Ptuj, torek, 23. avgusta 2005
letnik LVIII • št. 59 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Ptuj • Četrti oratorij
Dominko d.o.o., Zadruini tig 8,2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Mi Že nabiramo Icondicijo!
Kaj pa vi?

3Jp
mara
Ne se bat
Na Ptuju od 22. do 27. avgusta poteka že četrti olitve, veselja in petja, ki jih vse tri ptujske žu okoliških krajev. Program oblikuje 60 ani rekordna, saj je prijavljenih že 200.
druženja, ustvarjanja,
osnovnošolce iz Ptuja ivTt^eios je udeležba otrok
še 11 dni
www.perutnina.com,
Reportaže Ptuj • Jubilejni Petkov večer - vreme je vzdržalo
Stran 16
Šport
Padalstvo • Petra Podgoršek zmagala na 31. pokalu Ptuja Stran 8

Tednikov pogovor Po naših občinah Mitja Letonja: Kog • Samoprispe-
Zanimivosti	Izobraževanje Šport
Leskovec • Kmečke Nada Pignar : Šah • Jure Borišek
"Vsak človek mora vek, da ali ne - mne- igre - od porivania do "Kuhanje ie umet- in Jana Krivec držav-
najti svojo dejavnost" nja so deljena
Stran 3	Stran 2
Po mestni občini
Ptuj • Kdo je koga zavedel na Slovenskem trgu 1
Stran 5
polivanja
nost!"	na prvake
Stran 12	Stran 6
Šport
Nogomet • Celjani tokrat premočni za Ptujčane
Stran 1
Stran 8
9770040197077
Uvodnik
Dinozavri
So živeli nekoč. Potem so izumrli, ker se menda niso znali prilagoditi (vremenskim) spremembam. Zakoni narave pač. Danes jih lahko občudujemo v filmih, malo manj zanimivo in plastično pa še njihova okostja v muzejih. In se pomalem čudimo, kako so lahko tako velikanska bitja kar izginila.
Pa mislite, da so res? Po moje ne, samo malo so se transformirala in celo večjih je kot nekoč. Še vedno jih namreč srečujemo povsod, velike, z velikansko senco, nepremakljive, počasi prežvekujoče, ne zme-neč se za majhna stvorenja, ki skačejo okoli njih, razen takrat, kojim postanejo preveč nadležna in je potrebno zamahniti z repom. Prepoznati jih je možno po povsem enakih lastnostih, ki so nekoč odlikovale te velikanske repate živali. Saj veste, katere so, ali ne? Občutki nadmoči, nepremagljivosti in vsemogočnosti, ki jih širijo okrog sebe, na svojem teritoriju. Pod seboj potrebujejo majhne, da se sploh lahko vidi in izmeri njihova neverjetna velikost. Kako bi jo sicer lahko pokazali in dokazali?
Tudi družijo se med seboj, in če je treba, če se pojavi resna nevarnost, nastopajo v čredah. Veliki z velikimi, s sebi enakimi. Vsiljivci nimajo vstopa. Pa še ena skupna lastnost jih druži in povezuje s pojmom klasičnega dinozavra: starost. Mladih med njimi ni. Lahko so sicer ob robu črede, pripravljajoč se na vstop, kojim bodo to velikodušno dovolili, seveda pod pogojem, da so se že izvalili kot dinozavrski mladiči. Muzeji oziroma mavzoleji se polnijo z okostji, čreda pa se vedno znova obnavlja.
Ciklus tako ostaja neprekinjen, le pojavni, fizični izgled se spreminja.
SM
Na borzi
Trgovanje na Ljubljanski borzi je še vedno na počitniških nivojih, vendar pa so se po več kot enomesečni rasti tečajev v zadnjem tednu cene kar nekaj delnic znižale, tako da sta indeks SBI20 kot tudi indeks investicijskih družb PIX na tedenski ravni nekoliko padla.
V tem tednu je poslovne rezultate objavila Inter-europa. Družba zaradi spremenjenih razmer delovanja po vstopu Slovenije v EU izvaja obsežen program prilagajanja, poleg tega pa so družbi izpadli tudi prihodki iz naslova storitev carinjenja blaga. Poslovni rezultati že znatno zaostajajo za primerljivimi lanskimi in tudi za načrti družbe. Prihodki od prodaje skupine Intereuropa za 5 % zaostajajo za primerljivimi lanskimi, matična družba pa ima kar 11 % nižje prihodke odprodaje.
Dobiček iz rednega delovanja skupine pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) je sicer le malenkost nižji kot v enakem lanskem obdobju. Enak podatek za matično družbo pa je kar 17 % manjši kot lani.
Čisti dobiček družbe in skupine pa je za četrtino nižji kot lani v tem času. Glede na to, da so poslovni rezultati zaostajali za lanskimi že v četrtletju, so
polletni rezultati v večji meri verjetno že vkalkuli-rani v ceno delnice.
Polletne rezultate je objavila tudi Tosama, ki sicer kotira na prostem trgu. Družba je že lani izkazala v polletju negativen rezultat, vendar pa je tokrat polletna izguba kar štirikrat večja kot lani, tako da bo družba do konca leta težko popravila poslovni izid.
Največja težava družbe je huda konkurenca s Kitajske, na katero so se po izjavah uprave prilagodili šele v drugi četrtini tega leta, tako daje tekoče poslovanje v zadnjih dveh mesecih že pozitivno. Delnice Družbe kotirajo na prostem trgu, po objavi pa se je njihova vrednost znižala za več kot 4 % na 11.000 SIT, vendar pa obstaja velika verjetnost, da se bo cena še dodatno znižala.
Karel Lipnik,
borzni posrednik, Ilirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana.
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Kog • Samoprispevek, da ali ne?
Mnenja so deljena
NV krajevni skupnosti (KS) Kog bodo krajani 6. novembra lahko glasovali za ali proti uvedbi krajevnega samoprispevka, ki bo trajal v času od 1. januarja prihodnjega leta pa vse do konca leta 2010.
Sem za napredek kraja. Če so v programu samoprispevka zajeti načrti, ki so potrebni za razvoj našega kraja, sem za. Je že tako, da če se ne bomo razvijali sami, danes ne bo nihče skrbel za našo prihodnost.
Vera Škrlec, Kog
Zbrani denar bi se porabil za modernizacije treh javnih poti na Gomili v skupni dolžini 955 metrov, štirih odsekov na Kogu v skupni dolžini 1067 metrov, javnih poti v Vodrancih v dolžini 520 metrov, v Jastrebcih nameravajo modernizirati 770 metrov javnih poti, v Godenin-cih 500 metrov, v Lačavesi 600 metrov in na dveh odsekih na relaciji Jastrebci-Kog v skupni dolžini 1100 metrov. Skupno gre za 4842 metrov asfalta. Na ta način načrtujejo zbrati 36.500.000 SIT, občina Ormož pa bi iz občinskega proračuna zagotovila še sredstva v višini 68.500.000 SIT. Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Kog, kot tudi fizične osebe, ki so lastniki stavbnih zemljišč na Kogu, pa sicer na tem območju nimajo stalnega prebivališča. Samoprispevka ne bodo plačali tisti, katerih dohodki v predpreteklem letu niso presegli 25 % povprečne letne plače v Sloveniji. Samoprispevek bodo zavezanci plačevali v višini 1 % od bruto dohodka.
V	krajevni skupnosti so imeli doslej s samoprispevkom že veliko dela, saj so izdelali načrt bodočega samoprispevka, pred počitnicami pa je program potrdil tudi občinski svet Ormož. Razpoloženje do možnega samoprispevka na Kogu je deljeno, to potrjuje tudi naša anketa:
Tone Luskovič, Jastrebci
V	časih, ko je ta KS imela krajevni samoprispevek, se je
Sedem (ne)pomembnih dni
Kakšen obraz

Za nekaj ovinki na cesti, ki drži iz Kranjske Gore na Jesenice, na pol porušena tipična gorenjska kmečka liiša že leta domačine in tujce (cesta je namreč vse leto predvsem tudi izrazito turistična pot) opozarja - bolj kot na (morebitno) pomanjkanje denarja - na popolno odsotnost občutka in skrbi za urejenost okolja in za ohranjanje identitete.
Turizem, o katerem kar naprej govorimo, predstavlja nešteto drobnih, a pomembnih stvari, katerih učinek se na koncu vsako leto zagotovo kaže tudi v končnih statističnih podatkih o turističnem prilivu, ki niso vselej najbolj zadovoljivi in prepogosto še daleč od optimalnih. Tudi kultura nekega naroda, neke dežele se kaže na sto načinov, zagotovo še posebej izrazito skozi skrbi za okolje, za njegovo urejenost in prikupnost. Tega pa ne zagotavljajo zgolj velike investicije »razkošni« novi objekti in formalne kvalifikacije, po katerih naj bi bil neki kraj uradno turističen. Upoštevaje vse
z vsemi temi samoprispevki, sploh občinskimi, slabe. Nimam upanja, da bi se s tem lahko kaj velikega naredilo na Kogu.
Janko Klanjčar, Vodranci
ter,
največ naredilo za napredek kraja. Z 8 milijoni, kolikor dobi KS letno iz občinskega proračuna, ni mogoče narediti nobene pametne ceste ali drugega projekta. Podpiram referendum in upam, da bodo tudi krajani spoznali, da si tako kot nekoč usodo krojijo sami, tudi s tistim, kar morajo dati iz lastnega žepa.
Jožko Kolarič, Jastrebci
Pridružil bi se mnenju mojega predhodnika. Moram pa povedati, da sem razočaran z zdajšnjim načinom vzdrževanja cest in njihove okolice. Na določenih odsekih desetletje ni bilo narejeno nič. Če bi vedel, da bo od samoprispevka korist za Kog, bi ga podpiral, saj sem tudi nekoč občinske.
Drago Lukman, Lačaves
Zaenkrat nisem za. V preteklih letih smo morali dati svoj prispevek za asfaltiranje cest povsod v občini, sedaj ko bi mi potrebovali denar za ceste, pa ga ne moremo nikjer dobiti, ker ni od kod vzeti. Glede referenduma za samoprispevek imam bolj slab občutek.
Romana Zadravec, Kog
Mene doslej še nihče ni prepričal, da bi se odločil obkrožiti DA na referendumu za samoprispevek. To pa predvsem zato, ker so naše pretekle izkušnje
Če hočemo skrbeti za napredek kraja, je razmišljanje o referendumu vsekakor dobro. Vendar ob upoštevanju kriznih časov, nizkih dohodkov in precejšnje brezposelnosti močno dvomim, da bo referendum uspel. Na to kažejo tudi izidi drugih podobnih referendu-movpo Sloveniji. viki klemenčič ivanuša
to je pravzaprav podrtija na kraj-skogorski cesti, vseslovenski cesti vseslovenski dokaz(ne)sposobno-sti, da bi zares vzorno gospodarili in tržili s tistim, kar imamo na voljo.
Očitno ni nihče nikoli posebej skrbno spremljal in sešteval, koliko slovenskih značilnosti (in znamenitosti) smo v zadnjih letih in desetletjih zapravili s (pre)majhno skrbijo za njihovo vzdrževanje in ohranjanje, pa s hlepenjem po »novem«, ki je prevečkrat povsem po nepotrebnem pomenilo tudi brezglavo odpravljanje (in zaničevanje) »starega«. Zdaj je pravzaprav že skrajni čas, da se zavemo, kaj od preostalega starega nam je še ostalo, kaj tako ali drugače predstavlja naše prepoznavno znamenje - in da to ustrezno zaščitimo. Ne zgolj kot individualno dobrino, ampak kot nacionalno bogastvo. Ko gre za zadeve, ki presegajo »privatni« pomen, je država z vsemi svojimi organi in institucijami dolžna poskrbeti za takšno zaščito, ki na eni strani ne bo ogrožala zasebne lastnine, po drugi strani pa bo zagotavljala, da ne bo na škodi tudi širši nacionalni, državni inter-
es. Drugače povedano to pomeni, da ima oziroma da bi morala imeti država pravico do lastnika na pol porušene hiše zahtevati, da jo obnovi. Država bi morala določati standarde za urejanje (in opremljanje) posameznih slovenskih (ne samo turističnih) okolij. Zagotovo se ne bi mogel nihče zmrdovati ali celo tožariti zaradi »omejevanja svobode«, če bi država predpisala, da je treba skrbeti za red in čistočo okoli posameznih domovanj in javnih objektov, za njihovo polepšanje z rožami ali če bi kje določili, da bodo kot okrasno cvetje (spet) gojili predvsem nageljne kot nekakšen poseben slovenski simbol. Seveda pri tem ne mislim, da bi se morala državna vloga »izživeti« in potrditi zgolj v obliki različnih ukazov in prepovedi. Država bi morala biti motor celotnega gibanja, ki bi moralo imeti za končno posledico trajno lepo (in še lepšo) podobo Slovenije. To pa pomeni, da bi morala država veliko bolj domiselno (in na široko) kot pa to počenja zdaj, poskrbeti za spodbujanje in stimuliranje takšnega splošnega razpoloženja. V Kranjski Gori so na primer pred leti z ugodnejšimi kreditnimi pogoji začeli spodbujati obnavljanje (in ohranjaje) tipičnih kozolcev, ki so vidno propadali ali pa spreminjali svojo prvotno podobo zaradi različnih provizoričnih (in neodgovornih
posegov, vendar pa so prav v tej Kranjski Gori ob povečani skrbi za kozolce, očitno pozabili na vrsto drugih pomembnih vprašanj, tudi na podirajočo se hišo na cesti proti Jesenicam ^
V Kranjski Gori, ki ji zadnja leta sicer ne moremo očitati, da je turistično nezainteresirana in odbijajoča, pa se - žal - »ponašajo« tudi s svojevrstnim »spomenikom« najnovejšega neokusa in v marsičem zgrešenega turističnega investiranja. Sredi Kranjske Gore, na prostoru nekdanjega tipičnega alpskega, lahko bi rekli kranjskogorskega hotela Prisank, se »bohoti« novi Prisank kot pravi tujek v sicer enkratni, sanjski podobi, ki jo nudi prav ta del Kranjske Gore s pogledom na alpsko gorovje. Projektant novega hotelskega objekta je dodobra poskrbel za popačenje in prikritje te podobe, kot da bi se bal, da bi imela (pozidana) Kranjska Gora lepše vidike od mnogih drugih turističnih mest, ki ob svojem času tudi niso znali poskrbeti za vso svojo lepoto. Ne glede na to, da ima konkretni kranjskogorski objekt zagotovo svoje neposredno »zaslužne«, je pravzaprav krivda in odgovornost na vseh v Kranjski Gori, ki imajo kakršnokoli zvezo s turizmom in okoljem pa tudi okoli nje, predvsem tudi v Ljubljani ^
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Ptuj • Mitja Letonja, predstojnik internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj
»Vsak človek mora najti prostor, na katerem bo dejaven«
Od prvega februarja letos ima interni oddelek Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj novega predstojnika. To je Ptujčan asist. mag. Mitja Letonja, dr. med., specialist, ki je zamenjal dotedanjega predstojnika Branka Vukasoviča, dr. med., spec. internista.
Mitja Letonja je od rojstva povezan z mestom ob Dravi, zapustil ga je le med študijem medicine. Zdravnik je postal zaradi dveh stvari: zaradi bioloških znanosti in nekaterih dejavnikov, ki ohranjajo našo človeško vrsto, ob tem pa je zelo želel pomagati ljudem. »Oba pogleda na medicino, nekoliko znanstveni - strokovni ter človeški, sta izpolnjena v tem poklicu, v katerem sem zelo zadovoljen,« je svojo odločitev, da bo zdravnik, še dodatno pojasnil.
Za interno medicino se je odločil že med samim študijem. Ko je pripravljal raziskovalno nalogo v okviru pulmologije na Golniku, ga je mentor, eden vodilnih slovenskih pulmologov prof. Dr. Jure Šorli, navdušil za študij interne medicine, spoznal ga je tudi s človeško noto zdravniškega poklica, ki je najmanj tako pomembna kot strokovna. Vpeljal pa ga je tudi v osnove znanstvenoraziskovalnega dela, ki ga je kasneje nadaljeval. Kardiologija se je pojavila po naključju. Znotraj interne medicine predstavlja eno izmed najširših vej in tudi praktično največji delež obolevnosti našega prebivalstva. Kardiologija je izziv, ker ni pričakovati, da bo srčnih in žilnih obolenj manj. Znati jih je potrebno »držati«, znati zdraviti in se ukvarjati z njimi.
Ljudje se nezdravo prehranjujejo in premalo gibljejo
Srčno-žilna obolenja so v porastu predvsem zaradi samega življenjskega sloga, ki ga imajo ljudje, zaradi nezdravega prehranjevanja in premalo gibanja. Pokrajini Štajerska in Prekmurje sta v Sloveniji bolj obremenjeni kot na primer Primorska in Gorenjska. Slovenija caplja sedem do osem let za ostalimi razvitimi deželami EU, kjer so podobno kot v ZDA uspeli zmanjšati kardiovaskularno obolevnost. V Sloveniji se sicer trend te obolevnosti zmanjšuje, vendar še zaostajamo za razvitimi državami, zato so vsi kardiologi vedno bolj usmerjeni v preventivno dejavnost. »Poskušamo ozaveš-čati ljudi, da prevzamejo zdrav način življenja, s tem pa se tudi zmanjšujejo kardiovaskularna obolenja in umrljivost. Kardiovaskularna obolenja so predvsem obolenja prezaposlenih ljudi, predebelih, fizično manj aktivnih, kadilcev, kardiovaskularne bolezni pa se povečujejo tudi s starostjo. V visoki starosti se je teh obolenj zelo težko izogniti, pri starostnikih predstavljajo kar polovico vseh
Foto: Črtomir Goznik
Asistent mag. Mitja Letonja, dr. med., spec.: »V poklicu zdravnika sta izpolnjena znanstveni in strokovni ter človeški pogled.«
obolenj. Zelo težko jih je tudi omejiti, zato jih poskušamo zdraviti z zdravili.«
Gravitacijsko območje internega oddelka ptujske bolnišnice zajema okrog 100 tisoč prebivalcev. To pa je tudi območje, kjer po statističnih podatkih živi dvakrat več prebivalcev, starejših od 65 let, kot znaša slovensko povprečje.
Ptuju ostaja zvest
Vsak človek mora najti prostor, na katerem bo dejaven. »Zagotovo pa je res, da takšna bolnišnica, kot je ptujska, omogoča tudi razvoj posamezniku, če se odloči, da se bo še naprej izpopolnjeval v stroki, pa tudi na raziskovalnem področju. Pomembni so tudi stiki s terciarnimi centri, z ljudmi, ki delajo na univerzi, če želiš ohraniti stik z njo. Vse je odvisno od posameznika, ali želi ohranjati povezave ali ne. Lahko rečem, da mi delo v ptujski bolnišnici omogoča, da uresničujem tako klinične kot strokovne ambicije, kar zadeva raziskovalno delo,« je na vprašanje, ali mu ptujska bolnišnica omogoča strokovni razvoj, odgovoril asist. mag. Mitja Letonja.
