leto idil številka is. Pametna mjsel Naš prijatelj nam piše: Velikokrat se dogaja, da ima ta ali oni kmet kako stvar naprodaj: živino, les, poljske pridelke, seno itd,, pa za .svoje blago ne more dobiti pravočasno primernega kupca. Velikokrat mora on tudi kaj kupiti, kar bi mu lahko njegovi tovariši prodali, ki to stvar morda že rabljeno imajo, pa je sami več ne rabijo. Kako težko je na kmetih posebno v poletnem delu za kaj takega zvedeti. Koliko dragocenega časa se porabi, s povpraševanjem od hiše do hiše, od vasi do vasi. Kolikokrat kdo prepoceni proda, ali pa predrago plača. Zato bi bilo dobro, da bi si občina ' omislila tole preprosto sredstvo, s katerim bi v zjistni meri odpomogla gori navedenim nedostatkom: - Na kraju v . občini, kjer se zbira največ ljudi, morda v bližini farnecerkve, ali občine, naj bi se obesila primerno velika črno barvana deska, razdeljena na dva dela. En del bi nosil napis: prodajo, drugi: kupijo. Pod ta napisa bi v to določeni človek napisal imena kupcev, oziroma prodajalcev in blago, ki ga kupujejo, ali prodajajo. Lahko bi se gori pritrdili tudi mali listi s ponudbami, ali povpraševanji posameznih interesentov. Imena naj bi ostala na tabli vsaj osem dni, tako da jih nihče, ki se za to zanima, ne bi prezrl. Ako je prostor, lahko ostanejo še delj časa, morda do trideset dni. v Gotovo bi bila ta preprosta kmečka ' borza marsikateremu kmetu v veliko korist. Vsak prodajalec bi dobil tako ver kupcev in vsak kupec več ponudb. Tako bi se onemogočile špekulacije posameznikov, ki velikokrat izrabljajo stisko posameznika v svojo korist. Saj vemo, da mora marsikdo, ki je v denarni stiski, prodati svoje blago po pri- merni ceni ravno zaradi pomanjkanja kupcev. Kmetje, pomagajmo si v današnjih težkih časih sami, kolikor moremo. F. Kostanjevec. Žalec Vsem nam je še v živem spominu, kakšna nesreča je zadela minulo zimo naše sadjarstvo. Na tisoče in tisoče mladih jablan je uniči'1 zajec. Sadjarji v naši banovini so bili oškodovani za več milijonov, ki jim jih ni in jih ne bo nihče povrnil. SiCer dela zajec škodo vsako leto. Toda' takega opustošenja, kakor je bile minulo zimei, že dolgo ni bilo. Vsa prizadevanja meredajnih faktorjev, da bi se ta siina nadloga kakorkoli odvrnila cd našega sadjarstva, so ostala brez uspeha. Razmere v tej zadevi so danes take, kakor so bile pred letom dni. Ne kaže torpj nič drugega, nego da vsakdo stori vse, kar je v njegovi moči, da obvaruje svoje mlado sadno drevje pred uničujočim zajčjim zobem. Kdor bo svoje nasade pravočasno in zanesljivo zavaroval, jih bo ohranil, kdor jih bo pa prepustil njihovi usedi, jih bo zgubil. To naj pomislijo zlasti oni gospodarji, ki so letos iznova 3adili, in vsi, ki so do sedaj srečno rešili svoje mlade ja-blanove nasade pred zajčjim zobom. Kar brez odloga je treba nekaj ukreniti, da se obvaruje naše sadjarstvo najhuiše škode, ki ga sploh more zadeti. Najprej moram vsakogar svariti pred raznimi mažami, ki jih tu in tam priporočajo. Že neštetokrat smo poudarjali in vsakoletne izkušnje nas o tem prepričujejo, da je doklej še ni bilo maže, ki bi bila popolnoma zanesljiva. Ob hudih, dolgotrajnih zimah, z velikim snegem, so maže sko- raj brez pomena. Ce ne prej, se vsaj do pomladi toliko s perejo in zdišijo, da zajca več ne ovirajo pri objedanjn kože. Edino zanesljivo je kakršnokoli mehanično sredstvo, s katerim drevo tako zavarujemo, da zajec ne more z gobcem do kože. Nepotrebno se nam zdi tu