NOVI TEDNIK odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič ŠT. 13 - LETO 51 - CEUE; 28. 3.'96 - CENA 220 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic Stavka ljudi v belem Ko so izčrpane vse druge možnosti. Kalcšen je naš odnos do stavk? Stran 9. v nedeljo o samoprispevku in volitve. Stran 2. Divjad opustošila plantažo. Stran 14. Kmečke ženske potujejo na morje. Stran 12. Pasijon-igra o božji martri. Stran 12. Pesem nas druži - zlati jubilej MPZ skladateljev Ipavcev. Stran 9. Publikum brez Jarca. Stran 18. Smrklje se igrajo. Stran 24. Podmiljšak žrtev podtikanj in izsiljevanj? Stran 25. fave poplesujejo, zavijajo z očmi, potem sledi popolna paraliza. Je govedina nevarna za ljudi? Kaj pravijo slovenski veterinarji? Vroča tema na strani 7. NOVI TEDNIK DOGODKI Celjski grbi podeijeni Celjski občinski svetniki so minuli četrtek potrdili predlagane štiri noniinirance za letošnja najvišja občinska priznanja. Celjske grbe - dva zlata, srebrnega in brona- stega - bodo dobitnikom podelili na osrednji slovesnosti ob prazniku Mestne občine Celje 11. aprilu. Zlati celjski grb letos prejmeta Celjski plesni orkester Žabe ob 50-letnici uspešnega delovanja in Marjan Pielec za življenjsko delo na področju gospodarstva, ki je pomembno prispevalo k razvoju Celja in uspešnosti njego- vega gospodarstva. Dobitnik Srebrnega celjskega grba je letos Dekanijska Karitas Celje za pomembne uspehe na področju humanizma in dobrote do sočloveka v stiski, Bronasti celjski grb pa bo za izdajo romana Veliki voz prejel pisatelj Miloš Mikeln. Občinski svetniki so nominacije Celjskega plesnega or- kestra Žabe, Dekanijske Karitas Celje in Miloša Mikelna potrdili brez razprave, vročo polemiko o primernosti podelitve Zlatega celjskega grba Marjanu Prelcu pa je sprožil svetnik Janez Čmej. Vendar so po dolgotrajni , razpravi svetniki z večinsko podporo odločili, da si Mar- I jan Prelec za svoje življenjsko delo zasluži najvišje občin- 1 sko priznanje. IS; Novo vodstvo SDSS Kozje Na volilni konferenci so člani občinskega odbora SDSS Kozje minulo nedeljo razrešili dosedanjo vodstvo in izvolili novo, 7- člansko predsedstvo, za predsednika pa izbrali Ivana Leskovška iz Ješovca pri Kozjem. IS O svetovnem nazoru Socialdemokratski krščanski forum in Mladi socialdemokrati 'iz Celja pripravljajo v petek, 29. marca, ob 18. uri v mali dvorani kina Union na Krekovem trgu predavanje >Svetovni nazor in svetovno nazorska praznina med mladimi<. V goste so povabili priznano predavateljico dr. Angelco Žerovnik s Pedagoškega inštituta. T.S Pomembne odločitve na Šentjurskem V nedelio referendum o samoprispevku ter volitve Krajani vseh krajevnih skupnosti šentjurske občine se bodo v nedeljo, 31. marca, odločali hkrati o uvedbi sa- moprispevka ter na volitvah v svete KS. O samoprispevku se bodo odločali zato, ker bremenijo občinski proračun velike naložbe v gradnjo do- ma upokojencev, nov vodo- vod in telefonijo, prihodnje leto pa najbrž še gradnja no- ve prevorske šole. V enajstih KS tako ostaja preveč po- treb, denarja pa ni, zato bi pospešili razvoj s pomočjo samoprispevka. Samoprispevek bo krajev- ni, saj bi denar zbirali po po- sameznih krajevnih skupno- stih, kjer bi o njem tudi odlo- čali. Pri posameznih krajev- nih investicijah bi nato na občini pomagali z denarjem iz proračuna, skupaj pa bi kandidirali tudi za državni denar, na razpisih različnih ministrstev. Če bo v krajevnih skupno- stih šentjurske občine v ne- deljo prišlo do odločitve za samoprispevek, bi zaposleni krajani plačevali po 2 od- stotka od neto plače, 6 od- stotkov bi plačali od katastr- skega dohodka, obrtniki in podjetniki bi prispevali po 2 odstotka od zavarovalne os- nove, upokojenci po 1 odsto- tek od neto pokojnine, zapo- sleni v tujini po 2 odstotka povprečne slovenske plače v gospodarstvu v preteklih treh mesecih, vikendaši iz drugih občin pa po 150 mark na leto. V prihodnjem petletnem obdobju bi v KS Blagovna uredili šolsko okolico, poma- gali pri nakupu gasilskega kombiniranega vozila, ure- jali ceste ter avtobusna po- stajališča in skrbeli za učin- kovito zimsko službo. V KS Dobje pri Planini bi spet predvsem posodabljali (in vzdrževali) krajevne ceste, pomagali pri posodobitvi ve- žice in pokopališke ceste, pri ureditvi šolske okolice ter delu organizacij in društev. V KS Dramlje bi veliko po- zornosti namenili lokalnim ter krajevnim cestam (v KS je nad 50 kilometrov posodo- bitve potrebnih cest, imajo še makadamske lokalne ter celo makadamsko regional- no cesto), vodooskrbi, ureja- nju naselij, društveni in kul- turni dejavnosti, dokončanju doma krajanov ter javni raz- svetljavi. V KS Kalobje na- meravajo asfaltirati, prispe- vati denar za šolarje, pa za vzdrževanje vodovodov, po- kopališča, odvoz smeti ter odvod odplak, ki grozijo pit- ni vodi. V KS Loka pri Zu- smu bi zgradili šolsko telo- vadnico ter avtobusno po- stajališče v Loki, posodobili tri lokalne ceste, vzdrževali ter posodabljali krajevne ce- ste, v programu pa imajo tu- di vodooskrbo. V KS Planina bi po podrobnih letnih načr- tih v petih letih posodobili nad 10 kilometrov krajevnih cest, vzdrževali 27 kilome- trov krajevnih cest, komu- nalno urejali naselja, začeli z gradnjo večnamenskega do- ma ter urejali pokopališči na Planini ter v Šentvidu. V KS Ponikva hočejo asfaltirati 13 cestnih odsekov, prispevali pa bi tudi za delovanje KS, sanacijo in vzdrževanje cest, vodni zbiralnik Ponikva- Dolga Gora, pokopališko ograjo ter cesto Golež-Man- suti. Velike potrebe imajo tudi v KS Prevorje, kjer je v programu gasilski dom s prostori za KS in društva, posodobitev krajevnih cest, komunalna dejavnost, pitna voda ter javna razsvetljava. V KS Slivnica so podrobno načrtovane naložbe po va- ških skupnostih, vključujejo pa tudi vzdrževanje in grad- njo nekategoriziranih cest, urejanje središča Gorice, varstvo okolja, delovanje KS ter društev in organizacij. V KS Šentjur-mesto bi name- nili zbrani denar za ekološko V nedeljo bodo po krajevnih skupnostih obenem izvedli pr- ve strankarske krajevne voli- tve v občini, v svete KS. Kan- didatov jc 249, večinoma iz- branih na zborih volivcev. sanacijo mesta, boljšo pro- metno varnost, ozelenitev, pitno vodo, kulturne objekte ter za podvoz v Hruševec. V KS Šentjur-okolica poudar- jajo v progi-amu gradnjo av- tobusnih postajališč ter pločnikov v Novi vasi, Vrb- nem in Stopčah, vzdrževanje in rekonstrukcijo krajevnih cest, javno razsvetljavo, od- voz zabojnikov, vodooskrbo in podobno. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci, ki jo je sklicalo šentjursko občinsko vodstvo, so povedali, da pričakujejo posebno zanimanje za samo- prispevek v krajih, kjer je potreb največ. Posamezniki Plačani krajevni samoprispe- vek bi od osnove za dohodnino odšteli. Plačevanja samopri- spevka pa so oproščeni pre- jemniki invalidnin, denarnih nadomestil za telesno okvaro ter dodatka za pomoč in po- strežbo, pokojnin, ki so nižje od tistih za polno pokojninsko dobo ter kmečkih starostnih pokojnin, štipendij in delav- skih plač, ki so nižje od zakon- sko določenih. menijo, da bi lahko bila izje- ma KS Šentjur-mesto, ker pa si tu izredno želijo podvoz v Hruševec, bo zanimanje najbrž večje kot so mislili. Podvoz bo brez soudeležbe krajanov težko uresničiti. BRANE JERANKO Desetletnica partnerstva Minuli konec tedna je Ce- lje obiskala 8-članska dele- gacija nemškega mesta Gre- venbroich, s katerim" je me- sto ob Savinji pred desetlet- jem podpisalo pogodbo o partnerstvu med mestoma. Župan Mestne občine Ce- lje Jože Zimšek je v soboto dopoldne ob tej priložnosti pripravil slovesen sprejem, na željo Grevenbroichanov pa bo osrednja slovesnost ob 10-letnici partnerskih odno- sov s ponovnim podpisom partnerske listine v začetku jeseni pri njih. Partnerski mesti že deset- letje vežejo tesni stiki na športnem, kulturnem in hu- manitarnem področju, zdaj pa sta se oba župana zaveza- la, da v naslednjih mesecih občinski upravi pripravita tudi skupen program gospo- darskega sodelovanja. Gre- venbroich je doslej Celju ve- liko pomagal na humanitar- nem področju, predvsem ve- lja omeniti pomoč po novem- brski poplavi leta 1990 ter modernizaciji splošne bol- nišnice, tamkajšnji Rdeči križ pa tesno sodeluje s celj- skim občinskim odborom in tudi Karitas pri oskrbi be- guncev. Celjani so grevcnbroich- sko delegacijo na čelu z žu- panom Erichom Heckelman- nom, direktorjem mestne uprave Heinerjem Kiipper- jem in predsednico organi- zacije Rdečega križa Heide- marie Schreyeck ponovno povabili v goste v času jesen- skega Mednarodnega obrt- nega sejma, dotlej pa naj bi bili že znani prvi okvirji tes- nejšega gospodarskega sode- lovanja. Med tridnevnim obiskom v Celju so gostje iz partnerskega mesta želeli čimbolj spoznati mesto in njegovo okolico, po petkovih delovnih razgovorih in so- botnem dopoldanskem slo- vesnem sprejemu pa so obi- skali še Splošno bolnišnico Celje in Muzej novejše zgo- dovine, popoldne pa izkori- stili za podroben ogled me- sta in okolice. V nedeljo so si ogledali Pokrajinski muzej, na željo župana Heckelman- na, ki je navdušen jadralni letalec, obiskali levško leta- lišče, nato pa so se mudili še ob Šmartinskem jezeru in na Celjski koči. IS, Foto: SHERPA Zvonovi za papeža V žalskem Ferralitu so ko- nec minulega tedna začeli z ulivanjem štirih zvonov, na- menjenih cerkvi svetega Duha v Ljubljani. Skupna teža vseh štirih zvonov bo 2678 kilogra- mov, največji zvon bo težak 1203 kilograme, najmanjši, ki bo ulit pod zaporedno številko 1315, pa bo težak 326 kilo- gramov. V petek so v Ferralitu začeli z ulivanjem dveh zvonov, za- četek del je blagoslovil duhov- nik iz cerkve svetega Duha iz Ljubljane. Preden bodo zvo- novi zadoneli v ljubljanski cerkvi, pa jih bodo med pape- ževim obiskom v Sloveniji po- stavili tudi na prireditvenem prostoru v Ljubljani, kjer se bodo verniki srečali s pa- pežem. IB Foto: EDI MASNEC P6 DRŽAVI Uradno o obisku papeža LJUBLJANA, 26. mar. ca (Dnevnik) - Tiskovni urad Svetega sedeža je urad- no sporočil, da bo papež Ja.' nez Pavel II. od 17. do 19,' maja letos obiskal Slovenj, jo. Med pastoralnim obi. skom bo obiskal Ljubljano, kamor bo z letalom prispe) v petek dopoldne in Mari. bor, od koder bo v nedeljoj popoldne odpotoval nazaj v Rim, mudil pa se bo tudi v Postojni. To bo prvi pape- žev obisk v Sloveniji, sicer pa tretje letošnje potovanja izven Italije. Papež bo v Slo- veniji praznoval tudi svoj 76. rojstni dan. Polemično o zunanji politii(i LJUBLJANA, 26. mar, ca (Delo) - Poslanci držav-j nega zbora so na izredni se^ ji razpravljali o slovenski zu- nanji politiki, predvsem oi odnosih z Evropsko unijcj Italijo in Natom. Namen sklica seje in obravnava in sprejem sklepov o strateških zunanjepolitičnih ciljih. Pre- težni del razprave je izzve- nel v znamenju ostrih kritik nastopa zunanjega ministra Zorana Thalerja, kije uvoj doma predstavil poglede na zunanjo politiko. Vloge do konca tedna LJUBLJANA, 26. mar- ca (Dnevnik) - Polovira^ družin upravičencev do otroškega dodatka vlog še ni oddala, čeprav je zadnji rok za oddajo vlog na centrih za socialno delo do konca ted- na, opozarjajo na ministrs- tvu za delo, družino in so- cialne zadeve. Po območjih je delež oddanih vlog razli- čen, na Celjskem na primer je vloge oddalo dve tretjini družin, na območju Ljublja- ne pa niti polovica doseda-' njih upravičencev. Plače še neusklajene LJUBLJANA, 26. mar ca (Dnevnik) - Tudi po zad- njih pogajanjih predstavni- ki delodajalcev, sindikatov in vlade niso našli skupne- ga jezika glede plač. Delo- dajalci želijo nadzor nad de; janskimi plačami, da ne bi prehitro naraščale, pri tem pa se razhajajo s sindikati, vla- do in celo sami med seboj. _^ Odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B. Poklic. Urednica Petice: Tatjana Cvim llrcdnišlvo: Maijela Agrcž, Iren' Baša, .lanja Intihar, Brane Jeranko Ksenija Lekič, Edi Masnec, UršK) Selišnik, Ivana Stamejčič, Žeijk" Zuic. Tehnični urednik: Fraiij" Bogadi, pomočnika: Rolx;rt Koj' Icrer, Igor Šarlali. Oblikovanj«' Minja Bajagič. Tajnica urcdnt^ tva: Mojca Marot. Naslov urednLpomembnim< po- dročjem, zakonodaja, po- membna za >malega< člove- ka, pa ostaja potisnjena ob stran. Ljudje, ki so se v Celju obrnili na varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka pa so izpostavljali še svojo priza- detost zaradi dela sodišč, upravnih in policijskih po- stopkov ter stanovanjsko, davčno in denacionalizacij- sko problematiko. I. STAMEJČIČ Šoštanjčani za ekološko takso Nekdaj so v Šoštanju, v po- vezavi z občino Velenje delo- vali 3 skladi: Sklad stavbnih zemljišč, Stanovanjski sklad in Sklad za varstvo okolja. Ker je tovrstno delo kljub spremenjenim občinskim me- jam in nedorečeni delitveni bi- lanci še naprej potrebno, je občinski tajnik Peter Rezman šoštanjskim svetnikom na zadnji seji predlagal takšno organizacijo uprave, ki bo lah- ko naprej opravljala te naloge. Za Sklad stavbnih zemljišč bo delo pogodbeno opravljala davčna uprava, sredstva pa bodo prenesli v občinski pro- račun. Ker je v nekdanji ve- lenjski občini lastnina še skupna, prihaja do manjših zapletov, kar občutijo tudi iskalci stanovanj. Zaradi tega v Šoštanju menijo, da bi v ob- čini po teritorialnem principu upravljali s stanovanji, dokler ne bo dorečena delitvena bi- lanca. Ekološki sklad že prej ni po- polnoma zaživel, v občini pa naj bi ga obudili s pomočjo odloka o taksah za varstvo okolja. V bistvu lahko lokalne skupnosti predpišejo svoje takse za obremenjevalce oko- lja, v Šoštanju seveda za TEŠ. Odlok so svetniki sprejeli kot Še največ težav je šoštanjskim svetnikom na zadnji seji pov- zročilo odločanje o tem, ali po- trebujejo sekretarja sveta ali ne. Po izračunih župana Meni- ha bi sekretar lahko opravil največ 30 delovnih ur na me- sec, zato ga ne bodo posebej zaposlili. osnutek, vrednost točke pa bo določal župan na podlagi po- datkov, ki jih bo prejemal od uradnih služb. Po nekaterih izračunih naj bi konkretno za TEŠ to pomenilo nekaj več kot 9.5 milijonov tolarjev, od tega bi morali 38 milijonov izplača- ti v gotovini, razlika pa bi se upoštevala na podlagi sklenje- nih sporazumov s KS. US Brez razprave o braslovškem ravnatelju Žalski svetniki naj bi na četrtkovi seji odločali o imenovanju ravnatelja os- novne šole Braslovče Emi- lijana Ribiča, vendar so točko umaknili z dnevnega reda. Sredi marca je na- mreč začela veljati nova zakonodaja, po kateri rav- natelje imenujejo sveti za- vodov šol, dokončno pa jih potrdi minister za šolstvo in šport. Svet zavoda bra- slovške osnovne šole je za ravnatelja med tremi kan- didati že pred veljavnostjo nove zakonodaje izbral Emilijana Ribiča, zato je večina svetnikov menila, da njihovo soglasje ni več potrebno. IB ORDINACIJE IN POSVETOVALNICE V ZDRAVILIŠČU ZDRAVILIŠČE LAŠKO L^SKO SAMOPLAČNIŠKA FIZIATRIČNA AMBULANTA od ponedeljka do sobote dopoldan SAMOPLAČNIŠKA DERMATOVENEROLOŠKA AMBULANTA dr.med. Slobodan Vujasinovič - od ponedeljka do petka SAMOPLAČNIŠKA ORTOPEDSKA POSVETOVALNICA dr. Matjaž SAJOVIC, specialist ortoped - vsak četrtek popoldan SAMOPLAČNIŠKA ORTOPEDSKA POSVETOVALNICA ortopedi Bolnišnice VALDOLTRA - vsak petek popol- dan PSIHOLOŠKA SVETOVALNICA Marjana Božič-Robida, dipl.psiholog - vsak torek po- poldan SAMOPLAČT^IŠKA AMBULANTA KIRURGA TRAVMATOLOGA a/ travmatolog UKC Ljubljana - vsak petek dopoldan b/ travmatolog Bolnišnice Celje - vsak torek popoldan Informacije in rezervacije po telefonu, št. 063/ 731-336. Dražji vrtci Starši bodo po prvem aprilu plačevali višje račune za otro- ke v vTtcih žalskega Vzgojno varstvenega zavoda Janko Herman. Cena bo višja za 7,4 odstotke. Višje cene so potrdili svetni- ki na četrtkovi seji. Cena pro-,.- gramov na otroka znaša slabih * 28 tisoč tolarjev. Najvišji zne- ski, ki jih bodo plačevali star- ši, bodo znašali v oddelkih od enega do treh let 14.729 SIT, v oddelkih od treh do sedmih let 12.761 SIT, petumi program za mlajše otroke bo veljal 8.332 SIT, petumi program priprave na šolo 7.474 SIT in triurni program brez prehrane 3.218 SIT. Najnižji prispevek staršev k polni ceni programa bo od pnega aprila 7.748 SIT. Višjim cenam je najbolj od- ločno nasprotoval svetnik Franc Sušnik z Vranskega. Po njegovem ne more podpirati višjih cen, dokler občina ni pripravljena urediti problema otroškega varstva v njihovem kraju, saj imajo vrtec deloma v prostorih šole, deloma pa v prostorih krajevne skupnosti, kjer so za potrebe vrtca morali urediti kar sejno sobo krajev- ne skupnosti. Vodja oddelka za gospodar- stvo in negospodarstvo Tanja Razboršek-Rehar pa mu je v zvezi s temi očitki odgovorila, da bo problem vrtca na Vran- skem rešen takrat, ko bo ra- zrešen tudi problem šole na Vranskem. To vprašanje pa je vezano na šolo v Taboru, ki je danes podružnica vranske os- novne šole. Taborčani zahte- vajo popolno osemletko, temu pa nasprotuje ministrstvo. In dokler se ne ve, kakšna bo v prihodnje katera šola, je tudi nemogoče načrtovati gradnjo novih oddelkov na Vranskem ali v Taboru. Prav tako je vprašanje, kje bodo upravni prostori morebitne občine Vransko. Če bodo v prostorih sedanje krajevne skupnosti, potem v tej stavbi ne morejo načrtovati vrtca. Skratka, za- pleten klobčič, ki se bo odvijal še nekaj časa. IB PO SVETU Bolezen norih krav seje paniko Britanska vladajo prvič jav- no priznala, da obstaja mož- nost povezave med t. i. bolez- nijo norih krav in Creutzfeldt- Jakobovo boleznijo, ki priza- dene ljudi. Obe bolezni imata podobne simptome. Gobasti goveji encefalitis, ki seje v Ve- liki Britaniji prvič pojavil pred desetimi leti, govedi uničuje možgane in povzroča agresiv- nost. Tudi Creutzfeldt-Jakobo- va bolezen pri ljudeh uniči možgane in je neozdravljiva. Za njo v Veliki Britaniji pov- prečno umre 50 ljudi letno. Vendar za zdaj še ni znano ali in če, kako se bolezen prenaša iz govedi na človeka. Številne države - doslej že več kot 20 - so zato iz Velike Britanije pre- povedale uvoz govedi, goveje- ga mesa in drugih govejih iz- delkov. Britanska vlada ne iz- ključuje možnosti, da bo treba zaklati vseh 11 milijonov glav govedi v državi. Minister za kmetijstvo Hogg meni, da bo to potrebno predvsem pri sta- rejših živalih, saj so pri gove- du, mlajšem od 30 mesecev, opazili zelo malo primerov en- falitisa. Sarajevo spet združeno Dobre tri mesece po podpi- su Daytonskega sporazuma je Sarajevo spet združeno. Velik uspeh za pogajalce, ki so si to prizadevali med štiriletno voj- no, in majhen za ljudi, ki so iz mesta zbežali. Mesto je sicer res spet zdniženo, vendar leži na ruševinah vseh srbskih predmestij, ki so jih njihovi prebivalci zažgali, preden so jih zapustili. Zaradi vpliva pro- pagande svojih voditeljev so celo izkopali grobove svojcev in množično zapustili domove, v katerih so živeli stoletja. Sr- bov v mestu torej v glavnem ni več, tako da ni moč govoriti o multikultumem mestu, ki so si ga nekateri zamislili, zato se združitve mesta redkokdo re- snično veseli. Pred bosansko državo so zdaj nove naloge - predvsem čimprej izvesti voli- tve in vrniti begunce in preg- nance na svoje domove. Poleg tega pa morata obe strani brez- pogojno izpustiti vse ujetnike, saj bo sicer drugače mednarod- na skupnost - kot so zagrozili na srečanju kontaktne skupine v Moskvi - od vojne osiroma- šeni državi ukinila vso pomoč. V naslednjih 30. dneh se mo- rajo vse čete, ki so še nameš- čene po BiH, umakniti v voja- šnice, v tem času pa morajo tu- di s cest umakniti mine in po- skrbeti, da bo po njih stekel neoviran promet. Rusija nasprotuje širitvi Nata Generalni sekretar zveze Na- to Šolana je obiskal Rusijo, kjer se je pogovarjal z vsemi pomembnejšimi ruskimi poli- tiki. Z Jelcinom sta debatirala predvsem o načrtovani širitvi Sevemoatlantske zveze proti Vzhodu, čemur ruski predsed- nik ostro nasprotuje. Zahod bo verjetno zdaj ubral drugo tak- tiko - Nato se bo na V^od ši- ril v vsakem primeru (kljub ru- skem nasprotovanju), kar je potrdil tudi ameriški državni sekretar Christopher med obi- skom v Moskvi. Vendar pa bo glede širitve oziroma njenega datuma Se malo počakal, na- mreč da bodo v Rusiji mimo predsedniške volitve. Z more- bitnim prehitrim širjenjem bi namreč samo pomagal Jelcino- vim nasprotnikom v volilnem boju. Kajti zjiano je, da kdor v Rusiji najglasneje kritizira Za- hod in kdor najpogosteje na- pada Nato, ima tudi največ možnosti 7ja zmago. Rusija je sicer leta 1994 podpisala Na- tov program Partnerstva za mir in v Bosno v okviru mednarod- nih enot poslala 1600 vojakov, to pa je tudi edino sodelova- nje med Natom in Rusijo. Ob morebitni zmagi komunistič- nega kandidata na predsedniš- kih volitvah ZJuganova pa je Šolana dejal, da bodo v Natu pozorni na to, kaj bodo politi- ki delali in ne na to, kaj bodo govorili. Tajvan bo še naprej kitajski Na Tajvanu so bile prve de- mokratične volitve v zgodovi- ni otoka. Pred volitvami je bi- lo sicer precej ugibanj, kako se bo vse skupaj končalo, saj kot je znano, je Kitajska le dober teden pred volitvami izvajala vojaške vaje blizu Tajvanske- ga preliva. Vendar so volitve potekale mirno, zmagovalec pa je postal 73-letni sedanji predsednik Lee Teng-Hui, ki bo tako v zgodovini zapisan kot prvi arhitekt demokratiza- cije Tajvana, ki je potekala brez prelivanja krvi. Lee je si- cer privržen pobudi za združi- tev s Kitajsko, vendar pa je v svojem predvolilnem boju os- tro obsodil kitajsko razkazova- nje vojaške moči v bližini taj- vanske obale. V Pekingu so se na volitve odzvali in dejali, da jih ne priznavajo, kakor tudi da ne priznavajo zmagovalca. Predstavnik vlade je dejal, da volitve ne bodo spremenile statusa otoka, ki ostaja del ki- tajskega ozemlja, saj je neod- tuljiv del Kitajske. V Pekingu se še dejali, da bodo v prime- ru, če bo Tajvan razglasil neodvisnost, ali če se bo v re- ševanju tega vprašanja vmeša- la kaka tuja sila, sprejeli vse ukepe, ki so potrebni za do- končanje združitve države. Thaler išče podporo Slovenski zunanji minister Thalerje v Pragi sodeloval na srečanju zunanjih ministrov držav vzhodne in srednje Evrope, ki se gaje udeležil tu- di ameriški državni sekretar Christopher. Vodja sloven- ske diplomacije je na srečaiiju poudaril, da lahko integracija Evrope in širitev zveze Nato potekata le v primeru dobro- sosedskih in stabilnih odnosov med državami. Pogoj za to pa je spoštovanje predpisanih in sprejetih mednarodnih spora- zumov. Thalerje imel tudi več bilateralnih srečanj, v pogovo- ru s Christopherjem pa je na- povedal skorajšnji začetek dia- loga za polnopravno članstvo Slovenije z zvezi Nato. Izrazil je še pripravljenost Slovenije za sprejem obveznosti in od- govornosti za skupno krepitev varnosti in dodal, daje naša dr- žava pripravljena prispevati svoj delež Natu pač na teme- lju gospodarskih kazalcev. Thaler je iz Prage odpotoval v Nemčijo, kamor ga je povabil nemški zunanji minister Kin- kel. Ta je menil, da mora priti do podpisa asociacijskega spo- razuma Slovenije z EU, kar Nemčija zelo podpira. Kinkel je Thalerju še zagotovil, da na- merava slovenski primer prib- liževanja petnajsterici odloč- neje postaviti na dnevni red sveta ministrov EU. Damjan Kosec (PopTV) St. 13. - 28. marec 1996 NOVI TEDNIK GOSPODARSTVO 5 O Iforiščenlu vrelcev v Rogaški Slatini so v petek podpisali pogodbo o sodelovanju med Zdravstvom d.o,o. (iz sklopa Zdravilišča), Ko- linsko ter njenimi Rogaš- kimi vrelci. Gre za bodoče odnose ter povezovanje v novih lastniških razmerjih, med zdravniki iz Zdravstva in Centrom za raziskovanje mineralnih vod ter Rogaš- kimi vrelci, saj so vrelci osnova slatinskega zdravi- liškega turizma. Podpiso- vanja pogodbe se je ude- ležil generalni direktor Kolinske Ljubljana, Lojze Deželak. BJ Plača za pet dni Dela¥cl v Škof JI ¥asl nezailo¥oUnl s potekom stečajnega postopka In oHločItvaml stečajnega upravitelja Minuli petek je stečajni upravitelj Tovarne volnenih odej v Skofji vasi Zvone Hudej povabil nekdanje delavce na izplačilo plač za junij 1995. To je bil mesec, ko je približno 60 delavcev stavkalo, zato jim je stečajni upravitelj dodelil plačo le za pet dni. Tovarna volnenih odej v Škofji vasi je šla v stečaj v začetku julija lani. Zaposleni so plačo za lanski februar dobili 29. septembra lani, 13. oktobra so prejeli plačo za marec 95, minuli petek pa še nekaj tisočakov za lanski junij. Poleg tega podjetje dolguje delavcem še lanski regres, plačilo prevoznih stroškov ter razliko na račun prenizkih plač v preteklih letih. Delavci so ogorčeni predvsem zaradi zadnjega izplačila, saj so kljub stavki hodili v tovarno cel mesec, zato se jim ne zdi prav, da jim je stečajni upravitelj priznal zgolj pet dni v mesecu. Stečajni upravitelj Zvone Hudej je v zvezi s tem povedal, da je njegova odločitev v skladu s kolektivno pogodbo, ki določa, da delavcem v primeru, ko stavkajo cel mesec, pripada nadomestilo za pet dni. Po njegovih zagotovilih bodo delavci dobili tudi denar za lanski april in maj ter razliko do plač po kolektivni pogodbi, vendar takrat, ko se bo nabralo dovolj denarja. Prav tako stečajni upravitelj računa na izplačilo regresa, ki pa se bo izplačal iz stečajne mase, medtem ko se plače izplačujejo iz stroškov stečajnega postopka. V zvezi s potekom stečajnega postopka se Zvone Hudej strinja, da se odvija zelo počasi. "Doslej se ni pojavil resen interesent, ki bi nadaljeval proizvodnjo v obstoječih prostorih, čeprav smo se z nekaterimi ljudmi pogovarjali o najemu. Nepremičnine zaenkrat ne moremo prodati, tudi če bi imeli kupca. Tovarna je bila nekoč v zasebni lasti, kasneje jo je lastnik podaril državi, danes pa dediči zahtevajo vrnitev premoženja oziroma ponovno proučitev darilne pogodbe. Zaradi tega so nepremičnine izvzete iz prodaje, sama oprema pa tudi nima vrednosti, če se proizvodnja ne nadaljuje. Zato bo na odločitev treba počakati še nekaj časa. Posamezne manjše objekte pa smo že oddali v najem, s tem denarjem pokrivamo fiksne stroške, na račun teh prilivov so tudi delavci dobili del denarja." In kaj o junijski plači za pet dni menijo v sindikatu? Forto Turk, ki v sindikatu pokriva področje tekstilne industrije je povedal, da je v primeru, ko delavci stavkajo mesec dni, po kolektivni pogodbi res možno izplačati samo pet dni. V .primeru Tovarne volnenih odej v Škofji vasi pa bodo razmere še proučili. Delavci so namreč v času stavke v večini primerov imeli na voljo še celoten dopust, tako da bi jim lahko pripadala plača za celoten lanski junij. Dogovor o tem bodo poskušali doseči s stečajnim upraviteljem Zvonetom Hudej em. IRENA BAŠA Celeia v korak z Evropo V Žalcu so poitellll tradicionalna priznanja najboljšim rejcem - Prekoilnl pokal Francu Brišniku "Lani je Mlekarna Celeia odkupila, predelala in proda- la približno 45 milijonov li- trov mleka, kar je 20 odstot- kov več kot leta 1994, poslov- no leto smo zaključili s 5 mili- joni tolarjev dobička, Celeia pa se trenutno uvršča na tret- je mesto med slovenskimi mle- karnami," je med drugim na ponedeljkovem srečanju z rej- ci v žalskem hotelu povedal di- rektor mlekarne Zdravko Po- čivalšek. Letos nameravajo v Arji vasi odkupiti približno 50 milijonov litrov mleka, po Počivalškovih besedah pa bodo v prihodnje na- menili največ pozornosti obvla- dovanju stroškov ter pripravam na čas, ko bo Slovenija postala del Evropske unije. Mlekarna Celeia vsekakor namerava sode- lovati v teh procesih, zato je po- trebna racionalizacija, povezo- vanje z drugimi mlekarnami in skrb za dobro kvaliteto. V zve- zi z usodo obrata nekdanje si- rarne v Šmarju je direktor po- vedal, da imajo v pripravi še vedno tri možnosti, prva je su- šenje sirov, druga proizvodnja sladoledov in tretja proizvodnja plesnivih sirov. Na srečanju v Žalcu so zatem podelili priznanja vsem tistim rejcem, ki so lani v mlekarno oddali preko 90 tisoč litrov mle- ka oziroma trem najboljšim rej- cem v posameznih kmetijskih zadrugah. V KZ Laško je prvo mesto osvojilaNada Pražnikar (41.641 litrov mleka), v KGZ Slovenske Konjice Milica Faktor (92.058), KZ Braslov- če Janko Turnšek (66.009), KZ Gotovlje Branko Ogra- jenšek (119.475), KZ Petrov- če Bojan Čretnik (68.155), KZ Polzela Anton Mešič (158.485), KZ Prebold Marta Cilenšek (58.889), KZ Šempe- ter Ivan Povše (58.292), KZ Tabor Angela Širše (38.388), KZ Trnava Gomilsko Anton Rožič (112.576), KZ Vransko Andrej Rovan (52.312), KZ Šaleška dolina Franc Rotnik (258.031), KZ Celje Anton Turnšek (97.622), KZ Šmarje Vili Novak (102.735), Mlekar- ska zadruga Arja vas Franc Brišnik (272.361) in KZ Šent- jur Jože Mastnak (134.230). Med vsemi zadrugami so la- ni največ mleka oddali v KZ Šmarje in sicer dobrih 7 mili- jonov litrov^ Štirim največjim rejcem so v Žalcu podelili še ta- ko imenovane golide. Prejeli so jih Franc Brišnik, kije kot naj- večji rejec osvojil tudi prehod- ni pokal, golido za drugo mesto je osvojil Marjan Rek iz KGZ Prevalje, tretjo Franc Rotnik, med kozjereje! pa je golido do- bil Franc Videč iz Vodruža, ki je oddal 25.548 litrov kozjega mleka. IB V Mlekarno Celeia so lani največ mleka oddali Franc Brišnik, Marjan Rek in Franc Rotnik, med kozjerejci pa je prvo mesto osvojil Franc Videč Foto: EDI MASNEC Priprave na konkurenco Telekom bo v Celju začel priključevati ISDN priključke Kljub temu, da je celjska poslovna enota Telekoma v zad- njih letih posvečala veliko pozornost razvoju telekomunikacij na območju celjske regije ugotavljajo, da območje še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem. V zadnjih petih letih so sicer dosegli, da se je število telefonskih naročnikov s 17,7 na 100 prebivalcev dvignilo na 25,2, vendar je v slovenskem me- rilu dosežena gostota skoraj 31 naročnikov na sto prebival- cev. V prihodnjih letih bodo zato skušali pokritost s telefoni še iz- boljšati, saj je brez priključka še 28 tisoč gospodinjstev. To so med drugim povedali na novi- narski konferenci, ki jo je vodil Jože Palčnik, pomočnik gene- ralnega direktorja Telekoma Slovenije. Več kot 64 tisoč naročnikom naj bi se letno pridružilo še 6500 novih, kar pomeni naložbo v vi- šini 1,5 milijarde tolarjev letno. Povpraševanje je še vedno več- je od ponudbe, saj imajo 9 tisoč vlog za telefonski priključek, tam, kjer priključevanje ni mo- goče, pa ljudje zanje niti ne za- prosijo. Letos bodo korenito posegli v 34 od 64 central. Tudi tokrat ne bo šlo brez sodelovanja ob- čin in krajanov. Z občinami Šentjur, Šmarje, Vitanje, Roga- tec in Šoštanj so sklenili dodat- ne pogodbe, občine, ki so de- mografsko ogrožene, pa lahko kandidirajo za sredstva iz re- publiškega proračuna. Kar 14 občin od 22 je na našem območ- ju prijavilo različne projekte vlaganja v telekomunikacije. Si- cer pa je za naročnika cena od- visna od potrebnih naložb in se giblje od 300 do 1400 DEM za priključek. Enotna cena 103 ti- soč tolarjev je možna le tam, kjer so za to na voljo tehnične možnosti. Uporabnikom naj bi čim bolj približali storitve tudi z odprt- jem dveh novih informacijsko prodajnih pisarn. V Velenju bo začela delati aprila, v Celju pa še iščejo primemo lokaciji v sre- dišču mesta. Zaradi nove zakonodaje, ki bo tudi v področje delovanja Te- lekoma prinesla konkurenco (razen za govorno telefonijo, kjer bo ohranil monopol do leta 2000), že nekaj časa vlagajo predvsem v objekte, ki bodo omogočili preživetje tudi v bolj trdih časih. Konkurenca se bo poznala zlasti pri dobičkono- snih dejavnostih, zato po bese- dah Jožeta Palčnika ne morejo v nedogled trositi sredstev za naložbe v omrežje, če država za to nič ne prispeva, pač pa se bo- do morali čim bolj prilagajati zahtevam sodobnega sveta. Ta- ko bodo predvsem nudili stori- tve, ki jih terja poslovni svet. Ena takšnih novosti bo ISDN, digitalno omrežje z integrirani- mi storitvami, kije v Celju v za- ključni fazi priprav na priklju- čevanje. Na razpolago je 418 osnovnih in 50 primarnih pri- ključkov. ISDN na eni liniji na- domesti tri običajne telefonske priključke: telefon, telefaks in modem. Kakovost prenosa po- datkov je boljša, zagotovljena pa je tudi večja hitrost prenosa podatkov. Do konca leta bo možno te priključke vključeva- ti tudi drugod v regiji. T. CVIRN Dvesto delavcev na čakanju kaj se dogaja v mestinjskem Bohorju? Po odločbah, ki jih je napi- sal direktor mestinjskega le- snega podjetja Bohor, Metod Černoša, je od marca na ča- kanju več kot polovica zapo- slenih. Gre za olastninjeno podjetje s 360 zaposlenimi, do avgusta pa jih zaenkrat čaka nad dvesto. V podjetju dela namreč še ni- so našli; so brez pomembnejših naročil. Pred dnevi so se sestali tudi nosilci sanacije, v Svobod- nem sindikatu pa menijo, daje program sanacije nedorečen. Tam so kot sestavni del sanaci- je pričakovali tudi program ugo- tovljenih presežnih delavcev ter način reševanja njihovega neza- vidljivega položaja. Pri tem so posebno poglavje plače, kajti čakajoči prejemajo