Poštnina plačana ▼ fotovlal. Cena 25.— Up Spcdiz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3« Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. j CENA: posamezne številka L 25. — Naročnina: j mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: j mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni ] računi: Trat štev. 11-7223, Gori?« štev. 9-18127 Leto VIII.- Štev. 41 Trsu •• Gorica 8. oktobra 1954 Izhaja vsak petek Odločitev o STO je padla V torek 5. oktobra je bil v Londonu parafiran sporazum med Jugoslavijo, Italijo, Anglijo in Združenimi državami Amerike, s katerim se izroča področje A STO v civilno upravo Italije in področja B s Plavjami, Škofijami in drugimi pet vasmi miljske občine v civilno upravo Jugoslavije. Dogovor nosi v mednarodni diplomaciji neobičajen naziv »spomenica o sporazumu« (»Memorandum of under-standingu), ker so mu hoteli dati m videz začasen značaj, ki ne bi kršil pariške mirovne- pogodbe1 o STO. V resnici STO kot tako še vedno obstoja, vsaj pravno in formalno. Ali vsa dejstva govori, da pomeni londonski sporazum od 5. oktobra dejansko končnovel javno razdelitev in odpravo Svobodnega tržaškega ozemlja, v kolikor danes sploh dokončni mednarodni dogovori še veljajo. Demokratični Slovenci in Hrvati smo takoj po podpisu pariške mirovne pogodbe sprejeli ustanovitev STO v I. členu programa Slovenske demokratske zveze kot gotovo dejstvo. In to ne iz kake sentimentalnosti, ampak zato, ker smo prav v STO. videli prvi živi primer praktičnega izvajanja velike ideje, izi-ile iz pariške mirovne konference, da je treba ozemeljske spore med državami reševati s tem, da se spornemu ozemlju dd neodvisnost, in svobodo. In bili smo za STO še posebej, ker smo videli v njem most za zbližanje italijanskega in jugoslovanskih narodov ter stvarni sredstvo za, ublažitev narodnostnih nasprotstev med slovanskim in italijanskim prebivalstvom STO in jamstvo za medsebojno spoštova nje, strpnost in složno sodelovanje prebivalstva obeh narodnosti Z'i skupno blaginjo in skupen napredek po vzgledu drugih narodnostno mešanih držav, kot n. pr. Švice in Belgije. Zato smo smatrali ustanovitev STO za najbolj posrečeno rešitev tržaškega problema in tudi danes smo • tega mišljenja. Naie prizadevanje za ohranitev STO sSMaiJo namerjeno-Italiji, niti proti Jugoslaviji, ampak je izviralo iz globokega prepričanja, da delamo ne samo v blagor tu, živečega prebivalstva, ampak tudi v interesu višjih ciljev: za ohranitev miru na tem predelu Evrope. Ali zahodne velesile ter Italija in Jugoslavija so se mimo volje prebivalstva STO odločile za drugačno rešitev. Storile so to, kot pravijo, ker se STO ni moglo uresničiti, in v prepričanju, da se z razdelitvijo STO med Italijo in Jugoslavijo odstrani nesoglasje med tema državama in okrepi na tem delu Evrope varnost Zahoda. Bodočnost bo pokazala, ali je bil njihov račun pravilen. . Londonska spomenica je postavila Slovence in Hrvate STO, posebno nas na področju A, pred nov položaj. Od enakopravnega državnega naroda smo postali manjšina. To novo dejstvo nas ne sme ovirati, da ne bi kot stvarni ljudje, ki živimo na zemlji in ne v oblakih, pogumno in odločno ter v polni zavesti svoje odgovornosti pred slovenskim narodom in pred zgodovino postavili nove smernice na-iega bodočega delovanja v skladu e novim položajem ta z dogovori, ki so bili v Londonu podpisani. To bo ena izmed prvih nalog naših organizacij v prihodnjih dneh. V delu in trpljenju je življenje. Kakor smo hoteli v okviru Svobodnega tržaškega ozemlja posvetiti vse svoje sile zagotovitvi razvoja in rasti naših tukajšnjih rojakov, pomiritvi narodnostnih strasti, medsebojnemu spoštovanfu in mirnemu sožitju slovenskega in italijanskega prebivalstm, tako bomo tudi v novih razmerah nadaljevali to srojo pot. Londonski sporazum, pravilnik o narodnostnih pravicah ter izmenjana pisma so dokaz, da so podpisnice želele postaviti temelje tudi v varstvo osnovnih pravic Slovence o na področju A in Italijanom na področju B za njih svoboden kulturni narodnostni, gospodarski in socialni razvoj in napredek. Ni tu žalibog vsebovano vse, kar nam je dajala mirovna pogodba. Priznanih pravic se bomo posluževali v polni meri. Predpostavljamo dobro vero držav podpisnic in pričakuje-mo/ dti bo demokratična Italija v izvrševanju londonskih dogovorov spoštovala Slovencem priznane pravice. Dokler bo ta predpostavka veljala, bomo tudi v njenem smislu ravnali. Ne sme se pa pozabiti, da lojalnost državljanov slcmi na pravičnosti držav! (Nadaljevanje na 2. strani) PARAFIRAN SPORAZUM o Tržaškem vprašanj SPOMENICA 5 oktobra so zastopniki Jugoslavije, Italije, Združenih držav ir. Velike Britanije podpisali v Londonu to-le spomenico: 1) Ker se je izkazalo, da je ne mogoče uresničiti določila italijanske mirovne pogodbe o Svobodnem tržaškem ozemlju, so vlade Velike Britanije, Združenih držav in Jugoslavije od konca vojne izvajale zasedbo in upravo na področju A in na področju B tega ozemlja. Ko je .bila pogodba podpisana, ni bilo nikdar mišljeno, da bi ta odgovornost ne bila le začasna. Vlade Italije, Velike Britanije, Združenih držav in Jugoslavije kot držav, ki so v prvi vrsti prizadete, so se v zadnjem času posvetovale, da b; preučile, kako bi najbolje naredil? konec sedanjemu nezadovoljivemu položaju. Sporazumele so se o naslednji praktični ureditvi: 2) Kakor hitro bo ta spomenica o sporazumu parafirana in bodo izvedene preureditve meje, kakor je predvideno v njej, bodo vlade Velike Britanije, Združenih držav in Jugoslavije odpravile vojaško upravo na področju A in na področju B tega ozemlja. Vladi Velike Britanije in Združenih držav bosta umaknili svoje vojaške sile s področja severno od meje in bosta prepustili upravo tega področja italijanski vladi. Italijanska in jugoslovanska vlada bosta nato u-vedli svojo civilno upravo na področju, za katero bosta odgovorni. 3) Preureditev meje, o kateri govori član 2, .bo Izvedena na osnovi parafiranja. Italijanska in jugoslovanska vlada bosta takoj imenovali razmejitveno komisijo, da bo izvedla točnejšo določitev meje, kakor je določen# na zemljevidu v prilogi I. 4) Italijanska in jugoslovanska vlada soglašata, da bosta uveljavi!*, posebni pravilnik, ki ga vsebuj 3 priloga II. 5) Italijanska vlada se obvezuje, da bo ohranila v Trstu prosto pristanišče v splošnem soglasju z določili členov 1 do 20 priloge VIII. italijanske mirovne pogodbe. 6) Italijanska in jugoslovanska vlada soglašata, da ne bosta uvedli nikakega pravnega ali upravnega postopka za preganjanje ali diski imtaiiranje proti osebi ali lastnini katerega koli stalnega prebivalca področij, ki bosta prišli pfrd njuno civilno upravo v skladu f to spomenico o sporazumu, zaradi prejšnjega političnega delovanja v zvezi z rešitvijo vprašanja o Svobodnem tržaškem ozemlju. 7) 'Italijanska in jugoslovansk:i vlada soglašata, da bosta v roku dveh mesecev po parafiranju spomenice o sporazumu pričeli pogajanja za sklenitev takojšnjega sporazuma o ureditvi mejnega premleta, skupno z olajšavami za- gibanje prebivalcev obmejnih področij po suhem in po morju preko meje, za normalno trgovsko in drugo delovanje ter za prevoz in komunikacije. Ta sporazum mora obsegati Trst in področje okoli njega. Do- ____________________ kler ne bo tak sporazum sklenjen, /.fimlievida, v,, prilo»i J.; Poprejšnja razmejitev .bodo izved'i zastopniki i0111 območju izdale primerne ukre- Zavezniške vojaške uprave in ju goslovanske uprave takoj po para • firanju spomenice o sporazumu, vsekakor pa v treh tednih od dne mu se bodo bivši stalni prebivalci tpertinesiU - zavičajni«) na področjih, ki pridejo pod civilno u-pravo Italije ali Jugoslavije, lahko takoj svobodno vrnili tja. Vsaka oseba, ki se tako vrne, kakor tudi taka, ki se je že vrnila, mora u-živati iste pravice kakor ostaH prebivalci teh področij. Njihova lastnima in imovina jim mora biti na razpolago v skladu z obstoječimi zakoni, če niso med tem časom glede nje drugače uredili. V roku dveh let od dne parafiranja te spomenice o sporazumu mora biti bivšim prebivalcem vsakega teh področij, ki se ne želijo vrniti, in o- sebam, ki zdaj prebivajo na- katerem od teh področij, a se odločijo, de se v enem letu po parafiranju te spomenice o sporazumu odrečejo tamkajšnjemu bivališču, dovoljeno, da prenesejo svoje premičnine in svoj kapital. Pri prenosu te imo-vi-ne ne bo zahtevana nikaka izvozna ali uvozna carina. Osebe s stalnim bivališčem, ki se v roku dveii let od dneva parafiranja te spomenice o sporazumu odločijo prodati svojo premično in nepremično i-movino, bodo morale izkupiček iz prodaje te imovine> naložiti na posebni račun pri narodnih bankah Italije in Jugoslavije. Vsakršno razliko med tema računoma bos' < ob koncu dveletnega roka poravnali obe vladi. Brez prejudica m takojšnje izvajanje določil teg;< člena se italijanska in jugoslovanska vlada obvezujeta, da bosta v roku šestih mesecev od dne paradiranj.! spomenice o sporazumu sklenili podrobni dogovor o tej zadevi 9) Ta spomenica o sporazumu bo sporočena Varnostnemu svetu Združenih narodov. London, dne 5. oktobra. 1934. Manlio Brosio Geoffrey E. Harrisom Llewellyn Thompson Dr. Vladimir Velebit Pravilnik o narodnostni zaščiti pe za olajšanje lokalnega mejnega prometa. 