naštevati vsakovrstna taka sredstva, s katerimi se da drevje dobro zavarovati pred zajčjim zobom, ker so itak vsem znana. Vsakdo bo izbral tisto, kar mu je najbolj pri rokah, kar je v posameznem slučaju najbolj poceni in kar je najmanj zamudno. Izmed vseh načinov zavarovanja mladih sadnih debel je gotovo oni z žično mrežo najzanesljivejši in najcenejši. Taka mreža varuje deblo prav zanesljivo najmanj deset let. Delo in strošek imamo z njo pa samo enkrat, ker ostane ob deblih tudi čez poletje. Ponekod objedajo zajci drevje tudi pozno na pomlad in celo poleti. V takih krajih je žična mreža še posebno potrebna. Če pomislimo, da je treba kak drug materijal (slamo, koruznico itd.) vsako leto jeseni iznova prirejati okrog debel, spomladi pa jemati zopet proč, in imamo na ta način v desetih letih dvajsetkrat opraviti z vsakim drevesom in moramo desetkrat dati nov materijal, je umevno, da je enkraten strošek za mrežo, ki znaša okoli 3—5 Din, še vedno mnogo manjši, nego bi znašal strošek za deset slamnatih ovojev. Kmetijska družba bo oddajala take mreže skrajno poceni in svetujemo vsakomur v njegovem lastnem interesu, da seže po njih, zlasti ako se mu gre za dragoceno sadno drevje, ki ga hoče na vsak način obvarovati pred zajcem. Slama je sicer dobra, toda delo z njo je zamudno in baje tudi ni popolnima zanesljiva. Koruznica bi bila skoraj boljša, pa je z njo tudi precej posla, ako hočemo narediti zanesljivo ograjo in če je treba zavarovati mnogo drevja. Lesene ograjice iz palic ali remeljcev so zelo zanesljive, pa so tudi razmeroma drage. Če so dobro narejene, da se dado čez poletje shraniti Dod streho, tudi trpe nekaj let. Smrekovo lubje, ki je razvite v obliki žlebov, je izvrstno. Kdor ima priliko, naj si ga v to svrho prihrani. Naj kdo poskusi oviti drevje v več legah s časopisnim papirjem. Namesto motvoza bi uporabljali lahko srobot. Ko bi nazadnje papir prevlekli s kako mažo. da bi se v mokroti ne razmočil, in bi maža tudi sama na sebi odganjala zajca, bi bilo to kai zanesljivo in ceneno sredstvo. H. Svetovna agrarna kriza Kriza v svetovnem kmetijstvu je nastopila v zadnjih letih radi nadpro-dukcije žita. Pridelovanje žita na obsežnih površinah Rusije, Kanade, Združenih držav, Argentini je in Avstralije z modernimi stroji po čim nižjih pridelovalnih stroških je dalo tako ogromne količine žita, da ga svetsko prebivalstvo ni moglo vsega uporabiti. Stare zalege ob žetvi so se večale od leta do leta in so znašale 1928. leta 304 milijone meterakih stotov pšenice, v letu 1930 pa že 369 milijonov. Če odštejemo uvozne potrebe industrijskih držav, ki znašajo 218, oziroma 219 milijonov stotov, dobimo količine, ki ostanejo na zalogi ob koncu žitnega leta: 1928 86 milijonov stotov, 1930 pa že 150 milijonov stotov pšenice. Tako ogromna zaloga pšenice v minulem letu je morala dovesti do izrednega padca cen na svetovnem trgu-Tako je na pr. še septembra meseca 1931 na čikaški borzi notirala pšenica po 42.35 centov za bušel (27.5 kg) ali v našem denarju po 96 par kg. Stanje letošnje letine je pa drugačno. Mednarodni poljedelski urad v Rimu zatrjuje, da letošnja pčenična letina ne zadostuje za kritje svetovne potrebe. O slabi letini tožijo Južna Amerika in Avstralija, še najbolj pa-Rusija. Primanjkljaj bo treba torej kriti iz starih xalcg, ki znašajo 150 milijonov stotov, radi česar se bodo te zmanjšale na 95 milijonov stotov pšenice. Ta kalkulacija je dala povrni za zboljšanje položaja na svetovnem tržišču žita in zato je bilo v zadnjih te- dnih zaznamovati precejšen dvig cen pšenice in drugega žita. Tako je pšenica skočila od 47 na 67 centov (od 96 par na 1.36 Din), koruza od 35 na 44 centov in rž od 38 na 54 centov za hušel. To velja zaenkrat sicer samo va Ameriko, medtem ko so v Evropi stare cene še vedno v veljavi. Vpliv ameriških cen bo najbrž šele pozneje dospel k nam, kajti dosedaj imamo še dovolj domačega žita, ki je po nizki ceni na predaj. Sicer se pa ta dvig tudi pri nas že nekoliko pozna, ker je naši Privilegirani izvozni družbi uspelo dvigniti ceno pšenice za 7.50 Din pri meterskem štotu pri kupčiji s Češkoslovaško. Ni merda s tem rečeno, da je že konec svetovne agrarne krizo, kajti taka bolezen se le počasi zdravi, pač pa je upanje, da je najnižja stopnja že dosežena in da pojde odslej na bolje. To potrjuje tudi dejstvo, da se je cena bombažu tudi dvignila, četudi je tega blaga v zalogi za dveletno potrebo. Tem dvigom cen bedo polagoma sledili tudi oni živalskim proizvodom, živini in vsem drugim potrebščinam. Vendar se domneva, da bo to počasno ozdravljenje agrarne krize; trajalo vsaj še celo prihodnje leto, kajti z njo je v zvezi še vse polno mednarodnih gospodarskih vprašanji ki sc morajo rešiti, preden nam bo mogoče doseči normalne razmere. Iz tega lahko vsakdo razvidi, da niti država, niti pokrajina, še mani pa posame znik ne more Kam rešiti tako obsežne svetovne krize- Vzlie temu si lahko vsak kmet vsaj nekoliko pomaga, da lažje prenese ta težki čas. Pri tem je naš kmet slišal že polno nasvetov, kako si bo pomagal, in med drugim tudi, naj na svojem posestvu čim manj pridela, ker bodo potem pridelki dražji. Ta nauk ni primeren m našega kmeta v Sloveniji, kajti on ne pridela niti toliko, da bi kril svojo domačo potrebo, kaj šele, da bi mogel kaj več odprodaja ti. Če bi se držal tega nasveta bi ne pridelal niti uovolj živeža, bi torej še stradal. Nasprotno, on mera delati tako, da zmanjša sicer pridelovalne stroške, toda na svoji zemlji čim več pridela. Tedaj bodo tudi njegovi pridelki cenejši in mogel bo konkurirati z drugimi ter bo vzlic nižjim cenam prišel na svoj račun. Predvsem je treba opozoriti na dejstvo, da se zanemarjena zemlja le polagoma zopet spravi v rodovitno stanje. Če torej ne gnojimo zemlje, jo slabo obdelujemo, bo naravna posledica — slaba letina. Sedaj smo imeli nekaj let v večini krajev precej bogate pridelke. K temu je pripomoglo deloma ugodno vreme, deloma pa tudi vedno boljše obdelovanje tal, oskrbovanje rastlin, gnojenje z umetnimi gnetili, uporaba boljših strojev itd. Vreme je pa največkrat vzrok dobre ali slabe letine. Nanj kmet pač ne more vplivati. Pač si pa lahko pomaga pri delu in gospodarstvu. Zato je priporočati kmetom: ne zanemarjajte sedaj svoie zemlje, da ne prikličete slabih letin! V teh ne boste dobili niti dovolj hrane za živež, kaj šele sredstva za druge življenjske potrebščine. Na to je bilo treba opozoriti naše kmetovalce v Sloveniji, da ne bodo z nepravilnim ravnanjem podaljševali kmetijske krize čez debo, ki je že določena po svetovnem položaju kmetijstva. M?