostana smo uspeli preseli-
ti šest družin in jim zagotoviti nova stanovanja. S sodelavci iz Pokrajinskega muzeja smo uspeli izvesti vsa pripravljalna dela, ki so potrebna za zagon investicije. Gospoda Aleš Arih in Ivan Žižek sta s svojimi koristnimi nasveti skrajšala mnoge birokratske ovire na tej poti. Prav tako je ob tej priložnosti treba povedati, da je celotna ekipa ministrstva za kulturo z vsemi zunanjimi sodelavci opravila svoje delo zelo profesionalno. Sodelavci iz projektantskega podjetja Enota pa si za svoj trud zaslužijo ob tej priliki javno pohvalo. S poslovno skupino Perutnina Ptuj smo uspeli pridobiti potrebne prostore v nekdanji upravi Kmetijskega kombinata, ki so namenjeni selitvi določenih arheoloških zbirk. V prihodnosti pa bo na tem prostoru zrasel eden izmed najlepših arheoloških muzejev v Sloveniji. Trenutno nam predstavlja največ ovir nedorečen finančni okvir za izvedbo investicij. Čakamo namreč na šesti poziv Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Po zagotovilih predsednika vlade RS in njegovih sodelavcev bi z ustrezno prerazporeditvijo sredstev znotraj ministrstev lahko to investicijo pripeljali do srečnega konca v letu 2012.«
Če je investicijski del, ki je tudi precej buril duhove in jih verjetno še bo, bolj ali manj znan, bi kazalo ob tej priložnosti nekaj povedati o samem vsebinskem delu,
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Celan, župan MO Ptuj: »Pri trošenju proračunske blagajne smo skrajno previdni.«
kakšen bo s strani Ptuja. To zanima marsikoga.
»Osebno sem o možnostih in predvsem obveznostih, ki jih moramo izpeljati v okviru programskega dela projekta, že toliko pojasnjeval, da se včasih naravnost čudim, ko poslušam vprašanja in komentarje strokovne in dela novinarske javnosti. Ko smo pisali prijavo do evropske komisije, smo določili programski okvir, ta ga je po pregledu močno skrčila. Ostal je zgolj en programski sklop za posamezno mesto. Ptujski osrednji programski sklop, ki ga je potrdila evropska komisija in Vlada RS, se nanaša na umetnost in dediščino, ki jo povezuje naša bogata pustna etnografska dediščina. Vse ostale programske vsebine so sicer dobrodošle, ni pa realno pričakovati, da bodo
sofinancirane z občinskimi in državnimi sredstvi. V določenem časovnem obdobju in določenem finančnem okvirju je žal možno izvesti le omejene programske vsebine.«
Rebalans proračuna države bo močno prizadel lokalne skupnosti, kjer naj bi se zaradi tega ustavile številne investicije. Kaj konkretno to predstavlja za MO Ptuj?
»V naših razvojnih načrtih in proračunih predvidevamo skoraj 60 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev, ki so povezana z investicijami v predšolsko in osnovno šolsko dejavnost, okoljsko in cestno infrastrukturo, velik delež sredstev namenjamo investicijam v projekt Evropska prestolnica kulture in evropskega prvenstva v košarki. Na-
črtovani rebalans korenito posega v naše investicije. Kljub navedenemu ostajamo optimisti, saj verjamemo, da se tudi vlada zaveda, da brez investicij ni moč zagotavljati socialne kohezije na daljši rok.«
Reorganizacija občinske uprave, predvsem pa ustanovitev kabineta župna, je prinesla precej polemike, ki pa se je začuda zelo hitro pomirila. Vi ste odkrito priznali, da gre pri kabinetu za politično in strokovno odločitev. Kaj vas je predvsem vodilo pri tej odločitvi?
»V tem mestu smo že velikokrat dokazali, da je zgolj z dogovori možno učinkovito reševati mnoga težka vprašanja. Predlog reorganizacije občinske uprave je plod medsebojnega usklajevanja stališč in pogledov vseh svetniških skupin v mestnem svetu. Res je, da imam kot župan pravico avtonomno odločati o organizaciji strokovnih služb. Ker pa se zavedam, da je smisel življenja in dela v sodelovanju in ne egocentrič-nem individualizmu, sem z razumevanjem sledil pobudam političnih strank in stroki, ki so predlagali kompromisno rešitev za dosedanjega direktorja Stanka Glažarja. Priznam, da si težko predstavljam uspešno delo občinske uprave brez njegovega znanja in predvsem njegovih osebnih vrednot.«
Kaj pa se v tem trenutku dogaja na področju gospodarskih javnih služb? Neuradnih govoric je veliko.
»Gospodarske javne službe so postale tarča mnogih razprav in špekulacij. Najglasnejši so seveda tisti, ki so v dosedanjem obdobju opravljali te storitve in se s prevzemom nalog počutijo ogrožene. Ustanovitev javnih gospodarskih služb nam narekuje zakonodaja in posamezni predpisi Evropske unije. Naša obstoječa podjetja namreč ne izpolnjujejo vseh omenjenih navedenih zakonskih predpisov in evropskih smernic. V MO Ptuj smo si skoraj tri leta prizadevali, da bi s preoblikovanjem obstoječih podjetij lahko izpolnili vse predpise. Žal se z večino poslovodstev teh podjetij ni dalo pravočasno dogovoriti in najti take rešitve, ki bi zadostile vsem predpisom. Iz poročila računskega sodišča, ki je opravilo revizijo našega poslovanja, pa je razvidno, da je MO Ptuj morala obvezne javne gospodarske službe urediti v skladu z zakonodajo že v letu 2010. Vsi ti razlogi so nas vodili v ustanovitev lastnega javnega podjetja, ki v letu 2011 uspešno deluje. Vsem, ki želijo pri teh procesih reorganizacije sodelovati, sporočam, da so dobrodošli. Hkrati pa jih obveščam, da ne bo nikoli več tako, kot je bilo do sedaj.«
Letos ste na dopust odšli nekoliko prej kot v prejšnjih letih. Ali to pomeni, da si tudi letos ne boste ogledali prireditev Festivala Art?
»Moj odhod na dopust bo ponovno olajšal delo tistemu delu raziskovalnega novinarstva, ki bo z mastnimi naslovi in napovedniki oglaševal ne-kultiviranost župana, hkrati pa jim ne bo treba sodelovati na mnogih kulturnih dogodkih in pisati resnih prispevkov o pomenu poletnega kulturnega dogajanja v našem mestu. Vsem tistim, ki pa bi me v svojih predstavah želeli uporabiti za 'grajskega norčka', se vnaprej opravičujem. Vsi tisti, ki me bolj natančno spremljajo, pa vedo, da sem si v vseh dosedanjih letih vsaj tri dni ogledal prireditve v okviru Festivala Art Stays in tako bo tudi v letošnjem letu.«
MG
Slovenija • Manj denarja za občine
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letošnje ptujsko festivalsko dogajanje bo bogato, festival Art se pričenja že v petek, 22. julija.
SOS in Križanič brez konsenza
Predstavniki lokalnih skupnosti so se s finančnim ministrom Francem Križaničem usklajevali glede rebalansa letošnjega proračuna. Kot so sporočili iz Skupnosti občin Slovenije, niso našli konsenza pri predlogu za prenos dela sredstev za sofinanciranje investicij v prihodnje leto, sta pa bila sprejeta predloga glede omejevanja obveznosti občin.
Do usklajevalnega sestanka je prišlo na podlagi nujnega poziva Skupnosti občin Slovenije (SOS) predsedniku vlade k dialogu, v skupnosti pojasnjujejo v sporočilu za javnost.
Kot navajajo, je minister na sestanku poudaril, da se finančna sredstva za občine v rebalansu sicer zmanjšujejo, vendar ostajajo višja kot lani. Tako naj bi investicijski transferji za občine znašali 272 milijonov evrov, kar je za 21 milijonov več, kot jim je bilo namenjeno lani, v zvezi s sofinanciranjem investicij pa se večji del sredstev ne ukinja, ampak prenaša v naslednji dve leti.
V SOS so, kot navajajo, predlagali, da se razmerje sredstev za sofinanciranje investicij, ki jih opredeljujeta 21. in 23. člen zakona o financiranju občin, določi tako, da se 80 odstotkov teh sredstev porabi letos, 20 odstotkov pa se prenese v prihodnje leto. A kot so pojasnili, so se razšli brez sklenjenega dogovora v zvezi s tem.
Sta bila pa sprejeta njihova predloga, da vlada sprejme sklep o uveljavitvi embarga na spreminjanje zakonodaje, ki veča obveznosti občin, in pripravi predlog za manjšanje teh obveznosti, še pojasnjujejo. (STA)
Sveta Ana • Ob občinskem prazniku
V	pogonu vsa društva
V	teh vročih julijskih dneh je še posebno živahno v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah, ki praznuje med 9. in 24. julijem svoj praznik. Že 13. občinski praznik obeležujejo s približno 40 prireditvami, ob tej priložnosti pa se Anin župan Silvo Slaček s ponosom oziroma na minule mesece in v njih uresničene projekte.
Foto: Arhiv občine
Ana: Pri Sveti Ani so veseli, ker nova športna dvorana odlično služi potrebam občanov.
»V letu od lanskega občinskega praznika smo uspešno zaključili nekatere projekte, ki so bili za občino velikega pomena. Nekaj smo jih tudi že predali v uporabo, nekateri infrastrukturni pa so še v teku. S pridom že uporabljamo lanskoletno pridobitev - novo športno dvorano, ki odlično služi potrebam občine,« je pojasnil župan.
Med drugimi pomembnimi naložbami je izpostavil še
nekaj gradenj občinskih cest, prav tako pa so predali v namen prenovljeno občinsko središče z urejenimi parkirišči, peš potmi, javno razsvetljavo, obnovljenim vodovodom in drugo potrebno infrastrukturo.
Veseli jih tudi, da so z izgradnjo športne dvorane pridobili približno 50 novih parkirnih mest, ki so precej primanjkovala, zato predstavljajo za center
Svete Ane zelo pomembno pridobitev.
Prav tako sodelujejo pri nekaterih večjih investicijah z drugimi občinami. Za njihov bodoči razvoj je tako po Slačk-ovih besedah pomemben projekt oskrbe SV Slovenije s pitno vodo. Poleg tega vsako leto komunalno opremljajo stavbna zemljišča, na katerih seveda prihaja do stanovanjskih gradenj. »Z vsemi uspehi smo zelo zadovoljni in menimo, da
je bila odločitev za samostojno pot pred 13 leti pravilna,« je poudaril prvi mož občine.
Kot je še izpostavil, imajo prav tako veliko načrtov za prihodnost, vendar se gospodarska kriza še vedno prenaša tudi na občinske proračune. »Zadeve torej niso najbolj rožnate, ampak kljub temu bomo uspeli uresničiti nekaj pomembnih
projektov. Nekateri so tudi že v teku, na primer kanalizacija s čistilno napravo v Lokavcu,« je nadaljeval. V tem kraju načrtujejo še celotno prenovo vaškega jedra s parkirišči, javno razsvetljavo, pločniki in drugimi infrastrukturnimi objekti.
Prav tako kot jim ne manjka načrtov, pa jim v teh dneh ne zmanjka prireditev, ki potekajo
v okviru občinskega praznika. Slednjega namreč proslavljajo s pestro ponudbo dogajanja.
»Naša društva so zelo aktivna, vsako želi sodelovati z izvedbo vsaj enega dogodka,« je vesel sogovornik.
Tako je pri njih že potekala mednarodna likovna kolonija, znana kot 5. Anina paleta, občani se lahko udeležijo ogromno športnih dogodkov, najrazličnejših iger, pa tudi predavanj in veselic. Seveda ne manjkajo tudi kulturne prireditve in ustvarjalne delavnice, kot vsako leto pa bo tudi letos v soboto, 23. julija, ob 14. uri v središču Svete Ane tradicionalna postavitev klo-potca. »V sklopu te vedno prebivalci določenih zaselkov pripravijo kulturni program, po za Slovenske gorice primernemu protokolu pa seveda postavimo še klopotec, ki je prvi znanilec jeseni in simbolični varuh naših vinogradov,« je zaključil Slaček. Polona Ambrožič Bombek
Najmlajši so se pomerili v peteroskoku, skoku z vrečami in igri med dvema ognjema. Okrog 120 prijavljenih je z ži-vžavom, ki so ga ustvarili, pokazalo, da se za prihodnost takšne oblike druženja ob športu ni bati.
»Cilj takšne prireditve je, da zajame celotno populacijo, zato so tudi panoge izbrane v tej smeri. Nogomet, košarka, namizni tenis, šah, met kamna, vlečenje vrvi, odbojka, ribolov,
spidminton, viseče kegljanje so tekmovanja, ki so bila izpeljana že na prejšnjih olimpijadah, letos smo dodali še dve panogi, ki sta se izkazali za zadetek v polno. To je igra najhitrejši občan, kjer so se v šprintu na 60 metrov pomerili najhitrejši in tekmovanje za najmočnejšega občana. Da so tekmovanja zelo napeta, kaže tudi število prijavljenih. Tako je bilo na primer v nogometu prijavljenih 22 ekip, v visečem kegljanju, ki je
panoga predvsem starejših občanov, 19 ekip in v namiznem tenisu skupno 56 prijavljenih,« je povedal predsednik ŠZ Gori-šnica Dušan Janžekovič.
Po celodnevnih merjenjih v omenjenih igrah je bila na koncu najuspešnejša ekipa vaškega odbora Moškanjci, ki je z osvojenimi 127 točkami po dveh zaporednih zmagah Gorišnice preprečila, da bi prehodni pokal postal njihova last. Drugo mesto je osvojil ekipa vaškega
odbora Gorišnica s 106 točkami, le dve točki za njimi pa je bila z največ posameznimi zmagami ekipa vaškega odbora Zamušani.
Po zaključku tekmovanj so se med seboj pomerili še občinski funkcionarji z županom na čelu, in sicer letos v zabijanju žebljev in balinanju. Kolikšna je bila njihova spretnost, naj za javnost ostane skrivnost, dejstvo pa je, da poškodovanih na srečo ni bilo ...
»Sobota je bila dan, ko se je v enem dnevu na enem mestu pomerilo okrog 15 odstotkov vseh prebivalcev naše občine. Skupni imenovalec je bil šport, ki je združil vaščane vseh vasi in zraven tekmovanja pomenil predvsem dan druženja in dobre
volje, ki mu tudi visoka vročina ni prišla do živega. Takšne prireditve so naše bogastvo, ki smo ga dolgo razvijali in ki ga moramo tudi skrbno ohranjati,« je po končani odlično izpeljani olimi-padi še povedal Janžekovič.
SM
Gorišnica • 13. vaška olimpiada
Rekordnih 601 tekmovalcev
Športna zveza (ŠZ) občine Gorišnica je v okviru prireditev ob 15. občinskem prazniku minulo soboto organizirala tradicionalno, že 13. vaško olimpijado. Na njej so se med seboj v različnih igrah, ki zahtevajo veliko spretnosti, moči, hitrosti, pa tudi pameti in sreče, pomerile ekipe vseh vaških odborov.
Čeprav so se ekipe gorišniških vaških odborov zelo zares borile za zmago, pa je namen in cilj olimpiade vendarle v druženju, smehu in gibanju.
Foto: SM
Desenci • Prireditev PGD Desenci ob osamosvojitvi
Družabno srečanje pod "osamosvojitveno" lipo
Letos praznujemo dvajseto obletnico osamosvojitve Slovenije. Ko se v mislih vrnemo v tisti večer, 25. junija 1991, se spominjamo občutkov in vzdušja, ki je vladalo tistega pomembnega junijskega dne: mešali so se veselje in strah, vznesenost in negotovost, predvsem pa sta prevladovala ponos in sreča.
Tako smo čutili tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Desenci in prav na večer tistega pomembnega dne smo pred našim gasilskim domom posadili lipo v počastitev tega velikega dogodka.
To je bilo majhno dejanje z velikim simbolnim pomenom. Gasilci PGD Desenci smo upravičeno ponosni na našo »osamosvojitveno« lipo, saj smo med redkimi, ki smo si to upali narediti prav na tisti veliki večer pred dvajsetimi leti. Verjamemo, da bi bili na nas ponosni tudi naši dedje, ki so pred več kot osemdesetimi leti ustanovili naše društvo, naši člani pa nadaljujejo tradicijo tako, da vestno dokazujejo svojo pripadnost in krepijo društvo s svojimi aktivnostmi na vseh področjih, še posebej na tekmovalnih, saj se le redko katero društvo lahko ponaša s šestimi
Foto: arhiv PGD Desenci
Ob 20. obletnici slovenske osamosvojitve so člani PGD Desenci organizirali prijetno družabno srečanje.
desetinami in tako dobrimi uspehi na tekmovanjih.
Z namenom obeležiti dvajseti jubilej osamosvojitve naše domovine in proslaviti gasilske uspehe našega društva smo se zadnjo junijsko nedeljo zbrali na družabnem srečanju pod našo lipo ob gasilskem domu v Desencih. Po slavnostnem nagovoru predsednika PGD Desenci Antona Žampa, je nekaj srčnih besed povedala tudi gospa Julka Rodež, katere družina je desetletja nepogrešljivo povezana z desenškim gasilskim društvom. Naš praznik so s svojo prisotnostjo obogatili tudi člani pobratenega gasilskega društva Petrijanec iz sosednje Hrvaške, s katerimi sodelujemo že več kot 30 let. Po krajšem glasbenem kulturnem programu in fotografiranju pred našo lipo smo nadaljevali prijetno druženje vseh gasilskih generacij.
Ob igrah, petju, klepetu in obujanju spominov na pomembne dogodke v 82 letih delovanja PGD Desenci smo še enkrat potrdili, da nas gasilski duh, ki je živel že v naših prednikih, še vedno močno združuje, čeprav bi nas nekateri želeli zaradi raznih interesov pospraviti v predal zgodovine. Morda nismo dovolj pomembni g. županu Pukšiču, da bi bil ponosen na nas in bi se odzval vabilu na našo (in edino v tem času v občini!) prireditev ob praznovanju 20. obletnice osamosvojitve Slovenije, smo pa že več desetletij pomembni ljudem na tem območju. Ali kakor smo zapisali na vabilo: Zavedajmo se, da smo tukaj doma, saj je gasilski dom v Desencih tudi dom nas vseh! Še posebno pomemben pa je za vse, ki smo vedno pripravljeni slediti gasilskemu pozdravu: NA POMOČ!
Anton Žampa
Gorišnica • Proslava ob 16. občinskem prazniku
Kljub krizi brez evra zadolžitve tudi vnaprej
Osrednja proslava ob letošnjem, 16. prazniku občine Gorišnica, ki je bila v petek zvečer, je privabila veliko občanov, saj se je ploščad med občinsko stavbo in šolo napolnila skoraj do zadnjega kotička.
Prireditev se je začela s himno, ki jo je odigrala dor-navska godba na pihala, nato pa je zbrane nagovoril župan Jožef Kokot, ki je med drugim povedal: „Čeprav sta finančna in gospodarska kriza še vedno prisotni in ni videti hitrega izhoda, smo se v občini potrudili izvesti vse načrtovane projekte. Veliko dela pa je še pred nami, vendar verjamem, da bomo zmogli uresničiti še vse bodoče naložbe, ki so pomembne za naše občane. Ponosen sem na našo občinsko upravo, ki je skromna po kadrih, ampak dela zelo uspešno, v dobro celotne občine. Vsi pa vemo, da smo ravno zdaj v času največjih naložb v zgodovini občine. V izgradnji je celovit kanalizacijski sistem, ob katerem hkrati moderniziramo tudi vse naše ceste. Zavedam se, da je to projekt dveh mandatov in prepričan sem, da ga bomo s skupnimi močmi tudi izpeljali. Ob tem pa je jasno, da uresničujemo tudi številne druge naložbe, med njimi je tudi sodoben večoddelčni vrtec, ki smo ga odprli lani jeseni." Župan je nato naštel še številne druge manjše in večje zaključene ali
Prejemnika letošnjih občinskih priznanj Zinka Kelenc in Janko Bezjak z županom Jožetom Kokotom.
tekoče naložbe in poudaril, da so za letošnje investicije uspeli počrpati kar 2,2 milijona evropskih in državnih sredstev, dotaknil pa se je tudi večjih naložb za prihodnje obdobje, med katerimi je omenil velik športni center in dokončanje ureditve 307 hektarjev velikega namakalnega sistema, ki ga bodo začeli urejati že letos. Svoj nagovor pa je župan Kokot zaključil tako: „Ne glede na vse že uresničene projekte se doslej naša občina ni zadolžila niti za en evro! In nobenih zadolžitev nimam v
planu niti za naprej, kljub prihodnjim velikim projektom! Treba je znati modro planirati in razporejati tako občinski denar kot denar, pridobljen preko razpisov. Vsekakor pa smo lahko na našo občino vsi skupaj zelo ponosni in iskrene čestitke vsem, ki so in še pomagajo pri nadaljnjem razvoju!"
Sledila je podelitev občinskih priznanj; letošnjo listino občine Gorišnica je prejela samostojna gostinka Zinka Kelenc, ki je praznovala 20-le-tnico poslovanja svojega loka-
Središče ob Dravi • Podpis pogodbe
Gradnja vodovoda
se začenja
petem javnem pozivu Regionalnih razvojnih programov (RRP) in že pridobila sklep Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVLR) v višini 563.675 evrov, razliko pa bo po-
la v Muretincih, in kot je bilo povedano, je ta lokal v tem času postal središče vaškega družabnega življenja, sicer pa je Zinka gonilna sila tudi drugih prireditev v kraju in med drugim tudi pobudnica ustanovitve kolesarskega kluba. Odlikovanje občine pa je prejel Janko Bezjak iz Gajevcev, ki se danes ukvarja pretežno s farmno vzrejo piščancev, sicer pa je bil zelo aktiven tudi sicer; med drugim je bil predsednik vaškega odbora Gajevci-Placerovci, svetnik v občinskem svetu, predsednik Združenja rejcev piščancev in eden od ustanoviteljev peru-tninarske zadruge, prav tako je bil prvi amaterski vaditelj letenja z motornim zmajem, pobudnik ustanovitve namakalne zadruge itd.
V	okviru letošnje slovesnosti pa je bil posebej odlikovan še otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Slavice Cvitanič. Posebno priznanje OI JSKD Ptuj za številne izjemne dosežke zborov na domačih tleh in v tujini je Cvitaniče-vi izročila Silva Fartek.
V	imenu gostov je zbrane na prireditvi pozdravil poslanec in župan Franc Pukšič, ki je vsem skupaj čestital za veliko doseženega in poudaril, da takšen čas slovesnosti res ni primeren za analiziranje težav, ki tarejo državo: „Vendarle pa upam, da bodo tisti, ki imajo to moč, čim prej sestopili. In šele potem bomo povedali kaj več o tem, kaj se dogaja zdaj in zakaj smo prišli v takšno stanje. Sicer pa velja rek, da je enkrat tudi vsega slabega konec!"
Posebno priznanje kulturnega sklada za pridno delo in izjemne uspehe na domačih in tujih tekmovanjih sta prejela otroški in mladinski pevski zbor OŠ Gorišnica; priznanje je iz rok Silve Fartek prejela zborovodkinja Slavica Cvitanič (na odru).
Kulturni program letošnjega občinskega praznika so oblikovali člani Prosvetnega društva Ruda Severja; zapel je mešani pevski zbor, ki je letos slavil 60 let prepevanja, zaigrali so tamburaši, zapele ljudske pevke in za konec za-
plesali še plesalci folklorne skupine. Druženje in zabava številnih občanov in občank na osrednji občinski ploščadi pa se je po uradnem delu (ob prijetnem večeru) nadaljevalo še pozno v noč.
SM
Kulturni program občinske proslave so oblikovali člani Prosvetnega društva Ruda Severja; na posnetku je mešani pevski zbor.
Minuli teden sta župana občin Središče ob Dravi in Ormož Jurij Borko in Alojz Sok podpisala pogodbo za obnovo in izgradnjo vodovoda na trasi Ormož-Središče ob Dravi z izbranim izvajalcem del, Komunalnim podjetjem Ormož.
Nosilec projekta v vrednosti dobrih 881 tisoč evrov (z DDV) je občina Središče ob Dravi. Dela se bodo izvajala v letošnjem letu. „Cilji naložbe so obnova in izgradnja vodovoda na omenjeni trasi v dolžini 7,6 kilometra, ki bo na krajnih mestih priključen na že obstoječe vodovodno omrežje. Povečala se bo tudi kapaciteta vodovoda s prehodom vodovodnih cevi z DN 180 na DN 200, povečal in stabiliziral se bo delovni tlak vodovoda, zmanjšalo motenje dobave vode in posledično pričakujemo zmanjšanje stroškov vzdrževanja oziroma popravil zaradi lomov cevi," je ob podpisu pogodbe povedal Jurij Borko.
Občina Središče ob Dravi je sicer s projektom izgradnje in posodobitve vodovodnega omrežja uspešno kandidirala na
Foto: arhiv občine
Zupana Jurij Borko in Alojz Sok sta podpisala pogodbo za rekonstrukcijo vodovoda z direktorico Komunalnega podjetja Ormož Pavlo Majcen.
krivala deloma iz 23. člena Zakona o financiranju občin in iz lastnega proračuna. Občina Ormož pa bo svoj del stroškov za naložbo plačala iz proračuna.
SM
Brezplačno plačevanje položnic v UniCredit Bank
Novi paketi UniCredit Bank združujejo storitve, ki jih dejansko potrebujete in uporabljate
V UniCredit Bank se zavedajo, da se potrebe strank razlikujejo, zato so oblikovali pakete, v katere so združili bančne storitve za vsakodnevno bančno poslovanje s številnimi ugodnostmi. Paketi so primerni za različne skupine uporabnikov in se med seboj razlikujejo glede na način poslovanja z banko (bančno okence, elektronska banka ali osebni bančnik). Izberete lahko toliko in tiste storitve, ki jih zares potrebujete in uporabljate, kasneje pa lahko za minimalno doplačilo izbirate med dodatnimi.
