POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERNIK leto XIV. i. 276 Štev. TELEFON UREDNIŠTVA: 25-fi7 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28-fi7 TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Liubliapa. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celic. Prešernova 3. telelon 280 Maribor, sreda 4. decembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Prelemao v upravi ali do DoSti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tnilna 30 din. POSTNI ČEKOVNI PACUNi U.40S Cena din 1*— Nova grška napredovanja Grške čete so se približale na dva kilometra pristanišču Santi Kvaranta, zavzele nekomesto med tem pristaniščem in Argirokastromr napredovale pri Argirokastru in dosegle uspehe tudi ob reki Devoli in Skumbi — Italijani so pa potopili dve angleški podmornici, neko ladjo in — se — poškodovali neko križarko V e iv . \ . S )ŠQ5 - ■' • ‘ o'*'"-"' ■' ATENE, 4. dec. ZFV. Grška vojska nadaljuje z napredovanji ter je na levem kriki prišla na 2 km pred pristanišče Santi Quaranta (Porto Edda). Pri Argiro- kastru so zavzele grške čete 2 višini nekaj pozicij pa pri Pcdgradcu. Veliko' napredovanje je bilo v severnozahodni smeri od Miiskopolja. Italijanska ofeh'-od jugozahoda proti Podgraden hi uspela ter je bilo zajetega ogromno vojaškega materiala. Cesto med Argirfrkastrom in Valono je stalno pod ogniera Sfškega topništva, Oriti s6 zavzeli višine-nad-Premetljem ter severno in :vzhodno £ ZARAGOZA, španijia, 4. dec. AP. Iz ruševin dveh ekspresnih vlakov, ki sta tf$la m postaji Velilla de Ebro ha progi Madridom in Barcelono, so potegnili trupel. tVerjetno- bo število žrtev še Vfečje. Vel-ko ljudif ki so Mii pri katastrof ganjeni, je zmrznilo, ker je bila temperama 17.5 pod niflk>»-Največ žrtev je bilo v tretjem - razredu jri v vagonih na v,akov. Nesreča se je zgodila zaradi nesestavljene kretnice. MADRID, 4. dec. DNB. Strojevodji, ki sta vodila vlaka tik P«d katastrofo, 'Sta v zadnjem trenutku odskočite s stroja in 8,5 rešila, Oba sta Izjavila, da sb bifr si- gnali postavljeni na prost prevoz. Madridski vlak se je še utegnil ustaviti, do-čim je vlak, ki je pripeljal iz Barcelone, dirjal s hitrostjo 90 km na uro. MADRID, 4. dec. DNB. O železniški nesreči pri Velilli de Ebro, 51 km južno-vzhodrio od Zaragose, poročajo še naslednje podrobnost:" Ker je železniška postaja Velille ločena od mesta po reki Ebro, šo bila reševalna' dela zelo težavna. Prvo pomoč so nudili nesrečnežem trije železničarji Mnogi ranjenci so ___v težkem stanju. Zaradi mraza 16" C poB ničlo je več težje ranjenih umrlo. Prvi sanitetni vlak je dospel šele čez nekaj ur. Med/mrtvimi je mnogo-vojakov,- ki so potovali na dopuste. Mrtve so identificirali. Vlaka sta trčila zjutraj ob 4.30. Ekspres, vlaka, ki je vozil iz Madrida, ni bilo mogoče ustaviti v VelHli, čeprav je strojevodja to poskušal. Z nasprotne postaje je iz smeri Barcelone vozil drug vlak z vso hitrostjo, da bi nadoknadil zamudo pol ure. Lokomotivi sta se zarinili draga v drugo; več vagonov je padlo preko nasipa. Med potniki je bil tudi neki duhovnik, ki je umirajočim dal zadnji blagoslov. šču devete in enajste armade. Naše letalstvo sodeluje s četami in je bombardiralo prometne ceste »n streljalo a strojnicami na sovražnikove postojanke in motorizirane vozove. Naše letalstvo je bombardiralo nanovo utrjene postojanke jn ostale objekte vojaškega značaja Krfu, _ DANAŠNJE POROČILO RIM, 4. dec. CBS. Italijansko uradno poročilo javlja potopitev dveh angleških ppdmomic, nekega parnika ter zadetek s torpedom neke angleške križarke. Podmornici sta »Triad« in »Rair*>ow«. Angleška admiraliteta je že javila, da se obe podmornjči nfeta vrnili ter ju je smatrati za izgubljeni. Itaijahsko poročilo pravi, da se grški napadi in italijanski protinapadi nadaljujejo v Albaniji. Italijansko letalstvo sodeluje s topništvom pri obstreljevanju grške opozicije. Poročilo navaja tudi nekaj napadov na motorne kolone v Afriki ter nekaj manjših Spopadov. Beg iz Romunije in obsodbe morilcev BUDIMPEŠTA,. 4. dec. AP. Iz Romunije sta ušla bivši predsednik vlade Ion Gfgurtu ter zunanji minister Mihall Mft-noflescu. Poleg tega sta zapustila Romu-inljo tudi bivši zunanji minister Gheorghp •Tatarescu In Istrate Mlcescu. BUKAREŠTA, 4, dec. Havas. Z odločajoče strani javljajo, da je aretiranih mnogo oseb, ki so obtožene prelivanja krvi v preteklih dneh. Morilci prof. Jorge in Madgeara so bili ustreljeni. Med njimi je tudi šef policije v Ploestiju. Ponosne turške i2?ave OCS7* i" . -r-nc rT». : i -. v ; CARIGRAD, J. dec. DNB*. V turških-po "tičnlh krogih sta zbudila mnogo pozor-uvodnika- dvelf vodilnih tujšklh -Mr st»v. Poslanec Ataj piše v »UluSUf, -da' ®° nedavni varnostni sklepi, države v_*.n' teresu turške neodvisnosti. Vsi ti ukrepi 8e lahko v bddotSe razšifljo' do' skrajnih potrfeb državne obrambe. Slavna P^teifftftt ^‘ttr^iMzfcljtičhje -vsako- željo p^^vawfuri,' Turčija -RpoShfje tfije pfa-T?j”*flhtkvi- pn-tudf-iipoŠtoVflrtfe lastni ‘ 1Pri*iti#a te kastne -^SRtve*' Tfif- čija ne iz*lva nikogar,7 ne vmešava se v tuje stvari, ne dovoljuje pa tudi, da bi se drugi vmešavali v njene. Poslanec Sadak pa piše v »Akšamu«, da je največja vrednota vsakega naroda popolna neodvsnost in svobodno določanje politične akcije. Edini cilj turške zunaje. politike, je Čuvanje domovine in narodne neodvisnosti. Turčija ima zveze in obveze* nima pa sovražnika ne skritih aspiracij. Sovražnik Turčije je le .tisti, ki ima sovražne namene do nje. - - i • ;'$«Df?*PES.TA,-A -dec-MTI. PTedsed l^latkr^Te^eki -fč zaključil- prferačunsko z-govofertv.v -katerem"1 j«- fteglafcrt, *£ mora Madžarska prilagoditi 'novim Prilikam v Evropi ter tako usmeriti svojo Pr°izvocinjo. To je treba-doseoi s-pomoč-j? sodelovanja Vseh političnih in gospodkih skupin Madžarska zunanja poli. h.f\,je, jasna, stalno se prilagojujc novi r^r6Pi. Pristop k silam osi je bil logična Kvtedica popolnega zaupanja v nafe ve-u ki je obenem tudi župan Versaillesa, Je odstopil. HUD MRAZ V USA CHICAGO, 4. dec. AP. V nekaterih «e' lih USA je nastal velik mraz. V Wiscc>n' sinu imajo 38, v Minnesoti pa 29 stop**1! pod ničlo. ^ Mariborska napoved: Pretežno jasI1^ ir.rzlo in stanovitno. Obeta se pooblači' iev. Včeraj je bila maksimalna tempef&' tura 0, danes minimalna —11, opold** pa —3.2. Seja o ameriški pomoči Angliji možnosti Anglije ter vprašanje sredstev slednje za nadaljnji nakup vojnega teriala. Po drugi verziji še ni bil sPfe|,! sklep o finančni pomoči Veliki Britafl*! j Razpravljali so o angleških naročil®* znašajo 2500 milijonov dolarjev, ki pa...' do prihodnje leto narasla na 4000 milji*!’ nov dolarjev. Predsednik upravnega bora zvezne banke je predlagal, naj VVASHINGTON, 4. dec. Reuter. Seji funkcionarjev, ki je proučevala vprašanje pomoči Veliki Britaniji, so prisostvovali minister financ Morgenthau, vojni minister Stimson, mornariški minister Knox, šef odseka za posojila, šef glavnega generalnega štaba Marshall, član komisije za narodno obrambo Knudsen, državni podtajnik Welles in drugi. Vsi so odklonili kakršno koli izjavo glede sprejetih sklepov. Vlada USA je dala po zadnji seji te komisije Angliji 12.000 letal. Sklepajo, da so člani komisije preučavali finančne dajo Angliji posojilo v znesku 2500 jonov dolarjev, zato pa bi vlada dobi kontrolo nad angleškimi zlatimi rezerv mi v USA. Telekifev odgovor Antonescu BUDIMPEŠTA, 4. Jer. MTI. Odgovarjajoč na interpelacijo narodnega poslanca Rainischa glede govorov Antcvnesca in Horia Sime v Alba Juliji je predsednik vlade Teleki dejal, da prijateljstvo, ki ga goji Madžarska do sil osi, ki so tudi potegnile vzhodno mejo. dalje spoštovanje težkih nalog, ki jih te sile pravkar vodijo v gigantski borbi in izrecno dana bes silijo Madžarsko, da ne gre po 'Potl» katero je zašla Romunija. Nam ni P »k beti ton, ki se ga poslužujejo v je dejal Teleki. Protestiramo proti dam generala Antonesca, ne dajemo, podobnih izjav, kot jih je dal Antoi^6 v Albi Juliji. Tajna reorganizacija velikobritanske pehote Senzacionalna odkritja delavskega lista „Dai(y Heralda" — Nov tip pehotnih motoriziranih batai onov, ki naj v sodelovanju z oklopnimi divizijami pripravi temelje za angieSko ofenzivo »Daily Heraid«, organ angleške delavske stranke, prinaša članek o tajni reorganizaciji angleške vojske. »Stvorjen je nov tip pehote, kot odgovor na nemške oklepne divizije. Nove edinice so znane Pod imenom motoriziranih bataljonov. Vsak bataljon je del tank garde. Skupaj z drugimi edinicami vojsk© se vežbajov ofenzivi na sovražno ozemlje. Zdaj so Prešle te edinice v najintenzivnejšo fazo vežbanja, kakršne še n« imela nobena voj ska v državi. Mnogo se še čuva v tajnosti, pričakujejo pa senzacionalnih rezultatov. Bataljoni se transportirajo z motornimi vozili, ali se pa bore peš. Sodelujejo lahko z oklepnimi avtomobili, ki so oboroženi z Brenovimi topovi. Ker sodelujejo s tanki, morajo biti zelo nagli v akciji. Neki častnik je dejal, da morajo delati in misliti dvakrat hitreje, nego običajni pešci. Poveljniki teh modernih edinic morajo biti sposobni, da precenijo nagel razvoj modeme bitke in prav tako naglo izdajati ukaze. Pri napadu morajo najprej predreti zastor protitankovskega orožja in razbiti odpor, ki še ostane na področju, s katerega so tanki odšli. V obrambi morajo zavarovati krila in olajšati premikanje oklepnih divizij. Ko je Velika Britanija uvedla tanke, je zanemarila teorijo oklepnih divizij. Zdaj mora nadoknaditi izgubljeni čas. Motorizirani bataljoni so le del novega načina angleškega bojevanja. V skladnem sodelovanju s tanki so ti najboljše orožje, s katerim more razpolagati vrhovni poveljnik. Lahko je mogoče, da bodo nove formacije odločilne za nadaljnji potek vojne,« zaključuje list. C- ^ Pogled v angleško tovarno tankov Posebne Uieselove motorje dobivajo ameriške podmornice, ki imajo zdaj večjo hitrost. 5,000.000 funtov šterlingov kredita za vojno je dala Anglija Grčiji. Nafto za Španijo bo dobavljala za štiri mesece Velika Britanija. In to v množini, ki je v normalnih prilikah za to državo potrebna, tondonska vlada je tudi dovolila ladjam uvoz 6000 ton sladkorja za Španijo. Umetni kavčuk proizvajajo tudi v Italiji. Domača proizvodnja sintetičnega kavčuka je Povečana na 10.000 ton. Bavita se s tem podjetji Pirelli in poldržavni zavod 1RI. lužna Amerika in trefja izvolitev Roosevelta Južnoameriški tisk je večinoma z zadovoljstvom sprejel tretjo izvolitev Roosevelta za Predsednika USA. Listi Argentine in Urugvaja niso bili nič kaj naklonjeni Willkieu. Republikanci so bili namreč vedno zagovorniki laščitne carine, ta je pa škodovala izvozu južnoameriških držav, predvsem Argentini. Ko je Roosevelt pred svojo drugo izvolitvijo 1936 obiskal Argentino, je obljubil, da se bo zavzel za večji izvoz argentinskega mesa v USA. V kongresu je pa glede tega naletel na odpor. Zdaj upajo Argentinci, da bodo 'rneli več sreče, predsednik njihove centralne banke se je osebno šel pogajat v Washing-ton. Zanimiva je delitev javnega mnenja Južne Amerike glede evropske vojne. En tabor trdi, tfa Roosevelt nikakor ne ho potegnil USA v y°jno, drugi je nasprotnega mnenja, češ da je tudi Witson v volivni kampanji agitiral z Abstinenco Amerike v evropskih konfliktih, “'I, je pa 1917 primoran, izpremeniti to stališče in je posegel v evropsko vojno. Prav lako se lahko primeri Rooseveltu. Nemška sodba o ameriški pomoči Angliji Diplomatski sotrudnik »Berliner Bor-senzeitung«, Karl M e ge r le se bavi s položajem Anglije in pravi med drugim: »Anglija priznava, da ne more več živeti od lastne sile. Zašla je v neugoden položaj zaradi odločitve odbora ameriškega senata, naj se ugotove finančne moči Anglije. Rezultat te preiskave bo pokazal, če je Anglija res pred denarnim polomom. če bo prišla anketa v senat, se 'bo ameriški narod še enkrat spomni! dolgov iz prejšnje vojne, ki so povzročili v USA največjo krizo. Po svetovni vojni je Angliji uspelo, z ameriškim denarjem zavzeti položaj svetovnega finančnega centra. Z neplačanimi milijardami ameriškega denarja sta Anglija in Francija zgradili svoj politični sistem v Evropi in drugod po svetu. Arne rika ni financirala le brezsmiselno sve-rika ni financirala le brezsmiselne svetovne vojne, nego tudi brezsmiselni politiki po tej vojni tudi ne 'bodo mogli vrniti v demokracijo, za katero se bore in zaradi katere naj bi se ta vojna.tudi začela. Tudi v tem pogledu prihaja vsaka pomoč prepozno. Kdor hoče reševati angleško demokracijo, bo rešil kvečjemu nekaj, kar ne bo več demokracija. Ono, kar je Ameriki v mnogih rečeh potrebno kot naslednici Anglije, bo dobila po svoji zemljepisni legi, zgodovinskem in gospodarskem pomenu vseeno, ne da bi za to genila s prstom.« Gospodarski položaj ltali;e v vojni Italija je letos pridelala 73 milijonov metrskih stotov žita. t. j. 10 odst. manj kakor povprečno v drugih letih. V državi so uvedli enotno moko in kruh, izenačena je kvaliteta makaronov, da bi prihranili čim več pšenice. Cena pšenice se je povišala letos od 135 na 155 lir, v enakem razmerju so se podražila ostala žita. Slabo so rodili vinogradi, manj tudi oljke. Večje uspehe je pokazalo svilo-prejstvo, kokoni so dali lani 28.4 milijona kg, letos 34.7 milijona kg. Lepše uspehe je pokazala glede avtarkije italijanska industrija. Večje število podjetij je razširilo svoje obrate, posebno težka, kemična in aluminijeva industrija. Proizvodnjo surovega jekla nameravajo povečati na 8 do 9 milijonov ton letno. Aluminij pridobivajo iz bogatih ležišč bavksita in leucita. Uspešno pridobivajo železo iz morskega peska, kopati so začeli tudi lignit v že zapuščenih rudnikih južne Italije. V sedmih mesecih letos so producirali v Italiji 650.900 ton železne rude, lani 493.000 ton, dalje so nakopali 561.400 ton pirita, 313.900 ton bavksita, 147.900 ton živega srebra in 532.600 ton premoga. Statistike zunanje trgovine ne objavljajo več. Zaradi popolnega zastoja pomorske trgovine se povečava vedno bolj trgovina s celinskimi državami Evrope, pred vsem z Nemčijo, od koder je dobila Italija v prvi polovici letošnjega leta šest milijonov ton premoga, en.milijon pa iz drugih držav. Kultura Anten Ingolič: Sirote (Mladinska igra) , Gledališče preživlja danes vidne spremembe v svojem razvoju. Z njim v zvezi pa ne "O moglo ostati nedotaknjeno tudi mladinsko fcfedališče. To so občutili že mnogi, ki so za jazne prilike pripravljali mladinske predstave, tako režiserji šolskih odrov, v zadnjem času ha pred vsem ustanovitelji naših prvih mladinskih gledališč. Tudi pri nas se bomo le-Pega dne skrili s starimi gledališkimi forma-mi> s tradicijo in potvorjeno estetiko. To Pamreč zahteva življenje, ki se izpreminja — 'n zato mladi čitalec in gledalec potrebujeta ‘Udi novih del o tem novem življenju! Z dru-8'mi besedami, poleg estetskega problema Postaja gledališče tudi socialni problem. Tako bo treba stremeti po novem gledalcu, po takem seveda, ki bo aktiven usvarjalec hodo-ctnjj po takem, ki bo razumel življenje m tudi 'posegel v njega tast. Dosedanja naša uhadinska književnost, predvsem odrska, je Pfeoslaeinega okuna, zanteglena od sentimentalnosti ter le preveč odmaknjena v neres-hično idilo To pa je tisto, kar duši iniciativo v. otrokovem mišljenju. S tem v zvezi nasto-P'i° seveda še drugi problemi, scenski itd, Pred vsem pa vprašanje repertoarja, ki ga "°do morali naši književniki še le ustvariti. Prvo delo pri nas, ki bi ga uvrstili v ta repertoar so Ingoličeve »Sirote«, mladinska igra v 6. slikah. Vsebina igre bo že mnogim znana iz »Našega roda«, kjer je bila priobčena v obliki povesti. Lani je »Sirote« v dramatizirani avtorjevi predelavi postavil na ptujski oder režiser 2 i ž e k, ki je tudi odrsko reši! delo na originalen način z odpravo ničeve kulisne realistike. Te dni pa so izšle »Sirote« v ljubljanski, Učiteljski tiskarni kot samostojno delo, od prve dramatizacije izpre-menjene, posebno v 6. sliki. Tako se je avtor izognil tudi največji scenski zadregi. Večina vlog je napisanih za odrasle, in te so epizodne, nosilci glavnih pa. so otroci, katerih življenje je tudi tematika igre. Je to prerivanje treh haloških sirot skozi življenje. Štef, Tinček in Slavko in mutica Trezika služijo na polju, nato pobegnejo, beračijo in končno živijo v zapuščeni baraki v gramozni jami. Toda tu mutica zboli in njena smrt prinese kes trdosrčnemu županu in škrtavi Sra-kici. Zopet dobijo sirote streho in spreobr^ | njenje izzveni v klicu po ljubezni, ki je ni več | med nami. I Takšne Ingoličeve »Sirote« pomenijo v naši mladinski književnosti prelom s tradicionalno pravljico. Srečno naključje in pasivnost je nadomestil s sodobnim dejanjem, s socialnim jedrom; skratka z resničnostjo. Prav zato so pa osebe žive in z njimi oživi tudi socialna nota, ki na ta način postane razumljiva in neposredna. Igra sama vpliva zelo na čustveno stran in so zato tudi najmočnejša tista mesta, kjer zasledimo psihološki realizem. Igra dobro tudi tolmači sedanjost, Upošteva zrelost otrok, posebnosti otroškega mišljenja in to vse v otrokom razumljivi obliki, je preprosta in mikavna in kar je glavna odlika, brez moraliziranja in suhe didaktike. Značilen je bil pri mladinski predstavi v Ptuju pojav, da so otroke najbolj zajela tista mesta, kjer se najbolj očituje boj z življenjem. Zopet potrditev, da hočejo otroci snov realnega sveta. Ponekod sem pri opazovanju teh otrok imel občutek, da je zmanjkalo pregraje, ki jih je ločila od scene in da so igro prenesli v sam prostor za gledalce. To nam daje izpodbudo za odprto^ sceno, ki nudi nesporno otrokom svobodnejši razmah in več dinamike. Kdor bo igro »Sirote« naslonil na izkušnje, da otroci najbolj dojemajo takrat, kadar sami igrajo in kadar je v igro zajeto njihovo življenje, tisti bo spoznal, kako je njim blizu resničen ton takihle Tinčkov; spoznal pa bo tudi, da se le v igri s takimi značilnostmi more tudi prirodno igrati Ingoličevo igro »Sirote« prinoročam vsem šolskim odrom, ki so oproščeni tudi plačevanja tantiem, ako kupijo en izvod. A. Detaank. Tovarno za sintetični bencin so postavile cblasti v Mandžukuu. Japonci se nadejajo od nje velikih koristi, ker jim primanjkuje nafte. Premoga pa je v Mandžukuu dovolj, zato bo podjetje predelovalo iz njega večje količine bencina. švedska trgovinska mornarica je izgubila doslej 69 parnikov z blizu 150.000 tonami in v vrednosti 70 milijonov švedskih kron. Kakšna letala je imela Francija Francosko letalstvo je imelo naslednja letala: I. Dvosedežni lahki bombnik Potez »63 B 2«, ki je bil uporaben za izvidniško službo ter tudi kot lovec. Imel je okoli 450 km brzine in dva motorja. II. Dvomotorni Potez »63«, hitri izvidniški bombnik. III. Dvomotorni izvidniški bombnik-lovee znamke Breguet »681« z brzino 480 km na uro. iV. Dvomotorni bombnik Amiot »340«, ki je imel brzino 480 km na uro ter je bil namenjen za dolge polete. V. Enosedežni lovec Bloch »151«, ki je imel en motor znamke Gnome-Rhone z 940 ks in s skoraj 500 km brzine na uro. VI. Lovec Morane-Saulnier »406«, z brzino preko 500 km na uro ima motor »Hispano-Suiza« z 860 ks. V motorju je vdelan top 22 mm ter po ena strojnica v vsakem krilu. VII. Specializirani lovec znamke Devvoitine »D 520« je enosedežnik z brzino okoli 550 km na uro. Ima top 20 mm, ki je vdelan v motorju ter strelja skozi propeler. To letalo se najhitreje povzpne v največje višine. V 3 min. in 58 sekundah doseže čez 4000 m z zemlje. VIII. Enosedežni lovec nizozemske konstrukcije Koolhoven »F. K. 58« ima motor Hispano-Suiza s 1100 ks ter brzino okoli 500 km na uro. IX. Enosedežni lovec Caudron »C 713«. X. Enosedežni lovec Loire-Nieuport »C. A. O. 200«. XI. Dobro oboroženi bombnik-lovec je dvomotorni Potez »54« z brzino okoli 350 km na uro lahko nese veliko množino bomb. XII. Enosedežni bombnik-lovec Devvoitine »D 510« z brzino okoli 460 km na uro. Priznanje Nemcev vodstvu Hrvatov Beograjski dopisnik »Berliner Borsen-zeitung« piše o notranji .politiki Jugoslavije. Naglasa, da je s sporazumom avgusta 1939 jugoslovanska misel na znotraj okrepljena. Danes stoji ta na močnih nogah. Jugoslavija se je rodila iz svetovne vojne in zavzela zdaj nevtralno stališče. V te] zunanji politiki Jugoslavije je imelo velik vpliv vodstvo hrvatskega naroda, katerega sodelovanje se je vedno manifestiralo, kadar se je na Balkanu kaj zgodilo. Jugoslavija je kot važna država, ki spaja srednje-evropski donavski prostor z balkanskim jugovzhodom, pred novimi nalogami, ki izhajajo iz gospodarskega in socialnega reda nove dobe. Jugoslovanski smisel za stvarnost, ki se je že večkrat potrdil, predstavlja v tem pogledu zagotovilo, da bo Jugoslavija na tem prostoru izpolnila svojo nalogo.« Zanimiva resolucija ljubljanskih akademikov »Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani« je na občnem zboru 30. t. m. sprejelo resolucijo, ki v prvi točki pozdravlja »Družbo Sv. Mohorja« ob priliki 80-letnice obstanka. V drugi točki protestira proti terorju komunistov na beograjski univerzi ter izreka dr. Korošcu popolno zaupanje v njegovem boju za vzpostavitev! reda in miru na jugoslovanskih univerzah. Tretja točka pa pravi: »Slovenski akademiki smo se v svojem boju proti nesocialnim šolninam sklicevali na druge države, med njimi tudi na Sovjetsko zvezo, kjer šolnin ni bilo. Z žalostjo smo zdaj zvedeli, da so bile v Sovjetski zvezi vpeljane visoke šolnine, ki bodo zlasti revnejšim akademikom, ki so gotovo tudi v Sovjetski zvezi v večini, otežkočile, mnogim pa sploh onemogočile študij. Zato se slovenski akademiki, zbrani na občnem zboru »DSFF« obračamo na poslanika Zveze sovjetskih socialističnih republik s prošnjo, naj vpliva na svojo vlado, da uvede zopet stari red brez šolnin; svojim tovarišem akademikom pa nudimo s to izjavo proti visokim šolninam prijateljsko solidarnost in moralno podporo.« SLOVANSKA KRI AH SLOVENSKA NAIVNOST? Mi smo že večkrat opozarjali na to, da se nam zdi tisto sklicevanje na slovansko neslogo in slovansko kri, s katero po eni strani opravičujemo svojo malomarnost, po drugi pa delamo široke ceste raznim »bratovskim« imperializmom, docela in v načelu zgrešeno. Kojikor je v njem resnice in stvarnosti, je to občečloveško, in morebiti bi lahko podali iz zgodovine več primerov za germansko ali romansko neslogo kakor za slovansko. V tem pogledu se lahko sklicujemo tudi na neki Radičev sestavek, ki smo ga nedavno tega priobčili. (»Slovenija«). Gospodarske vesti Kontrola nesnega Izvoza šele po 1.1.1941 Poročaii smo že o obljubi, ki jo je dal vodov iz tar. št. 91 in 92 na prošnje, ki i za zunanjo trgovino posebne takse, ki jih minister trgovine stalni delegaciji lesnega- gospodarstva, da se odgodi izvajanje kontrole o izvozu lesa. Minister je do ■31. dec. predložil prehodni režini za izvedbo te kontrole — izvzemši proizvode iz tar. štev, 92 in 90 na podlagi potrdila o zavarovanju valute. 1. Začenši s 1. januarjem 1941 bo za izvoz vseh vrst lesa in gozdnih proizvodov brez izjeme potrebno izvozno dovoljenje direkcije za zunanjo trgovino. 2. Za izvoz lesa in gozdnih proizvodov po 1. januarju'1941 bodo morali izvozniki pravočasno zaprositi za izvozno dovolje nip pri direkciji za zunanjo trgovino. — Prošnje se morajo poslati v skladu s predpisi naredbe o kontroli izvoza lesa in do podrobnih navodilih, ki jih bo izdala direkcija za zunanjo trgovino in poslala pristojnim strokovnim organizacijam. 3. Za izvoz gozdnih proizvodov iz tar. št. 91 in 92 (drva, celulozni les in oglje) ie potrebno že zdaj izvozno dovoljenje direkcije. Prošnje za izdajanje izvoznega dovoljenja za proizvode iz teh tarifnih številk morajo izvozniki poslati neposredno na naslov direkcije za zunanjo trgovino (Beograd poštni predal 818). V prošnji je treba navesti naslednje podatke: naslov domačega izvoznika, naslov tujega izvoznika, datum zaključka in rok, do kdaj mora biti dobava izvršena, vrsta in točen popis blaga (kakovost, dimenzije i. dr.), prodajna cena za vsako vrsto blaga posebej (franko jugoslovanska postaja, oziroma ladja jugoslovanske luke), vrednost izvoza, nakladna postaja, ali je blago doma izdelano, izhodna obmejna postaja ali pristanišče v Jugoslaviji, način plačila blaga, če je bilo za predmetni izvoz že izdano izvozno dovoljenje, je treba navesti številko in datum tega dovoljenja. Prošnji morajo izvozniki priložiti kupoprodajno pogodbo v originalu in pismo pooblaščenega denarnega zavoda, naslovljeno na direkcijo za zunanjo trgovino za devizno direkcijo Narodne banke, s katerim izvoznik prosi, da se mu izda potrdilo o zavarovanju valute za dotično izvozno blago. Direkcija za zunanjo trgovino bo dostavila izvozniku obenem od pooblaščenega denarnega zavoda svoje izvozno dovoljenje in dovoljenje devizne direkcije Narodne banke. Na podlagi teh izkazov bo izvoznik dobil potrdilo o zavarovanju valute, ki je razen izvoznega dovoljenja potrebno ža izvozno carinjenje. Devizna direkcija Narodne banke ne bo več izdajala deviznih dovoljenj za izvoz lesa in gozdnih proiz- ne bodo dostavljene preko direkcije za zunanjo trgovino. Izvoznikom proizvodov iz tar. štev. 91 in 92, ki že imajo veljavna potrdila o zavarovanju valute, ne bo treba prošnji na direkcijo za zunanjo trgovino prilagati pisma za devizno direkcijo Narodne banke zaradi potrdi potrdila o zavarovanju valut. Ti izvozniki bodo namesto tega priložili prošnji nezrabljeno potrdilo o zavarovanju valute. 5. Prošnje poslane direkciji za zunanjo trgovino, morajo biti kolkovane z 10 din plus 20 din, vlog za devizno direkcijo Nar. banke pa ni. treba koikovati. Pri izda janjtt izvoznih dovoljenj pobira direkcija zavodi obrniti tudi telefoničnona devizno predpisuje odlok trgovinskega ministra. Izvozniki gozdnih proizvodov brez raz like, ki so prejeli izvozno dovoljenje od direkcije za zunanjo trgovino, nimajo pa še potrdila o zavarovanju valute, bodo zaprosili, naj se jim to dovoljenje izda po dosedanjem postopku in sicer pri pooblaščenih zavodih s tem, da takšnemu zavodu predlože tudi izvozno dovoljenje, j ki jim ga je izdala direkcija za zunanjo trgovino. V nujnih in upravičenih primerih (kadar je blago že naloženo in pripravljeno za izvoz) se smejo pooblaščeni zavodi obrniti tudi teleonično na devizno direkcijo Narodne bake, oddelek za zunanjo trgovino. Direktna zveza Rim-Ankara? Sredi tega meseca smo priobčili poročilo, da so v Rimu ustanovili novo delniško družbo s kapitalom 5 milijonov lir, ki si je postavila za cilj pospeševanje železniških vezi med Italijo in jugovzhodno Evropo, predvsem pa med Italijo in Jugoslavijo. Poudarili smo, da so pri tem zainteresirane zelo pomembne industrijske in trgovske skupine, katerih cilj je predvsem izgraditev železniških zvez Albanije z Jugoslavijo in Grči jo, kot najvažnejših za povezanost Balkana z Italijo. S tem v zvezi ne bo odveč, če omenimo sicer že dokaj star načrt, ki pa so nanj ob najrazličnejših priložnostih posebno v Italiji večkrat opozarjali. To je načrt transbalkanske železnice, ki bi bila balkansko nadaljevanje železnice Rim -Brindisi. Pravzaprav bi bilo za izvedbo načrta potrebno zgraditi samo zvezo Albanije z jugoslovanskimi ali grškimi železnicami. Tako bi bila vzpostavljena linija Rim - Ankara in še naprej do Bagdada. Morje bi jo presekalo na dveh mestih: med Brindisijem in Albanijo ter ob liosporju. Tudi za te ožine so razni načrti predvideli rešitve s trajekti, ki bi bili zgrajeni tudi za velike vlake. Izvedba tega direktnega priključka balkanskega omrežja k italijanskemu, je seveda važna za vse balkanske države. Svileni kokoni dvakrat letno V južni Bolgariji so gojitelji sviloprejkž napravili poizkus, kako bi vzgojili svilene kokone dvakrat na leto. Poizkusi so bili uspešni. Svileni kokoni so bili izredno dobri. Drugo leto bodo gojitelji svilo-prejke izvedli ta poizkus v mnogo večjem obsegu. Poizkus, da bi vzgojili svilene kokone dvakrat na leto. je za nas silno važen. Tudi pri nas gojijo svilo-prejko v velikem številu. Vendar je iz raznih razlogov ta panoga nazadovala iz leta v leto. Zato bi bilo nujno potrebno, da bi merodajni posvetili temu vprašanju več pozornosti ravno v zvezi z bolgarskimi poizkusi. Z državnimi krediti rejcem sviloprejke in s pomočjo omenjene bolgarske metode bi se dalo verjetno tudi pri nas mnogo doseči. g. Melioracijska dela na izsušitvi Bekisko-idiotskega polja v Dalmaciji bodo stala 24 milijonov din. Vloženi kapital pa se bo po napovedi strokovnjakov izplačal že v prvem letu po zaključku melioracijskih del, kaj« pridobljena rodovitna zemlja bo obsegala 7300 ha. Doslej je zajamčena prva transa milijonov din. Po končani melioraciji bi_ gojil' na novih tleh v prvi vrsti koruzo, ki bi dala na leto 600 do 800 vagonov. g. Elektrifikacija Bolgarije. Bolgarsko gradbeno ministrstvo izdeluje sedaj načrt elektrifikacije severne Bolgarije. Potrebni krediti so že odobreni in sedaj bodo pričeli z deli. Tako bo dobila Bolgarija celo vesto novih elektrarn. g. Cene starih ladij so.poskočile v Ameriki. Sedaj plačujejo za njih po toni nosilnosti (50, lansko leto pa le 45 dolarjev. g. Pogodbo o zgraditvi transbalkanske ceste med romunsko vlado in italijansko-ro-munsko družbo za cestna dela je ratificirala romunska vlada. Pogodba predvideva gradnjo 750 km dolge ceste od Konstance preko Galca in Bukareštes do Crajove in Turn-Se-verina. Dokončana mora biti v 5 letih. g. Slovaška pridno kupuje tobak v inozemstvu. Doma je bilo zasajenih s tobakom komaj 700 ha, letošnji pridelek pa je bil srednji. Zato je kupil monopol v Italiji tobaka za 200.000 kg, v Jugoslaviji za 470.000 kg, v Turčiji 100.000, na Madžarskem pa bo še 100.000 kg. g Sestanek ,jiij>oslov!insk(>-ilalijaiisket>a od* bora bo sredi januarja v Beogradu. g Izv«/, debelih svinj ho postal spi>l normalen že v bližnjih dueli. g Poslovanje stalnega strokovnega sveta za raziskovanje zdravil in odobrenje prometa z zdravili ter poslovanje odbora za biološke proizvode jo predpisal socialni minister v sporazumu s hrvat. banom s posebno odredbo. g 1 % doprinos v l judski invalidski fond se ne bo izplačeval pri. izplačilu računov za podčasniške čilulmee in inenažo. Elektrifikacija Turčije Turško gospodarsko ministrstvo je sedaj izdelalo končnoveljaven načrt o elektrifikaciji Turčije. Načrt so izdelovali več let. Po tem načrtu bo Turčija elektrificirana na precej širokopotezen način. Ker je vprašanje elektrifikacije tudi pri nas že dolgo vrsto let na dnevnem redu, ne bo odveč, če si ogledamo, kako to vprašanje rešujejo naši sosedje. Predvsem nameravajo zgraditi veliko elektrarno na gornjem toku 'reke Saka-rya. ki bo lahko dobavljala letno 75 milijonov kilovatnih ur toka. Ta elektrarna bo dajala električno energijo Ankari in okolici, po 95 km dolgem daljnovodu visoke napetosti. Elektrarna bo zadostovala za Ankaro in okolico. Saj sama Ankara. ki je 1. 1930. porabila še samo 6 milijonov kwh toka, rabi sedaj že 22 milijonov kwh. Zgradili bodo 27 m visok jez, ki bo zaustavil vodo, tako da bo nastalo jezero s 300 milijonov tri’ vodne količine. Tako bo imela elektrarna dovolj vodne energije. Stroški za zgraditev elektrarne so izračunani na 4—6 milijonov turških funt. Po predračunih bo za eno kilovatno uro en piaster stroškov. Druga velika elektrarna bo po tem načrtu zgrajena v Kitahy-u. To bo kalorična elektrarna. Izkoriščala bo rjavi premog iz bližnjega rudnika. Preskrbovala bo tok Istambulu in okolici. Njena kapaciteta bo ogromna, saj se računa, da rabi Istambul z okolico 300 milijonov kw ur toka letno, torej skoraj polovico toliko, kakor vsa Jugoslavija. Tretja velika elektrarna bo zgrajena pri Catalagziju ob Črnem morju. Izkoriščala bo odpadke črnega premoga, ki niso za drugo rabo. Dobavljala bo tok premogokopnemu Tevirju Zonguldak-Eregli. Poleg teh treh velikih elektrarn mislijo Turki zgraditi na področju med Edremi-tom in Nasilijem celo vrsto vodnih elektrarn. Vendar za te načrti Še niso čisto gotovi. Turško gospodarsko ministrstvo je torej izdelalo precej širokopotezen načrt elektrifikacije. Vprašanje je le, kdaj 2a bo oživotvorilo. HUB* M. A¥RES: DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN 51 Gladys je ostro pogledala Jlmmyja Challonerja. Zares: zelo slab je, upadlega obraza, potrt. Tesno ji je postalo v srcu. Stopila je h Kritsini in jo nežno prijela za roko. — Mislim, da boš morala iti, — ji je rekla. Jimmyju je bilo čudovito nerodno, da ni mogel vzdržati pogleda, ampak se je zagledal V ogenj v kaminu. V srcu mu je bilo težko, ko je pomislil, da prav za prav sili Kristino k nečemu, za kar ni prav nič navdušena. Bil pg je prepričan, da zvečer ne bo sam potoval v London. Nekaj trenutkov so vsi trije molčali. In šele Kristina je prekinila morečo tišino. — Prav. S katerim vlakom .odpotujeva? — S katerim koli želiš, — je rekel .limmy v zadregi, ne da bi si upal pogledati svojo ženo. — Razpolagaj z mojim časom, stori, kar te je volja, z vsem soglašam. Povej, kateri vlak bi ti bil najugodnejši Kako bi bila srečna, ko bi Jimmy takole govoril pred nekaj tedni. Zdaj pa ,ii njegove besede ne morejo do srca. — Če odpotujeva z brzovlakom, uteg- neva prej Še povečerjati, ■— je rekla. — Vožnja z osebnim vlakom mi ni kaj všeč. •— Potem je rekla (iladys: — Ali bi mi pripravila moje stvari? — Seveda. — In obe sta nato odšli iz sobe. Jimmy ni trenil z očesom. Nepremično je stal ob kaminu iti zrl v veselo prasketajoči ogenj. Želel si je ta hip, da bi ne bilo te prošnje, s katero je prišel k svoji ženi. Hotel .bi biti močan in sam odgovarjati Horaciju Velikemu za vse, kar je bil pogrešnega storil. Da, Kristina ga bo poslej še bolj podcenjevala. Ta misel ga je kot ogelj spekla v srcu. Sam je storil prvi korak k pomirjenju, da, najraje bi se bil oklofutal... Iz dogodkov, ki so se ta dan tako naglo vrstili, se je sedaj jela izvijati postava Ketteringa. Jlmmy je težko vzdihnil: — Za vraga, kako gnusno je življenje... V zgornji sobi sta Kristina in Gladys pripravljali stvari, ki jih je Kristina potrebovala za na pot. Govorili sta najrazličnejše stvari, le Jimmyja se z besedo nista dotaknili. — Gladys, ali si prepričana o tem, da sem prav storila? Gladys je ostrmela. S skrbnimi očmi se je zagledala v Kristino. — Da; prepričana sem, da si prav storila, — je dejala resno. — To, kar sem ti včasiih zatrjevala, sedaj ni odločilno. Pa tudi to. da je Jimmy sebičnež, na stvari ne more niti za las izpremeniti. Kristina se je slabotno nasmehnila: — Da%saj zares ni sam kriv, če me ne ljubi. — Že res. Toda kriv je, da te je poročil, — je odsekala Gladys. — Nikar si ne misli, da ga pomilujem. Zagotavljam te, da ne. Prepričana sem. da se mu bo greh še temeljito otepal. Toda kljub temu je popolnoma prav, da se k njemu vrneš. Kristina je nekako užaljeno zardela — Upira se mi ta misel. — je rekla ogorčeno. — Nikoli ne bom pozabila dni, ki sem jih preživela v Londonu. Saj ne veš, kako sem se takrat trudila, kako sem se zatajevala, da bi nihče ne opazil 'razook, ki so med nama nastajale, toda prav dobro vem. da so vsi to videli in me pomilovali. Življenje bi si končala, ko na vse to pomislim. Moj Bog, če samo pomislim, kako nespametno sem ravnala, ker sem mu pokazala, kako rada sem ga imela... On pa je ves ta čas hrepenel po drugi ženi. Vem, da ni prav. ker tako govorim, kajti ona je mrtva ... toda ,.. toda... Vse bo še dobro, — jo je tolažila Gladys. — Poskusi, Kristina. Pomisli, če Horacij izve za vso zadevo, da, potem je zares nikoli več ne bo mogoče popraviti. Jimmyja 'bo razdedinil. In potem? Sicer bi mu bilo prav, temu Jinunyiu' ampak... Zaprla* je kovčeg. — Tu imaš vse. Čas je, da gremo k večerji. Kristina pa se ni ganila. Topo je sedeli1 na robu postelje. •— Želim to, da greš z nama. Zakai bi vendar ne šla z nama? Zares, če bi šla z nama, bi mi odločitev ne bila tako težka. — Ne govori nesmislov, — ji je <>°1" tajoče dejala Gladys. — Nikar me ne žetn v »Kitajsko poroko«, kjer si nevesta nabere celo kopico poročnih družic. — Gla-dys je prijela Kristino za roke ter jo odločno 'potegnila s postelje. — Bodi vendar vsaj malo vesela, sicer si bo JimmV še mislil, da se ga 'bojiš. — Da bi se ga bala? Ne! Povem ji-da ne grem, — se je Kristina spet vrg’a na posteljo in se razjokala. — Tu sem srečnejša, — je ihtela Kw* stina. — Sovražim London in vse tiste strahotne hotele. Raje bi ostala tu, s te' boj in... — GIadys je odtegnila roke. Na čelu sc. ji je naredila zaskrbljena guba. — Kaj i je le mogel reči ta Kettering? — sc !e vprašala. — Ne bodi vendar otročja, — ji ic šaljivi nestrpnosti dejala Gladys. — P°^ koncu glavo. Čemu torej vsa tvoja ml*" dost in lepota? Mar zato, da bi ne nas'a moža, po katerem hrepeniš? Kristina si je otrla solze. — Toda razumi me vendar: jaz P® njem ne hrepenim, — je skoraj ogorčen® rekla. Afov*ce Socialna akcija ze slovenjebistriško mladino Ožji in širši odbor poni. zim. akcije sta pridno na delu. Revni in oddaljeni otroci obeh ljud. šol bodo dobivali v zimskih mesecih zjutraj četrt litra mleka s kruhom. Vsi najrevnejši bodo pa obdarovani z obutvijo ali obleko. Za vse to bo treba seveda mnogo sredstev, saj bi bilo treba pomagati nad 200 otrokom samo z obeh ljudskih šol. Ce se bodo pozivu od bora odzvali vsi, ki morejo pomagati, bo mogel ustreči vsem potrebnim. Mnogi otroci že sedaj ne morejo v šolo, ker nimajo obleke in obutve. Ker je pa tu mno- jgo premožnih trgovcev, obrtnikov inza-! sebnikov, bo z razumevanjem in dobro j voljo teh možno odboru akcijo povsem ! izvesti, kajti podpreti bo treba tudi od-| rasle, ki so revni in pomoči potrebni. — Odbor dela v tem pravcu. — Prav posebej pa je pohvaliti vodstvo tovarne žice, katera bo tudi letos obdarila s čevlji j in perilom vse otroke pri njej uslužbe-: nih delavcev. Odboru je s tem delo, mno-{go olajšano. — V gradu bo pa prejema-I lo 5 otrok dnevno kosilo in zajtrk. -— Na i mešč. šoli kuhinja že deluje. Vodi jo str. •učit. gdč. Sedej. Šola ima poseben prostor za kuhinjo in posebej obednico. Učenci prejemajo kosilo za polovično ceno rež. stroškov, okrog 20 revnih pa zastonj. Marsikateremu učencu, ki se vozi z vlakom, je s tem šolanje onemogočeno. Kuhinja se vzdržuje od dobrotnikom šole, t. j. priv. podjetij, trgovcev, zasebnikov in od mestne občine. Kuhajo pod nadzorstvom in vodstvom učenke same, pri čemer se že tudi nauče ekonomije v kuhinji in kuhanja samega. Kuhajo od novembra do aprila. Železniška nesreča v Blanci OSEM TOVORNIH VAGONOV VE C ALI MANJ RAZBITIH V torek zjutraj se je pripetila na postaji Blanca na progi Zagreb - Zidani most huda železniška nesreča. Na enotirni progi je promet tako velik, da nepre stano groze prometne nesreče. Tudi vse Postaje so prenatrpane. V torek zjutraj ie lokalni tovorni vlak čakal na postaji Blanca osebni vlak. ki naj bi ga prehitel. Ko je tovorni vlak vozil čez napačno postavljene kretnice, je osem vagonov iztirilo. Štirje so se močno razbili, ostali štirje pa manj. Vagoni so se prevrnili in razrili progo. Promet je bil seveda takoj prekinjen in so morali ekspresni vlak zadržati v Zagrebu ter ga poslati preko Karlovca v Ljubljano. Promet z osebnimi vlaki se je razvijal na omenjeni progi s prestopanjem, kar je povzročilo precejšnje zamude. Železniško nesrečo bo preiskala posebna strokovna železniška komisija. Nov pravilnik za polaganje uradniških izpitov Stara pravila za državne strokovne izpite so prenehala veljati, ker je minister za socialno politiko predpisal pravilnik za polaganje državnih strokovnih izpitov za uradništvo. Uradništvo iz posameznih strok bo polagalo izpite pred komisijami, ki se bodo sestajale trikrat na leto. in to januarja, maja in septem- bra. Posamezni kandidati bodo polagali izpite pred komisijami, ki se bodo sestavljali iz onega ministrstva, pod katero spada njihova stroka. Za uradništvo iz Slovenije, bodo izpiti v Ljubljani, izpiti sami pa bodo javni, in to pismeni in ustni. Praznik senovskih rudarjev V nedeljo so obhajali rudarji senov-skega rudnika god svoje zaščitnice sv. Barbare. Proslava je bila letos še bolj svečana, ker je bil ob tej priliki razvit nov rudarski prapor. Budnica v nedeljo zjutraj, je bila uvod v svečanosti tega dne. Kmalu po osmi uri so se začeli zbirati rudarji, da prisostvujejo blagoslovitvi prapora. V šolski dvorani so se poleg rudarjev zbrali tudi zastopniki ravnatelja obratovodja g. inž. Dular, urad ništvo rudnika, deputacija dr,ugih rudni- kov in mnogoštevilno občinstvo. Ob 9. ura je bila blagoslovitev prapora, katero je opravil rajhenburškj župnik g. T r a t-n i k. G inž. Dular je imel ob tej tiriliki lep nagovor, v katerem je orisal razvoj rudnika od njegovega začetka do danes. Po opravljenih svečanostih je krenil spre vod s praporom, katerega so spremljali rudarji z jamskimi svetilkami v cerkev, kjer je bila služba božja. — Popoldne je priredila rudarska godba v prostorih rudniške restavracije lepo uspel koncert. Ljubljana a Umrl je g. Adolf Habič, dolgoletni i faktor Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Po-, kojnik jc bil v svoji stroki odlična moč in mož poštenjak ,ki je užival splošno priljubljenost. a Za rudarske inženirje so diplomirali na ljubljanski univerzi gg. Drago Klavzer. Dušan Mladinov, Hubert Runzinger, Stanko Zabovnik in Marko Žeravica. a Prešernovo proslavo je ob 140 letnici pesnikovega rojstva priredilo Kolo jugoslovanskih sester v ljubljanski operi ob veliki udeležbi občinstva. Na sporedu pod geslom ,,Iz Prešernovih dni" so bile. recitacije iz Prešernovih ..Poezij", pevske točke, dramski prizori itd., prikazujoči pesnika, njegovo delo in njegov čas. Tudi Prosvetna zveza je priredila na |x>dobeu način spominski večer Prešernovemu geniju. a Lep zgled socialnega čuta je dala znana ljubljanska trgovina s pleteninami Alojz Potrato prej Kunc & Co, ki je ob prililo preselitve v nove poslovne prostore v Frančiškanski ulici obdarovala 220 revnih šolskih otrok s pulover i, šali itd. Obdaritvi so prisostvovali tudi člani odbora za zimsko pomoč, ki so se zahvalili tvrdki zli lo dobro delo. ki naj bi našlo veliko posnemanja. a Zaščitna šola mestnega poglavarstva v Ljubljani je v soboto zaključila četrto serijo tečajev za zaščitne ekipe. V prvih štirih tednih delovanja je izobrazila našim industrijskim podjetjem preko 100 obveznikov pasivne zaščite za zdravstveno kemično službo in prav tako preko 100 obveznikov za gasilsko tehnično službo. V teku jr tudi zdravstveno kemični tečaj v tobačni tovarni, ki ga obiskuje It tečajnikov. Istočasno se pripravljajo tečaji za hišno zaščito v najožjem pomenu besede. kjer bo dobilo potrebna navodila in pouk ža primer potrebe preko 0.000 obveznikov. nadalje tečaji za obratne odbore industrijskih podjetij, tečaj za poveljnike javnih zaščitnih gasilskih ekip itd'. Pretekli četrtek in pelek si je delo zaščitnega tirada in šole ogledalo odposlanstvo Higienskega zavoda iz Skoplja, ki organizira v Skoplju pasivno obrambo. Gostje so izrekli Vse priznanje ljubljanski zaščitni organizaciji, ki lahko služi, kot vzor ostalim mestom v naši državi. TATOVE SO PRIJELI Po Murskem polju je v zadnjem času neka vlomilska tolpa izvršila številne vlome in povzročila mnogo škode ter strahu med prebivalstvom. Znano je. da so pri posestniku Kosiju iz Grab odpeljali cel voz zrnja, vlomili so po raznih vaseh in odnašali vse kar se je le dalo, V Kokoričih so odnesli 25.000 din itd. Sedaj se je orožnikom v Križevcih posrečilo, da so zajeli petčlansko vlomilsko družino, ki je povzročila toliko razburjena. So to znani nepridipravi, katerih jhiena pa drže orožniki radi nadaljnje pre 'škavc v tajnosti. Zaslišali so jih in spravili v Ljutomer na sodnijo .kjer se bo Vršila nadaljnja preiskava. Novs naročniki naj takoj po prejemu prve številke, ki ji Prilagamo položnico s pogoji za naročbo. Nakažejo ustrezno naročnino! Vsako nakazilo za nas po položnici nam dostavlja Boštna hranilnica v Ljubljani, kar traja ho več dni. zlasti ako je vmes kak pravnik. Ako prve naročnine ne prejmemo dez nekoliko dni po odpošiljatvl prve številke, pošiljanje lista ustavimo. Pismene pritožbe radi tega niso potrebne marveč samo pravočasno nakazilo. — Kajcencjša naročba pa je z istočasnim Nakazilom prve naročnine po položnici Količi, ki jo dobiš pri vsakem poštnem uradu m io izpolniš s številko našega čekovnega računa in nasiovom: II—409, »Večernik« - uprava Maribor. Na srednjem delu zgoraj pripis: »Nov« ah »Naročam list«, zadaj pa morebitne posebne želje radi načina pošiljanja lista, kar nič ne stane. Uprava »VEČERNIKA«, Maribor, Kopališka ulica št. 6. Celje c Uinrl jc na Dunaju, kjer se jc zdravil v sanatoriju, znani ccljslii zdravnik, sanitetni svetnik dr. Gregor Jesenko v 76. letu slgrosli. Pokojni je bil do preobrata vodja celjske bolnišnice. c ,,Trboveljski slavček" bo priredil 11. I. m. svoj koncert v Celju v dvorani Ljudske posojilnice. c Družabni večer bo drevi ob 20. v nudi dvorani Narodnega doma. Priredi ga Sokol-matica v počastitev 70 letnice agilnega sokolskega delavca Jožeta Pečnika. * Primerno darilo! Okvirji za slike v veliki izbiri, hitro in poceni. 1. celjska ..Kristalija", Celje. Telefon 154. c Tatvine v celjski veletrgovini. V neki celjski veletrgovini s špecerijo so se zadnji čas dogajale tatvine špecerijskega blaga. V zvezi s tatvinami so aretirali il) letnega trgovskega pomočnika Franca P . dve slugi 26 letnega Janeža K. in 29 letnega Jakoba 11 Vsi trije so bil ji v dotični trgovini uslužbenk Poleg omenjenih je bil aretiran tudi 27 letni trgovec Rudolf G. iz Pristave pri Šmarju, ki je ukradeno blago kupoval. Vse štiri so izročili sodišču. e Denarnica s 7(111 din gotovine je bila na celjski postaji ukradena posestniku Josipu K iz Pristave pri Šmarju. c Težka nesreča v gozdu. V celjsko bolnišnico so prepeljal' 17 letnega prem žilkarja Antona Koresa od Sv. -Donata pri Rogatcu. V gozdu so sr zvrnile nanj drva. Po vsem Iclesu je dobil nevarne poškodbe. o V cerkev so vlomili neznani lopovi pri Spodnji Kungoti. Roparji so odnesli kelih in monšlranco. o Identifikacija utopljenca. Pri falskem jezu je Drava nedavno naplavila truplo starejšega moža. Preiskava je sedaj ugotovila, da jr utopljenec Ivan Kolinu iz okolice Beljaka, pristojen v Radovljico. Bil je upokojeni višji sodni oliciul ter je zadnje čase živel na svojem posestvu pri Beljaku. Zaradi duševne zmedenosti je skočil v Dravo in se utopil. ' o Premeščen je dr. Mirko Scsardič. zdravnik združene zdravstvene občine Beltinci in banovinski zdravnik, v istem s\oj-stvu v združeno zdravstveno občino Fara pri Kostelu, okraj Kočevje. o Most v Mednem jr prevzelo v varstvo Slovensko' planinsko društvo. o Anonimne pritožbe in ovadbe prejema Delavska zbornica v Ljubljani glede prekrškov o zaščiti in zavarovanju delavstva ter uredb o minimalnih mezdah. Takšnih zadev zaradi anonimnosti zbornica ne bo obravnavala. o Kranjsko sokolsko društvo jc zbralo za bitoljske žrlve 729 din ol> priliki slavnostnega zbora na državni praznik. o Središče ob Dravi. Neznani tatovi, ki se zadnji čas na vseh krajih pojavljajo, so sc pred dvema dnevonnr lotili tudi sre-■ diskih čebelnjakov. Tako so nekemu če* I belarju odnesli več modernih panjev na j polje in iz. njih pometali satovje in čebel-l ske družine, ki so v hudem mrazu zmrzni-I le. UaGiia za oglaševanje v božični in novoletni številki „Večernika“ smo razpos ali. Industrijci, trgovci, obrtniki, pošljite voš.čila in oglase čimprej # o Nesreča ob železniški progi. Opoldanski vlak, ki vozi ob pol t l. s posluje Križevci, je skoraj povozil v neposredni bližini postaje, tam kjer se križata cesta v Ključarovce in proga, nekega, neznanega berača, ki jc menda preslišal signal. Lokomotiva viaka ga je zgrabila in k sreči odbila na nasip, tako da je nesrečnež, odnesel |>oleg strahu le nekaj prask. o .Mladinsko igro »Planinšku roža" je uprizoril v nedeljo P. R. K. v Rajhenbur-gu. Igra je nadvse dobro uspela. Dvorana Sokolskega doma je bila nabilo polna. Listi dobiček prireditve jo namenjen za božičnico revnim šolarjem. o Hrastnik. Pri svečani seji Sokola so bile podeljeno diplome 11 .članom narašč. in dcci. ki so si tekom lela pri župnih iu okrožnih tekmah priborili prva mestu, med njimi je tudi diploma našega prvaka v maratonskem teku Perca Staneta, ki je pri teku Zedinjenja v Ljubljani dosegel prvo mesto med Sokoli. Zaobljubljenih je bila tudi 12 novih članov o Požar pri Mali Nedelji. V nedeljo, je pričelo nenadoma goreti v Kuršoenšaku pri Mali Nedelji. Želarju Cirilu Zemljiču je zgorela delavnica in hlevi. Živino so še pravočasno rešili. o Sv. Trojica v Slov. gor. Ta leden se je začel praktični gospodinjski tečaj, ki bo trajal 5 mesecev. Prijavilo se je 26 deklet .kar je za tako majhen kraj rekordno število. Kmetu Rudolfu Vajdiču iz Oseka pri Sv. Trojici v Slov goricah je ukradel neznani tat 100' din, zanimivo pa je, da je jnislil novo obleko, večjo količino zaseke in masti ter ustrojene kože. n. Zdravniki so odločno nastopili proti ukinitvi nekaterih katedrov na medicinski fakulteti. Pravijo, da ni nobenega razloga za okrnitev te fakultete. n Naš parnik izginil. Parnik „Durmi-tor" (9.4000 ton) last Dubrovniške paro-plovno družbe, je letos koncem septembra zapustil špansko pristanišče Lorenza Mar-juesa in sc doslej še ni vrnil v naše vodo. Bil je natovorjen s soljo za Japonsko, iz-gledu, da je parnik zadel ob mino ali pa je bil torpediran. n izropana draguljarna v Zagrebu. Neznani storilci so vlomili v draguljarno Nikole Porudiča v Zagrebu In odnesli za 120.000 din nakita. MODERNI AVTOBUSNI KOLODVOR V ZAGREBU bodo pričeli kmalu gradili po mariborskem vzorcu. Potrebni načrti so že odobreni, prav lako pa je odobren ltiri i proračun v znesku 1.11(10.000 din, SADRA NAMESTO POPRA Nedavno so odkrili v Sarajevu tovarno »paprike«, s katero so brezvestni špekulanti mnogo zaslužili, sedaj pa so odkrili tudi izdelovalnico umetnega pOpra. Zlikavci so sadri primešali nekatere sno- vi in to prodajali za poper. Vse »tovarnarje« so zaprli. Ubof med mejaši Pred mariborskim kazenskim senatom je sodišče zaradi uboja obsodilo zakonsko dvojico: 52 letnega posestnika Jurija Draškiča in njegovo 11 let mlajšo ženo Ano iz Slov. goric, Jurija na 4 leta in 3 mesece težke ječe ter za 3 leta izgube častnik državljanskih pravic, ženo Ano pa na 6 in pol leta težke ječe in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Oba zakonca sta letos poleti na živinski način pobila soseda Maleka, ki jc kmalu-pri prenosu z njive, kjer je kopal z ženo krompir, izdihnil. Do usodnega spopada je prišlo, ker sta se Draškovi-čeva in Malekova žena sporekli. Kakor je pokazala razprava je Maleka ubila Draškovičeva z motiko, med tem ko ie njen mož Maleka samo držal Nova sviniska kužna bolezen se je pojavila v občinah Št. Jurij pri Celju iu Škoja vas. Nazivajo jo ohromelost pri svinjah in je nalezljiva. Bolezen se je v teh krajih jfojavila prvič v Jugoslaviji sploh, dočim jo v Nemčiji in na češkem poznajo že dve leti. Pravega povzročitelja kužne bolezni še niso mogli odkriti, vendar je ugotovljeno, da je ku-živo vezano na hrbtenični mozeg in možgane. Zato se tudi znaki bolezni kažejo na obolenju živčevja, in sicer preobčut-j Ijivost kože in ohromelost zlasti v za d-1 njih nogah. Bolezen poteka brez ali vsaj z malo vročino. Bolezen je kot svinjska kuga rn svinje .večinoma poginejo. Zato je banska uprava tudi izdala uredbe za zatiranje bolezni, slične kot pri svinjski kugi. Posebna komisija iz Beograda in Ljubljane je prispela v obe občini, da prouči to novo bolezen, ki je za našo svinjerejo zelo nevarna. Vse posestnike opozarjamo, da slične pojave takoj pri-glase občini ali okrajnemu načelstvu v svrho nadaljnjih ukrepov. Zanimivosti Vzoren ameriški zakonski par Mož sme biti star 25 žena pa največ 21 tet V Združenih severno-ameriškLh državah menda ni stvari, za katero bi ne bila že. razpisana posebna nagrada. Tako je znano, da so bile podeljene nagrade za najlepši otroški nasmeh, najlepše dekliške noge, za najbolj zgovornega papagaja, za r.ajhitrejšo tipkarico, za najbolj vljudnega tramvajskega sprevodnika in za najbolj ljubeznivega stražnika. Zakaj bi ne poiskali tudi najbolj vzornega zakonskega para ter ga nagradili. Zadeva se je začela takole: časopisje je razpisalo anketo, v kateri naj čitatelji sami povedo, katere lastnosti mora imeti vzoren ameriški zakonski par Iz tisočerih odgovorov so bile nato po vrstnem redu postavljene lastnosti takega zakonskega para. »Mož mora biti na dan poroke star vsaj 25 let, dočim jih žena ne sme imeti čez 21. Mož mora imeti najmanj 1600 dolarjev letnih dohodkov (okoli 80.000 dinarjev). Zakonski par mora imeti najmanj tri otroke, od tega vsaj eno deklico, žena ne sme biti v službi, niti se ne sme vmešavati v moževe službene zadeve. Jedila morajo biti tečno in dobro pripravljena, kosila in večerje pa skupne. Stanovanje mora biti udobno in lepo opremljeno, vendar ne razkošno. Mož in žena ne smeta biti ne predebela, ne presuha.« Lastnosti vzornega moža so naslednje: trdna življenjska volja, skromnost, vljudnost. Zakonska žena pa mora biti prikupna, nežna, dobra in varčna gospodinja ter zvesta. Ko je bila anketa končana, so se podali na pot po Združenih državah Severne Amerike izbrani sodniki, da najdejo zakonski par, ki bi imel vse navedene lastnosti. Po več mesecih iskanja so slednjič proglasiti zakonski par McDonnella iz Gainesville-a v Floridi za »vzoren ameriški zakonski par«. In ameriški svet je izvedel, da sta Hubert in Marjorija McDo-nell poročena že deset let ter stara 35 oz. 31 let. Mesečni dohodki moža znašajo 200 dolarjev. Družina ima štirisobno, dokaj udobno stanovanje, lep vrt in avto. V desetletnem zakonu sta se mož in žena enkrat samkrat sporekla, in sicer radi tega, ker se nista mogla zediniti, kako bi krstila svojega prvorojenca. Tokrat je obvladala moževa zahteva, in fantek je dobil ime Patrick Washimgton. Drugi sinček je dobi! ime po materini želji Thomas The-odor, dočim je bila deklica krščena v soglasju za Marjorijo Heleno. Večino dni v tednu prebije družina doma. žena dobi na leto dve obleki in dva nova klobuka. Mož pokadi dnevno 10 Virginia cigaret, vsak večer pa izpije časo whiskyja. Enkrat tedensko gresta z ženo v kino, enkrat mesečno v gledališče ali na koncert, vsakega četrt leta si ogledata kak muzej ali galerijo. To je torej vzoren zakonski par ameriškem receptu. Uradmštivo v USA V administraciji Združenih severnoameriških držav je zaposlenih nič manj kot 1,058.596 uradnikov. Vsi so zaposleni v raznih federalnih uradih m ustanovah. Število uradništva _ie močno porastlo zlasti v času. ko se je pričela Amerika ob-oroževati. Tako poročajo, da se je število pomnožilo samo od lanskega oktobra za 17.000 uradnikov. n po Ker so mostovi porušeni .. Oklopnica „Sanfa Anna Vojne okiopnice so bistveni sestavil; del pomorske oborožene sile. Toda ze vitezi Sv. Ivana so imeli brodove, ki. so bili prirejeni kot okiopnice. Bossio. kronik tega viteškega reda, piše o teh oklop-nicah zelo podrobno. V Nici je bil 1530 zgrajen brod »Santa Anna«, ki je bi! ves obložen s svincem. Uvrščen je bil v bro-dovje Karla V., ki ga je poslal v Tunis. Oklopnica »Santa Anna« je največ pr>" pomogla, da je Andre Doria osvojil.s svojo ekspedicijo Tunis. Oklopnica ie imela vgrajenih več težkih topov in po* sadko 300 mož. V prostorih ladje je bila celo urejena posebna kapelica, soba za sprejeme in lastna pekarna, kjer so vsak dan pekli svež kruh. OBNOVA FRANCOSKEGA RADIO PROGRAMA Umetniško vodstvo francoskega Radio diffusio National je te dni objavilo nači'1 novih programov, ki jih bodo oddajala francoske radijske postaje. Iz načrta 3e razvidno, da bodo programi v duhu obnove Francije in v duhu smernic vlade maršala Petaina. 29. sin Župan Paul lonckheer v Behegenu pri Brugu v Belgiji je te dni slavil nenavaden jubilej. Rodil se mu je 29. sin, Župan je že drugič poročen. Iz prvega zakona se mu je rodilo 11 sinov, 'n sedanjega pa 18. Zanimivo je, da so bili rojeni samo sinovi. Od 29 sinov jih živi še 22. V Belgiji in Franciji, kjer je bilo med voj no vihro porušenih nešteto mostov, si pomagajo z zasilno zgraj enimi brodovi Churchillov sin prvič v parlamentu NJEGOV PRVI GOVOR V PARLAMENTU JE VZBUDIL SPLOŠNO PRIZNANJE večje oinahljivce.Celo svojega očeta, ki ga je prišel skrivaj poslušati. Mladi Randolph Churchill je sedaj vojak ter služi kot podporočnik v kraljičinem 4. husarskem polku. V Dolnjem domu se Pred nekaj dnevi je imel Randolph Churchill, sin sedanjega predsednika angleške vlade Winstona Churchilla, svoj prvi nastop v parlamentu. Njegov govor v Dolnjem domu so sprejeli tudi stari in izkušeni politiki z velikim odobravanjem. Po govoru je več poslancev izjavilo- da jih je nastop mladega Churchilla veselo izne-nadil. Mladi mož je dokazal, da je vreden naslednik svojega očeta. Kdor pozna angleške razmere, ta ve, j pretekli mesec, da prvi nastop mladega človeka ni tako j lahek. Ko se je mladi Churchill prvič po-1 javil na govorniški tribuni, so ga seveda j tem bolj kritično sprejeli, kajti kot sin ve-1 likega državnika in vnuk lorda Randolpha I Churchilla, je ta hip prevzel na svoje ra-! me odgovorno nalogo. Poročila pravijo, da je mladi Churchill hrabro prestal svoj »politični krst«. V govor je znal vplesti mnogo duhovitosti in govorniške spretnosti, s čemer je na splošno iznenadii naj- je pojavil v svoji uniformi, kar je dalo njegovemu nastopu še večji čar. R. Churchill je sedaj star 29 let. Lani se je oženil s hčerjo lorda Digbyja ter je že srečen oče hčerke, ki se je mlademu paru rodila Živahna" nogometna tekma H. K. Breslauer: 00 Iščem opremljeno sobo 00 — Gospod bi si seveda rad ogledal sobo, kajne? — Danes zjutraj sem prejel pisnio, ki ste mi ga pisali na moj oglas, — pravi Bruno, ko si je v zadnjem času ogledal že nad sto opremljenih sob. — Kako prav ste storili, da ste takoj prišli! — si zategne gospa Pekarek svoj predpasnik. — Po sobi, kakršna je moja, podnajemniki naravnost planejo. Križ je, človek išče opremljeno sobo. Vsepovsod manjka udobnosti. Toda pri meni je to drugače . . . Prosim, kar naprej . . . vstopite. — In gospa Pekarek odpre vrata. — Toda ... — pravi Bruno nekoliko v zadregi, — toda ... to je vendar . . . — Mar ni res!? — pogladi gospa Pekarek p^t na mali mizici. — Zelo prijetna in udobna soba! — Oprostite, toda jaz iščem mirno sobo . . — Seveda, prav radi tega, — prikima gospa z zadovoljnim obrazom. — seveda, prav radi tega sem vam pisala. Pri meni vas najmanjša stvar ne bo motila. Tu ni tramvaja, a tudi pijancev ne, ki bi kalili nočni mir. Kajpada, mirna soba, to je največ, kar si more želeti človek na tem božjem svetu . . . — In mimo tega, — se je Bruno ozrl po nekoliko temačnem prostoru, — sem vendar navedel v oglasu, da iščem sobo s kopalrtico. — Seveda, saj sem vendar čitala vaš oglas. Tule za vogalom je mestno kopališče . . Sicer pa v moji sobi ne boste ničesar pogre šali . , . Oprava je solidna, pod pisalno mizo bomo podložili trsko, da se ne bo majala, pozimi pa si lahko postavite v sobo malo železno pečico, da vas ne bo zeblo. -— Draga gospa, — je že hotel biti Bruno osoren, ko vstopi v .sobo prikupno mlado liekie. ga pogleda z lepimi očmi in se tiho opraviči. Potem pa koj spet pripre vrata. Sončni žarek je toplo posijal v temačno sobo. Bruno se je vzhičen ozrl za mladim dekletom. Gospa Pekarek pa se opravičuje: —-Moja nečakinja. Odkar je umrl moj mož, stanuje dekle pri meni. Ne morem vam povedati, kako čedno in pridno dekle . . . Vsako jutro vam bo prinašala zajutrek in bo tudi skrbela za vašo garderobo . . . — Hm ... — je zamrmral Bruno, — če vam je prav, gospa, pogodiva se za pol leta Veste, človek mora imeti nekaj v rokah, da mu ne morejo kar tako odpovedati stanovanja .. . Za četrt leta vam plačam vnaprej . . . — Ne bo v>im žal, — je vsa žarela gospa Pekarek. — 'Inko kot pri meni, še niste stanovali! Drugo jutro, ko mu je lepa nečakinja prinesla zajutrek, je bil Bruno v devetih nebesih. Hipoma je pričel z dekletom živahen razgovor. Medtem ko je srebal kavo, mu je dekle kot žuboreč potoček pripovedovalo mnoge dogodivščine. S svojim židanim smehom je namah pridobila fanta. Bruno se je zadnji hip spomnil, da mora tudi v službo. Tretje jutro pa mu je že prinesla zajutrek gospa Pekarek, prav tako četrto in peto. Bruno je postajal vznemirjen, slednjič pa se je oglasil pri hišniku ter ga povprašal: — Čujte gospod, tega ne bi rad vprašal gospo Pekarek, znabiti bi me utegnila napak razumeti. Kje neki tiči ta njena nečakinja? Nekaj dni je že nisem videl. —O ... — je zajecljal hišnik, — pa ie tudi nikoli več ne boste videli . . . Gospa Pekarek si namreč vselej, kadar oddaja opremljeno sobo, najame za nekaj dni na filmski borzi lepo in prikupno dekle! Neka prvenstvena nogometna tekma med nižje razrednimi klubi v Avstraliji je imela zares »živahen« potek. Derby tekma je bila obiskana da že dolgo nobena tako številno. V nekaterih fazah je prehajala vse meje. Slabotni sodnik živahnosti ni bil kos. Zaman je skušal pomiriti razvnete žogobrcarje. Slednjič je burna zadeva končala z uaslednjim rezultatom: 6 igralcev prvega moštva je bilo težje poškodovanih, pri drugem moštvu pa »jedva« pet, in sicer je imela vsa ta petorica zlomljene noge. Nič hudega. kajne? Pri vsaki stvari ie treba pomisliti, kako se bo končala. (Solon) MAKS SCHMELLING PADALEC Nekdanji svetovni prvak v boksu Nemec Maks Schmelling je bil tudi mobiliziran ter dodeljen k četi padalcev. Prl vajah je bil ranjen ter je moral v bolnišnico. Nemško časopisje sedaj poroča, da je že ozdravel ter bo spet nastop” svojo vojaško službo. PORAST RUSKIH MEST Po zadnji statistiki je nastalo v Sovjetski Rusiji nad 350 novih delavskih centrov, ki se polagoma razvijajo v velika mesta. Mesta Magnitogorsk. Kara* ganda in Staljingrad štejejo že danes nad 150.000 prebivalcev. V bazenu Don.i-ca in okoli Urala je nastala cela vrsta industrijskih centrov, ki že sedaj štejejo od 50 do 100.000 prebivalcev. rrovrn — Moja hčerka bo imela 50.000 dinarjev dote. No, ka} pravite? — Ce želite, vam dam potrdilo! Afriška cena za ženske lase Ob gornjem Nilu živi pleme Nuer, med katero še ni kdo ve kaj prodrla civilizacija. Ko stopijo ženske pripadnice tega plemena v zakon, se morajo ostriči lase do kože, po čemer se potem ločijo od deklet. Zanimivo pa je, da so zakonski pari pri tem plemenu zelo nagnjeni k ločitva0 zakonov. Ko pride do ločitve, dobi ločenka kot nagrado za ostrižene lase — kravo. Tako je pri tem plemenu mogoče ugotoviti po številu krav, kolikokrat je -b1 ta a*li ona žena ločena. • • Ker je sovražil zobozdravnike HOTEL SI JE PRIHRANITI IZDATKE ZA ZOBOZDRAVNIKA, PA SI JE ZLO MIL NOGO ga vlaka. Stvar bi seveda »zadovoljiv0' James Shamrock Morrsey, železniški delavec iz EIkhorna v zvezni ameriški državi NVisconsin je izza mladih nog na moč sovražil zobozdravnike. Dolga leta z zobmi ni imel težav. Ko pa je pričel zbadati zobobol, da ni mogel več vzdržati, mu je Sinila v glavo kaj originalna misel, kako bi se iznebil gnilega zoba. Vzel je precej dolgo vrv ter jo z zanko 'ritrdil na bolan zob. Drugi konec vrvi ■d& ie »ritrdil na zadnil vagon potniške- uspela, če bi ^se Morrsey zadnji hip ne skesal; toda vlak je že potegnil in je jel teči za njim, namesto da bi oS na mestu. Cim bolj je vlak pridobiva brzini, tem bolj je tekel Mo-rrsey. ° si v njič se je med tekom spotaknil in Pac Rsk! in zob je zunaj. Toda pri padcu ^ je Morrsey zlomil tudi nogo. Kako h° bodoče z nagnitimi zobmi tega Atnc kanca, tega seveda ne vemo. Marmor Zimska pomoč v okoliških občinah Pred kratkim smo poročali o občinski seji v Košakih, kjer so sklenili uvesti 5% socialno doklado, ker občina nima rezervnih sredstev, da bi mogla ugoditi -vsem potrebnim prosilcem. Na ta način se bo letno nabralo preko 25.000 din, poleg tega pa bosta dobili krčevinska in šentpetrska šola po 3000 dinarjev podpore za šolske kuhinje. Na ta način je bilo treba organizirati zimsko pomoč, ker zbiranje prostovoljnih prispevkov ne da zadovoljivih rezultatov, kakor je to Pokazala lanska zima. Danes omenjamo napore za omiljenje zime gospodarsko šibkejših slojev v pobreški in studenški občini. Velikopotezna akcija v pobreški občini V četrtak zvečer bo imel odbor za zimsko pomoč za revne šolarje v pobreški občini sejo, na kateri se bo konstituiral. V programu imajo velikopotezno akcijo za zimsko pomoč za vse tri šole v občini, in sicer za pobreško, tezensko ter brezjansko.. 1. januarja bodo pričele na omenjenih šolah poslovati šolske kuhinje, ki bodo delile kosiila revnim učencem najmanj tri zimske mesece, sicer pa tako dolgo, dokler bodo to dopuščala denarna sredstva. Pobreška šola je dobila že 10.000 dinarjev podpore od tovarne Thoma, tezenska isti znesek od tamkajšnje industrije, pobreška občina pa je namenila za skupno akcijo tudi 10.000 din. Poleg tega pa je že v teku nabiralna akcija v vsej občini in je upati, da bo z ozirom na razumevanje bolje situiranih občanov tudi uspela. Občina računa, da bo na ta način zbrala okoli 100.000 di.n, ki bodo uporabljeni za tri šolske kuhinje. Samo tezenska šola ima rešiti težek problem. V šoli je 200 otrok iz Spodnje Dobrave, med katerimi je 190 takšnih, ki so pomoči nujno potrebni. Učenci, ki so dopoldne v šoli, bodo prejemali kosilo opoldne, tisti pa, ki hodijo v šolo popoldne, bodo obedovali nekoliko kasneje. Najrevnejši otroci bodo tudi obdarovani z obleko in obutvijo. Studenčani za revno šolsko deco Kakor vsako leto je razdelil odbor za zimsko pomoč tudi letos na obeh šolah v Studencih vprašalne pole med revno deco, da napiše, česa je najbolj potrebna. Letos je število prosilcev znatno višje, kakor je bilo to v prejšnjih letih. Oddanih je bilo nad 230 prošenj, nujnost podpore je odbor ugotovil pri 194 otrocih, izmed katerih jih prosi 71 za čevlje, ostali pa za obleko, perilo in šolske potrebščine, posebej pa je 158 prošenj za mleko in kruh, ki ga je otrokom vsako leto med odmorom delila šolska kuhinja. Da se krijejo za to potrebni izdatki, potrebuje odbor nad 30.000 din. Denar za obleko, perilo in čevlje je odbor za zimsko pomoč s sodelovanjem občine, Rdečega križa in kraj. šolskega odbora deloma že zbral, manjka pa še denar za mleko in kruh, kar je ravno tako nujno potrebno. Da se zberejo še potrebna sredstva, je odbor za zimsko pomoč na pobudo šolskega upravitelja Kontlerja sklenil, da se priredi letos mesto običajne nabiralne akcije pester večer, ki bo v soboto, 7. decembra, ob 19. v Sokolskem domu. Režija večera je poverjena preizkušenemu Jožetu Mlakarju. Na sporedu bo obdarovanje otrok, nato pa nastopi solistov, godbe, malih harmonikarjev, tamburašev ter pevskega društva »Enakost«, zaključek bo tvorila vesela enodejanka »Postrešček Nace Hlačnica«. Prireditelji so uverjeni, da bo vsakdo rad segel po vstopnicah za to prireditev, ki jih bodo prodajali člani RK po hišah, ter na ta način skromno prispeval za omiljenje prilik, v katerih živi del revne studenške šolske mladine. Tekstilna industrija se prilagojuje novim surovinam i Mariborska tekstilna industrija se br-zo prilagojuje novim prilikam, ki so nastopile po zastoju v dovozu surovin. Kljub temu nekatera podjetja povečujejo obrate , ki pa jih istočasno preurejajo ter uvajajo stroje, s katerimi bo mogoče Predelovati nove surogate za prejšnje surovine. Predvsem pride to v poštev v ^dustriji umetne svile, v najkrajšem ča-pa tudi v izdelavi produktov iz lesne volne, ki nam jo bosta v bodoče dobavljali v velikih količinah Nemčija in Ita- lija, ker je na te produkte znatno znižana uvozna carina. Por/etje Hutter in dr. je zgradilo v Melju dva velika tovarniška objekta, v katerih bo izdelovalo umetno svilo, s katero se doslej ni ba-vilo. Tudi tovarna Atama v Košakih je povečala svoj obrat. Obstaja upanje, da bo na ta način preurejena tekstilna industrija lahko vzpostavila s pomočjo novih surovin svoje obratovanje v poprejšnjem obsegu. m Davčna uprava objevlja, da je razpored pridobnine in davka na poslovni promet za I. 1940 razgrnjen na javili vpogled davčnim zavezancem na davčni upravi v sobi 5 od 3. do vštetega 11. decembra. O ugotovljenih davčnih osnovali in o odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe. »iČrni potnik" na strehi avtobusa Brezplačno se je hotel pripeljati z avtobusom mestnih podjetij iz Slovenske Bistrice v Maribor trgovski pomočnik brez posla Maks Huber iz Studencev. Neopaženo je spravil v Slov. Bistrici na streho avtobusa svoje kolo, sam pa se je skril pod dežno plahto. Do Frama ie šk> po sreči, tam pa ga je šofer Franc Kranjc izsledil na strehi ter zahteval, da Sre z nje. Huber se'je temu protivil ter zahteval od šoferja, da se mora na vsak način tako pripeljati do Maribora. Pri tem je sunil šoferja, tako da je skoro padel na cestišče. Šofer ga je končno s silo Odstranil, zahtevanih 44 din za vožnjo zase in kolo ni hotel plačati. Včeraj pa je prišel Huber na centralno avtobusno postajo ter zaftteval ime šoferja na tej progi. Ko so spoznali, za kaj £re, ga je stražnik aretiral na zahtevo Prometnega uradnika. Na stražnici so ugotovili njegovo identiteto ter ga nato izpustili. m Imenovana sla za policijska stražnika Pripravnika pri predstojništvu mestne pobije v Mariboru Jožef Skuhala in Franc 2mahcr. * Sokolski Miklavž bo letos deco obdaril dne 5. decembra, ob 10. uri v Sokolskem domu. Predprodaja vstopnic pri 1 utniku. -— m _______ ________ ________________ optični predmeti?.. dipl, optik petelin tol Napredoval je v policijski služiti pri Predstojništvu mestne policije v Mariboru 'Uton Majer za po), stražnika II. razr., *vaničnika II. skupine. m. Poroka. V nedeljo sta se poročila v Mariboru gdč. Sušeč Greta, trgovka iz Gor-"Je Radgone ter g. Šarb Franc, trgovec iz gornjega grada, v Apačah pa gdč. Albina !7°rle ter g. Krznarič Slavko, brivca iz Gornje Kadgone. Rilo srečno. m Pogled v sodobno stavnico sc vam bo Nudil v soboto, ol> pol 21 uri v Narodnem B'edališču. Volaška Sgodbu. pevske točke. 'Krokaz. m. Okrajni odbor Rdečega križa v Mariboru prosi vse bolničarje in bolničarke, ki so z uspehom izvršili bolničaski tečaj od 21. junija do 23. avgusta t. 1., pa še niso prejeli predpisanih bolničarskih legitimacij, da čim-preje izročijo fotografije 4X6 cm med 10. in 12. na okrajnem načelstvu v Mariboru, soba štev. 43, II. nadstropje. * Mamice. V trajnem spominu bo dcci ostala miklavževa igra, vprizorjena dne 5. deccmbra, ob IG. uri v Sokolskem domu. Predprodaja vstopnic pri Pulniku. * Naznanilo preselitve pisarne. Odvetnik dr. Kukovec Vekoslav preseli s 1. decembrom 1910 svojo pisarno iz Sodne ulice 9 na Aleksandrovo oeslo 19, I. nadstropje. * VAŽEN BRZOJAV. Sv. Miklavž, ki v svojem velikem razkošnem spremstvu nastopi v četrtek, dne S. t. m., ob 16. uri bo dopotoval v Maribor že v sredo, (la si ogleda mesto. Deca ga lahko vidi ob 18. uri pred Sokolskim domom kjer bo prenočeval, da sc odfpočije po dolgi in naporni poti. m. Strogi pasji zapor za ves okraj Maribor desni breg je z današnjim dnem ukinjen. m Sokolsko lutkovno gledališče v Studencih bo priredilo danes ob 10. zabavno štiridejanko za naše malčke „Debeluh, Dolgin in Bistrooki“. m Razbojništvo na ulici. Neki Lesjak Oto je včeraj dopoldne na Aleksandrovi cesti v bližini frančiškanske cerkve iztrgal posestnici Ani Kuharjevi iz rok torbico z 79 dinarji in torbico za nakupovanje ter pobegnil. Na begu so ga prijeli. Izjavil je da si je hotel zagotoviti stanovanjc in hrano preko zime. Oddan bo sodišču. K A R T O T E K E „S O F R A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 m črno usnjato denarnico z 200 dinarji jc neznanec ukradel na trgu v Strossma-jerjevem drevoredu Zavrl Mariji iz Loške ulice.’ m Neznani slepar je obiskal včeraj vdovo po ravnatelju cestnega odbora 11 ir-schmugel Marijo na Koroški cesti. Predstavil se ji je kot viničar in zidar iz Kamnice ičr navedel skoro gotovo napačno ime. Ponudil ji je v nakup vino in jabol ka ter je res dobil 2 .steklenici in denar za vino. Domači sin Branko Domicclj pa mu je razen lega dal še 70 dinarjev za obeljenje dreves in za apno. Ker se uc-znancc dolgo ni vrnil, so ga prijavili oblasti. m Pri nekem pretepu v St. liju jc dobil več poškodb po glavi 37 letni zidar Ivan Grajfoner iz Košakov. Med drugim so mu skoroda odrezali uho. Obiščite proslavo v soboto, 7, decembra v Narodnem gledališču Vojaška godba — Pevski zbor „Grafika“ — Dram. prikaz — Tenor solo — m Pri delu sc je ponesrečil v neki meljski tovarni delavec Franc Majcen iz Studencev, ki mu jc padel valjar stroja iz rok na koleno ter ga teže poškodoval. * Miklavž z vsem svojim spremstvom, bleskom in čarom nastopi dne 5. dcc., ob 10 .uri v Sokolskem domu. Predprodaja vstopnic pri Putniku. ŠTAMPILJKE „S O F It A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25-10 * VAŽEN BRZOJAV. Sv. Miklavž, ki v svojem velikem razkošnem spremstvu nastopi v čelrtek, dne 5. t. m., ob 16. url bo dopotoval v Maribor že v sredo, da si ogleda mesto. Deca ga lahko vidi ob 18. uri pred Sokolskim domom kjer bo prenočeval, da so odpočije po dolgi 'n naporni poti. m Zaradi onemoglosti se je zgrudil pri frančiškanski cerkvi upokojeni stražnik Franc Robič iz Mlinske ulice. Padel je tako nesrečno, da si jc na zidu preklal kožo na glavi in dobil okoli 0 cm dolgo rano, iz katere je močno krvavel. m Dve nesreči pri delu. Stroj je poško- doval pri delu roko 44 letnemu delavcu Francu Jezi iz Sladkega vrha, tri prste pa jc poškodoval stroj delavcu Rudolfu Vohlu iz Studenccv, ni Pri telovadbi si je izpahnil roko po-možni uradnik Viktor Voglcr iz Maribora. Cene žita na mariborskem trgu Pšenico so prodajali te dni po 2.75—3 din, rž je veljala 3 din, ječmen 3 din, koruza 2.50 —3.,50 din, oves 2 din, proso 3—3.50 din, ajda 2 din, proseno pšeno 7 din, ajdovo pše-no 7—8 din, fižol 4.50—7 din za liter. m. Potni list in 50 din je dala natakarica Vera Lakoše nekemu moškemu, da bi ji oskrbel v Rušah domovinski list. Ker se ji nata že od 7. novembra ni vrnil niti z oddanimi stvarmi niti z domovnico, ga je prijavila oblasti. * Sv. Miklavž, sv. Peler, angeli, hudobci z Mcfislom na čelu ter ljubljenec mladine „Šaljivi Gašperček“ nastopijo, dne 5. decembra 1940, ob 10. uri v igri „Miklavž prihaja", v Sokolskem domu. Predprodaja vstopnic pri Putniku. * Pevsko društvo „Kolo“ je že pričela z vajami, ki sc vrše redno vsak torek in četrtek ob 20. uri in vsako nedeljo predpoldne ob 10. uri v prostorih „Drave“ v Narodnem domu (vhod iz Kopališke ulice). Novi pevci, izrvežbani in novinci, dobrodošli. * Dr. Rudolf Lovrec zopet redno ordi-nira. * Darila za Miklavžev večer v Veliki ka-varni sc lahko oddajo pri blagajni. SIGNIRNE5TAMPILJKE IN BARVA „S O F R A“ Maribor, Gregorčičeva 24. — tel. 25*1® ^ * Staribor ima svoj mesečni sestanek v čelrtek, dne 5. dec., ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma * Trdo kožo In kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 30. novembra do vključno 6. decembra lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05, in Magdalenska lekarna, Kralja Petra tre 3, tel. 22-70. _________ Narodno gledaliiie Sreda, 4. dec.: zaprlo. Četrtek, 5. dcc.: zaprto. Petek, 0. dec., ob 15.,; ..Pikica in Tonček". Premiera. Mladinska igra .,Pikic« in Tonček" vabi tudi odrasle, za katere jc v tej sodobni igri tudi marsikaj poučnega in zabavnega. Zlasti pa se priporoča obisk te prve letošnje mladinske predstave staršem in vzgojiteljem mladine. — Po igri prihod sv. Mi* klavža in obdaritev otrok.______________ Kino * Esplanade kino. Odlična veseloigra v nemškem jeziku, „Veseli vagabundi" v stilu nepozabnega „Lumpacii vagabund''. Zabava, humor ,glasba, smeh. * Grajski kino. Danes zadnjikrat Dunja, poštarjeva hčl“. V čelrtek ob 10. uri izbran spored s prihodom Sv. Miklavža. — Zvečer Trije legionarji". * Union kino. Samo dva dni pustolovni nemški lilm ..Ljubezenske noči velikega kneza“. V petek odlični francoski vclefilm „Kapitan Benoi“. Sneg je ležal na zemlji samo prvi in zadnji dan novembra V splošnem v vremenu med letošnjim in lanskim novembrom v Mariboru ni bilo velike razlike. Glede toplote je bil pretekli mesec nekoliko toplješi, glede količine padavin pa ni bilo niti cel milimeter razlike. V preteklem novembru je bil najgorkejši dan 5. november z 18.7 stopinje in najhladnejši 9. nov. s 4.6 izpod ničle. Povprečna novembrska toplota je znašala 6.7, povprečna maksimalna 10.7 in povprečna minimalna 2 stopinji Celzija. Minimalna toplota jc v novembru pokaže vala 10 dni pod ničlo. t V preteklem novembru je 12 dni dežilo in 1' dni snežilo. Mesečna višina padavin je dosegla 55.9 milimetra. Na posamezen padavinski dan je povprečno padlo 4 mm ali približno 1.9 mm na vsak mesečni dan. Najobilnejši deževni dan je bil 7. november s 27.7 mm padavin. Zanimivo je za pretekli mesec ome-j uiti to, da je sneg ležal na zemlji samo predpoldne I. in celi dan 30. novembra, sicer pa pa ves mesec ni bilo. Najvišje se je barometer dvignil na 752 2 mm, najnižje je padel na 723.0 mm, povprečni barometrski pritisk je pokazoval 736.5 mi- limetra, barometrsko kolebanje je tedaj znašalo 29.2 milimetra. Največja zračna vlažnost je dosegla 100 odstokov, in sicer v začetku novembra, par dni pozneje pa jc že dosegla svojo najnižjo točko v mesecu s 46 odstotki, povprečna mesečna vlažnost pa je znašala 84.7%. Povprečna novembrska oblačnost neba je pokazovala 6.8 in so bili zabeleženi 3 jasnilr in S popolnoma oblačnih dni. Dvakrat smo imeli zjutraj gosto meglo, 7 krat pa je slana pobelila travo. Prva tretjina preteklega meseca je bila najbolj nestanovitna in muhasta, ker je takrat dosegla toplota svoj mesečni višek, črez par dni pozneje pa že svojo najnižjo točko; tudi dežja je padlo v prvih 10 dnevih več kot v ostalih dneh celega novembra. V drugi tretjini meseca je prevladovalo najbolj oblačno, v tretji pa najbolj suho in stanovitno vreme. Glede vetrovnosti omenjamo, da je bilo v novembru 5 brezvetrovnih dni. Najmočnejši vetrovi so bili okrog sredine meseca, najpogosteje je pihal južni najmanjkrat pa vzhodni veter. OBRT - TRGOVINA POHIŠTVO-GPREMA ŽENSKI KOTIČEK Bootmm divjak Ukcv kneza Kocha * Proda so poceni'skoraj nov ,u NAMIZNI ŠTEDILNIK Aleksandrova 39" a, Studenci. * 20748-17' ŽELEZNE-PC«! zložljiva postelja, divan, vicr-linSv mandolina, klavirska harmonika, pisalna miza in[ drugo poceni prodam. Masa- [ rvkova ul. 24, vogal Tržaške I ceste. -------- - • 30743-1 IN- Redilo za svinje preizkušeni 'prašek za svinje, ki vsebuje tudi ribi« moko. naglo redi Vaše. svinje in jih dela odporne predi boleznim l paket 8.—, 1 kg 25.— po pošti. $ povzetjem . 15—,.. ozir. 35.— din.. Glavna zaloga: Lekarna pri Zamorcu. Maribor 2, Gosposka 12. NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža-vpina. pletenine. Oset »Mara« Koroška 26, pole«- tržnfpe. 16799-18 ■ NaJccjiejšo in najboljše sea-rantirane TRAJNE KOORC—on:. .» izdeluje- samo salon Kosem, ■7 Meliska. c. 63. 20751-18 Zahvala Ob prerani izgubi našega nepozabnega soproga in Vane Vlastimila SOBO ODDA KAM, KJE? GOSTILNA »EVROPA« : STUDENCI Miklavžev večer 5. dec. Spre iema darila. Vsako nedeljo popoldne čajanka Sobe za tujce. Se priporoča Grohar, 20731-1 SLUŽBO DOBI MIZARSKEGA POMOČNIKA za stavbeno samostojno delo sprejme takoj »Efka«, mizarstvo, Frančiškanska ulica 12. ____________________20759-2 Službo dobi takoj _ GOSPODIČNA z znanjem šivanja Naslov v ogl. odd- »Večernika«. - - - 20752-2 RAZNAŠALEC KRUHA z dežele se takoi sprejme. — Pekarna Limbuš. 20747-2 SLUŽBO IŠČE ŠOFER |N MEHANIK s prakso, mlad, pošten in sdo soben za vsako delo, Iščem dobro in stalno službo v dravski banovini. Naslov v ogl.- odd. »Večernika«, — v 20734-3 Opremljena, sončna, manjša SOBA v bližini kolodvora se takoj odda- Aleksandrova c 67-11., levo. 20725-8 GOSPOD se sprejme na stanovanje. — Betnavska c. 48 20744-8 f AlODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneje pri S Ketiš-u Stolna 1. 11406-18 j* -to fe#' RDoamjA Oddatn SOBO S ŠTEDILNIKOM Pobrežje. Aleksandrova c. 16 20743-8 OPREMLJENA SOBA za dve osebi, s posebnim vhodom, z oskrbo ali brez, se odda. Gospema 7’, vrata 6. 20758-8 OPREMLJENA SOBA s štedilnikom se odda. Fran-kopanova 41. 20739-8 POSEST PARCELA vrt. lena mirna lega, 300 ms, 14 m ulič. fronte, enonadstr. strnjena zazidava predpisana, naprodaj. Strma ulida 15. ___________20755-11 Kupim PARCELO od 500 m2 naprej v okolici Maribora Naslov v ogl odd. »Večernika«. 20741-11 »KERAMIKA. Hišni posestniki to najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela Izvršuje solidno in poceni Abtot) Rajšp, Maribor-Orožnova 6 kjer- si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči — Stavbeniki in pečarii popust. 'L .. 5212-13 TRAJNE KODRE še vedpo po stari ceni. garancija tj—8'mesecev. Sprejme se vajenka Salon Drljc-vje, Valvazorjva 30. 20757-18 MOŠKI PLAŠČ in plašč za 131etno deklico na prodaj. Vprašati Slovenska 8, v trgovini- 20702-18 Pristen MED IN JABOLKA razne vrste, na .drobno . oddaja Kmetijska-družba, Meljska cesta, 12- 20451-18 VAŽNO ZA VSAKOGAR' Pred nastopom zime naročite nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike Pri prvovrstnem p.ečarskem podjetju-Stalno velika zaloga nai-novejših modelov peči. štedilnikov to stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav, Maribor. Tvrševa "ulica 12. 18218-28 VOZILA MOTORNO KOLO BSA v zelo dobrem stanju- za 2500 din naprodaj. Vprašati pri Kmetiču, Jadranska ul. 21, občinska hiša. 20754-22 PRLDfiKI# JABOLČNIK . ,j 1(1 lil. naprodaj. Naslov v ogl. odd. .Večernika«. .20756-23 Zlato m srebro* briiijante, zastav, lialne listke išče nujno 7,a pakup M. llneriev sitf, m Maribor.Gosposfea 15- M. LJUBITELJ ORiiMTMSKIH UMEfNIN i Obveščam cenj publiko, da se v primeru potrebe nakupa perzijskih preprog, antikvitet itd , obrnejo na spodnji nastov Obenem se priporočam za nakup starih perzijskih preprog katere tudi popravljam, s.laz:ni, obnavljam in zamenjavam Akceptiram tudi pismene ponudbe »TEHESAM« Telefon 42-M Orientalski salon, skladišče perzijskih kakor tudi vseh ostalih vrst tepihuv in. antikvitet Itfutevelič, Mubljana, SsSenburgovs 4 * NATAKARICA z dobro oraksocotmožmt Jcav*. cije. JSSe. tTiiaerua. službo za prihodnje leto za Maribor ali okolico. Dopise na dgl. odd- lista pod »Zanesljiva 1941« 20740-3 . ' ■' 3 c: I •• STANOVANJE ODDA Oddam SOBO IN KUHINJO s pritiklinami. Dalmatinska ul. 24.________________20750-5 SOBA IN KUHINJA s pritiklinami, lepa. sončna, suha, se odda v novi hiš’. — Simon Jenkova -34,- Studenci, 20749-5 - ' LEPO STANOVANJE soba« kuhinja. 8e odda š 15. decembrom. Simon Jenkova, ul. 71 (Malek), Studenci. mrnsirtcjg- • e- 2073S-5 ENODRUŽINSKA yiLA z garažo in sadonosttikom se odda v najem. (V okral). Naslov v orL-odd- lista. 20563-5 *' DARILA za Miklavža In Božič: damske torbice. denarnice, listnice, aktovke. Velika Izbira pri Šterbai-u. Aleksandrova 42, Trg, svobode 6. 20626-13 TRGOVCI! Dokler- Je- Se zaloga, založite se s coliml orehi in medom, dobite v Medarni, Ljubljana, Židovska- ulica 6. 2558-33 Vsakovrstne /uitoAdkf. papirja in cunj kupuje in.plačuje po najvišjih dnev-nih cenah B» ŽELEZNIK trgovina vsfth vrst surovin Maribor PabiBž-o, Cankaiieva 16 Nakupovalnica Kopališka ttl. TtJefon 27743 na ugodne mesečne obroke IVAN LEO AT Maribor. Vetrinjska ul. 30 L-ubljana. Prešernova ul. 44 Valentin Železnik Kopališka ulica 2 * Servirajte Vašim gostom naincslo ruskega čaja okusni „. PLOČEVINASTE BOBNE (SODEi kupuje Jos. Reich, tvorniea kem* izdelkov, Maribor-Tez-no. 20753-13 PREHRANA Sprejme se GOSPOD na Vso oskrbo. Mlinska. 9-1 cvetlični čaj z limono, rumom ali mlekom. Zahtevajte samo originalno pakovanje. Dobi sc v vseh trgovinah. Fzdelkl: —- - Apoteka [Ur. BAHOVEC, Ljubljana za signirauje zabojev, vreč, sodov, kož, kamenja itd. SUtoHtUUke SifmtkaMatm Štampiljke' iz gumija in kovin Soli1*«« iilESOi wh v* .id urrtutc- 'MKJLT JMBUIBtAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, d., predstavnik h 1 AN KO D1‘. I ELA v .Mariboru. Oglasi po ,-cniku Itokopi-i ™UK.V«: Itoibor. bffUta-ollč. 6. - Meto eredrito. ilev. 25«. 1».»p,«,. 5.=.. 28-67. - Pota! ieloto *e,.U. 4»