šarre ume*tvfo «no|il Sedaj jeseni bo marsikateri kmetovalec pegnojil svoje travnike z domačimi in umetnimi anojili. Da si delo olajša, skuša vsakdo zmešati razna gnojila skupaj, ker zadostuje potem le enkratno troeenje. Pri tem še pa žal delajo večkrat napake, ki uničijo učinkovitost raznih gnojil v zemlji. Krivde za to pa zvraca kmet na gnojila sama, češ, niso nič vredna, namesto, da bi spoznal svojo napako, ker jih je nepravilno uporabil. Nekatere snovi v gnojilih, posebno apno, dušik in fosferna kislina, imajo to lastnost, da se pri mešanju združijo skupaj in postanejo neraztopne ali popolnoma neučinkovite- Vrednost gnojil se jc tedaj po kmetovi kriv1' zmanjšala. Potrebno je torej vedeti, katera gnojila lahko mešamo, katera pa ne. Na kratko povedano: ne smejo se mešati gnojila iz leve razpredelbe z onimi iz desne: Apno Apneni dušik Tomasova žlindra Pepel Amomijev sulfat Kostna moka Superfosfaii Hlevski gnoj Gnojjnica Toihasovo žlindro torej lahko mešamo s kalijevo sOlfft, nikdar pa ne s hlevskim gnojem, gnojnico itd. Tudi pepel je škoda mešati z gnojem, ker mu škoduje in ne pride do učinka. Apnena gnojila vežejo dušik ter ga napravijo težko topljivega. Vsa druga gnojila lahko brez skrbi mešamo, če jih na to takoj, to Je vsaj tekom 24 ur, raztopimo. Travnik je vedno najbolje gnojiti jeseni, da se gnojila tekom zime raztopijo in pridejo z vlago v zemljo. Spomladi hi-trejje učinkujejo in daijo že v začetku dovolj redilnih snovi mladim travam in deteljam. Mah pa uničijo. Žzdr. Hugo Turk: Ikre in mehurnjaki (Konec.) Zadnjič imenovane ikre človeških trakulj so najpogostejše v svinjskem mesu, mogoče pa so tudi v ovčjem in kozjem mesu, dasi tukaj zelo redko, dalje tudi v govejem mesu (v ustnicah, jeziku, srcu), redkeje v pljučah, jetrih, možganih in ledvicah govedi. Najvažnejše človeške traku I je so : ozka trakulja (traenia solium), progasta trakulja (t. saginata), lentec (dibothrihophalus 1 atus) , ikre poslednjega se nahajajo v mesu ščuk, ostrižev, lososov in drugih rib; prvo-imenovana trakulja se razvije v človeku navadno iz iker svinjskega, druga iz iker govejega in zadnja iz iker ribiega mesa, če se uživa surovo ali premalo kuhano ali prepečeno ikrasto meso. — Razvite ikre večjih vrst so vidne v mesu s prostim očesom kot mali mehurčki, grahove — fi-žolove velikosti, rdečkasto-sive ali belkaste barve z vodenasto vsebino; v začetku pa so skoro nevidne, potem podobne malim bulicam ali vozličkom v velikosti buckine glavice ali prose-nega Zrna. Ikre lahko izluščimo iz mesa in potem ostane v mišici na tem mestu praznina, ce jo močno stiskamo razpoči z dleskajočim glasom; ako jo bolj natanko pregledamo, vidimo, da ima uvihano »glavico« t. j. pripono s kvačicami ali priveski ali z obojimi, s katerimi se zasidra v črevah in od te »glavice ali pripone« rastejo in se pripenjajo nadaljni členi ali odvitki, ki so vsak zase eno popolno živalsko bitje. — Iker je v mesu (mišicah) lahko več tisoč ali pa so le posamezne; v prvem slučaju je dotično meso vodenasto, kakor izprano, blede barve ali v obče popolnoma izpremenjeno. Da se obvarujemo iker in ž njimi trakulj je važno torej, da ne uživamo surovega mesa, posebno ne svinjine; svinj pa ne smemo puščati k človeškim straniščem ali celo prizidavati svinjakom zahode in stranišča. — Mehurnjaki so istotako, kakor ikre mladostno razvojno stanje različnih trakulj; imajo obliko mehurja ali mehurjev, napravijo se najraje v jetrih, pljučih, redkeje v ledicah in vranici vseh naših domačih klavnih živali in tudi jelenov in sov; posebno pridejo v poštev pri govedi, ovcah in prašičih. Mehurji so različno veliki, so od velikosti graha, pesti do mqje človeške glave, napolnjeni so z vodo ih zarodki bodoče trakulje in sicer so to; pasje trakulje: ovojnica (taenia