Številne ugodnosti v paketu prinašajo občuten prihranek
Za stranke je največja prednost paketne ponudbe občuten prihranek, saj s paketom dobijo precej več kot zanj odštejejo. Trije paketi - Pametni, Pametni Komfortni in Pametni Lojalni omogočajo izbiro med storitvami in ugodnostmi: plačevanje položnic brez provizije preko elektronske banke ali bančnega okenca, brezplačne direktne bremenitve in trajni nalogi, brezplačni osnovni limit ter izredni limit prvo leto brez stroškov odobritve, plačilno-kreditna kartica Visa z zavarovanjem na potovanju s CORIS asistenco, brezplačna pristopnina k Online b@nki, klasični in Online plus varčevalni račun, varnostno SMS-spo-ročilo za varnejše poslovanje s plačilno kartico BA Maestro in popust ob najemu kredita.
Mojca Cimerman Šeruga, višja svetovalka PE Ptuj, UniCredit Bank: »Za
stranke je največja prednost paketne ponudbe občuten prihranek, saj s paketom dobijo precej več, kot zanj odštejejo.«
Dodatne storitve tudi za najzahtevnejše stranke
Želje in potrebe zahtevnejših strank v UniCredit Bank obravnavajo s prav posebno skrbnostjo. Izbirajo lahko med paketi Elitni, Elitni Klasični in Elitni Komfortni. Poleg storitev, ki jih vključujejo osnovni Pametni paketi, se paketi Elitni ponašajo s popustom ob naložbah v investicijske sklade skupine Pioneer Investments, še višjim popustom ob najemu kredita, ekskluziv-no črno plačilno kartico BA Maestro in zlatima karticama Visa in MasterCard.
Kontakt:
UniCredit Bank Enota Ptuj, Ulica heroja Lacka 1, 2250 Ptuj Telefon: 02 79 80 340 mojca.cimerman-seruga@unicredit group.si
www.unicreditbank.si
Del. čas: pon.-pet.: 8:30-12:00 in
13:00-16:30
Oglasno sporočilo
UniCredit Bank
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Pogovor s predsednico sveta ptujske bolnišnice
Rezerve iskati z večjo zavzetostjo
Razlogov za negativno poslovanje ptujske bolnišnice je veliko. Eden je vsekakor izvajanje zahtevnejših zdravstvenih storitev, ki jih v bolnišnici v preteklih letih niso izvajali, in ki predstavljajo za bolnike s Ptujskega in širše veliko pridobitev, saj so jih doslej morali iskati v bližnjih bolnišnicah. Sredstva žal še vedno ne sledijo bolnikom, pravi predsednica sveta zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj Štefka Presker.
Svet od vodstva bolnišnice zahteva poslovanje v okvirih finančnega načrta bolnišnice za letos, poudarja. S Štefko Presker, ki pravi, da člani sveta zavoda ostajajo optimistični glede poslovanja ptujske bolnišnice, kar pa pomeni, da v naslednjih mesecih pričakujejo izboljšanje finančnih rezultatov, smo se pogovarjali po julijski seji sveta.
Kakšna je ocena izvajanja sanacije ptujske bolnišnice? Na seji sveta zavoda, ki je bila 12. julija, ste bili do izvaj'anja zelo kritični, še posebej' zato, ker bolnišnica še vedno posluje negativno oziroma vsak mesec ustvari 100 tisoč evrov tekoče izgube?
»Na julijski seji sveta zavoda smo ocenili, da je sanacija izgube pri poslovanju bolnišnice prepočasna, nezadostna, saj so v prvih petih mesecih letošnjega leta ponovno 'pridelali' nekaj manj kot 500.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki. Tudi za junij ocenjujejo dodatnih 100.000 evrov izgube. Izguba je v primerjavi s poslovanjem v istem obdobju preteklega leta sicer za okoli 130.000 evrov nižja, vendar še vedno bistveno previsoka. Svet
Ob decembrskih volitvah sta se za vodstvo v Klubu ptujskih študentov potegovali dve struji, katerih kandidati so bili izvoljeni v novo vodstvo, ki je začelo delovati pod taktirko nove predsednice Dore Lenart. Čeprav je bilo vodstvo »mešano«, sta se obe strani obvezali, da bosta delovali v dobro kluba in študentov, a se je kmalu izkazalo, da bo pot do plodnega sodelovanja trnova. Prihajalo je do številnih razhajanj in nesoglasij, ki so svoj vrh dosegla ob izpeljavi projekta Kurentanc. Čeprav je projekt uspel, se strasti niso umirile, saj »so se pogledi in mnenja na študentsko organiziranje, predvsem poslanstvo in delovanje Kluba ptujskih študentov, precej razlikovali,« pojasnjuje novi predsednik.
Kljub številnim prizadevanjem in pozivom po sodelo-
sveta zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj
zavoda od vodstva bolnišnice zahteva poslovanje v okvirih finančnega načrta bolnišnice za leto 2011, kar pomeni uravnoteženo poslovanje, poslovanje brez izgube.«
Ali menite, da sanacija ne gre v pravi smeri, da tudi sanacijski program ni pravilno zastavljen oziroma ali ga zaposleni poznajo, da bi se lahko v polni meri angažirali za njegovo izvajjanje?
»Že ob pripravi sanacijskega programa v marcu letos smo menili, da sanacijski program daje preveliko težo povečanju prihodkov od Zavoda za zdra-
vanju po mnenju sedanjega predsednika ni prišlo do vzpostavitve ustreznih pogojev za delo. Po odstopu nekaterih članov vodstva, ki zaradi nezdružljivosti opravljanja funkcij v organizacijskih oblikah ŠOS in političnih strankah ter podmladkih niso imeli pravice do zasedanja obeh funkcij, je prišlo do pogovorov o temeljiti reorganizaciji klubskega vodstva. »Starejši študentje, ki imamo veliko izkušenj, smo ponudili pomoč, saj mlajša generacija v številnih trenutkih ni bila dorasla pričakovanjem in obveznostim, ki jih dolgoletno delovanje Kluba od njih zahteva. V ekipo smo vključili številne mlade, ki so izrazili željo po sodelovanju in dokazovanju. Upam, da bomo v najkrajšem možnem času število aktivistov povečali na 35 do 40. Dela je ogromno, a mi
vstveno zavarovanje Slovenije, kjer tudi teče postopek arbitraže letošnje pogodbe. Premalo so se zavedali krize v gospodarstvu, ki se logično odraža tudi v zdravstvu, kar potrjujejo tudi zadnji podatki o težavah zdravstvene blagajne, ki ima v prvih mesecih letos negativno bilanco. V sanacijskem programu je treba takoj spremeniti prioritete izvajanja ukrepov. To pomeni, da je potrebno z večjo zavzetostjo iskati rezerve pri stroških in jih takoj znižati. Sanacijski program je dobro zastavljen in je bolj dolgoročen. Bolnišnica pa potrebuje takojšnje notranje ukrepanje.
Naloga vodstva bolnišnice je bila, da s sprejetim sanacijskim programom seznani vse zaposlene in jih vključi v oblikovanje dodatnih ukrepov. Tudi na seji, ki je bila 12. julija, smo o tem razpravljali in terjali vključitev vseh zaposlenih v izvajanje in dodajanje potrebnih ukrepov za izboljšanje poslovanja bolnišnice.«
Kljub temu da jje število dežurnih mest manjše, v celi Sloveniji izplačila za dežurstva naraščajo. Kje so po vaše vzroki za to?
»Sicer ne poznam podrobnejših podatkov, vendar me-
Foto: CG
Saša Ljubec
smo entuziasti,« še dodaja novi predsednik.
Čeprav upa, da bo s svojimi izkušnjami in vodstvenimi spretnostmi Klub dvignil na višji nivo delovanja, se zaveda, da ne bo lahko: »Nisem sanjač, ne delam si iluzij in vem, da so vse odločitve povezane s poli-
nim, da so vzroki za povečanje v oblikah dela izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva. Zaradi ugotovljenega obsega dela v času dežurstva ter pomanjkanja zdravnikov na posameznih področjih se velik del dežurne službe v večini zavodov opravlja v podaljšanem delovnem času, kar pomeni seveda tudi več izplačanih sredstev.«
Svet zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj se je na 11. seji, ki je bila 12. julija, zavzel za to, da se ukinejo nekatere pogodbe, še posebej pa ste bili kritični do pogodb o strokovnem sodelovanju z zaposlenimi bolnišnice. Ali s tem ne bo ogroženo tudi nadaljnje delovanje oziroma sploh obstoj ptujske bolnišnice glede na pomanjkanje zdravnikov in ali so stroški dela glavni razlog za izgubo?
»Stroški dela v bolnišnicah predstavljajo dobro polovico stroškov. Zato je tem stroškom treba dati posebno pozornost, ki jo vidim v dobri organizaciji dela, izkoriščenosti delovnega časa, zmanjševanju odsotnosti z dela ... Tudi v drugih bolnišnicah je pomanjkanje kadra,
tiko, a menim, da ta v Klubu nima mesta.«
Razočaran je tudi nad novo generacijo študentov, ki je po njegovem mnenju apatična. »Ne identificirajo se s Klubom. Nekoč smo delali z veseljem, čeprav le za sendvič, pijačo in vstopnico, danes pa je prvo vprašanje, kakšna je urna postavka,« pripoveduje Ljubeč, ki je prepričan, da je dobro ime Kluba ptujskih študentov treba graditi na raznolikih kulturnih, izobraževalnih in športnih aktivnostih. Kot še dodaja, kulise mesta niso dovolj, temveč vsebina. Prepričan je, da je kulturno dogajanje v mestu le na štirih lokacijah: Arsa-na, KPŠ, CID in Muzikafe.
Ob tem poudarja, da tudi Občina z raznimi odloki otežuje zadeve. O sodelovanju z MO Ptuj nasploh pravi, da ni ravno najbolje. Zdi se mu, da
vendar se poslužujejo drugih oblik dela s svojimi zaposlenimi, kot so delo v podaljšanem delovnem času, podjemne pogodbe, dodatek za povečan obseg dela ... V svetu zavoda nismo prepričani, da je sklepanje pogodb o strokovnem sodelovanju z lastnimi zaposlenimi, ki imajo registrirane s. p. in d. o. o. za izvajanje rednega programa dela zakonito. Poslovanje bolnišnice mora biti zakonito.«
Zakaj še vedno ni mogoče natančno reči, kje so razlogi za negativno poslovanje ptujske bolnišnice?
»Razlogov za negativno poslovanje je veliko. Eden od teh je vsekakor izvajanje zahtevnejših zdravstvenih storitev, ki jih v bolnišnici v preteklih letih niso izvajali. Razvoj stroke, pridobitev sodobnejše opreme in ne nazadnje tudi usposobljenega kadra daje možnosti izvajanja tudi tistih storitev, ki so jih prebivalci območja te bolnišnice iskali v bližnjih, večjih bolnišnicah. To so velike pridobitve za bolnike, saj se je dostopnost do nekaterih storitev izboljšala. Sredstva žal še vedno ne sledijo bolnikom. Lahko rečem, da je eden od vzrokov torej delna
je znesek, ki ga plačujejo za najem lokala - 1.100,00 evrov - previsok. Dodaja, da je komunikacija med Klubom in Občino preslaba. »Študentje bi morali biti seznanjeni, kaj se dogaja z mladinsko hišo, pa ne vemo ničesar. Kaj se je zgodilo s projektom? Menim, da je KPŠ najpomembnejša gonilna sila mladih na Ptuju. Kam še sploh mladi lahko gredo? Kje je tu logika, res ne vem. Sicer smo začeli intenzivneje sodelovati s CID in upam, da bodo stvari šle na bolje. Ptuj potrebuje strategijo za mlade,« še pojasnjuje novi predsednik.
Bazeni in Terasafest bodo obeležili poletje
Kljub manjšim težavam, s katerimi so se v zadnjem času
podcenjenost programa zdravstvenih storitev. Vzroke za negativno poslovanje najdemo v številkah, ki so v pogodbi z ZZZS in SB Ptuj. Npr. priznano število timov za izvajanje programa in z obsegom sredstev za izplačilo plač, stroški materiala ... Vzroki za izgubo zanesljivo niso neznanka. V zadnjih nekaj mesecih jih v bolnišnici tudi dobro analizirajo, kar bo terjalo ukrepanje.«
Velikokrat izpostavljate vprašanje zakonitosti dela ptujske bolnišnice. Kaj s tem mislite konkretno?
»Svet zavoda, ki je organ upravljanja javnega zavoda, nadzoruje tudi zakonitost dela, ki jo mora zagotavljati direktor zavoda. Ta je dolžan opravljati svoje delo v skladu s predpisi in splošnimi akti zavoda, dolžan je izvrševati sklepe sveta zavoda. V primeru ugotovljenih nepravilnosti je svet dolžan ustrezno ukrepati na podlagi svojih pristojnosti. Zato mnogokrat postavljamo tudi takšna vprašanja.«
Kakšni bodo nadaljnji koraki sveta zavoda, če se bo negativno poslovanje nadaljevalo?
»Člani sveta zavoda smo še vedno prepričani, da so dani pogoji za izboljšanje poslovnih rezultatov ob hkratnem upoštevanju sklepov sveta zavoda. Če le-ti ne bodo upoštevani, bomo na podlagi svojih stališč in mnenja ustanovitelja, v skladu s pristojnostmi, tudi ustrezno ukrepali. Še vedno ostajamo optimistični, kar pa pomeni, da v naslednjih mesecih pričakujemo izboljšanje finančnih rezultatov.«
MG
soočali na KPŠ, vsi projekti potekajo normalno. Tradicionalno bodo danes izpeljali že dvanajste Bazene energije, največjo zabavo ob bazenih v Sloveniji, ki vsako leto privabi več tisoč mladih. Obeta se tudi pestro dogajanje na Terasafestu. Ponovno se bodo ob petkovih večerih v mestu odvijali različni koncerti, ki se začenjajo naslednji petek, 15. julija, z nastopom skupine perspektivnega ptujskega bobnarja Žana Tetičkoviča, 22. julija nadaljujejo z energičnim bluesom ljubljanske skupine The Dispiz in teden pozneje z makedonsko folk-etno-jazz poslastico Foltin. Na Klubu ptujskih študentov ob Ptujski poletni noči obljubljajo nepozabno soboto v družbi Sell Out in trenutno najbolj vroče slovenske skupine, Elvis Jackson. TerasaFest se nato nadaljuje 12. avgusta z nastopom mariborske etno skupine Kontra-Kvartet, 19. avgusta s prvim akustičnim koncertom rockerjev Dweal in 26. avgusta zaključi z legendarnim Adijem Smolarjem ter Mestnimi postopači (nekdanji Leteči potepuhi). Slovenski trg bo torej ponovno zaživel v vsem svojem sijaju.
Dženana Kmetec
Ptuj • Pogovor z novim predsednikom KPŠ
»Ptuj potrebuje strategijo za mlade«
S četrtim junijem se je za Klub ptujskih študentov začelo novo obdobje, ki ga ponovno piše nekoliko starejša, izkušenejša ekipa študentov, ki je v klubu nekoč zelo uspešno delovala. Mesto predsednika je zasedel Saša Ljubec. Razočaran je nad apatičnostjo sedanje generacije študentov, predvsem pa pogreša željo in iniciative za povezovanje mladih na lokalnem okolju. Sprašuje se, kaj se je zgodilo s projektom ptujskega mladinskega centra oz. mladinske hiše.
Polenšak • 48. praznik žetve
Župani so mlatili, gospodinje pa pekle
Polenško Turistično društvo, ki ga že nekaj časa vodi Franc Kukovec, je minuli konec tedna odlično izpeljalo še enega v nizu tradicionalnih praznikov žetve, letos že 48. po vrsti. In tudi letos je bil Polenšak oba dva dni prepoln številnih obiskovalcev, ki so čez dan lahko uživali ob spremljanju prikaza žetve in mlačve na način dedkov in babic, oba večera in noči pa preživeli ob glasbi in plesu.
Dogajanje se je začelo v soboto popoldne z nastopom znane dornavske godbe na pihala in prav tako znanih mažoretk, nastopile so še Predice TD Polenšak in domači ljudski godci, nato pa so slavnostno odprli bogato razstavo kruha in pogač, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi zanimivo in pestro zbirko starih strojev in orodij v kmečki izbi. Sobotno popoldne se je prelilo v večer skozi zanimive in šaljive igre, tekmovanja ter prikaz starih kmečkih opravil. Še posebej pa so se izkazale domače gospodinje, saj so tudi letos neumorno, brez premora pekle sočne in daleč naokoli dišeče gibanice, gostje pa so lahko pokušali še slastne sadne in
Župana Marko Maučič in Franc Misja in ŠTZ Jože Protner so se na trešmašin ...
Pukšič ter predsednik TZS Peter lepo namučili ob mlačvi pšenice
druge vrste domačih kruhov iz krušne peči. Natančnega števila, koliko gibanic je bilo spečenih
Polenške gospodinje so pekle in pekle ... v dveh prazničnih dneh krepko preko 500 gibanic, ki so šle za med.
in prodanih, na koncu ni vedel nihče; prvi dan jih je zmanjkalo, če kdo verjame ali ne, kar 300, v nedeljo pa je številka presegla rekordnih 750 ...
Nedelja je bila sicer namenjena prikazu glavnega kmečkega opravila v julijskem času - žetve in mlačve pšenice; začelo se je s klepanjem srpov, nato pa se je jata domačih in okoliških žanjic v živobarvnih rutah na glavah in valujočih krinolinah zapodila v morje zlato zrele pšenice. Pomagali so še kosci, da je bila žetev hitreje končana, se je v pšenično polje zapeljala še starodavna kosilnica na konjsko vprego. Nato pa je sledila tradicionalna južina za delavce: meso iz „tunke", vložene kisle kumarice, špeh in veli-
ki kosi črnega domačega kruha. Pa brez značilnega dornavskega luka in za konec še ogromne gibanice, bogato obložene s skuto, seveda ni šlo ... A se z zasluženo južino niso mastili le kosci in žanjice, tudi nekaj gostov (med njimi župani Franc Pukšič, Alojz Kaučič in Marko Maučič) je z veseljem poseglo po razstavljenih dobrotah na prtu sredi njive, so pa svojo malico nato upravičili z mlačvijo. Takoj potem, ko so namreč snope žita prepeljali v bližnji skedenj, se je začela mlačev s cepi, mojstri tega opravila pa so nato pokazali še, da se s cepi lahko zelo dobro zapleše, seveda če je človek spreten, sicer se mu kaj hitro lahko cep zatakne med nogami.
Župani se v tem raje niso preizkusili, so pa nato morali pokazati svojo moč pri mlačvi s „trešmašinom". Kaučič se je sicer opravičil, ker, kot je pojasnil, si je poškodoval eno od zgornjih okončin, spodnje pa mu menda pri tem delu ne morejo koristiti. Zato pa sta vskočila Maučič in Pukšič, ob njima pa še predsednik Turistične zveze Slovenije (TZS) Peter Misja ter predsednik Štajerske turistične zveze (ŠZT) Jože Protner in treba je priznati, da so vsi štirje kar dobro zmogli eno šaržo vrtenja „trešmašina", za kaj več pa bi bila njihova forma že vprašljiva. Sicer pa organizatorji več od političnih funkcionarjev niti niso pričakovali in zahtevali, saj se ve, da se „trešmašina" nikakor ne da vrteti z jezikom ... No, kakorkoli, uživali so tako sodelujoči kot množica obiskovalcev, ki se je drenjala na hribu in potem lahko opazovala še prikaz mlačve z geplom in konjsko vprego, pa mletje zrnja na žrmlje, za konec uradnega dela prireditve pa še ples folklornih plesalcev iz KD Podgorci.
Kot že povedano, se je veliki kmečki praznik na Polenšaku nadaljeval še do zgodnjih ponedeljkovih jutranjih ur, ko so še zadnje utrujene duše iskale pot do domačega praga ...
SM
Slovenija • Znan je izbor predstav za festival gledaliških skupin
Na 50. Linhartovem srečanju bodo nastopili tudi Majšperčani
Selektorica 50. Linhartovega srečanja, igralka Dunja Zupanec, je za zaključni festival, ki bo v Postojni med 29. septembrom in 2. oktobrom, izbrala tudi Molierove Scapinove zvijače v izvedbi gledališke skupine Smoteater iz Majšperka.
Na jubilejnem Linhartovem srečanju bodo tako na ogled naslednje skupine in njihove predstave: Andrej Jaklič, Tijana Zinajic: Mali diktator v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana; Anton Pavlovič Čehov: Snubač in medved (Gledališka skupina KD Slomšek, Slovenska Bistrica); Eugene Ionesco: Plešasta pevka (Kulturno društvo K, Žirovnica); Harold Pinter: Stari časi (KUD Studio gledališče, Maribor); Jean Baptiste Poquelin Moliere: Scapinove zvijače (Društvo Smoteater, Majšperk); Michael Hollinger: Svetniki (Gledališče GGNeNi, KD Teater Grosuplje); Miha Alu-jevič: Knezi Celje - Skrivnost gradu Ojstrica (KUD Zarja
Foto: M. Ozmec
Gledališka skupina KD Smoteater je na lanskem praznovanju dnevu državnosti v Majšperku uprizorila del pekrskih dogodkov.
Trnovlje - Celje); Ray Cooney: spremljevalnem programu festi-Zbeži od žene (Dramski odsek vala bosta na ogled še predstavi PD Štandrež, Gorica, Italija). V Alenka Hain: Jack ali (SCHÄL-
CHEN KAFFE) (Teater Šentjanž / St. Johann, Avstrija), zmagovalna predstava Festivala Vizije -Festivala mladinskih gledaliških skupin Slovenije 2011 in predstava Čudo brače Grimm (Tea-tar Gaudeamus, Kulturni centar Pešcenica, Zagreb, Hrvaška). Sicer pa bodo 50. Linhartovo srečanje letos zaključili v nedeljo, 2. oktobra. Dopoldan bodo za udeležence festivala priredili različne gledališke delavnice, zaključili pa bodo s slavnostno akademijo, s katero bodo obeležili 50. Linhartovo srečanje, ter seveda s podelitvijo tokrat še prav posebej prestižnih „ma-tičkov".
-OM
Foto: SM
Foto: SM
Pa brez zamere
Nemški avto v hrvaškem jeziku
Dve zgodbi, ena mentaliteta
Znano je, da je naša vrsta zelo zanimiva. Pridevnikov, ki bi opisali (pozitivne) lastnosti naše vrste, ne manjka. Če ne bi imeli marsikatere izmed le-teh lastnosti, ki nam jih pripisujejo, bi najbrž še danes smukali jagode z bilk bodečih grmov ter žvečili banane. A v toku svoje (kar se tiče celotne evolucije življenja na našem planetu, precej kratke) zgodovine smo izoblikovali tudi marsikatere slabe lastnosti, ki nam ne morejo biti v ponos, saj so v direktnem nasprotju s tistim, kar naj bi bili - racionalna bitja, namreč. Ne vem, ali se je treba s tem sprijazniti, sprejeti to kot dejstvo, ali pa se vsakič znova boriti proti temu - ampak naša vrsta se očitno nagiba k temu, da, zraven pokončne hoje, pozablja osnovno in najbolj elementarno zmožnost, ki nas je pripeljala do primata na planetu, ki ga tlačimo - zmožnost razumskepresoje in ravnanja. Kot je bilo na tem mestu že večkrat omenjeno, se da to žalostno dejstvo videti skoraj povsod, če le imamo dovolj odprte oči. Sledita dve resnični zgodbi, ki dajeta slutiti, za kaj pravzaprav gre.
Prva zgodba. Pred približno mesecem dni sem v vročem poletnem poznem popoldnevu srebal prijetno hladno hmeljno pijačo v meni ljubem lokalu tukaj doli na Obali. Znamka pijače je bila nemška; šlo je za produkt majhne, a vrhunske družinske pivovarne. In ker sem po naravi tak, da pač tu in tam hočem imeti svoj mir in se počasi»odklopiti« od vsakodnevne rutine, sem upal, da bom lahko tisti vrček piva užil v miru in spokojni meditaciji, ki jo le-ta omogoča. Motil sem se. Kmalu je k meni pristopil znanec (ne prijatelj, ampak znanec) in mi jel pridigati, da zakaj ne pijem slovenskega piva, ampak nekega »švabskega tujca«. Na moje vprašanje, zakaj je tega mnenja, je pojasnil, da je treba podpirati slovensko, ne pa »ono iz tujine«. Torej, naročiti bi bil moral tisto pijačo, ki je »naša«, ne pa tujega produkta; s tem sem namreč odrekel podporo domačim znamkam in posledično seveda tudi domači industriji. Čeprav vajen takih nebuloz in »sklepanj« sem vseeno malce privzdignil obrv ter možaka vprašal, ali je tisti velik džip nemške izdelave pred lokalom njegov. Seveda je bil, kar je gospod tudi strumno in zelo ponosno pojasnil. Pa sem ga začudeno vprašal, kako to, da ni kupil znamke avtomobila, ki jih delajo v Novem mestu ter s tem podprl domačo, slovensko industrijo, ampak je šel kupovati nekega »nemca«. Sledili so trenutki tišine. Znanec me je nekaj časa zblojeno gledal in tuhtal, kaj je pravzaprav zdaj slišal in kako je s tem, potem pa zmedeno odvrnil nekaj v stilu »mah, ti nimaš pojma« - to, kar skoraj zmeraj odvrnejo tisti, ki spoznajo, da so se ujeli v lastno zanko ter da so izpadli kot bolj ali manj veliki tepčki.
Druga zgodba. V prostem času tu in tam pomagam prijatelju, ki ima tukaj doli lokal. Lokal je lep, gostom pa ponuja tudi lasten domač italijanski sladoled, ki ga bojda lahko dobite zgolj še v Rimu. Sam pomagam v kuhinji, kjer se ta sladoled tudi pripravlja, tako da sem dostikrat tarča raznoraznih zbadljivk, ki jih tukaj ne bom našteval, lahko pa si predstavljate, v katero smer letijo. A sam se na to niti najmanj ne oziram, saj sem prostaštva in maloumnosti že vajen (zanimivo, mislim da se nobeden izmed teh, ki zabavljajo, ne bi prav nič norčeval iz na ta način zasluženega denarja, s katerim bi jim morda plačal rundo ali dve). Mi je pa zato v spominu ostala ena druga stvar; med gosti lokala je zaradi bližine sosednje Hrvaške tudi veliko Hrvatov (ki so odlične stranke), s katerimi se pač, kadar pridejo po sladoled, pogovarjam v hrvaškem jeziku. In je padla opazka, da kaj se pa grem, da so oni v Sloveniji in zakaj se prilagajam njim in z njimi govorim v njihovem jeziku, ne pa v slovenščini. Kot da bi pri tem šlo za neke vrste poniževanje. Seveda, lahko na to gledate tudi tako. A v resnici gre tukaj za nekaj drugega: gre za to, da gledano s treznega in racionalnega vidika s tem, da se z njimi pogovarjam v njihovem jeziku, v bistvu kažem, da (koliko toliko) obvladam njihov jezik, oni pa mojega ne in so torej oni tisti, ki so v »zaostanku«, saj je v dandanes vse bolj povezanem svetu velika prednost, če znaš več jezikov. Razmišljati, da se na ta način ponižuješ, kaže zgolj veliko stopnjo frustriranosti in podzavestne obremenjenosti s svojo majhnostjo - še posebej, kadar beseda nanese na našo južno sosedo. Ne verjamete? Predlagam hiter in preprost miselni eksperiment; kaj mislite, koliko bi se jih našlo, ki bi imeli kaj za pripomniti glede pogovora v tujem jeziku namesto v slovenščini, ko bi šlo za recimo angleško ali nemško govoreče ljudi, s katerimi bi se prav tako pogovarjal v njihovem jeziku? Koliko bi jih v tem primeru pripomnilo, da zakaj se z njimi ne pogovarjam v slovenščini, ampak v angleščini ali nemščini?
Da, naša vrsta je zelo zanimiva in sposobna. A imam občutek, da smo bili v svoji zgodovini že tudi pametnejši.
Gregor Alič
Ptuj • Nada Ivančič, ljubiteljska slikarka
Uresničila življenjske sanje
V galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju je na ogled razstava ljubiteljske slikarke Nade Ivančič iz Ptuja, članice likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj in društva Optimisti Ptuj, ki je slikati začela po upokojitvi pred šestimi leti. Razstava pod naslovom Odklop v barvah je na ogled do konca julija.
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju razstavlja ljubiteljska slikarka Nada Ivančič.
Ves čas sem imela željo, da bi slikala, nisem pa naredila prvega koraka. Ročne spretnosti so mi bile tako rekoč položene v zibel, dar za oblikovanje imam že od nekdaj, vedno sem rada risala za otroke, opremljala njihove kotičke, se ukvarjala z vsem drugim oblikovanjem, izdelovala izdelke uporabne narave, iz blaga, gline, volne, papirja. Že kot majhna deklica pa je izdelovala tudi punčke iz cunj.
Svoj dar za slikanje sem začela razvijati šele po upokojitvi, ko sem se tudi vključila v ustvarjalne delavnice društva
Optimisti, kjer sem se srečala tudi z nekdanjo sošolko iz osnovne šole Marjano Tkal-čec, ki je poznala mojo željo po slikanju. Povabila me je, naj pridem še k likovnikom. Šla sem. Mislila sem, da znam nekaj slikati, ko pa sem prišla v likovno sekcijo, sem videla, da so slikarski koraki nekaj drugega, kot pa so bili moji začetki, da je treba spoznati platno, tehnike, barvo. Na svoji prvi sliki sem upodobila potok v gozdu, še danes mi je zelo ljuba. Od slikarskih tehnik prisegam na olje, preizkusila sem se tudi v drugih, akvarelu, gvašu, risbi, oglju ...
Zdi pa se mi, da se v olju najlažje izrazim. Od motivov mi je najbližja narava, slikam pa tudi portrete, tihožitja. Razstava v galeriji Magistrat je moja prva samostojna razstava, odkar razstavljam, zato je zame tudi nekaj posebnega, sodelovala pa sem na več skupinskih razstavah," je o svoji ljubiteljski slikarski poti povedala Nada Ivančič, ki je še en dokaz več, da ni nikoli prepozno, da si človek uresniči takšne ali drugačne sanje. Njen Odklop v barvah je najboljši dokaz za to.
Potem ko je slikala v dnevni sobi, v jedilnici, ima od
nedavnega tudi svoj mali atelje, ki si ga je uredila v sinovi sobi. Odločena je napredovati v slikanju, ki je poleg njene družine in vnukov, kot je povedala, prva ljubezen, druga pa vrt in oblikovanje. „Kradem čas med slikanjem in gredicami, včasih mi je 24 ur premalo, da naredim vse, kar bi si želela. Nikoli mi ni dolgčas. Čas, ki ga preživim v slikanju, ni samo učenje, je druženje, veselje," pove Nada Ivančič, ki si je znala poiskati razvedrilo in zaposlitev tudi po tem, ko je izpregla iz rednega dela. Po poklicu je bila kemijska tehnica, ki je nekaj
časa delala v ptujski bolnišnici, zatem pa večino delovne dobe v laboratoriju Perutnine Ptuj.
„Nadin način slikanja zajema v glavnem realni svet, iz katerega zna izluščiti najpomembnejše detajle, ki jih zavestno poveže s skladnostjo oblik in barvnih ploskev. To ji uspeva z vnašanjem sve-tlo-temnih in toplo-hladnih kontrastov, kar že nakazuje
njen slikarski rokopis in s tem likovno prepoznavnost. Potrebno je omeniti, da je njen slikarski napredek tudi rezultat zavzetosti za likovno razmišljanje, zato je ob tem dogodku, prvi samostojni razstavi, iskreno čestitam," je o likovnem ustvarjanju Nade Ivančič povedal in zapisal Franc Simonič, prof. likovne umetnosti.
MG
Ormož • Deveti raziskovalni tabor
Aktivno preživljanje počitniških dni
Že deveto leto zapored je potekal raziskovalni tabor, v katerem so združili moči RKS Območno združenje Ormož, Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, OE Ormož in Mladinski center Ormož. Tabora se je udeležilo 23 mladih iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Rezultate svojega dela so predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila 8. julija 2011 v prostorih RKS OZ Ormož.
RKS Ormož in Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž tabor, skupaj z otroškim počitniškim taborom na Pohorju, uvrščata med preventivno obliko dela z mladimi. Letošnja ponujena tema je bila naravoslovno obarvana. Za rastline leta 2011 je Priro-doslovno društvo Slovenije proglasilo vrbe in te so bile rdeča nit tedna za skupino otrok, ki jo je vodila Maja Bo-tolin Vaupotič. Udeleženci so skozi pravljice in pesmi, ki jih je pripovedovala Marijana Korotaj, spoznali vrbo v literaturi s pomočjo Ane Ratek,
izdelovali mačice iz krep papirja ter ob primerjavi starih in novih kart Ormoža, ki jih je predstavil Rado Antolič, opazovali, kje so rasle vrbe nekoč in kje v Ormožu rase-jo danes. Dva dneva sta bila namenjena terenskemu delu v ormoškem grajskem parku, kjer so otroci izpolnjevali delovni zvezek, ki so ga na RKS OZ Ormož za učne namene pripravili že leta 2005, leto dni po izdaji biltena Sprehod po parku - od gradu do vinske kleti. Zadnji dan tabora so udeleženci izdelali predstavitveni plakat in v prostorih RKS OZ Ormož postavili
Udeleženci tabora v ormoškem grajskem parku
razstavo likovnih izdelkov na temo vrb.
Etnološki tabor je vodila Nevenka Korpič, strokovna sodelavka je bila Milica Kosi, ki je mlade udeležence vodila »po receptih iz babičine kuhinje«. Na Osnovni šoli Ormož, ki je za pet dni odstopila gospodinjsko učilnico mladim raziskovalcem, je vsak dan prijetno dišalo po pecivih, ki so jih udeleženci tudi sami pekli. Kot zunanji sodelavki sta se tabora udeležili Metka Lešni-čar in Maruška Korpič Lesjak. Udeleženci so se za praktični del tudi primerno opremili, saj so si izdelali kuharske kape
in nadeli predpasnike. Vsak dan so pripravili tudi primeren pogrinjek ter se tako naučili celoten postopek izdelave določenega peciva, od priprave živil do postrežbe. Pripravljenih dobrot so bili vsaki dan deležni tudi udeleženci drugih dveh skupin.
Udeležence fotografske delavnice je spremljal Božidar Meško, strokovna sodelavca sta bila Ciril Ambrož in Jure Oven. Pred praktičnim delom so bili udeleženci temeljito seznanjeni s teoretskimi osnovami, šele nato so se odpravili na »fotolov« in nastale fotografije sproti pregledali ter analizirali. V petih dnevih so se tako veliko naučili o gledanju skozi iskalo, barvah, gradnji slike, stojišču za snemanje, pravem času fotografiranja, izvirnosti, motivih, osnovni obdelavi posnetkov ... Svoje izdelke, na katerih so pretežno motivi iz narave in urbanega ormoškega okolja, bodo udeleženci predstavili na priložnostni razstavi.
Maja Botolin Vaupotič
Lenart • Poletje znova v znamenju Len-arta
Od Saša Hribarja do Gojca ...
1. julija se je začel vsakoletni lenarški poletni festival Len-art, ki bo Lenarčane s svojimi ritmi in zvoki zabaval vse do 2. septembra.
Tudi letos so v lenarški občini pripravili pester izbor, med drugim bodo na voljo koncerti rocka, klasične in etno glasbe, gledališke predstave, folklorni dogodki, ustvarjalne delavnice za otroke ... Prireditve potekajo na sedmih prizoriščih v Lenartu, na njih pa poleg domačih nastopajočih sodelujejo umetniki z različnih koncev sveta. Predstavlja se jih več kot 100, med drugim bodo prišli celo iz Afrike.
Foto: Črtomir Goznik
Na lenarškem festivalu je sodelovala tudi predstava ptujskega gledališča.
1. julija je tako že nastopil Zagrebački folklorni ansambel dr. Ivana Ivančana, enega vidnejših folklornih strokovnjakov. Predstavili so se tudi Brass band Maribor, otroška gledališka predstava Mestnega gledališča Ptuj Oj, čudežni zaboj ter Jure Ivanušič z glasbeno monokomedijo Od tišine do glasbe.
14. julija so na svoj račun prišli otroci, saj je bila na ogled predstava Picko in Packo, dan za tem pa je bil
v cerkvi sv. Lenarta koncert harmonikarja Žana Trobasa in harfistke Anje Kožuh.
22. julija bo ob 21. uri na letnem odru Sašo Hribar show, dva dni kasneje ob 15. uri pa na RŠC Polena druženje z liberijsko diasporo v Evropi ob nogometu, dobri hrani in afriških ritmih.
19. julija ob 21. uri bo na letnem odru za rock navdušence poskrbela skupina Crossroads, 30 julija ob 17. uri pa bosta na ploščadi pri lenarškem rotovžu Klopotčev večer in odprtje vinoteke v rotovški kleti.
Naslednji dan bo ob 20. uri v dvorani Glasbene šole Lenart sledil Klavirski recital Zale Čuček, 7. avgusta pa se bo ob 20. uri na Trgu osvoboditve v Lenartu predstavilo domače Kulturno društvo Delavec. Društva se bodo
predstavljala tudi 9. in 11. avgusta ob 20. na istem prizorišču.
12. avgusta ob 21. uri bo v Centru Slovenskih goric nastopil harmonikar Marko Hatlak, naslednji dan pa se bodo na RŠC Polena srečali upokojenci. Med 16. in 19. avgustom bodo v prostorih Društva prijateljev mladine Slovenske gorice potekale tudi počitniške delavnice za otroke. 19. avgusta bo ob 21. uri na letnem odru prav tako na ogled komedija Prava baba, 23. pa predstava za otroke Skoraj najboljši cirkus.
26. avgusta bo ob 21. uri komedija Gojmirja Lešnjaka Gojca Slovenija ima avdicijo, 2. septembra ob 20. uri pa bodo tam nastopili Prifarski muzikanti.
Polona Ambrožič Bombek
Dejan Zavec
»Verjamem v svojo zgodbo, v svoj uspeh!«
Stran 12
Boks
Mladi pokazali boksarski napredek
Stran 13
Košarka
Na Ptuju Smodiš, Lakovič, Lorbek ...
Stran 13 Odbojka na mivki
Beach & Nite - ogrevanje pred Mastrom
Stran 14
Šolski šport MO Ptuj
Najboljša sta Maja Be-drač in Gregor Gojkošek Stran 15
Fotozapis
Na Ptuju Reading, v Stojncih Middlesbrough Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Ponoviti uspeh iz minule sezone
Za nogometaši Aluminija iz Kidričevega so trije tedni priprav, praktično so na polovici poti do prvega srečanja v novem prvenstvu, ko bodo 6. avgusta gostili ekipo Bele krajine iz Črnomlja. Nogometaši vedo, da so dobre priprave temelj za uspešno igranje v prvenstvu, kjer Kidričani veljajo za enega izmed najresnejših favoritov za osvojitev 1. mesta.
Do sedaj odigrane pripravljalne tekme so pokazale, da se nogometaši Aluminija lahko kosajo tudi z na papirju močnejšimi ekipami. Tega ritma ni podrlo kar nekaj sprememb v igralskem kadru:
odšli so nekateri nosilci igre (Purišič, Djokič, Pučko, Vrač-ko), vendar so zaenkrat te vrzeli uspešno pokrili Kurež, Kokol in Spahič. Ob omenjenih treh tudi ostali nogometaši dobivajo svoje priložnost in primerno minutažo. »S trenutno prikazanim na treningih in tekmah sem zadovoljen. Zaradi odhoda nekaterih nogometašev, ki so nosili veliko breme v igri, bo pričakovano prišlo do sprememb v sistemu igranja. Bistveno je, da bomo poskušali igrati hitreje, kar želimo udejanjiti že na prijateljskih tekmah,« je povedal trener Bojan Flis.
Konkurenca za mesta v prvi enajsterici je velika in za vse ne bo prostora. Posledično bodo nekateri odšli na posojo v druge klube: kdo bo šel in kam bo jasno ta teden. Seveda se ob vsem tem pojavlja vprašanje ciljev v sezoni, ki prihaja. »Uprava nam je zadala enak cilj kot lani, torej osvojitev 1. mesta. To bo vse prej kot lahka naloga, saj še ne vemo natančno, kaj je storila konkurenca. Kandidatov za sam vrh naj bi bilo kar nekaj, mi pa se bomo potrudili, da ponovimo uspeh iz minule sezone,« je pogovor zaključil Bojan Flis.
Danilo Klajnšek
V vt. ,	•
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija v prijateljskih tekmah dosegajo odlične rezultate; na fotografiji Miha Kokol.
Nogomet • Prijateljska tekma
Aluminij - CSCA Rapid (Moldavija) 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Kmetec (76), 2:0 Vindiš (81)
ALUMINIJ: Murko, Medved, To-polovec, Bajlec, Sambolec, Rešek, Bingo, Spahič, Kokol, Kurež, Režo-nja. Igrali so še: Poljanec, Fekonja, Lonzarič, Pečovnik, Krajnc, Ljubec, Morsi, Kmetec, Petek, Marlon, Vin-diš. Trener: Bojan Flis.
V okviru priprav na novo sezono v 2. ligi so nogometaši Aluminija odigrali še eno prijateljsko tekmo z močnim nasprotnikom. Tokrat so gostili ekipo moldavskega prvoligaša, ki se v Sloveniji nahaja na pri-
pravah. Kot že nekajkrat prej tudi tokrat domači niso razočarali. Na samem začetku srečanja so se gostje postavili izredno visoko in želeli presenetiti domačine, ob tem pa so igrali ostro, na trenutke celo grobo. Varovanci trenerja Bojana Flisa so se tudi v takšni igri dobro znašli in bili najmanj enakovreden tekmec. Gostje iz Moldavi-je so imeli v tem delu srečanja dve, tri priložnosti, še največ so poizkušali s streli od daleč in predložki iz bočnih položajev. Vse žoge pa so bile lahek plen razpoloženega domačega vratarja Murka.
Drugi polčas pa je minil v znamenju premoči domače
ekipe. Slednji so igrali hitro in kombinatorno, kar je gostom delalo veliko preglavic. Zaradi tega so postajali vedno bolj nervozni in so srečanje zaradi izključitev končali brez dveh nogometašev. Od številnih priložnostih so Kidričani izkoristili dve: prvo v 76. minuti, ko je z leve strani odličen pre-dložek poslal Morsi, izkušeni Kmetec pa je žogo z glavo zabil pod prečko. Nekaj minut kasneje so domačini dosegli še drugi zadetek, tokrat je mladi Vindiš z dobrim strelom premagal vratarja Rapida in potrdil zasluženo zmago nogometašev Aluminija.
Danilo Klajnšek
Športno plezanje • SP v Arcu
V balvanih brez slovenskega finala
Foto: Stanko Zebec
Mini Markovič na svetovnem prvenstvu nastop v balvanskem plezanju ni najbolje uspel.
Slovenski športni plezalci se v prvi tekmi svetovnega prvenstva v Arcu, v balvanskem plezanju, niso uspeli prebiti v finale. Še najbližje je bila finalu Natalija Gros na 10. mestu, Mina Markovič je zasedla 12., Klemen Bečan pa 13. mesto. Ekipa pod vodstvom selektorja Simona Margona si je pred Arcom zadala osvojiti finale ter se neposredno vključiti v boj za naslove. Smeli načrti se niso uresničili. Vsaj ne v balvanih, mlajši disciplini športnega plezanja, v kateri Slovenci kolajne na svetovnih prvenstvih še niso osvojili. Tako bo tudi po Arcu
kot najboljša uvrstitev ostalo četrto mesto, ki ga je pred dvema letoma na SP na Kitajskem dosegla Markovičeva.
Markovičeva si je seveda želela izboljšati uvrstitev ter prvenstvo končati na zmagovalnem odru, četrto mesto iz Barcelone je tudi njena najvišja letošnja uvrstitev v balvanskem svetovnem pokalu. »Glede na trenutno formo in dosežke s preteklih tekmovanj sem pričakovala uvrstitev v finale in tudi kaj več. Vendar pa preprosto nisem odpleza-la tako, kot znam in na steni nisem bila 'prava' - pridejo
tudi takšni dnevi. Zavedam pa se, česa sem sposobna, in če dobro odplezam, kam sodim, zato grem z dvignjeno glavo naprej,« je povedala Markoviče-va, ki bo finale v Arcu skušala ujeti v težavnosti. Markovičeva je v polfinalu do vrha preplezala le dva balvana od štirih (Gro-sova tri).
Za slovensko izbrano vrsto bo možnost za popravni izpit v drugem delu prvenstva. V sredo se bodo začeli izločilni boji pri ženskah v težavnosti, v četrtek pa pri moških.
sta, jm
Nogomet • 1. SNL
Zmago Mure 05 na uvodu pozdravilo 5 tisoč gledalcev
REZULTATI 1. KROGA: Maribor - HIT Gorica 2:1 (0:0); strelci: Velikonja 80., Mezga 83./11 m; Zarifovič 68. R. K.: M. Mevlja 64./ Gorica
Triglav - Nafta 2:1 (1:1); strelci:
Dimitrov 37., Dolžan 90.; Zelko 56. R. K.: S. Vinko 70./Nafta
Mura 05 - Luka Koper 1:0 (1:0); strelec: Bohar 21.
Rudar - Domžale 0:2 (0:0); strelca: Krcič 64., Knezovic 82. R. K.: No-vakovič 89./Rudar
Olimpija - Celje 0:3 (0:0); strelca: Pavlovic 52./11 m, Bezjak 79., 87. R. K.: Salkič 18./Olimpija
1. CM CELJE 1	1	0	0	3:0 3
2. DOMŽALE 1	1	0	0	2:0 3
3. MARIBOR 1	1	0	0	2:1 3
4. TRIGLAV 1	1	0	0	2:1 3
5. MURA 05 1	1	0	0	1:0 3
6. HIT GORICA 1	0	0	1	1:2 0
7. NAFTA 1	0	0	1	1:2 0
8. LUKA KOPER 1	0	0	1	0:1 0
9. RUDAR VELENJE 1	0	0	1	0:2 0
10. OLIMPIJA 1	0	0	1	0:3 0
Foto: Črtomir Goznik
Prvaki in podprvaki so novo sezono začeli z zmagama.
PARI 2. KROGA: SOBOTA ob 19.00: Rudar Velenje - Triglav; ob 20.00: HIT Gorica - Mura 05, Nafta - Maribor; NEDELJA ob 20.00: Domžale - CM Celje; ob 21.00: Luka Koper - Olimpija.
JM
Boks • Dejan Zavec, svetovni prvak v velterski kategoriji po verziji IBF
»Verjamem v svojo zgodbo, v svoj uspeh!
«
Za Dejanom Zavcem so nepozabni dnevi: po objavi novice, da bo v boksarski meki boksal z Američanom Androm Bertom, živi v »devetih nebesih«, a je obenem z obema nogama trdno na tleh. Kakšni občutki ga prevevajo, kakšne so bile zakulisne igrice, o boksarski eliti, zaslužku in še čem je spregovoril v ekskluzivnem intervjuju za Štajerski tednik.
»Bilo je veliko neprespanih noči ...«
Nekaj dni je že preteklo od tega, ko si zvedel, da se boš v naslednjem dvoboju pomeril z Američanom Bertom, s čimer so se ti uresničile najgloblje želje. Si že zbral vse misli?
D. Zavec: »V mislih imam besedo zmaga! Težko sem pričakoval to novico, dolgo sem jo čakal, verjel, upal, vmes obupal, na koncu pa se je to vendarle zgodilo. Ko sem na internetu videl, da so tudi njihovi ljudje potrdili borbo, me je prevzela sreča. Dobil sem poplačilo za verovanje - upanje pač umira zadnje. Ko si nekaj tako zelo želiš, delaš v tej smeri, pa spet čakaš, čakaš, čakaš - in se ti potem vrata odpro, je to nepopisen občutek. Toliko bolj sem vesel zaradi tega, ker sem šele zdaj zvedel, koliko zakulisnih igric je bilo v ozadju. Bilo je veliko garanja, da je do tega prišlo; zame osebno je bilo to čakanje veliko težje od samih priprav - pa verjemite, da priprave niso mačji kašelj. Vsa ta zakulisna dogajanja lahko primerjam z igro med dvema ognjema, v kateri sploh ne veš, na kateri strani si: ali so nekateri proti tebi ali s tabo, ali smo vsi skupaj ... Bilo je veliko nervoze, skrbi, neprespanih noči ., vendar bi za končni cilj še enkrat vse ponovil, celotno zgodbo, tudi od vsega začetka. Morda bi lahko to primerjal z mojimi začetki, s prestopom med profesionalce, ko se sploh nisem zavedal, v kaj se podajam. Sedaj sem bil med profesionalci, boksal sem v nekakšni svetovni ligi, prišel sem na vrh, a je bilo treba priti med boksarsko elito. S tem dvobojem mi je to končno uspelo.
Ob dvoboju z Delgadom jih je veliko menilo, da gre za korak nazaj, češ, to je stagnacija, Zavec hoče zaspati na lovorikah, hoče samo obdržati lovoriko. A že takrat sem poudarjal, da če si v igri sam, če nimaš neskončno vplivnega menedžer-ja, potem je treba včasih stopiti korak nazaj, da lahko potem stopiš dva naprej. Vsi tisti, ki že dalj časa spremljate mojo kariero, veste, da je res tako. Seveda so 'koraki nazaj' tudi zame najtežji, saj takrat nimaš pred seboj jasnega cilja, a na dolgi rok se splača.«
Po moji oceni je to eden od veličastnih trenutkov slovenskega športa, ne glede na to, ali boš to borbo zmagal - za kar imaš povsem realne možnosti! - ali izgubil. Elita pač v svoj krog nerada spušča novince.
D. Zavec: »Nisem prava oseba za primerjave, a bom vseeno poskušal slikovito - na nogometni način - opisati mojo
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: »Tega, da sedaj nosim pas svetovnega prvaka verzije IBF, si ne štejem v nobeno psihološko prednost, saj se zavedam, kaj me čaka v ZDA.«
boksarsko pot. Pred osmimi ali devetimi leti sem začel svojo pot v Dravi, sedaj pa sem na poti v madridski Real. Vem, da se ta trenutek dogaja nekaj velikega, da je to trenutek, ki sem si ga resda zelo želel, a o njem nisem upal realno niti sanjati. Moramo se namreč zavedati, da nisem več najmlajši v tem vrhu, poleg tega prihajam iz Evrope, ne obvladujem boksarskih lobijev ... Zadnji, ki je iz Evrope prišel v to elito, je bil leta 2006 Anglež Ricky Hatton. Američani so pri tem zelo previdni in toliko bolj posebno je to zame! Iz vrha smo sedaj na poti v elito, pa poti še vedno ni konec!«
Steinforth-Zavec
-	skupna zgodba o uspehu
Verjetno je vloga tvojega menedžerja Ulfa Steinfort-ha pri vsem tem še kako pomembna.
D. Zavec: »Vsekakor! Mislim, da je to skupna zgodba o uspehu! Velikokrat sva sicer drugačnih misli, a imava enak skupni cilj. Tukaj jaz absolutno vzamem nase del krivde, saj premalo vem o zakulisnih me-nedžerskih dogajanjih in preveč pritiskam nanj. Sva pa prav zaradi tega dobra kombinacija: ko si jaz nekaj vbijem v glavo, se me ne reši, dokler mi jasno ne reče, ali se bo to zgodilo ali ne. Prav to se je zgodilo pri tej ameriški zgodbi; že takoj po Južni Afriki sem mu začel postavljati vprašanje: 'Kdaj pa Amerika?'
-	'Najprej Argentinec Martinez! - 'Sedaj pa Amerika?' 'Ne, Jackiewicz čaka.' - 'Amerika?'
-	'Ne, najprej pride Američan v Slovenijo.' ... Čeprav sva veli-
kokrat ogenj in led, sva dobra kombinacija - to konec koncev kažejo rezultati. Ulfova vloga pri tem je zelo velika. Konec koncev on z mano ne bi potreboval tveganja: lahko bi sedel na lovorikah in branil to titulo do neskončnosti. Cenim to, da spoštuje moje želje. Sam mu velikokrat ponagajam s tem, da mu povem, da imam možnost oditi v kakšen drug tabor - kar je tudi realnost -, na koncu pa pretehta to, za kar sva skupaj že od vsega začetka - rezultat in medsebojno spoštovanje.«
Jasno so vidne paralele med dvobojem v Južni Afriki in sedanjim v ZDA. Obakrat je bila prisotna tvoja velika želja po napredku in neverjeten motiv.
