Posamezna Številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina ie 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Djn. Cene inse-ratom po dogovoru PON£ DEEJSICI iltvo: Kopi-j ul št. 6/111. SLOVENEC Uredniltvo tarjcva Telefon št 2050 m 2996. — I. is t izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račtm. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2992 Na jugovzhodni meji Slovenije Shodi mmistra dr. Miha Kreka Razveseljiva resnost in politična dozorelost našega naroda V Dobrepoljah Dobrepolje, (i. januarja. : V prostorni dvorani Prosvetnega doma je imel ! gosp. minister dr. Krek nadvse uspelo politično zborovanje. Dvorana s prostorno galerijo je bila (io zadnjega kotička napolnjena, iz katere so odnesli vse sedeže in klopi, da bi več ljudi moglo prisostvovati zborovanju, pa jih je še veliko stalo po veži in zunaj pred >Domomc. Zborovanje je začel in vodil zujian in predsednik krajevne organizacije JRZ gosp. Strnad. Oba govornika, gosp. minister dr. Miha Krek_ in gosp. dr Adlešič sta navzočnim pojasnila današnje politično stanje in jim predočila vse težave, s katerimi se ima vlada pri izvajanju svojega programa boriti poudarila j>a prav tako njeno iskreno voljo, tla na 'pol pota ne bo obstala. Organizacija zborovanja je bila izvedena od naših fantov tako brezhibno, da je nad 2 uri trajajoče zborovanje poteklo v najlepšem miru in redu. Ob zaključku zborovanja je gosp. Strnad predložil gosp. ministru resolucijo, v kateri Dobrovoljci in Stružani izrekajo popolno vdanost in zvestobo svojemu voditelju ministru gosp. dr Korošcu in obračajo pažnjo vlade na potrebe, ki tarejo posebno te kraje. Poslušavci so posebno podprli drugo točko resolucije, ki pravi, naj se krivice, ki so jih povzročili prejšnji neljudski režimi, popravijo, in tretjo zahtevo, ki izraza voljo ljudstva, da občinska, banovinska in zakonodajna zastopstva preidejo čimprej potoni svobodnih volitev v roke pravih ljudskih zastopnikov. tičnega razpravljanja o političnih vprašanjih, katerega so jih prejšnji režimi že kar odvadili. Zato pa je dolžnost slovenskega naroda in ključ do njegove boljše bodočnosti, da se še trdneje sklene okrog svojih voditeljev, da bomo kakor en mož ob priliki postavili svojo besedo. Dr. Korošec je danes na sedežu notranjega ministra prav tak navdušen in vnet Slovenec, kakor je bil kot pregnanec na Hvaru. Ako nas kdo more pripeljati v boljše dni ,nas bo pripeljal on.« Vsa dvorana je napeto poslušala g. ministra. Ob začetku njegovega govora je bilo iz ozadja dvorane sicer čuti neko mrmranje, ki se je pa tekom govora popolnoma poleglo. Le kdor je stal prav med tistimi ljudmi, je mogel tu in tam ujeti na ušesa kako zbadljivo besedo, ki je hotela morda biti medklic, pa zaradi velike večine in navdušenega razpoloženja v dvorani ni upala na dan. Gospod minister se je po svojem govoru takoj odpeljal na shod v Metliko, zborovanie pa je nadaljeval ljubljanski župan g. dr. Adlešič, ^elo-kraniski rojak, ki je v stvarnih, zelo tehtrh besedah pokazal sliko današnjega zamotanega političnega, še bolj pa gospodarskega stanja in pozival zborovalcc, naj bodo previdni pred političnimi preroki, ki skušaio razpršili vrsto našega naroda in naj se z velikim zaupaniem drže tistih mož, ki ga niso goljufali ne takrat, ko so bili na višku slave, ne takrat, ko so bili s svojim narodom vred najbolj ponižani in preganjani. V Metliki V Semiču Semič, 6. jan. 1936. Radi velike oddaljenosti Semiča in cele Bele Krajine od slovenskega središča, Ljubljane, politični shodi v Semiču z govorniki iz L|ubl|ane niso ravno pogosti. Tembolj pa so vsaj zadme čase politično delovali razni domači vseznalci pa tudi govorniki iz Zagreba so večkrat obiskali te kraie. da bi jih pridobili za svojo politično smer. Zato je za ta shod g. ministra Kreka v Semiču, kakor tudi za shod v Metliki, med pristaši in nasprotniki vladalo veliko zanimanje. V Semiču je bil shod v zgodnjih dopoldanskih urah, takoj po prvi maši. Ljudje so se zbrali pred prosvetnim domom, katerega so ob prihodu g. ministra napolnili do zadnjega kotička. Čeprav so morali čakati skoro pol ure, ker avto, s katerim se je vozil g. minister radi goste megle do Grosupljega in radi slabih cest po Beli Krajini, kljub najboljši volji ni mogel točno ob napovedanem času prispeti na mesto, so vendar ohranili dobro voljo. Shod je otvoril predsednik krajevne organizacije g. Plut, ki je brez večjih formalnosti podal besedo g. ministru. G. minister se je ob popolnem razumevanju gospodarskih razmer Bele Krajine in nezdravega političnega in socialno-prevratnega rovarjenja po Beli Krajini pečal največ z gospodarskimi vprašanji teh krajev. Ko je v kratkih in preprostih besedah razložil potek dogodkov, ki so pred dobrim pol letom privedli do današnjega kritičnega položaja, je zborovalcem pojasnil in utemeljil vzroke, ki so zastopnike slovenskega naroda privedli do lega, da so prevzeli odgovorno delo v vladi. »Videli smo vsa leta prejšnjih režimov, da naša stvar nikamor ne pride. Politično smo bili preganjani, pa naj smo se obrnili kamorkoli, gospodarsko stanje pa se je slabšalo iz dneva v dan in nikogar ni bilo, ki bi pokazal, da ima vsaj voljo, popraviti ga. Zlasti slovenski zastopniki propadlih režimov so se silno odlikovali v zanemarjanju tistih vprašanj, ki so bila najbolj pereča in so radi svoje zapletenosti deloma še danes. Videti je bilo, da se ne zavedajo prav nobene druge naloge, kakor da z vso surovostjo preganjajo nekega klerikalnega zmaja. Za nobeno drugo stvar se niso brigali, le to io si želeli, da bi tako zvane klerikalce spravili s tega sveta. Zato je bilo nujno potrebno, da se tem krogom vzame iz rok moč in oblast, ki so jo tako zelo zlorabljali zoper voljo in zoper dobrobit naroda. Zato je voditelj slovenskega naroda dr. Korošec po padcu Jevtičevega režima, ki je bil zadnji v tej žalostni vrsti, prevzel najodgovornejše mesto T vodstvu države, čeprav razrvane razmere niso nič priporočale tega važnega koraka. Ako bi bil dr. Korošec demagog, tega gotovo ne bi storil, ker pa hoče dobro svojemu narodu, ker hoče državo pripeljati do pravega miru in pravega ljudskega sodelovanja, se je v zaupanju na tiste množice, ki »o v najtežjih trenutkih stale za njim, lotil državnega posla. Takoj prvi dnevi in vsi nadaljnji meseci so pokazali, da se v svojem računu ni pre-varil. Tista slovenska skupnost, ki je najbolj strnjeno preživela najhujše dni, je tudi danes ostala le neokrnjena. Le da je danes radi zveze s tako •kupnostjo muslimanov in radikalov še močnejša, tako da danes nihče ne more iti preko nje. Ra-tumljivo pa je, da se za utrjevanje in razširjenje le naše najnovejše politične Ivorbe, jugoslovanske radikalne zajednice, nikdar in nikoli ne bomo posluževali takih sredstev, kakor so se jih prejšnji režimi. Vsaj so prav zaradi tega doživeli svoj konec in prav v tem, v demokratizaciji našega javnega življenja je ves namen in pomen sedanje vlade. Sedanja vlada, zlasti pa njen notranji minister, tudi ne mara vprizarjati takih smešnih cirkusov, kakor so jih vprizarjali prejšnji režimi z nekako mobilizacijo, katero so napak imenovali volitve. Sedanja vlada hoče, da ob popolnoma svobodnih tajnih splošnih volitvah dobi izpričevalo za svoje sedanje delo in pooblastilo za bodočnost. Pri tistih volitvah bo narod zopet dobil priliko, kakršne že izlepa ni imel, da na ves glas pove, ali nas mara, ali ne mara. Ker sedanji vladi ni zato, da zmaga, ampak zato, da ljudstvo svobodno izpregovori, zato hoče najtrdnejšo konsolidacijo političnega valovanja. J» *e vsi državljani zopet navadijo demokra- Metlika. 