ec-chinococcus), vrtcglavec (t. coenurus). ki so različne velikosti; prva je dolga samo do 5 mm in ima le tri odrinke, pa napravlja v jetrih in pljučah svinj in govedi mehurnjake do velikosti stoječe giave, kateri se razdele zopet v manjše mehurje, v katerih je več tisoč zavorkov (pripon). — Človek se sicer ne naleze mehurjev neposredno, pač pa je nevarnost, da povžije jajčeca ali zrele člene (odrinke) takih trakulj na solati, surovi zelenjadi ali prav posebno neposredno od psa, ki ima v svojih črevah navadno veliko število trakulj teh vrst. Zato je pes nevarna igrača otrok in žensk ter obče vsem ljudem, ki bivajo skupno s trakuljastimi psi, kakor je tO splošno navada v mrzlih delih naše zemlje. Zato n. pr. umre V Islandiji radi teh mehurnjakov vSaki t. čiovek in so pokrajine, kjer umre letno ena šestina vseh prebivalcev Esklmoveev na hudih posledicah mehurnjakov. -Prav posebno moramo poudariti, da so te vrste zajedaivcev tudi v naših krajih silno pogoste in zato je treba tudi pri nas posebne pozornosti pri psih, pri katerih ne sme iti ,ljubezen' nikdar tako daleč, da bi jih pestovali ali celo poljubovali ali se pustili li-zati od njih. — Od pasje trakulje vrtoglavec (t. coenurus) pridejo od-rinki na prosto ha travo in v pitno vodo, posebno prenašajo to ovčarski psi, ki so povžili ovčje možgane vrtoglavih ovac, in potem se nalezejo te zalege posebno ovce, goveda in koze, izjemoma tudi konji, in v možganih in tudi v hrbtenjači teh živali se napravi iz povžitih jajčec oziroma od-rinkov kot jajce velik mehur, ki povzroča težko neozdravljivo bolezen vrtoglavico, katera se v gotovih časih prikazuje v velikem številu posebno med ovcami in ki se morajo pravočasno poklati, ker drugače izhirajo in poginejo. Možgani in hrbtenjača se morajo uničiti, nikdar pa se ne smejo dati psom, ^da jih povžijejo, Koliko bomo Izvozili Strokovnjaki so izračunali, koliko bomo predvidoma izvozili v področju Dravske banovine od 1. sept. 1931 do 31. avgusta 1932. Naj slede pekatere številke: Žita imamo v Dravski banovini tako malo, da ham ga bodo morale pro- " v- lil , ■ dati druge banovine okrog 5000 vagonov. Pač pa bomo imeli za izvoz na razpolago do 400 vagonov otrobov oziroma krmilne moke, kar predstavlja' približno vrednost 4 milijone Dih. Letina fižola vsled dolgotrajne suše ni zadovoljiva, vendar računajo, da gš bomo Slovenci prodali tujim državam ca. 70 vagonov v vrednosti 1 in pol milijona Din. i Krompir je na splošno dobro uspel in ga bo nekaj za izvoz na razpolago^ posebno v Italijo, kjer so imeli letos vsled velike suše slabo letino1. Dosegaj je bil izvoz našega krompirja,-v, Italijo prepovedan. ' Sadja je Dravska banovina letos mogla izvoziti 200 vagonov, svežilj sliv. 2000 vagonov namiznih jabolk' in, 500 vagonov moštnih jabolk. Posebno dobro je rodilo sadje v ljutomerskem in ptujskem okraju, ob rogaški- železnici in v Savinjski dolini. Ker je cena $adju letos nizka, se ceni za izvoz V posfev prihajajoče blago na 50 milijonov Din,, Orehov je letos v Sloveniji mnogo.' Izvoz bo lahko dosegel 100 vagonov v vrednosti 6 in pol milijona Din. Vinska trgatev je v Dravski banovini večja kakor lansko leto. Po sedanjem stanju se bodo prodajala prvo. vrstna odbrana (sortirana) vina po 4 do 7 Din za liter, mešana pa po 3 Din in še ceneje. Izgledi ža izvoz vina v Avstrijo so slabi. Kar se tiče izvoza živine, traja kriza dalje. Manjka nam direktnega izvoza V glavna potrošna mesta v Franciji. Na to tržišče