D. Zavec: »Če sem popolnoma iskren, lahko rečem, da se počutim popolnoma enako kot pred dvobojem z Isaacom Hlat-shwayem. Tega, da sedaj jaz nosim pas svetovnega prvaka verzije IBF, si ne štejem v nobeno psihološko prednost, saj se zavedam, kaj me čaka v ZDA. Absolutno delam na tem, da se dvoboj konča pozitivno zame, na drugi strani pa je podobnih misli tudi Berto. V tem dvoboju nimam kaj izgubiti: ohraniti moram vroče srce in hladno glavo, to je vse. To je doslej prinašalo uspehe, sedaj pa bolj kot kdaj koli verjamem vase. Berto je mlajši (šteje 28 let, Zavec 35, op. a.), nekako v idealnih letih, na moji strani pa so izkušnje. Najine poti so kljub temu različne, saj je bil Berto med drugim tudi nosilec medalje na amaterskem svetovnem prvenstvu. Kljub temu verjamem v svojo zgodbo, v svoj uspeh. Iz sebe bom zagotovo iztisnil svoj maksimum - samo s tem bom zadovoljen.«
Kdo ti je prvi sporočil novico o dvoboju?
D. Zavec: »Kot je bilo že velikokrat v podobnih primerih, je bil med prvimi novinar Miha Šimnovec. Že pred tem sta člana moje agencije SV-RSA, Jure in Dragan - prava internet frika - to sporočila preko twiterja in facebooka. Sam sem bil na twiterju nekaj sekund prej, prav v tistem trenutku te novice pa ne. Onadva sta mi jo prenesla in skupaj smo se nato veselili.«
No mercy ...
Imam pa občutek, da se bo težko ponovila zgodba iz Južne Afrike, ko si s svojo ogromno željo po uspeh povsem domi-niral. Berto je vendarle drugačen borec.
D. Zavec: »Nočem se vnaprej opravičevati, a popolnoma enako se lahko zgodi tudi meni. Možnosti so vedno 50:50. Ber-to je vendarle fizično, tehnično in psihično toliko močan in stabilen, da je vse možno. Po mojem mnenju bo odločila druga polovica dvoboja, kjer ne bo milosti - no mercy.«
Kaj si doslej zvedel o Ber-tu?
D. Zavec: »Popolnoma nesmiselno je izgubljati besede o tem, kje je dober in kje slab - vsepovsod je dober! Prvih deset, dvajset boksarjev na svetu nima nobene velike pomanjkljivosti v dobri celoti. O Bertu sama po sebi dovolj zgovorno priča dosedanja statistika: 27 zmag, 21 s K. O., 1 poraz. Lahko bi kdo rekel, da je izbiral tekmece s slabšim izkupičkom, a tudi v mojem taboru s(m)o počeli isto. So pa njegovi in moji tekmeci premagovali tudi najboljše. Jasno pa je, da ne morejo vsi boksati s Pacquiaom, Mayweatherjem, Mosleyem ... Na drugi strani pa je 1000 boksarjev, ki bi lahko bili takoj za temi najboljšimi. Berto ima v ZDA odličen predznak tudi kot športnik, je super zvezdnik in pozitivna oseba. Raje kot o njegovih slabostih razmišljam o svojih prednostih, med katere štejem izkušnje, psiho-fizično pripravljenost ... Vse bo jasno, ko bo zazvonil gong ob ringu in se bo pričelo zares.«
Milijoni gledalcev
Veliko priznanje zate je tudi to, da se je v projekt vključila priznana TV-mre-ža HBO.
D. Zavec: »Kar se TV-kvot tiče, se moramo zavedati, da si podobnih spektaklov nikoli ne ogleda manj kot 5 do 10 milijonov gledalcev, kvečjemu več. Lastniki HBO skrbno izbirajo,
kaj bodo prodajali v svojih najbolj gledanih, »prime time« terminih, oni ne prodajajo prazne slame. To je zame izredno priznanje in neprecenljiva reklama na eni od najbolj gledanih TV-postaj. Sam nisem obremenjen s tem, da bi se sam medijsko izpostavljal, a to pač sodi traven.«
Kako sedaj poteka tvoj trening?
D. Zavec: »Sedaj se zaključuje glavna baza fizičnih priprav. To smo sicer pred dvema mesecema že počeli, a smo nato proces prisilno ustavili za 10 dni, saj ni bilo napovedanega dvoboja v juliju. Ni bilo mogoče, da bi tako dolgo ostal na vrhunski ravni. Že med tem premorom, ko smo bili na dopustu, se je vedno več šušljalo, da bo dvoboj septembra in da se pripravljajo pogodbe. To mi je 'dalo krila': že naslednji dan po vrnitvi z morja sem pričel trenirati na najvišjem nivoju, testi v Nemčiji pa so pokazali, da je pripravljenost izjemno visoka za to fazo. Sedaj je treba to obdržati in do 3. septembra ustrezno nadgraditi.«
Za koliko odstotkov se ti je po novici povečala motivacija za treninge?
D. Zavec: »Prej je bilo zelo težko najti motiv, smisel. Marca, aprila sem se spraševal, kako naprej. Datum dvoboja se je prestavljal, odmikal, bilo je težko ohraniti potreben nivo koncentracije. Velikokrat sem se tolažil s tem, da imajo vse te prestavitve določen namen. In glej ga zlomka: res so ga imele! Srečen sem zaradi tega preobrata.«
Pravi filmski preobrat.
D. Zavec: »Ja. Velikokrat se vprašam, zakaj mi je naklonjeno toliko sreče, toliko lepega - zakaj ni ta sreča razdeljena med vse ljudi. Po drugi strani pa si rečem: OK, trdo delam za to 'srečo'!«
Pripadnost privržencev -to zares šteje
Kakšen je okvirni časovni plan do dvoboja?
D. Zavec: »Ta teden odhajam v Nemčijo, kjer bom v Magdeburgu ostal do 14. ali 15. avgusta. Potem zamenjam garderobo in 16. ali 17. 8. od-letim v ZDA. Do dvoboja nato ostanem v mestu, kjer bo dvoboj, česar pa v tem trenutku še ne vem. Možni so Atlantic City, New York, Washington ali Las Vegas. Meni je sicer vseeno, kje se bo dvoboj zgodil, je pa pomembno zaradi vseh, ki bi si ga želeli ogledati v živo.«
Interes je velik.
D. Zavec: »Ja, zavidanja vreden. Vsekakor bom vesel podpore vsakega posameznika, tudi tistih, ki bodo zame stiskali pesti doma. Podporo čutim vsepovsod in zares mi je zaradi tega toplo pri srcu. Da pa je nekdo pripravljen narediti 8 ali 9 tisoč kilometrov zame, to je zame posebna čast in obenem obveza.«
Dvoboj bo maksimalno trajal 36 minut, ljudje pa so pripravljeni za to narediti veliko potovanje. Vse za Dejana Zavca!
D. Zavec: »To je noro! Če se sam postavim v vašo vlogo, vlogo vseh teh, ki me spremljate: ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi jaz nekomu sledil takšne razdalje. Sem družaben človek in bi verjetno res naredil podobno, a vseeno je to fenomen. Tudi če bi imel pred imenom več nazivov dr., bi si težko to pojasnil. To je zame predvsem velika čast. Sem svetovni prvak, imam toliko in toliko zmag, a človečnost, pripadnost mojih privržencev je tista, ki zares šteje.«
V	zadnjih dnevih pred odhodom v Nemčijo se verjetno sproščaš v krogu družine.
D. Zavec: »Prave sprostitve ni, saj sem tako ali drugače napet: število treningov se je povečalo, vmes pa je časa le za regeneracijo. Kolikor pa je mogoče, pa sem res rad z družino.«
V	ta dvoboj bi zagotovo šel, tudi če se tvoj bančni račun ne bi povečal niti za evro.
D. Zavec: »To je zagotovo res. O denarju nočem govoriti zaradi tega, ker si nočem prijateljstva kupovati z denarjem, oz. da bi me nekdo cenil po tem, koliko in kaj imam. Ste-vilka ob tem dvoboju je velika, vendar bistveno manjša, kot jo večina pričakuje. Normalno je, da treniram in boksam zaradi tega, da spodobno zaslužim. V ZDA je nekajkratna razlika od Evrope, ampak še vedno to niso milijoni. Denar je tukaj pogojnik, nikakor pa ne glavna stvar. Če bi bilo tako, potem bi že sedaj postavljal pogoje, da mora biti nekaj milijonov, a res ni tako. V ZDA je tako, da bo številka zagotovo objavljena, sam pa kljub temu ostajam zvest samemu sebi. Lepo živim, imam dovolj za življenje, nimam pa denarja vrh glave, kot radi rečemo. Ko se bo to zgodilo, bodo to občutili tudi tisti, ki si zaslužijo pomoč.«
Jože Mohorič
Košarka • Pokal Primus 2011
Na Ptuju Smodiš, Lakovič, Lorbek ...
Lani je Ptuj po več kot 20 letih gostil mednarodno košarkaško tekmo, ko sta se v športni dvorani Center pomerili Slovenija in Makedonija. Dober glas o organizaciji je najstarejšemu slovenskemu mestu prinesel tudi vlogo soorganizatorja ali gostitelja ene izmed predtek-movalnih skupin evropskega prvenstva v košarki leta 2013 v Sloveniji.
Eden izmed testov bo gotovo turnir za Pokal Primusa 2011, na katerem bodo nastopile ekipe Slovenije, Makedonije in Poljske. Organizatorji tega dogodka so KZS, MO Ptuj, Občina Kidričevo in JN Eventi. V soboto, 23. 7., ob 20. uri bo
na Ptuju tekma med Slovenijo in Poljsko, v nedeljo ob 20. uri v Kidričevem tekma med Slovenijo in Makedonijo in v ponedeljek na Ptuju ob 17. uri tekma med Poljsko in Makedonijo. Cena vstopnic za prvi dve tekmi je deset evrov, medtem ko je cena vstopnice za tekmo med Poljsko in Makedonijo tri evre (ves izkupiček od prodaje vstopnic gre za dobrodelne namene za Zavetišče Horjul in Društvu za pomoč otrokom z motnjami v razvoju Namesto pike vejica). Organizatorji pričakujejo na vsaki tekmi 1600 gledalcev. Tekme dobo odigrane v dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju in v novi večnamenski
Šahovski kotiček
Mladinsko EP U-18: v slovenski reprezentanci tudi Ptujčan Žan Belšak
V romunskem mestu IASI od 14. do 22. julija poteka evropsko mladinsko šahovsko prvenstvo v konkurenci do 18 let. Šahovska zveza Slovenije je mesto med četverico zaupala tudi mlademu ša-histu Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Žanu Belšaku, kar je vsekakor priznanje tako zanj kot za ptujski klub.
Na prvenstvu sodeluje 12 moških in 8 ženskih ekip iz Bolgarije, Hrvaške, Irske, Izraela, Madžarske, Moldavije, Nemčije, Poljske, Romunije, Slovenije in Turčije. Vloga prvega nosilca pri mladincih pripada Poljski z ratingom 2395 točk, druga je Madžarska (2358), tretja Turčija (2293), medtem ko je Slovenija šesta (2187).
Začetek je bil za Slovence uspešen, saj so v prvem kolu premagali Moldavijo z rezultatom 3:1. Točko je prispeval tudi Ptujčan Žan Belšak. Rezultat 2:2 v drugem kolu proti Turčiji, ki je v povprečju boljša za 106 ratinških točk, je prav tako uspeh, čeprav je moral Žan Belšak priznati premoč tekmovalcu, ki ima za 130 točke višji rating. Nedeljski sosedski dvoboj tretjega kola med Slovenijo in Hrvaško je pripadel slednji, saj so naši mladi šahisti izgubili 2,5:1,5. Tudi tokrat je bil tekmec Žana Belšaka, ki je imel več kot 100 točk višji rating, zanj premočan. Prvenstvo se bo s sedmim kolom zaključilo v četrtek, 21. julija.
Vrstni red po 3. krogu: 1. POL 6 točk, 2. HRV 5, 3. TUR 4, 4. BOL 4, 5. SLO 3, 6. ROM 3, 7. MADŽ 3 itd.
Silva Razlag
Planinski kotiček
Vrtaški vrh (1898 m)
6. avgust 2011
Tokratna pot nas bo vodila proti »preddverju« velikanov (naši dvatisočaki v Julijcih). Ob 4. uri zjutraj se zberemo na parkirišču pod gradom. Zapeljali se bomo do Mojstrane, kjer bomo parkirali. Po malici se bomo po nekaj minutah hoje po gozdu že toliko ogreli, da bomo lahko odstranili kako odvečno oblačilo. Pot proti piramidastemu Vr-taškemu vrhu poteka po strmem pobočju, tako da se hitro pridobiva na višini. Poteka mimo zanimive skalne stene nad vasjo z imenom Grančiše, s svojimi 843 m. V poletnem času po tej poti vodijo živino na pašo in je Vrtaška planina ena med redkimi, kjer se še ukvarjajo s pašo živine. Vzpon na Vrtaško planino bo trajal dobri dve uri. Pri pastirskem stanu si bomo privoščili krajši postanek. Med potjo se nam ponekod odpira pogled na vrhove nad Krmo z Debelo pečjo. Kmalu bomo deležni lepih razgledov na Dovje in Mojstrano ter na Karavanke. Višje se bomo dvigovali, lepši razgled nas bo očaral v vsej svoji lepoti, s pogledom na Rjavino, Vrbanove špice in Cmir, izza katerega se sramežljivo skriva Triglav. Dolina Vrat se nam pokaže v vsej svoji lepoti. Tudi Stenar se ne da in se bohoti pred nami.
Strmina bo popustila in še slabi dve uri in že bomo na Vrtaškem vrhu. Čudoviti razgledi na celotne Karavanke, Savinjske in avstrijske Alpe. Od blizu nas pozdravlja Škrnatarica in Kukova špica. Malo naprej pred nami je Vrtaško sleme, ki pa ga ne bomo počastili z našim obiskom. Po počitku in malici iz nahrbtnika bomo sestopili po poti vzpona.
Na izhodišču bomo odložili nahrbtnike, zamenjali obuvala in že nas čaka ogled Slovenskega planinskega muzeja. S svojo bogato in raznoliko zbirko nas vabi in »sprehodili« se bomo skozi zgodovino pohodni-štva in razvoja planinstva pri nas.
Na vrhu ali med potjo ni planinske koče ter je hrana in potrebna tekočina iz nahrbtnika. Obstaja verjetnost, da bomo lahko na Vrtaški planini v pastirskem stanu zaužili kislo mleko ali kake druge mlečne dobrote.
Tura je lahka in nezahtevna. Skupne hoje bo približno 7 ur! Oprema naj bo izletu primerna (dobri čevlji, rezervna oblačila, zaščita proti soncu, hrana in dovolj tekočine ... (pelerina pa je tako sestavni del opreme, ki sodi v nahrbtnik). Vrnitev domov bo okrog 21. ure.
Cena izleta je 25 € (prevoz, predvsem je odvisna od števila udeležencev). Vse dodatne informacije v pisarni PD v času uradnih ur ali na 041 237010. Prijave sprejemamo do 2. avgusta. Vsi, ki ste lansko leto ob plačilu članarine prispevali prispevek za izgradnjo muzeja, lahko dvignete vstopnice v pisarni društva ob prijavi za izlet. Ne pozabimo na potrebne osebne dokumente (osebna in planinska izkaznica)!
Izlet vodim Miran Ritonja.
športni dvorani pri OŠ v Kidričevem. Organizatorji bodo letos pred dvorano pripravili gostinsko ponudbo, obenem
pa gledalce pozivajo, da pridejo zaradi predvidene gneče pravočasno na tekme. Te bodo vrhunec gostovanj vseh treh
reprezentanc, ki bodo domovale v grand hotelu Primus in bodo na Ptuju opravile tudi nekaj treningov v sklopu priprav
Vstopnice za košarkarske tekme slovenske reprezentance na Ptuju in v Kidričevem lahko kupite na vseh prodajnih mestih Eventima in v Big Ban-gu, na Petrolovih bencinskih servisih in na Pošti Slovenije. Prav tako pa se bodo vstopnice prodajale pred dvoranama dve uri pred pričetkom tekme.
Foto: Črtomir Goznik
Konec tedna se bo na Ptuju in v Kidričevem v okviru priprav na EP v Litvi predstavila slovenska košarkarska reprezentanca; ta je bila lani na Ptuju lepo sprejeta.
na letošnje EP v Litvi. Kandidati za slovensko reprezentanco za nastop na tem tekmovanju so Mirza Begič, Jaka Bla-žič, Goran Dragič, Zoran Dragič, Goran Jagodnik, Nebojša Joksimovič, Jaka Lakovič, Luka Lapornik, Erazem Lorbek, Dino Mu-ric. Edo Muric, Boštjan Nachbar, Sašo Ožbolt, Klemen Prepelič, Uroš Slokar, Matjaž Smodiš, Samo Udrih, Danijel Vujasinovič in Miha Zupan. Glavni trije možje strokovnega štaba so selektor in trener Božidar Maljkovič ter pomočnika trenerja Aleksander Sekulič in Gašper Potočnik.
Že iz seznama naših repre-zentantov je očitno, da bomo na Ptuju in v Kidričevem gledali evropske in svetovne košarkaške zvezdnike, ki jih je vsekakor vredno videti v živo. Tisti, ki si tekem ne bodo mogli ogledati v dvorani, pa si boste lahko prenosa obeh tekem naše izbrane vrste ogledali na drugem programu TV Slovenija in na postaji Eurosport 2.
David Breznik
Boks • Revija na Ptuju
Mladi pokazali boksarski napredek
Boks klub Ring iz Ptuja je pred svojimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici na prostem izvedel IV. javni sparing - trening borbe. V ringu smo videli večinoma mlade boksarje in boksarki iz petih slovenskih klubov; skupno je bilo na sporedu deset dvobojev.
Najboljši dvoboj je veliko gledalcev, ki so napolnili prostor okrog ringa, videlo čisto na koncu, ko sta si nasproti stala Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) in Tadej Mernik (BK Slovenska Bistrica). Borba se je razvnela, hkrati pa je bila tudi na zavidljivem tehničnem nivoju. Zelo dinamičen je bil tudi dvoboj dveh predstavnikov ptujskih klubov Damirja Lenarta (BK Legionar Ptuj) in Aleša Kujavca (BK Ring), v katerem je bil slednji vsekakor boljši v nekaterih prvinah. Po poletni pavzi se je v ring vrnil izkušeni član ptujskega kluba Vadim Krupyshev, ki se je dobro zoperstavil Jerneju Gajšku. Blaž Škrjanec je dal malo učno uro Primožu Ku-neju, medtem ko sta zavidljiv
Foto: Črtomir Goznik
Z udeleženci revije se je fotografiral tudi Dejan Zavec.
nivo boksa pokazala še mladinca Nino Milošič in Žiga Pečnik.
Posebej je treba izpostaviti mladi val BK Ring, ki sta ga predstavljala Tilen Kmetec in
Timi Pučko. Slednji, šele 13-le-tnik, je čakal na svoj prvi uradni dvoboj skoraj pol leta in je proti leto starejšemu Paumanu dobro začel ter je prikazal lep repertoar tehničnega znanja. Tretjič je bil v ringu še en mlad Ptujčan, Tilen Kmetec, ki je bil tokrat izrazito boljši od Mitja Grošovnika. V prvem dvoboju sparing revije smo videli tudi ženski dvoboj med Mo-niko Božičko (BK Ring Ptuj)
in veliko bolj izkušeno Lariso Portir (ŽBK Maribor). Ptujska 18-letna boksarka je v svoji drugi borbi pokazala izrazit napredek in razkošen talent.
Četrti javni sparing je bil v osnovi namenjen nabiranju izkušenj mladih boksarjev in bo-ksark, ki jih je prišel pozdravit tudi svetovni prvak v velterski kategoriji po verziji IBF Dejan Zavec.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Svoje boksarske veščine sta ptujskim gledalcem predstavili tudi Monika Božičko in Larisa Portir.
Pari boksarske revije na Ptuju:
Monika Božičko (BK Ring Ptuj) - Larisa Portir (ŽBK Maribor) Tilen Kmetec (BK Ring Ptuj) - Mitja Grošovnik (KBV Gladiator) Timi Pučko (BK Ring Ptuj) - Alen Pauman (BK Sl. Bistrica) Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Žiga Pečnik (KBV Gladiator) Žiga Turin (BK Sl. Bistrica) - Miha Sernc (BK Sl. Bistrica) Oto Repec (BK Sl. Bistrica) - Lovro Terzič Kotnik (KBV Gladiator) Primož Kunej (BK Sl. Bistrica) - Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) Damir Lenart (BK Legionar Ptuj) - Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) Vadim Krupyshev (BK Ring Ptuj) - Jernej Gajšek (KBV Gladiator) Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Tadej Mernik (BK Sl. Bistrica)
Nogomet • NK Podvinci
Ciljajo med prvih pet
Nogomet v zadnjih letih v Podvincih doživlja pravi razmah. Dobro delo je obrodilo sadove in sedaj so - kar se članskega nogometa tiče - praktično prvi klub v ptujski občini. Ob ekipi, ki nastopa v Štajerski ligi (Podvinci Betonarna Kuhar) in je v minuli sezoni osvojila 9. mesto, bodo v 1. ligi MNZ Ptuj imeli še eno (Podvinci Agrocenter Ptuj). Ob tem so veliko delali na ureditvi svojega športnega parka in so lahko sedaj upravičeno ponosni na opravljeno delo.
Ekipa, ki nastopa v Štajerski ligi, je priprave na novo sezono pričela v petek. Pod taktirko trenerja Mirana Ljubca in nje-
govega pomočnika ter trenerja vratarjev Ivana Klingerja se je zbralo 18 nogometašev. »Če želimo uresničiti naš cilj, to pa je uvrstitev med prvih pet ekip, se moramo dobro pripraviti. V kadru bo 25 nogometašev, ki bodo vadili štirikrat tedensko, ob tem pa bomo odigravali še pripravljalne tekme. Prvi preizkus bomo imeli v soboto, 22. julija, ko bomo gostovali v Kuz-mi pri tretjeligašu Tromejniku. Sedaj je čas dopustov, zato tudi vsi igralci v petek in soboto niso bili na treningu, vendar bomo hitro v kompletni sestavi,« je dejal trener nogometašev iz Podvincev Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Miran Ljubec, trener NK Podvinci Betonarna Kuhar
Nogomet • NK Aluminij - mladina
Šestkrat tedensko na treningih
Mladinci Aluminija bodo tudi v novi sezoni nastopali v 1. SML. Tekmovanje bodo Kidričani pričeli 13. avgusta, ko bodo v uvodnem prvenstvenem srečanju gostovali v Ljubljani, pri Olimpiji. Da bi kar najbolje pripravljeni pričakali prvenstvo, so že začeli priprave. »Priprave smo pričeli 11. julija in vadimo šestkrat tedensko, ob nedeljah pa smo prosti - tako bo vse do pričetka prvenstva. V tem času bomo odigrali tudi šest ali sedem pripravljalnih srečanj. Sicer pa je ekipa doživela kar precej sprememb: na izhodu (prestari za mladince) je bilo deset igralcev, iz kadetskega pogona smo jih dobili sedem, šest pa je no-
vincev. Zaradi teh sprememb bomo potrebovali nekaj časa za uigravanje, naša želja pa je, da bi bili nekje v sredini,
vsekakor pa bi moralo biti bolje v drugem delu prvenstva. Moram pohvaliti fante, ki zavzeto delajo. Redno vadi
osemnajst nogometašev in dva vratarja,« je dejal njihov trener Primož Gorše.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Mali nogomet • Turnir v Žetalah
Športno društvo Žetale bo v nedeljo, 24. julija, s pričetkom ob 10. uri na igrišču v Žetalah organiziralo tradicionalni turnir v malem nogometu - 28. Srečkov memorial. Prijavnina znaša 40,00 evrov in jo je treba poravnati med 9. do 10. uro na dan turnirja. V nagradni sklad gre vsa prijavnina.
DK
Rekreacija
Končana regijska športna tekmovanja upokojencev
Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podrav-je, ki vključuje 42 društev in klubov, je izvedla regijska tekmovanja v vseh šestih panogah, ki so v programu državnih prvenstev Zveze društev upokojencev Slovenije. Tehnična izvedba v avtomatskem kegljanju je pripadla pokrajinski zvezi, v balinanju Društvu upokojencev Dornave, lovu rib s plovcem Društvu upokojencev Ormož, streljanju z zračno puško Društvu upokojencev Ptuj, izvedba pikada Društvu upokojencev Vitomarci, tekmovanja v šahu pa Društvu upokojencev Gorišnica.
Največ uspeha so imeli športniki DU Ptuj, ki so se udeležili le treh panog in v vseh treh tudi zmagali. Tako so bili najboljši v avtomatskem kegljanju z moško in žensko ekipo ter v streljanju z zračno puško in v lovu rib s plovcem (v slednjih dveh so tekmovale samo moške ekipe). V balinanju so zmagali Ormožani tako v moški kot ženski konkurenci, najboljši
šahisti so doma v Gorišnici (samo moške ekipe), v pikadu so naslov regijskega prvaka pri moških osvojili člani DU Cir-kovce, pri ženskah pa članice DU Turnišče. Zmagovalci regijskih tekmovanj so se uvrstili na državna prvenstva v posameznih športnih panogah, ki bodo v septembru ali oktobru, in sicer za avtomatsko kegljanje v Litiji, balinanje v Kopru, pikado v Slovenj Gradcu, kamor potujejo tudi lanskoletni državni prvaki, člani Društva upokojencev Vitomarci, streljanje z zračno puško v Velenju, v lovu rib s plovcem v Markovcih ter v šahu v Murski Soboti.
Najboljše tri ekipe v posameznih športnih panogah na regijskem tekmovanju so si priborile tudi pokale, ki jih bo Pokrajinska zveza Društev upokojencev Spodnje Podrav-je podelila na tradicionalnem srečanju upokojencev Spodnjega Podravja v Moškanjcih, 4. septembra letos.
Silva Razlag
i
Odbojka na mivki • Beach & Nite
Ogrevanje pred glavnim turnirjem
Zmaga ostala na Ptuju
Beach & Nite Challenge je bila uvertura pred letošnjim največjim turnirjem v odbojki na mivki v Sloveniji, Beach Masterjem, ki bo potekal med 20. in 23. julijem v Termah Ptuj in na Ranci. Na slednjem se je v soboto odvijal rekreacijski turnir trojk. Organizatorji so
na turnir sprejeli 16 ekip, kljub temu da je bilo zanimanje veliko večje. Igrale so ekipe iz vse Slovenije: iz Nove Gorice, Sevnice, Naklega, Šoštanja, Ljubljane, Ptuja in njegove okolice. Že v predtekmovanju smo videli napete dvoboje, iz tekme v tekmo pa je bolje igrala domača trojka z imenom Klub ptujskih študentov. Le-ta je na koncu tudi osvojila prvi turnir, poimenovan Beach & Nite.
