PRED 20 LETI JE BILA SPREJETA NOVA USTAVA — NADALJNJI POMEMBEN KORAK
K osvobajanju človeka in dela
Po /magi socialistične revolucije, katere osnove so naši narodi in narodnosti izbojevali v štirih letih narodnoosvobodilnega boja. sc jc naša družba razvijala zelo dinanrično.
V začetku leta 1946 je bila spre-jeta prva ustava federativne Ijudske republike Jugoslavije. s katero so bile zakonsko potrjene osnovne pri-dobitve NOB in revolucije, predv-sem Ijudska oblast in federativna uredttev. Le sedem let kasneje, v ja-nuarju 1953, je bilo zaiadi dinamič-nega družbenoekonomskega in poli-tičnega razvoja, ki ga je označeval sprejem in razvoj samoupravljanja, potrebno rezultate tega razvoja po-trditi z novo ustavno listino — ustav-"nim zakonom. Z njim se je tudi nor-mativno začelo novo obdobje dina-mičnega razvoja socialističnih druž-benih odnosov pri nas — obdobje so-
cialistične demokracije. Z"a osnove temelje družbene in politične uredi-tve države je ustnvni zakon postavil družbeno lastnino proizvajalnih sredstev, samoupi avno proizvajalcev v gospodarstvu in samoupravno de-lovnih Ijudi vteritorialnih skupnostih od občine navzgor.
Razvoj socialističnih samouprav-nih odnosov pa se je v nadaljnjih de-setih letih po sprejemu ustavnega za-kona tako razmahnil, da je v marsi-čem prerasel zakonsko osnovo in po-trebno je bilo novim družbenopoli-tičnim in ekonomskim odnosom dati tudi nov ustavno-pravni okvir. Nadaljevanje na 3. str.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Takšen. ki ho spodbujiil mo/nosti nadaljnjega razvoja političnih in ekonomskih od-nosov. Že konec pctdeselih let so se zato začele priprave na spremembo ustave. ki je bila sprejeta v zvezni Ijudski skupščini 7. aprila 1963. ustava Socialistične republike Slovenije pa.dvadni kusneje v republiski  ljudski  skupšcmi.
Z novo ustavo se \c spre-menil naziv države v Sociali-stično fedcrativno repubiiko Jugoslavijo, kar je bila n;i zunaj najbolj vidna spre-meniba. A ustava je prinašalu bistvene novosti globljega, političnega in ekonomskega značaja. Z novim imcnom dr-žave je bil posebej izpostav-Ijen socialistični značaj ozi-roma socialistiena demokra-cija kot oblika, v kateri se družuje ekonomska demo-kracija s politično. V novi ustavi je bila odpravljena dvotirncftt med delavskim samoupravljanjem in drui-benim upravljanjem. Dolo-čala je temelje samoupravlja-nja na vseh področjh družoe-nega življenja. Samouprav-Ijanje je postalo temelj druž-benopolitičnega sistema. Delo je postalo edina osnova upravljanja z družbenimi proizvajalnimi sredstvi in razpolganja z njimi, edina osnova družbenega položaja človeka, prisvajanja proizvo-dov dela in pridobivanja osebnega dohodka: zato je tudi postalo delovno ljudstvo cdini nosilec oblasii.
Osnovna misel nove ustave
lela 1963 jc bila torej v priza-devanju vzpostaviti najugod-nejše možnosti za reševanje teh nalog, pomembnih za na-daljnji razvoj in napredek ju-goslovanske družbe: zagoto-viti največje možnosti za sa-
mostojnost človeka in delov-nega kolektiva pri delu in iz tega izhajajoče načelo, da so safno bsebno delo in rezultati dela rnerilo za pridubivanje osebnega dohodka in družbe-nega polpžaja ter zagotoviti čim dempkr-atičnejše oblike centralizacije družbenih funkcij.
Po tej ustavLsta bila okrep-ljeni tudi p«lj«aj in vloga re-publik kot držav v sestavi SFRJ. čeprav še niso bila razčiščena vprašanja med fe-deracijo in njcuimi- članicami — republikami na področju ekonomskih odnosov, predv-sem glede decetitralizucije zveznih skladov. Ustava je uzakoniia še vrsto sprememb v sestavi skupščin, v funkciji predsednika republike in predsednika ZIS, ki sta bili ločeni, itd.. hkrati pa so prvič v zgodovini ustavnosti Jugo-slavije dobile v ustavi mesto in vlogo družbenopolitične organizucije v političnem si-stemu.
Po svuji vsebini je bila torej ustava SFRJ (in tudi ustava SRS) aprila 1963 nov korak k osvobajanju človeka in dela ter odmiranju države in je bila zrcalo velikih revolucionarnih pridobitev in nspehov sociali-stične graditve, ki so jih dose-gli delovni Ijudje Jugoslavije od osvpboditve do leta 1963.