bi se lahko izvozilo preko 500 vagonov živine. So pa še druge zapreke, ki ovirajo izyož živine in živinorejskih izdelkov v tujino. Izvoz masla, mleka, skute in smetane sploh ne prihaja v poštev, ker dobe tuje države to blago od drugod po nižjih cenah kot pri nas. Gob bomo izvozili do> 100.000-kg v vrednosti do 5 milijonov Din; Kako bo z izvozom .jajc, iti znaflo, Glavno tržišče za naš ižvOz jajc tvori Italija in Nemčija, ki je. bila pred krfz# naš glaVrti odjemalec. Trgovski posft ne kažejo posebno ugodnih izgledov? Nas glavni odjemalec za les je Italija. Za izvoz ima Dravska banovina na razpolago letno 12.000 vagonov tesa-rih tramov. Za izvoz dog in sodov ni posebnih izgledov. Po upognjenem pohištvu ni skoro nobenega povpraševanja. Izvoz umetnih gnojil se je popolnoma ustavil. Izvozili pa borno najbrže za okrog S milijonov Din kleja in za okrog 2 in pol milijona Din kostne moke. Bučnega olja bo šlo'v inozemstvo predvidoma 60 vagonov v vrčdnosti 8 milijonov Din. Industrija lanenega olja letos ne pride v poštev vsled uvedbe kontrolnih faks. Cinka in cinkarskih izdelkov pojde v tujino zš okrog 12 milijonov Din. V papirni industriji So ižgledi za izvoz paslabšani. Izvoz lepenke bo morda dosegel 50 vagonov v vrednosti 2 mili joha Din:' Šavinska dolina je pridelala okrog 7.300 meterskih štotoV hmelja, od tega pride'98% /za izvoz v poštev. Cene se kretajo pod 10 Din za kilogram. Kako W z izvozom, še rti jašno. Denar g Ljubljanska borzi«. V CuTihu ]>■ naš dinar -notiral 9.10 pentimov. Na >ja«Ui borzah so se inozemske valute plačevale po naslednjih cenah: 1 an-jloški fUlit 213.11 Dih, t ameriški dolar 56.30 Divi. 1 hntemlsfci goldinar '>2.68 Din, 1 švicarski frank 11.01 Din. f l;elgi'jski"'briga 7.85 Dir. 1 ilalijan-5ika lira 2.90 Din, 1 francoski frank 2 21 .Diiin češka krona T.67 Din. T Si;fi»o. ,Pfi sestavi novega proračuna za leto 19;»2 je splitska občina upoštevala ,<|aTi^|i ..teiki položaj prebivalstva in riiogcvo zmanifano plačilu.) vttM.v/nr-ci, .ter znižala javna bremena. T.r.jrm\i redni proračun znaša okro- 34 milijonov Din, novi proračun za telo 1,932 pa samo 27 milijonov, torej m .7 mUijjcJKiv Djn ali za 21 odstotkov stanj kot letos. Proračun izrednih do-bedk^v . |pj Izdatkov (kuluk in kaldr-nnnaki fond) ie pa znižan od 52 na 19.5 milijonov Din- Redni in izredn! izdatki občine so torej zmanjšani od 86.3 na 46.7 milijonov Din. Če pa upoštevamo' še mestna podjetja, so vsi izdatki občine znižani cd 94 na 55 milijonov Din, torej za 39 milijonov Din. — To navajamo tukaj zaradi tega, da se bodo tudi naše podeželske občine, še bolj pa mestne uprave, nad tem vzgledovale in kolikor največ mogoče znižale svoje proračune za prihodnje lete. Plačilna zmožnost našega kmeta ie danes tako nizka, kakor ni bila še nikdar. In s tem v zvezi je padla tudi plačilna zmožnest vseh ostalih stanov po izreku: če kmet nima denarja, ga tudi drugi nimajo. Živina g Mariborski živinski sfejen. Zaci-nji živinski sejem je bil precej živahen, vendar so ceno zopet nazadovale. Prignanih je bilo 18 konj, 12 bikov, 172 vdov, 405 krav in 11 telet, skupaj 618 komadov. Povprečne ceno za različne živalske vrste na sejmu so bile za 1 kg žive teže: debeli voli 4 do 5.50 Din, poldebeli 3—3.50, vprežni 2.50—2.75 Din, biki za klanje 2.50 do 3.50 Din, klavne krave debele 2.75—4 Din. plemenske, molzne in breje krave 2.75—3 Din, krave za klobasarje I.50—2Din, mlada živina 3—4.75 Din. — Prodanih je bilo 314 komadov, od teh za izvoz v Italijo 15 komadov. — Mesne cene za 1 kg: vdovsko meso T. vrste 12—14 Din. II. .vrsto 8—10 Din. MeŠo od bikov, krav trlic 6—7 Din. Telečje meso L vrste 14—16 Din. II. vrste 8—10 Din, svinjsko meso 10 do 22 Din. g Živinski sejem v Ljubljani. Na živinski sejem v Ljubljani je bilo prignanih 195 konj, 81 volov, 102 kravi. 