8) V roku enega leta od dne parafiranja .te spomenice o sporazu- bodlo uživali enake pravice in tre- Ker je skupna namera italijanske in jugoslovanske vlade, da zagotovita človeške pravice in osnovne svoboščine brez diskriminacije glede rase; spola, jezika in vere na področjih, ki preidejo" pod njihovo upravo v smislu določb te spomenice o sporazumu, je dosežen sporazum o sledečem: 1. Pri upravljanju svojih področij .bodo italijanske in jugoslovanske oblasti .ravnale v skladu z načeli Splošne deklaracije o človeških pravicah, sprejete v glavni skupščini Združenih narodov 10. decembra 1948, zato da bodo vsi prebivalci obeh področij brez diskriminacije lahko v celoti uživali osnovne pravice in svoboščine navedene v omenjeni deklaraciji. Priredoiki Jusastovnaske at-. nične skupine na področju, ki ga upravlja- Italija, in pripadniki italijanske etnične skupine na področju, ki ga upravlja Jugoslavija tiranje kakor ostali prebivalci obeh področij. Enakopravnost v javni upravi Ta enakost pomeni, da bodo uživali: a) enakost z ostalimi državljani glede političnih in državljanskih pravic kakor tudi ostalih človeških in osnovnih svoboščin, zajamčenih s členom 1; b), enakopravnost pri dobivanju in izvrševanju javnih služb, funkcij, poklicev in nazivov; c) enakost glede vstopanja v javne in ^upravne službe; glede tega se .bosta italijanska in jugoslovanska uprava ravnali po načelu omogočanja jugoslovanski etnični skupini, oziroma »italijanski etničai skupini pod njuno upravo, da bosta pravično (fair) zastopani v administrativnih položajih, zlasti pa na tistih področjih, kakor je šolsko nadzorništvo, kjer gre še iz- Leta 1945. Fašizem in nacizem sla padla. Tržaški Slovenci, ki smo dotlej samo pritajeno dihali, smo prvič svobodno zajeli sapo. Z vero v uresničenje stoletnih stremljenj je vsa Slovenija enodušno ponavljala.: Reka, Trst, Gorica, naša je pravica.... Kaj bi zdn.j tajili: ob teh besedah se je eselilo tudi naše srce. Toda z jugoslovansko zasedbo teh krajev so bili baje prekršeni medvojni dogovori.... Ravnanje novih »ljudskih« oblasti ni bilo takšno, da bi vzbujalo zaupanje.... Njihovi nosilci so se naslovili na Moskvo v trenutku, ko so jim bile potrebne usluge Zahoda.... Vse to Zahodu ni priporočalo, da bi jim prepustil Reko, Trst in Gorico. In ko je Tito takrat zvedel, di od njega zahtevajo umik iz Trst, je na zborovanju v Ljubljani svečano proglasil: »Radje ra t nego Trst!« (Raje vojno nego Trst!) A ni bilo vojne. Anglo-Američa-ni so čez nekaj dni v največjem miru zasedli Trst in Gorico. * • * Sledile so ponudbe in priložnosti. Slovence niso vabili samo na podrejene položaje, za morebitne tolmače dvojezičnih odlokov in file tov. Pripravljeni so jih bili sprejeti tudi na mnoga vodilna mesta. Toda ista stranka, katere šef se je obvezal, da se bo z orožjem uprl odstopitvi Trsta, je narekovala, da se zavezniških ponudb ne sme spre ieti. Ta stranka je namreč hotela vse, ni se zadovoljila z nekaj, pozabila je, da je boljše vrabec v roki kakor golob na strehi, in tako se je zgodilo, da ni dobila nič. Razen nekaj prosvetnih in kulturnih ustanov, katere so rešili takratni nizdaialri«, so tržaški Slovenci leta 1945 ostali proznih rok. Vse ali nič!... In bilo je nič. *• • •' Leto 1947. V Parizu zaseda mirovna konferenca. Kot na dlani je jasno, da komunistična Jugoslavija Trsta ne more dobiti. Toda še močni rt« tržaških ulicah, kjer so razpolagali še z enotnim komunističnim taborom, si nosilci uradne ju-aoslovanske politike niso mogli predstavljati, da Trsta res ne morejo dobiti. Zato so, kakor ob obisku mednarodne komisije treh ve- OB PRELOMU ključitvi Trsta k Jugoslaviji. V Trstu in okolici pa so takrat sveži in kričeči napisi tu in tam še danes obledel spomin tiste dobe.... Hoteli so vse, zahtevali so nekaj, kar je bilo po politični logiki v te-stem trenutku nemogoče. Ko niso prodrli, so bili nepripravljeni in nevoljni za sodelovanje pri ustvarjanju določil mirovne pooodbe, ki bi pri pametnejši in domiselnejši redakciji lahko onemogočila, da bi sedem let trajala takšna in tako škodljiva začasnost, v kateri smo doslej živeli. Zopet smo tržaški Slovenci, ne krivi, ne dolžni, plačevali račun. * * * Toda v ušesih je odzvanjalo vsaj še nekaj, kar je vzbujalo upanje na vstajenje: Nikdar več Italije! Ta klic so povzeli tudi odgovorni nosilci in krajevni predstavniki sedanjega jugoslovanskega režima. Z njim so vabili množice, to je bila osnova volilnih programov, s katerimi so iskali zaveznikov. Doživeli smo Bazoviški tabor, mimo je šla londonska konferenca, in dočakali smo leto 1953, ko je znova zabobnelo. 9. oktobra sta Velika Britanija in Združene države izjavili, da bosta izročili področje A Svobodnega tržaškega o-zemlja Italiji. V Jugoslaviji je zavrelo. Ves svet se je zgražal nad to samovoljno potezo močnih, ki so hoteli s pestjo krojiti pravico po svoji volji, mimo in preko podpisanih pogodb. Jugoslovanski narodi so i-skreno razumeli obljubo: Nikdar več pod Italijo! Pohiteli so na mejo in s svojim zanosom so nas rešili, da nismo bili izročeni na milost in nemilost. A jugoslovanski politiki niso i-meli v srcu tega, kar so nosili na jeziku. Zato niso šli takti daleč, d" bi zahtevali izpolnitev pogodb, ka tere so zahodne sile hotele prelomiti. Besede »Nikdar več pod Itn-Ijo!« so bile zanje samo začetek stavka, katerega drugi, neizgovorjeni del, je končal: »Srez našega pristanka In zopet se je zgodilo, da so bila lesil v Julijski Krajini, tudi v Pa- i gesla in zaobljube veliko Večje od riKu vztrajali na zahtevi po pri-I dejanj.... A/ ič ni tako skrito, da ne N postalo očito. Tako smo dočakali, da je bil bistro in jasno izgovorjen tudi drugi, dolgo prikrivam del o menjenega stavka: Pretekli torek je Jugoslavija wadno pristala na izročitev uprave področja A Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji. Tako je bila dana obljuba dokončno prelomljena. Tretjič smo bili prevarani.... Dovolj, da so tudi zadnji spoznali, koliko smejo verjeti in na kaj se smejo zanesti. Težko je danes govoriti o tem, verjamemo, da je mnogim tudi neprijetno. Toda takšna je resnica, kateri moramo vendarle pogledati v obraz. Pri tem je treba sicer priznati, da so se povojni jugoslovanski di-plomatje zdaj prvič zavzemali za eno izmed rešitev, ki je bila v danih okoliščinah neposredno dosegljiva. Niso plavali v oblakih in zato so tudi dosegli nekaj otipljivihl rezultatov. Vendar se ti gospodje, po vseh naših, pravkar naštetih izkušnjah, nikakor ne smejo čuditi, da tržaški Slovenci še vedno s precejšnjim dvomom gledamo na določila, za katerih izvrševanje ti nam morali biti prav oni skrbniki in zadnje jamstvo. * * * A/nogo smo prestali, marsikaj smo videli, spoznali in pretrpeli. Naša vera v druge, pa čeprav po krvi brate, kakor tudi v pripadnike druge narodnosti, s katerimi delimo posest in življenje na tej zemlji, je upravičeno zelo omajana. Prvi so nas v zadnjih devetih letih nekajkrat usodno izigrali in zaigrali, drugi pa nam šele sedaj, prvič po 35. letih izjavljajo, da to vas pripravljeni priznati in trpeti. Na i verjamemo? Dejstvo je, da smo v teh krajih usodno povezani. Naj se oblasti in ureditve menjavajo, nastajajo in propadajo cesarstva in republike vedno bomo morali znova in znovi iskati možnost sožitja. Cim manj bo takšno sožitje osnovano na sili ali zapostavljanju in sovraštvu, tem uspešnejše in trajnejše bo. Zate moramo uporabiti tudi to priložnost, ki se nam zdaj ponuja na o- snovi posebnih določil o zaščiti manjšinskih pravic. Poskusili bomo, z voljo in iskrenostjo, da pomagamo graditi most, katerega po manjkanje je stalo sinove te zemlje, tako Slovence, Hrvate in Italin jane, že toliko krvi. Vsak, kdor je glede tega dobre volje in ima i-skrene namene, bo imel v nas svoje zaveznike in pomočnike. Zavedamo se namreč, da vodi preko tega našega' mostu, če bo močan in trden, edina pot, ki lahko pripelje do pomirjenja in sodelovanja med narodi, katerih sinovi se prepletamo prav v teh mejnih pokrajinah. Tudi to zbližanje je. poleg naših lastnih koristi, tako velik in pomemben cilj, da nam prepoveduje, da ne bi poskusili prispevati k njegovi dosegi in uresničenju. * • * Smo torej na začetku nove poti. Priznamo, drugačne, kot smo si jo zamišljali. Po našem skromnem mnenju tudi ne najboljše izmed raznih možnih poti. Toda tisti, ki. urejujejo in odpirajo mednarodne ceste so nam pač zaenkrat nakazali samo to ulico. Hočeš - nočeš, moramo hoditi po njej. Vzemimo jo torej kot začetek, ne pozabimo pa, da je konec v veliki meri odvisen prav od ms samih, od vsakogar izmed nas. In v trenutku ko usmerjamo nanjo prve korake, nas prav izkušnje teh zadnjih let znova opozarjajo: če nočemo biti izigravam, če nočemo biti varani, če nočemo doživljati vsak dan novih razočaranj, potem se zanašajmo samo nase. Služimo skupnosti, m kateri živimo, rešujmo predvsem svoja vprašanja in svoj obstanek. Pustimo velike malike, ki iščejo samo častilce in žrtve! To je nauk Kalvarije naših povojnih let in prišel je čas, da ga vsi, prav vsi upoštevamo. Pokazati moramo se bolj v!ot doslej, da hočemo biti samosvoji, doseči morimo, da bo to spoštoval ne samo tujec, temveč tudi tisti, ki pravi, da je in bi nam moral biti brat. Nikomur ne bomo orodje. Vsakogar bomo sodili samo po dejanjih. Dovolj nam je velikih besed, prelomljenih priseg in neizpolnjenih priseg in neizpolnjenih obljub. Ne verjamemo jim več! * * # rečno za interese teh prebivalcev; d) enakost ravnanja pri izvrševanju njihove službe in poklica v poljedelstvu, trgovini, industriji a-li na kakem drugem področju, ka kor tudi pri organiziranju in vod: stvu gospodarskih 'Združenj in organizacij v ta name«. Taka enakost v ravnanju se nanaša- tudi na obdavčevanje. Glede tega bo osebam, ki se sedaj bavijo z določe-ihim delom- ali poklicem, a nimajo potrebne diplome ali spričevala- za, izvrševanje te aktivnosti, dan rok štirih let od dneva parafiranja to spomenice o sporazumu, v kate* rem lahko pridobijo potrebno diplomo ali spričevalo. Te osebe ne bodo ovirane pri izvrševanj« svojega dela ali poklica, zaradi tegu. ker nimajo potrebnih dokuanesntov. tazen v prinvifiu, da si, jih pe bi. pridobile v omenjeni štiriletni dobi; e) enakost ravnanja glede uporabljanja jezika, kakor je to določeno v spodaj n-.vedeni točki 5; f) enakopravnost z ostalimi državljani na splošnem področju socialnega zavarovanja in penzij (dajatve za primer bolezni, penzije zaradi starosti, invalidske penzije vklj.učivši tudi penzije 3.& vojne invalide in penzije članom družin padlih v vojni). 3. Podiiganje nacionalne in rasne mržnje na obeh področjih j« prepovedano in vsako tovrstno ds janje se bo kaznovalo. Kulturne svoboščine 4. Etnični značaj in neovirani kulturni razvoj jugoslovanske etnične1 skupine na področju pod italijansko upravo kakor tudi italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo bo aa jamčen: i a) Te etnične skupine bodo imele pravico do lastnega tiska, v svojem materinem jeziku; b) prosvetne, kulturne, društvene in športne organizacije obeh skupim bodo lahko svobodno delo vale v sklad-u z obstoječimi zakoni, Te organizacije bodo deležne iste* ga ravnanja kakor druge odgovarjajoče organizacije na odgovarjajočih področjih, zlasti glede uporabljanja javnih poslopij, radia ta pomoči iz javnih financijskih sredstev; italijanske in jugoslovanske oblasti pa si .bodo prizadevale, do tem organizacijam zagotovijo stalne ugodnosti, ki jih sedaj uživa/jo, ali odgovarjajoče ugodnosti; Šolske potrebe c) obema skupinama se bo nudil pouk v materinem jeziku v otroških vrtcih, osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. Take šole ,bod> v vseh krajih področja pod itaU-jansko upravo, kjer so otroci, ki so pripadniki jugoslovanske ethie ne skupine, in v vseh krajih področja pod jugoslovansko upravo, kjer so otroci, ki so pripadniki italijanske etnične skupine. Italijan-ska im jugoslovanska vlada sta s<> sporaizumeli, da bosta obstoječe šole ohranili, kakor so navedene v priloženem seznamu za etnične skupine v področjih, ki so pod njuno upravo, in posvetovali se bosta v Mešani komisiji, ki je predvidena v zadnjem členu tega Statuta, preden bosta katero od teh šol zaprli. Te šole bodo uživale enakost v ravnanju z ostalimi šolami iste vr fNadaljevanje na 4. strani) VESTI IŠKEGA lujega nočemo, suojega ne damo! Kofnunist Tito in njegovi se z nacionalno zavednostjo jugoslovanskih narodov igrajo. Komunisti za-' vračajo vsak pojem narodnosti, ker sopač materialisti in se ljubezni ljudstva do svojega rodu, do svojega naroda in do svoje rodne grude, sploh do domovine rogajo! Gre j trn sanofo za to, da so na oblasti, tri. pta uživajo nagonsko življenje! Dvainštirideset tisoč primorskih in istrskih iSlovencev in Hrvatov je dalo življenje *a osvoboditev (Svoje zemlje s prestolico Trstom! Dvajset in več let težke borbe in mučaniškega trpljenja je primorsko in istrsk ljudstvo prestalo v naldolaveškem naporu pod fašističnem valjem, ki ga je obsodil na smrt. Samo, da bi bilo svobodno na ■svoji ljubljeni rodni, grudi! In je. zmagalo vsaj toliko, da. je bilo us a tno vi je no Svobodno tržaško ozemlje, kjer so Slovenci in Hrvalti. bili enakopravni z Italija-m. To je bila zadovoljiva rešitev 1» zaključnem boju,, čeravno bi Trst po vsej pravici moral pripadati Sloveniji! »Tujega nočemo, svojega ne damo!« je grmel diktator komunist Tito! »Življenje damo, Trsta ne damo!« aetondisrali komunistični zapeci! In narod se je boril in trpel, da bi si le svobodo pridobil! *Ko stopi le en sam italijanski vojak na Svobodno .tržaško ozemlje, bodo jugoslovanske divizije »korakale v Trst«, je prav pre 1 letom dni zagotavljal komunist Ti-#o. Vsi jugoslovanski narodi so svoje divizije na meji Trsta navdušeno pozdravljali! Komunist Tito in njegovi hlapci ao v torek 5. oktobra 1954 s podpisom spomenice v Londonu ob e-ni uri popoldne priznali in izročili Trst Italiji, ne da bi slišali mnenje ■to privoljenje ali odločen odpor jugoslovanskih narodov in njihovih divizij! Pod železno peto krvoločnega komunističnega režima s Titom na čelu so jugoslovanski narodi in divizije prisiljeni na molk! Vso notranjo bol morajo zatajiti in stisniti v srce! To veleva režim »ljudske ■ oblasti*’... Italijanski politiki so porazili Tita in njegove oprode! Zaščita Slovencev, ki jih je komunist Tito zopet izročil Italiji, Kdaleka ne, popravi njihove i,zgubljene .suverenosti in enakopravnosti, kajti od neodvisnih in suverenih državljanov so postali manjšina ;to ie predmet raznarodovanja v rokah Italijanov, ki so v tem pogledu mojstri! Le odločen odpor Slovencev, ia njihova globoka narodna zavednost, le njihova vztrajna borba in velika požrtvovalnost bodo preprečili naglo propadanje Slovencev pod Italijo, kajti komunist Tito ne podpira Slovencev, ki niso komunisti, ampak samo partijce, ki slovenski narod zapeljujejo in upro-paščajo! Nobene mržnje do Italijanov, ki se svoje zmage veselijo! Bili so vztrajni in znali so svojo politiko voditi in namen dobro izpeljati! Naj bi italijanski vladarji upoštevali vse upravičene zahteve Slovencev v območju italijanske republike, da se ustvari in nastane ozračje medsebojnega spoštovanja in razumevanja med dvema tu živečima narodoma, ob strogem spoštovanju vseh pravic, ki jim po božjem in človeškem zakonu priti-če jo! To zahtevamo in za to se Slovenci v -Italiji borimo! Spoštovanje slovenskega jezika v vseh javnih uradih, tudi na, sodniji, ki ga dogovor predvideva-, je korak naprej v priznanju pravic Slovencem. Zahtevamo le, da se bodo zagotovila predsednika Scel-he, da bo Itjili-ja spiejete obveznosti vestno 'spoštovali,, tudi Uresničila, kajti obljube italijanskih politikov v tem oziru so se v preteklosti sprevrgle v strupeno raznarodovanje! In končno: zahtevamo .ustavni zakon, ki naj Slovence na Goriškem in v videmski pokrajii do podrobnosti zaščitil Prav, da je po dogovoru vsaka žalitev Slovenca ali Italijana kaz niv, toda postopati je treba, proti vsem šovinistom naijstrožje! 3V> naj si zapromnijo vsi tisti., ki slovenskim predstavnikom v gori-škem občinskem svetu zanikajo pravico izraževanja v njihovem materinem jeziku. Tudi -to je žalitev in mržnja, ki se mora kaznovati! Komunista Tita- ia njegove .bodo sodili in obsodili jugoslovanski narodi! Ugotovili so tudi, da znaša primanjkljaj, za lansko leto kor dva in pol milijona -lir, ki jih bo morala kriti le vlada, ki je tudi sovo-denjski občini že priskočila na pomoč. .Za podelitev stanovanj v novi hiši so imenovali komisijo, ki jo sestavljajo gg. Jožef Jarc, Jožef Vižintin in Evgen Fe-rfolja. Ceno vodi pa bodo s prihodnjim letom verjetno povišali, ker ima občina z vodovodom le izgubo. Najbolje bi bilo, da- -bi si vsi hišni gospodarji dali postaviti števce, ki pa stanejo prece-j! Menimo, da- bi morali plačilo vode tako urediti, da plača vsak gospodar toliko na vsakega člana družine in na vsako glavo živine, in sicer -tako visoko, dokler -niso kriti vsi stroški. Za gradnjo šole v Jamljah pa bodo ponudili lastniku zemljišča, na katerem se bo zgradila, po 100 lir za kvadratni meter. Jugoslovanski konzulat o Boriti Po nepotrjenih vesteh nekaterih, italijanskih časopisov namerava.o odpreti v Gorici urade jugoslovanskega- konzulata. Vest je zelo razburila tiste italijanske kroge, ki ne marajo nobenih stikov s sosedno državo. Tako motijo javni rad V zvezi z nedavnim kongresom »Mirdjinih hčera«, ki se je vršil v Rimu, je »Primorski dnevnik« od 28. septembra 1.1. priobčil članek »Križev pot Marijinih -hčera« in dejavnost rimskih »gladiatorjev«. V -tem članku je pisec nanizal vrsto umazanih namigavanj na nemoralnost Marijinih hčerri, njihovih voditeljev duhovnikov in rimskih moških udeležencev kongresa, ki naj bi vsi skupaj počenjali umazanosti med seboj. Sploh je članek tako sestavljen da se človeku naravnost gabi, saj je pol-n laži in namigavanj na nemoralnost udeleženk in udeležencev. Članek ne samo,, da težko žali verski čut Marijinih hčera in duhovnikov, ampak tudi moti javn> red, ker so med udeleženci kongresa v Rimu bili tudi slovenski verniki, ki so s člankom izpostavljeni javni sramoti. Namen člainka je nedvomno bil prav ta, da krivično žali udeležence in udeleženke kongresa, jih postavi na sramotni oder in zanese razdor v vrste vernikov, duhovščine in družin. Zato članek kot tak z vso ogor-čenostjp obsojamo in zavračamo kot škodljivega verskemu čutu, in poštenosti slovenskega ljudstva, pa Itudi kot vzor komunistične propa-losti! Odločno protestiramo proti takemu početju seje občinskega sueta v Doberdobu Na občinski seji, 'ki se je vršila 26. septembra, so razpravljali o o-troškem vrtcu, ki ga bodo orožniki v kratkem izpraznili. Vrtec je v neredu in potrebuje nujnih popravil, z a- kar se hoče lepa vsota denarja. Prosili bodo za pomoč pri pristojni oblasti. V času vpisovanja otrok v vrtce in v šolo so se pri slovenskih starših pojavljale razne italijanske propagandistke in jih nagovarjale, naj svoje otroke vpišejo raje v .italijanske vrtce in šole. Izvoljeni slovenski zastopnik g. Bratuž se je pri goriiškem prefektu proti takemu početju pritožil in g. prefekl ga je prosil, naj mu navede imeina prizadetih staršev. Ali pa gospo:', prefekt ne ve, da so Slovenci tako prestrašeni, da se celo pred njim ne upajo protestirati, ker se bojijo hujšega? Naj bi gospod prefekt javno razglasil, da je taik način propagande proti slovenskim vrtcem in šolam prepovedan, pa bi še položaj sčasom zboljšal. Otrokom slovenskih optantov, ki so sedaj že italijanski državljank niti letos niso dovolili vpisati jih v slovensko šolo. Zato je občinski in deželni svetovalec naslovil nq ministra za prosveto brzojavko sledeče vsebine: IZ SLOVENITE IZDATKI ZA ALKOHOLNE PIJAČE Kot poroča »Ljubljanski dnevnik«, so samo v Goriškem okraju potrošili lani 450 milijonov din za vino, žganje in druge alkoholne pijače. Vina -so popili toliko, da pride povprečno na vsakega prebivalca okrog 50 litrov. Kvarne posledice prekomernega uživanja alkoholnih pijač gotovo oe bodo izostale. POPIS OBRTNIH PODJETIJ Zvezni zavod za statistiko in e-videnco bo izvedel od 1. do 12. o-ktabra po vsej državi popis vseh gospodarskih organizacij, ki se u-fcvarjajo z obrtjo. Popis bo zajel vse javne in privatne obrtne delavnice in podjetja. TRGOVINA Z JUŽNO AMERIKO Jugoslovanska trgovinska delegacija se je pod vodstvom Janovo Blaževica mudila štiri mesece v državah Južne Amerike. Sklenila je vrsto trgovinskih pogodb in podaljšala že obstoječe sporazume. Sporazumi predvidevajo predvsem nakup jugoslovanskih proizvodov •trojne, kemične in gradbene indu-•trije. HIDROCENTRALA NA POHORJU Po načrtih bo osrednja pohorska planota temeljito spremenjena v krasno turistično točko s številnimi jezeri. Vse te spremembe bodo nastale v zvezi z graditvijo pohor-akega energetskega sistema, ki -predvideva graditev hidrocentrale Lobnica in pozneje še Lehen. To centralo bodo poganjale vode Lobnica, Oplotnica in Radoijna, ki bodo zajete na visoki pohorski planoti v višini 1250 m. Strojnice bodo ob Dravi, in višinska razlika bo znašala skoraj tisoč metrov. Z zajezitvijo omenjenih vod A se bo sedanje Malo Crno jezero (2 bat .razlilo na 220 ha in nastala bo- do še nova jezera: Repe (150 ha), Tiho jezero (120 ha) in Crnovc (150 ha). PREDVIDEVANJA DRUŽBENEGA PLANA Lanskoletne napovedi gospodarskih strokovnjakov o znižanju cen, se po izjavah predstavnika zavoda za gospodarsko planiranje, Vukoviča, niso uresničile. Nasprino, cene na debelo so se od .začetka letošnjega leta povečale za 8 odsto. na drobno pa- za 9,6 odstotka. V primeri s cenami v avgustu lani. so pa letos cene za 5 odsto nižje. ■Za prihodnje leto predvidevajo povečanje cen nekaterih kmečkih pridelkov in povišanje stanovanjskih najemnin. Napovedujejo tudi občutno večji uvoz pšenice in manjši izvoz koruze zaradi letošnje poplave in suše, ki je povzročila okrog 45 milijard din škode. ŠTEVILO DELAVCEV IN USLUŽBENCEV ■Po uradnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko in evidenco je bilo konec julija zaposlenih v Jugoslaviji skupno 1 milijon 611 tisoč 600 delavcev ,in uslužbencev. V vseh panogah gospodarstva se je število delavcev zadnje čase povečalo, le v gozdarstvu se je nekoliko znižalo. GOSPODARSKE KOMPLIKACIJE Družbeni plan je za letošnje leto predvidel povečanje življenjske ravni prebivalstva, ki bi bila v znižanju prodajnih 'cen blaga tn storitev. Toda to se ni uresničilo. Dohodki in kupna moč prebivalstva so sicer v splošnem porastli. A ta porast je le navidezen, saj temelji v glavnem na porastu števila delovne sile. Kar je pa vsekakor škodljiv pojav, zlasti še, ker je vezan z nesorazmernim porastom storilnosti. Doči mje namreč število delov- ne sile naraslo na 107,7 odstotka, je storilnost narasla le le na 102,7 odstotka! To nesorazmerje je v glavnem odvisno od dejstva, da je bila zaposlena predvsem nekvalificirana delovna .sila. Zaradi -tega so industrijska podjetja, kjer se je nakopičilo nestrok vnih delovnih moči, dvignila ceno svojim proizvodom, drugače pač ne morejo kriti svojih izdatkov. Tako -rastejo cene industrijskim proizvodom, in da vsaj nekoliko o-milijo razliko med plačami in cenami, zvišajo tudi plače. Toda, kot pravilno ugotavlja »Ljubljanski dnevnik«, »nič ne pomaga zvišanje plač ob istočasnem zvišanju cen«. BOJ PROTI ALKOHOLIZMU Kvarne posledice prekomernega uživanja alkohola so prisilile oblasti, da so začele resno misliti na sistematičen boj proti alkoholu. Posledice so izelo hude: v 65 letih pred drugo svetovno vojno je bilo v Sloveniji 900 primerov hude blaznosti zaradi alkohola, v štirih le' tih po vojni pa kar 500! PRVE NAGRADE JUGOSLOVANSKIM DIRIGENTOM Na mednarodnem glasbenem festivalu v Besansonu, katerega, se je udeležilo 40 mladih dirigentov iz raznih evropskih držav, je dobil prvo nagrado dirigent Ivo Igor Gjadrov iz Zagreba. Dobil je 100 tisoč francoskih frankov. Drugo nagrado pa je prejel Krešimir Si-puš iz Ljubljane. DIVJI PRAŠIČI Na Kobariškem so se divji prašiči zelo razpasli in, povzročajo veliko škodo koruznim nasadom, krompirišču, travnikom in pašnikom. Zaradi te škode je občinski odbor Kobarid razpisal 3000 din nagrade za vsakega uplenjenega prašiča. »Protestiram proti izgonu učencev, sinov slovenskih optantov, iz šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Vas prosim, da ukažete krivični ukrep preklicati.« Nekai stranka nam je pokazala listič, pa katerem'so bile zapisane besede, ki jih je šolski skrbnik v opravičilo izrekel, to je, da se ravna po točnem predpisu zakona! Mi pa vemo, da tak zakon ne obstoja!... ŠoIshB oblast ne upošteva pritožbe slovenskih staršev (Proti učitelju Josipu Torošu, nameščenemu na Plešivem pri Krmi-nu, so se staTŠi že večkrat pritožili in šolsko oblast prosili, naj ga premesti, ker ne vrši pouka pravilno in točno. Vložili so tudi pismeno vlogo in jo podpisali. Toda šolska oblast je v posmeh na upravičeno pritožbo staršev kot nalašč še naprej pu-tsila tega učitelja na Plešivem! Zato je na Plešivem ogorčenost povečana in vse zahteva, da se na šoli napravi red! V zadnjem hipu nam zatrjujejo, da je učitelj Toroš dal pismeno izjavo, da. se v kratkem umakne iz Plešivega. Pametna odločitev! Bodo Jamlje pod Nabrežiro? Do izvršitve mirovne pogodbe so Jamlje spadale pod občino Nabrežino. Po 15. septembru 1947 pa začasno pod Doberdob. Ko so pozneje upravno uredili razne obmejne kraje, je goriški prefekt zahteval, da ostanejo Jamlje le začasno pod Doberdob, v pričakovanju, da bodo Trst vrnili Italiji ter bi. se s tem tudi Jamlje lahko vrnile pod Nabrežino. Zdaj je vrnitev Trsta Italiji gotovo dejstvo. Ali bodo tudi Jamlje kaj kmalu vrnili Nabrežini in aili bo .to Jameljcem koristilo? Zaenkrat pa ni verjetno, da b' moglo priti do sprememb, ker pravno STO še vedno obstoja, in meje ni mogoče premikati. Bojno šhoda Podtajnik zakladnega ministrstva je te dni izjavil, da je vlada- odredila vse potrebno za čimprejšnje izplačilo vojne škode za hišne premičnine. Izplačevali bodo povprečno 5 milijard na mesec. Tekom prihodnjega leta bodo zaključili z izplačevanjem najvišje vojne škode za Omenjene premičnine in začeli izplačevati vojno škodo na drugih predmetih. Marijanski hongres v Štandrezu V nedeljo popoldne se je slovesno zaključil v Stand-režu kongres, ki so ga goriški Slovenci priredili na čast Materi božji. Veličastna procesija, kakršno le redko vidimo tudi po mestnih ulicah je šla skozi Standrež, ki se je dostojno pripravil na to slovesnost. Po cerkvenih opravilih je bila na odprtem marijanska- akademija, pri kateri so -sodelovali pevski zbori, recitaterji in igralci Prosvetnega društva iz Gorice. GOSPODARSTVOI RAVNANJE Z MOSTOM Mnogi- kmetovalci se bojijo dodajati moštu -bi&ulfit ali amonijev fosfat, misleč, da se vino navzame ■tega duha, odnosno duha. po žveplenem vodiku, (ki s-liči duhu- po gnilih- jajcah). Tako pojmovanje nima podlage, ker -sla-bi duh z lahkoto odpravimo Vino namreč pretočimo in prezračimo. Pri pretakanju pa stavimo na pipo ra-zpršilnik, da vino dobro prezračimo. Točimo pa lahko v bakren kotel ali pa vino vlivamo skozi bakren lij. Vino moramo pretočiti čimprej mogoče, to je navadno že v prvi polovici novembra, ker se navzame toliko več duha po žvepl-u, kolikor več časa ; : n • dražji. Zelo vazno je, da pri pretakanju tudi žveplamo, in sicer po en azbestni trak na- vsake tri hi- vina. Zveplanje je važno, ker potegne nase slab duh po žveplu (žveplo uničuje žveplo). VLACLJIVOST VINA Kdor ni uporabljal pri trgatvi niti bi-sulfita, niti' žvepleno-kislega amonijevega fosfata, ni-li ni- sodov požveplai, kakor smo že priporočali, in vrh tega je še stavil in držal mošt v mrzli kleti, je sam kriv pojava vlačlj-ivosti vina. V,ločljivost je kot, da bi bilo sluzas-to, in ko ga vlivamo v kozarec, sploh ne šumi! Vlačljivost vina je -bolezen, ki jo povzročajo glivice, katere spremi njajo sladkor v .slu-z. Kako se ta- bolezen prepreči, smo že povedali. Rabiti je namreč bi- SU-lfit! Da jo ozdravimo, zadostuje, da vržemo v sod 10 gramov metabi-sulfi-ta na 1 hi in dobro premeša mo, če je -bolezen šele začetna. Ce pa je bolezen že dohro razvita moramo vino pretočiti v zdrav sod, ki ga prej- izažveplamo z enim azbestnim trakom na 2 hi. Vino pa moramo pri pretakanju dobro zračiti in zbiti! Taka vina .imajo navadno pomanjkanje čreslovine (tanin), za--to jim moramo dodati p>o eno kocko su.lfi.ta tanina, na hi. Tega dobimo pri VINOAGRlARIJI v Gorici i-n pri kmetijskih konzorcijih. Taka vina se ne čistijo rada,, zato jih moramo čistiti s ' špansko zemljo po 200 do 300 gramov na h-1 ali pa s čistilom 1 in 2, ki ga-dobimo v gori imenovanih trgovinah-. Ko -se vino čez 14 dni, približno, dobro razčisti, ga .zopet pretočimo v drugi- sod, ne da bi vino zračili. Moramo ga pa požveplati. socmiHR vpRašira Odločen boj tuberkulozi • Pretekli teden se je vršil v Gorici .izreden sestanek zdravstvene komisije, ki je razpravljala o .tuberkulozi, -ki je v naši pokrajini na žal, zelo razširjena, -saj ima sko-ro najv.išje- -odstotke- te bolezni. Komisija je ugotovila nujnost splošnega pregleda vsega prebivalstva .z .rentgenskimi žarki. V kratkem pride k nam posebna odprava na avtomobilih, da pregleda- vso šolsko mladino, tudi mladež v otroških vrtcih, vse učitelje -in profesorje in spJoh vse osebe, ki imajo opravka s šol* Nadalje vse trgovce a jestvinami in drugimi prehrambnimi predmeti. Tako -bodo ugotovili ne samo že -tu-berku-lotično bolne1 osebe, ampak tudi o ne, ki se jim- bolezen lahko razvije. .Zelo pametna je ta- zamisel, zelo visoko socialnega pomena je- -ta u-krep. Država skrbi za pobijanje zavratne bolezni, ki zajema široke plasti prebivalstva! Le. škoda, da ni moči tako pregledovanje vršiti vsako leto sproti! Naj bi država nudila potem 'tudi brezplačno zdravljenje- vsaj tistim ki ga sami ne zmorejo! Nouačenje finančnih stražnihoa Mladeniči od 18 do 28 let se lah ko prijavijo za službo fi-načnih stražnikov. Prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir morajo poslati do 31. decembra 1954 na poveljstvo Finančnih stražnikov v Gorico. Semensko pšenica Goriška provinca je dobila 500 kvinta-lov izbrane pšenice za seme. Kmetje, ki nimajo več kot 10 -hektarjev orne zemlje, imajo pravico do pjosehne podpore v znesku 3.700 lir za nakup 100 kg tega žita. Za to px>d‘p)ora morajo čimprej vložiti prošnjo na Kmečko naidzorništvo v Gorici, ulica Duca d’Aosta. -Tiskovine za prošnjo ,'ah.ko dvignejo pri trgovinah kmetij,skega konzorcija. Ali si že poraonal naročnino? Odločitev o STO je padla (Nadaljevanje s 1. strani) Londonski dogovori, četudi bolj ozki kot stalni statut za STO, po-menijo vendar za jugoslovansko narodnostno skupnost (Slovence, Hrvate in Srbe) korak naprej v primeri z dosedanjim -našim neuza-konjenim narodnostnim položajem. Diskriminacija Slovencev se odpra- vi na vseh področjih. Podžiganje nacionalne in rasne mržnje je prepovedano in se bo kaznovalo. Zajamčena je našim ljudem enakopravnost pri pridobivanju in vstopanju v javne in upravne službe, Zajamčena je raba slovenskega jezika z vsemi upravnimi in sodnimi oblastmi, zajamčeno je uporabljanje Radia in vseh javnih poslopij in, kar je življenjske važnosti, zajamčen je obstoj vseh slovenskih šol, ki danes obstojajo na področju A. Zato preč z malodušnostjo, proč s strahom za. naš narodni obstoj, proč s strahom pred preganjanjem {Slovencev zaradi njih narodnosti in jezika. V skupnem, vztrajnem sodelovanju vseh demokratičnih Slovencev in Hrvatov tega področja je naš obstoj in naša bodočnost.. Dr. JOSIP AGNELETTO DROGERIJA ANTON PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Kornu - Tel. 3009 TambreUa |25 Id EDINI ZASTOPNIK ZA GORIŠKO ALDO IHEROLLI & C. MOTOFORNITURE GORICA - ULICA GARIBALDI 5 - TEL. 2723 CENA PO CENIKU LIR 150.000 PRODAJA Z MALIM PREDPLAČILOM, OSTALO PA ODPLAČILA DO 23 OBROKOV Zakaj smo bili poraženi -10 okt. 1920? V teh dneh, ko se t>si Slovenci z dvojno trpkostjo in žalostjo v srcu spominjamo slovenskega plebiscitnega poraza na Koroškem., ni odveč, da se poleg drugih vzrokov našega poraza, ki jih navaja naš člankar, spomnimo še ene lastne zablode. Koroški plebiscit je sprejela Slovenska vlada v Ljubljani — lahko bi se mu učinkovito tudi uprla — zato, ker njeni zastopniki koroške dežele, tamkajšnjih■ razmer in dejanskega stanja niso poznali. Področje A bi moralo biti priključeno Jugoslaviji brez plebiscita, saj so statistični podatki iz l. 1910 dovolj zgovorno izpričali slovensko pravico. Nasprotno zablodo so zagrešili današnji upravitelji Jugoslavije, ki so za STO odbili plebiscit, ker ne poznajo ozemlja, razmer in dejanskega stanja na STO Razmere in dejansko stanje so ocenjevali skozi prizmo lastnih partijskih eksponentov, ki ne branijo pravic in koristi 60.000, tržaških Slovencev, pač pa svoje oblastniške položaje. Na teh sebičnežih leži zgodovinska odgovornost za vse, kar se bo v prihodnjosti na tem ozemlju zgodilo. To je potrebno pribiti danes, da bo to jasno vsem Slovencem po širnem svetu. * f * Določitev plebiscita na Koroškem je pomenila :za nas objektivno veliko krivico! To bomo lahko uvideli, če pomislimo sledeče: Dežela, v kateri se je vršil plebiscit 10. oktobra 1920, je. bila ne dvomno pretežno slovenska. Celo po notorično krivičnem koroškem aradn-em štetju je bilo tam sam> 30 odsto nemško govorečih in 70 odsto sljov.ensko govorečih prebivalcev. Po štetju iz 1. 1910: 50.000 Slovencev in samo 2 .000 Nemcev. Torej 1. MIO se jih je priglasilo 50.000 k slovenskemu občevalnemu Jeziku in 23.000 k nemškemu občevalnemu jeziku. 2 napredujočim ponemškutarjenjem je vendo več prebivalstva prehajalo k inemške-mu občevalnemu jeziku. Ni nobenega dvoma, da je bilo od zgornjih 23.000 »nemško govorečih« komaj $.000 pristnjh Nemcev, če nemško Pus-tirico zraven prištejemo. Torej fcrez Pustrice: 1.000. Celo dr. Steinacher v svoji knjigi: »Feuer.brand in Kaernten« (Požar na Koroškem) priznava, da ga je bilo strah, ko je pomislil: 50.000 Slovencev in samo 23.000 Nemcev. Toda .dejansko je bilo med lemi 33.000 Nemci komaj nekaj tisoč pravih Nemcev. —■ Kdo je imel pravico do tako pretežno slovenske pokrajine? Drugič: Ponemčili so nam mesta in trge. V glasovalnem pasu A ležijo sledeča mesta jn trgi: Velikovec, Pliberk, B6rov.lje, Železna JCaplja, Grebinj, Labud. Ta mesta in trgi so dali 10. oktobra 1920 nad 5.000 glasov za Avstrijo. Natančno: 5.191. Živimo v času preseljevanja ljudi z dežel,? v mesta. Na tisoče in desettisoče' Slovencev se je že pred prvo svetovno vojno preselilo v nemška mesta Avstrije. Tam so se ponemčili ali napojili z nemškim duhom. Dne 10. oktobra 1920 je prišlo okrog 2.000 iteh ljudi glaso- vat v svoje rojstne občine. Naravno da so glasovali skoro vsi za Avstrijo. Ce prištejemo teh 2.000 glasovalcev zgornjim 5.000, dobimo že 7.0C0 glasov za Avstrijo. In toliko je o-kroglo znašala večina glasov za nemško državo (22.025 manj 15.273 je 6.746). Ponemčena mesta in trgi glasovalnega ozemlja A ter prese-Ijenci v ponemčeni Celovec in Beljak ter v ostala mesta Koroške in Avstrije (Dunaj in drugi!) so dala večino glasov za Avstrijo (okrog 7.000)! K vsemu temu pride še ponemčena Pustrica nad Grebinjem. In to je .tretji vzrok našega poraza. Pustrica je nemška občina. Samo okoliš Brezje je bi! 1. 1920 še slovenski. Občina Pustrica spada v o-krajno glavarstvo Velikovec. Pa s) velikovškemu okrajnemu glavarstvu priklopili še občino Pustrica glasovalnemu ozemlju. To sta župniji: Pustrica in mala gorski župnija. Golovica. Divje so nemški Pustričani na nekem glasovalnem shodu v Grebi-nju protestirali proti temu, da bi prišli pod Jugoslavijo! Nemec ve, kaj je država (kdor ima državno oblast, ta je gospodar deže po medsebojnem sožitju Italijanov in Slovencev v Julijski Krajini Proti avstrijskemu centralizmu 'n njegovi politiki postavlja nasproti Zedinjeno Italijo in Zedinjeno Jugoslavijo. Naša vmesna dežela pa naj bi bila posredovalka. Zato pri-poroča italijanskim nacionalistom toleranco nasproti Slovanom. Letopis »L’ Istria« prinaša prispevke, ki dokazujejo, da je Istra slovanska zemlja-. D. A. Fachinet'.'. Raketa „B-62 Snark“ čez Atlantik Cas prve rakete, ki bo švignili * ene celine na drugo, se približuje z naglimi koraki. Prvi raketni poleti iz Floride do otoka Ascen sion bodo pričeli že v kratkeip. Od -Floride do Ascensiona znaša razdalja 7.500 km. Ascension leži v južnem Atlantiku, tam, kjer se afriška celina najbolj prihliža Južni Ameriki. Ze med zadnjo vojno so Američani vzdrževali na otoku vojaško oporišče. V zadnjem času pa še zopet pogajajo z Angleži — o-tok pripada namreč Veliki Britaniji — da bi jim otok prepustili za svoje raketne poizkuse. V tel} dneh se bo torej iz ameriškega letališkega gpezda C-ocoa na ,rtu Canaveral dvignila v zračne višine orjaška raketa, ki nosi o-značbo B-62 »SNARK« in je o-premljena v svojem .trebuhu z izredno občutljivimi elektronskimi napravami. Raketa se bo pognala preko ba-hamskega otočja, kjer prav v tem času pričenja tropska pomlad. Preletela bo otok San Salvador, kjer je leta 1492 prvi belec z imenom Krištof Kolumb položil svojo nogo na ameriška t,la. Divjala bo čez A-tlantik in se morda čez dobrih de set minut ali kaj podohnega pokazala nad glavami preplašenih prebivalcev otoka Ascension. Poldrugo milijardo dolarjev, ki jih je ameriško vojno ministrstvo skozi osem let nakazovalo za raziskovanje raketnih izstrelkov, so koristno uporabili. locuim ** KUUH1 OTaVU oTo*t 0 c t 4P f(™w ••• ^ M T " lAHObHk AFRIKA ; V BR.AIIUJA ASCfMilO* Prve temelje raketnih izstrelkov so — kakor znano — postavili med zadnjo voj^o Nemci s svojimi pr-i-s-lulimi V-l im V-2 raketami, ki so britanskemu otočju povzročile toliko razdejanja, V Peenemuende na pomorjanski obali, kjer so Nemci preizkušali in proizvajali raketna orožja, so Američani pobrali vse, ka-r -je pred njimi ostalo Sovjetom. S temeljnimi napravami in številnimi tehniki in strokovnjaki ter z neomejeno ustvarjalno silo ameriškega tehniškega duha so izdelali dosedaj že devet raznih vrst raket s hitrostjo 1500 do 8000 km na uro in iz dosegom od 45 do 7500 km. Hitrost zadnje rakete B-62 ni znana. Sedanji prvi prekocelinski poiz- kus ni pomemben samo za vojaške namene, pač pa odpira verjetno nove možnosti prevozu -blaga in verjetno tudi ljudi v daljni -bodočnosti. Prua atomska podmornica Prejšnji četrtek so izročili ameriški vojni mornarici prvo podmornico na atomski pogon »Nautilus«. Podmornica šteje okrog 100 mož posadke. Ameriška vlada je naročila še nadaljnje tri atomske podmornice. Vprašanje goriva je pri atomskih podmornicah čisto postranska zadeva in tudi plovba pod morsko gladino je praktično neomejena, zato je to eno najvažnejših orožij. trdi 1. 1848, da so istrski Slovani, sodeč po navadah in običajih, najstarejši istrski prebivalci. Kandler piše'v istem listu na strani 176, da se ne sme izvajati zaključkov glede narodnostne pripadnosit Istre z okoliščino, da se je italijanščina v nekih krajih razširila. Važno je. pravi Kandler, poreklo prebival; stva. Negotovost glede bodočnosti Avstrije, ki je bila zapletena v vojno z Italijo in z borbo proti Madžarom, je nagnala tako Avstrijce kakor italijanske nacionaliste, da so pričeli snubiti Slovane. To je bilo v času,- ko je František Palatcky v Pragi izrekel, da bi bilo -treba. Avstrijo ustvariti, če bi je ne bilo. Cehi so inamreč v tem času čut,a: živo potrebo zaščite proti prodiranju Nemcev, ki so stremeli za -tem, da Češko pod.armijo nemškemu rajhu. To so bili časi bana Jelačiča, ki je nameraval zavzeti vso Dalmaic-jo. Jelačič je imel svoje pristaše tudi v Trstu. Decembra 1848 je Je lačič zatrl dunajsko revolucijo in se pri-pravljal, da s svojo vojsko vdre na Madžarsko. Ta dogodek so proslavili tudi v Trstu. Na sedežu, tržaških trgovcev »Tergeste« so u-stanovili Slovansko društvo, kjer se je vršil tudi občni zbor. Glavne dvorana je bila okrašena s slovanskimi barvami, nad sedežem pred sednika pa je visela oljnata slika bana Jelačiča na konju. Pesnik Vesel je nagovoril zborovalce v slovenščini. Njemu so sledili govorniki Srbi .Hrvati |n -Poljaki. Slovansko društvo je kmalu nato izdalo proglas, s katerim raz-gjaša, da- se 60.000 slovanskih borcev bori na poljanah Italije in di se bodo slovanski Primorci .boril; za blagor Avstrije. »Osservato-re Triestinp« ni bil tej manifestaciji neprijazen..V svojih izvajanjih pri-anava Slovanom pravico, da se v Primorju smatrajo za domačine, saj pravi: »Le citta sono italiane peir Hi}gua, ma nelle citta medesi me avvi una parte di popolazione indige-nai di altra nazionalita alle quale appartiene tutta la popola-zione della campagna del territorio di Trieste, delFIstria e del quasi tutto il Goriziano.« »Osservatore Triestino« je gotovo pod vplivom -težke situacije- na Dunaju, kjer je sam princ Wiindischgraetz dejal Jelačiču: »V vaših rokah je cesarstvo«, ko v svoji številki z dne 13. dec. 1848 odkrito priznava, da v Trstu slovanski živelj očitno napreduje. Podobnega mišljenja so tudi. italijanski- nacionalistični listi »La Gazzetta di Trieste« in »II Giorna le di Trieste«, ki sta bili glasili liberalcev. Stvari pa so se zaobrnile potem, ko Jelačič ni imel tolikšne sreče pri iztrebljenju madžarskega upora. Leta 1850 je Peter Kandle.r izsilil od vlade nov tržaški statut,, uperjen proti slovanstvu. Peter Kandler je bil najbolj goreč zastopnik te .smeri. V Trstu je gospodaril grof Stadion, izraziti nasprotnik slovanstva. V tem času je pod Bachovim gospostvom pričelo pro-tislovansko gibanje na Češkem, Štajerskem, na Kranjskem in Ko-ioškem ter tudi- v samem Trslu. Prav isti Peter Kandler, ki je vse do 1. 1848 priznaval slovanstvo I-stre, je pričel od te,ga trenotka da-,e prezirati Slovane v Istri in tudi v Trstu. Njihov jezik je imenoval »la lingua di vaccari e bo 5caiuoii«. Tako je ostalo vse, do-;:!er je občina ostala v liberalnih rokah. Liberalci niso prevzeli tradicij iz .1. 1848, kadar je . Nicolo Tommaseo občutil v sebi slovansko poreklo, kakor to on sam izpoveduje v. svojem delu »Iskrice«, ki ga je. napisal v celoti v hrvaščini. Z liberalizmom je nastopila doba ostrih nacionalističnih borb, doba borbe na nož, ki je na italijanski štra-ni pomenila težnje za uničenjem slovanstva na tržaškem področju. ■ Starost in skrbi Ko je gospa Concetta Premud* te diti slavila svoj 104. rojstni dan, je na običajna povpraševanja po vzrokih tako visoke starosti odgovorila, da se je ohranila pri življenju od samih skrbi. »Vse svoje življenje sem preživela v večnih sikr-beh«, je dejala. Trenutno jo skrbi, ali bo postala -najstarejša Sicilijan-ka. To čast uživa namreč sedaj še neka njena tekmovalka, ki ima 106 let. Gospa Premuda se še dobro spominja Garibaildija, ki ga je dobro poznala. Verdija pa ni nikoli srečala, in to ji je povzročilo dosti skrbi. Sedaj preživlja svojo starost pri svojem sinu, ki je — po -njeni izpovedi — »živahen dečko«. Star pa je komaj 83 let. — Ce je starost res življenjsko zdravilo, bomo Tržačani prav gotovo -sami stoletniki. flohunshi šhandal v Parizu Pred nekaj dnevi so v Parizu a--retirali dva člana, tajništva Državnega obrambnega odbora, Renč Turpina in Roger Labousse-a, ki sta izročala komunistom poročila sej tega najvišjega francoskega o-brambnega organa. To je ugotovila preiskava Vojaške policije in o-ba pripornika sta svoja vohunska dejanja tudi priznala. Skrivnostni prenašalec vohunskega gradiva je bil sotrudni-k -lista »Liberation«, ki stoji komunistom .zelo blizu in se imenuje And.re Baranes. Za njim so izdali tiralico. zdrava. Otrok celo tako' zdarv, da me je tega včasih kar strah. Ima že -tak glas -kot poklicni narednik, posebno kadar se oglaša lakota -in te ne -zmanjka nikoli. Deklič je, mali, zlati, sladki deklič!« se je nenadoma raznežil Tine, ki navadno nima dlak na jeziku. »In krst?« je spraševal Dreja: »Kaj krst?« je ugovarjal Stane, »kdo še danes krsti otroke?« »Vsi, ki smo še krščanski ljudje!« se je razvnemal Dreja. »Partijci celo v Trst prihajajo, da' krstijo svoje otroke. To vem jaz. Komunisti bi radi vse odpravili — in javno tako tudi kričijo, potem p-i jih le prime, in hajdi v Trst na krst«, je Dreja še dodal. Vsi so za hip -utihnili in celo Stane je molče pljunil pod mizo. »Ljudi krstijo že skoro dva -tisoč let in jih bodo dokler bo stal svet; krstili so jih, ko na zemlji ni bilo komunizma in krstili jih bodo, ko bodo ostali od te nesreče samo še žalostni spomini«, je pripomnil gospod Nino. .»Na dan s krstom!« je nestrpno zarenčal Franc. »Kaj se bomo še pričkali: Krst, poroka in smrt se opravljajo z vero, in če ni vere ob teh treh postajah človeškega življenja, je gorje, tako je pravil naš stari kapitan, ki je bil najboljši človek na svetu, Bog mu daj nebe-' sa!« je še modroval Franc. »Le na dan s krstom, slišimo!« »Saj vam pravim, deklič kot živo srebro«, je nadaljeval Tine. Pa sva jo zjutraj pobrala z babico na občino, da še državno potrdimo cerkveni krst prejšnjega tedna. Tako zahteva postava. Uradnik na občini je bil sladko vljuden, kakor bi ga povezala sama človeška prijaznost s točnostjo in resnostjo javnega uradnika. Najprej pa je prišla na vrsto prijaznost: .Čestitam vam iz srca, gospod Valentino!’ je dejal v mehki južnjaški govorici. Ponudil nama je stolici; on na oni strani pisalne mize, midva na tej. Odprl je debelo knjigo. Trikrat je s pere?ojn popraskal po sušilniku, nato je peresnik obračal s palcem in kazalcem -proti oknu .in konico peresa skrbno opazoval. Odstranil je s -peresa kocino, raztegnil komolca in peresnik vtaknil v črnilnik: .Kakšno ime ste izbrali?’ ,Majda’, sem dejal. .Maida’, je dejal on. .Majda’, sem ponovil. S črko jota in z naglasom na prvem zlogu.’ .Nemogoče’, jfe dejal. .Zelo mi je žal, spoštovani gospod, vendar zakon tega ne predvideva. Italijanski pravopis tega ne prenaš%.' .Majda ali pa nič’, sem odgovoril. ,Stari materi je bilo -tako ime, in kar je bilo njej prav, bo prav tudi za njeno vnukinjo. Majda s črko jota in naglasom na prvem zlogu!’ .Maida ali Aida, Salda, Farlda, to bi še šlo, saj je šlo tudi v Cire-najki’, je dejal .uradnik z ostrejsim poudarkom. ,Tam smo v preteklosti afriške barbarizme sprejemali, ker nam niso politično ogražali talijanstva, tu pa je .to nedopustno, eno so Arabci, drugo so Slovani.’ Odložil je peresnik in tudi o-čala -ter zaprl debelo knjigo. Vsa moč države je stala za njim, pretekla bliže od sedanje. Proti tej sili sem bil v resnici le droban črviček. .Torej...’, je dejal. ,Ali se ne bi hoteli še enkrat pogovoriti z gospo soprogo? Morda bosta našla kako drugo ime? Saj je časa dovolj. Zakon ne ukazuje, da se morate takoj odločiti. Ce želite, vam postrežem s seznamom vseh v Italiji u-porabljivih imen...! ilzročll mi je nekaj natipkanih pol papirja. .Anna’, sem glasno prebral. .Častitljivo ime’, je pojasnjeval. ,V naših krajih zelo priljubljeno v zvezi z Marijo, Gracielo itd. Torej Anna?’ Zopet je odprl knjigo, vzel peresnik, si nataknil očala, trikrat s peresom popraskal ob sušilnik in skrbno ogledoval konico peres« proti oknu. ,-Anna, Augusta, Aurelia, Ambro-sia, Alberta, Adele, Ama-lia..., Bal-bina, Barnaba...’, sem glasno , prebiral. ,Tore j’, me je vzpodbujal. .Katero teh lepih imen boste izbrali za malo sladko hčerkico?' Opazoval sem ga zamišljeno. Potem sem dejal: ,Vsa ta imena! Vpišite jih vse po vrsti. Ali pa morda postava omejuje število imen?’ ,Tega sicer ne’, je odgovoril obotavljajoče. ,Tu bo v zakonu najbrž majhen nedostatek, vendar mnogo večji od prostora v moji knjigi. Za vsa la imena namreč v knjigi ni prostora!’ Pogledal me je in v. očeh se mu je zabliskala obupna jeza: ,Majda?' je spraševal. .Majda s črko jota in naglasom na prvem zlogu', sem potrdil. Počasi je narisal s tresočo roko: .Majda, nata....’« »Imenitno!« je zapel z visokim tenorjem gospod Nino. »Jožko, še en Štefan na moj račun, živio Majda!« VESTI s TRZAŠKEG Pravilnik o narodnostni zaščiti (Nadaljevanje s 1. strani) ste na todrocju, ki je pod upravo Italije oziroma Jugoslavije, glede preskrbe .učbenikov, poslopij in o-stalih materialnih sredstev, števi la in položaja učiteljev, kakor tudi priznavanje diplom. Italijanske ia jugoslovanske oblasti si bodo prizadevale, da bodo učenje v ,teh šolah vršili učitelji, ki imajo isti mu-• ierin jezik kakor učenci. Italijanske in jugoslovanske o-tolasti bodo takoj izdale zakonske predpise, ki so potrebni za ureditev stalne organizacije teh šol v ■skladu s prednjimi določbami. C-čitelji, katerih govorni jezik je italijanski, ki pa so na dan parafiranja te spomenice o sporazumu zaposleni kot učitelji v šolstvu področja pod italijansko upravo, ne bodo odpuščeni iz razloge, ker nimajo potrebne učiteljske diplome. Ta izredna odredba se ne bo uporabljala kot precedens, in tudi s° ■ne bo zahtevalo njeno 'uveljavljanje za druge primere, razen za zgoraj omenjene kategorije. Jugoslovanske in italijanske oblasti ibodo v okviru svojih obstoječih zakonov sprejele vse razumne ukrepe, zato da se omenjenim učiteljem omogoči, da v smislu omenjenega člena 2. (d) pridobijo kvalifikacijo za i-sti status kot redni člani učiteljskega osebja. Učni programi teh šol ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim značajem učenca. Jezikovne pravice 5- Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo in pripadniki italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo se bodo lahko svobodno posluževali svojega jezika pri osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi o-blastmi obeh področij. Imeli bodo pravico, da od oblasti dobijo odgovor v istem jeziku; pri -ustnih odgovorih bodisi neposredno ali pa po tolmaču; pri dopisovanju morajo oblasti preskrbeti' vsaj prevod odgovora. Javni dokumenti, ki se nanašajo na .pripadnike teh etničnih skupin, vštevši tudi sodne razsodbe, bodo spremljani s prevodom v odgovarjajočem jeziku. Isto ve*lja tudi za uradna obvestila, javne proglase in publikacije. V tistih volilnih enotah tržaške občine in v tistih ostalih občin na področju italijnaske uprave, v katerih pripadniki jugoslovanske etnične skupine sestavljajo pomem ben element (najmanj eno četrtino) prebivalstva, bodo napisi na javnih ustanovah In imena' krajev in ulic v jeziku te etnične skupine kakor tudi v jeziku oblasti, ki vrli upravo; v istih občinah na področju jugoslovanske uprave, kjer pripadniki italijanske eitnične skupine sestavljajo pomemben element (najmanj eno četrtino) prebival- stva, bodo ti napisi in imena v italijanskem jeziku kakor tudi v jeziku oblasti, ki vrši upravo. Nadzorstvo nad izvajanjem pravilnika 6. Gospodarski razvoj jugoslovanskega etničnega prebivalstva na področju pod italijansko upravo in italijanskega etničnega prebivalstva na področju pod jugoslovansko 11-pravo se bo zajamčil brez diskriminacije in s pravično (fair) razdelitvijo razpoložljivih finančnih sredstev. 7. Ne sme se izvršiti nobena sprememba mej osnovnih administrativnih edinic v področjih, Ki pridejo pod civilno upravo Italije ali .ugoslavije z namenom, da se ogroža etnični sestav enot, za katere gre. 8 Posebna Mešana Jugoslovan sko - italijanska komisija bo sestavljena z namenom pomaoanja in posvetovanja o vprašanjih, ki se nanašajo na zaščito juooslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo in italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo. Komisija bo prav tako pregledovala pritožbe ’n vprašanja, ki jih bodo postavljali poedinci pripadniki odnosnih etnič n ih skupin glede izvajanja Statuta. Jugoslovanska in italijanska vlada bosta omogočili, da Komisija o-bišče področja pod njuno upravo in ji bosta nudila vse olajšave pri vršitvi njene dolžnosti. Obe vladi se obvezujeta, da se bosta takoj razgovarjali o podrobnih predpisih za funkcioniranje komisije. Medsebojni dopisi O KULTURNIH DOMOVIH (Pismo italijanske vlade jugoslovanski vladi) Moja vlada Vas želi obvestiti, da bo po prevzemu uprave nad področjem, za katero bo odgovorna na podlagi določb spomenice o sporazumu, ki je bila danes podpisana v Londonu; preskrbela poslopje v Rojanu ali y katerem drugem predmestju, ki naj se uporabi kol dom kulture za slovensko skupnost Trsta, in bo prav tako stavila na razpolago sredstva za izgradnjo in opremo novega doma kulture v ul. Petirotiio. Potrjuje se, da je Narodni dom pri Sv. Ivanu prav tako na razpolago za uporabo kot dom kulture. Moja vlada meni, da je jugoslovanska vlada s svoje strani pripravljena povoljno proučiti vprašanje italijanskih kulturnih organizacij o dodatnih prostorih za njihove kulturne aktivnosti na področju, ki pride pod' jugoslovansko upravo. • * * Odgovor jugoslovanske vlade italijanski vladi: Želim se Vam zahvaliti za Vaše pismo od 5. oktobra v zvezi s poslopji, ki bodo dana na razpolago slovenskim kulturnim * organizacijam v Trstu in, njegovih predmestjih, in obvestiti Vas, da je jugoslovanska vlada pripravljena povoljno proučiti vprašanje italijanskih kulturnih organizacij o dodatnih prostorih za njihove kulturne aktivnosti na področju, ki pride pod jugoslovansko upravo. SVOBODNA LUKA (Pismo italijanske vlade jugoslovanski vladi) Glede na neuporabnost določb priloge VIII. mirovne pogodbe z I-talijo, ki se nanašajo na mednarod- Spomenica zahodnim državam Slovenska demokratska zveza za STO in Slovenska katoliška skupnost v Trstu sta odposlali dne 29. septembra zahodnim velesilam naslednjo spomenico. - Slovenska demokratska zveza v Trstu in Slovenska katoliška skupnosti * v >Trstu, ki predstavljata demokratično slovensko in hr vet sko prebivalstvo STO, odzivajoč se vo-iljr^lljddttvii, smatrata za svojo dolžnost, da še enkrat pred končno fted^Utttjo Svobodnega tržaškega ozemlja obrneta pozornost visoke vlade na sledeča dejstva: ’fi'T9K ' Razkosanje in uničenje STO zna- pogreb one velike ideje, ki jo je uveljavila pariška mirovna konferenca leta 1947 z ustanovitvijo 8150, da je namreč treba ozemeljske spore med evropskimi državami, zlasti če> gre za narodnostno mešano ozemlje, reševati tako, da se! da spornemu ozemlju neodvisnost ia svoboda in s tem ugladi pot k bodoči evropski politični skupnosti. ’ STO bi moralo biti prvi živ primer. Danes pa se z razkosanjem tega ozemlja dela korak nazaj in p novno rešuje že pred sedmimi letimi dokončno rešeno vprašanje STO r. ozkega .nacionalističnega in prestižnega, ne pa evropskega stališča, v škodo svobodnega sveta. T Večina italijanskega in slovenskega ter hrvatskega prebivalstvi STO je za ohranitev Svobodnega ozemlja in za spoštovanje mirovne pogodbe. Zato tem bolj občuti in strože sodi ljudstvo STO ukinitev svobod nega ozemlja s strani zahodnih velesil in dveh sosednih držav, ker odločajo o njegovi usodi, ne da bi mu dali niti možnost, da izreče svojo voljo o STO, preden se dr-žavnopravno in dejansko že od leta 1947 obstoječe Svobodno trž. o-zemlje uniči in razkosa med dva soseda, in ne da bi pri lem za hip pomislili, da, se s tem dokončno prestavlja velik del STO in njegovega prebivalstva. Bodi nam dovoljeno obrniti pozornost zahodnih držav posebno na dejstvo, da ljudstvo pričakuje od držav, ki jih je zgodovina postavila za vodnika sveta, strogo spoštovanje načela: lustitia regnorum fundamentum. Krivično postopanje s svobodnimi narodi v korist večjih narodov destruktivno deluje na zaupanje ljudstva v objektivnost ■demokratskih držav in v realnost od njih zastopanih demokratskih načel, v katere je verjelo. Danes STO pravno in stvarno še vedno obstaja in tržaški demokratični Slovenci imamo pred slovenskim narodom dolžnost, da v o-brambo tega ozemlja prosimo še enkrat, da revidirate svoje stališče im ohranite celotno STO. Bombe g S«. Uri I Sv. Križa nam poročajo, da so v torek prispeli v Sv. Križ neki mladinci, ki so hoteli lepiti plakate na zasebne hiše. Križki fantje tega niso dovolili in vsivljivci so odšli s pretnjo. da se bodo vrnili Fantje so zvečer osatli na preži, junakov pa do 1 ure ponoči ni bilo, nakar so domačini odšli k počitku. Ob 2. uri pa so menda neznanci odvrgli dve bombi. ni režim svobodne luke Trsta, in v skladu s členom 5. spomenice o sporazumu, ki je bila danes parafirana, vabi italijanska vlada Vaš-i vlado, naj se udeleži z ostalimi zainteresiranimi vladami bližnjega sestanka z namenom posvetovanja v zvezi z izdelavo ukrepov, ki so potrebni, da se v okviru današnjih pogojev uporabijo členi 1-20 priloge VIH. mirovne pogodbe z Italijo, zato da se kolikor mogoče popolneje zajamči izkoriščanje svobodne luke v skladu s potrebami mednarodne trgovine. Dokler ne pride do omenjenega posvetovanja, bo italijanska vlada izdala začasne predpise za upravljanje svobodne luke. ZRELOSTNI IZPITI V jesenskem roku šolskega leta 1953-54 so se na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z učnim načrtom realne gimnazije tudi razrede z učnim načrtom klasične gimnazije in liceja, zaključili zrelostni izpiti, ki so dali naslednji izid: Zrelostni izpit realne gimnazije so uspešno opravili: Cibic Friderik, Daneu Emil, Fer-luga Lucijan, Hrovatin Ivan, Jagodic Darijo, Martelanc Angel, Mohorčič Livija, Lokar Aleš, Pipan Egidij in Bole Alojzij. Klasični zrelostni izpit so uspešno opravili: Busechian Ivan, Pavlica Pavel, Pettirosso Robert, Salvi Benjamin, Calzi Ana. Luin Livija in Milli Savina. Štiri kandidati so bili odklonjeni: 2 z realne gimnazije in 2 iz klasične gimnazije. Šolske vesti Na Državni višji realni gimnaziji fi slovenskim učnim jezikom v .Trstu bo otvoritev .novega' šolskega leta 1954-55 v ponedeljek 11. o ktobra 1954 z začetno šolsko službo božjo v ulici Giustinelli ob 9. uri. Po končani maši se zberejo u-ienci razredov 3 realnim učnim načrtom ob 10.15 uri, učenci razredov s klasičnim učnim načrtom pa ob. ,11. ruri v šolskih prostorih v i: lici Lazzaretto Vecchio 9-II. * * * Za državno višje učiteljišče in trgovsko akademijo bo otvoritvena služba božja v cerkvi Sv. Ivana v' soboto 9. t. m. ob 9. uri. Učenci in učenke se zberejo neposredno v cerkvi. Po cerkvenem opravilu gre-dd v svoje razrede, kjer dobijo nadaljnja navodila. Redni pouk se začne v ponedeljek 11. oktobra. Izjaua gen. tDintertona General W,interton je dne 5. o-ktobra ob 14. uri dal za prebivalstvo področja A na Svobodnem tržaškem ozemlju naslednjo izjavo: »Zelo srečen sem .sporočiti, da je bilo pravkar objavljeno, da sta^ita-lijanska in jugoslovanska vlada danes dopoldne dosegli sporazurti o rešitvi Tržaškega vprašanja. Ta sporazum je bil dosežen po dolgotrajnih razgovorih, med katerimi sta vladi Združenih držav in Velike Britanije po vseh svojih močeh pomagali, da bi neposredno prizadeti stranki dosegli sprejemljivo rešitev. Listine o rešitvi bodo objavljene danes in pri tem želim opozoriti na eno točko: spomenica o sporazumu predvideva, da lahko vsak prebivalec obeh področij v enem letu menja trajno bivališče. To pomeni, da ima na majhnem področju, ki pride v poštev pri ureditvi meje med področjem A in področjem B, vsakdo dovolj časa za odlo čitev in da zato ni potrebno, da bi kdorkoli zdaj zapustil svoj dom. Nujno bo potreben kratek čas. preden bodo ameriške in britanske sile mogle zapustiti področje A Svobodnega tržaškega .ozemlja preden 'bo uprava področja A lahko izročena italijanskim oblastem V tem času bom jaz ohranil polno oblast na področju A ter odgovornost za vzdrževanje zakonitosti in reda. Uredil sem, da bo že pred izmenjavo visela italijanska zastava s prefekture in z občinskih poslopij. Pričakujem, da pozdravim generala De Renzija, ki je bil imenovan za predstavnika italijanske vlade pri urejanju prenosa oblasti, in vem, da se bova kmalu sporazumela, med drugim tudi o pripravah za prenos civilne oblasti in za prihod italijanskih sil. Pa še nekaj. Znan mi je namen italijanske vlade, da v celoti prevzame policijske sile Julijske krajine. To mi je v posebno zado.volj stvo.« Odhod ameriških čet iz Trsta Generalmajor John A. Dabney, poveljujoči general ameriških čet v Trstu, je dne 5. oktobra sporočil da se bo izvršila preselitev čet TRUST-a z železnico, motoriziranimi konvoji in ladjami; čete bodo začasno nastanili v Livornu. Prvi premiki se bodo začeli takoj. Končni .namembni kraj sil TRUST-a bo objavilo kasneje ministrstvo vojske. Izredna seja nabrežinshe občine V sredo zvečer je bila sklicana izredna seja nabrežinskega občinskega sveta, kjer so sprejeli, resolucijo o novo nastalem položaju na STO. Resolucija poudarja, da se je sprememba izvršila proti vo- lji prebivalstva. V nadaljnjem resolucija' zahteva izvajanje popolne enakopravnosti obeh narodnosti na tem ozemlju- in se zavzema za polno zaščito narodnih, političnih, go spodarskih, socialnih in kulturnih pravic Slovencev. Resolucija zaključuje apelom na pomirjenje duhov in se zavzema za mirno In koristno sodelovanje obeh narodov. Resolucijo bomo objavili v celoti v prihodnji številki. * * • 2upana g. Terčona so obiskali krajevni zastopniki italijanske narodnosti in zahtevali, da se razobesi zastava. Zupan je to odklonil z motivacijo, da nima za to nobenega pismenega ukaza. Seja glasnega odbora SDZ Tajništvo SDZ sklicuje za nedeljo, dne 10. oktobra ob 9.30 uri na sedežu Zveze, ul. Machiavelli 22-11, sejo glavnega odbora SDZ. Dnevni red: Preučitev novega dejanskega sta nja’ na STO in razgovor o bodočem delu. Slučajnosti. Ker so na dnevnem redu zelo važni sklepi in odločitve, prosimo za polnoštevilno udeležbo. Tajništvo SDZ Gospodarski mir med Sovjetijo in Jugoslavijo Sest let trajajoča gospodarska blokada proti Titovi Jugoslaviji, ki so jo za časa- stalinskega obdobja kominformisti zaukazali, je prenehala. Obe državi sta 1. oktobra podpisali trgovinsko pogodbo, ki bo veljala do konca tega leta. Sovjeti bodo dobavljali: nafto, bom- baž, mangan, premog in papir. Jugoslavija pa Sovjetom: meso, to- bak in alkohol. Sovjeti Titovi Jugoslaviji ine bodo dobavljali pšenice. Tudi še ni jasno? od kje bo Jugoslavija krila znaten primanjkljaj žitaric, ki ga je Tito omenjal v svojem govoru na Ostrožnem. Glasbena Sola SPffl Vpisovanje gojencev traja še vse do konca tega meseca v šolskih prostorih v ulici Machiavelli 22-11 dnevno od 10. do 12. ure. Razdelitev začasnega urnika bo v ponedeljek, dne 4. oktobra t. 1. od 10. do 12. ure za stare in nove gojence. Reden pouk prične takoj, zato priporočamo vsem gojencem, da se tega ,dne zanesljivo zglasijo v šolskih prostorih. Pouk bo za vse instrunienite in glasbene predmete kot lansko leto. pojasnila dobite v ul. Machiavelli 22-11 dnevno od 10. do 12. ure. pTRŽAŠKI PREPIHI Pridnost in sloga Prejeli smo iz Nabrežine: Ped naslovom »Kaj prinaša narodom pridnost in sloga« je »Novi list« v svoji zadnji številki obširno prikazal gospodarski in politični vzpon avstrijske republike po zadnji svetovni vojni. Kdor je bil v zadnjih letih v Avstriji, temu člankar ni povedal nič novega. Avstrija si je v razmeroma- kratkem času opomogla od medvojnega gospodarskega in političnega razdejanja. Povzpela se je v glavnem z istim eianom in istimi uspehi, kakor ostale države na Zahodu. V Avstriji se je res zgodil čudež, vendar ne leta 1954, pač pa polnih devet let prej. Čudež se je zgodi! takrat, ko so dobršen del dežele zasedle boljševiške armade. Kljub strahotnemu pritisku in nasilju, kljub snubljenju in podkupovanju je komunizem v Avstriji naletel na jeklene hrbtenice in neupogljive značaje. Kljub prisotnosti boljševi-ških bajonetov se revolucije niso razbohotile! Komunistični plačanci so ostali zgolj simbolična sled med demokratičnim ljudstvom, ki ga je nacistična diktatura tako streznila, da se je z vsemi silami uprl novi diktaturi. Sovjetski bajoneti ne premorejo v Avstriji niti 4 odstotkov volivcev pobasati v komunistično malho. To je glavni in temeljni razlog avstrijskemu gospodarskemu in političnemu napredku. »Novi list« in njegov člankar vsega tega nista uočila. Temu primerni so zato tudi zaključki. »Novi list« daje tržaškim Slovencem tak-le poduk: »Politiki in časnikarji, ki bi napadali nasprotnika namesto z razlogi le z obrekovanji in lažmi, bi bili prav kmalu moralno osamljeni ter bi jih ljudstvo izločilo. Slovenci, ki so na tej zemlji tako težko ogroženi, a se ne morejo sporazumeti, da bi skupno odbijali napade skupnih sovražnikov, temveč se med seboj le kregajo in čedalje cepijo, nudijo tujcem prav žalostno sliko politično nezrelega naroda... Prav umestno in koristno bi bilo, da bi se njihovi od govorni voditelji naučili nekaj tudi od sosedne Avstrije.« Moralni nauki in večne resnice so edine duhovne vrednote, ki so nam še preostale po zadnji vojni Ce jih že uporabljamo za svarilo ali očitek drugim, potem zavestno ne smemo biti površni in polovičarski! »Politična zrelost avstrijskih voditeljev« je nesporna prav tako, kakor je neovrgljivo njihovo politično poštenje in njihova nezlomljiva značajnost. Niti enega samega voditelja ne premoreta v svojih' vrstah niti Avstrijska socialistična stranka, niti Avstrijska ljudska stranka, ki bi bil komunistični sopotnik kakršnega že koli maskiranja! Med pristaši obeh strank ni ljudi, ki bi bili pred devetimi leti odločni nasprotniki ko- munizma, danes pa so postali njegovi dobrohotni opravičevalci samo zaradi nekaj romanj ali zaradi ^beraške pokojnine; zaradi ne-di .beraške pokojnine; zaradi neka? parov klobas ali -nekaj litrov terana. Avstrijskim političnim voditeljem, ni treba opravičevati svojega ljubimkanja s komunisti z izgovorom, da tako delajo tudi Američani ia Angleži, ker bi pomenilo tako ljur bimkanje za značajnega voditelj« postavljanje — kvislimga. Nikjer na svetu se svobodni in demokratični ljudje še niso sporazumeli --komunisti ali njihovimi sopotniki, ne da bi sami padli v komunističr.' jarek ali pa se zvrnili v prerani grob! O tistih, ki so za »cepitev« vsii enega dela Slovencev odgovori n-pa bi prav »Novi list«, ki se je rodil kot cepljenček, storil bolje, če bi molčal. Avstrijski gospodarski to politič ni vzpon -temelji v resnici na -nepodkupljivih, načelnih in značajnih narodnih voditeljih '— in tudi na pridnosti in slogi svobodnega sveta - proti totalitarizmu im. samo-pašmosti komunističnih vladavin. Avstrija je res vzgled, vzgled tudi" za Titovo Jugoslavijo, za katerp-pa »Novi list« nima poduka, nit,? svaril v času, ko gre za življenj-? in smrt tržaških Slovencev. Morda pa bodo po novem tržaškem pravilniku rožnati duhovi zopet nekoliko zbledeli... Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABOJOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu Darilne pakete za Jugoslavijo in druge države razpošilja tvrdka ALASKA Š. H A V E R I C TRST - ulica S. Lazzaro 13-1 Tel. 35-658 Zajamčeno prvovrstno blago po najugodnejših cenah I Deske rmreko-RjnetOVBlCl 1 ve, macesnove podjetniki • in trdih lesov, trame in parkete nudi najugodneje TEL. ®ALEA 90441 T R S T Vlala Sonnlno, a 4 Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVAR-UISKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 n HOOVER HOOVER HOOVER En dan v tednu ste gotovo preobremenjeni, da operete delovno obleko in vse osebnoperilodružine! V temu Vam edino od* pomore novi električni pralni stroj HOOVER ki Vam sam opere 3 kg perila v 4 minutah popolnoma čisto in brez kakega mučnega namakanja. Odslej Vam bo pranje b veselje in prihranili boste na Času In denarju! HOOVER dobite pri tordki Piazza S. Giovanni 1 - Tel. 35019 Po najugodnejši ceni in tudi na obroke HOOVER HOOVER HOOVER