V prvem polfinalnem dvoboju je ekipa Požrešnih kobilic odpravila moštvo Mi3, medtem ko si je drugo mesto v finalu po zmagi nad ekipo SMG iz Šoštanja priigral KPŠ. Veliki finale je dobila ptujska trojka v postavi Matjaž Novak, Iztok Novak in Sara Vidovič, ki je z 21:13 in 21:18 premagala ekipo Požrešnih kobilic. Za zmago so člani Kluba ptujskih študentov dobili bogate nagrade v višini
1000 evrov. Od ekip iz našega območja so bili peti Nuša s prijatelji (Miha Sabo, Žan Benedik, Nuša Turk), sedmi so bili Hajdina Volley (Simon Brodnjak, Mitja Podho-stnik, Danijel Skrbinšek, Dolores Brajlih), medtem ko sta si deveto mesto delili ekipi Friends (Rok Štumberger, Tomi Štumberger, Sandra Medved) in Seksiči (Ino Pre-log, Michel Kos in Tamara Štrafela).
Po končanem turnirju je koordinator Marko Hafner dejal: »Po mojem mnenju je bil tako rekreacijski turnir kot dopolnilni zabavni del za nas uspešen. Videli smo kvalitetno odbojko na mivki, saj so igrale dobre ekipe. Zanimivo je, da je zmaga ostala doma.«
Beach Master -Tretji turnir bo še večji!
Beach & Nite Challange je bil le ogrevalni turnir za Beach Master, ki bo tretje leto zapored organiziran na Ptuju. Gre za pravo športno-zabavno poslastico, saj zraven odbojke na mivki organizatorji ponujajo tudi veliko spremljevalnega programa. Na glavnem tekmovanju bo igralo po 16 moških
in ženskih ekip, že v sredo pa se bo odigral kvalifikacijski del turnirja. Glavni del turnirja se bo v četrtek in petek igral med 10. in 18. uro v Termah Ptuj in med 10. in 22. uro na Ranci. Tekme bodo predvidoma na sporedu vsakih petdeset minut do ene ure. Zaključek turnirja bo v soboto od 18. ure naprej na Ranci: ženski finale bo na sporedu ob 21. uri, medtem ko bo moški finale na sporedu ob 22. uri.
In kdo so favoriti? Pri moških sta to prav gotovo Jan in Daniel
Pokeršnik, ki sta turnir dobila leta 2009, lani pa sta bila druga. Njuni največji konkurenti prihajajo iz Španije, Madžarske in Hrvaške. Z odsotnostjo sester Fabjan sta absolutni favo-ritinji za zmago državni prvakinji Andreja Vodeb in Martina Jakob. Ob favoritih pa boste na letošnjem Beach Masterju navijali tudi za odličnega ptujskega igralca odbojke na mivki Jureta Petra Bedrača, ki bo nastopil s slovenskim reprezentantom Leom Mohoričem.
David Breznik
Dobrodelna dražba odbojkarskih fotografij za ptujski mamograf
V sklopu mednarodnega turnirja v odbojki na mivki BeachMaster na Ranci ob Ptujskem jezeru bo med 21. in 23. julijem potekala dobrodelna dražba fotografij Špele Bokal, zbrana sredstva pa bodo organizatorji namenili za nakup digitalnega mamografa za ptujsko bolnišnico.
Prireditelji BeachMastra bodo na prizorišču turnirja razstavili petnajst fotografij dimenzije 50 x 70 cm na dibondu z odbojkarskimi motivi, ki jih je fotografinja Špela Bokal v svoj objektiv ujela v letih 2009 in 2010. Prav Špela Bokal je pobudnica dobrodelne akcije, ki bo v okviru turnirja potekala prvič doslej. Direktor ptujskega turnirja Mitja Kmetec se je skupaj z ostalimi organizatorji dogodka odločil, da bodo zbrana sredstva namenili Humanitarnemu društvu Soroptimist Ptuj, ki zbira denar za nakup digitalnega mamografa za ptujsko bolnišnico: »Glede na to, da BeachMaster poteka na Ptuju, smo bili pozorni predvsem na našo regijo in tako smo iskali primeren projekt, skozi katerega se v času turnirja zbirajo sredstva v dobrodelne namene. Odbojka na mivki je šport, v katerem ženske igrajo veliko vlogo in tako smo dobili še razlog več, da smo se zbrani denar odločili nameniti za nakup naprave za zgodnje odkrivanje raka na dojkah.«
Izklicna cena posamezne fotografije je 100,00 €.
Ponudbe zbiramo predhodno, na telefonski številki 040 539 932 ali e-poštnem naslovu ana@promina-sport.si, licitacija pa bo potekala tudi na prizorišču turnirja BeachMaster (Ranca ob Ptujskem jezeru) med 21. in 23. julijem 2011. Več o dejavnosti Humanitarnega društva Soroptimist Ptuj in o akciji zbiranja sredstev za nakup digitalnega mamografa na www.soroptimist-ptuj.si.
Ptuj • Najboljši športniki osnovnih šoi v MO Ptuj
Planinski kotiček
Vrhovi Evrope: Zugspitze (Nemčija)
11.-12. avgust 2011
Zgodaj zjutraj se bomo popeljali čez sosednjo Avstrijo proti južni Nemčiji. Naš cilj bo Garmisch-Partenkirchen in 2962 m visok Zugspitze nad njim. Vzpon nas bo nagradil s čudovitim panoramskim pogledom na štiri dežele: Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Švico.
Naš vzpon na najvišji nemški vrh, ki leži ob vznožju masiva Wat-terstein, ki mu je vreme pozimi naklonjeno z obilico snega, poleti pa z obilico sonca, bo potekal sprva lahko pohodniško. Z zobato gorsko železnico se bomo popeljali »višinskim dogodivščinam« naproti, skozi slikovito pokrajino Bavarske in skozi množico tunelov prispeli na razgledno ploščad - Zugspitzplat (sončna planota) na višini 2600 m. Od tod nas lahko gondolska žičnica v nekaj minutah ponese na sam vrh gore. Mi pa bomo resno pristopili in premagali višinsko razliko skoraj 400 m zahtevne, a varovane poti. Pot poteka mestoma po poličkah in je varovana z jeklenicami. Ponuja se nam enkratna priložnost, saj bomo lahko »prestopali« iz države v državo in to samo v nekaj trenutkih - Avstrija-Nemčija. Zadnje izpostavljene metre do vrha bomo nadaljevali ob varovanem delu, za katerega je potreben samovarovalni komplet. Na panoramski ploščadi se nam odpre pogled na kar štiri dežele - Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Švico. Precejšen del gore pripada Avstriji. Na vrhu je muzej, ki kronološko prikazuje razvoj meteorološke postaje, minhenske koče in observatorija. Med planinskimi objekti poteka državna meja med Nemčijo in Avstrijo. Po opravljenem vzponu se bomo - odvisno od vremenskih razmer - z gondolo popeljali - spustili na Sonn Alpin 2600 m (Zugspitzplat) in nadaljevali pot do Knorrhutte, kjer bomo prenočili.
Naslednje jutro nas čaka spust mimo kar nekaj planinskih koč po ledeniški dolini - Reintal, do Partenkirchna, kjer se bomo ustavili in občudovali že pred letom 1936, zgrajenega kompleksa za zimske olimpijske igre. Tik pred Garmisch-Partenkircnom pa nas čaka čudovito presenečenje - soteska Partnach-klamm.
Ker lahko v gorah še zmeraj pričakujemo snežne plohe, mora biti oprema turi primerna. Nekaj opreme si bo mogoče sposoditi na društvu. Ne pozabimo na osebno prvo pomoč in na veljavno osebno dokumentacijo (osebna izkaznica, zdravstveno zavarovanje, veljavno članstvo v PZS ...).
Cena izleta je cca. 120 € (vštet prevoz, nočitev, vožnja z zobato železnico, gondolo) in je v veliki meri odvisna od načina prevoza (kombi ali mini avtobus). Prijave (do zasedbe 8 ali 15 mest) in plačila akontacije 80 € so možne v pisarni društva v času uradnih ur, v Prešernovi 27.
Vse aktualne informacije o izletu z morebitnimi spremembami bodo dnevno osvežene! Ostale informacije so na voljo v pisarni društva na tel. 02 777 15 11, v času uradnih ur in 041 237 010.
Najboljša sta Maja Bedrač in Gregor Gojkošek
Na prireditvi za najuspešnejše učence MO Ptuj, ki je bila v novi telovadnici OŠ Ljudski vrt, 17. junija, so podelili tudi priznanja najboljšim športnikom MO Ptuj v šolskem letu 2010/2011. Priznanja sta mladim športnikom podelila ptujski župan Štefan Čelan in direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj, pomagala pa je tudi judoistka Urška Urek. Najboljša športnika OŠ MO Ptuj sta v šolskem letu 2010/2011 postala Maja Bedrač (OŠ Beg) in Gregor Gojkošek (OŠ Breg).
Najprej so proglasili prvake MO Ptuj na medobčinskih tekmovanjih v atletiki posamezno, ki so postali prvaki MO Ptuj. V teku na 60 metrov so medalje kot prvaki MO Ptuj prejeli Nejc Lukežič in Gregor Pavlovič (OŠ Mladika) ter Petra Lozinšek in Tinka Valenko (OŠ Ljudski vrt). V teku na 300 metrov so si medalje obesili Jan Bezjak (OŠ Mladika), Rene Šoštarič (OŠ Ljudski vrt), Ana Maja Bernhard (OŠ Ljudski vrt) in Anamarija Veselič (Mladika), v teku na 1000 metrov Luka Medic (OŠ Mladika) in Lea Šalamun (OŠ Ljudski vrt), v teku na 600 metrov pa Boštjan Nahberger (OŠ Breg) in Živa Bombek (OŠ Ljudski vrt), v skoku v daljino Miha Zupanič (OŠ Ljudski vrt) in Miha Kovač
Fotozapis
Foto: Črtomir Goznik
Tuji klubi, ki se pripravljajo na Ptuju in v Kidričevem, za igranje prijateljskih tekem uporabljajo lokacije v bližini: v četrtek je bila tako v Stojncih odigrana tekma med turškim prvoligašem Istanbulom in angleškim Middlesbroughom ...
Foto: Črtomir Goznik
Najboljša športnika OS MO Ptuj v šolskem letu 2010/2011 Maja Bedrač (OŠ Breg) in Gregor Gojkošek (OS Breg) v družbi ptujskega župana Štefana Celana, judoistke Urške Urek in direktorja Zavoda za šport Ptuj Sandija Mertlja.
Foto: Črtomir Goznik
. na Mestnem stadionu na Ptuju pa v petek tekma med angleškim Readingom in Dravogradom.
(OŠ Olge Meglič), Špela Vučak (OŠ Mladika) in Maja Bedrač (OŠ Breg). V skoku v višino je medaljo prejela Taja Islamovič (Ljudski vrt), v vortexu Gregor Gojkošek (OŠ Breg), Timotej Sitar in Lucija Ivančič (OŠ Mladika), v metu krogle Blaž Pintarič (OŠ Mladika) in Petra Verdenik (OŠ Ljudski vrt). V štafeti 4 x 100 metrov so se prvega mesta kot prvaki MO Ptuj veselili Tilen Grah, Mitja Vaupotič, Žan Susman in Bruno Gale (OŠ Olge Meglič) ter Petra Lozinšek, Lea Šalamun, Tjaša Žgavc in Ana Maja Bernhard (OŠ Ljudski vrt). V drugi razglasitvi so pokale in medalje podelili ekipnim prvakom v kolektivnih športnih panogah. Ekipni prvaki v košarki so bili učenci OŠ Olge Meglič, v rokometu OŠ Mladika, v odbojki OŠ Breg in v malem nogometu OŠ Breg, med učenkami pa v košarki učenke OŠ Olge Meglič, v rokometu, prav tako učenke OŠ Olge Meglič, v odbojki OŠ Breg in v malem nogometu OŠ Breg.
Sedemnajstega junija so proglasili tudi najboljše posameznike in ekipe šol. Kriterij je bil najmanj uvrstitev v četrtfinale državnega prvenstva osnovnih šol, pri čemer so upoštevali športne panoge A programa po kriteriju ministrstva za šolstvo in šport, Zavoda za šport RS Planica in panoge, v katerih je bilo izvedeno najmanj medobčinsko oziroma področno tekmovanje. Najboljšim posameznikom in ekipam so podelili pokale. Rudolf Vidovič (OŠ dr. Ljudevita Pivka) je na državnem tekmovanju v atletiki osnovnih šol s prilagojenim programom v teku na 300 metrov osvojil osmo mesto, Branka Hojnik, prav tako OŠ dr. Lju-devita Pivka, je v državnem tekmovanju v atletiki za šole s pri-
lagojenim programom v teku na 1000 metrov zasedla sedmo mesto, učenke OŠ dr. Ljudevita Pivka pa so kot ekipa na državnem tekmovanju v atletiki osnovnih šol s prilagojenim programom zasedle osmo mesto. Neja Gril iz OŠ Olge Meglič je na državnem tekmovanju v streljanju zasedla 23. mesto, Miha Kovač (OŠ Olga Meglič) je na državnem tekmovanju v atletiki, skok v daljino, zasedel 10. mesto. Na državnem tekmovanju v rokometu so učenke OŠ Olge Meglič zasedle 3. mesto, učenci te šole pa so bili tretji na državnem tekmovanju v košarki. Tekmovalec OŠ Mladika Gregor Pavlovič je na državnem tekmovanju v atletiki, tek na 60 metrov, zasedel 2. mesto. Učenke OŠ Mladika so bile tretje na državnem tekmovanju v rokometu, učenka OŠ Breg Maja Bedrač je bila na državnem tekmovanju v atletiki, skok v daljino, prva, Gregor Gojkošek iz OŠ Breg pa je na državnem tekmovanju v atletiki, met vortexa, prav tako zasedel prvo mesto. Na državnem tekmovanju v odbojki so bili učenci OŠ Breg četrti. Na državnem tekmovanju v krosu sta Petra Lozinšek in Jani Čeh zasedla deveto mesto, ekipno pa so bili učenke in učenci OŠ Ljudski vrt na državnem tekmovanju v krosu peti.
Najboljša iz OŠ Breg
Za najuspešnejšo športnico MO Ptuj so na osnovi rezultatov šolskih športnih tekmovanj OŠ v šolskem letu 2010/2011 razglasili Majo Bedrač iz OŠ Breg, za najuspešnejšega športnika pa Gregorja Gojkoška iz OŠ Breg. Posebno priznanje in pokala MO Ptuj so jima izročili župan MO Ptuj Štefan Čelan, direktor Zavoda za šport Ptuj
Sandi Mertelj in Urška Urek, članica Judo kluba Drava Ptuj, ki jo trenira Vlado Čuš in ki nastopa v kategoriji nad 78 kg in je bila pred petimi leti kot učenka OŠ Ljudski vrt naj športnica MO Ptuj. Maja je letos osvojila naslov državne prvakinje v judu za članice do 23. leta starosti. Doslej njen največji uspeh pa je tretje mesto na mladinskem evropskem prvenstvu, ki ga je dosegla leta 2010.
Najboljša športnica osnovnih šol MO Ptuj Maja Bedrač je dosegla vrsto odličnih rezultatov: 1. mesto na šolskem krosu, 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v krosu, 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v malem nogometu za učenke, letnik 1996 in mlajše, 2. mesto na medobčinskem tekmovanju v odbojki za učenke, letnik 1996 in mlajše, 3. mesto na področnem tekmovanju v odbojki za učenke, letnik 1996 in mlajše, 5. mesto na področnem tekmovanju v nogometu za učenke, letnik 1996 in mlajše, 5. do 9. mesto na področnem posamičnem tekmovanju OŠ v badmintonu, 1. mesto na medobčinskem pokalu v mnogoboju (atletika), 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v mali odbojki, 2. mesto na medobčinskem tekmovanju v malem nogometu za učenke, letnik 1998 in mlajše, 1. mesto na spomladanskem medobčinskem krosu, Zavrč, 2. mesto na področnem tekmovanju v malem nogometu, 19. mesto na DP v krosu, 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v atletiki v skoku v daljino, 1. mesto na področnem posamičnem tekmovanju v atletiki, skoku v daljino, 1. mesto v skoku v daljino in 4. mesto v štafeti 4 x 100 metrov na 11. slovenskih igrah šolarjev, 1. mesto na DP v atletiki v skoku v daljino.
Najboljši športnik OŠ MO Ptuj v šolskem letu 2010/2011 Gregor Gojkošek je zasedel 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v metu vortexa, 1. mesto na področnem tekmovanju v metu vortexa, 1. mesto na DP v metu vortexa, 1. mesto na občinskem tekmovanju v malem nogometu, 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v malem nogometu, 4. mesto na področnem tekmovanju v malem nogometu, 1. mesto na občinskem tekmovanju v odbojki, 2. mesto na medobčinskem tekmovanju v odbojki, 2. mesto na področnem tekmovanju v odbojki in 4. mesto v četrtfinalu DP v odbojki.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S podelitve priznanj najboljšim ekipam
Iz Ptuja v mesta tuja • Nina Zorman na Portugalskem
Pristala tudi v zaporu
24-letna Nina Zorman, študentka 4. letnika medijskih komunikacij na mariborskem FERI-ju, je videla že veliko sveta, zadnjih devet mesecev pa se je potikala predvsem po Portugalski, kamor jo je septembra zanesla Erasmus študentska izmenjava. Preživela jo je v mestu Faro, v katerem pa se ni na veliko udeleževala zabav, tako značilnih za tovrstne izmenjave, saj je po njenih besedah to obdobje že za njo. Na tujem so ji tako največ pomenila spoznavanja novih ljudi, kulture, pokrajin, jezika, hrane ... Med drugim je o svojem portugalskem življenju posnela tudi filmček, tam večkrat darovala kri in celo obiskala zapornike.
»Stanovala sem v skrajnem centru Fara, poleg vseh znamenitosti in eno ulico višje od »party streets«. Domovanje sem si delila z več Erasmus študenti, ki so se v času mojega bivanja tudi zamenjali, saj le redki na tujem študirajo za obdobje obeh semestrov. Tako sem najprej živela s Sofiyo in z Nataliyo iz Ukrajine, vmes tudi z Dimi-jem iz Bolgarije, kasneje pa z Dinaro iz Kazahstana, Anno iz Ukrajine in Jano s Češke. Do faksa sem imela kakšnih 20 minut hoje, lokalnega avtobusa pa nisem uporabljala, saj sem bila mnenja, da je to odlična telovadba (smeh),« je začela svojo pripoved Zor-manova, ki je imela na izmenjavi večino predavanj na fakulteti za komunikacijske znanosti, nekaj pa tudi na fakulteti vizualnih umetnosti.
Portugalsko opisuje kot državo »easy-going« ljudi, z veliko morske hrane in dobre vinske kapljice. »Sam Faro pa sva z Dinaro poimenovali »shity city«, saj je bilo na ulicah ogromno pasjih iztrebkov. Ko sem hodila, sem tako večinoma gledala v tla, da slučajno ne bi kakšnega pohodila. Ima kar nekaj hiš, potrebnih prenove, ampak je njihova cena izredno visoka (tudi milijon evrov), zato lahko v središču mesta najdemo razpadajoče stavbe. Mladi se tako odločajo za novogradnje, ki so cenejše in takoj vseljive. Ampak to mesto mi je nekako priraslo k srcu. Njihova arhitektura in stil življenja sta res nekaj edinstvenega,« je pojasnila. Na splošno je bil njen prvi vtis o Portugalcih, da so strašno leni. Kasneje pa je ugotovila, da gre v bistvu za vprašanje, kaj jim je bolj pomembno: »Najbolj sta jim sočlovek in uživanje življenja, česar pri nas na žalost ni zaznati. Več časa si vzamejo za pogovor, uživajo v pitju kavice, hrani ali samo sedenju na klopci in opazovanju ljudi. In imajo prav! Vse stvari se bodo tako in tako uredile.« Najbolj jo je tako navdušil prav njihov način življenja, saj se ga znajo naužiti ter se zavedajo, da je samo eno in še to kratko.
Sama se je največ družila z drugimi Erasmus študenti, spoznavala je ljudi iz vsega sveta. Po njenih besedah se mladi na Portugalskem zabavajo podobno kot pri nas, po
Foto: arhiv Nine Zorman
V Lizboni
Foto: arhiv Nine Zorman
Na otoku Madeira
gostilni, kaj pojedo in spijejo ter se nato odpravijo v nočne klube. Ne manjkajo pa niti zabave na plažah.
Seveda se je srečalo tudi s tamkajšnjima tradicionalnima hrano in pijačo: »Ker sem vegetarijanka, se je vsem zdelo nezaslišano, da ne morem poskusiti vseh njihovih dobrot. Sem pa zato poskusila razne alkoholne pijače, kot so dinga, poncha, portovec ... Imajo tudi izredno dobro kavo, ki je precej ugodnejša od slovenske. Jagode in pomaranče pa so veliko bolj sočne kot pri nas.«
»Težav ni -ustvarimo si jih v svojih glavah!«
Tokratna sogovornica se prav tako veliko ukvarja s prostovoljstvom in poskuša na različne načine pomagati
la tudi na tujem: »V Sloveniji sem redna darovalka krvi, zato sem to počela še v tujini, z Dinaro pa sva darovali tudi kar nekaj oblek. Konec aprila sem se udeležila mednarodnega prostovoljnega delovnega tabora v Kostanjevici na Krki, kjer sem bila vodja sedmim prostovoljcem iz Hrvaške, Srbije, Velike Britanije, Švice in ZDA. Neverjetna izkušnja, ki je bila odlična hrana za mojo dušo.«
V Faru pa je obiskala tudi tamkajšnji zapor, ki je v samem središču mesta. Ko se je sprehajala mimo, se je namreč vedno spraševala, kako se zaporniki v njem počutijo. »Res je, da so naredili nekaj slabega, ampak kljub temu so ljudje. Imajo čustva, družino, prijatelje . Večinoma jih označimo za barabe in slabe ljudi. Želela sem narediti intervju z zapornikom, ki bi mi
za temi stenami, kakšne so njegove misli o preteklosti in sedanjosti... Seveda sem morala izpolniti kar nekaj dokumentacije, ampak po dobrih štirih mesecih mi je uspelo.«
Doživela je tudi veliko drugih nepozabnih pripetljajev. Prepotovala je, recimo, precejšen del Portugalske in obiskala pet držav - Irsko, Španijo, Veliko Britanijo, Nemčijo ter muslimanski Maroko: »Po navadi potujem sama, tako da so dogodivščine toliko bolj intenzivne, saj si prepuščen sam sebi. Precej smešna zgodba se mi je zgodila na letališču v Faru, ki bi me skorajda stala svobode (smeh). Ko sem bila na pregledni točki, so varnostniki v moji vrečki s kozmetiko opazili razpršilo proti psom. Kmalu je prikorakal policist, vidno slabe volje in od mene najprej zahteval potni list ter letalsko karto. Nato mi je začel z arogantnostjo pojasnjevati, da ta sprej ni dovoljen in da me lahko vrže v zapor. Kasneje sem se nad njegovim arogantnim vedenjem pritožila, ugotovila pa sem tudi, da je ta reč res prepovedana na Portugalskem in da je za kršitev zagroženo do štiri leta zapora. Še vedno pa mislim, da bi policist lahko ubral malo bolj human način komunikacije, kajti nasilje nikoli ni rešitev.«
Ne glede na vse pa študentsko izmenjavo toplo priporoča. Pravi namreč, da nimaš ničesar izgubiti, lahko le pridobiš: »Večinoma so izgovori študentov, da imajo doma partnerja, da ne znajo tako dobro jezika... Težav v resni-
Foto: arhiv Nine Zorman
Kot velika oboževalka potovanj si je tudi že ogledala Niagarske slapove.
ci ni, ustvarimo si jih ljudje v svojih glavah! Veliko študentov na tak način spozna samega sebe. Zagotovo medkulturna izmenjava, življenje v tuji državi in spoznavanje drugače mislečih ljudi dajo pečat tvojemu življenju.«
Kmalu na prostovoljno delo v Indijo
Portugalskega jezika se, kot pravi, ni veliko naučila, saj je imela vse izpite v angleščini. Je pa kar dobro razumela portugalsko, saj zna špansko. Razumevanje tako ni bil velik problem, huje je bilo govoriti, zato je to po navadi reševala tudi z rokami in risanjem na papir. Občasno se je prav tako spopadala z domotožjem, najbolj je pogrešala slovensko čudovito naravo in okusne mamine dobrote.
Kljub občasnemu domo-tožju pa na splošno rada potuje, saj ji dajejo potovanja »nove oči«, izkušnje, spoznanja ... »Komaj sem prišla domov in že razmišljam, kam bi se zopet podala. Potovanja so zame kot droga. Ne morem se jim upreti,« je zatrdila študentka, ki je doslej obiskala že veliko zanimivih krajev. Nanje jo vežejo tako pozitivni kot negativni spomini.
Pravi kulturni šok je, na primer, doživela v ZDA, kjer je živela pet mesecev: »Vse tam je zelo veliko (še pomivalno korito) in hrana je re-
snično zelo umetna. Velja, da koliko denarja imaš, toliko veljaš. Če ga torej nimaš, jej 'sranje', če pa ga imaš, si lahko zdrav. ZDA mi na splošno niso bile všeč, ker je tam merilo vsega samo denar. Pa vsi povprek se pretvarjajo, kako so srečni in bla bla bla, kaj kmalu pa ugotoviš, da je vse to le maska.«
Kljub nekaterim razočaranjem pa je doživela tudi precej lepih trenutkov. Predvsem na Havajih, na otoku Kauai, kjer je bila pred njo le neokrnjena narava. »Prav tako ne smem pozabiti omeniti neverjetno norega sky-divinga na otoku Oahu! Pa tudi tega, da so me na poti iz Los Angelesa proti Koloradu oropali. Ja, ko potuješ, doži-viš marsikaj, ampak vse to te naredi samo še močnejšega,« je prepričana Nina Zorman, katere načrti za prihodnost se prav tako rišejo izven meja naše države.