Vodenje oziroma posli predstojnika internega oddelka bolnišnice ne ovirajo njegovega strokovnega dela. »Res pa je, da predstojništvo zahteva dodatno angažiranje, dodatno vloženo energijo, če hočeš poleg svojega dela, ki ga imaš na oddelku, voditi tudi strokovne in organizacijske okvire oddelka. To je odločitev, ki jo človek sprejme, ker misli, da je zrel zanjo. Prav gotovo pa je izziv nek oddelek strokovno in organizacijsko voditi.«
Asist. mag Mitja Letonja je tik pred zagovorom doktorata; doktorski disertaciji je dal na-
slov Razlika med moškimi in ženskami v dejavnikih tveganja za koronarno bolezen. V njej se ukvarja z boleznimi srca in ožilja tako kot v klinični praksi, z raziskavami klasičnih dejavnikov tveganja, ki jih preiskujejo tudi pri pacientih, ki se zdravijo na ptujskem internem oddelku, to so krvni sladkor, lipidogram, povišan krvni tlak, kajenje, indeks telesne mase. Dotika pa se tudi genetskih dejavnikov tveganja, ki so prav tako pomembni v razvoju koronarne bolezni. Doktorsko delo
bo zagovarjal v kratkem.
Novi strokovni temelji in organizacijske izboljšave
Ob prevzemu oddelka si je zadal kot prednostno nalogo, da bi na novo poskušali postaviti strokovne temelje oddelka in nekatere stvari znotraj oddelka organizacijsko izboljšati.
»Vsakega bolnika, ki je bolj
kritičen, skušamo čimbolj timsko obravnavati, vsi skupaj se trudimo in dajemo večji poudarek kolektivnemu delu, trudimo pa se izboljšati tudi opremljenost oddelka,« je o prizadevanjih, kako delo oddelka še izboljšati, ga narediti prijaznega za osebje in bolnike, povedal novi predstojnik internega oddelka ptujske bolnišnice. Novi ultrazvok, ki so ga pred kratkim dobili, bo zagotovo pomenil velik strokovni premik v kardiologiji in gastroentereolo-giji, ko bodo uspeli strokovno nadgraditi vse funkcije, ki jih aparat omogoča.
V odnosu med pacientom in zdravnikom je ključno, da pacient spozna svojo bolezen, da jo razume in da na nek način spremeni svoj odnos do življenja, s tem pa ustvari nek odnos do bolezni, kar mu omogoči večjo kvaliteto življenja. Med boleznimi, ki jih zdravijo, so na prvem mestu srčno-žilne, ki predstavljajo največji delež patologije in obolevnosti. Sledijo obolenja pljuč, predvsem infekcije, ki so pogostejše v zimskem času, na tretjem mestu je gastroentereološka patologija tumorjev in nefrološka.
Denarja je vedno premalo
Pomanjkanje finančnih sredstev v slovenskem zdravstvu se odraža tudi na delu ptujske bolnišnice. S tem, ko se neko delo količinsko omejuje oziroma ga je mogoče opraviti le v okviru dodeljenih finančnih sredstev, hočeš-nočeš nastajajo čakalne dobe. Pomanjkanje denarja se pozna tudi v terciarni dejavnosti; vsi vemo, da imamo v Sloveniji premalo srčno-žilnih operacij, poudarja Mitja Letonja. Nujni primeri so iz tega konteksta izvzeti.
Pogovor nanese tudi na korupcijo. Mitja Letonja je prepričan, da gre za bolj politično temo. Sam je ni nikoli »doživel«, tudi pacienti, s katerimi se je srečeval, niso imeli opravka z njo, prav tako ni zasledil nobenih pritožb, vezanih nanjo, zato se vprašuje, ali je korupcija resnično tako velik problem, kot se ga predstavlja javnosti v tem trenutku.
Vse več je tudi govora o tem,
da zdravniki v bodoče naj ne bi bili več direktorji zdravstvenih ustanov. »Morda bi lahko prevzeli prakso zahoda, da bi bili direktorji iz druge stroke, za stroko pa bi odgovarjal strokovni direktor.«
Na pohodu je tudi privatizacija slovenskih bolnišnic, novi minister za zdravje Andrej Bručan jo optimistično napoveduje, češ da so se kupci že pojavili, da jih pozna. »Ne vem, kako bo s privatizacijo slovenskih bolnišnic, če vemo, da jih večina finančno slabše posluje. Ne vem, kako bo mogoče s čisto ekonomskim vidikom urediti celotno slovensko zdravstvo, ki ima tudi socialne, ne samo ekonomske temelje,« se glede napovedane privatizacije slovenskih bolnišnic sprašuje Mitja Letonja.
Ptujska bolnišnica bo strokovno in organizacijsko ter z zdravstvenimi storitvami tudi v bodoče pokrivala celotno ptujsko-ormoško območje. Zagotavljala naj bi čim več potrebnih pregledov, diagnostike in terapije znotraj regije same, v terciarne ustanove in učne bolnišnice naj bi pošiljali čim manj bolnikov. To je za ptujsko bolnišnico in vse zaposlene v njej velik strokovni izziv, je ob koncu pogovora še posebej poudaril novi predstojnik internega oddelka ptujske bolnišnice asist. mag. Mitja Letonja, ki je prepričan, da bo ptujska bolnišnica našla svoje mesto tudi v povezavi z novoustanovljeno medicinsko fakulteto v Mariboru, da bo učna baza za mlade zdravnike. Že od leta 1995 se ptujska bolnišnica ponaša z nazivom učnega zavoda za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov. To bo potrebno ohraniti in nadaljevati izvajanje pripravništev, sekundarijev in specializacij. Na ustanavljanju kliničnih oddelkov pa temelji vizija razvoja ptujske bolnišnice, ki želi z vsemi svojimi oddelki in dejavnostmi postati vsem bolnikom prijazna bolnišnica. Prav ta vizija predstavlja izziv mlajšemu kadru bolnišnice, med katere sodi tudi asist. mag. Mitja Leto-nja, ki bo kmalu magistrski naziv zamenjal z doktorskim.
MG
Foto: Črtomir Goznik
»Ljudi poskušamo ozaveščati, da prevzamejo zdrav način življenja, s tem pa tudi zmanjšujemo kardiovaskularno obolevnost.«
Na internem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj dela 11 zdravnikov in 55 medicinskih sester, devet pa jih je zaposlenih v administraciji. Vseh postelj je 65. Trudijo se, da zagotovijo ustrezne bivalne pogoje vsem pacientom, da niso prezasedeni, obenem pa omogočajo diagnostiko in tudi zdravljenje celotni regiji. Letno na internem oddelku zdravijo okrog 3500 bolnikov. Povprečna ležalna doba je krajša od desetih dni, s tem tudi izpolnjujejo standarde kakovosti znotraj interne medicine v Sloveniji. Sicer pa je bil interni oddelek ptujske bolnišnice prvi v Sloveniji, ki je uveljavil gastroentereologijo z endoskopijo, pankreatologijo in hepatologijo.
Podravje • Konec žetve
Lenart • Župan pisal Janšu
Kvaliteta pod povprečjem Proti povišanju županskih plač
V prvi polovici avgusta se je letošnje spravilo žita, kljub izjemno slabemu vremenu, vendarle končalo. Letina, kar se tiče količin, ni bila slaba, zato pa je kvaliteta prevzetega zrnja precej pod povprečjem prejšnjih let.
»Letos smo na našem od-jemnem mestu v Dražencih prevzeli 7500 ton pšenice, kar je dobrih 500 ton več kot lani, vendar je večina pšenice v nizkem kakovostnem razredu. Po prvih grobih ocenah približno 52 odstotkov količine spada v najnižji razred oz. v t.i razred krmne pšenice, 48 odstotkov pa v razreda B in C,« je povedal vodja PC Draženci Marjan Goznik.
S kvaliteto zrnja seveda niso zadovoljni niti odkupo-valci niti kmetje in dejstvo, da je tudi kvaliteta pšenice v sosednji Madžarski letos precej pod povprečjem, razočaranja enih in drugih ne zmanjšuje. »Vzrok za takšen padec kvalitete je slabo vreme v zadnjem obdobju. Zanimivo je sicer, da so, splošno gledano, parametri kar zadovoljivi, tudi vsebnost primesi ni velika, ima pa zrnje nekoliko nižjo stopnjo beljakovin, precej kritično pa je tudi padajoče število,« je še povedal Goznik.
Podobna ocena velja tudi za prevzeto pšenico v Mlinu Korošec v Zabovcih. Po podatkih so v Zabovcih prevzeli približno 2900 ton zrnja, večino razreda B, okrog 35 odstotkov pa kakovostnega Količine prevzetega žita so letos večje kot lani, kvaliteta pa razreda C. precej nižja.	SM
Zupan občine Lenart mag. Ivan Vogrin je na predsednika vlade RS Janeza Janša naslovil pismo, v katerem je izrazil nasprotovanje predvidenemu povečanju plač županom ter posledično tudi zaposlenim v javni upravi.
Vogrin meni, da že nekaj časa slovensko javnost buri razprava o povečanju županskih plač. Vlada načrtuje reformo plačnih razmerij, s katero se ne bodo znižale plače uradnikov, temveč se bodo povečale. Zato takšni reformi plačilnih razmerij kot župan in gospodarstvenik nasprotuje in pravi: »Plače v celotnem javnem sektorju so namreč v povprečju višje kot v gospodarskem, čeprav bi moralo biti obratno. Takšno razmerje kaže na nerazvojno in negospodarno naravnano družbo.«
V pismu je izpostavil primer občine Osilnica, ki ima 332 prebivalcev in povprečna bruto plača zaposlenih znaša 177.000 SIT, župan navedene občine pa bo v bodoče prejemal kar 3,4-krat višjo bruto plačo v znesku 607.782 tolarjev, in nadaljuje: »Ta primer več kot očitno kaže na prej navedeno tezo, da je Slovenija vse prej kot razvojno naravnana država. Postavlja se tudi vprašanje moralnih in etičnih vrednot človeka, ki opravlja funkcijo župana profesionalno v občini z manj kot 15.000 prebivalci ter za svoje delo brez sramu prejme nekajkrat višjo plačo kakor njegovi občani - volivci. Očitno
večini županom kot lokalnim voditeljem ne gre za to, kako čim bolj prispevati k razvoju okolja, temveč kako zase pridobiti čimveč sredstev iz občinskega proračuna.«
Vogrin je prepričan, da bi morali župani deliti usodo okolja, v katerem živijo in delajo, tudi glede višine plače, ki jo za svoje delo v tem okolju prejemajo. Župani občin z manj kot 15.000 prebivalci bi morali funkcijo opravljati neprofesionalno in si svojo eksistenco zagotavljati z lastnim delom izven občinske uprave. V nadaljevanju Vo-grin piše, da je to možno, saj je on že drugi mandat župan občine z 11.500 prebivalci in funkcijo opravlja neprofesionalno. V Sloveniji imamo samo 33 občin, ki imajo več
kot 15.000 prebivalcev.
Vogrin je prepričan, da se bo plaz zahtev v javnem sektorju po povišanju županskih plač nadaljeval, saj se bodo posledično povečale tudi plače zaposlenim v občinski upravi. Po njegovem mnenju je javna uprava v naši državi preštevilčna in preplačana, kar je zagotovo glavna ovira za razvojno investicijski zagon Slovenije.
Župan mag. Ivan Vogrin v pismu predlaga, da bi morala vlada po vzoru Irske celotni javni sektor v roku enega leta, s sprejetjem ustreznih zakonskih podlag, zmanjšati za 30 odstotkov. Nadalje predlaga, da vlada oziroma pristojno ministrstvo pripravi predlog zakonskega akta, s katerim bi bilo določeno, da se županska funkcija profesionalno opravlja samo v občinah, ki imajo nad 15.000 prebivalcev, in zaključuje: »Na predlagani način bi bil prihranjen velik del denarnih sredstev občinskih proračunov, saj bodo povečanje plač najbolj občutili župani občin, ki svoje funkcije ne bi smeli opravljati profesionalno. Tako prihranjena denarna sredstva bi lahko namenili za razvoj gospodarstva in investicije.«
Zmago Šalamun
43. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem JE TRADICIONALHO SVEŽ!
43. mednarodni kmetijsko-živilski sejem bo od 27. avgusta do 2. septembra 2005 v Gornji Radgoni poslovno povezoval, nudil nove izdelke in spoznanja, izobraževal, družil in zabaval!
Na 20.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora v halah in 22.000 kvadratnih metrih zunanjega razstavnega prostora se bo predstavilo 1.490 razstavljavcev iz 22 držav. Razstave živali se bodo razprostirale na 2.600 kvadratnih metrih razstavnih površin, 10.900 kvadratnih metrov pa je namenjenih vzorčnim nasadom, maneži in predstavitvenemu prostoru.
Na ogled, v pokušnjo in v preizkušnjo bodo: prehrana, vino, izdelki in oprema za živilskopredelovalno industrijo, gostinska oprema, semena in sadike, sredstva za prehrano in nego živali in rastlin, obrtni izdelki ter najširši izbor kmetijskih strojev, priključkov in opreme v svetu uveljavljenih blagovnih znamk. S skupinskimi razstavnimi prostori se bodo predstavile stare in nove države članice EU ter tiste, ki želijo z njimi tesneje sodelovati. Na sejmu bodo zastopane vse pomembne državne in zbornične institucije, ki Slovenijo gospodarsko povezujejo z drugimi državami.
Najpomembnejši strokovni del sejma predstavljajo živinorejske razstave, ki z vstopom Slovenije v EU dobivajo tudi vse večji mednarodni C? in poslovni pomen.
Razstava govedi bo v hlevih in na maneži predstavila visoko kakovostno govedo lisaste pasme, namenjeno izvozu in slovenskim potrebam.
Predstavitev konj bo obsegala predstavitev najpomembnejših pasem, ki so zastopane v Sloveniji. V dopolnilnem programu se bodo predstavili še posebneži, kot so konji arabske pasme, quarter horse in appaloosa. Konji bodo nastopali na strokovno vodenih revijah, prikazih lipiške klasične šole jahanja, viteških igrah, tekmovanjih v western jahanju, v spretnostni vožnji dvo-vpreg in na kasaških dirkah za nagrado Pomurskega sejma ^
Razstava prašičev bo prikazala slovensko selekcijsko delo na področju prireje visoko kakovostnih živali za prirejo mesa. Razstava ima mednarodni značaj, saj na njej sodeluje združenje prašičerejcev iz avstrijske Štajerske.
Razstava drobnice bo prikazala pasme, ki so najbolje zastopane v Sloveniji.
Sejem bo gostil veliko razstavo čebelarstva in razstavo malih živa-Posebno mesto bo zavzemala razstava štajerske kokoši kot avtohtone slovenske pasme. Sejem bodo popestrile še razstave rib in plazilcev.
Vzorčni nasad rastlinske proizvodnje je strokovno in estetsko pripravila Srednja kmetijska šola Rakičan, ki zagotavlja tudi vsakodnevno zanimivo strokovno vodenje skozenj.
Nagrajena kakovost na 43. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu
Kot uvod v 43. mednarodni kme-tijsko-živilski sejem že od pomladi dalje potekajo ocenjevanja kakovosti prehrambenih izdelkov in kmetijske mehanizacije. Priznanja, s katerimi lahko nagrajeni proizvajalci označijo svoje izdelke, pomenijo zaščito potrošnika in kažipot po kakovosti izdelkov. Na sejmu bodo predstavljena nagrajena vina. Številna izmed njih bodo lahko obiskovalci pokusili na vodenih in odprtih degustacijah ter na razstavnih prostorih v vinogradniški hali. Razstavljeni bodo nagrajeni sokovi in brezalkoholne pijače, na nagrajeno kmetijsko mehanizacijo pa bodo opozarjali razstavljavci na svojih prostorih.
V Gornjo Radgono bo od 27. avgusta do 2. septembra 2005 vabilo več kot 70 zanimivih dogodkov!
Obiskovalce vabijo strokovni posveti, poslovna in stanovska srečanja, protokolarni dogodki, podelitve nagrad in promocije, predstavitve živali, tekmovanja. Številne koristne nasvete, zabavno dogajanje, demonstracije, testne vožnje in degustacije pa pripravljajo tudi razstavljavci in sodelujoče institucije.
Aktualne informacije o sejmu in programu dogajanj objavlja organizator na spletni strani: WWW.POMURSKI-SEJEM.SI
Ptuj • »Bitka« za lokal v starem mestnem Jedru
Kdo je koga zavedel na Slovenskem trgu 1?
Trikrat zamenjana ključavnica, dvakratno posredovanje policistov in še marsikaj drugega se je dogajalo od oktobra lani, ko je sedaj že bivša najemnica lokala prenehala trgovsko dejavnost na Slovenskem trgu 1.
Foto: Črtomir Goznik
Janko Širec, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj, predsednik komisije za dodelitev lokalov: »Plačilo varščine je bil izločilni kriterij pri dodelitvi lokala na Slovenskem trgu 1.«
Pri ureditvi lokala ji je pomagal samostojni podjetnik Anton Gavez, ki ima na Slovenskem trgu prodajalno Tomas sport, oprema je ostala od bivše trgovine Tomas sport, ki je bila prej na tej lokaciji. Vložek v opremi naj bi po izjavi Antona Gaveza znašal okrog tri milijone tolarjev. O solastništvu v opremi je z bivšo najemnico sklenil ustrezno pogodbo pri advokatu. Fran-šizna prodajalna Elana je zašla v težave, zato je najemnica prenehala dejavnost. Medtem je Gavez odkupil tudi delež v opremi od bivše najemnice in postal v celoti lastnik opreme. Mestno občino Ptuj naj bi o tem pisno obvestil, seznanil jo je tudi, da mu je bivša najemnica, ki je sedaj pri njem prodajalka, predala ključe lokala, čeprav bi jih morala lastniku, torej MO Ptuj.
Ob zaprtju lokala, kot se je sedaj pokazalo, to ni nikogar zanimalo. Anton Gavez je za Štajerski tednik povedal, da je vseskozi kazal interes za najem bivšega Elanovega lokala. Tudi v oddelku za gospodarsko infrastrukturo MO Ptuj, ki je pristojen za poslovne lokale, so to vedeli, ker naj bi prosil, da naj malo »zadržijo« razpis, da bo medtem lahko nabavil blago, ki ga bo prodajal v tem drugem lokalu. Obljubljeno naj bi mu bilo, da bo imel pri dodelitvi lokala prednost, še prej pa da ga bodo obvestilu o razpisu. Medtem je že nabavil novo blago za obljubljeni mu lokal.
Pa je zgodba zasukala drugače: lokal na Slovenskem trgu 1 so na podlagi javne ponudbe oddali drugemu najemniku, ki je ponudil najboljše pogoje. Anton Gavez je prepričan, da so ga vseskozi na mestni občini Ptuj zavajali, ker je imel ključe pri sebi vse od oktobra lani, pa jih ni nihče zahteval, da bi jih vrnil. Prvo zahtevo po vrnitvi ključev je prejel šele pred štirimi tedni, ko ga je poklical Bogdan Kovač z oddelka za gospodarsko infrastrukturo, da naj preda ključ. Gavez je odgovoril, da ključev ne da, ker je potrebno predhodno razčistiti, kaj bo z njegovo opremo. Večkrat je poklical na
občino, govoriti je želel najmanj s tremi odgovornimi oziroma glavnimi v Mestni hiši, pa žal ni mogel z nobenim.
Vsa »vojna« se je začela šele po dodelitvi lokala. Gavez se je sicer na razpis prijavil, nanj ga je opozorila soseda, vendar je bila njegova prijava pomanjkljiva, ker si ni prebral javne ponudbe, ki je bila objavljena v Štajerskem tedniku aprila letos. Oddal je le vlogo, ni pa plačal varščine v višini enomesečne najemnine, ki je za poslovni prostor na Slovenskem trgu 1 v velikosti 77,90 m2, gre za ulični lokal, 82.295 tolarj'ev.
Vsa vlaganja morajo biti odobrena
O obsegu in obliki potrebnih del za usposobitev poslovnega prostora se najemnik in najemodajalec posebej dogovorita v okviru nove pogodbe, ki je sestavni del najemne pogodbe, v kateri se potrebna vlaganja najemnika upoštevajo tri leta pri znižanju najemnine. Za lokal na Slovenskem trgu 1 take pogodbe ni bilo, v arhivu MO Ptuj oziroma oddelka za gospo-
darsko infrastrukturo, ki ga od decembra lani vodi Janko Širec, imajo za ta lokal samo eno vlogo za ureditev, in sicer jo je leta 1998 napisala tedanja najemnica Marina Nedeljko, ker je želela zamenjati ploščice in vhodna vrata. Na vlogo so ji pozitivno odgovorili. Povedal je tudi, da ob prekinitvi najemne pogodbe Marina Nedeljko ni zahtevala poračuna v objekt, narejen je bil primopredajni zapisnik oziroma zapis o prekinitvi najemnega odnosa, ključev pa ni predala. »Mi z Antonom Gavezom nismo imeli nič, zato tudi od njega nismo zahtevali ključev. V MO Ptuj smo se še vedno pripravljeni pogovarjati o opremi, vendar na realnih osnovah, v okviru realne odškodnine. Tudi novi najemniki so se o tem še pripravljeni pogovarjati, upam, da bomo našli kompromis. Ponudbo oziroma vlogo za najem lokala na Slovenskem trgu 1, ki jo je dal Anton Gavez, pa smo zaradi pomanjkljivosti morali izločiti. Plačilo varščine je bil izločitveni kriterij, s tem, da je bil izločen kot ponudnik, pa se Anton Gavez ni mogel sprijazniti, zato je tudi prišlo do menjav ključavnic in prihoda policije,« je zaplet na Slovenskem trgu 1 dodatno pojasnil Janko Širec.
Anton Gavez se je na od-ločtiev o dodelitvi lokala pritožil, vendar do danes ni prejel odgovora, zato je še toliko bolj prizadet. Nenazadnje je obrtnik že vrsto let, prav tako redno plačuje najemnino, njegovih besed pa v MO Ptuj ne slišijo. Večkrat jih je tudi že obvestil, da mu v skladišče zateka, vendar pristojnih to ne zanima. Zanimal se je tudi za lokal, v katerem je bila do nedavnega popravljalnica koles, pa tudi tega odgovora nima. Če bi se seznanil z vsebino javne ponudbe, pa verjetno pritožbe ne bi pisal.
»Ščitil« le svojo lastnino
Vsak, ki danes želi opravljati dejavnost v lokalu, ki je last MO Ptuj, mora na podlagi javne ponudbe ponudbo obvezno predložiti na obrazcu, ki ga vsak zainteresirani lahko dobi v sprejemni pisarni MO Ptuj, k ponudbi pa predložiti več dokumentov. Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika na predlog komisije izda župan najkasneje v roku 15 dni po javnem odpiranju ponudb; zoper obvestilo župana ni pritožbe, lahko pa ponudniki svoje pravice uveljavljajo na sodišču.
Ne glede na vse zaplete, vezane na lokal na Slovenskem trgu 1, ne more biti nobenega izgovora, da občina že ob predaji lokala ni zahtevala ključa za svojo lastnino. Ni pa tudi opravičila, da se z najemom tako dolgo čaka, če je bil lokal izpraznjen že oktobra lani, če želimo zadržati življenje in dejavnosti v starem mestnem jedru, razpis pa se je zgodil šele konec aprila letos. Da bi se izognili nevšečnostim, ki so lahko posledica takšnih ali drugačnih obljub občinskih uslužbencev, ki jih niti ne bi smeli dajati, pa je le najbolje pogledati v razpisne pogoje, ker tudi če si že »dolgo« v mestnem jedru z drugim lokalom, ti to ne prinaša nobenih dodatnih prednosti. Gavez pravi, da je le »ščitil« svojo opremo, ker je pač bil zaveden, prepričan, da bo lokal dobil v najem; da pa bi več milijonov vredno opremo nekomu podaril, tega že iz poslovnega vidika ni mogoče pričakovati. Tega so se sicer nekateri nadejali, četudi zadeva papirno ni bila urejena z lastnikom oziroma najemodajalcem, ker je v njegovem primeru šlo za tipično poslovno tveganje, ki nima ničesar opraviti z MO Ptuj, pa naj bo ta še tako »težka« najemodajalka.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Bivši lokal Elana na Slovenskem trgu 1 je zaprt že od oktobra lanskega leta, novega najemnika je MO Ptuj začela iskati šest mesecev pozneje.
Od tod in tam
Tržec • Hišica pod novo streho
Foto: [VI. Ozmec
Ribiči pododbora Jama Tržec, ki deluje v okviru RD Ptuj, so pred kratkim sklenili akcijo, v kateri so popolnoma obnovili ostrešje in kritino društvene hišice ob svojem ribniku. Kot je povedal gospodar pododbora Anton Hliš (na fotograf-ji), je bila hišica v Jami Tržec nove strehe nujno potrebna, saj je sedanja salonitna puščala in v 30 letih že povsem dotrajala. Sredstva za nakup novega ostrešja in pločevinaste kritine je v glavnem prispeval pododbor, prenovo je delno sofinancirala tudi matična Ribiška družina Ptuj, veliko pa so prihranili tudi s prostovoljnim delom večine od 56 članov pododbora. Dela je solidno in dokaj hitro izvedlo zasebno podjetje Bojana Petroviča iz Trnovcevpri Selih.
OM
Ptuj • Menjava zastav
V ptujskem Evroparku je vedno kaj novega. Lani jeseni je zavrelo, ko so zastave držav, članic EU, zamenjale zastave ptujskih podjetij, ker so nekateri imeli zastave, drugi pa ne. Turistično društvo je izobesilo zastave vseh tistih, ki so pokazali interes oziroma tistih, ki so za to plačali. Na ta način si je zagotovilo denar za nakup novih zastav držav, članic eU. Verjetno bo tako postopalo tudi letošnjo jesen, ko bo zastave ponovno zamenjalo. Konec julija pa so drogove začasno posodili umetnikom, ki so ustvarjali na letošnji 3. mednarodni likovni koloniji Art Stays. Njihove stvaritve bodo izobešene do začetka septembra. Umetniki petih držav so na letošnji koloniji ustvarjali za mesto Ptuj, zato so si tudi izbrali več "galerij", da so svoje ustvarjanje čimbolj približali meščanom in drugim, ki prihajajo v mesto ob Dravi od blizu in daleč.
MG
Rogoznica • Arnogova kapela še čaka
Foto: Črtomir Goznik
V PČ Rogoznica še vedno čakajo na premestitev Arnogo-ve kapele, ki stoji na križišču Slovenskogoriške in Svržnja-kove ulice, za 3O metrov na bližnji vrt. Premestitev je nujna zaradi večje varnosti, saj je križišče zelo nepregledno in nevarno za vse udeležence v prometu. Za premestitev kapele so se v PČ Rogoznica odločili že pred dvema letoma. Poseg bo MO Ptuj stal blizu štiri milijone tolarjev. Novembra lani so pridobili potrebne projektne pogoje in soglasja, opravili so meritev in cenitev potrebnega zemljišča, na katerega bodo premestili kapelo. Na novi lokaciji bo stala kopija zdajšnje kapele, v katero bodo prenesli vse uporabne dele in nabožne kipe, kot to zahtevajo strokovnjaki. ^"V proračunu za leto 2005 so zagotovljena potrebna sredstva. Odločba geodetske uprave za omenjeno odmero je postala pravnomočna v začetku maja letos. Na njeni osnovi smo pripravili pogodbo za nakup potrebnega zemljišča, vendar je vse do danes nismo uspeli lastnikoma vročiti v podpis. Prejšnji mesec smo uspešno zaključili postopek izbire izvajalca, s katerim smo tudi že sklenili pogodbo za prestavitev," je povedal vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj Janko Širec.
Ptuj • Nada Pignar o gospodinjstvu
Na knjižni polici
"Kuhanje je umetnost!"
Med govornicami na prazniku gospodinj v Juršincih je bila tudi Nada Pignar, ki s svojimi kuharskimi nasveti že štirinajst let sodeluje s Štajerskim tednikom in radiem Ptuj.
Kako je prišlo do sodelovanja z Radio-Tednikom Ptuj?
N. P.: "Čisto slučajno. Ko sem opravljala strokovni izpit, sem Jožeta Šmigoca prosila, če bi lahko lektoriral mojo pripravo za izpit. Ob lektoriranju je ugotovil, da bi lahko pisala tudi za Tednik, in dogovorila sva se. Kasneje sem začela sodelovati še z radiem."
Kdaj ste se začeli ukvarjati s kuharstvom?
N. P.: "To je bil najprej izhod v sili, kasneje pa sem ugotovila, da sta pedagogika in moje predhodno znanje zelo dobra kombinacija. Končala sem srednjo šolo za gostinstvo in turizem. Potem sem delala diferencialne izpite iz pedagogike, psihologije in glasbe ter se vpisala na pedagoško fakulteto. Ko sem bila v zadnjem letu študija, me je povabil moj nekdanji ravnatelj Velner, da po končanem študiju pridem poučevat na gostinsko šolo. To se je tudi zgodilo."
Kdaj pa ste prišli na ptujski srednješolski center?
N. P.: "Človek išče vedno nove izzive. Tako sem po petih letih prve službe prišla na Ptuj, že dolgo so me vabili. Tam sem poučevala devet let."
Izdali ste že nekaj kuharskih knjig. Ali se motim, če trdim, da gre za kuhinjo naših babic?
N. P.: "Imam občutek, da ljudje danes radi posegajo po tujih stvareh, oziroma občutek, da mislijo, da je tisto, kar imajo drugi, boljše. Mislim, da kar imamo doma, je dobro. Dobro pa je, če se dajo stvari še izboljšati in dopolniti. Smernice v prehrani so se spremenile, ne kuhamo več tako, kot smo včasih. Ceniti je potrebno domače okolje, domača živila, domače delo, da bomo cenjeni doma in tudi zunaj."
Kaj je poglavitno pri kuhanju?
N.P.: "Najpomembnejši je pristop posameznika h kuhanju. Kuharski recept ni dovolj. Dobro jed napravi kuhar sam, imeti pa mora osnovne lastnosti za to. Kuhanje je umetnost. Preciznost, natančnost, iskanje okusov. Dodajanje različnih za-
čimb in dodatkov to je tisto, kar mora vsak kuhar imeti prefinje-no dodelano, da naredi specifično jed, ki je samo njegova. Kuhar mora imeti izbran okus, zato ni dobro, da pije močne žgane pijače oziroma da kadi."
Kdaj lahko vi porečete, da je neka hrana dobra, oziroma da to ni?
N. P.: "Ko govorimo o tem, da je hrana dobra ali da ni dobra, se je najprej potrebno vprašati, s katerega zornega kota to gledamo. Gre za to, ali gre za ocenjevanje neke hrane ali pa mi neka hrana ni všeč zato, ker ne prenesem določenega živila. Tista hrana, ki je sestavljena iz osnovnih živil, naravnih dodatkov, naravnih začimb, ima boljši okus in je boljša. Danes vse preveč posegamo po mešanici začimb. To je seveda relativni pojem. Strokovno gledano je boljša tista hrana, ki je brez konzervansov, torej naravna, okus posameznika pa je seveda relativni pojem. Okusi pa so seveda zelo različni, in kar je meni dobro, morda drugemu ni."
Kaj ste učili svoje učence v kmetijski šoli?
N. P.: "Poučevala sem gospodinjstvo in praktični pouk, torej kuhanje. Še danes sem ponosna na te učenke, bilo je tudi nekaj dijakov. Ljubezen do tega dela lahko navduši to mlado populacijo za to delo in potem vidimo, da imamo v rokah ogromen potencial, ki ga ne izkoristimo. Če hočemo, da bodo doma otroci sledili staršem pri kmetijstvu, gospodinjstvu ali pri kakšnem drugem poslu, ga je potrebno za to delo navdušiti."
Kako lahko kuharji pomagate pri vzdrževanju neke normalne teže, oziroma pri hujšanju?
N. P.: "Normalni kuhar mora v prvi vrsti poskrbeti za svojo normalno težo, če hoče, da se po njegovih receptih ali po njegovem kuhanju prehranjujejo drugi. Vsak kuhar mora znati odgovoriti na vprašanje nekoga, kako shujšati."
Kaj menite o ločevalnih dietah?
N. P.: "Strinjam se, da te diete pri določenem številu pre-
Foto: M. Ozmec
Nada Pignar (na fotografiji desno) svoje znanje velikokrat posreduje na različnih kuharskih tečajih.
bivalcev držijo, to kažejo tudi uradne statistike. Če gledamo presnovo in prebavo, vemo, da je presnova pri teh ločevalnih živilih krajša in s tem lahko vplivamo na znižanje telesne mase."
Tudi vaš mož je kuhar, kaj kuhate pri Pignarjevih?
N. P.: "Doma imamo radi čista živila, radi imamo zelenjavo in sadje. Sicer pa redno kuhamo in to vsi, tudi mož in otroka."
Kaj so čista živila?
N. P.: "Primer: če želimo jesti pečene bučke, naj bo zraven malo čebule in začimbe in stvar je končana. Če imamo radi meso, ga spečemo na kvalitetni maščobi, zraven damo zelenjavo in goro solate in stvar je končana."
Brez krompirja?
N. P.: "Tako je, oziroma krompirja ali škrobnatih živil manj. Če pa že dodamo krompir, naj bo kuhan ali dušen, ne pa pečen. Verjamem, da tega ne bodo radi prebrali tisti, ki imajo radi pečen krompir ali cvrtje. Tudi sama imam rada pečen oziroma ocvrti krompir, vendar si ga človek naj ne bi privoščil velikokrat."
Prej ste omenili kvalitetno maščobo. Kakšno je vaše mnenje o svinjski masti?
N. P.: "Ko sem pisala učbenik o zdravi prehrani, sem se zelo podrobno lotila svinjske masti. Upam trditi, da če z njo ne pretiravamo, nam ne bo povzroča-
la večjih težav."
Kaj pa pecivo?
N. P.: "Brez peciva čisto dobro shajam. Če pa si že privoščim pecivo, je to takšno, ki ni mešano z močnimi kremami. Maslenih krem pa sploh ne uživam."
Ob praznikih nam ponujate recepte za potice, krofe, sami se očitno teh jedi ne poslužujete?
N. P.: "Pojem kos ali več kosov potice, ampak to je zame samostojni obrok. Tisti dan ne bo zrezka, ne bo zelenjave, niti solate."
Zdaj ste ravnateljica Osnovne šole Ivanjkovci. Tam najverjetneje ne kuhate?
N. P.: "Tudi tam kuham. Morda se hecno sliši, toda ob rav-nateljevanju poučujem na šoli gospodinjstvo in torej še vedno kuham."
Kaj vi najraje jeste?
N. P.: "Težko vprašanje, ni živila, ki bi ga imela najraje. Včasih je bila to cvetača na vse možne načine, najraje imam zelenjavo."
Kako načrtujete jedilnike?
N. P.: "Sploh jih ne načrtujem. Nisem zapletena glede tega; pogledam v hladilnik, se ozrem po vrtu in ideja pride sama od sebe. Vsem, ki se ukvarjajo z gospodinjstvom in kuhanjem, svetujem, da se preveč s tem ne obremenjujejo."
Franc Lačen
Ptuj • Četrti oratorij
Ne se bat
Letos na Ptuju od 22. do 27. avgusta poteka že četrti oratorij. To so dnevi igre, druženja, ustvarjanja, molitve, veselja in petja, ki jih vse tri ptujske župnije organizirajo za osnovnošolce iz Ptuja in okoliških krajev.
Oratorij pripravljajo vse tri ptujske župnije za osnovnošolce iz Ptuja in okoliških krajev. Program oblikuje 60 animatorjev - prostovoljcev. Letos bo udeležba otrok očitno rekordna, saj je prijavlje-
nih že 200.
Otroci si po jutranji molitvi in pesmi ogledajo igrico - letošnji oratorij bodo spremljali zgodbo svetopisemskega junaka Tobija, ki potuje s prijateljem Azarjajem, ki je prav-
zaprav angel, in na poti doživljata razne dogodivščine. Ob 10.30 se začnejo delavnice. Pripravljenih je 18 - združene so v 3 sklope.
V ANGELSKI delavnici bodo izdelovali angelska krila, mavčne odlitke angelov, zapestnice, mozaike, angele iz testenin, izdelke iz slamic, v POTUJOČI delavnici bodo otroci skupaj z animatorji obiskali policiste, železnico, ribiča, zeliščarja, reševalno postajo, dom ostarelih, v delavnici HULALA pa se bodo podili po labirintu, igrali nogomet, se učili banse, se preizkušali na poti preživetja, žonglirali in plesali.
Po kosilu se bodo odpravili
na turnirski prostor na ptujski grad, kjer se bodo do 15 ure igrali, tekmovali in se zabavali.
Posebna dneva bosta sreda, ko gredo v toplice, in petek, ko bodo obiskali gasilsko postajo. V soboto, 27. avgusta, bodo oratorijsko dogajanje zaključili pri cerkvi sv. Leopolda Mandiča ob 17 uri s sv. mašo in zaključno prireditvijo.
Po štirih letih organiziranja je mesto Ptuj udeležence oratorija že kar sprejelo in se navadilo na nenavadno gnečo v zadnjem tednu avgusta. Tudi vrata sponzorjev in dobrih ljudi so vsako leto odprta. Sploh letos, ko je moto oratorija NE SE BAT'!
Veronika Emeršič
Doris Dorrie: Kaj pa zdaj
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2005
Doris Dorrie ničesar ne načrtuje v življenju, ko pravi: »Kar bo, pa bo, ni me strah.« Rojena v Hannovru je študirala dramaturgijo in psihologijo v ZDA, filmsko režijo pa na Akademiji v Muenchnu, kjer tudi poučuje. Tudi ostalih njenih sedem romanov odlikuje oseben, duhovit in neposreden vpogled v življenje. Kaj pa zdaj je zabaven in bistroumen roman, v katerem se nekdanja uporniška generacija iz šestdesetih let srečuje z novimi izzivi življenja, svojih otrok pa vendar ne razume.
Fred je izgubil ljubezen do Claudije, kot da bi bila ta ljubezen ključ, ki ga je nekam založil. Hči Franka mu je pri svojih šestnajstih letih ravno tako tuja kot takrat, ko je bila v plenicah. Ali ima v glavi samo pisane balone, ali pa se v njej skriva labirint jeznih misli, bolečin in sovraštva? Pelje jo k njenemu budističnemu menihu v samostan na jug Francije.