zajamčeno plačo v višini 32 tisoč tolarjev, kar ni pravilno. Po sindikato- vem opozorilu bi morali dobi- vati vsaj 70 odstotkov osnovne plače in to skupaj z dodatkom za minulo delo. Milica Dabanovič iz sindi- kata opozarja pri vsem skupaj tudi na nejasnosti glede pristoj- nosti ter odločanja pri sprejema- nju poslovnih odločitev s strani direktorja Hmezad banke (po- glavitnega upnika), saj ima te še vedno direktor Bohorja ter nad- zorni svet. Dosedanji direktor Černoša, ki bo aprila izpolnil pogoje za upokojitev, je po drugi strani že ponujal odstop, pa naj ne bi bi- lo drugega primernega kandida- ta. Sicer pa se mnogi vprašuje- jo kaj bo v prihodnosti tako s socialno varnostjo zaposlenih, kot tudi z usodo podjetja. Bolj črnogledi namreč govorijo celo o možnosti stečaja. BRANE JERANKO Poslovna strategija In ustvarjalni menedžer Klub podjetnikov Zlato- rog bo danes organiziral de. lovno srečanje z naslovom Poslovna strategija in ustvar. jalni menedžer. Tokrat bodo gospodarstveniki govorili o; prilagajanju podjetij spre. membam v konkurenčnem okolju. To prilagajanje naj. pogosteje pomeni izvajanje radikalnih sprememb, pri če- mer si procesov prestruktu- riranja podjetij ne moremo predstavljati brez ustvarjal-, nih menedžerjev. O nekate- rih ključnih spoznanjih iz svoje raziskave o procesih preoblikovanja slovenskih podjetij in vlogi menedžer- jev bo nocoj v hotelu Evro- pa ob 18. uri govoril ekono- mist in dekan Ekonomske fa- kultete v Ljubljani prof. dr, Danijel Pucko. Na Konjiškem i plače nižje od povprečja Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije j« znašala povprečna mesečni plača na zaposleno osebo i letu 1995 bruto II 1.996 Sn oziroma neto 71.279 SIT. Na območju konjiške upravne enote znašajo povprečne bruto plače 91.795 SIT ozi- roma 60.774 SIT neto. Pov prečna plača z območja ob- čine Slovenske Konjice j< nekoliko višja in znaša bru- to 93.692 SIT ali 61.689 SI7 neto. Najnižje povprečje s upravni enoti beležijo v ob-' čini Vitanje in sicer 87.046 SIT bruto ali 58.799 SIT ne- to. V občini Zreče pa so v letu 1995 na mesec zaslužili povprečno 90.365 SIT bru- to ali 60.053 SIT neto. Peta Javna dražba SJcIada za razvoj v ponedeljek, 15. aprila, bo Sklad RS za razvoj pri- pravil peto javno dražbo del- nic oziroma poslovnih dele- žev, ki so jih podjetja prene- sla na Sklad v procesu last- ninskega preoblikovanja. Javna dražba bo v prostorih Ljubljanske borze. Naprodaj bo 292 paketov delnic 226 podjetij v skupni vrednosti 25,2 milijardi tolarjev in kupnina v višini 100 milijo-^ nov tolarjev. Tokrat bodo naprodaj tudi paketi delnic, ki so bili iz prodaje umak-' njeni na prejšnji dražbi. Odobreni programi Agencije Do sredine marcajeAgen* cija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privati- zacijo odobrila 1063 progra- mov lastninskega preobliko- vanja. V času od 6. februar; ja do 7. marca so lastninski program na celjskem obmoČ' ju odobrili Celjskemu sejmu, Izobraževalnemu centru že* lezame Štore, Kinopodjetju Celje, Podjetju za urejanj« prostora Velenje ter Zarji Žalec. Drugo soglasjeAgeti- cije pa so v tem času prido- bili v celjskem Izletniku, Celjskih mesninah, Hmezad Sadjarstvu Mirosan ter RaZ' vojnem centru inženiring Celje. it. 13. - as. mar«c 1996 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK podjetniki se vračajo v domače banke 2/^/// ¥ tujini niso tako poceni, ko i se morila z d J na prvi pogJeiJ zadnja leta so slovenski podjetniki pogo- lo najemali kredite v tujini, saj je bila cena ^pitala zunaj meja nižja kot za domačimi lotovi. Predvsem so tuji bankirji ponujali gspodarstvenikom posojila z ugodnejšo [,restno mero kot pa domače banke. praksa kaže, da tudi v tujini ni vse zlato, za- P domači podjetniki vse pogosteje segajo po oniačih kreditih. Podrobneje smo o tem pov- laSali direktorico sektorja mednarodnega po- lovanja v Banki Celje Erno Vrabič. Ali v Sloveniji veljajo kakšne omejitve pri igjemanju kreditov v tujini? Kreditiranje s tujino je povsem prosto in tvar odločitve vsakega posameznika. Določe- e omejitve se sicer pojavljajo, na primer če laJe podjetje najame kredit v tujini, ga mora lorabiti za plačilo v tujino, sicer pa mora pla- hti 40-odstotni depozit, to določilo ne velja dino v primeru, ko najame kredit nad pet let. f Sloveniji in tudi v našem okolju je problem ftem, da v zadnjem času dejansko ni investi- jj, zaradi lastninskih procesov naložbenih pro- rramov praktično ni. Podjetniki v glavnem iš- lejo kredite za tekoče poslovanje oziroma za ibratna sredstva. Naša podjetja so lani veliko- [rat hotela zamenjati tolarske kredite za de- ijzne, ker je bila pri tolarskih kreditih višja ibrestna mera. Danes pa se obrestni meri pri )beh kreditih že precej izenačujeta. V katerih primerih je torej bolje, da se )odjetniki še vedno odločajo za devizne kre- lite? Direktorica sektorja mednarodnega poslova- nja v Banki Celje Erna Vrabič: "Obrestne me- re pri tujih kreditih so morda res vabljive, upo- števati pa je treba tudi vse ostale stroške." Tistim podjetjem, kjer se odločajo za naba- vo opreme in nove tehnologije bi vsekakor pri- poročala devizni kredit. Preprosto zato, ker bo plačilo šlo v tujino in za njih so ti krediti še vedno cenejši. Zlasti je devizni kredit prime- ren za izvozna podjetja, s tem da naj takšna podjetja najamejo devizni kredit v tisti valuti, v kateri dobivajo plačilo iz tujine. Na ta način si namreč najbolje pokrijejo tečajni riziko. Med tistimi bankami, ki so v skladu z dogo- vorom o zgornji meji obrestnih mer v ban- kah in hranilnicah najbolj znižale obrestne mere za posojila podjetjem, je v zadnjem ča- su tudi SKB banka. Svojim prvovrstnim strankam za posojilo z rokom vračanja od 30 do 60 dni obračunava SKB banka 8-od- stotno letno obrestno mero, z rokom vrači- la 60 do 90 dni z letno obrestno mero 8,5 odstotkov, posojila do enega leta se obrestu- jejo z 9-odstotno obrestno mero. Za posoji- la, ki se vračajo več kot eno leto, znaša letna obrestna mera 9,75 odstotkov. Najdražja po- sojila, ki jih SKB banka odobrava slabšim strankam, imajo letno obrestno mero 17 od- stotkov. Kakšna je najbolj enostavna pot do tak- šnega kredita? Devizni kredit lahko podjetja najamejo pre- ko banke, konkretno v naši banki ga najame- mo v tujini v svojem imenu in za svoj račun, potem pa ta kredit posredujemo podjetju. Pri tem načinu posojilojemalec natančno ve, kaj ga čaka v prihodnje, vnaprej ne poznamo edi- no valutnega razmerja. Druga možnost pa je, da podjetje samo ali preko poslovnega part- nerja najame kredit pri tuji banki. Največje teh kreditov pri avstrijskih bankah, ki pa od slovenskih bank zahtevajo bančno garancijo. To pomeni, da podjetje plača ceno kredita in bančno garancijo, poleg tega se pri teh kredi- tih obračunavajo razni stroški, ki jih je treba plačati vnaprej in na katere podjetje prej ne opozorijo. In ko ljudje vse skupaj seštejejo, po- navadi ugotovijo, da so tuji krediti v resnici dražji kot pa krediti v domači banki. Imamo v Sloveniji kakšen pregled nad za- dolževanjem naših podjetij v tujih bankah? V preteklosti so se veliko zadolževala mala podjetja, pa samostojni podjetniki in to v glav- nem s hipoteko. Veliko podjetij v Sloveniji je pod hipoteko tujih bank, v zadnjem času pa se razmere spreminjajo in vse več podjetnikov se odloča za najemanje kreditov v domačih ban- kah. Mi konkretno kreditov izključno na hipo- teko ne dajemo, temveč vedno gledamo, da se posojilo vrača iz sredstev, ustvarjenih pri po- slovanju. Je znan kakšen primer, ko si je tuja ban- ka poplačala posojilo s hipoteko slovenskih podjetij? Kolikor poznam stvari vem, da tečejo po- stopki za uveljavljanje hipotek, vendar proce- si še trajajo in niso zaključeni. IRENA BAŠA Povečati promet j in znižali stroške I Frva skupščJna iJeJnJčarJev celjske Kovinotehne - Za preiJseiJ-] vika uprave Je bil Imenovan Aleš lic "Kovinotehna je v tem tre- nutku poslovno in razvojno rna firma z jasno strategi- ocenjujem, da so najtežja Itta za nami, v prihodnje pa nas čaka predvsem agresiven nastop na domačem in tujem tržišču." To je med drugim povedal predsednik uprave Kovinotehne d.d. Aleš Ilc na torkovi novinarski konferen- ci. Minuli ponedeljek je bila na- nreč v Celjanki prva skupšči- la delničarjev Kovinotehne, teh je skupno 9500, s prvo skupščino pa je to celjsko pod- jetje dokončno zaključilo last- ninsko preoblikovanje. Delni- čarji so tokrat glasovali o deli- tvi dobička v letu 1993 in 1994, ta je znašal skupno 22,8 milijonov tolarjev in ostaja ne- razporejen, imenovali so revi- zorja delniške družbe Kovino- tehna ter izvolili nove člane nadzornega odbora. Ta je prav tako v ponedeljek imenoval stalno upravo delniške družbe: predsednik uprave je Aleš Ilc, Tomaž Berginc je član upra- ve za področje komerciale, Mi- lena Sedovnik za področje ekonomike in kadrov, Janez Marovt za področje financ, Alojz Kure za področje orga- nizacije in informatike, za de- lavskega direktorja pa je bil imenovan Vinko Zgajner. Po besedah Milene Sedov- nik letos v Kovinotehni načr- tujejo 7 do 10-odstotno rast ce- lotnega prometa, 3-odstotno realno znižanje stroškov, 0,6- odstoten delež neto dobička, stopnja donosnosti na osnovni kapital pa bo predvidoma 4- odstotna. V lanskem poslov- nem letu beležijo v Kovinoteh- ni 33 milijard tolarjev realiza- cije in 18 milijonov tolarjev bruto dobička, zaključni račun bodo delničarji obravnavali poleti. "Za komercialno politiko je letos značilna močno poveča- na agresivnost na nabavnem in prodajnem področju, boljša kvaliteta storitev, dolgoročno pa nameravamo polovico pro- daje realizirati izven Sloveni- je," je na novinarski konferen- ci povedal Tomaž Berginc. Po njegovih besedah so ciljna tr- žišča Kovinotehne poleg Slo- venije države nekdanje Sovjet- ske zveze ter države bivše Ju- goslavije. Na področju grosi- stične dejavnosti namerava Kovinotehna v tujini močno povečati prodajo preko lastnih skladišč s črno metalurgijo in blagom vse za dom, doma pa povečati število terenskih ko- mercialistov. Na področju ma- loprodajne dejavnosti bo Ko- vinotehna letos odprla tri no- ve prodajne centre in sicer ma- ja v Novem mestu, septembra v Ljubljani, konec leta v Mur- ski Soboti. V Rusiji sta za os- krbo prebivalstva in podjetni- kov predvidena najmanj dva nova cash and carry centra, na novo pa v Kovinotehni razvi- jajo tudi inženiring za sprem- ljanje projektov doma in v tu- jini. Kljub tem velikim načr- tom pa v delniški družbi po be- sedah Aleša lica ne namera- vajo povečevati števila zapo- slenih, Kovinotehna naj bi tu- di v prihodnje zaposlovala približno 1150 ljudi. IRENA BAŠA Kuponi obveznic zapadejo 1. aprila Piše: Bojan Gradišnik 1. april je za imetnike velike- ga števila obveznic, ki kotirajo na borzi, zelo pomemben datum. Ta dan namreč zapadejo v izplačilo kuponi različnih obveznic. To so obveznice Abanke (ABO1), Ban- ke Celje (BCE1), Republiška ob- veznica 2. emisije (RS02), Slo- venske zadružne kmetijske ban- ke (SZB2), Banke Vipa (VIP 2), Loke (LOK), Mesta Ljubljane (MLJO) in Banke Vipa (VP10). Za imetnike obveznic je pomem- ben tudi podatek, da se zaradi tehnike poravnave ter narave po- slovanja depo hiše Aurum s temi obveznicami trguje brez kupona že od vključno 26.03.1996. To pomeni, da investitor, ki kupi ob- veznico, katere kupon zapade 1. aprila, npr. 28. marca kupi to ob- veznico že brez kupona. Ali za- pisano drugače, prodajalec dobi plačane obresti od izdajatelja, ne pa od kupca. Nekateri investitorji imajo obveznice še vedno fizič- no pri sebi in sami vnovčujejo kupone. Glede varnosti in izpla- čila kuponov bi bilo vsekakor bo- lje, če bi imeli obveznice v cen- tralnem depoju v Ljubljani. Kotacija delnic Dolenjske banke v petek dne 22. marca so za- čele na borzi kotirati delnice Do- lenjske banke d.d., iz Novega me- sta. Kotirajo tri različne delnice in sicer redna delnica na ime (DOBR), prednostna delnica na ime (DOB P) in prednostna del- nica na prinosnika (DOPP). S te- mi skrajšanimi oznakami - krati- cami se pojavljajo že problemi. Investitorji včasih ne vedo za ka- terega izdajatelja pri vrednost- nem papirju sploh gre. Ti prob- lemi se bodo še povečali, ko bo na borzi veliko več delnic. Na Borzi v Ljubljani investitorji lah- ko pridobijo te informacije o tem kaj katera kartica pomeni. Seve- da pa so informacije na voljo tu- di v CBH -Celjsko borzno po- sredniški hiši d.o.o. Celje. Vsak investitor lahko osnovne podat- ke o izdajatelju in gibanju teča- jev ter prometu dobi na sedežu družbe CBH, Prešernova 18, Ce- lje. Brez poznavanja osnovnih podatkov o izdajatelju in samem vrednostnem papirju je težko tr- govati. Povprečen tečaj zgoraj ome- njene delnice DOBR je bil v pe- tek 15.842 sit za delnico ob pro- metu 26,5 mio sit. V ponedeljek dne 25. 03.1996 je bil enotni te- čaj 14.903 sit (promet 16,7 mio sit). V torek dne 26.03.1996 pa je bilo ena delnica 14.248 sit (promet 20,2 mio sit). Uradni tečaj Banke Slovenije je v februarju porasel samo za 0,9%, v 27 dneh meseca marca pa za 0,4%. Revalorizacija je v marcu bila za 0,1 % odstotno toč- ko višja od rasti srednjega tečaja za DEM v februarju. Za vrsto na- ložbe v bankah je še posebej po- membna objava stopnje inflacije v mesecu marcu. V primeru, da se parametri ne bodo bistveno spremenili glede na prejšnji me- sec bodo tolarski depoziti še ved- no bolj zanimivi od tolarskih de- pozitov z valutno klavzulo. Imetnike delnic Pivovarne Laško serije G ponovno obveš- čamo, da lahko te delnice proda- jo preko CBH. Prav tako še ved- no odkupujemo amortizacijske načrte, ki jih je izdala Pošta Ce- lje, sedaj Telecom Slovenije. Za- čeli smo odkupovati delnice Ko- vinotehne serije G, U in G1. Gospodarsice usmeritve v letu 1996 Za leto 1996 so v proračun- skem memorandumu oprede- ljeni zahtevni makroekonom- ski cilji. Urad za makroanali- predvideva 5-odstotno gos- podarsko rast, nadaljnje zni- žanje inflacije in povečanje ^poslenosti za okoli odstotek. Nižji stroški dela, ugodnejši tečaj tolarja za izvoznike, ohra- ijanje stopnje rasti produktiv- nosti, uravnovešanje javnofi- jiančnih prihodkov in odhodkov 'n olajšanje dostopov na tuje tr- le skozi vključevanje Sloveni- je v ekonomske integracije, naj ''i omogočili povečanje konku- renčnosti slovenskega gospo- "larstva na teh trgih ter nadalje- vanje hitre rasti izvoza blaga in storitev. [ 2 rastjo domačega in tujega Povpraševanja bo vlada pospe- ševala hitro rast investicij. To "aj bi dosegla z ustvarjanjem stabilne investicijske klime za domače in tuje investitorje, z iz- vajanjem projekta privatizacije, davčno reformo in reformo fi- nančnega trga v smeri zniževa- nja obrestnih mer. Za doseganje gospodarske ra- sti vlada pospešeno izvaja stra- tegijo podpore izvoznemu delu gospodarstva. V začetku leta je že bila znižana zbirna prispev- na stopnja za 2,7 odstotnih točk za socialno varnost. Še naprej se proučuje možnost za nadalj- nje znižanje in sprejetje bil pa- ket ukrepov za pomoč delovno intenzivnim podjetjem. Zbrana sredstva kupnine po zakonu o lastninjenju podjetij bodo tudi letos namenjena za dokapitali- ziranje Slovenske izvozne druž- be. V pomoč prestrukturiranju gospodarstva so tudi sredstva tehnične pomoči programa PHARE. Politika nadaljnjega zniževanja inflacije naj bi zago- tovila stabilen in pregleden ok- vir gospodarjenja z gibanjem te- čaja tolarja v skladu z gibanjem domačih cen. Stopnja inflacije (rast cen na drobno) naj bi se od 8,6% iz preteklega leta, le- tos znižala na 6%. Realna vred- nost tolarja v odnosu do tujih valut, ukrepi za zmanjšanje pri- tiskov na presežek deviz in pre- cenjenost tolarja naj bi z nekaj- mesečnim zamikom vplivali na pospešitev rasti izvoza in na gospodarsko rast. Po hitrem postopku se pred- videva sprejem predpisov o niž- jih carinah in davku na dodatno vrednost, ki bi naj občutno raz- bremenila stroške izvoznikov. Zbiranje premoženjskih davkov bo omogočilo razbremenitev stroškov dela in prispevalo k po- večanju konkurenčnosti naših podjetij. Vlada si prizadeva učinkoviteje urediti naraščanje plač v odvisnosti od uspešnosti podjetij, kakor tudi preprečiti prelivanje znižanih prispevkov v neto plače. Plače naj ne bi na- raščale hitreje od rasti produk- tivnosti dela. Menjava s tujino naj bi real- no, glede na prejšnje leto, v iz- vozu blaga in storitev porastla za 7%, uvoz pa za 7,5%. Tuje povpraševanje kot spodbuda za našo rast izvoza se povečuje. Rast uvoza naših najpomem- bnejših trgovinskih partnerjev bo po ocenah OECD v letu 1996 znašala 6,9% (lani 5,6%). Ne- kaj dodatnega povpraševanja lahko pričakujemo tako s strani EU kot tudi s trgov nakdanje Ju- goslavije in od partnerjev v eko- nomskih integracijah (CEFTA in EFTA), katerih članica je tu- di Slovenija. Dosledno uresničevanje te politike lahko zagotovi dosega- nje ciljne 5% gospodarske ra- sti, opredeljene s Scenarijem +, zapisanim v Strategiji gospodar- skega razvoja Slovenije. BOGDAN VUNJAK if. 13. - 28. mare« 1996 NOVI TEDNIK DOGODKI 7 Selitev Atrija na Lavo V tem tednu se Stano- vanjska zadruga Atrij Celje seli v nove prostore v In- gradov poslovni center na Lavo 7, kjer so odkupili ne- kaj več kot 300 poslov- nih prostorov v 4. nad- stropju. Po besedah direktorja Petra Puhana bodo s seli- tvijo pridobili za polovico več uporabne delovne po- vršine, povečali pa bodo tudi število zaposlenih, ta- ko da bo v Stanovanjski zadixigi Atrij poslej zapo- slenih 13 delavcev. Zaradi selitve je ta teden nekoliko moteno redno delo, vendar pa bodo že s ponedeljkom, L aprilom, spet nemoteno poslovali. • Sicer pa Stanovanjska zadiiiga Atrij, ki v celjski občini upravlja s 4.500 sta- novanji, k^hr pomeni tret- jinski delež celotnega sta- novanjskega fonda in je uvrščena na šesto mesto med največjimi upravniki v državi, želi svojo dejavnost zaokrožiti na celotno sta- novanjsko gospodarstvo. To pa ob upravljanju s sta- novanji pomeni še zadruž- no gradnjo ter promet z ne- premičninami. IS Celjsko slovo nitratom Do leta 1980 problem količina, zadnjih 15 let pa kakovost pitne vode v Celju s slovesnim sprejemom v mestni poročni dvorani (na sli- ki) so Celjani minuli četrtek obeležili izgradnjo povezoval- nega cevovoda Medlog-indu- strijska cona, ki so ga začeli graditi v letu 1991, dokončali pa letos januarja. S tem je re- šen problem previsoke vseb- nosti nitratov v pitni vodi. Z izgradnjo povezovalnega cevovoda se je vsebnost nitra- tov zmanjšala na 3 do 8 mg dušika v litru vode (dovoljena koncentracija je 10 mg), to pa je v primerjavi z 18 mg v letu 1986 in 16 mg v letu 1990 ob- čutno izboljšanje kakovosti. Sicer pa je bil v Celju, ki bo v kratkem obeležilo 90-letnico izgradnje vodovoda, do leta 1980 velik problem pomanjka- nje pitne vode, v zadnjih 15 letih pa so si prizadevali pred- vsem za boljšo kakovost. Naj- prej je bilo treba medloško vo- do očistiti mangana in železa, kar je Celjanom uspelo v letu 1983 z izgradnjo vodarne Medlog s čistilno napravo in uvedbo patentiranega modela dezinfekcije z ozonom. Odtlej so bila prizadevanja, ki so jih minuli četrtek pred- stavili v okviru projekta iz- boljšanja kakovosti pitne vo- de, usmerjena v zmanjšanje vsebnosti nitratov v pitni vodi. V Celju so se odločili za iz- gradnjo povezovalnega cevo- voda, saj je bil dobršen del ka- kovostne vitanjske pitne vode Po izgradnji povezovalnega cevovoda se v Celju skoraj vsa kakovostna voda iz virov v Vi- tanju in Frankolovcm porabi v gospodinjstvih in družbenih dejavnostih, industriji pa je namenjenih do 80 sekundnih litrov mcdloške vode, preosta- nek, ki znaša od 20 do 30 se- kundnih litrov vode, pa se me- ša z vodo iz Vitanja. zaradi lokacije celjske indu- strije usmerjen prav vanjo in porabljen kot tehnološka vo- da, gospodinjstva pa so se oskrbovala z manj kakovostno medloško vodo. Z izgradnjo 5 km dolgega cevovoda od jaška v Medlogu do jaška pri Cin- karni, ki je občino veljal 255 milijonov tolarjev in so ga gra- dili v petih fazah, pa je za Ce- ljane rešen tudi problem vseb- nosti nitratov v pitni vodi. I. STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIC Usoda papirnic UlJBLJANA, 24.marc (Delo) - Po svojih lastniškU deležih nadzirajo tujci trenut no tri večje slovenske papir niče, gre pa za kapital iz Špa nije, Avstrije in Češke ter ne kaj mednarodnega kapitala jj EBRD. Videm je druga veli, ka tovarna, ki naj bi v celot prešla v tujo, tokrat češko lasi prva pa je bila nekdanja pa pimica v Količevem. ki jei celoti last španske Sarrie Tujci imajo večinske deleži tudi v vevški tovarni papirji in v brestaniškem Tespacku Slednji naj bi v kratkem po stal v celoti last Avstrijcev oziroma podjetja Duropack ki ima še dve tovarni v Av. strijj ter po eno v Nemčiji tei na Češkem. V Sloveniji je l| večjih tovarn papirja in kar tona. Davčne novosti ' UUBLJANA, 25. marca (Republika) - Davčna refor. ma, ki seje začela na začetkr desetletja, je pretekli teden, j zakonoma o davčni službi ta postopku, prešla v sklepno fa- zo. Nova davčna služba bo ta ko začela delovati že sredi k- ta, zakon o davčnem postop- ku boma začeli uporabljati prihodnje leto, ko bodo teme Iji novega davčnega sistema vzpostavljeni v celoti. Sicei pa bodo davčni uradi proti za- vezancem, ki ne bodo plačali davka v roku, uvedli prisilne izterjavo, pri tem pa bodo lab ko zasegli vse dohodke, de nama sredstva ter drugo pre moženje. Če davka od dolž-i nika ne bo mogoče izterjat« bo to mogoče tudi od ožji/i' družinskih članov, ki so lol premoženje kakor koli dohi\\ od dolžnika v davčnem letu. Davčni uradi bodo smeli do-' voliti odlog plačila dolga za pol leta ter omogočiti obroč- no plačevanje, pa tudi odpis ali delni odpis dolga. Nezaželeno meso LJIJBUANA, 25.marca (Delo) - Slovenija je začasno prepovedala uvoz ter tranzit mesa in mesnih izdelkov iz Makedonije. Vzrok za pre- ventivni ukrep Veterinarske uprave Slovenije je neupošte- vanje dogovora o medseboj- nem obveščanju o zdravstve- nih razmerah živali, slednje pa po podatkih, kijih ima slo- venska stran, niso najboljše (tudi zaradi izbruha slinavke in parkljevke v Srbiji in ži- vahnega srbsko-makedon- skega mejnega prometa). Slo- venska veterinarska uprava je že pred dvema tednoma opo- zorila makedonsko, naj spo- roči natančne podatke oziro- ma naj pride do čimprejšnje- ga sestanka. Odgovorov ni bi- lo, zato je prišlo do omenje- nega ukrepa, saj so bile med tranzitom skozi našo državo odkrite tudi nepravilnosti. Obtožni predlog proti Kacinu KRANJ, 22. marca (De- lo) - Okrožni tožilec je na kranjskem okrajnem sodišču vložil obtožni predlog zoper ministra za obrambo Jelka Kacina. Bremeni ga kazni\ c- ga dejanja povzročitve pro- metne nesreče iz malomarno- sti. Ce bo kacin na morebit- nem sojenju spoznan za kri- vega, mu lahko izrečejo de- narno ali zaporno kazen do treh let. Krčenje prevelikih želja Na zadnji seji občinskega sveta v Vojniku so prvič obravnavali predlog proraču- na za leto 96. Pripravljena sta bila dva predloga in sicer ob- činske uprave v višini nekaj nad 446 milijonov tolarjev in odborov ter komisij v višini kar 548,6 milijona tolarjev ali dobra 102 milijona več, kot naj bi bilo na razpolago. Razprava je bila zanimiva, saj je bilo treba najprej zago- toviti ravnotežje med zagotov- ljenimi prihodki in predvide- nimi odhodki, medtem ko od- bore naloga zmanjševanja nji- hovih želja še čaka. Tako kot drugod bo tudi v proračunu občine Vojnik šlo največ de- narja za družbene dejavnosti in sicer kar 215 milijonov po predlogu občinske uprave in 265 milijonov po predlogu od- borov. Stroški občinske upra- ve, krajevnih skupnosti in po- litičnih strank so predvideni v višini 60 milijonov tolarjev, za komunalo naj bi šlo 122 mili- jonov, požarno varnost, zašči- to in reševanje ter civilno zaš- čito dobrih devet milijonov, kmetijstvo nekaj nad 18 mili- jonov, turizem 11 milijonov ter gospodarstvo šest milijonov. Za rezerve je predvidenih do- bre štiri milijone 200 tolarjev, medlem ko je postavka presež- ka proračuna prazna. Poseben problem predstavlja največja investicija v osnovno šolo v Socki. Zagotovljena poraba naj bi se povečala za dvajset milijonov, ki jih bodo namenili izključno za šolo, ki mora biti z dvema učilnicama nared za začetek pouka v novem šol- skem letu. Med svetniki je v razpravi, ki je tudi zaradi nepoznavanja celostne podobe proračuna predolgo trajala, prihajalo do mnogih nasprotij. Po izmenja- vi takih in drugačnih predlo- gov so predlagali, da bi občin- ski upravi za njeno dejavnost odvzeli milijon in ga prenesli na družbene dejavnosti za po- trebe šole v Socki. Milijon bi odvzeli tudi že tako prizadeti komunalni dejavnosti, požar- na varnost se bo zadovoljila s predlaganim zneskom, za mi- lijon bi zmanjšali postavko te- kočih rezerv in za dva milijona povečali denar za kmetijstvo. Pi-vi predlog občinskega proračuna je navkljub vsemu dobil zeleno luč. Zdaj se s pro- računom ponovno ukvarjajo vsi odbori in občinska uprava, kajti na naslednji seji naj bi bil osrednji občinski dokument bližji zadovoljstvu vseh in sprejetju. TONE VRABL Olivestilo naročniliom novega tednilca v dneh po 15. marcu ste nekateri naročniki našega ča.s()pisa prejeli opomine za plačilo naročnine. Raču- nalniški izpis plačanih na- ročnin je bil narejen na dan 15. marec in je zajel vse, ki do tega dne naročnine niso poravnali. Žal smo pri tem naredili napako, saj smo zajeli tudi naročnine za mesec marec, čeprav vemo, da plačila prihajajo vsak tekoči me- sec vse do konca meseca. Zalo sle nekateri prejeli opomine, čeprav redno preko tekočih računov ali kako diugače plačujete na- ročnino po 15. v mesecu. Mnogi od vas ste nas že po- klicali in smo se vam opra- vičili. Zavedamo se, da mnogi nimate telefona, za- to se vam tudi na ta način za našo napako iskreno opravičujemo in vas prosi- mo, da v primem, da sle naiočnino za mesec marec poravnali po 15. marcu, smatrate opomin za neve- ljaven. Žal bomo tudi v prihod- nje prisiljeni pošiljali opo- mine (istim, na srečo red- kim, ki po več mesecev ne poravnavajo naročnine. Obljubljamo pa vam, da se podobna napaka ne bo več ponovila. Vsem, ki smo Vam opo- mine poslali neupravičeno, pa se še enkrat iskreno opravičujemo. Uredništvo NT Celje ima podžupana Celjski svetniki so na svojem zadnjem zasedanju izvolili kot podžupana za gospodarsko področje upokojenega inženirja metalurgije Dušana Burnika. Novi podžupan Dušan Bumik bo svoje delo opravljal nepoklicno, svetnikom , pa je ob zahvali za izkazano zaupanje obljubil, da bo s pristojnimi občinskimi služ- bami že v kratkem pripravil predlog strategije gospodar- skega razvoja Mestne občine Celje. »Sam vidim,« je poda- ril »najboljše možnosti za stabilen gospodarski napredek v razvijanju lakoimenovanih gazel. Podjetja z 10 do 100 zaposlenimi so najbolj produktivna, fleksibilna in tudi največ pripomorejo k skupnemu razvoju in dobrobiti lokalne skupnosti.« Do upokojitve sredi leta 1994 je Burnik 7 let opravljal naloge namestnika direktorja, svetovalca in koordinatorja projektov v sistemu Slovenskih železarn, pred tem pa je vrsto let vodil Železarno Štore. IS Popolnjen^šoštanjslfi svet v občinskem svetu Šoštanj od petka dalje sedijo štirje novi svetniki: Marko Kompan (ZLSD), Milojka Komprcj (SDSS), Boris Gomboc (SLS) in Milan Kretič (Zeleni Slovenije), pred- sednika sveta pa bodo imenovali na naslednji seji sveta. Novi svetniki so bili potrjeni brez večjih težav, malce pa se je zapletlo pri obravnavi kršenja postopka pri objavi poslovnika. V razpravi sicer na objavljen poslovnik v Uradnem glasilu občine Šoštanj ni bilo vsebinskih pripomb, težava je le v tem, ker ga ni podpisal bivši predsednik sveta Franc Pečovnik. Da bi se v prihodnje izognili nejasnostim pri javni objavi uradnih gradiv, so šoštanjski svetniki kot osnutek že sprejeli odlok o objavi splošnih predpisov in drugih občinskih aktov, poleg tega pa so se strinjali, da je Komisija za pripravo statuta in poslov- nika sveta občine Šoštanj v celoti in pravilno realizirala vse sklepe. US Ob volitvah svetovalni referendum 21. aprila pripravljajo v ob- čini Vojnik volitve v svete šti- rih krajevnih skupnosti. Po- dobno kot v občini Šentjur bo- do tudi tu ob volitvah izvedli še svetovalni referendum za razpis krajevnih samopri- spevkov. Po pripravljenem programu bi ob ugodno izpeljanem refe- rendumu s samoprispevkom zbrali predvidoma okoli 90 milijonov tolarjev. Razlika siedstev za realizacijo progra- mov se bo zagotovila s pri- spevki v delu, s sredstvi prora- čuna ter državnimi sredstvi. Denar zbran z morebitnim samoprispevkom bi porabili v KS Dobrna za sofinanciranje toplotne izolacije in spremem- be načina kurjenja v osnovni šoli Dobrna, za kabelsko raz- delilni sistem in cesto Dobma- Socka. V KS Frankolovo bi postorili nekaj izboljšav na šo- li, zgradili mrliško vežico v Črešnjicah in obnovili krajev- ni vodovod. V KS Nova Cerkev so predvideni telovadnica k podružnični šoli, sofinancira- nje ceste Socka-Vrba-Dobrna, dokončanje šole v Socki, ka- belsko razdelilni sistem in či- stilna naprava v Novi Cerkvi in Socki. V KS Vojnik pa bi sofinancirali vodovod Prista- va-Bovše-Male Dole-Želče- Tomaž, prizidek k osnovni šoli in kolesarsko stezo Vojnik- Arclin. TV Denar za nivojska križanja Na območju občine Štore je pet nivojskih križanj ceste in železniške proge. Slovenske železnice so za lani od občine zahtevale 12 milijonov 800 ti- soč za vzdrževanje teh nivoj- skih križanj, medtem ko so v občini za to dobili le 6,8 mili- jona. V Štorah se s tako vsoto niso strinjali, to pa je povzročilo, da so se zaradi neplačanega računa znašli na sodišču. Žu- pan občine Štore Franc Jazbec je pred dnevi obiskal ministr- stvi za finance in promet in zveze, kjer se je poskušal do- govoriti o nadaljnjem plačeva- nju nivojskih križanj. Obljubi- li so mu, da bodo v občini letos za vzdrževanje teh križanj do- bili več denarja, vendar višina zaenkrat še ni določena. Pogo- vori o lanskih računih pa še tečejo, čeprav je malo verjet- no, da bodo v občini tudi uspe- li. To pa pomeni, da bo treba verjetno račun plačati, denar pa vzeti tistim, ki ga imajo. Neuradno pa se širi novica, da nameravajo Slovenske že- leznice menda kar za 100 od- stotkov povišati cene vzdrže- vanja nivojskih križanj in če bi do tega prišlo, bi bili v občini Store na istem, kot so bili lani. TV Št. 13. - 28. marec 199' f VROČA TEMA NOVI TEDNIK drava ali holna, kakor za koga ^ovor na članek, oblavilen v Novem tetiniku _ ^ Vašem cenjenem časopisu ste v številki dne 7, marca letos na 7. j„i objavili uredniški prispevek ,3slovom »Zdrava ali bolna, ka- f 23 koga«. tfix se vsebina članka kritično jaša na diagnostične in terapevt- , postopke v celjski bolnišnici, ji dolžan nekaj pojasnil. / 2. odstavku se avtor članka rašuje »je res tako pomembno, aj in komu prideš v roke, ko iščeš [noč, ki ti je nihče drug ne more nuditi, kot le zdravnik?« Gospo Velenšek je 20. 2. 