V sredo in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 6 for. 20 kr. „ pol leta . 3 „ 10 , n četert leta 1 „ 70 „ „ mesec . . — „ fO „ Po pošti: Za celo loto . 7 for. 60 kr. „ pol leta . 3 „ 80 „ „ četert leta . 2 „ — „ „ mesec . . — „ 70 „ „Živi, živi dull slovenski, liodi živ na veke!" Nar. pesem. Oznanila*6 Za navadno dvestopno verst« so plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8 kr. ,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskujej več« pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (»tempelj, za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. m. 21 0 V Celovcu v sredo 14. marca 1866. IVeflij m, TAJ—M——M———swnwwi Naši deželni zbori in naš politični program. II. Ker se zdaj vernem k stvari santi, o lete-rej sem namenjen govoriti, moram s svojega stajališča gospode opomniti, da je ok-toberska diploma ona listina (sprično pismo), ki nam je po najvišem sklepu vse poprejšnje deželne postave obnovila in nektere naredbe in odločbe napravila gledč na ogers-ko in hervaško ustavo, in da je jedro tistih glavnih postav, ki jih Avstrija potrebuje z ozirom na svojo historično preteklost in potrebo svoje preuredbe. In ravno to, mislim jaz, nam je pravno doslednost po ok-toberski diplomi zopet ponovilo; kajti, če se le v naš.o domovino vzremo, nahajamo tu po zgodovini spričuno resnico, da so bili do cesarice Marie Terezije v veljavi starodavni zakoni ("tako imenovani „Landhand-veste), ki so bili od svitlih sprednikov Njeg. veličanstva deželnim stanovom dani, in ravno to se more tudi po zgodovini spričati za Vsa druga kraljestva in dežele. Le škoda je, da nimamo nobenega tacega književnega izpiska, in da našo mladino le s pravnimi zgodbami zunanjih dežel oblagamo, česar jo pa morebiti deloma tudi to krivo, ker se prava avstrijska zavest pri nas še nič kaj prav oživiti noče (N ep o ko j). 0e se tedaj deržimo pravila, ki ga je Njeg. Veličanstvo v I. točki oktoberske diplomo postaviti blagovohlo, da bode cesar pravico, postave delati, j h spreminjati in preklicevati, le s pomočjo zastopnikov svojih narodov rabil, bode pa tudi razvidno, da februarni patent ni bil s pomočjo narodskib zastopnikov dan, ampak le o k troj ir a n. Gledč na to resnico pa tudi ne spoznamo, kako da bi se bilo treba kaj bati, da se bo pravna zavest, pravno mnenje in razmerje kazilo ali paškodovalo, kakor skuša dokazati večina ustavnega/ odbora, ker je vlada le to storila, kar bi bila imela storiti že leta 1861, še predno se je februarni patent razglasil Po oktoberski diplomi. so deželni zbori pravilo zraven skupnega deržavnega zbora; kajti razločno je povedano v III. točki, da si je Njeg. veličanstvo prideržalo pravico, v posebnih primerljehh — tedaj a d boe — tiste skupne zadevo, ki so se takraj Litave že dolgo let sem skupno obravnovale, tudi skupno obravnovati. Ta prideržek pa je ravno izjema od pravila, in če se, gospoda moja, gleda na to, da ni bil oži deržavni zbor takraj Litave nič kaj priljubljena skupščina (nepokoj in n a s p r o t s t v o), tudi če nič v misel ne vzamemo, kako se je začel, tedaj pa ludi nikakor ne vidim, čenni bi to tolikanj povzdigovali in za imenitno imeli, ko je vendar Njeg. veličanstvu vsaki čas prosto in mogoče bilo oži deržavni zbor razpustiti, sklicati pa deželne zbore kot postavne skupščine, ki so imajo o tistih deželnih zadevah, ki niso v II. točki za škupne zaznamovane, posvetovati, in je tudi Njeg. veličanstvo v najvišem razglasu večkrat kar slovesno za-terdilo, da nimata najviši razglas in manifest od 20. septembra na deželne rede nika-koršnega upljiva. Februarni patent je le oblika za deržavno zastopništvo. Skupnega deržavnega zbora pa še ni bilo, zato se pa tudi tu nikakor govoriti ne more, da- bi bila kaka pravica žaljena, ker je ta patent le neka pravna oblika in se zdaj od visoke modrosti Njeg. veličanstva, od darežljivosti in domoljubnosti vseh narodov po pravici pričakovati sme, da se bode prava in resnična postava za deržavni zbor po sreči dognala, po kterej bode mogoče dobiti pravo zastopstvo za skupno domovino. Tedaj pa tudi ni ft.Jpjm, govora, da bi se bili kdaj popolnoma te.pravkfe polastili; ravno zavolj tega patudiMie spo znam, kako da se o tem. more goyoriti/Tda je pravica v vseh delih deržave naše poškodovana, ko se je vendar po z nova obljubljenem porazumljenju in po zaupapol-nem zagotovilu visoke vlade previdoma z dobrim 'vspehom ravno tista pot nastopila, ki bi se bila imela že pred 5 leti nastopiti. Verb tega pa tudi mislim jaz, da deželni zbor še nima danes pristojne oblasti spuščati se v ustavno vprašanje, ker §. 19 deželnega reda prav za prav le dopušča, gledati na splošna vprašanja in postave in prevdarjati, kakšno moč da imajo na srečo in blagostanje dežele. Razločno pa je bilo povedano, da se bodo to vprašanje v dež. zborih takraj Litave še le tedaj obravnovalo, ko bota ogerski iu hervaški dež. zbor o njem mnenje svoje izrekia. Ako se k temu še pomisli, da bi tu lahko tudi kaka zniotnjava nastala, ako bi se namreč ne vedelo, kaj se s tem namerja in doseči hoče, tedaj, mislim jaz, še nima deželni zbor po svoji dozdanji oblasti danes pravice, zastran tega vprašanja svoje misli razkriti. Mi si prizadevamo — in kakor jaz sodim, bo tudi večina avstrijskih narodov z nami enih misli, kajti mi nismo še nikakor v francosko naukarstvo zatelebani! — mi si prizadevamo za na dve strani ve-zavno pogodbo, za pogodbo med krono in vsemi avstrijskimi narodi, da bode vendar enkrat mir v deržavi (smeh) in da so pomnoži blagostanje. Mi mislimo namreč, da naj se naredi ustavna pogodba, enaka pragmatični sankciji glede na red dedinskega nasledja (Successionsordnung) ter menimo tudi, da je vlada zdaj pravo pot nastopila, Besednik. V Velikovcu, kaj in kako? (Konec.) Ker sem bolj starokopitnež v tej reči, da terdim, naj šola pri cerkvi ostane, ktere hčerka je tudi, zato naj tudi hitro po cerkvenih šolska sporočila sledč. V Velikovcu je izgledna glavna šola s štirimi učitelji (med kterimi je starejši ravnatelj) in dvema katehetoma. Ravnatelj, mno-gozaslužen učitelj sosebno v petju in orglarju, in učitelj 3. razreda sta terda Nemca. Misliš si torej lahko, ljubi „Slovenec", kako huda se jima godi pri slovenskih otročičih. Treba je ravnatelju pri vpisovanju mnogokrat tolmača! Spodnja dva , nadepolna mladenča, sta Slovenca. Dasitudi je slovenska Šent-Ruperška fara v Velikovec všo-hina; dasitudi iz bližnje št. Peterske in Rlošterske fare, kteri nimate domače šole, dosti otročičev mestno šolo obiskuje; dasitudi je rokodelskih učencev največ s kmetov, podučuje se vendar v vsakdajni kakor tudi v nedeljski šoli razun kerščanskega nauka, skoz in skoz le nemški. Gospodoma kanonikoma gre vsa čast, da v obeh jezicih pod-učujeta! In tako je prav, vsaj je tudi najviši katehet vselaj tako učil, da so ga po- slušavei zastopili! Kakor sem slišal, vpeljala se je letos v 1. razred tudi zraven nemške slovenska abeceda, da se otročiči vsaj nekoliko slovenski brati naučč. Za vse to gre -pa hvala velikemu šolskemu prijatlu, prečastitemu gospodu dekanu. Da so, je v Velikovcu otročičem tudi slovenski treba učiti, spoznali so dobro bolj izobraženi meščani in uradniki, zato pa tudi za svoje otroke slovenskega učitelja plačujejo. Občno spoštovani in izobraženi meščan sam mi je rekel : „Naj bi se v naših šolah kaj več slovenski podučevalo, ne bilo bi nam treba sinov v Ljubljano ali v kak drug slovensk kraj pošiljati in dosti lepih denarcev za to potrositi." Ako hoče tergovecfanta v poduk vzeti, vpraša ga hitro, ali zna slovenski? Slovenski jezik je Velikovčanosn tako potreben, kakor ribi voda! — Ker slovenski otroci v šolah razun kerščanskega nauka, le nemške besede in nemško razla ganje slišijo, kterega pa no nastopijo, kdo se bo še čudil, da jih dosti zaostaja in se vse veselje do šole zgubi! In kar se meni v Velikovcu pri tistih, ki pridejo s kmstov, še posebno ne dopada, jo to, da so otroci dopoldne po šoli čisto sami sebi pripuščeni ter letajo cele tri ure po mestu okrog kakor zgubljene ovčice. Kaj se pa otrok pri takem postopanju nauči, to ve dobim vsak, ki se je le količkaj z izrojo otrok pečal! Kako se pa kaj v Velikovcu uraduje? boš radovednež „Slovenec" spet baral, Do sedaj še nemški, kakor pri vas v Celo v c u; pa stavim, da so možje, kakor naš občnocenjeni in spoštovani okrajni predstojnik g. Jožef Kronik, gospodje Vidic, žl. Glaunach, vitez Katzensteinski, Potočnik, Kandler, Ferm in Grilc, tudi zmožni in volje v Beleredijevem smislu delati ter Slovencem slovenski dopisovati, slov. vloge sprejemati in jih tudi v slov. jeziku reševati. Vederemo! — Iskreni avstrijanski deržavljan in vselej zvesti sin svojemu slovenskemu rodu je tudi naš gospod Ožbald Brulc, c. k. inženir, ljubljen in visoko spoštovan pri Slovencih in vseh lojalnih Nemcih. — Še neko veselo novico, ljubi „Slovenec", ti imam iz našega mesta naznaniti: K nam namreč je prišel sedaj za advokata ne kak nemškutar, ne kak oča „Počasnič" (tega Bog ne daj!), temveč slav-noznani gospod dr. Pavlič, mož bistroumen in rodoljuben, da malo tacih. Mi Slovenci so veselimo tacega gospoda, ki nas bo dobro razumel, se po domače z nami pogovarjal, nam slovenski spisoval in nam ubogim Slovencem z besedo in djanjem pomagal! Slava gospodu deržavnemu ministru, ki nam take možake pošilja ! — Kakšno jo socijalno ali društveno življenje in kaj dela politika v Velikovcu? Da da bi ta, Če tudi težavni in dolgi cilj in konec vendar enkrat, kar je v uajkračem erau mogoče, dosegla. Ako se praša po razlogih, zakaj da je Njeg. veličanstvo najviši razglas izdalo in svoji vladi zaukazalo, manifest od 20. septembra razglasiti, mislim jaz, da jih besede najvišega razglasa same v sebi imajo, in da nam ni za ničesar voljo Njeg. veličanstvu nezaupljivim biti; kajti po tem razglasu ne prihaja deželnim redom nobena nevarnost, in domenjaje si, da so deželni zbori pravilo, izvzemsi tiste skupne zadeve, ki jih bo po svoji obljubi vlada sama med tem časom v največi sili opravljala, mislim jaz, da se je ta sprememba v ustavnem življenju zgodila le zavolj deržavne potrebe, ali, če hočemo rajši, zavolj nagona ohraniti samega sebe. (Oho na levici!) To pa, da jo večina majorizovala in se je teorija o zgubi der-žavnega prava očitno spoznala in terdila — po čemur se ni samo Ogrom nasproti ravnalo, ampak lahko bi bilo tudi kakemu narodu v severoizhodnom ali jugozapadnem kraju naše monarhijo na misel prišlo, posluževati se te teorije tudi proti nam, samo zavolj tega n. pr. ker nismo mi ali Cehi svojih ustavnih