Leto VIII.
V Celji, dne 4. novembra 1.1898,
Štev. 44.

Kuhaj a vsaki petek v tednu. — Dopisi naj 80 izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. — Hokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 50 kr. temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld.,
pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se pošilja: Upravništvu »Domovine" v Celji.
Slovanska sloga — nemški strah.
Podedovana zaslepljenost v avstrijski upravi, da je nemštvo vzdržujoča sila, začela se je vendar že majati. Misleči Nemci sami ne veru jejo več v svojo odločilno moč v državi. Tako nado gojijo kvečemu še posamezni birokrati.
Ako drzni Nemec tudi taji Slovanom vsako samostojno duševno in fizično svojstvo, številno premoč nam v Avstriji nemorejo odrekati.
Ničesar se Nemec bolj ne straši, nego slo vanske sloge. Kaj si pa tudi vse ne prizadenejo, da nas obdržijo v razkolu.
Njihova vražja komedija je vspevala, dokler se ni začel gibati naravni nagon zjedinjenja in podpiranja med slovanskimi ponogami. Sedaj je nemška igra izigrana, kar je stvaril Bog sorodnega, ne da se več raznaroditi.
Vsled tega nemški strah, jadikovanje, tarnanje in — ovaduštvo.
Shod »Stranke prava", kateremu so se pridružili tuai slovenski rodoljubi, prisege bratovske vzajemnosti med najbližnjimi sorodniki — Hrvati in Slovenci, vse to je zmešalo nemški vladujoči kliki glave.
< Slovanska sloga pojavila se jim je nakrat kot grozna pošast, ki Nemce kar žive hrusta. S to pošastjo bavijo se celo pruski listi, ki pa priznavajo istočasno nemško slabost in slovansko moč. v Avstriji.
Nek bavarski list piše namreč, da imajo ti shodi neprikrit namen, ustanoviti »Veliko jugoslovansko kraljevino", ki bo s »Kraljestvom sv. Venčeslava" na severu razdrla avstrijsko monarhijo. List vzdihuje: »Znova zasnovanemu kraljestvu sv. Venčeslava na severu, stala bi naj na strani »Velika Hrvatska" na jugu; kar leži
vmes, to nima potem itak nobene politične veljave. Stisnjena med dvema slovanskima državama, ki bi se imele radovati vrh tega še visokega protektorata od Neve sem (joj!) zapadle bi ostale nemške alpinske dežele v Avstriji politično in narodno vladajočemu slovanstvu."
To vam je enkrat odkrito pripoznanje, kdo da vzdržuje in tvori v istini Avstrijo. Nemški živelj, ki ima dosedaj gospodujoč ulogo, zgubil bi se med složnimi Slovani v — brezpomembno ničlo. Da vkljub temu obstoja nemško vodstve v Avstriji, krivi smo le Slovani sami, ki nismo znali dosedaj izkoristiti svoje naravne pravice, da bi se združili.
Nemštvo ima za tako nadnaravno nasilje protektorat v lastni vladi, a tako mnogoštevilni Slovani takega pokroviteljstva ne potrebujemo, niti ga bomo hodili prosit k — Nevi.
Da dobijo za svoje zaveznike tudi Mažare — Nemec se zaveže tudi s samim vragom, kadar je treba iti proti Slovanu — slikajo, da 3e bodo tudi Mažari zgubili med Slovani. »Češko kraljestvo", da ne bo pustilo sorodnih Slovakov na severnem Ogrskem, a Hrvati si bodo prisvojili južno-zapadne Hrvate na Ogrskem. »V tej tesnobi ostaja potem Mažarom baš tako malo prostora za svoj narodni in politični obstoj in razvoj, kakor bi bilo to pri avstrijskih Nemcih, stlačenih med slovanskima državama."
Tedaj ne le Avstrijo tvorijo Slovani po svoji večini, nego razruši se tudi Mažarska, kakor hitro zahtevajo Slovani nazaj, kar je naše po krvi in mišljenju.
Ubogi Nemci, ubogi Mažari, ki plavate na površini le vsled slovanske malomarnosti in umetnega birokratizrna.
Prej ali slej napravimo Slovani svoj vse-slovanski narodni inventar, a to, kar potem
Nemcem in Mažarom ostane,..lastnega in pristnega, zadostovalo bo ravno^sda napravijo — konkurz.
Na delo.
ŠmarjepriJelšah, dne 2. novembra 1.1.
Odkar je za narodno stvar delujoči, iskri Skaza legel k večnemu počitku in nas zapustil delavni dr. Jurtela, hira v našem trgu in okolici narodno življenje. Zdaj, ko teh ni, občutimo še le veliko zgubo in pri nas vlada splošno mnenje, da ne dobita namestnika, da nam nedo-staje pravih močij Kar se tiče posledijega mnenja, mora se pač zavrniti, češ, da ni najti moža, ki bi se postavil na čelo javnega življenja v našem, v marsikaterem pogledu zanemarjenem okraju. Naš okraj ima sposobnih mož, samo da se ne ganejo in lahko bi napredovali samo dobre volje in delavnosti je treba.
To je žalostna istina. Sicer se jim nikakor ne sme očitati malomarnost ali kaka druga narodna pregreha. V veliki večini izpolnjujejo zase svoje dolzaosti napram narodu. Toda jedne lastnosti jim ne moremo pripisovati, in ta je skupnost, društveno življenje in delovanje, ki je dandanes povsod in torej tudi nam nujno potrebna.
Šmarski okraj s trgom vred nahaja se v neki letargiji. 0 tem se prepričamo lahko na vsak korak. Kdo more reči, da se ljudstvo v našem okraju zaveda svojih političnih pravic in dolžnostij. Da, niti pojma nima o tem. Kedaj je še kdo slišal, da se je priredilo v kateri župniji šmarskega okraja (izvzemši Ponikvo in trg Šmarje) kako politično zborovanje ali sklical kak shod? Koliko občin našega okraia ima bralno ali gospodarsko društvo ali vsaj majhno knjižnico? Ali morda niso društva po naših krajih ravno tako potrebna kot drugod; ne bi
LISTEK.
„Rada umrjem!"
(Spominski list; mladostni znanki napisal P.)
Cvetno življenje je v mladosti zlati, Viharno često se zagrne v smrt.
M. Opeka.
Tihi pokoj vlada po mestu!
Zamrlo je po ulicah živahno gibanje, umiril se ropot voz in konj.
Oživel pa je tisti kraj, ki je posvečen miru in pokoju, in kamor zaide le poredko večja množica ljudij; oživelo je pokopališče in neštete stotine so se razlile po njem med grobovi. In skoro zasveti nebroj lučic in njihov svit se skrivnostno spaja z zamirajočim svitom jesenskega solnca, ki tako krasno obseva danes te okičene gomile, te duhteče vence, pak tudi gleda na zapuščene grobove, pozabljenih siromakov ter jih obsipa s svojimi žarki mesto svetilk, katerih ni nanje postavila ljubeča roka,
Jaz sem ostal v mestu! In tu sedim v svoji podstrešni sobici ter se v tem svetem miru udajam nemožen svojim čustvom, udajam svojim mislim. V duhu prebiram znance in prijatelje, katere je v tem letu ugrabila smrt.
Tudi tvoja podoba mi stopi danes jasno pred dušno oko! Kako bi te tudi mogel pozabiti,
tebe, Prejelove Marice, mladostne svoje znanke, svoje sosede
Da, tudi ti spavaš že nevzdramno spanje. Tudi ti si končala tek mladega svojega življenja, katero ti je s početka kazalo tako prijazno lice, ki pa se je naposled tako viharno zagrnilo v smrt.
Vzela si slovo od zemlje v cvetji let. In vendar nisi drhtela strahu pri tem tako zgodnjem slovesu. Mirno ti je zrlo oko v obraz beli ženi; umrla si rada.
Kako čudno to zveni! Saj se vendar človek z vso močjo oklepa življenja, grenka in strašna mu je misel na smrt. Ti pa si šla rada od todi, z veseljem si se vrgla v naročje smrti, dasi so ti tekla najlepša leta.
»Rada umrjem", tako si rekla na smrtni postelji.
Kako je to prišlo? Kaj ti je, Marica, tako zagrenilo žitje?.......
Pisati moram žalostno povest, pripovedovati o strti idili, pripovedovati o mladem srečnem življenji, ki pa se je končalo s tako spre-meno. Uboga Marica! ....
Poznal sem jo izza otročjih let, izza časa, ko sva skupaj pohajala domačo šolo v Dramljih. Bilo vam je to tiho in mirno dekle, neznano dobročudne nravi. Po tej svoji nežnosti in naiv-
nosti, pa tudi po svoji ljubki vnanjosti prikupila in omilila je se vsakemu.
Njeni stariši so imeli svoj dom zunaj Čre-šenjske vasi tik krepko zaraslega gozda. Ker je bila Prejelova hiša precej daleč oddaljena od drugih, ni imela prilike Marica, da bi zahajala med vaške otroke. Tam v samoti potekala so ji srečno in veselo rosna mladostna leta. Svojo zabavo je imela le v mirnem tihem gozdu, ki se je pričenjal takoj za hišo, na domačem vrtu in domačih njivah, od koder je tako lep razgled po drameljski dolini. Živela je v naravi, in to je nanjo ugodno vplivalo; ostala je pravo naravno dete.
Jaz sem bil med tem odšel v mestne šole in sem Marico skoro popolnoma izgrešil. Videl je nisem dolgo vrsto let; vsaj ni zahajala nikamor, kakor je bila navajena izza mlada, držala se je le svojega ljubega doma in najrajše prebivala pri svojih, roditeljih. Saj je bilo tam tako prijetno, tako idilično. Brigati se ni bilo treba za nikogar; živela je le svojemu delu. Srečno dekle, ki ti tako ljubeznjivo, tako nemočeno teko ure mladega življenja!
Vlansko jesen pa se je raznela po naši vasi novica, da se misli oženiti naš sosed, mladi Komar, in da namerja vzeti za ženo mojo nekdanjo znanko, Prejelovo Marico. Ko je
li bilo koristno ustanovljati tu pa tam ljudske knjižnice, prirejati shode in podučevati ljudstvo v gospodarskem in političnem oziru? Ne bi mu škodilo, ako se je poduči, kake pravice ima že desetletja, ne da bi zanje vedelo, kake dolžnosti je vežejo napram temu ali onemu, kaj se godi okoli njega, zlasti pa, kako si naj zboljšuje svoje gmotno stanje.
Napačno sodi, kdor misli, da smo v narodnostnem pogledu izven nevarnosti. Da temu ni tako, priča nam je sam trg Šmarje, kjer izginjajo narodni tržani in pretijo njih posestvom nemškutarski gospodarji. Pa tudi v okolici nabralo se je tekom časa precej pleveli, katero treba ali iztrebiti ali neškodljivo napraviti.
Še bolj pereče je gospodarsko vprašanje. Le tu je treba vsestranske agitacije in delavnosti v smislu umnega gospodarstva, za katero je ljudstvo precej dovzetno, kar je v nekem oziru pokazalo letošnje premo vanje goveje živine.
Marsikaj bi se dalo še navesti, kar bi se bilo v času „konstitucije" lahko zgodilo. Toda to pot zadostuj to.
Resnica je, €2 je naš okraj v gospodarskem in narodnem oziru zanemarjem, da potrebuje pomoči in vzbujenja.
Toda nadejati se je, da se obrne s časom na boljše. Posebno je želeti, da se ustanovi politično gospodarsko društvo za ves okraj in da prične resno in z vso vnemo delovati za pro bujo nezavednega prebivalstva in za zboljšanje gospodarskega položaja. Nadejati se je, da se ustanove po župnijah knjižnice, bralna in gospodarska društva ter se da ukaželjnemu ljudstvu prilika izobraževati se, spoznavati seba in svojo okolico, da spozna, kako se mu godi in kako bi se mu lahko godilo. Tedaj še le se bo moglo govoriti o »ljudski volji", takrat in jedino le takrat opirali se bodo zastopniki in voditelji nje govi na ljudstvo in zastopniki izobraženih politično izvedenih krajev uvaževali se bodo resneje nego sedajni voditelji svetopisemskih ovac. Prebujeno ljudstvo sledilo bo vstrajno vsem dogodkom tičočim se njegovega življenja in kot jedino pristojni činitelj uspešneje zagovarjalo zoper razne težkoče in navale v zasebnem in javnem življenju.
Kreta.
Staroslavni, sedaj nesrečni otok, dobi menda v bližnji bodočnosti vendar le novega dejanskega vladarja. Poltretje leto se že piše in razpravlja o kretskem položaju, ne da bi se bilo kaj pozitivnega doseglo. Še le ultimatum ruske, francoske, angleške in italijanske vlade napravil je na upornega sultana tak utis, da se je združenim zahtevam imenovanih velesil popolnoma udal.
Da vzbudimo v čitateljih spomin na osodo-polne dogodke izvršivše se v teku zadnjih dveh
ob tisti priliki prišla na ogledi, sem jo po dolgem času zopet videl; bil sem baš tedaj na počitkih. V lepo, jedro mladenko, je bila vzrasla Marica, a spremenila se ni prav nič v svojem značaji. Ostala je isto mirno, nežno dekle, kakor je bila kot otrok. Iz oči ji je sijala sama nedolžnost in ljubkost; po njenem obrazu se je razlivala neka nenavadna zadovoljnost in sreča. Srečen, kdor te dobi v zakon; a srečna tudi ti, ako ti nebo dodeli moža, tebi jednacega, Bog ve?
Dogovorili so se iz lahka, Marica se je udala in postala mlada Komarica, naša soseda.
In vse je mislilo, da bo to prav srečna zakonska dvojica. Vsaj o Komarji ni bilo nič slabega slišati, in Marico je vse poznalo, d» je dobra kot angelj, da je zlata duša.
Toda, žalibože, te lepe nade se niso uresničile. In kruto se je varala nedolžna mladenka misleč, da bo tu naprej živela ono mirno, tiho, zadovoljno življenje, kakor ga je živela tam na svojem rodnem domu ob tihem gozdiču.
Čudovito se je spremenil mladi Komar, kar je prevzel gospodarstvo in kar se je oženil. Začel je popijati in brezmiselno zapravljati denarje, koje mu je donesla žena. Razven tega je bruhnila iz njega ona surova nrav, katero je podedoval po svojem očetu, in katero je umel
in pol let, zdi se nam potrebno, da jih v kratkem ponovimo.
Meseca majnika 1896. leta zbruhnila je na Kreti vstaja kristjanov, ker jim Turki niso hoteli izpolniti obljubljene samouprave. Evropske države zahtevale so v pomirjenje kristjanskega naseljenja novih obljub od strani turške vlade. Toda obljube niso zadostovale. Kristjani in Turki so se klali še nadalje med seboj in del glavnega mesta Kaneja je zgorel. Evropske velevlasti odposlale so v očigled razširjajoči se nevarnosti bojnih ladij, toda te niso mogle zabraniti grškemu brodovju, da ne bi izkrcalo na Kreti svojih vojsk. Sedaj so zahtevale evropske vlade, da podeli sultan Kreti samoupravo in da zapuste njegovi vojaki otok, ko stopi samouprava v veljavo. Sultan se uda vnovič zahtevam. A sedaj napove Grška Turčiji vojno, nadejaje se s pomočjo balkanskih držav in njej prijaznega krščanskega prebivalstva Krete, osvojiti si otok. Visoko leteče nade slabotne Grške so se izjalovile, Grki so bili premegani in so sklenili s Turčijo zanje zelo neugoden mir.
Po več mesecev trajajočem poganjanju za mir so ponovile velevlasti zopet svoje zahteve, da se urede razmere.
Ruska je predlagala za guvernerja grškega prestolonaslednika in njenemu predlogu so se pridružile še Angleška, Italija in Francija. Zoper carjev predlog pa je bila Nemčija, ki je že prej odpozvala svoje vojaštvo iz otoka in naposled še Avstrija, ki se je tudi umaknila iz kretskega pozorišča. Da je vladalo glede na carjev predlog soglasje med imenovanimi državami, gotovo bi ! se bil sultan udal. Toda videč njih nesporazum-ljenje se je protivil carjevemu predlogu in stvar je ostala pri starem. Admirali razdelijo si sedaj otok na štiri dele, da napravijo vsak v svojem okrožju mir, ter zahtevajo, da turško vojaštvo nemudoma ostavi Kreto.
Komaj se lotijo dela, izbruhne zopet vstaja, to pot na mohamedanski strani. Pri tej priliki bilo je mnogo Angležev umorjenih.
Rusija, Angležka, Francoska in Italija so se sedaj uverile, da je popolnoma nemogoče napraviti mir, 'dokler ne zapusti zadnji turški vojak kretskih tal. In odločile so se spregovoriti s spremetenim sultanom zadnjo, pa odločilno besedo.
Sultan je konečno uvidel, da je postala stvar resna in se je stavljenim zahtevam popolnoma udal. Njegovi vojaki morajo v kratkem ostaviti — bržčas za zmiraj — otok Kreta. Le majhen oddelek sme tamkaj ostati, da predstavlja vrhovno sultanovo oblast nad otokom, ali bolje, da priča o nekdanjih turških grozo dejstvih.
Vlade pa so sklenile po odstranjenju turških vojsk narediti mir, pri kterem poslu jim je v korist delne rešitve vzhodnega vprašanja želeti mnogo sreče.
do sedaj tako dobro prikrivati. In take spremembe niso redke, da se preje dober mladenič popolnoma popači v zakonu.
Revica je bila Marica pri svojem možu. Ona, ki je zaslužila najboljšega soproga, prišla je v tako hišo, kjer je vladala surovost in klet vina, kjer ni bilo mesta pravi ljubezni in med sebojni prijaznosti. V enomer je renčal mož nad njo, nad njo, ki je bila tako pohlevna, ubogljiva in ki mu je že iz očij naprej brala vsako željo. In opravljati je morala najtežja dela, mej tem ko je on popival; za plačilo pa je bila ozmerjana in ne redko tepena. Bile so vam to mučne ure za mehkočutno Marico.
Ti nesrečna gorska roža, da bi bila pač vedno ostala doma, tam ob mičnem gozdu, kjer si vscvetela, kjer si imela tako srečne dni. Uničena je bila tako silovito idila tvojega življenja: idila, o kateri si upala, da se bo nadaljevala na novem domovanji tvojem.
A Marica je trpela voljno. Žal besede ni bilo iz njenih ust. Morebiti je delalo baš to njenega moža še bolj divjega.
In zelo se je spremenila revica v kratkih mesecih. Duševna bol je kruto razjedala njeno dušo in naporno delo, vse to je grozno uničilo to prej tako cvetoče, tako zadovoljno, tako srečno mladenko. V takih razmerah bi bilo mo-
Celjske novice.
(Imenovanje.) Celjskim Slovencem dobro znani g. Mihael Zavadlal, ki je bil več let profesor na tukajšnjem gimnaziju, a zadnja leta gimnazijski ravnatelj v Dubrovniku, imenovan je za dež. šolskega nadzornika za srednje šole v Dalmaciji.
(Osebna vest.) Gosp. Alojzij Knez, c. kr. davčni oficijal v Mariboru, premeščen je v Celje.
(Premembe pri celjski pošti.) Premeščeni so iz Celja v Gradec naslednji poštni vežbeniki: Herman Bthr, Peter Koberer in Vladimir Koče-var; na njih mesta pa so prišli iz Gradca: Ferdinand Winter, Gustav Schatzl in Adolf Sko-kan. Prememba je sicer res, toda — stara.
(Opozarjamo) opetno na prevažen shod, katerega skliče v nedeljo, dne 6. t. m. »Kršč. soc. polit društvo „Naprej" v »Narodni dom" v Celju. Začetek ob pol 4. uri popoludne. Ker bodo nastopili pripoznani naši narodni bodrilci, pričakovati je obilne udeležbe.
(Na okoliškem pokopališču) zbralo se je na praznik Vseh svetnikov popoludne izvanredno mnogo občinstva, da obiščejo grobove svojcev in znancev. Človeški duh je ta dan in na tako pomenljivem prostoru posebno zmučen in sprejemljiv; tako so tudi napravile tri žalostinke, katere je odpelo naše vrlo .,Celjsko pevsko društvo" globok in nepozaben utis,
(»Delavsko podporno društvo v Celju") skliče drugi izvanredni občni zbor v nedeljo, dne 6 novembra t. I. ob pol 3 uri popoludne v „Narod. domu" v Celju. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Slučajnosti. Društveniki, udeležite se polnoštevilno, kajti stvar je zelo važva.
Odbor.
(Novi signali pri odhodu vlakov.) Želez niško ministerstvo je izdalo novo naredbo, vsled katere so izostali od 1. t. m. običajni klici pred odhodom vlaka , Abfahrt-' in „fertig", kar je bilo posebno po noči mučno za trudne potnike. Mesto .,Abfahrt" sliši se le zmerno tanek pisk, mesto „fertig" pa da sprevodnik podnevu posebno znamenje z rudečo zastavico, ponoči pa s svetilnico.
(»Celjsko pevsko društvo") priredi dne 13. novembra t. 1. svoj običajni »Martinov večer" v veliki dvorani »Narodnega doma". Vspored večera prinesemo v prihodnji številki.
(Mila jesen.) Videli smo o Vseh svetnikih šop, za gozdno cesto natrganih, krasno cvetočih cvetlic, med njimi zgodno - spomladne, n. pr. kalužnica (Caltha palustris), jetrnik (hepatica triloba), potočnice (spominčice) i. dr., dokaz, da so vse začele cveteti že drugič v letu, menč, da je prišel z milim listopadom — marcij. — Včeraj pa nam je prinesel prijatelj šopek zrelih, sočna tih jagod, katere so na ogled pri uredništvu našega lista. — Gotovo redka prikazen.
(Nesreča.) Pretečeni ponedeljek, dne 31. oktobra t. 1. zvečer peljal je Slokan, posestnik
ralo podleči tudi krepkeje telo, kakor je bilo njeno, obupati tudi trje srce nego je bilo njeno.
Veliki traven je bil na izmaku, ko je Marica hudo zbolela. Poprijela se je je pljučnica in razen tega prišel je še prezgoden porod. Ure so ji bile štete. Bila je mučen smrtni boj. In kakor je doslej vse prenašala voljno, tudi v teh mukah ni izgubila svoje potrpežljivosti. Mirno je gledala v obraz poslednji uri, bala se ni smrti in večkrat je rekla svoji materi, ki je bila prihitela k svoji nesrečni hčeri, »kako rada umrjem". In ta rešitev, po kateri je tako koprnela, in ta konec življenja, katerega je tako zaželela, je skoro prišel. Drugi dan, ko se je bila vlegla, ugasnila je in jedno uro po njeni smrti preminul je tudi njen sinek, da popelje mamico svojo v srečnejše v lepše življenje.
Pretreslo me je, ko sem v tujini zvedel za nesrečno smrt Marice; pretreslo, ko sem čul, da je sklenila s trpkimi besedami: »Rada, kako rada umrjem".
Rada umrjem! koliko je izrekla s tem nesrečna, varana mlada žena. Ali ne zveni iz teh besed kakor otožna pesem v nesrečnem življenji, o srditi idili; ali se ne čuje iz njih najhujša obsodba njenega ostudnega moža; ali se ne čuje iz teh besedij kakor povest o lepih nadah, o srčnem
iz Sovodne iz vinograda Vovkovih dedičev na Liscih čez Miklavžev hrib tri sode mošta. Pri-šedši na največjo strmino nad Požarjevim posestvom, hotel je voz zavreti, ter izroči konje nekoliko vinjenemu Vovkovemu hlapcu Ta pa se za konje ne briga, temveč jih pusti iti svojo pot, tako, da je voz preden ga je mogel Slokan zavreti, prišel v največji dir. S strašanskim trušom prevrnil se je isti vznožji hriba, kjer se spaja stara občinska cesta z novo, ter se s konji vred prekucne na Požarjevo posestvo, med tem ko sta, čudoma, oba večja soda z moštom obtičala nepokvarjena na stari cesti, razbil se je manjši sod ter se ubil jeden konj Na srečo ni se ničesar zgodilo ne Slokanu ne hlapcu.
Poštne zadeve.
Slovenci, na branik za svoj jezik in narodnost!
nemške. 3. Kakšne tiskovine rabi poštni uradnik.
4.	Ali so tudi napisi v slovenskem jeziku znotraj in zunaj poštnega urada, na poštnem vozu.
5.	Ali so razglasi, naznanila itd. pribiti tudi v slovenskem jeziku. 6. Kako se vede poštar oziroma poštni uradnik nasproti Slovencem itd.
Vse imenovane pošte imajo samo nemške poštne pečate, namreč: Radkersburg, St. Wolf-gang be Polstrau, Windischgratz, Pettau, St. Barbara in der Kollos, St Wolfgang am Wisch-berge. Slovenska imena pačiti z drugimi pokvarjenimi izrazi ter naše kraje kazati z nemškim obrazom je za Slovence sramotno. Pregovor pravi: »Kdor v tujo barko žeblje zabija, nema jih za svojo!" Zabijte, gospoda narodnjaki in zavedni kmetje prve žeblje v slovensko barko s tem, da ustrežete v kratkem času zgornjej prošnji, da zamore »Domovina" nadaljevati svojo rodoljubno delo! Na branik za veljavo slovenskega jezika!
Spodnje-štajerske novice.
(Duhovniške premembe) Župnijo pri Sv. Kungoti na Pohorju je dobil ondotni provizor č. g. J. Šelib, a ono pri Sv. Jederti nad Laškim pa ondotni provizor č. g. Robert Vaclavik.
(Učiteljske premembe) Kot učitelj voditelj v Virštanj pri Podčetrtku pride g. Alojzij Pečnik, dosedaj učitelj v Dobovi; nadalje sta imenovana za stalne učitelje gg. Henrik Karničnik, dosedaj podučitelj v Slivnici pri Mariboru za Makole ter Jan Schamp, dosedaj učitelj v Stradenu za Muto; gdč. Marija Melcher, podučiteljica pri Vel. Nedelji, postala je učiteljica ravnotam. Stalni na svojih dosedajnih službenih mestih pa so postali gg: Iv Žolnir, začasni podučitelj v Frauhajmu, Vincenc Isda, učiteljski suplent na Muti ter Leopold Čulk, dosedaj začasni podučitelj v Ribnici. Za učiteljico ročnih del pri Mariji na Reki je vspre-jeta učiteljeva soproga Matilda Vodenik, rojena Leskovar.
(Razširjenje šol.) Deželni šolski svet je dovolil v svoji zadnji seji razširjatev naslednjih
Sol: 6tiriraaty>dnica pri Sv. MiU.ia.u2Lu pri Ormoža
postane petrazrednica, jednorazrednica v Keblju pri Konjicah postane dvorazrednica, a dvoraz-redno šolo pri Sv. Martinu v Rožni dolini bo razširiti v trirazredno; ustanovitev zasebne nemške šole na Slatini se dovoli,
(Osebna vest) Dež. okrajni živinozdravnik g. Anton Slivnik v Št. Jurju ob južni železnici je imenovan za kralj, kotarskega veterinarja v Slunju na Hrvatskem. Premeščen je davčni pristav gosp. Anton Planine iz Ptuja v Ljutomer, g. Alojzij Vindišer iz Ljutomera v Ptuj, in g. Jak. Blažon iz Ptuja k davčni administraciji v Gradec.
(Kmetijsko bralno društvo v Grižah) ima v nedeljo, dne 20. novembra ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih svoj občni zbor z navad nim vzporedom. Po občnem zboru vrši se vel-ka
tomboia v prid društva. Dobitki so jako lepi. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
(V Šoštanju) združili so se pevci in pevke v klub pod imenom »Šaleški Škrjanci" ter so peli prvikrat ua dan Vseh svetnikov na tamkajšnem pokopališču nekatere žalostinke. Gojili bodo narodno in cerkveno petje. V nedeljo, dne 13. t. m. pa priredijo v Rajšterjevem hotelu pevski večer. Igralo se bo tudi šaloigro »Damoklejev meč", a tamburaši bodo udarjali nekatera komada.
(Občina Št Ilj pod Gradičem) je odposlala na podlagi odborovega sklepa na dotična višja mesta sledeče peticije: Peticija za nadsodišče in vseučilišče v Ljubljani, za slovenske napisa na železniških postajah na Spodnjem Štajarskem, in da se imena teh postaj tudi slovensko izklicujejo ; zopetno prošnjo za slovenski pečat in slovenske napise na pošti v Velenji.
(V Laškem trgu) priredi ondotna podružnica sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 6. t. m. ob polu 5. uri popoludne svoj redni letni občni zbor v gostilni pri »Flosarju".
(Novo društvo.) Na proslavo 501etnega vladanja Nj. Vel. cesarja Franca Jožefa I. so zavedni kmetje v Št. Lenartu nad Laškim trgom ustanovili kmetijsko bralno društvo »Narodna knjižnica". Visoko c. kr. namestništvo je po dvakratni zavrnitvi društvena pravila pred jednim mesecem potrdilo. Društvo bode posojalo svojim članom knjige in časopise na dom, gojilo bode petje, zato si je ustanovilo pevski zbor, prire-jevalo bode poučna kmetijska predavanja in težilo za vsem, kar more duševno in gmotno stanje prebivalstva povzdigniti. Društvo raztegne svoje delovanje na celo jurkloštersko občino, katera obsega faro Sv. Lenart in Jurklošter s tri tisoč prebivalcev. Pripravljalni odbor skliče v nedeljo, dne 20. listopada t. 1. ustanovni občni zbor v Št. Lenart ter priredi s pomočjo potovalnega učitelja g. Beleta prvo kmetijsko preda-davanje in še posebno prednašanje v gospodarstvu v zvezi s petjem domačega pevskega zbora.
(V Št. Lenartu nad Laškim trgom) je slavnostni odbor z ozirom na žalostno smrt pre-
avitlo oooaricc Elizabete preložil nameravano vo
liko jubilejno ljudsko slavnost na prihodnjo spomlad. Pohvalno je treba omeniti sodelovanje šent-lenarske mladine. Fantje so si bili razdelili delo za stavljenje velike slavnostne ute, dekleta so bila prevzela okrašenje, in tudi pevski zbor, bro-ječ nad 80 pevcev (kmetskih fantov in deklet), je bil ondotni nadučitelj dobro izvežbal, kmetje so se pripravljali za banderij konjenikov in za ustanovitev kmetijskega bralnega društva. Tudi krajni šolski svet je za jubilejno šolsko slavnost kupil lepo zastavo in odredil vse potrebno. Toda mesto zastav veselja so plapolale raz zvonika in obeh šolskih poslopij zastave žalosti, mesto ute in slavnostnega odra je bila na šolskem poslopju ljudstvu razstavljena na ogled velika lepa podoba umorjene cesarice, drapirana na visoko
„Aaa . . . Ker me toliko dražite z Jan-
73
kom, pa ga več ne pogledam," reče na videz jezno Marica.
»Zato pa boš dvakrat toliko skrivoma zdihovala po njem."
»O zopet si jo pogodil! Ali si že videl, Valentin, da bi kaka deklina zdihovala po fantu?"
»Sevčda sem videl. Samo, ko bi hotel, še za menoj bi zdihovale vse."
»Glejte ga, glejte!" zakličejo dekleta.
Na to si Valentin podpre bok ter zapoje:
„Kaj mi nek pomaga ta ženska ljubezen?
Ko pa gospod župnik je na njo tak jezen;
Pustim ljubezen ter pojdem v nebesa,
Pa bo vsaka za menoj obračala očesa!"
»To ni nikakor primerno sredstvo za nas", odvrne vesela Katrica, »Kdo bo zrl za takim svetnikom, kakor si ti? Ako hočeš nam ugoditi, poslušaj naslednjo pesmico:
„Vasuj le, mladenič, dokler 'maš noge mlade,
Ker le tedaj dekleta te bodo imele rade!"
»Prav pravi, prav, to vam je vrla deklina", reče Mikolaj, ravnokar stopivši v krčmo ter slišavši poslednji razgovor in pesmico. Resnica, da nisem znal, da je Katrica taka pevka."
»Kaj je to čudnega?" oglasi se Katrica »Saj vsaka od nas zna zapeti, dasiravno neu-čeno."
Na Dobrni se gotovo spomnijo na slovenski pregovor: »Kadar pri vas drva cepe, treske k nam lete!" ko jim pride današnja »Domovina' v roke. Mi udarjamo z močjo na grčasta nemškutarska drva, da se nam že sekira in tnalo smili; treske nam odskakujejo danes tja do Dobrne v hrbet vsem tamkajšnjim Slovencem, ki se naj vsaj zdaj spomnijo, da je na njihovi pošti treba slovenskih napisov, slovenskega poštnega pečata, slovenskega napisa na poštnem vozu in dvojezičnih poštnih vrednotnic, tiskovin itd. Po nemških napisih ondotne pošte in napisih na poštnem vozu, ki vozi vsak dan v Celje ter po nemškem poštnem pečatu smo spoznali, da še spite vsi, najsi bode inteligenca ali kmet spanje brezbrižnosti in mlač-nosti. Pregovor pravi: »Ptiča spoznaš po perju!" Pošta vas kaže svetu s svojimi nem- ! škimi napisi kot Nemce. Kaj imate od teh nemških napisov? Zapomnite si pregovor: »Ptuja peka nima teka!" Vaše ptuje perje in ptuja peka vas smeši pred svetom ter vas ponižuje do hlapčevstva. Občino Dobrno in vse druge, ki spadajo morda deloma v to poštno področje, pozivamo danes očitno, najmlože potom uredništva »Domovine" prošnjo na trgovsko ministerstvo za slovenske napise, slovenski pečat itd. na ondotnej pošti. Vsekakor naj se občinski urad pritoži nad početjem ondotnega poštarja, ki je dal dne 1. maja t. 1. poštni voz okrasiti z nemškimi zastavami. Občina Doberna šteje sedaj 1800 prebivalcev seveda po rodu Slovencev.
Gospode narodnjake pri Sv. Petru pri Radgoni oziroma v Radgoni, pri Sv. Bolfenku blizu Središča, v Slovenskem Gradcu, Ptuju, pri Sv. Barbari v Halozah in pri Sv. Bolfenku pri Bišu prosimo nujno naj vendar blagovolijo ured ništvu »Domovine" naznaniti 1. ktere politične občine spadajo cele in ktere le deloma v našteta poštna področja. 2. Ali so ondi v zalogi le dvojezične poštne vrednotnice ali morda samo
upanji, kateremu sledi tako nemilo razočaranje, tako nepričakovana prevara.
Nerad se loči človek od cvetnih livad mladega svojega življenja; le skrajna sila, le neznosne razmere mogo ga prisiliti, da izgubi veselje do žitja in da zahrepeni po beli ženi. Taka osoda je zatekla mojo nesrečno znanko, zatekla njo, ki je bila zaslužila boljših, lepših osod.
In sedaj si rešena, Marica! In tista idila, ki se je bila za nekaj časa pretrgala tu na zemlji, tista plete se ti sedaj naprej gori v rajskih domovih. Blagor ti! ... .
Mrak je nagnil perot na mesto. Množice se vračajo iz pokopališča. Hrami božji se polnijo in skoro se v njih oglase tisti turobni mrtvaški spevi, ki ti segajo v dno duše; s stol pov pa zadone otožne pesni zvonov. Tudi mene vleče, da se pridružim pobožnim množicam v cerkvi in se ondi spomnim dragih pokojnikov, da pomolim tudi za svojo nesrečno znanko Marico in vse tiste nesrečnike, katere vihre življenja prisilijo, da končajo z bolestnim vskli-kom, da radi umrjo, kakor je končala nesrečna Marica.
Doma in na tujem.
Poučna povest za n&rod.
Poljski spisal Felicijan Pintowski.
Poslovenil Podravski.
„Na tvoje zdravje, Marica!" reče Janko ter izprazne kupico. „Tako mi je ljubo, da ni najti primernih konj, da se vsaj enkrar moreva pomeniti brez nadzora."
»Kaj ji šepečeš na uho", zakliče živahni Valentin, mladi hlapec, kateri je vse, ki so sedeli pri tej mizi, napajal z žganjico. »Pusti snubitev na stran ter jo prihrani za poznej, a sedaj pa pij, sicer se ti žganjica shladi in tudi kupico potrebujemo."
»Vidite!" zasmejala se je Katrica, Maričina prijateljica. »Pri Janku bi se žganjica sedaj poprej vnela, nego shladila."
»Ker je Janko tak plamen, pazi torej Marica, da ti ga Katrica ne upihne?" zakliče sme-jaje se Valentin.
»Tega ne mislim", opravičuje se Katrica. »Marica bi mi odtrgala glavo."
»Oho, le mirna bodi Katrica; ona ni tako ljubosumna."
»Ni ljubosumna!? Saj se ji vidi to na očeh, ki se tako blišče Jankotu, kakor sveče ob zornicah."
ali drugačno nagrado, ki jih bo celo življenje spominjala na njihovo izdajalsko početje. Tudi se obeta starišem in otrokom, da se bodo isti dan zastonj nasitili. Dober tek! Dobro bi bilo, da nam kateri rodoljub od tam naznani imena »premirancev", da jih priobčimo v „spodbudo". Sloyensko ljudstvo je hvala Bogu tudi tam toli zavedno, da ne zaupa več nemškutarski hlimbi, le poedini veternjaki in hlapčoni znajo res prodati svoje otroke. Nemci psujejo ondotnega odločnega in zaslužnega gospoda župnika, ker je baje odrekel priti blagoslovit novo „ponemčeval nico". Pa je tudi nesramna predrznost, zahtevati, da blagoslovi goreč rodoljub mesnico, kjer se misli mrcvariti krščansko vernost in slovensko narodnost. Vsak narednjak bi moral izpljuniti, ko gre mimo Judeževega poslopja, kjer se tepta, kar smo Slovenci podedovali od svojih prednikov.
Slavno uredništvo „Domovine" v Celji V Vašem listu od 16. septembra t. 1. štev. 37., pišete: (Iz Oplotnice) med drugim tudi: ^klicali konečno vsaj „neko občinsko sejo, samo da bi ljudi »zadrževali a vse jim ni nič pomagalo itd.
V	smislu paragrafa 19. tiskovne postave prosi podpisani občinski odbor da se sledeča po- j prava v Vašem cenjenem listu objavi:
Ni res da bi se bila občiska seja na 4. septembra konečno sklicala slavnost društva „S!oge" motiti.
Res je da je seja 4, Septb, zavoljo občinskih dokladov potrebna bila, ker ob delavnik odborniki zavoljo dela k seji priti ne morejo
Matija Kos obč. sk. županov N m.
(Iz Oplotnice) dobili smo Hafenrichterjeve popravke na naše svojedobno poročilo, »kaj si je vse prizadevala ondotna nemška petorica, da bi zabranila slovnost." Dasi bi lahko vrgli vse popravke v koš, ker niso stvarni, damo jim vendar prostora v listu, da lahko čitatelji sami presodijo, da se prav nič ne popravi. .
V	vašem listu od 16. septembra t. 1. št. 37 pišite »Iz Oplotnice" med drugem tudi:
Največ je letal nek Hafenrichter, skušal je pregovoriti dotičnega gostilničarja, naj bi ne prepustil svojih prostorov Slovencem, kvasil js okolo, da je plačati vstopnine 1 gld. ter da bodo vrgli vsakega iz sobe, ki ni vabljen.
V	smislu paragrafa 19 tiskovne postave prosim da se sledeča poprava v vašem cenjenem listu objavi:
Ni res da bi se bil prizadeval slovensko jubilejno slavnost društva »Sloge" preprečiti ali motiti.
Ni res da bi bil skušal gostilničarja pregovoriti, naj bi ne prepustil svojih prostorov Slovencem.
Ni res da bi bil okolo govoril, da je 1 gld. vstopnine in da bodo vrgli vsakega iz sobe ki ni vabljen.
Temveč res je, da se za celo reč nisem brigal.
S spoštovanjen Eduard, Oswald in Georg Hafenrichter.
Oplotnica, dne 21. Septembra 1808.
Za nas je zadoščenje, da so se razni nem-čurji po Slovenskem začeli tresti pred javnim mnenjem slovenskega ljudstva ter cvilijo in se zvijajo po redu liki psiček, ako se mu stopi na rep. Jako »nedolžen" pa bi moral biti vsak Slovenec, ki bi prisojal takšnemu nemškutarskemu sklicevanju količkaj resnice.
(Iz Zavrča pri Ptuju.) V št. 40. Vašega cenjenega lista ste nekako zvedeli, da je nekje na Spodnjem Štajarskem ..Zavrč"; kdo Vam je to naznanil? Čudo! Ko bi pač gospod urednik na tanko vedeli razmere naših Zavrčanov, rekli bi, to ni mogoče, kaj takega kakor je pri nas ; in gotova resnica je, vsi občinski uradi in ti so Zavrč, Turški vrh, Gorenski vrh, pošta in vse je nemško, poleg tega pa vendar nobeden župan ni zmožen niti jedne nemške besedice; kaj pa pošta? Brez izjeme vse popolnoma nemško od zunaj in znotraj. Da so občinski uradi m pošta nemški, tega niso krivi župani, ampak edino občinski tajnik, kateri je ob enem poštni upravitelj v Zavrču, kateri je pa zmožen obeh deželnih jezikov. V tukajšno poštno področje spadajo občine Zavrč, Turški in Gorenski vrh, hrvaška občina Dobrava in mnogo obmejnih hrvaških krajev, seveda vsi slovenski; pošta — ona je hči matere Germanije, poštni pečat, vse tiskovine in vrednotnice &o samo nemške, za slovenski tisk ni na njih prostora. Ali v resnici ni mogoče, da se tudi naše občine enkrat zbudijo iz tako dolgega spanja in spregledajo, da Slovenci v vsakem obziru napredujejo. „Proč z nemškutarijo!" Vas župani pa opomnimo in prosimo, omislite si slovenske uradne pečate in tudi slovenski poštni pečat ter slovenski napis na poštnem poslopju. Vložite prošnje za slovensko vseučilišče ;n nadsodišče v Ljubljani, kažite, da so vas slovenske matere rodile in ne puščajte ptujcu — nemčurju rok do vaših občinskih pisarn, ako vam ne obljubi, da bo začel od zanaprej le slovensko ura dovati; k temu je sedaj že zadnji čas, in upamo, da vas ne bo treba več opominjati. Vas, gospod urednik, pa prosimo, da nas, ko Vam bomo o napredovanju naših občin kaj več poročali, blage volje uslišite.
(Vremenska postaja na Cvenu) beleži v mesecu oktobru: Povprečna toplina 111° C. Najvišja toplina dne 4., 5., in 17. ob 2. h. p. m. 19 0° C. Najnižja toplina dne 28. ob 7. h. a. m. 2 4° C Največ padavin 19. 19'7 mm. Vsota padavin 683 mm. Število dni 3 padavinami 10. Število dni z meglo 17. Povprečna oblačnost 7 0
(Vodstvo južne železnice izdalo bo prihodnjo spomlad ročno knjigo za popotnike po južni železnici) v nemškem, mažarskem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. Dasi
in široko s črnimi preprogami, kar je močno vplivalo na ljudstvo, ki se je, videč krasno prikazen cesaričino, zgražalo nad nezaslišanim hudodelstvom. Žalovanje je res tesneje oklenilo vez ljubezni ljudstva okoli prestola svojega težko skušanega vladarja. Za pokojno cesarico sta se darovali dve sv. maši zadušnici z mrtvaškimi molitvami in sicer jedna za prebivalstvo, a druga posebej za šolsko mladino.
(Bralno društvo v Dolu pri Hrastniku) imelo bode v nedeljo dne 13. t. m. svoj VI. redni občni zbor ob treh popoludne v sobi bralnega društva. K obilni udeležbi vabi vse p. n. g. člane
odbor.
(Zborovanje družbe sv. Cirila in Metoda)
v Trbovljah vrši se dne 6. novembra t, 1. ob 3. uri popoldan v gostilni gosp. Antona Volavšeka. Vzpored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poučni govori. 3. Pobiranje letnih doneskov. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni nasveti. Poučne govore govorita gg. dr. J. Sernec, D, Hribar in drugi. Med zborovanjem pel bode mešani zbor katoliško-delavskega, diuštva v Trbovljah. K obilni udeležbi vabi uljudno	odbor.
(Kako potrebne so nemške šole) pri nas, to kaže pač nemška trirazredna šola v Brežicah, kjer je letos vstopilo le 16 novincev, pa še s temi mora učiteljica slovensko govoriti.
(Občni zbor »Slovensko- gosp. pol. bralnega društva Straža v Zrečah"), bo v nedeljo 6. listopada meseca 1898, po večernicah v gostilni g. Peter Dobnika z naslednjim vsporedom:
1.	Pozdrav in poročilo o društvenem delovanju.
2.	O napravi in oskrbovanju sadnega in vinskega mošta in o porabi ostalih tropin. — Poročevalec popotovalni učitelj iz vinorejske šole. 3. Pogovor o važnosti občinskih volitev. 4. Slučajnosti in nasveti. Glede na veliko važnost vsporeda vabi najuljudneje k polnoštevilni udeležbi, kakor mno-gobrojne preljubljene goste — sosede odbor.
(Uzorec za nemške napise slovenskih obrtnikov.) »Johan Golaš, Šumaher" bere se na neki hiši v Poljčanah. To pa ni edina nemška spaka na slovenskih tleh. Sram jih bodi!
(Dra laška. anarhista) zajela sta V Pfilj
čanah vrla ondotna orožnika. Nevarna Italijana priklatila sta se z neko komedijaško družbo iz Italije ter sta se posvetovala, kako bi se dalo z urnoritvijo vladarskih oseb zaslužiti lep denar.
(Nemška šola na Slatini.) Umazana vest slatinskih nemčurjev in slovenskih podrepnikov ne pusti, da bi bili o tej svoji zadevi javno govorili. Tem bolj strastno so agitovali na tihem, tako, da se baje dne 5. t. m. res otvori tam zasebna »šulferajnska" šola. Že je došel »krvnik", ki bo opravljal ostudni posel, ponemčevati slovenske otroke. Oglasil se je za to nek češki odpadnik. Omejenega dne namerujejo napraviti z vpisovanjem nekako »premiranje" otrok. Brezsrčni stariši, ki prodajo svoje otroke za nemški zavod, dobodo baje primerno izdajalsko svetinjo
»0, vem, to vem, toda vidiš: zapeti ni
umetnost, toda umetnost je, zapeti tako, da
se vsakemu prilega. Prav si mu povedala,
kajti kak mladenič je to, ki ne bi vasoval.
Nekdaj, v mojih letih, peli smo tako:
»Zavrti se mladenič, ko zasvira godba, Ker čas se ne vrne, ko mladosti prejde doba, Ko napoči starost, ne boš več trgal škornje, Če bi še volja bila, so noge preokorne."
»Tako, tako, jaz to dobro vem", reče Mikolaj, »tudi jaz bi rad poskočil, pa ne morem, ker imam že pet križev na hrbtu."
»Ej, vam ne škoduje vaših pet križev, marveč noge imate preslabe, ker jih neprestano zamakate s špiritom", zasmeji se Katrica,
»Tiho ti tam, tiho!" reče Mikolaj. Toda ho, ho! Vi ste si že gotovo zamočili grla, toda jaz sem še tešč. Hej, Abramek, pošljite mi steklenico žganjice!"
* * *
Ko so se v krčmi tako zabavali, je Anton opravil svojo stvar pri sodišču, stopil v par pro-dajalnic, toda nič ni kupil, marveč samo z Židi spregovoril par besed in že je šel proti krčmi, kar ga nek Žid vstavi in odvede s seboj.
Šla sta skupaj ter se pomenkovala nekaj važnega, kajti, ko sta se sklonila drug k dru gemu, zdelo se ti je, da nista nikogar videla, samo včasih pa včasih sta mahala z rokami.
Naposled sta obstala. Anton je pobesil glavo na prsi, zagledal se v tla in bilo je videti, da se v njegovi duši vrši posvetovanje razuma z vestjo. Med tem je Žid vpiral svoje oči v Antonovo čelo, kakor bi hotel prebiti to unanjo zaporo ter razprostreti svojo voljo po županovih možganih. — Nekaj časa sta tako stala, naposled pa je Anton pokimal z glavo, podal roko Židu ter dejal:
»Nemara se pogodiva, nemara . . . toda pozneje se kaj več pomeniva o tem."
Komaj se je Žid oddaljil za par korakov, kar priteče k Antonu ves zasopljen Jožek.
»Čujte Anton", reče, »ako mi še danes pomagate, pa vam v desetih dneh vrnem vse, kar sem vam dolžen in še stotak priložim iz hvaležnosti"
Anton se prezirljivo nasmehne, ker je bil že navajen podobnih obljub in oči se mu pože ljivo zalesketajo. Ko bi bila Jožkova obljuba, da mu vrne dolg, resnična, gotovo bi bila na pravila Antona otožnega, ker on si tega nikakor ni želel, da bi Jožek odkod dobil denar. Ako je Anton komu posodil, ni mu posodil iz dobrote, marveč iz dobičkarije, zato je imel tudi vsak groš, ki ga je bil posodil Jožeku, dobro zavaro van na njegovem posestvu; vsak posojen vinar prinašal mu je dobre in gotove obresti, torej je
Anton tudi rad posojeval. Tudi sedaj se je prijateljski nasmehnil ter dejal:
»Tako govorite, Jožek, kakor bi me ne poznali. Ali sem vam mar še odrekel pomoči? Tudi sedaj vam pomagam, toda povejte mi, kaj vas teži?"
»Spomnite se, Anton", reče na to ovese-ljen Jožek, »da imam tako terno, ki že dvanajst let ni bila zunaj."
»Nu, kako veselje morete imeti s tako terno?"
»Toda čakajte in pomislite, da še ambe v tej terni ni bilo, marveč samo nekatere šte vilke, a to posamezno in tudi že davno."
.Pustite v nemar to terno ter stavite na
T)
druge."
»Čemu? čemu?" vpraša Jožek hudovaje se. »Ker ne pride", odvrne malomarno Anton. »Uprav radi tega, ker ni prišla, ker vidite ..."
»Nisem vedel", seže mu Anton v besedo, »da vas veseli taka terna, ki ne pride."
»Oh, Anton, Anton! kako da vi tega ne razumite, ko je vendar tako preprosta stvar. Ako že dvanajst let ni bilo teh številk, morajo priti vsak hip in jaz sem zagotovljen, da izidejo
že čez devet dnij!"
(Dalje prihodnjič.)

teče dobra polovici te proge po slovenskih deželah, kakor tudi po Hrvaškem, ljubši so vodstvu Angleži in Francozi, nego Slovenci.
(Umrl je v Gradcu) dne 30. m. m. g. stud. medicine Viktor Supan, večletni član „Triglava". Pogreb je bil dne 1. t. m. Lahka mu žemljica!
(Odlikovanje.) Krčmar in posestnik vinogradov, g. Matej Mir v Gradci, Harrachgasse št. 11. je poslal na deželno- gozdarsko izložbo, ki se je vršila tekom jubilejne razstave na Dunaji, po-skušnje svojih izvrstnih vin iz 1. 1890 iz Murskega vrha. Prejel je za razstavljena vina darilo deželnega odbora štajarskega v znesku petdesetih kron. Ob jednem s tem darilom se mu je doposlala tudi krasna, umetniški izvršena diploma G. Mir ima v Gradci in tudi v svoji gorici na Murskem vrhu še nekaj vina iz 1. 1890. Kedor si ga želi naročiti, obrne naj se na lastnika v Gradec, Harrachgasse št. 11. G. Miru, ki je naš rojak, izkreno častitamo na tem odlikovanji, in mu moramo vedeti hvalo zato, da je poslal na razstavo kapljico naših goric in ji pridobil veljavoinimevtujem svetu.
i Zabavni večer v spomin Ivanu Veselu
Koseskemu), katerega je preteklo soboto priredil slov,itveno-znanstveni klub diuštva „Triglav" v Gradci, je uspel v vseh ozirih vrlo. Udeležili so se ga „Triglavani" polnoštevilno, počastilo pa ga je s svojo navzočnostjo več graških slovenskih obiteij. Krepko je pozdravil jurist S. Krmavnar navzoče, razkladal pomen slovstvenoznanstve-nega kluba in pozival tovariše, naj se z vso vnemo oklenejo tega novoustanovljenega Kluba in mu zagotove obstanek. Jurist M. Pirnat je govoril slavnostni govor o Ivanu Veselu Kjseskem. Opisoval je njegovo mladost, načrtal njegovo šolanje in žalostne tedanje razmere po slovenskih učn.h zavodih. Opisoval je obupni položaj slovenskega naroda na političnem in leposlovnem polji, dobe našega narodnega spanja, iz katerega je pa zbudil Slovence B!eiweis s svojimi „Novi-cami", zbudil jih kot njegova desna roka Koseški z navdušenimi rodoljubnimi spevi. Povdarjal je posebno politič ni in kulturni pomen Ko-seskega in konečno vspodbujal tovariše, naj jim bo jo Koseskega krilate bisede: nB i ti slovenske krvi!" vedno sveto geslo. Pri zabavnem delu smo se naslajali s proizvodi društvenega pevskega zbora pod vodstvom iur. Zemljiča.
(V akadem. društvu „Triglav" v Gradci) je letos vsled ugodnega vpliva dijaškega shoda v Ljubljani živahnejše društveno življenje, nego je bilo v prejšnjih letih. Ustanovilo se je namreč v društvu več klubov, kakor slovstveni, glasbeni, medicinski, telovadbeni in sabljaški klub.
(Odbor akad.-tehn. društva „Triglav" v Gradcu) se je sestavil za zimski tečaj 1898/99 takole: Predsednik: iur. Rasto Pustoslemšek, podpredsednik: iur. Ivan Z9mljič, tajnik: iur. Dragotin Podgornik, blagajnik: iur. Adolf Meh, knjižničar: phil. Janko Koštial, odb. namestnik; med. Gvidon Pregl, gospodar: med. Branko Žižek, revizorja: med. Alfonz Ssrjun in iur. Miloš Ve hovar.
(Štajarski deželni cdbor) ni pokazal napram Slovencem še nikdar najmanjše naklonjenosti, da, niti svojih dolžnosti noče izpolnovati ako se gre za ravnopravnost Slovencev. Nemški listi pripovedujejo škodoželjno, in dež. odbor krepko zagovarjaje naslednji slučaj: Občinski zastop Šb. Andraža pri Šoštanji je dobil na neko svojo slovensko ulogo nemški dopis od dež. odbora. Občinski zastop je vposlal istega ravnateljstvu pomožnih uradov, da jim ga prevede v slovenščino, ker se vendar ne bo zgolj slovenski obč. zastop na svoje stare dni učil usiljene nemščine, ker bi tako rad imel dež. odbor. Prošnjo pa je dež. odbor odbil ter zapovedal občini nemški dopis sprejeti ter odgovoriti nanj v osmih dneh, sicer jo zadene denarna globa 10 gld. Nad tem žaljivem in drznem postopanjem dež. odbora ne more se nemška škodoželjnost dovolj napasti. Krivičniki žive od krivice ter krivico tudi zagovarjajo. Mi pa odgovarjamo škodoželjnemu režanju, da ne bo dolgo več pometal z nami ne deželni odbor, ne katera druga nemška oblast, dokler bivamo ter se pošteno živimo na lastni zemlji, od katere plačujemo tudi redno naše davke. Kot jedna dobra tretjina štajarskega prebivalstva
imamo pač naoporekljivo pravico, da se osnuje za nas poseben slovenski oddelek pri dež. odboru, ali pa, kar nam je najljubše in česar se Nemci najhujše boje, — naj se nas odcepi od Nemcev ter se nam da lastno dež. upravo. Ni treba, da bi bili Slovenci vedno nemškim trotom le delavne čebele.
Druge slovenske novice.
(Ustanovni shod društva „Naša straža") vrši se v Ljubljani dne 15. novembra 1898 zvečer ob 8. uri v „Katoliškem domu" Ustanovni zbor voli glavni odbor in sicer po § 7 pravil 50 odbornikov: 10 s Kranjskega, 10 s Štajarskega, 10 s Koroškega, 10 s Primorskega in 10 izven teh dežel. — Fran Povše, t. č. predsednik. Pogačnik, t. č. tajnik.
(Družba sv. Cirila in Metoda) ozir. nje glavni odbor v Ljubljani toži o pomanjkljivih dohodkih v tekočem letu. Za Prešernov spomenik se je nabralo tudi še le 1750 gld.! — Kaj Slovenci res ne zmagamo košček požrtvovalnosti za take važne narodne namene? Na dan ž njo!
(Družbe sv. Cirila in Metoda slndna kava) je izišla. Zavitkom v narodnih barvah po 1I6, in Vi o kg vsebine je napis: „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". Blago je najboljše. Cene na drobno in debelo so jednake sovrstnim kavam. Založnik te kave je Ivan J e-bačin v Ljubljani. Sedaj imamo Slovenci poleg izborne družbine kave (cikorije) tudi sladno kavo. Tem načinom je vstreženo mnogim željam po domači kavi. Rojakinje in rojaki! Segajte po tem domačem blagu, ker tem potem razširjate slo vensko ime in podpirate družbo sv. Cirila in Metoda, ki ni samo vsestranske podpore vredna, ampak tudi potrebna — osobito sedaj, ko množi svoje šolske zavode.
(Ljubljanske novice) V teku prihodnjega leta postavijo v Ljubljani pred muzejem Valva-zorjev spomenik. Poprej se bode ondotni trg pri merno reguliral. — Deželno sodišče upeljalo je preiskavo proti udeležencem protiitalijanskih demonstracij. Tudi nekateri člani odbora „Slo/. zidarskega in tesarskega društva" se bodo imeli zagovarjati v tej zadevi pred sodiščem. „Kranj ski stavbni družbi" v koje pisarni ima nemško-nacijonalce, je to narodno društvo trn v peti in zato je denuncirala in sumničila odbornike tega društva da so v prvi vrsti oni krivi, da so se domači delavci vzdignili zoper italijanske. No, preiskava bo pač dokazala, da je imelo ljubljansko državno pravdništvo slabe ovaduhe in
—	policaje. — Te dni so dogradili novo garni-zijsko bolnico v predmestnem kraju Udmatu, obstoječo iz šestero poslopij (oddelkov). Prihodnje leto se bode reguliralo zopet troje ulic sredi mesta in pričelo graditi četvero javnih poslopij in razen tega deželni dvorec. Mnogo zasebnih novih hiš je zarad previsoke najemščine in vlažnosti še vedno praznih. In tako vlada v Ljubljani velika draginja pri stanovanjih in živilih. In te razmere so krive, da se tujci ogibljejo mesta. Te dni so dogradili novi „Mestni dom" za gasilno društvo in druge svrhe. Prihodnje leto se preseli notri požarna straža in policija in v njem se bo vršil »občni avstrijski gasilni shod". Izvestno bodo naši narodni faktorji skrbeli za to, da se v tem poslopji ne bo šopirila nemška garda s svojim nemškutarskim komandom.
—	Prihodnje leto pričelo se bode graditi na Kranjskem — v postojnskem in ribniškem okraju šestero vodovodov, razen tega dobi ga tudi tolikanj zapuščena Suha Krajna ozir. občina Ambrus. Gradba vrhniške železnice dobro napreduje. Šmarno goro čaka nova doba — električne železnice. Ljubljana dobi prihodnje lete svojo mestno godbo.
(Železnica na Šmarno goro.) Železniško ministerstvo je podelilo ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju in neki dunajski podjetniški tvrdki predkoncesijo za zgrabo električne želez niče na Šmarno goro. Ista bo vozila po državni cesti iz Ljubljane skozi Šiško in Št. Vid, a od tam po lastni progi skozi Vižmarje in Tacen na goro. V sedlu na ravnici na Šmarni gori sezida se istočasno velik hotel za zračno zdravilišče.
(Vremensko poročilo o mesecu oktobru) nam prihaja sicer iz Savske doline, a se glasi
tako ugodno, kakor bi ga dobili iz južne Italije. Bilo je namreč v tem mesecu tako toplo, kakor že deset let ne ob tem času. Toplote je imel ta mesec povprek 12° C, 2° nad normalom, in zadnji dan meseca je bil skoro tako topel kakor je bil prvi. Zrakomer je bil od začetka meseca visok, potem sredi meseca zelo nizek, proti koncu pa zopet visok. Sredi meseca je padlo bilo veliko gorkega dežja (119 mm); sicer je bilo pa lepo suho vreme. Velika toplina je letos pri trgatvi koristila in še potlej, da je vino lahko vrelo, kar je tudi pospešilo, da bode letošnja kapljica v resnici dobra.
(Krka) se je letos preiskala po strokov njakih, ki so se prepričali, da ni več za rake okužna, torej se lahko v njej raki zopet zaplode
(Pogoreli) so v četrtek, dne 27. m. m štirje posestniki v vasi Smečice pri Sv. Duhu nad Krškim. Bili so le malo zavarovani, škode pa imajo okroglih 5000 gld.
(Nagrobne spomenike pok učiteljem) so odkrili tovariši in tovarišice dne 29. septembra t. 1. v Sanožečah rajnemu P. Kavčiču, a dne 6. t. m. v Koroški Beli pokojnemu tovarišu Antonu Triplatu.
(Nadebudna nemška mladež) ali: kakor krokajo stari, tako ščebetajo mladi. Na celovški realki morali so te dni izključiti dva dijaka radi razžaljenja Nj. Vel. cesarja. To osvetljuje dovolj razmere na naših nemških zavodih in mišljenje nacijonalnih nemških profesorjev — učenec tekmuje, da doseže mojstra.
(Tržaški Slovenci) osnovali so si „Dijaško podporno društvo" v spomin 501etnice cesarjeve vlade. Prvi se je odzval, kakor povsod, požrtvovalni slovenski dobrotnik Fran Kalister ter podaril v ta namen — 4000 kron.
(Železnica Gorica-Ajdovščina.) To železnico misli država v kratkem pričeti zidati ter jo zvezati z namerovano novo progo po Loški dolini.
(Deželna kmetijska šola v Gorici) vidno peša, tako, da ima danes neznatno številce učencev, a še ti obžaljujejo, da so prišli. Deželo stane vsled tega vsak učenec 1000 gld. Da je ta zavod tako globoko padel, sokriv je baje mnogo dež odbor. Ni čuda, saj se gre zopet samo le za — Slovence.
(Novo nasilstvo na istrske posojilnice.) Županstvo v Podgradu dobilo je od istrskega deželnega odbora prepoved, da ne sme vlagati občinskega denarja v domačo posojilnico. Ako bi se to županstvo udalo, dobila bi kmalu enake prepovedi tudi druga županstva.
(Iz Prage) nam piše slovenski akademik, da niso Slovenci vpisani na nemški univerzi, kjer gospodari „mož s srebrnim nožem", nego so sploh skoraj vsi Jugoslovani le na češki univerzi, kjer jim češčina ne dela nikake preglavice v uspešnem napredovanju.
(Društvo „Šumadija" v Pragi) si je izvolilo dne 25. oktobra za leto 1898/99 naslednji odbor: Predsednik: akad. slik. Germ Josip (Slovenec); podpredsednik: stud. med. Milosavljev.c Jovan (Srb); tajnik: 3tud. phil, Prelog Milan (Hrvat); odbornika: stud. phil. Kenda Robert (Slovenec); stud. iur. Vukotic Jovan (Srb). Društvo je literarno, katero ima namen gojiti poučna predavanja, glasbo, podajati članom dobro knjižnico in v obče izobraževati svoje članove. Prosimo vse naše rodoljube, da bi blagovolili podpirati naše društvo z denarnim prispevkom ali s kako knjigo, da zamore vstrezati svojemu namenu Ustanovni član plača jedenkrat za vselej 10 gld, podpirajoči pa 50 kr. mesečno. Prispevki in knjige naj se blagovole pošiljati pod naslovom: Društvo „Šumadija" Praha, Kr. Vinohrady.
Druge avstrijske novice.
(Državni položaj.) Ta teden je ;mel drž. zbor male počitnice. Danes začne se zopet redno zborovanje. Nemške obstrukcije se ne bo menda več bati, ker se je razbila med nemškimi strankami celokupnost. Izstopila je najprej „Nemška ljudska stranka" iz takozvane opozicije, no pozneje so jo pobrisali za njo tudi liberalci in aa-tisemitje. V krogih nemških agitatorjev vlada vsled tega grozna poparjenost, ker ne morejo več slepiti javnega mnenja o nerazdružljivosti vesoljnoga nemštva v idejah in dejanju.
(Na Tirolskem) v mestu Meranu je govoril na shodu poslanec Grabmayr o političnem položaju ter grajal nemške stranke, ki so se razdvojile ter žrtvovale nemško »Gemeinbiirgschaft", ne da bi vedeli, kaj je cilj nemškega stremljenja Nemcev v Avstriji: odprava jezikovnih naredb, varovanje nemške posesti na vseh državnih upravah ter zopetna pridobitev le nemškemu rodu namenjenega vpliva na vodstvo državnih uprav. -— Skromni baš niso naši Nemci.
(Za Nemci — Mažari) Ravnokar omenjamo v članku, kako so opozarjali nemški listi Mažare na nevarnost slovensko-hrvaške sloge, kakor se je sklepala na shodu stranke prava na Sušaku. Mažari imajo za take opomine sprejemno srce. V seji ogrske zbornice dne 26. vinotoka je že interpeloval poslanec Polonyi ministerskega predsednika: 1. Mu je li znana skupščina, ki se je cbdržavala na Sušaku od članov stranke prava in zastopnikov avstrijskega drž. zbora, da izve dejo pod okriljem neobstoječega hrvatskega prava cepljenje krajev, ki spadajo kroni sv. Štefana. 2. Je li vlada mnenja, da se takšni koraki sla-gajo z državnim pravom, katero velja za obseg zemlje sv. Štefana? 3. Ali je že vlada kaj odred-la in kaj storila, da se zapreči in kaznuje takšna »razdražljiva" pobratimstva, naperjena proti časti in zemeljski nerazdeljnosti ogrske države?" — Ali je zvedljivemu »vitezu" baron Banffy kaj odgovoril, ne vemo, vsak razsoden človek bi dal nesramnemu ovaduhu pnmeren odgovor — po čeljustih.
(Hrvatski listi) bavijo se pri poročilih o shodu stranke prava z bratovskim sočustvom s Slovenci in našimi težDjani. Tako dokazuje „Hrvatski Narod" v poljudni pisavi pod naslovom ,,Hrvati i Slovenci", da smo zgodovinsko pleme jednega jezika in jedne krvi. Tudi list »Podra-vac", »Hrvatska Domovina", »Obzor" i. dr. pišejo jako laskavo o prebujeni vzajemnosti med obema sosednjima narodoma.
Ogled po širnem svetu.
(Novo francosko ministerstvo! je sestavljeno, kateremu predseduje Dupuy, ki je bil že večkrat minister ter dvakrat predsednik; vojni minister je 70!etni senator Freycinet, za trgovino pa Delombre, dosedaj urednik »Tempsa". Ostali ministri so dosedajni.
(Obnovitev Dreyfussove obsodbe) je sklenil te dni pariški kasacijski dvor. Cela zadeva pride tedaj v popolno novo preiskavo ter se mora neovržno dognati, je li Dreyfuss kriv tega, zarad česar trpi kazen, ali je povsem nedolžen. Vsaj jedno dobro ima ta konečni odlok, da zavlada zopet pomirjenje med ljudstvom, da dobi isto znova zaupanje do sodišč in armade.
(Nemška naselbina v Carigradu) Kakor so Nemci silili na Rusko za časa prejšnjih čarov, dokler se ni utrdil Rusom njih slovanski ponos, da so začeli računiti, kakšne nasledke bi znal imeti nemški vpliv za Rusijo, baš tako vrejo zadnja desetletja Nemci v sultanovo cesarstvo. Za časa rusko-turške vojne živelo je v Carigradu le kakih 3000 nemških naseljencev, danes šteje nemška kolonija v Carigradu nad 60.000 duš. Kakor je že Nemec splošno sladke, priliznjive nravi, znal se je prikupiti neveščim Turkom. Nemci zavzemajo jako vplivna službena mesta pri turških upravah, v armadi, trgovini in drugih privatnih podjetjih. Kakšen obraz bo neki delala turška vlada, ko se bodo ti nemški naseljenci toliko pomnožili in utrdili, da bodo začeli stegati izpod sedajnih mehkih svojih tačic — kremplje,
(Nemški cesar) se še vedno mudi v Jeru zalemu in njegovi bližini. Vendar pa hoče svoje bivanje na Jutrovem znatno skrčiti, kakor je bilo isto prvotno na programu. Povod k temu so baje po cesarjevi izjavi „zamotane evropske razmere", toda bolj verjetno je, da mu vzlic sultanovi naklonjenosti ne prija ondotni zraK, odkar se je razvedelo, da obstoji tam celo dru štvo — anarhistov, ki bi se mu najbrže rado »poklonilo". Pri blagoslovljenju protestantovske cerkve v Jeruzalemu „pridigoval" je cesar Viljem kaj goreče in mnogobesedno v novi cerkvi. Sultan mu je podaril kos zemljišča, kjer je v bližini prostor, na katerem je postavil Vzveličar zadnjo
večerjo, in kjer je nastala najstarejša cerkev sveta. To zemljišče se zove „La dormition de la Sainte Vierge". Cesar ga je podaril „Nemškemu društva sv. dežele", da se zgradi na njem cerkev za katolike.
(Mir med Ameriko in Španijo) še ni stalno sklenjen, ker se protivi Španija odstopiti Filipine, ali pa vsaj le proti visoki odškodnini. Amerika pa je pripravljena rajši nadaljevati vojno, nego pa plačati nad 40 milijonov dolarjev odškodnine za Filipine.
Dopisi.
Iz Teharjev. (Frankiurtarske zastave). Ker naši teharčani radi vedno kaj novega izvedo, vlečejo že dalje časa na uho, če jim bode prinesla velecenjena »Domovina" zopet kakovih novic od puščavnika sv. Ane. Ker pa čakajo ti reveži že predolgo na omenjenega puščavnika, in Bog ve kako dolgo bi še morali zaman čakati, jim hočem jaz nekaj prav zanimivega naznaniti, kar še gotovo vsi ne vedo. Tamkaj v Bukovemžlaku je posestnik, katerega zovejo po domače Ančeka, ki je bil tudi pri prejšnjem — sedaj že umrlem nemčurskem odboru nekaj časa »ausšus". Ta premetena in nagajiva glava si dne 23. julija t. 1. to le »iztuhta": da pokažem jutri vsim domačim in tujim romarjem, kateri bodo šli mimo mojih dveh križev na grič sv. Ane na božjo pot, da še teče v mojih žilah nemčur-ska kri, obesim na ista frankfurtarske zastave. Lahko si mislite, kako so se obče nad tem neumnim početjem zgražali in glasno godrnjali došli slov. romarji. — Ker pa ima občina skrbeti ob takih prilikah za mir in red, je bila njena dolžnost, da je pustila te cunje z nemškimi barvami iz križev precej odstraniti. Dva obč. zastopnika odredita takoj, da je šel obč. odbornik z redarjem k dotičnemu gospodarju, ter mu s primernimi besedami naznanita, da ima te cunje odstraniti, ker tako početje kali javni mir in red ter žali nravno in versko čustvo. Oče Anček pa so hudo nasprotovali ter šli občino tožit. In kaj se je zgodilo? Sodnija je obsodila Ančeka v primerno denarno globo in ga ob onem poučila, da ne sme več take neumnosti uganjati v Bukovemžlaku.
Iz Spodnje Štajarske. (Kako govdri pri kontrolnih zborovanjih? Ali je slovenski »tukaj" hudodelstvo?)
Sto in stokrat se je že pisalo in govorilo o nujni potrebi preosnovati vojaške kazenske zakone v modernem duhu. Komaj se pozabi jedna tožba o krutem in samovoljnem ravnanju vojaških oblastnij s podrejenimi vojaki, že se sliši o drugem slučaju, ki molče vpije po pre-osnovanju vojaško-kazenskega zakonika.
Skoraj neverjetna poročila so se širila zadnji čas iz Češke in Moravske, da so kjerbodi zaprli rezervnike, ki so se oglasili na kontrolnih shodih z besedo »zde" mesto »hier". Tirali so jih naravnost v ječo ter jih vrgli v — železje, a to so bili zgolj ugledni možje, uradniki in vi-sokošolci. — Dne 25. oktobra t. 1. pa smo doživeli tak tužni dogodek v Ribnici na Kranjskem. Nek rezervnik oglasil se pri ondotnem kontrolnem shodu s »tukaj", a ne s »hier". Prisotni stotnik dal ga je takoj po orožnikih aretovati ter tirati v ječo.
Ali je imel za to pravico ali ne? Naše skromno mnenje je, da ne. Sicer je pri vojakih jeden sam jezik, namreč nemški vpeljan kot »službeni jezik", in to je popolnoma prav, ker bi sicer bilo jednotno poveljstvo nad toli razno jezičnim, pod jednim praporom združenim vojaštvom nemogoče. Toda ta vez — nemški službeni jezik — je čisto mehanična. Vojak je obvezan priučiti se samo istim nemškim izrazom, ki se nanašajo neposredno na poveljstvo Tako mora n. pr. vedeti, kako se pravi po nemško puški, telečjaku, kaj je »Nieder", »Laufschritt", »Strenger Arrest" itd. Da bi pa moral znati popolnoma nemški, k temu ga ne more in ne sme nihče siliti. Nasprotno pa bi morali znati častniki takozvani polkovni jezik!
Vpraša se pa, ali je tudi nemški »hier" tista beseda, katere se mora vojak v občevanju s predstojniki posluževati. Ne. Niti od aktiv nega vojaka, niti od rezervista, najmanj pa še
od nadomestnega rezervista ne more se tega terjati, zlasti ne, če pride h kontrolnemu zborovanju, ko se je več ali manj popolnoma odvadil vojaškim formalnostim in živi le v svojim ožjem domačem krogu in misli ter govori le v domačem jeziku.
Ko bi smel kontrolni častnik absolutno zahtevati od moža, da se mu oglasi z »hier" in ne n. pr. s »tukaj", moral bi dosledno zahtevati od njega vse morebitne odgovore in pojasnila v nemškem jeziku. A vendar je dolžan kontrolni častnik podučiti moža v njemu navadnem materinem jeziku in v istem sploh ž njim o potrebnem govoriti. In ko bi še nadalje izvajali posledice in tolmačili tako samolastno »službeni jezik", morali bi zahtevati tudi od nabornikov, da govore nemški. Da je to nesmisel in da so »službenemu jeziku" stavljene gotove meje, je pač ob sebi umevno in noben pameten častnik ne more odrekati slovenskemu vojaku pravice, oglasiti se s slov. „tukaj" in govoriti ž njim v slovenskem, njemu jedino dobro razumljivem jeziku. Sploh pa se naj gleda ob takih službenih opravkih bolj na stvar, kakor na formalnost in naj se z vojakom Nenemcem ne postopa tako nespametno strogo, ker to mu še bolj greni že itak težavne vojaške dolžnosti.
Vojno ministerstvo odobruje tako postopanje, češ, da je armadni jezik le nemščina. To je pretveza! Tudi mažarski polki imajo nemški armadni jezik, toda naj le gre vojni minister poslušat na ondotne kontrolne shode, če bo slišal le jedno nemško besedo. Tudi aktivni vojaki se oglašajo splošno s svojim »jelentem". Le Slovana in njegovo govorico sme vsakdo za tirati ter celo — kaznovati.
To nepotrebno, in slovansko narodnost žaljivo vsiljenje nemškega »hier" razrešil je najbolje nek stotnik pri kontrolnem shodu v Taboru na Češkem, ki je prebral rezervistom zadnji od stavek vo,aških določeb glede kontrolnih shodov, ki se glasi: »Poklicani naj stopi naprej ter naj odda svojo vojaško knjižico." Rezervistu se tedaj ni treba glasiti ne s »hier" ne s ,,tukaj", kar bi naj tudi obveljale; čemu besedij ako jih treba ni, saj baš vojaštvo zametuje vsako obširnost v besedi in delu.
Narodno-gospodarske novice.
Redni občni zbor »Zveze" slovenskih posojilnic.
V četrtek, dne 27. vinotoka se je vršil v Celju v »Narodnem domu" r«dni občni zbor »Zveze" slovenskih posojilnic.
Predsednik, gosp. Mihael Vošnjak je dal konštatovati, da je zastopanih 47 izmed 87 zadrug v »Zvezi", ter otvori zborovanje s primernim pozdravom.
Prešedši na svoje poročilo, pravi predsednik, da v pretečenem društvenem letu posebnih dogodkov ni bilo. Zakona o obligatorični reviziji posojilnic in nove podružne postave pričakujemo še vedno zaman, ker stvar ne more priti v parlamentu do sklepa zaradi nemških obštrukcij.
Glede revizij smo stopali po starej poti. Revizije izvrševal je to leto, kolikor je dopuščal čas in sredstva, tajnik, katerega ima »Zveza" počenši od 1. julija t. 1., kateri bode pozneje poročal. Obžalovanja vredno je dejstvo, da so se v zadnjih ietih ločile od nas nekatere kranjske posojilnice in da začnejo stopati svoja pota v novejšem času tudi nekatere posojilnice na Primorskem, Škoda je, da so nastale zlasti na Kranjskem glede posojilništva takorekoč tri stranke. Vrednost »Zveze" raste le s številom posojilnic, katere združuje. Večja »Zveza" ima več sredstev na razpolaganje, da zamore uspešno izvrševati svojo nalogo.
Še bolj obžalovanja vredno pa je, da se misli, kakor se čuje, osnovati tudi v Trstu neka »Zveza". Tukaj pač ni misliti, da bi zamogla obstati, ker je nemogoče, da bi združila postavno zahtevano število posojilnic in ker bi ne razpolagala lahko z zadostnimi sredstvi, da bi vstre-zala vsem stavljenim pogojem.
Prejemkov je imela »Zveza" v tekočem letu do 27. oktobra 1898 s preostatkom iz leta 1897. vred 2661 gld. 59 kr., a izdatkov 1453 gld. 66 kr., tako da ostane blagajni 1207 gld. 95 kr.
V „Zvezi" je zastopanih 28 štajarskih, 24 kranjskih, 19 koroških in 10 primorskih posojilnic.
Mnogo posla in'pisarenja je imela „Zveza" to leto pri odmerjenju pridobninskega davka; trebaio je podajati raznim posojilnicam v tej zadevi poduka ter jim izdelovati rekurze zoper previsoko odmero. Tudi pritožbe zoper znani sovražni ukaz tržaško pomorskega sodišča glede posojilnic v Nabrežini in Kopru priskrbela je „Zveza".
Društveni tajnik in revizor, g. Franjo Jošt, poroča o letošnji reviziji posojilnic, dokaže potrebo ustmenega podučila poedinim posojilnicam ter omenja najpogostejše napake v knjigovodstvu. Tako ne vedo nekatere posojilnice pravilno ko lekovati daljnih pisem, ne znajo izpolnjevati menjic; tudi nimajo po nekod pravih knjig ko-lekovanih ali pa niso prav kolekovane. Pri nekaterih posojilnicah je tudi razmerje med lastnim in tujim premoženjem preveliko, t. j. da delajo le z izposojili, a ne skrbijo dovolj za disponibel zaklad.
Naložen denar vpisujejo po nekod med posojila in izposojila obratno med hranilne vloge, kar je načelno napačno. Za vse take denarje se morajo voditi posebne knjige in knjižice. Nekatere posojilnice pristopijo kot član različnim drugim zadrugam in društvom, samo če dobodo le kredita.
Takih in enakih napak, katerih bi se dalo našteti jako veliko, in katere je tajnik povsod odpravil ozir. odpravo povzročil in naročil, krivo je pa največ to, da je vodstvo zadruge pre puščeno preveč le eni osebi, kar je moral tajnik tudi marsikje grajati. Vsi odborniki, ali vsaj več odbornikov mora biti veščih pravilnega prosojil ničnega poslovanja, tako da zavod v nobenem slučaju ne more priti v zadrego. Nasprotno pa mora tudi vsakemu biti ljubo, ako ima nekako kontrolo, da so o vseh tekočih agendah, kakor o stanji blagajnice vedno podučeni po možnosti vsi poslujoči odborniki.
Jako veliko hib najde se v letnih računskih zaključkih, katerih pri raznih posojilnicah ne znajo sestavljati. V bilancah in kontu zgube in dobička se najdejo po nekod števda, katerih ni niti v denarnem prometu, niti ne izvirajo iz pravilnega knjigovodstva.
Tudi ni umestno, da imajo tiskovine za posoji'nične potrebe v zalogi skoro vse slovenske tiskarne in to skoro vsaka drugačne. Ce že tudi druge tiskarne razun društvene tiskarne, za katero ima „Zveza" koncesijo v Celji in pri kateri so založene po „Zvezi" priporočeni obrazci, tis kajo različne potrebščine za posojilnice, naj bi se držale obrazcev „Zveze", ali naj bi „Zvezo" vprašale, da doženemo in dosežemo sedaj, ko obstoji slovenskih posojilnic nad poldrug sto, enotno knjigovodstvo, enako uradovanje.
Pri raznih nasvetih zahvalil se je tajnik nabrežinske posojilnice za izdelanje že omenjenega rekurza, a g. prof. Kožuh v imenu koprske ; g. dr. Fr. Jurtela je priporočal intenzivne in ne pričakovane revizije, da ne pride nikoli in nikjer do kakih nerednostij, g. dr. Jos. Sernec je govoril o napredku ,,Zveze" v lanskem letu ter nasvetoval mnogo potrebnih ukrepov za plodo-nosni nadaljni razvoj; posebno naj se gleda na izvežbanje sposobnega uradniškega naraščaja. G. notar Baš odsvetuje snovanje malih posojilnic tam, kjer ni dovolj trdne gmotne podlage. Stavila so se nato še razna vprašanja po posameznih zastopnikih, na koja se je tudi takoj odgovarjalo in pojasnjevalo. Ob sklepu obljubi predsednik, da bode „Zveza' na željo zopet za-čala prirejati poučne shode na Koroškem in drugod.
odlikovanih je izolirana ter se jim je naznanilo cesarjevo odlikovanje pri zaprtih oknih.
(Dostojen ropar.) ,,Slavni" ropar Caudine, ki ima celo roparsko četo, s katero pleni in mori po Siciliji, je čital nedavno v listu „Gior-nale di Sicilija", da je bil s svojo četo v okraju Cesaro, kjer je ropal. Caudini je poslal listu , popravek", češ, da ni res, da bi bil v Cesaru, da ondi ni ropal, niti sploh ondi koga nadlegoval, ampak da je bil povsem drugod. Caudine je priložil „popravku" pet lir za poplačanje računa za tisk popravka. Zares fino vzgojen ropar! Pri nas se sklicujejo celo najodličnejši gospodje, pošiljajoči listom „popravke", le na — § 19, denarja pa upravništvu ne pošljejo!
~ - - ^
S
Prodaja vina.

Koledar.
Petek (4.) Karol Bor., škof. — Sobota (5.) Emerik, vojvoda ogrski. — Nedelja (6.) 23. pobinkoštna. Lenart, sp. — Ponedeljek (7.) Prosdocim. škof; Engelbert, škof. — Torek (8.) 4 venčani mučenci; Bogomir, škof, — Sreda (9.) Božidar, m. — Četrtek (10.) Andrej Avel., sp' — Zadnji krajec dne 6. ob 3. uri 33 minut zvečer.
Sejmi.
Dne 7. novembra v Brežicah, Mariboru, Novicerkvi, LesiCnem, Rečici, pri Sv. Janžu, Sv. Lenartu v Sloven. goricah, Sv. Križu pri Ljutomeru, v Pobrežu pri Ptuju in Selnici ob Dravi. Dne 8. novembra pri Sv. Petra pri Cmureku. Dne 10. novembra pri Sv. Martinu pri Vur-berku. Dne 11. novembra v Hočah, Laškem. Marenbergu, Oplotnici, Sromljah, pri Sv. Mohorju pri Žetalah in pri Sv. Martinu pri Slov. Gradcu.
Loterijske številke.
Gradec 29. oktobra 1898: 54 20, 42, 39, 43 Duui „ „ „	27, 68, 2, 78 40
_ Imam v kleti pristno istersko črno ^ A. in belo vino od 18 do 30 kr. litr, kakor A i žganje, izvrstni tropinovec 60 do 80 litr. ^ Nadalje imam blizu 100 m. centov ru J dečega istrijanskega brinja za kuhati ^ W žganje Dalje fino olje po nizki ceni. ^ Mali vzorčki se zaradi zgube časa ne & &	pošiljajo.
S
^ (312)6-1
A. M. Fujman J
Dignano-Istra.	^
Razne stvari.
A 665/98.
azgrlas.
C. kr. okrajna sodnija v Celju oddelek I. naznanja: Dovolila se je prostovoljna sodna razprodaja zapuščinskih predmetov dne 25. sept. t. 1. v Langenfeldu umrle j učiteljice ročnih del Antonije Eilitz, kakor so isti zabi-lježeni v zapisniku primičnin z dne 11. oktobra 1898 in sicer pohištvo, obleka, perilo itd. ter sta v to določena
7 in 8. november 1898 od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne v bivšem njenem stanovanju Gosposka ulica (Schon-ova hiša). — Pripomni se, da se bodo oddajali zapuščinski predmeti le proti gotovemu plačilu onemu, ki največ obljubi ter je zdražbene stvari takoj odnesti. Prodalo se bo tudi pod vzklicno ceno.
C. kr. okr. sodnija v Celju odd. L, 21. oktobra 1898. :
Poziv kolesarskim društvoml
Odbor „kluba slovenskih biciklistov Ljubljana" je sklenil, da okrasi novo klubovo vežbališče z grbi (znaki) vseh slovenskih, kolesarskih društev. Zato prosi podpisani tajnik, da mu izvolijo omenjena društva poslati v kratkim po jeden izvod svojih znakov.
(311) i	Fran Souvan mlajši.
aiHHHHHHHNHHHHHHH^
s Zobozdravnico naznanilo. ~
Ker sem zadostil svoji vojaški dolžnosti, nastopil sem zopet svoje prejšno mesto pri dr. vsega zdravilstva A, Praun-seisu v Celji Ob tej priliki se priporočam sl. občinstvu in javim, da se v zc-bozdravniškem ateiierju g. dr. Praunseisa izvršujejo vsa zobozdravniška dela po — najnovejšem načinu in najsolidnejših cenah.
^ V Celji, 1 novembra 1898. (307) 3-1
2 Herman Petters, ^
mmm^nmmmmm^mmm^
(302) 2—2
Fladung, m p.
Hiša
pripravna za trgovino, ki ima vse potrebne prostore, da se letos v najem. Več pove
J"-u_rij Košenina
(308) 1	Gomilsko pri Celji.
Hiša z lepim vrtom
in krčmo ^ 2-1
pripravna tudi za malo trgovino v neki vasi blizu Žalca, kjer je posebno velik dohodek s hmeljem, se proda takoj. Cena 1800 gld. Več pove upravništvo tega lista.
Razglas!
Posojilnica v Mariboru podeli za šolsko leto 1898/99 iz ustanove rajnega gospoda Franca Rapoc a visokošolcem devet štipendij v znesku po 150 gld. a. v.
Pravico do teh štipendij imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja in tudi taki, ki se po dovršenih naukih pripravljajo za stroge skušnje v dosego doktorata.
Prošnje za štipendije, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o skušnjah in z indeksi vlože naj se pri posojilnici v Mariboru do 20. novembra 1898.
V	prošnji naj se tudi omeni, uživa li prosilec že od drugod kako podporo in v katerem znesku.
V	Mariboru, dne 29. oktobra 1888.
(310) 1
Ravnateljstvo.
Lepo posestvo,
srednje velikosti, na na prijaznem kraju, blizu Rimskih toplic proda ali da tudi v najem Franc Pečar, nadučitelj pri Sv. Marjeti blizu Rimskih toplic.	(309) 1
(Kuga na Dunaju.) Te dni umrla je tretja žrtva, strežnica Pecha. Za ostale bolnike baje ni več nevarnosti, vendar še ostanejo nadalje strogo izolirani. — Cesar je odlikoval več oseb Franc Jožefove bolnišnice, kjer je bila največja nevarnost. Podeljeno je petim sestram - usmi-ljenkam nov Elizabetni red, štirim zdravnikom vitežki križec Franc Jožefovega reda, trem zlati zaslužni križec s krono, med tem tudi dr. Ghonu iz Beljaka, oskrbnik bolnišnica, Rud. Diirr je dobil značaj cesarjevega svetovalca itd. Večina
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javimo tužno vest, da se je naša ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospica
Emilija Ipavic
po kratkem trpljenju na Dunaju, dne 10. vinotoka v starosti 22. let preselila v večnost. Zemeljski ostanki drage umrle prevažali so se iz Dunaja semkaj; 29. vinotoka ob 9. uri pred-poldne prenesli so se na tukajšno pokopališče k večnemu počitku.
Rajno priporočamo v blagi spomin. Št. Jurij ob j. ž., dne 31. vinotoka 1898.
Žalujoči starisi, bratje in sestre.
Najnovejše stroje za
pridelovanje živinske krme, kakor:
stroje za reza nje zmesi, rez-nice za repo in krompir, mline za drobljenje in -m ečkanj e, za parjenje živinske piče, prene-sljive štedilne kotlene peči z emajliranim ali z neemajliranim vložnimkotlom, za seno in slamo, na trijere-stroje izbiralnice izvanrednega dela, pri znanem izdelovanju
stoječe ali vozeče, za kuhanje in parjenje živinske krme, krompirja, za mnoge kmetijske in domače potrebe i. t. d , dalje stroje za turšico luščiti (robkalnice), čistilne mline za žito, stiskalnice stoječe in vozeče, , izdeluje in razpošilja z jamstvom najizvrstnejšem in najbolj pripo-
ročno gonjo,
Ph. Mayfahrt & Comp.
c. kr. izrecno priv. tovarna za kmetijske stroje, Hvalnica za železo in parna kovačija Dunaj, XX- Taborstrasse "7S-Odlikovana z nad 400timi zlatimi in srebrnimi svetinjami.
Ilustrovani katalogi z mnogimi priznalnimi pismi brezplačno — Iščejo se zastopniki in preprodajalci.
IDragi "bralci ^Domovine" 1
Svoji b: svojimi
Anton P. Kolenc
trgovec v Celji v „Narodnem domu" in „pri kroni".
Priporočam častiti duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Proti božičnim praznikom kupim vsako množino pitanih kapunov. Gospodinje glejte torej, da bodete začele pravočasno pitati, lepši ko bodo, dražji jih bodem plačal, — Nadalje kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsake vrste sadje tudi divji kostanj vsake množine, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi suhe gobe, orehe, suhe in sveže hruške, želod itd., vse po najvišjih cenah. — Častitim gg. duhovnikom naznanjem, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi. (293) 52—4 Z velespoštovanjem
Anton P. Kolenc
,Pri dobrem pastirju.'
Trgovec pri cerkvi
Dežniki za ženske in možke.
Iz klota, komad po .... gld. 150, 1'65,	180, 2-.
Iz pol svile in volne, komad po gld. 2 50, 2'80,	3'—, 3 50.
Iz same svile, komad po . . gld. 3 80, 4'—,	4 50, 5-—,
5'50,	6 50, 7-60.
Peter Kostič
Oelj3e Glavni "trg: štev.
Lastna tovarna stolov na Teharjih
zaloga Gospodska ulica štev. 13
se priporoča čast. duhovščini in si. občinstvu za napravo vsakovrstnega v njegovo stroko spadajočega dela. — V Gospodski ulici št. 13 vsprejemajo se vse poprave in pletenje.
fHH^"* Cene nizke, delo trajno,
Ceniki se pošiljajo na zahtevanje poštnine prosto in zastonj.
Vsa pismena naročila adresirati je pa treba na tovarno v Teharjih.	(299) 2—2
Točna postrežba!
Za jesensko in zimsko clobo priporoča svojo veliko zalogo modnega in konfekcijskega blaga
Podpisani vsprejma takoj v svojo trgovino samostojno, bolj resnobno in pošteno
^ prodajalko
izurjeno v manufakturnej stroki, katera mora znati tudi dobro računati.
Franc Kartin, trgovec
(304) 3—2	v St. Jurju ob juž. žel.
Najboljše strune
za gosli, kitaro, taraburico ali citre so za dobiti v trgovini
Drag". Hribar ja v Celji
Ritovška ulica št. 2
Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčevim boleznim, pospešujejo prebavljenje, čistijo kri, krepčajo želodec. Po teh kapljicah se izgube vse bolezni v želodcu in črevah ter se dobi dober tek. Paziti je treba i na varstveno znamko, ker le one krepilne šved-i ske kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šubida Zrinskega, bana hrvatskega.
Cena jedni steklenici krepilnih švedskih kapljic z natančnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naročila, ki znašajo 5 gld. in več pošiljajo se poštnine prosto.
Vrlo spoštovani gospod!
Moja žena je ležala tri mesece vsled trganja po udih in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostoboli" ustala je že po treh dneh, a danes pa, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč se Vam na tem izvanrednem mazilu ostajam pokoren sluga
IBar-tol Ijisičlsi-
V Strmcu pri Stubici, dne 22. travna 1898.
Mazilo proti kostoboli (Fluid) je vrlo dobro zdravilo proti trganju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu itd. Mazilo krepi izmučene žile, ter pomaga starim, ki trpijo na slabosti v nogah.
Vsaka steklenica mora biti previdena z varstveno znamko, t. j. s sliko Nikole Subida Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, koje nosi to varstveno znamko na steklenici. Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli z natančnim fiavo-dilom je 75 kr. Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje denar v naprej, naj priraCuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinjskomu
H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Spoštovani gospod!
Zahvaljujem Vas, ker ste mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsoboli. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, pa sta mi kašelj in prsobol skoro prenehala. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka ter zraven tudi 2 zavoja čaja proti kašlju. Z velespoštovanjem Vaš hvaležni
Jakob Suppan.
V Divači, dne 19. vinotoka 1897.
Trpotčev sok (Spitzwegerich-Saft), kateri deluje tako izvrstno zoper kašelj, prsobol, hripo, težkemu dihanju pa tudi za stare bolečine, dobiva se vedno svež v lekarni k Zrinjskomu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naj vsakdo pazi na varstveno znamko, ker le oni trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Subiča Zrinjskega, bana hrvatskega.
Cena steklenici trpotčevega soka z natančnim navodilom o vporabi je 75 krajcarjev.
Zraven trpotčevega soka je tudi dobro rabiti gorski čaj proti kašlju.
Cena jednemu zavoju gorskega čaja proti kašlju z natančnim navodilom je 35 kr.
Prvo kakor drugo se pošilja vsak dan po poStnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priloži za vozni list in za zabojček 20 kr.
Lekarna li Zrinjskomu
H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Cenjeni gospod lekarnar!
Pred kratkem časom sem si naročil od Vas jedno steklenico krepilnih švedskih kapljic, one so meni in mojim znancem tako dobro pomagale, da se Vam moram za to dobro zdravilo najtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še poslati tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju.
S spoštovanjem
"Vid Zanič
Modruš, dne 26. maja 1898.
Rudolf Tabor
Celje, Gosposka ulica št. 5
Priporoča se za izdelovanje oblek za gospode in dečke po najnovejših nošah.
Velika zaloga
vsakovrstnega modnega sukna ter iz-gotovljenih oblek za gospode in dečke.
Haveloki po najnižjih cenab.
Priporoča se za mnogobrojna naročila
Rudolf Tabor
tomitnrfmmmamm