1996 do- Idan pregledal izkušen speci- st-travmatolog in ugotovil, da je spa Velenšek pri padcu utrpela arnine po desnem ramenu in des- goleni. Kirurg ni navedel, da ravljenje ni potrebno (kot piše v nadaljnjem besedilu v drugem stol- pcu), ampak je odredil zdravljenje, kot ga za udarnine ordinirajo po celem svetu, namreč relativen poči- tek in lokalno hlajenje, zdravil za lajšanje bolečin, ji zaradi nosečno- sti ni predpisal. Prav tako jo je na- potil na nadaljnje zdravljenje k le- čečemu zdravniku, kar zopet ne go- vori v prid trditvi v članku, da zdravljenje ni potrebno. Travmatolog je bolnico še istega dne napotil na konzilijarni gineko- loški pregled, kjer je gospo Velen- škovo spet pregledala specialistka ginekologinja in porodničarka, opravila ginekološki pregled in na- redila ultrazvočno preiskavo plodu. Ker so bili vsi izvidi normalni, je svetovala počitek in kontrolo pri domačem ginekologu. Trdim, da sta bila diagnostična postopka in iz tega izhajajoče odlo- čitve o zdravljenju obeh speciali- stov, ki sta gospo Velenškovo pre- gledala, popolnoma korektna. Dejstvo je, da: - udarjena mesta bolijo, - bolečine so pri udarninah dan po poškodbi in še nekaj naslednjih dni hujše, kot prvi dan, -udarnine zdravimo z relativnim počitkom in intenzivnim lokalnim hlajenjem, -zdravil za lajšanje bolečin pri udarninah načelno ne predpisuje- mo, še posebej pri nosečnicah, - hospitalizacija bolnikov z udarni- nami na travmatološkem oddelku ni indicirana, prav tako ni indicira- no hospitalizirati nosečnico, če so vsi izvidi normalni. V razloge za odločitev za hospita- lizacijo v Splošni bolnišnici v Slo- venj Gradcu se seveda ne morem spuščati, dejstvo pa je, da gospa Ve- lenšek v Slovenj Gradcu ni bila pre- gledana pri kirurgu, pač pa je bila od 21.2. do 4.3.1996 hospitalizirana na Ginekološko-porodniškem od- delku zaradi observacije. Pišem Vam z željo, da bi o celjski bolnišnici pisali korektno, saj je to navsezadnje naša bolnišnica, ki še daleč ni tako slaba, kot bi jo neka- teri radi prikazali. Zato vljudno prosim in apeliram na vas, da pred objavo kritičnih člankov poslušate tudi drugo stran. Sam sem Vam za vse informacije vedno z veseljem na razpolago in nikakor ne nasprotujem objavi kri- tičnih, pa tudi polemičnih člankov, ki bodo korektno povzeli vsa dej- stva. Mag. ALEŠ DEMŠAR, dr. med. Morišnica zaradi norih Icrav ^ave poplesujeio, zavijajo z očmi, potem sleill popolna paraliza — Je goveillna varna za IjuUi? - Kaj pravijo slovenski veterinarji? Britanska vlada je v teh eh šokirala živinorejce, ravnike in potrošnike z ob- ro uradnih dokazov, da se lezen norih krav prenaša tu- na ljudi v obliki smrtno ne- me in izredno hude mož- nske bolezni. Del strokovnjakov svari svet |ed novo kugo 21. stoletja, za fige je vse skupaj eno veliko nepotrebno pretiravanje, ovenija bolezni norih krav >nda še ne pozna. rve žrtve z bovinsko spongiformsko tKfalopatijo, na kratko BSE ipo naše bolezen norih krav fv veliki Britaniji spopadajo (približno deset let. Kaj pov- roča to hudo bolezen, menda iti ni povsem jasno. Zagotovo ne povzroča bakterija, niti egre za virus, temveč naj bi ili vzrok peptidi oziroma be- iicovinske komponente. Bo- zen se kaže tako, da se žival tkontrolirano giblje in zavija očmi, temu pa sledi popolna Jraliza. Pri ljudeh se takšna Dlezen imenuje Creutzfeld- icobova bolezen, kar pomeni egenerativno možgansko Jolenje, ki se konča s smrtjo, e pred dvema letoma so bri- vski strokovnjaki na nekem ^'edavanju v Mariboru zatrje- ali, da se bolezen ne prenaša ljudi, zdaj pa je britanska lada dobila znanstvene doka- 5, iz katerih izhaja, da je naj- 'anj deset ljudi, ki so nedavno ttirli za posledicami Creutz- ild-Jacobsovega možganske- 3 obolenja, to bolezen dobilo 3radi uživanja okuženega go- j^jega mesa med prvo fazo ^idemije v letih 1986-1989. F pričakovanju ipidemije? Inkubacijska doba povzro- 'telja bolezni norih krav je 5 'o 15 let, epidemija pri ljudeh 'aj bi se začela 15 let po epide- ■^ji med govedom. Strokovna '^enja so sicer izredno delje- 'a. Po oceni nekaterih stro- kovnjakov se bolezen z živali [a žival prenaša s termično ne 'ovolj obdelano kostno mesno 'toko, človek pa oboli, če za- "žije okužene goveje možgane, ""btenjačo in podobno. Mi- ^obiolog Stephen Dealler je 'fepričan, da so se povzročite- 'ii inkubirali v otrocih, zato ^^liko epidemijo pričakuje v "aslednjih desetletjih. Leta ^990 so Britanci po njegovem Nedli 250 tisoč okuženih Ji'av, zato naj bi epidemija iz- Jnihnila leta 2005, do leta pO 10 pa naj bi epidemija zajela - kar 10 milijonov Britancev. Trinajsterica britanskih stro- kovnjakov opozarja tudi na možnost, da se je bolezen no- rih krav že razširila tudi med britanske ovce. Povsem nasprotnega nme- nja so nekateri strokovnjaki Svetovne zdravstvene organi- zacije. Pred dnevi so v Ženevi zagotovili, da ni nobenega in nikakršnega trdnega dokaza za neposredno povezavo med boleznijo norih krav in njeno novo različico - človeško bo- leznijo imenovano Creutzfeld- Jacobsova. Trdijo, da ni nika- kršne nevarnosti okužbe s hra- no, kakršni so zrezki in goveja pečenka. Če takšna nevarnost sploh obstoja, pravijo v Sve-_ tovni zdravstveni organizaciji, bi bili potencialno nevarni deli goveda možgani in hrbtenica oziroma hrbtenjača. Ker pa prenos bolezni z živali na člo- veka nikoli ni bil dokazan, se po oceni teh strokovnjakov lahko govori le o morebitni ne- varnosti. Veiil€a Britanija, Švica, Francija... Bolezen norih krav očitno ni zgolj problem Otoka. Približ- no 200 krav s to hudo bolezni- jo so odkrili tudi v Švici, na neki farmi na severu Francije pa so pobili 151 krav, ker so pri eni izmed njih odkrili obo- lelost z BSE. Veterinarski od- bor Evropske unije je zaradi bojazni pred boleznijo norih krav v tem tednu Evropski ko- misiji priporočil prepoved iz- voza govejega mesa in vseh iz- delkov iz tega mesa iz Velike Britanije v države Evropske unije. BSE pa bi po oceni stro- kovnjakov izkoreninili le tako, da bi uničili tri do pet milijo- nov govedi. V Sioveniji ni boiezni noriii icrav Veterinarska uprava RS je v začetku tega tedna sporočila, da ne izdaja nikakršnih uvoz- nih dovoljenj za uvoz govejih živali, mesa, mesnih izdelkov, surovin in odpadkov britan- skega porekla, ki bi jih upo- rabljali v človeški prehrani ali za prehrano govedi. S tem je onemogočen prenos bolezni v Slovenijo. Do danes ni znano, pojasnjujejo veterinarji, da bi se bolezen v kakršni koli obli- ki pojavila tudi pri psih. Pasja hrana, ki se uvaža v Slovenijo, je termično obdelana in ne- škodljiva za pse. Bolezen se tudi po trditvah naših veteri- narjev ne prenaša z mesom, prenos je mogoč le z možgani, hrbtenjačo, limfatičnim siste- mom, črevesjem in vranico okuženih živali. Navedenih govejih organov pa po zagoto- vilih naših veterinarjev v pasji hrani ni. Na celjskem območju vete- rinarji zaenkrat nimajo nobe- nih navodil o tem, da bi morali iz prometa izločiti pasjo hra- no, zagotavljajo pa, da v vseh teh letih na Celjsko ni bil uvo- žen niti kilogram angleške go- vedine ali izdelkov iz tovrstne- ga mesa. V sredo, 3. aprila ob 17. uri bo v dvorani Narodne- ga doma v Celju predavanje švicarskega mikrobiologa dr. Mirka Junga, s pomočjo kate- rega naj bi se tudi naši veteri- narji in vsi, ki jih to zanima, bolje spoznali s to nevarno bo- leznijo. IRENA BAŠA Razvitost brez denarja »Ministrstvo za kulturo je kot velika hruška, polna dobrih in tudi gnilih sadežev. Najti bi se moral nekdo, ki bi to hruško krepko stresel,« je med drugim na ponedeljkovem pogovoru v Galeriji Mozirje omenil državni sekretar za kulturo Silvester Gaberšček. Na pogovoru o perspektivah ljubiteljske kulture v Zgornji Savinjski dolini, pogovor je pripravilo mozir- sko Prosvetno društvo Jurij, so državnemu sekretarju nanizali kopico težav, ki tarejo kulturne delavce, in tudi občine, ki morajo skrbeti za kulturno dediščino. V pogovoru so ugotavljali, da je ljubiteljska kultura zelo razvita, vendar pa jih predvsem pri pripravi skupnih akcij tare pomanjkanje sredstev. Sekretar Gaberšček je povedal, da bodo pri slovenski vladi ustanovili naci- onalni svet za kulturo, ki bo pripravil variante mrež (mreža za muzejsko dejavnost, za knjižnice, za ZKO...) in na tak način bdel nad kulturnim progra- mom in tudi izvajanjem. US Čiščenje okolja in odvoz odpadkov Predvidoma do konca aprila bo na območju Mestne občine Celje organiziran okrepljen brezplačen odvoz kosovnih odpadkov, ki ga v dogovoru z občinsko upravo v okviru spomladanske akci- je čiščenja okolja izvajajo v Javnih napravah celjske Ko- munale. Akcija je zastavljena tako, da bo v vsaki od krajevnih skupnosti po tri dni nameš- čenih 6 zabojnikov za od- padke. Zabojnike, ki so veli- ki od 5 do 20 m^, bodo sproti praznili na odlagališču ko- munalnih odpadkov v Bu- kovžlaku, kamor lahko ob- čani tudi sami brezplačno pripeljejo večje ali manjše količine odpadkov. Letos so delavci Javnih naprav zabojnike za kosovne odpadke najprej namestili v krajevni skupnosti Aljažev hrib in Pod gradom, kjer je očiščevalna akcija potekala od ponedeljka do srede, v sredo pa so s čiščenjem zače- li v Gaberjah in na Teharjah. Konec tedna, od petka do ponedeljka, sledita krajevni skupnosti Trnovlje in Lju- bečna, zatem pa tridnevni termin pripada Skof ji vasi in Hudinji. Očiščevalno akcijo bodo v celjski občini nadaljevali spet po 10. aprilu, ko se bo nameščanje zabojnikov zvr- stilo še v krajevnih skupno- stih Savinja in Slavko Slan- der. Dečkovo naselje in Cen- ter, Karel Destovnik Kajuh in Ostrožno, Lava in Medlog, Nova vas in Dolgo polje ter med 22. in 24. aprilom v Šmartnem v Rožni dolini. IS VTamu več kot črno? LJUBLJANA, 20. marca (Večer) - Vladna strogo zaup- na informacija o sumih nepra- vilnosti v Tamu je postala jav- na, državni zbor pa se je lotil njene vsebine ter tudi ocen ministrstva za gospodarske dejavnosti o odstopanju od sanacijskega programa v Ta- mu. Minister Metod Drago- nja je razmere v tem podjet- ju prikazal za več kot črne, stečaja ni omenjal, napovedal pa je nove rešitve. Opozicija iz državnega zbora je močno posumila, da vlada pri odlo- čanju o sanaciji Tarna ni po- vedala vseh potrebnih podat- kov. Državni zbor pa je tega dne sprejel tudi pomembna zakona, o davčni službi ter davčnem postopku, ki prina- šata davkarjem nova orožja. Dobiček slovenske pošte MARIBOR, 21. marca (Delo) - Pošta Slovenije je la- ni ustvarila nad 78 milijonov tolarjev neto dobička, pri tem pa ni vštet denar, ki ga mora po zakonu o pošti prispevati Telekom. To so sporočili v okviru seje nadzornega sveta Pošte, kjer so med drugim po- trdili drugačno obravnavanje telegramov, ki jih bo v pri- hodnje Pošta zaračunavala po straneh (360 tolarjev za eno stran). Preštevanja besed ne bo več, telegram z daljšimi besedili pa bo s tem precej ce- nejši. Sporočili so tudi, da bo glavna ljubljanska pošta ob- novljena do septembra. Franci Križan v LJubljani LJUBLJANA, 21. marca (Delo) - Člani zborničinega združenja za gostinstvo in tu- rizem so podprli predlog za imenovanje Francija Križana iz Rogaške Slatine za nove- ga, prvega direktorja Centra za promocijo turizma Slove- nije. Križan je ob predstavi- tvi dejal, da se zaveda, da je Slovenija ta hip v tujih očeh neopazna evropska državica, brez lastne turistične identi- tete, ki pa ima strategijo turi- stičnega razvoja, novo podo- bo, subjekte turistične orga- niziranosti, koncept trženja ponudbe ter najpomembnej- še, veliko neizkoriščenih možnosti. Švicarji nas hvalijo LJUBLJANA, 22. marca (Republika) - Švicarski me- sečnik Die Monat, ki ga iz- daja Schvveizerisches Bank- verein, piše, da Slovenija ni gospodarski "tiger", vendar- le pa je ena najlepših "mačk" vzhodne Evrope. Pišejo, da se lahko Slovenija pohvali s po- membnimi uspehi, tudi njen državni proračun je, v primer- javi z večino držav Evropske unije, že več let uravnotežen. Več kot 200 odstotno infla- cijo je znižala na manj kot 10 odstotkov, država beleži v ok- viru vzhodne Evrope hitrejšo gospodarsko rast, za svojo pozitivno plačilno bilanco zadnjih petih let pa se lahko zahvali učinkovitemu turiz- mu. Pomembni težavi Slove- nije pa sta počasno lastnini- njenje ter rastoče pokojninske obveznosti, menijo v Švici. Št. 13. - 28. marec 1996 NOVI TEDNIK DOGODKI 8 Poletni čas čeprav letos pomlad zamu- ja, pa gre Čas naprej. V ne- deljo, 31. marca, prične ve- ljati poletni čas. Torej, ob 2.00 premaknite urine kazal- ce na 3.00 uro! Hermanovi muzejski pirhi Pred velikonočnimi prazniki pripravljajo v Hermanovem brlogu Mu- zeja novejše zgodovine Celje muzejsko likovno delavnico, v kateri bodo otroci od prihodnjega torka do petka pod stro- kovnim vodstvom ustvar- jali muzejske pirhe. Z muzejskimi likovni- mi delavnicami bodo v otroškem muzeju nada- ljevali tudi drugi teden aprila, ko se bo začela že 8. delavnica, mali delav- ničarji pa bodo ustvarjali s parafinom. Najmlajše pa čakata ob četrtkih, 11. in 18. aprila, v treh predstavah ob 10., 11. in 16,30. uri še dve lutkovni uprizoritvi. V goste prihaja Pavlihovo gledališče Globus iz Ljubljane, malčki pa si bodo prvi četrtek lahko ogledali Pavlihove dogo- divščine, zatem pa še Janka, Metko in Pavliha. IS A-A v celjskih očeh Pretekli teden je v Ljubljani minil v znamenju sejma Alpe Adria - Teden mednarodnega sodelovanja na področju turiz- ma, športa, rekreacije in umet- nosti, ki ga je spremljal 13. se- jem Lov in ribolov ter 4. sejem Ars Antiquitas Fair. Po neka- terih ocenah si je več kot 300 razstavnih prostorov ogledalo približno 45 tisoč obisko- valcev. Med razstavljavci smo jih našli vsega pet s celjskega po- dročja, in sicer sta se občina Laško in Zgornja Savinjska dolina predstavljali kot celota, poleg njih pa so bili na sejmu še turistična agencija Dober dan iz Šempetra, zdravilišče Atomske Toplice s Podčetrt- kom in Rogla s Termami Zre- če. Vsi ocenjujejo, da je pred- stavitev na podobnih sejmih zelo pomembna, ker pač moraš biti prisoten, upajo pa tudi, da bodo njihove predstavitve na- letele na dober odziv med obi- skovalci. Na stojnici Laškega (na sli- ki), kjer se je nenehno trlo obi- skovalcev, saj so točili Laško pivo, so vsak dan pripravili utrinke iz občine, posebej pa so predstavljali programe Zdravilišča, izletniške točke in Pivovarno. »Ljudje nas kar dobro poznajo, vedo za novosti v Laškem, tako da smo dobili kar precej novih gostov,« je povedala Andreja Križnik iz TD Laško. Zelo živahna je bila tudi stojnica Zgornje Savinj- ske doline, kjer se je vsak dan predstavila ena občina, četr- tek pa je bil skupni dan. Vsaka posamezna občina je predsta- vila najpomembnejše turistič- ne zanimivosti, skupno pa so nastopili s promocijskim ma- terialom. »Opazili smo, da >stari< gost- je dobesedno iščejo našo stoj- nico, s sabo pa neredko pripe- ljejo tudi nove. Tako moramo biti prisotni na tovrstnih turi- stičnih sejmih,« sta povedali Simona Gobec in Barbara Ku- pec iz Podčetrtka, medtem ko je Marija Deu iz Term Zreče omenjala, da so v zdraviliščih najbrž preveč poskočili s cena- mi. Ravno zaradi tega so v Zrečah v sodelovanju z Roglo pripravili posebne promocij- ske cene, ki so med obiskovalci vzbudile veliko zanimanja. Zaradi vrveža, ki je vladal na posameznih stojnicah, pa so se neprijetno počutili v agenciji Dober dan, saj je hrup motil njihove goste. Kljub te- mu pa pričakujejo odziv, saj so razdelili približno 15 tisoč ka- talogov, nasploh pa menili, da se je sejma udeležilo premalo slovenskih agencij. US, Foto: EDI MASNEC Pogovor treh županov Na pobudo župana občine Štore Franca Jazbeca je prišlo v Štorah do skupnega pogovora županov in tajnikov Mestne občine Celje, Vojnik in Štore. Govoras je bilo o delitveni bilanci, kjer so iz občine Celje zagotovili, da bodo v najkrajšem možnem času pre- pisani stanovanjski sklad, zemljišča in objekti na občine, kjer so. Razpis stanovanjskega sklada, na katerem bi lahko sodelovali samo občani mestne občine Celje bo razveljavljen in objavljen nov. V pripravi so družbeni plani in med prvimi naj bi bil že v tem tednu končan plan za občino Štore. Gk)vorili so tudi o reorganizaciji javnega komunalnega podjetja, kjer so dosegli, da bo v prvi fazi delitev potekala tako, da bodo enakovredno zastopane vse tri občine. T.VRABL Tri dni za ekologijo Zeleni Spodnje Savinjske doline so v sodelovanju z Mestno skupnostjo Žalec in podjetji Valy's iz Šempetra ter Montaža Šarlah iz Žalca, or- ganizirali pretekli konec tedna tridnevno prireditev z naslo- vom Ogrevanje in ekologija. V času prireditve je bila od- prta razstava sodobnih ogre- valnih naprav in sicer proizva- jalcev Weishaupt in Buderus iz Nemčije, Saunier Duval iz Francije in Grundfos iz Av- strije ter prikazane različne možnosti sanacije in izvedbe dimnikov, za kar je poskrbel Schiedel iz Prebolda. Pripra- vili so tudi dvoje razgovorov in sicer na temo Smotrna raba energije in Plinifikacija Žalca. Ves čas prireditve pa so bili nj voljo strokovnjaki energetski svetovalne pisarne iz Celja, ki so vsem zainteresiranim sveto, vali, kako rešiti njihove ogra valne probleme. Organizatorje je k pripra\ prireditve spodbudila plinifi kacija Žalca, kjer je nastal mnogo težav, zato so poskušal na tak način ljudi seznaniti ^ sodobnim, varčnim in ekolo ško neoporečnim načinoi ogrevanja. Ker se na plinifika cijo pripravljajo tudi drugod Savinjski dolini, nekateri p problem ogrevanja želijo reše vati individualno, je bila pri- reditev namenjena vsem obča-J nom, ne le Žalčanom. i T. TAVČAl Predmaturitetni testi čeprav se nam zdijo konec marca razmišljanja o koncu šolskega leta še močno preuranjena, je za letošnjo generacijo maturantov položaj precej drugačen. V ponedeljek so namreč maturanti n vse Slovenije že pisali predmaturitetne teste iz slovenščine, v torek pa so zanje pripravili slušni preizkus iz tujega jezika. Po besedah ravnatelja I. gimnazije v Celju Jožeta Zupančiča so se v njihovi šoli skupaj z učenci (na posnetku med testom iz slovenščine) odločili, da opravijo v naslednjih dneh predmaturitetne preizkuse znanj iz vseh maturitetnih predmetov. Šolski umik bo za maturante naporen, vseenoi pa bodo po opravljenih preizkusih le imeli bolj izdelano predstavo o >pravi< maturi. Ta se letošnjo generacijo začenja že 11. maja, ko bodo maturanti pisali esei (slovenščina), vsi ostali| maturitetni preizkusi pa bodo razvrščeni med 13. in 28. junijem. IS, Foto: GREGOR KATIC Prvi Karitasov dom v Evropi v Konjicah bo itmaiu urejeno varstvo za težje duševno prizadete ■ Na območju nekdanje konji- ške občine (v Vitanju, Zrečah in Konjicah) je kar sedemdeset oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Že pred desetimi leti se je med njihovi- mi starši porodila zamisel, da bi v Konjicah postavili dom, v katerem bi bilo organizirano dnevno varstvo za težje in tež- ko duševno prizadete. Le-ti so namreč nesposobni za samo- stojno življenje in so popolno- ma odvisni od staršev, ki mo- rajo ob tem opravljati še služ- bene obveznosti. Takratni predsednik društva Sožitje Stane Pa\Tič je leta 1993 nave- zal stike s Karitasom, ki je po- kazala razumevanje zanje in graditev doma podprla. Danes v Žički ulici številka 15 že stoji zgradba, v kateri bo poskrbljeno za dnevno varstvo deset do dvanajstih duševno prizadetih iz bližnjih krajev. Zidava objekta je skoraj skle- njena in odprt bo predvidoma konec maja ali v začetku juni- ja. Odprtje načrtujejo v sklopu praznovanj ob 850-letnici Ko- njic. To bo prvi Karitasov dom celodnevnega varstva težje in težko prizadetih; ne le v Slo- veniji, temveč v Evropi. Kot je povedal Stane Pavrič, je bil dom predstavljen Evropski Uniji v Bruslju in tam dobil tudi verifikacijo in finančno podporo. Zidavo je finančno podprla tudi škofijska Karitas v Mariboru, dva milijona to- larjev je odobrila tudi občina Slovenske K.Qpjiice, Dobrodel- ni prispevek za dom so name- nili še nmogi Konjičani in tamkajšnja podjetja. Stroški celotne ureditve doma znašajo štirideset milijonov tolarjev. Dom je grajen po evropskih normativih in v treh etažah meri štiristo kvadratnih me- trov. Po letu 1997 nameravajo zgradbo razširiti in v njej ure- diti stalno varstvo kar za štiri- krat več oseb, kot je predvide- no zdaj. Dom bo imel kombi za prevoz varovancev. Poleg os- novne oskrbe bodo poskrbeli še za usluge delovnih terapev- tov, defektologov in drugih strokovnjakov. Ker dom že pridobiva koncesijo države, bodo starši morali za bivanje svojih otrok v njem odšteti 1« simbolično ceno. B.F. Seminar o hlajenju in klimatizaciji V predavalnici Zbornice za- sebnega gospodarstva v Žalcu organizira Termotehnika d.o.o. iz Braslovč seminar o hlajenju in klimatizaciji. »Za seminar smo se odločili, ker tovrstne šole v Sloveniji ni, je pa vedno več serviserjev in monterjev hladilnih in klimat- skih naprav, za katere je tak način izobraževanja zelo pri- meren, organiziran pa je tako, kot na tehnični akademiji v Esslingenu v Nemčiji,« nam je povedal direktor Termotehni- ke d.o.o. Braslovče dipl. ing. Rudi Kronovšek. ^ V prvem sklopu predavanj so obravnavali osnove klima- tizacije ter govorili o malih, sobnih in velikih klima cen- tralah, preostale teme pa so osnove hladilne tehnike, kom- presorji, uparjalniki, konden- zatorji, gospodinjski hladilni- ki, vitrine in projektiranje hla- dilnic. Organizator še posebej opozarja na temo, ki je name- njena izključno hladilnim sno- vem, zamenjavi starih hladil- nih snovi z novimi, izsesava- nju in recikliranju starih hla- dilnih snovi ter zakonodaji in predpisom o tem. Zaključni del seminarja pa bo namenjen praktičnim nasvetom pri mon- taži in servisiranju hladilnih naprav ter iskanju in odpravi napak. V okviru seminarja bo- sta tudi dve strokovni ekskur- ziji in sicer v tovarno kompre- sorjev Danfoss-copressors v Črnomelj in ogled toplotnih prenosnikov in klimatskih na- prav v IMP-Klimat v Ljublja- ni. Seminar bo trajal do 6. aprila, predavanja pa so ob petkih in sobotah. Na sliki: del udeležencev seminarja. T. TAVČAR Št. 13. - 28. marec 1996 TEMA TEDNA NOVI TEDNIK Zdravniki vztrajajo ^sirovanje stavke zdravnikov In zobozilravnlHov sindikat zdravnikov in zo- jjjravnikov Fides, ki se je rtjšnji četrtek odločil za J Jošno stavko, je v torek, ob] l^ljučku redakcije, s stavko' idaljeval, saj v pogajanjih z IjJo ni prišlo do dogovora. ^ pomeni, da so med stavka- ' ^i0ii 3 tisoč slovenskimi j^vniki, tudi zaposleni v ilfavstvenih ustanovah na jjljskem, kjer so prav tako pt drugje zagotavljali le nuj- p pomoč. Ob začetku stavke je sindi- U zdravnikov in zobozdrav- ^ov Fides napovedal, da bo lavka trajala do izpolnitve [avkovnih zahtev, to je pred- pern do vladnega podpisa peksa h kolektivni pogodbi i zdravnike in zobozdravni- S katerim bodo upravičeni 3 dodatka k plači zaradi zah- Lvnosti in specifičnosti svoje- Ldela. I po tem aneksu bi bile zdrav- jiške plače za 30 odstotkov [šje, dodatek pa naj bi veljal ^ vse zdravnike. Fides je tudi Idhteval izločitev obeh pokli- |ev iz zakona o razmerjih plač 1 meni, da mora osnovna pla- ča splošnega zdravnika znaša- ti 2,5, specialista pa 3 pov- prečne plače, dosežene v go- spodarstvu. V soboto je premier dr. Ja- nez Drnovšek pozval pogajal- ski skupini, naj čim prej nada- ljujeta prejšnji torek prekinje- ne pogovore in tako sta se se- stali v ponedeljek. Premier je v svoji intervenciji tudi obljub- ljal, da bo vlada še ta teden obravnavala predloženi zakon o zdravnikih in ga poslala v državni zbor s priporočilom, naj ga čim prej sprejme. Ven- dar do dogovora v ponedeljek še ni prišlo, saj vladna stran po mnenju Fidesa ni ponudila nič novega. Premier je ocenil, da so kratkoročne zahteve zdrav- nikov zelo visoke, da jim je vlada ponudila največ, kar je mogoče, ne da bi bistveno ogrozila javne finance. Če bi jim v celoti ugodili, bi se spro- žil plaz drugih zahtev, in z njim visoka inflacija, je menil Drnovšek. Sicer pa so v torek dopoldne stavko zaostrili, kar pomeni, da na primer v Zdravstvenem domu v Celju ne dela nobena druga ambulanta, razen de- žurnih, delajo pa zasebniki, vendar v omejenem obsegu. 12-urno stavko so za včeraj, sredo, 27. marca, napovedali tudi v sindikatu zdravstva in socialnega varstva, kamor so- dijo poleg medicinskih sester in ostalega osebja še zaposleni v domovih upokojencev, cen- trih za socialno delo in za re- habilitacijo invalidov ter v le- karnah. Med zahtevami je podpis dogovora o načinu od- prave kršitev panožne kolek- tivne pogodbe. Odprto je tudi vprašanje aneksa k poklicni in panožni pogodbi, sprejetje ka- drovskih normativov in stan- dardov, izplačilo obresti za manj izplačane plače od jimija 1992 do januarja 1993 in do- polnitev pravilnikov o napre- dovanju delavcev, zaposlenih v zdravstvu in socialnem var- stvu. Tudi pogajanja okrog teh zahtev so v torek še tekla. TC K zdravniški stavki Zdravniška stavka se bo nadaljevala vsaj še do danes, četrtka, 28. marca, ko bodo pogajalci sindikata Fides in vlade spet sedli za skupno mizo. Kako se bodo pogajanja končala, pa je težko predvideti, saj zdravniki vztrajajo pri podpisu aneksa s količnikom 1,5 od 1. januarja letos, kar pomeni za 22 do 26 tisoč tolarjev višjo plače za splošnega zdravnika. Napovedana dvanajsturna opozorilna stavka sindf- kata zdravstva in socialnega varstva ter sindikata zdravstva in socialnega skrbstva, ki bi morala biti včeraj, pa je po pogajanjih prestavljena na 3. april, če vlada medtem ne bo izpolnila dogo- vora. Na pogajanjih so uspeli uskladiti besedilo sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe. Predstavniki vlade so tudi obljubili, da bodo konec maja izplačani vsi zaostanki izplačil za nadurno in mentorsko delo ter za izobraževanje v letu 1995. Usklajena je tudi lestvica za dodatek za delo in pravilnik o napredovanju. Dodatki naj bi se začeli uveljavljati z aprilom. Če vlada dogovora ne bo spoštovala, bo 3. aprila stavkalo 38 tisoč delavcev s področja osnovnega zdravstvenega varstva. Jubilej dobrnslcih upoiiojencev V Društvu upokojencev Dobrna pripravljajo danes (v četrtek) popoldne občni zbor, na katerem bodo ocenili društveno delo v preteklem obdobju ter izvolili novo vod- stvo. Po besedah sedanjega predsednika Vilka Esa bodo obč- ni zbor izkoristili še za obravnavo in sprejem novih dru- štvenih pravil, precej pozornosti pa bodo odmerili tudi svojemu jubileju - 50-letnici obstoja Društva upokojencev Dobrna. Po zaključku občnega zbora pripravljajo še dru- žabno srečanje in pogostitev. IS Poroka v Zagorju Zanimiva Igra v občini Kozle Kulturno društvo Zagorje pri Lesičnem se je v soboto po- sebej izkazalo. Prizadevno društvo je v soboto uprizorilo najbolj obiskano prireditev doslej, svojo novo igro, kome- dijo Marjana Marinca, Poročil se bom s svojo ženo, kar so združili s praznovanjem mate- rinskega dne. Kulturno društvo iz KS Za- gorje pri Lesičnem, s šestdese- timi člani, deluje pod vod- stvom Janeza Štadlerja, že ne- kaj let, pred Marinčevim de- lom pa so uprizorili igro o Hla- čah. V društvo so vključeni tu- di ljubitelji petja, ki prepevajo v zagorskem mešanem pev- skem zboru. Kulturna priza- devanja v odmaknjeni krajev- ni skupnosti so opazna v širši okolici, zato so zagorski kul- turniki prejeli letos posebno, denarno priznanje občine Kozje. Marinčevo komedijo je reži- rala Rezika Trupi, ki študira v Ljubljani ter se je lani izpo- polnjevala v poletni gledališki šoli na Primorskem. Na sceni, ki so jo pripravili ustvarjalci, je v vlogi zdravnika nastopil Anton Hladin, zdravnikova žena je bila Tanja Žlender, njena prijateljica Milena Ro- mih, zdravnikov prijatelj Mi- lan Centrih, zdravnikova mati Zdenka Kranj c, oče zdravni- kove žene Janez Štadler, last- nica stanovanja Marica Trupi, umetnik Jože Hladin, ljubimec zdravnikove žene Jože Kranjc, pri igri pa je sodelovala tudi Marjeta Polšak. Občinstvo, ki je bilo prav tako iz Lesičnega, Kozjega, Prevorja, Šentvida pri Planini ter drugih krajev, je bilo navdušeno, ustvarjalci pa so že prejeli povabilo na odre sosednjih krajev. Najprej pa bodo komedijo ponovili, zaradi velikega zanimanja, v domačem Zagorju. Med praznovanjem mate- rinskega dne je zapel zagorski mešani pevski zbor (pod vod- stvom Mateja Romiha), nasto- pili so domači otroci, pripravi- li pa so tudi pogostitev mater in žena. Kulturno društvo je matere z največ otroci nagra- dilo s šopki, ki jih je podelil župan Kozjega, Božo Sok. Najstarejša med njimi je Mari- ja Kolar, z osmimi odraslimi otroci, Sonja Polšak in Zinka Moškon pa imata po štiri otroke. BRANE JERANKO Ko SO izčrpane vse druge možnosti menle Hudi o stavkah, ki so se po naši deželi v zadniem času razpasle kot gobe po dežlu Vedno več ljudi je, ki se od- • |čijo, da bodo svoje pravice, i } katere so iz takšnih ali dru- * iičnih razlogov prikrajšani' lli pa se tako vsaj počutijo), \ rišli s pomočjo stavke. Eni se- Uočijo za gladovno stavko,, rugi, predvsem zaposleni v' odjetjih, kjer ne dobivajo! jiač ali menijo, da so njihovi ^ iDsebni dohodki prenizki, pa] (Dostavno bojkotirajo delo. ; Ker je opozarjanje na pro- )leme na takšen način v zad- ijih letih v naši deželici posta- ože kar del folklore, se v jav- losti ponavadi vzdigne prah le e ob stavkah zaposlenih v ilužbah, ki so za ljudi nujno lotrebne. Med takšne poklice odi tudi zdravniški in ravno dravniki so tisti, ki so se, za- adi prenizkih osebnih dohod- ov, prejšnji teden ponovno dločili za stavko. Kaj o takšnem načinu izra- anja svojih zahtev in potreb penijo ljudje, smo povprašali fekaj tistih, ki smo jih prejšnji Ktrtek, na prvi dan stavke travnikov, srečali v prostorih oljske bolnišnice. Jelka Kidrič, gospodinja iž 'ojnika: »Včeraj nismo gledali «levizije, zato niti nisem ve- lela, da zdravniki danes stav- kajo. Sin je bil naročen na tontrolni pregled in sprejeli so las normalno. Zdi se mi, da so bančni problemi povsod in ^a je veliko ljudi, ki imajo z denarjem večje probleme kot zdravniki. Če se bo tem plača povečala, sicer ne bom imela ?iČ proti, vendar imamo vsi te- ^ve z denarjem in stavka se mi ne zdi ravno najboljša pot, po kateri naj bi ljudje dosegli uresničitev svojih zahtev. Tre- nutno nisem zaposlena, če pa bi bila in bi v mojem podjetju stavkali, bi sodelovala pred- vsem iz solidarnosti. Sama se za takšno pot ne bi odločila. Problem je namreč splošen in zdi se mi, da bi morali vsi malo potrpeti.« Roman Žlendar, upokojenec iz Celja: »Že nekaj časa sem v bolnišnici in tudi danes je vizi- ta potekala normalno; če ne bi slišal po radiu, sploh ne bi ve- del, da so zdravniki začeli stavkati. Trenutno sem tu na zdravljenju in o stavki zdrav- nikov bom razmišljal šele, ko bom doma. Da pa ljudje pravi- co iščejo s pomočjo stavk, se mi zdi pametno, saj mora ob- stajati nek način, da dosežejo svoje.« Drago Zupane, upokojenec iz Celja: »Pred nekaj leti ne bi verjel, da je mogoče, kar se da- nes dogaja v podjetjih. Tega si nismo zaslužili in o tem, kdo je kriv za takšno situacijo v Slo- veniji, bi se dalo napisati ro- man. Priznam pa, da je v času, v katerem živimo, vse mogoče. Morda se gospodarska situaci- ja v Sloveniji v zadnjem času sicer res izboljšuje, vendar bi bilo pri vsem skupaj potrebno upoštevati tudi male ljudi, ne samo predstavnikov >višjega sloja<. Obnašamo se, kot da revnih ljudi sploh ne bi bilo.« Dušan Žnidar iz Lokrovca pri Celju: »Danes sem k zdrav- niku pripeljal mamo, tako da trenutno sam zdravniške po- moči ne potrebujem. Zdi pa se mi prav, da zdravniki stavka- jo. Tudi v drugih podjetjih je prav, da delavci stavkajo, saj se za ta način odločijo šele po- tem, ko noben drug sistem ne zaleže. Upam, da bo zdravni- kom uspelo doseči svoje, ven- dar si ne bi upal trditi, da bo tako.« Polona Žnidaršič, dijakinja iz Radeč: »V bolnišnico priha- java s prijateljico le na obisk in slišali sva samo osnovno in- formacijo o tem, da zdravniki stavkajo. Po eni strani se mi zdi to prav, po drugi pa ne. Mislim namreč, se lahko za stavko ljudje upravičeno odlo- čijo šele takrat, ko so resnično izčrpane vse druge možnosti oziroma ko se znajdejo v zares brezizhodnem položaju.