pravic nekaj let ali še celč več stoletij sem izverševali, to. pravim jaz, to je naše razmere in misli, ki so se polastile raznih narodov, o pravnem razmerju do krone tako preongavilo, da se je res moralo kaj stoi-iti, da bi se kaj pomirila večina narodov zastran prihodnjosti avstrijske deržave. Gospoda moja! kazalo se je prav očividno, da je bila v prejšnjem času večina narodov avstrijskih zoper februarni patent, zdaj pa da jo zanj. *) Tedaj mislim jaz, gospoda moja, je pa to kaj važna, pomenljiva in nikakor malovredna reč pri razvoju skupne naše domovine, za ktero nam mora zmirej mar biti. Jaz mislim terej, da bi ta adresa, ki jo jč večina ustavnega odbora predlagala, motila na poti, ki jo je Njeg. veličanstvo in visoka vlada z zaupanjem na sodelovanje in pomoč vseh avtrijskih narodov nastopila. Jaz pravim, da bi mogla motiti na tej poti in menim tudi, da bi bilo neprevidno, izrekati se tako kakor da bi vedno sumili namere in osebo Njeg. veličanstva (velik nepokoj i n n a s p r o t s t v o !), kakor nam to prevdar-janja več deželnih zborov res pričajo ; kajti, *) Ker te besede niso jasno, mislimo, da se jo tu slavnemu govorniku ali zareklo ali pa da je tiskarni pogrešek, in da bi moralo stati. oktoberska diploma ti v kratkem povem, rečem ti, da ni kraja pod milim solncem, v ktereru bi se tako „socialiter ntquo cordialiteru imeli, kakor v Velikovcu! Oe sedita pri ,olu ali vinu dva skupaj, se trije kregajo! Če pride ,,bindischer Tost“, (priljubljena fraza tukajšnje nemške omike!) med te politikarje, godi se mu, kakor psu, kedar med razuzdane velikovške fantaline zajde Tu ti sedijo naši politikarji, da malo tacih! Pretepajo ti „Concordat*1 ali, kakor mu je eden rekel : „Kreddt“, da mu joj in gorje! Ubogi „Kredit!4 kaj hudega si vendar nekterim „purgarjem“ storil, da secundum „Presse cum sociis11 tako hudo po tebi bijejo ? Si jim mar ti železnico izpred nosa odnesel, voznike iz ceste izpihal in mošnjice spraznil? O Kre-dat! Kredat! kakšna se ti bo godila, če takim možiceljnoin med perste prideš?! Mnogi politizirajo tako abotno, da pameten človek najboljše stori, če vstane , — gre — in si misli: Puhloglavni politikarji! vi bi politizirali, ki še svoje glave in svojih nog toliko vladati no morete, da ne bi pod mizo padle ali se po ulicah opotekale! To „ljubi Slovenec11, ti je večkratno socijalno življenje v našem tristolpnem Velikovcu — veden pust! — Ali kaj pust? — Dro pust, tisti rogati, našemljeni, v nemških časnikih toliko hvalisam princ „Karneval11 ! Ker pa favno sedaj dosti pustnih treparij po raznih — 82 — gospoda moja, ta reč je dogovorjena, in da je bila zares dogovorjena, kažejo nam besedo teh prevdarjanj. Ni jih pa vdihnil genij ali duh pravice, tisti genij, ki narode vodi, ampak bila so le, kakor sem že rekel dogovorjena (smeh), in jaz menim, da jim ravno to kaj zelo njih važnost jemlje. V manifestu in v najvišem svojem lastnoročnem pismu rekel je cesar z drugimi besedami: „Mir hočem imeti med in se svojimi narodi11, in ravno zavolj tega nam pride zdaj eč svojim cesarskim zaupanjem naproti. Tedaj pa tudi ne sprevidim, zakaj da bi mu enakopravni narodi, ki naj bi še dolgo dolgo v deržavni družbi ljubi mir vživali, z enakim zaupanjem ne odgovorili? Jaz menim, da bi gledč na darežljivost za Ogri v ničemur zaostajati ne smeli. Ogri so imeli važne pravice, ki pa po oktoberski diplomi med skupne zadeve spadajo. (Je tedaj to premislimo, da bodo morali oni precej žer-tovati skupni domovini na korist, tedaj , bi bilo pa mojih mislih tudi od nas kaj lepo in spodobno, če si majhen del tistih pravic, ki smo jih do zdaj imeli, za kratek čas „ustaviti11 damo, ravno zavolj tega, ker bi se na Ogerskem nad njimi spotikati utegnili. Širji deržavni zbor, to jo postava zarad zastopstva, nikakor ni mogla vezavna biti za celo deržavo, ker bi se tako znamenit del, kakor je Ogersko, llervaško in Slavonsko, spotikal, zlasti kar se tiče sprejema. Da je vlada ob enem tudi oktobersko diplomo predložila, prihaja to gotovo od tod, ker so v njej nektere zadeve med skupnimi zaznamovane, ki se pa po ogerski in her-vaški ustavi niso kot skupne ali skupaj obravnovale. Da bi sc bila pa tudi drugim deželam oktoberska diploma v poterdbo dala, to sc ni moglo zgoditi, ker velja nam za načelo, po kterem se je naša pravna doslednost od starodavnih časov do sedaj uravnala. Če zdaj še premislimo, da je veliko deželnih zborov v nasprotnem smislu adrese napravilo iu Njeg. veličanstvu poslalo, zopet drugi deželni zboru pa da niso niti adres niti kakega druzega znamnja za ali proti — pro vbl contra — od sebe dali; čc na dalje prevdarjamo, kako si ljudstvo derži in misli, sklepali bomo po tem — vsaj jaz sem tega preverjen—da nista najviši manifest in sep-temborski razglas v enem delu naše dežele nikakor neugodnega (neprijaznega) vtisa, v drugem pa sta zares prijaznega naredila (oho! časnikih bereš, boš radovednež morebiti pa tudi še baral: Kako jo pust v Velikovcu kaj rogovilil? Se precej, ker dosti se je plesalo, polo in godlo, še več pa popivalo, in prav veliko mošnjie »praznilo. Naj ti bo pa poverh še ena za pust, dasiravno se je že pred pustom zgodila. Dva roja sta nekoliko časa v enem panju (koritu,) namreč v 11. gostivnici, mirno med seboj živela. Gostivničar 11 se preseli in spravi oba roja v Seli. pivarnico. To ju jo pa menda nekoliko prerahljalo in pomešalo. Pri Seli. se začneta roja mod seboj bercati, vbadati in pikati. Mlajši roj ne more več tega prenašati, — začne silno šumeti, pograbi „Al-penbliitter, Presse, Kikoriki“, itd. vzdigne se in obsedi v L. gostivnici; stari pa za-brenči žalostinko : Adieu ! adieu! adieu! — Schciden, ach Seheiden thut well!! — Mlajši roj je tudi ostal pri L. in nabira med, če tudi večkrat umazan, po pisanih rožicah nemških časopisov. To ti je olikani roj Ve-likovškega „Leseverein-aM. — Starejši roj pa je zvest ostal gospodu H. in v starem panju poje, gode, brenči, pije in plešo, kakor se mu ljubi! Ta roj nosi na svojem banderu napis: „Vblkennarkter Gesangsver-ein.