0. januarja. Danes je bila vsa Metlika že v zgodnjih jutranjih urah v zastavah. Kmalu jx> H se je začel jiol-niti Veliki trg, ker so prireditelji zborovanja čisto pravilno pričakovali, da se bo moral shod radi ve-iike udeležbe vršiti na prostem, da bo dvorana Hranilnice in posojilnice premajhna. Ko se je nekaj minut jio 0 pripeljal gosji, minister, ga je vsa množica navdušeno pozdravljala, mestna godba pa je medtem švigala vesele pozdravljice. Najprej so gosp. ministra [»zdravili zastopniki krajevne orga nizacije JRZ in zastopniki oblasti, nato pa se je takoj podal v poslopje Hranilnice in posojilnice, kjer je z balkona L nadstropja govoril zbranim množicam. Iz nekaterih medklicev. ki so padli ob njegovem prihodu, je bilo sklejiati, da ne zborujemo Slovenci sami, ampak da so v zaupanju na našo gostoljubnost prišli na naš svet tudi sosedje z one strani Kolj>e. Zato se je gosp. minister obširneje pečal z vprašanjem politike dr. Mačka in z gibanjem, ki je pri nas na obronkih Slovenije znano jx>d imenom »mačkovstvo.. Povedal je, zakaj se je tista idejna skupnost, ki smo jo tvorili « Hrvati ob podiranju prejšnjih režimov, čej>rav nismo imeli tesnejših organizacijskih vezi. danes razbila. Zdi se, kakor da voditelji hrvatske poli-tike vsaj ob padcu režima še niso imeli nobenega jasnega programa za nadaljnje delo. Na krmilo države pa so takoj morali stopiti pošteni in sposobni ljudje, ker država ne more čakati, da bi si politiki v meddobju kovali jirograme. Naš pro-gram pa je bil že zdavnaj golov, zato smo takoj ko smo prvo točko dosegli, prešli k izvajanju druge točke. Pri tem delu pa so Hrvatje, na našo žalost ostali zadaj. In mi še danes nič več ne vemo o nji liovih zahtevah, kakor smo vedeli pred padcem r< žima. Vemo tudi, da tako delo, kakor ga oprav ljajo nekateri zagrebški krogi, se nikakor ne more imenovati bogve kako pametno in za dobro naroda rodovitno. Veseli obhodi, vsakodnevne manifesta cije, zastave, prejievanje narodne himne itd., vse to so lepe in vesele stvari za lejio in veselo dobo. Današnje razmere jia niso nič kaj primerne za tako vzgajanje naroda. Naš čas hoče trdega in zrelega dela, posebno pa naše slovenske razmere. Narod težko pričakuje, da se politično stanje res vine v pravi svobodni tok in da nekdo resno začne zdraviti naše razrvano gospodarstvo. Videli pa smo in smo vsak dan bolj prepričani, da ima tako delo, kakor ga opravljajo nekateri hrvatski voditelji, zelo malo upanja na usj>eh. Vendar bo vlada kljub temu z vso doslednostjo izvajala svoj program tudi v dobro Hrvatom, ker so tudi Hrvatje državljani te države. Ako bi pa zastopniki slovenskega naroda šli isto pot. kakor Hrvatje, pa iz tega ne more nastati drugega kakor nova diktatura, ki bi morala, ako bi se bolela vzdržati, bili še strožja, kakor so bile prejšnje, zato bi bila tudi bolj usodna. Slovenski narod živi v že. toliko drugačnih razmerah, kakor hrvatski, da je zanj že treba drugače skrbeti. Zato najodločneje odklanjamo vsako vmešavanje, naj pride od katerekoli strani. Hrvatski narod ima svoje potrebe, in ako je discipliniran in organiziran, tudi svojega voditelja, slovenski narod pa tudi svoje potrebe in svojega voditelja, zato bomo, kakor doslej, ludi za naprej ostali vsak na svojem polju. Dokler hodijo Hrvatje k nam kot bratje po krvi. so nam dobrodošli, ako pa se hočejo k nam vsiliti z namenom, da naše vrste razdirajo in našo djiornost slabe, jim moramo pa povedati, da se bomo mi takim poskusom uprli tako, kakor smo se uprli jioskiisom Dunaja in he-gemonističnega Belgrada; ako se Zagreb postavi z njimi v eno vrelo, ga bomo tudi mi enako sodili. Ob začetku zborovanja so Hrvatje skušali zbijati svoje šale na račun govornika, da bi zborovanje ali preprečili ali vsa.i ovirali njegov miren jiotek, pa se jim to nikakor ni posrečilo. Množica je bila lako nedovzetna za njihove vzklike, dn so ostali popolnoma osamljeni koncem trga. Žandarmerija je bila sicer na mestu, vendar ni v sjxir popolnoma nič posegla, tudi reditelji so ohranili mirno kri in nili jiomirjevati niso skušali razgrajačev, najbrž so že vedeli, da se bodo sami jiouiirili. IJjiumo. da so Hrvatje čutili razliko med zborovanji v dobi, ko je notranji minister ovaj prekleti Kranjac po- povski . iu med zborovanji v dobi, ko je to mesto zasedeno po kakem drugem patriotu«. Ko so videli, da nič ne opravijo, so se zbrali v majhno skupino, ki jo bila od balkona prav na nasprotni strani trga in tu in tam zapeli kako svojih v zadnjem času iznajdonih in popularizirani!! pesmi. Pa so menila začutili, da se niti njihova vsebina uiti melodija ne more meriti s jiosmijo naših fantov. Le nekaj prav izrazitih tipov iz Metlike se jim je pridružilo. Ker pa ti tudi doma niso na bogve kako dobrem glasu, se z njimi vred tudi gostje, kj so prišli zlorabljat našo gostoljubnost in mirno kri, niso pokazali v bas lejii luči. Ko .je g. Nema nič. bivši oblastni poslanec, ki je vodil to živahno zborovanje, zaključil shod. obenem naznanil, da se bo za zaupnike orj.. ; .aeij JRZ Metlike in oko-ice vršil sestanek v dvorani Hranilnice in »iisojilniee, so se samo nekateri oh robu trga razšli, vsa druga množica se je j>a obrnila kar za zaupniki v dvorano, tako da je bila na mah do zadnjega kotička polna. Dr. Krek je imel tu š» enikrat govor v obliki popularnega političnega jiredavanja, v katerem je poslušalstvu. ki je z napetostjo sledilo njegovim izvajanjem, predočil usodnosti naše dosedanje politike, kakor tudi načela, ki morajo voditi vsako notranjo politiko, ako hoče narod vzgojiti in državo jiomiriti, nakazal pa je tudi vsaj v glavnem smernice, po katerih vlada namerava izvesti svoje delo do volitev. Po volitvah imajo jia itak ljudski zastopniki polno besedo. Govoril je tudi še g. ljubljanski župan dr. .luro Adlešič, tako da je zboro- vanje, ki je hotelo biti prav za prav samo jsisvet v manjši zaključeni družbi, z narod-nov/.gojnega stališča bilo morila se večjega pomena, kakor pa jirvo zborovanje na trgu, ki je bilo bolj manifestaeijekega značaja. G Nemanič je nekaj minut i>o 12. uri zaključil to drugo zborovanje in se požrtvovalnima govornikoma toplo zahvalil za vsa njihova izvajanja. , Poslušalci so pa oba nagradili z viharnim odobravanjem in ju spremljali |>rav do odhoda. Hrvatje pa so medtem razvili hrvatsko zastavo z grbom, ki so jo menda imeli pripravljeno za lo slovesno in za ev rojiš k o zgodovino pomembno priliko, in korakali ob strani skozi trg. prepevaje svoje pesmi, pa jjh je hila ali premajhna druščina ali pa njihovo petje ni bilo tako privlačno, ob straneh trga je stalo samo nekaj radovednežev, ki so gledali, kako nekateri delajo v Metliki za dobro hrvatskega naroda. Med ijiidmi pn se je hitro razvedelo, saj je do tradicionalne meje, to je do Kolpe, daleč komaj dobrih 20 minut, da je zastava bolj dragocena in draga, kakor pa bi bilo za dostojen izraz narodne zavednosti treba, v njo je bil uvezen nekak napis in hrvatski grb. Značilno za razmerje med Slovenci in Hrvati je zlasti to, da so pred nekaj dnevi na neko zborovanje v sosednem llrodu Sli tudi naši Slovenci. Pa niso tam niti razsajali nili pre|>evali, čeprav bi menda znali eno in drugo, pravijo pa, da bi v tem slučaju nastal silen pretep in medsebojno pobijanje, ki ga pa Slovenci niso marali izzvati. Oni pa pridejo na našo stran in se ostenlativno in izzivalno obnašajo, kakor na svojem mestu. Le mirnosti in veliki politični zrelosti naših ljudi se je zahvaliti, da niso