« NINA M. SEDLAR Roman Žlendar Drago Zupane Dušan Žnidar Polona Žnidaršič Čiščenje in urejanje olcolja V vojniški občini so pripravili organizirano akcijo čiščenja in urejanja okolja. V krajevnih skupnostih Frankolovo, Nova Cerkev in Vojnik se bodo dela lotili že to soboto dopoldne, na Dobrni pa akcijo pripravljajo v soboto, 13. aprila. Poskrbljeno bo za organiziran odvoz odpadkov, v občinski upravi pa ob občanih pozivajo tudi šolarje in posamezna podjetja, vsa turistična ter športna dru- štva, lovce, ribiče, planince in gasilce, da pomagajo pri čiščenju ter urejanju naselij, obcestnih površin ter potočnih obrežij. IS Kulturne ustanove, kot je pevski zbor, ne morejo nasta- ti v praznem prostoru: za naš zbor je zgodovinsko-kultur- ni prostor pester in bogat. Šentjurja star trg (1384) in mlado mesto (1990) v vzhod- nem delu Celjske kotline ob sotočju Voglajne in Pesnice, pod hribom Rifnik (568 m). Je sedež velike občine (19.000 prebivalcev), ene redkih, ki so ostale cele, gospodarsko sre- dišče bližnje okolice, pomem- bno cestno križišče z živahno trgovino in industrijo ter kme- tijsko (1910) in glasbeno šolo. Ima okoli 6000 prebivalcev. Njegova zgodovina posega v prazgodovino, kot dokazuje- jo evropsko pomembne izko- panine iz neolitske dobe na Rifniku. Tam je bilo med 6. in 9. stoletjem poznoantično utr- jeno naselje s tremi cerkvami, tja so se pred osvajalci z Vzho- da (Goti, Huni itd.) umaknili staroselci iz dolin (Rimljani, Langobardi, Germani...). Slo- vani so se tu naselili okoli 587. Za grofice sv. Heme (11 .stol.) je bil grad Rifnik upravno sre- dišče večjih bližnjih posestev. Kraj je dobil ime po cerkve- nem patronu sv. Juriju. Že 1340 je imel svoj vikariat, ki je 1395 postal samostojna žup- nija. Kraj je zacvetel z železno cesto, ki je bila del avstrijske južne železnice od Dunaja do Trsta. Prvi vlak iz Maribora v Celje Je pripeljal na binkošti 1846. Iz Šentjurja in okoliceje izš- lo - ali pa so tu službovali - več za kulturo pomembnih mož. Na bližnjem Kalobju, ki je znano po Kalobškem rokopi- su, je župnikoval Mihael Za- gajšek (1739-1827) doma iz Zagaja, pisec prve slovenske slovnice, ki je izšla hkrati v nemščini in slovenščini. Napi- sal je tudi obširen nemško-slo- venski slovar, ki pa je ostal v rokopisu. V bližini (Uniše pri Ponikvi) je bil doma škof An- ton Martin Slomšek (verski in narodni buditelj, vzgojitelj, pe- snik in pisatelj). V Šentjurju je bil župnik zgodovinar in rodoljub Davo- rin Trstenjak (župnik 1861- 68), za njim pa pesnik in skla- datelj Jožef Hašnik (1868-83), Slomškov učenec v celovškem bogoslovju. Član tamkajšnega pesniškega krožka, ki gaje vo- dil Slomšek, je bil tudi Šent- jurčan pesnik Valentin Oro- žen (1808-1875), kakor Slomš- kovih in Hašnikovih je tudi mnogo njegovih pesmi pona- rodelo. Blizu Šentjurja je bil doma tudi duhovnik Blaž Kocen (1821-1871) geograf in karto- graf. Risal Je stenske zemlje- vide in allante, ki so v Avstriji do 1918 doživeli 42 izdaj. Šentjurčanje bil tudi teolog Avguštin Kukovič (1849-89), znan na mariborskem bogo- slovju in reformator cerkvene- ga petja v Lavantinski (mari- borski) škofiji. Naš rojakje bil tudi časnikar France Slemen- šek (1843-1871), pisatelj uspe- šnic za Družbo sv. Mohorja. Prav tako tudi arhitekt Janez Pečnik (1821-83), ki Je delal največ na Dunaju in na Ma- džarskem. V zvezi z Ipavci, o katerih bo govora posebej, Je treba omeniti župnika Dragotina Ferdinanda Ripšia (1820- 1887), pesnika in pisatelja, ki Je bil pozneje župnik in dekan na Vidmu ob Sori. V ta zgodovinsko in kultur- ni okvir seje v začetku 19. sto- letja vpisal dogodek, ki Je do- ločil glasbeno usodo Šentjur- ju, prihod rodbine Ipavcev. ŠU 13. - 28. marec 1996 NOVI TEDNIK KULTURA Alma Karlin v celjski bolnišnici Minulo nedeljo je amatersko gledališče Teharje predstavilo bolnikom, zaposlenim in upo- kojencem celjske bolnišnice dramatizirano novelo Alme Karlinove Pod košatim oče- som, kot poklon za materinski dan. V pozdravnem nagovoru je direktor te ustanove mag. Aleš Demšar orisal življenje in delo znamenite Celjanke, pisatelji- ce, zbirateljice in svetovne po- potnice Alme Karlinove, ka- kor tudi pomen materinskega dne. V dramatizirani noveli, po prevodu Zdenke Serajnik, ki jo je za oder priredil Peter Si- moniti, so nastopale Ljudmila Conradi, Sonja Mlejnik, Mira Furlan in Leda Ščurek. S 36. predstavitvijo dela Al- me Karlinove Pod Košatim očesom se teharsko amatersko gledališče ni le zapisalo v zgo- dovino celjske bolnišnice in olepšalo materinski dan, am- pak je tudi predstava oživela lik Alme Karlinove, ki še ved- no išče čas, ko bodo ljudje ra- zumeli, da jim je hotela nekaj povedati, jih povabiti na pot okoli sveta, na pot k drugemu in k samemu sebi. K.G. Zlate celjske zvezde nad Celovcem Koroško Avstrijsko-sloven- sko društvo, s sedežem v Ce- lovcu, je v sodelovanju s slo- venskim generalnim konzulom v Celovcu dr. Jožetom Jerajem v koroškem glavnem mestu pretekli torek organiziralo za- nimivo predavanje o Celju. Z mešanimi občutki se člo- vek odpravi v Celovec na pre- davanje njihovega zgodovi- narja o tvojem rojstnem me- stu, posebno še, ker še do pred nekaj let uradna politika in tudi stroka nista nikoli našli prav lepih besed, ne za njihove manjšinske sodeželane Slo- vence ne za Slovence na naši strani meje. Pa vendar se je kasneje izkazalo, so bili naši pomisleki povsem odveč. Celo nasprotno. Celovški zgodovi- nar dvomi svetnik dr. Arthur Kropfitsch je, v prenapolnjeni dvorani Evropske hiše, v več kot dveumem predavanju in podkrepljenim z več kot dve- sto diapozitivi, predstavil zgo- dovino mesta Celja, njegove kulturne in zgodovinske spo- menike ter umestil mesto ob Savinji v nam povšeč srednje- evropski prostor. V predava- nju z naslovom Celeia, Cilli, Celje, je zbranim obiskoval- cem osvetlil vse tiste pomemb- ne zgodovinske dogodke in prelomnice, ki so sooblikovale podobo mesta in tudi širši slo- venski prostor vse do današ- njih dni. Besedni in slikovni sprehod skozi materialno bogato nori- ško Keleio in njeno rimsko na- slednico Celeio, poglobljena predstavitev mogočne rodbine Celjskih, ki je krojila politično usodo podonavskega prostora »predturške« Evrope ter oris novodobnega malomeščanske- ga Celja, ki ga je ob koncu 19. stoletja zaznamoval oster na- cionalni boj za prevlado v me- stu, je bil rdeča nit predstavi- tve. In ne samo to. Dr. Krop- fitsch je s strokovnimi argu- menti (zgodovinske karte) po- vsem korektno osvetlil vse et- nične spremembe, ki so se na tem prostoru zgodile v dveh tisočletjih zgodovine našega mesta. Dotaknil se je tudi slo- venske poselitve v 6. stoletju in spreminjanja etničnih meja skozi dolgo zgodovinsko ob- dobje. Tudi zadnje, ki sta ga slovenski in koroški prostor doživela po drugi svetovni voj- ni. Skratka, o Celju in širšem slovensko-avstrijskem prosto- ru je bilo povedanega veliko več, kot ga pozna marsikateri tudi bolj razgledan Celjan. Ob koncu so si obiskovalci prireditve lahko ogledali še vi- deo kaseto o Celju, ki jo je s seboj prinesel celjski občinski svetnik Jože Bučer. In prav prijetno je bilo opazovati in poslušati Celovčane, kako so z navdušenjem opazovali in ko- mentirali ponujeno predstavo o Celju. Malo manj prijetni so bili le pogledi na tiste, ki so se z nostalgijo in s solzami v očeh ter brez kančka sovražnosti spominjali svojega otroštva ob Savinji, pa so si morali zaradi različnih vzrokov poiskati nov prostor pod soncem v tujini. Nekateri tudi v Celovcu. Da se medsebojno koroško slovensko zaupanje vendarle krepi, je dovolj zgovorno po- kazal tudi celovški župan mag. Leopold Guggenberger, ki je v prisrčnem in duhovitem uvod- nem govom »nasul« Sloven- cem vrsto komplimentov in s tem nakazal, da prastrah pred Slovenci, ki so ga koroški na- cionalni prenapeteži uspešno gojili in z njim vrsto let za- strupljali medsosedske odno- se, postaja vse bolj votel. Še pred leti si človek ne bi mogel niti v sanjah misliti, da bi lah- ko sredi Celovca poslušal tako celovito in izčrpno ter z objek- tivno resnico podkrepljeno predavanje o zgodovinskih te- mah, ki so v preteklosti naša naroda prej razdvajala kot družila. Očitno je topla po- mladna sapa tudi tu pustila blagodejne učinke in upati je, da morebitni ledeni možje ne bodo ohladili strpnega dialoga na vseh področjih, tudi pri ra- zlaganju »objektivne zgodo- vinske resnice« o preteklosti našega skupnega bivanjskega prostora ne, ter ga vrnili na nivo izpred nekaj let. Še toliko bolj, ker so bile takšne in po- dobne (zgodovinske) teme na obeh straneh v preteklosti ve- likokrat enostransko in izrazi- to nacionalistično obai'vane. BRANKO GOROPEVŠEK Obdavčeno sponzoriranje Piše: Tadej Čate, Zanimivo! Medtem, ko si sleherna pametna država pri- zadeva, da bi kulturo in šport ' 'plačevali'' posamezniki, ki si to pač lahko privoščijo, ki si to privoščijo tudi zaradi last- nega ugleda, ki to počno, da bi tudi sami od vsega skupaj nekaj imeli (redki so kajpak tu- di taki, ki to počno zgolj iz do- bre volje oziroma zaradi tega, da bi se "znebili" odvečnega denarja), se naša mala drža- vica v svojem predšolskem ob- dobju z vso svojo otroško naiv- nostjo in nedolžnostjo nadvse trudi, da bi ti dve dejavnosti "plačevala " sama iz svojega debelega žepa. Zares zanimi- vo! Ta zgodba močno spominja na tistega vehementnega in sploh hudo prizadevnega last- nika d. o. o., ki si v gostilni pre- prosto ne sme privoščiti, da bi namesto njega plačal zapitek kdo drug. Njegova javna po- doba bi se v trenutku skazila. Pa čeprav ve zanj le peščica njegovih prijateljev. In še to ti- stih, ki redno sestavljajo nje- govo omizje. J a, tale naša dr- žavica se obnaša kot kakšen lastnik d. o. o.. Zakaj bi zapitek prepustila komu drugemu, ko to vendar lahko poplača sa- ma? Pri čemer nikakor ne mi- slim, da sta kultura in šport podobna zapitku, da so sreds- tva vložena v ti dve dejavnosti (omenjam pač le ti dve, ker se- stavljata najbolj eklatanten primer), goli zapitek Daleč od tega; ti dve dejavnosti prina- šata namreč največji "nas- protni udarec ". Pomislite, da živite v Ame- riki in bi radi na vsak način prisostvovali premieri novega Spielbergovegafilma. Hja, ka- ko boste to storili, pa četudi ste kakšen neskončen tovar- niški mogotec, če Spielberga in tistih ljudi okrog njega ne poznate? J a, zgolj tako, da bo- ste nekako sponzorirali sam film. Potem vam bo producent poslal dve vstopnici. Za vas in za vašo soprogo. Podobno je v Sloveniji. Čeprav v tem pro- storu vsak vsakega pozna, p vendar si kakšen lastnik dobi stoječega in dobro vodene^ d.o.o., pač ne more privošči denimo ogleda premiere prei stave Babylon. Pardon, lahkt vendar bo moral plačati p( sebno ceno. Se pojaviti k sponzor. Krasno! Toda ta naša mala državica bo tak ga sponzorja malce oklestii Ker si imel ta privilegij, da financiral predstavo in se Z{ to udeležil premiere, boš ph čal ceno tudi državi. In iz teg mošnjička bo kasneje držcn financirala taisto predstav Kot da bi kultura in država i z roko v roki v nove čase. 7 da le navidez. Država si I pač vzela stran svoj del in p« tem drobtinico namenila ki turi. Sponzor pa jasno ne i nikoli več pomislil, da bi spo zoriral še kakšno kulturno pi reditev. Pa četudi se ne i udeležil premiere oziroma c voritve oziroma predstavit\ na kateri bo kar črno od vst kamer in fotoaparatov. P metnojebeš slavo brez dene ja! No j a, da tale zgodbica i bi izzvenela povsem prazn povsem izmišljeno. Kot nei vrste fikcija, ki bo pritegni morebitnega sponzorja, da mi poslal kakšnega jurči markic. Heh, tole je resnic zgodba, ki se je dogodila n Cankarjevim domom in p< jetjem Petrol. Potekala ji točno takem vrstnem redu. uvodom, jedrom in zaklju kom. Pri čemer si dovoljuje in obenem srčno upam, da. zaključek na novo spisala c žava oziroma državni zbor t Ministrstvo za kulturo. Dat, teka, pod katero je spravljei tale zgodbica, še vedno ni p vsem zaprta. , Pomladni itoncert pedagogov v počastitev prvega po- mladanskega dne so pripra- vili koncert pedagogi GŠ Ce- lje. Pomladanskemu koncer- tu primerno izbran program so predstavili številnim po- slušalcem v koncertni dvora- ni GŠ, v četrtek 21.3. V uvodu koncerta so člani godalnega orkestra pod vod- stvom Matjaža Breznika in s solistom, violinistom Kristi- anom Kolmanom, izvedli iz koncerta za violino in orke- ster A. Vivaldija z naslovom Štirje letni časi Pomlad-Al- legro. Violončelist, Neven Požgaj je ob klavirski spremljavi Jelene Dukič iz- vedel Saint-Saensovega La- boda. Dve skladbi za kitaro, E. Pujola Čmrlj in J. Sagre- rasa Kolibri, je zaigrala Blanša Jovetič. Sledila je koncertna etuda za klavir B. Smetane Na morskem bregu, v izvedbi Larise Čanji. Prvi del koncerta je zaključila so- nata za violino in klavir Po- mladna, L. van Beethovena. poustvarila sta jo violinist Kristian Kolman in pianist Klemen Golner. Z Grand air Varie M. Mo- ysa za flavto in klavir, sta Helena Poles-Plavec in Lari- sa Čanji uvedli drugi del koncerta. Baritonist Davor Mikulič, pri klavirju Jelena Dukič, je poustvaril tri dela. A. Scarlatti - Vijolice, J. Ha- ydn - Recitativ in arija Simo- na iz oratorija Letni časi, F. Schubert - Pomladne sanje. Reverie et scherzo J. S. Col- lerya za klarinet in klavir sta izvedla Jurij Hladnik in Kle- men Golner. Lep in zanimiv večer sta z delom P. de Sara- sata — Ciganske melodije, zaključila violinist Franci Rizmal in pianistka Brina Zupančič Rogelj in navduše- nemu občinstvu ustregla z dodatno skladbo V. Montija — Czardas. A. ZALOŽNIK CPD gre v Gardo Mešani pevski zbor Celjskega pevskega društva z dirigentom prof. Edvardom Goršičem odhaja konec tega tedna na mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Rivo del Gardo v Italiji. Na tekmovanju bo do 3. aprila, že 13. aprila pa pevke in pevce čaka naslednji nastop, takrat v Šentjurju, kjer se bodo kot gostje predstavili v okviru prireditev ob 50-letnici Moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev. MB Devet pojočili cvetnili lističev Narodne ^¥ posebni negi^ nonela ceiisiiih medicinsitih sester Po treh letih razcveta se celjski nonet Cvet razvršča med »trajnice«. V petek zvečer so prepevajoče zaduhtele z odra celjskega Narodnega do- ma kot darilce pred materin- skim dnem. Tako so končale dopadljivo »turnejo« po upo- kojenskih domovih celjskega območja, ko so v sozvočju svo- je poklicne etike ljudem v živ- ljenjski jeseni »pocartljale« duše. Praznični pevski večer, ki so ga pripravile skupaj s svojima gostoma, baritonstom Toma- žem Kovačičičem in pianistom prof. Nikolajem Žličarjem iz Velenja, je pokazal zmoglji- vost noneta, ki ima na sporedu tudi skladbe vrhunskih skla- dateljev, kot so Mozart, Schu- bert, Kodaly, Endelhart, Caci- olino. To je gotovo čvrst dokaz kakovostne ravni sestava in njegove umetniške voditeljice (in tudi pevke) gospe Vide Bu- kovac. Vendar - le čevlje sodi naj kopitar - strokovno tehta- nje ni namen tega pisanja. To velja tudi za mlad plesni par: Katjo Horvat in Urbana Kranjca. Njuni veščnost in všečnost sta navdušili. Dobro polovico večera je nonet Cvet namenil narodni pesmi. Tem se posvečajo s po- sebno ljubeznijo. Dejal bi, da tudi v zavesti, kako odrinjen je ta neizmerni zaklad ljudske kultume dediščine. Deset, če štejemo tudi dve ponarodeli, so nam jih privoščile. Skrbno so jih izbirale. Tiste nežnejše, ki se ženskam posebej podajo, so bile v večini. Bilo je tudi veselih. Kar mimogrede so ovrgle reklo, češ, Slovenec ni vesel če ni malo žalosten. Celo takšno, kot je »življenjepis vi- na« in ki jo je pokojni Radovan Gobec prisodil moški, kvečje- mu mešani družbi, so mojstr- sko »zvižale«. Niso si mogle kaj, da bi na zaključku hudo- mušno ne omenjale verzov o »grabi« v globjih moških to- nih. Privošči j i vke! Deseti listič sestrskega Cve- ta je citrarka Anita Breznik, ki pevke spremlja pri večini na- rodnih. Sama je na koncertu prispevala dve instrumentalni točki. Domislica je, da »služi« s citrami tudi za uglaševalko. In še nekaj simbolike je, saj so bile svoje, dni citre edino glas- bilo, ki so se kot hišni instioi- ment brez prigovarjanja poda- jale tudi ženskam. Večino narodnih oziroma ljudskih pesmi, ki so jih pevke uvrstile v spored večera, sta za zbor priredila glasbenika Jože Leskovar in Pavle Bukovac. Treba jima je izreči hvalež- nost, da pri tem ostajata zve- sta izvirnim ljudskim vižam. V imenu svojih pevskih kolegic se jima je zahvalila gospa Olga Nezman, ki je z besedo pove- zovala večer. Vprašujem se, če ni bila tisti dan kje v bližini izropana kakšna cvetličarna? Na koncu se je v njihova naročja vsulo obilo cvetja. Bilo je čestitk, voščil, hval in zahval. Cvetu — cvetje! JURE KRAŠOVEC Občinska revija v treh delih v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče je bil v soboto prvi del letošnje revije pevskih zbori občine Žalec. 1 Zbrane je pozdravil predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Žalec Jože Jančič. Nastc pilo je pet vokalnih skupin in sicer: vokalna skupina Vrtnica iz Šempetra pod vodstvom Sonj' Kasesnik, kvintet Dobroveljski fantje, ki ga vodi Marko Završnik, dekliški pevski zbor i* Vranskega pod vodstvom Brigite Golobic, oktet Voglarji iz Vinske Gore pod vodstvom Matjaž^ Kača in moški pevski zbor iz Ponikve, ki ga vodi Mira Kodrun. Dmgi in tretji del revije bosta* Domu krajanov v Taboru v soboto, 30. marca, ob 19.30 in v nedeljo, 31. marca, ob 17. uri. V t^ dveh delih bo nastopilo še 17 zborov. Na sliki: oktet Voglarji iz Vinske Gore, ki jih vodi Matji Kač. T. TAVČAl it. 13. - 28. marec 1996 I1 KULTURA NOVI TEDNIK bomlad v [larodnem domu Narodni dom je bil ob pri- ^t)(U pomladi ves v znamenju ijadJh pevcev. V četrtek je nastopila vokal- ^ skupina Juventus iz Mad- l^fske. Štirinajst članov, osem jjadih deklet in šest mladih [giitov iz vrst najboljših štu- dentov glasbenih šol sistema jCodaly, je v prvem delu kon- certa zapelo vrsto skladb iz obdobja renesanse, med njimi gerenado Orlanda di La.ssa, jledili sta dve Zoltana Koda- lyja in dve Bele Steinerja, ki je njihov umetniški vodja, prugi del koncerta pa so pevci posvetili modernim zvokom gospela in spirituala. Več kot fldiično so ob koncu koncerta napeli žumberačko narodno i(>dječe mi polje pokrila in Ipavčevo Lahko noč. Navdu- 5eni poslušalci so z aplavzi iz- silili še par posrečenih dodat- kov, pri čemer je mladostna igrivost dokončno osvojila hvaležno občinstvo. V soboto je na proslavi ma- terinskega dne, v priredbi SDSS- socialdemokratskega krščanskega foruma Celje in mestnega odbora SDSS Celje, pel mešani komorni zbor Ema- nuel iz Celja. Zbor sestavljajo prav tako mlade pevke in pev- ci, ki so pod vodstvom Ber- nardke Kink občuteno zapeli vrsto slovenskih narodnih pe- smi v priredbah naših znanih skladateljev. Člani Amater- skega gledališča Teharje so med pesmimi nanizali prisrčne besede naših najvidnejših pes- nikov in pisateljev posvečene materi. Citre Ani te Breznik so tudi tokrat pričarale liričnost prihajajoče pomladi. LEANDER LITERA Avstrijska legija 11 Predstavitev knjige dr. Dušana Nečaka Knjiga dr. Dušana Nečaka o drugi Avstrijski legiji, ki bo v kratkem izšla v nemškem pre- vodu pri založbi Bdhlau na Dunaju, bo zaradi svoje vsebi- ne zagotovo vzbudila več po- zornosti v Avstriji in Nemčiji, kot jo je bila deležna doma. Vseeno pa je Nečakova knjiga nadvse vzemirljivo branje za vsakogar, ki se zanima za zgo- dovino nemške manjšine na Slovenskem. Avstrijski nacisti, ki so v dneh po neuspelem puču (25. julija 1934) pribežali v Jugo- slavijo, so bili (čeprav so umo- rili kanclerja dr. Engelberta Dolfussa) deležni več kot pri- jateljskega sprejema. Protiav- strijsko usmerjene jugoslovan- ske oblasti so jih iz zbirnih centrov (v Ljubljani in Mari- boru) že kmalu premestile v posebej zanje pripravljena ta- borišča, med katerimi sO bila največja in najpomembnejša v Varaždinu, Bjelovarju in Sla- vonski Požegi, potem pa so jim poskušale kar se da olajšati življenje v taboriščih. Ob začetni, rezerviranosti nacistične Nemčije, ki zaradi zunanjepolitičnih razlogov ni smela tvegati odkrite pomoči avstrijskim pučistom (tudi kasneje je akcija tekla preko različnih humanitarnih orga- nizacij), je pri vsestranski oskrbi beguncev odigrala nadvse pomembno vlogo nem- ška manjšina v Sloveniji, kate- re del se je - kot je v mesecih pred pučem večkrat poročal na Dunaj avstrijski konzul v Ljubljani dr. Heinrich Rosini- Rosenberg - po Hitlerjevem prihodu na oblast opazno na- cificiral. Nekateri vodilni nemški kapitalisti, med njimi tudi celjski industrialec We- sten, pa posamezne krajevne organizacije švabsko-nemške- ga Kulturbunda (mariborska, ptujska, ljubljanska, kočevska in zlasti celjska, ki je bila po mnenju avstrijskega konzula »duhovna centrala nacionaso- cialističnega gibanja v Drav- ski banovini«), so poskrbeli, da so se nacistični begunci v hrvaških taboriščih počutili kot v kakšnih letoviščih. Nji- hova pomoč pa ni tekla le do 28. novembra 1934, ko sta glavnino nacističnih beguncev - nekaj manj kot 2 O O O - parnika Der Deutsche in Sierra Cordo- ba ia Sušaka evakuirala v Bre- merhaven, ampak vse do sre- dine leta 1935, ko so Jugosla- vijo zapustili še zadnji (kasne- je došli) avstrijski nacisti. Knjigo o drugi Avstrijski le- giji (nacistični begunci v Jugo- slaviji so se organizirali po zgledu SA, zato so v Avstriji začeli govoriti, da se je iz njih organizirala posebna avstrij- ska legija) je avtor gradil izk- ljučno na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hranijo v različ- nih nemških in avstrijskih ar- hivih (žal so mu bili jugoslo- vanski arhivi nedostopni) in z njim bistveno dopolnil dose- danje vedenje o julijskem puču v Avstriji. S slovenskega zor- nega kota pa pomeni Nečako- va knjiga nespregledljiv pri- spevek boljšemu razumevanju zgodovine nemštva na Sloven- Predstavitev knjige dr. Duša- na Nečaka bo danes, v četrtek,« 28. marca ob 18. uri v Osrednji knjižnici Celje. skem. Tako za razumevanje dogajanj na Slovenskem pred drugo svetovno vojno in med njo, pa tudi po njej, ko je bila nemška manjšina zaradi stig- matizacije z nacistično prete- klostjo praktično izbrisana. JC Jeppe s hriba Nova premiera v Šmarju pri Jelšah v petek, 22. marca je bila pred nabito polno dvorano abonentov in drugih obisko- valcev v kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah premiera Gledališča Bo domačega KUD Anton Aškerc. Po dveletnem premoru so si izbrali komedijo danskega avtorja Ludviga Holdberga Jeppe s hriba, ki so jo ponovili v domačem kultur- nem domu tudi v soboto, nede- ljo in v četrtek. Gre za srednjeveško kome- dijo, v kateri je se je ta zname- niti danski dramatik, ki je ži- vel v času od 1684 do 1754, ponorčeval iz pijančevanja svojih sorojakov. Njegova dramska pripoved je jasna, prizori se lu-ejeno vrstijo drug za drugim, v katerih so osnov- ne sestavine črni humor boga- tih, kontrast med bogatimi in revnimi, obnašanje preproste- ga in neukega človeka na obla- sti in podobno. Torej vpraša- nje: ali je to burka o nepobolj- šljivem pijancu, ali igra o nor- čevanju bogatih iz neukega re- veža, ali pa je to moraliteta, v kateri nastopa smrt kot zaslu- ženo svarilo. Temu osnovnemu dramaturškemu sporočilu je spretno sledil tako režiser, kot tudi celotni ansambel Gleda- lišča Bo, ki ga v glavnem se- stavljajo sami preizkušeni in dolgoletni sodelavci. Tako sta v nosilni vlogi občinstvu nav- dušila Zvone Nagode in Bran- ka Čemezel, nič manj pa ko- medijski par Igor Habjan in Jože Gojtan pa tudi ostali: Ana Novak, Matija Bizjak, Ja- nez Bračko, Cita Fajs in pevka songov Zdenka Orač so k predstavi prispevali svoj vidni delež. Estetsko urejeno sceno je kreiral dipl inž. arh. Peter Planinšek, Kostume Ana No- vak, frizure Darinka Stonjšek, maske Tanja Jazbinšek, glasbo za songe pa je zložil Adam Bicskey. V rekordnem času od začetka februarja in po zavze- tem in trdem delu celotnega ansambla je komedijo Jeppe s hriba, ki bo brez dvoma še pri- dobila na utečenosti, na oder režijsko postavil dolgoletni šmarski režiser in trenutno žu- pan občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš. ŽIVKO BEŠKOVNIK Premiera tudi v Vojnilcu To nedeljo, 31. marca, bo v kulturnem domu v Vojniku, ob 18. uri svojo premiere pripra- vil Novi oder smeha, ki, z malo spremenjenim imenom — prej Mali oder smeha, že nekaj se- zon deluje v okviru KUD France Prešeren Vojnik. Pripravili so satiro Ephri- ama Kishona Rodil se je oče, ki jo je prevedel Miran Kenda. Mlada gledališka ekipa 10. članov, od katerih je osem igralcev, je to besedilo začela pripravljati lansko jesen. Delo je na oder, po približno 40. va- jah, režijsko postavila Olga Markovič iz Žalca. . Ž.B. 20 let MPZ Svoboda Zagrad Jutri, v petek, 29. marca 1996 bo Moški pevski zbor DPD Svoboda iz Zagrada v Celju s slavnostnim koncer- tom, pod pokroviteljstvom žu- pana Mestne občine Celje Jo- žeta Zimska, obeležil svojo 20. obletnico delovanja. Slavnost- ni koncert bo ob 19.30 uri v Domu krajanov Zagrad, kjer bo gost večera in slavnostni govornik Silvester Gaberšček, državni sekretar v Ministrstvu za kulturo Republike Slove- nije. Tradicija organiziranega zborovskega petja v tem delu Celja pa sega že v leto 1931, ko So tam ustanovili Pevsko in glasbeno društvo Sloga Za- grad, nadaljevalo se je v mo- škem zboru SKUD rudnika Pečovnik, katerega duhovni in Umetniški vodja je bila Mar- janca Stegu. Pod njenim vod- stvom je kasneje deloval še •nešani pevski zbor do leta 1958. Po dolgem premoru so se pred dvajsetimi leti zbrali ftilajši in sklenili ponovno oži- veti zborovsko petje v kraju. *Zreli mladeniči«: Vinko Bob- nič, Lenart Horvatič, Ludvik Lešek in Jože Ozmec so se do- govora lotili resno, pridobili pevce in takrat 15. članski zbor je imel 15. aprila 1976 ustanovni sestanek ter prvo pevsko vajo pod vodstvom Emila Lenarčiča. Prvi koncert so imeli v nabito polni dvorani Doma Krajanov v Zagradu 26. novembra 1976, ki je bil v ti- stem letu na novo prenovljen. Prvi predsednik zbora v letu 1976 je bil Zagrajčan, ljubitelj petja in nekaj časa tudi sam aktivni pevec v zboru Zvonko Perlič, za njim pa so zbor vodi- li Beno Cizelj, Tone Žagar, Franc Cizej, ter od leta 1989 dalje Vinko Bobnič. V vseh teh 20. letih je skozi zbor šlo 75 pevcev, prvi dirigent Emil Le- narčič je zbor vodil do leta 1981 in 1982-85, Lojze Švec leta 1981, sledili so Julij Goric, Anton Petek, sedanji dirigent Matjaž Železnik pa je zboru zvest od leta 1990. MPZ DPD Svoboda Zagrad ima danes 22 aktivnih pevcev, redne vaje imajo vsak ponede- ljek in sredo v prostorih OŠ Frana Kranjca na Polulah. V vseh teh letih se je nabralo 128 različnih nastopov, od tega 23 samostojnih koncertov. Zad- njih nekaj let tradicionalno pripravijo tudi božično-novo- letni koncert v cerkvici Sv. Ce- cilije na Bregu v Celju pa tudi drugje. Lani so pripravili tudi promocijski koncert svoje glasbene kasete »Naj čuje zemlja in nebo.« Na jutrišnjem slavnostnem koncertu bo ZKO Celje podeli- la jubilejne Gallusove značke pevcem za dolgoletno aktivno delo. Za 5 do 15 let aktivnega dela bodo bronasto značko prejeli: Marjan Jakše, Bojan Humski, Matjaž Štor in Robi Vodušek; srebrne značke za 15 do 25 let prepevanja: Franc Klinar, Maks Štor, Franc Draksler, Franc Košir, Stanko Mak, Bemi Tratnik, Ludvik Lešek in Vinko Strmole; zlate Gallusove značke za več kot 25 let aktivnega petja pa prejme- jo: Lenart Horvatič (25 let), Janez Topole (29 let) in Vinko Bobnič (39 let). Posebno priz- nanje pa bo moški pevski zbor iz Zagrada podelil svojim sou- stanoviteljem in še danes ak- tivnim članom: Jožetu Ozme- cu, Henriku Klepeju, Lenartu Horvatiču, Vinku Bobniču in Ludviku Lešeku. Še prav po- sebno čast pa bodo na koncer- tu izkazali Francu Beleharju ob njegovi 50-letnici prepeva- nja v različnih zborih in za njegovo angažirano delo v za- grajskem pevskem zboru. ŽIVKO BEŠKOVNIK V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v soboto ob 10. uri, gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane, z lut- kovno predstavo Capek in Kla- ra, za družinski lutkovni abon- ma in izven. Za abonma Oder- pododrom 1 v predpremieri, bo- do prav tako v soboto ob 20.30, uprizorili predstavo Pat ali igra kraljev, v nedeljo ob 20.30, pa bodo isto predstavo uprizorili za slavnostno premiero in izven. V torek ob 10.30, pa bodo za Abonma Ekonomske srednje šole Celje, uprizorili predstavo Smejči. V Kulturnem domu v Slo- venskih Konjicah bo v soboto ob 17. uri, medobčinska revija otroških in mlajših mladinskih zborov občin Vitanje, Zreče in Slovenske Konjice. V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v pe- tek ob 19.30, koncert ženskega pevskega zbora KUD Ljubeč- na, pod vodstvom Vide Buko- vac. V Kulturnem centru Laško bo jutri, v petek ob 19.30, kon- cert Komornega moškega zbo- ra iz Celja, pod vodstvom Ciri- la Vertačnika, v soboto ob 19.30, pa se bo ob svoji 10-let- nici, predstavila folkloma sku- pina Lipa iz Rečice, z vsemi fol- klornimi skupinami z nekaj ple- si in prikazi etnografije. V jedilnici zdravilišča Atomske Toplice v Podčetrt- ku bo jutri, v petek ob 20.15, večer z mešanim pevskim zbo- rom iz Atomskih Toplic. V Galeriji v Velenju bodo jutri ob 19. uri, odprli razstavo kiparskih del Anemarije Šmaj- dek. V Muzeju novejše zgodovi- ne si lahko ogledate razstavo slik in kipov Erike Marije Ba- juk, do sobote 30. marca v Ga- leriji Keleia razstavljajo dela iz 8. celjskih mednarodnih slikar- skih tednov. V knjižnici v Šentjurju bo do 15. aprila na ogled razstava likovnih del Viviane Vlah iz Ljubljane. V Galeriji sodobne umetno- sti Celje si lahko do 31. marca ogledate razstavo Slovenskega stripa. V Savinovem likovnem sa- lonu bo do 16. aprila na ogled razstava likovnih del akadem- ske slikarke Suzanne Kirdly Moss. V knjižnici Gimnazije Cen- ter Celje je na ogled razstava fotografij Francija Horvata. V Pop teatru razstavlja do 29. marca Vojko Volavšek. V Osrednji knjižnici v Ce- lju bo do konča marca na ogled razstava Potopisov, do 15. ma- ja pa razstava Ex-libris in knji- ga. V avli hotela Dobrna je Li- mit Štore od sobote naprej po- stavil razstavo del Rajka Livia. V Pokrajinskem muzeju si lahko do 30. marca ogledate razstavo Gotika na Štajerskem. V hotelu Merx si lahko do 31. marca ogledate razstavo li- kovnih del Petre Žmajde in Voj- ka Kumra. V galeriji Švagula razstav- lja Vlado Parežnik iz Mozirja. V prostorih Birotehnike Žolnir razstavljata slikarki Sil- va Škerget in Suzana Marovt iz Oplotnice. V Zdravstvenem domu v Celju razstavlja Vlado Geršak. V tovarni Etolv Škofji vasi razstavlja Vesna Kajtna. V avli Razvojnega centra Celje razstavlja Toni Mohar._ Union od 28.3. do 3.4. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film Zlomljena puščica; Mali Union od 28. do 31.3. ob 20. uri ameriški film Apollo 13, od 1.4. pa ob 18. uri ameriški film Jezus; Metropol od 28.3. do 3.4. ob 16.30 in 21. uri ameriš- ki film Kdo bo koga, ob 18.30 pa angleški film Razsodnost in v^\\\ot\xXx\os{.(Kmopodjetje Ce- lje si pridržuje pravico do spre- membe programa.) Kino Dobrna 30. ob 19. in 31. ob 17. uri ameriški film No- ra ljubezen. Kino Žalec 28.3. ob 20. uri ter 30.3. ob 18. in 20. uri ame- riški film Zlomljena puščica, 29.3. ob 18. uri in 30.3. ob 22. uri ameriški film Smrtonosni poraz ter 29.3. ob 20. uri in 31.3. ob 18. in 20. uri ameriški film Nevarna srca. Kino Rogaška Slatina 30. in 31. 