“ — Drugikrat kaj druzega; ti pa, da si mi srečen, mili Velikovček moj! oho!). Zatorej mislim jaz, da to ni bilo nič slabega ali škodljivega za blagor naše dežele, in naj vam smem zdaj nasvetovati svoj predlog: „Visoki zbor naj nikar ne poterdi J predloga odborovo večine, da bi se adresa ne Njeg. veličanstvo napravila, ampak prestopi naj se k dnevnemu redu.11 'i/ Avstrijansko cesarstvo. Bolj ko se sam bližajo odločni dnevi, v kterih se ima razsoditi o prihodnjosti Avstrije, bolj jo udelujejo centralisti in avtonomisti, da bi štreno deržavnopravnih zadev kolikor mogoče še bolj zamotali. Da jim je bil federalizem že od nekdaj — tern v pčti, je dosti znano; da ga bodo pa tako strastno napadali, kakor ga zdaj, ter ga imenovali smertno rano za ustavnost, za Avstrijo sploh, to presega vse naše misli, in ako je strast gotova propast, težko težko se je mirne sprave in poštenega medsebojnega porazum-ljenja nadjati! Vendar — tolaži in jači nas to, da ne bode v vredniških pisarnicah gra- -skega „Telegrafa11 ali dunajskih centralističnih listov osodopolna kocka padla, ampak kje drugod! Naj se le šopirijo in norce vga-njajo — še bo jutri dan! — mi ne želimo nikomur krivice, ne pustimo pa tudi ne svo-jih pravic in dolžnosti, ki nam velevajo, po- j ganjati se za tako prcuravnavo, ki je mogoča in tudi porok, da more Avstrija obstati. To pa se edino le zgoditi zamore v I federalističnem smislu in načelu. Da s tem propadejo vse sladke sanjarije o cen tralisticnem parlamentu, to je gotovo, in prej ko so zgodi to, bolje bo; nikakor pa ni s tem dokazano in tudi mogoče, da bi bilo j federalistično načelo res tudi smertna rana ustavnosti. To zamore le tisti terditi, ki je poln strasti ali se mu pamet meša. Ali mar ni res? Tudi na dunajskem vseučilišču so se godile one dni žalostne homatije, pa — centralističnim listom ni za tč nič mar, — mahajo pa tem bolj po Čehih, kakor da bi se ondi na Češkem Bog ve kaj godilo in da so Čehi vragu se zaprisegli vse po konci postaviti, in Nemcem in Judom kri izpiti! Da se je res nekaj Žalostnih dogodkov pripetilo, obžalujemo tudi mi, ali ti nimajo z narodnostjo nič opraviti, kakor to Kuranda in njegovi pajdaši po svetu trobijo. Homatije na praškem vseučilišču izvirajo po naših mislili iz nepremišljenega in nerodnega vedenja tako imenovanih nemških zastopnikov - zlsati prof. Hbflerja, ki je sč svojo knjižuro Slovane razdražil; drugim homatijam pa so drugi vzroki, ki jih je sedanje žalostne dni tudi drugod dosti. Toda našim nemškim kulturonoscem je to vse eno, vse jim prav hodi, da le morejo po Slovanih udrihati, njih narodne prizadeve pred svetom gerditi in v nič devati. Foj te bodi, Kuranda! Uradnik Marki, kije dun. kreditnico za | poldrugi milijon ogoljufal in vse v loteriji ; zaigral, obsojen je bil pri ondanji sodnijski obravnavi na 4 leta v težko ječo in da mora 180.000 gld. poverniti. G a 1 i š k i zbor se konča 28. t. m., češki pa še te dni, če ga ne podaljšajo, česar bi mu bilo zelo želeti, ker ima še dosti opraviti. Za Beneško se neki pripravljajo velike premembe. Dobilo bode najvišo sodnijo v Veroni , viša pa ostane v Benetkah. , Slovanske občine na Sle s kem pripravljajo prošnje na derž. ministra zarad enako- j pravnosti jezikov, ker od dež. zbora nič do- ; Drega ne pričakujejo. Dežele nutranje-avstrijanske. I* Celovca. (H e r v a t j e ; premil, knezoškof; — tuji pridigarji; — čemd sablje?) Slava, trikrat slava Horvatom našim bratom ! Trepetaje smo pričakovali, kaj da se bode v zagrebškem zboru sklenilo zastran deržavnopravnih zadev. Sklenilo se je tako, kakor je prav! Hervatje ponovijo svojo starodavno zvezo z Madjari pa ue dajo narodne in politične svoje samostojnosti, — v del žavnem zboru hočejo veljati za posebno deržavno pravno indivi-dualiteto ali osebnost. Spet je nov rog odbit dualizmu: slava! — Že 1. 