Oktobra se tako odpravlja na prostovoljno delo v Indijo, nato sledita Erasmus praksa v Evropi in oddaja diplomskega dela. Po opravljeni diplomi si želi delati magisterij v tujini, upa, da bo to v Sarajevu. »Potem me čaka še doktorska disertacija. Kje pa, še ne vem točno. Vem le, da želim videti svet in zaenkrat mi to odlično uspeva,« je zaključila popotnica, ki je prepričana, da si je v življenju treba nabrati čim več najrazličnejših izkušenj. Polona Ambrožič Bombek
Foto: arhiv Nine Zorman
navadi se zberejo v določeni ljudem. Temu se ni izneveri- povedal, kakšno je življenje Na večerji z drugimi Erasmus študenti
Piše: Dani Zorko m Nova Zelandija (15.)
Nelson

Foto: D. Zorko
Plaža Tuhunaui, Nelson - priljubljeni kraj dopustovanja Kivijev.
Direktno s trekinga sem še isti dan proti večeru prispel do Nelsona. To mestece predstavlja največje pristanišče na severu Južnega otoka, znano je po ribjih restavracijah, tovarni školjk in nasploh po vsem, kar si lahko zamislite iz morja. Večina stvari je bila že zaprtih, moje bivališče pa sem pričel iskati kar na slepo. Oči so se mi ustavile na bližnji stavbi, ki na zunaj ni vzbujala nekega pozitivnega vtisa, znotraj pa še manj, saj je bilo vse odprto in narejeno čisto brez domišljije, povrhu pa niti ne najbolj čisto. V bistvu mi je bilo vseeno, kako zgleda, da le imajo tuš in kuhinjo, da spet nekaj pametnega pojem. Možak, ki je igral receptorja, je bil že na prvi pogled neka za-dirčna sitnoba, ki je bil menda jezen kar na samega sebe, ko pač ni imel primerne stranke. Ko sem po dolgem tuširanju končno navalil v kuhinjo, mi je že začel predavati o čistoči in higieni, pa sem mu že s prve malce dal vedeti, naj pogleda malo naokrog, saj njegova kuhinja nikakor ni bila zgled tega, kar mi je poskusil zabiti v glavo. Pa je jezen odvihral. Tudi družba, ki je živela v bajti, ni bila ravno, da bi jih peljal domov pokazat, saj so pili, kadili in zganjali trušč, poleg tega pa jih je pol izgledalo kot nekakšni ponesrečeni vitezi iz srednjega veka. Končno se pošteno najem, se zavalim malo na kavč, pa je že spet moj ljubi receptor privlekel nos in začel razlagati, da se noge ne dajejo na kavč in da moram paziti na čistočo. Ja v redu, kaj naj rečem? Bilo je že pozno in sem si hotel narediti še čaj, pa sem že zaslišal hrup iz kuhinje. Tam je že razgrajal moj prijatelj receptor, saj je bilo nekaj posode neoprane in možak se je takoj spet spravil name. Kričanju in preklinjanju ni bilo ne konca ne kraja, ko pa se je začel še ne-
kaj zaletavati vame, pa je tudi meni urezal dim skozi ušesa. Čeprav je bil pol glave večji in malo težji od mene, mu ni bilo jasno, kako se je naenkrat znašel v pomivalnem koritu, nato pa je dobil še verbalno dozo po ušesih, začinjeno s slikovitimi balkanskimi kletvicami. Ostali sostanovalci so samo bledo gledali izza vogala, kaj se dogaja, kasneje pa so mi eni trije celo čestitali. Možak je bil pač nemogoč na čase, proti večeru pa ga je rad tudi cuknil, zato pa mu je bilo potem vse v nadlego. Meni pač ni bilo mar za njegove težave, tačas, ko se je kobacal s pulta, pa sem si tudi naredil svoj čaj. Do jutra sem imel potem mir, pri zajtrku pa je skesano prišel do mene in se začel dobri-kati, vendar sem imel že vse stvari spakirane in bil pripravljen na odhod. Pa še posode, ki sem jo to jutro umazal res veliko, nisem pomil za sabo. Za kazen.
Naslednje bivališče sem si poiskal malo ven iz centra, tam so pa zraven res prijaznega osebja imeli tudi bazen, savno, zastonj internet, vsak večer ob šestih pa nas je pričakala tudi zelenjavna juha. Nebeško. Za nekaj dni sem se stacioniral tam, da sem si
končno lahko ogledal mesto, ki drugače ni bilo nič posebnega, imelo je pa lepo, dolgo peščeno plažo, kamor sem se hodil redno namakat.
Po nekaj sončnih dneh se je na vsem lepem močno pooblačilo in začelo deževati. Pravkar sem se ukvarjal s polnilcem za telefon, ko v sobo naenkrat pride deklič, s katerim sva skupaj potovala en kos poti. Bila je Corrine iz Švice, ki se je po nekaj tednih po naključju spet znašla v isti sobi z mano. Vse lepo in su-
per, toda vedno, ko sva bila skupaj, je močno pihalo in deževalo. Takoj mi je bila jasna sprememba vremena... Ko sem ji to omenil, je seveda nejeverno obračala z očmi, toda držalo je kot pribito: tri dni, kar sva bila spet skupaj, je lilo kot iz škafa, nato pa se je spet pojavilo sonce. Neverjetno.
Že kar nekaj časa me je imelo, da bi si nabavil avto. Štopa-nje je zelo v redu in poceni, a če se hočeš kje ustaviti ali posneti kakšno fotografijo, si pač malce omejen, saj ti nihče ne bi ustavil vedno, ko ti pade na pamet. No, nekatere mi je uspelo prepričati tudi v to. Imel sem na voljo nekaj dni, ki sem jih med drugim izkoristil tudi za oglede avtomobilov. Pregledal sem vse oglasne table ter časopise in šel na pohod. Avtomobili so v splošnem cenejši kot pri nas ali povedano drugače-tu lahko kupiš dober in poceni avtomobil z veliko kilometri, ki ga bremenijo le leta. Pri nas smo postali že fini in se s starimi avtomobili nočemo več vozit, tu pa gredo zelo v promet, saj se zanje odločajo tako popotniki kot tudi lokalno prebivalstvo. Jaz pa sem po temeljitem premisleku ugotovil, da so v Nelsonu avtomobili predragi, zato sem začasno opustil to idejo. Ampak res začasno.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: D. Zorko
Prednovoletno vzdušje
Portugalska • Predstavitev prleške keramike
Projekt CeRamICa
Projekt CeRamICa sodi med najpomembnejše evropske projekte za ohranjanje in ponovno oživljanje keramičnih tradicionalnih obrti, vključuje pa 12 partnerskih mest, med njimi tudi lončarje in keramike iz Prekmurja in Prlekije.
Milan Belec, Urška Ambrož in Saša Žuman (z leve) z razstavljenimi izdelki na Portugalskem
Projektni partner, Občina Alcobaca iz Portugalske, je v okviru CeRamICa pripravila t. i. dogodek CeRamICa PLUS, v okviru katerega je bil poudarek na javni konferenci in medregionalni razstavi keramike. Strokovnjaki, akademiki, lokalni in regionalni politiki in predstavniki različnih evropskih projektov so na dvodnevnem druženju razpravljali o možnostih razvoja keramične in druge tradicionalne domače obrti. V projektu CeRamICa je sodelovalo 12 lokalnih in regionalnih institucij iz osmih evropskih držav. Občino Velika Polana, kot slovenskega projektnega partnerja so zastopali trije rokodelci - Urška Ambrož
(Vičanci pri Veliki Nedelji) ter Saša Žuman in Milan Belec iz Ljutomera, ki so na Portugalskem pripravili tudi razstavo lastnih izdelkov. V dveh dneh so se predstavile najboljše prakse na področju sodelovanja, oblikovanja, marketinga, inovacije in izobraževanja. Skozi primere in ilustracije so se predstavili posebni izzivi in priložnosti na področju kulturne dediščine in turizma. Predstavniki različnih organizacij evropskih mest s keramiko in predstavniki organizacij ter partnerskih mest znotraj projekta CeRamICa so predstavili izmenjavo svojih izkušenj in sodelovali z lastnimi izdelki na razstavi.
NŠ
Foto: NS
Na valovih časa
Torek, 19. julij Danes goduje Vincent.
1759 se je rodil v Kursku ruski menih in mistik sveti Serafim iz Sarova, ena najbolj znanih osebnosti iz ruske pravoslavne cerkve. 1814 se je rodil ameriški izumitelj Samuel Colt. Njegov najbolj znan izum je revolver, ki je dobil ime po izumitelju. 1834 se je rodil francoski slikar in grafik Edgar Degas , avtor znamenitih pastelov plesalk in žena pri toaleti. 1893 se je rodil ruski pesnik Vladimir Vladimirovič Majakovski. 1930 se je prvič pognal v zrak helikopter, ki ga je izdelal Italijan Corra-dino d'Ascanio. Prvi popolnoma uporabni helikopter je bil sicer Focke-Avhgelisov, ki so ga izdelali v Nemčiji.
1858 se je rodil v Gorici gornik in pisatelj Julius Kugy. Po materini in očetovi strani je imel slovenske prednike. Sreda, 20. julij Danes goduje Marjeta.
1304 se je rodil italijanski pesnik Francesco Petrarca. 1847 se je rodil nemški impresionistični slikar in grafik Max Liebermann.
1921 je bil v Šanghaju ustanovitveni kongres Komunistične partije Kitajske.
1944 so nemški generali naredili neuspešen poskus atentata na Hitlerja. Grof Berthold von Stauffenberg je nastavil v Hitlerjevem štabu bombo.
1947 so nizozemske čete napadle indonezijske sile na Javi. Čez dve leti je Nizozemska zaradi pritiska mednarodne javnosti priznala neodvisnost skoraj 200-milijonske Indonezije. 1954 so na konferenci o Indokini v Ženevi priznali Kambodži neodvisnost.
Četrtek, 21. julij
Danes goduje Danilo.
1718 je izbruhnila vojna med Turčijo in Rusijo.
1773 je papež Klemen XIV. na pritisk Francije, Portugalske in Španije
razpustil jezuitski red. Red je leta 1534 ustanovil Ignacij Loyola in je bil
potrjen leta 1540.
1798	je po zmagi v bitki pri piramidah Napoleon postal vladar Egipta. 1880 se je rodil slovaški astronom in general Milan Stefanik, ki je skupaj z Masarykom in Benešem v letih 1918-19 ustanovil Češkoslovaško. 1899 se je rodil ameriški pisatelj Ernest Hemingway.
1944 je poljska ljudska skupščina ustanovila poljski komite, ki se je decembra razglasil za začasno vlado, ki jo je Moskva takoj priznala. Tako je prišlo do dvojne poljske vlade. Zahodne sile so priznavale vlado v Londonu.
1969 je ameriški astronavt Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Mesec.
Petek, 22. julij
Danes goduje Majda, Marija Magdalena.
356 p.n.št. se je verjetno rodil Aleksander Makedonski, največji osvajalec starega veka.
1784 se je rodil nemški astronom Friedrich Wilhelm Bessel, ki je s svojimi izračuni močno povečal do tedaj priznano velikost vesolja. 1812 so angleške čete porazile Francoze v bitki pri Salamini. 1822 se je rodil avstrijski naravoslovec in utemeljitelj genetike Gregor Mendel.
1882 so dovolili slovenske oddelke na gimnazijah v Ljubljani, Kranju in Novem mestu, leta 1889 pa tudi v Mariboru, v Celju pa šele 22. marca 1897. Sobota, 23. julij Danes goduje Branislav.
1799	je britanska vlada sprejela zakon, ki je zagrozil s smrtno kaznijo za vsako razbijanje strojev.
1866 je začel ameriški industrialec Oliver Fisher Winchester serijsko izdelovati najslavnejšo puško Divjega zahoda winchesterko. 1885 je umrl ameriški general, med secesijsko vojno vrhovni poveljnik severnih sil, kasneje pa 18. predsednik ZDA Ulysses S. Grant. 1888 se je rodil srbski politik Milan Stojadinovic, ki je bil v letih 1922-1926 jugoslovanski finančni minister, v letih 1935-1939 pa jugoslovanski premier in zunanji minister. 1888 se je rodil v Chicagu ameriški pisatelj Raymond Thornton Chandler. Je »oče« znamenitega detektiva Philipa Marlowa. 1899 se je rodil tretji predsednik Zvezne republike Nemčije Gustav Heinemann.
1952 je tajno združenje vojaških častnikov pod vodstvom generala Nagiba z državnim udarom strmoglavilo egiptovskega kralja Faruka. Nedelja, 24. julij Danes goduje Kristina.
1783 se je rodil južnoameriški voditelj Simon Bolivar. Po njem je dobila ime Bolivija.
1802 se je rodil francoski pisatelj Aleksander Dumas starejši.
1864 se je rodil nemški pisatelj Frank Wedekind.
1880 se je rodil se je švicarsko-ameriški skladatelj Ernest Bloch.
1974 so v Grčiji odstavili polkovnike, ki so prišli na oblast z državnim
udarom.
Ponedeljek, 25. julij Danes godujeta Jakob in Krištof.
1369 je v Avignonu umrl francoski zdravnik Guy de Chauliac, najboljši kirurg srednjeveške Evrope, ki je s svojim delom postavil standarde za naslednjih dvesto let.
1689 je francoski kralj Ludvik XIV. napovedal vojno Angliji. 1927 je prišlo na Dunaju do splošne stavke in socialističnih demonstracije.
1946 so na atolu Bikini na Pacifiku Američani izvedli prvi jedrski poskus.
Po ulicah Pamplone so se še zadnjič letos zapodili biki
Na ulicah španske Pamplone je prejšnji teden potekal še zadnji tek pred biki v okviru priljubljenega festivala San Fermin. V teku so bili poškodovani trije ljudje, v minulih sedmih dneh pa je pretežno zaradi bikovih rogov poškodbe utrpelo več kot 40 ljudi. Letos sicer niso zabeležili nobene smrtne žrtve tradicionalnega teka.
Znameniti tek pred biki je najbolj znan dogodek festivala San Fermin. Po ulicah starega mestnega jedra se je tudi zadnji dan festivala zapodilo šest bikov in šest volov, ki so skoraj 850 metrov dolgo pot do glavne arene pretekli v dveh minutah in 20 sekundah. Trije od udeležencev, ki so tekli pred biki, so dobili lažje poškodbe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po besedah prirediteljev festivala je bilo v prejšnjih sedmih tekih poškodovanih najmanj 38 ljudi, med njimi so štirje dobili vbodne rane od bikovih rogov.
Festival San Fermin je v Pamplono, mesto z 200.000 prebivalci na severu Španije, letos pritegnil več kot milijon obiskovalcev.
Festival poleg bikov zaznamujejo tudi koncerti, tradicionalni plesi in velike količine alkohola. Festival se zaključi opolnoči, ko se tisoči zberejo na osrednjem trgu Plaza del Ayuntamiento pred mestno hišo, kjer s svečami v rokah zapojejo pesem Pobre de mi (Ubogi jaz).
Festival San Fermin je postal znan po vsem svetu po zaslugi Erne-sta Hemingwaya in njegovega romana Sonce vzhaja in zahaja, ki ga je pisatelj napisal po prvem obisku v Pamploni leta 1923.
Zdravstveni nasveti
Zdravila in alkohol
Splošno je znano, da zdravila in alkohol ne gredo skupaj. V organizmu se sicer obnašata precej podobno. Alkohol se tako kot večina zdravil absorbira skozi sluznico želodca ali tankega črevesja v krvni obtok, deluje na receptorje v možganih in se razgrajuje v jetrih. Alkohol zavira delovanje prena-šalnih sistemov v možganih. Učinkovanje alkohola se tako stopnjuje od prvega kozarca, ki povzroči dobro voljo in sproščenost vse do zaspanosti in izgube zavesti. Nekateri posamezniki postanejo pod vplivom alkohola napadalni in nasilni. Kar eden od desetih rednih uživalcev alkohola pa postane zasvojen. Dolgotrajno redno uživanje alkohola lahko povzroča bolezni jeter in živčevja. Nosečnice, ki redno uživajo alkohol, tvegajo, da bodo njihovi otroci imeli možganske okvare in nižji inteligenčni kvocient.
Alkohol lahko poveča ali zmanjša učinek zdravil, na drugi strani pa se tudi zaradi zdravil spremeni učinek alkohola. Možni neželeni učinki sočasnega jemanja alkohola in zdravil se lahko kažejo v motnjah zavesti, motnjah krvožilnega sistema in delovanju jeter. V lekarnah paciente vedno opozorimo, ob katerih zdravilih je uživanje alkohola lahko zelo škodljivo in celo življenjsko nevarno.
Pri Reki opazili desetmetrskega kita
Rečan Zvonko Brkljačic je minuli četrtek s svoje terase fotografiral desetmetrskega kita, ki je plaval približno 150 metrov od obale. Strokovnjaki inštituta za raziskave morja Plavi svijet z Malega Lošinja so na podlagi fotografij ugotovili, da gre verjetno za velikega kita balenoptera physalusa.
»Ko sem se pripravljal na zajtrk, sem v morju v smeri otoka Cresa opazil kita in ga posnel,« je dejal Brkljačic, ki je o velikem morskem sesalcu obvestil tudi reške pristaniške oblasti in Oceanografski inštitut v Splitu. Njegove fotografije kita je danes na svoji spletni strani objavil Novi list. Strokovnjaki z Lošinja so še potrdili, da omenjeni kit živi v Sredozemskemu morju in da včasih kakšen izmed njih zaide tudi v Jadran. Sicer pa niso stalni prebivalci Jadranskega morja. Medtem so iz naravoslovnega muzeja na Reki sporočili, da na podlagi fotografij ne morejo točno ugotoviti, za kakšno zvrst kita gre. Ocenili so, da gre glede na hrbtno plavut verjetno za velikega ali grbastega kita, ki so prav tako redki obiskovalci v Jadranu. Ob tem so napovedali, da bodo v muzeju kmalu razstavili okostnjak mladiča velikega kita, ki so ga našli na plaži na otoku Pagu leta 1991.
Velikega kita so v Jadranu nazadnje opazili leta 2002, in sicer v zalivu pri kraju Baška na otoku Krku.
Brkljačic je sicer pred svojo hišo, ki se nahaja na reškem območju Preluka, kjer je morje precej globoko, kita opazil tudi kot otrok v 50. letih prejšnjega stoletja, nato pa še kakšnih 20 let pozneje, je še poročal Novi list.
Moje cvetje
Foto: plov.com
Alkohol poveča delovanje zdravil, ki inhibirajo (zavirajo) centralni živčni sistem. To so predvsem pomirjevala in uspavala. Prav tako se alkohol nikakor ne sme uživati ob jemanju zdravil proti depresiji, nespečnosti, epi-lepsiji in ob uporabi opiatih analgetikov (najmočnejših protibolečinskih zdravil). S temi zdravili alkohol namreč deluje sinergistično, kar pomeni da zdravilo in alkohol drug drugemu povečata delovanje. Zraven tega je zmanjšana tudi razgradnja in izločanje zdravil, ki tako dlje časa ostajajo v telesu. Učinek teh zdravil je tako povečan in tudi podaljšan, kar pa ni vedno zaželeno.
Nemalokrat se podcenjuje učinek alkohola ob jemanju zdravil, ki delujejo na živčni sistem (zdravila za zdravljenje depresije, nespečnosti, nervoze, duševnih motenj ipd). Že ob enem popitem pivu ali kozarcu vina se ob sočasnem jemanju teh zdravil občutno zmanjša reakcijska sposobnost. Veliko starejših ima eno ali več kroničnih bolezni. Zaradi tega se pri njih zaradi sočasne uporabe zdravil in alkohola hitro pokaže povečan učinek zdravil, oz. je pri njih odgovor močneje izražen kot pri kakem zdravem mlajšem človeku. Pri starejših lahko kombinacija zdravil, ki delujejo na
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Potrč, mag. farm.
živčni sistem, in alkohola izzove paradoksno reakcijo agitiranosti, to je nemir organizma. Ob jemanju še katerih zdravil z delovanjem na krvožilni sistem, presnovo sladkorja ali holesterola pa je reakcija organizma še bolj nepredvidljiva in celo življenje ogrožajoča.
Zelo pomembno je tudi součinkovanje alkohola z zdravili proti alergiji. Pogost neželen učinek antialergikov je utrujenost in tudi zaspanost. Ob sočasnem uživanju alkohola se lahko pojavi ta učinek tudi ob uporabi tistih zdravili proti alergiji, pri katerih ta učinek ni v tolikšni meri izražen.
V krvožilnem sistemu alkohol razširja žile, s tem zniža krvni tlak, kar lahko ob sočasnem jemanju zdravil proti visokemu krvnemu tlaku privede do nevarnih stanj, kot je ortostatska hipotenzija (močno in nenadno se zniža krvni tlak). Zanjo je značilna omotica, vrtoglavica, zmedenost.
Paracetamol velja sicer za eno najvarnejših protibole-činskih in protivročinskih zdravil. Jemanje paraceta-mola in sočasno uživanje alkohola lahko deluje toksično na jetra, saj se poveča proizvodnja encimov za razgrajevanje alkohola in paraceta-mola v jetrih, kar lahko vodi v razpad tega našega glavnega razstrupljevalnega organa. Prav zato se tudi sicer priporoča kratkotrajno jemanje paracetamola, saj se moramo zavedati, da takrat posebej obremenimo jetra. Prav tako kot pri uživanju alkohola. Če nujno potrebujemo zdravilo za lajšanje bolečin, npr. za glavobol, in vemo, da smo uživali alkohol, raje izberimo zdravilo z acetilsalicilno kislino! Vsekakor je uživanje alkohola ob sočasnem jemanju zdravil neželeno in lahko zelo škodljivo za zdravje.
Zelo nepredvidljive so interakcije med zdravili proti strjevanju krvi in alkoholom, saj se ob sočasnem uživanju alkohola in teh zdravil strjevanje krvi upočasni.
Kroničnim bolnikom, ki redno jemljejo zdravila, tako odsvetujemo redno uživanje alkoholnih pijač. Ob izdaji zdravil farmacevti v lekarnah vedno opozorimo, pri katerih zdravilih že majhna količina alkohola lahko povzroči neželene reakcije zdravil (npr. alkoholni kis v solati, pecivo z rumom!). Tudi sami se vedno pozanimajmo o zdravilih, ki jih jemljemo, saj gre za naše zdravje.
Bojan Potrč, mag. farm. Lekarne Ptuj
Pred nami je manj vroč a vremensko spremenljiv teden
Za nami je prvi vročinski val. Čeprav so ga mnogi težko prenašali, je bil potreben za naše rastline. Še malo, pa bi se začele težave na številnih okrasnih, vrtnih pa tudi sadnih rastlinah. Za enkrat je prvi napad bolezni ustavljen. Nevarnost suše pa še vedno ostaja. Padavin je bilo še premalo, ravno za eno dobro namakanje. Vendar naj bi v tednu, ki je pred nami, padlo še nekaj dežja. V tem primeru bodo rastline, ki so sedaj od vročine vendarle izmučene, dokaj občutljive na bolezni. Svetujem, da jih čim prej zavarujete s katerim izmed pripravkov, ki dvigujejo odpornost rastlin. Doma lahko skuhate čaj iz ognjičevih ali regratovih cvetov, če ste bili pridni, da ste nabrali in posušili regratove cvetove spomladi, ko so tako lepo cveteli. V trgovinah pa lahko kupite različne pripravke iz izvlečkov morskih alg.
Sobne rastline
Z njimi sedaj ni veliko dela, potrebujejo le redno zalivanje in dognojevanje enkrat na teden. Vsi, ki imate klimatizirane prostore, bodite pozorni na to, da rastline niso ravno tam, kjer iz klimatskih naprav najbolj piha. Prepiha ne mara nobena sobna rastlina, prav posebej pa so nanj občutljivi fikus benjamin in orhideje. Vse orhideje, ki ne cvetijo, se poleti najbolje počutijo zunaj, nekje v rahli senci. Po vsakem dežju morate preveriti, da v njihovih okrasnih loncih ali podstavkih ne zastaja voda. Če stojijo več kot uro v vodi, so lahko mnoge med njimi že nepopravljivo uničene. Najbolje jih je imeti obešene v pletenih košarah brez okrasnih loncev. Tudi na tleh obstaja nevarnost gnitja korenin.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Balkonske rastline sedaj redno dognojujemo. Sama gnojim prav ob vsakem zalivanju, le da v vodo dodam le majhne količine gnojila. Tako so rastline s hranili enakomerno preskrbljene vsak dan. To je pomembno predvsem v koritih, kjer ste nasadili veliko rastlin.
Opažam, da so mnoge surfinije na vaših balkonih in oknih že precej lačne, predvsem pa trpijo tudi za pomanjkanjem železa. Čim se pričnejo na vrhu korit goliti, listje pa postaja svetlejše, je to znak, da jim manjka hrane, predvsem pa tudi železa. Da ne boste imeli golih korit, je sedaj seveda čas, ko močno okrepimo gnojenje in enkrat tedensko dodamo tudi železovo gnojilo.
Letos je žal zaradi vročine in suhega zraka tudi močan pojav pršic prelk in resarjev. Ti delajo škodo tudi na okrasnih rastlinah. Listje izgublja lepo barvo, rumeni, predvsem in najprej med listnimi žilami. Če ga obrnemo, na spodnji strani opazimo drobne pikice, pegice ali bradavičke. Listi fuksij pa postanejo vijolično rjavi in pričnejo odpadati. Listni robovi pelargonij rumenijo in kasneje rjavijo. Na spodnji strani listov opazimo še kraste ali rjave, suhe lise, v začetku podolgovatih oblik. Predvsem stari listi močno odpadajo. Čeprav sem letos ta dva škodljivca že enkrat opisala, so težave take, da mora še enkrat v medije. V trgovinah dobimo tako ekološke pripravke, ki jih naj uporabijo predvsem tisti, ki imajo pri hiši tudi otroke. Med njimi najpogosteje lahko kupimo aktiv R, neemazal, neudosan AF ali kenyatox verde. V takem vremenu se oba škodljivca izredno hitro razmnožujeta, zato eno samo tretira-nje prav gotovo ne bo učinkovito. Z naravnimi pripravki moramo škropiti vsake tri do štiri dni, pri tem pa dobro omočiti cele rastline, predvsem spodnje strani listov. Pri manjšem napadu je učinkovito tudi tuširanje rastlin z blagimi curki vode. Ker so zjutraj škodljivci še nekoliko počasni, jih najlažje zatremo takrat.
Naravne pripravke naredimo iz preslice, vratiča, rabarbare, pelina ali česnovih listov in strokov. Uporabljamo pa jih redno, podobno kakor tiste kupljene.