Kmalu po bumu pitja sojinega mleka, joge in tofuje-vih burgerjev, je navdušenost obiskovalcev splahnela, zato sta Fred in Claudija svoje vegetarijanske kantine Deveta nebesa prodala ameriški korporaciji in pričela prva peči židovsko pecivo Bagel, že narejeno, ki ga je treba samo potisniti v peč. Če Claudija ni delala tudi v kantini, je bila nesrečna in nemirna. Ženske nočejo predlogov, kako naj uredijo svoje težave. Prej se je pritoževala, da nima časa, potem ga je imela preveč. Fred se je zaljubil v petindvajsetletno učiteljico španščine Marisol. Claudija je nekega dne prinesla domov rdečo knjižico z naslovom »Kako srečo in trpljenje spremeniti v razsvetljenje.« Kako si lahko srečen, čeprav nisi. Fred brez »posebnih znakov« ni več našel poti do nje, teh pa je bilo vedno manj. Žena je hotela v samostan, torej je odpovedal. Ali so vaje namenjene močnejšim mišicam, ali duhovnemu napredku? Tega nikoli ni povedala. Napačen gib, napačen stavek in veselja je konec. Claudija in Franka sta meditirali. Claudija to ni počela le zase, ampak da bi nekoč zavladal mir po vsem svetu. Če ne bi vsak dan opravljala vaj, bi Freda že zapustila. Ko sta se s Claudijo spoznala, je bil Fred študent na munchen-ski akademiji za film in seje bal, da nikoli ne bo posnel velikega filma. Takrat je mislil, da moraš ostati sam, dostojanstven in osamljen, da narediš vtis na žensko. Spoznal je, da ni v njem nič posebnega, ničesar, da bi bil izjemen. Njegovi sošolci pa so snemali vse boljše filme. Svoje Franke, male miške, si ni znal predstavljati z ogromnim, masivnim pobom, mutantom. Taki bi morali nositi okrog vratu napis: »Prebedast za seks.« Fred beži pred plešo, ki mu grozi, propadanjem telesa, pred ženo in koncem ljubezni. Že kot otrok je hotel nekam proč. Vse življenje je poležaval in sanjaril, sedaj pa lebdi v svojem milnem mehurčku. Franka je bila kot otrok bistra in radovedna, v puberteti pa je bistrost izginila kot pri šimpanzih, ki jih trenirajo. Kaj pomeni reševanje težav? Pretvarjanje, da se ni nič zgodilo? Claudija je bila učinkovita in je vedno vse spravila v red. Claudija meni, da ima Fred čustveno inteligenco polža. Zamorjen je, ker živi dolgočasno, običajno življenje. Kmalu je spoznal, da se ne upa spopasti z nobeno težavo. Fred ne mara klubov, ker jih ustanavljajo samo zato, da je lahko večina ljudi iz njih izključena. Claudija mu očita, da je njegov odnos do življenja »raje ne bi«, namesto »just do it«. Kaj se je z njimi zgodilo? Bili so kot trije grahki v grahovem stroku. Soposkakali ven? Zvečer sta Claudija in Franka vedno našteli pet čudovitih stvari, ki so se jima zgodile tisti dan. Sopotniku na vožnji v Francijo, Norbertu, je ušla žena z otroki. Vsi kdaj pa kdaj potrebujemo »time out«. Sprijazniti se moramo, da nismo več to, kar smo bili. Kitajci pravijo, da lahko človek poje vse, kar je narezano na majhne koščke. Ljudje počnejo to, kar jih osrečuje. Melona je hrana za četrto čakro. Za srce. Nahrani čustva, uravnava razpoloženje. Tudi Norbert seje odločil za samostan. Napis na samostanu: »Prispeli ste. Prisluhnite svojemu dihanju. Molčite.« Budistični rožni venec ima sto osem jagod. »Dokler obstajaš v sedanjem trenutku, imaš dom,« reče Fredu vietnamski menih. V samostanu ga spreleti misel, da zamuja lastno življenje, ker je slep in gluh. Zaljubi se v Antje iz Amsterdama. Čudovito je, kadar ne misliš na nič. Kar je govoril njihov lama Rinpoče, niso bili v stanju dojeti, vklenjeni vsak v svoj stari, ustaljeni način bivanja. Fred spozna, da je Theo nesmrtno zaljubljen v njegovo ženo. »Ne lovite prihodnosti. Preteklost je minila. Sedanjost je vaš dom«, svetuje Rinpoče. Ko Fred reši umirajočega voznika, reši pravzaprav svoje srce.
Vladimir Kajzovar
Šah
Jure Borišek in Jana Krivec državna prvaka Stran 8
Padalstvo
Med dekleti zmagala Petra Podgoršek
Stran 8
Rokomet
Bezjak in Kukec uspešna na SP mladincev
Stran 9
Kolesarstvo
Perutninarji »pometli« s konkurenco
Stran 9 seminarskih, diplomskih nuog in ostalih tiskovin
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil - 5. krog
Celjani tokrat premočni
CMC Publikum - Drava 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Šterbal (48. avtogol), 2:0 Beršnjak (73)
DRAVA: Dabanovič, Go-rinšek, Šmon (od 74. Bosilj), Lunder, Šterbal, Miljatovič, Emeršič (od 67. Toplak), Pre-jac, Trenevski, Sladojevič (od 46. Drevenšek), Chietti. Trener: Srečko Lušič.
Gostovanje nogometašev ptujske Drave v knežjem mestu ob Savinji se je za njih končalo neuspešno. S tem pa je bila prekinjena lepa tradicija uspešnih iger v Celju. Ob številnih poškodbah ni bilo pričakovati drugačne začetne postave, ki poimensko
ni slaba, vendar se je veliko ugibalo, kako bo tekla igra v zvezni vrsti.
V Celju je pred tekmo močno deževalo, tako da je bilo igrišče dodobra namočeno in spolzko in se je pokazalo kot ovira za nogometaše obeh ekip. V prvem polčasu je igra potekala med obema kazenskima prostoroma, kar pomeni, da sta se trenerja odločila za bolj oprezno igro, kjer je bilo pomembneje ne dobiti zadetka. Sicer so Ptujčani za-pretili prvič že v 44. sekundi, ko je proti domačim vratom streljal Prejac, medtem ko so domačini imeli obetavno akcijo v 21. minuti, ko je bil Beršnjak sam pred vratarjem Drave, vendar je Miljatovič
Foto: Črtomir Goznik
Gennaro Chietti (Drava, modri dres) v obrambni akciji

liga
o Vodafone'
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 5. KROGA: CMC Publikum - Drava 2:0 (0:0), Domžale - Bela krajina 4:0 (2:0), Anet Koper - HIT Gorica 2:0 (1:0), Maribor Pivovarna Laško - Nafta 1:0 (0:0). Srečanje Primorje - Rudar Velenje je bilo v 15. minuti prekinjeno in nato odpovedano zaradi poplavljenega igrišča.
1.	DOMŽALE	5 3 2 0 16:2 11
2.	HIT GORICA	5 3 11	9:4 10
3.	NAFTA	5 3 0 2	5:4 9
4.	CMC PUBLIKUM	5 2 1 2	6:5 7
5.	DRAVA	5 2 1 2	5.5 7
6.	ANET KOPER	5 2 1 2	6:6 7
7.	MARIBOR PIVO. LAŠKO 5 1 2 2	5:6 5
8.	PRIMORJE	4 112	3:4 4
9.	BELA KRAJINA	5 1 1 3 3:13 4
m DimAD	A	1	n	o	o.io	o
z odločnim posredovanjem zbil žogo v kot.
Začetek drugega polčasa pa je bil usoden za goste iz Ptuja. Na levi strani je posredovanje gostujoče obrambe neprepričljiv sodnik Ponis ocenil kot prekršek. Prosti udarec je izvajal Beršnjak. Njegov močan predložek je v kazenskem prostoru zadel kapetana gostov Šterbala in žoga se je znašla za hrbtom vratarja Drave, kar je pomenilo poceni vodstvo domačih nogometašev. Pričakovalo se je, da bodo gostje le uspeli povezati igro, zaigrati organizirano, vendar jim ni uspelo. Igrali so sicer dovolj borbeno, vendar je v zvezni vrsti škripalo, pa tudi akcije preko bokov niso bile takšne, da bi bilo nevarno pred vrati Celjanov. Tako je vse slonelo na individualnih poizkusih, vendar strela Prejaca in Trenevskega nista resneje
Fntn- Hrtrimir (^nynik
Matej Miljatovič (Drava) in Matej Šnofl (Publikum) v akciji
ogrozila domačega vratarja Mujčinoviča. V 73. minuti pa je padla dokončna odločitev o zmagovalcu, saj so Celjani dosegli še drugi zadetek in
s tem samo potrdili zmago. No, tudi oni niso bili nič kaj boljši in samo sreči ob prvem zadetku se lahko zahvalijo, da so osvojili pomembne tri
Nogomet • 2. slovenska nogometna liga
točke. Verjetno so dan po srečanju nogometaši Drave uvideli, da so zamudili veliko priložnost za vsaj točko.
Danilo Klajnšek
Aluminij edini s popolnim izkupičkom
2. SNL
REZULTATI 2. KROGA:
Aluminij - Zagorje 1:0 (1:0), Factor - Dravograd 0:0, Supernova Triglav - Svoboda 1:0 (1:0), Dravinja - Livar 3:2 (1:2), Krško - Tinex Šenčur 1:1 (1:0)
1.	ALUMINIJ 2 2 0 0
2.	KRŠKO 2 110
■3 TIMfYČfMřlID O 1 1 n
4.	SUPER. TRIGLAV2	1 1 0
5.	SVOBODA 2	10 1 2	10 1 2	0 11
8. ZAGORJE 2	0 11
Q nDmnr.DiiP, o	n 1 1
7. FACTOR
» 7jmDli:
4:2	6
4:3	4
3:2	4
1:0	4
4:2	3
4:4	3
2:3	1
0:1	1
1-/I	1
m I HMD
o n n o /i-R n
Aluminij - Zagorje 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Veselič (15)
ALUMINIJ: M. Rozman, Čeh, Topolovec, Vrenko, Golob, Mlinarič, Ozim, Dugolin, Vtič (od 46. Fridauer ), R. Marinič (od 73. M. Marinič), Veselič (od 62. T. Rozman). Trener: Edin Osmanovič.
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so po zmagi proti Livarju iz Ivančne Gorice z onfimizmom pričakali Za-
gorje, sicer ekipo, ki je v minulem letu nastopala še v 1. SNL. Prvi so resneje zapretili gostje, in sicer v 3. minuti, ko je strel Bojoviča zelo dobro ubranil vratar Aluminija. Polagoma so domači prevzemali iniciativo in v 15. minuti tudi povedli. Po prostem strelu z desne strani, ki ga je izvajal Sandi Čeh, je žoga prišla do Uroša Veseliča, ki je s strelom z glavo popeljal svoje moštvo v vodstvo. Da je bilo delo Ki-dričanov nekoliko lažje, je poskrbel gostujoči igralec Bo-jovič, ki je za grobi prekršek nad Andrejem Dugolinom zasluženo dobil rdeči karton.
V začetku drugega polčasa so gostje kljub igralcu manj v polju zaigrali napadalno, z namenom, da bi uspeli rezultat izenačiti. A so domačini hitro prevzeli pobudo, zaigrali so zelo poletno, povezano in atraktivno. Imeli so številne priložnosti, ki pa jih niso uspeli izkoristiti. Z zmago proti Zagorjanom so nogometaši Aluminija edina ekipa v 2. SNL, ki je v prvih dveh krogih osvojila popoln izkupiček in je na vrhu prvenstvene razpredelnice.
Milan Zunanc
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Veselič (Aluminij, rdeči dres) je odločil tekmo z Zagorjem.
Šah • Na Ptuju se je končalo 15. državno prvenstvo
Jure Borišek in Jana Krivec državna prvaka
V petek popoldan se je v športni dvorani Gimnazije Ptuj končalo 15. odprto posamično šahovsko prvenstvo Slovenije. Osemdnevnega tekmovanja so se udeležili skoraj vse najboljše slovenske šahistke in večina najboljših slovenskih igralcev. Šahovska zveza Slovenije je tehnično izvedbo tekmovanja zaupala Šahovskemu društvu Ptuj - Veplas Velenje in je sodilo v sklop prireditev ob sedemdesetletnici organiziranega igranja šaha na Ptuju. Tekmovanje je bilo po mnenju večine udeležencev, kot vsa prejšnja tekmovanja na Ptuju, vzorno organizirano.
Obe prvenstvi sta se igrali devet kol po švicarskem sistemu, na katerem se favoriti, igralci in igralke z višjim ratingom, na začetku srečajo s slabšimi nasprotniki. Da favoriti ne zmagujejo vedno z lahkoto, je pokazalo že prvo kolo, saj mednarodna mojstrica Ana Srebrnič po grobi napaki izgubila partijo z mlado Matejo Uršič, mednarodni mojster Igor Jelen pa z dokaj nepoznanim prvokategorni-kom Ivanom Gobovškom in
sta tako že takoj na začetku tekmovanja izpadla iz resnejše borbe za najvišji naslov. V drugem kolu prvi favorit po ratingu slovenski reprezentant mednarodni mojster Jure Borišek ni uspel premagati slovenskega mladinskega prvaka do 18 let Jureta Ško-brneta, prav tako pa mednarodni mojster Simon Jerič ni uspel zmagati z domačinom Viktorjem Napastom. Mednarodna mojstrica Jana Krivec je v tretjem kolu zasluženo premagala kolegico po naslovu Karmen Mar in s tem uspešno preskočila prvo oviro na poti do najvišjega naslova, medtem ko sta Ksenja Novak in Vesna Ržič medsebojno srečanje remizirali. Pri moških je mednarodni mojster Janez Barle nadaljeval s prodorno igro in dosegel tretjo zmago proti mlademu prekmurskemu talentu Denisu Gjuranu in je sam prevzel vodstvo na turnirju. V četrtem kolu je padla pri ženskah druga odločitev, Jana Krivec je premagala reprezentančno kolegico Vesno Rožič, Ana Srebrnič in Ksenja Novak pa sta remizirali. Vode-čega Janeza Barleta je v tem
Foto: Jože Mohorič
Jana Krivec in Jure Boriško, državna prvaka v šahu za leto 2005
kolu premagal Jure Borišek, pomembno zmago pa je dosegel tudi domačin Gregor Pod-križnik, ki se je tako priključil vodilni trojici. Mednarodna mojstrica Jana Krivec je zmagala v petem kolu že petič ter nezadržno hitela h končnemu cilju. Zgodba je bila praktično končana. Pri moških je Jure
Foto: Jože Mohorič
Izredno zanimivo partijo zadnjega kroga sta odigrala lanskoletni državni pravak Tadej Sakelšek in Blaž Bratovič. Bratovič je z zmago osvojil 2. mesto, Sakelšek pa je končal kot peti.
Padalstvo • 31. pokal Ptuja
Petra zmagala med dekleti
Na letališču v Moškanjcih je v soboto AK Ptuj izvedel tradicionalno tekmovanje v padalstvu, in sicer v skokih na cilj. Za 31. padalski pokal Ptuja se je prijavilo preko 80 tekmovalcev in tekmovalk, na koncu pa jih je nastopilo nekaj več kot petdeset, žal so zaradi poškodb odpovedali Madžari. Kljub temu pa je bilo to ravno dovolj, da so ljubitelji tega športa videli dobro mednarodno tekmovanje. Načrtovanih je bilo osem serij skokov, ki naj bi potekali dva dni. Toda zaradi neugodne vremenske napovedi za nedeljo je organizator vse serije izvedel že v soboto, razen nočnih skokov, saj organizator ni dobil dovoljenja za
njihovo izvedbo od Agencije za zračni promet.
V ptujskem klubu so se potrudili pri izvedbi tekmovanja, ki je potekalo tekoče in brez zapletov, ob tem pa so bili tudi zadovoljni z rezultati svojih tekmovalcev in tekmovalk. Še posebej v ženski konkurenci, kjer je Petra Podgoršek osvojila prvo mesto. Med fanti je dolgo časa dobro kazalo Aleksandru Čušu, ki je na koncu skupaj z Milanom Juričem zasedel četrto mesto. V ekipnem tekmovanju pa so ptujski padalci osvojili drugo mesto. Od njih so bili boljši samo tekmovalci ALC Bled.
Rezultati:
EKIPNO: 1. ALC Bled 52 cm, 2. AK Ptuj (60), 3. Hrva-
Borišek v zanimivi partiji premagal mednarodnega mojstra Mateja Šebenika, pomembno zmago pa je dosegel tudi mednarodni mojster Marko Tratar, ki je premagal Gregorja Pod-križnika.
V šestem kolu je bila pri igralkah in igralcih verjetno že prisotna utrujenost, lahko pa je bil to le kratek premor pred finišem, saj so vodeči na obeh turnirjih medsebojne partije dokaj hitro remizira-li. Jana Krivec je ponovno zmagala in je praktično že postala zmagovalka, saj je edina zasledovalka Karmen Mar v tem kolu izgubila s Ksenjo Novak. Jure Borišek je z remijem in petimi točkami ohranil vodstvo, s pol točke zaostanka pa so mu sledili Marko Tratar, Luka Lenič, Denis Gjuran, Igor Jelen, Simon Jerič, Tadej Sakelšek in Blaž Bratovič, kar je obetalo zanimiv finiš. Tomislav Gruškovnjak je premagal Janeza Barleta, Marko Tratar pa Domna Krumpačnika, ki sta tako zaostala. Pred zadnjih kolom je bila v vodstvu kar šesterica igralcev. Odločitev je padla v zadnjem krogu. V medsebojnih srečanjih vode-čih je Blaž Bratovič premagal
Tadeja Sakelška, Jurij Borišek pa Tomislava Gruškovnjaka. Jurij Borišek, ki ima najboljši rezultat po Buchholzu, je tako osvojil naslov državnega prvaka. Pri članicah je Jana Krivec z rutinskim remijem v zadnjem kolu tudi uradno postala državna prvakinja.
Končni vrstni red - člani: Jure Borišek 7 (38,5), Blaž Bratovič 7 (33,0), Marko Tratar 6,5 (40,5), Luka Lenič 6,5 (39,0), Tadej Sakelšek 6 (39,0), Tomislav Gruškovnjak 6 (37,5), Janez Barle 6 (36,0), Igor Jelen 6 (35,5), Simon Jerič 6 (33,0), Deanis Gjuran 5,5 (35,0), Gregor Podkrižnik
5,5 (33,5) - najbolje uvrščen domačin. Sledila je skupina osmih igralcev, ki je dosegla po pet točk, med katerimi je bil na 18. mestu najboljši veteran Igro Penko. Med igralci do 15 let starosti je bil najuspešnejši Sandi Krivec.
Končni vrstni red - članice: Jana Krivec 8, Ksenja Novak 6,5, Ana Srebrnič 6 (35,5), Vesna Rožič 6 (34,5), Karmen Mar 5,5, Ana Grobel-šek 5 (33,0), Mateja Uršič 5 (32,5), Saša Drame 5 (26,5) - najuspešnejša med mladinkami do 15 let starosti. Najuspešnejša veteranka je bila Mira Vospernik.