1863 so premil, naš knezoškof v dež. zboru naznanili, da so volje vso dnino, ki jo dobivajo kot dež. poslanec, darovati tukajšnjemu šolskemu pripravništvu. To so storili vsako leto in tudi letos so poslali 300 gld. za tukajšnjo pre-parandijo. Škoda, da se že dolgo ni podložil račun ; ljudje še rajši darujejo in popivajo, ako vidijo, kako lepo in modro se gospodari. Slava torej premil, našemu kne-zoškoiu za ta dar, kakor tudi za skerb, ktero obračajo za dušni blagor našega mesta, Ravno te dni se obhaja sprelepa pobožnost k česti kronane sv. glave, ki slovi po celcj deželi. Poprejšnja leta ni bilo toliko pridig, kakor so jih vpeljali sedanji premil, knezoškof. Letos so še celo dva tuja gospoda poklicali, naj pridigata o tej svečanosti. Pridigata torej gg. Schweigkart Jož., dekan v Sent — Andrašu in Prandštattor Jan., župnik v Kneži pri Brežah. Ljudi se zbira toliko, da jo prostorna cerkev veliko pretesna. V nedeljo ob štirih je bila perva pridiga, ktero so imeli knezoškof sami —; Pa nekaj je motilo in jezilo poslušava«, friletel je brezoglav husar ravno do cerkve ju smukne v hišo, ki stoji tikoma cerkve. Za njim pa priletč 3 drugi husarji z nago »abljo v roči. Na dvoru imenovane hiše so se tako mahali, da je vso cingljalo in vsem poslušavoem v cerkvi se je serce treslo. Slednjič privlečejo beguna iz hiše, pa jo ves v kervi, menda ga jo nekdo s sabljo črez lice mahnil. Menda so so v Uekej kerčmi sperli, eden jo hitro pobriše, Uni trije pa za njim in ga podijo z nago sabljo po mostnih ulicah. Cetertek popred je na velikem tergu nek oficir berača, ki ga jo za božji dar prosil, tako s sabljo mahnil črez lice in ramo da jo bil ves razmesarjen. Naglost je huda reč; zatorej spet vprašamo, čemu sablje in bajonete zunej službe? Veliko nesreč bi se ne godilo, ako |d pri nas bilo, kakor je po Francoskem in drugod. ■» Haloz. KB. (Kako se kaj na Pošti ravna?) V ustavni Avstriji se spre-jetnljejo in odpošiljajo pri vseh poštnih uradih listi z napisom v narodnem jeziku tiste nkrajine, kjer sc na pošto davajo, tedaj na Hrvaškem s hrvaškim, na (Juskem s češkim jjd. naslovom; samo mi Slovenci na malem otirskem še nismo doveslali dotle, da bi milost imeli vselej brez ovire in nepriiik pisma odpošiljati s slovenskim napisom; samo mi smo še zavrženi pastorki v svoji domovini. Hokaz. L. 1864 mi je nek prijatelj poslal zavitek knjig iz Maribora, pa no vede na tanko poslednje pošte, napisal je: Ormož, *— kamor so knjige tudi pridrdrale. Prelomnico sem dobil po nekem času iz Kri-ževljan na Hrvaškem; ker pa je Ormož precej daleč od nas, pisal sern poštnemu Uradu v Ormožu, da mi blagovoli zavitek Poslati na Zavrč, kjer jo poslednja pošta za ®v. Barbaro v Halozah poleg Borla. Davši preklicni list v Ptuju na pošto z naslovom : klavni c. k. poštni urad v Ormožu, dobil 8em ga teden dni pozneje brez zaželenega V3peha drugič domu. Kako? Poštni odpravila, prekrižavši „Ormož11 *) trikrat, je niže zapisal „Olmiitz44, in pismo jo je mahnilo nad BeČ v Olomuc, od koder se je z dodano opazko: In Olmiiz erliegt nichts, — spet na Ptuj povrnilo, odtod pa retour Sauritsch uh’ . . . Eto vam krasnega dokaza narodne favnopravnosti v Avstriji Da bi taki poštni Uradniki mesto preziranja in zaničevanja našega jezika in narodnosti v roke vzeli Primerne knjige ter se dobro naučili domačih imen naših mest, trgov itd., no bi se uevali pred svetom v sramoto zavoljo velikanske nevednosti, marveč hi sposobni bili *) Ormož je od Ptuja druga železniška postaja, Ptuju sosednje in najbliŽnje mesto, pa modrica se ni hotela toliko usmiliti rečenega uradnika, da bi mu zastor razgrnila do Ormoža. — 83 — svojo uradno dolžnost dostojno spolnjevati! •— Drugi dokaz. Dne 29. dec. 1865 sem list izročil poštnemu odpravništvu na Zavrči, da ga odpravi v Laški trgali Laško pa povrnilo mi ga je pristavivše, da ne ve, kje je Laški trg; poprosil sem odpravnika po poslu, naj mi o tem pismeni odgotor da, kar se je mahoma storilo. Ondi je rečeno, da ne najde v miljskein kazalu tega imena, tedaj ne more določiti poštnine za list. Laški trg je na malem Stirskem poleg železnice, poštni odpravnik na Zavrči pa nima toliko zemljepisno znanosti, da bi mogel pisma odpravljati v svoji najoži domovini, — pojdi rajše volarit, ne poštarit! Njegovo vehčestvo nam je zagotovilo narodno ravnopravnost s posvečeno in neukanljivo besedo, poštarstvo pa se drzne v naši domovini temu nasproti ravnati, ter nam odreči sprejem lista s slovenskim naslovom. Jaz sem to naznanil poštnemu ravnateljstvu v Gradcu in popra-šal, nimajo li poštni uradi za ložejše raz-vedbe voljo miljskih kazal, 'kjer so poleg nemških imen tudi slovenska in obratno, in v nikavnem primeru, zakaj ne? Ali poštni uradi delajo to v nevednosti ter nas in našo pravice nalašč žalijo ? Poštno ravnateljstvo nam je blagovolilo odgovoriti tako le: V miljskih 'kazalih za vso cesarjeviuo osnovanih in poštnim uradom danih, da po njih morejo poštnino določevati, ni imena Laško, in sicer bržčas zato ne, ker se doslej ni pojavila taka potreba, ker je nemško ime tega trga mnogo dalje znano, saj tudi navadno cela stranke, rabeče v naslovih manj navadna imena, ogibljejo se s tem vsaktero ovire, da poleg njega tudi navadnejše postavljajo. Ime Laški trg pa se tudi ni našlo v večih zemljepisnih delih, tako daje to še to manj navadno nego Laško. — Da bi si poštni uradi napravili Kozlerjev zemljevid kot uradni pomoček, bi se menda od pošt težko smelo pričakovati.