3. ob 17. in 19. uri ameriški film Sedem. Kino Polzela 29.3. ob 19. uri ameriški film Ameriški predsed- nik, 24.3. ob 17. uri ameriški film Don Juan de Marco. Kino Vojnik 30.3. ob 18. uri ameriški film Devet mesecev. V Knjižnici v Velenju bo nocoj ob 19. uri, kulturni večer z Vojkom Vidmarjem, letoš- njim dobitnikom najvišjega priznanja na področju kulture - Prešernove nagrade. V Kristalni dvorani v Ro- gaški Slatini bo nocoj ob 20. uri, večer slovenske folklore s Folklorno skupino Franceta Pre- šerna iz Celja. V dvorani Župnijskega urada Sv. duh v Celju bo da- nes ob 19. uri, predavanje dr. Christiana Gostečnika z naslo- vom Hudo je v moji družini. V Kulturnem centru Laško bo v sredo, 3. aprila ob 19.30 predavanje Marjana Marinška Sveta dežela - po poti izvolje- nega ljudstva. Šff. 13. - 28. marec 199« NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN LJUDJE Svetovni dan optiice in optometrije Svetovni dan optike in opto- metrije praznujejo meseca marca po vsem svetu. Praznik optikov in optometristov je v razvitih in manj razvitih drža- vah priložnost za poučevanje in osveščanje ljudi o pomemb- nosti dobrega vida, o zdra\iu oči, možnostih korekcije vida z očali ali kontaktnimi lečami, organizira se tudi brezplačno svetovanje, testiranje in mer- jenje vida. Dejavnost optike in optome- trije ima po svetti že zelo dolgo tradicijo. Izraz optometrist je star že preko sto let in pomeni v grškem jeziku optik, ki meri. Z leti se je razvil poklic očesni optik, katerega izraz se je udo- mačil v nemško govorečem po- dročju, v anglo-saškem po- dročju se uporablja predvsem naziv optometrist. Optome- trist, očesni optik - mojster je strokovnjak, ki se ukvarja s problemi in merjenjem vida. Korigira očesne napake z ra- zličnimi očesnimi pripomočki, ki jih po meri izdeluje in pred- pisuje. Po svetu... Svetovna zveza optikov in optometristov WCO - World Council of optometrie and op- tic, ki že od leta 1983 organizi- ra svetovni praznik optometri- je, posebej podpira osveščanje ljudi o pomembnosti dobrega vida v prometu. WCO objavlja podatke raziskav o prometnih nesrečah, kjer je vzrok ali sov- zrok za nezgodo slab ali neko- rigiran vid. Ugotovitev raziskav je, da nekorigirani vozniki na avto- cestah povzročijo trikrat več prometnih nesreč od tistih z ostrim ali korigiranim vidom. V mnogih državah se je dan optometrije podaljšal na ves teden, v tem času pa lahko stranke dobijo razne optome- trične in optične usluge. Prire- jajo se novinarske konference, poučuje se o pomembnosti ostrega vida na delovnem me- stu, v prometu, pri športu, in- formira se o zaščiti vida in vplivu ultra violetnih žarkov na oči. In pri nas... Slovenija je preko Društva optikov postala članica sve- tovne in evropske zveze že leta 1994. Po smernicah svetovne in evropske organizacije je Društvo optikov Slovenije dolžno skrbeti za razvoj stroke in stalno izobraževanje svojih članov, da bi bili usposobljeni zagotoviti oskrbo in zaščito vi- da vsem državljanom. Zakaj svetovni dan optome- trije pri nas še ni zaživel kljub podpori svetovne zveze? Odgo- vor moramo iskati predvsem v preteklem neustreznem izo- braževanju optikov v bivši dr- žavi. Čeprav je problemov vi- da vedno več zaradi vse večjih obremenitev oči, smo optike izobraževali na mnogo preniz- ki ravni, zaradi česar optiki v Sloveniji ne morejo zagotoviti oskrbe nepravovidnim. V zadnjem času se stanje le nekoliko izboljšuje. Odgovorni iz zavoda za šolstvo so v sode- lovanju s stroko in zbornico pripravili nove učne programe na temelju novega zakona o strokovnem izobraževanju. Mojstrski program očesnega optika smo tako kot za veliko drugih poklicev povzeli po nemškem učnem načrtu. V okviru šole za optometrijo v Innsbrucku že več kot tri leta izobražujemo dve skupini op- tikov, ki že opravljajo izpite po novem mojstrskem pro- gramu. Upamo, da bomo s takšnim načinom izobraževanja lahko nadaljevali tudi v prihodnje in se na ta način vsaj nekoliko približali zahodnoevropskim smernicam. JANEZ GOBEC Veselo praznovanje Konec prejšnjega tedna so v celjskem društvu upokojencev Karel Destovnik Kajuh za svoje članice pripravili praznovanje dneva žena in materinskega dne, blizu sto žena pa se je poveselilo v zimskem vrtu hotela Celeia. Učenci III. OŠ pa so z glasbenimi točkami in nastopom folklorne skupine poskrbeli, da je bilo praznovanje še bolj veselo. IS, Foto: SHERPA Kmečlce ženslie potujejo na morje Vse je pripravljeno, da lahko dva Izletnikova avtobusa odpeljeta 100 kmečkih žensk za dva dni na morje, v Lucijo pri Portorožu. Odhod bo v petek, 29. marca, točno ob 7. zjutraj z glavne Izletnikove avtobusne postaje v Celju. Prvi posta- nek bo pri znanem in priljubljenem gostišču Štorman v Šempetru, drugi pa v Postojnski jami, kjer bo ogled tega svetovno znanega bisera ter kosilo. Zgodaj popoldne bo ekipa pripotovala v Lucijo, kjer bo s strani gostoljubnih domačinov pozdravljena s šopki oljke, lovorja in rožma- rina. Zvečer bo prireditev, na kateri bodo sodelovali zma- govalci 2. festivala polk in valčkov, ansambel Štajerskih 7, pa stalni gostje oktet Studenček in trio Vikija Ašiča, čarodej Jani Jošovc ter harmonikarja Janko Mogu in Gojko Jevšenak. Sobota dopoldne bo namenjena ogledu dela slovenske obale s Piranom in Portorožem, po kosilu pa bo povratek domov, s prihodom v Celje med 17. in 18. uro. Tudi po žrebu smo dobili nekaj pripomb na izžrebane potnice, češ da nimajo doma kmetije in da so celo zapo- slene. Vseh pripomb nismo upoštevali, razen ene, ko je šlo za sorodnico naše uslužbenke iz okolice Braslovč. Kljub temu, da je bila izbrana s poštenim žrebom, smo se dogo- vorili, da z nami ne potuje, pač pa jo bo nadomestila gospa Tilčka Majcen iz Polžanske vasi 11 v občini Šmarje pri Jelšah. Tudi pri letošnjem izletu pomaga veliko sponzorjev in dobrotnikov, glavni pa je Hudournik gradbeništvo Laška vas Štore. Moška posadka NT&RC je pripravljena, da še stotim kmečkim ženam 29. in 30. marca omogoči dva dni lepega izleta. TONE VRABL Po pianinslco jamarsici poti Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi to soboto na pohod P( planinsko jamarski poti - od Stote jame, do jame na Milah ii Velike Karlovice. Odhod bo ob 6. uri, s posebnim avtobusom parkirišča na Glaziji. V soboto, 13. in nedeljo 14. marca pa vabijo na ogled turistič nih jam - Svete jame, Vilenice, Divaške jame, Škocjanske jam in Dimnice. Odhod bo v soboto, 13. aprila ob 5.30, s posebnii avtobusom s parkirišča na Glaziji. MJ Pasijon - igra o božji martri Prvo slovensko gledališko besedilo — Kako so '»komedUo^ Igrali v Laškem In Loki pri Zidanem Mostu? Pasijon - latinska beseda za trpljenje - velja za prvo dokaz- ljivo slovensko gledališko be- sedilo. Po latinski predlogi ga je 1721. leta zložil škofjeloški kapucin, oče Bomuald Maru- šič, ki je bil doma v Šentan- drežu pri Gorici. Njegovo, nad 1000 verzov obsegajoče bese- dilo je v slovenskem jeziku in kot pravi Niko Kuret, v precej okornem narečju. Pasijonske procesije so v Ljubljani in drugih slovenskih krajih potekale že v začetku 18. stoletja. Vendar to ni bilo igranje, marveč žive slike s prizori iz stare in nove zaveze, ki so se v procesijah pomikale peš, na konjih in na vozovih. Tako je na velik petek 24. mar- ca 1617 imela ljubljanska pa- sijonska procesija 23 skupin - živih slik — z nekaj sto nastopa- jočimi. Ob vsej slikovitosti in razkošju so imele pasijonske procesije tudi spokorniški značaj, mnogi med stopaj oči- mi v sprevodu in gledalci so se neusmiljeno bičali. Tiste zgod- nje pasijone, kot tudi kasnejše v 18. stoletju, so organizirali in vodili jezuiti, kapucini in frančiškani - pač »ljudski re- dovi« - z namenom, da bi zelo razširjene luterane pridobili spet za katolištvo. Tudi ome- njeni »škofjeloški pasijon« se je še odvijal v procesiji s 13 prizori, ki so jih morale oskr- beti okoliške vasi. Tudi na našem območju so bile takšne pasijonske procesi- je. Ohranjena so pisna priče- vanja o njih, marsikje na to spominjajo kapelice I^iževega pota: za primer, v Šmarju iz trga na vrh Sv. Roka, k Sv. Križu nad Planino. Tudi Kal- varije, kot recimo celjska pod Sv. Jožefom, dajejo sklepati o te vrste dogodkih. Lavantinski stolni kapitu- lar, zgodovinopisec Ignacij Orožen, ki je zlasti za svojo domačo, laško dekarujo izbr- skal prenekatero zanimivost, je v opisu laške dekanije v od- delku o marijagraški cerkvici, zapisal le skop kratek od- stavek: H koncu prejšnjega stoletja (delo je izšlo 1881) so v post- nem času tukaj uprizarjali pa- sijonske igro in sicer s prika- zom križevega pota, ki je pote- kal iz trga na Marijin Gradec, kjer je bilo uprizorjeno kri- žanje. Tu nam mora malce pripo- moči domišljija. Ker se tudi besedilo, ki jim je po vzoru škofjeloškega bržčas bilo na voljo, ni ohranilo, si lahko do- godek predstavljamo takole: Prizor prihoda v Jeruzalem je utegnil biti pred nadžupnij- sko cerkvijo Sv. Martina, prav tako molitev na Oljski gori, zadnja večerja in Jezusovo prijetje. Gornji, Aškerčev trg, je za takšna prizorišča dovolj prostran. Sodba, oziroma pri- zor pred Pilatom je utegnil biti na spodnjem, Orožnovem trgu, kjer je bil še leta nazaj kanrnit steber s kipom »Ecce bomo«. Ena od postaj križevega pota je bila lahko tudi pri špitalski cerkvi Sv. Elizabete, potem pri Janezu Nepomuku ob mostu in pri Anini kapeli Na polju. Ker takrat še ni bilo železne ceste, je do marijagraškega grička bilo lahko še k&kšno zname- nje, pod cerkvenim gričem pa je takrat stal votivni steber s kamnito Marijino podobo, ki zdaj krasi Aškerčev trg v La- škem. Do Marijine cerkve vrh griča so še danes tri kapele. Torej dovolj blagoslovljenih mest za 11 postaj križevega pota, dvanajsta, prizor križa- nja pa se je odvijal, kot je zapi- sal Ignacij Orožen, za obzi- djem pred cerkvijo. Bolj je ohranjen spomin na potek pasijona v Loki pri Zi- danem Mostu. To nam je pre- gledno ohranil prvi slovenski umetnostni zgodovinar, prav tako laški rojak, Avgust Ste- genšek. Zapisal je, da so pasi- jon igrali vse tja do leta 1790 (čas Jožefa II.). Prostor nad vasjo, kjer je bilo svojčas sej- mišče, se je imenoval Kalvari- ja. Tam so bili trije križi, pred srednjim se pasijon končal s prizorom križanja. Vendar so zanimive nekate- re podrobnosti. Pasijon je bil spočetka resnobna, spoštljiva igra, ki se je pozneje zverižila, da sta jo leta 1784 graščak Ap- falterer in župnik Janez Ma- tevž Bizjak prepovedala. Kaj se je dogajalo? Vaščani Loke naj bi si vloge razdelili sami. Apostole da so igrali fantje, Judeža nek vaški go- dec. Da bi bili bolj judovski, naj bi po pripovedovanju, ki ga je zapisal Stagenšek, obrni- li suknjiče narobe. Torej tu ni bilo kakšne kostumografije, estetske stilizacije. Kar tako — bolj maškaradno. Zadnjo večerjo so imeli fantje - apostoli v vaški gostil- ni. Judež se je med večerjo zmuznil in se oglasil pri kra- jevnem graščaku, kjer je dobil nekaj denarja, kot Judeževe srebrnike. Tistega, ki je igral Kristusa so ujeli in zares zapr- li do jutra, ko so ga postavili najprej pred Kajfa, potem pred Pilata, ki ga je igral graš- činski pisar. Pred cerkvijo so »Kristusu« sodili, ga kronali, so mu naložili križ in sprevod je šel na grič - Kalvarijo. Spo- toma naj bi »martranega« mi- kastili, sramotili, tepli in končno privezali na križ... Ko so ljudje odšli v cerkev »k strašnicam« (jutranjicam) so križanega igralca izpustili, bilo prizora pokopa, ne vsta nja. Proti večeru naj bi »ap stoli« v gostilni zapili denar,'^ ga je dal graščak. Ta zmes pasijonske pob« nosti, improvizirane igre, oi neke vrste koledništva, je p peljala, kot tudi marsikje dr god, do čudnih zapletov, ce pijanskih pretepov. Ker so pasijonskim procesijam prih j ali tudi povsem neuki hribo ci, se je zgodilo, da so kakšn ga igralca, ki je igral Juda, I lata, Kajfo ali sicer negativi vlogo, zares premikastili. ( tod ljudski rek, da so ko pretepli kot j uda. Pasijon se je v 19. stolet omejil na procesije po cerkvi pred podobami dvanajstih p staj križevega pota. No, tu uprizarjali so ga, vendar vedno bolj gledališki oblil Igro o Kristusovem trpi j en so zelo radi uprizarjali na pr stem, navadno ob župnišči pred cerkvami, na trgih. Iz 1 bega tedna se je igrani pasij( selil v poznejše, bolj tople m sece. V laški župnijski kroni je zapis o pasijonu, kot odrs uprizoritvi iz leta 1936. Pogu naj bi ljubiteljskim igralce dal velik uspeh v prejšnji jes ni, ko so igrali Slehernika. 5 to nabožno veleigro so mori zbrati okoli 200 igralcev. V mesec po Telovem so grad prizorišče, ki se je naslanja na kaplanijo, za gledalce pa bil ves prostor med kaplani cerkvenim in župnijskim pr Celjem. Pasijon so igrali v m secu juliju kar šestkrat. O činstvo je prihajalo od dal« tudi z vlaki. Veliko jih je pr spalo po mestu in bližnji kmetijah, kjer so jim pripravili zasilna ležišča. No in prav tu, v Laškem, s« predvsem mladi v letih 1985 ii^ 1989 na župnijskem arkadnei" dvorišču uprizorili igro o Kii' stusovem trpljenju s starin' skim uvodom iz škofjeloškega pasijona. Tudi letos ga bodo ^ prihodnjih dneh, tokrat v dvo- rani Kulturnega centra. Vendar je to zgodba, ki se šele zavrtela. Prizor »cvetne nedelje« - prihoda učenika v Jeruzalem, ki je bil posnet leta 1989 na župnijskem dvorišču v Laškem. it. 13. - 28. marec 1996 NASI KRAJI IN LJUDJE NOVI TEDNIK lel najinega življenja f, Aleksantira Zuber iz Velenja /e preil dvema letoma odprla zasebno ambulanto Veliko zdravnikov je, ki se P končani fakulteti odloča- I la opravljanje specializa- jje in, v zadnjem času, ved- g več tudi takšnih, ki se od- ^ijo za opravljanje zasebne rakse. pr. Aleksandra Zuber izj felenja pa se je odločila zaj plošno prakso, ker je to de-j 5^ pri katerem se nikoli ne lolgočasi. Ambulanto je od-j ifla v hiši, dober kilometer] ^daljeni od centra Velenja. (^e bi z zasebno prakso pri- šla v javnem zavodu, ne bi- 0 nobene razlike kot, če bi £ naprej delala v Zdravstve- lem domu,« pravi. In tudi v zvezi z odločitvijo , poklicu ni bilo nobenega Ivoma vse od prvega razreda isnovne šole, ko se je odloči- a, da bo zdravnica. Ali pa )rodajalka skute in smetane la trgu - ampak, to je bila deja, ki jo je zaposlovala sa- mo nekaj dni. Potem je vse- eno izbrala pravi poklic. Po- klic, za katerega je rojena. Raznolikost splošne prakse »Po tem, ko sem se enkrat odločila, je šlo vse narav- nost; vedela sem, da moram |f gimnazijo in vedela sem, ia moram na fakulteto. V bi- stvu je bilo vse kar nekako amoumevno. O prodajanju ikute in smetane pa sem ver- etno razmišljala zato, ker se ni je takrat še zdelo, da bom lekoč znala kuhati,« se dok- or Žuberjeva nasmeje ob pominih na to, kako je spre- ela eno najpomembnejših fcdločitev v življenju. Njena 'ambulanta daje, tako kot ona sama, s prijetno, nevsi- ljivo urejenostjo prostorov, občutek varnosti in topline. V času študija ni niti po- Inishla, da bi ji spodletelo, pove. »Čeprav bi se to prav- zaprav lahko zgodilo. Študij je potekal normalno in kon- 1^ sem ga v obdobju, ko ie bilo za nas, nove kadre, zelo dobro poskrbljeno. Ko sem diplomirala, me je čakala služba, kmalu sem dobila stanovanje, začela pa sem tudi dežurati, veliko dežura- ti, saj so na dežurstva razpo- rejali mlade in neporočene zdravnice.« Veliko njenih kolegov se, po nekaj letih opravljanja splošne prakse, odloči še za specializacijo, saj postanejo dežurstva prenaporna, dela v ambulantah je veliko... Doktor Žuberjeva pa je ves čas vedela, da želi biti sploš- na zdravnica. »Enoličnega dela, pa naj bo kakršno koli, se hitro naveličam. Prav opravljanje splošne prakse pa je delo, v katerem lahko najdeš dovolj raznolikosti. Vsega je dovolj in pravza- prav se še ni zgodilo, da bi mi bilo dolgčas. Specialiste sicer zelo cenim, vendar sa- ma tega ne bi mogla delati.« Zasebna praksa Dr. Aleksandra Žuber je o opravljanju zasebne prakse začela razmišljati že leta 1988 - v časih, ko je bila že sama misel na to pri nas še utopija. »Takrat ni v Slove- niji še nihče razmišljal, da bo ta ideja kdaj uresničena. Najprej sem o tem razmišlja- la samo tako, za šalo, potem pa me ideja sploh ni več za- pustila. Z zasebno prakso sem začela pred dvema leto- ma, razmišljala pa sem o tem že v časih Jugoslavije. Kolegi so se mi takrat smejali in go- vorili: >To ne bo nikoli mogo- če !< >Bo, bo,< sem rekla. In zdaj je,« se nasmeje, zado- voljna in srečna, ker ji je uspelo uresničiti veliko že- ljo. Tako ji je najlepše - če- prav je bilo, se spominja, tu- di v Zdravstvenem domu le- po delati. »Bili smo mlad, zagnan kolektiv, dobro smo se razu- meli in imeli smo dobre šefe. Bilo pa je zelo veliko, preveč dela, in šele danes vidim, ko- liko smo delali in koliko ko- risti je oziroma je ni bilo od tega. Preden sem se odločila za zasebno prakso, sem ve- dela, da bom od trenutka, ko bom šla, sama, da ne bo ko- legov ... Vendar pa smo se- daj še vedno v stikih; sreču- jemo se, pokličem jih tudi, če potrebujem strokovno po- moč. Vseeno pa je, če delaš zase, popolnoma drugače. O vsem odločaš sam, sam naro- čaš materiale, navsezadnje tudi pisarniške stvari... Ob koncu meseca sam vpisuješ bolniške, veliko je admini- strativnih in računovodskih del, hkrati pa si včasih tudi snažilka, pa še kaj druge- ga... Vsega tega sem se mo- rala naučiti, vendar mi ni bi- lo težko. Pravzaprav se mi sploh ne zdi, da bi to bilo kakšno strašno delo. Je pač del življenja, stvar, ki jo mo- raš opraviti in jo lahko opra- viš z ljubeznijo in dobro. Ta- ko kot vse nove stvari, s ka- terimi se srečaš v življenju. Sicer pa sedaj, odkar sem odprla zasebno ambulanto, ne delam bistveno več kot sem, ko se bila zaposlena v Zdravstvenem domu. Že v času, ko sem še delala v jav- nem zavodu, sem za svoje paciente najraje sama poskr- bela — čeprav to takrat ni bilo plačano. Tudi danes skrbim zanje, vendar popolnoma drugače,« pravi dr. Žuber- jeva. Del življenja če se zdravnik odloči za opravljanje zasebne prakse, pomeni to veliko žrtvovanih ur, telefonske klice domov, podaljševanje delovnega ča- sa, hišne obiske... Dr. Alek- sandra Žuber pravi, da za- sebna ambulanta še zdaleč ni samo služba, temveč del, način življenja. »Imam sina, starega trinajst let, ki mu je šla moja služba prej zelo na živce. Danes ni več tako. Ve namreč, da je to najina am- bulanta, ki naju preživlja, priskoči tudi na pomoč, če je potrebno. Tudi on tega ne jemlje kot mojo službo, tem- več kot del najinega živ- ljenja. Vsak dan delam do enih, ob torkih in četrtkih pa še popoldne za tiste, ki dopold- ne ne morejo priti v ambu- lanto, v tem času pa oprav- ljam tudi hišne obiske; veli- ko imam namreč starejših pacientov, ki so zelo bolni.« Dr. Aleksandra Žuber dela kot zdravnica splošne prakse že devetnajst let in večina pacientov, katerih zdravnica je, se pri njej zdravi že sko- rajda dve desetletji. To se, pravi, pri delu zelo pozna, saj je pomembno, da pacient zdravnika pozna, mu za- upa ... »Če imaš devetnajst let enega zdravnika in če imaš kot zdravnik že toliko časa enega pacienta, se v tem času zelo dobro spoznaš. Ve- čino mojih pacientov že tako dobro poznam, da natančno vem, kakšne volje je pacient, ko prime za kljuko in vstopi v ambulanto. Vendar pa tudi pacienti dobro poznajo mene in znajo biti, če je potrebno, zelo uvidevni.« Prijaznost se vrača Ambulanta dr. Žuberjeve je dober kilometer oddaljena od centra Velenja. Nekaj pa- cientov je zaradi tega odšlo, vendar so kmalu prišli novi, iz soseščine. Kako se pacien- ti navadijo na to, da se je njihov zdravnik preselil iz ambulante, iz Zdravstvene- ga doma, kamor so dolga leta hodili po zdravstveno po- moč? »Namenoma sem se preselila v odmaknjen kraj. Nisem hotela odpreti ambu- lante v sklopu Javnega zavo- da, saj se potem ne bi nič spremenilo. V začetku me je skrbelo, koliko pacientov bom na račun tega izgubila. Vendar je bilo osipa zelo ma- lo; stran so šli tisti, ki so se bali, kaj bo prinesla zasebna praksa in pa tisti, ki stanuje- jo dlje. Sicer pa so pacienti zasebno ambulanto sprejeli zelo lepo. Predvsem se to vi- di po odnosu, ki ga imajo do prostorov, do ambulante sa- me. V začetku je bilo mogoče nekaj težav; niso vedeli, kaj je koncesija, mislili so, da gre za samoplačniško ambu- lanto in še danes me marsik- do vpraša: »Koliko sem pa dolžan?«... Sicer pa je šlo prej, v Zdravstvenem domu, po principu: »Vse je naše - torej lahko uničimo!« Sedaj, ko delam v zasebni ambulanti, pa je vse popolnoma druga- če. Pacienti mi ugašajo luči, če na steni opazijo kakšno packo, vprašajo kdo je to na- redil ... Mislim, da je pacientom lepo. Trudim se skrbeti tudi za to, da delo poteka tekoče, da jim ni treba čakati. So izjenoni dnevi, ko čakajo po petnajst minut, drugače pa so na vrsti takoj, ko pridejo. V čakalnici je glasba, revije in marsikateri pacient, ko ga pokličemo v ambulanto, re- če: >Saj še revije nisem imel časa prebrati !< Skušam se prilagoditi tudi tistim, ki so dopoldne v služ- bi. Skratka, če se le da, paci- entom ustrežem. Če pa si ti prijazen in ustrežljiv, to pa- cienti zelo dobro vedo in ti tako tudi vračajo. Sama mi- slim, da sem prijazna, od lju- di pa zahtevam, da so takšni do mene. Še vedno namreč velja, da se ti vrača tisto, kar daješ,« pravi dr. Aleksandra Žuber, ženska, ob kateri je čutiti, da veliko daje. Svojim pacientom, sinu, poklicu... Življenju. Tega pa zna uži- vati. Ceniti zna namreč drobne stvari in najlepša stvar zanjo je, pravi, če je sin zdrav in če so pacienti zado- voljni. Za nekoč Ker ob vsem tem ostaja malo prostega časa in ker je Žiga star trinajst let, je svoje konjičke, pravi, za nekaj let pospravila na stran. »Sin je že kar velik, počasi bo odšel in ker me zelo skrbi, kaj bom počela takrat, vse konjičke, stvari, ki bi jih nekoč rada počela, skrbno hranim za ti- ste čase. Veliko stvari pa je, ki sem jih v življenju že počela; izhajam namreč iz družine, v kateri so nas naučili vse. Ročnih del, delati posodo, ri- sati na blago... Vem torej, da bi lahko delala tudi kaj drugega, če bi bilo to potreb- no za preživetje. Da bi v kaj lahko vložila toliko truda, časa in energije, kot sem ga v svoj poklic, pa... tega si ne morem predstavljati niti v sanjah. Niti ene stvari na- mreč ni, ki bi jo lahko počela z ljubeznijo, s kakršno opravljam poklic zdravni- ce,« mi zaupa in odtenek v njenem glasu postane tišji. Malo še poklepeteva, po- tem pa odhiti k sinu Žigi, ki jo čaka doma; v hiši, ki je od ambulante oddaljena dobro minuto. Odhajam z mislijo, da je zdravniški poklic eden tistih, pri katerem je znanje, toplino, čas in življenje, ki ga daješ zanj, nemogoče opisati ali izmeriti. In z ugotovitvi- jo, da je Aleksandra Žuber ena tistih, ki je izbrala pravi poklic. NINA M. SEDLAR Dobrodelni koncert za Slovenca leta Danes bo v klubu Barfly v Celju dobrodelni koncert za financiranje podvigov brez- Dogega alpinista in Slovenca leta Mirka Lebarja. Nastopi- la bo skupina Zeus iz Pe- trove, ki se je izkazala na ledavnem Rockfestu. ^ Mirko Lebar je že kot de- ček kazal navdih za različna športna udejstvovanja. Po bnčani osnovni šoli se je Vpisal na Rudarsko šolo v Zagorju. Kmalu za tem ga je doletela nesreča, ki mu je kruto spremenila življenje. 20. decembra 1972 mu je ob Povratku domov vlak odre- zal obe nogi. Tedaj so se zanj končala tudi športna tekmo- vanja. Lebar ni običajen človek. iCljub temu, da je ostal brez obeh nog, ni priklenjen na Voziček. Je človek, od kate- rega bi se marsikdo lahko učil poguma, volje in vztraj- nosti. Je živ dokaz, da se iftnogokrat da realizirati še tako neverjetne stvari, če- prav se zdijo na prvi pogled fiemogoče. Ostati brez obeh nog, pa Vendar preplezati najprej Ojstrico in Triglav, nato osvojiti vrhove Grossgloc- knerja in Mont Blanca ter južnoameriškega Pisca na višini 5800 metrov, so vseka- kor podvigi, ki si zaslužijo najvišje priznanje. Mirko Lebar je med dru- gim dobil priznanje franco- skih gornikov, uredništvo Nedeljskega dnevnika ga je razglasilo za častnega Slo- venca leta 1994, dobil je priznanje za izjemen športni podvig v alpinizmu in dose- ganju novih meja zmožnosti športnikov invalidov, posne- li so film z naslovom »Brez« o njegovih podvigih in živ- ljenju, 20. junija 1995 pa je dosegel vrh 5800 metrov vi- soke gore Pisco v Andih v Južni Ameriki v Peruju. Kot zavzeti športnik in al- pinist si je Mirko Lebar tudi letos zastavil nove cilje. V začetku junija bo izvedel maratonski tek na invalid- skem vozičku na 800 km dol- gi progi od Slovenije do Če- ške. Konec julija ga čaka plezanje v Matterhomu, v začetku jeseni pa načrtuje maraton po Avstraliji na re- laciji Sidney-Melboume, dolg tisoč km. SIMONA BRGLEZ Daj mi roko, moj brat Karitas so na Vranskem ustanovili pred petimi leti na pobudo Martine Felicijan, saj so se pokazale potrebe po ustanovitvi te dobrodelne organizacije ob osamosvojitvi Slovenije in med krizo, ki so jo doživljali državljani južnih republik. Člani Karitasa so v teh letih organizirali srečanja za starejše občane, ob veliki noči in božiču pa obiščejo po domovih preko 80 ostarelih, bolnikov in osamljenih ljudi. Poleg tega pomagajo družinam v stiski in drugim kaiitativnim organizacijam. V dništvu aktivno dela 15 članov, pri pripravi večjih akcij pa jim pomagajo skoraj vsi v kraju. Za uspešno delovanje je seveda potrebnih precej denarnih sredstev in na Vranskem so glede teh znajdejo po svoje. Ob adventu so prodajali adventne venčke, ki so jih člani izdelali sami. Ob svečnici prodajajo sveče, ob veliki noči pirhe, na romanjih pa pecivo. Denar zbirajo še v cerkvi in tudi s pomočjo družinskih proračunov, za sodelovanje pa se zahvaljujejo tudi strankam pomladi na Vranskem. Največja nagrada za njihovo delo je iskra sreče v očeh vseh ljudi, ki so jim člani Karitasa iz Vranskega kakorkoli pomagali. J.V. Šf. 13. - 28. mare« 1$$^ NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN LJUDJE 11 Divjad opustošila plantažo NevsaManli dogodek v okolici Ponikve Andreja Debelaka smo našli v njegovem plantažnem sa- dovnjaku, na Hotunju pri Po- nikvi. V rokah je imel stekle- ničko z napisom Bioplant, z belo tekočino, s katero je ma- zal poškodovane sadike. Pred kratkim mu je namreč divjad naredila izjemno škodo, ki naj bi znašala kar milijon tolarjev. Ljudje, ki so opustošeru ja- bolčni sadovnjak videli, komaj verjamejo lastnim očem. V njem je približno 2300 sadik, sadjar Debelak pa je naštel 350 poškodovanih na štirilet- nem nasadu, 900 pa na trilet- nem. Od 60 do 70 odstotkov sadik bo moral nadomestiti z novimi, ocenjuje. Pred dnevi je cenil škodo v nezavarovanem sadovnjaku usposobljeni ceni- lec, znesek pa bo znan v teh dneh. Andrej Debelak je izra- čunal milijon tolarjev. V vsa- kem primeru velika škoda za človeka, ki se preživlja s kme- tijstvom. Do opustošenja je prišlo, ko je visoka snežna odeja v sa- dovnjaku ter okrog njega za- mrznila. Lačna divjad je žično ograjo na mestu, ki je bližje gozda, predrla. Sadjar Debe- lak je opazil zajčje sledi, srna pa je delno pogrizla mladice. Meni, da je prišlo do opustoše- nja v razmeroma kratkem ča- su. Ko se je takšnemu sadov- njaku prvič približal, so se po- škodovana mesta na sadikah že od daleč svetlikala, potem je odkrival novo in novo ško- do. Sprva se je Debelakovih polotil obup, nato pa so se od- ločili, da bodo vztrajali. Potem so se začeli opravki, od vrat do vrat. Najprej pri šentjurski pospeševalni službi, nato je prišla lovska komisija, potrkal je na občinska vrata. Nikjer ni denarja, seveda. Za- to so se Debelakovi odločili, da bodo po vsej verjetnosti tožili. Narave vse to pravoznanstvo seveda ne zanima. Mariborski sadjarski strokovnjaki so sve- tovali, naj pomažejo poškodo- vana mesta z omenjeno belo tekočino. Tako v Mariboru. Ko smo bili v Debelakovem sa- dovnjaku, je rekel, da gre pri- hodnji dan v Ljubljano, kjer bo kupil nekaj kilogramov morebiti rešilne tekočine, za manjše poškodbe. O nevsakdanjem dogodku bomo seveda še poročali. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Ko je visoka snežna odeja zamrznila, je lačna divjad našla pot tudi skozi ograjo in uničila sadovnjak. Jože in Darinlia delata butare v Zvodnem pri Celjski koči živita Jože Zorko in Darinka Zupane, ki se preživljata z na- biranjem zelenja po gozdu ter v tem času tudi z izdelovanjem pisanih butar za cvetno ne- deljo. S pripravo materiala za bu- tare, ki so velike od deset cen- timetrov do enega metra, zač- neta za pusta. V gozdu je treba nabrati pušpan, cipreso, tiso, božji les, dren, lesko in drugo, iz česar potem doma spretni prsti sestavijo lepo, pisano bu- taro. Narezati je treba tudi tanke oblance, za katere je najboljši češnjev les, te pa kas- neje pobarvajo v različnih ži- vih barvah. Jože in Darinka največ butar prodata preko Vrtnarstva Medlog v Celju, za katerega tudi pripravljata gozdno zelenje. Ker so letos prestavili Jožefov sejem v Pe. trovčah na soboto, 30. marca, sta se odločila, da bosta svojs, izdelke prodajala tudi tam Vehko butar tudi razdeli! med prijatelje. Jože in Darinka sta zaljub Ijena v to delo, katero S( opravljali že njuni sorodniki] Pravita, da butar ne delata za., radi zaslužka, ampak ker ju to veseli, ker je lepo in ker imajo to radi otroci. Obujajo se lepi običaji, ki ponovno dobivaju svoje mesto in veljavo. VelikiK butar ne izdelujeta, ker so ji. ma bolj všeč manjše. Delo v gozdu pa jima pome- ni tudi zadovoljstvo, ker ga či- stita in tako omogočata, da vse, kar ostane, lepše in lažje raste. TONE VRABl Ugasnite teievizor Piše: Zoran Pevec^ Ugasniti televizor pomeni pritisniti na določen gumb za izklop slike ali povleči vtikač za elektriko iz vtičnice. Skrat- ka, precej enostavna zadeva, če to seveda hočemo oziroma želimo storiti. Kot kažejo iz- kušnje in predvsem različne raziskave ter ankete, pa tega večinoma ne želimo. Obstajajo živali, za katere pravijo, da se jim toži po člo- veku. Pravimo jim domače ži- vali. Večina ljudi, ki so na po- čitnicah, in na primer ne mo- rejo gledati televizije, ponava- di toži, kako je dolgčas brez nje. Ali je torej sodoben človek postal nekakšna domača žival televizije? Eden najboljših te- oretskih psihoanalitikov Ja- cques Lacan je sicer napisal, da materialno ni mogoče reči vso resnico, saj zmanjka be- sed. Toda prav skozi to nemož- nost je resnica povezana z re- alnim. Verjetno je res, da pre- več gledamo televizijo in ver- jetno je tudi, da je ne gledamo preveč. Predpostavimo, da bi na te- leviziji predvajali same dobre ali recimo večinoma dobre od- daje. Celo v tem primeru, ki je lahko zgolj teoretičen, preveč sedenja pred televizorjem ne bi bilo ravno najbolj pametno dejanje. Tako bi se nam na- mreč skrajšal čas za druge stvari, od pogovarjanja in dru- ženja z ljudmi, ki nas obdaja- jo, do športa, branja, študija ipd. Bolj žalostno je seveda, da na televiziji večina ljudi gleda predvsem različne tračarije, plehke pocukrane nadaljevan- ke in filme, nekakšne zabavne programe ipd. Ljudje imamo pravico do svojega prav, in če se nekdo odloči za nekaj ur gledanja televizije na dan, je to pač njegova volja in konec koncev njegov problem. Mor- da je za dobro počutje človeka v resnici primernejši na pri- mer pogovor v prijetni družbi ali pa recimo ogled dobre gle- dališke predstave ipd. Drži pa, da se je veliko lažje lepo zle- kniti pred televizor, prižgati cigareto, piti pivo ali grickati čips, usmeriti svoj pogled v žmrkajoči televizijski ekran in razmišljati o idili, ki nas obda- ja v namišljeni resničnosti te-' levizijske pripovedke. Jasno je seveda tudi, da s pomočjo tele- vizije pridemo najlažje do ve- liko različnih informacij. In prav tako kot bi lahko rekli, da se je nezdravo voziti z avto- mobili ali recimo uporabljati pri delu računalnik, verjetno' nikomur ne pade na kraj pa- meti, da bi se vozil v kakšen oddaljenejši kraj s konjsko vprego ali pa, da bi sešteval, množil, delil itd. na računalo s kroglicami. V času kibernetike je televizija samo eden od teh- ničnih pripomočkov, ki so se- stavni del vsakdanjega življe- nja. Poneumlja ali pametnejše pa nas dela ravno toliko koli- kor smo neumni ali pametni mi sami. »Ugasnite televizor« je sicer lahko želja, lahko bi bil tudi ukaz, vendar si kaj takšnega ni dovolil nihče niti v bolj trdih časih, kaj šele sedaj v tkim. demokraciji. Je pa na- slovna poved lahko tudi pripo- ročilo — izrekel jo je nihče drug kot sam papež WojtyIa. Lepo, kajne - kako najpomembnejši božji posrednik skrbi za nas, da ne bi popolnoma zakrknili ob eni največjih strasti 20. sto- letja. Nekoliko se razžalostimo šele potem, ko ugotovimo, da se je papež razhudil nad tele- vizijo zaradi čisto druge stva- ri. Menda je neki vplivni Ame- ričan dejal, da bi bil, če bi se- veda še živel na zemlji, celo sam Kristus vesel, ko bi se lah- ko pojavil na televizijskem ekranu. Tako govoriti o Odre- šeniku se pač ne spodobi. Naj- višji cerkveni predstavnik je zato dejal, da bi bilo bolje več moliti kot pa gledati televizijo. Tako je torej s tem; res pa je tudi, da je vseeno ali gledate televizijo ali molite - drugače kot z mislimi se ne morete do- takniti ne televizijskih ne po- božnih saniarii. 1. zimslce igre ledvičnih in dializnih bolnikov Društvo ledvičnih in dializnih bolnikov Viva Zreče je bilo organizator 1. zimskih iger na Rogli. Nastopilo je trideset tek- movalcev dializnikov in 35 članov medicinskega osebja iz Novega mesta, Maribora, Ljubljane, Zreč, Slovenj Gradca, Celja in Nove Gorice. V kategoriji dializnih bolnikov do 50 let je 3. mesto osvojil Lenart Ula- ga iz Zreč, med medicin- skim osebjem pa sta bila med moškimi dr. Andrej Čufar (Zreče) drugi in med ženskami Brigita Pavčnik (Celje) prva. Društvo Viva je imelo na tekmovanju devet tekmo- valcev dr. Andreja Čufer- ja. Marka Hojana, Matja- ža Pinterja, prtm. Marija- na Močivnika, Majo Moljk, Marto Močivnik, Bogdana Berzelaka, Le- narta Ulago in Boruta Bomška. Med tekmovalci in or- ganizatorji je bil tudi Matjaž Pinter: »Posebej se moram zahvaliti Tu- rizmu Unior za pripravo in izvedbo tekmovanja ter gospodoma Maksu Brečku in Damjanu Pin- terju. Za nas je bilo sre- čanje na Rogli nepozabno in obljubili smo si, da se ponovno dobimo prihod- njo zimo. TV Skupaj s številnimi Konjičani so pesmim svojih dragih prisluhnili tudi člani družine Rudolf. ' prvi vrsti sedijo Vinko Zdovc, ki je za brušuro pripravil prispevek o družini Rudolf, Eva Bezič in Mara Rudolf, žena Branka Rudolfa (med drugim avtorja znane Hude mravljice). Rudolfovi za otroke »če hočeš ostati pripadnik svojega naroda, moraš živeti v kraju, ki pripada pripadnikom tvojega naroda. Ne moreš prevzeti nekega drugega jezi- ka in ni dovolj, da si se nekoč naučil izročila svojega naroda, to izročilo moraš razvijati, do- polnjevati, predvsem pa ga moraš biti sposoben predajati naprej...