Trije prvouvrščeni ter najuspešnejši do 15 let so prejeli spominske pokale, deset prvouvrščenih med člani in pet med članicami pa denarne nagrade.
Tekmovanje je pokazalo, da je v Sloveniji kar nekaj obetavnih igralk in igralcev, ki že nastopajo za državno reprezentanco in so uspešni tudi na mednarodnih tekmovanjih, ter vrsta mladih igralk in igralcev, od katerih se lahko še precej pričakuje. Tekmovanje na Ptuju je bilo za njih gotovo novi preizkus talenta in znanja. Nekateri so si izboljšali tudi rating točke.
Tekmovanje je brez zapletov vodila izkušena ekipa domačih sodnikov, ki je po vsakem kolu pripravljala tudi turnirski bilten s partijami.
Janko Bohak
Foto: Jože Mohorič
Sah je igra za mlado in staro.
ška (64 cm).
POSAMIČNO - MOŠKI:
1. Wolfgang Peserl, Avstrija (5 cm), 2. Roman Korun (6 cm), 3. Borut Erjavec (7 cm), oba ALC Bled, 6. Peter Balta in Boris Janžekovič (9 cm), 15. Igor Glažar in Tonček Gregorič (14 cm), 20. Gorazd Vindiš (20 cm), 30. Tomaž Korpar (42 cm), 32. Janez Verbančič (60 cm), 37. Sergej Pukšič (110 cm) - vsi AK Ptuj.
ŽENSKE: 1. Petra Podgoršek, AK Ptuj (9 cm), 2. Ve-seljka Pirc, Hrvaška (12 cm), 3. Maja Sajovic, ALC Bled (13 cm), 6. Vanja Hotko, AK Ptuj (18 cm).
Danilo Klajnšek
Petra Podgoršek (v sredini) prejema pokal za zmago v ženskem delu tekmovanja.
Foto: DK
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Perutninarji »pometli« s konkurenco
Kolesarji iz KK Perutnina Ptuj so na 35. memoriálu Stjepana Grgca v Ivanić Gradu dobesedno pometli s tekmeci, saj so v konkurenci 60 kolesarjev iz Slovenije in Hrvaške osvojili
T(

Tomislav Dančulović, KK Perutnina Ptuj
prvih šest mest. Ciljno črto je prvi prečkal Tomislav Dančulović in osvojil prvo zmago v letošnji sezoni, sledila sta mu Matija Kvasina in Matej Marin.
140 km dolga dirka se je pričela odvijati v korist perutni-narjev šele v zadnjem delu dirke, ko se je na kratkem vzponu 25 km pred ciljem oblikovala skupina devetih ubežnikov. Med njimi je bil šest Ptujčanov, le-ti pa so z močnimi napadi pobrali vso energijo iz nog edini trojici, ki jim je še lahko konkurirala na vzpon. Srečko Glivar, ki je v deževnem vremenu spremljal kolesarje v spremljevalnem avtomobilu, med samo dirko ni pričakoval tako prepričljive zmage: »Zmaga ni bila tako lahka kot kažejo rezultati. Skozi celo dirko smo napadali in se trudili narediti razliko pred tekmeci, vendar v
Memorial Stjepana Grgca, Ivanić Grad, Hrvaška:
1.	Tomislav Dančulović (Hrv),
2.	Matija Kvasina (Hrv),
3.	Matej Marin (Slo),
4.	Mitja Mahorič (Slo), 5. Hr-voje Miholjević (Hrv), 6. Gregor Gazvoda (Slo), vsi Perutnina Ptuj, 7. Matic Strgar (Slo), Radenska Rog, 8. Tom Jerše (Slo), Sava, 9. Boštjan Rezman (Slo), Sava, 10. Sašo Barantin (Slo), Krka-Adria Mobil+
begu nikoli ni bilo prave kombinacije kolesarjev, ki bi si složno ustvarili prednost. Doma so ostali tudi naši najboljši sprin-terji, zato smo na vsak način želeli dirko odločiti pred ciljnim sprintom.
UG
Športna šola Juhuhu
Izkoristiti »zlato dobo motoričnega učenja
Pred časom smo že poročali o novem športnem društvu Ju-huhu. S predsednikom Tomažem Jagarincem smo se pred začetkom aktivnega delovanja pogovarjali o programih, ki jih bodo ponudili najmlajšim.
Od kod ideja o športni šoli?
T. Jagarinec: »Ideja je povezana s spremljanjem športnih programov za otroke in našim prepričanjem, da je edini pravilni ukrep, da se otroci na začetku svojega športnega udejstvovanja aktivno vključijo v čim več raznolikih športov in se jih nato predvsem na osnovi njihovih lastnih želja in sposobnosti usmeri v posamezni šport in specializirano vadbo, ki bo posledično prav zaradi široko nabranih motoričnih sposobnosti uspešnejša! To je osnovni moto našega delovanja in pod to se podpisuje tudi stroka; slednja namreč ne imenuje zgolj naključno otroškega dozorevanja med 4.-8. letom starosti - zlata doba motoričnega učenja - kar se zamudi v tem obdobju, se kasneje vse težje nadoknadi!«
In kateri so športi, ki jih boste ponudili otrokom?
T. Jagarinec: »Različni športi različno razvijajo motorične sposobnosti, zato smo izbrali vsebine, ki imajo najmočnejši vpliv na razvoj otroka. Gimnastiki, ki je nesporno bazična športna panoga in jo v svoje treninge vključujejo tudi vrhunski športniki, ki se ukvarjajo s povsem drugimi športi, smo ob bok postavili atletske discipline, igre z žogo, plavanje, smučanje in rolanje, kot popestritev pa dodali še ples, pohode (plezanje, orientacija) ter jahanje. Še posebej smo se potrudili pri slednjem in v sklopu tega obljubljamo nekaj novega in nadvse atraktivnega; če je naš prvi cilj otrokom dati čim več športnega znanja, je tik za njim ali celo ob njem zabava! Po našem mnenju mora biti šport vsem, posebej pa še otrokom, tisto kar je v osnovi bil, a je žal vse manj: to je veselje, ustvarjalnost, igrivost, sprostitev, zabava! Šport mora biti šov! Tako smo v tem duhu kot prvo investicijo izpeljali nakup nekaj atraktivnih športnih
rekvizitov.«
Kdaj se bo šola pričela, komu je namenjena, kako bo potekal vpis in kako do podrobnejših informacij?
T. Jagarinec: »Pričeli bomo 3. teden v septembru. Veselimo se, da bo kvaliteta dela dodatno podkrepljena z ustrezno opremljeno dvorano, ker bo pa le-ta celo nova, ni dvoma, da bo tudi sodobna. S šolo bomo pričeli 3. teden v septembru v novi telovadnici OŠ Olge Me-glič. Uradni vpis bo potekal na samem mestu izvajanja programa, že sedaj so pa možne telefonske rezervacije in pridobitev podrobnejših informacij na št. 031 663 777. Sprejeli bomo otroke stare 4-8 let. Svoja vrata bomo istočasno odprli tudi v Ormožu.«
JM
Poli maraton • 3. september 2005
Na kolesih vse generacije
Tradicija kolesarstva na Ptujskem in v njegovi okolici sega v davno 19. stoletje. Voziti kolo v tistem času je pomenilo predvsem hitrejše potovanje v primerjavi s hojo, a med kolesarji v tistem času so bili tudi že re-kreativci, ki so na lastni koži občutili, da se po kolesarjenju boljše počutijo.
Jasno je torej bilo že takrat, da ima kolesarjenje pozitivne učinke na posameznikovo zdravje, dobro počutje in odlično razpoloženje. Priljubljenost kolesarstva pa narašča tudi še danes. V zadnjih letih je namreč kolesarstvo postalo ena najbolj priljubljenih oblik množičnega rekreacijskega udejstvo-
Rokomet • 15. SP mladincev na (Madžarskem
Bezjak in Kukec zelo uspešna
C. skupina; prvi del tekmovanja
SLOVENIJA - SRBIJA in ČRNA GORA 26:27 (8:13)
Slovenija: Bezjak 7, Poklar 6, Kukec 4, U. Rapotec 4, Cvikl 1, Ošlak 1, Ščurek 1.
SLOVENIJA - ARGENTINA 33:30 (18:13)
Slovenija: Gajič 10, Bezjak 9, U. Rapotec 7, Kukec 3, Poklar 2, Cvikl 1, Dobelšek 1.
Lestvica v C-skupini; prvi del tekmovanja:
1.	SČG
2.	Slovenija
3.	Argentina
4.	Češka
5.	Kuvajt
Razpored drugi del tekmovanja:
ponedeljek, 22. 8., ob 15.00: Slovenija - Izrael (Nyiregyha-za)
torek, 23. 8., ob 15.00: Slovenija - Madžarska (Tiszavas-vari)
četrtek, 25. 8., ob 17.00: Slovenija - Romunija (Nyiregyha-za)
Na 15. svetovnem prvenstvu mladincev v rokometu se je končal prvi del tekmovanja. Barve Slovenije zelo uspešno branita Ormožan Marko Bezjak in Nedeljčan Dejan Kukec. Bezjak je po štirih tekmah s 25 zadetki prvi strelec slovenske izbrane vrste in sedmi strelec prvenstva. Poleg zadetkov Bezjak izstopa še z asistencami (v
Marko Bezjak in Dejan Kukec
Foto: Uroš Krstič
povprečju 4 na tekmo). Na račun slednjega je veliko pohval izrazil tudi legendarni Veselin Vujović, sicer trener članske, mladinske in kadetske vrste SČG. Podobno kot za Bezjaka v napadu velja za Kukca v obrambi slovenske reprezentance. Igra Slovenije v obrambi je zelo odvisna od Nedeljčana, ki skupaj s Smiljaničem (prvi bloker prvenstva) tvori obrambni zid pred vratarjem Vranom (deseti vratar prvenstva; 36 % obramb in prvi vratar pri ubranjenih sedemmetrovkah 8/15).
V prvem delu tekmovanja so mladi Slovenci trikrat zmagali (Kuvajt, Češka, Argentina) in doživeli minimalen poraz proti
SČG. V drugi del tekmovanja si tako prenesejo dve točki, reprezentanci SČG ter Madžarska pa po štiri. Do uvrstitve v polfinale morajo naši fantje v drugem delu tekmovanja premagati vse nasprotnike. Še najtežja prepreka jim bodo domačini Madžari, ki igrajo ob pomoči bučnih navijačev res odlično. Moštvo Slovenije, ki ga vodi trener Fredi Radojko-vič, krasi izjemen kolektivni duh, srčna borbenost in prijateljstvo. To pa je tudi edina prava pot na poti k medalji. Pot pa bo zelo težka, a za naše fante premostljiva.
Uroš Krstič
Športne novičke
Odbojka na mivki •
1. nočni turnir na igrišču bara Pomaranča
V soboto se je na novem igrišču ob baru Pomaranča na Bregu odvijal 1. nočni turnir odbojke na mivki za ženske, ki sta ga tudi v sklopu popestritve priprav na novo sezono organizirala ŽOK Ptuj ter bar Pomaranča. Tekmovanja se je udeležilo sedem ženskih dvojic, kar pet pa so jih sestavljale igralke ptujskega drugoligaša.
Zmagovalna dvojica sta postali izkušeni Sergeja Lorber in Ana Kutsay (ekipa Dignus), ki sta v finalni tekmi premagali nekoliko presenetljivi finalistki Katjo Robič ter Nušo Andjelkovič (Bambusarke). V malem finalu je bila ljutomerska naveza Urške Ficko in Alenke Kološa (A1) boljša od mladih Ptujčank Sare Vidović ter Maje Bilano-
vić (Kenguruja).
Robi Menoni, vodja športnega dela turnirja in predsednik ŽOK Ptuj je ob tej priložnosti povedal: »Z udeležbo in izvedbo sem zelo zadovoljen, gledalci pa so lahko uživali ob mnogih atraktivnih potezah igralk. Potrebno se je zahvaliti tudi baru Pomaranča, ki ima lepo urejeno ter hkrati zelo kvalitetno igrišče za odbojko na mivki.«
Rezultati: 1. krog: Dignus - Blue Team 2:0, (15:4; 15:4), Black&White - Bambusarke 0:2, (11:15; 11:15), Seniorke - A1 0:2, (11:15; 11:15)
Polfinale: Kenguruja - Bambusarke 0:2, (12:15; 7:15), Dignus - A1 2:0, (15:12; 15:14)
Za 3. mesto: Kenguruja - A1 0:2, (12:15; 8:15)
Finale: Dignus - Bambusarke 2:0, (15:8; 15:11)
Uroš Gramc
Sergeja Lorber (v ozadju) in Ana Kutsay, zmagovalki 1. nočnega turnirja na igrišču bara Pomaranča
vanja. Idealna kombinacija doživetja gibanja je začela rojevati nove in nove elemente, ki so na kolo zvabili vse generacije na vseh koncih sveta. Danes pa tudi vemo, da se morata za zdravje vrteti dve kolesi hkrati - kolo zdravega prehranjevanja in kolo redne telesne aktivnosti.
Kolo in jaz - zmagovita kombinacija prvič, drugič, tretjič. Vselej!
Da lahko koristno združimo še s prijetnim, dobro vedo vsi tisti, ki so kolesarili na 1. in 2. Poli maratonu in uživali ob neprecenljivih doživetjih narave Ptujskega polja in Slovenskih goric. Moč zmagovalnega doživetja, dobre volje in optimizma ljudi, ki bodo vztrajno vrteli kolesa, pa bo zagotovo prepričala tudi vse tiste kolesarske jezdece, ki bodo premagovali kilometre na 3. Poli maratonu, katerega
organizatorji so Perutnina Ptuj, Dialog company, Radio Tednik in Kolesarski klub Perutnina Ptuj.
»Kdo pravi, da jaz tega ne zmorem?«
Poli kolesarski maraton je v primerjavi s profesionalnimi dirkami primeren prav za vsakogar. Glede na osebne sposobnosti in želje boste lahko izbirali med krajšim 30-kilome-trskim mini Poli maratonom ali pa se boste pogumno podali na daljši in zahtevnejši 65-kilometrski maxi Poli maraton. In kje se lahko prijavite? Prijavili se boste lahko na dan dogodka na prireditvenem prostoru na letališču v Moškanjcih pri Ptuju, lahko pa se prijavite tudi preko interneta na spletni strani www.polimaraton.si, kar prinaša še dodatne prednosti. Prijava preko interneta je časovno in cenovno ugodnejša, z malo sreče pri žrebu pa si lahko prislužite enega od 20 darilnih paketov Perutnine Ptuj ali pa pravo športno kolo.
Kolesarji, združite se!
Širom Slovenije pa tu preko meja
naše dežele se že organizirajo kolesarske skupine, ki bodo družno kolesarile na 3. Poli maratonu in se ob tem potegovale za eno od številnih nagrad - pokal za najštevilčnejšo ekipo. Komu bo uspelo osvojiti pokal, je v tem trenutku težko reči, saj svoje ekipe zelo zavzeto sestavljajo različna društva, klubi, podjetja, med njimi tudi Sindikat Perutnine Ptuj, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, organizirana ekipa Mariborske livarne Maribor in ekipa podjetja Talum ter številni drugi. Najštevilčnejši kolesarski boj se bije med prvimi tremi, saj je njihov cilj sestaviti ekipo do 300 kolesarjev. Vsi skozi vse leto skrbijo za različne oblike druženja, 3. septembra pa bodo svojo dobro voljo in športno rekreativno zagnanost delili na Poli maratonu, v družbi pravih zmagovalcev. Sindikat največjega podjetja na Ptuju medse vabi vse zaposlene, saj bodo le z združeno udeležbo lahko premagali svojega kolesarskega tekmeca - sindikat šolnikov, ki so se skupaj z območnim odborom iz Ormoža v en glas odločili za skupinsko udeležbo na Poli maratonu. Je lahko ekipa Taluma še številčnejša od njiju? Odgovor na to vprašanje bomo dobili 3. septembra na 3. Poli maratonu. Tudi vas pozivamo, da se nam pridružite s svojo ekipo!
Za vztrajnost in dobro voljo bo nagrajen prav vsak
Dobro počutje med kolesarskimi zmagovalci in veselo razpoloženje med ljudmi dobre volje sta nepogrešljiva spremljevalca Poli maratona, največjega rekreativnega kolesarskega dogodka v Sloveniji. Najbolj družabni, najbolj zavzeti in najbolj domiselni pa so vedno tudi nagrajeni. Ob prijavi bodo vsi udeleženci Poli maratona prejeli kolesarsko kapo profesionalne ekipe Perutnine Ptuj, spominsko majico in pravo športno medaljo. In ker je pravi kolesar vedno lačen, bomo po prevoženih kilometrih poskrbeli za okusno toplo malico, tekom celotne prireditve pa tudi za osvežujoče napitke za velike in majhne, mlade in mlade po srcu. Na Poli maratonu bo bodo podeljene tudi druge številne nagrade, o katerih si lahko več preberete na www.polimaraton.si. In presenečenje, ki sledi po zaključku kolesarskega dela Poli maratona: veliki koncert legendarne skupine Parni valjak ob 21. uri. Poli mega zabava pravih zmagovalcev!
Tanja Subotič, Di@log company
Foto: UG
Foto: UG
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, pokal MNZ Ptuj
V 3. SNL še štirje s polnim izkupičkom
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 2. KROGA: Zavrč
-	Tišina 2:0, Paloma - Kovinar Štore 1:0, Črenšovci - Stojnci 2:1, Pohorje - Šmarje pri Jelšah 1:1, Holermuos Ormož - Ver-žej 0:0, Beltinci - Mura 05 0:4, Malečnik - Železničar 1:2
1.	MURA 05	2	2 0	0	8:1	6
2.	ČRENŠOVCI	2	2 0	0	5:1	6
3.	ZAVRČ	2	2 0	0	4:1	6
4.	ŽELEZNIČAR	2	2 0	0	3:1	6
5.	TIŠINA	2	10	1	5:3	3
6.	PALOMA	2	10	1	2:2	3
7.	ŠMARJE	2	0 2	0	1:1	2
8.	HOLER. ORMOŽ	2	0 2	0	0:0	2
9.	STOJNCI	2	0 11	1:2	1
10.	POHORJE	2	0	11 1:2	1
11.	KOV. ŠTORE 2	0	11 0:1	1
12.	VERŽEJ	2	0	1 1 0:3	1
13.	MALEČNIK	2	0	0 2	2:6	0
14.	BELTINCI	2	0	0 2	1:9	0
Ali bo letošnje prvenstvo v 3. slovenski ligi najbolj zanimivo doslej, bomo seveda šele videli, vendar pa v tej tekmovalni sezoni v njej nastopajo kar štirje klubi, ki so nekdaj igrali v prvoligaški konkurenci (Mura, Beltinci, Železničar in Pohorje). Sedaj so pač tretjeligaši, vendar jim izkušenj očitno ne primanjkuje. Po pričakovanjih je na prvem mestu Mura, ki je zmagala v Beltincih. Vse to spremljajo tudi nogometaši Zavrča, sicer lanskoletni prvaki v 3. SNL
-	vzhod. Dva zadetka njihovega glavnega »topnika« Mateja Goloba v drugem polčasu sta bila dovolj za drugo zmago, ki
Rok Letonja (Zavrč)
Foto: Črtomir Goznik
je pomembna tudi zaradi tega, da bodo drugi vedeli, da tudi letos Zavrč visoko cilja, čeprav so verjetno želje nekaterih iz nogometne krovne organizacije NZS, da bi Muro že takoj sedaj radi imeli kje drugje kot pa tukaj, kjer je. Do točke na domačem igrišču so prišli tudi gradbeniki iz Ormoža, ki so gostili Veržej. Že drugič ormoški napadalci niso našli poti žogi v mrežo. Za popoln izkupiček bo pač potrebno tudi zadevati. Prvi poraz v prvenstvu so doživeli Stojnčani, in sicer v Čren-šovcih.