izkupili za slovo kake bolj krepke, iu da tudi tisti, ki so zahtevali kruha, pa so bili od vina pijani, niso okusili hladnih valov Kolpe. Po številčni premoči naših fantov in mož bi bila lo igrača. Tako se je končalo to zanimivo zborovanje, ki je Slovence prepričalo j>o izvajanjih govornikov, da samo resno delo more iz sedanjih zmed privesti narod k lioljšemu kruhu, knkšne spomine bodo imeli |>a predrzni gostje, p* ni naša zadeva. V silnih stiskah živi naš narod. Politične krnite, ki so jo poživniki nekaj let vihteli nad njim, je sicer rešen, vendar pa vse krivice, čeprav že preholjene, niso še pozabljene. Vedno pa ga še davi silna gospodarska revščina iu negotovost. Posebno v teh krajih, kjer se je g. minister mudil dne 5. in 0. januarja t. 1. je gospodarska kriza že blizu svojega viška. Ljudje zobljejo zadnje koščke kruha, ki ga jim zemlja skopo daje in z zadnjimi dinarčki plačujejo obveznosti, ki jih imajo |*> zakonih, pri katerih ljudska volja ni sodelovala, do države. Zgodi se že, da ljudje nimajo niti za sol, niti za vžigalice, o sladkorju in drugem takem razkošju ni, da bi govorili. Ogenj so začeli prenašati iz hiše v hišo kakor v kameneni dobi. Občudovanja vredna pa je zvestoba tega v trpljenju preizkušenega ljudstva, ki kljub tolikemu pomanjkanju ni dovzetno za šlagerje. Neomajno se drži svojih voditeljev, s trdno vero, da mu bodo samo ti |ionia-gali, ako mu je brez čudeža sploh mogoč«- še |>o-magati. Imamo pa vtis, da se tudi voditelji zavedajo te močne vere in svoje odgovornosti, ki jo imajo iz nje. Ako naše vrste tako trdne ostanejo, moramo prodreti vsake ovire, naj si bodo politične ali gospodarske. Akcija zoper monopolizacijo šolskih knjig se širi Spregovorile bodo slovenske občine Ljubljana, 6. januarja. V sobolo, 4. januarja., ob 17 se je vršil v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani sestanek v zadevi monojiolizarije šolskih knjig in razpisa o teh knjigah. Sestanek je sklical akcijski odbor, ki je dozdaj že pripravil ožjo sjiomeniro in jo nesel v deputaciji v Belgrad; tvorijo ga Društvo tiskar-narjev, Društvo knjigarnarjev, Zveza grafičnih delavcev, Organizacija faktorjev, Organizacija knjigovezov, Zveza društev >ftola in dom*. Delavska zbornica in Zliornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Predsedoval je predsednik tega akcijskega odbora g. A. Hrovatin. Udeležili so se sestanka: Zveza društev šola in dom (dr. Lončar), Slovenska matira (dr. lončar). Penklub (dr. Štele), Leonova družba (dr. Ca-iiuder), Prosvetna zveza (dr. Capuder), Slovenska šolska matica (univ. prof. dr. Ozvald), Slavistično društvo (dr. Kolarič), Zveza kulturnih društev (prof. .leran), Profesorsko društvo (prof. Urafe-nauer), Društvo tiskarnarjev (Hrovatin), Savez grafičkih radnika (Kosem), Zveza grafičnih faktorjev (Štrukelj), Združenje knjigovezov (Gorjanc). Po uvodnem poročilu o položaju, ki ga je jw-dal g Hrovatin, so podajali posamezni zastopniki svoja mnenja. Tako je dr. Capuder predlagal, naj se pošlje vsem slovenskim občinam * okrožnico nova spomenica, katero naj podpišejo ter takoj vrnejo akcijskemu odboru, da jo le ta predloii vladi oziroma odločilnim faktorjem. To bo najučinkovitejši korak. Dr. Kolarič, in jirof. f'opič, ki se jima je pridružil ludi dr. Detela, izjavljajo, da je treba vzeti ves problem kot celoto, ga tako načeti in zahtevati pravilne rešitve; ne gre samo za ta razpis in ne samo za monopolizacijo, gre tudi za učne načrte in za načelo ureditve pouku na sln-\ enskih šolah sploh. Dr. Lončar predlaga, naj bi se izzvala v Belgradu ob priliki deputacije na licu mesta anketa o vprašanju; .... Vsi navzoči bre* izjeme so se izrekli ta pred- Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno Franz-Josefovo grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava Franz-Joscf-ova voda deluje milo, prijetno, naglo m zanesljivo. OffL ion. S. tir. ložene predloge in »oper monopolizacijo šolskih knjig ter za neokrnjene slovenske pravicc na naših šolah. Razširjeni akcijski odlsir se bo seslal znova v torek zvečer. Shioplično predavanje v „Kluba koroških Slovencev' V soboto zvečer je priredil ljubljanski odbor Kluba koroških Slovencev v dvorani pri Sestici svoj običajni vsakomesečni Koroški večer. Mnogoštevilne člane in prijatelje Kluha jc |X)zdraviI predsednik dr. Fellaher. ki sc je spomnil pred kratkim umrlega častnega člana jvoslanca Gra-fenauerja. Nato pa je klubov tajnik France Uršič na jxxliagi 60 krasnih skioptičnih slik, ki jih je izdelal koroški slikar Bencdek, v cnoiirncm predavanju |x>kazal razvoj slovenske Koroške, njeno slovansko lice, njeno visokorazvilo slovansko kulturo, ki kakor Trnjulčica čaka, da jo reši vitez iz neprostovoljnega spanja, pokazal je razvoj prosvetnega dela, med koroškimi Slovenci iu končal s slavospe-voin koroški kmečki hiši in koroški slovenski vasici, ki v svojem navideznem miru krije toliko ne-zaslužene tragike. Pokazal jc težki boj za vsakdanji kruhek v tej navidez tako srečni vasi in l»j za duše najmanjših in najmlajših, ki so obsojeni, da kol renegati živijo, delaio in umirajo za tujce, ker jim zgrešena tragika objestnega »I lerrenvolka« nc priznava pravice do svojega lastnega kulturnega življenja. Predavanje je po svoji stvarnosti napravilo najboljši vtis. Klubu koroških Slovencev moren*) >amo če. strtati. Novo vodstvo „Vremena** Belgrad, 6. jan. m. Z izvolitvijo novega upravnega odbora v tukajšnjem tiskovnem podjetju v-Vrv-rne« so scsle ter sc . v današnji številki »Vremena« poslovil od čitateljev Stran 2 >rxiiiv Obstreljevanje eglptshega Rdečega križa je dvignilo silno ogorčenje „One države", hi llaliji prodajajo petrolej, so sohrive teh zločinov" London, 6. jan. TG. Reuter poroča iz Džibti-tija. da je bila tudi postojanka egiptovskega Rdečega kriza bombardirana o:I italijanskih le d (kol je sobotai • Klovenec« že poročal. (Op. ured.i Po vsem Kgiplu je vest o obstreljevanju boltiišni;' Rdečega križa povzročila velikansko ogorčenje in nemiri, ki so jih italijanski agenti netili med egiptskitn di-jaštvom prol i Angliji, so se takoj polegli ter se snreminjao v demonstracije proti llaliji. Tudi |>o vsej Angliji jc vest o pcuovncin bombardiranju lx>lnišnic iu obstreljevanju ranjencev povzročita silno nevoljo. Razburila je čuvstva do dna, ravno tako kot pred '20 leti, ko so nemške podmornice potapljale ladje Rdečega križa napolnjene z ranjene' in bolniki. Angleško časojnsje piše i velikimi naslovi, ki gredo čez celo stran -da nai s;d.\i tiste države, ki predajajo petrolej Italiji, da / njimi po gania motorje svojih letal za ekspediciie proti ra-niencem brez obrambi*, malo premislijo, kaj delajo. Naj posebno premislijo, č? tiste države niso -okrive /ločina ki vpiie do neba in če jih ne bo treba poklicati na odgovor za sodelovanje pri barbarskem bombardiranju ranjenih ljudi.« Ogorčenje v angleškem tishu Vest o nadaljnem bombardiranju lazaretov Rdečega kri/a, ki priča, da Italijane strašni odmev. ki ga je imelo po vsem svetu obstreljevanje in uničitev švedskega Rdečega križa, nikakor ni proučil, bo mnogo pripomogla k temu. da bo imel govor ameriškega predsednika republike Roosevelta, velik vpliv tel i |>ri tistih narodih, ki so sedaj stali še ob strani in gledali abesinsko jx)četje z očmi neinteresiranega opazovalca.»To se degaja na afriških bojiščih pišejo Times, to pa nič več vojna, to jc razširjanje barbarstva«. Tudi -Maiichester Guardian , ki je še pred tednom dni v imenu liberalne stranke stal na stališču, da na noben način ne sme biti govora o zapori petroleja in da mora angleška vlada preprečiti, da bi se Italijo dražilo s petrolejskimi sankcijami, piše danes, da jc bombardiranje bolnišnic oči vidno v načrtu italijanske vojske v Abesiniji. ker sc izvaja |xi nekem gotovem sitemu in o kakšnem nesrečnem naključju sedaj več ne more biti govora.. To je čisto navadno pobijanje. piše ta časopis ki jc pred tednom dni Italijane še branil, češ. tla so le j->o nesrečnem naključju zadeli nekaj šotorov Rdečega križa. To je morje-nje, ki ni slučajno, ampak ki se izvaja |>o premišljenem sistemu.