« Tako je zapisal Franček Ru- dolf v knjigi Kratka zgodovina Slovencev. Njegov rod izhaja iz Slovenskih Konjic. Tukaj je bil rojen njegov oče Branko in njegovi strici Ivo, Vladimir, Dušan, Janko ter teta Vida. Ko letos Konjičani praznu- jejo pomemben jubilej, osem- stopetdesetletnico svojega kraja, si ne morejo kaj, da se ne bi ozrli tudi po ljudeh, ki so vtisniU pečat svojega dela v razvoj kraja. Med njimi je bila tudi razumniška družina Ru- dolfovih. Očetu Ivanu, advo- katu, in njegovi ženi Josipini se je rodilo pet sinov in ena hčerka in vseh šest je doseglo visokošolsko izobrazbo. Vzgojiteljice konjiškega vrt- ca so se odločile, da dela Vide in Branka Rudolfa, namenjena otrokom, le-tem tudi predsta- vijo. Tako so najmlajši Konji- čani spoznavali njune pesmi, jih prepevali, se o njih pogo- varjali, risali ilustracije in se naučili tudi igre Branka Ru- dolfa z naslovom Konjiške go- re zmaj. Trdnemu delu na projektu Rudolfovi za otroke je sledila njegova predstavitev v prosto- rih mestne galerije Riemer. Prireditve se je udeležilo tudi nekaj članov družine Rudolf. Obiskovalci so na skrbno pri- pravljeni razstavi lahko vsaj bežno spoznali čas rojstva 20. stoletja, si ogledali literam dela Vida - Stane Vinšek i Branka Rudolfa, pa še mars kaj iz življenja Rudolfovi Svoje ilustracije pa so razsti vili tudi otroci vzgojno vai stvene organizacije. V kulturnem programu pa ] zazvenela pesem otroškega zborčka pod vodstvom Jožice Čerenak, ki je zapel nekaj| uglasbenih pesmi Vide in Branka Rudolfa. Otroci so tudi recitirali njvme pesmi, Vse obi- skovalce pa je prijetno prese- netila dramska izvedba Bran- kove igre Konjiške gore zmaj, ki so jo priredili otroci turi- stično-raziskovalnega krožka vrtca na Slomškovi pod men- torstvom Danijele Koren in Danijele Šuc. Prireditev bo v Konjicah še dolgo odmevala, pa tudi 30f izvodov drobne, a vsebinske bogate brošure, ki so jo vzgoji- teljice (Marija Primožič, Dani- jela Šuc, Danijela Koren ii| Milena Magdič) izdale ob tej priložnosti, bo ohranjalo v do- movih Konjičanov spomin na to izjenmo družino. JH Veselje v očeh Tri leta zapored prireja Tatjana Kotnik iz zreške poslo- valnice Kompasa humanitarno akcijo Veselje v očeh. Akcija je namenjena tistim, ki se ne morejo udeležiti običajnih izletov zaradi starosti, bolezni ali iz finančnih razlogov. Vsi ti so dobrodošli na izletu Veselje v očeh. V četrtek, 21. marca, sta Kompasova avtobusa popeljala na izlet 65 potni- kov iz občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje ter iz drugih bližnjih krajev. Ogledali so si Ipavčevo hišo v Šent- jiirju, prostore Štajerskega vala v Šmarju, Podčetrtek in znamenitosti Olimja. V.H. Št. 13. - 28. mare« 1996 b; NASI KRAJI IN LJUDJE NOn TEDNIK ;eliski planinci v Argentini fjed kratkim je bila v Ar- jptini proslava 45-letnice (lovanja Slovenskega pla- ijjskcga društva v Barilo- il, pod Andi ter 100-letnice plovanja Jakoba Aljaža, ob j priliki pa so pripravili jgoslovitev bivaka Slove- nija na Cerru Capilla. ^ I argentinskimi Slovenci ^ je na slovesnosti srečalo | di sedemnajst gostov iz j ovenije, med njimi planin-^ j pisatelj dr. Tone Strojin, ,snik ii! igi-alec Tone Kunt- j, predsednik celjskega jninskega društva Adi ■ečer ter še deset planincev Celja. Potovanje so pri- avili celjsko planinsko ■uštvo, ljubljanska Slove- ja v svetu ter Zedinjena ovenija iz Buenos Airesa, z [ganizacijo pa je začel dr. [•anc Zabukošek iz Svetov- ega slovenskega kongresa. Na osrednji slovesnosti, na jprtju bivaka Slovenija v olini tolmunov na Cerru apilla, je bila slovesna ma- 1 Franceta Urbanije iz Moj- ;rane, dr. Franca Berganta 1 Albina Avguština, pred dprtjem bivaka pa so govo- ili tudi častni predsednik IPD Bariloče, dr. Vojko Ar- 10, Matjaž Jerman, Milan Jagister, Dinko Bertoncelj, ir. Tone Strojin, Sergej Go- aiščck ter odpravnik poslov lovenskega veleposlaništva 'Argentini, prof. Matjaž Uc. Za kulturni program je oskrbel pesnik Tone Kunt- Ir. Ob tej priložnosti so lagosiovili tudi darilo iz lovenije, zvon, ki so ga iz- elali v žalskem Ferralitu. Sicer pa se je množične slo- vesnosti lahko udeležilo tudi veliko starejših in zaslužnih častnih članov SPD Barilo- če, kar je s pomočjo helikop- terja omogočila argentinska vojska, prišla pa je tudi ar- gentinska državna delega- cija. V počastitev lepe obletnice se je na 2176 metrov visoki Cerro Capila, ki je v zname- nju slovenskega križa, povz- pelo na vrh 42 planincev. Slovenci pa so osvajali tudi najvišji vrh Cerra Catedral, na Cerro Sur. Campanila Esloveno zaradi slabega vre- mena niso mogli osvojiti, 11 Slovencev pa je pi-emagalo 3554 metrov visoki Cerro Tronador. Na zaključni slo- vesnosti na Cerru Campana- riu je predsednik Planinske- ga društva Celje, Adi Vrečer, izročil častnemu predsedni- ku SPD Bariloče, dr. Vojku Arku, Plaketo Planinske zveze Slovenije, s predsedni- kom, Matjažem Jermanom, pa je podpisal listino o prija- teljskem sodelovanju med Celjani ter Slovenci iz Bari- loč. V počastitev obletnice v Bariločah so v sodelovanju med planinci iz Celja ter iz Bariloč izdali list Gore, ti- skanega v mestu ob Savinji. Gosti iz Slovenije so si med vračanjem ogledali pre- stolnico, Buenos Aires, na tamkajšnjem Aljaževem ve- čeru so se srečali s Slovenci v domu v San Justu, sprejel pa jih je tudi odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva, prof. Matjaž Puc. O udeležbi na slovesnosti slovenskih planincev v Ar- gentini so poročali tudi na tiskovTii konferenci Planin- skega društva Celje. B. J. Pred novim bivakom Slovenija v argentinskih Andih. Na fotografiji ugledni Slovenci iz domovine ter iz Argentine. V Andražu želijo avtobuse Krajevna skupnost Andraž je ena tistih v žalski občini, kjer imajo najslabše avtobusne povezave z dolino. Zato od občine in Izletnika zahtevajo, da v njihove zaselke večkrat na dan pripeljejo avtobusi. V imenu krajanov je žalske svetnike na ta problem opozoril Stanko Novak s Polzele. Danes vozita v Andraž samo šolski avtobus in delavski avtobus za Gorenje. Naj- več težav imajo srednješolci, ki morajo peš ali pa s kolesi do nekaj kilometrov oddaljene avtobusne postaje na Pol- zeli. Krajani bi zato s pomočjo občine radi dosegli dogovor s celjskim Izletnikom, da bi avtobusi, ki vozijo na Polzelo in Velenje, vsaj na vsakih nekaj ur podaljšali progo do Andraža in jim s tem omogočili krajšo ter varnejšo pot. IB Jožefov sejem bo v vsakem vremenu Zaradi slabega vremena so organizatorji, Hmezad Kme- tijska zadruga Petrovče in Kmetijska svetovalna služba Žalec, 19. marca odpovedali tradicionalni Jožefov sejem v Petrovčah. Zagotovo pa bo se- jem to soboto, 30. marca. Program prireditve po bese- dah direktorja Kmetijske za- druge Rudija Trobiša ostaja v glavnem takšen, kot so ga na- črtovali za 19. marec. Sejem se bo ob 8. uri pričel s sveto mašo v petrovški baziliki, odpadel bo samo koncert madžarskega pevskega zbora Juventus. Se- jem bodo uradno odprli ob 10. uri, na stojnicah pa bo svoje izdelke, semena, orodja in vse tisto, kar potrebujejo vrtičkar- ji ter kmetovalci prikazalo in prodajalo preko 150 razstav- ljavcev. Poleg tega bodo letos v Petrovčah ponovno pripravi- li razstavo kmečkih dobrot in orodja iz kmečkega življenja, ob 11. uri se bo pričela licitaci- ja strojev, ob 11.30. uri pa bo- do podelili priznanja za naj- boljše kmečke salame, najbolj dober domač kruh ter najbolj- še vino savinjskih vinograd- nikov. Novost letošnjega, že 8. Jo- žefovega sejma, bo velik šotor na igrišču poleg petrovške os- novne šole, kjer bo poskrblje- no za zabavni del prireditve, popoldne bodo v njem obisko- valci lahko prisluhnili ansam- blu Vesna ter pevki Ireni Vrč- kovnik. Gostinsko ponudbo pa bodo tokrat v Petrovčah pope- strili še s pečenim volom. Za vstopnino na Jožefov se- jem bodo obiskovalci odšteli 200 tolarjev. Če bo vreme zelo slabo, pa vstopnine ne bo, je še povedal Rudi Trobiš. IB Modna pomlad v Intersparu Celjski Interspar, ki je bil odprt lani in je dobro leto dni po prvi to\'rstni ponudbi v jljubljanskem BTC zasadil ne- kaj trnov v pete celjskih trgov- kv, je prinesel mestu ob Savi- kji nov utrip. »Da se vselej ne- bj dogaja, da se razbije za- spana vsakdanja monoto- nost...« je osnovno načelo tamkaj zaposlenih. Tudi 20., 21. in 22. marca je bilo v Inter- Waru živahno. Dvakrat na aan so se namreč odvijale ■aodne revije s prikazom naj- novejše ponudbe za letošnjo |K>inlad in poletje. Manekenke iz ljubljanske igencije Zoom-Promotion ter 'lesalke celjske plesne šole Jrška so ob vselej živahnem in Hovativnem voditelju Miletu Jitencu predstavile oblačila, 'butev ter modne dodatke, ki io na voljo v posameznih trgo- 'inah Interspara. Sceno, na kateri se je modna revija odvi- iala, je s cvetjem polepšala ?vetličarna Gardenia, poskrb- ljeno pa je bilo tudi za tiste, ki ta bolj prija vonj in okus po iveži kavi Santana. Aplavza so bile med prvimi Mežne kopalke Miroteksa, pa zgolj zaradi varčevanja s [*kstilom, ki zato nudi bolj od- ^t pogled na žensko telo, *^niveč predvsem zaradi znova godnih enodelnih krojev, pre- "^šctmih linij in domišljijskih ^etro-vzorcev (na sliki). Vsem, ki predstavlja sestav- 'ianje konca ene z začetkom [Ifuge plače vsak mesec nad- '*žno ter večkrat še neuspešno Jravilo, so namenjene nizke ^^ne modne obutve v Turbo Huhu Če vam je stil 70. let z ^Sokimi petami in debelimi ^Hiplati prirasel k srcu, boste j|fi njih našli prav takšne čev- ^- Za manj sanjave in bolj *Portno razpoložene mladenke mladce, so manekeni, oble- čeni v jeans Sportine prikazali športne copate iz Tomas Šport trgovine. Tudi copate znanih firm kot so Rebook in Puma. No, če pa verjamete tistemu staremu angleškemu pregovo- ru »Nisem tako bogat...« se lahko v Intersparovi trgovini z elegantnimi in kvalitetnimi čevlji tudi »gala« obujete. Vselej prisrčen je seveda naš drobižek. Ko so pridrobili na modno pisto mali manekeni v razigranih oblačilcih živahnih barv trgovine Topolino, so se obrazi gledalcev razlezli v odobravajoče nasmeške. In sporočilo? Tudi naši nadobud- neži so radi lepo in modno oblečeni, zato jim omogočimo, da bodo nekoč odrasli v estet- sko osveščene Zemljane. Preden pa dokončno odra- stejo, naši najstniki pri obla- čenju svojo izvirnost šele išče- jo. Pohvalo za izvirnost gotovo zaslužijo mladostno ukrojena oblačila z nalepko NAF-NAF. Kratka oprijeta krilca, obleke z naramnicami kot pri kombi- neži in sveže modne barve sla- doleda in sadja so karakteme lastnosti letošnje pomladno- poletne kolekcije, prikazane na modni reviji v celjskem In- tersparu. Ker pa so v sleherni modi pika na i dodatki in ker je na- kit najbolj opevan modni de- tajl vseh časov, bi brez tega žlahtnega okrasja tudi pred- stavitev nove mode ostala ne- dorečena. Tokrat je za to po- skrbelo zlatarstvo Kragolnik, ki je eni izmed obiskovalk po- darilo tudi vrtnico in v njej - zlat prstan. Voditelj je - kotvselej - nosil oblačila Modiane, ki ima v svoji bogati ponudbi tudi naj- širši cenovni razpon. Od arti- klov, sprejemljivih za najbolj plitek žep, do vrhunske mode, po kateri segajo tudi najbolj zahtevni kupci. VLASTA CAH-ŽEROVNIK Družabni plesni večeri v Celju v hotelu Celeia želijo svoj zimski vrt čimbolj izkoristiti. Že v petek, 29. marca, ob 20. uri pripravljajo Prvi družabni plesni večer z gosti. Z odprtjem zimskega vrta so v hotelu Celeia zmogljivosti precej povečali, pridobili so prostor za 180 ljudi, ker pa je vrt povezan z restavracijo, je v hotelu prostor za hkratno dru- ženje 350 gostov. Po besedah Armele Vodeb, vodje ekonomske enote gostin- ske storitve celjskega Izletni- ka, so doslej pripravili vrsto novoletnih srečanj, silvestro- vanje, Valentinovo, pustovanje in praznovanje dneva žena. Med tednom je zimski vrt do- bro obiskan, zdaj pa bi goste radi privabili še v dneh ob koncu tedna. »Zato tudi odločitev za pri- pravo plesnih večerov, na ka- terih bi radi - če bo seveda za- dovoljiv odziv - ljudem enkrat mesečno ponudili nekaj ur sprostitve, družabnega klepe- ta in plesa,« pravi Vodebova. Prvi družabni plesni večer bo jutri zvečer ob 20. uri, gostje programa bodo: nova pevska zvezda Viki, citrarka Anita Breznik, čarodej Branko, Sa- nja in Jasmina bosta predsta- vili svojo novo kaseto, plesalci Plesnega vala pa nastopili s standardnimi ameriškimi ple- si. Za ples v pozne nočne ure bo skrbel Duo Florida, vstop- nice pa v recepciji hotela Cele- ia v predprodaji ponujajo za 500, na dan prireditve pa bodo veljale 700 tolarjev. V hotelu Celeia načrtujejo, da bi aprila v goste povabiti Marjano Deržaj ali Aleksan- dra Ježa, razmišljajo pa še o pripravi modnih revij in ve- černih klepetov z zanimivimi gosti. EP Lepota narave Celjski alpinist in ljubiteljski fotograf Franci Horvat je ob 40. rojstnem dnevu pripravil razstavo svojih barvnih fotografij z naslovom Lepota narave. Na ogled so v knjiž- nici Gimnazije Center. Barvne fotografije, s katerimi se je avtor doslej pred- stavljal v različnih revijah in na razstavi v Ljubljani, so tokrat prvič na ogled v njegovem domačem mestu, kar si je ob jubileju tudi posebej želel. Otvoritev na prvi pomladni dan je bila kar pravšnja, saj so Hoi-vatova dela tesno povezana z naravo, z igro barv in svetlobe v različnih okoljih, tako kot je z naravo prepleteno tudi njegovo življenje, izraženo zlasti v ljubezni do gora. Prijeten pro- gram dijakov Gimnazije Center ob otvoritvi razstave je prispeval k vsesplošnemu veselju ob prebujanju pomladi. Verjetno bodo ta občutek imeli tudi tisti, ki si bodo ogle- dovali fotografije, za katere je Sabina Zupan ob razstavi zapisala, da predstavljajo »veliko v malem in malo v velikem«. ......._____■............. TC it. 13. - 28. marec 1996 NOVI TEDNIK NASI KRAJI IN LJUDJE -->J V spomin Jože Pekošak številni sorodniki, znan- ci, gasilci, godbeniki, pev- ci, lovci in krajani smo se 2. marca 1996 na pokopališču v Novi Cerkvi poslovili od Jožeta Pekošaka. Jože Pekošak se je rodil 16. 3. 1933 v Hrenovi pri Novi Cerkvi v kmečki dru- žini. Tam je spoznal že v otroštvu trdo in pošteno delo. Kot otrok pa je preži- vel strahote II. svetovne vojne. Po končani osnovni šoL v Novi Cerkvi je obi- skoval šolo za kmetijskega tehnika v Vrbnem. Po od- služenju vojaškega roka se je zaposlil v Kmetijski za- drugi Celje. Večino svojega službovanja je opravljal delo kmetijskega pospeše- valca na območju KS Voj- nik, Nova Cerkev, Dobrna in Frankolovo. Zakonsko zvezo je sklenil leta 1958 s svojo izvoljenko Milico. V Novi Cerkvi sta si zgradila skromen in topel dom, v katerem sta se jima rodila dva sinova. Živeli so kot srečna in poštena družina. Zaradi bolezni se je moral Jože leta 1990 predčasno invalidsko upokojiti. Jože je bil v domačem kraju in širši okolici poz- nan kot velik prijatelj in dobrotnik, ki je vsakomur priskočil na pomoč in mu pomagal z delom in nasve- ti. Od leta 1947 je bil akti- ven član Gasilskega dru- štva Nova Cerkev, kjer je opravljal različne funkcije od blagajnika, predsednika itd. Jožetu ni bilo nikoli težko ponoči, ko je gasilska sirena oznanila ogenj ali poplave, od doma. Zmeraj je hitel na pomoč kraja- nom, ki so bih v stiski ali nevarnosti, ne glede na čas, vremenske pogoje ali nje- govo zdravstveno stanje. Za svoje delo v gasilstvu je prejel več raznih odliko- vanj in priznanj. Bil je tudi aktiven član Lovske družine Vojnik od leta 1950, kjer je vestno opravljal vse zaupane funkcije kot predsednik, blagajnik, predsednik ško- de po divjadi povzročene na kmetijskih pridelkih in drugo. V lovstvu je bil poz- nan kot velik ljubitelj div- jadi in narave. Bil je velik lovec, a ne po trofejah in oplenjanju divjadi, temveč po delu v lovišču, ki je vid- no na vsakem koraku. Na- zadnje je bil vesten in vzo- ren gospodar lovskega do- ma v Vojniku. Za svoje delo v lovstvu je prav tako pre- jel razna odlikovanja in priznanja. Bil je tudi član Godbe na pihala Male dole, ki je pre- nehala z delovanjem že pred mnogimi leti. Jožetu ni dalo miru in je leta 1986 ustanovil godbo na pihala Nova Cerkev, ki je sprva štela 10 članov, sedaj pa jih šteje že 15. Bil je ustanovi- telj te godbe in vseskozi njen vodja. Posebej se je veselil 10-letnice, ki bi jo praznovali letos septem- bra, a je žal ni dočakal. Vseskozi je bil zelo akti- ven v cerkvenem svetu No- va Cerkev, kamor je vložil veliko svojega prostega ča- sa pri obnavljanju cerkve in pri nabavi novih zvonov. Bil je tudi član cerkvenega pevskega zbora. Aktiven je bil tudi pri društvu upokojencev Voj- nik, kjer je pred tremi leti ustanovil strelsko družino in bil vseskozi njihov pred- sednik. Jože je s svojim delom in aktivnostmi v društvih, krajevni skupnosti in med krajani dokazal, da je bil za ta kraj velik človek. Bil je na čelu pri vseh delovnih akcijah. Njegovo pomoč in nasvete so še posebej cenili kmetje, saj je bil kot kme- tijski pospeševalec v ne- nehnem stiku z njimi in na- ravo. Kljub upokojitvi so še zmeraj radi zahajali k nje- mu in ga spraševali za na- svete. Svoje znanje je rad prenašal na mlajše in jim pomagal kot mentor v ga- silstvu, godbi na pihala, lovstvu ter v kmetijstvu. Jože, ohranili te bomo v trajnem in lepem spominu. Za vse tvoje delo, pomoč in trud, ki si ga vložil, se ti iskreno zahvaljujem v ime- nu vseh. MILAN PETROVIČ Zvončki za mamice Kulturno društvo Petrovče, osnovna šola in vrtec so v so- boto pripravili v čast materin- skemu dnevu proslavo, ki je ta praznik obeležila na zelo bo- gat in prisrčen način. Pred polno dvorano je mate- re najprej nagovoril prof. Srečko Rehar in predstavil po- dobo matere skozi slovensko literaturo. Prof. Tanja Predan- Knez pa je svoje misli o mate- rah in materinstvu izrazila skozi recitacijo pesmi, ki jo je napisala sama. Vrstili so se na- stopi otrok od najmlajših do osnovnošolcev. Ob koncu pa so matere obdarili še s šopki naj- lepšega pomladanskega cvetja - zvončki. Na sliki: nastop otrok iz vrtca. T. TAVČAR Nova pomiad živijenja Linhartova dvorana v Cankarjevem domu v Ljub- ljani je bila premajhna, da bi sprejela vse žene, ki so se udeležile 4. vseslovenskega srečanja žena po operaciji dojke pod naslovom Nova pomlad življenja. Z lepo prireditvijo je Dru- štvo onkoloških bolnikov Slovenije proslavilo deset- letnico obstoja, v njem pa je trenutno enajst sekcij, med katerimi sta tudi v Velenju in najmlajša, še ne dve leti stara, tudi v Celju. Pretre- sljivo je bilo srečanje žensk, ki so se spoznale v težkih trenutkih življenja in se tudi po okrevanju večinoma red- no dobivajo v že ustanovlje- nih sekcijah ter enkrat letno tudi na takem srečanju v Ljubljani. Pokrovitelj je bilo Ministrstvo za zdravstvo Re- publike Slovenije, o druže- nju žena po operaciji dojke pa je govorila državna sekre- tarka prim. dr. Dunja Pi- škur-Kosmač. Med gosti je bila tudi Štefka Kučan, ki je dobra prijateljica vseh, ki so združeni v tej organizaciji. V prijetnem programu je med drugim sodelovala tudi Slo- venka leta, dramska igralka in pesnica. Mila Kačičeva. Posebej zanimiv je strokovni del srečanja, kjer je s preda- vanjem sodelovala Zvonka Sevšek iz Velenja. S posebnim avtobusom, ki je bil darilo ZŠAIvI Celje, se je ljubljanske prireditve udeležila tudi večja skupina članic celjske sekcije, ki jo zelo uspešno vodi Anka Se- les: »Število naših članic na- rašča in prihajajo iz različ- nih krajev v Celje na sestan- ke, ki jih imamo vsako drugo sredo v sejni sobi kirurškega oddelka Celjske bolnišnice.« T.VRABL. Vlečni psi so tekmovali na Rogli Minuli vikend je bilo na Rogli II. mednarodno tekmovanje vodnikov vlečnih psov za pokal Eukanube. Tekmovalo je 48 vpreg iz Avstrije, Nemčije, Češke, Hrvaške in Slovenije. V šprintu (vprega za 4, 6, ali 8 psov) in pulki (1 do 3 psi s sanmi in vodnikom na tekaških smučeh) so večino najboljših mest osvo- jili tekmovalci iz Nemčije, v ski joringu (disciplina, pri kateri je pes pripet na vodnika s tekaškimi smučmi) pa je prvo mesto osvojil Frenk Kavka iz Slovenije, drugo mesto je zasedel Klaus Kollman iz Avstrije, tretje pa spet Slovenec Andrej Mežik. Start in cilj sta bila na višini 1492 metrov, povprečna hitrost vpreg pa 24 do 34 kilometrov na uro. Foto: EDI MASNEC Lesično v regiji najboljše Sobotnega regijskega geografskega tekmovanja osnovnošolcev v Lesič- nem se je udeležilo 8 ekip s Celjskega ter Koroške- ga. Najvišje število točk je zbrala domača osnovna šola iz Lesičnega, iz obči- ne Kozje, ki bo zato odšla na državno tekmovanje. V Lesično so prišle os- novnošolske ekipe iz celj- ske III. osnovne šole, Žal- ca, Zreč, Podčetrtka, Kozjega, Mežice ter Ra- ven na Koroškem, ki so se pridružili tekmovalcem iz domače šole. Zbralo se je 39 učencev in njihovih mentorjev. Regijsko tek- movanje so pripravili v naravi, kjer so se tekmo- valci morali orientirati po karti, določati pokra- jinski relief, meriti na- klon, poznati kamnine ter podobno. Najvišje se je uvrstila ekipa iz Lesične- ga, ki je zbrala skoraj najvišje možno število točk, z razveseljivimi re- zultati pa se lahko poh- valijo tudi druge ekipe. Po pravilih so razglasili le najboljšo ekipo, ki bo tekmovala na državnem tekmovanju v Podčetrt- ku. To bo 13. aprila, ko se bo zbralo 21 ekip iz slo- venskih osnovnih ter srednjih šol. BJ Urejeno lastništvo Pretekli četrtek so se v Voj- niku zbrali predstavniki Sa- vinjskega meddruštvenega od- bora, ki so spregovorili o večih temah, ki tarejo planince. V Savinjskem meddruštvenem odboru je 35 planinskih dru- štev. Na seji, ki sta ji prisostvova- la tudi predsednik slovenskih planincev Andrej Brvar in voj- niški župan Beno Podrgajs so spregovorili o delu markaci- stov in ugotavljali, da je v pla- ninskih vrstah vse več mladin- cev, za kar velike zasluge pri- pisujejo mentorjem v šolah. Zaradi manjših težav, ki jih imajo planinci z lastništvom, so se dogovorili, da bodo posa- mezna društva in Planinska zveza naredili pogodbe o so- lastništvu ter tako končno uredili vprašanja, ki so še po- sebej pereča v Zgornji Savinj- ski dolini. Poleg tega so se do- §ovorili tudi za pomoč PD en t j ur, ki gradi 2 O-metrski razgledni stolp na Resevni, s slovesno otvoritvijo v septem- bru pa bodo počastili 45 let dela PD Šentjur, praznik obči- ne in tudi planinski praznik Savinjskega MDO. Planinci so še sklenili, da se pridružijo protestom gomje- grajskih planincev proti grad- nji radarja na Menini. Vsa društva so sprejela sklep, da bodo še naprej sofinancirala delo S-MDO, čigar sedež bo še dve leti v Mozirju, nato pa bo na vrsti Žalec. US Sobota, 30. marec - 20.35 VI parada liumorja 3. TV parada humorja bo tudi tokrat postregla z obilico humorja najpopularnejših slovenskih humoristov, poleg njih pa nastopajo tudi vse bolj priznemi tenorist Clavdio Escobar iz Čila in gostja iz Hrvaške Tereza Kesovija. Ponedeljek, 1. april - 20.05 Bloenergetllc - za nelcatere zadnje upanje Mnogi trdijo, da je s pomočjo dobrih bioenergetikov mogoče marsikaj, celo odkrivanje in zdravljenje bolezni, iskanje pogre- šanih ljudi... Tokrat bosta o svojih izkušnjah spregovorili gostji - Šarlota Lutarič in Zinka Eferl. if. 13. - 28. marec 199« \1 ŠPORT NOVI TEDNIK |,cpolica in kraljica kratkih stez lerneJijPeiv, ifoba^^^ na a¥oranskem e¥ropskempr¥enstvu ¥Stockholmu Jerneja Pere. Ime, ki se je v zadnjih tednih ob Brigiti Bu- jvec največkrat pojavljalo na športnih in tudi drugih stra- ^eh Časopisja. Več kot zasluženo. Celjanka v dresu ŽAK gubljane je bila namreč atletinja, ki je za Slovenijo osvojila ^-0 kolajno na dvoranskem evropskem prvenstvu. 9. ma- jice 1996, ko je v stockholmskem Tinalu na 60 m osvojila bro- ,asto odličje, za lepotico kratkih prog pomeni prelomnico poti k še večjim dosežkom polga leta je bila Jerneja Ljub nazivu najhitrejše Slo- jgnke (državna prvakinja na 60 jp 100 m), vendarle močno po- ijsnjena vstran. Naslovi in na- jlovnice so bili rezervirani za pjlični tandem BB - Brigito pulcovec in Britto Bilač. Skrita ired očmi javnosti je zdaj 25- gtna varovanka trenerja Srdja- pa Dordeviča dvigovala na sto- Ijne in stotine kilogramov ute- ^i,potočila na litre znoja in pre- živela neštete ure na tartanski stezi - trenirajoč. A niti enkrat pri njenem delu ni bilo zaznati sledi utrujenosti, omahljivosti ali česa podobnega. Vztrajna in samozavestna je dosegla tisto, kar ji gre. Samozavest je njena največja vrlina. Morda to za ne- poznavalca v prvem trenutku zbuja vtis prevzetnosti ali celo nadutosti, a resnica je daleč od [ega. Jerneja se zaveda svoje- ga izgleda, svojih tekmovalnih in tudi intelektualnih sposob- nosti. Dama na stezi in zunaj nje. Na vprašanja odgovarja premišljeno, zanimivo in z iz- branimi besedami. Po osvoje- nem odličju jo je prvo noč pre- ganjal strah, da bi ji kdo ukra- del kolajno. Najneprijetnejši "feeling"jojespreletel med fi- nalom, ko je ob sebi začutila Rusinjo. "Takrat sem se zakr- čila in morda sem imela prav tu še rezerve, da bi iztisnila še kaj več iz sebe. A v tistem tre- nutku nisem mogla ostati mir- na, kajti zavedala sem se nevar- nosti." Čeprav je bilo veliko govora o slabi zasedbi na pr- venstvu v Stockholmu, našo re- prezentantko to ne moti. "Ko- lajna je kolajna in nihče te ne vpraša, kdo je tekel v finalu. Sama sem v primerjavi z lan- sko sezono občutno napredo- vala, o čemer priča tudi dejs- tvo, da sem bila v polfinalu hi- trejša tudi od dveh finalist z lanskega dvoranskega SP, ki se tokrat nista uvrstili med šest najboljših." Perčeva ima še veliko rezerv, tega se tudi sama zaveda. Nje- na "hiba" je tehnika teka, kajti med tekom ne dviguje dovolj kolen. A počasi dopolnjuje vsak element, ki sestavlja naj- krajšo trajajočo tekaško disci- plino. Veliko lahko pridobi še na izhodu iz štartnega bloka in pri prvem koraku. Njeni moč- nejši "orožji" sta reakcija na startu in štartni pospešek. Na zadnjih dveh velikih dvoran- skih prvenstvih - SP v Barce- loni in EP v Stockholmu - je imela naša svetlolasa kraljica šprintacelo najboljši reakcijski čas. Pred vsakim startom Jerneja sklene roke. "Zmolim pred vsa- kim nastopom. Potem si zač- nem ponavljati nekatere bese- de, s katerimi se prepričujem, da mi lahko uspe. Pred kvalifi- kacijami na Švedskem sem bi- la živčna, a ko sem prišla do fi- nala, sem pregnala vso tremo. Med masažo pred finalom me je obiskala še Brigita Bukovec in mi rekla: "To moraš izkori- stiti." Perčeva je to vzela kot dober znak, saj ima vendarle re- prezentančna kolegica večje iz- kušnje in ve, kako je, ko se znajdeš v podobnem položaju. Celjanka se od večine naših atletinj razlikuje po - ekstrava- gantnosti. Tudi na stezi z do- miselnimi dresi poskrbi, da je opažena. A bolj kot to, pravi, ji urejenost na stezi pomeni do- bro počutje in večjo gotovost. "Vsaj pri šprintu se mi zdi, da gresta hitrost in urejenost dru- ga z drugo." Glede na to, da že dolgo ča- sa živi in trenira v Ljubljani, smo jo označili kar za Ljubljan- čanko, a ni bila zadovoljna s tem. "Sem čista Celjanka. Ne vem, če bi se lahko vrnila v do- mači kraj in tam živela, a Ce- ljanka vendarle sem. Navadila sem se na Ljubljano, saj mi po- nuja veliko možnosti, ki mi jih Celje zaenkrat ne more. V Ce- lju gotovo ne bi živela, a tudi brez njega bi mi bilo težko. Vsaj vsakih 14 dni moram k domačim. Tam se rada spreho- dim tudi v bližnjem gozdu, kjer se umirim in naberem novih moči." V Ljubljani je prišla do svoje športne veljave, a do nje bi bila pot težja, če se ne bi ob- časno podala v Celje, kjer si na- bira pozitivne energije. LIDIJA ČUKLJEVIČ Pivovarji s Hrpeljci, Gorenje z Dobovo $ sobotnimi pr¥lml tekmami polfinala se pričenja plav-off ¥ pr¥J slo¥enskl rokomet- nlllgl. Fa¥orltlza ¥no¥lčen naslo¥pr¥aka so znani - Celje Pl¥0¥arna Laško. V taboru osvajalcev vseh bomačih lovorik (prvenstvo, ^okal) se že pripravljajo na tioKO sezano. Pogovori so že jfekii z Zdravkom Zovkom in krilnim igralcem Vladi- mirjem Jelčičem, a do pod- pisa pogodb menda še ni prišlo. Celjani so se v letošnjem pr- venstvu dvakrat opekli. Prvič, ko so remizirali v Trbovljah z Rudarjem in nato še v Golov- cu, ko so klonili proti Gore- nju. Spodrsljaja nista bila usodna, lahko pa bi bil vsak naslednji. "Trdno sem prepri- čan, da smo daleč najmočnej- ša ekipa pri nas. Mnogi upajo na presenečenje, vendar mi- slim, da smo dovolj zreli, da bomo domačo sezono uspešno pripeljali do konca. V nekate- rih zadnjih nastopih smo do- kazali, da je forma v vzponu in uspeh ne more izostati," je pred začetkom končnice napo- vedoval Roman Pungartnik. V reprizi lanskoletnega finala državnega prvenstva in letoš- njega polfinala pokala gre pri- čakovati zanesljivo napredo- vanje Pivovarjev, verjetno že po dveh srečanjih, nato pa jih čaka finalni obračun, kjer bi se pomerili z boljšim iz dvo- boja Gorenj e-AFP Dobova. Velenjčani računajo na us- peh kljub temu, da bodo dva- krat gostovali. "Če dobimo pr- vo tekmo, bomo opravili veli- ko delo, kajti naši nasprotniki bodo zaigrali pod pritiskom. Naša prednost je v dveh kako- vostnih vratarjih, ki bi lahko odločila polfinale. Upam na uspeh," je napovedal spopad z Dobovčani velenjski trener Bojan Požun. V obračunih med Dobovo in Gorenjem se obeta neizprosen boj in prave poslastice. Toplak, Denič, Sto- jakovič, Begovič, Ocvirk, Mi- jačinovič in Džapo na eni ter B. Požun, Semerdjijev, Kim- čenko, llič, Lapajne in Anžič na drugi strani, so porok za ro- kometne spektakle v polfina- lu play-offa. TOMAŽ LUKAČ Trojica Tovornlica za A-1? 14 sekund pred koncem tek- me v Novem mestu pri vods- tvu Krke proti Pivovarni Laš- ko 2 79:77 se je Tovornik odri- nil sedem metrov oddaljen od ko$a in po izmetu je žoga lete- la v visokem loku preko rok dveh domačih košarkarjev proti obroču. Niti malo se ga ni dotaknila, in skoraj razpa- fala mrežico. "Obroča pravzaprav nisem ^idel, saj sem bil zakrit. Moral Sem prevzeti odgovornost nase. •^aj hočem, tako je!" je ves za- omači povedli s 45:23: "Sko- raj trideset let se ukvarjam s tre- nerskim poslom, a takšnih te- kem nisem videl veliko. Po na- šem zaostanku za 22 točk je bil preobrat za nekatere iluzoren, a verjeli smo v njega predvsem potem, ko so fantje do odmora prepolovili razliko. Tovornik je bil fenomenalen. Zdaj nam manjkata le še dve zmagi, ob ugodnem razpletu na drugih igriščih le še ena." Sinoči so pivovarji (7 zmag) gostovali v Domžalah pri Helio- su, kije imel dve zmagi manj in se je v Laškem izjemno upiral (91:86). V soboto ligaSkih te- kem ne bo, v sredo pa bo Pivo- varna Laško v 12. krogu imela prvo "zaključno žogo". V Treh lilijah-bo gostovala Iskra Litus (19.), kije v prejšnji sezoni do- bila vse štiri dvoboje, pa tudi pr- vega letošnjega. Vendar to bo prvo soočenje v Laškem (prej v Hrastniku), zato bo vse druga- če. Nekaj bojazni obstaja zara- di moči Litijanov iz ozadja, a "zelene steklenice" bodo s svo- jim norim navijanjem prevesile tehtnico. Zorana Golca zelo ovi- ra poškodba kolka, a bo ned- vomno stisnil zobe in zaigral za še en uspeh v svoji karieri. Košarka A-1 liga Moški -10. krog: KS Polze- la-Litostroj 83:62 (44:26), Petra- novič 21, Jagodnik 16, Zaletel 6, Rovšnik 4, Stavrov 7, Rituper 5, Štahl 2; Satex-Rogaška 92:78 (36:32), Jurkovič 23, Novakovi- č 14, Petrovič 7, Mičunovič 10, Lerič 17, Mesič 5, Kosovec 2; Idrija-Interier 85: 88, Smelt OIimpija-BWC 95: 92. Vrstni red: Olimpija 40, In- terier 40, KS Polzela 37, Idrija 37, Satex 36, Rogaška 34, BWC 33, Litostroj 31. Za uvrstitev v A-1 ligo -10. krog: Republika-Comet 75:60 (29:28); Šporar 18, Nerat 8, Be- nič 13, Sivka 9, Temnik 4, Že- leznikar 3, Lušenc 5; Krka-Pivo- vama Laško 79:80 (50:39); To- vornik 46, Vujovič 10, Gole 4, Starovasnik, Govc 10, Durnik 2, Šoštarič 8; Kraški zidar-Helios 94:74, Triglav-lskra Litus 59:84. Vrstni red: Republika 18, K. zidar 18, Pivovarna Laško 17, Li- tija 15, Helios 1-5, Krka 14, Tri- glav 12,Comet 11. Ženske - play olT: Celje-lliri- ja 76:60 (31:25); Polutnik 17, Potočnik 9, Čede 1, Jurše 21, Obrovnik 13, Kokolj 3, Germ 12; Ježica-Maribor 94:58. A-2 liga Moški - 10. krog: Celje-Jezi- ca 65:77 (34:35); Jurak 5, Kitek 4, Ribezi 7, Hochkraut 3, Gregi 3, Grahovec 21, Jesenek 22; Sliv- nica-Koper 98:89, Loka kava- Zagorje 77:69, Olimpija ml.-Ili- rija 30. t.m. Vrstni red: Loka42, Jezica 41, Ilirija 39, Zagorje 38, Slivnica 37, Koper 30, Celje 29, Olimpija ml. 28. B liga Moški -16. krog: Borovnica- Kemoplast 71:64 (31:39), Nova Gorica-Prebold 69:75, Radovlji- ca-Janče 89:70, Snežnik-Mari- bor 56:70, Postojna-Brežice 89:96. Vrstni red: Plima, Ra- dovljica 29, Kemoplast 28, Bre- žice 28, Borovnica 25, Janče 24, Maribor 21, Snežnik 19, Radio Postojna in Gorica 18. Za uvrstitev od 11. do 20. mesta -16. krog: Kamnik-Par- klji 102:108, Elektra-Tolmin 67:53, Bistrica-Portorož 96:90, Branik-Medvode 86:79. Vrstni red: Bistrica 27, Parklji, Porto- rož, Elektra 25, Kamnik, Hrast- nik 24, Medvode, Tolmin 23, Vrhnika 22, Branik 19. C liga Moški - 14. krog: Cerknica- Radenci 105:66, Jesenice-Rogla 87:93, Črnomelj-Vič 104:89, Šenčur-Lenart 83:101. Končni vrstni red: Radenci 25, Rogla 25, Cerknica 24, Jesenice, Lenart 22, Vič 18, Črnomelj 16, Šenčur 15. Za uvrstitev od 9. do 14. me- sta: Salonit-Podčetrtek 72:87, Grosuplje-Rudar 99:73, Žiri-Ru- še 96:53. Končni vrstni red: Podčetrtek 18, Rudar, Anhovo 16, Žiri, Grosuplje 14, Ruše 12. Rokomet 1. liga Moški - 22. krog: Litija-Ce- Ije Pivovarna Laško 21:31 Ivan- dija4, Pungartnik 2, Šafarič, Vu- grinec 6, Tomšič 4, Leve 6, Na- činovič 3, Stefanovič 5, Pajovič 1; Gorenje-Krško 33:17; Plaskan 7, Meolic 4, Ocvirk 3, Kimčen- ko 1, Semerdijev 8, llič. Cvetko 3, Ojsteršek 2, Tome 2; Rudar- Slovan 24:23, Prevent-Fructal 31:26, Akripol-Jadran 22:19, Kodeljevo-Dobova 20:26. Končni vrstni red: Celje Pivo- varna Laško 41, Dobova, Gore- nje 28, Jadran 24, Slovan 23, Prevent 21,Krško 20, Rudar 19, Akripol 18, Fructal 17, Kodelje- vo 15, Litija 10. Ženske - 17. krog: Vegrad- Žalec 25:25 (13:11); Semrdjije- va 5, Bižiene 6, Oder 3, Steva- novič 3, Ibralič 2, Vujovič 6 za Vegrad; Randl 6, Hudej 9, Der- čar 1, Zidar 5, Kline 2, Popovič 2. Izola-Piran 15:16, Mlinotest- Burja 23:20, Kočevje-Branik in Olimpija-Polje preloženo. Vrst- ni red: Krim 34, Vegrad 29, Olimpija 26, Piran 19, Žalec, Burja 17, Mlinotest 14, Branik 13, Izola 11, Kočevje 4, Polje 2. li.liga - vzlioil Moški - 19. krog: Pomurka- Velika Nedelja 26:24, Drava- Brežice 41:21, Sevnica-Gorenje B 27:16, Polet-Krog 23:31. Vrst- ni red: Radeče 30, Sevnica 27, Pomurka 26, Gorenje B 24, Dra- va 23, Dol 21, Ormož 20, V. Ne- delja, Celje Pivovarna Laško B 16, Polet 13, Brežice 10, Krog 8. Nogomet i. liga 23. krog: Publikum-Primorje 1:1; Štancar 31.; Maribor-Rudar 0:2; Ekmečič 16., Pranj ič 80. Ko- rotan-Olimpija 1:2, Beltinci-Go- rica 0:0, Izola-Mura 0:3. Vrstni red: Gorica 46, Mura42, Olim- pija 38, Rudar 33, Publikum 32, Maribor 28, Beltinci 28, Primor- je, Korotan 27, Izola 8. ii. liga 19. krog: Šentjur-Domžale 0:0, Mengeš-Era Šmartno 1:0, Drava-Železničar (Lj) 1:3, Želez- ničar (Mb)-Rudar 3:0,Koper-Na- klo 2:0, Zagorje-Vevče 1:0, Pi- ran-Nafta 1:2, proste Črnuče. Vrstni red: Železničar (Lj) 45, Nafta 41, Črnuče 33, Šentjur 31, Koper 28, Piran , Železničar (Mb). Rudar (T) 27, Domžale 25, Era Šmartno, Drava 22, Naklo 21, Vevče, Mengeš 18, Zagorje 15, Radeče 8. Odbojka i. liga Ženske: za obstanek - 4. krog: Kočevje-Celje 0:3 (-13, - 11,-3), Zg. Savinjska-Nova Go- rica 3:1 (-7, 1, 8, 7), Ljutomer- Krim 1:3. Vrstni red: Celje 14, Zg. Savinjska 8, Krim, Kočevje 6, Ljutomer 4, Gorica 0. II. liga Moški -19. krog: Š. Loka-In- tes 3:0, Hoče-Portorož 3:1, Ko- vinar-Granit 2:3, Salonit-Ruše 3:0, Mislinja-Žužemberk 0:3, Pr- vačina-Šempeter 2:3. Vrstni red: Granit, Žužemberk 34, Š. Loka 30, Hoče 24, Šempeter 18, Salonit II 18, Kovinar, Prvačina, Intes 16, Portorož 14, Mislinja4, Ruše 2. Ženske - 19. krog: Rogoza- Jesenice 2:3, Ptuj-Šentvid 3:0, Solkan-Prevalje 2:3, Ruše-Šem- peter 3:0, Meltal-Vitanc 3_0, Šo- štanj-Cimos II 3:2. Vrstni red: Ptuj 32, Prevalje, Jesenice 26, Ruše 24, Rogoza, Šoštanj, Šen- tvid 22 Meltal, Solkan 20, Ci- mos II, Semepter 6, Vitanc 2. ili. iiga-vzhod Moški - 19. krog: Fužinar- Celje 1:3, Vuzenica-Topolšica 3:0, Mežica-Braslovče 0:3, Le- nart-Šempeter II 3:0, Črna-Ciam- si 0:3, Ptuj-Beltinci 0:3. Vrstni red: Gamsi 36, Vuzenica 34, Beltinci 32, Celje 22, Braslovče, Fužinar II20, Mežica 18, Lenart, Topolšicall 12, Šempeter II 10, Ptuj, Črna 6. Št. 13. - 28. marec 1996 NOVI TEDNIK ŠPORT 1« Puhlikum ostal brez Jarca Blostart Pubifkum ostal brez trenerja - Spasoje BulaJIč: "Z Jarcem smo močnejši" - Rudar zablestel v Ljudskem vrtu 'Trišli smo neobremenjeni in presenetili domačina ter se zasluženo uvrstili v Hnale slo- venskega nogometnega poka- la," je polfinalni pokalni obračun zadovoljno komenti- ral legenda ajdovskega nogo- meta Adriano Fcgic. V celj- skem taboru niso mogli skriti razočaranja, kajti eden izmed dveh tekmovalnih ciljev sezo- ne je ostal neizpolnjen. Tu pa se začenja nova zgodba. Pred začetkom prvenstva so si v celjskem ligašu zadali cilj uvrstiti se višje od šestega me- sta v državnem prvenstvu. Ka- sneje so nekateri izražali želje po E\ ropi. kar je bilo precej ne- realno. To je nemalokrat potr- dil tudi Borut Jarc, ki seje naj- prej dokazal \ velenjskem Ru- darju, nato pa postal edini "še živeči" trener na klopi istega kluba v dveh različnih sistemih nogometnega tekmovanja v sa- mostojni Sloveniji - v prejšnji sezoni, ter v novi ligi 10. Ambicioznosti mu ne gre odrekati, verjetno tudi zagnano- sti pri delu in nogometnega zna- nja ne. Kaj je torej Jarca odg- nalo iz Ceija? "SCT Olimpija. Rudar in HIT Gorica v prihodnjih kro- gih." bi dejali zlobneži, a ver- jetno temu na bo tako. "Vijoli- časti Publikumovec" je slovel po temperamentnih nastopih v javnosti, umiril se je ob pogo- vorih z upravo in sponzorji, ali ko so njegovi varovanci odigrali slabo. Po prvenstvenem remiju s Primorjem (slovo je napove- dal že štiri dni prej) je bilo ja- sno da odhaja, razlog pa naj ne bi bili klubski neuspehi. Torej je bilo vmes nekaj, čemur ne bi mogli reči rezultatska kriza, temveč skrhani odnosi znotraj kluba. "Ne želim dajati izjav! Pošte- no sem opravil svoje delo in ča- kam reakcijo kluba. Težko je posloviti se, predvsem od igral- cev, kijih zelo spoštujem, a tak- šno je življenje," je bil minuli pt^nedeljek, ko nas je po\ abil na Skalno klet, kjer sta s pomoč- nikom Grubišičem (zaenkrat) zaključila (dokaj) uspešno avanturo, kratek Borut Jarc. Upravni odbor Biostarla Publi- kuma se ni strinjal z odstopno izjavo, kjer so kot poglavitni vzrok odhoda navedeni previ- soki cilji in odstopa ni sprejel, oziroma je želel videti na klopi Jarca vsaj dokler ne najde no- vega trenerja. In kako so ponujeni odstop sprejeli igralci? "Za nas je bil Jarčev odstop pravi šok. V Slo- veniji so dežurni krivci za spo- drsljaje trenerji. Vendar pri nas ni šlo za slabe rezultate, tem- več se mi zdi, daje v igri nekaj drugega. Če bi igralci imeli vpliv na odločitve uprave, bi nas za Bežigradom in \saj do konca sezone zagotovo vodil Borut Jarc," je po zadnjem se- stanku z bivšim trenerjem pri- povedoval zdajšnji kapetan Spasoje Bulajič, medtem koje Andrej Goršek ponovil soi- gralčeve besede. "Kdo namesto Jarca" in "Ka- ko naprej" sta vprašanji, ki se pojavljata po zadnjih dogodkih na Skalni kleti. V nedeljo od- hajajo rumeno-modri (na zad- nji tekmi belo-modri!?) k SCT Olimpiji. ki se še ni predala v boju za naslov državnih prva- kov. Torej v težkih trenutkih še težja tekma brez golgeterja Fai- ka Kamberoviča, katerega tra- dicija učinkovitosti je zaradi rdečega kartona na zadnjem srečanju vsaj delno prekinjena. Točka v Ljubljani bi bila ob omenjenih problemih velika za tri... Povsem drugačno je stanje v taboru velenjskih Rudarjev, kjer so se po pokalnem porazu za Bežigradom delno sprija^^.nili z nenastopanjem v finalu poka- la in doma remizirali z SCT Olimpijo. V prvenstvu so Ve- lenjčani delno že nadoknadili zamujeno v uvodnih krogih pomladanskega dela. Varovan- ci trenerja Bojana Prašnikar- ja so odnesli točke iz Ljudske- ga vrta, kjer je položaj že neko- liko kritičen, glede na tamkajš- nje evropske cilje, ki jih gojijo tudi ob jezeru. Za zeieno-črne bi ugoden izid na gostovanju pri Magu Korotanu v naslednjem krogu pomenil preboj proti vr- hu, kjer je za moštvo njihove kakovosti dovolj prostora, za Celjane pa. glede na izjave nek- danjih in nekaterih sedanjih čla- nov kolektiva, očitno ne. TOMAŽ LUKAČ Državni naslov za Katjo Koren in Urško Hrovat Katja Koren in Urška Hrovat sta na državnem prvenstvu v slalomu na Rogli potrdili sloves naših trenutne najboljših slalomistk. Dobitnica srebrne kolajne v Sierra Nevadi Je imela po prvem teku 3 desetinke prednosti, ki jo je na drugi progi zapravila in si razdelila naslov z reprezentančno kolegi- co, medtem ko |e bron pripadel Nataši Bokal, ki je zaostala za 40 stotink. Predstavnica celjskega Unioija Barbara Koštomai se le uvrstila na petnajsto mesto, za zmagovalkama pa je zaostala 5 sekund in 15 stotink. Tekmo )c zelo dobro izpel)al SK Umor Celje. Katarininih 50 pokalov športnica leta 1995 v Velenju, tenisačica Katarina Srebotnik, je nedavno slavila 15. rojstni dan. Za praznik seje obkrožila s .50 pokali, kolajn in medalj pa niti ne šteje več. Med obiskovalci so bili tudi Američani, ki so Katarini prinesli vse pokale, ki Jih je osvojila na teniških turnirjih čez lužo. Skupaj s pokali pa je prišlo tudi vabilo za Katarino, ki bi lahko v Ameriki brezplačno preživela leto dni. Vsekakor bo to težka določitev, tako za Katarino kot njene starše, saj jo čaka še precej šolskih obveznosti. (L.O.) Neobremenjeni na finalni turnir___________________ Prihodnji konec tedna se šti- rim Tmalistom slovenskega ko- šarkarskega pokala obeta eden izmed vrhuncev sezone. V mariborski dvorani Tabor se bodo za lovoriko potegova- li Bavarija VVoltex, Satex, Idri- ja in Kovinotehna Savinjska Polzela. Pri polzelskem klubu sta bila osrednji figuri minulega tedna Lavvrence Tilicr in Boris Zrin- ski. Na srečanju devetega kroga Je Tiller burno reagiral na odlo- čitev svojega trenerja, ko gaje le-ta posadil na klop. Vročekrv- ni Američan Je z Zrinskim želel celo fizično obračunati, vendar so za vsaj delno umiritev poskr- beli njegovi soigralci. "Ne vem še kakšna kazen bo doletela srboriteža, a njegova de- janja v zadnjem obdobju so. mi- lo rečeno, čudna," pravi Boris Zrinski in dodaja: "Tiller je ne- gativno vplival na soigralce s svojim arogantnim odnosom na treningih, neprestano je prihajal v konfiikt s soigralci, z mislimi pa Je že nekaj časa doma in slej ko prej Je do podobnega inciden- ta moralo priti. Brez njegovih skokov in točk pa smo nekoliko slabši..." Kako nadoknaditi Tillerje- vo odsotnost na finalu poka- la? Težko bo, še posebej če pri- štejemo poškodbo Cizcja. Po drugi strani imamo s Satexom, ki bo naš nasprotnik v sobotnem polfinalu. v medsebojnih obra- čunih letos več uspeha. Ali bi lahko prišlo do mari- borskega finala? Nehvaležno Je napovedati fi- nale. Mislim, da je Bavarija Woltex favorit v obračunu z Idri- jo, saj bo nastopila pred svojim občinstvom in Je trenutno v vzponu. Podobno prednost do- mačega igrišča bodo imeli tudi "antenarji', ki bodo na pokalnem turnirju iskali pot v Evropo, Tej ma z nami bo za Satex izJemJ pomembna in prav tu vidim \ šo možnost za presenečenje. ^ S kakšno igro se boste a perstavili nasprotniku? Omenil sem že hendikep skoku pod obema obročemi Poiskali bomo najboljšo rešite in nekoliko nadoknadili odsoi nost Cizeja in Tillerja. Ob tei bo potrebno zaustaviti nasproi nikove najnevarnejše strel« Šušteršiča, Cvjetičanina in Koi nika. Se enkrat bi ponovil, daj naša priložnost v obremenjeno sti Salexa, ki krvavo potrebuj zipago v tej tekmi. Boste letošnjo sezono oceni kot pozitivno, tudi če 'padett v polfinalu pokala? j ZagotoNO, kajti v prvenstl nam gre zaenkrat po načrtil Delno smo cilj v elitni konkt renči že uresničili, z dobrin predstavami do konca prvenstv bi dodali "piko na i\ V poka nih obračunih Je možno prav vs in kljub temu, da bo Satex v % boto v rahli prednosti, se lahk po tekmi veselimo mi. Obljut Ijam borbeno igro, če se bo pc nudila priložnost za finale pokf la, ali celo kaj več. Je ne bon| zapravili! T". NA KRATKO v nedeljo seje začela sezona lokostrelskih tekmovanj v ar- rowheadu. V Čatežu seje član LK Polzela Mladen Melanšek v slogu compaund uvrstil na tretje mesto. S to tekmo so pri- čeli slovenski lokostrelci pripra- ve najunijsko svetovno prvens- tvo, ki bo v Kranjski Gori. Predstavniki judo kluba Sankaku so se udeležili med- narodnega turnirja v LJublJai« za Pokal Golovec. V svojih \& tegorijah so slavili Nives Pere Petra Nareks, Urška Žolnir. Ma Ja Frece, Regina Jerneje in Mil Ja Jurkovnik. Na strelišču v Črešnovcilij bil 7. krog pokala prijateljst\ v streljanju s serijsko zračn puško v pionirski konkurenc Ekipno je prvo mesto pripadi SD Dušan Poženel, posamičn pa Je slavila Maja Dular. Zmage deklic Celja v soboto je bilo v dvorani Srednje tehniške šole Celje rokometno srečanje ekip deklic, lein 1984, ki šteje tudi za državno prvenstvo. Odigrani sta bili dve tekmi. V prvi, ki Jo Je sodil sodfl Kavalar, so slavile deklice Športne šole Celje, (na sliki) pod vodstvom trenerjev Goršiča in Kov čiča, v postavi: Šalamon, Ivezič, Sollar, Jeriček, Mimik, Koren, Tomič, Naglic. Podkrajšek in I povčič. Premagale so ekipo ŽRK Ptuj z 7 proti 3. Tudi v drugi tekmije šla zmaga v Celje, saj so deklice premagale svoje večne tekmice - ekij Rokometnega kluba Žalec. Rezultat druge tekme Je bil 10 proti 5. Z obema zmagama so dekli športne šole Celje že tretje v državnem merilu. Za boljšo uvrstitev pa bodo morale dobro odigrati nekaj tekem. Z.I __J SI. 13. - 28. marec 1996 1» SEJEM NOVI TEDNIK Avto in vzdrževanje, sejem stroke za stroko 1/161/2. In 7. aprilom na sejmišču Celjskega sejma 7. speclallzl- rjin sejem - Začetek akcije "Ekološko neoporečna mehanična delavnica"_ ^"Celjski sejem in Obrtna jliornica Slovenije sta kljub papovedim, da sejem Avto in y2drževanje v mestu ob Savi- pjj nima prihodnosti, našla jl^upno pot in zasnovala sodo- l^n, specializiran sejem, ki ga y celoti podpira vsa avto-re- piontna stroka v Sloveniji. Res pa je, da za državo Slovenijo povsem zadošča en specializi- ran tovrsten sejem in ta naj bo tudi v prihodnje v Celju," je na novinarski konferenci pred odprtjem 7. sejma Avto in vzdrževanje poudaril predsed- nik izvršilnega odbora OZS Stanislav Kramberger. Sejem Avto in vzdrževanje, ki v torek, 2. aprila, že sedmič za- povrstjo za 6 dni odpira svoja vra- ta na celjskem sejmišču, bo po ocenah direktorja Celjskega sej- ma mag. Franca Pangerla za 30 do 35 odstotkov večji in bogatej- Ji od lanskega. "Porast beležimo tako v številu razstavljavcev kot v zaokrožitvi predstavitve resnič- no vseh dejavnosti, ki so vezane na vzdrževanje in opremo avto- mobila. V pripravah na sejem smo skupaj s sekcijo avtoservisno re- montnih dejavnosti OZS še po- sebej skrbno oblikovali program obsejemskih strokovnih priredi- tev, saj gre za specializiran sejem, ki bo pritegnil predvsem obisko- valce iz stroke. Pričakujem, da si bo sejem Avto in vzdrževanje og- ledalo kakšnih 20 tisoč ljudi, ker letos ni ljubljanskega Avto salo- na in ker je precejšnje število raz- stavljavcev izrazilo željo, da na sejmu (v dvorani D) predstavijo tudi svoj prodajni program avto- mobilov, pa bo prireditev zanimi- va tudi za širši krog obiskoval- cev." Na letošnjem sejmu se bo na 9.500 kvadratnih metrih notranjih in 3.000 kvadratnih metrih zuna- njih razstavnih površin predsta- vilo 238 razstavljavcev in zasto- panih podjetij. Pretežni del raz- stavljavcev, 182, bo domačih, 56 tujih razstavljavcev bo na sejmu sodelovalo preko zastopanih pod- jetij, 12 tujcev pa prihaja iz Av- strije, Belgije, Italije in Nizozem- ske. V sejemskih dvoranah bodo Pokrovitelj sejma Avto in vzdrževanje je podjetje Com- merce iz Ljubljane, ki je ja- nuarja podpisalo pogodbo za zastopništvo na celotnem ob- močju bivše Jugoslavije z an- gleško firmo ERF. Gre za proi- zvajalca tovornjakov, ki je na našem tržišču manj znan, v svetu pa že od leta 1933 slovi kot ponudnik tovornjakov, se- stavljenih iz najboljših kompo- nent, ki so v danem trenutku dosegljive na trgu. V Evropi je za ERF vozila 3 tisoč pooblaš- čenih servisov. na ogled osebna vozila in moto- cikli, oprema za servisno remont- ne delavnice in lakirnice, dodat- na oprema, rezervni deli in mo- bilni telefoni, na zunanjih razsta- viščih pa tovorna vozila, prikoli- ce in betonske garaže. "Sejem Avto in vzdrževanje bo spremljal bogat program obse- jemskih prireditev, zasnovan pa je tako, da bodo pokriti vsi seg- menti avtomobilske stroke," je prepričan predsednik sekcije av- toservisno remontnih dejavnosti Janko Močnik. Pri pripravi stro- kovnih spremljajočih prireditev so sodelovali v ministrstvih za promet in zveze, notranje zade- ve, okolje in prostor ter znanost in tehnologijo, ker pa nosi letoš- nji sejem močno poudarjeno eko- loško noto se je v organizacijo Sejem bo v torek dopoldne slo- vesno odprl minister za pro- met in zveze Igor Umek, dnev- no pa bo odprt med 10. in 19. uro, razen zadnja dva dni, ko ga bodo odpirali že uro prej, v nedeljo pa zaprli ob 18. uri. Vstopnice bodo veljale 400, za otroke, šolarje in upokojence 300 tolarjev, letos pa uvajajo tudi novost - dvodnevno vstop- nico, lA katero bo treba odšte- ti 600 tolarjev._ vključilo tudi Slovensko ekološ- ko gibanje. Novost letošnjega sej- ma je po besedah vodje marke- tinga Celjskega sejma Brede Obrez Preskar tudi začetek ak- cije "Ekološko neoporečna meha- nična delavnica", katere rezulta- te bodo razglasili na 8. sejmu. Sejem Avto in vzdrževanje bo- do za svoja športna tekmovanja izkoristili slovenski avtoprevoz- niki, ki sojim v celoti namenjena tudi vsa sobotna posvetovanja in srečanja. Sicer pa bo sreda, drugi sejemski dan minil v znamenju ekologije v avtomobilski industri- ji, četrtek bo namenjen servisno remontni dejavnosti ter varnosti v prometu, v petek pa bo dan stro- kovnih šol. V okviru 7. sejma Av- to in vzdrževanje bodo najodmev- nejšim razstavljavcem podelili tu- di priznanja, imenovana Znak Ce- leia. IVANA STAMEJČIČ STROKOVNE SPREMUAJO. uganiti, kaj utegne biti ^ nekaj let na trgu pomem- iP in zanimivo. Pfi Oplu predstavlja takšen igled v prihodnost ob nekate- ^ drugih avtomobilih tudi j,^x (na sliki). Avto za krajše za manj zahtevne in dru- ^z, ljudi, avto skromne dol- je, ugodne notranje prostor- ijtj in skromne porabe. Oplov p, je bil prvič na ogled na (islcem frankfurtskem avtomo- Islcem salonu, sedaj pa je že ifed za prve vožnje. Z dolži- ,2970 milimetrov dokazuje, iniu ali mu bodo namenili pre- sno m.estno življenje, kajti jxx je za 7.50 milimetrov kraj- od tako ali tako majhne cor- Pri gradnji tega prototipa z iojimi vrati (obstaja tudi štiri- atna izvedenka, ki pa še ni na- red za testne vožnje) so upora- bili aluminij, kar je pripomoglo k skromni teži 650 kilogramov. V notranjosti, ki jo odlikuje ori- ginalnost, je dovolj prostora tu- di za štiri ljudi, individualnemu okusu kupcev pa se bodo sku- šali približati tudi s tako ime- novanim modularnim sistemom opremljanja, kar pomeni, da bo izvirnost vsake izvedenke max- xa bolj ali manj zagotovljena. Maxx je kot avtomobil torej še prototip, kar pa ne velja za njegov motor. To je najmanjši agregat iz znane Oplove serije ecotec. Gre za bencinski trivalj- nik z gibno prostornino 1,0-li- tra in močjo 37 kW/50 ICM pri 5000 vrtljajih v minuti. Razvoj tega motorja traja že nekaj let, z njim pa hočejo pri nemški av- tomobilski tovarni doseči zah- tevano porabo tri litre goriva na 100 kilometrov. Po sedanjih tr- ditvah Opla so dokaj blizu te- mu cilju, kajti poraba ne prese- ga 3,9 litra saj tehta 82,5 kilo- grama, kar je manj, kot pokaž» tehtnica pri 1,2-litrskem štiri- valjniku z močjo 45 KM, ki že- poganja corso. Maxx je ob tem opremljen tudi s tako imenova- nim sekvenčnim menjalnikom, ki ponuja dve možnosti: ročno petstopenjsko pretikanje s pre- prostim potiskanjem stikala navzgor ali navzdol ali pa sa- modejno prestavljanje. Za sedaj je maxx prototip, kajti odloči- tve, ali bo v resnici stekla nje- gova serijska izdelava, še ni. Vsekakor pa je eden dokazov, kako si pri Oplu predstavljajo ne tako oddaljeno avtomobilsko prihodnost. inilVV veča Investicije v ZDA Nemški BMW je nekoč tr- ii, da ne bo nikoli izdeloval ^tomobilov izven Nemčije, edaj to ne velja več, kajti [lani je v ameriškem Spar- inburgu stekla izdelava Dadsterja Z3 in serije 3. Razlog za selitev v ZDA je lan, kajti stroški izdelave av- imobilov so v najbolj razviti lavi manjši kot v Nemčiji, jleg tega je manj težav s sin- kalno organiziranimi delav- ipd. Sedaj se je BMW od- 511, da bo v svojo tovarno v lartanburgu vložil dodatnih 10 milijonov dolarjev, kar meni, da bo svoje naložbe ZDA povečal na 800 mili- tnov dolarjev. Ta hip v tej to- mi dela nekako 1500 delav- iCev, ki bodo v prihodnje na- redili približno 400 vozil na lan. Vsaj za sedaj še ni zna- lo, ali namerava BMW v M izdelovati še kakšno vo- ilo. Poleg bavarske tovarne a v skoraj sosednji državi ^labama) gradi tovarno tudi !liki konkurent Mercedes tnz, ki je prav tako ugoto- 1, da je poslovna klima na neriškem kontinentu že ne- ij časa bolj ugodna kot na »ri celini. Dobra februarska prodaja Lani je bil posel z novimi avtomobili v Evropi oziroma predvsem v zahodni Evropi dokaj skromen (komaj 0,9- odstotno povečanje). Prese- netljiva pa sta letošnja mese- ca, kajti zelo ugoden je bil ja- nuar, sedaj pa še februar. Tako so v letošnjem drugem mesecu v 15 državah Evropske unije (in še v nekaterih drugih državah, ki niso članice te skup- nosti) prodali za 10,2 odstotka več avtomobilov kot februarja 1995. Po mnenju nekaterih ana- litikov tržnega dogajanja v teh državah je to predvsem posle- dica dejstva, daje imel letošnji februar 29 dni, da so se poceni- le pristojbine za registracijo v Španiji, da ljudje pričakujejo višje cene in so zato pohiteli v trgovine ipd. Bolj ali manj je na- mreč znano, da splošne gospo- darske napovedi za Evropo ni- so ugodne, prav to pa utegne si- lovito prizadeti avtomobilske tovarne oziroma prodajo avto- mobilov. Sicer pa so v teh evropskih državah prodali ma- lenkost več kot milijon avtomo- bilov. Prvo mesto je med tovarna- mi ohranil nemški koncern Volkswagen, ki si je februarja priboril 16,8 odstotka evropske- ga trga. Na drugem mestu je francoski koncern PSA (peu- geot in Citroen) z 12,9 odstot- ka trga, na tretjem pa italijan- ska grupacija Fiat, ki ji je pri- padlo 12,8 odstotka tržne poga- če. V ustreznem zaporedju so nato razvrščeni še GM Europe (Opel, Vauxhall, Saab), pa Ford, Renault, BMW ipd. Ve- lik korak naprej so naredile juž- nokorejske avtomobilske hiše, ki so letošnjo februarsko proda- jo v primerjavi z lansko pove- čale za več kot 90 odstotkov, kljub temu pa je njihov tržni de- lež komaj 1,7 odstotka. Med najbolje prodajanimi av- tomobili je na prvem mestu os- tal Volksvvagnov golf (na sli- ki), ki utegne tudi letos zadrža- ti vodstvo na tej pomembni les- tvici. Maja rover 200 na slovenskem trgu Britansko-nemški Rover se na trgih pojavlja s povsem no- vim roverjem 200, avtomobi- lom, ki ni plod sodelovanja z nekdanjim partnerjem Hon- do, še manj posledica dejstva, da je sedaj lastnik te tovarne nemški BMW. Novi rover 200 (na sliki) je kombilimuzina s tremi in peti- mi vrati, s skupno dolžino 3973 milimetrov, kar med drugim po- meni, da se bo poskušal pred- vsem v tako imenovanem gol- fovem razredu. Zunanja podo- ba avtomobila je prijetna, pa se- veda zelo modema, kajti ploče- vina je zvečine obla, luči dokaj nizke in stisnjene, stekla rela- tivno velika, kolesa pa zaradi boljše izrabe motomega in pot- niškega prostora potisnjena na skrajne konce karoserije. Avto- mobil bo na voljo v kombina- ciji s šestimi motorji in sicer šti- rimi bencinskimi in dvema di- zelskima. Najšibkejši je 1,4-li- trski štirivaljnik z močjo 75 KM pri 5500 vrtljajih v minuti, sle- di močnejša izvedenka (zaradi štiriventilske tehnike) tega mo- torja, ki ponuja 103 KM pri 6000 vrtljajih v minuti, nato pri- de na vrsto 1,6-litrski agregat (111 KM pri 6000 vrtljajih), po- vsem v vrhu pa je 1,8-litrski mo- tor z močjo 145 KM pri 6750 vrtljajih v minuti. Dizelska mo- torja ponujata pri enaki gibni prostomini enkrat 86, dmgič pa 105 KM; menjalnik je ročni pet- stopenjski ali pa brezstopenjski CVT (za doplačilo). Vse izve- denke so serijsko opremljene s servovolanskim ojačevalnikom, zračno blazino za voznika, tret- jo zavomo lučjo ipd. Po napo- vedih ljubljanskega Tehnounio- na Avto, uradnega predstavni- ka Roverja pri nas, naj bi pro- daja roverja 200 stekla maja, najcenejša izvedenka (rover 214i) pa naj bi bila na voljo za približno 23.000 mark. Sejem gospodarskih vozil na GR Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bo od 17. do 20. aprila prvi sejem gospodarskih vozil in spremljajoče in- dustrije. Na razstavnih prostorih, velikih nekako 11 tisoč kvadratnih metrov, si bo torej mogoče ogledati predvsem gospodarska vo- zila, kar pomeni, da letos salona osebnih avtomobilov ne bo. Razstavljali bodo izdelovalci tovomjakov, avtobusov, bivalni- kov, poleg tega pa bo na ogled vsa dodatna oprema, potrebna za vzdrževanje vozil. Veliko prostora bodo namenili tudi servisni opremi oziroma servisni dejavnosti, na svoj račun bodo prišli še ljubitelji akustične opreme, ne bodo manjkali pa niti leasing hiše, različna dmštva, športni klubi ipd. Odrasli bodo morali za vstopnico odšteti 500, dijaki, študentje in upokojenci pa 350 tolarjev. 'oio iimuzina za siovenske kupce lanskem frankfurtskem 'jomobilskem salonu je "'ksvvagen postavil na ogled polo classic, limuzinsko '^enko sicer zelo uspešne- 'Pola. ffik je bolj ali manj znan, Jl'tudi Seat je prišel do cor- ^ predvsem tako, da je ibi- Podaljšal v limuzino. Sedaj Polo classic prihaja tudi na ženski trg. Pri ljubljanskem ^heju Slovenija, ki je urad- Predstavnik korporacije VW "as, so začeli ponujati polo ""zino (kar je uradna ozna- 'l^iroma ime) in sicer z dve- "encinskima in enim dizel- niotorjem. Tako bo na za- ponudbe polo limuzina .(60 KM), sledi polo 1,6 (75 ''). nato polo z močjo 100 KM, na koncu pa je dizelska izvedenka z motorjem, ki zmo- re 64 KM. Vse izvedenke so opremljene s servo volanom, znane pa so tudi cene. Za prvo različico je treba odšteti v ma- loprodaji 21.902, za drugo (to- rej polo 1,6) 23.772 in za tret- jo 25.425 mark, medtem ko je dizelska izvedenka naprodaj za 24.612 mark. Ob tem je Porsc- he Slovenija predstavil tudi svojega novega prodajalca v Ljubljani. To je sicer dovolj znano |X)djetje Autodelta, kije doslej prodajalo avtomobile koncema Fiat, po novem pa bo torej skrbelo za avtomobile koncema Volksvvagen (vendar brez Seata in Škode). Na sliki: VW polo classic oziroma li- muzina. Št. 13. - 28. marec 1996 NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 3i }1 INFORMACIJE NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK FELJTON - ROMAN 3r Spomnil sem se prejšnjega večera, koje pakistanska mno- žica na lahorskem trgu s hu- ronskim vpitjem zahtevala: "Punjab je naš, Kašmir je naš..." Prav lahko bi se zgodi- lo, da bi bila meja zaprta. Strahovi se niso uresničili. Sedela sva v pisarni majhne, a nove obmejne stavbe. Sicer prijazni pakistanski carinik, ki si je ogledoval potna lista, je postavljal vse bolj neprijetna vprašanja. Koje pogovor na- nesel na mamila in seje gos- pod, sicer z mojim dovolje- njem, lotil nahrbtnika, so me po hrbtu zalile potne srage. Pred oči so mi stopile številne zgodbice o podtikanju mamil popotnikom s strani policajev, vojakov, carinikov in seveda izsiljevanju, ki je temu sledi- lo. Od vročičnih misli kaj se je dogajalo z mojim nahrbtni- kom tega dopoldneva in pani- ke, da bo carinik zdaj zdaj od nekod privlekel vrečico, zavi- tek opija, me je zabolela gla- va. Pritisk je popustil tisti hip, ko nama je oficir čokoladne polti zaželel prijeten dan in srečno pot. Zakorakala sva po nikogaršnji zemlji proti Indi- ji- Avtobus, ki gaje vozil bra- dat s plavim turbanom pokrit moški, je bil prazen. Poleg na- ju se je na njem peljal samo mlad angleško govoreči par- ček, ki seje stiskal na zadnji klopi. Praznina na avtobusu je potrjevala vesti, ki so prihaja- le iz Punjaba. V deželi, ki so jo kulturna, verska in politič- na nasprotja pripeljala do vre- lišča, so bili na dnevnem redu bombni atentati na avtobuse in umori poštarjev. Ti so sedaj raznašali novice v spremstvu vojakov kolesarjev. Najin cilj je bilo mesto Amritsar, sre- dišče Slkhov in središče še ne ustvarjene svobodne države Kalistan, za katero se mili- tantne struje Sikhov Še vedno zavzeto bojujejo. Bosonog sem se sprehajal ob velikem jezeru, umetnem bazenu napolnjenim s sveto vodo. Bazen "nektarja" je dal mestu tudi ime Amritsar - Me- sto svetih voda. Celoten pro- stor je pravzaprav ogromno dvorišče, sredi katerega je je- zero, obdano s številnimi stav- bami v neprekinjen obroč. Močno sonce, ki se je lovilo po neštetih obokih in stolpičih in se od njih odbijalo, je še poudarjalo bleščečo belino, v katero so bila odeta marmor- nata tla in fasade zgradb. Sre- di jezera stoji kamnita ladja, paviljon iz belega marmorja, katerega streha in del sten je stkanih iz posebno žlahtnih čipk, za katere je bilo porab- ljeno na tone bakra in stotine kilogramov zlata. Do Zlatega templja, ki upravičeno nosi svoje ime, vo- di pomol. Na njem sta se sre- čevali dve slovesno oblečeni kači ljudi, od katerih seje ena počasi približevala templju, druga pa seje iz njega vrača- la. Dostop na otok sta stražila dva postavna bosonoga starca, oblečena v bele hlače in tuni- ko. Resnost in pomembnost njune naloge sta poudarjali dolgi sivi bradi, v zlat in baker okovani palici in dol- gi krivi sablji. Vsakega, ki se je napotil proti izviru resnice, sta pozdravila s priklonom s turbani ozaljšanih glav. Iz templja seje širil otožen zvok harmonike, ki gaje spremlja- lo vzdihovanje citer. Svečano zasanjan sem se s prijateljem Vladom pomešal med s cvetjem okrašeno mno- žico in se napotil proti viru glasbe in otožnega petja. V sredini templja je veliki du- hovnik sede na tleh prepeval verze iz svete knjige Sikhov, obdan z izbranimi glasbeniki dežele. Časa je bilo le za be- žen pogled v notranjost in za priklon sveti knjigi Granth Sa- hib, in že naju je človeška ka- ča odnesla skozi nasprotna vrata na konec pomola. Tu smo bili vsi brez izjeme, tudi tujci, deležni nekakšnega sve- tega obhajila, ščepca riža. Na- to smo se ob templju v proce- siji vrnili na celino. Na območju templja vlada poseben red. Na nekatera pra- vila so naju opozorili že pri vhodu, kjer sva morala pustiti prtljago in čevlje, na druge na- pake v obnašanju pa so naju dobrohotno opomnili sami verniki v templju. Celoten promet se v svetišču odvija v smeri urinega kazalca. Prav ta- ko velja za nespodobnost, če zlati stavbi na jezeru pokažeš gola stopala in hrbet. Pravi božji rop pa je, če kdo prinese v tempelj alkohol in tobak. Omamljen od sonca in umirjene otožne glasbe sem počasi krožil okoli jezera. Tu pa tam me je presenetil poz- drav ponosnega Sikha s pri- klonom glave in sklenjenimi rokami. Pri stopnišču, ki vodi v jezero, seje starejši gospod z obveznim turbanom na gla- vi in spodnjicah do kolen, pj dal obrednemu umivanj Tam zopet je mojster z dro no lopatico popravljal karrin to intarzijo. Pred steklenin nišami, v katerih so modre^ po turško sedeli na bogato ve zenih blazinah in brali iz sve tih knjig, so stali posamezni^ in ponižno čakali na dodatij razlago svetega pisma. Na ro bu jezera je sedelo belo dek in se zamaknjeno predajaj svojim mislim. Nepopisen mir Vsepovsod je vladal nep( pisen mir, verski naboj, ki n je dajal občutek, daje bog r tem mestu bližje človeku. Ha monijo je zmotila le vsakih m kaj ur mrzlična dejavnost pn stovoljcev, ki so zajemali j( zersko vodo in ribali kamnij dvorišče. Tla so bila čista, i bi lahko človek jedel z njih. Življenje se odvija v tein] lju 22 ur na dan. Profesions ni pevci recitirajo, pojejo ve ze iz svete knjige v štirih ij menah po pet ur in pol. M« polnočjo in drugo uro zjutr je tempelj zaprt, da lahko št vilni prostovoljci temeljit očistijo svete prostore. Težko seje odločiti kdaj Zlati tempelj najlepši. Mon ponoči, ko bakrene plošče o( sevajo v zlatu kot magični mi daljoni in se zrcalijo v temn zeleni vodi jezera. Na obzor ju se slikajo temne silhueti ptičev in zvok harmonik je ti ko otožen, tako mračen, kot c se bliža konec sveta. Ali pa ji to čez dan, ko se žarki lomiji na številnih obokih in stola čih in tleh odetih v deviško m lo barvo, se odbijajo, poveč« jejo svojo moč ter s svojo nea merno svetlobo opijanjajo čld veške glave. j Zlati tempelj. Globoko molčanje je sledilo tem besedam. "Kaj ti pravzaprav ne ugaja na njem? " "Vprvi vrsti mi ni prav, da mi tako zaupno piše." "Kako zaupno? To je vendar njegov običajni način do tebe. Drugačnega nisem nikdar poznala. Ce se že od otroških let poz- nata - " "Ampak, saj nisem več otrok!" jo je zadirčno in togotno pre- kinila hčerka. "Saj prav zato ker nisi več otrok, hočem danes s teboj o tem govoriti!" Materine besede so bile stroge in zapovedujoče in niso trpele ugovora. Z boječim srcem je deklica pričakovala, kaj bo. Slutila je, kaj bo mati rekla. Emanuel ji je o tem nekoč že nekaj namignil, čemur se je prisrčno smejala in ni stvari niti malo vzela resno. Sedaj jo je prešinil občutek strahu, kajti ma- terin ukaz je bil zanjo vedno zmes strahu in bojazljivosti "Ti veš, da te ima Emanuel rad. Vsa njegova družina ti je naklonjena, posebno pa njegova mati, in to je veliko vredno. Poznaš tudi naše dolgoletno prijateljstvo z njegovo družino. Ko si bila še otrok, je bila srčna želja nas vseh, da postaneta nekoč mož in žena. Sedaj je samostojen in ti tudi nisi več otrok. Prišel je čas, da bo kmalu stal tu in bo prosil za tvojo roko. Vsekakor je on dobra partija in mi vsi smo zadovoljni... " "Razen mene!" je zakričala deklica, ki je med tem časom z razbolelim srcem poslušala materin dolgi govor. Ni bila njena navada, da ugovarja materi, a v tem primeru je morala. "Kaj si drzneš reči? Smem vedeti zakaj?" je prav tako glasno vprašala mati, ki je vsa osupla komaj prišla do besede, kajti take odločnosti pri hčerki ni poznala. "Ker ne morem!" "Kaj se pravi: ne morem? In zakaj, bi rada vedela?" Deklico je z mraz i lo. Spet je nastala tišina, ki se ji je zdela kot pretnja pred bližajočo se nevihto. "Mi starši imamo za seboj življenjske izkušnje in hočemo svo- jim otrokom le najbolje. Srečna sem, da je Emanuel prav tebe izbral Marsikatera deklica bi bila vesela, če bi jo izbral." "Da, ti si vesela, ker misliš imeti pri tem denarno korist Ema- nuel mi je pripovedoval, da mislite hišo z mnogimi okni dvigniti za eno nadstropje in skupno s Friihaufovimi odpreti hotel. De- nar in inventar preskrbe oni, jaz pa bi morala biti v zastavo. Dobro ste napravil svoj račun in izvrstno kalkulirali, toda za moje občutke se ni nihče zmenil! Oprosti mi mojo drznost, toda vedi, da vem več, kot si ti misliš!" "Je to moja hčerka, ki tako govori? Le odkod je vzela po- gum? " Mati ni še nikoli slišala od nje tako odločnega glasu, najmanj pa proti njej. Vsa razkačena je odgovorila: "Kaj pa misliš s svojimi občutki? Seveda smo tudi te upošte- vali, in ker smo videli, da se tako lepo razumeta, smo se veselili nameravane poroke." "Seveda smo se dobro razumeli, a le kot dobri mladostni pri- jatelji, morda celo kot bratje in sestre, ker je bil več pri nas kot pri svoji materi, toda to je nekaj povsem drugega! K zakonu pa spada ljubezen!" "Saj te vendar ljubi in še kako!" "Tada jaz njega ne!" "Kaj vendar veš ti o ljubezni! Ti se moraš sprijazniti z misli- jo, da bo tvoj mož, ljubezen pride sama od sebe, vse drugo je pa tukaj!" "Da, vse drugo je tukaj," jo je oponašala hčerka, "samo kar je glavno, manjka. Če o ljubezni kaj vem ali ne, v tej zadevi imam zadnjo besedo jaz, in ta je: ne! Ako namerava priti Ema- nuel k nam kot dober, star prijatelj, naj pride, če pa hoče priti kot snubec, naj ostane, kjer je in bo sebi in meni prihranil raz- burjenje!" Tako odrezavo zna govoriti njena hčerka? Gospa Rakova je ni več poznala. Tega ji ne bi nikdar prisodila, najmanj pa na tak način. "Kaj se godi v njej? Odkod ima hipoma to energijo? " Blisko- ma jo je prešinila misel, ki jo je spravila ob vse potrpljenje. Žugajoč je stopila za korak bliže k hčerki in ji jezno zakričala: "Po tvoji glavi straši vitez - kaj? Pazi se! Slutiš H... "Roteč je d\>ignila deklica roke ter s krikom prekinila materine besede: "Pusti gospoda Ernesta, mama! Kaj ti je zalega storil, kaj imaš na njem grajati? " V grlu jo je stisnilo in v srcu je začutila tako silno bolečino, kot bi jo mati zadela na najobčutljivejšo točko. "Na njegovi osebi nič, toda preveč se suče okrog tebe. Morda je to njegovo mladostno ljubimkanje, toda nikar si ne delaj ut- var, da resno misli s teboj. Le počakaj, da pride v svoje družab- ne kroge! Kakor hitro ga bo kaka plemkinja aH kaka bogataši- nja omrežila, se te ne bo več spominjal! Tu si mu seveda dobra, saj ni v vasi druge deklice, s katero bi ljubimkal, tu vidi samo tebe, ker pač ni druge. Če si imela le trohico upanja, si ga kar takoj izbij iz glave!" Itino srce se je skrčilo, zdelo se ji je, kot da bi nekdo z mrzlo roko segel yary. Te besede so Jo zadele kot zbodljaj z noženi. Zbudilo se ji je vprašanje: "Ali nima mama v marsičem pra\\ To To prav isti kočljivi pomisleki, ki mi jemljejo vero v dobel izid in v možnost, da je izbral prav mene... " Na misel ji je prišk primera, ki jo je brala v nekem romanu. "Cigara se lahko pri- merja z usodo mnogih žena. Ko jo mož s snubečimi koraki izbi- re, zažari Pri vsakem njegovem vdihu zažari močneje. V neuto- lažljivem hrepenenju se oprijemlje njegovih usten, njegovi po- ljubi jo použijejo. Ona tega ne opazi, v veseli slasti se žrtvujt sebičnežu, ki uniči, kar mu tako ugaja. Dekle umrje z dihom njegovih ustnic, njeno zadnje žarenje je njen zadnji pozdrav nje- mu - potem se sesede - kupček pepela, ki mine, ki ga veter razpl- ha, in njen spomin se razblini, medtem ko roka ljubega že snu- beče sega po drugi " - Junak, kateremu je veljala ta primera, ji bil prav tako plemič! Vsa bleda in odsotna je gledala skozi okno. Njene oči so zrk brez cilja v daljavo, njen izraz se je vidno spremenil, namah jt izgubila vso otroškost. Ta pogled je pretresel celo njeno mater. Čeprav ni poznali globokih duševnih občutkov in notranjih pretresov svoje hčere, kijih ni mogla razumeti, je vendarle uvidela, da pri tem hčeri- nem razpoloženju ne bo dosegla svojega smotra, zato je hotela poskusiti potrpežljivo in z milejšim glasom. Za hip je še vedno oklevala pri misli, če m bi bilo morda bolje, da za danes preld- ne ta razgovor, toda zmagala je njena odločna narava: "Se, železo se kuje, dokler je vroče!" "Dobro premisli, Ita! Morala boš uvideti, da ti hočem le naj- boljše, in bodi prepričana, da mi boš še hvaležna. Na vsak na- čin želim in ti svetujem, da se tega viteza izogibaš, sicer bo» morala napeti druge strune... " I Močno trkanje je prekinilo ta razgovor. Zaslišal se je gld tete Ane. S skokom je bila Ita pri Vratih. "Sam Bog te je poslal," je zašepetala teti na uho. Hotela jij\ reči še več, a že je stala mati poleg nje. I Pametna teta je takoj spoznala položaj. Tu bi bilo treba ^ nekaj časa nekoga zamotiti Njen prihod je bil kot nalašč za i^- Ana je ogovorila svojo svakinjo: "Mesar me je poslal po te- be. V pol ure te pričakuje pri meni, da se bosta pogovorila zarOf di prašičkov, ki si jih izbrala. Samo danes popoldne je v teit kraju in se želi s teboj o vsem pogovoriti Sama sem pustila vst delo, da sem te prišla iskat. " Ita sije oddahnila, saj je bil razgovor vsaj za sedaj prekinjet- Čeprav je vedela, da se mu ne bo mogla izogniti, se je vendo^ lažje počutila. Medtem se je nebo zjasnilo in .sonce je s svojo čarobno mocp vplivalo tudi na razpoloženje ljudi. Vendar sta bili v vasi dvi mladi dušici, ki tega v svojih skrbeh nista opazili. Ernest ni nikjer našel miru. Skušal si je krajšati čas s tem onim, a z mislimi ni bil pri nobeni stvari. Vse njegove misli neprestano obkrožale ljubko deklico in mornarjevo sliko. nemiren je čakal na čas obiska pri Rakovih, kamor je namerO' val iti, vendar je moral čakati še dve uri "Kako počasi minejo čas, če čakamo na to s hrepenenjem. " Sklenil je, da bo z Jugo"'' svojim najboljšim prijateljem, odjezdil za eno urico v nara^^ "Mogoče mi bo sveži mrzli zrak saj malo ohladil moreče srce vroče čelo," je pomislil. ' it. 13. - 28. marec 1996 }3 NASVETI NOVI TEDNIK V MODNEM VRTINCU Pripravlja. .VLASTA CAH - ŽEBOVNIK Q^ sobote dalje bo v uredni- I^T&RC čakal ročno ple- p pulover na nagrajenko me- ^3 februarja, Slavico Gore- ii Dramelj. Tudi ročno po- jliano svileno kravato bo liko prevzel nagrajenec ra- jjljega kontakta, Matjaž Lu- s Polzele. Matjaž je v an- ,tnetn nagradnem vprašanju najbolje in najslabše obleče- jl, znanih Slovencih in Slo- ^nkah menil, da je po njego- 801 najbolje oblečena Sloven- j Xajda Lekše. Tajda se je res uvrstila na ^adno lestvico predlogov. prav na vrh pa se ji žal ni uspelo prebiti. Kaj ta prikup- na mlada intelektualka in pri- ljubljena televizijska vodite- ljica meni o kulturi oblačenja pri nas, kako izbira garderobo za javne nastope in tiste pred TV kamerami , kako se oblači zasebno ter še o marsičem za- nimivem bo spregovorila za poslušalce Radia Celje v naši redni kontaktni oddaji. Če vas ta tema zanima ali vas privla- čijo nagrade, ki jih bomo tudi tokrat podelili, se nam torej pridružite v radijskem mod- nem vrtincu, to soboto ob 10.30. lolna, uleta v zadrgo Iji bežen pogled najnovejših lendenc za letošnjo težko pri- fekovano pomlad nas prepri- 5a čeprav užaljeno, pa vendar idhaja čas brezobličnih asket- kih moških oblek s filozofijo stvari anj a »uspešne poslovne inske«. Prikrite feministične omplekse in frustracije je inska moda končno pometla modnega prizorišča in uspeš- i pcslovna ženska si odslej ne dovoliti ostati tudi na zu- ij - ženska. Ženskost je pravzaprav Ijučna beseda prihajajoče 'Ode, zajeta v oprijeti silhu- |i, senzualnih dodatkih, než- ih, mehkih in elastičnih ma- irialih. Rebrasto pletena volnena 'anina bo, če kaže verjeti 'odnim strokovnjakom, to omlad kopnela s prodajnih »lic hitreje, kot je skopnel le- 'šuji sneg. Velik modni hit je amreč, pa še nezahtevna je za '^anje. Le z gimibi oziroma gumbnicami se zaradi svoje- glave oprijetosti pogosto ne ujame najbolje. Zato so jo modni ustvarjalci »ukrotili« s kovinsko zadrgo, ki je tako po njeni zaslugi postala modni detajl številka ena. Čeprav zadrga običajno za- penja vrhnja oblačila, pa je njen rezek kovinski zvok nabit z neverjetno senzualnostjo. Zato ni naključje, da imajo mnoge izmed reklam za jeans ali usnje toliko opraviti z za- drgo. No, pa če ostanemo pri volni - najbolj pogosto se zadr- ga druži s tubastimi oblekami, jopicami pletenih kompletov ali je učinkovit dodatek na ročno pletenih puloverjih. Tu- di na mini pletenih krilcih ali oprijetih dolgih krilih, sešitih iz rebrasto pletene tkanine, je kovinska zadrga pravi pripo- moček. Zapeta zakriva, odpeta pa ustvarja bolj ali manj atraktiven razporek, ki odkri- va ravno toliko vaših nog, kot si same zaželite... ^ketno nagradno vprašanje meseca marca: JAKŠNA JE PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJ PRIMERNA ■^fiLEKA ZA MATURANTKO? 'jflolga, razkošna, v svetlih pastelnih barvah; 'kratka, mladostna, v stilu »male črne obleke«; [postaven, eleganten kostimček. Komarček Piše Boris Jagodic Komarček (Foeniculum vulgare Mili) spada v druži- no kobulnic, ki je obširna družina in obsega 125 rodov s 3 tisoč vrstami. Po veliki večini so zelišča, le redko so grmi. Pogosto so to prijetno dišeče rastline, nekatere pa so smrdljive in tudi strupe- ne, tudi smrtno nevarne. Ve- čina jih raste v subtropskih in zmerno toplih predelih se- verne poloble. Komarček je do dva metra visoka dvoletnica. V zemlji ima močno obročkasto in mesnato korenino, iz katere poganja pokončno okroglo steblo. To nosi 10 do 15 vej, ki nosijo listne ploskve per- nato razdeljene na nitaste krpe. Drobni, bledo rumeni cvetovi so zbrani v sestavlje- nih kobulih brez cvetnega ovoja in ovojčka. Plodnica je podrasla, nosi dva vratova in je sestavljena iz dveh preda- lov. V vsakem nastane eno samo seme. Zrel plod razpa- de na dva plodiča, ki sta zelo zamotano grajena. Navadno imata rebra in oljne cevi z eteričnim oljem. Cveti v juliju in avgustu, plodovi pa dozorijo v sep- tembru ali oktobru. Pri nas raste po vrtovih, kjer ga goji- mo, podivjan pa raste v pri- morskih krajih. Pri komarčku je uporabna vsa rastlina. Cvetove nabira- mo poleti, ko so še v popkih, liste in seme pa septembra, tik preden seme dozori. Po- nekod izkopavajo tudi kore- nine. Vse nabrane dele posu- šimo v senci na prepihu. Komarček vsebuje eterič- no olje, maščobno olje, belja- kovine, organske kisline in flavonoide. Vse te snovi de- lujejo proti napenjanju, pre- ganjajo črevesne pline ter pomirjajo krče. Že od nekdaj je priljubljen doječnicam in dojenčkom, ker komarček pomirja krče, odpravlja koli- ke in pomirja. Tudi pri sta- rejših ljudeh pride komarček prav pri težavah z napihova- njem, ko je prepona zaradi plinov privzdignjena in ima- jo težave z dihanjem. Ko- marček blaži delovanje že- lodca, spodbuja k boljšemu delovanju črevesja, spodbuja tek, odvaja vodo' iz telesa. Redno uživanje komarčko- vih semen preganja črevesne zajedalce. Iz komarčka kuhamo čaj tako, da eno veliko žlico ko- marčkovih semen poparimo s pol litra vrele vode, takoj pokrijemo in pustimo stati 10 minut, da se čaj nekoliko ohladi. Nato precedimo in pijemo vroč čaj po požirkih večkrat na dan. Eterično olje deluje razkužilno tudi na pljuča, blaži napade kašlja in astme ter redči sluz in ta- ko olajša dihanje. Ljudsko zdravilstvo uporablja ko- marčkov čaj tudi za izpira- nje ustne votline pri aftah in drugih vnetjih. Priporočajo ga tudi doječnicam, da imajo dovolj mleka. Komarčkov čaj pomirja nemirne otroke, zato ena skodelica komarč- kovega čaja pred spanjem zaziba otročičke v lepe sanje. Iz komarčkovih semen pri- dobivajo z destilacijo eterič- no olje. To eterično olje hladi in zmanjšuje bolečine pri vnetih živcih, herpesu in revmatičnih težavah. Šifra: Vodnar Tudi mene zanima, kaj me čaka na ljubezenskem področ- ju. Sem poročena mati. Pred leti sem se zaljubila v prijate- lja, ki mi še vedno veliko po- meni. Ker ne vem, kam se bo obrnilo moje čustveno življe- nje, me zanima, kako naj rav- nam v prihodnosti. Prav tako pa vas prosim, če lahko pogle- date tudi zdravje. Astrologinja: Ker sploh ni- ste napisali točne ure vašega rojstva, vam raje odgovarjam s pomočjo indijskih tarot kart. Generalni pogled čez vaše živ- ljenje je približno takšen: mi- slim, da ste oseba, ki želi ved- no imeti vpogled v ozadje stvari, skratka zanima vas vse, kar je skrito, pa tudi vi sami le malokomu resnično zaupate. Denar vam v življenju prihaja skozi delo in povezave z ljud- mi, na nek način imate veliko opravkov z okolico ali krajših poti vsak teden, to je področje, kjer se stalno veliko dogaja. Glede doma in družine vas muči nek občutek krivde in čutite, da morda niste dovolj naredili. Kar se tiče otroka, ste enkrat vi močnejši, drugič pa on vas nadvladuje. Tako bo zmeraj, vendar pa se bosta vse življenje oba veliko učila drug od drugega, enkrat boste vi učiteljica, drugič pa učenka. Na področju dela, zdravja in službe bo bolj ali manj vse O.K. Imate in boste še naprej imeli podporo neke moške ose- be, ki vas ščiti in razvaja. V zakonskem življenju imate partnerja, ki je zelo umirjen in z leti bo prišlo še več zrelosti in dobrih rezultatov. Vaš zna- čaj je zelo čustven, strasten in zahteven v erotičnem in du- hovnem smislu. Eden od vaših staršev ali kak sorodnik je imel na vas velik vpliv, zaradi svojega pestrega in nenavad- nega načina življenja. Včasih si želite ubežati v samoto, kar boste v kasnejših letih tudi iz- kusili na kakšnem individual- nem potovanju. Pri delu vedno temeljite na preteklosti in vas ne zanimajo novi eksperimen- ti. V odnosih s prijatelji, na poteh in v kontaktih z mlajši- mi osebami veliko premišlju- jete in opazujete ljudi in situ- acije; v katerih se nahajate, preden storite prvi korak. Tre- nutno se nahajate v situaciji med nekim starim načinom življenja in nečim novim, kar pa se še ni dovolj pokazalo, zato se raje prepustite razmi- šljanju in ukvarjanju s seboj, kot z drugimi, kajti to vmesno stanje bo prešlo in v letu 97 bo vse drugače. Vendar pa ne za- držujte vsega lepega zgolj za- se, ampak delite tudi z drugi- mi ljudmi, kot pravi pregovor: vse kar ni podarjeno, je izgub- ljeno. Šifra: Iris Pišem vam že drugič in upam na vaš težko pričakova- ni odgovor. Zanima me moje in partnerjevo življenje v pri- hodnje ter, kako bo s sinovim zdravjem. Astrologinja: Za vami je tri- letno obdobje večjih spre- memb, ki so se dogajale pred- vsem na delovnem področju, pa tudi veliko novega ste se naučili glede čustev. V letoš- njem in tudi v 97 letu bo več dogajanja predvsem v zvezi z otrokom, pa tudi v partner- skem odnosu. Spremembe se bodo začele že letos, vendar se bodo končale šele v drugi po- lovici 97. Nikar venomer ne hitite, ampak se lepo prepusti- te času in dogodkom, kajti v življenju se ne da prehitevati po levi. Do letošnje jeseni po- storite čimveč, potem pa neko- liko počivajte in se do konca leta bolj ukvarjajte z domom, bivališčem in družinskimi za- devami. Po novem letu bodo do junija še manjši zastoji na relaciji dom-delo, po tem pa bodo vse stvari stekle in se uredile. V drugi polovici leta 97 bodo vse zadeve že stabilno na novo postavljene, tako da vas v naslednjih nekaj letih čaka samo pot navzgor, k uspehu. Nekoliko previdnejši bodite v življenju pri odnosih s strelci in kozorogi, tudi pri podpisih poslovnih ali drugih pogodb. Z otrokom ne vidim večjih težav, vendar pa boste v letošnjem in predvsem v na- slednjem letu zelo okupirani z njegovim odraščanjem. Prišlo bo do trme, merjenja moči in podobno, vendar pa mu po- skušajte biti predvsem prijate- ljica in ne njegova lastnica. Nasploh vam v življenju kaže veliko krajših poti, voženj in kontaktov z okoljem. V poslih boste čedalje uspešnejši in sta- bilni. Področje dela je za vas skoraj najpomembnejše v živ- ljenju. Z zdravjem ne bo težav, le od druge polovice avgusta pa do polovice oktobra morate biti vsako leto previdnejši, za- to si v te mesece ne nalagajte preveč dela, načrtov, poti in odgovorov. Tudi v domu se ne lotevajte renovacij ali česa po- dobnega. Če se boste tega dis- ciplinirano držali, potem boste prihraniU veliko energije. Prav tako vsak mesec 5, 6 in 7 dan pred polno luno posvetite sebi, bodite več v naravi in za- vestno črpajte energijo iz či- stih naravnih virov. Te dni si tudi načrtujte naloge in. po- membne stvari, ki jih želite urediti do naslednjega meseca. Prav tako bodite načeloma bolj aktivTii v času mesečeve rasti, po polni luni pa raje po- čivajte. Ta ritem je vaš za vse življenje. FRANCOSK KUHINJA Umazani riž Potrebujemo: 1 skodelico dolgozmatega riža, 2 skodelici vode, 500 g perutninskih jeter, košček zelene, 1 zeleno papri- ko, 2 srednje veliki čebuli, 2 jedilni žlici olja, sol in poper ter 1 jedilno žlico sesekljanega peteršilja za okras. Najprej skuhamo riž v slani vodi do mehkega. Piščančja je- tra, zeleno, zeleno papriko in čebuli drobno sesekljamo s pa- ličastim mešalnikom. V veliki ponvi segrejemo olje in doda- mo mešanico jeter in zelenjavo ter dušimo na zmernem ognju vsaj pol ure, da postane jed zlatorjava. Dobro začinimo s soljo in sveže mletim poprom. V jed vmešamo kuhan riž, vse še enkrat segrejemo in vroče postrežemo ter okrasimo s se- sekljanim peteršiljem. Pisana enoiončnica Potrebujemo: 500 g mešane- ga mesa, 1 žličko soU, poper, 4 korenčke, 1 gomolj zelene, 1 glavo ohrovta, 750 g krompir- ja, 1 žlico surovega masla, 2 čebuli, 1 lovorov list in pol li- tra juhe (lahko jušna kocka). Meso razrežemo na majhne koščke. Posolimo in popopra- mo, korenčke ostrgamo in ra- zrežemo na koleščke, zeleno olupimo in narežemo na koc- ke, ohrovtu odstranimo trde dele in ga razrežemo na manj- še kose. Krompir olupimo, operemo in narežemo na rezi- ne in tudi čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V večjem loncu razpustimo maslo in na njem prepražimo čebulo in ko le ta postekleni, dodamo pri- pravljeno meso ter pražimo 5 minut. Nato pripravljeno zele- njavo v plasteh zložimo na me- so, dodamo lovorov list in zali- jemo z vrelo juho. Lonec po- krijemo in jed počasi kuhamo eno uro in pol. Ce je potrebno, vmes še zalijemo z juho ali vo- do. Ko je jed kuhana, jo ponu- dimo z domačimi rezanci in kozarcem dobrega vina ali sadnega soka. Šff. 13. - 28. marec 1996 NOVI TEDNIK INFORMACIJE 34l RADIO CEUE MhZ 95.1. 95.9. 100.3 MhZ Od 30. 3. do 5. 4. 1996 Sobota, 30. 3.: .5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Ho- roskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.35 Dnevni tisk, 8.00 Poročila,osmrtnice 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Filmski sprehodi, 11.00 Novice, 12.00 BBC no- vice, 13.00 Novice, 13.15 Študentski servis, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos Ra- Slo), 16.00 Čestitke in pzdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20, 20.00 večerni športno-zabavni program, 22.00 Rezervirano za vedeževalce, as- trologe, bioenergetike, 24.00 2^juček programa in priključitev progra- mu Radia Slovenija Nedelja, 31. 3.: 7.15 Začetek programa, napovednik, 7.30 Horoskop, 7.40 Na današnji dan, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Ce- lje, 9.15 Verska oddaja - Luč sveti v temi, 10.00 Nedeljski gost, 12.00 Novice, 12.05 Domača melodija tedna, 12.10 Čestitke in pozdravi poslu- šalcev, 15.00 Športno popoldne, 17.15 Nadaljevanje oddaje čestitk in pozdravov, 19.00 Zaključek programa in priključitev programu Radia Slovenija Ponedeljek, 1. 4.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kro- nika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled dnevnega tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 8.55 Zaključek jutranjega programa 9.00 Napovednik, 9.30 Športno dopoldne, 11.00 Novice, 11.10 Nadaljevanje športnega do- poldneva 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Minute za zdravje, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14. 30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (pre- nos RaSlo), 16.15 Petnajst minut za reportažo, 17.00 Kronika, 18.00 Po- dalpski pop ročk, 19.00 Deutsche Welle, 19.15 Lestvica 3-3-3, 20.00 Vrtiljak polk in valčkov, 22.00 Zaključek programa in priključitev pro- gramu Radia Slovenija Torek, 2. 4.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 8.55 Zaključek jutranjega programa 9.00 Napovednik, 9.30 Dopoldne z..., 11.00 Novice, 11.15 Izpolnjujemo vam glasbene želje, 12.00 BBC novice, 13.(X) Novice, 13.15 Pokličite in vprašajte, 14.00 NafKavednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 17.00 Kronika 18.00 Ti,jaz in ostali, 19.00 Deutsche Welle, 19.15 Radi stejih poslušali, 21.00 Da ne bi pozabili peti, 21.30 Iz glasbene skrinje, 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev programu Radia Slovenija Sreda, 3. 4.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Ho- roskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam da- nes, 9.00 Napovednik, 9.30 Radio Celje na terenu, 11.00 Novice, 11.10 Radio Celje na terenu, 12.00 BBC novice, 12.10 Radio Celje na terenu, 13.00 Novice, 13.15 Mali O, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Podalpski biser (melo- dija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.15 Pop loto, 17.00 Kronika, 18.00 Full cool, 19.00 Deutsche Welle, 21.00 Glasbeni expres, 22.(X) Zaključek programa in priključitev programu Radia Slove- nija Četrtek, 4. 4.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Ho- roskop, 7.00 Druga jutranja kronika, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.00 Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Dopoldne z..., 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 Sončni žarek, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack pot, 15.15 Podalpski biser (melodija tedna), 15.30 Dogodki in odmevi (pre- nos RaSlo), 16.15 Domačih 5, 17.00 Kronika, 18.15 Aktualno, 19.00 Deutsche Welle, 19.15 Nokia hit parada, 20.00 Ročk block, 21.00 Ro- deo, 22.(X) 2^1juček programa in priključitev programu Radia Slovenija Petek, 5. 4.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Ho- roskop, 7.00 Druga jutranja kronika RaSlo, 7.20 Tečajnica, 7.40 Dnevni tisk, 8.00 Poročila, osmrtnice,8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Napovednik, 9.30 Dopoldne z..., 11.00 Novice, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.15 S knjižnega trga, Mohorjeva družba, 14.00 Napo- vednik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes na ljubljanski borzi, 15.00 Obvesti- la, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 17.00 Kronika, 18.15 Aktualno, 19.00 Deutsche Welle, 19.15 Glasba je življenje, 21.00 DJ Time, 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev programu Radia Slovenija ROJSTVA V celjski porodnišnici so ro- dile: 8.3.: Špela FINK iz Celja - deklico, Nataša ROJC iz Celja - deklico, Martina PENEZIC iz Prebolda - dečka, Sonja ŠI- ROVNIK iz Prebolda - dečka, Simona PERČIČ iz Škofje vasi - dečka in Jožefa GORISEK iz Laškega - dečka; 9.3.: Marjeta JAGODIC iz Sevnice - dečka, Polonca ŠKE- TA ZAVRŠNIK iz Žalca - deč- ka in Polona ROZMAN iz La- škega - deklico; 10.3.: Bernarda LENKO iz Šoštanja - dečka in Tanja KA- PUN iz Celja - deklico; 11.3.: Marija KRAJNC iz Celja - dečka, Marija GORO- PEVŠEK iz Prebolda - deklico, Jožica ZUPAN iz Celja - deč- ka, Viktorija POLŠAK iz Žal- ca - deklico in Božena ZAJEC iz Celja - deklico; POROKE Celje Poročili so se trije pari. Šentjur pri Celju Poročila sta se Anton GRA- DIŠNIK iz Razborja in Sonja AUŽNER iz Svetelke. Velenje Poročila sta se dva para in sicer: Zdravko LEBARIČ iz Ljutomera in Gabrijela AR- VAJ iz Maribora ter Srečko TRATNIK in Judita URLEB oba iz Ljutomera. Žalec Poročila sta se dva para. SMRTI Celje Umrli so: Dragotina SVET- KO, 65 let iz Velenja, Anton FERMOLŠEK, 49 let iz Celja, Marija VELENŠEK, 88 let iz Tmovelj pri Celju, Alojz DR- MAŠA, 78 let iz Celja, Marija OCVIRK, 68 let iz Celja, Alojz ZAKONJŠEK, 62 let iz Marija Reke, Karolina MOKOTAR, 64 let iz Celja, Vincenc MEH, 65 let iz Rečice ob Paki, Franči- ška SENICA, 81 let iz Celja, Frančišek ZUPAN, 69 let iz Kopra, Emilija VAH, 81 let iz Celja, Boris MARČiC, 44 let iz Celja, Viljem JUSTIN, 72 let iz Celja, Hedvika OSTRUH, 58 let iz Celja, Ana GRIVIČ, 74 let iz Celja, Amalija ULAGA, 74 let iz Vel. Gorele, Avgust AJDNIK, 69 let iz Celja, Ema VERHOVNIK, 54 let iz Kloko- čovnika, Jožefa STAVER, 75 let iz Loga, Anton COCEJ, 61 let iz Lokrovca, Hilda SIKILI, 78 let iz Trbovelj, Valentin RAJH, 72 let iz Celja, Jožefa SKAZA, 76 let iz Arnač, Sreč- ko ŠUSTER, 40 let iz Pongra- ca, Franc FALNOGA, 83 let iz Slovenskih Konjic, Antonija REHAR, 60 let iz Kasaz, Sta- nislav VIVOD, 72 let iz Bezine, Frančiška SAMARŽIJA, 68 let iz Pongraca, Marija PLANIN- ŠEK, 76 let iz Tlak, Pavla PUKMAJSTER, 90 let iz Celja, Marjan RATAJC, 56 let iz Hu- de Jame, Jože GOLE, 90 let iz Žebnika, Marija Terezija GO- BEC, 83 let iz Celja, Eleonora RANIK, 85 let iz Mozirja, Ivan MARKOVIČ, 72 let iz Žalca, Elizabeta KONRAD, 87 let iz Celja in Olga MASTNAK, 46 let iz Dobrne. Šentjur pri Celju Umrli so: Justina NOVAK, 83 let iz Krivice, Neža BREZ- NIK, 80 let iz Šentjurja, Fran- čišek LJUBE J, 76 let iz Šent- jurja, Antonija ZORKO, 84 let iz Dolge gore in Marija TO- VORNIK, 83 let iz Vodic pri Kalobju. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Franc ŠKRBEC, 42 let z Veternika, Jurij ČONČ, 85 let iz Brestovca, Jo- žef KURAJ, 53 let iz Rogaške Slatine, Vladislav KOS, 67 let iz Prelog pri Šmarju, Marija ŽERDONER, 71 let iz Rogat- ca, Martin KOVAČIČ, 77 let iz Vidovice, Vincenc KRAŠO- VEC, 82 let iz Rogaške Slatine, Jožef KOLAR, 80 let iz Zdol in Marija MRAMOR, 78 let iz Lastnica. Velenje Umrii so: Edvard REPNIK, 55 let iz Škal, Marija SELAN, 60 let iz Velenja, Ladislav SE- NICA, 67 let iz Senožet, Janez LUBEJ, 83 let iz Celja, Marija VAUKAN, 68 let iz Gaberk, Franc GROBELNIK, 65 let iz Škalske Cirkovce, Maks KOP- ŠE, 62 let iz Velenja, Jožef KRAČUN, 84 let iz Žič, Stani- slav MURŠIČ, 67 let iz Kaple, Ljudmila BASTL, 71 let iz Ve- lenja, Frančiška GRADIŠNIK, 80 let iz Velenja, Rudolf RIH- TAR, 51 let iz Velenja, Jožefa STRIGL, 84 let iz Florjana, Anton LESJAK, 87 let iz Vin- ske gore, Konrad LESJAK, 91 let iz Velenja in Marija CEN- CEN, 73 let iz Brod. Žalec Umrli so: Antonija ZAGO- RIČNIK, 90 let iz Šešč pri Pre- boldu, Kari AŽMAN, 44 let iz Prebolda, Jožef DRE V, 41 let iz Zabukovice, Cecilija MASTNAK, 91 let iz Zabuko- vice, Ciril AČKO, 67 let iz Pa- riželj, Milan USAR, 45 let iz Vinske Gore, Angela ARN- ŠEK, 83 let iz Galicije in Fran- čiška JANŠE, 92 let iz Pre- bolda. Sobota. 30. marca ob 10.30 V modnem vrtincu v modnih krogih zelo odmeva oddaja Vlaste Cah - Žerov- nik na Radiu Celje. Tokrat bo Vlasta v studiu gostila Tajdo Lekše, popularno in vedno elegantno voditeljico. Poklepetali bosta o Tajdinem odnosu do oblek, dp mode in o zakulisnem dogajanju na prireditvah, ki jih vodi. Šerbi, Stojan Auer in Jo- žef Ciraj, ki so že bili gostje v Vlastini oddaji menijo, daje V modnem vrtincu najboljša tovrstna oddaja na slovenskih radij- skih postajah. Biižalo se prazniici To, da se ponovno bližajo prazniki, se pozna tudi na Celjski tržnici. Jajca so že po- dražili in stanejo trenutno od 19 do 33 tolarjev za komad, pričakujejo pa, da se bo cena še malce dvignila. Za tiste, ki boste doma spekli potico, ima- jo veliko ponudbo orehov, leš- nikov, suhega sadja in drugih dobrot, predvsem pa veliko in lepo izbiro butaric ter oljčnih vejic. Št. 13. - 28. more« 1996 INFORMACJE NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK MALI OGLASI ■ INfORMACIJE 3< MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK NOVI TEDNIH MALI OGLASI - INFORMACIJE 3« MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK NOVI TEDNIK RUMENA STRAN 4i Bog oče in parlteljni Celjski svetnik Borut Alujevič se je v polemični razpravi o primernosti podelitve Zlatega celjskega grba Marjanu Prelcu vprašal, ali po razpravi sodeč v občinskem svetu res sedijo le parkeljni in en sam Bog oče. Pri tem je mislil na Janeza Črnej a (na fotografiji) in njegovo »taktiko, s katero se je doslej lotil Gabrščka, Eržena in tudi Prelca«. Črnej pa mu je v repliki prav po božje hitro vrnil, da strele udarjajo le v visoke vrhove. No, zdaj lahko ugibamo, kdo bi bil v Celju Bog oče ~ parkeljnov je namreč včasih res preveč! O podvozu šentjurski meščani so bili sprva manj naklonjeni uved- bi krajevnega samoprispev- ka kot v drugih in drugačnih krajevnih skupnostih. Pa so jih nato brž spomnili na nji- hovo zahtevo po podvozu v Hruševec, ki je zdaj, poleg vsega drugega, v referen- dumskem programu. Kako se bodo odločili na nedelj- skem izrekanju, boste izve- deli že v prihodnji številki. Boilor žari v mestinjskem Bohorju je ostala polovica delavcev ve- like lesne tovarne doma, na čakanju. Kar 350 delavcev, tudi tisti, ki niso doma, se boji svoje prihodnje socialne (ne)varnosti. Izjema je lahko le dolgoletni direktor, ki bo prihodnji mesec učakal sta- rostno penzijo. Brisanje po šoštanislio Potem, ko je Šoštanjski ob- činski svet ostal brez sekre- tarja, se je bati, da bo ostal še brez koga drugega. Le ta- ko si lahko namreč razlaga- mo besede predsedujočega na zadnji seji Antona Skorn- ška, ko je tajniku Petru Rez- manu dejal: »...da te zbriše- mo kot sekretarja sveta, po- tem drugič pa še kot kaj dru- gega.« Eni taiio, ilrugi drugače v Velenju negodujejo za- radi redke kontrole prometa s pomočjo radarjev. Ob tem je potrebno poudariti, da s tem niso zadovoljne izključ- no vladajoče strukture, na- vadnim smrtnikom pa to kar paše. Prijateijstvo in protoiioi Konec tedna se je v Celju mudila 8-članska delegacija iz partnerskega mesta Gre- venbroich. Mestna občina Celje je za goste pripravila obsežen protokolarni pro- gram obiska, vendar pa se nemški partnerji le niso dali čisto vkalupiti. Kljub natr- panemu urniku so si v soboto popoldne in nedeljo zvečer vzeli čas še za prijateljske obiske. Videti jih je bilo na- mreč na Prekorju, kjer so obiskali svojega prijatelja, slikarja in kiparja Vaška Čet kovica. Pa menda v Celju le niso že vsi pozabili, da je Četkovič v Grevnbroichu kar nekaj časa ustvarjal in da so v partnerskem mestu tudi zaradi njegovih skulp- tur svoj park poimenovali po Celju? Rezultat razbremeni- tve gospodarstva bo verjetno — »preobre- menjen« zasebni bančni račun Vojna napoved kri- minalu je vse bolj po- dobna - lajanju psa v luno Praksa je pokazala, da so certifikati v bi- stvu bili dober zalo- gaj — za »ekonomske hijene« Prirodoslovci opazijo marsikaj, le tega ne - da imata tele in osel večkrat človeške prednike Kot kaže, znajo rrmo- gi tudi na suhem - ve-\ slati proti toku Ni naključje, da ima- ta enako začetnico besedi - lastninjenje in lopovščina Bosanski Srbi uniču- jejo tovarne s požiga- njem - Slovenci pa s privatizacijo MARJAN BRADAČ Spet bo slabo vreme. Kot poroča naša stalna dopisnica iz Celja, Jasmina Simler, so se na vogalu Iršičeve, kjer stanuje, zbrale vaške klepetulje. Pogovor je takrat tekel o možeh, ki da jih ni nič v hlačah. Vsi so menda bolj pritlikave rasti. »Moj je tako majhen, da lahko pod mizo pleše,« je opravljala ena izmed njih. »Kaj? Moj lahko pleše pod stolom« se po- stavi druga. Tretja pa je povedala, da ima moža v bolnišnici, ker se je poškodoval.« »Čakaj, čakaj. Me se zdaj pogovarjamo o tem, katera ima najmanjšega — moža na- mreč.« »Že. Saj sem ravno hotela povedati, da se je poškodoval, ko je padel z lestve, ko je obiral borovnice.« Ivan Gostečnik iz Braslovč pa je oni dan poročal, kako je bilo v vojski oz. kako je pisal svoji ljubici. »Draga Justa,« piše Ivek od vojakov svoji ljubici, »si lahko misliš, da dajo dekleta tukaj samo za denar?« »Dragi Ivek,« pride odgovor, »daj največ pet jurjev, jaz tudi ne dobim tukaj več!« Omenjeno poročilo je dobilo toliko kupo- nov naših bralcev, da mu moramo naložiti pokoro. Kazen bo odslužil tako, kot izžre- banka Julka Polanc iz Reke lav Laškem, na enodnevnem izletu v Benetke z agencijo Do- ber dan, ki vas vse skupaj lepo vabi 19. aprila tudi na nepozabno Veselo karavano (telefon 701-305). Nekateri šaljivci bomo zraven, zagotovo pa najbolj pridni, na dvodnevnem izletu v juniju. Ljubimca Lojz in Slave sta se oni dan spet srečala v mestu in Slavca so bila polna usta hvale o dosežkih na področju osvajanja. ^ »In kako dosežeš, da imaš vsak teden kakšno novo, meni pa nikoli ne rata«?, vpra- ša Lojz kolega iz stranke. »E, kako. Malo me opazuj, potem pa še ti kakšno napravi.« In res takoj uspeh. Slave gre v cvetličarno in prvi lepotici >pihne< na dušo ter ji podari čudovito vrtnico rekoč »rože-roži«. Vse to opazuje Lojz in takoj zavije v trgo- vino po boljšo domislico - bonbonijero. Pr- vo, ki mu pride pred oči ustavi ter ji podari veliko darilo rekoč: »škatla - škatli.« Spoveil Za božič pride dekla Ančka z velike kme- tije na spoved. Pove vse grehe in na koncu prizna, da sta z hlapcem Anzekom tudi gre- šila. Župnik jo vpraša: »Kolikokrat?« Ona pa mu ni vedela odgovoriti. Zato ji naroči, da ko bosta zopet grešila, naj vsakokrat dasta en krompir na stran in za veliko noč, ko bo spet prišla k spovedi, se bo videlo število grehov. Za veliko noč pride Ančka s košem krom- pirja k spovedi. Župnik se začudi: »A toli- kokrat sta grešila?« »Ne, za mano pripeljejo še en voz krom- pirja.« Nesrečen Gašper Jera: »Nesramno je, da mi mož vedno go- vori o svoji prvi ženi.« Gašper: »Ti imaš še srečo. Moja žena pa mi vedno govori, katerega dedca bo vzela po moji smrti.« Najbolj črn ženske iz Iršičeve se pogovarjajo, katera ima najbolj črnega moža. Pa pravi prva: »Ko se moj mož udari, mu kar črna kri priteče.« Pa pravi druga: »Ah, to ni še nič, ko si moj mož zlomi roko, mu kar črna kost ven po- gleda.« Pa se oglasi še tretja: »Ah, vedve sta lahko še srečni, kajti ko ga moj mož spusti, sem kar tri dni v temi.« Košarkar Dve dekleti gresta po pločniku in vidita košarkarje, ki stopajo iz avtobusa. Ena reče: »Ej, tale je pa fejst!« In po kratkem času • doda: »Na glavo padel...« Šale so prispevali: Aleksandra ŠTURBEJ iz Polzele, Jasmina SIMLER iz Celja, Zvonka PRIVOSNIK iz Gomilskega, Anton LJUBE J iz Grobelnega in Alenka ZAPUŠEK iz Planine pri Sevnici. »Punce. Tale knjiga z naslovom Moški, gospodar v hiši, je pa res v redu. PiM da je moškim ljubezen samo v pogubo...« I »Ja, saj se v ta posel vedno več vtakne, kot se pa ven dobi.« I Št. 13. - 28. marec 1996