“ Iz tega uradnega odpisa se vidi, da dosle nismo bili mi Slovenci vredni imen svojih mest, trgov itd. v poštnem imeniku nahajati, ker menda ni treba bilo; res daleč jo dospelo nemčevanje! Jaz sem v Ljubljani vprašal svoje učene prijatelje in iskrene rodoljube, je li tudi imajo enakih primerov s pošto, a odgovorili so mi, da o tem nikdar niti slišali niso, nego da se vsako pismo s samo slov. napisom brez ovire odpošlje. Kako neki je na Kranjskem za poštne urade napravljeno miljsko kazalo, saj se tudi šteje „k vsej cesarjevim4*? Jaz tako le sodim: Ondi imajo imenik tudi s slovenskimi imeni, ako pa ne, po drugem poti so si poskrbeli slovenskih imen. lJo odgovoru poštnega ravnateljstva bi se moralo misliti, da trjenje prvega stavka ne stoji, toliko gotovejše tedaj drugega. Ako jo na Kranjskom v tem obziru vse v redu , zakaj bi se pri nas od poštnih uradnikov žalila ravnopravnost narodnega jezika, saj rni tudi nismo onuče. Mi tudi vemo, da bi za vas lože bilo delati po enem kopitu prezirajo pravice drugih nenemških narodov; toda vedite, da se mi tudi štejemo za narod, kteremu je prestol zaveril razvoj jezika in narodnosti, da tudi mi skrbimo narodno osobiuo si ohraniti, liotč kakor narod živeti; nam je ravno tako mila naša svetinja, kakor drugim njihova, prezirati pa in kratiti si ne damo tega, kar je naše in kar nam gre, da si bi prišel kri-latec z nebes! So li imena naših krujev v nemški prestavi ali krajavi mnogo dalje znana, nam ni mar, mi si jih doma po svojem imenujemo in smemo imenovati, kakor vi svoja; kaj bi Nemci rekli, ako bi se v veliki Nemčiji pisala imena nemških mest na listnih naslovih po slovenskem ali kako inači: Monakovo, Porečje, Rezno itd? Pišejo li navadama tudi pravi rodoljubi poleg sltiven-skih imen še nemška, nikakor ne pritrdimo takega postopka, ker s tem se sega pod pazduhe nemčevanju, priklada nemških imen je zavetje medlim in nemškutarskim uradnikom; delamo li tako, nikoli se poštarji ne privadijo naših imen! Komur pa ni mar se potruditi, da hotč uradu zadostiti se ne nauči miški, poslovi se z nami, saj to tirja oštenje vsakega nravnega človeka; žali-og mnogo ljudi med nami služečih ima v sionsko kožo zavito torišče, kjer poštenost čepi. Naznanili smo, da hi Kozlerjev zemljevid bila dobra pomoč za poštne uradnike, ker ondi se nahajajo vsa krajna mena vsega Slovenskega, toda to jim ni povelji. Dobro, ne delajte nam oviro in odpravljajte nam listove v redu, pa skrbeli ne bodemo za vašo vednosti ali nevednosti, pravica se nam mora priznati! Neugodno je tudi, ako človek dobi utrgano pismo in vrh rego zapečateno s poštnini pečatom; to o listni kriv-nosti. Toliko stavljaino do znanja državnemu popečiteljstvu proseči ga, da se te napake podložnega uradništva blagovolijo odstraniti. — A I* 'rom'iiMkcga 3. marca. (Mnogovrstne zadeve. Dr. Tonkli. Oita v ni ca.) Gotovo ni vredno odgovarjata nesramnim protivnikom in dopisunoin „Tr. Ztge.“ in njenim pajdašicam. Tudi vrle „Novice41 so se že menda toga naveličale, spominjajo se dobro prislovice, ki pravi, da jo zastonj zamorca umivati 1 Mnogokrat sem že mislil o tem kaj več pisati, pa vselej sem zopet položil pero na stran, dobro vedo, da nemškutar ostane nemškutar, ako mu še s tako jasnimi dokazi njegove protidokaze spodbijaš. Danes pa mi ni dalo srce mirti, dokler nisem peresa v roke vzel in si s tem pravično jezo malo ohladil. Res mora človeka pravična jeza zgrabiti, kadar čita zabavljivo in ves slovenski narod razžaljive dopise po nemških listih, kterim posebno teta „Triester-ca“ svoje predalčeke ponuja. In ti soyražniin žaljivi dopisi prihajajo večidel v „Triesterco44 le iz središča Slovenstva, iz bele Ljubljane. Neverjetno je, ako bi človek satu ne videl belega na čeruo, kaj ti sovragi naši vsega ne počenjajo. Zato ker naši pravi narodni poslanci le narodno svetinje in pravice branijo, repenčijo se oni, da je groza! Natolcujejo nas, da smo „panslavisti14, da z Rusko koketiramo in Bog vo kaj šol — „Triester-eini44 dopistin se je v 45. listu še celo predrznil omilovati slovenske časopise, kteri se z vsemi dušnimi močmi in logičnimi dokazi za jezikovo ravnopravnost borijo in potegujejo, svetovajejim, da naj bi na dalje neinškutarstvo zagovarjali in narodu priporočali ; saj drugači ne zamoremo zapopasti omenjenega dopisa iz Ljubljane, kterega nam je 24. p. m. „Triester Ztg.“ prinesla. Kako so ouiilovali Nemci njih sobrate v Šlesvik-Holštajnu, kterim so Danci nemški jezik iz javnega življenja odpravili! Oni pa hočejo z nami to delati, kar so njih bratom delali Danci. Ti torej ne poznajo besod našega Zveličarja, ki je vsem ljudem zapovedal : „Kar nočete, da bi so vam storilo, tudi drugim no storite44! Načelo ravnoprav-nosti tiči torej že v krščanstvu, in ako bi se vsi narodi tega načela držali, ne bi bilo na svetu toliko sovraštva in hujskanja narodov proti narodom. Nesramnost in bez-značajnost nemškutarjev, krivičnih Nemcev, drugih odpadnikov in majki Slavi izneverjenih sinov je gotovo že vse meje poštenja prekoračila, in takim naj bi so slovenski časnikarji, kteri se vsem nezgodam in ne-prilikam kljubu borijo, da bi še vedno nemškemu življu sužnjemu narodu boljšo prihodnjost pribojevali! Kar je Bog človeku za sv. vero najdražjo stvar, jezik ali govor, dal, to svetinjo vsakega naroda in torej tudi našega hočejo nam naši protivniki, tako imenovani nemški „liberalci44, „frajgajsterji44 in drugi to baže v blato potisniti in ugonobiti. Sami bi se radi povsod prosto gibali, nam pa še celo jezik zavezali! Tako razumevajo Nemci ravnopravnost! Pojte rakom žvižgat in polžem pčt z vašo bistroumno logiko! Tisočletni jarm ponemčevanja nas je že dovolj odrgnil in ožulil, mar mislite, da bo to do sodnjega dne trajalo ? — Gledali naj bi