ZAVRČ - TIŠINA 2:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Golob (53), 2:0 Golob (80)
ZAVRČ: Dukarič, Frangež, Zdelar (od 46. Sluga), Lenart, Gabrovec, Kokot, Kuserbanj
10 let ŠD Pobrežje
Naredili so veliko
Začetki društva segajo v pozna sedemdeseta leta, ko so v okviru Mladinskega aktiva zgradili prvo igrišče na travi.
Športno dogajanje na Pobrež-ju se je ponovno prebudilo leta 1995, ko so na ustanovitvenem občnem zboru ustanovili športno društvo. Društvo je moralo orati ledino, saj na področju današnje občine Videm v takratnem času takšnega uradno registriranega rekreativnega športnega društva še ni bilo. Društvo si je zraven organizacije redne vadbe in prirejanja športnih prireditev zadalo nalogo posodobiti nogometno igrišče in zgraditi športni park, v katerem bi našla prostor tudi igrišča za druge športe. Za ta namen je skrbno zbiralo finančna sredstva, ki jih je v glavnem pridobivalo na športnih prireditvah, nekaj od donatorjev, nekaj
pa iz občinskega proračuna.
Društvo je tako v desetih letih uspelo zgraditi asfaltno igrišče za nogomet in košarko, igrišče ograditi, zgraditi razsvetljavo ter klubski prostor. Prav tako je aktivno sodelovalo na turnirjih v občini Videm in izven nje ter prirejalo lastne turnirje, kolesarske izlete in Igre brez meja, sodelovalo pa tudi na številnih delovnih akcijah. V društvu si prizadevajo, da bi na igrišča privabili čim več obiskovalcev, zato je zraven že obstoječih igrišč tik pred realizacijo tudi igrišče za odbojko, v prihodnosti pa mogoče še igrišča za kakšne druge športe, kot so balinanje, tenis in podobno.
Zraven predsednika društva Danila Drevenška so na slovesnosti ob desetletnici obstoja ŠD Pobrežje zbrano občinstvo nagovorili še poslanec in član društva Branko Marinič, župan
(od 84. Črnko), Murko, Golob, Letonja, Poštrak (od 67. Mezna-rič). Trener: Miran Emeršič.
HOLERMUOS ORMOŽ - VER-ŽEJ 0:0
HOLERMUOS ORMOŽ: Po-lak, Novak, Jurčec, Kunštek, Toplak (od 31. Prapotnik), Jere-bič, Lesjak, Fijavž, Kolenc, Bezjak (od 64. Piberčnik), Hertiš (od 68. Kolarič). Trener: Drago Posavec.
ČRENŠOVCI - STOJNCI 2:1
(2:0)
STRELCI: 1:0 Kavaš (23), 2:0 Horvat (37), 2:1 Rižnar (62)
STOJNCI: Grabrovec, Rižnar, Milošič (od 46. Velečič), Rumež, D. Vilčnik, Bezjak, Janžekovič, Krepek (od 84. Pernek), Murat (od 78. A. Vilčnik), Žnidarič, Ga-iser. Trener: Miran Klajderič.
občine Videm Friderik Bračič, predsednica odbora za družbene dejavnosti Marija Černila, predsednik občinske Športne zveze Boris Novak, predsednik KS Pobrežje Marjan Selinšek in predsednik folklornega društva Pobrežje Andrej Forstnerič.
Zahvalo za pomoč in dobro sodelovanje v preteklem obdobju je društvo podelilo občini Videm, KS Pobrežje in Jožetu Primožiču. Za uspešno delovanje društva v preteklih 10 letih so najbolj zaslužni člani, Janko Rogina, Ivan Krajnc in Franci Lah, prejeli priznanja.
Društvo je ob jubileju pripravilo razstavo slik in priložnostni bilten. Prireditev je popestril nastop folklorne skupine FD Pobrežje in nastop ljudskih pevk s Pobrežja. Po prireditvi pa so nadaljevali z vaškimi igrami; nogometom, vlečenjem vrvi in tekom s smučmi, v organizaciji veteranske sekcije društva. Pika na i pa je bil ognjemet - presenečenje predsednika društva ob 10-letnici.
Milan Cafuta
STAJERSKA LIGA
REZULTATI 2. KROGA: Do-rnava - Oplotnica 3:1, Tehno-tim Pesnica - Šentilj Jarenina 2:2, Gerečja vas Unukšped -Mali Šampion 1:0, Zreče - MU Šentjur 0:0, Mons Claudius -Bistrica 3:0, Brunšvik - Šoštanj 2:6, Peca - AJM Kungota 2:1.
1.	ŠOŠTANJ 2 2 0 0 8:3 6
2.	PECA	2 2 0 0 5:1 6
3.	ZREČE 2 110 4:1 4
4.	GEREČJA VAS 2 110 1:0 4
5.	MONS CLAUD. 2 10 1 4:2 3
6.	MALI ŠAMPION 2 10 1 3:2 3
7.	AJM KUNGUTA 2 10 1 2:2 3
8.	DORNAVA 2 10 1 3:4 3
9.	OPLOTNICA 2 10 1 3:4 3
10.	MU ŠENTJUR	2	0	2 0 0:0	2
11.	ŠENTILJ - JAR.	2	0	11 3:4	1
12.	PESNICA	2	0	1 1 3:5	1
13.	BRUNŠVIK	2	0	0 2	2:7	0
14.	BISTRICA	2	0	0 2	1:7	0
Po dveh odigranih krogih v Štajerski ligi sta samo Šoštanj in novinec Peca osvojila maksimalno število točk, neporaženih pa je še pet ekip, med njimi tudi Gerečja vas Unukšped. Vijoličasti iz Gerečje vasi so v zaključku srečanja le uspeli zlomiti odpor gostov iz Celja ter tako prvič zmagati. Za to srečanje je potrebno omeniti, da je v vratih Gerečje vasi nastopil Marjan Vogrinec, ki je prejšnji teden napolnil 46 let. Kot v starih dobrih časih je ohranil mrežo nedotaknjeno. Do svoje prve zmage pa so prišli tudi nogometaši Dornave, ki so premagali Oplotnico, čeprav so lep del srečanja igrali
z igralcem manj. Nogometaši Bistrice so v Rogatcu proti domači ekipi Mons Claudius doživeli še drugi visoki poraz. Za njih je najbolj zaskrbljujoče to, da imajo majhen fond igralcev in jim bo v nadaljevanju prvenstva verjetno še težje.
MONS CLAUDIUS - BISTRICA 3:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Firer (11), 2:0 Firer (85), 3:0 Miklavžič (90)
BISTRICA: Šipek, Zupanič, Modrič, Robar, Jelenko, Simon-čič, Leva (od 46. Kolar) A. Stegne, Poljanec, Obrovnik (od 62. Drosk), Mergedušič (od 88. M. Stegne). Trener: Marjan Pečnik.
DORNAVA - OPLOTNICA 3:1
(1:1)
STRELCI: 0:1 Kavc (11), 1:1 Jurič (29), 2:1 Kokol (68), 3:1 Kokol (82)
DORNAVA: Maruh, Golob, Serdinšek, Jurič, Ratek, Kokol, Plohl, Belšak (od 89. Janžekovič), Cvetko (od 84. Bratkovič),
D. Novak (od 77. R. Novak), Trunk. Trener: Metod Verle.
GEREČJA VAS UNUKŠPED
-	MALI ŠAMPION 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Hertiš (84) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vogrinec, Jakopec (od 46. Duc-man), Slaček, Krajnc, Kaises-berger, Ciglar, Sagadin, Habja-nič, Gajšek, Hertiš, Novak (od 86. Prigl). Trener: Anton Sel.
POKAL MNZ PTUJ
Rezultati srečanj 1/16 finala za pokal MNZ Ptuj: Cirkulane
-	Hajdina 6:7 po streljanju 11-metrovk, Mark 69 Rogoznica
-	Zgornja Polskava 2:5 po streljanju 11-metrovk, Podvinci
-	Lovrenc 9:7 po streljanju 11-metrovk, Apače - Videm 5:4, Pragersko - Središče 2:4, Pod-lehnik - Markovci 0:3, Bukovci
-	Slovenja vas Zlatoličje 1:2, Spodnja Polskava - Skorba 2:5.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
POKAL HERVIS
V 1. krogu pokala Hervis (pokal nogometne zveze Slovenije) bodo nogometaši Holermousa Ormoža gostovali v Tišini, kjer se bodo pomerili z domačo istoimensko ekipo, ki nastopa v 3. SNL - vzhod.
POKAL MNZ PTUJ - 1/16
SREDA, 24. 8., ob 17.15: Zavrč - Hajdoše, Tržec - Oplotnica, Grajena - Dornava, Gorišnica - Bistrica, Leskovec - Stojnci.
ROKOMET
Jutri, s pričetkom ob 18.30 v športni dvorani Center na Ptuju, bodo rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuj v prijateljskem rokometnem srečanju gostile hrvaško ekipo Ivanca, sicer ekipo, ki tekmuje v 1. B hrvaški rokometni ligi.
Danilo Klajnšek
Uporaba rezervoarja za plin, najbolj preprosta energija!
Izberite izredno ugoden energetski pallet osi<rbe s piinom.
©02 22843 (35), (12), (66)
Od 27. 8. do 2. 9. 2005 vas vabimo na 43. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornjo Radgono, kjer vas ob ugodni ponudbi čaka nagradna Igra s praktičnimi nagradami!
Q PLINARNA MARIBOR
SKUP/NAOISTRABENZ
„	„J
www.pllnarna-maribor.sl
Prejemniki priznanj ob 10-ietnici ŠD Pobrežje
Foto: MC
AvtoD^M
Prihaja zamenjava za 12 let starega twinga
Moje cvetje
Takšen naj bi bil Twinge leta 2007
Končno! Tako bi lahko komentirali Re-naultovo odločitev, da javnosti pokažejo naslednika twinga, ki so ga začeli prodajati davnega leta 1993.
Idejno ostaja twingo druge generacije pionir kompaktnih enoprostorcev, spremembe pa naj bi ustrezale sodobnim potrebam kupcev. Novi twingo bo zadržal osnovno obliko sedanjega modela, kljub temu pa deluje masivneje in resneje. Kot da so pozabili na twingov »nasmeh«, ki ga je kazal doslej. Najprej opazimo drugačno zunanjost, kot so žarometi, spremenjen odbijač in pokrov motori'a. Razvoj žarometov še zmeraj poteka in je zaupan družbi Hella Lux Slovenija, v povprečju pa traja leto dni ter stane tri milijone evrov, v kar so všteti tudi stroški za razvoj orodij. Drugo generacijo avantgardnega mestnega enoprostorca bodo izdelovali v Revozu v Novem mestu (ne tako kot clio 3. generacije, ki bo nastajal v Franciji) na posodobljeni zasnovi clia, zato bo od predhodnika občutno večji in tudi masivnejši. Na odločitev Renaulta, da se bo twingo izdeloval v Novem mestu, je vplivala poslovna politika racionalizacije proizvodnje, kajti nekatere modele je najbolje velikoserijsko izdelovati na eni lokaciji.
Kar se tiče prodaje, bo imel novi twingo težko nalogo; konkurenca je velika, na tržišču pa najdemo številne »sveže« modele, kot sta na primer citroen C1, peugeot 107, pa tudi na prihajajočega fiat cinquecenta ne velja pozabiti. Lahko zapišem, da se novinec pomika navzgor po prodajni paleti, kajti twingo bo občutno prostornejši. Me-dosna razdalja se bo tako z 234 raztegnila na 247 cm, nekaj več ga bo v dolžino (20 centimetrov!) ter v širino za 6 centimetrov. Twingo, ki se sedaj prodaja, je prostornejši od clia, zato lahko pričakujemo, da bo nje-
V takšni pedebi se izdeluje ed davnega leta 1993.
gov naslednik zagotavljal prostornost, kot jo bo premogel clio tretje generacije, pa tudi kakšen kovček več se bo lahko znašel v 35 litrov večjem prtljažniku. Dobro poznana vzdolžno pomična zadnja klop bo omogočala povečanje prtljažnika na več kot 300 litrov, z zlaganjem sedežev pa kar na 1190 litrov.
Zasnova vozila je sposojena oziroma povzeta po modusu, kar še posebej velja za prednji del. Da pa podobnost vendarle ne bi bila preočitna, sta smernika namesto v zgornjem delu luči pri twingu v spodnjem, blago zaobljenem delu prednjih žarometov.
Vsi novi Renaultovi modeli osvajajo pet zvezdic na testiranjih Euro NCAP, zato velja podobno pričakovati tudi od novega modela. Še zmeraj pa bo twingo pregovorno uporaben in prostoren malček, ki ga v Sloveniji pričakujemo v začetku leta 2007.
Pripravljajo se strožji okoljski standardi evro 5
V začetku letošnjega leta je za nove avtomobile Evropske unije začel veljati okoljski standard evro 4. Pri tem pa je zanimivo, da je evropska komisija že 15. julija začela posvetovanja za oblikovanje novih pravil za omejevanje onesnaževanja zraka z vozili s skupnim imenom evro 5. Le-ta je sedaj predmet javne razprave ter pogajanj, konec leta pa naj bi bil sprejet v dokončni obliki. Nova pravila bodo stopila v veljavo sredi leta 2008 (najpozneje v letu 2010) in bodo prvič razširjena tudi na vozila s štirikolesnim pogonom ter na težja športna vozila.
Prihaiaioči standard evro 5 bo najzahtevnejši do dizelskih motorjev, v katerih se bo kar drastično (za 80 %) zmanjšala še dovoljena emisija trdnih delcev. Za primerjavo
Dizelskim motorjem se kljub vrhunski tehnologiji pišejo slabi časi.
naj navedem podatek, da sedaj veljavni standard dopušča izpust 25 miligramov na prevoženi kilometer; po letu 2008 pa le še 5 miligramov! Tako je skoraj neizbežno postopno vpeljevanje hibridov (kombinacija bencinskega in elektromotorja), ki naj bi v prihodnje povsem zamenjali dizelske motorje in veljajo za okolju neprimerno prijaznejše. Povprečni izpust ogljikovega dioksida iz hibridnih motorjev je najnižji med vsemi pogonskimi variantami. Zakonodajalec se najboli osredotoča na dizelske motorje, kjer avtomobilski proizvajalci (še zmeraj) frekventno nizajo motorne revolucije. O dizelskih motorjih se namreč znova in vedno bolj širi mnenje, da so okolju škodljivi in posledično nevarni za zdravje. Motor s pogonom na plinsko olje izpušča v okolje delce (velikosti 10 mikrometrov), ki se zaradi svoje majhnosti ob vdihavanju ne uspejo ustaviti v nosu in zgornjem delu dihalnega sistema ter prodrejo v pljuča. Posledično lahko nastopijo težave srca in ožilja, veča pa se tudi tveganje za obolenje dihal. Zdi se mi, da je bilo doslej skoraj brezpredmetno in smešno postavljati standarde okolja, ki so bili precej strožji do osebnih vozil, za komercialna vozila (težja od 2500 kilogramov), ki imajo povečini orjaške motorje, večjo porabo ter seveda posledično velike emisije, pa so veljali nižji standardi! Sprejeta oblika okoljskega standarda bo predvidoma umirila dizelsko »popularnost«, ki se je v Evropi že skoraj približala polovici vseh prodanih vozil. Pri-ha|a|oči standard evro 5 bo tako poslal v »pokoj« kar nekaj vozil, za katerimi se tako veselo kadi in ob katerih je marsikdo zmajeval z glavo, sploh če je imel pred seboj njihovo izpušno cev.
Pripravil: Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Kronična ledvična odpoved
Kronična ledvična odpoved je postopno in napredujoče zmanjšanje ledvičnega delovanja. V zgodnjih stadijih je navadno brez znakov, leti se pojavijo, ko je funkcija ledvic lahko le desetino normalne.
Kako delujejo ledvice? Iz telesa izločajo odpadne snovi, ki nastajajo med presnovo beljakovin, vzdržujejo ravnovesje vode in elektrolitov (kalij, natrij, kalcij, magnezij, ...) ter kislinsko-bazno ravnovesje. V ledvicah nastajajo pomembni hormoni: eritropoetin, ki uravnava nastajanje rdečih krvnih telesc v kostnem mozgu, renin, ki uravnava krvni tlak in aktivna oblika vitamina D, ki sodeluje pri uravnavanju količine kalcija. Tako pomembne naloge izhajajo iz zapletene zgradbe ledvic. Ledvica je paren organ, vsaka leži v svoji loži, ledveno pod rebri. Pri odraslem tehtajo 120-170 g. Vsak dan se v ledvicah prečisti 180 litrov plazme in izloči od 1,5 do 2 litra seča. Okvarjene ledvice imajo zmanjšano sposobnost pravočasnega
in pravilnega uravnavanja ravnovesja telesnih tekočin in elektrolitov. Ko se delovanje ledvic zmanjšuje, se iz krvi ne morejo odstraniti nakopičeni telesnipresnovki in tekočina. Zaradi nerav-novesja med vnosom in izločanjem se tekočina zadržuje v telesu, kar se sprva pokaže kot otekanje; značilno je otekanje okrog oči, še posebej zjutraj. Pogosto otečejo tudi noge in gležnji. Tekočina se v napredovali fazi bolezni lahko nabere v pljučih in povzroča občutek težkega dihanja. Telesna teža se poveča. Krvni tlak je zvišan. Za bolnika z boleznijo ledvic je značilna utrujenost in izčrpanost. Zmanjšan je apetit, koža je suha in srbi. Sposobnost koncentracije je zmanjšana. Pojavijo se lahko vrtoglavica, slabost ali bruhanje.
Najpogostejši vzroki za kronično ledvično bolezen ledvic so: sladkorna bolezen (najpogostejši vzrok končne odpovedi ledvic), nezdrav-ljena ali slabo zdravljena arterijska hipertenzija in
Foto: Črtomir Goznik
Gabrijela Damevska, dr. med., specializantka inter. med.
glomerulonefritisi. Glome-rulonefritisi so skupina ledvičnih bolezni, pri katerih so okvarjenapredvsem ledvična telesca, torej del ledvic, kjer se kri filtrira. Ostali vzroki so še: refluksna bolezen ledvic, policistična bolezen ledvic, ledvični kamni in vnetja, zdravila proti bolečinam (nesteriodni antirevmatiki), ki lahko okvarijo ledvice, če jih jemljemo zelo pogosto. Tveganje za ledvično bolezen je največje pri starejših, bolnikih s sladkorno boleznijo, moških, bolnikih z zvišanim krvnim tlakom (visok krvni tlak predstavlja tveganje za
okvaro pomembnih organov ter v kratkem času povzroči hitro slabšanje delovanja ledvic) in osebah, kjer je prisotna ledvična bolezen v družini.