Foto: Miša Pušenjak
Zelišča
Za zelišča pa je tako vreme prav idealno. Zato jih redno nabiramo, sušimo pa obvezno v senci. Prehitro sušenje namreč ni dobro. Prav tako je pomembno, da listov in cvetov ne pobiramo takoj po dežju. Vsaj dva dni naj mineta brez padavin. Čez dan pa je najprimernejši čas okoli 11. ure dopoldan. Nabranih listov in cvetov ne tlačimo, sproti jih nosimo v senco in jih ne puščamo nabranih na soncu dalj časa. Listov ne smukamo z vejic, ampak posušimo kar cele vejice. Šele pred uporabo jih posmukamo in uporabimo samo liste. Tako nam bodo zelišča podarila vso svoje bogastvo okusa, vonja in seveda zdravilnih učinkov.
Miša Pušenjak
Kmetijsko gozdarsko zadruga Sloga, z.o.o., Žuceva ulica 27,4000 Kranj |
'.sloga.si V Slogi je moč
VELIKA PREDSTAVITEV

KMETIJSKE MEHANIZACIJE BV JOHN DEERE IN KUHN M
V	NEDELJO, 24. JULIJA, S PRIČETKOM OB 11. URI
V	LAHOVČAH PRI KOMENDI /v bližini letališča/
VABLJENI!
S svetovne
glasbene
scene
Slavna ameriška pevka in igralka Liza Minnelli je bila pred dnevi v sloviti pariški dvorani Olympia sprejeta v francoski red legije časti. To največjo francosko nagrado ji je izročil francoski kulturni minister Frederic Mitterrand. Liza Minnelli se je rodila 12. marca leta 1946 prav tako slavnima staršema, legendarni igralki in pevki Judy Garland, zvezdnici kultnega filma Čarovnik iz Oza, in priznanemu režiserju Vincentu Minelliju. V izjemno bogati in uspešni karieri je leta 1972 prejela tudi oskarja in zlati globus za vlogo vfilmski uspe-
To je to
Foto:topnews.in
The Ramones
Justin Bieber
Foto: kansascity.com
šnici Cabaret. Liza je v zadnjih letih imela veliko težav z zdravjem in težo, prestala je cel kup lepotnih operacij in še naprej redno obiskuje centre za odvajanje od vseh možnih odvisnosti. Kljub temu pa ostaja zvezda in je ena izmed tistih, ki jim lahko brez težav rečemo živeča legenda.
Najstniški zvezdnik Justin Bieber ni več kralj internet a, saj ga je na lestvici Social 50 Chart s prvega mesta izpodrinilo njegovo dekle Selena Gomez. Na omenjeni lestvici najdemo popularne glasbenike, ki so aktivni na socialnih omrežjih, kot so Facebook, Tivitter, MySpace in You Tube. Seleni je skok na prvo mesto
f	
	
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverile stanje na vašem računu. Omogočile prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjale s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@ smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
uspel s pomočjo njenega novega albuma When The Sun Goes Down, ki ga je izdala 28. junija. Na prvem mestu lestvice Social 50 Chart so bili že tudi naslednji glasbeni izvajalci: Rihanna, The Black Eyed Peas, Lady Gaga in že
omenjeni Justin Bieber. ®®®
Megapopularna ameriška pop pevka Lady Gaga je prejela še eno prestižno priznanje. Pred dnevi je bila namreč proglašena za častno meščanko mesta Sydney v Avstraliji. Omenjeni naslov sije prislužila zaradi svojega prizadevanja in podpore za pravice homoseksualcev. V obrazložitvi nagrade je županja Sydneyja Clover Moore povedala, da je mesto želelo s tem priznanjem nagraditi umetnico, ki je svojo slavo izkoristila tako, da je pritegnila pozornost množic na predsodke, ki so povezani z homoseksualci. Nagrado so ji v omenjenem mestu podelili 13. julija, zatem pa je pevka tudi nastopila na koncertu, ki je bil rezerviran le za tisoč povabljencev.
®®®
V tujih medijih že nekaj dni kroži zanimiva novička, da naj bi se pevec in kitarist zasedbe Dire Straits Mark Knopfler pridružil legendarnemu Bobu Dylanu na njegovi jesenski glasbeni turneji po Evropi. Sicer še nobeden od omenjenih glasbenih velikanov uradno ni potrdil skupnega sodelovanja. Dylan naj bi se na turnejo, ki jo bo pričel v Veliki Britaniji, odpravil v oktobru, zaključek turneje pa je predviden za drugo polovico letošnjega novembra.
Med ostalimi državami, ki bodo deležne tega super koncertnega dogodka, so še Nemčija, Italija, Avstrija in Češka. Mark Knopfler in Bob Dylan sta v preteklosti že sodelovala, in sicer je Mark igral kitaro na Bobovem albumu Slow Train Coming iz leta 1979, na albumu Infidels iz leta 1983 pa je
bil v vlogi koproducenta. ®@®
Kot vse kaže, bo tudi glasbena jesen zelo razgibana, prvi znanilci živahne glasbene jeseni so člani legendarne ameriške punk rock skupine The Ramones, ki za 19. september obljubljajo ponovno izdajo kar štirih svojih studijskih albumov. Luč sveta bodo tako ponovno ugledali njihovi prvi štirje studijski izdelki; Ramones (1976), Leave Home (1977), Rocket To Russia (1977) in Road To Ruin (1978).
®®®
Za vse ljubitelje te kultne zasedbe še kompleten seznam vseh skladb na albumih:
ALBUM Ramones
Blitzkreig Bop Beat On The Brat Judy Is A Punk I Wanna Be Your Boyfriend Chain Saw
Now I Wanna Sniff Some Glue
I Don't Wanna Go Down To The
Basement
Loudmouth
Havana Affair
Listen To My Heart
53rd & 3rd
Let's Dance
I Don't Wanna Walk Around With You
Today Your Love, Tomorrow The World
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
2.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
3.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	LOUDER - DJ FRESH FT. SIAN EWANS
2.	HOW WE ROLL - LOICK ESSIEN FT TANYA LACEY
3.	THE A TEAM - ED SHEERAN
NEMČIJA
1.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
2.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
3.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
Kultura
Kolikor vem, se nekaj pravi, da naj bi Ptuj sodeloval pri projektu Evropske prestolnice kulture 2012 ... Pa sem razmišljal, s čim neki. Že, že, infrastrukturo in te reči imamo, ampak, kaj pa ljudje? Kulture namreč ne ustvarjajo zgradbe, ustvarjajo jo ljudje.
Teh pa ta velikokrat sploh ne zanima. Mar nameravajo biti naslednje leto dvorane prazne? Ko se zvečer tako sprehajam skozi mesto, se počutim kar nekako srhljivo. Center mesta se mi zdi nekako mrtev. Nikjer ni nikogar, le tu in tam naletim na kakšnega potepuha. Kavarne in lokali so večinoma prazni, le tržnica je ob vikendih polna. Bil sem pred kratkim na dveh jazzovskih koncertih in na obeh je bilo ljudi le za vzorec. Na prste bi jih lahko preštel. Potem sem se en večer napotil še v kino, na ogled filma z art programa, in spet ... En večer je predstava kar odpadla, za drugi večer ne vem, vendar dvomim, da je bila dvorana nabito polna, tretji večer pa smo v dvorani sedeli kar trije ...!
Tako sem se potem spraševal, kje so vsi ljudje, kaj počno? Zakaj neki se tako malo ljudi udeležuje kakšnih kulturnih dogodkov in družbenega življenja nasploh? "To je vse predrago," trdijo eni, pa čeprav je vstopnina za oba koncerta znašala zgolj deset evrov, za dijake pa celo samo pet. Da o kinu sploh ne govorim, ker je vstopnica znašala neverjetna dva evra! Si sploh lahko zamislite, kako pretresljivo visoke vsote so to?!
Ne, problem niso vstopnine. Problem je samo interes, zanimanje in prioritete. Za enako vsoto ne bi dobil nič kaj več kot kakšne runde v gostilni. Ampak za te reči vsote niso nikdar previsoke. Kakor tudi ne za po sedemdeset škatlic cigaret na mesec, prevelike avtomobile in bencin, ki ga požirajo, gromozanske hiše, hektolitre piva in ofer.
Ljudje se ne spravijo nikamor in raje doma pred televizijo poganjajo korenine v kavč. Ob tem pa so to velikokrat ravno tisti ljudje, ki z zariplimi obrazi nenehno jamrajo, kako se na Ptuju nič ne dogaja, kako je vse mrtvo in brez veze, sami pa niti za milimeter ne premaknejo svojih riti. Razen, ko si nabavijo novo obleko in jo je seveda treba pokazati javnosti na kakšnem banketu. Če je že gospodarstvo šlo v maloro, ne rabi iti še kultura. To smo navsezadnje MI, skozi to obstajamo.
Matic Hriberšek
ALBUM Leave Home
Glad To See You Go Gimmie Gimmie Shock Treatment
I Remember You Oh Oh I Love Her So Carbona Not Glue Suzy Is A Headbanger Pinhead
Now I Wanna Be A Good Boy Swallow My Pride What's Your Game California Sun Commando
You're Gonna Kill That Girl You Should Have Never Opened That Door
ALBUM "Rocket To Russia
Cretin Hop Rockaway Beach Here Today, Gone Tomorrow Locket Love I Don't Care
Sheena Is A Punk Rocker
We're A Happy Family Teenage Lobotomy Do You Wanna Dance I Wanna Be Well I Can't Give You Anything Ramona Surfin' Bird
Why Is It Always This Way ALBUM "Road To Ruin
I Just Want To Have Something To Do
I Wanted Everything Don't Come Close I Don't Want You Needles And Pins I'm Against It I Wanna Be Sedated Go Mental Questioningly She's The One Bad Brain
It's A Long Way Back
Janko Bezjak
l_es t v i c NAJ
1.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/N AFROJACK/NAYER
2.	YOU AND ME (IN MY POCKET) - MILOW
3.	THE SOUND OF SUNSHINE - MICHAEL FRANTI/SPEARHEADS
4.	MR. SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
5.	EVERY TEARDROP IS A WATERFALL -COLDPLAY
6.	CALIFORNIA KING BED - RIHANNA
7.	THE LAZY SONG - BRUNO MARS
8.	WALK - FOO FIGHTERS
9.	IT FEELS SO GOOD - STEVEN TYLER
10.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
11.	THE EDGE OF GLORY - LADY GAG^
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
mesna lazanja*, kumarična solata SREDA
bučke v smetanovi omaki**, pečen krompir, pečene hrenovke ČETRTEK
brokolijeva kremna juha, skutine
palačinke
PETEK
testeninska solata, jabolčni zavitek SOBOTA
piščančja obara NEDELJA
goveja juha z rezanci, perutničke na žaru, sveža mešana zelenjava PONEDELJEK govedina v solati, kruh
*Mesna lazanja
Sestavine: 1 kg mletega mesa, 1 večja čebula, 0,5 l kisle smetane, sol, poper, 1 žlica masla, 3 žlice moke, prb. 6 dl mleka, sir po okusu, testenine za lazanjo (najbolje takšne, ki jih ni treba kuhati)
Čebulo seskljajte in jo popražite na olju, da postekleni. Potem dodajte mleto meso, ki ga po okusu začinite s soljo in poprom in ga dobro popražite. Ko je meso popraženo,
dodajte kislo smetano in na kratko prevrite. Za bešamel omako stalite maslo in na hitro popražite moko (nikakor ne sme porjaveti) ter zalijte z mlekom in skuhajte. Dodati je treba toliko mleka, da nastane masa, ki je malo redkejša od pudinga. Sir na grobo naribajte. Dno pekača namažite z malo bešamel omake. Naložite eno plast testenin, jih premažite z bešamelom, potresite s sirom in prelijte z mesno omako (tudi tekočino). Potem dajte še eno plast testenin in spet ponovite beša-mel, sir ter meso. Prekrijte s še eno plastjo testenin, premažite z bešamelom in potresite s preostalim sirom. Pred pečenjem naj lazanja še nekaj časa stoji v hladilniku, da se dobro prepoji (lahko stoji tudi čez noč). Pecite jo pri 180 stopinjah Celzija približno 1 uro.
**Bučke v smetanovi omaki
Sestavine: 1 večja bučka, 1 manjša čebula, 2,5 dl sladke smetane, bazilika, sol, poper, 2-3 topljeni siri
Čebulo sesekljajte, bučki pa odstranite večje koščice in jo drobno narežite ali naribajte. Čebulo popražite in ji dodajte bučke ter vse skupaj dušite do mehkega. Začinite po okusu, nato pa prelijte s smetano in še malo dušite. Nazadnje dodajte topljeni sir in kuhajte, dokler se sir ne stali, da se omaka malo zgosti.
Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
(Vir: www.pregovor.com)
"Življenje ni popotovanje do groba z namenom, da bi tja prispel varno in z dobro ohranjenim telesom, ampak to, da bočno zdrsneš, se temeljito izrabiš, popolnoma izčrpaš in glasno izjaviš: 'Vau! Kakšno doživetje!'" Dean Karnazes -k-k-k
"Življenju ni že vnaprej namenjeno, da postane breme za mnoge in praznik za nekatere, ampak da za vse postane prizadevanje, za katero bo vsakdo odgovarjal." Alessandro Manzoni •k-k-k
"Kakor za komedijo tudi za življenje ni pomembno, ali je dolgo, ampak ali je
dobro odigrano." Seneka -k-k-k
"Ničesar v življenju se ni treba bati, treba je samo razumeti." Marie Curie -k-k-k
"Preveč skrbi človeku življenje uniči, premalo skrbi
ga izniči."Božidar Eržen -k-k-k
"Umetnost življenja je v tem, da se naučimo trpeti in da se učimo smejati." Hermann Hesse
-k-k-k
"Ne moremo živeti od hladilnikov, politike, računov in križank!" Antoine deSa-
int-Exupery
-k-k-k
Smeh ni greh
NAPOLEON
Kje je bil Napoleon premagan? je vprašala profesorica zgodovine.
"Pri vaterpolu!" se je oglasil Janezek.
Štajerski TEDNIK
KOLARSKI STOLEC
NAS FILMSKI SNEMALEC (JANEZ)
ITALIJANSKI POMORŠČAK VESPUCCI
NEMŠKI FILMSKI REŽISER (PAUL)
ODISEJEVA DOMOVINA
STEFAN NEMANJA
RAZLIČNA MOŽNOST
STANOVANJSKA PRIKOLICA
PEVEC IZ OPERE ■TAJNOST.
MIK
TEŽA EMBALAŽE
CEHOV ANTON
RIMSKA 6
DELOVNA SKUPINA
DOMAČA PERNATA ŽIVAL
NARAMNI JERMEN
PERZIJA
PONAREDEK, PONAREDBA
PEVEC (FRENK)
DALMATINSKI RIBISKI ČOLN
FAJFA
HUMORISKA PUTRIH
ZAGREB
OKRNJEN DEL
PEVKA (TEREZA)
RAZPIS, KONKURZ
ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA
JUG. LET. DRUŽBA
ŠP. DVORAVA V SKOPJU
ČLOVEK Z VELIKIM ČELOM
EVA TERČELJ
ŽENSKA PRI SEKANJU
SKLADBA ZA ENEGA IZVAJALCA
POREKLO, IZVOR
ŽIVILO IZ MLEKA
IZG. ŽOGA PRI GOLFU
HRVAŠKA SKUPŠČINA
JEZIKAČ, JEZIKAVT
ORGAN ZA VOH
"Tisto z naslovom: Kako doživeti sto let."
"Vrgel sem jo v smeti, ker jo je hotela brati tvoja mama!"
MOLITEV
Pri verouku je učitelj vprašal Igorja, če pred jedjo vedno moli.
"Ne!" je rekel Igor. "Samo takrat, ko kdo drug nabere gobe!"
TEŽKI ČASI "Težki časi so prišli." "Kako to mislite, šef?" "Zdaj naših izdelkov nihče več ne kupuje. Niti tisti ne, ki že doslej niso plačevali tistega, kar so naročili."
KONDOMI
Oče je nekega dne skupaj s sinom odšel v lekarno. Sin je na polici zagledal kondome in vprašal očeta:
"Očka, zakaj je ta škatla s tremi kondomi?"
"To boš potreboval, ko boš hodil v gimnazijo. Dva kondoma za petek zvečer in en kondom za sobotno noč." Sin je nato zagledal škatlico s šestimi kondomi. "Očka, zakaj je pa ta škatlica s šestimi kondomi?" "Ko boš študiral boš potreboval dva za petek zvečer, dva za sobotno noč in dva za v nedeljo zjutraj!"
Končno je sin opazil še škatlo z dvanajstimi kondomi. "Zakaj je pa ta škatla z dvanajstimi kondomi?" "To škatlo boš potreboval, ko se boš poročil. En kondom za januar, drugega za februar...."
ODVRŽENA KNJIGA
Žena nervozno nekaj išče po
stanovanju.
"Miha, si videl mojo knjigo?" končno vpraša moža. "Katero?"
TEKMOVANJE
Možakarju se je na avtocesti pokvaril Fiat, zato je obstal na odstavnem pasu. Mimo se je pripeljal voznik Mercedesa in ponudil pomoč. Dogovorila sta se, da bo Fiata povlekel do prvega izvoza z avtoceste. Voznik Mercedesa je rekel: "Če boste imeli občutek, da vozim prehitro, začnite trobiti in vključite vse štiri smerne kazalce ter mi posvetite z dolgimi lučmi!"
Rečeno, storjeno. Začela se je vleka. Nenadoma je Mercedesa prehitel voznik Porscheja, kar je voznika Mercedesa močno razjezilo, zato je pritisnil na gas in pričel divjati po avtocesti. Ko sta bila Mercedes in Porsche vzporedno, vsak na svojem prometnem pasu, je dogajanje opazil policist in sporočil svojemu kolegu, ki je bil na nekaj kilometrov oddaljenem parkirišču pripravljen za zaustavitev prehitrih voznikov: "To bi moral videti! Mercedes in Porsche divjata po avtocesti kot nora, za njima pa voznik Fiata, ki hupa in sveti z lučmi, ker ju ne more prehiteti!"
RELATIVNOSTNA TEORIJA Fizik je rekel:
"Naj vam najenostavneje razložim relativnostno teorijo: Nekomu z vso močjo porinem svoj prst v njegov nos. Tako ima on en prst v nosu in jaz imam en prst v istem nosu, ampak jaz se počutim relativno boljše kot on!"
UGANKARSKI SLOVARČEK: AKER = a ploščinska mera, ČELAK = človek z velikim čelom, GAJETA = dalmatinski ribiški čoln, JAT = nekdanja jugoslovanska letalska družba, LENI = nemški filmski režiser (Paul, 18851925), KOLOVRTA = kolarski stolec, LOST = izgubljena žogica pri golfu, RVAČA = snop lanu, sKrIVANEK = popotni pevec iz Smetanove opere Tajnost.
■soj) 'epfeg 'UGA -bk)\ 'o|os 'oa|euz 'eojoeuj 'ueg oa| 'eo| 'eje} '5!u '^ao '^UGA^S 'NS 'J|S 'jyf 'ydo 'e^en Vz 'eipei '!ua"| 'Áapajeuod 'oguawv 'etox 'e)JA0|0)j '[|3}e>|S! 'eoe/u 'do|)jo 'epjcl 'W :ouAejopoA 1MZIM 31 A31IS3H
íPoíHulajtz naí na iuslountm íjiíztu.1
RADIOPTUJ
tui ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
0
SPORA
Govori se...
... da se tajkunom končno piše grdo, saj naj bi se vlada le spravila nadnje na pravem mestu. Odslej bo namreč treba prijaviti vsak liter vina, vinogradniki pa dobro vedo, na kako „lahek" način se da od vina obogateti.
... da eden od največjih Poe-tovionskih pivovarjev uspešno konkurira domačim termam. Tudi Terme so začele z enim bazenom kot pivovar, le da ima on boljše možnosti za povečanje obiska kot Terme, saj je namesto termalne vode svoj bazen napolnil kar s pivom.
...da so baje svetniki iz okoliških občin začeli tekmovati, kako do najhitrejšega zaslužka - sejnine. Trenutno pred-njačijo svetniki od Sv. Martina, ki so za 16 točk dnevnega reda porabili le 35 minut. In si seveda v tem času prislužili kar lepo sejnino.
...da postaja župan Šterntal-ske občine vse večji ljubitelj narodov nekdanjeJugoslavije. Po
podpisu pisma o prijateljstvu s hrvaškim mestom Crikvenica, naj bi nekaj svojih strankarskih privržencev skupaj s soprogo popeljal na nekajdnevno pripravo terena v enem od znanih krajev v Srbiji.
... da organizatorji športnih prireditev na Ptuju med sabo zagotovo ne komunicirajo: v soboto je bila ob isti uri na sporedu košarkarska repre-
zentančna tekma in finale odbojke na mivki.
Vidi se...
. da se enakopravnost žensk zadnja leta lepo kaže tudi med šoferji in avtomehanik. Zelo konkretno se je to pokazalo na nedavni proslavi jubileja ZŠAM v Ptuju, saj sta bili na čelu povorke prav dve uniformirani ženski.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Martina Mlakar
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Na tokratni fotografiji lahko vidite čebelarja Zvonka, ki so mu njegove prijateljice čebele, kot je zapisala avtorica fotografije Martina Mlakar iz Slatine pri Cirku-lanah, naredile prav zavidljivo dolgo in bogato brado. Si še kdo upa kaj takega?
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 25. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Aneja Zafred, Jerovškova 3, 2000 Maribor.
Izjave slavnih
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
2			9	8				5
			3					7
	8					2	4	
		6	7	9	3			1
7		9		5		8		3
3	1						9	
	9				1		2	8
4			2		5	1		
	5			7				
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	OO
Bik	V	©©	€€€	0
Dvojčka	¥»¥	©	€€	OOO
Rak.	VVV	©©	€	00
Lev	V	©©©	€€	OOO
Devica	VV	©©	€	OOO
Tehtnica	VV	©©©	€	O
Škorpijon	VVV	©	€€	OOO
Strelec	VV	©©©	€	OO
Kozorog	VV	©	€€	OOO
Vodnar	V	©©	€€€	OO
Ribi	VVV	©©©	€	O
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 19. do 25. julija 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Nemški fizik in matematik Albert Einstein je potoval z vlakom. V oddelek pride sprevodnik in zahteva vozne listke. Einstein išče po vseh žepih, po prtljagi, na klopi in pod njo, toda listka nikjer.
»Bom pa malo kasneje prišel!« reče ljubeznivi sprevodnik, ki je prepoznal učenjaka.
»S tem mi ne boste dosti pomagali,« povsem resno odgovori tvorec relativnostne teorije. »če ne najdem voznega listka, ne bom vedel, kam potujem.«
***
Angleški jezikoslovec Richard Bentley je bil v družbi silno neroden. Ko je potoval po Franciji, je bil povabljen h grofici Ferrers. V salonu je bilo slučajno več ljudi kot navadno. Znanstvenika je to spravilo v tako zadrego, da je čez nekaj minut vidno zbegan odšel.
»Kdo pa je ta nenavadni tujec?« je neki povabljenec vprašal gostiteljico.
»To je učenjak,« je odgovorila grofica, »ki ve, kako se reče
»stol« v vseh jezikih, ne ve pa, kako se sedi na njem.««
***
Slovenski matematik dr. France Križanič je znan kot pisec matematičnih učbenikov. Med študenti je krožila naslednja njegova prigoda: zjutraj je prišel dr. Križanič na fakulteto premočen od dežja. Vsi so ga spraševali, kaj se mu je zgodilo. In je razložil:
»Ko sem se odpravil peš od doma, še ni deževalo. Ko sem bil ravno na pol poti, je začelo liti kot iz škafa. Pa sem si mislil: Od tu do doma je enaka razdalja kot od tu do fakultete - torej bom enako moker, če grem proti domu ali pa če grem kar naprej. Odločil sem se za drugo varianto, kar je tudi logično - če bi šel proti domu, bi sicer lahko tam vzel dežnik, a bi moral potem opraviti še celo pot do fakultete in bi bil na koncu kar pošteno moker.«
O tej modri odločitvi je razpredal še kar nekaj časa, vsi okoli njega pa so se vedno bolj smejali.
»Zakaj pa se tako smejete?« je vprašal.
»Zato ker držite dežnik v roki.«
Grajena • Osmi koncert ljudskih pevcev in godcev Zapojmo prijatelji si
Že drugo zaporedno julijsko soboto je bilo v ČS Grajena praznično
Ob 11. krajevnem prazniku, katerega sklepno dejanje bo tretjo julijsko soboto, 23. julija, so ljudski pevci DU KD Grajena pod vodstvom Albina Kram-bergerja v dvorani Doma krajanov Grajena pripravili že osmi koncert ljudskih pevcev in godcev s Ptujskega in širše pod naslovom Zapojmo prijatelji si.
Sodelovalo je 17 skupin, v katerih je nastopilo več kot 110 pevk in pevcev ter godcev, ki so tokratno srečanje končali s skupno pesmijo Pod rožnato planino. Gre za stare prijatelje, ki se družijo na številnih srečanjih ljudskih pevk in pevcev ter godcev, ki ohranjajo, negujejo ljudsko pesem, jo predstavljajo in prenašajo na mlajše rodove. Ljudsko pesem, ki je nekoč spremljala opravila na vasi, so danes v večini preglasili stroji. Oglaša se le še ob redkih opravilih in običajih, ki jih danes še ohranjajo društva za ohranjanje tradicije in dediščine na vasi. Tako dediščina z njihovo pomočjo polno živi še naprej.
Prlekija • Poletni tabor otrok
Prireditelj je športno društvo Juhuhu z ekipo izkušenih in ambicioznih učiteljev, ki jo vodi Tomi Jagarinec. S skupino, ki šteje do 50 otrok, se dnevno ukvarja 6 do 7 učiteljev, delovni program pa vsebuje sestavine, ki omogočajo aktivno delovanje vseh otrok z različnimi motoričnimi sposobnostmi. »Pri njih poražencev ni, vsi so zmagovalci,« pravi Jagarinec. »Gre za način gusarskega delovanja in prilagajanja nepredvidljivih dogodkov, ki se pestro izmenjujejo in otroke vzpodbujajo k nenehnemu lastnemu razmišljanju ter ustreznemu ukre-
panju. S tem pa pridobivajo na samostojnosti, pomembnem vodilu v njihovem nadaljnjem razvoju.« Aktivno preživljanje prostega časa v obliki tabora pomeni za otroke pet dni brez staršev, mobilnih telefonov, računalnikov, televizijskih sprejemnikov ...in je za udeležence dobrodošla sprostitev. Desetletna sošolca iz Maribora, Marko je prvič, Tim pa drugič na tovrstnih počitnicah, sta se izvrstno zabavala in domačega okolja sploh nista pogrešala. »Škoda, da tabor traja le pet dni,« sta kar malo otožno dejala v en glas. Kako tudi ne, ko pa so kot gusarji povsem pozabili
na vsakdanjo domačo enoličnost.