« Tudi glasilo delavske stranke Dailv Herald jx>rablja silno ogorčene besede, ko opisuje bombardiranje egiptskega Rdečega križa. To je svetovna sramota,« pravi čez celo stran, ir ves svet bi se moral dvignili, da to sramoto izbriše. Trade Union Congres. ki šleje nad 3 milijone organiziranih delavcev jia se je zbral k izredni seji (er sklenil I osebno resolucijo na vlado, v kateri vlado roti, n=ij nevstraš^no nadaljuje svojo politiko najstrožjih s?nkcij proti narodu, ki sc v itak krivični borbi poslužuje še tako nečloveških sredstev. Po vseh anglikanskih cerkvah so danes prebrali posebna pastirska pisma, v katerih omenjajo najnovejše grozote na abesinskih bojiščih in pozivajo vernike, naj se dvignejo, da odstranijo vojno, ki je samo ostanek tistih dob. ko jc človeštvo še živelo v popolnem barbarstvu. Že 50 bolničarjev mrtvih Addis Aheba. 6, januarja. TG. švedski paslor Svvenson. ki je bil član švedskega Rdečega križa pri Dolu, ki so ga uničile italijanske letalske bombe. je prišel v abesinsko prestolico s posebnim letalom Rdečega križa. Pripeljal jo seboj tri nevarno ranjene aliesinske bolniške strežnike. Kn so ca obkolili časnikarji, jim je razložil, ila jo od ranjencev to dni umrlo Zo 20. tako ila znaša število smrtnih žrtev bolnišnico, na katero so Italijani metali hom-lio. sedaj že 50. Pastor jo izjavil, da je sedaj nemogoče nadaljevati delo. kor so vsi instrumenti, vsa zdravila in vsi šotori lor vos bolniški pribor uničeni. Zdravniki -o položili ranjence, ki prihajajo. pod grmovje, kjer jim skušajo streei. Mesto zdravniških operacijskih nožev so morajo posluževati navadnih žepnih nožev, ker so operacijo v gotovih primerih neobhodno |>otroluic. Ostali člani Rdečega križa, l.i >o jih italijanske bombe zgrešilo, bodo prišli v Addis Abebo to dni in sicer na posebnem letalu švedskega poslaniškega svetnika grofa Rnsenu. ki je izjavil, ila Švedi nc bodo več šli na bojišče, dokler nimajo iz Ženeve trdno obljubo. da bo Italija spoštovala vsaj mednarodno konvencijo o Rdečem križu, ki jo spoštujejo tuifi čisto primitivni barbarski narodi. Pastor Svvenson je prinesel seboj tudi zanimivo fotografijo o bombardiranju. Iz fotografij neizpodbitno izhaja, da so Italijani uporabljali tudi bombo s strupenimi plini. Iz Desijeja poročajo, da je tam začel padali 130 naših podeželskih režiserjev v Liubljani ,>Zveza ljudskih odrov« pri Prosvetni zvezi je priredila v dneh 5. in 0. t. m. v Ljubljani tečaj za naše režiserje in igralce, ki se ga je udeležilo rekordno število prigiašencev iz vseli delov Slovenije. Prišla je celo delegacija Irch bratov s Koroškega in udeležila sta se tečaja tudi dva zastopnika Zagreba. • Na tečaju je predaval prvi dan |x>]x>klne eden izmed najvidnejših ideologov prenovljenega ljudskega igranja pri nas, bogoslovec Davorin IVlan-čič iz Maribora o »Smislu in organizaciji farne igre.« Urednik Založbe ljudskih iger, prol. Niko Kurel, je popoldne predaval o govorskem zboru in praktično vežbul skii|)ino udeležencev. Naposled je predaval o osnovali dramatske umetnosti in drame prof. Koblar. Udeležencem sc je |iodal tudi vzgled praktične režije na duhovni igri (Thuysbaert-Po-gačnikov »Slehernik«, vodil Dav. Petančič), na realistični narodni igri (Finžgarjeva »Razvalina življenja«, vodil Miloš Stare) in na šaljivi igri (»Rurka o jezičnem dohtarju«-Pathelin, vodil N. Kurel). Tečaj se je zaključil s |>raktičnim maskerskim kurzom, ki ga je vodil lasuljar g. Podkrajšek. Uspeli tega tečaja, ki je brez dvoma |>o udeležbi eden naših največjih ljudskoprosvelnih tečajev, kolikor smo jih imeli doslej, je bil prvovrsten. Udeleženci so z velikim razumevanjem sledili izvajanjem in kazali svojo inteligentnost v vzorni debati. Prepričani smo. da bo ta lečai odločilno vplival na smer našega ljudskega igranja v bodoče. strašen dež, ki je odnesel mnogo cestišč, tako nu abesinski, kakor na italijanski strani. Cesar vsled lega nekaj dni ne bo mogel zapustili Desijeja. Protiitaiijanshe demonstracije London, (i. januarja. AA. Reuter poroča iz Ku-ira: Glede na vesti o obstreljevanju ogiptsko bolnišnice v Abesiniji je prišlo danes do proitalijau-skili demonstracij v Asionu |iri Kairu. Itaiija se čedi \smarn, (>. januarja. AA. Agencija Štefani j>o-ročn o novih zlorabah Rdečega križa, ki so jih opazili 4. januarja. Ta dan so italijanska letala pri i/.vidnili poletih opazila v okolici Kvorama, veliko razpelo |ilalno z znakom rdečega križa, pri tem so pa opazili za tem platnom oborožene Abe-since. Naša letala so fotografirala vse oborožene Abesince. ki so bili skrili za platnom. To je jasen dokaz, da italijanska letala ne morejo razlikovali pravih znakov rdečega križa oh tolikih lažnih in krivih znakov. Prav tako smo ugotovili, da je v Desiju. kjer je glavno poveljstvo abesinskih čel. zelo mnogo znakov Rdečega križa. Uradni podatki o italijanskih izgubah Berlin. 6. januarja. AA. DNB jioroča iz Rima: Po uradni stulistiki je padlo meseca decembra v i Vzhodni Afriki 12 častnikov in (iS podčastnikov in vojakov. Od 3. oktobra, to je od začetka vojne do 31. decembru, je padlo vsega skupaj 80 Italijanov, 1-1 jih pa pogrešajo. Zu boleznijo in od nesreč je meseca decembra umrlo (i častnikov in 08 podčust-nlkov iti vojakov, od začetka vojne pa vsega skup 390 mož. Po drugem uradnem |x>ročilu jo zdaj v Eritreji in Somaliji 50.000 italijanskih delavcev. Vsega skup so lani poslali iz Italije v Vzhodno Afril;o 61.000 delavcev, jio večini v Eritrejo. Od njih se jih je vrnilo v domovino 11.338 delavcev, umrlo jih je pu v Vzhodni Afriki 259. Italijansko uradno poročilo 89 Rim, ti. januarja. AA. Agencija Štefani priob-čuje tole poročilo t. 89: V manjših bojih mod našimi |iiitriiljaini in sovražnimi četami v Temhijonii se je moral sovražnik umakniti zlasti blizu roko (iabadn in (leve. Na iu«ši strani so jiadli štirje vojaki, ranjeni so jia en častnik in trije vojaki. Na somalijskcm bojišču so naši oddelki zavzeli zadnje dni Aiuino oh dorijskem prekopu v pokrajini Koti. Naši oddelki so s podporo oklepnih avtomobilov dospeli do 1. januarja do Avrelija oh dorijskem |irokopti iu napadli abesinske postojanko ter jih po ogorčenih bojih zavzeli. Sovra/.uik je pustil na bojišču 150 mrtvili in ranjenih, nu unši strani je pa 5 vojakov mrtvili, 15 pa ranjenih. Letalstvo je bilo na vsem bojišču zelo živahno. Badnji dan v Belgradu Belgrad, ti. jan. m. Kadi nastopajočih pravoslavnih božičnih praznikov jc zavlada lo v tukajšnjem političnem življenju popol-no zatišje. Vtsi narodni poslanci pravoslavne vere so odpotovali tekom predvčerajšnjega in včerajšnjega dne na svoje domove, da prebijejo v krogu svojih družin božične praznike. I/. Belgrada jc odpotovala tudi večina ministrov. Danes je nastalo pravo praznično razpoloženje. Tukajšnji časopisi so že I e k 11111 včerajšnjega in deloma današnjega dne izšli v obširnih božičnih izdajali. Na današnji Hadnji dan so se kakor ponavadi že v zgodnjih popoldanskih urah začele, zbirati vojaške enote v mestu na konjih