Diagnoza ledvične bolezni; najpogostejša, najpreprostejša in najpomembnejša preiskava je pregled seča pod mikroskopom. Za oceno delovanja ledvic izmerimo koncentracijo serumskega kreatinina. Zvišana koncentracija (nad 97 ^mol/l) je navadno znak slabšega ledvičnega delovanja. Pri nepričakovano hitrem slabšanju delovanja ledvic bo zdravnik naprej pomislil na najpogostejše popravljive vzroke: premajhen vnos tekočin, visok krvni tlak, okužba sečil, neustrezno zdravljenje z zdravili. Za natančnejšo diagnozo ledvične bolezni so potrebne še dodatne preiskave, ki jih bolniki opravijo pri specialistu nefrologu.
Če je ob odkritju bolezni delovanje ledvic še dovolj ohranjeno, lahko ledvično funkcijo vzdržujemo z zdravili in ustrezno dieto.
Gabrijela Damevska, dr. med., specializantka interne medicine
Poletje se počasi poslavlja
Poletje, ki ga letos kar nekako težko imenujemo tako, se, kot kaže, poslavlja. Prepričana sem, da toplih dni še ni konec in nas bo sonce še grelo. Noči pa bodo verjetno ostale hladne in vlažne. Zaradi tega je tudi letos veliko težav v okrasnem in zelenjavnem vrtu.
Sobne rastline
V tem času imajo težave le, če smo jih preveč zalivali. Večina sobnih rastlin propade zato, ker jih zalivamo preveč, le redkokdaj lahko s tem, da pozabimo zaliti, rastlino povsem uničimo. Pokaže nam tako, da začnejo robovi listov rjaveti. Če se za to ne zmenimo, se listi povesijo. V tem primeru se navadno ustrašimo in še dodatno zalijemo rastline. S tem pa seveda rastlino uničimo. Pomembno je, da pred vsakim zalivanjem preverimo, ali je zemlja res že suha. Nato pogledamo tudi v okrasne posode, ali v njih ne stoji voda. Tudi rastline, za katere nam svetujejo zalivanje v podstavke, velja, da naj voda v podstavku ali okrasni posodi stoji največ pol ure. Nato vodo obvezno odlijemo.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Zdaj je čas, da poskrbimo za to, da bomo tudi v naslednjem letu imeli lepe balkone in okna. Vzgoja novih potaknjencev je težavna ali pa ne. Upoštevati moramo kar nekaj pravil, da bo uspeh boljši. Ni težavno potaknjenih delcev rastlin prepričati, da poženejo korenine, težje je potem te rastline obdržati čez zimo. Zato je smiselno razmisliti o tem, ali imamo za rastline primerne pogoje za čez zimo. Prav gotovo pa si bomo razmnožili tiste rastline, ki jih imamo posebej radi ali smo jih podedovali še od mame ali celo babice. Tudi tisti, ki imate veliko oken in balkonov okrašenih z rožami, seveda na tak način precej privarčujete. Vsem ostalim pa svetujem, da si spomladi sadike raje nabavite pri vrtnarjih. Ti imajo veliko več strokovnega znanja, predvsem pa veliko boljše pogoje za vzgojo in prezimljanje rastlin.
Potaknjence si lahko razmnožimo iz vseh rastlin, ki jih imamo na balkonih. Z nekaterimi gre lažje, druge se nam bolj upirajo. Tudi oleandre, bugenvilije, hibiskuse in vse, kar raste in cveti v naših koritih in posodah, si lahko razmnožimo naprej.
Potaknjence delamo takrat, ko rastline počivajo. To je navadno v drugi polovici avgusta in v februarju. Vendar je zaradi spremenljivega in predvsem hladnega vremena
Zdaj je čas za potaknjence.
Foto: Miša Pušenjal<
v letošnjem letu ta datum premaknjen nekoliko naprej. Če dobro opazujete svoje rastline, ste prav gotovo opazili, da so nekoliko zmanjšale intenzivnost cvetenja. Preden pričnete rezati potaknjence, se prepričajte, da na rastlinah ni škodljivcev. Vsaka krastica na spodnji strani listov pelar-gonij lahko pomeni, da je vaše rastline napadel resokrilec - trips. Zato jih je dobro najprej poškropiti s pripravkom vertimec, ki mu dodajte močilo. Škropite pa obvezno zvečer. Uspeh razmnoževanja bo boljši, če boste pri delu uporabili hormone, ki jih lahko kupite v mnogih trgovinah. Korenine se pričnejo razvijati v kolencih stebel, tam, kjer izraščajo listi. Zato morate v zemljo vtakniti vsaj eno tako kolence. Najprej namočimo spodnji del stebelca s ko-lencem v vodo, nato v prašek hormona. Da tega praška ne zbrišemo s stebelca, naredimo v zemljo luknjo, vanjo položimo spodnji del stebla in zemljo prigrnemo. Pomagamo si lahko z navadnim svinčnikom. Prijem je veliko večji, če potaknjence sadite na gosto v posode, ne pa vsako vejico posebej. Listi se morajo med seboj dotikati, ne smejo pa se prekrivati. Ko opazimo novo rast, rastline razsadimo. Torej čas za razmnoževanje novih rastlin je prišel, zato kar na delo, da se bomo tudi v naslednjem letu veselili lepih cvetličnih balkonov in gredic.
Zelišča
Tudi trajna zelišča, kot so žajbelj, timijan in še mnoga druga, lahko razmnožujemo s potaknjenci. Princip je povsem isti, kot sem ga opisala zgoraj. Potikamo delno olesenele rastline, ne tistih delov, ki so še mehki in povsem zeleni.
Miša Pušenjak
Leskovec • 10. kmečke igre
Od porivanja do polivanja
Veste, kaj najpomembnejšega se je v naši državici zgodilo v sredini avgusta, takoj po odprtju razvpitega trojanskega avtocestnega odseka? Kmečki praznik v Leskovcu sredi Haloz vendar!
Toliko politikov kot na klancu sredi zagorskega hribovja res ni bilo, čisto brez njih pa tudi ni šlo. Tako absolutno ni manjkal domači poslanec Branko Marinič, med znanimi obrazi pa je bilo opaziti tudi videmskega župana Friderika Bračiča, pa tudi poslanca hrvaškega sabora iz sosednje Hrvaške Zlatka Kovačevića in načelnika pre-komejne občine Bednja.
Imenovani možakarji prav gotovo niso prišli zgolj opazovat in poslušat prijeten kulturni program, ampak so dogajanje izkoristili tudi za druge namene. Neuradno nam je uspelo izvedeti, da so si še najbolj dali duška okoli statusa skupnega mejnega prehoda Zg. Leskovec - Cve-tlin, katerega usoda ni ravno zavidljiva, saj naj bi kmalu postal le maloobmejni. Prebivalcem na obeh straneh meje to nikakor ni všeč, in kot kaže, se z njimi strinjajo tudi domače politične glave, saj so se možje v zakulisju kulturnega programa pogovarjali, kako bi to, po svojih močeh, vplivu in ugledu, poskušali preprečiti. Menda bodo pogovori med njimi ponovno stekli spet na avguštinovo, konec avgusta, na vrhu romarskega hriba ob cerkvici z zvonom želja. Pogled oziroma razgled bo vsekakor boljši, če bodo ob tem še potegnili za vrv, pa bo to verjetno pomenilo, da bodo vso zadevo vsekakor poskušali poriniti z mrtve točke. Ali jim bo uspelo (morda tudi s
svetnikovo pomočjo) ali pa bodo za svoje naprezanje dobili hladen tuš s strani stalne mešane komisije oz. iz vladajočega Bruslja, pa bo treba počakati.
Dobro bi se bilo kaj naučiti ^
Vsekakor je škoda, da si omenjeni politiki niso ogledali šaljivih kmečkih iger, ki so jih organizatorji pripravili za dokaj številne obiskovalce. Lahko bi se namreč marsikaj koristnega naučili.
Tako bi lahko videli, kako je treba porivati, da se pride zmage, kako je treba v troje voziti slalom, kako je človek kaj hitro lahko polit z mrzlo vodo, če ne potrka na pravo okence, in kako zelo zna biti pomembno v življenju najti in imeti krompir _ Kmečke igre so bile res prava poslastica, nerodnost tekmovalcev pa je med gledalci poskrbela za salve smeha. Žalostno je le dejstvo, da med tekmovalci letos ni bilo niti enega svetnika, gotovo pa bi bilo zelo zanimivo videti, kako bi se, re-
Zavrč • 9. občinski praznik
Gostoljubni, preprosti in delavni ljudje
Na letošnji osrednji proslavi ob 9. prazniku občine Zavrč je slavnostni govornik Miran Vuk predstavil delo občine na investicijskem področju. Kot je izpostavil, sodijo med večje naložbe minulega enoletnega obdobja obnova kulturnega doma, modernizacije več odsekov cest in pomoč zdravstvenemu domu pri obnovi zobozdravstvene ambulante.
Dobitniki priznanj občine Zavrč - od desne Primož Beišak, Jožica Bratuša in Martin Majcenovič v družbi z županom Miranom Vukom
V kulturnem delu prireditve so zapeli pevci Kulturno-umetniškega društva Maksa Furjana (ljudske pevke in vokalna skupina Trta), sicer pa so bila na slovesnosti podeljena tudi številna priznanja in odlikovanja. Med dobitniki značke Rdečega križa velja izpostaviti članici, ki sta doslej kri darovali že 30-krat. To sta Nada Kozar iz Gorenjskega Vrha in Terezija Zebec iz Hrastovca. Priznanja občine Zavrč pa so bila letos podeljena Primožu Belšaku in Martinu Majcenoviču za uspešno udejstvovanje na športnem področju ter Jožici Bratuša za požrtvovalno delo
Najlepše urejeni domovi v občini Videm:
Najvišjo oceno komisije sije letos prislužil dom družine Černila iz Vidma, drugo mesto je pripadlo Rudiju in Frančki Nahberger iz. Zg. Leskovca, tretje pa Stanku Hlišu iz Tržca. Priznanje za ohranjanje arhitektonske dediščine sta dobili družina Vidovič - Žmavc iz Lancove vasi in družina Krajnc iz Male Varnice, priznanja za najbolj urejene poslovne prostore pa OŠ Leskovec, SD Tržec in Sveča, d. o. o., s Pobrežja.
Pri porivanju (bai) so moški moraii pokazati predvsem moč in ritem, ženska pa veiiko spretnosti, da se je obdržala na vrhu (baie) ^
nikakor ne zdrsne na tla. Kdo je imel težjo nalogo, presodite sami _
Tudi druge igre, skupno jih je bilo šest, so od tekmovalcev zahtevale precej gibčnosti, pa tudi sreče. Še posebej tista o vasovanju, kjer so ubogi moški morali zadeti pravo okence, da bi dobili šopek od svoje drage. Če so potrkali na napačnega, jih je čakal hladen tuš. Težava je bila v tem, da se je prava ljubica kar naprej selila in vasovalec nikoli ni imel pojma, kaj ga bo doletelo za katerim od okenc. Pa naj še kdo reče, da leskovške kmečke igre niso popolna odsli-kava politike in slovenskega političnega dogajanja ...
Sicer pa, da ne bo napačne podobe, je imel letošnji kmečki praznik tudi svoj resnejši del. V dopoldanskem
kulturnem programu so si udeleženci lahko ogledali prerez dogajanj skozi prejšnje praznike, od prikaza žetve, košnje, mlati, obiranja hmelja, opravil v vinogradu do postavljanja klopotca in tipične haloške gostije z vsemi dogovori vred. Nato je sledila podelitev priznanj za najlepše urejene domove, kmetije in poslovne objekte, ob koncu pa še podelitev osmih zlatih, desetih srebrnih in dveh bronastih priznanj za ocenjena vina.
Kot vedno se je kmečki praznik pod organizacijsko taktirko KTD Klopotec Lesko-vec, ki mu je vse do poznih večernih ur služilo tudi lepo vreme, zaključil z zabavo ob zvokih ansambla Petovio.
SM
cimo v porivanju, obnesli že omenjeni politiki. Tako eni kot drugi bi namreč morali to spretnost za dosego ciljev in (čim višjega) položaja zelo dobro obvladati. Resnici na ljubo je potrebno povedati, da je porivanje potekalo v duetu oziroma triu, da sta bila za uspešno porivanje zadolžena dva moška, naloga ženske članice pa je bila obdržati se na vrhu. In da bo bolj jasno: porivala se je okrogla bala sena, na kateri je sedela ženska oziroma dekle, ki je morala paziti na to, da ob kotaljenju
v kulturnem in planinskem društvu.
Na osrednji svečanosti so v Zavrču podelili še pokal za prvo mesto v streljanju na glinaste golobe, ki ga je prejel Branko Vidovič, in priznanja vinogradnikom. Te so letos prejeli Mihael Fajfer, Franc Kralj, Branko Finžgar, Jože Težak, Franc Bratuša, Ivan Težak, Slavko Kokot, Zdenko Šilak, Anton Bosilj, Dušan Bratuša, Jože Majcenovič, Marjan Pongrac, Robert Pun-gračič, Janez Krajnc ter Boža in Slavko Kokot.
Osrednje slovesnosti ob prazniku občine Zavrč so se udeležili številni gostje: župani sosednjih občin, direktor carinskega urada Maribor Milan Jarnovič in poslanec v državnem zboru Branko Ma-rinič. Slednji je v imenu omenjenih gostov Zavrčanom obljubil, da se bo v okviru svojih zmožnosti, znanja in sposobnosti trudil, da se bodo tudi Haloze razvijale sorazmerno z drugimi slovenskimi kraji.
Po osrednji občinski proslavi je bila zabavna družabna prireditev, ki se je ob glasbi Alfija Nipiča in Jasmina Stav-rosa zavlekla vse do ranih jutranjih ur.
Mojca Zemljarič
Pa brez zamere
Priložnost v zraku
Je mesto "ujelo" žonglerje?
V našem mestu je pretekli teden bilo zaslediti čudne pojave. Pisano oblečeni, povečini opremljeni z nekakšnimi keglji, so se po mestu sprehajali ljudje, v veliki ve čini iz tujine. Kot vam je verjetno znano, je mesto gostilo Svetovno žonglersko konvencijo. In svetovna žonglerska konvencija seveda narekuje udeležbo žonglerjev iz vsega sveta. Tako so v naše mesto prišli simpatični friki od vsepovsod. Nekje med dva in tri tisoč naj bi jih bilo. V svojem taboru pri Termah so imeli nekakšne seminarje in delavnice, pot pa jih je redno zanesla tudi v mesto, kjer so prikazovali svoje umetnije.
Seveda pa so zraven tega, da povprečnemu prebivalcu naše dežele delujejo malce odtrgano, žonglerji tudi gostje ali, če hočete, turisti. Niso samo odštekanci, ampak tudi ljudje, ki morajo jesti in piti, ki si radi kaj ogledajo in tako dalje. In tukaj se zadeva zakomplicira. Postavlja se namreč precej preprosto, a zato nič manj pomembno vprašanje - ali je mesto Ptuj tem dva ali trem tisočim obiskovalcem ponudilo dovolj? Ali, če hočete bolj robato verzijo, ali je mesto Ptuj to množico turistov dovolj "izkoristilo"? Se je mesto kako pripravilo na to množico obiskovalcev? Saj se je ne vem koliko časa prej vedelo, da prihajajo. Odgovor je na žalost prav tako preprost, kot je tudi vprašanje: Ne najbolj. Mesto za to, da bi tej množici obiskovalcev ponudilo kaj več od običajnega (ter s tem seveda v blagajno dobilo nič kaj zanemarljivo vsoto denarcev), ni storilo kaj prida.
Vzemimo, na primer, prejšnji ponedeljek, dan po uradnem začetku konvencije. Ta ponedeljek, 15. avgusta, je po mestu potekala žonglerska povorka. Kar pomeni, da se je praktično celotna masa ljudi, ki so stacionirani zraven Term, premaknila v središče mesta. In kot rečeno, ker so tudi žonglerji ljudje, tudi oni občasno postanejo lačni in žejni. In za to, da dobijo kaj za pod zob, so celo pripravljeni plačati. Ampak. V ponedeljek je bil tudi veliki šmaren, Marijino vnebovzetje, državni praznik. Kar pomeni, da je bil ta ponedeljek dela prost dan. In ob dela prostih dnevih so skoraj vse trgovine zaprte. Prav tako je zaprtih tudi precej oštarij, barov in ostalih lokalov, kjer bi človek lahko dobil kaj za pod zob. In seveda tudi tale ponedeljek ni bil izjema. Tako so lačni gostje našega mesta tavali po ulicah in v tistih lokalih, ki so bili odprti, malodane moledovali, da naj jim za božjo voljo povedo, kje se v tem mestu da dobiti kaj za pod zob in kje je odprta kaka trgovina. Ampak kot rečeno, bil je praznik in trgovine so bile zaprte. Pa veliko oštarij tudi.
In se človek vpraša, ali je res potrebno vložiti toliko miselnega napora v to, da bodisi lastniki oštarij bodisi mesto ugotovijo, da bi morda bilo dobro, če bi pa tokrat naredili izjemo in imeli odprto tudi ob prazniku. Če smo pa še posebej optimistični, se pa lahko vprašamo, ali je res pretežko, da bi se mesto, gostinci (da o ostalih, pristojnih za kulturne znamenitosti niti ne govorimo) morda malce vnaprej pripravili na obisk dva ali tri tisočev obiskovalcev ter to na primeren način izkoristili. Kaj vem, morda se je v naslednjih dneh na tem področju kaj izboljšalo, ampak za ponedeljek dam pa roko v ogenj, da je bilo tako, kot je napisano.
Gregor Alič
Foto: SM
Foto: MZ
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SPONKA, TRIOLA, ROSTER, ETO, VT, LO, PES, LEA, ETE, TICK, RAN, STRAN, TEO, KREUZLINGEN, RASP, SNORRI, BENO, DI, INK, GITA, JOZAK, DECIMA, RENE, BRAČIČ, CIN.
www.radio-tednik.si
Dobrodelni koncert s Terezo Kesovijo
Ker turističnoinformat-ivni centri predstavljajo turistu prvi vtis o mestu, Lokalna turisti~na organizacija Ptuj že nekaj časa razmišlja o selitvi TlC-a in s tem adaptaciji prostora, ki bo turistu poleg zajetnih informacij o mestu omogočil tudi dostop do interneta, nakup spominkov ter spoznavanja širše turistične ponudbe, zaposlenim pa nemoten delovni proces.
Prostor na Slovenskem trgu 3 je namenjen pisarnam LTO-ja, vendar se je zaradi nemogo~ih delovnih razmer v Mestnem stolpu (ni sanitarij, vode, gretja) v ta prostor preselil lansko leto tudi TIC.
Ker je prostor, ki smo ga namenili TIC-u, minimalen in neprijaznega »videza«, se po povratnih informacijah turisti zaradi utesnjenosti v njem ne po~utijo dobro.
Menimo, da je zelo pomembno, da je prostor, v katerem si bodo turisti ustvarjali prvo mnenje o na{em mestu, prijazen in v prvi vrsti urejen, ~esar pa nam trenutni prostor zaradi prostorske stiske ne omo-go~a, zato smo se odlo~ili, da prostore TIC-a preselimo na Slovenski trg 5 (bi-v{a mesnica).