torej za naprej volivci poslancev po vsem Slovenskem, kakšne [inožč da imajo red seboj in ako so tisti vneti za narodno lagostanje. Ker imajo pft duhovniki naj- 84 — veČi upljiv in zaupanje med vernim slovenskim narodom, torej naj bi oni o tem narod podučevali, kdo je vreden poslanske dostojnosti. Ugovarjal mi bode kdo, da duhovni na| se ne utikajo v politiko, ampak da naj ostanejo pri isključivo verskih zadevah. Jaz pa pravim in trdim, da, ker je časna in večna sreča v ozki zvezi pri človeku, zatorej je tudi pogostoma večna sreča odvisna od časne. In mar mislite, da so duhovni pri posvečevanju odrečejo človeškim in državljanskim pravicam ? O kaj še! Ako bi temu tako bilo, stopilo bi jih. gotovo še manj v duhovski stan, kakor zdaj. — Vsem avstrijskim narodom milejše sije solnce rav-nopravnosti, kakor v 5 kronovin razdeljenim Slovencem. Nadjah smo se ali zelo zanašali na „našu milu braču hrvatsku0, da bo njih zbor v Zagrebu se naččl federalizma kar terdno držal, in tako tudi nam Slovencem k ravnopravnosti pripomagal. Ali zadnje novice in pismo nekega mojega tovarša iz Hrvaškega me je o nasprotnem preverilo. Med drugim namreč mi omenjeni prijatelj tako le piše : „Sada je očito, da če biti po svoj prilici dualizem, i zato čemo valjda propasti, te bojim se da če i zarad toga boj nastati i 48. godina se vratiti. Madjari su i Rčku 8V01HU kralju predložili, kakor njihov grad. Rččani su se sada nešto umčrili, ali oni su sada več duha taljanskoga nego mad-jarskoga. Rččka luka(ladjostaja) se gradi naprvo, bit^ če harem v 2 ili 3 godinah dovršena. Železnica od sv. Petra bude, ali od Hrvatske od 5}emuna do RSke nije govora, ovdč mora biti švabska(nemška) politika, da ju neučine“. Tako mi piše vrl hrvašk rodoljub. — Bode li pa to v srečo mnogo jezični Austriji, pričala nam bode bodočnost. Nu dualizem ne more biti, kakor je „Slovenec0 že v mnogih člankih dokazal, nikdar v srečo Austrije, ker rodi le krivico, razpertijo in s’ovraštvo. Dokaz temu je 1. 1848. — Ako se nam bode tudi zanaprej tako pičlo ravnopravnost jezika v javnem življenju delila, ne bode čudo, ako bode naš slovenski narod še to malo zaupanja, ki ga do vlade Še ima, popolnoma zgubil. Očitajo nam vedno naši nasprotniki, da nismo izobraženi — pot do omike nam pa zapirajo! Zlobno očitanje in natolcevanje je to zares! Dokler se rčk ne postavi, do kterega se imajo uradniki slovenskega jezika naučiti, in mu popolnoma kos biti i n to ustmeno in pismeno, so ysi jezično ravnopravnost zadevajoči zakoni zastonj. Od cesarja Jožefa 11. se bero da, ko je hotel po celem cesarstvu nemški kot uradni jezik vpeljati, postavil je tudi rok od 3 let, v kterej dobi so se morali na Ogerskem vsi uradniki ali nemškega jezika se naučiti ali pa ob svoje službe priti. Tako naj bi vlada, ako nam noče, kar bi še najboljše bilo, domačih uradnikov dati, tudi zdaj po vsem Slovenskem storila, in videli bi ltmalo, kako bi se ga uradniki naučili, in tudi slovenske slovnice in druge knjige bi v kratkem času več natisov doživele. „Slavjan nikoga ne rani, nego samo svoje brani!0— Naj ti priobčim primili moj „Slovenec0, da smo prejeli od našega vrlega domoljuba, odvetnika dr. Tonkli —- a iz Kanala oglas, ki je bil v 3 jezikih sestavljen, najprej v slovenskem, potem talijanskem iu slednjič v nemškem jeziku, v kterem se priporoča tistim, ki so primorani svoja prava pred sodnijo tirjati ali braniti jih. Rabil bode, se ve da od 3 imenovanih jezikov tistega, kterega si bode kdo izvolil. Glejte torej srenjski predstojniki in župani, zdaj imate lepo priliko zahtevati slovensko sestavljena pisma. — Ne zanemarjajte torej te svete dolžnosti, ker moža za vaš blagor vnetega ste zdaj dobili Od g. dr. Tonklita se pa tudi nadjamo, da bode on, kakor je pomagal največ v Gorici slov. čitavnico ustanoviti, kaj tacega tudi v Kanalu učiniti poskusil. On je mož za to! Akoravno čitavnice ne spolnujejo povsod svojega blagega namena, zato ker nekterira dušnih, drugim materjalnih moči manjka, Koristijo nam vendar več kot vsi nemški „Lesevereini0 in laške „casine0, ker vsaj narodno zavest zbujajo, ktero pa nasproti „Lesevereini0 in „casine0 zelo ovirajo. Ako se utegne po odstranjenih ovirah in težavah v Kanalu čitavnica ustanoviti, bodemo si lahko vzajemno mi Tominci dušne moči izposejevali, ker smo le 3 ure hoda oddaljeni. Čitavnice so Slovencem povsod potrebne, posebno pa na mejah, kjer je narodnost zarad dotike z drugimi narodi v največi nevarnosti. One nam bodo močne trdnjave proti napredovav-nemu poptujčevanju! Iz Notranjakegi*. (Sedež o k r a j n e ga glavarstva na Notranjskem — kje naj bo? Gradjanska azbuka) Dopis iz Loke v listu „Slovenca0 št. 17. o razdelitvi kranjske deželo v okrajna glavarstva nam marsikaj pove, med drugim tudi to% da bi bile Loka na Gorenakom, Razdrto pa na Notranjskem zelč pripravni mesti za okrajno politično glavarstvo. — Da je prvi kraj ali mesto res za kaj tacega pripravno, namreč že zarad tamošnjih dovolj pripravnih poslopij in marsikacih naprav na korist gg. uradnikov itd., ne bom ugovarjal, na Razdrto pa menda nobenega od gg. uradnikov ne bi mikalo priti, ter lepo bi se še zahvalil tisti, kojega bi osoda v to selo prignala, če ravno so ltazdrčani v svoji na deželni zbor vloženi prošnji svojo v&s sila