z okrašenimi vozovi in državnimi zastavami. Nato so se podali v Košutnjnk. kjer so pripravljali Iradieionalna badnja drevescu za dvor Nj. Volj. kralja, kneza namestnika, iioveljnika lielgrajškega mesta in zu vsi' vojaške enote ler so jih nato raznašali ob zvokih vojaških godb in polju rodoljubnih pesmi mi določena mesta. Badnjnk /.a dvor je sprejel Nj. Vel. kralj Peter 11. pri vhodu v dvor po starem običaju. Ob lej nriliki so bili zbrani poleg Nj. Vel. kralja Nj. Vel. kraljica-mati, njuni Visoeanstvi kraljeviča Tomislav in Andrej, dalje kraljev vzgojitelj Jeremija Živanovič ter civilna in vojaška hiša. Nj. Vel. kralj je badnjnk posti 1 z žitom, orehi in bonboni, nakar so ga odnesli v dvor ter gu položi 1 i na kamin. Poveljnik liadnjaka je nato želel kralju in kral.iic.i-matori srečne božične praznike. Kraljici je poljubil roko. Isto jc storilo tudi njegovo spremstvo. Nato se jc kralj s kraljico-materjo in svojima bratoma podal na dvorski balkon ter so od tam gledali delile vojaških enot. Nato so se vojaki podali pred doni Nj. Vel. kneza-nanicstnika Pavla in je poveljnik liadnjaka tudi njemu izročil badnjnk. Tudi tu so defiliraje vse vojaške enote ki so sc udeležile liadnjaka. Potem so vojne enote razneslo badnja drevesca še ostalim vojaškim ustanovam, kakor kraljevi uril rdi. vojni akademiji, kjer so vojaški trn jenci katoliške vere čestitali svojim pravoslavnim tovarišem božične praznike, povelj niku bel grajskega mesta, oficirskemu ilornu ter ostalim vojašnicam v Belgradu. Dunajska vremenska napoved: oblačno in puunvinc. f Fran Lipe j V Brežicah jc danes umrl ugledni in priljubljeni volotrgovec Franc Lipej po daljšem iu hudem trpljenju. Truplo pre|)eljejo 8. januarja 1936 ob 10 po blagoslovitvi v hiši žalosti v župno cerkev v Žalec, pri Celju, odkoder bo pogreb ob Hi na žalsko |>okopulišče. Večna luč naj sveti njegovi duši, žalujočim svojcem nuše iskreno sožulje. f Dr. Fran Tekavčič Slovenske pravne kroge ler ljubitelje slovenske dramske umetnosti, kakor sploh vso širšo javnost bo težko zadeln vest, da je v nedeljo ob pol (i |)0|H>ldne v Ljubljani umrl eden najbolj spoštovanih ljubljanskih odvetnikov dr. Fran Tekavčič. Z njim je odšel v večnost zopet eden tistih starih slovenskih pravnikov, ki so nam ustvarili slovensko pravosodje, slovenski pravniški jezik ter že v prejšnjem stoletju pomaguli dvigniti slovensko sodno upravo nu dostojno višino. Dr. Krnil Tekavčič jo bil svetovno izobražen mož. študiral je na več. inozemskih univerzah ter si pridobil globoko znanje. V slovensko kulturno zgodovino se je vjiisal s svojim nepozabnim delom za slovensko dramo in slovensko dramsko umetnost. Kot odvetnik je užival tako med prebivalstvom kakor tudi med svojimi tovariši neomajen ugled. Bil je znan kot od-vetuik kristalne poštenosti in neo|wečno čistili lok. Odvetniško prakso je izvrševal do konca letu 1933, nakar je sto|>il v pokoj ler je živel zadnja lela pri svojem bratu gosp. Karlu Tokavčiču, pro-kuristu tvrdke Mayer v Ljubljani. Zadnja leta gn je mučila težka bolezen ter ga je pred časom zu-rlela ku|i, od katere jni si jo le za nekaj času o|>o-niogel. Pogreb nepozabnega dr. Frana Tekavčiča bo danes v torek ob pol 4 popoldne izpred hišo žalosti nu Kongresnem trgu 15. Nuj mu sveti vefiiii luč, žalujočim nuše sožalje! Vojni minister general Hfr • g • r O f ••» Ztvkovtc v Sloventft Ljubljana, 6. januarja. V nedeljo, dne 5. januarja, se je z dopoldanskim belgrajskim brzovlukom pripeljal v Slovenijo vojni minister general Peter fcivkovič. Istočasno sta se odpeljala iz Belgrada tudi trgovinski minister Vrbanič, ki je izstopil šc v Zagrebu in minister brez portfefja dr. Krek, ki se je peljal naprej do Ljubljane. Na kolodvor sta prišla pozdravit vojnega ministra ban dravske banovine dr. Murko Natlačen in jioveljnik dravske divizije divizijski general Nedeljkovič. Na kolodvoru jo bilo zbrano tudi višjo osebje železniško direkcije in policijske uprave. G. vojni minister je povabil v svoj voz ministra dr. Kreka, bana dr. Natlačena in divi-zijskega generala Nedoljkovičn ter se ž njimi raz-govarjal ves čas do odhoda vlaka. Vojni minister se je i>eljal na Bled, kjer se hoče odpočili. Bled Je oživel Bled. dne 6. januarja. Bled je zopet oživel v svoji prelepi zimski sezoni, a na žalost je tokrat brez snega, kot večina naših zimskih letovišč. Prebudil se je iz dolgočasja, ko so prihajali prvi zimski gostje in ulice ob ie-zerski obali so počasi oživele, ko se s|>rehajajo smučarji, vsi pripravljeni na skorašnji sneg in v jx>lui nadi, da bodo v najkrajšem času na smučeh vozili in orali blejska smučarska področja. Zimski gostje prihajajo od vseh strani naše lepe domovine. Z včerajšnjim jutranjim brzovlakom je prispel na Bled minister za vojsko in mornarico, artnadni general gospod Peter Zivkovič v spremstvu Radiše Nikoliča, generala v pokoju, Du-niča Radislava, senatorja, in polkovnika, Trifunca. Gospod minister Peter Živkovič je jvrišel ob tem času na Bled na svoj božični dopust, ker hoče praz-znike v miru preživeti v prelepem gorenjskem kotu v krogli svojih prijateljev in svojcev. Včeraj je go-sjx)d minister napravil lep izlet z avtomobilom v prekrasno Sotesko in si ogledal slap Vintgar. Danes dopoldne je napravil gosnod minister izlet v spremstvu nekaterih svojih prijateljev na Pokljuko, ker je imel željo, da V'idi in obišče naš največji s|X)rlni hotel, ki je ponos naših zimskih letovišč. Blejčani morajo vsekakor prihod g. generala Živkoviča toplo pozdraviti, ker je prišel prvič na Bled ob zimsko športni seziji. Upamo, da bo g. minister Živkovič odnesel z Bleda najlepše vtise. Naselili se je v Park Hotelu, ki inu jc najbolj pri srcu. in kamor vedno prihaja za časa svoiega bivanja na Bledu. Gospod minister Živkovič bo ostal na Bledu do četrtka. Z dunajskim brzovlakom jia se ie danes dopoldne pripeljal na Bled bivši dolgoletni zunanji minister dr Močilo Ninčič, ki je prišel obiskat svojo družino. Naselil se je v Crand Hotelu Toplice, kjer hoče ostati delj časa in prebiti svoje praznike. Pokljuka, 6. jan. - Na Pokljuki je 41 cm pr-šiča. Smuka idealna. Prisrčna otroška slovesnost Ljubljana, 6. januarja. Frančiškanska cerkev je bila danes ob 4 popoldne deležna gunljive otroške slovesnosti, namreč jioklonitve mladine Jezusu Kristusu. Mladina se je za to slovesnost prav lepo pripravila. Cerkev se je ob pričetku slovesnosti napolnila do zadnjega kotička. Prav ljubki so bili prizorčki, ko so ofelje dvignili svoje malčke na rame, da so otro-čički videli čim več. Jezusu se je poklonilo okoli 400 mladine, to je malih in velikih Klaric ler križarjev, deloma v uniformah. Ob slovesnem vhodu v cerkev so zaigrale orgle jiod umetniško roko p. Franceta Ačka slavnostno koračnico, nakar so otroci zapeli ; Glej, zvezdice božje«. Slovesnost je počastil s svojim prihodom stolni prost generalni vikar g. Ignacij Nadrah, ki so mu pri cerkvenih opravilih asistirali gg. Ignacij Zaplotnik, p. Roman Tominec in kalehct Tome. O. prošt je imel na otroke ljubezniv nagovor, v katerem je poudarjal, naj mladina daruje Jezusove dni« Jezusu na tu način, kakor .so sv. Modri nekoč darovali Jezusu ne samo daril, temveč tudi svoje srce. Mladina naj se zaobljubi Jezusu. G. prošt je šaljivo opomnil mladino nuj točno izpolnjuje in |>o resnici listke s potekom Jezusovih dni, kakor se listki imenujejo, in nuj ne beleži vanje neresnic. G. prošt je dalje opozoril mladino na socialno dolžnost, namreč, da otroci iniovitejših slojev pomagajo revnejšim slojem. Otroci so nato zapeli pesem »Angelčki sto-pajo-:, nakar so izročili Jezusove dni« v roke g. proštu, ki jih je nato izročil diakonu. Frnnfi-škanski leologi so nato štiriglasno zapeli semeni ške lilanije Matere bo/.je. Po litanljah Je g. prost blagoslovil otroke. Otroci so peli še razno božične pesmi. Vsa slovesnost se |e zaključila ob Četrt na 6, in sicer s petjem »Poslušajte, vsi ljudje«. SPOEI: Železničar:Hermes 4:2(3:2) Ljubljana. 