Ker je stro{ek adaptacije prostora zelo velik, smo se odlo~ili, da bomo del sredstev pridobili s pomo~jo raz-
nih akcij. Prva tak{nih bo dobrodelni koncert s Terezo Kesovijo in njeno klapo.
Koncert bo v nedeljo, 28. avgusta, ob 20.30 na dvo-ri{~u minoritskega samostana, v primeru slabega vremena pa v telovadnici [olskega centra Ptuj.
Z nakupom vstopnice bo vsak obiskovalec koncerta omogo~il, da vsi skupaj damo mestu Ptuj Turisti~-noinformativni center, kot si ga zasluži.
LTO PTUJ
Naredimo nekaj za lepsi jutri v turizmu na Ptuju DOBRODELNI KONCERT
Predprodaja »stopnic: TIC Ptuj. TERME PTUJ
Cena vstopnice v předprodají: 2.9UU SIT Na dan koncerta 3.600 SIT
TIC Ptuj
Slovenski trg 3. Ptuj Tel: 02 779 60 11 e mail: ínfo@ptuj.touri
TerezaK
Kesoviia

Za vas smo prenovili Mercator Drogerijo Ptuj
\

Ponudbo smo razširili s priznanimi znamkami iz sveta parfUmerije, nege in ličil (Calvin Klein, Bvlgari, Escada, Cerruti, Cacharel, Jaguar, Nina Ricci, Carolina Herrera, Câline, Marbert, Juvena, Collistar...)
Vabimo vas v Drogerijo Ptuj, Miklošičeva 4, na Ptuju.
Pričetek šole golfa v soboto, 10.9.2005.
Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.
u\Vu n • y [F piuj
2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.: +38ó(2|788 91 10, fax: +38ó(2)788 91 11, E-mall: golf@golflnvest-ptuj.sl
na
žurnal LWPtuj.
ereza Kesovii a
Minoritski samostan Ptuj, 28. 08. 2005 ob 20.30 ✓

(Z)
3.
Predprodaja vstopnic: TIC Ptuj, Terme Ptuj, Kompas Ptuj V primeru slabega vremena bo koncert v športni dvorani šolskega centra Ptuj
»Zdravje, svoboda, dobra volja in jaz - mi kolesarimo skupaj!

Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005
največji slovenski relcreativni kolesarsl(i dogodek www.perutnina.com
želite mali oglasi tudi na
spletnem portalu
Naročnikom Štajerskega
iZDePLSi r;:!!;:
20% popusti
Avtohisa Hvalec Hvalec Marjan, s. p. Lovrenska cesta 3, 2325 KIDRIČEVO
objavlja prosto delovno mesto:
POSLOVNO-ADMINISTRATIVNI TEHNIK
POGOJI:
-	delovne izkušnje: 2 leti
-	aktivno znanje angleškega jezika,
-	znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - zahtevno delo s preglednicami; zahtevno delo z bazami podatkov,
-	vozni{ki izpit B-kategorije,
-	veselje do dela z ljudmi.
Morebitne kandidate/ke naprošamo, da se OSEBNO oglasijo na zgoraj navedenem naslovu: Lovren{ka cesta 3, 2325 Kidri~evo, ali pa pokli~ejo na tel. {t. 02/ 796-33-37. Kandidati morajo zraven obvezno prinesti VLOGO ZA ZAPOSLITEV.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRIKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-te(lnlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
7
7
7. NAVIHANKE - Le veter odšel bo z menoj 6. DINAMIKA - Od sreie po svoje vsak rad poje 5. STRICI - Moj dom je Slovenija 4. ŠUIVI - Z glasbo v srcu
3. Ans. TONIJA VERDERBERJA - Pobarvala sva listje 2. SICER-Postoj prijatelj moj 1. KORENINE-Tako je bilo
1.	SAŠA LENDERO-Luna
2.	WERNER & BRIGITA ŠULER - Hej mala opala
3.	DOMEN KUMER - Do Portoroža
4.	ROK KOSMAČ - Živim le zate
5.	PLATIN-Kaj je to ljubezen
6.	ČUKI - Ena po domače RMX
7.	BASTING - Kraljica
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za:_
Ime in priimek: ,
lël. številka: _
Glasovnice poiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Oriejikove
SMSglaibeneielle:
041/818-666
Nagrado pre|me: Tjaša Kocmut, VItomarcI 65, 2255 Vitomaici
Mali oglasi M Prireditvenih
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poiicoćm o,„rt mičfimH
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. ^
_ lir
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
AERipĐIKe
www.aerobika.net
NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	1 RADIO IhUNK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
KMETIJSTVO
PRODAM obra~alnik za seno, sod za gnojnico (2500 l), trosilec za hlevski gnoj, {kropilnico za plevel, 2-osno prikolico (5 ton) Tel. 02 790 03 61.
NEPREMIČNINE
PRODAM 4-sobno stanovanje, 105 m2, Kajuhova ulica 3, prvo nadstropje, vpisano v ZK, tel. 031 386 224._
V ORMO@U PRODAMO 2,5-sobno stanovanje z garažo in vrtom. Informacije po 16. uri na tel. 051 356 257.
RAZNO
PO ZELO UGODNI ceni prodam pohištvo Alples (omare, francosko posteljo in dva usnjena fotelja). Tel. 041 322 150.
ZAMENJAM elemente novejše kuhinje za staro kuhinjsko kredenco. Tel. 031 838 069.
DELO
ZAPOSLIM monterja vodovodnih in toplovodnih naprav in delavca za pomožna dela. Tel. 041 676 341 ali 02 782 14 91. Zdenko Gasenburger, s. p., Slovenja vas 62, Ptuj.
Torek, 23. avflust
11.00 Ptuj, Kolnkišta, film Do zadnjega diha, v okviru Filmskega kompasa 2005
21.00 Ptuj, dvorišče Dominikanskega samostana, film Čakajoč na srečo, v okviru Filmskega kompasa 2005
Sreda, 24. avgust
11.00 Ptuj, Kolnkišta, film Umazani Harry, v okviru Filmskega kompasa 2005
17.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo
18.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predstavitev ozadja skrivnostnega 50-metrskega kroga na žitnem polju, ki so ga 15. julija odkrili na Pobrežju pri Ptuju, o tem bo spregovorila ga. Marija Kure, članica slovenskih skupin za transmisijsko meditacijo
21.00 Ptuj, dvorišče Dominikanskega samostana, film Grazijin otok, v okviru Filmskega kompasa 2005
Četrtek, 25. avgust
10.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo
11.00 Ptuj, Kolnkišta, film Moji sestri, v okviru Filmskega kompasa 2005
19.00 Breg, v telovadnici OŠ, Badminton, za vse generacije 21.00 Ptuj, dvorišče Dominikanskega samostana, film Zatoiči, v okviru Filmskega kompasa 2005
KOLOSEJ Maribor
Torek, 23. avgust, ob 21.00 Slepilo. Ob 15.30, 18.00 in 20.30 Čarli
in tovarna čokolade. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Gospodarji Dog-towna. Ob 16.00, 18.30 in 20.50 S polnim gasom. Ob 16.20 in 18.40 V objemu čarovnice. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Fantastični štirje. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Tašča, da te kap. Ob 21.40 Učinek metulja. Ob 17.10 in 19.20 Kung fu frka. Ob 19.15 Sahara. Ob 17.30 Vojna svetov. Ob 17.00 Roboti. Ob 21.50 Blueberry. Ob 20.10 Očarljiva Julija. Ob 20.00 in 22.00 Sem ti všeč? Sreda, 24. avgust, ob 19.00 Gospod in gospa Smith. Ob 15.30, 18.00 in 20.30 Čarli in tovarna čokolade. Ob 16.50, 19.10 in 21.30 Gospodarji Dogtowna. Ob 16.00, 18.30 in 20.50 S polnim gasom. Ob 16.20, 18.40 in 21.00 V objemu čarovnice. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Fantastični štirje. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Tašča, da te kap. Ob 21.40 Učinek metulja. Ob 17.10 in 19.20 Kung fu frka. Ob 17.30 Vojna svetov. Ob 17.00 Roboti. Ob 21.50 Blueberry. Ob 20.10 Očarljiva Julija. Ob 20.00 in 22.00 Sem ti všeč?
KINO Ptuj
Od torka do četrtka ob 21 uri: Sahara.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AER0ĐIKE
Ta teden prejme ^ ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA]

IME IN PRIIMEK
Ivanka-Franc Terbuc
Prerad 8,8887 Polenšak
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Ptuj • Jubilejni, 200. petkov večer
Tokrat je vreme vzdržalo
TUdi jubilejna, 200. oddaja radia Ptuj Petkov večer - z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem je kljub grozečim oblakom in kljub direktnemu radijskemu prenosu na ptujskem mestnem trgu zbrala prek 3500-glavo množico ljubiteljev glasbe, ki sega do srca.
razliko od minulih dveh javnih prireditev vreme tokrat vzdržalo do konca. Namesto sedežev so na prireditveni prostor organizatorji tokrat postavili kar klopi in mize, za katere so se prvi obiskovalci posedli že dve uri pred pri-četkom, zaradi velikega obiska pa so mnogi prireditev spremljali kar stoje.
Z avtorjem in voditeljem priljubljene oddaje Marjanom Nahbergerjem, ki je
dero s skupino Luna, Jožica Mauser, Alen Nižetič, Daniel Popovič, Stane Vidmar, Ivo Radin, Mili, Nataša Madjar, Werner, Brigita Šuler, Duško Lokin in Emily, Dolores, Rok Kosmač, Ivica Pepelko in Renata Kos, Gordana Ivanjek, Tina Trnjar, Špela, Mladen Hi-trec, pa Natalija Kolšek, duo Amor, Viktoria, Jože Buden, Marjan Smode, Boris Kopitar ter Nova legija z Andrejo.
O priljubljeni petkovi od-
Foto: M.Ozmec
Voditelj Marjan Nahberger v odrski družbi s simpatično Hrvatico Renato Kos
Vsekakor je četrta javna za-bavno-glasbena prireditev, sicer pa že okroglo dvestota oddaja radia Ptuj Petkov večer - z glasbo do srca v organizaciji sodelavcev družbe Ra-
dio-Tednik Ptuj v slikovitem ambientu starega mestnega jedra v petek, 19. avgusta, lepo uspela; kajti čeprav so še tik pred pričetkom prireditve grozili črni oblaki je, za
Foto: M.Ozmec
Saša Lendero je s skupino Luna dokazala, da zna tudi lepo plesati.
Foto: M.Ozmec
Werner se je podal kar med navdušeno občinstvo.
nastopal v oblačilih Laboda iz Novega mesta, je od 20. ure do pol enih zjutraj tako ali drugače po svoje posegalo do srca obiskovalcev 33 popularnih glasbenih izvajalcev iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Na odru pred ptujsko Mestno hišo so zapeli in zaigrali Duo Platin, Saša Len-
Foto: M.Ozmec
Klopi in mize na Mestnem trgu so bile zasedene že dobro uro pred pričetkom prireditve.
Napoved vremena za Slovenijo
1 Jerneja (24.) 3 jesen nareja.
Danes se bo ponekod delno razjasnilo, čez dan se še lahko pojavljajo krajevne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem okoli 25 stopinj C.
Obeti
V sredo bo dopoldne sončno, popoldne v notranjosti spremenljivo oblačno, možne bodo še posamezne kratkotrajne plohe. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V četrtek bo povečini sončno.
daji je avtor in voditelj Marjan Nahberger povedal: "Na radiu Ptuj, s katerim uspešno sodelujem že vrsto let, sem septembra 2001 pričel pripravljati petkovo večerno oddajo, v njej pa izbiram melodije, s katerimi poskušam priti poslušalcem do srca. Mislim, da mi s pomočjo radijskih kolegov, ki mi stojijo ob strani, ter z izdatno pomočjo samih poslušalcev, ki mi dajejo ideje za prihodnje oddaje, ter predvsem z zanimivimi glasbenimi gosti to kar lepo uspeva.
V začetku je naše petkovo radijsko druženje trajalo le dve uri, nato pa smo oddajo na željo poslušalcev podaljšali na štiri ure, od dvajsetih do polnoči. Vsak petkov večer izbiramo melodijo večera, pokukamo v rubriko "Z glasbo obudimo stare čase" ter v živo ali po telefonu gostimo glasbenike iz Slovenije in bivše Jugoslavije, kajti poslušalci, ki me kličejo, si želijo njihovih melodij. Zares sem vesel, da je za to oddajo med našimi zvestimi poslušalci tako velik odziv, prisrčna hvala vsem po vrsti. Na svidenje ta petek zvečer na radiu Ptuj, prihodnje leto pa spet vabljeni na Mestni trg."
Za pomemben delež k uspešni izvedbi 200. javne radijske oddaje Petkov večer so organizatorji hvaležni tudi sponzorjem prireditve: Zavarovalnici Maribor, Restavraciji Gastro in Kafe Evropa pub.
M. Ozmec
^mtÂïïKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Laura Fajfar, Globoka 11, Ljutomer - Aneja; Tanja Tofant, Rimska pl. 14, Ptuj - Timona; Renata Niedorfer, Opekarniška 11/a, Ormož - Erika; Romana Škrofič, Pleterje 5, Lovrenc na Dravskem polju - Ilas; Sabina Meznarič, Gradišča 68, Cirkulane - dečka; Nataša Jurkovič, Volkmerjeva cesta 11, Ptuj - dečka; Monika Anderlič, Babinci 18, Ljutomer
-	Nika; Božena Strelec, Ormoška c. 134, Ptuj - Majo; Jožica Petek, Sp. Ključarovci 15, Velika Nedelja - deklico; Bijanka Johanna Puc, Lešje 6/a, Majšperk - Mitja; Simona Zorko, Jane-žovski Vrh 21/b, Destrnik - Katjo; Darja Šumenjak, Gradišča 21/a, Cirkulane - Darjana; Mateja Horvat, Gorišnica 156/a, Gorišnica - Tajdo; Angela Bele, Sp. Sečovo 74/a, Rogaška Slatina - Blaža; Alenka Malek, Moravci 128, Mala Nedelja - Ma-nujela; Martina Zamuda, Panonska 5, Ptuj - Tjana; Simona Kaučevič, Draženci 29/a, Hajdina - Danajo; Andreja Šeru-ga, Seliškarjeva 11, Ptuj - Nina; Helena Klinc, Popovci 19/a, Videm - Matica; Brigita Levačič, Za kolodvorom 16, Ormož
-	Mišela; Dušanka Vidovič, Zakl 13/b, Podlehnik - Saro; Anita Meško, Stanovno 17, Ivanjkovci - Nika.
Poroke - Ptuj: Borut Lozinšek in Anita Kojc, Sela 16; Davorin Herceg, Zalužje 59, Višnjica, in Snežana Kolednik, Cirkulane 29; Roman Kotorščak in Liljana Lesjak, Ribiška ul. 15, Veržej; Damjan Gnidovec, Velika Loka 62, in Maja Brezinšek, Zakl 25/a; Danijel Kosec, Kraigherjeva ul. 23, Ptuj, in Petra Ferlež, Stegenškova ul. 9, Pekre; Ivan Gomzi, Slavšina 43/b, in Jožica Stramič, Dragotinci 35; Milan Horvat in Zvezdana Novak, Trnovski Vrh 2; Roman Petrovič in Jelka Terbuc, Kicar 79; Martin Furek, Lovrenc na Dravskem polju 54, in Tatjana Rodošek, Slape 11; Boštjan Matjašič, Slovenja vas 6, in Katja Zemljič, Slovenja vas 39; Aleksander Šeruga, Stara ul. 3, Murska Sobota, in Julija Kušar, Ul. Lackove čete 45, Ptuj.
Poroke - Ormož: Drago Ritlop, Zagojiči 19/a, in Renata Kukec, Zagojiči 19/a.
Umrli so: Kristina Rodošek, Trnišče 8, umrla 11. avgusta 2005; Angela Krapša, Črtkova ul. 5, Ptuj, umrla 14. avgusta 2005; Ana Rinaldo, Levstikova ul. 3, Koper, umrla 11. avgusta 2005; Marija Pišek, Lovrenc na Dravskem polju 96/a, umrla 13. avgusta 2005; Janez Zamuda, Formin 9/a, umrl 9. avgusta 2005; Ana Marija Majcen, Vičanci 11, umrla 9. avgusta 2005; Marija Vilčnik, Jiršovci 12, umrla 13. avgusta 2005.
Od tod in tam
Hajdina • Upokojenci na kmetijski sejem
Odbor za rekreacijo in šport Društva upokojencev Hajdina pripravlja za svoje članice in člane ogled Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni v torek, 30. avgusta. Prijave bodo sprejemali pri poverjenikih ali na sedežu društva ob sredah od 9. do 11. ure. Rok za prijavo je 24. avgust, cena enodnevne ekskurzije pa je 3500 tolarjev. Če ne bo dovolj prijavljenih, ogled odpade.
-OM
Ptuj • Diabetiki vabijo
V	Društvu diabetikov Ptuj se pripravljajo na prvi jesenski izlet z ogledom Ljubljane in muzeja Bistra v soboto, 10. septembra. Cena celodnevnega izleta je samo 3800 tolarjev, v kar so všteti prevoz, kosilo in vstopnina v muzeju Bistra. V sredo, 31. avgusta, in sredo, 7. septembra, sprejemajo prijave v društveni pisarni, sicer pa vsak dan tudi v diabetološki ambulanti.
-OM
Markovci • 6. Raziskovalni tabor Šturmovci 2005
V	Markovcih so v soboto, 20. avgusta, pričeli devetdnevni 6. mladinski raziskovalni tabor Šturmovci 2005, na katerem sodeluje 22 Zoisovih štipendistov iz vse Slovenije. Kot je povedal vodja tabora Stanko Žunec, je na taboru, katerega sedež je že drugo leto v osnovni šoli Markovci, trenutno na delu 22 Zoisovih štipendistov. Na taboru, katerega organizator je tudi letos Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, bodo v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje in s pomočjo sedmih mentorjev do prihodnje nedelje, 28. avgusta, v petih tematskih skupinah raziskovali in preučevali številne razvojne možnosti izredno pestrega območja širše ptujske regije. Posebej se bodo posvetili območju občin Markovci in Videm, ki sta najbolj neposredno povezani z glavno temo letošnjega tabora - naravno in kulturno dediščino širšega, zavarovanega in nezavarovanega območja Krajinskega parka Šturmovci. V bistvu gre za nadaljevanje dela iz lanskega tabora. Veliko se bodo pogovarjali tudi z domačini, utrip narave in podeželja bodo poskušali ujeti tudi na platnu, ob vsem tem pa bodo skrbeli še za medijsko prepoznavnost svojega 9-dnevnega delovanja skozi časopis radio, televizijo in svetovni splet. Poleg tega pa bodo osveščali lokalno prebivalstvo ter širšo slovensko javnost o velikem pomenu ter premajhni izkoriščenosti bogatih in raznolikih naravnih danosti. Obenem bodo iskali možnosti, kako v te kraje privabiti sodobnega turista. Vse svoje ugotovitve bodo predstavili ob zaključku prihodnjo nedeljo, 28. avgusta, ob 11. uri v dvorani občine Videm.
-OM