Rdeča nit celodnevnega dogajanja je iskanje zaklada, boj za ozemlje, obvladovanje skupinskih in posameznih nalog, s pospravljanjem šotora ter drugih vsakdanjih opravil. Brez obveznega kopanja - »skokov v morje«, v kopališču seveda ni šlo, sicer pa je na dnevnem redu dopoldansko in popoldansko gusarsko urjenje, bivakiranje v gozdu, risanje načrtov in še zlasti uresničevanje takšnih nalog, ki otroke navajajo na čim večjo samostojnost. Ob tem ne gre prezreti spoštovanja gusar-skega kodeksa, ki ob njegovem
Grajeni, ki letos praznuje 807 let prve omembe kraja, so se ob letošnjem prazniku ČS, ki je 26. julij, grajenski ljudski pevci poklonili tudi s pesmijo, v kateri so opevali lepoto gra-jenske doline. Vodja pevcev DU, ki deluje pod okriljem KD Grajena Albin Kramberger, se je zahvalil vsem, ki se vsako leto vračajo s pesmijo in glasbo v Grajeno, širijo prijateljstvo in ljubezen med ljudmi. Posebej pa je pozdravil predsednika KD Grajena Vlada Bezjaka in Milana Petka, predstavnika MO Ptuj, sicer Grajenčana, ki sta
našla čas za letošnji koncert, saj se drugi vabljeni gostje niso odzvali. Ljudska pesem, ki je prelepa, pa je kljub temu segla do srca vseh, ki so v soboto prišli v dvorano Doma krajanov Grajena. Ljudski pevci DU KD Grajena bodo v svojem poslanstvu vztrajali, dokler bodo lahko, letos so zaradi bolezni nastopili z dvema članoma manj. Uspešno nastopajo že enajsto leto, ob 10-letnici delovanja v letu 2010 pa so izdali svoj prvi CD, na katerega so zelo ponosni.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ljudski pevci DU KD Grajena so pripravili že osmi koncert ljudskih pevcev in godcev, na katerem je letos nastopilo 17 skupin ljudskih pevcev in godcev.
Gusarji preplavili Bioterme
Termalno kopališče Bioterme Mala Nedelja z obdanimi naravnimi danostmi gozdov in travnikov je v minulih poletnih dneh bilo v znamenju predšolske in osnovnošolske mladine iz vseh koncev Slovenije. Skupaj 180 otrok v starosti od 6 do 12 let se je v štirih enotedenskih terminih udeležilo priljubljenega tabora s tokratno osrednjo tematiko - gusarstvo.
neupoštevanju prinaša primerne gusarske kazni. »Otroci so se povsem prilagodili gusar-skemu načinu življenja, zato nimamo nobenih težav. Vse poteka v najlepšem redu,« je bil zelo zadovoljen s potekom tabora Tomi Jagarinec. Pri tem ni pozabil izreči vso pohvalo izjemno prijaznemu in ustrežljivemu osebju tamkajšnjega novozgrajenega hotela, ki je popestril dogajanje v pretežno s kmečkim prebivalstvom naseljenih Moravcih v Slovenskih goricah. Tomi pravi, da se bodo v te kraje še vrnili, morda že prihodnje poletje ...
NŠ
Po nekajletnem premoru smo se ponovno odločili pripraviti akcijo
H^j nutukur/icu
^O^ETJA aott
V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali kupončke z datumi veljavnosti glasovanja, ki jih pošljete v predvidenem roku na dopisnici na naslov. RADIO TEDNIK PTUJ, D.O.O.; Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj. Sproti bomo preštevali kupončke in vas obveščali o vrstnem redu vaše najljubše natakarice oziroma natakarja.
Naj natakarali naj natakarica po vasem izboru bo prejel/a:
3 dnevni paket za dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' 2xpolpenzion ' 1xala cart večerja v novi
Restavraciji Convent ' DvoposteljnasobavHotelu Convcnt***(*j
' Vstop vpokriti bazen z ogrevano morsko vodo
Adria Ankaran
Izmed vas, ki boste pošiljali glasove bomo izžrebali:
1 dnevnipaketza dve osebi
' 1 x nočitev z zajtrkom ' Dvoposteljna soba vHotelu
Convent***(*j ' Vstop v pokriti bazen z ogrevano morsko vodo

( , i >•■ : : ¡ n
Kibiï
TERME
ptuj

Trenutni vrstni red:
1.	DEJAN KOREZ - CAFE EUROPA PUB
2.	JANKO LAMPRET-DOLINAWINETTU
3.	RENATAVESENJAK-BAR BIKERS CAFFE
4.	IVANKA KRAJNC - POMARANČA
5.	DRAGICA ESIH - RESTAVRACIJAZILA
6.	ALEKSANDER ŠIKAR - GOSTILNA PP
7.	SONJA KRAJNC - HOTEL PRIMUS
8.	ZVEZDANA KUNAC - DOLINA WINETTU
9.	GELIKA BREZNIK-BAR GELIKA 10. ANICAVRHOVŠEK-BAR KUHAR
Akcija poteka od 1.7. -19.8.2011.
Zmagovalec/ka akcije bo objavljena v torek 23.8.2011, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
GLASOVALNI KUPON
H^j nutukur/icu
^O^ETJA aott
Glasujem za: _
Naziv in naslov lokala:
Ime in priimek glasovalca: Naslov: _
Telefonska številka:
Tomi Jagarinec s 180 gusarji v Biotermah
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite najkasneje do 25.7.2011 na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Foto: NS
Prireditvenik
Torek, 19. julij
16.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, športni park: športne igre mladih 17.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, športna dvorana: turnir v bad-mintonu
Sreda, 20. julij
9.00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: izlet na Veliko planino
16.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, strelišče pri Brezniku v Krember-ku: ekipno in posamično streljanje z zračno puško
Četrtek, 21. julij
10.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, bivalna enota Zavoda Hrastovec
v Zg. Ščavnici: otroške likovne delavnice 17.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, športni park: turnir v ulični košarki med zaselki občine
Petek, 22. julij
9.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, pri preši: zbirno mesto za kolesarjenje po poteh občine 14.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, Zg. Ščavnica: slavnostno odprtje
mostu čer reko Ščavnico 15.00 Zgornja Gorica pri Račah, Botanični vrt TAL 2000: alkimija,
priprava sončnega eliksirja 18.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, okrepčevalnica Šenk: tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe 20.00 Sv. Ana v Slovenskih goricah, Kava bar Borza: družabne igre, turnir v taroku
20.30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: začetek festivala Art
Ptuj 2011, koncert Radeta Šerbedžija in Miroslava Tadiča 21.00 Lenart, letni oder: festival Len-art / Sašo Hribar show 22.30 Ptuj, staro mestno jedro: poulično dogajanje, nastopi mladih glasbenikov
KINO PTUJ
Torek, sreda in četrtek: animirana komedija Kung fu panda 2 - sin-
hronizirano v slovenščino (ob 18.00) in pustolovska komedija Pirati s Karibov: z neznanimi tokovi (ob 20.00).
Petek: animirana komedija Kung fu panda 2 - sinhronizirano v slovenščino (ob 17.00), pustolovska komedija Pirati s Karibov: z neznanimi tokovi (ob 18.50) in komična drama Mammuth -
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Puhova ulica 10 Telefon :(02) 787-51-11 Telefax: (02) 771-36-01
Na podlagi 14. člena Pravilnika o odstranitvi zapuščenih vozil (Uradni ve-stnik Mestne občine Ptuj, št. 5/1997) izdajamo naslednje
OBVESTILO
Obveščamo, da smo na podlagi odločb komunalne inšpekcije Mestne občine Ptuj z javnih prometnih površin odstranili naslednje zapuščeno vozilo:
St.	Znamka in tip vozila	Barva	Registrska št.	Lokacija odstranitve
1	KIA - Sephia	rdeča	neregistriran	Arbaiterjeva ulica
Lastnika vozila prosimo, da avtomobil prevzame na sedežu našega podjetja v roku 45 dni po objavi tega obvestila.
Če lastnik vozila ne prevzame v roku 45 dni od dneva objave, se šteje, da je vozilo opustil, s čimer pridobi Mestna občina Ptuj lastninsko pravico nad opuščenim vozilom.
Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
Mali oglasi
STORITVE
KLJUČI - KLJUČAVNICE ŠTIFTAR! Poletna akcija: cilindrični vložek Titan 30-35 s tremi ključi - samo 8,99 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj.
KMETIJSTVO
	
	(R RADIOPTUJ 89,8°981£ol04i3 ^^^^ www.radio-tednik.si
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razžagana, metrska ali v hlodih, možna dostava. Tel. 031 532 785.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
RAZNO
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
VS f
Štajerski TEDNI
www.tednik.si

POSKOČNIH
1.Ans.	VIHAR -Dobro mi gre
2.	MLADI GODCI-Nova polka
3.	DOMEN Z VIŽARJI - Izgubljen dom
4.	Ans. BISERI - Kdo je on
5.	VESELI DOLENJCI-Vse to si ti
6.	Ans. GORSKI CVET - Prve ne pozabiš
7.	Ans. NEMIR - Zavrti se z menoj
POP 7 TOP
1.	DRAGO J0ŠAR - Delo na črno
2.	NATALIJA VERB0TEN - Zapoj Slovenija
3.	ČRNA MAČKA-Po rusko
4.	ČUKI - Gremo okrog sveta
5.	SIMON C0KAN - Pojdi iz spomina
6.	OBJEM -CincaMarinca
7.	VANJA KUŠTRIN-Ti si mornar moj
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek; Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_______
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom,
S Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) poštna dostava na dom.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
PRODAM bukova, gabrova in brezova drva, možnost razreza na 25 in 33 cm, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM odojke, 25 kg. Tel. 755 3121.
PRODAM dve telici simentalki, breji 7 mesecev, A-kontrole. Tel. 031 623 356.
KUPIMO kravo ali telico za zakol. Tel. 040 647 223.
PRODAM domače (štajerske breskve) na tržnici v Lenartu vsak četrtek in petek. Se priporoča Kmetija Železnik, telefon 031 432 832.
NEPREMIČNINE
PRODAM dve novi stanovanji na Rogaški 30, Ptuj, pri Roku, I. in II. etaža 65 in 68 m2. Tel. 041 624 904.
PRODAM še nerabljeno sedežno garnituro, regal in klubsko mizico, za vse 350 €. Tel. 051 229 782 ali Muretinci 64 a.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
SPOMIN
17. julija so minila štiri leta žalosti, ko nas je za vedno zapustil
Janez Bezjak
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 117
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z mislijo nanj postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in tasta
Martina Vindiša
IZ PLETERIJ 33
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Posebej se zahvaljujemo g. župniku, govornikoma za ganljive besede slovesa, PGD Pleterje, pevcem za odpete žalo-stinke in pogrebnemu zavodu Mir.
Žalujoči: njegovi najdražji
ipema
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 19.7. 10:05 Hrara in vino 10:30 Pregled tedna 11:25 Modro 12:00 Ptujska Kronika 1215 Spaznajinose.com 13 05 Spoznavamo občine 14:00 Ptujska kronika - pnn. 16:00 Ptujska kronika - pra. 16:1! Kultura pa dlani - oddaja o projektu EPK 17:25 Lokacija Slovenija 17:35 Hrana ¡p vino 18:00 Ptujska kronika -pon. 1815 Povabilo pa kavo-pon. 18:50 Pregled Art Ptuj 2010 in napovednik 2011 19:45 Spoznavamo občine 20:00 Ptujska kronika-pop. 20:15 Moto scena 20:35 Povabilo na kavo - pon. 2110 Pregled Art Ptuj 2010 in napovednik 2011 21:25 Pomurski tednik 22:00 Ptujska klinika-pon. 221E Moto scena Sreda 20.7. 10:05 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika-pon. 10:45 Povabilo na kavo - pop. 11:20 Moto scena 11:40 Modro 12:25 Spoznajmase.com 13:15 Pregled Art Ptuj 2010 in napovednik2011 11:30 Motivacijsko predavanje - Hiok Vujičič 1615 Spoznavamo občine_
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
16:30 Polka in majolka
17:35 Hrana in vino
18:00 Povabilo na kavo
18=35 Ptujska kronika - pon.
19:50 Kultura na dlani - oddaja o projektu EPK
20:00 HegiTV-Goriinica
21:00 Povabilo na kavo -pon.
21:35 Spoznavamo občine
21:50 Pregled Art Ptuj 2010 in napovednik 2011
22:00 Ptujska kronika - pon.
Četrtek 21.7.
10:10 Hrana in vino
10:33 Modro
11:10 Spoznajmoss.com
12:00 Ptujska kronika
1!:15 Pregled Art Ptuj 2010 In napovednik ¡011
14:00 Ptujska kronika-pon.
14:15 Povabilo na kavo - pon.
14:50 tegl IV - Gorišnica
16:00 Ptujska kronika - pen.
16:15 Spoznavamo občino
16:10 Polka in majolka
17:35 Hrana in vino
18:00 Ptujska kronika — pon.
18:15 Mote scena
18:35 Vsega je kriva Nina
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:15 Spoznavamo občino
20:30 Spoznajmose.com
21:20 Koncert Temaž Pengev
22:00 Ptujska kronika- pon.
22:15 Pregled Art Ptuj 2010 in napovednik 2011
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
www.siptv.s
TOREK 19-7.
SREDA 20.7.
8:00 Muzikal GIM Ptuj 9:30 Kronika iz občine Destrnik 10:00 Predtekmovanje za zlato harmoniko
Ljubečna 2011 12:00 Video strani
18:00 15. Let D.U. Središče ob Dravi
19:00 Muzikal GIM Ptuj
20:00 Folklorni večer 1. Del - Cirkovce, 2011
22:30 Harem 3
23:30 Video strani
8:00 Hajdina - Ob dnevu Državnosti 9:15 Obletnica štajerskih frajtonarjev 10:15 Srečanje ljudskih pevcev Bresnica 2010 12:00 Video strani
17.00 Seja sveta Markova - V 2lVO
18:30 Dobrodelni koncert za živali 2011 - l.del'
20:00 80. Let PGD Gerečja vas
21:30 Polje, kdo bo tebe ljubil 1 .del
23:00 Mozaik kulture
23:00 Video strani
ČETRTEK 21.7.
8:00 Od paše do sira 8:40 Košnja trave Domava, Polenšak 10:00 TD Polenšak se predstavi 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil 1 .del 13:00 Video strani 18:00 Ljudski pevci Vrtnica 2011 19.30 Kuhajmo skupaj
20:00 Predaja gasilskega avta PGD Žamenci 21:45 Dobrodelni koncert za živali 2011 - l.del 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
P
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Donava 116 D, 2252 Domava
P
RADIOPTUJ
eta ¿fdetec
www.radio-ptuj.si
Ptuj • 60 let združenja šoferjev in avtomehanikov
Prostovoljstvo na področju preventive in vzgoje voznikov
Minulo soboto so v Ptuju proslavili 60 let Združenja šoferjev in avtomehanikov, ki je v najboljših časov štelo blizu 800 članov, danes pa jih je le še 229. Visok jubilej so združili s praznovanjem dneva šoferjev in avtomehanikov in šestim regijskim srečanjem.
Slavje so ptujski šoferji in avtomehaniki pričeli okoli 14. ure, ko se je blizu 100 uniformiranih članov in njihovih gostov iz 11 združenj v Slovenije, ob zvokih godbe na pihala iz Dornave, v slavnostni povor-ki podalo z Minoritskega trga do Mestne hiše. Tam so jih na slavnostnem odru pričakali podpredsednik ZŠAM Slovenije Milan Pečnik, podpredsednica zveze ZŠAM Štajerske regije Mira Onič, podpoveljnik zveze Bojan Predovnik in podžupa-nja MO Ptuj Helena Neudauer, ki je po predaji raporta predsedniku ZŠAM Frančišku Grilu udeležence tudi nagovorila. Podžupanja je poudarila, da je za mestno občino Ptuj sicer značilna bogata društvena dejavnost, vendar so redka društva, ki se lahko pohvalijo s 60-letnim delovanjem, kot ZŠAM Ptuj, pri čemer je izpostavila: „Malo starejši se še spomnimo, da smo v Zvezi šoferjev in avtomehanikov Ptuj učili prvih osnov varne vožnje, zadnje čase pa postaja to predvsem stanovsko strokovno združenje, ki si prizadeva za izboljšanje položaja vseh poklicnih voznikov in avtomehanikov. Brez njih si danes cestnega prometa ne moremo predstavljati, zlasti av-tomehaniki pa so zaslužni tudi za to, da lahko v današnji paradi občudujemo tudi nekatera sta-rodobna vozila. Posebej opazni ste v ZŠAM po raznih preventivnih aktivnostih, s čimer dajete pomemben prispevek k večji varnosti cestnega prometa."
Podžupanja Helena Neudauer je ob visokem jubileju predsedniku ZŠAM Ptuj Francu Gri-lu izročila spominsko priznanje pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija, s katerim ga je odlikoval župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Poveljniku ZŠAm Ptuj pa je izročila spominsko kristalno statuo mesta Ptuja, ki jo je ZŠAM Ptuj prejelo za številne preventivno aktivnosti ob svojem 60-letnem
Foto: M. Ozmec
Pred Mestno hišo v Ptuju je v spremstvu godbe iz Dornave in starodobnih vozil prikorakalo blizu 100 uniformiranih članov ZSAM iz vse Slovenije.
delovanju. Kmalu po slavnostni paradi pa so se ptujski šoferji in avtomehaniki skupaj s svojimi gosti zbrali pod prireditvenim šotorom ob restavraciji Gastro, kjer so nadaljevali osrednjo slovesnost. Po tem, ko je predsednik ZŠAM Štajerske regije Tone Koropec predal raport podpredsednici Miri Onič, je besede tople dobrodošlice zbranim namenil predsednik ZŠAM Ptuj Frančišek Gril.
V kroniki ZŠAM Ptuj, ki jo je pripravil upravni odbor združenja, so poudarili, da je bilo Združenje šoferjev in avtome-hanikov ustanovljeno 1. julija leta 1951 na pobudo takratnega okrajnega avtoprevozništva Ptuj, in sicer kot podružnica ZŠAM Slovenije. Prvi predsednik združenja, ki je ob ustanovitvi štelo 41 članov, je bil voznik avtobusa Ludvik Pšajd, ki je bil tedaj tudi sindikalist av-toprevoznikov. Prvotni namen zveze je bil predvsem v stanovskem druženju, skrbi za večjo prometno varnost, izobraževanju voznikov ter uveljavljanje poklica voznik, ki še danes ni
priznan tako, kot si želijo šoferji. V najboljših časih, v obdobju od leta 1980 do 1985, je bilo v združenju včlanjenih prek 800 članov in članic, danes pa jih je zaradi posledic tranzici-je le še 229. V glavnem gre za šoferje, avtomehanike, voznike delovnih strojev ter kmetijske mehanizacije in tudi nekaj drugih simpatizerjev. Padec števila članstva je posledica privatizacije in družbenih sprememb, ki jih je prineslo leto 1990, ko je propadla večina večjih avtopre-vozniških podjetij. V skrbi za izobraževanje bodočih voznikov je združenje leta 1972 ustanovilo lastno avtošolo, ki je bila tudi pomemben gospodarski dejavnik, saj je bilo v njej včasih tudi po šest inštruktorjev in sedem pogodbenih sodelavcev. Žal pa je tranzicija zahtevala svoje tudi na tem področju, zato so avto-šolo leta 2002 žal morali ukiniti. Ker ZŠAM ni imelo svojih prostorov, so leta 1975 kupili hišo ob Ormoški cesti v Ptuju, ki so jo preuredili za potrebe avtošole in še danes služi tudi za dejavnost Združenja. Dandanes
se ZŠAM Ptuj preživlja izključno iz članarine svojih članov in donacij posameznih podjetij, ki prispevajo sredstva za izobraževanje voznikov in večjo varnost otrok v prometu.
Sicer pa so v združenju še vedno zelo aktivni. Najpomembnejša je zagotovo akcija Prvi šolski dan, ko njihovi člani v uniformah dežurajo ob šolah in vrtcih ter skupaj s policisti in člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbijo za varno pot v šolo. Poleg tega vsako leto sodelujejo pri
izvedbi akcij Kaj veš o prometu, Ulice otrokom ter ob dnevu spomina na žrtve vseh prometnih nesreč.
Slavljencem je ob 60-letnem jubileju čestital podpredsednik ZŠAM Slovenije Milan Pečnik, ki je poudaril, da je zgodovina slovenske stanovske organizacije šoferjev in avtomehanikov zelo dolga, saj sega v narodnoosvobodilno vojno: „Priznati moram, da je bilo vseh šest desetletij vaše delo pestro, vsestransko aktivno in razgibano, še posebej na področju vzgoje in preventive v cestnem prometu, s čimer ste prihranili marsikatero človeško življenje. Uspešno in prizadevno delo vašega združenja je bilo nagrajeno s tem, da je vaš predsednik Frančišek Gril leta 2008 prejel najvišje državno priznanje prostovoljec leta, za kar mu še enkrat v imenu zveze iskreno čestitam."
Čestitkam se je pridružila tudi Mira Onič, podpredsednica ZŠAM Štajerske regije, ki je izpostavila tudi pomembnost praznovanja 13. julija - dneva slovenskih šoferjev in avtome-hanikov. Izrazila je prepričanje, da bodo v združenju ZŠAm Ptuj tudi v bodoče nadaljevali uspešno pot prostovoljstva na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu.
Ob visokem jubileju so se najbolj zaslužnim organizacijam in posameznikom oddolžili s priznanji in pohvalami, posebno spominsko priznanje ZŠAM Slovenije pa so ob 60-le-tnici humanega in prostovoljnega dela izročili tudi ZŠAM Ptuj. Slovesnost so s kulturnim programom popestrili moški pevski zbor iz Rogoznice pod vodstvom Franca Lačna, člani društva za ohranjanje kulturnega izročila Šurc iz Leskovca, mlad harmonikar in pevec Matjaž Hliš ter ljudski pevci in godci Prvenci-Strelci.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rojstva: Barbara Grabrovec, Bukovci 157 a, Markovci - deček Filip; Breda Golc, Mezgov-ci ob Pesnici 45, Dornava - deklica Blažka; Mateja Kosar, Zg. Hajdina 17 c, Hajdina - deček Matic; Jožica Viher, Kog 45, Kog - deček Žan; Danica Šeru-ga, Lešje 5, Majšperk - deček Anej; Špela Meznarič, Formin 31 a, Gorišnica - deklica Živa; Katja Medved, Dragonja vas 39, Cirkovce - deček Tomaž in deklica Julija-Kristina; Na-taliya Voglar, Zabovci 98, Markovci - deklica Veronika; Simona Novak, Vidanovci 16, Ljutomer - deklica Daniela; Valerija Šijanec, Hajdoše 108, Hajdina - deklica Kaja; Franja Sagadin, Sestrže 5, Majšperk
-	deklica Ines; Slavica Taciga, Hajdoše 70, Hajdina - deček; Sonja Ozmec, Drakšl 26 a, Velika Nedelja - deček Lukas. Umrli so: Franc Šnajder, Gregorčičev drevored 13, Ptuj, roj. 1943 - umrl 5. julija 2011; Stanko Kolarič, Cankarjeva ul. 9, Ptuj, roj. 1962 - umrl 25. maja 2011; Alda Juras Saric. Ul. Heroja Lacka 3, Ptuj, roj. 1961 - umrla 2. julija 2011; Danica Bartolec, Krče-vina pri Vurbergu 88 b, roj. 1956 - umrla 3. julija 2011; Terezija Novak, roj. Galovič, Velika Nedelja 41, roj. 1934 -umrla 9. julija 2011; Terezija Obran, roj. Čuš, Borovci 23 a, roj. 1931 - umrla 30. junija 2011; Rozalija Kozel, roj. Šmi-goc, Skorišnjak 42, roj. 1934
-	umrla 5. julija 2011; Neža Brus, roj. Viher, Podvinci 81, Ptuj, roj. 1958 - umrla 14. julija 2011; Maks Rodvajn, Ja-nežovski Vrh 50 a, roj. 1929
-	umrl 7. julija 2011; Josipina Pižorn, roj. Dedič, Andraž nad Polzelo 14, roj. 1931 - umrla 12. julija 2011.
Poroke - Ptuj: Boštjan Ro-škar, Kokolajnščak 10, Sv. Jurij ob Ščavnici, in Martina Hrga, Dragovič 2 a, Juršinci; Damir Lorenčič, Vosek 6 c, Pesnica, in Alenka Širec, Vin-tarovci 51, Destrnik.
■^HANlKoVpVVf4
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer je ob visokem jubileju predsedniku ZŠAM Ptuj Francu Grilu (desno) izročila spominsko priznanje pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija.
Podpredsednik ZŠAM Slovenije Milan Pečnik (pred mikrofonom) je poudaril, da je zgodovina slovenske stanovske organizacije šoferjev in avtomehanikov zelo dolga, saj sega v narodnoosvobodilno vojno.
Napoved vremena za Slovenijo
—7Z—- v ---W2A-7- Danes bo dopoldne povečini jasno, po-
Ako Magdalena dezi (22.),	nekod po nižinah bo zjutraj megla ali niz-
io /Zor it> rnrt nhrlrri	uLj^P^ 113/9 A.	ka oblačnost. Popoldne se bo zmerno poo-
blačilo, zvečer bo v zahodni Sloveniji spet začelo deževati. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 15, na Primorskem okoli 17, najvišje dnevne od 23 do 29 stopinj C.
V noči na sredo bo od zahoda dež z nevihtami spet zajel vso Slovenijo. V sredo bo pretežno oblačno. Občasno bo deževalo. Popoldne bodo padavine od zahoda ponehale, delno se bo zjasnilo. Hladneje bo. V četrtek bo dopoldne v zahodni in osrednji Sloveniji povečini jasno, drugod pretežno oblačno. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Popoldne bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami.