NO. 43 — ŠTEV. 43
CLEVELAND, 0.t 27. OATOBRA (OCTOBER), 1943
VOLUME XXIX. — LETO xxix
Ik. KAMPANJSKO POROČILO
Tretja armada je še vedno na prvem mestu! Ta armada se sedaj ponaša s $109,500 vpisane zavarovalnine.
Iz zaupnih poročil je razvidno, da se je general Math Pavla-kovich, poveljnik tretje armade zavzel, da bo obdržal svojo armado v ospredju in zatrjuje, da bo končna zmaga na strani njegove armade.
Na enak način se je pred nekaj časom izrazil general Že-fran, poveljnik druge armade, ko je rekel: "Prv.e armade se nič ne bojim. V prvi vrsti moram podvzeti potrebne korake, da premagam sedmo armado. Ko bo premagana sedma armada, bom s prvo armado lahko in prav hitro obračunal."
Ob času, ko se je general Zefran na ta način izrazil, je imel v mislih samo prvo in sedmo armado. Na ostale armade ni računal. Radovedni smo, kakšnega mišljenja je general Zefran sedaj, ko bo imel opraviti ne le samo s prvo in sedmo, pač pa tudi z močno tretjo armado? In to ni še vse. Tudi generali četrte, pete in šeste armade se pridno pripravljajo. Tudi s temi armadami bo treba računati.
Ko je general Germ slišal izjavo generala Zefrana, je rekel: "Priznam, da je general Zefran hraber in spreten vojskovodja. Znam tudi, da ima zelo močno armado, toda ko bo prišlo do končnega obračuna, bo moja armada na prvem mestu!"
Nato pa pride general George Pavlakovich, poveljnik sedme armade in pravi: "Prav nič ne podcenjujem moči ne ene in ne druge armade. Zavedam se, da bo huda bitka, toda zdi se mi, da nekateri gospodje poveljniki delajo račune brez krčmarja. Jat imam najmočnejšo in najbolj izvežbano armado, zato sem uverjen, da bo končna zmaga na strani sedme armade."
Generali Lekšan, Cerkovnik in Mohar, kaj pa Vi pravite?
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
KAMPANJA ZMAGE K. S. K. J. K. S. K. J. VICTORY DRIVE
Od 14. do 21. oktobra 1943 — Oct. 14 to 21, 1943 24. POROČILO — REPORT NO. 24
First Victory Army
General John Germ, glavni predsednik KSKJ. Prva armada
General John Germ, Supreme President KSKJ.
Soc. No. (Dr. št.)	Insurance (Znesek)
2 ..................................$1,000.00
162 .................................. 1,000.00—$ 2,000.00
Druga armada
General John Zefran, prvi glavni podpredsednik KSKJ. Second Victory Army
General John Zefran, First Vice President KSKJ.
78 ..................................$1,500.00
157 .................................. 500.00—$ 2,000.00
Tretja armada
General Math Pavlakovich, drugi glavni podpredsednik KSKJ. Third Victory Army
General Math Pavlakovich, Second Vice President KSKJ.
56 ............................$3,500.00
81 .................................. 1,500.00
104 ................................. 500.00—$ 5,500.00
četrta armada	.
General Joseph Leksan, tretji glavni podpredsednik KSKJ. Fourth Victory Army
General Joseph Leksan, Third Vice President KSKJ.
55 ..................................$1,000.00—$ 1,000.00
Sesta armada
Generalka Johanna Mohar, peta glavna podpredsednica KSKJ. Sixth Victory Army
General Johanna Mohar, Fifth Vice President KSKJ.
226 ..................................$1,000.00—$ 1,000.00
Sedma armada
General Geo. Pavlakovich, šesti glavni predsednik KSKJ. Seventh Victory Army
General Geo. Pavlakovich, Sixth Vice President KSKJ.
32 .................................$ 500.00
45 .................................. 2,000.00
132 .................................. 1,000.00
190 .............................. 500.00
232 ............................. 1,000.00—$ 5,000.00
Skupaj (Total) ................................................$ 16,500.00
Zadnji izkaz (Ust Report) .............................. 526,000.00
Skupaj (Grand Total) ..............................$542,500.00
JOSEPH ZALAR, glavni tajnik—Supreme Secretary
Pismo vojaka iz Nove Gvineje
Sestra Frances Kosten, članica društva sv. Kristine, št. 219 v Euclidu, O., nam poroča o svojem sinu Cpl. Franku F., tudi članu omenjenega društva, ki je šel k vojakom lani v juliju in se sedaj nahaja v divji Novi Gvineji pri oddelku bombnikov.
Sin jo je naprosil za pošiljanje našega Glasila, ker mu je dolg čas po elevelandskih listih. Dalje omenja, da tam ni nikakih človeških bivališč, ampak sami domačini-divjaki, ta-kozvani lovci človeških glav (Skull hunters). Potem je tam izredno veliko velikanskih strupenih kač, krokodilov in požrešnih komarjev. Dežuje sko-ro vsak dan. Podnevu je neznosna vročina, ponoči pa hladno. V zraku brnijo japonski aero-plani in mečejo svoje bombe na tla. V gozdih je tam sladkih banan na izbero, so bolj male kot se jih pri nas prodaja, toda okusne. Pri sv. maši je bil v tem času tam enkrat. Za zaba-imajo večkrat kak "show," kjer pa ni dosti užitka vsled nadležnih komarjev.
Tako se godi torej našim ubogim vojakom v teh pustih in divjih krajih, ki se borijo za našo svobodo in demokracijo! Da bi le kmalu nastopil oni srečni čas, ko se bodo vsi ti in drugi naši bojevniki zma-gonosno domov vrnili k svojim dragim.
Naslov tega člana je: Cpl. Frank F. Kosten,
35317295, 823 Bomb Sq. 38th Bomb Gr. APO 929, c/o Postmaster, San Francisco, Calif.
SLO V ENSKI AMERIŠKI VOJAK ODLIKOVAN
Joliet, ¡11.—Dne 14. oktobra je vojni department poročal, da je dobil naš Jolietčan, Sgt. Peter J. Pluth Jr., medaljo za hrabrost v svoji službi kot radio operator nekje na Angleškem s tem, da je s svojo zračno trdnjavo .uničil neko sovražno letalo pri napadu nekje na Nemčijo.
Sgt. Pluth, star komaj 21 let, je sin Mr. in Mrs. Peter Plutha Sr., z 120& N. Center St.; pri ameriških letalcih je že od avgusta, 1942; ko je dovršil svoje vežbanje, je bil poslan preko morja pred šestimi in pol meseci. Graduiral je na naši farni šoli sv. Jožefa, nakar je leta 1940 dovršil še Joliet Township višjo šolo.
Njegov oče je blagajnik društva sv. Jožefa, št. 2 KSKJ, kamor spada tudi on.
Plutovi imajo še enega sina pri vojakih, Pvt. Edwarda, ki je t>ri inženirskem oddelku v Van Buren, Ark.,
Naše čestitke • bratu Petru Pluthu, tako tudi njegovim staršem!
Clan društva it. 2. Opomba uredništva: Mala slika odlikovanca se nahaja na današnji Our Page.
-o-
Privatne, bratska in drniakne organizacije Morejo preMftienje^ sto jo srde in saaMke (Dofenai StaMpa), serij» f i« g;
Slovenska mati s šestimi
zvezdami Eveleth, Minn. — Tukajšnji list Eveleth News Clarion je objavil sliko gospe Pugel, matere, ki ima šest sinov pri vojakih, zdaj je pa še sedmi na vrsti. Oče teh bratov-vojakov, g. Anton Pugel, se je smrtno ponesrečil v rudniku 17. septembra, 1927x
Pa naj kdo reče, da se naša naselbina ne odlikuje. Zdaj služi Sirica Sama 261 slovenskih fantov iz Eveletha, vštevši tudi Pugeljeve, seve.
GLASBENA MATICA PRIREDI KONCERT V NOVEMBRU
Glasbena matica se pridno pripravlja na koncert, ki ga bo podala v nedeljo 7. novembra zvečer v SND na St. Clair Ave. Vstopnice se lahko dobe pri vseh članih in članicah zbora v sladščičarni Mrs. Makovec v SND., Cleveland, Ohio.
Uspehi ameriike armade v Ifaliji
London, 25. okt__Sinoči so
angleški bombniki bombardirali Porurje in Porenje, dočim je berlinski radio naznanjal, da so ameriški štirimotorni bombniki prileteli včeraj z italijanskih letališč ter napadli južno Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko. Glavni stan generala Ei-!senhower prizna zračni napad na Avstrijo, ki je dozdaj ušla skoro vsem bombnim napadom.
Istočasno so Angleži naznanili, da so svoje bombnike opremili z dodatnim tankom za gazo-lin, s čemer so bombniki v stanu napraviti do 1,100 milj dolg polet ter s tem namignili, da bodo odslej segli vse globlje v Nemčijo kot dozdaj .
Berlinski radio je naznanjal, da je 300 ameriških bombnikov, katere je spremljalo 200 bojnih letal, napadlo kraje v južni Nemčiji in Avstriji. Radio je označil kot tarčo v Avstriji kraje na štajerskem. To je bilo prvič, da je dobila Nemčija zračne napade z italijanskih letališč.
Nemški radio je poročal sledeče : "Velike formacije štiri motornih ameriških bombnikov so metale bombe na prilično obsežnem teritoriju med Dunajem in Alpami."
Ameriški bombniki so z afriških baz napadli tvornico letal pri Dunajskem Novem mestu 1. oktobra.
Neka depeša iz Budimpešte javlja preko Stockholma, da so
Ta koncert obeta biti nekaj
posebnega in kaj podobnega še i ^^bniki metali zažigalne bom-ni bilo na slovenskem odru. Pr- be ¡n letake ^ juin0zapadni
vi del programa bo obsegal razne umetne pesmi, drugi del pa slovenske narodne pesmi, nekatere teh bodo predvajane s karakterističnimi predstavami.
Narod je prijazno vabljen, naj pridno seže po vstopnicah.
-o-
NEMŠKI CIVILISTI SO GRDILI AMERIŠKE VOJNE
UJETNIKE Goeteborg, Švedska.—Štabni narednik Benjamin Spring iz Denverja, Colo., ki je eden izmed 17 ameriških vojakov, ki bodo zamenjani in poslani domov v Ameriko, je izjavil, da je bil on med ameriškimi letalci, ki so bili psovani in blateni od nemških civilistov. Letalci so se spustili na tla pri napadu na Hamburg in prišli so v roke nemškim vojakom. Narednik je bil ranjen v glavo in rame.
"Nemška druhal je metala kamenje na nas in nas zmerjala s svinjami," pripoveduje ameriški letalec. Nemške straže so Amerikance po stranskih ulicah naglo odpeljale na policijsko stanico, da so srečno ušli poulični druhali.
-o-
JAPONSKA PROGLASILA FILIPINE ZA REPUBLIKO
New York.—Po radio posnemamo, da je Japonska dne 13. oktobra proglasila zavzeto Filipinsko otočje kot "neodvisno," oziroma kot lastno republiko. Kot prvi predsednik je bil vsto-ličen Jose P. Laurel, velik prijatelj Japonske, vendar bo ostalo Filipinsko otočje še nadalje v vojaškem oziru pod Japonsko.
Jugoslovanska vlada je dobila tri nove ministre
Kairo, Egipt. — V jugoslovansko vlado so stopili trije novi ministri in sicer en Srb, en Hrvat in en Slovenec: Berislav An-djelinovič, Ivo Cicin iz Splita in dr. Jurij Koce.
Dočim od prvih dveh nimamo podatkov, pa vemo o dr. Kocetu sledeče: Doma je iz Starega trga pri Kolpi. Študiral je v Novem mestu gimnazijo, univerzo pa deloma v Ljubljani, deloma na Dunaju. Je zelo nadarjen in priden.
Leta 1926 je bil nastavljen v ljubljanski trgovski zbornici kot tajnik. Tu je bil do tedaj, da je odšel iz Jugoslavije. Leta 1935 je kandidiral na- Jeftičevi listi. Leta 1938 pa je kandidiral na listi SLS v Beli krajini po nasvetu dr. Kulovca.
V maju 1942 je odšel iz Ljubljane v Italijo. Po enem mesecu je šel čez gore v Švico. Tam je ostal do januarja, letos. V januarju je šel preko Francije do španske meje, kjer so ga aretirali, pa je srečno ušel. V februarju je srečno dospel v London.
No in sedaj bo šel iz Londona v Kairo, na vlado — koliko časa? Upanje je, da bo končno tudi Jugoslavija dobila vlado sporazuma, ki bo za federativno ureditev države in ki ne bo priprava za vojaško diktaturo — kot je, kot vse kaže, sedanja.
Ruske armade so vzele Dnjepropelrovsk
Moskva, 25. okt.—Ruske armade pod poveljstvom generalov Malinovskija in Koneva, so danes okupirale mesto Dnje-propetrovsk, kjer se nahajajo največje parne turbine v Rusiji, ki so jih zgradili ameriški inženirji. Ta kraj so imeli Nemci v posesti več kot dve leti.
Ruske kolone so zdaj tik pred mestom Krivi rog, s čemer ogrožujejo vso nemško posadko na polotoku Krimu. Nemci so vrgli v boj tanke, pehoto, letala in topništvo, da bi ustavili rusko ofenzivo, ki grozi zajeti vso nemško armado v ovinku Dnje-pra in na Krimu.
Rusi zdaj prodirajo proti edini železniški progi, ki veže Krim s celino. Ako jo Rusi dosežejo prej, predno se bodo odpeljali po nji Nemci, bodo zajeti vsi na Krimu.
Madžarski. Zadnjič je doživela; Budimpešta zračni napad 4. sep-1 tembra 1942 od ruskih bombnikov.
-o-
POTOP ANGLEŠKIH BOJNIH LADIJ
London, 25. okt. — Angleška admiraliteta poroča, da je bila dne 23. oktobra angleška kri-žarka Charybdis v Rokavskem zalivu od sovražnega torpeda zadeta in vsled velike poškodbe takoj potopljena; enaka nesreča je tudi zadela angleškega rušilca Limbourne.
NOVA AMERIŠKA PODMORNICA IZGUBLJENA
Washington, 25. okt. — Šele pred nekaj tedni dograjeno ameriško podmornico Dorado se že nekaj časa pogreša vsled česar je vojni department v skrbeh, da se je pogreznila z vsem svojim moštvom, 65 častniki in mornaji. Dorado je že 13 naša podmornica, katero je zadela slična usoda v tej vojni.
-o-
GENERAL CLARK POČAŠČEN V ITALIJI
Neapelj, 25. okt.—Tukajšnja Kraljeva univerza je te dni podelila ameriškemu generalu Marku W. Clarku častni naslov doktorja politične vede v za hvalo, ker je to mesto s svojo armado osvobodil pred npciji. General Clark se je pri tej priliki izjavil, da prosi Italijane, naj dajo Američanom dovolj zemlje, da bodo svoje hrabre padle vojake lahko pokopali 1
NAC!Jl NAPRAM SABO-
TAŽNIKOM London.—Da bi Nemci zmanjšali podtalno početje Norvežanov in odpravili ondotno sabotažo,bodo v ta namen uvedli nov način. Na vsak vlak ali par-nik v onih krajih bodo postavili gotovo število uglednih norveških talcev, ki bodo v slučaju kake sabotaže na mestu ustreljeni.
-o-
NOV OP A ADMINISTRATOR Washington, 25. okt, —Predsednik Roosevelt je danes na mesto bivšega administratorja za določevanje cen P. M. Brown imenoval Chester Bowlesa, dosedanjega glavnega upravitelja tega urada. Novi administrator je iz New Yorka, svoječasno je tam vodil neki privatni oglaševalni urad. PREBIVALSTVO INDIJE Na podlagi zadnjega ljudskega popisovanja so našteli v celi Indiji 388,997,955 prebivalcev. V desetih letih se je število tega prebivalstva pomnožilo za 50 milijonov. Dalje se je dognalo, da med ženskami te dežele jih zna samo 2% pisati in brati.
Bančni sluge v cilindrih
Na londonskih ulicah lahko vsak čas vidiš može, ki so sicer preprosto oblečeni, na glavah pa nosijo svetlo-črne visoke cilindre. Na začudenje ti razložijo, da so navadni bančni sluge in da obstoji njihova naloga v tem, da prenašajo večje ali manjše denarne vsote iz banke v banko. Cilindri imajo čisto praktičen pomen: ljudstvo opozarjajo na svoje nosilce. S tem hočejo previdni bankirji doseči, da splošna pozornost, ki jo vzbujajo sluge v čudnih oblekah in črnih cilindrih, odvrača zločinske roke od njihovega deAarja.
Važna debata v senatu
Washington. — V ameriškem
senatu so pričeli z debato, če naj se Zed. države že sedaj izjavijo, da se bodo pridružile svetovnim narodom in delovale za ohranitev miru. Senator Connally je predlagal, naj bi senat sprejel tozadevno resolucijo.
Proti njemu je vstal senator Vandenberg, ki je izjavil, da Zed. države ne bodo sicer v ničemer popustile za dosego zmage, vendar da pa v tem času ni mogoče delati načrtov za bodoči svet.
Odgovoril mu je senator Con-nally, rekoč, da Zed. države ne morejo napraviti svojega lastnega načrta in potem pričakovati, da ga bodo sprejele vse drug^ države. "Izkazalo se je, da ne smemo ostati sami, ampak se moramo pridružiti drugim narodom ter skupno nastopiti proti vsakemu napadalcu, ki bi skušal ogrožati svetovni mir v bodoče," je govoril Connally, kateremu je zbornica živahno pritrjevala.
-o-
DOVOU PURANOV ZA
ZAHVALNI DAN Za letošnji zahvalni dan, ki bo 25. novembra, občinstvu v obče ne bo manjkalo puranove pečenke, kdor si bo isto zamo-gel privoščiti. Poleg številnih milijonov funtov puranov, določenih za ameriško armado dp-ma in po širnem svetu, jih bo še zadostovalo za domačo vpo-rabo. Trgovci s perutnino v Clevelandu so že določili cene za nakup puranov, cena do 16 funtov težkih bo 55 centov pri funtu, 16 do 20 funtov 52 centov, čez to težo pa 51 centov.
-o-
KUPIL NAJVEČ VOJNIH
BONDOV Chicago, tli.—Ker je tekom minule kampanje za tretje vojno posojilo tukajšnji znani milijonar in veletrgovec Marshall Field III. dosegel 50. leto, je podedoval od svojega starega očeta $70,000,000. Od te svote je navedenec kupil vojnih bon-dov za $10,000,000, kar znaša največjo vsoto med kupci-posa* mezniki.

društvo marije sedem
žalosti, st.«/, mtts-bukgh, pa. Vabilo,—Cianid v avtni nesreči. AmL
Članicam se naznanja, da kakor vsako leto, bomo tudi letos imele skupno sveto obhajilo pri sveti maši darovani sa vse verne duše ali v spomin vseh naših umrlih članic in to dne 14. novembra ob osmi uri sjutraj. Vse članice ste naprošene, da ste prisotne in da skupno sprejmemo sveto obhajilo, ker s tem se veliko več odpustkov dobi za verne duše. Vem, da ni nobena izmed vas, katera bi ne hotela dobiti kolikor je največ mogoče odpustkov za verne duše.
Mesec november je tudi mesec obletnice našega društva in smo lahko hvaležne za tako lep napredek v vseh teh letih, kar bi prav gotovo ne bilo mogoče, če bi ne bilo za molitev in lojalnost vas članic, ki ste vse bile vzgojene na dobri krščanski podlagi, kar je največje bogastvo.
Mrs. Anna Solomon, bivša predsednica našega društva in
sina, ki ja tudi odšel kvojakom. Dne 10. septembra j« dobila od n$Êe vlada žalostno vest, da je
eih Miss Violette Frank z Ur. bil njen si» Pvt. Anton Hosta
nekoliko poškodovan 10. septembra nekje v Sredozemlju. Albert sa je nahajal še od letošnjega aprila v Severni Afriki. Želimo mu, da bi kmalu ozdravel. Družina Hosta ima
15	svojih članov pri našem društvu, kar je hvale in posnemanja vredno 1.
Tukaj navajam pa imena
16	naših dosedanjih članov-vo-jakov: Ray Golick, Albert Hočevar, Albert, John, Louis in Martin Hosta, John Intihar, Louis Intihar, Edward Jesen Frank Lach, John Lunder, Louis Samich, Ed. Sustersic, Frank Sustersic, Michael Weiss in Clement Zankar.
Zelo težka je taka izguba za vsako prizadeto društvo. Društvo moli in prosi Boga, da bi se vsi ti naši borci za domovino zopet med nas zdravi in zmago: slavni vrnili.
Sosestrski pozdrav,
Jennie Golick, tajnica, • 12018 Erwin Ave.
-o-
Edward Rayer «ar Miss Joseph»
ine Zupančič s Mr. Stephan Ra~ dovan. Naše prisréns čestitke,
z najboljšimi željami m «dravo in srečno zakonsko življenje.
Kampanja zmage » mladinski oddelek se bliša h koncu. Drage mi sosestre, ako se bomo resno zavzele še teh par mesecev, mogoče še dosežemo predpisano kvoto, kar bi bilo častno za naše društvo. Prosim torej, pojdimo vse na delo, ravno ob tej priložnosti odbor potrebuje vašega sodelovanja. Sestrski pozdrav, Johanna Mohor, tajnica.
DRUŠTVO SV. MIH AU A, BROJ m, PITTSBURGH, PA.
Opet javim vama par točka sa molbom, neka izvolite iste vpoštevati :
; i.—Prošla sjednica je bila prilično posječena. Još bi morala biti bolj a, kadar bi svi uze-li malo više interesa za društvo.
2.—Na prošloj sjednici je bilo više razmotrivanja o naših fantih ili članih-vojnikih, do sada ima istih 48, pak se skleni-
Mrs. Mary Weselic, tudi člani- lo, da bi im poslali kako božično ca našega društva, sta bili v av- darilo ili "present," ili v novcu,
tomobilski nezgodi dne 20. ok tobra. Obe sta pobirale miloda-re «a cerkev Marije Vnebovzete in ko so šle čez cesto, se je pripetila nesreča s tem, da je Mrs. Weselic prišla pod kolesa nekega avtomobila in je v precej kritičnem stanju; Mrs. Solomon je bila pa vržena nekaj čevljev z udarcem in ima tudi precej hude poškodbe na kolenu in obrazu.
Obedve sta v St. Francis bolnišnici tukaj. Članice upamo in molimo, da bi bile v kratkem času izpuščene na svoj dom in da bi tudi kmalu do cela ozdravile.
Tudi ne pozabite dobiti vsaj eno knjigo za $25 vojni bond, ki bo oddan meseca decembra. Ker je takih tiketov toliko od vseh strani, moramo prositi članice, da naj same preskrbe, da vzamejo tikete od našega društva, ker ne moremo preveč nadlegovati druge ljudi. Samo pomnite, da bo vse to za vašo korist, za vašo društveno blagajno in'zraven tega imate priliko, da morebiti boste ve same srečne in boste dobile ta bond.
Druge prireditve ne bomo imele za društveno blagajno letos, torej, prosim, vzemite vsaj eno knjigo teh tiketov in jih kupite ali prodajte, če že niste tega storile. Tajnica ima še več teh knjig na razpolago. Hvala!
Članicam, katere so že s tako dobro volje vzele te knjige, se že vnaprej zahvaljujem, kakor tudi ves odbor. Pozdrav, Frances Lokar, predsednica.
DRUŠTVO KRALJICA MAJ-NIKA, ST. 157, SHEBOYGAN, WISCONSIN
Društvena seja ta mesec je bila povoljno obiskana. Podano je bilo poročilo o društven nem poslovanju za zadnje tri mesece in skupno za devet mesecev. Spejele smo dve članici za odrasli oddelek in sicer Violette J. Frank in Florence A. Ribich. Za mladinski oddelek je nova članica Helen Ann, novorojena hčerka Mr. in Mrs. Joseph Zagožen. Vse smo jih z veseljem sprejele v našo sredo. Ob devetih mesecih tega leta društvo šteje 343 članic in '163 otrok, skupaj 506.
Za vojno posojilo v zadnji kampanji smo kupile bond za $500 ter imamo do sedaj vojnih bondov za skupno vsoto $2,500. Za Community Fund smo darovale $2.
Na bolniški listi sta sledeči: Joeephine Kotnik in Mary F. Repenshek. Skoraj inega zdravja jima vse želimo.
Poroke naših članic: Miss Antoinette Retell z Mr. Victor Menser; Miss Mary Pelko z Mr. Albert Leon. Sedaj so na oWi-
IZ DOMA SV. JOŽEFA
a isto poštne kartice. Stoga je teško kad nemarno njihove ad-rese; zato molim svakog otaca ili majku našeg članova-vojni ka, neka mi svaki prijavi zad nju atresu svojeg sina, ali da bi ove atrese donesli na s jed niču 14. novembra. Ako ovog ne učinite, vaši sinovi neču dobiti ovog dara, jer ne znademo za njih atrese. Ne zaboravite ove točke!
3.—Opomenio	sam vas više za našu kam panju članstva porn ladka, koja traja još do 31 decembra, 1943. Slabo se pomi-čemo napred. Ako baš nema odraslega članstva, a ima dosta pomladka, koji še ne spadaju u naše društvo. Naše sestre, ko je dobi ju nagradu od Jednote za vpis svojeg otroka u redove KSKJ, rajše pustiju nagradu, pak daju svoju djecu y Insurance kompaniju. Naše društvo i Jednota ima svake vrste policy za osiguranje, dosmrtno ili "cash;" a tajnik ne tuče svaki tjedan na duri kao Insurance agent. Stoga vi, stari j i, svoj o j mladini dokažite ove bolje po-godnosti kod KSKJ.
4.—Več	sam više puta omenil da si promenite policy iz klase A i B u klasu C, F. G ili HH. Vi, koji ste mlaji ni je sile, ali je bolje za vas.
5.—Koji	ste zaostali uplatiti asesment za oktobar molim, da podmirite svoj dug najkasnije do 30. oktobra dopodne, jer ovi dan budem knjige zaključiio. A isto vas opomenjam, da upla-tite i svoj stari dug na rezervu kod Jednote, jer morate od ovog duga platiti kamate ili interes.
Sa pozdravom,
Math Brozenich, tajnik
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA, ST. 172, CLEVELAND, O.
Tudi jaz se moram javno pritožiti, d aso bile naše zadnje mesečne seje bolj slabo obiskane; zato pričakujem v bodoče, in to že na prihodnji seji večje udeležbe, seja se vrši dne 2. novembra. Se pred sejo pa poglejte v svoje plačilne knjižice, če je asesment v redu plačan, ako ne, pridite na sejo!
Kakor lani, tako bomo tudi letos našemu članstvu razposlali knjižice s tiketi za prodajo; te tikete se bo vpoštevalo in rabilo na glavni letni seji 7. decembra. Priporočam vsem, da bi jih obdržali, ali pa razprodali, ker se vrši ta sivar v korist društvene blagajne.
Vsem našim bolnikom iskreno želimo, da bi kmalu okrevali!
Naša predsednica sestra Mary Hosta se je nedavno poslovila že od svojega četrtega
Lemont, HI.—Sprejmite enkrat tudi iz tega kraja nekaj vrstic, da rojaki vidijo, kako živimo tukaj Slovenke v oskrbi častitih sester sv. Frančiška, katerih red ima tu na hribu Mount Assissi svoj glavni samostan, zraven pa dom za stare in onemogle žene in može, slovenske, pa tudi drugih narodnosti. Sprejmejo pa le take, ki so udje svete katoliške Cerkve. To zavetišče je pod varstvom sv. Jožefa in se imenuje Dom sv. Jožefa.
Dobro nam je tu, zlasti za naše duše, ker imamo vsak dan sveto mašo, večkrat V;*ednu pa tudi blagoslov z Najsvetejšim, ki je pričujoče v tabernakelju noč in dan v naši kapeli tu v hi-ki. Res smo srečne. Tukaj blizu je samostan očetov frančiškanov, odkoder prihajajo duhovniki vsak dan maševat k nam med drugimi včasih tudi Father Bernard, ki jim gre najlepša hvala za njihove lepe spise in članke v časopisih.
^ukaj v našem domu je umrla dobra in blaga krščanska žena Slovenka Uršula Kozarič iz Ottawe, III. Več tednov je bila bolana. Mučil jo je hud revma tizem. Bila je večkrat previde na s sv. zakramenti in je mirno v Gospodu zaspala 5. oktobra.
Ob smrti je bila stara 73 let. Rojena je bila v Jugoslaviji, nekje na Dolenjskem, in j£ bila članica več društev. Truplo je bilo prepeljano v Ottawo, III., in tam pokopano, ker več njenih sorodnikov prebiva tam.
Bila je več tet vdova in je bila splošno poznana v imenovanem mestu. Vsem prizadetim naše globoko sožalje, pokojni pa večno veselje v nebesih. Naj v miru počiva!
Jesen je že dolgo v deželi, pa do sedaj je bilo še vedno lepo in gorko vreme. Ni bilo še nič slane tukaj. Bolj suho je. Letina je tudi dobra letos, vse je dobro obrodilo, razen sadja. Tudi grozdje je lepo obrodilo* Sestre nimajo vinograda, pač pa imajo malo vinograda očetje frančiškani in to grozdje je tako dobro, da se nič ne razloči od michiganskega.
Iskrene pozdrave vsem čita-teljem tega lista!
Mary Toleni.
GLAS IZ KANSASA
fare na faro Matere Bošje v
Pueblo, Colo., kjer je tudi njegov rojstni kraj. Zelo je uialo-stila vse farane ta novica.
Častiti gospod fcaniel Gnidi-ca je prišel k nam pred sedem in pol leti, ko je naš šupnik Rev. John Perše umrl. Zelo smo ga vsi farani vzljubili zaradi njegove prijaznosti in odkritosrčnosti. Na njegovo mesto smo dobili drugega, dobrega slovenskega duhovnika Rev. Alojzija Potočnika, ki je sin slovenskih staršev iz Rock Springs, Wyo. Častiti gospod Alojzij govori dobro slovenski jezik, akoravno je bil v Ameriki rojen in farani sv. Družine ga bodo gotovo ljubili in mu pomagali, kolikor jim bo mogoče. -
Farani sv. Družine so priredili banket v čast odhajajočemu gospodu župniku Danielu, kakor tudi v čast novodošlemu gospodu Alojziju. Banket se je vršil dne 17. oktobra v cerkveni dvorani ob veliki udeležbi. Naše dobre kuharice so pripravile izvrstno kosilo in jim gre vsa čast za njihovo delo in trud. Navzočih je bilo tudi deset duhovnikov in prevzvišeni gospod škof. Stoloravnatelj je bil Rev. O'Connor iz župnije Matere Božje, kateri je naj prvo pozval besedi našega dolgoletnega cerkvenega ključarja Mr. Math Petka, ki je v lepih besedah opisal delo Rev. Daniela med nami zadnjih sedem let. Zatem je govorila v imenu Oltarnege društva Mrs. Theresa Cvitko-vič, potem je govorila v imenu Marijine Družbe Miss Bernic* Novak.
Nato je cerkveni pevski zbor pod vodstvom častite sestre Sabine zapel dve krasni pesmi Potem sta dve šolski deklici de-klamirale. Angeline Toplikai se je v slovenskih besedah poslovila od gospoda Daniela in mu izročila krasen šopek cvetlic; Evelyn Tome je pa pozdravila novodošlega gospoda Alojzija v angleškem jeziku in mu tudi izročila lep šopek cvetlic. Potem je bil še pozvan k besedi Mr. Joseph Šneler, ki je govoril v angleškem jeziku v imenu društva Najsvetejšega Imena
Nazadnje so še govorili Rev McKenna, Rev. Alojzij in Rev Daniel in nazadnje mil. gospod škof. Zatem je še enkrat pevski zbor zapel poslovilno pesem
Tako je bil zaključen program, kateri nam bo ostal za vedno v spominu . Farani so se zabavali še dolgo v noč in se vsi zadovoljno razšli.
Častiti gospod Daniel! Farani sv. Družine Vam kličemo: Bogom! Vaše nauke, ki ste jih nam polagali na naša srca, si bomo do smrti ohranili v spominu in hvaležni smo Vam za vse, kar ste za nas storili, ko ste bili tukaj med nami. Naj božji blagoslov rosi na Vaše delo v Vaši novi župniji!
Vam pa, gospod Alojzij .kličemo : Dobrodošli v našo sredo, med farane sv. Družine! Vem, da vas bomo vsi ljubili in Vam pomagali, kar bo v naših močeh!
Najlepši pozdrav vsem članom in članicam KSKJ, posebno pa faranom sv. Družine v Kansas -City, Kans.
- Leopold Aniiček. -o-
Pokoj niea je bila rojena dne 25. maja, 1862 v vasi Otovee pri Črnomlju kako» njen soprog. V Ameriko sta prišla skupaj 17. avgusta, 1883, poročena sta bila 23. septembra v Chkagu, 111. Pokojnica je bila tedaj prva slovenska nevesta v označenem mestu. Njeno dekliško ime je bilo Gerzetič in v Ljubljani «e je izučila za babico, nakar je ta posel za babico prakticirala v Chicagu.
Ker je bila Mrs. Stonicb za časa demantne poroke že nekoliko bolehna, se je ta slavnost vršila le v družinskem krogu.
Sobratu Stonichu, večletnemu članu društva sv. Štefana, št. 1 izrekamo tem potom naše iskreno sožalje, pokoj niči pa naj bo ohranjen blag spomin in naj počiva v miru božjem! -o-
SMRTNA KOSA
La Salle, ///.—V pondeljek, 18. oktobra dopoldne je umrl v naši naselbini in drugod dobro znani rojak Mr. Frank Bruder, star okrog 68 let; doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem.
V Ameriko je prišel leta 1900. Prva leta je bival v Youngs-townu, O., in v raznih krajih Pennsy Ivani je. Od leta 1907 je bival tukaj v La Salle, 111., kjer
Nekaj »Finski
Finci (sami so imenujejo Su-omalajset, svojo deželo pa Su-omi) so-narod, ki kot večina prebivajo v fin a ki republiki, nekaj jih je P« v sosednjih delih ruske in švedske države, a tudi v Ameriki. Vseh Fincev je nekaj nad 3,000,000. V rasnem ozfru so mešanica nordijskega in pravega finskega plemena z mongolskimi in drugimi primesmi, ker so se mešali z nordijskimi Švedi, mongolskimi Laponci in drugimi sosednimi narodi. V kulturi so bili dolgo časa njihovi glavni učitelji Švedi. Podlaga finskega narodnega gospodarstva sta poljedelstvo in živinoreja. Ker je Finska severna dežela, zato se njeno poljedelstvo precej razločuje od našega srednjeevropskega. Izmed domačih živali gojijo govedo, konje, svinje, ovce in koze, na severu tudi severne jelene. Finsko rokodelstvo in obrt sta, razen ko-vaštva, švedskega izvora. Stara finska narodna noša je že prišla popolnoma iz rabe. Na zahodu dežele se Finci oblači jo bolj po švedskem, na vzho du pa po ruskem načinu. Od prvotnega finskega družbene ga reda so še ohranjeni samo še sledovi, prav tako pa tudi oc.
je s svojo ljubljeno soprogo vodil uspešno trgovino z mesnico j njihove prvotne poganske vere grocerijo. Zadnja leta je Zelo bogato in lepo je finsko
narodno pesništvo. Finsko na-
ín
vsled rahlega zdravja živel v
rodno umetnost posebno odli kujejo rezbarska dela in doma
pokoj u.
Bil je mož blagega znača in splošno priljubljen. Njegov po-' stkane preproge, greb se je vršil iz cerkve sv. Ro- novane. ka dne 22. oktobra.
Žalujoči soprogi, hčerki in drugim sorodnikom naše sožalje, pokojniku pa večni mir in pokoj!
-o-
4ryiiji" ime-
PRIZNANJE NASELBINI. SMRTNA KOSA
Finska kultura
Prvi finski pisatelj je bil pro
testantski škof Mihael Agriko
la, 1. 1542. je kot prvo tiskano
knjigo izdal abecednik, pozne
je pa še finski prevo.d Nove za
veze in druge knjige verske
vsebfne za cerkev in preprosto
ljudstvo in samo take knjige so
se do 19. stoletja v finskem je
• . ,», .u,,.^«. ~ ziku pisale, finski izobraženci WUIard, HTe.-t^kovo P^ p ,	vrsti pc
hvalo m priznanje so pnnes i .vedskih	h jn tu(ji sami
zadnje dni tukaišni lokalni listi ...	» . , . VT
J , , .	i pisali večinoma svedski. Na
Willardu in okolici, oziroma na- Lodno So se ^ prebudili še
ši občim Hendren v kateri živi ,e okoU ,eta lg()()	go
90'/r Slovencev, glede kupovanja vojnih bondov tekom zadnje tretje kampanje.
začeli zbirati, izdsjati in raz iskovati svoje narodno pesni štvo. To obsega stare pogan-
Willard se je v tej kampanji t gke ^ srednjeveške iegendar-vojnih bondov pokazal v resnici j ne in yiteške gnovi Nfl podla_ dejansko lojalnega Združenim državam, ker je več kot dvakrat prekoračil predpisano kvoto za Willard. Naša občina daleč nadkriljuje druge v tem okraju, ker je pokupil vojnih bondov za 237% nji predpisane kvote v tej kampanji.
Vsa čast tukajšnim rojakom,
gi takih narodnih pesmi jc zdravnik Elija Loennrat (1802 do 1884) ustanovil svojo slavno pripovedno pesem "Kaleva-la." Prvi finski umetni pesnik je bil učenjak Avgust Oksanen (1826 — 1889). Mednarodno priznanje in slavo si je pridobil Aleksis Kivi (1834—1872)
Kansas City, Kans.—Ker se tako malo sliši iz naše naselbine, sem se jaz namenil napisati par vrstic, kako se imamo tukaj v Kansas City pri fari sv. Družine. Sporočati imam nepričakovano vest, da je bil naš častiti gospod župnik Rev. Daniel Gnidica premeščen iz naše|pališče
MRS. KATARINA STO-NICH UMRLA
V št. 39 Glasila, z dne 29. septembra smo poročali o demant-ni poroki slovenskega pionirja in našega člana Jakoba Stoni-cha in njegove soproge Katarine, katero sta obhajala v Hollywood, Cal., letos dne 23. septembra ; 60 let skupnega zakonskega življenja, je v resnici zelo redek slučaj!
•Brat Stonich nam piše, da mu je ljubljena soproga umrla dne 8. oktobra. Pogreb se je vršil 12. oktobra iz hrvatske cerkve sv. Antona v Los Angeles na ondotno.Calvary poko-4.
,ki se ob pravem času pokažejo s svojim romanom "Sedem bra-navdušene za zmago Amerike in z njo tudi naše rojstne domovine Jugoslavije.
Dne 16. oktobra je tukaj preminul dobroznani in spoštovani rojak Mr. Joseph Rakovec, v starosti 67 let. Sin naše lepe Gorenjske, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je član društva sv. Družine, št. 136 KSKJ in društva Najsvetejšega Imena. Pogreb se je vršil v sredo, 20. oktobra s slovesno sv. mašo zadušnico in na farno pokopališče sv. Družine.
Pokojni zapušča žalujočo soprogo Antonijo, pet sinov, Rich-in John pri vojakih, Joseph, Frank in Ciril ter hči Mary, omožena Pekol tukaj na Willardu in pet vnukov.
Družina Rakovec ima mnogo zaslug za skupno delo pri naši fari, društvih in katoliških listih. Mrs. Rakovec je že dolgoletna predsednica društva Marije Pomagaj, št. 174 KSKJ in voditeljica Oltarnega društva naše cerkve sv. Družine.
Družini Rakovec naše iskreno sožalje, pokojnemu soprogu in očetu pa večni mir in pokoj.
F. Perovšek. -o-
tov" in svojo veseloigro "Čevljarji." Doslej ga še ni noben finski pisatelj prekosil. Poleg njega sta najznamenitnejša Ju-hani Ako (1861-1921) in Jo-hanes Linnankoski (1869 do 1913). Prvi je zelo lepo pisal o finski naravi in narodnem življenju ter opisoval narodno zgodovino, drugi je pa najpomembnejši finski pesnik. Finski jezik je najbolj soroden estonskemu in nekaterim pri nas manj znanim sosednim jezikom, nekoliko manj pa ogrskemu ter spada k finskoogrski jezikovni skupini. Finska narečja se med seboj le malo razlikujejo. Po vojni 1914—1918 so se Finci posebno proslavili kot izvrstni športniki.
Finska država Lego finske republike najdete lahko na vsakem zemljevidu Evrope, v zadnjem času, ko se bojujejo proti Rusom, pa tudi v dnevnem časopisju. Največja širina Finske od zahoda proti vzhodu znaša okoli 620 km. torej 100 km več kakor zračna črta Ljubljana—Belgrad, njena največja dolžina od severa proti jugu okoli 1200 km, meri pa Finska 388,000 kvadr. km. Finska dežela je nižina (leži samo 100 m nad morjem), pokrita z grički in gre-benčki (do 150 m nad vznožjem). Hribi in gore (1000 do 1300 m) so samo na severu.
Tam trajata najdaljši dan in najdaljša noč po dva naša meseca (ker sonce tako dolgo ne zahaja, oziroma vzhaja). Med grički in grebenčki je kakih 33,000 večjih in manjših jezer, zato je Finska dobila ime "dežela tisoč jezer." Ta jezera vežejo številne reke, rečice in canali. Finsko vodovje ima mnogo rib, ker je pa zelo plitvo, zato za plovbo ni posebno prikladno, pač pa za splavarstvo. S svojimi brzicami poganja mnogo turbin. Pozimi skoraj vse vodovje zamrzne, zato je tedaj dežela prehodnej-ša. Mnogo je na Finskem tudi močvirji in harij. Iz njih dobivajo šoto. Mnogi predeli so še popolnoma nedotaknjeni in neizkoriščani. Glavna finska rudnina je granit, poleg njega je še nekaj železa in bakra, po rekah pa« zlato. Na jugu dežele je več lepih letovišč in kopališč.
Podnebje je mnogo milejše, kakor bi Človek samo po legi dežele sodil, in jako zdravo, na severni polovici je pa mnogo hladnejše kakor pri nas, a še vedno ne tako kakor v severni Sibiriji.
Finska je izmed vseh evropskih držav najbolj gozdnata. Gozdovi so v prvi vrsti smrekovi, borovi, brezovi in jelševi, v južni polovici rastejo lipa, javor, brest in jesen, pa tudi jablane, hruške, češnje in slive. Tam pridelujejo tudi rž, oves, ječmen in lan, pšenico samo na severozahodnem, ajdo pa samo na jugovzhodnem koncu dežele. V gozdovih je mnogo divjačine, posebno losov, zajcev in lisic, ter gozdnih ptic, v sladkem vodovju in morju pa rib.
Prebivalcev je bilo na Finskem 1. 1928 vsega 3,612,000, od teh je bilo 2,754,000 Fincev, 340,000 Švedov, 4,800 Rusov, 2,400 Nemcev, 1,600 Laponcev in do 2,000 potujočih ciganov. Po veri je bilo leta 1926 3,453,000 luteranov, 60,-000 pravoslavnih, 3,900 baptistov, 2,200 metodistov in 1,700 Židov, brez veroizpovedi pa 34,300 ljudi. V Ameriki je kakih 300,000 Fincev.
Glede gospodarstva se da kratko reči: 6% površine zavzemajo polja, 2% travniki, 60 7* gozdovi, ostalo so pa jezera, močvirja in gole pečine. Domače poljedelstvo dežele ne more prehraniti, zato Finska mnogo žitaric uvaža, izvaža pa izmed njih samo oves. Pač sta pa aktivna gozdno gospodarstvo (nekoliko več kakor polovica gozdov je v državni lasti) in lov. Najvažnejše industrijske panoge so lesna, železna, papirna, tkalska in usnjarska industrija. Lepo razvit je tudi tujski promet.
Finska že od nekdaj žrtvuje izredno mnogo za šolstvo in sploh za ljudsko prosveto. Ko je bila še kot velika vojvodina pod ruskim carjem (1721 — 1918), je imela šolsko avtonomijo, po vojni 1914—1918 je pa svoje šolske in druge prosvetne ustanove zelo izpopolnila. (Od srede 13. stoletja dalje so je vladali Švedi.) Tudi v upravnem, gospodarskem, pravnem in socialnem oziru spada Finska med najbolje urejene države na svetu.
Deset tisoč let stara pečenka
.V Stockholmu na Švedskem so po povratku neke znanstvene ekspedicije iz severne Sibirije pojedli na banketu pečenko, ki je bila stara najmanj 10,000 let. Ekspedicija je pod vodstvom profesorja Lindbergha v ta j ki odkrila ostanke mamuta, ki so bili sijajno ohranjeni, saj so tičali ves ta čas v ledeni kladi. Del tega mesa, ki s$ je ohranilo v naravni ledenici, so prinesli v Stockholm.
Ker je natančna preiskava pokazala, da je bilo meso užitno, so ga pri banketu v čast ekspediciji servirali v podobi pečenke. Baje je bila ta pred-historična jed zelo dobra.
IZ UBADA
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
3938 W. 2*h Str**, Chicago, HL
Ü podatkom o nakupu vojnih obveznic
Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev je v svojem naznanilu glede kampanje za gretje vojno posojilo, ki se je pričela dne 9. septembra, odmeril, oziroma prisodil nam in vsem drugim južnoslovanske krvi kvoto od 25 milijonov dolarjev za posojilo naši vladi za uspešno nadaljevanje naših vojnih naporov proti fašistični nasilnosti.
Tista kampanja se je končala dne 2. oktobra in zvezna vlada je v svojem uradnem poročilu ugotovila razveseljivo dejstvo, da je bila določena vsota od 15 milijard prekoračena za več kakor eno milijardo.
Ali smo južnoslovanski Ame-rikanci prekoračili prisojeno, oziroma odmerjeno vsoto od $25,000,000?
To se da ugotoviti le potem, če imamo vse podatke o nakupovanju vojnih obveznic med južnoslovanskimi ljudmi širom po tej deželi.
Ta organizacija se je obrnila do svojih podružnic za take podatke in nekaj se jih je že od-'zvalo, pretežna večina pa jih še zbira, kar kaže, da ni to zbiranje posebno lahek posel.
Par podružnic nam je naznanilo, da se na noben način ne morejo dokopati do tistih tako zaželjenih in potrebnih podatkov deloma zato, ker jim naši ljudje nikakor ne marajo povedati, za koliko so pokupili vojnih bondov med kampanjo za tretje vojno posojilo, deloma pa tudi zastran tega, ker so naši ljudje, zlasti v velikih mestih zelo raztreseni.
Ce bi se moglo tem in takim dopovedati, kako veliko vlogo bodo ti podatki igrali v naših prizadevanjih za rešitev sleven-skega naroda v stari domovini, bi kar sami brez vsakršnega pomišljanja in otepanja naznanili vsak svoji podružnici vsoto, ki so jo vložili v tretje vojno pos-jilo.
Kjer se podružnice nikakor ne morejo pririniti k podatkom s podrobnim poizvedovanjem, naj si njihna vodstva pomagajo s tem, da se obrnejo do tistih tvrdk, oziroma zavodov, pri katerih naši ljudje navadno kupujejo vojne obveznice, in obe-j nem še sama malo presodijo in ( preračunajo, pa bodo dognala ysaj približno vsoto.
Ce pridenemo k doslej prejetim podatkom, ki smo jih zadnjič omenili v tej koloni, še poročilo št. 63 SANS iz Brook-lyna, N. Y., in št. 35 SANS iz Garyja, Ind., vidimo, da so naši ljudje v področju petih podružnic posodili naši vladi med kampanjo za tretje vojno posojilo blizu pol milijona dolarjev. Podružnica št. 63 SANS je naznanila $6,500, a št. 35 SANS pa $8,000.
Na podlagi tega se da sklepati, da so naši ljudje vložili blizu $9,000,000 v tretje vojno posojilo. To bi predstavljalo dobro tretjino kvote, ,odmerjene za vse južnoslovanske Amerikan-ce. Ali če bomo dobili podatke od vseh podružnic, se bo pokazalo, da je slovenski delež še dokaj večji—morda kakih $12,-000,000.
Naše gibanje
Tajnik društva št. 85 SNPJ iz Republic, Pa., Anton Mari-nich se je obrnil do nas za pojasnila in navodila glede ustanovitve naše podružnice. » V času od 6. do 14. oktobra fio prispevale sledeče podružnice: Št. 1, Detroit, Mich., $100; št. 6, Ely, Minn., $25.25; št. 9, Willock, Pa., $6.70; št. 12, [West Aliquippa, Pa., $16.75; št. 16, Aurora, Minn., $50; št. 46, Brooklyn, N. Y., $14; št. 47, Pueblo, Colo., $5; št. 53, Johns-town. Pa., $14.56; št. 63, Brooklyn, N. Y., $10.20; št. 64, Eve-¿eth, Minn., $51.40; št. 65, Wor-
cester, N. Y., $2.2«; št. 86, Elizabeth, N. J., $5.10.
Med rojaki v Clinton, Ind., je Frank Bregar nabral $6 ter jih poslal v ta urad. Darovali so: Martin Mohar, $2; a Tilka Mohar, Joe Pucelj, Frank Bregar in Frank Storm pa vsak po $1.
Shodi, seje, sestanki, prireditve
Združena slovenska društva v New Yorku bodo imela dne 31. oktobra v brooklynskem Slovenskem domu veselico za SANS.
Dne 31. oktobra bo priredil znanil slovenski tenorist Tomaž Cukale v Ameriški dvorani na 1438 W. 18th St. v Chicagu, 111., velik koncert, čigar pol čistega prebitka poj de v enakih deležih za SANS in JPO-SS. Na tem koncertu bo govoril naš blagajnik Joseph Zalar.
Tajnik podružnice št. 39 SANS v Clevelandu, O., John Susnik nam je sporočil, da se je javni shod, ki bi se imel vršiti tamkaj dne 31. oktobra, preložil na nedeljo, 14. novembra, ker jim ni bilo mogoče dobiti govornikov za prvotno določeni dan. Dne 14. novembra pa se bodo tisti, ki si jih želijo za govornike, mudili v Clevelandu, O. Med temi so tudi Etbin Kristan, Louis Adamič in Josip Zalar.
Značilna novica
Slovenija je v boju za svoj narodni obstanek, svobodo in demokracijo. Mi slovenski Amerikanci ji pomagamo v teh njenih naporih s tem, da se zbiramo okoli Slovenskega ameriškega narodnega sveta, ki si po vseh svojih močeh prizadeva pridobiti odločujoče činiteljeza stremljenje in pravice slovenskega naroda v stari domovini.
Vesti o tem, kako se Slovenci in drugi svobodoljubni Jugoslovani bojujejo zoper temne sile svojih zatiralcev in muči-teljev, je v zadnjem času zelo veliko. Ali med njimi je novica o volitvah v Sloveniji najznačilnejša in najpomembnejša.
Kakor je citati v nekaterih listih, so čete ljudske osvobodilne vojske Slovenijo že toliko očistile sovražnika, da so se< vršile tamkaj meseca septembra volitve za demokratično vlado. V prvih dneh meseca oktobra pa se je vršil prvi kongres slovenskih ljudskih zastopnikov. Na tem zborovanju je bil tudi major Joyce kot zastopnik angleške komisije pri vrhovnem poveljstvu Ljudske osvobodilrte armade v Sloveniji. Na kongres je prišel v družbi z dr. Ivanom Ribarjem, ki je predsednik Vsej ugoslovanskega protifašističnega sveta, ustanovljenega pred enim letom v Bihaču.
Volitev so se smeli udeležiti vsi moški in ženske, ki so stari čez 17 let. Te pravice se je po-služilo 80% vseh tistih, ki so smeli voliti, pravi dalje poročilo iz Švice.
Prvega narodnega kongresa se je udeležilo 572 poslancev in delegatov. Dvajset oseb se je izvolilo v odbor Slovenske ljudske osvoboditve, 40 pa jih je bilo določenih za delegate, ki naj zastopajo Slovenijo v Vsejugo-slovanskem proti fašističnem svetu.
Resolucija podružnice št. 63
Na zadnji seji podružnice št. 63 v Brooklynu, N. Y., je bila sprejeta sledeča resolucija:
"Članstvo podružnice št. 63 SANS se popolnoma strinja z izvrševalnim odborom Slovenskega ameriškega narodnega sveta v njegovih prizadevanjih za Združeno Slovenijo v federativni državi južnih Slovanov in obenem priporoča, naj SANS izvrševalni odbor ob vsaki priliki podpira odbor južnoslovan-skih Amerikancev finančno in moralno.
"Mi člani podružnice št. 63 SANS obsojamo vse tiste posameznike, ki jim je pri srcu vse kaj drugega kakor pa trpeči
Slovenski narod, podpiramo do* sedanje delo SANSovega izvr-ševalnega odbora in mu zaupamo, da bo tudi v bodoče delal v tem smislu.
"Ludvik Mutz, predsednik;
"Markus Peshel ,tajnik;
"Lawrence Giovanelli,
blagajnik."
Poročilo o nakupu vojnih obveznic .
V	tednu od 14. do 21. oktobra je prejel ta urad poročila o tem, za koliko so naši ljudje pokupili vojnih vladnih obveznic ali bondov med kampanjo za tretje vojno posojilo, od sledečih naših podružnic:
Podružnica št. 12, West Aliquippa, Pa., je naznanila $70,-750; št. 81, Sheboygan, Wis., $14,825; št. 33, Bridgeport, O., $2,500; št. 39, Cleveland, O., $37,275; št. 27, Arcadia, Kans., $2,500; št. 82, Slovan, Pa., $2,00 št. 7, Little Falls, N. Y., $2,375; št. 31, Pueblo, Colo., $1,000. Podružnica št. 31 nam poleg tega sporoča, da so slovenske kadet-ke v Pueblu, Colo., prodale med našimi ljudmi v 10 dneh vojnih bondov za $70,000. Prav bi bilo, če bi bila omenjena podružnica tudi to vsoto vključila v svoje poročilo. Podružnice naj ne vključujejo samo nakupa vojnih obveznic med podružničnim članstvom, nego tudi vse tiste zneske, za katere so naši ljudje kupili vojne bonde v njihnih področjih, oziroma okrožjih sploh.
Naše gibanje
Včasu od 14. do 21. oktobra se je temu uradu prijavila nova podružnica št. 94, Hostetter, Pa., nastala iz tamošnjih društev SNPJ, ABZ in KSKJ.
V	tisti dobi so nam poslale svoje prispevke sledeče podružnice: Št. 4, Johnstown, Pa., $50; št. 26, Salem, O., $4.20; št. 34, Preseo, Pa., $73.25; št. 63, Brooklyn, N. Y., $19.27; št. 82, Slovan, Pa., $5.
Društvo št. 16 ZSZ iz Pueblo, Colo., seje spomnilo našega Narodnega sveta z $10; po Mrs. Ani P. Krasni nam je poslal Joe Trebeč iz Long Eddyja, N. J., $1.50, a neki član društva št. 288 SNPJ iz Ely, Minn., pa $5 v podporo.
PODRUŽNICA ŠTEV. 1 SANS-a V DETROITU
rojaka Louis Adamiča. Za podružnico St. 1 SANSa, Lia Menton, tajnica.
VESELICA ZA SANS V NEW YORKU
Detroit, Mich.—Od ustanovitve, to je 7. februarja, je naša podružnica delovala kot je bilo pač mogoče v danih razmerah. Na glavni urad smo poslali $1,000. To vsoto je darovalo le devet društev, klubov in ustanov, ter 161 posameznikov v devetih mesecih. To ni slabo, če se vpošteva našo malo naselbino.
Detroit in okolica ima približno 1,500 Slovencev. Ce bi vsak- storil narodno in člove-čansko dolžnost napram svojemu trpečemu in umirajočemu narodu, bi bil prispevek lahko petkrat večji.
Vsa slovenska društva, klubi in ustanove, ki jih je 20, so bila vabljena in prošena na sodelovanje. Odzvalo se jih je z manjšimi ali večjimi prispevki le devet. Prvenstvo nosi društvo št. 121 SNPJ s prispevkom $145.10.
Detroitska naselbina se je pri vsaki narodni akciji izkazala v sorazmerju z velikimi vedno kot prva. Sedaj, ko gre za življenje in smrt slovenskega naroda, bi ne smelo manjkati nobenega društva in ustanove, ne Slovenca, ne Slovenke v seznanili naše podružnice. Vsi, prav vsi bi morali vsak po svoji moči doprinesti svoj delež. Svet nas bo smatral za malovredne ljudi, če nem bo vseeno, če narod slovenski umre ali živi.
Vsi, ki se zavedate resnosti časa, pridite na sejo v nedeljo, 7. novembra ob dveh popoldne v Slovenski delavski dom na 473 S. Livernois.
Določili bomo dnevni red družabnega večera, ki bo v soboto, 11. decembra ob osmih zvečer na čast našega velikega
New York, N. F.—Združena slovenska društva v New Yorku in okolici so sklenila na svoji zadnji seji, da se priredi dne 31. oktobra v Slovenskem domu v Brooklynu priredba za SANS.
Domača zabava ali veselica bo predvsem to, kar znači ta beseda, kajti zastopniki društev in SANSovih podružnic v našem okolju so mnenja, da je treba delati za organizacijo sedaj tudi v moralnem oziru.
Na tej zabavi bomo imeli par govornikov—morda enega nepričakovanega in glavni smoter priredbe bo, da se razčistijo pojmi glede dela in nalog SANSa v tem kritičnem času, ko je usoda naše stare domovine za nas vse tako važno vprašanje.
Mi ne smemo kazati hladnosti napram nesrečni domovini, ki nas je rodila. Drugi ljudje se danes zanimajo za pogumno slovensko ljudstvo, mi pa da bi se dali mešati po sovražni propagandi in bi obračali hrbet našim neustrašenim bratom in sestram sedaj, ko je ves narod zajet v strašen boj za obstoj.
Ravno danes me je klicala neka Američanka, s katero se nisve že precej dolgo videle— in kaj menite, je vprašala najprej? Po moji stari domovini, o kateri mi ni mogla dovolj povedati. "Tako hrabro ljudstvo," je dejala, "kako ponosna moraš biti, da izhajaš iz njega . .
Meni je bilo skoro nerodno, ker spomnila sem se, kako se mi med seboj dvomljivo gledamo radi tega junaškega odpora našega naroda.
Res, ustanovili smo si narodno organizacijo, ki naj bi se potegnila za naše ljudr«v političnem oziru in jim pomogla do tega, da dobe po tej vojni svojo pravico in narodno osvobojenje . . . toda med nami še vedno ni docela jasnega razumevanja velike potrebe take organizacije.
Temu se najlažje odpomore z medsebojnim razmotrivanjem, za kakršnega bomo imeli priliko 31. oktobra v Slovenskem domu. Z odra nam bo povedano to in ono, ki nam dozdaj ni bilo znano in jasno. Videli bomo, da je zelo, zelo važno, da posvetimo naši narodni organizaciji živo zanimanje. Čas za zanimanje in podporo pa je zdaj in ne kdaj pozneje, ko bo prepozno.
Ko smo iz New Yorka poslali v Quebec brzojavko predsedniku Rooseveltu in Mr. Churchillu, je menil ta in oni, da ni potrebno. Pa je odgovor na to brzojavko pokazal, da je potrebno, da smo čuječi ob vsaki priliki, ki se nam nudi, da zastavimo svojo odločno besedo za naš narod v domovini.
Tako je tudi potrebno, da pridemo v nedeljo, 31. oktobra skupaj. Zabava bo domača v krogu znancev in prijateljev in petje, so dejali naši odborniki, ki so tudi sami pevci, bo kar pri mizah. Vstopnina bo prostovoljna in poj de v korist SANŠa.
£ar se bomo imeli pogovoriti, je važno za nas vse, kajti marsikaj, kar se ne more vedno sproti poročati v listih, bo ob-ravnano in bo tudi skrajno zanimivo. Na delu so sile, ki bi bile zopet pripravljene kosati naš narod, mi pa smo del tega naroda in je naša dolžnost, da mu pomagamo in govorimo zanj potbm naše skupne organizacije—SANSa.
Na svidenje 31. oktobra v. Slovenskem domu v Brooklynu.
Pridite tako okrog petih zve-čer—ostali boste pa lahko v veseli družbi, dokler vam bo ljubo.
Za Odbor Združenih društev, Anna P. Krasna, tajnica. -o-
Ne Jutri, pač j ločt srn pristop v
BOGAT VZPORED ČUKA-LETO VEGA KONCERTA
Chicago, lil. — Znani slovenski tenorist Tomaž Cukale bo v nedeljo, 31. oktobra popoldne v Ameriški dvorani na 1438 W. 26th St. priredil svoj koncert, ki bo nudil vsem udeležencem in udeleženkam obilo lepega glasbenega užitka, če nam je soditi po njegovem zares bogatem vzporedu.
Znana hrvaška pevka Katarina Brajak bo začela program z našo narodno himno "The Star Spangled Banner" ter' ga zaključila z melodično pesmijo "God Bless America."
Tomaž Cukale bo s svojim močnim in obsežnim tenorskim glasom pel nekaj slovenskih pesmi, arijo iz Cilejeve opere "L'Arlesiana," za katero je slovensko besedilo sestavil pisec teh vrstic, arijo iz Smetanove "Prodane neveste" v češčini, Hladovo hrvaško pesem "San ljubavi" itd. Na klavir ga bo spremljal profesor F. J. Kubi-na.
Koloraturna sopranistka Majda Novak in basovski bari-tonist John Schoenherr bosta pela lep dvospev in še nekaj samospevov. Spremljala ju bo na klavir Ksenija Novak in še sama nam zaigrala lepo skladbo. •
Moški pevski zbor "France Prešeren" bo nastopil pod vodstvom svojega učitelja profesorja F. J. Kubine in njegov povsod zelo priljubljeni duet— Gradišek in Prelesnik—bo zapel nekaj naših narodnih popevk.
V	imenu Slovenskega ameriškega narodnega sveta in slovenskega pomožnega odbora bo govoril g. Josip Zalar iz Joli-eta.
Žensko pevsko društvo Slovenske ženske zveze nam bo podalo nekaj izbranih slovenskih pesmi ter ob tej priliki pokazalo, kaj vsese^fcihk»» naredi z dobro voljo in pridnostjo tudi na polju pevske umetnosti.
Mala Krapenčeva Tončka noče zaostajati za drugimi. Na vssk način hoče biti med tistimi, ki delujejo za narodno stvar, pa nam bo ob tej priliki deklarnirala nekaj prav lepega in zanimivega.
Znani Plutovi trojčki, vsi še jako mladi dečki, se nam bodo predstavili s svojim lepim igranjem na havajske kitare; Tomaž Cukale bo ob Gomilarje-vem spr^mljevanju na harmoniko zapel nekaj slovenskih popevk; deček Robert Zabrobsky bo pokazal svojo umetnost s svojim akordijonom; deklica June E. Rueter nam bo zapela s svojim lepim glasom dve pesmi; znana čikaška trojica— Fajfar, Krapenc, Gomilar—nas bo zabavala s svojimi kupleti; Majda Novak bo v slovenski narodni noši zapela Zormanovo "Oj, večer je že," a Tomaž Cukale—takisto v noši gorenjskega fanta—pa "Slovensko de^ kle."
V	uvodniku nekega čikaškega ameriškega lista sen oni dan čital, da Amerikanci zelo radi pomagajo, a da pa je, kakor se je dognalo, največ darežljivih rok med tistimi, ki zaslužijo manj kakor $5,000 na leto. Ti so leta 1941 darovali nič manj kakor 903 milijonov dolarjev ali skoro tri četrtine vse ameriške dobrodelnosti, je rečeno v omenjenem članku.
Ker je slovenski živel j v Ameriki po pretežni večini med njimi, ker je namen tega koncerta tudi dobrodelen in bo šlo zato pol čistega prebitka slovenskemu narodu v stari domovini v pomoč, upam, da se bodo udeležili te lepe in pestre glasbene prireditve naši ljudje iz Chicaga in bližnje okolice v kar največjem številu.
Program se bo pričel o pol ¿tirih popoldne in vstopnina je z davkom vred le 50 centov.
Po programu bo v gornjih in spodnjih prostorih Ameriške dvorane prosta zabava s ple-
som, za katerega bosta igrala orkester Gradišek-Omerza in pa Puclov tercet.
Zvonko A. Novak.
.	O-
Nacisti pripravljajo kadre za podtalni pokret
Za ONA napisal DONALD BELL
Ze pred letom dni so prihajala poročila, da nameravata, Hitler in Himmler v slučaju, da pride do demokratične vlade vNemčiji, organizirati podtalno nacistično stranko. Toda takrat je bilo tem poročilom še težko verjeti. Nacistična stranka je takrat še verjela v zmago, a Himmler ni mogel kar sam začeti propagirati malodušno-sti.
Toda zdaj je položaj bistveno drugačen. Nacistično vodstvo nadaljuje vojne le radi tega, ker zanje ni nobenega drugega izhoda in ker ima še vedno nekaj upanja na mir pobotanja. In vsakdo v Nemčiji mora računati z \nožnostjo, da bo Nemčija doživela popolen poraz ter se mora čisto realistično baviti s problemi, ki bodo j postali pereči, ako se to dogodi.
Brzojavka Over Seas Agency iz Londona, katero smo objavili, je zategadelj videti mnogo j bolj verjetna. Znano je, da se pripravljajo skoro vsi nacistični voditelji kot privatni ljudje na možnost nemškega poraza— kaj bi bilo bolj naravno, kot da se tudi nacistična organizacija v celoti pripravlja na to in pričenja upoštevati to možnost?
Popolnoma jasno je, da tako | mogočno gibanje kot je nacistična stranka n^ more izginiti čisto brez sledu v trenotku poraza. Na stotisoče fanatičnih pripadnikov te ideje bo seveda takrat moralo priznati, da so piemagani, toda nikdar se ne bodo vdali v to, da jim je kriva ideja sama na sebi. Na tisoče uradnikov stranke bo čutilo, da so v veliki osebni nevarnosti in se bodo medsebojno podpir ii. Na vsak način bo torej nastala nekaka podtalna organizacija z danim ciljem—prvič, da pomaga krivcem uiti kazni in drugič, da osvobodi Nemčijo tujega go-spoiistva in ji pomaga do nove veličine.
Priprave, ali predpriprave, katere je že zdaj mogoče izvesti, so precej omejene. Ena možnost je izdajanje, v naprej, potnih listov in drugih izkaznic, da bi mogli vsi vojni zločinci v trenotku poraza naenkrat izginiti. Toda to ne bi mogla biti definitivna rešitev, kaj še, če je les, da bi imela policija mnogo dela in izgubila precpj časa, predno bi zopet napravila red in dognala prave identitete, je vendar tudi res, da je policija sposobna tak problem s sigurnostjo rešiti.
Predpriprave so posebno otežkočene, ker je nemogoče dognati v naprej, kako bo poraz vplival na zdaj tudi najbolj fanatične naciste. Vse ilegalne stranke so že napravile to izkušnjo—dokler je bilo gibanje dovoljeno, so bili vsi uradniki zanesljivi. Ko se pa začno preganjanja, se izkaže marsikateri od najvažnejših osebnosti kot nezanesljiv. Pokazalo se bo vse sedanje priprave za organizacijo samo nepovoljne — vsaka policijska organizacija bo sposobna, da jih ovrže.
Čisto druga stvar pa je politično pripravljena za nadaljevanje prerojenega nacističnega gibanja. Italija nam daje primer za to. AMG uporablja staro fašistično državno mašineri-jo, da prepreči zmešnjavo in olajša administracijo. Nekateri deli italijanske armade, o kateri bi bilo pač težko reči, da ni fašistična, veljajo za sobojevnike, in to jih bo brez dvoma ščitilo proti poznejšemu zasledovanju.
V okvirju take uradniške organizacije pa bi bilo nacistom jako lahko izgraditi sistem nacističnih celic. Ne smemo pozabljati, da bo ostalo mnogo nacističnih zločinov nekaznova-
nih, ker zavezniške komisije ne bodo imele dokazov v rokah, do-čim nacistične organizacije seveda vse to poznajo do najmanjših detajlov. Zaradi tega bodo te organizacije, ki imajo obtežilni material na razpolago proti vsem sedanjim nacistom, mogle z grožnjami vzdrževati disciplino v svojih vrstah tudi ko bodo zavezniki že v Nemčiji.
Nacisti si bodo prizadevali, da vrinejo čim več svojih ljudi, ki niso kompromitirani, v bodoči nemški državni aparat. Z grožnjami se bodo preskrbeli od industrijalcev in junkerjev potrebni denar—toda največja nevarnost je vendar mnogo manj v nadaljevanju sedanje nacistične stranke pod zemljo, temveč v tem, da se bo nacizem preoblikoval v kakšno novo reakcionarno in nacionalistično strujo, proti kateri bo jako težko nastopiti z zakonitimi sredstvi.
Predsednik senatne večine žigosa nacistične satelite
Washington. — Senator Al. Barkley iz Kentuckija, predsednik demokratična stranke v senatu in član senatnega odbora za zunanje zadeve, je v Wf.shingtonu v močnih besedah obsodil pet nacističnih marionetnih vlad na jugozahodu Evrope, ki so pripoznale veljavnost nove Mussolinijeve vlade.
"Opazil sem," je dejal senator Barkley, "da so vlade petih satelitskih držav na jugozahodu Evrope priznale brezmočno fantomsko vlado smešnega Mussolini j a.
"Da je Josip Tiso, ki je one-častil vero in se izneveril svojemu narodu, ubogal Hitlerjeva povelja in priznal padlega tir sna, ni presenetljivo, kajti cn ni bil nikdar nič drugega kot Hitlerjev lakaj.
"Da je kriminalni Ante Pa-velič priznal karkoli in kogarkoli mu je načelnik njegove tolpe ukazal priznati, je tudi naravno.
"Toda dejstvo,-da so vlade Bolgarije, Rumunije in Madžarske sledile nacistom in priznale tega človeka, ki je prinesel nad Italijo neizmerno nesreč, katerega je njegov lastni narod zavrgel in ki je bil popolnoma poražen od svetovnih prmad svobode, je težko razumeti in se bo morda pokazalo usodepolno za te dežele.
".Mnogo Madžarov, Bolgarov in Rumunov zatrjuje, da bi ra-č' zapustili Hitlerja. Celo v časopisju in preko radia prosijo, da bi jih zedinjeni narodi upoštevali. Pritožujejo se, da so bili žrtve Hitlerja. Zdaj pa, ko bi bili mogli pokazati svoje pravo mišljenje in se postaviti po robu, priznajo nesramno solzečeg» se renegata, ki je pomagal uničiti svoj lastni narod. Nemški sateliti na Balkanu so sklenili stopiti na stran tega padlega trinoga in tega narodi, ki se bore za svobodo, ne morejo pozabljati. To je zopet ena dodatna, strašna obtožba v težkem obračunu za Madžarsko, Rumunijo in Bolgarsko."	(O. W. I.)
-o-
MRTVI SE JE ZAHVALIL
Zabaven dogodek se je pripetil neda\nio pri odkritju spominske plošče enega prvih posrečenih letalskih poskusov Henryja Farmana v Mourmelo-nu v Angliji. Zastopnik letalskega ministra, neki visok uradnik, je v svojem govoru proslavljal Farmana, "hrabrega pionirja, ki je tako zgodaj zapustil ta svet." A kako se je silno prestrašil, ko je kmalu zatem stopil star gospod v njegovo pisarno, češ da se je prišel zahvalit za spominsko ploščo, in je zraven omenil, da je on sam tisti Henry Fa rman, ki pa še dolgo ne misli umreti. -o-
čitajte in zasledujte druitre-na in uradna goro£fe s ¡Glasila.
"ILAtLO LI L JEMOTE"
-O	UfNUl RMDOUHBI	ai* oboam OP ARD MMUBD Bf ^tWlB/YglWIlMQATHQUOONION0* tha U. 8. a.
MlMVlMtartV		
	cm ST. CL	im avu1 cuwjand s, OHIO.
...	mm wstsif— il—Ii m te V.	Tmms «f mtme&kxn mMA a s -—---22
2SSL		<^^>88
AGHIRATI ZA KSKJ JE LAHKO
Zadnji teden smo v našem kampanjskem uvodniku omenili slučaj, na kak način je mogoče dobiti veliko za malo, to je bilo dokazano pri zavarovanju mladinskega oddelka naše Jednote razreda AA in BB v gotovi starosti otrok. *
Ker bo trajala ta naša kampanja še dobra dva meseca, hočemo za danes poudarjati, da je agitirati za KSKJ lahko iz še
sledečih razlogov:
1.—KSKJ	je začetnica ali mati vseh drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki; začetkom aprila prihodnjega leta bo že 50 let, odkar posluje po svojem lepem geslu: "Vse za vero, dom in narod V
2.—KSKJ	je nadsolventna, kajti njena solventnost znaša 127.24%. S tako visoko in celo višjo solventnost j o se ne jnore menda ponašati nobena druga slovenska podporna organizacija.
3.—O	solidnosti in premoženju naše Jednote poroča neka občeznana družba v New Yorku, da so skladi naše organizacije skrbno investirani v bonde ali obveznice izborne vrste in da imamo primerne rezerve za izplačilo vseh obveznosti, določenih po metodah aktuarja. Za leto 1942 je imela naša Jednota $1,067,512 rezerve.	t	/
Navedena družba dalje omenja, da je pregledala solventno stanje 20 najbolj znanih in velikih zavarovalninskih družb (Life Insurance Companies) v Ameriki, katerih povprečna solventnost je znašala samo 105.12%, toda naša Jednota pa prekaša to solventnost za 22.12%. Prebitek ali rezerva teh 20 zavarovalnih kompanij je bila lani povprečno za $1,000 zavarovalnine $14.39, pri naši Jednoti pa $43.56; tudi pri povprečni obrestni meri smo mi lani prekašali onih 20 Insurance kompanij za 0.23% kajti ista je znašala 3.65%.
Ob sklepu svojega poročila omenja navedena družba, da je bila ocenitev certifikatov KSKJ z dne 1. januarja, 1942—A (Excellent), vsled česar se lahko razne podpore tako točno izplačujejo, zato naj javnost K. S. K. Jednoti posveča svoje popolno zaupanje in se isto vseril toplo priporoča.
>Naš brat glavni tajnik nam je te dni pisal, da imamo sedaj vseh vladnih obveznic (USA bonds) za $1,648,000, poleg tega pa še v skladu neizplačanih posmrtnin za $21,000. V bondih za oba oddelka je investiranega nad štiri milijone dolarjev; to šo obveznice, katere se lahko vsak čas proda. Ako bi to sedaj izvršili, bi lahko naredili veliko vsoto dobička; toda kam bomo pa z denarjem, saj nam obveznice donašajo še precej lepe obresti! Lahko bi rekli, da ima naša Jednota sedaj približno tretjino svojega premoženja naloženega v vladnih obveznicah; naša vlada potrebuje sedaj denar in s tem ji skušamo tudi mi nekoliko pomagati pri ogromnih stroških sedanje vojne, da bi bila ista čim prej uspešno ali zmagonosno končana.
Ko boste torej še ta dva meseca agitirali v naši sedanji "V" kampanji mladinskega oddelka, zavedajte se vseh teh gori omenjenih dejstev, pa bost^prišli do zaključka, da je-lahko agitirati za K. S. K. Jednoto!	,
KAMPANJSKI GLASOVI
OD HIŠE DO HIŠE
Piše JOHN GERM, glavni predsednik KSKJ
Še dobra dva meseca imamo časa, da, dragocenega časa, katerega lahko uspešno porabimo prepotrebno kampanjo za pri dobivanje članstva v mladinski oddelek naše Jednote.
Pol milijona nove zavarovalnine so že pridobila naša agilna društva tekom šest mesecev kampanje. Je sicer to že dokaj lepa svota nove zavarovalnine, zato izrekam najlepšo zalivalo v imenu Jednote vsem onim društvom, njih uradnikom in uradnicam in vsem posameznim članom in članicam, ki so pripomogli do te lepe vibte nove zavarovalnine
Toda bratje in sestre! Pol milijona nove zavarovalnine ni zadosti, ako pomislimo, da šteje naša Jednota do 180 krajevnih postojank. Zato pa moramo pridobiti najmanj še pol milijna nove zavarovalnine tekom zadnjih par mesecev.
Moj apel gre vsem društvom, posebno pa še onim 49 društvom, ki dosedaj še niso pridobila niti po enega novega člana za mladinski oddelek tekom kampanje.
Prosim vas, zdramite se! Vstanite vi, polmrliči! Odprite se vi iivi grobi in naš rod vodite k boljši dobi. Pridobite in vpišite svoje malčke, sorodnike, znance in prijatelje v mladinski oddelek KSKJ! Zavedajte se, da ste del Jednote. Pomnite, da ja vaša dolžnost, da tudi vi nekaj storite za porast Jednote!
Jaz bi rad videl, da ne bi bilo niti enega društva ob koncu te kampanje, da ne bi pridobilo vsaj enega ali več članov za mladinski oddelek. Zato pa, bratje in sestre, le zavihaj mo rokave, in od hiše do hiše za mladimi člani! Žrtvuj mo nekaj časa v teh zadnjih par mesecih za našo mladinsko kampanjo. Naš cilj pa bodi: Najmanj še pol milijona nove zavarovalnine od sedaj pa do konca leta 1943!
Tudi jaz bom storil vse, kar bo v moji moči. Šel .bom od hiše do hiše in skušal, da pridobim čimveč članstva za naš mladinski oddelek tekom te kampanje. Bratje in sestre! Tudi vi storite isto! Nekoliko požrtvovalnosti je treba, in naš cilj na-daljnega pol milijona nove zavarovalnine tekom te kampanje bo dosežen!
Prejmite sobratske in iskrene pozdrave od
Vašega glavnega predsednika.
PRI KAMNOSEKU
Že spet pri delu, mojster znani... Brezdelje tebi ni uganka; ker žrtve jemlje smrt med nami, ti naročil zato ne manjka.	-
Vsak dan saj groba vsi smo bliže,--
ti mrtvim delaš spomenike, nagrobne kamne, plošče, križe priproste, majhne in velike.
V nagrobne kamne ti imena izklešeš raznih smrtnih žrtev, njih starost—važnega pomena: prekmalu vsak ostalim mrtev!
Na mirodvoru, tam število" se umotvorov tvojih kaže, kar mrtvih bo spomin slavilo stoletja še—saj smrt ne laže.
Ko kamen tak nagrobni zame boš delal, barve malo rdeče in ga postavil h koncu jame, besede vkleši vanj sledeče:
JAMICA, MIRU SI KRAJ, IN SVETI KRI2—KLIC V VEČNI RAJ! -o-
Konferenca v Moskvi
Za ONA, spisal PETER LIPA
Ko bodo izšle te vrste v tisku, se bodo gotovo že vršile seje konference v Moskvi med našim državnim tajnikom Cordell Hullom, angleškim* zunanjim ministrom Anthony Ede-nom in sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve, Vjačeslavom M. Molotovom.
O čemu bodo govorili ti trije vodilni državniki?
Lahko si mislimo, da bodo hoteli Sovjeti kot domačini govoriti prvi. Molotov bo najbr-že vprašal: "Kdaj vam bo mogoče, vam Angležem in Ameri-kancem, da izkrcate močne vojaške sile v zahodni Evropi, da tako odvrnete del nemških čet z ruskega bojišča?"
Predesdnik Franklin D. Roose-velt in premier Churchill sta oba z vso jasnostjo povedala, da nameravata izvesti te vrste izkrcavanja. Obenem pa sta tudi objasnila, da ne bosta začela teh operacij prej, pred no ne bo kolikor toliko sigurno, da se ne morejo ponesrečiti—tudi ne en sam dan poprej. Najbrž so bili Sovjeti "obveščeni"—kot pravijo diplomati—o tem, kdaj mislimo, da bo ta dan prišel. Eden in Hull bosta najbrže odgovorila, da morajo priti dodatne tozadevne informacije iz ameriških in angleških vojaških krogov.
Sovjeti trde, da so tako zelo izčrpali Nemčijo, da bi se naša invazija že zdaj posrečila. Morda celo mislijo, da Angleži in Amerikaner zato zavlačujejo dan svojega nastopa, da bi ruski vojaki prav do malega sami dokončali krvavo delo uničenja Nemčije—toda, če bi to pove-* dali, bi bila konferenca razbita.
Ako Rusi tega nočejo, potem bo morala konferenca preiti na druge predmete. Naslednja točka bo najbrže: Kako naj se uredi uprava zasedenih dežel— sovražnih in zavezniških—vse dotlej, dokler ne bodo zmožne, da se vladajo same?
Pri tej točki bodo predstav-
le Estonija, Latvija in Litvani j a del ruskega državnega ozemlja in malo nato so sovjetske čete vkorakale v Besarabijo ter severno Bukovino.
Sovjetsko stališče je, da so te dežele pristopile k zvezi Sovjetske Unije na podlagi plebiscitov, ter da so vsled tega ravno tako upravičeno del Sovjetske države kot je Kalifornija del Združenih držav. Washington in London pa še vedno priznavata i^eodvisnost teh treh baltiških držav, in tudi drugih teritorialnih sprememb nista nikdar priznala. Obe stališči sta si preveč v nasprotstvu, da ne bi enkrat prišlo do spopada in moskovska konferenca je po mišljenju mnogih ravno tako pripravna za to, kot katera koli druga.
Kot izgleda, imata Velika Britanija in Združene države dvoje različnih načrtov za postopanje v zasedenih deželah, prvega za sovražna ozemlja, drugega za priznane zavezniške dežele. V Italiji se je ustanovila zavezniška vojaška uprava, imenovana AMG. Smatra se, da bo pozneje prevzela vlado civilna uprava—ki bo pa še vedno pod zavezniško kontrolo —katere naloga bo, da izvrši volitve nove odgovorne italijan ske vlade. Precej podobne bo do razmere, ki bodo nastale v Nemčiji, Madžarski, Rumuniji in na Bolgarskem.
Britanski in ameriški državniki so izjavili, da AMG ne bo prevzela uprave v deželah naših zaveznikov. Na Norveškem na primer, ali v Jugoslaviji je seveda mogoče, da pride do neke vrste vojaške uprave, dokler sovražnik ne bo popolnoma pregnan iz dežele. Norvežani in Jugoslovani iz obeh vlad v izgnanstvu bodo najbrže soudeleženi v teh vojaških upravah začasnega značaja. . Čim prej mogoče, pa se bodo vlade v izgnanstvu povrnile v svoje kraje in prevzele same vse upravne posle.
Kaj nameravajo storiti Sovjeti v tej zadevi, ni povsem
niki Angležev in Amerikancev jasno> ampak izrazili so že svo-
morda hoteli najprej razčistiti vprašanje, katere dežele je smatrati za sovražne, in kakšna so svojstva držav na konferenci. Ker Kina ne bo imela svojega predstavnika v Moskvi, bo šlo v tej zadevi le za evropske dežele. Ker pa Britanija inZdružene države nimata nobenih zahtev v Evropi, bo šlo le za sovjetske meje.
Prav posebno bo morda ta konferenca obravnavala status onih ozemelj, katera si je Rusija prisvojila v teku vojne. Po razsulu Poljske so zasedli Sovjeti približno polovico poljskega ozemlja—kot so bile državne meje takrat začrtane. Po svoji zimski vojni (1939-40) proti Finski, je Rusija zasedla še nekaj več teritorija Spomladi leta 1940 so posta-
jo nezadovoljnost z AMG. Z vlado v izgnanstvu, katye ozemlje bodo dosegli prvo, so pretrgali diplomatične odnoša-je, tako da je morda treba iskati pojasnenja o tozadevnem ruskem mišljenju v komitejih "Svobodne Poljske" in "Svobodne Nemčije," ki so bili formirani v Moskvi in so se izjavili za demokratični režim v svojih deželah, a so havidezno pod vplivom komunizma.
Dejstvo, da žele Velika Britanija, Amerika in Rusija v teh zadevah sodelovati, je razvidno iz organizacije Sredozemske komisije, v kateri so zastopani vsi trije in Francija. Čeravno je dejal Hull, da je ta komisija poklicana le, da poroča o izvršenih dejstvih, je vendar prva skupna stvar treh velikih za-
vetnikov in bi mofla pridobiti na vainostL Pogajanja v Moskvi bodo pokazala, kaj bo.
Toda še ena naloga, bolj vaš-na in usodepolna stoji pred trojico zunanjih ministrov v Moskvi Pripraviti morajo skupno konferenco svojih predstojnikov, Roosevelta, Churchilla in Stalina.
Sestanki voditeljev držav ponavadi ne rešujejo temeljnih političnih vprašanj. Do tekih razgovorov pride takrat, ko so vsa bistvena vprašanja že razčiščena, in se išče le praktična pota dejanske izvedbe. Dokler ni dosežen sporazum v načelnih vprašanjih, se voditelji držav sploh ne sestanejo.
V slučaju Roosevelta, Stalina in Churchilla so politična vprašanja, za katera gre tako neizmerne važnosti za bodočnost sveta, da so dobili Eden, Hull in Molotov, ki poznajo vse mednarodno-politične ideje svojih predstojnikov, naloga, da pripravijo temelje tega sporazuma, ter da določijo, v kolikem obsegu se te ideje krijejo.
Šele potem bo moglo priti do one velike konference, na katero svet že tako dolgo čaka. -o-
Sateliti bi radi zapustili ladjo, ki se pogreza
OFFICE OF WAR INFORMATION
FOREIGN I«ANGUAGE DIVISION Washington, D. C.
Različni govori voditeljev sa-telistskih dežel so v teku zadnjih osem dni so zbudili v Washingtonu v mnenju nekaterih opazovalcev sumnjo, da si te uradne osebnosti v naprej pripravljajo nove politične pozicije, na katere se nameravajo umakniti v trenotku, ko bo postalo'jasno, da se je treba odločiti od osišča. ,
Govor Pierre Lavala je zelo značilen iz naslednjih vzrokov: l) Uvod tega govora spominja mnogo bolj na uradnika, ki se čuti odgovornega napram svojim domačim volilcem kot na voditelja, ki kratkomalo odloča; 2) v govoru samem govori Laval o času,'ko je bil še socialističen poslanec, ko je sodeloval z Briandom, o svojem zaslužnem deležu "Locarna" in "zavezniških konference"; 3) v nasprotju s svojo prejšnjo pro-nemško bojevitostjo je zdaj govoril žalostni brezplodnosti vojne.
Franco je v svojem govoru od 1. oktobra naznanil, da zapušča stališče "nebojevništva" v zameno za "pozorno nevtralnost." Trdil je seveda, da svoje politike, kateri je bil ostal zvest skozi sedem let, ni spremenil; tudi njegove obtožbe proti bolševizmu so bile strastne kot vedno; toda napadi na liberalizem so bili redki in brezbarvni. Španske domače 'vesti poročajo, da je še en oddelek modre divizije razpuščen. Postaja Falanga se pritožuje, da je falangizem zdaj pod ognjem z desne in leve. Falanga si je tudi prizadevala ta teden na vso moč, da bi dokazala, da nima "nobenih direktnih zvez" z
organizacijami v tujini.''
Na Madjarskem se je odigrala burna seja vlade, ko je Nemčija zahtevala, da pripoznajo novo Mussolinijevo vlado republikanskih fašistov; rezultat je bilo pripoznanje bolj "de facto" kot "de jure," pri čemer je bila vsaka opazka glede Italije z največjo skrbnostjo opuščena. V tej zadevi pa seveda vidijo opazovalci nekakšen slaboten poskus Madžarov, da si najdejo neke Vrste zvezo z Združenimi narodi.
Helsinki in Vichy, te marionetne vlade, še nista pripozna-la. Radio postaje osišča ponujajo svojim slušalcem ono tolažbo, katero pač najdejo v takih dejstvih *ot, da je pripo-znalo novo vlado "30 italijanskih rezidentov v Saigonu in Cholenu," ali pa "italijanski državljani v portugalskem Macao."
Ministrski predsednik Pibul
Senggram v Thailandu je dne 11. septembra izrazil neko čudno mnenje, ki je videti jako neodločeno. "Pravijo mi, da bomo mi oni, ki bodo na koncu zmagali—ono zadnjo odločilno b$ko. Slučaj je nanesel, da se nahajam na strani osišča. Mislim torej, da bo osišče dobilo končno zmago. Stranka Združenih narodov pa se s tem najbrže ne- bo strinjal. Oni pravijo, da bodo sami oni, ki bodo na koncu zmagali. Mislim, da je bolje, da ne govorim ničesar več o tej stvari, kajti sicer bo govorniku Thai radio težko, da vam vse to prečita. Zaključil bom torej z izjavo, da končna zmaga in brezpogojna predaja nista ista stvar."
Celo tudi v najnovejši nemški propagandi pokaže skrbno analiza presentljiv razvoj. Proslava obletnice tripartitnega pakta pretekli teden je bila zelo formalna in čisto prazna. Ribbentrop se je ves čas le zagovarjal. Niti Ribbentrop, niti Goebbels v svojem zadnjem go-vbru, nista več priznavala one tradicije nacističnih govorni kov, ki zahtevajo, da se je treba srdito norčevati iz Churchilla, Roosevelta in drugih An-glo-ameriških uradnih osebnosti. Goebbels je porabil to priliko za to, da uvede nov slogan, ko je imenoval Nemčijo "republikansko Fuehrer-državo." In, akoravno je s poudarkom obupal nad vsemi možnostmi "razumevanje in podporo" zavezniških krogih, je Goebbels vendar na bolj zvit način ponovil svoj poziv iz meseca februarja, ko je dne 4. februarja, 1943 poklical ono "jasno misleče" ljudi v Londonu in Washingtonu, ki poznajo bolše-viško nevarnost.
Poskus evropskih satelitov, da bi se nekoliko oddaljili od pozicije nacistov, je morda pred vsem popuščanje napram nasprotnim elementom v domačem javnem mnenju. Nacisti so zelo vznemirjeni radi negatov-nih tendenc, ki groze uničiti njihov novi red, ter so se ponižali do nekaterih prijaznih gest napram manjšim narodom, in v nekaterih slučajih celo obetali neke vrste pseudo-neodvisnost. Toda, na drugi strani so pa te spremembe v držanju satelitskih vodstev morda začetne pote(ze zvitih oportunistov, ki si prizadevajo zrahljati svoje zveze z Nemčije, ki ima očividno vedno manj izgledov na to, da zmaga v vojni. Ker nekatere važne izjave preko radia dokazujejo, da imajo nacisti svoje prste umes, bi bilo možno, te najnovejše govore razumeti tudi kot nami gavanja na možnosti miru. Čutiti je, da Laval in Franco morda zdaj poskušata, kljub vsemu, kar imata še poleg tega v mislih, splavati vtako pozicijo, da bi mogla postati posredovalca.
SMRT V VODI PO NAJNOVEJŠIH RAZISKAVAH
Notranja izkrvavitev povzroči smrt
Zdravniška ve.da je v najnovejšem času zmeraj bolj jasno spoznala, da je smrt v vodi posledica notranje izkrvavitve, ki vpliva na možgane in srce. Zaradi mrzlotnih dražljajev se kožne celice nenadoma skrčijo in zato se izlijejo večje množine krvi v trebušno votlino.
Podcenjevati pa tudi ne smemo vzroke, ki so pri smrti v vodi duševne vrste. Moderna psihologija globin bo morala razrešiti uganko različnih zavestnih ali podzavestnih sugestiv-nih predstav, ki jih tudi sicer občuti človek ob raznih prilikah v življenju. Plavalci, ki so bili v zadnjem hipu rešeni smrti, vsi soglasno izjavljajo, da so nenadoma občutili, kako niso imeli nobene telesne moči več. Po zdravniških preiskavah pa ni bilo pri teh nobene telesne hibe. Torej je bil vzrok ne-
nadne ohromitve telesa dušev-" ne vrste. Brez dvoma so delovale podzavestno ali zavestno sugestivne predstave.
Napak bi bilo, da bi v življenju smatrali take sugestije kot smešne. V trenutku, ko je človek v največji življenjski nevarnosti, v hipu, ko so mu vse moči najbolj napete, more človeka prevzeti taka sugestija, ki dobi v oblast vso voljo in vso miselnost. V tistih nekaj sekundah, ko je življenje v največji nevarnosti, se pač razvije borba med pametjo in zlo sugestijo, ki razjeda živce in bolj hitro deluje, kakor pa .bi mogla vplivati mirna presoja pameti. Usodi plavalca je praznoverje pripisalo marsikako usodno prerokbo. Kdo bi imel sam sebe tako v oblasti, da bi mogel v trenutku največje nevarnosti mirno presoditi svoj položaj. Psihološki vedi je znano preveč takih primerov, kakor pa da bi mogla zanikati nevarni vpliv samosugestij.
Mimo tega dokazujejo izkušnje na področju plavalne umetnosti dovolj jasno, da pride kritični položaj opasne vrste kar nenadoma, tudi po telesnih organskih motnjah, ki nimajo s tehniko plavanja prav nobene zveze in ki napadejo plavalca nenadoma, čeprav je še tako izurjen plavalec. Čim se pa dvom le za milimeter usidra v občutenje plavalca, se ta dvom od sekunde do sekunde veča, vse zaupanje vase je spodjede-no in nesreča se zgodi.
V vseh teh primerih torej ne zavisi.vse od tega, ali so telesne motnje velike ali majhne, marveč mnogo bolj od tega, ali je plavalec samega sebe svest in ali ima brezpogojno neomajno vero v svojo zmožnost in v svoje znanje. Zgodovina pozna primere, da so celo orjaki močnega osebnega hotenja, ki jih je množica težkoč oslabila, izgubili vero v svoj končni uspeh, tako da so iz najvišje samozavesti strmoglavili v globine zda-vajanja. Prvi napad takšnega zdvajanja je zmeraj najbolj nevaren. Čim človek premaga prvi nastop takih trenutkov, potem bo tudi pozneje obvladal samega sebe.
Za reševanje iz vode so najnovejše preiskave dognale dve posebno• važni točki: še do 15 minute more podaljšani mozeg kljubovati pomanjkanju kisika in zastrupijenju ogljikovega kisika, odkar je v nevarnosti, da bo utonil.
VZROK POMANJKANJA GAZO LIN A
Washington. — Ko je predsednik Roosevelt razodel, da se je udeležilo 855 letal ameriškega poleta z dne 8. oktobra na Bremen in Vogesack v Nemčiji, je porabil to priliko, da objasni ameriškemu ljudstvu, koliko doprinesejo vsi k takim napadom v pogledu oskrbe.
Predsedriik je povedal, da se je nahajalo v teh 855 letalih, letečih trdnjavah, liberatorjih in "Thunderbolt"-lovcih, več kot 5,000 mož posadke. S seboj nesli 2,500,000 funtov bomb, 2,750,000 strelov munici-je in — nekoliko presenetljivo — 800 funtov zemljevidov. Od njih vseh skupaj pokrita distança znaša 850,000 milj. Že samo pri poletu v zrak, ko so obletavali letališče in pristali, so pretekli 1,400 milj na tleh. Nad sovražnim ozemljem so se nahajali od dveh do šest ur.
Ta polet sem je potrošil sko-ro 1,000,000 galonov bencina in približno 25,000 galonov mastnega olja.
To je eden od vzrokov, je dejal predsednik, nanašajoč se na poslednjo točko, zakaj je bila za ameriške avtomobiliste zmanjšana količina gazolina, katere imajo na razpolago.
-o-
Ameriki preti nevarnost vsled vojne. Vsak državljan je dolžan, da po svoji ožnosti kupi Obrambno bond« ta znamke (Defenae Bonds and Stampa)«
\
Ustanovljena y Jolietu, m, dna x «urita. 1»! inkorpcrirana t driavl TTH-r^to. dne 12. Januarja, 13M. GLAVNI URAD: 181-363 N. CHICAGO BT, JOUST. ILL. Telefon ▼ glavnem urada: JoUet 6448: stanovanja glavnega tajnika »448.
Od ustanovitve do 30. septembra, 1943 znaia skupna izplačana podpora $8905,770
Solventnoct 13724% Öaatnl predsednik: FRANK OPEKA. North Chicago, m.
glavni odborniki
Glavni predsednik: JOHN GKRM. 817 Kasti "CT St, Pueblo. Oolo Prvi podpredsednik: JOHN ZEPRAN. 3723 W. 16th Bt. Chicago. IUL DrugI podpredsednik: MATH PAVLAKOVIOH. 4715®atflald 8t, Pittsburgh, Pa. petji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN. 196—2tod 81, N. W„ Barbertoo. O. Četrti podpredsednik: MTKT CERKOVNIK. P. O. Bok 387. By. m«"" Peto podpredsednica: JOHANAMOHAR. 1138 Dffitagliam Ava. Sheboygan. Wis. Šesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH, 4673 Pearl St., Denver 16. Colo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. 361 N. Chicago St. Joiiet. m. Pomožni tajnik: LOUIS ŽKLEZMZKAR. 381 N. Chicago St. JoUet. DL O lavni blagajnik: MATT P. SLANA. 3S1 N. Chicago St. JoUet DL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St, JoUet HL Vrhovni sdravnlk: DR JOSEPH E. URSICH. 1901 W. Cermak Rd.. Chicago. Hl.
NADZORNI ODBOR Predsednik: QBORGE j. HRINCE. 613 Adams Ave, Eveleth. Minn. Prva nadsornlea: MARY K. POLUTNIK. 1711 K 90th St. Larain. O. DrugI nadeornik: FRANK LOKAR, 1383 Hawthany St, Pittsburgh, Pa. Tretji nadzornik: JOHN PEZDIRTZ, 14904 Pepper Ave., Cleveland 10, Ohio Četrta nadzornica: MARY HOCHEVAR, 21241 Miller Ave, Cleveland 19, Ohio
FINANÖNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM. 817 East "CT St, Pueblo. Cola Tajnik: JOffiP ZALAR, 361 N. Chicago St, JoUet HL Prvi odbornik: FRANK J. GOSPODARICE, 300 Ruby St, Joiiet HL DrugI odbornik: MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A. Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, WUklnsburg. Pa Če try odbornik: GEORGE G. BRINCE, 716 Jonee St.. Eveleth. Minn.
POROTNI ODBOR Predsednik : JOHN DECHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MARY KOSMERL. 117—5th St, a W, Chisholm, Minn DrugI porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St., Pueblo, Cola Tretji porotnik: 4OHN OBLAK, 215 W. Walker St, MUwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSET.TCH. 1847 W. Cermak Rd, Chicago. EEL Peti porotnik: JOHN BEVEC, Alexander Ave, Strabene, Pa. Šesti porotnik: LUKA MATANICH. 2624 E. 109th St, South Chicago, m.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
, VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC. 1045 Wadsworth Ave, North Chicago. Dl.
NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M. TEŽAK, 457 Indiana St, JoUet HL
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se po&lljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, JoUet, 111.; dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K. S. K JEQNOTE, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Naznanilo o umrlih
Ime
215	John Evans
216	John Kazek
217	Louis J. Costello
218	John Pechauer
219	Louis Sile
220	John Matjasich
221	Andrew Slatt
222	Joseph Tomsic I
223	Louise Nose
224	Mary Krzicnik
225	Andrew Jelencich
226	Martin Barbie
227	Anna Sutej
228	John Vinski
229	Anna Udovich
230	Bostijan Znidarsic
	«			
	ç C "3	t. S 0»	a C 0 V	S
Cert. i	Vsota zsvaroi	B 3 « a	2 E CA m	C TJ ! c
Odrasli oddelek				
6858	$1000	9- 1-43	64	146
15293	1000	8- 1-43	79	95
2838	icoo	9- 8-43	70	217
9378	1500	9-15-43	66	65
5376	1000	9-14-43	64	62
24958	500	9- 9-43	35	44
16054	1000	8-29-43	60	14 1
2613	lCOOi	9- 8-43	80	7
2964	1000	9- 7-43	81	104 i
32783	1000	9-13-43	27	1
DDI 111	250'	9-15-43	60	1
1231	1000	8-31-43	66	21
7897	1000	9-11-43	46	145 !
4708	500	7- 5-43	72	91
9863	1000	9-17-43	42	176
12606	1000; 9-26-43		72	113 !
Mesto
Cleveland, O. Broughton, Pa. Salida, Colo. Milwaukee, Wis. Bradley, 111. So. Chicago, 111. Butte, Mont. Pueblo, Colo. Pueblo, Colo. Chicago, III. Chicago, 111. Presto, Pa. Beaver Falls, Pa. Rankin, Pa. Detroit, Mich. * Denver, Colo. •
Operirani in poškodovani
Ime
m ®
B-O

1§
Z i» >
< Mesto
447
448	j
449
450
451
452
453
454	I
455
456
457	I
458
459
460
461
462
463 461
465	!
466
467
468
469
470	i
471
472
473
474
475
476
477
478
479
480
481
482
483
484
485
486
487
488 •489
490
491
492
493
494
495
496
497
498
499
500
501
502
503
504
505
506
507
508
509
510
511
512
513
514
515
Shirley Millerin	CC44853 8-31
Joseph Spelich	12458 7-29
John Kastelic	D1138 7- 7
Joseph Smet-ke	2401 6-23
John Tratnyek	26791 8-28
Anton Mikolich	16587 8-16
Margaret Glinsek	| FF42807 8-25
John Zupancic	D1618 11-29
Mary Mehle	8774 9- 1
Julia Pfister	DD1210 8-27 Adeline Bowhan
Malwitz	17511
Pauline Turk	10038
Anthony S. Glavic	D2445
Jennie Shimko	CC3796
Louis Dukovcic	11806
Albert Kostelec	C4070
Harold Novak	|HH449Q2
Mary Pusovich	D642 Mary Pristavec Decker CC643
Michael Bejek	! 35125
John Markoya	24285
Robert Coltri	FF132 Frater Bonifac Dimnik 23080
Jennie Golob	i C4376
Agnes Sikovsek	CC407
Mary Krese	CC44625
Eleanor McManamon	D617
Jennie Perko	16593
Jane Ulasich	D4160
Frank Virant	D4762
Louis Krajc	I D5419
Rose Jaksa '	I DDI57
Mary Jenskovec	D2492
Mary Pungerchar	4771
Florence Hunter	D3943
Mary Fierst	11073
Anton Sustar	DD1027
Frances Leskovec	CC44536
Anna Rautar	9-28
Lucille Grepo	15498
Joseph Radelja	D1514
Theresa Mihelich	13/45
Theresa Mihelich	1 13745
Marion Kilter	CC4.xjJ.
Josephine Somrak	DD42021
Catherine Luke	CC42639 Lucille Zgonc
Mary Rettko-	£4197
Frank Umek	C1011
Helen Bayuk	D1950
Marie Strezisher	DD7bO
Louis Wamberger	20899 Agnes Kuznik
Frank Godec	26195 Frank Pultz
Joseph Erdeljac	D404J
Joseph Ciuka	1568» Mary Tomasic
Celia Svoke	12TO5
John Kirn	^7105
Mary Zabukovec	D4704
Gertrude Jurjov.ec	IJWw
I Viola Kastrinos	D159U
Frances Puhek	D4524
Anna Kuznik	16010
Mary Modic	8032
Josephine Orazem	144'0
Frank Xrall	' D2648
Elizabeth Besowshek	7477,
43 S100.001 43 250.00 •43 75.00 ■43 50.00 43 100.001 ■43 100.00 •43 100.00 ■40 250.00 136 ■431 50.00! 156 ■43 50.00 157
2 5 7 7 148 72 112
9- 3-43 8-25-43
8-20-43
6-29-43
9-	3-43 8-17-43
8-11-43
9-11-43
8-11-43!
9-	9-431
8-17-43)
9-	4-43 9-10-43 8-27-43
7-21-43
8-28-43 8-20-43
7-12-43
8-10-43
8-25-43
9-	8-43 9- 4-43
8-12-43
9-	1-43
8-31-43
9-18-43 8-21-43
8-31-43
9-24-40 9- 2-43 9-10-43! 7-28-43
7-28-43 9-24-43 9-16-43 5-18-43 9- 8-43 9-15-43
8-	7-43
9-22-43 9-17-43 9-25-43 9- 8-43 9-22-43 8-24-43 8-27-43
8-31-43
9-27-43
7-28-43 9- 3-43 9-22-431 9-17-43" 9-13-431 9-21-43 9-22-43 9- 7-43 9-10-43
8-28-43
9-	9-43.
100.00	157
75.00	157
75.00	63
50.00	207
250.00	64
50.00	2
200.00	63
100.00!	112
100.00	120
100.00	148 25.00	148 50.00	188
100.00	1 100.00. 203
100.001	81 100.00	194 100.00	208
7 20 25 25 25 78
100.00 50.00 75.00; 50.00 50.00 100.00 100.00 120 100.00 150 100.00 165 50.00 169 100.00 169 100.00 174 100.00 225 100.00 225 50.00 208 200.00 208 100.00 5 100.00 55 50.00 163 ICO.OC 219 100.00 5 50.00 29 100.00 59 100.00 72 100.00; 103 100.00 146 50.00 146 50.00 214 75.00 224
50.00	7 100.00 108
50.00! 133
100.00	207
100.001	207
100.00	78
100.001	56 . 75.00Î 156 100.00! 162
50.001	162 100.00! 162
75.00 63 100.00! 78
Joiiet, 111. La Salle, 111. Pueblo, Colo. Pueblo, Colo. Bridgeport, Conn. Ely, Minn. 1 Ely, Minn. Willard, Wis. t Chisholm, Minn. Sheboygan, Wis.
| Sheboygan, Wis. .. Sheboygan, Wis. i Cleveland, O. Maple Hgts., O. Etna, Pa. Joiiet, 111. Cleveland, O. Ely, Minn. Forest City, Pa. Bridgeport, Cotyi. Bridgeport, Conn. Homer City, Pa. Chicago, 111. Ely, Minn. Pittsburgh, Pa. Canonsburg, Pa. Butte, Mont. Pueblo, Colo. Ironwood, Mich. Cleveland, O. Cleveland, O. Cleveland, O. Chicago, 111. Forest City, Pa. Cleveland, O. West Allis, Wis. Cleveland, O. Cleveland. O. I Willard, Wis. So. Chicago, 111. So. Chicago, 111. Butte, Mont. I Butte, Mont. La Salic, 111. Crested Butte, Col. Pittsburgh, Pa. I Euclid, O. I La Salle, 111. Joiiet, 111. Eveleth, Minn. I Ely, Minn. West Allis, Wis. I Cleveland, O.
Cleveland, O. i Cleveland, O.
Cleveland, O. i Pueblo, Colo. Joiiet, III. Ironwood, Mich. Maple Hgts., O. I Maple Hgts, O. Chicago, III. ! Leadville, Cole. ! Chisholm, Minn, j Cleevland, O. Cleveland, O. I Cleveland, O. Cleveland O. I Chicago, 111.
IZPLAČANA IZREDNA PODPORA
Zaporedna itev. 31 ' Druitvu Marije Pomočnice, «: 17, Jenny Und, Arkansas, za Louis Grilc, cert. it. 27501, Izplačano $10.00.
32	'
Druitvu Jezus Dobri Pastir, 5t. 32, Erramclaw, Washington, za John Ko-shsk, cert. it. 7418, izplačano $10.00.
33
Druitvu sv. Družina it. 207, Msple Heights, Ohio, za Joseph Stsnec, cert, it. 30851, izplačano $10.00.
IZPlAČANA STAROSTNA PODPORA
2
Druitvu Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joiiet, Illinois, za Mary Papic, cert. št. 191, izplačano $565.63.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
IZ URADA GL TAJNIKA
SPREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC SEPT. 1943 ODRASLI ODDELEK Novi člani in članiee (pristopili) K društvu št. 1, Chicago, III.: FF-45022 Joseph Zeibert, R. 38 $250; CC-44041 Wanda Rabetz, R. 31 $500; CC-44942 Louis Dolmovich, R. 31 $500; CC-44943 Joseph Osterman^ R. 32 $500; H H-44994 Henry Zugich, R. 18 $500.
K "društvu št. 2, Joiiet, 111.: FF-45023 Irene Przybysz, R. 18 $500; CC-44944 Bernard Vidmar, R. 18 $1000; CC-44945 Richard Galick, R. 16 $1000; CC-44946 Robert Plut, R. 16 $1000; CC44947 Ann Beber, R. 18 $1000; CC-44948 Genevieve Beber, R. 20 $1000; CC-44949 Vera Galick, R. 40 $500.
K društvu št. 7, Pueblo, Colo.: FF-45048 Joe Papish, R. 18 $500. M K društvu št. 11, Aurora, 111.: CC-44950 Robert Zelensek, R. 16 $1000.
K društvu št. 12, Forest City, Pa.: HH-4499S Frederick Rakuba, R. 18 $500.
K društvu št. 15, Pittsburgh, Pa.: CC-44951 Ann Hodnik, R. 17 S500.
K društvu št. 30, Calumet, Mich.: H H-44996 John Sustarich, R. 35 $1000.
K društvu št. 32, Enumclaw, Wash.: GG-45033 Dorothy Sturm, R. 16 $500.
K društvu št. 50, Pittsburgh, Pa.: FF-45024 Richard Trempus R. 16 5500; FF-45025 Frank Balkovec R. 16 $500.
K društvu št. 51, Iron Mountain, Mich.: H H-44997 Paul Rodman, R. 16 $500.
K društvu št. 56, Leadville, Colo.: FF-45026 Evelyn Faidiga, R. 19 $1000; CC-44952 Frances Vidick, R. 32 $500. K društvu št. 64, Etna, Pa.: CC-
44953	Anna Capan, R. 17 $500; HH-44998 Catherine Hajnic, R. 44 $500.
K društvu št. 65, Milwaukee, Wis.: H H-44999 Anna Neutzel, R. 16 $500. K društvu št. 72, Ely, Minn.: HH-
45000	Albert Marn, R. 18 $500; HH-
45001	Mary Zgainer, R. 18 $500.
K društvu št. 74, Springfield, 111.: FF-45027 Regina Malnar, R. 18 $500. K društvu št. 78, Chicago, 111.: CC-
44954	Margaret Wolsic, R. 16 $500.
K društvu št. 81, Pittsburgh, Pa.: CC-44955 Anna Shegina, R. 16 $500.
K društvu št. 85, Lorain, O.: CC-44956 Frances Pavlovcic, R. 22 $500; CC-44957 Evelyn Debevec, R. 17 $500. K društvu št. 87, Joiiet, 111.: HH-
45002	Donald Meznarsic, R. 16 $500. K društvu št. 90, So. Omaha, Neb.:
CC-44958 Anne Kasun, R. 16 $500.
K drtratVTi Str93, Chisholm, Minn.: CC-44959 Helen Jenko, R. 16 $250.
K društvu št. 94, Kemmerer, Wyo.: CC-44960 Katie Hangich, R. 28 $1000.
K društvu št. 95, Broughton, Pa.: H H-45003 Robert Dolinar, R. 18 $500.
K društvu št. 101, Lorain, O.: CC-44961 Corrine Janezic, R. 16 $500.
K društvu št. 103, West Allis, Wis.: CC-49642 Richard Hribar. R. 18 $500.
K društvu št. 104, Pueblo, Colo.: H H-45004 Lorraine Korun, R. 16 $500.
K društvu št. 108, Joiiet, 111.: CC-44963 Marie Hochevar, R. 18 $500; CC-4964 Mary Buthala, R. 16 $1000.
K društvu št. 111, Barberton, O.: CC-49645 Frances Zupec, R. 16 $1000; H H-45049 Mary Skraba, R. 18 $500.
K društvu št. 112, Ely, Minn.: HH-45005 Frances Shober, R. 31 $500.
K društvu št. 113, Denver, Colo.: CC-44966 Nick Cemas, R. 53 $250.
K društvu št. 115, Kansas City, Kansas: CC-44967 Rose Orel, R. 16 $1000; HH-45006 Emily Stampfel, R. 18 $1000; CC-44968 Isabelle Milcinovic, R. 18 $1000; CC-44969 Florence Bayuk, R. 17 $1000.
K društvu št. 120, Forest City, Pa.:, H H-45007 Mildred Lutkiewcz, R. 27 $1000
K društvu št. 131, Aurora, Mtnn.: HH-45008 Josephine Hudela, R. 18 $250; H H-45009 Louis Glavan, R. 19 $250.
K društvu št. 136, Willard, Wis.: CC-44970 Vincent Kotcon, R. 16 $5C0; HH-45010 August Podobnik, R. 16 $500
K društvu št. 144, Sheboygan, Wis.: HH-45011 Harvey Kordish, R. 16 $1000; HH-45012 James Bernot, R. 16 $500.	»
K društvu št. 145, Beaver Falls, Pa.: CC-45042 Frank Moravec, R. 17 $1000.
K društvu št. 146, Cleveland, O.: HH-45013 Harold Zakrajsek, R. 18 $500.
K društvu št. 148, Bridgeport, Conn.: CC-44971 Elizabeth Voros, R. 16 $1000.
K društvu št. 150, Cleveland, O.: HH-45014 Elsie Novak, R. 17 $500.
K društvu št. 156, Chisholm, Minn.: CC-44972 Valerie Spen!«), R. 21 $500.
K društvu št. 157, Sheboygan, Wis.: HH-45015 Mary Germ, R. 16 S500.
K društvu št. 163, Pittsburgh, Pa.: CC-44973 Alice Sambol, R. 21 $500; CC-44974 Philip Novosel, R. 29 $1000: CC-44975 John Kalinowski, R. 25 $1000; CC-44976 Albert Vidanic R. 16 $500; CC-44977 Violet Secen, R. 18 $500; CC-4978 Margaret Skrtich, R. 16 $500; CC-44979 Marie Secich, R. Iff $500; C C-44980 Steve Klesic, R. 18 $500.
K društvu št. 164, Eveleth, Minn.: CC-44981 Regina Kochevar, $1000.
K društvu št. 165, West Allis, Wis.: CC-44982 Anna Bohta, R. 36 $500.
K druitvu št. 166, Chicago, 111.: HH-45016 Rudy Koscak, R. 18 $500.
K društvu št. 169, Cleveland, O.: CC-45044 Frank Hribar, R. 18 $1000; FF-45041 John Eržen, R. 18 $500; CC-45040 Mary Hribar, R. 16 $500; CC-45042 Frank Stefancic, R. 16 $500; CC-
44983	John Pezdirtz. R. 16 $500; CC-
44984	Lillian Karis. R. 18 $500; CC-
44985	Mary Znidarsic, R. 18 $500; CC-
44986	Dorothy Chapic, R. 18 $500.
K društvu št. 179, Elmhurst, 111.: H H-45017 Martha Kerkos, R. 18 $500. ' K druitvu št. 187, Johnstown, Pa.: CC-44987 Alice Zallar, R. 17 $500; FF-45028 Anthony Samec, R. 16 $500; FF-45029 Edward Komin. R. 16 $500; CC-44988 John Draksler, R. 18 $500.
K društvu št. 188, Homer City, Pa.: H H-45052 Edith Clements, R. 16 $500. HH-45018 Mary Kozele, R. 18 $500;
HH-45019 Theresa Krejoclc, R. 18 $500.	.
K druitvu it. 193, Cleveland, O.: CC-44989 Celia Zalar, R. 18 $500.
K druitvu it. 196, Gilbert, Minn.: CC-44090 Helen Strukel, p. 18 $500. K druitvu it. 203, Ely, Minn.: HH-
45045	Albert Mslner, R. 17 $500; HH-
45046	Jennie Zupan, R. 17 $500.
K druitvu it. 204, Hibbing, Minn.: EE-45032 Frances Rapinac, R. 18 $500.
K druitvu it. 207, Maple Heights, O.: HH-45051 Harry Jelusic, R. 18 $500.
K «fruitvu št. 210, Universal, Ps.: FF-45030 Verna Kokat, R. 16 $500; CC-44991 Edward Habjan, R. 16 $500. K druitvu it. 219, Euclid, O.: HH-
45020	Donald Boyd. R. 18 $500.
K druitvu St. 232, Pittsburgh, Pa.: CC-44992 Ellen Kress, R. 33 $500.
K društvu št. 236, San Francisco, Cal.: CC-44993 Louis Govednik, R. 16 $500.
K društvu št. 241, Steelton, Pa.: HH-
45021	Walter Težak, R. 18 $1000.
K društvu št. 249, Detroit, Mich.: FF-45031 Justine Wolcansek, R. 18
$500.
i Zopet sprejeti
K društvu št. 2, Joiiet, 111.: CC-827 Frank Gregory, R. 26 $500.
K druitvu št. 21, Presto, Pa.: 25912 Kopač Rudolph, R. 18 $1000: D-3470 Anne Bigi, R. 18 $500; D-623 Rose Kopač, R. 19 $500.
K društvu št. 41, Pittsburgh, Pa.: 34246 Anthony Zajac, R. 37 $250.
K društvu št. 75, La Salle, 111.: D-2123 John Podlinsek, R. 21 $1000.
K društvu št. 78, La Salle, 111.: DD-43635 Mary Zidarich, R. 16 $500.
K društvu št. 109, West Aliquippa, Pa.: 24116 Kopriva George, R. 16 $500.
K društvu št. 162, Cleveland, O.: CC-41575 Vida Tratnik, R. 20 $500; 15710 Anna Pizmoht, R. 17 $1000; 12437 Mary Konsut, R. 17 $500; D-2350 Helen Ivas, R. 28 $500; 12473 Fannie Ekert, R. 23 $500; 16288 Anna Salomon, R. 16 $500; 15713 Antonia Gerbec, R. 18 $1000; 10901 Anna Slap-nik, R. 16 $1000.
K društvu št. 164, Eveleth, Minn.: D D-1431 Justine Kopach, R. 18 $250.
K društvu št. 169, Cleevland, Ohio: CC-44553 Rose Panchur, R. 17 $500; D D-268 Helen Zaric, R. 50 $500; DD-43167 Milan Kapel, R. 17 $1000; C-3240 Frank Stick, R. 31 $1000.
K društvu št. 172, Cleveland, Ohio: C-2465 Elsie Less, R. 17 $250.
K društvu št. 173, Milwaukee, Wis.: 15246 Fannie Cwiklinski, R. 17 $1000; 18175 Rose Karweik, R. 21 $500.
K društvu št. 207, Maple Heights, Ohio: D-3191 Dorothy Jelusic, R. Ki $250.
Vzele še en certifikat
Pri društvu it. 20, Ironwood, Mich.: H H-45038 Helen Santell, R. 24 $500.
Pri društvu št. 81, Pittsburgh, Pa.: CC-45039 Pauline Benec, R. 24 $1000.
Znižali zavarovalnino
Pri društvu št. 157, Sheboygan, Wis.: FF-43162 Josephine Markelz, R. 16, z $1000 na $500; FF-43161 Mary Markelz, R. 16, z $1000 na $500.
Prestopili
Od društva št. 25, Cleveland, O., k društvu št. 59, Eveleth, Minn.: CC-42443 Fred Mihelich, R. 24 $500; CC-43096 Frances Mihelich, R. 28 $1000. " Od društva št. 57, Brooklyn, N. Y., k društvu št. K)5, Brooklyn, N. Y.: DD-1604 Rev. Pius Petric, R. 41 $250.
Od društva št. 81, Pittsburgh, Pa., k društvu št. 162, Cleveland, O.: D-483U Agnes Obranovic, R. 28 $1000.
Od društva št. 81, Pittsburgh, Pa,k društvu št. 232, Pittsburgh, Pa.: C-3147 Ellen Kress, R. 28 $500.
Od društva št. 108, Joiiet, 111, k društvu št. 236, San Francisco, Cal.: CC-42509 Mary Stukel, R. 32 $500.
Od društva št. 120, Forest City, Pa., k društvu št. 169, Cleveland, O.: 31990 Matilda Churney, R. 26 $1000.
o
Suspendovani
Od društva št. 5, La Salle, 111.: E-89 Andro Padavic, R. 16 $500.
Od društva št. 7, Pueblo, Colo.: DD-43198 Josephine Kadunc, R. 18 $500; FF-44755 James Grebene, R. 18 $500.
Od društva št. 21, Presto, Pa.: DD-491 Annabelle Masi, R. 16 $500.
Od društva št. 29, Joiiet, 111.: CC-43986 Theresa Ambrose, R. 17 $500; D-4685 Anna Horvat, R. 18 $1000.
Od društva št. 55, Crested Butte, Colo.: BB-33583 Frajik Lackner, R. 16 $1000.
Od društva št. 64, Etna. Pa.: BB-19693 Joseph Bubas, R. 16 $500.
Od društva št. 78, Chicago, 111.: 14264 Rose Sraborneck, R. 20 $1000.
Od društva št. 90, So. Omaha, Neb.: CC-41234 William Ostir, R. 23 $1000; 8534 Anna Ostir, R. 21 $1000.
Od društva št. 114, Steelton, Pa.: D-3331 Mary Knebel, R. 16 $500. '
Od društva št. 135, Gilbert, Minn.: 32738 Theresa Komatar, R. 19 $1000.
Od društva št. 144, Sheboygan, Wis.: DD-1329 Wallace Skufca, K. 16 $500.
Od društva št. 148, Bridgeport, Connecticut: 31758 Matt Tkalec, R. 43 $500.
Od društva št. 165. West Allis, Wis.: CC-44182 Lenore Kozleucer, R. 23
$500.
Od društva št. 166, So. Chicago, 111.: DD-42549 Anna Mayerchik, R. 18 $500; D D-43926 Julia Muzinich, R. 18 $1000.
Od društva št. 169, Cleveland, Ohio: DD-437600 Frank Roberts, R. 17 $1000; 12624 Angela Skerl, R. 30 $1000; C-2688 Lillian Pertekel, R. 17 S1000.
Od društva št. 225. So. Chicago, 111.: D D-43397 Ann Bosnfik. R. 22 $1000.
Od društva št. 226, Cleveland, Ohio: CC-44666 Mary Mikesina, R. 31 $500.
Odstopili
Od društva št. 7, Pueblo, Colo.: C-1377 Joseph Bregar, R. 17 $1000.
Od društva št. 32. Enumclaw, Wash.: D D-1263 Bernice Sinkovic, R. 16 $250.
Od društva št. 59, Eveleth, Minn.: D D-42655 Bernard Skrinner, R. 22 $500.
Od društva št. 147, Rankin, Pa.: CC-41781 Anna Redackovich, R. 20 $500.
Premembe zavarovalnine iz razreda "CC" v razred "FF" Pri društvu št. 7, Pueblo, Colo.: FF-44677 Mary Fossceco, R. 31 $1000. "A" in "B" v razred "FF" Pri društvu št. 59, Eveleth, Minn.: FF-45034 John Shukle, R. 32 $1000. "A" in "B" v razred "CC" Pri društvu št. 64, Etna. Pa.: CC-
45035	Stephen Novak, R. 31 $5CO.
Prj društvu št. 78, Chicago, 111.: CC-
45036	Angeline Vucko, R. 25 $1000. Pri društvu št. 104, Pueblo, Colo.:
CC-45037 Carolyn Petros, R. 27 $1000.
Pri društvu št. 127, Waukegan, 111.: CC-45047 Mary Jakubowicz, R. 26 $1000.
"DD" v razred "CC
Pri društvu št. 110, Barberton, O.:
CC-4829 William Stopar, $1000.
Pri druitvu it. 210, Euclid* O.: CC-45050 Frances Kurnlk, R. 21 $500.
"DD** v rAzr^d
Pri druitvu it. 120, Forest City, Ps.: FF-42745 Mstilda Zupancic, R. 20 $500.
Pri druifvu it. 157, Sheboygan, Wis.: FF-43162 Josephine Markelz, R. 16 $500; FF-431£J Mary Markelz, R. 16 $500.
MLADINSKI ODDELEK
Novi člani načrta "AA"
K druitvu sv. Štefana, it. 1, Chicago, 111.: 37678 Robert). Verbic, 37579 Kenneth Osterman, 37580 Franci« M. GrilL
K druitvu sv. Cirila in Metoda, it. 4, Tower, Minn.: 37491 Paul E. Tekautz.
K društvu sv. Cirila in Metod« it. 8, Joiiet, 111.: 37581 Patricia Ann Stukel, 37582 Ralph J. Stukel, Jr., 37583 Helen J. Stukel.
K druitvu sv. Frančiška Šaleškega št. 29, Joiiet, 111.: 37529 Thomas J. Lekan, 37530 James J. Bozicevich, 37531 John F. Rolih, Jr.
K druitvu Jezus Dobri Pastir, it. 32, Enumclaw, Wash.: 37584 Robert W. Lines.
K druitvu sv. Barbare, št. 40, Hibbing, Minn.: 37585 Joseph ). Modich.
K društvu Vitezi sv. Florijana št. 44, So. Chicago, III.: 37545 Bernard J. Kompare.
K društvu sv. Jožefa št. 53, Waukegan, 111.: 37587 Donald A. Drasler.
K druitvu sv. Cirila in Metoda št. 59, Eveleth, Minn.: 37517 Louis Ste-blay, 37518 Roger F. Waseleski.
K društvu sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa.: 37495 John S. Cindrich.
K druitvu sv. Jožefa it. 69, Great Falls, Mont.: 37533 Yvonne F. Covert.
K druitvu sv. Antona Padovanskega št. 72, Ely, Minn.: 37514 Diane M. Jamnick.
K društvu Marije Pomagaj, št. 78, Chicago, 111.: 37519 Gwendolyn Sal-mich, 37520 Rosemary Mager.
K druitvu Marija Sedem Žalosti št. 81, Pittsburgh, Pa.: 37554 Helen Ann Scholze, 37555 John F. Kovalcik. 37556 Ronald Boltey.
K društvu sv. Barbare, št. 92, Pittsburgh, Pa.: 37496 Richard Perlick.
K društvu sv. Treh Kraljev št. 98, Rockdale, 111.: 37497 Michele Ceresa.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O.: 37501 James F. Toma-zic. «
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo.: 37557 Robert Lee Parr.
K društvu sv. Genovefe št. 108, Joiiet. 111.: 37558 Virginia M. Cernich, 37559 Nancy Jane Page, 37590 Judith Marie Tomasic.
K društvu sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O.: 37591 Patricia Ann So-merick.
K društvu sv. Roka, št. 113, Denver, Colo.: 37592 James R. Filkowski, 37593 James J. Haley, 37594 Frances E. Anzick.
K društvu Marije Milosti Polne št. 114, Steelton, Pa.: 37595 Benjamin C. Williams.
K društvu sv. Pavla, št. 118, Little Falls, N. Y.: 37562 Shirley Ann Gartner, 37563 Robert F. Gartner.
K društvu sv. Ane, št. 127, Waukegan, III.: 37596 James Edris Dietz, 37597 Rita Rose Miks, 37598 William T. Twardy.
K društvu sv. Ane, št. 134, Indianapolis, Ind.: 37564 Groya R. Ilich, 37565 Barbara Ann Russell.
K 'društvu Marije Pomagaj, št. 147, Rankin, Pa.: 37599 John T. Hudale.
K društvu sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn.: 37535 Barbara Ann Gall, 37536 Julie F. Hira.
K društvu sv. Ane, št. 150, Cleveland, O.: 37600 Diana M. Stimitz, 37601 Frances M. Moskal.
K društvu sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa.: 37515 Patricia Antonio-li, 37538 Joseph A. Mavrich.
K društvu kraljica Majnika, št. 154, Peoria, 111.: 37602 Ronald E. Pitcher.
K društvu sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn.: 37498 Audrey J. Kozak, 37567 Gerald A. Bovitz, 37603 Louise J. Gutzwiller, 37604 Ruth Ann Gutzwil-ler, 37605 Emerele Ann Zallar, 37606 Marlene J. Zallar, 37607 Elizabeth M. Sterle, 37608 Helen Marie Gutzwiller, 37609 Florence May Gutzwiller, 37610 Kathryn P. Gutzwiller, 37611 Francine Ann Kochevar.
K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O.: 37615 Joseph F. Brodnick.
K društvi Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo.: 37571 Marie Anett Pa-cello.
K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O.: 37617 Shirley Ann Novinc.
K društvu sv. Neže. št. 206, So. Chicago, 111.: 37499 Donna E. Bogovich.
K društvu sv. Ane, št. 208, Butte, Mont.: 37574 William D. Tuss, 37575 Patricia Mary Anzek.
K društvu sv. Martina, št. 213, Colorado Springs, Colo.: 37500 William T. Lightner, Jr.
K društvu sv. Kristine, št. 219, Euclid, O.: 37541 Barbara L. Pibernik, 37576 Richard A. Koss.
K društvu sv. Terezije, št. 225, So. Chicago, III.: 3762Q Sheryn Lynne Martin.
K društvu Kristusa Kralja, št. 226, Cleveland, O.: 37509 Dennis A. Susnik, 37510 Florence Malovec, 37511 James W. Trunk, 37512 Sylvia J. Janša. 37513 John Oblak, 37621 Geraldine Vidrick, 37622 Marth Louise Moqilnikar.
K društvu sv. Srca Jezasovega. št. 243, Barberton, O.: 37523 Joan Marie Weinshimer.
Novi člani načrta "BB"
K društvu sv. Jožefa, št. 2, Joiiet, 111.: 37489 Denis W. Rogel.
K društvu sv. Družine, št. 5, La Salle, 111.: 37543 James F. Gorgal.
K društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, O.: 37524 Leona M. Urbas, 37525 Frederick J. Longar, 37526 Joseph E. Urbas, 37527 Anthony J. Urbas, 37528 Lawrence M. Urbas.
K društvu Marije Device, št. 50, Pittsburgh, Pa.: 37546 Francis J. Bal-« kovec.
K društvu sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111.: 37586 lohn W. Drasler, 37588 Rose Mary Hrutka.
K društvu sv. Jožefa, št. 55, Crested Butte, Colo.: 37547 Robert J. Sukle.
K društvu sv. Jožefa, št. 56. Leadville, Colo.: 37548 Edith Marie Kenick, 37549 Gerald L. Cerise, 37550 Joanne Marie Petrck, 37551 Jeannette L. Pe-
K društvu sv. Janezal Evangelista, št 65. Milwaukee. Wis.: 37552 Peter J. Mohcrko.. 37553 Judy Ann Nuetzel.
K društvu sv. Jožefa, št. 110, Barberton. O.: 37560 Mary Frances Nei-dert, 37561 Diane F. Debevec.
K društvu sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn.: 37502 Donald J. Landa.
K društvu sv. Družine, št. 136, Willard. Wis.: 37503 Norbert J. Rauen, 37504 Donald J. Rauen.
K druitvu sv. Jožefa, št. 146, Cleve-
land, O.: 37566 Prlscella Selesnik.
K druitvu sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn.: 37537 Judith Ann Gerics.
K druitvu sv. Ane, št .156, Chisholm, Minn.: 37505 William R. Briški, 37506 Gerald J. Briški, 37507 Alois D. Briški, 37539 James S. Re-posh.
K druitvu Marije Magdalene, it. 162, Cleveland, O.: 37568 Maureen M. Snyder, 37612 Ellen A. O'Donnell, 37613 Edward Fatur.
K druitvu Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis.: 37569 Bar-bara Ellen Kozleuchar.
K druitvu Presvetega Srca Jezusovega, it. 172, Cleveland, O.: 37540 Jacqueline Dzurk.
K druitvu Marije Vnebovzete, it. 181, Steelton, Pa.: 37508 Joanne Alba-nese.
K druitvu sv. Cirila in Metoda, it. 191, Cleveland, O.: 37616 Thomas P. Petrie, 37618 Carol Diane Jevnikar, 37619 Karen M. Siska.
K druitvu sv. Ane, št. 208, Butte, Mont.: 37572 Judith M. Bontempo, 37573 Rudolph F. Tomazich.
K druitvu sv. Srca Jezusovega, št. 243, Barberton, O.: 37577 Monica P. Vujovich.
Novi člani načrta "CC" K društvu sv. Jožefa, št. 2, Joiiet, 111.: 37490 Mary Ann Glavan, 37542 Lawrence M. Buldak.
K društvu sv. Roka. it. 15, Pittsburgh, Pa.: 37544 Agnes M. Evanko-vich.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joiiet, 111.: 37532 Sandra Kay Hancock.
£ društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O.: 37534 Frank W. Pav-lovicic, Jr.
K društvu sv. Družine, .št. 109, West Aliquippa, Pa.: 37521 David Valasek.
K društvu sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn.: 37516 Roger W. Podlogar.
K društvu sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa.: 37614 Matthew Radino-vich.
K društvu sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O.: 37570 John E. Gruden, Jr.
Novi člani načrta "FP' K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4, Tower, Minn.: 37492 Joseph J. Jamnick.
K društvu sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y.: 37494 Dianne C. Peterka, 37493 Mary A. Peterka.
K društvu sv. Srca Marije, št. 86, Rock Springs, Wyo: 37589 Richard Hautala.
K društvu št. 176, Detroit, Mich.: 37522 Marilyn Petrich.
Zopet sprejeti
Pri društvu sv Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis.: 32964 Rozalia Mohorko. 34171 Charlotte Ann Mohor-ko, 36600 Janet Lee Mohorko.
Pri društvu sv. Terezije, št. 225, So. Chicago, 111.: 33300 Marcella Jo Slough, 34685 Nancy Ann Slough.
Suspendovani Od društva sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont.: 29296 Marie C. Walsh, 29877 Donald Gregovich.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 45, E. Helena, Mont.: 36116 John E. Gorsich.
Od društva sv. Jožefa, št. 57. Brooklyn. N. Y.: 37048 Joseph Savan.
Od društva sv. Petra in Pavla, št. 64. Etna, Pa.: 19694 Mary Bubas, 32944 Ruth Bubash.
Od društva Marija Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa.: 33997 Therese Radocaj.
Od društva sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O.: 33359 James Thomas Cartlidge.
Od društva Marija Milosti Polne, št. 114/Steelton, Pa.: 36632 Elizabeth A. Knebel.
Od društva Marije Magdalene, št. 162, Cleveland O.: 30911 Robert Zi-bert, 31124 Theodore J. Zibert.
Od društva Marije Vnebovzete, št. 181 Steelton, Pa.: 34609 George Simpson.
Prestopili v odrasli oddelek
Od društva sv. Jožefa, št. 2. Joiiet, 111.: 24156 Richard Galick, 19088 Robert Plut.
Od društva Marije Device, št. 50, 20046 Richard G. Trempus.
Od društva Marija Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh, Pa.: 28552 Anna May Shegina.
Od društva sv. Srca Marije, št. 86. Rock Springs, Wyo.: 19181 Alice M. Skubic.
Od društva sv. Antona Padovanskega, št. 87, Joiiet, III.: 19182 Donald Meznarich.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 90, So. Omaha, Neb.: 21810 Anna Kasun.
Od društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O.: 19110 Corinne M. Ja-nezich.
Od društva Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo, Colo.: 33807 Lorraine Korun.
Od društva sv. Srca Marije, št. 111, Barberton, O.: 22490 Frances Zupec.
Od društva sv. Jožefa, št. 148, Bridgeport, Conn.: 21203 Elizabeth Ve-nes.
Od društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa.: 19897 Albert J. Vidanic, 21156 Margaret Skrtic.
Od društva Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn.: 19443 Regina Kochevar.
Od društva sv. Jožefa, št. 169, Cleveland, O.: 20562 Frank Stefancic.
Od društva Marije Vnebovzete, št. 203, Ely, Minn.: 34096 Jennie Zupin, 33222 Albert Malnar, Jr.
Od društva Marije Vnebovzete, št. 210, Universal, Pa.: 19644 Edward Habjan, 27255 Verna Kokal.
Od društva St. Francis, št. 236, San Francisco, Calif.: 24053 Louis M. Govednik.
Prestopil član Od društva sv. Vida, št. 25, Cleveland, O, k društvu sv. Cirila in Metoda št. 59, Eveleth, Minn.: 35638 Frederick Mihelich.
Umrla članica Pri društvu sv. Valentina, št. 145, Beaver Falls, Pa.: 20788 Anna Bro-zich.
Premembe zavarovalnine izvršene iz razreda
"A" v razred "CC" $1000 Pri društvu Marije čistega Spočetja, št 160, Kansas City, Kans.: 31832 Rob-Kloster, 24770 Edward E. Toplicar.
"AA" $500 v razred "CC" $1000 Pri druitvu sv. Cirila in Metoda, št. 8, joiiet. 111.: 35206 Joseph J. Fata.
Pri društvu Marije Čistega Spočetja, št. 160, Kansas City. Kans.: 33356 Na-dyne Bortkoski, 33561 Marilyn K. Klo-ster.
"AA" $500 v razred "FF" $1000 Pri društvu sv. ne, it. 232, Pittsburgh, Pa.: 35080 Martin J. Berdik.
"B" v razred "CC" $100 Pri društvu sv. Janeza Krstnika, it. 143, Joiiet, 111.: 31269 Richard F. Zadel.
"BB" v razred "FF" $1000 Pri društvu sv. Jožefa, it. 169, Cleveland, O.: 31584 Robert J. Eržen.
Znižali zavarovalnino Iz "AA" $1000 na "AA" $500 Pri društvu sv. Martina, it. 178, Chicago, III.: 33628 Ronald C. Hain-sel, 33028 Carol Ann Hainsel. Iz "AA" $1000 na "FF" $500 Pri društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, O.: 34037 Anthony L. Otonicar. Iz "CC" $1000 na "BB" $500 Pri društvu sv. Ane, št. 170, Chicago, 111.: 35919 Joanne Kretnpach.
JOSIP ZALAR, «d- tajnik, o-
DROBTLNE
Hoja in zdravje
Če hočeš, da ti pri tvojih potovanjih ne bodo nagajale noge, se drži naslednjih nasvetov:
1.—Nohte	si na nogah tako pristriži, da bodo segali tako daleč kakor konci prstov. Prekratki nohti se utegnejo pri hoji zarezati v meso in povzročiti vnetja.
2.—S	toplo vodo in drugimi znanimi sredstvi si pred potovanjem po možnosti odpravi kurj.a očesa in žulje na nogah.
3.—Za	potovanje so primerne samo zakrpane nogavice.
4.—Za	potovanje si izberi dobre, stare, udobne čevlje.
5.—V	čevelj si daj tenek plu-tovinast ali papirni vložek.
6.—Po	vsakem potovanju si po možnosti skoplji noge ali vsaj vlažno odrgni, nato si jih posuši, potresi s praškom in obuj sveže nogavice ter udobno obuvalo.
Odpornejša žarnica
Francoski učenjak Georges Clod je imel v pariški akademiji znanosti predavanje, v katerem je odkril poslušalcem, da se mu je po 30-letnem trudu z uporabo plinov kriptona in kse-noma posrečilo povečati odpornost električnih žarnic za 30 odstotkov. Oba plina se pridobivata s posebnim postopkom iz tekočega, zraka.
Izum francoskega učenjaka, če ga spravijo v promet, bo gotovo povzročil velik prevrat v svetilni industriji.
Rodovitnost plevela
Boj proti plevelu, ki odvzema koristnim rastlinam luč in tla, je eden izmed osnovnih pogojev razumnega obdelovanja zemlje. Ta boj je potreben že zato, ker kaže plevel takšno rodovitnost, kakršne rastline niti od daleč ne morejo razviti. Za primer vzemimo zlatico, ki požene skoraj 3,000 cvetnih glavic, v njih pa po 340 plodov, kar daje letno kakšnih 800,000 semen od ene same rastline.
Regrat ima v vsakem semenskem mešičku kakšnih 300 semen. Ker razvije vsaka rastlina letno najmanj 10 semenskih mešičkov, daje najmanj 3,000 semen. Marjetica razvije kakšnih 12,000 semen, rutica 30,-000, osat 190,000 itd.
Gorje, če bi iz vsakega teh semen nastala nova rastlina ali če bi človek neprestano ne pulil škodljivih zeli!
-o-
HRIB MUCENCEV
Iz "Mons Martyrorum" hriba mučencev, je v današnjem Parizu nastal "Montmartre." Da-si je to ime že vsem znano, pa vendarle ne vedo vsi, da je ta del Pariza odlični kraj krščanske vere; takoj po svetovni vojni so tu posvetili velikansko katedralo Sacre Coeur (Sv. Srce).
Na višini Montmartra je dandanašnji podzemska kapela na tistem kraju, kjer so leta 375 po Kristusu, prvi oznanje-valci svete vere v Parizu, sveti Dionizij, Elevterij in Rustik pretrpeli mučeniško smrt, ko so jim pogani odsekali glavo.
Ko se je nehalo preganjanje kristjanov, so na to kapelo pozabili. Slučajno so je odkrili leta 1611. Našli so še prvotni oltar, grobov obsekan kamen. Po tem odkritju so na Mont-martru postavili več cerkva in samostanov.
-o
Pristopajte h K. S. K. Jednoti!
Pater Pro med delava
Da preganjajo Kristusovo cerkev od njene ustanovitve pa do današnjega dne, ni prav nič čudnega. Kristusa sam je napovedal, ko je dejal svojim učencem: "Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil prej ko vas. Ko bi bili vi od sveta, bi svet svoje ljubil. Ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz od sveta odbral, zato vas svet sovraži." (Jan 15, 18 _19.) Ta beseda božjega Ustanovitelja se je izpolnjevala v vseh stoletjih, kajti malo dob je bilo v zgodovini Katoliške Cerkve, v katerih je uživala po-polen mir. Skoraj vedno pa je tekla kri njenih članov, sedaj na tem, sedaj na drugem koncu sveta. 2e to dejstvo nam more dokazati, da Cerkev ni navadna ustanova. Cesto so si morali sovražniki Cerkve priznati, da Matejev konec drži, t. j. konec evangelija sv. Mateja, ki se konča s temile Jezusovimi besedami. "In glejte, jaz sem z vami ;vse dni do konca sveta." (Mt, 28, 20.)
Kakor smo še do nedavnega brali in slišali — ob priliki "španske razstave" za kongresa Kristusa Kralja smo mogli celo videti fotografirane dokumente — o grozodejstvih, ki so jih vršili sovražniki vere na Španskem, tako smo pred več leti zasledovali poročila, kako je v Mehiki divjalo preganjanje mehikanskih katoličanov. Gotovo je marsikateremu ostal v spominu mučenec pater Mihael Pro. Od prvih napadov pa do najhujšega preganjanja je skrbel za vernike, jih spodbujal ter jim delil versko tolažbo sedaj tu, sedaj tam. Cal-lesova policija ga je zasledovala, a on se ji je spretno izmikal. Kljub vsem nevarnostim je še vedno skrbel za uboge družine v predmestju, katerim je oskrboval vse potrebno. Število teh družin je bilo tedaj, ko so ga vtaknili v zapor, dva in devetdeset. Tudi v ostudni ječi ni nehal deliti jetnikom duhovne pomoči in v razvedrilo jih je razveseljeval s svojim humorjem; 23. novembra je spominski dan njegove smrti. Z vzklikom "Viva Christo Rey! — Živel Kristus Kralj !" je padel na zemljo, zadet od strelov. V teku so priprave, da ga proglase za blaženega.
Iz njegovega življenja nam je znan tale dogodek:
Kot se je vedno rad gibal med revnimi in preprostimi sloji, tako mu tudi, np pr., na vlaku ni bilo dosti mar, v kakšno družbo je sedel. Čim preprostejši ljudje so bili, tem rajši je prisedel. Med njimi se je čutil domačega.
Nekoč je tako prisedel gruči delavcev. Sprejeli so ga s sovražnimi pogledi, kajti bili so komunisti. On pa se je hladnokrvno zapletel v pogovor s svojim sosedom. Zanimalo ga je, kam se pelje, v kateri tovarni dela, kakšno je delo, kakšna plača, kako mu je doma, kakšni so sodelavci, ali so med njimi tudi socialisti itd.
Delavci so seveda prisluškovali, kaj se pogovarjata. Zdelo se je, da so na tako vprašanje kar čakali. Temu "f ..." bo treba že pokazati že zaradi njegove predrznosti, s katero se je usedel v njihovo sredo, kot bi med njimi in to "črno sodr-go" bilo največje prijateljstvo. Zdaj je prilika, da ga nekoliko okrtačijo.
"O kajpada, gospod župnik," so se porogljivo oglasili nekateri glasovi, "mi vsi smo socialisti."
"Ah, prekrasno!" je vzkliknil pater Pro. "Kako lepo! Potem ostanem še nadalje prav rad med vami. Veste, jaz sem namreč tudi socialist!"
Možje so se zganili.
"Kako? Vi, prečastiti, vi ste tudi socialist?"
Ves oddelek v vagonu je pri-
sluhnil. Z zanimanjem so ga delavci obkrožili in napeto pričakovali razlage.
'Trav gotovo,, jaz sem socialist, in sicer v najpravilnej-$em pojmu besede," je nadaljeval pater Pro. "Brez dvoma sem jaz tudi bolj radikalen socialist kot vi vsi skupaj. Ali pa mogoče vi sploh veste, kaj pomeni biti socialist?"
"No, j a," se je oglasil nekdo izmed pogumnih, "to se pravi bogatim jemati denar!"
"Torej ropati in krasti! Tega pa res ne morem verjeti!j Mar res?" — in je pogledal hudomušno okoli sebe. "Če je pa stvar taka, potem bi pa najraje izstopil!"
Vsi so se mu smejali. On pa jim je govoril dalje o nedoslednosti njihovega naziranja. "Postavimo, da ste vzeli bogatešem vse premoženje. Kaj bi naredili glede na tovarno?"
"Vso oblast bi dobil upravni odbor delavcev."
"Dobro. Pa bi se morda pripetilo, da bi mesta v tem upravnem odboru dobili oni, ki tukaj sedimo. Saj bi jih menda sprejeli, ne?"
"Brez debate! Kakopak! Enoglasno! so delavci z nasmejanimi obrazi pritrjevali.
"Velja!" je nadaljeval pater. "In potem bi se mar še vedno ob petih zjutraj odpravljali od doma na delo? Končno pa, saj mi pritrdite, bi morali mi tudi dobro jesti in piti ter si sploh
kaj boljšega privoščiti, ali ne
—?"
"Jasna stvar, seveda, gotovo, povsem razumljivo!" so hiteli pritrjevati sopotniki.
"No, sedaj pa poglejte: potemtakem bi bili pač vi bogataši. Prišli bi pa drugi, revni kot ste vi sedaj, in bi naredili z vami isto, kar ste vi z bogataši," je končal pater Pro.
Molče so obsedeli možaki in v zadregi debelo gledali drug drugega. Ta način domače sociologije jih je ugnal v kozji rog. Debata o tem je bila zaključena. Nenadoma pa je nekdo vprašal:
"Pater! Ali se nas nič ne bojite?"
"Bojim? Jaz? Čemu? Ne-e!" se je zasmejal pater Pro. "Sem namreč oborožen!"
"Oboroežni ste! Kaj pa imate? Revolver?"
"Še več ko revolver! Imam orožje, ki nikoli ne odpove in na katerega»se morem bolj zanesti kot na revolver najnovejšega sistema." Pri tem je pokazal na svoj križ, katerega je imel obešenega na vrvici okoli vratu ter ga je nosil vedno pri sebi. Nadaljeval je:
"Tako vidite, da se nikogar in ničesar ne bojim. Ob njem sem popolnoma varen. Vem pa tudi to, da vas morem z njim bolj ostrašiti, kot bi mi vi morda hoteli priznati."
Delavci se niso več smejali. Eden izmed njih se je celo spoštljivo odkril. Končno je bruhnilo iz nekega mladeniča kiju bovalno na dan:
"Ampak, slišite, mi smo tudi komunisti!"
"Toliko boljše zame!" se je nasmehnil pater Pro. "Že prej sem vam hotel povedati: Ena ura je že in jaz ničesar še nisem jedel. Ker sem pa tudi jaz komunist, vas prosim, da kosilo, ki ga imate s seboj, z menoj tovariško delite."
Znova so se zasmejali, a zdaj veselo in prisrčno nad dobrodušnostjo tega duhovnika. Ko so izstopili, so se poslovili od njega kakor od starega znanca ter mu krepko stisnili roko. Nekateri so ga celo z vso prijaznostjo potrepljali po rami.
Še skozi okno so si pomahali v slovo. Ko se je začel vlak počasi pomikati, je skočil mlad delavec na stopnice vagona, podal patru zavojček in mu še enkrat stisnil roko:
Ko je pater. Pro odpiral zavojček, je našel v njem čokoladno pecivo.
"Ti komunisti so me v resni-
ci dobro zabavali/' je menil sam pri sebi pater Pro. "Vrh-



tega me pa še umorili niso. Saj so bili končno dobri ljudje, a žal zapeljani. Bog jim daj milost, da spoznajo resnico in se vrnejo k Cerkvi."	'
Potegnil je iz žepa rožni venec, vtaknil roke v rokave redovne obleke in molil zanje. Večje dobrote jim pač ni mogel storiti. • -o-
WACs vas vabijo v svoje vrste
Novice z raznih bojnih front so take, da-vsak pričakuje velikih in važnih dogodkov. Vemo, da je "tam preko" v delu velika ofenziva. Začeli smo z velikim pogonom, ki nam bo prinesel končno zmago. Fantje in možje na bojni fronti dajo vse, kar morejo. Zato jih pa tudi mi doma ne smemo in ne moremo zapustiti.
S to mislijo je Stric Sam or ganiziral ženske pomožne kore, katere zdaj potrebuje v veliki meri. Beseda "potrebuje" je pravi izraz za to.
Apeliramo na vas, da greste do najbližje rekrutne postaje in tam ponudite svojo službo v tem kritičnem času. Pogoji za sprejem so: Morate biti državljanka Zed. držav. Lahko ste omožena ali samska. Ne smete pa imeti otrok izpod 14. leta starosti. Morate biti dobrega značaja, ter imeti dve leti višje ali kake trgovske šole. Morate biti pri dobrem zdravju ter povprečne višine in teže. Ako odgovarjate tem zahtevam, boste takoj sprejeta. Dodatne informacije lahko dobite na rekrutni postaji, v Cle-velandu je glavni stan zaWACs v Federalnem poslopju.
Kadar dekle ali žena pristopi k WAC, bo čuvala nad njo z vso skrbjo ameriška vlada. Ako zboli, bo dobila najboljšo zdravniško oskrbo. Dobila bo najboljšo nego in življenje.- Seznanila se bo s cvetom ameriškega ženstva iz vse dežele. Dekle, ki pristopi k WAC se bo osebno razvila, se naučila občevanja z ljudmi ter samostojnosti.
Pri WAC bo opravljala samo važna dela in nudila se ji bo prilika, da pokaže vso svojo zmožnost, ki je drugače nima prilike pokazati.
Dandanes se mnogo govori o zaposlitvi po vojni. WAC bo pomagala dekletu zgraditi poklic, da ji bo to mnogo hasnilo pri iskanju dela in zaslužka po vojni v civilu. Predvsem bo pa
dobila trefttago, ld ji bo nmofo koristila, kadar bo sama svoja gospodinja.
Pojdite torej takoj na bližnjo rekrutno postajo ter ponudite svojo službo najbolj koristnemu delu, ki bo mnogo pomagalo, da bodo 'prišli naši vojaki prej dmov.
Dekleta, ki vstopijo k WAC sedaj, bodo tvorile ohijsko stot-nijo ter se bodo skupno trenirale, kakor se trenirajo dekleta iz drugih 47 držav. Vsaka stotnija bo nesla s seboj do centra državno zastavo in vsako dekle bo imelo na rokavu poseben znak naše države.
Ameriško ženstvo—pridružite se WACs sedaj in korakajte skupno do zmage! '
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
JOHN GRILL-A
ki je nagloma in za vedno preminil 22. oktobra, 1942.
Mesec oktober Je »pet v deželi, zgodnje jeseni razslplje nam kras, mi pa ne moremo biti veseli.
ker Je najtužnejftl mesec za nas.
• < -
Truden si sapustil zemljo, počitka nisi Ti postil, zda! pa uttvai večno srečo, v spominu trajnem si ostal.
ff|n<4nn zda) zemlja Te leto dni krije, dragi soprog, skrbni nai oče. luč naj nebelka tam v raju TI sije. dokler se ondl ne snidemo vsi!
Žalujoči ostali:
FRANCES GRILL, soproga. HČERE in ZETJE.
Cleveland, O., 22. oktobra, 1943.
anekdota Ko se je Bismarck nekoč mudil v Varzinu, je zbolela njegova žena. Poklicani zdravnik dr. B., ki je bil obenem tudi mestni svetnik v Schlawe, je ostal z drugimi gosti kanclerja pri večerji. Dr. B. je bil znan kot veli širokoustnež in je tudi to večer pripovedoval čudno zgodbo.
"Pomislite," je dejal, "nedavno je prišel k meni neki kmečki fant, ki so mu v pretepu vso lobanjo razbil L No, posrečilo se mi je lobanjo zopet zakrpati, pri tem pa sem zlomil 25 šivank."
Bismarck je poslušal to čudno poročilo in povedal takoj nato neko drugo zgodbo.
"K mojemu prijatelju, ki je bil slavni berlinski kirurg," je pripovedoval Bismarck, "je prišel neki mož in tožil, da ga boli glava. Zdravnik g® je preiskal in mu rekel: 'To prihaja od možganov. Jaz vam jih bom vzel iz glave in osnažil.!
"Kako se je tudi zgodilo in zdravnik je možu naročil, naj pride čez teden dni po svoje očiščene možgane. Teden je zdravnik po naključju naletel na dotičnega moža in ga pozval,, naj hitro pride po svoje možgane, sicer se bodo osmra-deli. Tedaj pa je mož odgovoril : 'Jaz sem sedaj postal mestni svetnik in ne potrebujem več možganov'."
Dr. B. odslej ni več spregovoril pri Bismarckovi mizi nobene
IZŠLA JE
Baragova Pratika
za prestopno leto 1944
Letos je povečana za celih 32 strani. Ktasno ilustrirana z mnogimi različnimi slikami sodobnih dogodkov. Povestni del je nadvse zanimiv, kakor tudi vsa
i
druga vsebina. Pratika stane letos s poštnino
40 CENTOV
kar je poslati v čeku, Money ordru ali v gotovini na naslov:
BARAGOVA PRATIKA
1849-West Cerníale Road, Chicago (8), Illinois.
besede več iz medicinske latinščine.
-o-
kako nevarna je muha ?
Muhe ležejo jajca v razkrajajoče se snovi. Dva marljiva učenjaka v Nemčiji sta si nabavila 400 muh in jih neprestano opazovala. S povečevalnim steklom sta štela glivice, ki jih ena muha prenaša s kraja v kraj in jih naštela na eno muho cel milijon.
Opazovala sta, da puščajo muhe s vsako svojo stopinjo stotine glivic za seboj. Niso sicer vse glivice zdravju škodljive, vendar si lahko predstavljamo nevarnost okužen j a po muhah, ki prihajajo v stanovanja iz nesnažnih krajev.
-o-
NESREČA NE POČIVA Ameriški narodni varstveni svet poroča, da se j p lansko leto v tej deželi pripetilo kako smrtno ponesrečen je vsakih šest minut, poškodba pa vsake tri in pol minute.
Po industrijskih napravah se
VLOGE
V tej posojilnici
»varovane de IfcMMt pe Federal Savinga * Loan Insaranee Corporation, Waehingtoa, D. C.
Sprejemamo oeebne in društvene vloge.
LIBERALNE OBRESTI
St Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Avenae - HEnd, 6570 CLEVELANP 3. OHIO
Naročite si dnevnik!
V	Clevelandu izhaja ie nad 40 let slovenski list z imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V	teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en A
SLOVENSKI DNEVNIK Ako se niste naročeni na
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih.
je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.60; za pol leta $3.50, za četrt leta $2.
Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
MOLITVENIKI
v krasni vezavi importirani iz starega kraja . •.
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE—(it 355)
2K z 3% inčev—224 strani v belem celolldu
Cena 75 centov
KVIŠKU SRCE—štv. 415
234 x 3% inčev—224 strani Cena 75 eentor
RAJSKI GLASOVI—(it. «M
Cena 75 eentev X 4 inčev—255 strani vttevM Sv. Krtter Pet
Cena $L50
RAJSKI GLASOVI—(it. 415)
2% x 4 inčev—256 strani vite ril Sv. Krtter M
NEBESA NAŠ DOM—(it. 415)
2% X 4% inčev—384 strani 75c
NEBESA NAŠ DOM—(it 415)
2% x 4% inčev—381 strani Cena 75c
Ker se nam je posrečilo dobiti te molitvenike po aelo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po gori oanačeni ceni. Zaloga pa nI posebno velika, zato jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli ž njimi po-s rečl.t
Angleški molitveniki:
* (ZA MLADINO)
fino vezano-------
KEY OF HEAVEN v usnje vezano
CATHOLIC POCKET MANUAL v fino usnje vezano___.$1.00
.85 .75
SLOVENK PUBLISHING COMPANY
21« West 18th Street
New York, N. Y.
je smrtno ponesrečila ena oseba vsakih 19 minut, poškodovala pa vsakih 31 senkund. Na domu ali v hišah se je kdo težko ponesrečil vsakih 18 minut, poškodoval pa vsakih sedem sekund. Vsled takih ponesrečb na domih je umrlo lani 24,800 ljudi.
ZABAVNI KOHCffi
PRAKTIČNI FARMARJI
ali:
"ZNAT• SE MORA!'* >*
(Križkraž)
Mnogo farm je v deželi, farmarjev in farmaric; res, težaven, trudapolen je ta važen njih poklic.
Dosti če ima zemljišča, vrta, travnikov in njiv, revež sam se z ženo muči s farmo da je komaj živ.
Dela vsega sam ne zmore, hlapcev, dekel ne dobi, v bližnje mesto v tovarne delat rado vse hiti.
Radi tega mnogi farmar je obupati začel, pustil vse doma je skupaj, v mesto bližnje delat šel.
Blizu cievelanda farm nekaj znanih, starih je; tudi tam se gospodarji pritožujejo čez vse.
Še posebno zdaj, v jeseni: kdo pomagal li jim bo, z vrta, polja da pridelke se bo končno spravilo?
So pa vsi ti — brihtne glave, vsi razsodni, praktični; v liste svoj oglas so dali, ki v prevodu se glasi:
"Jaz imam cel aker njive, kjer krompir je dozorel, dam poceni ga kdor pride, in kupčije bom vesel/'
"Vendar pa kopati, sami boste morali ga vsi, in v košare lastne tukaj devati, odvažati."
'Cele vrste tu fižola jaz prodal bi kmalo rad; pridite ga trgat sami, ker izboren res je sad!"
'Pese rdeče, kolerabe jaz bi rad vse znebil se, toda puliti, kopati meni nemogoče je."
"Zelja dvesto glav naprodaj farmar Cabbigan ima; prinesite vreče seboj, pa narežite si ga."
Ta oglas je bil privlačen, bližnjo ker soboto že farmarji pridelke svoje dobro so prodali vse.
Pa zvečer se skupaj zbrali, šteli lepe dolarčke, pili likof in trdili: "Znat se mora, pa vse gre!"
-o-
ANEKDOTA Znani igralec Doering je trpel za prebavnimi motnjami, pa se je zmeraj branil vzeti kakšno zdravilo. Njegov domači zdravnik si je pa znal pomagati. Doering je nastopil nekoč, ko njegova prebava spet ni bila v redu, v igri in je moral na koncu igre izpiti kozarec strupa. Ta "strup" je bil prijeten. Doering je dal namreč soigralcu navodilo, naj kozarec napolni z dobrim vinom. Tako je igralec občinstvu lahko z užitkom pokazal, kako srkaš s hladnokrvnostjo in premišlje-nostjo smrt.
Nekega večera je bilo občinstvo še posebno navdušeno nad drastičnim in popolnoma pristnim izrazom, s katerim je Doering izpil kupico "strupa." Nagradilo ga je z burnim ploskanjem. Občinstvo seveda ni vedelo, da je bilo "strupu" takrat primešano—ricinovo olje.
GLASILO K. S. K. Ji
They Ara Counting On Yoi»!
The Spirit of a "Rejuvenated KSKJ'
JUNGLE LAMENT (Reprint from 41 Yank")
Pvt. MacGrinder Fitzgerald McJeep
Moaned and groaned and tossed in his sleep.
In his cot was some sand and an ant or two;
He was covered with chiggers that stuck like glue.
a wave on the beam
By Supreme President John Germ
Two months remain during which time members can still contribute to the success of the current membership drive for new juvenile members.
In the past six months of the drive active societies have written over a half million dollars in new insurance. The figure merits for active societies and individual members highest commendation.
A half million dollars in new insurance, however, is not sufficient when it is considered that our organization is composed of 180 subsidiaries. Therefore, it is necessary that we must write at least another half million dollars of insurance in the remaining months of the drive.
My appeal for additional aid, for a final drive to make the campaign a success goes to all members, and especially to the 49 societies which have not to date enlisted even one new member during the campaign.
Let's tackle the task! Back this attack and drive for new members. Sign up your children, relatives and friends in the KSKJ. Remember that you not only are a member of the organization, but are also a part of it. It is your duty, as a part of the Union, to contribute your share in its growth.
It would please me if the final record would show that every lodge contributed one or more new juvenile members to our ranks. It would please me because of the distinct benefit to the organization. Let's make the motto "Every lodge at least one new member" not only a possibility and probability, but let's make it a certainty. Roll up your sleeves, brothers and sisters, and let's finish the job! Go from house to house! Grant a little of your valuable time to enlisting new members in the remaining months, and let us be guided and spurred on by the goal of at least another half million in new insurance before the drive ends.
I personally will do all in my power. I shall go from house to house canvassing for new members. Brothers and sisters, you do likewise! A little sacrafice and co-operation on your part and we will most certainly record another success for our KSKJ.
He had caught a cold in the jungles damp And from atabrine pills developed a cramp. He was dopey from taking
those thousands of pills That the medics dispense to banish all ills.
His GI garments were covered
with mold, And the only papers wej*e six
months old. The sun never shone and his
shoes never dried, And his waterproof tent let the rain inside.
His folding mess kit would always fold up ' As he tried to juggle his tools,
kit and cup. He discovered that beans were
not confined to the Navy, And his pie never missed being garnished with gravy.
MARY SALESNIK TALLIES 219 FOR HI-SINGLE IN JOLIET LASS LOOP
Shows were few and his gal didn't write;
When at last she did, she said: "Last night
I- weakened, now don't be enraged.
To an aircraft worker I'm now engaged."
GERM LIQUORS, BLATNIK TAVERNS SCORE WINS IN PUEBLO JOSEPH'S PIN LEAGUE
But for airbTYA&ie troubles he cares not a whit;
His mind's on the home folks doing their bit.
His father's at Lockheed, his mother's at Bell;
Three sisters at Boeing are doing quite well.
INDIVIDUAL MARKS FEATURE IN CHICAGO STEPHENS BOWLING LEAGUE
Chicago, 111. —■. The Stephen and 209, but his Lawyers quint bowlers are really getting failed to garner enough pins down to business in their week- and took a 2 to 1 setback from ly campaign against kegels. the Fidelity Electrics. Hank Topping the field for single Basco, 543, and Fr. Edward, game was Frank Strupeck with 530, did the heavy work for 277, part of his 601 series that the Electrics, helped the Tomazin Taverns j Frank Bicek was also in the sweep clean over the Gottlieb spotlight class with his 604 se-Florists. J. R. Tomazin, his ries and 220 and 200 solos. He teammate followed with 511, rolled with the Jerin Butchers while high for the losers were who were tripped 2 to 1 by the Eddie Kerzicnik, 555, and Lou park View Laundry five. Ur-Zupancic, 485.	ban Strohen, followed Bicek
Another big blaster of the with 476. The winners were evening was Jamos Zefran, paced by Vincent Novak, 493, with a 257 single and a 616 se- and Frank Banich, 477. ries. Jamos was in the 2 to 1 The Korenchan Grocers edg-Monarch Beer victory over the ed the Zeleznikar Fuels with Kosmach Boosters. Ralph Mu- Stanley Wolsic leading the at-ha was next high for the Beers tack with 545, followed by Lou with a 494, Bill Arbanas, 517, Zulich, 488. Frank Gottlieb, and Edwin Zebic, 487, were 505, and Frank Koporc, 463, high for the losers.	were high for the winners:
Tony Darovic paced his team Other 200 scores were made for a 618, evening's high se- by Ralph Muha, 207, and Hank ries, including singles of 232 Basco, 212.	♦
With all that money and no gas
to roam, With victory bonds they have
papered their home. And still our poor private is
out on his feet, Wondering how his home.folks will eat.
FRANK RAMUTA CLIPS 620, SLOVENK COALS PACE JOLIET KEGLERS
The .jungle has got him, 'tis sad
to state, And the moral of »this I will
now relate: Forget the home folks and the
gals that don't write; Lie under a tree and watch the natives turn white.
—Cpl. Carl Shute,
New Guinea.
PITT MEMBERS IN ACCIDENT
Pittsburgh, Pa. — Mrs. Ann Solomon, former president of Mother of Seven Sorrows Society, No. 81, and Mrs. Mary We-selic, member of the lodge, met with an accident Wednesday evening, Oct. 20 on 57th and Butler St. Mrs. Solomon and Mrs. Weselic were out soliciting for the church when a car driven by William Podvasnik backed into them as they were crossing the street. Mrs. Weselic was pinned under the wheels and received some injuries, while Mrs. Solomon was thrown several feet and sustained injuries to her knee and jaw. Both are detained in St. Francis Hospital here.
The members hope and pray that they will soon be discharged to their homes and that they will soon completely recover from their injuries.
Frances Lokar, -president No. 81.
pitt lodge member to receive in memory of departed members
There Mrs r» "rookie" dollars. Send yours to the front! Buy U. 8. War Bonds and Stamps!
jgLAStLO K. S. IC. jfeDHom OCTOBER
27, 1948
OUR PAGE WAR KITCHEN
By
' PRANCES JANCAR 1110 Third St. La 8aUe. 111.
By popular request we are publishing more cooky recipes this week. With the boys in camp to be kept supplied with these delicacies from home our families are clamoring for more and better recipes. The following are designed to save on rationed foods.
Toffee Dream*
2 cups cake flour, Vfc tsp. cream of tartar, yg tsp. soda, 14 tsp. salt, 1 cup brown sugar, H cup bacon fat, 1 egg, 1 tsp. vanilla, 1 cup chopped or broken nuts.
Sift flour and measure. Then add cream of tartar, salt, soda and sift again. Measure brown sugar, packing it into the cup tightly.' Mix bacon fat and sugar by creaming together. Add beaten egg and vanilla; mix well. Blend in dry ingredients gradually, adding nuts last. Shape into a roll, wrap in wax paper and chill in refrigerator for several hours or in a cold place overnight. Cut chilled roll in thin slices; arrange slices on cookie sheet and bake in 375 degree oven for 8 to 10 minutes. (Be sure to use bacon fat for the shortening, as this is what gives it its taste.) Makes 2 dozen cookies.
Orange Delights
2 tablespoons grated orange rind, 14 cup fait, 1 cup maple syrup, 2 beaten eggs, 2 cups sifted flour, 3 teaspoons baking powder, teaspoon salt.
Cream together the grated orange rind, fat, and maple syrup. Add the beaten eggs, then the flour, baking powder, and salt, which have been sifted together. Drop the batter by teaspoonfuls onto a greased baking sheet and bake in a moderately hot oven for about 10 minutes. Makes about 5 dozen cookies.
Scotch Kisses
1	cup flour, 4 teaspoons mel ted butter, 2 teaspoons sweet cream, V4 lb. cream cheese (Philadelphia Cream Variety), yolk of 1 egg, raspberry jam.
Combine ingredients. Roll out thin. Cut in small squares. Place raspberry jam in center. Brush with yolk of egg which has been beaten. Bake until brown in moderate oven.
Bloodies
2/3 cup flour, yx teaspoon baking powder, % teaspoon salt, 5 tablespoons shortening, 1 cup brown sugar, 2 beaten eggs, 1/3 cup evaporated milk, 1 teaspoon vanilla, 1 cup chopped walnuts.
Sift flour, measure, add baking powder and salt, sift again. Cream shortening, add sugar and beat well; add beaten eggs. Then add flour and milk alternately, stir long enough to blend. Add vanilla, walnuts. Bake in greased shallow pan for 30 minutes. Cut when cool.
Margoa
2	egg whites, % cup sugar, 1 teaspoon vanilla, 2 cups rice criapies, V6 cup finely chopped dat*.
Beat egg whites stiff. Gradually beat m sugar. Fold in vanilla, cereal and dates. Drop by tablespoons on greased bak-
DINNER TABLE AS PLACE FOR FAMILY EDUCATION
1 Joliet Ladies League
>*> 'Cohtlnued /rem mas T> age, bringing it up 14 points.
--Jule Camp slammed those pins.
By Sister Mary Clare, S.N.D. question indicates a certain grasp around plenty to mark up a The fact that the war is play- of the subject under discussion 479 geries. Jennie Juricic had ing havoc with family stability ¡and so Our Lord was pleased a dandy 186 in her second is causing such great concern, with the interruptions. Note game. Mary Salesnik was high that people in general seem to particularly the vital part played for the losers with a 502 series, have forgotten that family sta- by Christ's questions. Note par- she had a little trouble with bility was tottering long before ticularly the vital part played by splits in the final game. Mary i
Christ's questions In the train-'and Dot Zlogar are the first to ing of the Apostles and disciples. | become members of the "500" And His discussion groups met series club.
the war started. While it serves no good purpose to be pessimistic about the decay that has long been apparent on the Family Front, to go to the opposite extreme and disregard the general relaxation of ,morals which is rotting the fabric of family life would constitute national suicide.
The wayward child is perhaps the most worrisome family prob. lem, and it is a many-sided problem, too. Some of the advice given by writers on juvenile delinquency is worse than worthless. For instance, one writer solemnly offers parents this cure for juvenile delinquency: "Tell your children you love them and will stand by them through everything." A literal interpretation of such advice has produced criminals — and brats.
Parents should aim to give them emotional pleasure. Now thoughts." one of the very best ways to de-j A careful study of this form velop the intelligence and wis-1 of instruction reveals the pres-dom of our children is to draw ence of a definite technique. So them into family conversation.1 perfectly is this method adapted Someone has said that to restore to family education around the the American home, we must dinner table, we shall devote next first restore the family dining I week's column to a presentation room. There is much truth in the of the simple rules involved, observation for it is round-the-table discussions that parents
everywhere: in a boat at sea, sitting at a well, on a hillside, beside a beach fire, and above all around a dining table.
In the first centuries a knowledge of Christ's teachings were spread from man to man by this method. Happily, twentieth century Christians haare gone back to this method of thinking through the vital problem of life.
* ♦ •
Taking it all in all don't you think this method could be applied with even greater success by parents who must teach their children how to think and how to develop their own thoughts? The poet said truly "You may give them your love but not your
can day by day develop the intel-' ligence and wisdom of their children.
* * *
For many decades a lost art, conversation seems to be coming back into its own. Now, of course, conversation implies both talking and listening on the part of all within the circle. And this is the best form of instruction. It was Christ's favorite method of teaching not only His Apostles but also the common people. Next time you pick up the New Testament, note the objections, the observations, the questions with which even the common people interrupted Our Lord's discourses.
Just to be able to frame an apt
ing sheet and bake 25 minutes. Chocolate Coconut Kisses 3 egg whites, 1 y% cups sifted confectioner's sugar, 1 tablespoon all purpose flour, y<± cup shredded coconut, 1 teaspoon vanilla, 1 seven-ounce package semi-sweet chocolate.
Beat egg whites until stiff; gradually beat in sugar and flour which have been sifted together. Fold in coconut, vanilla and chocolate, which has been cut into small pieces and mix thoroughly. Drop by teaspoons on greased cooky sheet and bake in moderate oven 350 degrees for about 12 .minutes or until lightly browned and firm. Allow to cool slightly before removing with a spatula. Makes 4 dozen.
Gumdrop Bar Beat well, 4 eggs, add 2^ cups brown sugar, 2 cups flour, 1 Cup chopped nuts, and 18 large gumdrops, sliced. Mix well. Bake in cooky sheets 15 to 20 minutes at 375 degrees. When done cut in squares and roll in powdered sugar.
Yeast Cookies V6 lb: salt butter or margarine (if latter is used, add a little salt to it), 6 egg yolks, 1 cup sweet cream, 1 cake yeast, 3 cups flour.
Dissolve yeast in sweet cream, egg yolks in salt butter. Add flour and cream mixture alternately. Mix well. Put in refrigerator over night. Roll out and spread with orange marmalade and coconut. Roll up like a jelly roll and slice % inch thick. Lay on flat pan and allow to stand in warm place before baking. Bake in moderate oven.
Spars to Be 15,000 Strong
"Our girls have been doing such a grand job," reports Lieutenant Commander Dorothy Stratton, head of the SPARS, "that openings weren't enough to go around to fill all the requests."
Almost a year ago, when the SPARS were established as the Women's Reserve of the United States £oasl Guard, a generous figure of 5000 girls to replace men for sea duty was set as the goal.
The demand for SPARS has been so great that a new quota of 15,000 has been set, and officers anticipate no difficulty in securing sufficient enlistments.
Many new positions have opened during the year of existence of the SPARS. In addition to original ratings as yeomen, storekeepers, and radio technicians, added rates include ordnance, photography, pharmacy, and duty at air sta tions.
To add further to advancement opportunities in the SPARS, enlisted girls are being selected for officer training. A recent class of 75 officer candidates included 11 en listed girls.
-0-
PIONEER EXPIRES
La Salle, 111. — Frank Bru-der, Sr., 143 Gooding St., died Oct. 18 at his home. He had been ill for two years, but was bedfast for only two days.
Mr. Bruder retired from his business five years ago. He operated a meat and grocery store for many years.
He was 68 years of age, and was born on Oct. 4, 1875, in Yugoslavia. He came to the United States in 1900 and for seven years operated a meat and grocery store in Bessemer, Pa. He sold this place of business and made a trip to Europe with his family.
Upon his return to the United States he settled in La Salle to make his home here and he opened another store which he kept in operation for 21 years until his retirement five years ago.
Surviving are the widow, Mrs. Jennie Bruder, a daughter Mrs. F. B. Gabler, of Los Angeles, Cal., and a son, Henry Bruder. Three grandchildren and a nephew also survive.
Mrs. Bruder for many years
The last place Peerless Printers trounced the second place Tezak Florists two games. Vi-da Zalar was high for the winners with a 494 series. Her first and last games looked like sure 200's but they just would not stretch that far. Dot Gallagher who has been in the slumps for the past two weeks improved in her scoring last week to roll off a 395 series. Helen Keith had a bad start but ended her final game with a 190 and a series of 446 which was high for the losers. The Tezak team scored a 621 series in the final game, being shy just 30 pins to tie the Engineers' record.
The Allen's Orange Crush smeared the Joliet Office Supply team twice. Mayme Umek and Marge Dolinshek shared in high series for the winners with series of 441 and 437 respectively. Isabel Gregorich did some fancy stepping in the last game. She had 94 in her 8th frame and finished up with four strikes in a row to end her game with a 154. Donna Wil-helmi kept up her usual good bowling by<tallying a series of 453 to top the losers.
The Gorsich Markets clipped the Avsec Printers two games to move out of third place and into a second place tie. Jo Ramuta was consistent in her scoring to lead the winners with a 444 series. Barb Bu char was back in her old stride of bowling again and hit high series for the Printers with a 456.	f *
Split pick-ups: Jule Camp 4-7-9; Margfe Dolinshek 5-10; Frances Gursh 7-9.
High games: Dot Dolinshek 171; Gen Laurie 153; Helen Keith 190; Vida Zalar 175-179; Mayme Umek 183; Marge Dolinshek 167; Isabel Gregorich 154; Donna Wilhelmi 162; Lillian Grayhack 177; Doris Fabian 152; Dot Zlogar 179-181-150; Jennie Juricic 186; Jule Camp 153-183; Mary Salesnik 219-159; Barb Buchar 157-171; Frances Gursh 152; Jo Ramuta 156.
Remember to dress in your Halloween costume for bowling on Oct. 28. A fine of 50 cents will be imposed upon every bowler not in costume.
The standings:
W. L. Pet.
Joliet Engineers.... 7 2 .778
Tezak Florists...... 5 4 .556
Ollen's Orange .... 5 4 .556 Gorsich Markets ..5 4 .556 Schuster Plumbers 4 5 .444 Joliet Office Sup. 4 5 .444 Avsec Printers .... 3 6 ' .333 Peerless Printers ..3 6 .333 -0-
Add Two
La Salle, 111. — Mr. and Mrs. Argu bright of Oglesby are the parents of a daughter. Mrs. Argubright was formerly Miss Josephine Kernz.
A son was born to Mr. and Mrs. Adolph Fuerer of Peru. The mother was formerly Miss Rose Banko of Oglesby.
Both mothers are members of St. Ann's Society, No. 139.
Ramuta Clip« 620
< Continued from PMfe It
the Slovenic Coals sure have an "explosive" team . . . can come in any game with two or three scores of 200 or more .. Ed Stark, Lou Fabian and Doc Zalar of the White Fronts had a fine nite of it . . . trying to control their wide sweeping hooks ... the Avsec Printers shuffled their line-up . . . putting John Culik in the lead off spot... came thru with a 538 series ... to help them win two games . . . Gene Tezak is pulling his team ahead ... by good consistent bowling . . . better than a year ago . . . when he was in a terrific slump . . . couldn't get the spares . . . but now, it's easy . . . maybe the full year's practicing was responsible for the improvement. . . Bernie Kam-bic did some good bowling . . . considering that he was physically handicapped ... by a bad leg . . . deserves a lot of credit . . •. Chuck Gregory and \ndy Kludovic of the Eagle team are still in the "throes" of a bad bowling slump . . . they can't .seem to shake it off . but when they do „ . . watch out for the Eagles . . . Frank Gregory finally got a little semblance of control ... consequently, he bowled a pretty good series of 582 and "upped" his average a few points . . . reminds you of a wild baseball pitcher . . . with control, he's unbeatable without it, he's just another bowler . . . John Churnovic kept up his streak of good bowling ... by toppling 547 pins Father Butala must have something on the ball ... is good at getting the hesitation spares . . . this week and next week, there's going to be a lot of blood flowing . . . in the KSKJ Building . . . Headquarters for the local American Red Cross Blood Donors Service ... a very worthy cause — it saves the lives of thousands of our fighting men . . . and it is with pleasure, then that I announce that quite a few of the KSKJ bowlers, bowlerettes, ai\d members (in Joliet and Rockdale) are on the list of blood donors ... by giving a pint of their blood ... blood plasma is performing miracles on the front lines by saving countless lives thru the prompt injection of the blood plasma to the wounded . . . from the Washington mil itary reports, it is this blood plasma, that is mainly responsible for the low number of military casualties . . . We had the pleasure of meeting Corp. Joseph (known as Chuck) Ku-zma who was home on a few days leave and promised that on his next leave he will bowl with us and show us that he hasn't lost any of his uncanny bowling skill of old.
The standings :
W.
14 10 10
Slovenic Coals Tezak Florists White Fronts . Peerless Prints
The Eagle .......... 7
Avsec Prints ...... 5
L.
4 8 8
8 10 11 13
Pet. .774 .556 .556 .444 .389 .278
AlTAftMY TRANSPORT tb«rm*5i/MM> gallons of fuel oil
was treasurer of St. Anne's Society, No. 129.
All members of St. Anne's Society extend their sympathy.
INTERCULTURAL LIBRARY TO PRESENT VARIETY SPANISH PROGRAM
Cleveland, O. — On Sunday afternoon, Oct. 31, at 4 p. m. the Spanish Committee of the Intercultural Library, E. 55th St. and St. Clair Ave., will present an interesting program of Spanish music, dances and a talk by Milton Fox, curator of Motion Pictures at the Cleveland Museum of Art. His discussion of Spanish art will be illustrated with slides.
The dances will demonstrate differences between the Spanish and Latin-American folk dances. The program will include a piano solo of Spanish melodies played by Margarita Hauser, Spanish folk songs presented by Frances Santin, and a group of Spanish dances by
war weakens the home
By Rev. E. Schmiedeler, OSB
Sociologist generally recognize that the First World War proved very demoralizing to the American family. In no small measure the evils of unrestraint that took root at that time continued after the war and left the American family in a weakened and demoralized condition. Everything points to similar results from the present world conflict. The American home already seriously weakened, will be further weakened and disorganized, and the American family sense, already seriously Jblunted, Will suffer further dulling unless very strenuous efforts are made to ward off such results.
Unfortunately, so far as "stre. nuos efforts" are concerned, they seem for the most part on the wrong side. Our literature of the day is still cluttered with things that definitely hurt the home. There are even highly organized groups that exist to further things destructive of the family. Yet, do we ever hear responsible public leaders so much as say a single word against all this or in favor of the family and
the country's home life? ♦ * *
How stiringly true today are the words of Pope Pius XI written in 1930:
"For now, alas not secretly under cover, but openly, with all sense of shame put aside, now by word, again by writings, by theatrical productions of every kind, by romantic fiction, by amorous and frivolous novels, by cinematographs portraying in vivid scene, in addresses broadcast by radio telephony, in short, by all the inventions of modern science, the sanctity of marriage is trampled upon and derided; divorce, adultery, all the basest vices either are extolled or at least are depicted in such colors as to appear to be free from all reproach and infamy. Books are not lacking which dare to pronounce themselves scientific, but which in truth are merely coated with a veneer of science in order that they may the more easily insinuate their ideas. The doctrines defended in these are offered for sale as the productions of modern genius, of that genius, namely, which, anxious only for truth, is considered to have emancipated itself from all those old-fashioned and immature opinions of the ancients; and to the number of these antiquated opinions they relegate the traditional doctrine of Christian Marriage."
After these introductory words His Holiness goes on to speak in detail in His Encyclical on Christian Marriage of the fun.
I damental errors and vices that 'are undermining the family life of the world. It cannot be questioned that they are evils that are now well entrenched. They have become, as it were, a part of and parcel of our civilization. Grounded in a faulty way of thinking, in a fundamentally wrong philosophy of life, they can only be disloged with the utmost difficulty, if at all.. * ♦ »
For the most part the leading advocates cf these destructive evils are individuals who have little or no faith in God, no re-j spect for the laws of nature, no 'rppreciation of the infinite personal worth of the human soul or of the inalienable rights of the individual that derive from it, little or no appreciation of the social value of the family. They are individuals who lack that instinctive aversion for all infringement upon human privileges and personal dignity that are a heritage of Christianity, and are at the same time the true basis of a healthy democracy. Their morals, if the term is at all applicable, are based on opportunism and expediency. Quite frequently they recognize nothing but the biological basis of humanity. They see in man little if anything more than an animal. And it cannot be surprising that, if one regards man as an animal, one is also ready and willing to treat man as an animal, to overlook his human prerogatives, to rob him of his rights.
This dreadful situation has in very great part been brought on by the press of the country. Correction will have to come along two lines: (1) support of the Catholic press, so that in addition to its truthfulness, its fairness, and its genuine patriotism, it may also become the superior of the secular press in every other way; (2) insistent correction of erroneous doctrine in the secular press — a task that calls for all the ingenuity and ability and unselfish zeal of a corps of well-trained and thoroughly informed Catholic writers.
Eugenis Prats, soloist.
Mrs. Mirta Vivas is Chairman of the committee sponsoring the program. There is no admission and everyone is cordially invited to attend.
Is there a special rate on books, which causes a loss to the Post Office Department?
Yes; there is a postage rate of 1 y% cents a pound, irrespective of zone, provided for books described in the President's proclamation as being for the promotion of cultural growth, education and development of the American people.
WHERE THE FUEL GOES
A MODERN DESTROYER uses
«ore than 3,000 gallons of oA an hour at top speed."