3 januarja. Po daljšem presledku nam jc preskrbcl Hermes nogometno tekmo. Prvi dan smo gledali mariborske goste Železničarje, ki so nastopili proti šiškarjem, drugi dar pa proti Primorju. Vreme je bilo za tekmo zelo ugodno in tudi teren je bil pruv primeren, samo mulo spolzek. Vsent igralcem se je poznal precej dolgotrajni zimski odmor, kar velja še prnv posebno za I lermežone. Železničarji so bili bolj žilavi in so delali z večjo iigilnostjo osobito v prvem polčasu, dočim je drugi polčas njihova prodornost in kombinacija popustila. Gledalcev se je nabralo okrog 'MM). tekniti sama ni nudila nobenega pravega užitka, ker 111 bilo tistega elanu in liste kom-biiuicijskc igre, ki napravi nogomet privlačen. Železničar nuni je v prvem polčasu predvedel mestoma lepo kombinat i j sko igro. toda tudi v njegovi enujstoriei je bilo opaziti več vrzeli. V prvem polčasu je v vsakem pogledu liadkri-ljevul današnjega nasprotnika iti je današnja njegova zmaga popolnoma zaslužena četudi 11111 je bil v drugem (Kilčasu llennes enako vreden. Pri gostih liani je ugajala \ prvem polčasu lepa t.ombinueijsku igra napadalnega kvintetu in pa povezanost med krilsko vrsto in napadom. Dober ie bil v prvem polčasu srednji krilec Saj-fert, ki je prešel v drugem polčasu v brezpomembno igro. Vsi pa so pokazali veliko voljo do zmage in ugajala nam je njihova požrtvovalnost, četudi ni bilo potrebne tehnike. Ileimesu se je dolgotrajni odmor močneje poznal kakor pa mariborskim gostem V začetku je se igral s precejšnjim članom. toda pozneje je popolnoma popustil in igral bolj defenzivno kakor ofenzivno Primanjkuje mu treninga in tehnike brez katere si današnjega nogometa ne moremo misliti. Prvi polčas je otvoril Hermes iu Železničar je ustvaril več nevarnih situacij pred golom Hermesa. Zato je kmalu postavil stanje t :<) zu svoje barve. Mokorel od Hermesa izenači, toda Železničar, ki je bil še zmeraj v premoči, postavi kmalu J:I in nazadnje mu pomagajo še šjškarji z avto-golom vsled nesporazuma obrambe iu "i: I se glasi rezultat za goste. Domačini se posreči še enkrat potresti mrežo gostov in prvi polčas konča 5:2. V drugem polčasu so imeli prvi udarec Železničarji. O tem delu igre ni dosti povedati; edino to bi bilo omeniti, da so gostje popustili; domači pa so se popravili. Vendar ni bilo tega, kar smo pričakovali po igri prvega polčasa. Železničarju sc posreči v J6 minuti /.višati rezultat na 4:2. Tekmo je sodil g. Dolinur, kateremu se jc tudi nekoliko poznal zimski odmor Nastopili so \ naslednjih postavali. Železničar: Svajgliofer-lrangeš, \nto|ičič-Kfeil, Saj-fert, Golinar-Lešnik. Bučnik. Konrad, Pavlin, llabit. Hermes: Oblak-Klančnik. košnirl-Priniur, Košenina. Kretič-Derendo, Brodnik, Svctic, Mokorel, Kariž (Rihar). ojnjiatT Predtekma. Printerje rez. Hermes rez J:0. Sodnik g. inž. Jesin. Primorje: Železničar t; t (t:0) L j u b 1 j a n a , 6. januarja. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Primorje: Logar-Jug, Ilassl-Šinkovee, Zavrl, Boncelj-Janežič, Slanina, Repotočnik, Jež, Bertoncelj. Železničar: Matejar - Frangeš. Ronjek - Eferl. Frangcš 11, - Anloličič, Lešnik, Golinar, Konrad, Pavlin. Sajfert. Današnja tekma je bila neprimerna, boljša od včerajšnje, vendar je tudi danes precej manjkalo do onega ,kar bi moglo vsaj srednje razvajene gledalce zadovoljili. Obe moštvi sta se sicer potrudili, vendar spričo pavziranja v zadnjih tednih nista mogli pokazati boljše igre. Vsekakor pa je treba priznati Mariboru, da je danes pokazal popolnoma drugačno igro kakor proti včerajšnjemu svojemu nasprotniku. Ako bi še danes tako zaigral, bi mu 110 otlšlo pet komadov. S tem pa seveda ni rečeno, da današnij rezultat popolnoma odgovarja poteku igre. Primorje bi kljub temu, da je zaigralo slabo, zaslužilo tesno zmago, kajti toliko in lako zrelih šans, kot so jih danes zastreljali nekateri njegovi igralci, ne vidimo kmalu pri kaki tekmi. Pa tudi gostje so imeli v tem pogledu smolo. Gledalcev je bilo pri današnji tekmi prilično toliko, kakor včeraj, torej okrog tri sto. Igro so otvorili gostje, ki so takoj pričeli v ostrem tempu pritiskati, tako, da so morali tudi domači napeti vse sile. In ravno to je dalo današnji tekmi vsaj deloma zanimiv značaj, kajti na obeh straneh je bilo videti prccej volje do zmage. Domači so bili mestoma v premoči, vendar so tudi Mariborčani večkrat ogrožali svetišče Pri morja. Prvi polčas je končal z zmago domačih, eno enajstmetrovko so pa zastreljali. Drugo polovico so otvorili Priniorjaši in takoj v začetku so oboji pritisnili, tako. tla tempo prvega polčasa ni prav nič»popustil. Situacija je bila približno ista kakor v prvem delu igre in v 32 minuti Izenači Železničar . Tekmo je sodil gosp. Maeorulti -rt pozna pri nas šole |>ovojiia doba. Zato ne smemo od naših fantov, ki bodo sicer dosegli pruv lepe rezultate, preveč pričakovati. Oni še nimajo za seboj tradicije, rutine, ki jo pri vseh tekmah, če računamo na uspeh, nujno potrebujemo. Toda eno bodo napravili naši fantje: Potrudili se bodo. pokazali bodo sadove svojega trdega polletnega treninga in več ne smemo zahtevati od njih. Prepričani smo, da nam bodo dali tloslej najboljše rezultate. Zato je pa naša dolžnost, dn jih podpremo. Kako? Z malim prispevkom vsaj z enim dinarjem, ali pa si kupimo lep olimpijski znak za 5 Din. Vsakdo naj stori 12. januarja, ko ho dinarski dan, svojo dolžnost! Domača telovadba Za danes bomo vzeli zopet nekaj važnejših vaj. So sicer malo težje in tudi malo več volje je treba pokazati pri njih, vendar so vsakomur dostopne. Glavno pa je, da so izdatne, tako, da se pošteno pregibljemo, če jih pravilno izvajamo. 4 UM V*** •ri banki. Stanje naših kliringov Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 2. januarja naslednje (v oklepajih podatki za 2(i. dec. 1935): Nemčija: aktivni saldo 393.4 (382) milij. Bo'garija: 02 (0.2) milij. in Turčija: 1.0 (1.03) milij. dinarjev. Pasivni kliringi pa za nas sledeči (po stanju konec lota): Švica: 10 milij. din. (dne 30. septembra 10.4 milij.), Češkoslovaška: 120 (septembru 118.7) milij., Francija: 62 (61.7) milij., Belgija: saldo znaša običajno 0—8 milij. din., Romunija: 9.7 (septembra 3.3) milij. dinarjev. * ('urili. Belgrad 7. Pariz 20.305. London 15.1775. Newyork 308. Bruselj 51.80. Milan 24.75 (uradni tečaj). Madrid 42 075. Amsterdam 208.925. Berlin 123.65. Dunaj 57.10. "Stockholm 78.5. Oslo 7(5 25. Kopenhairen 67.75. Prava 12.75. Varšava 58.10. Atene 2.90. Carigrad 2.70. Bukarešta 2.50. Helsinglors 6.69. Buenos Aires 8.2375. Mariborski rlrobiž Srečanje z Abrahamom sta ti tlni doživela dva ugledna Mariborčana, in sicer invnutolj mestnega pogrebnega zavodu gosp. Karel Jug Icr lastnik znane restavracije in hotelo »Novi svet« v Jurčičevi ulici g. Povodnik. Obema iskreno čestitamo! Žetev smrti je ohila. Na Grajskem trgu jc umrla stara 67 lel vdova magisiiatnega pod-n rad ti i ka Lucija Gcrm: v bolnišnici so umrli: elektrotehnični pomočnik Ivan čamert star 20 let; 71 let n i nadučitelj v pokoju Petnr Todo-rovič; "Motna posestnicu s Ptujske ceste š(. 27; na Pobrežjti Icro/.iju Pokež in 79letna občinska uboga Magdalena Gritsch. Naj počivajo v miru. Po svetu... Polteni otl doma starih in mladih, se natrlo vrstijo. Policiji so prijavljeni kot begunci: tMetni Friderik Majorje. ki je odšel otl svoje matere že preti enim tednom. V Viltužu je odšla /. doma v soboto I2letmi dijakinja meščanske šole Štefka žvokelj samo zaradi tega. ker jc bila otl očeta kregatia. ko je razdrla brez dovoljenja božično drevesce Pogrešajo pa ž.e od sobote tudi Poletnega tapetniku Romana I ti r ka. ki je v soboto šel i/ stanovanja na obisk k svojemu bratu ter se ni več povrnil domov. Domači se bojijo, tla se je lurkn pripetila kaka nesreča ali tla je bil napaden ker je imel pri sebi večjo vsoto denarja Ropar izgnan kot nadležen tujec«. Preti 6 tedni je bil izvršen v Gradcu tlr/i-n roparski napad, o katerem jc avstrijsko epopisje ob širno poročalo. Dva mlada fanta sin vdrlu v stanovanje Karla Kutsehera ter zvezala po«trež-nieo. Odnesla sta kožuh. Knega roparja je gru-šku policiiu hitro izsledila, drugi _>r>letni geo-meter Sjirfrid K lintaschovsk \ pa jt pobernil preko Lučmi v na;o državo. Sedaj so ga izsledili v Nišu ter gu prignali v Maribor, kjer so ua danes izirnnli v \vstrijo kot nadležnega tujca«, na katerega s, nn meji že čakali avstrijski orožniki Senik in sinetisče v ognju. \ Dogošuh je zgorelo gospodarsko poslopje in senik posestnika Petra Trinku ter jc škode 50.000 Din. — V Mariboru so se na Slomškovem trgu za Ger-lovo hišo vnele smeti v betoniruni smetnišnici. Ker jo obstojala nevarnost, da se vnamejo zra ven zložena tliva, so liili poklican1 gasilci, ki so tleče smeti pogasili. Krade na povelje, čuvaj želez, delavnic jc zalotil nletnegn Francu šmigoca, ko jo jemal sturo žele/.je s kupa ter gu metal preko plota. Funt je izjavil, tla gn sili k tatvini neki G., ki živi z njegovo materjo ter se preživlja / zbiru-njem starega železja. (i. ne pusti funta tudi v šolo. ker mora ves tlun iskati staro železo. Sorodnika med seboj V Ciglcncall sta se spopadla sorodnika, 55lctni posestnik Janez Pihler in 20letni Pavel Dvoršak. Pililer je dobil vbo.le z nožem v hrbet ter s kolom po roki. da jc počila kost. Dvoršak pa ima razrezano koleno. Skupaj so ju prepeljali v bolnišnico in skupaj ležita v isti sobi. Svinjo klal in skoro sebe zaklal. V mestni i klavnici seje nevarno ponesrečil mesarski moj-I ster Ivan Kos iz Košnkov Ko jc hotel znhosti I svin jo, mti je nož spodrsnil ter si. mu zasadil v j stegno. Prerezul si je žilo o 1 vodnico ter mu ,jr le nagel prevoz v bolnišnico rešil življenje. /VMk. 'ASPIRIN- nosi Bayar-Jev krti kot garancijo «a pristnost Proti vsam bolečinam In prahladu HASPI RIN Ojl« i« »|„lr pod S Br »70< od |. III |»JV Novi grobovi V Ljubljani je na praznik sv. Treh kraljev umrl gospod Jože llnikar. Pogreb ho v sredo, 8. januarja ob 2 popoldne iz niše žalosti Verovškova ulica št. 26 na pokopališče k Sv. Križu. V Smurlnem ob Dreti je 5. januarja mirno v Gospodu zaspal Miloš Poberaj, dijak I. razreda klasične gimnazije v Ljubljani. Pogreli bo dn nos ob 10 dopoldne v Smartnem ob Dreti. V Motnikn je umrla 79 letna vdova Frančiška Ra/potnik roj. Piškur, sestra pokojnega župnika Janeza Piskarja. Pokopali jo bodo v sredo oli II) dopoldne na župnein pokopališču v Motnikn. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Pri gotovih boleznih iolta in jeter, židčneod štev. 159. Naročajte ..Pnnedeljski Slovenec" Odf Soče čea: Žilo Slovenska Koroška: Djekše (1159 m) na ju /nem pobočju Svinje planine, najsevernejša slovenska župni ja na Koroškem. Domovinska fronta in koroški Slovenci zono kulturnega delovanja. Naravnost presenečeni pa so bili, ko so na zborovanju domovinske fronte v Doberli vesi dne 27. oktobra govorniki na nesramen način napadli zavedne Slovence Domači lleinnvehr je odklonil od deželnega vodstva domovinske fronte delegiranega govornika in ga nadomestil z heimvvehrovskimi voditelji, polkovnikom Fraess- Ehrfeldom in znanim doberlavaškim trgovcem Taurerjem. Medtem, ko je prvi samo iiemškomisleče Slovence pripoznal za enakopravne državljane, je drugi govornik ozucčil kulturno delovanje — pevske prireditve itd. za irident-isiične, narodne Slovence za iredentiste in državne izdajalce, ki jih je treba poslali v Wollcrsdorf. in napovedal oster boj proli vsaki akciji, ki bi bila uvedena v prid narodni manjšini, pa naj bi bila akcija izvedena tudi od državne oblasti. Na vsako spremenil*) na šolskem polju in v šolskem pouku pa bi kategorično reagirali s splošnim šolskim štrajkom. Taurerjev govor ni samo vznemiril slovensko prebivalstvo cele Podjtme, -temveč je dal duška vsem slovenskim nasprotnikom, ki sedaj zopet nastopajo z istimi metodami, kot so prvo dobo j» plebiscitu. Na vsak načiti je jvoložaj za koroške Slovence sedaj mnogo opasnejši, kot je bil sploh kdaj. Ne da bi si mogli izboljšati svojo situacijo, sjx)znavajo na svojo žalost, da je že razvoj novo urejene države močno poslabšal njihove postojanke. Koroški Slovenci, zvesti svojim tradicijam in zavedajoč se svojega [x>ložajaj, so imeli v Političnem in gospodarskem društvu svojo edino in vrhovno organizacijo, katere so se zvesto oklepali v vseh težkih in hudih časih in kateri so ob vsaki priliki stavili na razpolago vse svoje sile. Po |>le-brseitu, v dnevih najhujšega trpljenja in obrekovanja, v času napadov in brezpravnosti, se je lo društvo na novo porodilo, za težke izkušnje bogatejše, toda odpornejše, četudi po obsežnosti manjše Skozi celih 12 let je bilo to društvo najlejise merilo za splošni položaj slovenske narodne manjšine na Koroškem. Prišel je za razvoj avstrijske države vele-pomembni 5. marec 1033; razpuščene so bile politične stranke, ki so imele in izvajale protidr/avm program, ostale pa so, v kolikor se niso razpustile, bile obsojene na brezdelnost in smrt. Vse politično delovanje je piolagoma prevzela domovinska fronta, edina nositeljica nove avstrijske tnisli in edina predstavnica političnega delovanja v vsej državi. Interes te fronte ie bil, da kolikor mogoče veliko število državljanov zbere v svojih vrstah, da more svojo jiolitično misijo na znotraj kakor tudi na zunaj povsem mimo izvrševati. Kmalu se | je dognalo, da je vodstvo koroške domovinske fronte spoznalo velikanski poinen, ki ga vsebuje ugodna rešitev manjšinskega vprašanja ua Koroškem, in sicer ne samo! da se ublažijo razmere v deželi, temveč tudi iz zunanje-piolitičiiih razlogov. Koroški Slovinci so z ozirom na naklonjenost frontinih voditeljskih krogov upravičeno pričakovali, da pride za nje nova doba, doba, v kateri bodo priznani i za enakopravne državljane in da bodo z inteuziv- I nim sodelovanjem pri ureditvi stanovske države i dosegli vsaj priznanje in izvedbo vsaj naprimitiv- j nejših naravnih pravic. V tem u|>anju so jih se bolj utrdile jasne izjave državnih voditeljev in močno ^ ublaženi glasovi govornikov ob priliki letošnjih plebiscitnih slavnosii. Nemalo razočarani pa so bili, ko so imeli ne-prilike pri svojih kulturnih prireditvah, ki jih je Prosvetna zveza vprizorila za uvod v letošnjo se- Otroci šapajo Na Otročje ali ua god Nedolžnih otročičev otroci šapajo. Hodijo s šibami od hiše do hiše 111 »šapajo«. Tako se glasi izraz v slovenski Podjuni. Sicer p>a vlada v ostalem slovenskem Korotami sličen običaj. Poleg Miklavža se otroci najbolj veseli »šapa nja«. V Pod j uni se vrši to takole: Otroci tej->ejo odrasle s šibo in jim pri tem voščijo: Rešte se, rešte se, zdrav in vesel k Novemu let, še f>ol ceve let. Nekateri k tem štirim verzom še izstavljajo: da bi dovgo živel, pa lejx) se imel. ■ Lepo se imeti« |wmeni v Podjuni: živeti v miru in ljubezni. Nekateri jnavijo: da bi dovgo živel, pa enbart v nebese j>rišli. Potem se je treba ..rešili«, otroke je treba obdarovati. To se zgodi z jabolki ali suhim sadjem, s pekarijami, z denarjem, ali kar pač kdo lažje da. Ta običaj je ostal še nedotaknjen. Šola, ki na Koroškem vpliva kakor slana na svetje, te lepe ljudske šege še ni pokvarila. K sreči ravno v času, ko otroci »šapajo«, ni šole. Žal, da se ne more isto reči o iniklavževanju. Tudi ta lepi običaj je slovenožrska ponemčevalmca že začela vpregati v svoj voz in ga zlorabljati v ponemčevalne namene. Že sc dogaja, da učitelji v šoli prirejajo miklavževe igre. Podnevi seveda, in vpričo vseh otrok. Nastopajo: Miklavž, parkelj in oče z otroki. Nastopa 5— )0 olrck, ki sc že dolgo prej uče miklavževo igro, ostali otroci so gledalci. A vse se vrši v nemščini. Miklavž nastopa kot Nemec, tudi parkelj je Nemec in vse ostale osebe! Vse skupaj ima samo namen: slovenskim otrokom ubijali nemščino v glave. Ves lepi miklavžev običaj jc samo zloraba v ponemčevalne namene! Tudi božične igre prirejajo po šolali. Nastopajo pastirji, angel, Jožef in Marija z Jezusom. Pa vse seveda v nemščini! Pastirji, angel, Jožef m Marija — vse govori samo nemško! Zraven jx>jo otroci nemške božične pesmi. , Torej tudi božično skrivnost po šolah zlorabljajo v ponemčevalne svrhe. Res ostudno je to, Itako na Koroškem vsa sredslva uporabljajo 111 zlorabljajo, da nam potujčijo slovensko deco! Šola na Koroškem je res mtsnica, smrtonosen strup za slovensko deco ill s tem za slovenski rod sploh. Kajti: kakršna mladina — tak bodoči rod! Šola na Koroškem je pravi zmaj, ki z.re slovenstvo ua Koroškem! Kje je junak, ki bo ubil tega zmaja? Izdata konsorcii »Ponedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek, Primorske novice Med darovalci zlata, ki doprinašajo na oltar domovine dragocenosti, beremo tudi ime profesorja Maksimilijana Oortana v Trstu, ki je žrtvoval zlato medaljo, katero je dobil od radiologov ob priliki 25 letnice svojega delovanja na radiološkem |x>lju. Gortaili so doma, kakor vemo, iz Pazinščine. V seznamih darovalcev, ki izhajajo v primorskih listah, najdemo sploh veliko slovenskih imen iz vseh krajev Primorja. 200.000 lir je darovala direkcija znane Assicu-razione Generali za dobrodelne namene prebivalstvu Julijske Benečije. Pogodbo med pekovskimi pomočniki in mojstri oziroma lastniki pekarn so sklenili pred dnevi za vse Pri morje. Pogodba določa med drugim minimalno mezdo, ki ni odvisna od tega, ali delavec doseže minimum storitve aii ne. Delavec dobi odpravnino tudi, če ne dosluži enega leta. Za jx>čit-nice dobi plačano šesl dnevnih mezd. Sploh kaže fašizem zadnje vase vedno večjo tendenco, da zaščiti delavca, oziroma nižje sloje, kar je brez dvoma v zvezi s položajem, ki je nastal vsled vojne v Alriki. Družine brezposelnih mornarjeo so dobile te praznike zastonj nekaj živil. V Trstu je bilo deležnih te dobrote 440 družin, 263 brez |io sel ni h pomorščakov pa je na Silvestrovo bilo povabljenih na večerjo. Demografični bulbtin za Trst z dne 3. januarja pioroča: rojenih 13, umrlo 10, porok II. Don Giuseppe Drecogna, vikar na goriški Piazzuti, je daroval domovini preko fašističnega tajništva lep kelih, ki ga je rabil pri svoji novi maši, želeč domovini zmage 30.868 lir so poslali delavci z Goriškega, ki se nahajajo v Vzhodni Afriki, od svojega zaslužka domov. Ce vštejemo še mesec november, so vsega skujiaj do danes poslali domov 102.000 lir. Prevzv, knezeškef Margotti je te dni obiskal goriško deželno bolnišnico za umobolne. Prijazno se ic razgovarjal z vsemi bolniki in rohvalil ravna-teba ter zdravnike za niihovo človekoljubno delovanje. Zaradi odprave plodu je bila v Sv. Mihel-u pri Šeinjiasu od karabinjerjev aretirana 35 letna Angela Leban. Poročni prstani, ki jih zbirajo, da bi se povečala zlata rezerva domovine, kar dežujejo. Menda kmalu ne bo nobenega porcčenca več, ki ne bi bil žrtvoval svojega prstana. V Vrsaru (Orsera), malem istrskem mestecu z 1 OK> prebivalci, so na primer nabrali dozdaj 6 kg zlala in srebra. Nabirajo pa tudi železo in baker Odlikuje se predvsem Balilla. Karitativne organizacije imajo tudi na Primorskem veliko dela, ker je ljudska beda velika. Cari-tas v Pulju .tem bivšem avstrijskem vojnem pristanišču, kjer je nekoč vladalo toliko bl?—>stanje, je na primer na svojem zborovanju novembra meseca konstatirala, da daje stalno podporo 85 osebam, skupno 1078 lir na mesec, izredne jx>dporc 123 osebam, 2184 lir na mesec, 2400 porcij iuhe in kruha za 1660 lir na mesec, 100 bonov živil za ftoo lir. drugih izdatkov za 1ostaja bivše državne železnice ob morju. S tem je rešeno vprašanje, ki se je obravnavalo v tržaškem občinskem svetu že deset let pred svetovno vojno in je občinski svet kupil v In namen sedanje stavbišče tik preti vo;no leta 1014. Do danes sc je prodaialo tržno blago na trgu Duca degli Abruzzi. Stavb:šče novetržnice ki se otvori v torek, znaša 11.000 kvadratnih metrov, ni pa še dozidano. Zaenkrat imamo veliko lopo ali dvorano, izvrstno kanalizacijo oziroma drenažj, elektriko, vodo oziroma hidrante in telefon. Dozidali se bodo magazini, lehtnice, uradi in hladilnica. Tržnica bo en meter nad sedanjim nivojem Campa Marzija. Gosp. Karel Petean, sluga na knezoškofi jsketn ordinarijatu v Gorici, je, kakor |x>roča -^Pircolo". kljub temu. da je jugoslovanski državlian. daroval Italiji po fašističnem tajništvu 50 srebrnih dinarjev, zlat prstan in srebrno medaho ter v spremnem pismu pravi, da je to niegov »maihen. toda prisrčen doprinos Italiji v nieni pravični borbi zo-jier ženevsko zvezo«. — Petean živi v Gorici 38. leto. Pred vojaško sodišče so postavili fante Mar-gani Alberta iz Gorice, Podreko Jožefa iz Tolmina in Misleja Friderika iz št. Vida nad Vi|iavo, ker se niso udeleževali predvojaških vaj, ki se vršijo ob sobot-ih popoldne. Kazen znaša od 20 lir do 500 lir ali pa celo do 6 mesecev vojaškega zapora. Naznanjam žalostno vest, da je moj srčnoljublieni, dobri soprog in skrbni oče, gospod Jože Ilnikar vlakovodja drž. žel. v pokoju dne 6 t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 8. t. m. ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Verovškova ulica št. 26, na pokopališče k Sv. Križu, V Ljubljani, dne 6. januarja 1936. ANA, soproga. — JANEZ, posinovljenec. Dne 5. t. m. ob % 14 je bilo Večnemu ljubo, poklicati k Sebi v cvetu mladosti, pokrepčanega s tolažili sv. vere, Miloša Poberaja dijaka I. razreda klas. gimnazije v Ljubljani Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 7. t. m. ob 10 dopoldne v Šmartnem ob Dreti. Šmartno ob Dreti, dne 5. januarja 1936. POBERAJ VIKTORIJA, mati. — SAVO, brat. — TANJA in NEVICA, sestri. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prezalostno vest, da je po dolgem in težkem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče, preminul danes ob 17.30 naš nepozabni in najboljši brat in stric, gospod dr. FRAN TEKAVČIČ ADVOKAT IN MEŠČAN LJUBLJANSKI, IMEJITELJ REDA SV. SAVE ni. ST., ITD. Blagopokojnega spremimo v torek, 7. t. m. ob ' ,4 pop. izpred hiše žalosti, Kongresni trg 15, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu spanju. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 8. t. m. ob 8 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana — Mokronog, dne 5. januarja 1936. Karol Tekavčič, prokurist, brat. — Franja Vencajz roj. Tekavčifc, sestra; vsi nečaki in nečakinje "Jrejuje Ciril Kočevar. Tisk- Juge«!"?*"«)" tiskarn«. Zastopnik: K. Cc&