18 telet in 299 prašičkov. Kupčija je bik tako slaba, da so kmetje predali le 14 konj, 26 volov, 30 krav, 13 telet in 165 prašičkov. Cene so ponovno nekoliko nazadovale pri volih, kravah in teletih. Za kg žive teže so plačevali kupci (v oklepaju so cene zadnjega sejma): voli I: vrste 5.50—6 Din (6—6.50), voli II. vrste 4.50—5.50 (5 do 6 Din), voli III. vrste 3.50—4.50 (3.50—5 Din), krave debele 4.50—5.50 piti (5—6), krave klobasarice 2—3 Din (2.50—3.50), teleta fr—7 (6.50 do 8.50). Prašički m rejo so se prodajali po 100—200 Din komad. g Prašičji Sejem v Mariboru. Na prašičji sejem v Mariboru 13. novembra so pripeljali 217 prašičev. Prodajali so tih v starosti 5 tednov do 1 leta po 30 do 700 Din komad. Kilogram žive teže je bil po 6—7 Din, mrtve teže 8—10 Din. Skupno je bilo predanih 123 prašičev. Cene g Novosadska blagovna borza. Z ozirom na nastali gospodarski jiolo-žaj je kupčija z žitom v Ljubljani ma-Icdane prenehala. Zato navajamo tukaj nekaj podatkov o cenah iz blagovne borze v Novem Sadu. Naravno, da treba za našo razmere prišteti k tem cenam še prevoz do nas, ki precej podraži blago. Cene za naslednja žita se plačujejo v tej višini: oves sremski, slavonski po 130—132.50 Din za 100 kg franko nakladalna postaja; ječmen i baški, sremski, 63-64 kg težak, 120 do 25 Din; koruza baška stara 102.50 do 105 Din, baška, s romska nova 67.50 do 72.50 Din; gornjebaška stara 95 do (17.50 Din; moka baška in banaška postaja /Og, in Ogg 360- 380 Din. Fižol baški 195—200 Din. g Položaj uu tržišču pšenice Na ameriških tržiščih se je pšenica v zadnjih treh tednih znatno okrepila. V Ameriki smatrajo, da je ta dvig cen .-talnega značaja* kar utemeljujejo s tem, da je bila tamkaj letina bolj slaba ter da bo zaostala za 30 milijonov kilogramov. Tudi iz Rusije prihajajo vesti, da je tamkaj letošnji pridelek nmego maniči cd lanskega in da bo tudi i/,vez za lanskim znatno izostal. Vzrok slabi letini je bila suša, ki je na obsežnih površinah uničila ves pridelek. — V naši državi je Privilegirana izvozna družba pokupila cd kme-tcv že 71.000 vagonov pšenice in jjo je povečini tudi že izplačala. Izvozij* io je tudi že precej. Precejšnje ovire v kupčiji s pšenico nam povzroča Češkoslovaška, ki se ne drži že sklenjene pogodbe. Moral je potovati v Prago sam predsednik Privilegirane izvozne družbe, da skuša dosoči izpolnitev obveznosti, ki so jih Čehi prevzeli ?,a odjem naše pšenice v nadomestilo v», uvoz njihovega blaga k nam. g Indeks cen v oktobru. Mesec oktober kaže po objavah oddelka /n gospodarske študije pri Narodni bank. zopet padec cen v trgovini na debelo, Totalni indeks cen, ki je označen v letu 1926 s številko 100-znaša 'za.k-tober le 69.5 nasproti 71.6 za september, 73.6 za avgust in 74.4 za julij. V septembru je totalni indeks nazadoval za 2.1 točke, od julija pa maša padec že skoraj 5 točk. V oktobru so. se samo rastlinski proizvodi poilsažili m malenkost 0 7 točke. Občutno je ,padel indeks cen živine in živinskih proi/-. vodov in sicer cd 70,6. na 66.1, torej , 4.5 točke. Drugi proizvodi so manj nazadovali. Od posameznih delnih indeksov