Poslovanje delovne organizacije Novoteks v letu 1985 1. Zaposleni: V DO Novoteks je v letu 1985 delalo naslednje število delavcev: TOZD Povpr. št. delavcevev v letu 1985 921 327 261 364 631 125 306 2.875 Tkanina Pred. Metlika Konf. Novo mesto Konf. Vinica Konf. Trebinje Trgovina DSSS SKUPAJ DO NOVOTEKS Povprečno število delavcev je bilo v letu 1985 za 2% manjše kot v letu 1984 in za 1% manjše, kot smo načrtovavali. 2. Proizvodnja Proizvodni plani so po posameznih TO doseženi, razen v Predilnici Metlika, kjer so plan dosegli samo 99-odstotno. V letu 1985 smo izdelali 1.629.005 baznih kg preje, 3.487.393 m tkanin in pletenin ter 1.480.298 kosov konf. izdelkov. Poleg proizvodnje v lastnih konfekcijah so nam razni kooperanti v Jugoslaviji izdelali še 564.038 konfekcijskih izdelkov. Če proizvodnjo leta 1985 primerjamo z letom 1984, pa vidimo, da smo naredili preje za 1% manj, tkanin za 2% manj kot leto prej ter konfekcijskih izdelkov za 6% več kot v letu 1984. 3. Produktivnost Produktivnost, merjena z izde-lavnimi količinami (m, kos) v efektivni uri, je v vseh delovnih enotah in TO nižja kot leta 1984, razen v Konf. Trebinje, kjer seje produktivnost dvignila za 19 odstotkov. Ob podatku, da vsako leto naredimo v eni efektivni uri manj metrov tkanin oz. konfekcijskih izdelkov, seje potrebno zamisliti. 4. Prodaja V letu 1985 smo prodali 3.540.000 m tkanin in pletenin, kar je za 9% več kot v letu 1984 in za 3% manj, kot smo planirali. Konfekcijskih izdelkov smo prodali 2.064.426 kosov, kar je 8 odstotkov več kot v letu 1984 in 2 odstotka manj, kot smo si začrtali z letnim planom za leto 1985. Koliko smo prodali na domači trg in koliko v izvoz, je razvidno iz naslednje tabele: SLAVKU PAVLINU NAJVIŠJE ČRNOMALJSKO PRIZNANJE — Ob črnomaljskem občinskem prazniku, kije bil februarja, je prejel plaketo občine tudi glavni direktor Novoteksa Slavko Pavlin. Za to najvišje priznanje ga je predlagala viniška krajevna skupnost, saj sta se z zgraditvijo prve faze obrata na Vinici leta 1973 v ta kraj začela vračati življenje in razvoj. Od prvih 60 zaposlenih delavk enote konfekcije je z novimi vlaganji v opremo in zidove ter z novim zaposlovanjem zrasla sodobno opremljena in urejena temeljna organizacija z več kot 300 zaposlenimi. Pri tem razvoju na Vinici pa je imel pomembne zasluge prav Slavko Pavlin, zato so se mu Vi-ničani skupaj s črnomaljsko občino s plaketo zahvalili za njegov trud. Prodaja tkanin in pletenin v m: plan 85 izvrš. 85 indeks izvrš. plan domači trg 2.154.000 2.206.606 102 izvoz 1.500.000 1.333.397 89 skupaj 3.654.000 3.540.003 97 Prodaja konf. izdelkov v kosih: domači trg 800.000 761.182 95 izvoz 1.307.000 1.303.244 100 skupaj 2.107.000 2.064.426 98 Od skupne prodaje tkanin smo izvozili 38% količin in v konfekciji 63% celotnih količin. 5. Zunanjetrgovinsko poslovanje v letu 1985 po uvoznih in izvoznih carinskih deklaracijah a) IZVOZ DO Novoteks je v letu 1985 izvozila na konvertibilni trg za 7,5 milij. dolarjev tkanin in konfekcijskih izdelkov, kar je za 4% več kot v letu 1984 in za 17% manj, kot smo planirali. Do izpada v izvozu je prišlo, ker ni bil v celoti realiziran posel za Libijo. Na klirinško področje pa je Novoteks izvozil za 2 milij. C1 $ oziroma 127% več kot leto prej in tudi 71% več, kot smo planirali. Izvoz na klirinško po- b) UVOZ Surovin, reprodukcijskega materiala in rezervnih delov smo v letu 1985 uvozili za 5,1 milijona dolarjev, kar je dosti manj kot v letu 1984 in tudi za 32 odstotkov manj, kot smo načrtovali. Opreme smo uvozili za 800 tisoč dolarjev ali enkrat več kot v predhodnem letu. Tu je zajet že del opreme iz mednarodnega (IFC) kredita. Nekaj uvoza pa je bilo tudi s klirinškega področja, in sicer za približno 408.000 C1 $. 6. Osebni dohodki Po posameznih TO so v letu dročje ima skoraj Tkanina. v celoti TO ne neto osebne dohodke na zaposlenega: TOZD O neto OD 1984 G neto OD 1985 indek Tkanina 22.690 40.281 178 Pred. Metlika 21.703 40.974 189 Konf. Novo mesto 23.090 36.639 159 Konf. Vinica 21.606 36.333 168 Konf. Trebinje 23.422 44.160 189 Trgovina 25.002 45.319 181 DSSS 28.975 49.854 .172 DO NOVOTEKS 23.478 41.740 178 Iz tabele je razvidno, da je povprečni osebni dohodek v DO znašal 41.740 din in je za 78% višji kot v letu 1984. Primerjava s tekstilno industrijo v SRS pa nam pove, da so naši OD nižji za približno 20%. 7. Stroški Pomembna postavka pri poslovanju vsake DO so tudi stroški. Za leto 1985 smo jih planirali v višini 320 milijard starih din izvršitev za leto 1985 je 502 milijarde starih din ali stroški so prekoračeni za 57%. Velike postavke v stroških so energija (68 st. milj), obresti za obratna sredstva (107 milijard starih din). Samo obresti in negativne tečajne razlike znašajo več kot tretjino vseh stroškov. 8. