Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzi 10/1., Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-ria 18/11 - Poštni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. ll/64f>4
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št* 25. _ Ur
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za Inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Spedizionie in abb. postal« I. gr.
ŠT. 76
TRST, ČETRTEK 3. NOVEMBRA 1955, GORICA
LET. IV
K ZBOROVANJU V ŽENEVI
Meje sodelovanju med vzhodom in zapadom
Težka nasprotja med SZ in zahodnimi državami - Borba z novimi sredstvi
z združenimi močmi proti njej
Oči vsega sveta so' te dni zopet obrnjene v Ženevo, kjer so se sestali zunanji ministri Sovjetske Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije. Zbrali SO' se, da s pooblastilom Uulganina, Eisenhovverja, Edena in Faurea sklepajo o zedinjenju Nemčije, varnosti Evrope, o' splošnem razoroževanju in izboljšanju odnosov med komunističnim vzhodom in zapadnim svetom, to se pravi o stvareh, od katerih je odvisna bodočnost človeštva in s tem mirno življenje vsake naše družine.
Meseca julija velika četvorica ni imela dovolj časa, da bi se v ta važna vprašanja poglobila. Saj je tedaj imela v Šviei vsega le
sej in vsak udeleženec je na seji lahko govoril približno po' četrt ure. Eisenliovver in njegovi tovariši so imeli vsak na razpolago vsega po 2 uri, da Tazložijo svoje mnenje o teh silno važnih zadevah. Naravno je zato, da niso mogli tedaj ničesar skleniti. Namen tedanjega sestanka jc bil samo, da sc medsebojno spoznajo, da otipajo- drug drugemu žilo ter ustvarijo med seboj iskreno in prijateljsko ozračje. Zato so se vabili na kosila in večerja, Eisenliower je izročil ruskemu maršalu Žukovu poročno' darilo za njegovo hčerko, Hruščev je objemal celo zapad-ne časnikarje in vse se je končalo v največ-jem prijateljstvu in navdušenju.
Praktično in trezno- delo' čaka sedaj zunanje ministre. Lahko je namreč izjaviti, da mora v svetu vladati mir in da morajo biti vsi narodi prijatelji, kakor je rekla velika četvorica, druga stvar pa je, izpeljali vse to v resnično življenje. Ta težka naloga čaka sedaj štiri zunanje ministre.
Kako globok prepad zija med splošnimi načeli in željami ter dejanskim življenjem, se je izkazalo, brž ko so v Ženevi začeli govoriti o zedinjenju Nemčije.
PRVA NEPREMOSTLJIVA NASPROTJA
Zapadnjaki so predložili svoj načrt, po katerem naj bi nemški nared sam odločal o svoji usodi. V zapadni in vzhodni Nemčiji naj se razpišejo svobodne volitve za vsenem-ški parlament, ki bo iz svoje srede izbral vlado ter določil temeljne zakone združeni domovini. Samo od ljudstva svobodno izvoljeni zastopniki so' poklicani, da nato sklenejo z velesilami mirovno pogodbo, na katero že več ko 10 let po končani vojni zaman čaka nemški narod. Zedinjena Nemčija naj kot neodvisna in enakopravna država sama odloči, ali naj se v bodoče nasloni na *apad ali na vzhod, ali pa postane nevtralna.
Izid volitev je seveda že danes jasen: vsakdo ve, da bodo komunisti ostali v veliki ninnjšini in da se bo' zedinjena Nemčija sko-
ro golovo priključila zapadli. Sovjetska Rusija vidi v tem veliko nevarnost za mir v Evropi. Roji se prebujajoče se nemške vojaške moči in da bo' nemški militarizem izno-va začel ogražali sosedne države.
Zapadnjaki so te sovjetske pomisleke upo-šlevali. Najprej so poudarili, da Nemčija v Atlantski in Zapadnoevropski skupnosti ne bo mogla delali, kar se ji zljubi: njene oborožene sile bodo omejene, pod stalnim nadzorstvom in podvržene skupnemu poveljstvu zapada. Kako naj na svojo pest napade katerokoli državo?
Za neverjeten primer, da hi Nemčija na-\zlic vsemu lo poskusila, se zapadnjaki ob-
vežejo, da nastopijo.
Zavoljo še večje varnosti predlagajo zapadnjaki, naj se ob bodoči meji med Nemčijo in 'komunističnim vzhodom določijo na obeh straneh razsežne krajine, v katerih sme biti nastanjenega le zelo malo vojaštva. V teh krajih se namesti razen tega mreža radarskih postaj, ki bodo že iz daljave javljale bližajočega se sovražnika. V Nemčiji naj bo mreža postaj v rokah Sovjetov, ona na komunističnem ozemlju pa pod upravo za-padnjakov. S tem postane vsak nenaden napad nemogoč in varnost Evrope je zajamčena.
Sovjeti zahtevajo razpust Atlanske skupnosti
EOREA SE NADALJUJE
Zapadnjaki predlagajo, naj bi pogodbi o evropski varnosti in zedinjenju Nemčije stopili istočasno v veljavo, zakaj dokler je tako velik in pomemben narod, kakor je nemški, razbit in zato stalno nezadovoljen in razočaran, Evropa ne more hiti mirna in varna.
Sovjetska Rusija je pa popolnoma nasprotnega mnenja. Molotov je v Ženevi izjavil, da je za Moskvo prvo in najvažnejše vprašanje vojaška varnost Evrope: Sovjetska zveza je pripravljena podpisati z ostalimi evropskimi državami in Ameriko pogodbo, ki naj za dolgo' dobo onemogoči med njimi vojno in jim zajamči trajen mir. V to novo skupnost miroljubnih narodov vstopita kot enakopravni državi tudi zapadna in vzhodna Nemčija.
Po sovjetskem načrta bi torej nemški narod ostal še naprej razdeljen v dve državi. O nemškem zedinjenju hi razpravljali in sklepali pozneje. Kdaj bi se to zgodilo, Molotov ni pojasnil. Ker bi pogodba o evropski varnosti morala po sovjetski zamisli trajati za dobo 50 let, bi o nemškem zedinjenju lahko sklepali tudi po — enem desetletju. Za sedaj je jasno samo to, da Moskva noče spustiti iz rok vzhodne Nemčije ter je zato nasprotna državni združitvi nemškega naroda.
Na taki podlagi se zapadnjaki seve ne morejo sporazumeti z Moskvo. Še manj je pa za zapadni svet sprejemljiva naslednja sovjetska zahteva: Ko se podpiše in ustanovi nova politična in vojaška skupnost med Kremljem in zapadom — je dejal Molotov — postanejo vse ostale obstoječe »vojaške zveze« nepotrebne. Zahodne velesile bi zastran tega morale nekdaj pozneje razpustiti svojo Atlantsko skupnost in ravno tako svojo komaj osnovano Zapadnoevropsko zvezo. Zato je pa Kremelj pripravljen razpustiti tudi vojaško zvozo, ki jo je sklenil s svojimi podlož. nimi državami to poletje v Varšavi.
Sovjetska zahteva je taka, da o njej zapad-ujaki niti govoriti ne marajo. Moskvo — poudarjajo — druži, z njenimi zavezniki tako čvrsta in brezpogojna komunistična disciplina, da Kremlju ni potrebno podpisovati z njimi kakih posebnih pogodb. Komunistične države tvorijo v miru in vojni nerazdružlji-vo enoto ter so vselej pripravljene, si v stiski priskočiti druga drugi na pomoč. Razpust v Varšavi sklenjene vojaške zveze bi bil zavoljo' tega le zunanja, brezpomembna poteza, ki ne more nikogar premotiti. Z njo bi hotela Moskva samo metati pesek v oči za-padnjakov.
Kar v resnici sovjetska politika zasleduje, je dvoje: obdržati hoče za vsako ceno v svoji oblasti komunistično Nemčijo- in ostale \zhodnoevropske dežele, ki jih je proti koncu vojne zasedla, in obenem razbiti si tolikimi težavami ustanovljene politične in vojaške zveze zapadnega demokratičnega sveta. Komunistične države naj bi ostale slej ko prej vojaško močne in složne, zapadne naj bi pa šle narazen ter razdrobile svoje obrambne sposobnosti.
Kaj dokazujejo ti dogodki z ženevskega zborovanja? Ali morda, da je politika mirnega sožitja med komunističnim . in zahodnim svetom, za katero se je pred 3 meseci odločila velika četvorica, propadla? Nikakor ne! Odkar so izumili vodikovo bombo z vsemi njenimi strahotnimi, življenje celih narodov ogrožujočimi učinki, je postala nova svetovna vojna nemogoča, če noče človeštvo samo- sebe uničiti. Države so torej prisiljene živeti mirno druga poleg druge in njihovi voditelji so primorani vskladiti s tem dejstvom svojo politiko.
Nadaljevanje na 3. strani
NOVICE Z VSEGA SVETA
SOVJETSKA ZVEZA V OFENZIVI
Sovjetska Rusija ni le evropska država, ampak ima silno obsežne dežele tudi v A-ziji, saj segajo njene meje do Tihega oceana in Kitajske. Zato je naravno, da je zadnjo pomlad želela biti zastopana vsaj po svojih azijskih zveznih republikah na znanem zborovanju azijskih in afriških narodov v Bandungu. Tedaj je pa niso hoteli pripustiti, čeprav so bile v Bandungu zastopane ravno tako protikomunistične kot komunistične dežele obeh zemljin.
Zdi se, da bo Sovjetska zveza imela prihodnjič več sreče. V Moskvi je namreč na uradnem obisku ministrski predsednik Burme U Nu, ki je na svečanem sprejemu v Kremlju izrek,el tudi tele besede: »Upam. da bo mogoče povabiti na priho'dnje zborovanje v Bandung tudi Sovjetsko zvezo.« U Nu je prav gotovo, preden je to izustil, i-mel razgovore s sovjetskimi državniki.
Če bi se Sovjetski Rusiji posrečilo stopiti v skupnost azijsko-afriških držav, bi to imelo velik odmev v svetovni politiki, ker bi se komunizem skušal povezati z azijsikimi in afriškimi narodi v borbi za osvoboditev kolonij izpod oblasti belcev.
Medtem ko se Moskva na ženevskem zasedanju na vse načine trudi, da bi v Evropi meje držav ostale nespremenjene, vodi v o-stalem svetu vse drugačno politiko. Tudi iz tega spoznamo, da se politična borba med Sovjetsko zvezo in zapadom z nezmanjšano silo nadaljuje.
POSARJE
Ker je prebivalstvo te nemške pokrajine predpreteklo nedeljo proti volji zapadnih velesil in Adenauerja odbilo z ogromno večino samoupravo in glasovalo za priključitev k matični državi, je morala posarska vlada odstopiti. Zmagujoče in poražene stranke so se zedinile, da bodo nove volitve dne 18. decembra.
Naj volitve izpadejo kakor hočejo, Posarja sedaj ne bodo priključili Nemčiji. Volja ljudstva ne velja nič, kadar se križa s koristmi velikih in mogočnih.
ZDRUŽENI NARODI
Organizacij« združenih narodov obhaja letos že I0-letnico svojega obstoja, a še vedno niso v njej včlanjene talko važne države, kakor so Nemčija, Japonska, Mao Tse Tun-gova Kitajska, manjše dežele, kot Avstrija Ogrska, Romunija, Bolgarija, Španija, Portugalska, Finska. Irska in Albanija in povrhu še razne azijske in afriške države. Sprejete niso samo zaradi tega, ker je proti pristopu ene ugovarjala Amerilka, proti vpisu druge pa Sovjetska zveza.
Sedaj se v Ženevi pogajajo, da bi vse prosilce naenkrat sprejeli. Dobro bi bilo, da se sporazumejo, zakaj dokler bodo stotine milijonov evropskih in izvenevropskih narodov izključeni iz velevažne ustanove, ta ne more s polno pravico nositi imena: Organizacija združenih narodov.
V MAROKO SE VRAČA MIR
Francoska vlada je končno začela izvajati sporaizum z maroškimi nacionalisti: odstranila je iz dežele nepriljubljenega sultana
' Ben Arafo in pooblastila zastopnika nacionalistov Ben Slimana, da sestavi vlado iz strank domačinov. Obenem je poklicala iz pregnanstva na afriškem otolkiu Madagaskarju odstavljenega sultana Ben Jusefa. Zanj je pripravila v nekem hotelu na južnem Francoskem 40 sob. Jusef je itnel že razgovore z zunanjim ministrom Pinavem in zdi se, da se bo pregnanec kmalu vrnil zmagoslavno v Maroko ter spet zasedel prestol.
Nacionalisti so zato poizvali svoje pristaše, naj ustavijo oboroženo borbo in prenehajo 7 vsemi nasilstvi. V deželo se polagoma vrača mir.
MARGARETA IN TOWNSEND
Sestra angleške kraljice Margareta je imela nesrečo, da se je zaljubila v polkovnika Petra Tovvnsenda, ki je bil že poročen in o-če dveh otroik,. Spoznala ga je že kot deklica na angleškem dvoru in ga dolga leta ni mogla pozabiti. Ko se je ločil od svoje žene, se ji je zdelo, da se lahko z njim poroči, a njena sestra, ki je po obstoječih zakonih kot poglavar države obenem tudi glavar Anglikanske Cerkve, je bila dolžna temu nasprotovati, kajti zakon je tudi po njihovem nauku neločljiv.
Elizabeta II. je Margareto poslala na potovanje okoli sveta, da bi pozabila na Town-senda in si nato izbrala drugega moža. Bilo je zaman. Margareta si je bila zapičila v glavo, da hoče To'wnsenda ali pa nobenega. Zdelo se je, da se hoče kraljičina Margareta upreti vsem cerkvenim predpisom ter se z l/jčeniim polkovnikom civilno poročiti, četudi bi bila zaradi tega izločena iz vladarske hiše ter zgubila s tem vs& pravice, ki ii kot sestri Elizabete II. pritičejo.
V poslednjem trenutku se je pa premislila ter se poroki odpovedala. »Pred očmi sem imela nauk Cerkve,« je sporočila javnosti, »da je krščanski zakon neločljiv in se zavedala dolžnosti, ki jih imam do Britanske skupnosti narodov. Te premisleke sem postavila nad vse druge.«
Margaretina pogumna odločitev je vzbudila v vseh krščansko mislečih množicah veliko zadovoljstvo. Njena poroka z ločenim možem bi bila zelo slab zgled ljudstvu: če se člani vladarske hiše ne menijo za svetost in neločljivost zakona, zakaj naj bi se na lo ozirali navadni in preprosti ljudje?
EISENHOWER SLIKA
Predsedniku Združenih držav se počasi vrača zdravje. Dovolili so mu, da hodi po sobi, da razpravlja o državnih poslih in narekuje svoji tajnici pisma. Oni dan je tri četrt ure slikal. Preslikaval je podobo iz nekega ilustriranega časopisa. Če ima veselje za tako zabavo, pomeni, da bo v kratkem zdrav.
SAMOUPRAVA JUŽNIH TIROLCEV
Po De Gasperi-Gruberjevem sporazumu i-ma nemška manjšina na južnem Tirolskem pravico, da prevzame v svojo upravo vse o-trošike vrtce v deželi. V tem smislu je deželni zbor v Bocnu že davno sprejel zakon, ki ga pa Rim ni hotel potrditi. Zakon je bil iznova sprejet, a ga je vlada spet odbila. Sedaj ga je deželni zbor že četrtič z velikansko večino potrdil in vsi so radovedni, ali ga bo Rim sedaj zopet zavrnil.
Taka je v dejanskem življenju samouprava južnih Tirolcev!
VELIK POLITIK
Medlem ko italijanski trgovinski mini' sler Matarella izjavlja v Beogradu, da je gospodarska izmenjava blaga med Jugoslavijo in Italijo nujno' potrebna in koristna, je go-i iški občinski mož odvetnik Pedroni naslovil na župana poziv, naj sc obmejni promet kar ukine. Globokoumnemu pozivu je dodal še tele: gorišlki občinski svet naj sestavi načrt za: proslavo desetletnice, odkar so bile v Gorici znane poulične demonstracije — pTo-ti Jugoslaviji.
Ta pa res zna delati za pomirjenje na mejah!
SPET NASILJA
Na predvečer 28. oktobra, dneva zloglasnega fašislovskega »pohoda na Rim«, je počila močna bomba pred vhodom delavske strokovne zveze CGIT. v Rimu. Škoda je velika, človeških žrtev k sreči ni. Vodstvo no-vofašistične stranke je seve brž dalo izjavo, da njeni člani nimajo prstov vmes.
Predsednika senata in poslanske zbornice sla ostro nastopila proti politiki bomb, nasilja in pesti, kot so jo bili vpeljali fašisti.
JEČE BREZ JEČARJEV
Tudi jetniški pazniki v Franciji hočejo večje plače. Zalo so začeli za nedoločen čas stavkati. Da bi kaznjenci ne ušli, je pravdni minister pregovoril paznike, da so ostali na straži. Stavkajo pa tako, da ne puste nikogar ne v ječe in ne ven. Novi kaznjenci morajo čakati na ikonec stavke, enako tudi listi, ki so kazen že prestali.
TO NAJ VELJA TUDI ZA NAS
V Rimu je zasedal mešani avstrijsko-ita-lijanski odbor, ki je imel nalogo, uresničiti kulturni sporazum, sklenjen med Rimom in Dunajem 14. marca — 1. 1952. Sklenili so, da naj izpiti, ki jih je kdo položil iz medicine, prirodoslovja ali tehnike na vseučiliščih ene izmed obeh držav, imajo polno veljavo tudi v drugi deželi. To se pravi, da bodo vsi južnotirolski zdravniki, inženirji in nekateri profesorji, ki so študirali v Avstriji, priznani tudi v Italiji.
Zakaj bi to ne veljalo tudi za tukajšnje Slovence, ki so študirali v Jugoslaviji?
Odbor je izrazil mnenje, da bi morali biti priznani tudi izpiti iz filozofije in jezikoslovja.
PRIJAZNOST V BARU
Na sedanje zborovanje sovjetskih in zapadnih diplomatov je prišlo v Ženevo 600 časnikarjev, ki budno opazujejo celo to, kako se državniki obnašajo v baru, kamor se hodijo okrepčevat v odmorih med poedini-mi sejami. O nepopustljivem in ostrem Molotovu pripovedujejo, da je najbolj vljuden in ljubezniv od vseh. Pije pa same limonade in oranžade in isto dela seve njegovo spremstvo. »Škoda, da ni tukaj Ilruščeva!« je tožil natalk.ar.
Novost zborovanja je v tem, da hodijo to pot sovjetski diplomati po mestu brez velike trume policistov in obedujejo svobodno zdaj v tej, zdaj v oni gostilni ter obiskujejo razne trgovine. Meščani imajo od njih prav lepe zaslužke. Švicarska vlada bo imela benem mnogo manj stroškov za vzdrževanje reda in varnosti: znana azijska konferenca lanskega leta jo je stala 48 milijonov lir; sedanja jo bo najbrž le eno tretjino tega zneska.
m NOVICE m
TUDI NAČIN
Pred kavarno »Teatro« v Gorici so postavili stojnico štirje mladi italijanski 'pisatelji. Mimoidočim ponujajo svoje pesniške in pisateljske proizvode. Kdor kupi knjigo, mu vpišejo še lastnoročni podpis. Taka knjižna kupčija jim nese več, kakor če bi čakali na odstotke od knjigarn.
GORA IZ SOLI
Ob Perzijskem zalivu se dviga gora Kuli-i-Namak. Dolga je šest kilometrov in pol, visoka pa nad tri sto metrov. Zgrajena je pa vsa iz morske soli, ki se je kdo ve koliko stoletij tam kopičila.
ODPORNE ŽIVALI
Proti mrazu so živali dosti bolj odporne kot človek. Večina jih prenese z lahkoto 45 stopinj pod ničlo. Beli medvedje in tjulni celo 80 stopinj. Pri 100 stopinjah pa poginejo'. Najbolj čudno je pa to, da najnižjo' teperaturo, to je 110 stopinj pod ničlo, prenese dvoje naših domačih živali — gos in raca.
Čemu katoli
Pod tem naslovo-m je eno izmed vodilnih glasil avstrijske Kat. akcije Das offene Wort priobčilo’ zanimiv članek, v katerem se odločno protivi, da bi avstrijski katoličani u-stanovili svojo posebno katoliško politično organizacijo.
Na prvi pogled se zdi — pravi list'— da je talka organizacija nujno potrebna in zelo koristna. Ali ne sestoji 90 odstotkov avstrijskega prebivalstva iz katolikov? Ti imajft vendar pravico, se združiti v lastni stranki in se v njej boriti za svoje ideje. Tako bodo tudi najbolje koristili Cerkvi.
Ti razlogi so zelo vabljivi in se zde prepričevalni, in vendar ne držijo. Kdo bi volil za versko stranko katoličanov? Jasno, da le ljudje trdnega verskega prepričanja, to se pravi, da ne 90 odstotkov prebivalcev, zakaj ti so v ogromni večini katoliki samo po krstnem listu. V Avstriji hodi k nedeljski službi božji le okoli 20 odstotkov ljudi na Dunaju pa še manj.
Velika večina »katolikov« se torej malo briga za certkvene zapovedi in bi ne glasovala za versko stranko. Ali naj jih prepustimo vplivu in ■vodstvu izrazito protikato-liških organizacij? To bi ne bilo pametno. Najbolj koristno je zato1, da se prepričani katoličani udejstvujejo v strankah, ki imajo splošen naroden in socialen program, so dostopne širokim slojem, a niso Cerkvi nasprotne: tu naj se bore za svoje ideje.
Verska stranka je prav pogostoma škodljiva Cerkvi sami, ker vidijo ljudje v njej nekako zastopnico Cerkve. Za vse njene grehe in napake nosi v očeh ljudstva odgovornost Cerkev. Vse sovraštvo, ki ga taka stranka lahko vzbuja v ljudstvu, ljudje prenesejo na Cerkev in njene zastopnike. Zavoljo napak, ki jih je v Avstro-Ogrski zagrešila katoliška stranka, je mnogo ljudi izstopilo iz Cerkve ter je nastalo znano gibanje »Proč od Rima«.
Zato se je Cerkev postavila na čisto pra-
MLADI VOJAKI
Janez Petrini iz Turina ima že 79 let. Svoje dni je bil vojak in postal korporal. Kako se je starček pred kratkim začudil, ko so ga klicali na vojaški urad in mu sporočili, da je povišan v narednika. To' bi se bilo namreč moralo zgoditi že pred 60 leti, pa je spis obležal v neki vojašnici, kjer so ga sedaj našli in ugodno rešili.
DUHOVIT PREKLIC
Prejšnji mesec so obsodili glavnega urednika nekega mehiškega dnevnika, ker je napisal: »Polovica poslancev je lenuhov.« Moral je objaviti tudi popravek in ga je takole: i.Polovica poslancev ni lenuhov.«
EDINSTVEN PEVSKI ZBOR
Mesečnik Sovjetska medicina poroča, da živi na Kavkazu v mali republiki Abhaziji 2144 ljudi, ki so več ko 90 let stari. Med njimi je tudi mnogo stoletnikov, ki so u-stanovili celo svoj pevski zbor, čigar najstarejši pevec ima skoro 150 let. Kako ta zbor poje, niso povedali.
BIROKRACIJA
Janez Ricotta, živeč v begunskem taborišču v Neaplju, je leta 1949 prosil za kazenski list. Dobil ga je, a vanj je milanska soid-
ka stranka?
vilno stališče, da stoji ona nad strankami. Duhovniki so dušni pastirji, ki se morajo brigati za vse vernike in ne le za pristaše te ali one politične organizacije.
Stališče glasila Das offerie Wort je neizpodbitne. Kako pride Cerkev do tega, da jo kdo dela odgovorno za morebitne napake in grehe voditeljev tako zvanih »katoliških« političnih organizacij? Če natančno1 premislimo, je pravzaprav velika predrznost, da nekaterniki imenujejo svojo stranko katoliško ter jo tako nekako' enačijo Kristusovi Cerkvi.
To velja na splošno in seveda tudi za naše kraje. Koliko laži in grdih obrekovanj smo že brali v tako zvanih katoliških glasilih, ki so morala vzbujati pri vseh poštenih ljudeh odpor in jezo! Če bi ljudstvo presojalo Cerkev po obnašanju teli katolikov, bi se mu verniki in Cerkev morali pristuditi. Nihče ni krščanstvu v naših krajih toliko škodoval kakor taki patentirani »katoliki«.
Meje sodelovanju m ec
Nadaljevanje s 1. strani
IDEOLOŠKE RAZLIKE SE NE DAJO ODSTRANITI
lz tega, pa nikakor ne sledi, da bo politika mirnega sožitja zmanjšala in s časom morda celo odpravila globoka ideološka nasprotja, ki ločijo komuniste od zapadnega krščanskega in demokratičnega sveta.
»Naši smehljaji,« — je rekel povsem odkrito Ilruščev — »so iskreni, a ne pomenijo, da smo zaradi tega nehali biti komunisti.« Sovjetska Rusija in njeni komunistični somišljeniki po vseh deželah na zemlji bodo torej nadaljevali borbo proti političnemu in družabnemu redu, proti verskim in kulturnim idejam vseh nasprotnih jim držav,
nija vpisala vse polno tatvin, sleparij in podobnih dejanj, ki jih Ricotta nikoli ni zagrešil. Mož ni sploh nikdar bil v Milanu in ni živ dan imel opravka s sodnijami. Ko je protestiral, so zahtevali o>d njega jamščino. obnovili postopek, iskali priče, da je mož nedolžen, in tako se zaideva vleče že 6 let.
DANTE — SVETNIK?
Nekateri književniki, med njimi tudi slavni Papini, so se že delj časa zavzemali za to, da bi bil največji italijanski pesnik Dante Alighieri proglašen za blaženega. Sv. stolica je sedaj izjavila, da je ta zahteva neutemeljena ter jo je odbila.
STRUPENE GOBE
V okolici Rima je znano, da je dosti gob in da so vsi neuimni nanje. Pred dnevi j* kjnet Simeone iz Roccasecca prinesel domov cajno gob. Mati j& pripravila slastno večerjo za osem otrok in zase. Mati in trije otroci so prvi pojedli. Brž so jih prepeljali v bolnišnico', kjer so v silnih krcih umrli. Ostale so rešili z izpiranjem. Ne zanesite se zato preveč na razne prodajalce.
KONČNO SE JE REŠIL
Leta 1948 je bil v Ameriki zaradi umora obsojen na smrt Carly Chessmann. V ječi je mož začel pisati svojo' obrambo s tako 'bistroumnostjo. da so v 7 letih sedemkrat odnesli izvršbo smrtne obsodbe. Povrhu je napisal knjigo Celica 2455, ki je bila prevedena v razne jezike ter mu prinesla mednarodno slavo.
Zopet je sestavljal svojo obrambo ter te dni dosegel, da je sodišče sklenilo obnoviti ves proces, kar pomeni, da pride celo na začasno svobodo. Za sedaj si je vsekakor snel smrtno zanko z vratu.
vaaaaaaaaaaaaaaaaaaamaaaaaaaaaaa\aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaX\aaaaaaa>
NAŠ ZADNJI UVODNIK
K zadnjemu uvodniku Nova gospodarska politika Jugoslavije smo prejeli pisma, češ da v njem nismo navedli vseh vzrokov, za-kaj je gospodarski položaj naše matične države še slab in neustaljen. Meid te spada odprava vsalke osebne pobude ter neorgan-sko načrtovanje, nestrokovno vodstvo ter prečastiblepni načrti v industriji.
K temu pripominjamo, da smo v našem članku, če ga pozorno prebereš, večino teh vzrokov že sami navedli. Ker se pa v kratkem članku ne more vsestransko izčrpali tako važno vprašanje, se bomo k stvari ob u-go-dni priložnosti povrnili.
vzhodom in zapadom
struj in ustanov. Njih cilj je ostal nespremenjen in gre za lem, da bi komunizem zavladal po vsem svetu.
Ravno tako je jasno, da se bodo njihovi nasprotniki ustavljali z vsemi silami komunistični diktaturi in komunističnemu materializmu ter se odločno borili za to, da zmagajo v svetu ideje demokracije, osebne svo-bode in krščanstva.
Borba se torej nadaljuje, kakor nam dokazuje tudi zborovanje v Ženevi, toda le z novimi sredstvi: ne več z orožjem in vojnami, temveč s sredstvi politike, propagande, vzgoje in kulture. Za široke sloje je pa najvažnejše, da se onemogočijo nove svetovne vojne, ki so narodom prinesle doslej le gorje in trpljenje.
OPČINE
Preteklo nedeljo so na Opčinah slovesno otvorili lep in velik otroški vrtec, ki ga je zgradila Ustanova julijskih in dalmatinskih beguncev. V novi zgradbi bodo tudi prostori za pouk in zabavo po šoli. Vrtec je opremljen z najsodobnejšimi učili in pravijo, da je eden najlepših v Italiji.
Slovesnosti so se udeležili številni odličniki iz Trsta ter podtajnik ministrstva za delo Prisoten je bil tudi škof Santin. Novi vzgojni zavod je namenjen le otrokom istrskih beguncev, ki jih je pri nas čedalje več.
Ob živahni gradbeni delavnosti, ki jo zadnje čase razvija begunska ustanova na slovenskem podeželju, se mora vsak narodno čuteč Slovenec resno zamislili. Napočil je čas, ko smo prisiljeni javno priznati, da grozi Slovencem nevarnost, da ostanejo v doglednem času na lastnih tleh v manjšini in da v nekaj letih ne bomo govorili več o slovenskem tržaškem, podeželju, temveč le o vaseh s slovensko manjšino. Ribiško naselje v Štivanu, naselja v Sesljanu, Križu, na Proseku, Opčinah, Padričah itd. pričajo, da so naše trditve upravičene.
Ker se zdi, kakor da se proces raznarodo'-vanja slovenske zemlje ne da zaustaviti, je dolžnost slehernega našega človeka, da se še bolj obvaruje pred potujčevanjem. Nove prilike terjajo predvsem o'd vodilnih slovenskih ljudi, da spremene svojo dosedanjo politiko, o kateri ne moremo na žalost trditi, da bi v potrebni meri upoštevala veliko nevarnost, ki grozi našemu ljudstvu na Tržaškem.
Zrel narod bi ob takih prilikah strnil svoje vrste in složno ter skupno- branil svoj narodni obstoj. Zakaj bi isto ne veljalo tudi za tržaške Slovence?	Op
SV. JAKOB
Preteklo soboto je šentjakobska fara svečano' obhajala stoletnico. Za to priliko je prišel v Trst bolonjski nadškof kardinal Lercaro, ki je ob 18. uri daroval slovesno mašo. Prihod visokega cerkvenega dostojanstvenika je privabil v naše mesto številne škofe, med katerimi smo opazili msgr. Ambrosija iz Gorice ter dr. Cicuttinija iz Vidina. Cerkvenemu obredu so prisostvovali tudi najvišji tržaški oblastniki. Kardinal Lercaro je po evangeliju imel priložnostni govor ter je med1 drugim poudaril, da bi župnija morala bili živo ognjišče ljubezni, kjer morajo vsi brez razlike najti bratsko in medsebojno pomoč. Dopoldne se je kardinal udeležil dijaške maše, imel kratek nagovor na dijake ter poročil dva para mladih Tržačanov. V tržaškem semenišču pa je po končanih slovesnostih sprejel cerkvena, politična in vojaška oblastva iz Trsta.
Še isti večer se je dr. Lercaro vrnil v Bo-logno.
KATINARA
Pretekli ponedeljek je šla k Bogu po večno plačilo' ga. Marija Piščanc, mati katinar-skega župnika g. Antona.
Dobremu in zvestemu dušnemu pastirju izrekajo vsi farani globoko občuteno sožalje.
Draga pokojnica naj mirno počiva v Stvar, niku.
MAVHINJE
Nekateri tukajšnji hišni gospodarji so s silnim nezadovoljstvom sprejeli vest, da s'e je obnova naše požgane vasi za vselej zaključila. Ne vemo, kako so strokovnjaki pri tržaškem tehničnem uradu (Genio eivile) pregledovali našo obnovljeno vas, da njihovi predstojniki zdaj smelo trde, kako je vse že lepo pozidano.
V vasi stojijo pa nekateri skednji in lope, ki še vedno čakajo, da jih obnove. Dokler se vsa ta dela ne izvrše, ne moremo pri še tako dobri volji govoriti, da se je obnova popolnoma zaključila.
Nedavno tega so obmejna oblastva zaprla blok za Gorjansko. Tudi ta ukrep ni dobro odjeknil med tukajšnjimi prebivalci. Kdor želi iti v Komen in na ves spodnji Kras, mora sedaj skozi blok pri Šempolaju, kar pomeni, da se je njegova pot po nepotrebnem precej podaljšala. Ker število ljudi z obmejnimi prepustnicami stalno narašča, smemo upravičeno pričakovati, da se bo obmejni promet zvečal in bo tedaj mavhinjski blok še bolj potreben. Upamo, da bo komisija za obmejni promet upoštevala naše želje ter ponovno odprla tukajšnji blok.
Dolgi jesenski večeri nam zdaj nudijo priliko, da obujamo spomine na pretekle dni. Marsikdo se še spominja na nekdanje živahno prosvetno delovanje v vasi. Če se je kdajkoli čutila potreba po kulturnem izživljanju je to danes, ko je zaradi novih političnih in gospodarskih prilik naš narodni obstoj v veliki nevarnosti.
V Mavhinjah imamo dovolj izobražencev in ljubiteljev naše kulture, ki bi z dobro voljo in s požrtvovalnostjo lahko izpolnili vrzel, ki je nastala zaradi pomanjkanja vsakega kulturnega delovanja.
NABREŽINA
Te dni se bodo mnogi Nabrežinci in številni Tržačani spomnili tudi pokojnega Viktorja Misleja, sodnega oficiala v pokoju, saj prav ta čas obhajamo obletnico njegove nepričakovane smrti.
Pokojnik se je rodil v Sežani, kjer je tudi več let služboval pri tamkajšnjem okrajnem sodišču. Pozneje je bil uradno premeščen na sodišče v Trstu, kjer je ostal, dokler ga niso upokojili. Od leta 1947 pa do smrti je bil nameščen pri INAM (bolniška blagajna), in sicer najprej v Nabrežini, nato pa v Trstu.
Viktor Mislej je bil človek mirnega in lepega značaja ter dobrega srca. Prav zato so ga vsi radi imeli. Zaradi svoje trdne narodne zavesti je preživel marsikatero grenko uto, a ni klonil.
V mladosti je sodeloval pri vseh takratnih kulturnih društvih v Sežani ter bil član
i.Kluba dramatskih diletantov«. Nastopal je večinoma v glavnih vlogah in tako dovršeno igral, da so ga vsi občudovali.
Naj mu bo lahka ljubljena kraška zemlja!
DOOKIJO
Ivanu Vrabcu iz Boljunca se je pretekli torek zgodila na cesti pri Domju huda nesreča. Ko se je mož vračal proti domu, je nenadoma vanj zaletel avto, ki ga je vozil tržaški trgovec Mario Martinelli. Vrabca je rešilni avto odpeljal v bolnišnico, kjer so mu
zdravniki ugotovili hude rane na čelu, pretres možganov in še razne druge poškodbe.
V bolnišnico se je zatekel tudi Martinelli, ki se je ob nesreči laže ranil.
Policijski stražniki trde, da je nezgodo zakrivil trgovec, češ da je bil vinjen.
DOLINA
Pretekli torek je v tržaški bolnici preminil Sl-letni Elija Žerjal iz Doline. Pokojnik ni imel lastne strehe, bil je brez stalnega bivališča ter dela. Preživljal se je s tem, da je delal pri kmetih, kjer je tudi prenočeval.
V zgodnjih torkovih urah, ko je po' vsej Tržaški divjala velika burja in je hudo pritisnil letošnji prvi mraz, SO' policijski stražniki našli nekega človeka, ki je zvit v klop-čič spal pred neko hišo v Dolini. Bil je Žerjal. Ponoči je revež tako ozebel, da se je ves tresel in ni mogel več govoriti. Z rešilnim avtom so ga, odpeljali v bolnico, kjer je o-krog poldne izdihnil.
To je prva žrtev, ki jo je letos na Tržaškem povzročil mraz. Naj pokojnik na drugem svetu uživa tisti mir, ki ga tu ni mogel najti. Zadnja velika burja, katere sunki so dosegli tudi 100 km na uro, je v Dolini odnesla streho neke barake. Gasilci so 5 stanovalcem pomagali, da jim ni burja popolnoma uničila revnega doma.
OB SLOVESU OD TRSTA
Dijaki in dijakinje Trgovske akademije v Trstu se toplo zahvaljujejo in želijo vse najboljše v novi domovini prof. J. Velikonji in njegovi gospe ter prof. Vinku Vovku.
Štiri vprašanja šolskim oblastvom
Poleg osnovnih vprašanj slovenskega šolstva na Tržaškem, kot sta njegova uzakonitev in stalnost slovenskih šolnikov, je še cela vrsta zadev, ki prav tako zahtevajo' nujno rešitev. Zato stavimo šolskim oblastvom naslednja vprašanja:
1. Zakaj niso v komisiji za tiskanje slovenskih učnih knjdg zastopani tudi predstavniki slovenskih šolnikov? Zdrava pamet namreč že veleva, da hi morali biti v takem odboru zastopani tudi predstavniki šolnikov, ki bodo knjigo uporabljali pri pouku. Povrhu so avtorji učbenikov Slovenci, knjige kupujejo slovenski starši in uporabljajo jih slovenski dijaki.
2. Zakaj imajo tiskarji pravico do 20-od-stotnega poviška za tiskanje slovenskih učbenikov? Odredba, po kateri smejo tiskarji zahtevati 2(J-odstoni povišek za tiskanje knjig v tujih jezikih, ne sme veljati za knjige v jeziku slovenske manjšine. Saj njeni pripadniki niso nikaki tujci, temveč grudo-rodni prebivalci, katerih jezik je zaščiten z mednarodnimi dogovori. Če bi učbenike tiskali po običajnih cenah, bi bili cenejši, kar ni majhna stvar za naše revne družine.
3. Zakaj ne daje omenjena komisija slovenskih učbenikov v lisk slovenskim tiskarnam? Te razpolagajo' s stavci, ki obvladajo slovenski jezik, kar brez dvoma zelo olajša delo korektorjem. Poleg tegn stavijo slovenski stavci besedila mnogo hitreje, kar občutno- niža tiskovne stroške.
4. Zakaj se ocenjevanje in tiskanje predloženih rokopisov stalno zavlačuje? S takim odlašanjem se ovira pouk ,po slovenskih šolah, kajti dijaki in šolniki čutijo pomanjkanje slovenskih učil. Dolžnost šolskih ob-lastev je, da določi rok, do> katerega morajo biti knjige ocenjene in tiskane.
GORIŠKI OBČINSKI SVET
Predpreteklo sredo" in četrtek 'sta bili v občinski dvorani na Korzu Verdi seji mestnega sveta. Zlasti prva seja je privabila o-tilo občinstva, ker je bilo na dnevnem redu vprašanje, ki sta ga svetovalca dr. Birsa in g. ltudi Bratuž vložila na župana že 8. 'septembra t. 1. Šlo je za ruševine spomenika v parku na Korzu Italija, katerega so bili postavili po prvi svetovni vojni v spomin padlim. Slovenska svetovalca sta želela zvedeti ali ne misli občinska uprava obnoviti spomenika, ki so ga bili porušili nemški nacisti za časa svoje vlade v Gorici. Njegova obnova bi bila tudi v duhu videmskega sporazuma o obmejnem prometu. Saj mora biti pomen tega sporazuma ne le gospodarski, marveč zlasti duhovno-kulturni in njegov cilj je, da se med obema narodnostma uresniči zares pravo medsebojno razumevanje, če mdr pa nasprotujejo hujskaški napisi na ruševinah spomenika.
Plemeniti nagibi slovenskih svetovalcev niso žal našli pravega odmeva med italijansko večino.
Župan dr. Bernardi« se je sicer trudil, da bi se v odgovoru držal na dostojni višini, a to se mu žal ni posrečilo. Pretrdo in pre-osorno je zavrnil naša svetovalca, ko je dejal, da to vprašanje reže v »sveta čustva« i-talijanske večine, da ga je vprašanje razžalilo in da ga zato v imenu upravnega odbora odločno zavrača. Poudaril je tudi, da se mu v tej zadevi slovenska svetovalca nikakor ne zdita iskrena.
Županu je mirno in dostojanstveno odgovoril dr. Birsa. Ponovno je pojasnil italijanski večini, kakšni plemeniti in iskreni nagibi so vodili njega in tovariša Bratuža, ko sta sprožila to vprašanje. Dr. Bernardis in vsi resni svetovalci so pazljivo ter z zanimanjem sledili Birsovim izvajanjem. Ako bi logika imela na svetu kako resnično moč, bi morala celotna razprava obroditi drugačen sad, kakor ga je v resnici.
G. župan je med drugim dejal, da goriški meščani na splošno menijo, da so spomenik porušili Slovenci. Prav isto da mislijo vsi vodilni ljudje v državi, kar je ugotovil tudi na uradnem obisku v Florenci, kamor je pred nekaj dnevi v imenu mesta nesel olje za svetillko v kapelici sv. Frančiška.
Na izbruhe sovraštva, s katerim sta bila prešinjena govora monarhista Pedronija in misovca Venutija, nočemo niti odgovarjati. Kaj sta ta dva gospoda, izpričuje dovolj njuna nezrela in škodljiva izjava, da ne bo prej pomirjenja, dokler se na vzhodu Italije ne vzpostavijo stare meje. Ako smejo tako drzno govoriti zastopniki političnih smeri, ki so povzročile drugo svetovno vojno in z njo'krvavo katastrofo lastnega ter drugih narbdov, je to le dokaz, kako nezdrave so politične prilike na najusodnejši meji republike.
Ob - taki miselnosti italijanske večine je razumljivo,' da je bila dostojna in plemenita pobuda slovenskih svetovalcev soglasno zavrnjena.
Na četrtkovi seji je občinski svet v glavnem razpravljal o nevarnosti, ki grozi Gorici zaradi gradnje nove železnice med Zagrnjeni in'Sv. Ivanom ob Nadiži.
Občinski svet je soglasno odobril resolucijo, v kateri se odločno zahteva, naj se ta gradnja prepreči. O tem vprašanju bomo poročali kaj več prihodnjič. .
IZ LOBERDOBA
V zadnjem dopisu smo kraškim delavcem sporočili veselo vest, da sta ena ameriška in ena angleška petrolejska družba naročili zgradnjo šest petrolejskih ladij za skupno 216 tisoč ton.
Danes pa moramo že zopet temu poročilu dodati, da je ameriška Esso Standard povečala v zadnjih dneh svoja naročila pri tržaških ladjedelnicah. Tu bodo zgradili še sedem petrolejskih ladij, in sicer štiri 35- in tri 36-tisoč tonske.
Samo ameriška petrolejska industrija je naročila deset ladij za skupno 356 tisoč 500 ton. Tako so tržaške in tržiške ladjedelnice dobile novega dela za dva milijona delovnih dni. V denarju pa znašajo nova naročila 50 milijonov dolarjev.
To je za naše kraške delavce in goriško go-spodarstvo prevažna in tolažilna vest, ker je premnoge naše ljudi rešila mučne brezposelnosti.
POPRAVEK. V zadnji dopis iz Doberdoba se nam je vrinila neprijetna pomota, ki jo popravljamo: Gre za gradnjo prepotrebne cerkve v našem Dolu, na katero že leta in leta čakamo, in ne za cerkev v Jamljah.
IZ DOLA
V nedeljo, 23. oktobra, so -na Palkišeu pokopali 41-letnega posestnika Frandoliča Danila iz Mikol. Pokojnik se je na lambreti odpeljal na delo v nabrežinske kamnolome, ko je trčil ob tovorni avto in si prebil lobanje ter pretresel možgane. Zaradi hudih poškodb je v petek, dne 21. oktobra, umrl v tržaški bolnici.
Težka nesreča je pretresla vso okolico, ki ga je v obilnem številu spremljala na njegovi poti k večnemu počitku. Pokojnikovi ugledni in narodno zavedni družini izrekamo ob težki izgubi toplo sožalje.
Za našo vas je res nujno potrebna cerkev. Že dalj časa mislimo nanjo ter tuhtamo, kje
Nekaj ni v redu
Novi list je že večkrat protestiral proti očitnim raznarodovalnim poskusom današnje uprave ONAIR. Otroške vrtce je bil zamislil. plemeniti duh nekega švicarskega človekoljuba. Ker je mož sam preživel težka in žalostna otroška -leta, je ob vzpodbudi slavnega vzgojitelja Pestalozzija začel ustanavljati za najmlajše Švicarje otroške vrtce, ki naj bi jim nudili prijeten dom ter toplega otroškega veselja, združenega z resnim delom. Delo pa mora biti otroku le v veselje iin opravljeno kot igra. Pri nas kakor tudi.v Italiji pa imajo otroški vrtci značaj šole, kar pa ni popolnoma v skladu z vzgoj-nimi načeli velikega Švicarja.
Kaj pa naj rečemo, če se otroški vrtci spreminjajo v raZnarodovalnice? Težak bo odgovor, ki ga bodo dajali Bogu krivci teh raznier, pa naj so to laiki ali duhovniki.
Slovenski otroški vrtec v ulici Randaccio je pred nekaj dnevi občinska uprava ukinila; češ da sta; bila1 -vanj * vpisana le dva o-
bi dobili potrebna sredstva za njeno gradnjo. S to" željo in potrebo se danes prvič javljamo v Novem listu in jo bomo ponovno poudarjali, dokler nam ne bodo oblastva omogočila njene zgradnie.
V ŠTANDREŽ
V sobčto zjutraj je ob eni po polnoči iz*-dihnil svojo dušo v bolnici Rdeče hiše naš župnik, g. Stanko Stanič. Tja je šel pred nekaj dnevi in je umrl zaradi izkrvavitve.
Pokojnik se je rodil na Cesti v svetokriški občini na Vipavskem. V duhovnika je bil posvečen leta 1917. Njegova prva služba je bila v Cerknem, nato je prišel k Sv. Ignaciju v Gorici in od tam za župnika v Podgoro. L. 1945 je bil imenovan za ekonoma v gori-škem malem semenišču in 1. 1952 za župnika v Štandrežu. To je bila pot njegovega duhovniškega službovanja.
Pokopali smo' ga v nedeljo. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva iz Gorice in goriške okolice in tudi precej Tržačanov. Pogreb je vodil častni kanonik msgr. Alojzij Novak, ki je daroval tudi mašo za-dušnico v nabito polni cerkvi. Po sv. maši je dr. Močnik spregovoril nekaj besed v slovo od pokojnika.
V sprevodu so domači fantje nosili pokojnikovo krsto. Spremljale so jo na pokopališče tudi belo oblečena štandreška dekleta.
Po končanem cerkvenem obredu je v kratkem govoru orisal značaj in delo pokojnega župnika dr. Anton Kacin. Njegovo delovanje je povezal z živahnim kulturnim in politič-no-gopodarskim delom bolj z-nanih javnih delavcev po prvi svetovni vojni, lk:i so se že pred njim poslovili o-d rodne slovenske zemlje: dr. Gregorčičem Antonom, Abramom, Beletom, Virgi-lijem Ščekora in drugimi. Podčrtal je, da je bilo to obdobje eno najlepših in najpomembnejših v kulturni zgodovini goriških Slovencev.
Pokojnikovim sorodnikom, posebno še njegovemu bratu duhovniku Viktorju, župniku v Kamnjah, in njegovi sestri Zorki izrekamo toplo in prisrčno sožalje.
IZ RONK
V' Ronkah, ki šteje že skoraj 10 tisoč prebivalcev, so na oglu ulic Roma in 7. junija zgradili nov poštni urad. Novo poslopje je res lepo' in si ga vsi z zanimanjem ogledujemo.
slovenskih vrtcih
troka. Gospodje ne povedo, da niso slovenski starši hoteli vpisati otrok v ta vrtec, ker so bili nezadovoljni s tamkajšnjo vrtnarico in kuharico. Otroka sta »e sedaj vpisala v vrtec v ulici Croce. Z njima se je tja preselila tudi nezaželena vrtnarica iz ulice Randaccio, da bi pomagala pri vodstvu vrtca katerega obiskuje sedaj 18 otrok.
Občinska svetovalca gg. Bratuž in Pavlin sta v tej zadevi nekajkrat posredovala pri županu dr. Bernardisu ter zahtevala ponovno vpisovanje za otroški vrtec v ulici Randaccio , ter odstranitev pomožne nezaželene vrtnarice tudi iz ulice Croce. Svoj svarilni glas sta dvignila tudi na seji občinskega sveta pretekli teden. G. Bratuž je županu odkrito pdvedal, da, če se na vrtcih ne naredi zaželeni red, bodo- Slovenci vsaj vedeli, da je italijanska večina prbti dobrim slovenskim v-rtoem. ?	’	;
Vladajoča gospoda aidj se žaveda, da goriških Slovencev ne bo nihčfe čodil za nos.
IZ VIDMA
Našo javnost je presenetila vest, da je videmski prefekt dr. Jožef Meneghini premeščen v Foggio'. Za Videm je to pomembna zguba. Dr. Meneghini je upravljal našo obširno deželo poldrugo leto, dobro spoznal njene potrebe in vzljubil vse prebivalce ter jim skušal na vse načine pomagati. Tudi do beneških Slovencev je bil pravičen in se ni dal zapeljati od spletk lažipatriotov, ki radi molzejo vladno blagajno na škodo slovenske, ga ljudstva ob meji.
Na njegovo mesto je že prišel bivši prefekt iz Raguse na Siciliji dr. Franc Boccin, ki se je rodil v bližini Rima. Upamo, da bo tudi novi prefekt pravičen in da ne bo podlegel nakanam izkoriščevalcev domoljubja na škodo lojalnega slovenskega prebivalstva.
Po mestu šepetajo, da se bo proces proti »Beneški četi« bržkone v kratkem pTičel, in sicer pred tukajšnjim porotnim sodiščem in ne v notranjosti države, kakor se je govorilo. Vsi se sprašujejo, zakaj so po tolikih letih uprizorili proces proti ljudem, ki imajo samo ta greh, da so se bili organizirali v o-brambo svojih vasi proti naci-fašistom. Slednji so razsajali, požigali, ropali po nadiških dolinah ter vlačili prebivalce v nemšike smr-tilnice. Kje so bili tedaj ozopovci? Zakaj se niso nikoli prikazali v nadiških dolinah.
če jim je bilo mar Slovencev ob Nadiži? Zakaj jih niso prišli branit? Zakaj ne pridejo na dan prava zločinstva Mussolinijevih republikancev, ki so pomagali Nemcem pri ropanju ter bili mnogo hujši kot Nemci sami. Saj so prav oni odgovorni za smrt tolikih naših mladeničev, ki so bili upepeljeni v Dachauu, Flossemburgu in drugod. In mod najhujšimi so bili tudi nekateri, iki sedaj i-grajo vlogo dobro plačanih domoljubov ter napihujejo »balon« proti Beneški četi.
OBLICA
V nedeljo, 23. oktobra, je bil v sončni Oblici velik »senjan«. Neprestano veselo pritrkavanje in streljanje možnarjev je zvabilo tja vso okolico. Po dveh letih je vendar prišel novi duhovni pastir, in sicer g. Janez Zupančič, ki je bil doslej župni upravitelj v hribovski vasi Erbec v podbeneški občini. Novi pastir je prišel v Oblico v spremstvu šcmpetrskega dekana in okoličanskih duhovnikov. Revno, a globokoverno ljudstvo ga je prisrčno in navdušeno sprejelo. Za slovesno priliko je bila vsa vas lepo okrašena z zelenjem in s krasnimi slavoloki. Ljudstvo je hotelo dati duška svojemu veselju, ker je novi duhovni pastir po njegovih željah; hvala Bogu, da ne bo treba z njim občevati po tolmačih, česar smo se vsi bali.
GLASBEMA MATICA M TRSTE
priredi
V SOBOTO, 5. NOVEMBRA OB 20.30 URI V DVORANI STADIONA I. MAJ
JAVNI NASTOP
gojencev Glasbene šole s sodelovanjem gojencev Srednje glasbene šole in šole »Center« iz Ljubljane
Nastopajo gojenci oddelkov za solopetje, klavir, violino, čelo, flavto, oboo in klarinet ter šolski orkester Prijatelji mladine so vljudno vabljeni
SLOVENSKO NAR0D0 GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje
priredi
V NEDELJO, 6. NOVEMBRA OB IV. URI V DVORANI NA STADIONU I. MAJ
igro Eduarda de Filippa
FILUMENA MARTURANO
AKADEMSKI ~RL0B ^JADRAM
priredi
V SOBOTO, 12. NOVEMBRA
MARTINO VANJE
V MALI HOSSET1IJEVI DVORANI Začetek ob 21. uri Vabljena Je vsa slovenska javnost!
H!
ELiGR
AKLfTi GR
Obupna poročila o cesaričinem stanju so večkrat prisilila moža, da je prihitel za njo in jo skušal rešiti iz mračnih razpoloženj. Toda usode prst je že zaznamoval svojo žrtev.
KAZALEC NA DVANAJSTI
Kot vsako leto je tudi konec leta 1897 šla v Biarritz. Po cele dneve je stala ob obali in strmela v peneče se valove, ki so pljuskali ob živo soho. V dnevnik je pisala o-liupne verze, da bi rada umrla sama in ne prizadevala žalosti možu in otrokom.
Avstrija se je prav takrat krčila v poli* tionih težavah. Novi ministrski predsednik grof Badani je pod pritiskom prebujajočih se slovanskih narodov moral dovoliti Čehom nekaj jezikovnih pravic. Na Dunaju u-prizorijo velenemci demonstracije. Nastopiti je moralo vojaštvo s puškami. Vlada in cesar so se že zavedali, da monarhija poka. Čudno življenje cesarice je tudi škodilo «-gledu cesarske hiše. A ona ni več bila odgovorna za svoja dejanja. Poleti 1898 je posvetil še zadnji žarek v življenje cesarske dvojice. Pripravljala se je proslava petdesetletnice vladanja cesarja Franca Jožefa. Takrat je preprosil Elizabeto, da sta skupaj preživela nekaj dni v kopališču Ischl. Skušal jo je tudi pregovoriti, da bi tudi ona nastopili« kot vladarica ob tej obletnici. A ona le k*, lostno odkima. Težko je bilo naslednji dan obema slovo. Cesar ji je brž po prihodu na Dunaj pisal: »Ti mi manjkaš; moje misli so pri tebi; z bolestjo mislim na dolgo lo-
čitev.« Kot bi slutil: res se nista videla nikoli več.
Kazalci na uri usode so se nevzdržno pomikali proti dvanajsti. Švica, dežela svobode, je bila izbrana za usodepolni kraj.
Konec avgusta je cesarica prispela s svojim spremstvom v letoviško mestece Caux. Švicarski snežni velikani so jo očarali. Odtod jo je gnalo v Ženevo ob prekrasnem jezeru. Sprejeli so jo v vili baronov Rotschil-dov z vsem sijajem, ki ga premore bogastvo. Proti večeru jo je spet napadla otožnost; ko se je nerada vpisala v knjigo slavnih gostov, je opazila na prejšnjih straneh vpisano ime: cesarjevič Rudolf.
Duh mrtvega sina je klical mater. Zvečer se je v hotelu pogovarjala z dvorno damo grofico Sztaray: »Smrti, ki Vas navdaja 9 strahom, se jaz bojim. Dostikrat si je želim, toda prehod iz življenja, negotovost, to me pretresa.«
»Onkraj groba je mir, blaženost,« jo miri grofica.
»Kako to veste, grofica? Nihče se še ni z onkraj groba vrnil,« ugovarja Elizabeta. »Morda bo moja ura kmalu prišla.«
Res, niti en dan ni več počakala. Smrtno bodalo je že bilo nabrušeno.
V Lozani so prav takrat gradili novo poštno palačo. Med zidarji je bil tudi italijanski delavec Luigi Lucheni. šestindvajsetletni mladenič je bil nizke, temne postave, mrkih oči in sam vase pogreznjen. Svojo borno malico použiva vedno sam v kakem kotu, nato pa razgrne list »AnaTchia« in bere, bere. Včasih se kam daleč zagleda in se spo-
milnjia svojega trpljenja polne poli. iUali, doma iz Ligurije, ga je pustila v neki naj-denišnici v Parizu. Ko je malo odrastel, si je začel služiti kruh kot dninar in delavec-zidair. Leta 1892 je brez beliča v žepu prišel na Reko in od tam peš v Trst. Tu se je nekaj dni klatil, spal na klopeh ob morju. Zašel je v družbo anarhistov, ki so hoteli s silo in krvjo preobrniti tedanji družbeni red. Tudi Luchenija so zaradi bede in beganja zgrabile takšne ideje. Čudno naključje ga je vodilo v Miramar, kjer je izza žive meje ob parku prvič zagledal svojo poznejšo žrtev.
Iz Trsta je policija brezposelnega delavca izgnala. Vrnil se je v domovino in se je celo odlikoval kot dober vojak v abesinski vojni '1. 1896. Zato ga je njegcvv stotnik princ Aragona vzel v osebno službo. Toda zastran razdražljivega značaja jo je kmalu zapustil in šel brez denarja peš čez Alpe v Švico za delom. Tu je padel v zanke skrajnim anarhistom, ker se jim je zaprti in mrki fant zdel najbolj pripraven za njih naklepe. Lucheni se je tudi sam rad bahal, da si upa oblastnikom tega sveta pokazati . .. Obup in lakota sta iz anarhista napravila zločin-ca. V neki trgovini je nameraval kupiti bodalo, pa ni premogel dvanajst frankov. Skušal si je izposoditi samokres, nazadnje si je pa sam pripravil trioglato pilo in se je med tovariši bahal: »Ah, da bi mogel koga ubili! Pa mora biti že kakšna osebnost, da bodo vsi časniki pisali!«
Zarotniki anarhisti so se 6. septembra zbrali v kraju Thonon-les-Bains. Tu so sklenili smrt avstrijske cesarice kot ene najbolj vidnih kronanih glav, ki sc zaradi vednih potovanj brez varstva najlaže doseže. Lucheni je bil določen, da tajno sodbo izvrši.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA TJeier narodnih pesmi
Lepa in bogata je slovenska narodna pesem! Od prvega zapiska naše narodne pesmi leta 1440. v Sti-škem rokopisu preko načrtnega zbiranja narodnih pesmi do konca XViIII.- stoletja naprej — do debele zbirke (našega Streklja in novejših zapiskov slovanskih narodopiiscev v današnjih dneh — se je nabralo izredno bogato gradivo, ki izpričuje n< usah-ljivo tvornost slovenskega naroda. Da je zanimanje naših ljudi za pristno, neprecenljivo bogastvo narodne pesmi živo tudi danes, so nam v dokaz številni večeri .narodnih pesmi, ki jih prirejajo naše kulturne ustanove, kjerkoli žive Slovenci. Tako nam je tudi tržaška Glasbena Matica nudila preteklo soboto in nedeljo večer narodnih resmi.
Kvin'et ljubljanske opere »Niko Štritof«, duet Bogdana Stritar - Tone Kozlevčar, oba solista, harmonikar Avgust Stanko in (Slan ljubljanskega Mestnega gledališča Janez Rohaček, ki so sodelovali pri tem večeru, so nam nudili res bogat in pester spored ter so nam dali možnost, seznanjati se s še neznanimi pesmimi.
Izbira sporeda pa ni bila v celoti posrečena: kvintet, duet in oba solista so preradi segli po šibkih, diletantskih, brezimnih harmonizacijah, mnogo redkejše so bile dovršene, umetniško zadovoljive priredbe. Tehnična zmogljivost in umetniška zrelost omenjenih je bila v večini primerov prenizka, da bi nam mogli posredovati narodno pesem v vsej nie-ni lepoti, v vedno pričujočem bogastvu idej in oblik. Taka izvedba ni v korist njti maši ljudski pesmi niti občinstvu niti 'ni v čast izvajalcem. Nekatere od njih poznamo kot sposobne in resne umetni-
ke in si ne moremo misliti, da ne bi mogli doseči boljših uspehov; zato je za slabo kakovost njihovih točk najbrž kriva prenagljena, nepoglobljena priprava ter premajhna prizadevnost prirediteljev in sestavljalcev sporeda.
Kvintet »Niko Štritof« sestavljajo pevci z drobnim glasom. Zato sodi prej v radijske avditorije, kjer ga lahko primerno vrednotijo, nikakor pa ne v koncertno dvorano.
Duet ni bij dovolj ubran, preočitna intonančna negotovost nam to zgovorno dokazuje.
Mrzlo, zgolj vljudnostno ploskanje, s katerim je maloštevilno občinstvo sprejelo večino točk V prvem delu sporeda ,so prejasno znamenje o kakovosti koncerta. Nasprotno nam je dolgotrajno, navdušeno odobravanje, s katerim je občinstvo po vsaki točki nagradilo recitatorja Janeza Rohačka, neizpodbiten dokaz, kako je občutljivo za pravo umet-n ško vrednost. To dejstvo naj bi upoštevali v bodoče sestavljalci sporedov in naj bi nudili našim ljudem vedno le resne, polnovredne koncerte. Niti naša narodna pesem niti naše: občinstvo ne zaslužita podobnih večerov.
Janez Rohaček je dovršen umetnik, ki doseže s poglobljeno in resno pripravo, z visoko zmogljivostjo in občutljivo osebnostjo odlične, prepričljive stvaritve. Izbral si je nove, sveže in duhovite pesmi. Samo za Prešernovo Zdravico se nam zdi, da spada na spored samih narodinih pesmi prav tako, kakor bi spadala dovtipna narodna »Srečni Blaže« v večer samih Prešernovih pesmi.
ALOJZ KUMER
Slovenski etnograf
Te dni je v Ljubljani izšel le.ošnji Jenik Slovenskega etnografa. Uredila sta ga Boris Orel in Millko Maitičeitov. Zbornik je razdeljen v dva dela. V prvem so razprave, posvečene ljudski materialni kulturi, v drugem pa so zbrani doprinosi k naši duhovni narodni dediščini. Vsi članki prvega dela so posvečeni poljedelskemu orodju v slovenski etnografiji. "Zbornik so obogatili s svojimi doprinosi Stane Gabrovec, Boris Orel, Fariči Sarf, Franjo in Angelo* Baš, Ivan Grafenauer, Sergej Vilfan, Ivan Gams, Jagodic, Niko Kuret, Mddko Matičetov In drugi. Zanimivo je, da v tem letniku sodelujeta tudi dva italijanska narodopisca, in sicer Alberto drese, ki je napisal razjpravo Prvoma^ka Pagliara ah Zeleni Jurij v slovanskih vaseh južne Itailije, in E. Gasparini, bi v krajšem članku razpravlja o Obliki dvojnega pokopa pri Južnih Slovanih.
Slovenska glasba
Lani je Društvo slovenskih skladateljev začelo izdajati dela svojih članov. Do konca letošnjega poletja je izšlo trinajst zvezkov 'komornih skladb; naslednja dva zvezka sta v tisku. Avtorji teh del so; Srečko Koporc, Pavel Sivic, Zvonimir Ciglič, Primož Ramovš, Janez 'Matičič, Stanko Premrl, Blaž Arnič, Marijan Lipovšek, Lucijan Marija Škerjanec, Bogomir Leskovic, Alojz Srebotnjak, Aleksander Lajovic, Vladimir Lovec in trije Tržačani. Ti so Karol Pahor, ki je tu objavil petnajst ljubkih klavirskih miniatur z naslovom Istrijanka, Breda Sčekova ,ki je priobčila zbirko spevnih samospevov z naslovom Med rožami, in Pavle MerkCi, ki je natisnil daljši samospev Opoldanski! psalm na besedilo Alojza Rebule, avtorja Devinskega sholarja.
« • •
Dvojna številka Naših zborov (4-5), revija za slovenske zborovske skladbe, ki izhaja v Ljubliani že osmo leto, je posvečena primorskim skladateljem Čeprav nosi številka le‘nico 1953, je izšla 'komaj pred nekaj meseci. V knjižni prilogi prikazuje Vasilij Mirk »Glasbeno kulturo primorskih Slovencev skozi desetletja«, tej slede kratke oznake skladateljev, ki so prispevali svoja dela za to številko. Ti so: Ivan Grbec, Vladimir Prinčič, Breda Sček, Fran Venturini, Rihard Orel, Vasilij Mirk, Mihael Rožanc, Vinko Vodopivec, Adolf Groebming, Stanko Malič, Stanko Premrl, Ubald Vrabec, Emil Komel in Pavle MerkU.
* • *
Prj občnem zboru Društva/ slovenskih skladateljev 16. oktobra t. 1. je bil ponovno izvoljen za predsednika Tržačan Karol Pahor. Odbornika sta postala tudi rojak Danilo Švara, avtor treh oper in operni dirigent, ter vodja zbora Slovenske filharmonije Rado Simoniti.
Kulturne vesti
ITALIJANSKE KNJIŽEVNE NAGRADE
Glavno nagirado ustanove Viareggio je letos dobil roman Metello, ki ga je spisali italijanski pisatelj Vasco Pratolini. Ostale nagrade so prejeli: Kronika italijanske filozofije Eugenia Garina, esej Uo-mini visbi književnega kritika Giuseppeja Ravigna-nilja in Pesmi Carla Betocchija. Nagrado za začetno delo je dobil Giovanni Russo za razpravo o socialnopolitičnih vprašanjih južne Italije: Baroni in kmetje. Člani razsodišča so izjavili, da se je bilo težko odločitii, koga naigraditi, ker je bWo leto 1955 izredno dobro za italijansko književnost.
NOBELOVA NAGRADA
Letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo je prejel pisatelj z otoka Islanda Kiljan Laxness. LanJ ga je prehitel Američan Hemimgway. Pisatelj je napisal več knjig s svoje domače zemlje, ker je kot kmečki sin globoko zrastel z njo. Pozneje je dosti potoval po svetu, prestopil h katolicizmu in hotel postati duhovnik. Tudi tedaj n} našel zadovoljstva; postal je goreč socialist in je več časa bival v Rusiji. Iz tega razburkanega no‘ranjega doživljanja je tudi napisal več umetnin in je zato dobil največje mednarodno odlikovanje-
Slovenski dokumentarni film piait zvona, ki ga je režiral! Mirko Groblar, so predvajali v š.evilnih londonskih klubih. Delo si je ogledalo kakih 60 tisoč oseb. Na vse je napravilo globok vtis.
* * •
Konec septembra je bilo fia Dunaju tretje zborovanje Mednarodnega kuratorija za mladiinsko knjigo. Ustanova, katere član je tudi Jugoslavija, ima namen pospeševati dobro mladinsko knjigo in slikanice ter boriti se proti manjvrednim knjigam in slikam. Na zborovanju so sklenili, da bo kuratorij posredoval najboljše mladinske knjige založbam, ki se zanje zanimajo; pospeševal bo pošiljanje mladinskih knjig po svetu brez carine ter pozval države, naj po svoji uvidevnosti int močeh zatirajo škodljivo knjigo.
• * *
Makedonski skladatelj Prokop jev je pred kratkim končal svojo prvo narodno c iletno igro Dojra-na. Balet bo verjetno še v letcšuivi sezoni izvajalo Makedonsko narodno gledališče v Skoplju.
• * •
Pretekle dni je bil V Parizu pripravljalni sestanek za ustanovitev Mednarodne o-ganizaoije umetnikov, ki bo vključevala združenja umetnikov vseh panog. Jugoslavijo je zastopal glavni tajnik Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije Marko Celebonovič. • • *
V založbi Nolit v Beogradu je izšla reprezentativna knjiga o soiobni nemški likovni umetnosti. Delo je spisali Bihai.li-Merin. V knjigi je obdelal nemško umetnost prve polovice sedanjega stoletja, od impresionistov do najmlajšega pokolenja. Od 16 na ni le oprema knjige, marveč tudi številni barvni posnetki umetniških del, ki dajejo knjigi posebno vrednost.
• * *
Nemški kritiki so se zelo (pohval!no izrekli o nastopu zagrebškega Študentskega gledališča na mednarodnem festivalu dijaških gledališč v Erlangenu. Hrvatiskii dijaki so nastopili z deli Thorttona Wil-derja Dolgi božični zajtrk, T. Wi!liamsa Posledice slabe večerje in Držičevo komedijo Novele od Stan-
N.a festivalu sodobne glasbe v Benetkah so prvič uprizorili opero ruskega skladatelja Sergija Prokofjeva Ognjeni angel. Libreto opere je napisa-l sam skladatelj po srednjeveški pripovedki Sergija Brju-sova. Njeno partituro so našli po vojn j v Parizu. Na festivalu so gledalci in kritiki pozdravili krstno predstavo z dolgotrajnim in navdušenim ploskanjem. • * •
V Mali galeriji v Ljubljani je razstavila svoja dela kiparka Dolores Fallada, ki je po rodu Čehinja, a živi v Italiji. Fallada je do sedaj razstavljala na raznih razstavah po italijanskih mestih in na mednarodnih razstavah v Pragi, na Dunaju in v Milanu. Zelo zanimiva je njena dekorativna reliefna plastika.
NaŠE
GIMNASTIKA — VIR LEPOTE IN ZDRAVJA
Vaakdo izmed vas bi bil rad lep in zdrav. O seveda! Za to trditev pač ni potrebno kakih posebnih dokazov. Mladi in stari se negujejo .lišpajo in oblačijo po najnovejši modi prav zato, da bi bili lepi in da bi drugim ugajali.
K lepi im prikupni pojavi človeka pa ne spadata samo obleka iji lišp, ampak tudi naravna lepota telesa, kakor: enakomerno oblikovani deli telesa, primerno razvito in utrjeno mišičevje, lepa pokončna drža in prožna hoja.
Pa bo ugovarjal ta ali oni: »Kaj pa morem za to, če mi vsega tega Bog ni dal?« Res je, enega je ustvaril bolj dovršeno, drugega manj. Toda priznati moramo, da človek lahko v precejšnji meri vpliva na svoje telo, ta, to predvsem z rednimi gimnastičnimi vajami.
Hočete dokazov? Ali ste morda že kdaj primerjali dva moška ali ženski istih let: eden je lepo enakomerno zraščen, gibčen, prožen V kretanju in hoji; drugi zamaščen, počasen, neokreten, nesorazmerno oblikovan, skratka, zaspane in neokretne zunanjosti. Zakaj taka razlika? Prvi je uril svoje telo in si krepil mišice, drugi pa ga je že od mladosti zanemarjal.
Krepka in, utrjena mišica je vendar lepše oblikovana kot zaspana in ohlapna. To razliko opazi-
mo predvsem pri drži telesa: eden ima lepo zra-ščena ramena in je raven kot sveča, kakor pravimo, drugemu pa so ramena ohlapna, poševna in hrbet sključen. Prav tako je s prsnim košem. Nekateri imajo prsa vzbočena in hrbet raven, drugi pa ploska, stisnjena in prav zato hrbet sključen. Z rednimi gimnastičnimi in dihalnimi vajami pa lahko vse te nedostatke odpravimo. Utrjene trebušne mišice tudi preprečujejo, da se posebno pri starejših ljudeh ne povesi trebuh, ki tako često skvari obliko telesa. Skratka, z gimnastičnimi vajami lahko odpravimo vso neenakomerno porazdeljeno zamaščenost telesa.
Smotrna telovadba pa odpravlja do nelke meje tudi telesne hibe. Le poglejmo kakšna čuda ustvarja ortopedska gimnastika! Treba je samo vztrajno uriti mišice, sklepe in ude ,pa uspehi prav gotovo ne izostanejo.
Velike važnosti za prožnost telesa in za zdravje pa je gibanje na prostem, posebno za one, ki sedeč opravljajo svoje delo. Dolgotrajno in često nepravilno sedenje sključi namreč hrbtenico in stisne pljuča, da človek ne more pravilno dihati. Vse to lahko odpravimo z vsakodnevnimi sprehodi, kjer vdihavamo svež zrak in pregibamo naše ude.
(Lepota človekovega telesa in zdravje se torej z gimnastiko medsebojno izpopolnjujeta.
GOSPOC
————-———————_
ALI JE VINO POVRELO?
Mnogi imajo že popolnoma trda, po-vreta mlada vina, ki so se začela čistiti, in kmalu nastopi čas, ko jih bo mogoče pretočiti. Drugi niso' tako srečni in imajo še sladika vina, ki zaradi pomanjkanja toplote v kleti le počasi kipijo. So pa tudi primeri, ko je mlado vino še pravi mošt, ki sploli še ni začel burno kipeti. To' se dogaja v slabih, mrzlih kleteh, ki jih ni mogoče prav segreti, ali pa ker se vino nahaja v prevelikih sodih, v katerega so ga bili nalili popolnoma mrzlega.
Če je mogoče klet segreti, je potrebno- kuriti toliko časa, da se vino popolnoma prevre in postane trdo. Ne pomaga nič: kuriti je potrebno in vzdrževati v kleti toploto čez 5 stop. C., četudi še cele tedne.
Kdor pa ima vino v velikih sodih in se zato ne more ugreti, naj ga pretoči v manjše sode okoli 6 do 7 lil — potem pa naj skrbi, da bo- v kleti toplo.
Če se pa klet ne da segreti in ni upanja, da bi vino popolnoma povrelo, ga moraš prodati. Bolje je vino takoj prodati, četudi po- nekoliko nižji ceni, kot pa iineti pozneje s takim vinom sitnosti in stroške, ki prav gotovo ne izostanejo.
Ali naj bi sladkim vinom kaj dodali, da bi hitreje povrela? Zapomniti si mo-ramo, da je toplota najvažnejša ter nujno potrebna. Če toplote ni, so brez koristi vsi drugi dodatki, kot umetne kvasnice in podobno.
KAKŠNO CENO IMAJO LETOŠNJA VINA?
Letošnji vinski trg kaže skoraj isto sliko in tudi iste cene kot lanski v tem času. V Italiji je sicer pridelek večji od lanskega, a ker ni velikih zalo-g iz prejšnjega leta in ker žive trgovci pod vtisom, da je zaradi strogih zakonov in odredb ponarejanje vin (iz smokev, rožičev itd.) postalo nemo-goče, večji pridelek ni pritisnil na cene.
V naših krajih trgovina ni posebno živa. ker so le redki gostilničarji, ki kupijo kaj več kot za vsakdanjo potrebo-.
Briška vina imajo danes približno naslednje cene: Navadno vino iz mešanice raznih sort gre nekoliko- več -kot po 70 lir za liter. Boljša vina (čista rebula ali mešana s tokaj-cem ali malvazijo) gredo po 80 do 90 lir. prvovrstni tokajec pa presega že sedaj 100 lir za liter. V glavnem so briška vina letos prav dobra in neredko presegajo 12 stop. alkohola.
Furlanija je imela zelo bogato trgatev. INjena dobrota pa je zelo različna. Prodnate zemlje so dale prav dober pridelek, vinogradi v težkih zemljah pa so- bili preobloženi in grozdje ni dobro dozorelo, tako da mnoga vina kažejo komaj 9 ali pa še manj stopinj alkoho-la.
KALIJ PRIHAJA DO VELJAVE
V Italiji in deloma tudi v Franciji se polaga velika važnost na gnojenje s superfosfa-tom (perfosfato), medtem ko se kalijeva sol (potassa) pa prav malo tro-si. V Jugoslaviji in v vsej srednji Evropi pa je gnojenje s kalijem mno-go bolj bogato, superfosfata pa u-pora-bljajo manj. Ta razlika v gnojenju je v izdatni meri odvisna od propagande, ki jo delajo razne tvornice umetnih gnojil.
Nasi kmetje pa prav dobro vedo, da na njivah mnogo zaleže gnojenje s kalijem, ki mnogo zviša posebno pridelek krompirja in detelje.
Navadno so trdili, da težkih ilovnatih njiv ni potrebno gnojiti s kalijem, ker ga je v takih zemljah dovolj na razpolago. Sedaj pa so znani uspehi poskusov, ki jih je napravil v zadnjih letih Kmetijski urad v Vicenzi na težkih ilo-vnatih zemljiščih. Največjo gospodarsko korist so dale njive, ki so- bile pognojene s 390 kg (50-52%) kalijeve soli na ha. Gnojenja s 130 in 260 kg kalijeve soli na ha niso niti od daleč dala takega sorazmernega čistega dohodka.
Iz tega sledi nauk: kalijeva sol zveča pridelek v vseh zemljah, na noben način pa ne bi smelo kako deteljišče ostati brez 100 kg kalijeve soli na njivo.
KRAVA SE PRI GOBCU MOLZE!
To prav dobro vedo naši živinorejci in se zato tudi po tem ravnajo. Da pa bodo vedeli, kako drugod krmijo- krave in dosežejo izredne molže, naj povemo, kakšno krmo dobi sedanja svetovna rekorderka v mlečnosti.
V
ortni pregled
NOGOMET
Vsi -smo nestrpno čakali nedelje, ko bi se morali srečati Jugoslovani z Avstrijci kar na treh igriščih: pa Dunaju, v Zagrebu in Beogradu. Avstrijski in jugoslovanski časopisi so bili prepričani, da bo izšla Jugoslavija kot zmagovalka. Le Puskas in Kocsis, madžarska igralca, katera so povprašali za mnenje, -sta verovala y avstrijsko zmago. Ce je pa kdo poslušal slovenskega radijskega napovedovalca tekme, je pričakoval najmanj 20 golov (20:0) za Jugoslavijo. Se vedno pa je prevelik optimizem ip preveliko zaupanje v lastpe moči škodilo vsakomur in še zlasti Jugoslovanom. Zato pi čudpo, da so izgubili z 2:1 pa Dunaju ter igrali neodločeno v Zagrebu (1:1) in v Beogradu (0:0). Tako so si omajali sijajni sloves, ki so si ga s težavo pridobili zadnja leta. Avstrijci pa, ki so zadpje leto doživeli hude poraze, so se to pot izkazali tako kot že dolgo ne. Igrali so povezano, odlikovali so se v hitrih prodorih in bili zelo nevarni strelci na gol. Ce bi ne bilo v vratih slavnega Beare, bi bil poraz še večji. O jugoslovanskem moštvu lahko rečemo le to, da je bila ta njihova igra ena najslabših v zadnjih letih. Pokazali so naravnost klasični primer, kako se nogomet ne sme igrati.
-Upajmo, da bo ta poraz dober nauk za bodočnost, in da bodo neuspeh popravili v nedeljo v igri s Frapcijo.
'Kaj naj povemo o B reprezentanci v Zagrebu in o mladincih v Beogradu? Obe moštvi sta bili ves čas v hudi premoči, a žoga Je ni hotela v mrežo, kar pa ni čudno, saj je že stara pesem, da Jugoslavija nima dobrih -napadalcev.
Na italijanskem prvenstvu A lige se je lestvica nekoliko spremenila, ker je Inter izgubil, Fioren-tina pa je igrala neodločeno. Tako je sedaj prva Fiorentina, drugi Inter in zadnja naša nesrečna in revpa Triestina.
ATLETIKA
»Češka lokomotiva«, Emil Zatopek, še ni šla v pokoj .Zopet je presenetil ves svet, ko je kljub relativni starosti postavil kar dva nova svetovpa rekorda, ip sicer v teku na 25 km ip -na 15 milj. Na 25 milj je imel od 27. septembra dalje rekord Ivanov (SZ) s časom 1:17:34. Zatopek pa je to razdaljo pretekel v 1:16:34,6. Na 15 milj je izboFšal le svoj prejšnji rekord iz leta 1952 za dobri 2 minuti. Novi rekord je namreč 1:14:00,1. Zanimivo je to, da v starosti odpoveduje na kratkin pogah, medtem ko na dolgih progah še vedpo poseka vse.'
Ruska atletinja Gajtna Zibipa je izboljšala svoj
Kravi pravijo »Daisy Madcap« in živi na rCarnatio-n Milk Farm« v ZDA. V letu 1953 je dala v 365 dneh 165 q mlelka, to je dnevno preko 45 kg.
Vsak dan je dobila 10 kg močne krme — otrobov in oljnatih pogač. Enako vsak dan po 10 kg suhe deteljine v 3 o-brokih; vsak dan po 4- kg zrezkov sladkorne pese. Poleg lega je 6 mesecev dobivala po 13 kg ensila-že (v silosih okisane krme); 2 meseca je dobivala po 15 kg dete-ljne trave; 2 meseca po 22 kg okisane koruznice (pitnik iz silosa); 4 mesece je dobivala po 13 kg korenstva (korenje, podzemeljska koleraba, pesa in podobno); 6 mesecev dnevno po 50 kg sveže pokošene trave.
Če premotrimo te količine in jih primerjamo s krmo, ki jo dobivajo naše krave, je gotovo »Daisy Madcap« požrla več kot dvakrat toliko kot vsaka naša- krava. A to ne stri nič, če je dala mleka za pet krav.
IZREDEN PRIDELEK KORUZE
Viktor Marconcini iz Corle Bra pri San 'Gio-rgio di Nogaro je pridelal na hektarju 139.95 q koruznega zrnja ali 50 q na furlansko njivo. Zemljišče je seveda zelo bogato pognojil in namakal, sejal pa je sorto »Funks g 77«, ki je neka ameriška izbrana sorta za krmljenje živine.
prejšnji svetovni rekord v metu krogle 16.32 m za 3 cm. Rus -Sitkip Vladimir pa- je s skokom 2,05 v višino postaj prvak Rusije. V Evropi je -to leto skočil više le Šved iNiisson.
Na gostovanju v Teheranu je Consolini popravil italijanski rekord v metu diska. Vrgel ga je 55,75 m daleč in tako dosegel drugi -najboljši letošnji met na svetu. Res lep uspeh 38 let starega atleta.
'V Magglimigep-u se je te dpi pomerilo kar 48 tekmovalcev v modernem peteroboju, i-n sicer v jahanju, v sabljanju, v streljanju s pištolo, v plavanju in v teku. Svetovni prvak je postal Rus Sal--nikov, drugo mesto -pa je zasedel Fin-c Mannonen. V tekmovanju moštev si je naslov -svetovnega prvaka osvojila Madžarska.
Naslov svetovnega prvaka v sabljanju si je v Rimu zagotovil Madžar Gerevich pred -svojim rojakom Karpatijem ip Italijanom Nositinijem.
Italijan -D’Agata je postal novi evropski prvak v mušji kategoriji v boksu.
SMUČANJE
Pred nekaj dlnevi je po gorah zapadel sneg. Tako se avstrijski smučarji že vadijo i-n pripravljajo za olimpijado, ki bo to zimo v Cortipi dVAmpezzo. Tudi Švicarji in Francozi so se te dni že pomerili v slalomu. Zmagal je Francoz Bozon, med ženskami pa je bila -najboljša Švicarka Berthod. Jugoslovanski smučarji pa se za to važno tekmovanje pripravljajo zaenkrat kar v -telovadnicah s skokom čez -konja in kozo. Z ozirom na- to čudno tehniko je razumljivo, da- ne morejo imeti dobrih uspehov na mednarodnih tekmovan-jih.
NAMIZNI TENIS
Od 4. do 6. novembra bo v Beogradu mednarodno prvenstvo v -namiznem tenisu, pa katerem bodo -poleg -najboljših domačih igralcev nastopili tudi najboljši igralci sveta. Od Madžarov bodo nastopili Sido (svetovni prvak), Koczian Gyetyail ip Sze-pessy; od Cehov Andreadis, Stipek, Tereba, Vihna-novski; Anglijo bosta zastopala večkratni svetovni prvak Lea-h ip Ken-nedy; Francijo pa Amourettl in Grapier. -Nastopili bodo tudi Romuni, Beigij i, Nemci, Avstrijci in Sve-di. Slovenijo bodo zastopali: Kocjan, Podobnik, Tigerman i-n Hlebš. Ker je -udeležba tako odlična in številna, bo to gotovo eder izmed najzapimivejših državnih turpirjev v za<i" njih letih.	•	*	•
ZANIMIV REKORD V nedeljo je argentinski pilot Mateo Boix postavil svojevrsten svetovni rekord. Z letalom »Riper-cluib« je v treh urah in 38 minutah napravil 1141 loopingov, to je obratov okoli svoje osi.
B. A.
'5oa<zcm
ZA NASE NAJMLAJSE
/vwwvvv/vwvvvwvvvvvvwvvvvvvvvvvv/wvvyvvvvvvvvvywvw\aaa/v>a/vv^^	vaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaAaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa/
VVAAAAAAAA/7
Drugo jutro sta krenila na pot proti Tarzanovi koži, ki mi bila daleč. Ob afriški obali je plula francoska vojna ladja. 'Prvi častnik je bil poročnik D’Arpot, Tarzanov stari prijatelj. Ladja se je zasidrala v malem zalivu.
Našla sta tudi brzojavko iz Pariza, ki jo je bi! Tarzan spustil na tla, ko je tistega davnega večera v Wisconsinu prebral njeno vsebino: »Odtisi prstov dokazujejo, da ste Greystoke. Čestitam«. Tedaj ga je Jane začudeno vprašala: »In ti si vedel resnico?«
»Da«, je prostodušno odvrnil mož iz džungle, »zakaj naslov in bogastvo mi nista pomenila nič — brez tebe. Želel sem ti, da bi bila srečpa z njim, ki sem mislil, da ga ljubiš«. Sele sedaj je bilo Jane vse jasno. Ganjena se je zgrudila v njegovo naročje.
0.pjrrlghi, 192», b, Edgar Rio« Burroughs, liro. Ali righl. luuurrnt
Objokovali so Janino in Claytonovo usodo ter se
Ko so se izkrcali, so našli ponesrečence z ladje
Lord je že segel po samokresu, ko je pojnago,
lorda Tenm ing tona. Pod njegovim vodstvom je osempajstorica živela dokaj varno življenje. Vedno so upali, da je tudi četrti čoln srečno dosegel kopno. Ali nekega jutra se je pojavila čudna postava.
umazano bitje zaklicalo njegovo ime. Tedaj je spoznal gospoda »Thurana«. Ko so ga izprašali o ostalih dveh potnikih pogrešanega čolna, je rekel: »Moj Bog, saj je; res prestrašno — le jaz sem se rešil.«
pripravljali, da naslednjega dpe odplujejo. D'Amot je stopal vzdolž obale in obujal spomipe na dni, ko je v teh krajih sklenil prijateljstvo s Tarzanom. Nenadoma je y daljavi zagledal čudno procesijo.
Ouy Do Maupassant
J Nakit
Šol je, ona pa je sedla v svoji plesni obleki na stol in ni mogla nič več. Niti leči ni mogla niti zakuriti si, še manj pa misliti.
Mož se ji je vrnil okrog sedme ure. Nič ni našel.
Potlej je odšel na policijo, od tam pa v uredništva časnikov, kjer je najdilelju obljubil nagrado, potem je stopil k raznim prometnim družbam, na vse kraje, kamor ga je gnalo upanje.
Ves dan je čakala nanj v vedno istem brezumju nad strahotno nesrečo.
Loisel se je zvečer vrnil bledega obraza in votlih oči. Nič ni odkril.
Potlej ji je rekel:
»Moraš pisati svoji prijateljici, da se ti je na ogrlici zlomil odpirač in da si ga dala popraviti. Tako bova pridobila na času za nadaljnje ukrepe.«
Napisala je, kaikor ji je bil narekoval.
Po enem tednu sta izgubila vsako upanje.
Loisel se je postaral za pet let. Osmega dne je dejal:
»Zdaj morava misliti na to, kako bova nadomestila nakit.«
Vzela sta škatlico, ki je bil shranjen v njej, ter odšla k draguljarju, čigar ime sta prebrala v notranjosti. Ta je pogledal v svoje knjige in rekel:
»Gospa, ta dragotina ni bila kupljena pri meni, jaz sem prodal le škatlico.«
Tedaj sta se napotila od zlatarja do zlatarja in se trudila, da bi iz spomina našla ogrlico, ,ki bi bila čimbolj podobna izgubljeni. Vedno bolj sta hujšala od tegobe in nemira.
V neki prodajalni rue du Palais-Royal sta nazadnje odkrila diamantni venec, ki se jima je zdel docela podoben tistemu, ki sta ga iskala. Stal je štirideset tisoč frankov, dobila pa sta ga za šestintrideset tisoč.
Loisel je imel osemnajst tisoč frankov, ki niu jih je bil zapustil oče. Ostalo vsoto bi si moral izposoditi.
Izposodil si jo je tako, da je tega poprosil za tisoč frankov, onega za pet sto, tu za tri sto, tam za sto. Podpisoval je menice, prevzemal obveznosti, ki so pomenile uničenje, padal v roke oderuhov in se zapletal v mrežo izposojevalcev. S strahom v srcu pred tesnobno prihodnostjo, pred brezimno revščino, 'ki ga bo zdaj zdaj popadla, spričo neštetega telesnega [omanjkanja in spričo strašnega duševnega trpljenja, ki sta mu začela groziti, je odšel po novo ogrlico in plačal zanjo na trgovčevi blagajni šestintrideset tisoč frankov.
K° je gospa Loisel prinesla nakit nazaj gospe Forestier, ji je ta rekla malce užaljena:
»Bolje bi bilo, če bi mi ga prej vrnila, vsak hip bi ga mogla potrebovati.«
In ni odprla škatlice, česar se je njena prijateljica najbolj'
TEDENSKI KOLEDARČEK
6. novembra: nedelja: 23. pob., Lenart, Ratislav 7. novembra: ponedeljek: Engelbert, Zdenko
8. novembra: torek: Klavdij, Neživ
9. novembra: sreda: Teodor .Sebislav
10. novembra: četrtek: Trifon, Golobica
11. novembra: petek: Martin š., Višnjica
12. novembra: sobota: Martin p., Davorin
RADIO TRST A
Nedelja, 6. novembra ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za pajmlaiše: Nina Lenčkova: Pravljica o dobri vili in dtklici brez rok; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Slovenski zbori; 18.00 Čajkovski: Koncert št. 1 za klavir in orkester; 20.30 Verdi: Falstaiff, opera v 3 dejanjih.
Ponedeljek, 7. novembra ob: 18 50 Emil Adamič: Ljubljanski akvareli; 1915 Mamica pripoveduje; 20.50 Gotovac: Simfonično kolo; 21.30 Pevski duet in harmonika; 22.00 Iz italijanske književnosti in umetnosti; 22.15 Dvorak: Simfonija št. 5.
Tanek, 8; novembra ob: 13.30 Glasba po željah. 18.40 Koncert tenorista Pavla Pokornyja; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Radijski oder: Guy de Mau-passant: M.usotte, igra v 3 dejanjih.
Sreda, 9. novembra ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 18.30 Z začarane police; 19.03 Zdravniški ve-dež; 20.30 Vokalni tercet Metuljček; 21.30 Dvorar kove slovanske plese izvaja pianistični duo Vrabec-Demšar; 22.00 Iz slovenske književnosti i.n umetnosti; 22.15 Borodin: Simfonija št. 2.
Celrtek, 10. novembra ob: 18.00 Čajkovski: Labodje jezero; 19.15 Radijska univerza; 20.30 Arnič: Pesem planin; 21.00 Dramatizirana zgodba — Wag-ner - Beličič: Lbhejigrin.
Petek: 11. novembra ob: 13.30 Glasba po želiah;
18.30 Z začarane police; 19.15 Sola in vzgoja; 21.00 Tržaški kulturni razgledi; 21.30 Vokalni kvintet; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti; 22.15 Čajkovski: Simfonija št. 4, izvaja Slovenska Filharmonija.
Sobota, 12. novembra ob: 12.00 Naša vina; 12.55 Jugoslovanski motivi; 14.45 Ritmični orkester Swin-ging Brothers; 15.30 Pogovor z ženo; 21.00 Lehar: Grof luksemburški, opereta v 3 dejanjih.
VALUTA
TUJ DENAR
Dne 2. novembra si
'ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pes os
švicarski frank
zlato
napoleon
dobil oz. dal za:
669—631 lir 23—23,75 lir 70—75 lir 162—168 lir 1630—1670 lir 147—149 lir 17—20 lir 146—147 lir 720—723 lir 4250—4350 lir
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje št 169: Pred leti so dela i veliko pro pagamdo za pšenično sorto »mentana1«, ki je precej obilno rodila na bolj pustih njivah. Tudi jaz sem bil z njo prav zadovoljen. Sedaj se o mentani prav malo govori, a meni se nobena izmed' sodobnih sort ni tako obnesla kot mentana. Katera sorta bi jo najbolje nadomestila?
Odgovor: Se danes je po Italiji mentana najbrž najtoolj cenjena izmed vseh žlahtnih pšeničnih sort in je tudi največ sejejo, seveda ne v izrazitih pšeničnih predelih, kot je Padska ravnina, kjer bolje rode sorte kot »San Pas tore« in druge, pač pa v slabših zemljah, posebno v nekoliko brdovitih legah. Pri nas je za bolj puste njive priporočljiva sorta »Tevere«. Za ravninske lege z globoko plastjo zemlje, pa je najbolj priporočljiva »San Pasto-re«, v podrejeni vrsti pa »Mara« in mogoče »im-peto«.
Vprašanje št. 170: Imam 20 hi črnega vina, ki kaže samo 9 stop. alkohola (po Maligandu). Ker pa mora imeti po zakonu črno vino vsaj 10 stop. alkohola, če ga hočem prodati, vas prosim za nasvet, kako bi v vinu zvišal alkohol vsaj za 1 stop. in četrt.
Od®ovor: Dve poti imate: Ali si nabavite močnejše črno vino in ga s svojim premešate, ali da vinu
rzaaja Konzorcij Novega usta Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
dodate zgoščenega mošta in vse skupaj še enkrat prevrete. Ce hočete vino spraviti na 10,25 stop. alkohola, potrebujete za 20 hi črnega vina 25 stop. alkohola. Ce bi dobili vino s 14 stop. alkohola, bi morali premešati 667 litrov tega vina z lastnimi 20 hi in. bi po em dobili 26 hi in 67 litrov vina z 10 i.n Vi stop. alkohola. Račun’ je namreč naslednji: pri vinu s 14 stop. alkohola bi bilo pri vsakem hi prosto za 3,75 istop. alkohola (14—10,25 = 3,75). Ker potrebujete 25 stop. alkohola, delite 25 s 3,75 in dobite 6,67, kar pomeni da potrebujete toliko hi črnega vina po 14 stop. za zboljšanje vaših 20 hi. Glede na koncentrirani mošt pa je približno takole: koncentriran (zgoščen) mošt vsebuje navadno 6‘5°r .sladkorja ali 39 stop. alkohola (65 x 0,6). Ker pa potrebujete le 25 stop. alkohola, zadostuje 64 kg takega mošta za zvišanje alkohola na želeno mero (0,64x65 = 4,16 x 0,6 = 25). Seveda, če dodate zgoščenega mošta, morate vino znova prevreti, zaradi česar bi bilo potrebno dodati tudi umetnih kvas-nic.
Is Gorice
POVIŠANJE PLAC
Po sporazumu med goriško Zvezo trgovcev jn sindikati se je s 1. oktobrom t. 1. povišala za 20% plača uslužbencev raznih trgovin jestvin, drogerij ter industrijskih in trgovskih podjetij.
J
T O V A R N A
Ptimcie
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrii vsako delo po naročilo. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
bala. Bi mar opazila, da jc ogrlica zamenjana? In kaj bi porekla, ce bi opazila? Ali je naposled ne bi imela še za tatico?
Gospa Loisel je spoznala strahotno življenje obubožanih ljudi. Hrabro in scela ga je vzela nase, kajti pošastni dolg je bilo treba plačati. Sklenila je, da ga bo plačala. Odpustila sta služkinjo, menjala stanovanje in se preselila v podstrešno sobico.
Spoznala je težaško gospodinjsko delo, zoprna kuhinjska o-pravila. Pomivala je posodo in si z rokovanjem z mastnimi lonci in sajastimi ponvami pokvarila rožnate prste. Prala je umazano perilo, srajce in rjuhe ter jih obešala sušit na vrvico. Vsako jutro je odnašala smeti na ulico in vlačila vodo navzgor, pri čemer si je v slehernem nadstropju o'ddihavala. Oblačila se je kakor preproste ženske, s košaro na roki je hodila k .zelenjavarju, k trgovcu in k mesarju, barantala, se prepirala z njimi za sleherni krajcar in ikrčevito branila svoj beraški denar.
Vsak mesec so zapadale menice, nekatere je bilo treba plačati, druge zopet podaljšati. Neprenehoma sta se bojevala za čas.
Mož je po> opravljeni službi garal doma, po večerih je trgovcu na čisto prepisoval račune ,in večkrat celo ponoči garal, po »soldu« zastran.
Deset let je trajalo takšno življenje.
Ko je deset let minilo, sta imela vse račune poravnane, dolg je bil vrnjen z oderuškimi obrestmi in z obrestmi obresti vred.
Gospa Loisel je bila zdaj podobna ostareli ženski. Spremenila se je v spretno, žilavo in resno žensko, v eno izmed tistih, ki vzdržujejo' revne domove, ki so na hitro počesane, ki nosijo za-potegnjeno krilo in imajo pordele roke, glasno govorijo in kar poplavljajo pod, ko ga ribajo.
Včasih pa, ko je bil mož v uradu, se je zgodilo, da si je sedla ob okno in se zamislila v nekdanjo večerno družbo in v tisti ples, ki je na njem tako sijala in tako zmagovala.
Kaj neki bi se zgodilo z njo, ko bi ne bila izgubila nakita? Kdo bi vedel na to odgovoriti? Kalko zagonetno in nepreračun-Ijivo je življenje! In kako že majhna stvar zadostuje, da človeka Uniči ali rešil
Ko se je neke nedelje napotila na Champs-Elysees, da bi v majhnem sprehodu pozabila na tedenske skrbi, ji je pogled hipoma padel na žensko, ki je vodila otroka. Bila je gospa Forestier, še vedno' mlada, lepa in zapeljiva.
Gospo Loisel je prevzel nemir. Ali naj jo ogovori? Zakaj pa ne? Zdaj, ko je dolg poravnan, bi ji lahko povedala resnico.
Približala se ji je.
»Dober dan, Jeanne!«
Prijateljica je ni prepoznala, zdrznila se je, iker jo je neznana preprosta ženska tako domače nagovorila. V zadregi je rekla:
»Gospa, ne poznam vas ... gotovo ste se zmotili.«
»Ne, ne, jaz sem Matilda Loisel.«
Prijateljica je kriknila od groze:
»‘Matilda . .. Moja uboga Matilda . . . kako si se spremenila!«
»Da! Zelo težke čase sem preživela, odkar se nisva več videli! Hudo revščino sem tolkla ... in vse to zaradi tebe!«
»Zaradi mene? Kako?«
»Ali se spomniš diamantne ogrlice, ki si mi jo posodila za na ples v ministrstvu?«
»Seveda se!«
»No, izgubila sem jo!«
»Kalko? Saj si mi jo vendar vrnila?«
»Vrnila sem ti drugo, zelo podobno. Deset let sva potrebovala, da sva jo plačala. Razumela boš, da nama ni bilo lahko, saj veš, da nisva nič imela . . . No, zdaj sva zmagala to reč in moram reči, da sem kar se da zadovoljna.«
Gospa Forestier je obstala:
»Praviš, da si kupila diamantno ogrlico, da bi z njo nadomestila mojo?«
»Seveda. In ti niti opazila nisi tega, kaj? Da, zelo sta si bili podobni.«
Gospa Forestier pa je vzela prijateljičine roke v svoje in vsa pretresena rekla:
»Za božjo voljo, Matilda! Moja ogrlica vendar ni bila pristna! Vredna je bila kvečjemu pet sto frankov .. .«	(Konec)