kažejo letos najobčutneje nazadovanje živina in živinski proizvodi. — Splošno se pa opaža, da cene na drobno v mali trgovini daleč ne gredo sporedno s cenami na debelo, radi česar tudi take pritožbe pri gospodar-, ski krizi. Posredovalci med proizvajalcem in porabnikouj nočejo prilagoditi cene današnjemu stanju gospodarstva. g Lesno .IrjSiŠfe. Lesna kupčija j* v znaku popolnega mrtvila. Inozemstvo povprašuje sicer po lesu raznih mer, ki jih pri nas večinoma ne pri dobivajo. Tcda tudi za tako blago po nuja tako slabe cene in neugodno plačilno pogoje, da se naši izvozniki rtf morejo spuščati ž njimi v pogajanja — Razveseljiv pojav v zadnji dobi je zaznamovati v ustanovitvi 'Osi^edn.^ sekcije lesnih trgovcev in proidtliceh-tov za dravsko -banovino«, ki hoče1 izpeljati smotreno organizacijo v ptTo-dukciji sami hi izvesti ri^argeiiiza^ijti izvoza. Odbor sekcije deluje ie precej živahno in upati je na uspeh. .Je a Judi že skrajni Čas, da se ta gospo arška panoga tako uveljavi, kakor za®lilži. Bati se Je samo, da ne bodo iz te organizacije vlekli dobiček le posamezniki. g Hmeljsko tržišče. Kakor poroča Hmeljarsko društvo v Žalcu, se je v zadnji dobi hmeljska kupčija znova oživela. Nad 1000 centov (po 50 kg) hmelja je prešlo v druge reke po ce-rfhh 6-^7 Din za kg. Zaloga Se neprodanega'hmelja pri hmeljarjih se ceni satfio še na približno 1000 centov- V Javni oznamovalnici za hmelj v Žalcu je bilo do sedaj signlranih okrog 2300 težkih bal po 150 kg. — Nemčija je zvišala carino na hmelj na 150 mark cd 100,.kg- češkoslovaška je pa takoj na. to dosegla znižanje te carine na 70 zlatih mark. Upanje'Je, da to ugodnost doseže tudi naša^država. g Tržišče % jajci. S hladnim deževnim-vremenom so se cene jajcem povsod dvignite. 'ljudi angleški trg je postal čvrstejsj, zato so se, pri nas plačevala jajca za-.jjzVoz celo, po 1.20 Din za komad. Radi\fe visoke cene so se v inozemstva začela rabiti jajca iz hladilnic, ki-' konkurirajo svežemu blagu, zaraditega ni verjetne, da bi se. čene jajcem pri prcducentu še bolj dvignile.. 'v v Xxwi "'•g: Ižvo* .^adja, Izvozna komisij pri trgovske^' ministrstvu je. sestavila-. sttatištičnejpodatke o izvozu sadja Iz' naše držajev Od 1. avgusta do dne 20. oktobra je* bilo iz-nale države izvedo: 4604(; Vagoni suhih sllf,-' 1544 iVkgonov lab^krih' Iffftik. Od tega v -Avstrije 681 vagoMCV, v Belgijo 2, v Nemčijo 130, Češko 467, v Francijo 23, -v Grčljo m na Holandsko 7, v Ita-ifto '114, na Madžarsko 7. na Poljsko 6," v Švico 'M Švedsko 1 vagon. N&čfalje so iz^Sziii 860 vagonov grozdja, cd tega n^ Dfeaj? 137, v N^čijo 54, na čfešk(y;i53, v ftalfr*4, na Polj-9, v Švico 2 in na Madžarsko 1 vagon. ' ; '■"'•'■ <: g Vinska letina ▼ Dalmaciji in Ba-natu ter uaS iz*o« vina. Iz raznih dal- matinskih vinorodnih ekčlišev poročajo, da je letošnja letina, radi suše po količini zaostala Za lansko za okro^ glo eno tretjino. Glede na ugodno vreme ob žoritvl-je kakovost letošnjih vin prvovrstna- V nasprotju z Dalmacijo je pridelek Banata letos večji, vendar le kakovost vina slabša nego lani. — Naš izvoz vina za prva tri letošnja četrtletja je ck> konca septembra znašal 1154 vagonov nasptfcti 539 vagonom v istem razdobju, preteklega leta. Po količini se je tčtfej-teto« nalš izvoz vina podvojil. Vrednost izvoženega vina je pa manj narasla v primeri z lanskim letom ter je znašala letos 38.4 mU8jpKo bi vsaj poleti ne bilo konec šolskega leta . •ko ima tako tenke hlačke na sebi.«