hvalili ter dosti debelih v to prošnjo zapisali. Za božji dan, ne priporočajte vendar več Razdrtega za sedež političnega okrajnega glavarstva (če ravno bi bilo to za Šenožečane in Ipavce jako pri rokah), zakaj to ni vsaj zdaj mogoče, ker še poslopij, kar jih je za silo pripravnih, in ko bi se tudi vsa za uradni jska stanovanja, uraduije in zapore porabila, ni zadosti; kajti poslopja, kar se jih na Razdrtem nahaja (menda 60 hiš), so razim 8 le tako imenovane „b aj t e“ ! Cerkov je tudi tako tesna, da 300 oseb ne spravi v se; kraj je močviren, zrak in voda nezdrava, o dežju pa tako blato, da človek naprej ne more, po zimi pa hoče hud mraz in burja vse čez Žingarico v Ipavsko dolino znositi itd. — Tisti, komur je Razdrto z okolico količkaj znano, ne bode ga gotovo za stolnico kake c. k. uradnije, tem manj pa še za politično oblast 4 okrajev priporočal. Ravno taka je tudi z Logatcem! Še naši poslanci so v seji deželnega zbora dne 25. januarja t. I , ko je predsednik pl. Wurzbach prašanjo stavil, „da, kdor je za to, da pride politično okrajno glavarstvo na Razdrto namesto v Postojno, naj se vzdigne0, — pa — vsi poslanci so obsedeli! Pametno ! (Konto prid*.) ziji pomnožijo. — Ban je tudi zboru naznanil, da nič še ni zvedel, da bi se zbor ali odložil ali razpustil, — kar je zboru gotovo po všeči, ker ima še dosti posla. Deželni zbori. Pluje dežele. Pruska, čujte, hoče nam že po malem — zobč kazati. Bismarkov list namreč naznanja, da se v kratkem spravi na noge 15.000 čverstih korenjakov, ki se bodo okoli Berlina postavili — Avstriji za strah! Koliko je na tem resnice, ne vemo; to pa vemo, da avstrijska vlada zdaj še ne bodo zavolj tega i strahu trepetala in se na vrat na nos udala, jb če bi tudi pruski junaki (?) že sabljice svoje 1 brusili J Zdi se nam pa, da se Bismark derži prigovora, ki pravi: „Kuj železo, dokler je razbeljeno!0 — več pa tudi ne! Na Romanskem je še vse, kakor je bilo po odhodu bivšega kneza Kusa, ki jo zdaj že na Dunaju in odkoder se misli nev-tegoma v Pariz podati. Zelo se. tudi govori, da si zlasti Multanci za to prizadevajo, da bi kneževini spet vsaka svojega „gospodarja0 dobili. Tudi turška vlada so menda napenja na vse kriplje, da bi se to zgodilo. Na mejah je neki tudi vse polno turških ogleduhov. Mislimo pa, da se pri vsem tem Turčija svoji osodi (poginu) ne bo ubranila. Rusko vojno na mejah imajo zelo na sumu, od Napoleona pa se še nič prav ne ve, kaj da tuhta; pri konferenciji se bo še le pokazalo, kaj in kako. Na Španskem je spet zavrelo. Prim je sicer ušel, ali vzdignili so se drugi Primi in tako je težko še miru pričakovati. Vstajniki so k smerti obsojeni, pa — derži ga, lovi ga, — kaj hočejo ž njimi, ker so vsi že deleč deleč! — Piše se, da je cesar Maks s papežem konkordat sklenil. ' Hertaskl. V seji 9. t. m. se sta brala dva kr. odpisa, po kterih se zboru naznanja, da so pravila za jugoslovansko akademijo in narodni muzej potrjena. Nadalje je zbor sklenil, da se imajo dvanajsterim poslancem, ki so za deputacijo v Pesto izvoljeni bili, gotova napotila ali naročila dati, kterih se imajo pri obravnovanju deržati. Za ta predlog je glasovalo 64 poslancev samostojno — narodne in večina narodno- liberajne stranke (Strosmajer- Mra-zovič) proti 56 izmed unionistov in nekterih izmed narodno- liberalne stranke. — Po tem takem gre soditi, da vlada zdaj že bolj pomirljivi duh in se skorej ustanovi prava stalna narodna stranka, ki bode varovala in branila deržavnopravno enakopravnost tro-jedine kraljevine proti ogerskira zahtevam. Vendar pa še ni vsa nevarnost minila, ker si ste 64 in 56 še zelo blizo! Izrekla je tudi zbornica z veliko večino glasov, da je vladina naredba, po kterej je nemška „Agra-merica“ za vladin list oklicana in ki dobiva zato menda 4000 gld. podpore, neustavna in nepostavna. Sklenilo^ se je še tudi, naj se pošlje do Njeg. veličanstva posebna predstavka, v kterej se prosi , naj se -razredi na požeški in varaždinski gimna- liazne novice. * Dunajski časnik „Zukunft0, ki izvrstno zastopa, kakor je bravcem našim gotovo dobro znano, slovanske zadeve in federalistična načela, izhajal bode od 20. t. m. v v e č i obliki papodozdanji ceni. Ker je Slovanom, zlasti na Dunaju, velicega tacega časnika živo treba, priporačamo ga spet vroče vsem Slovencem, naj ga podpirajo, da bo zamogel tolikanj bolj neustrašeno in serčno slovansko našo reč zastopati — slovo pa naj bi dali vsi od kraja znanim dunajskim listom, ki posebno zoper Slovane tako hudo vdelujejo, da je strah in groza. Duhovske zadeve. Kerška škofija: G. Tobeitz Janje dobil faro Šent- Peter v kačji dolini, — umeri pa je č. g. tajm. Kokalj Gregor R. I. P. Ljubi j. šk. Umerli so v. č gg. Jožet Poklukar, korar, Jožef P o k 1 u k a r, župnik v Šentvidu pri Zatičini in Franc Kosmač, jezuit v Gradcu. R. J. P.! Teržaška s k. : G. Juri Jan je izvoljen za župnika in dekana v Dolini. Umeri je g. Jož. Grošelj župnik v Po- le g- virju. R. J. P.! Dunajska bom 13 marca 1886. 6'yo metalike . 61.06 5'V, nacij onal . . 63.30 1860 derž. posoj . . . 79.66 Bankine akcije . . . 733 — Kreditno . . 143.30 London . 102 20 Novi zlati Srebro • . 101.80 — Odperta listnica. Gosp. M. v Pr. Dobro, da ste ozdraveli, zdaj p« le za pero! — Ravno tako g. A *. v Gleichenb. vs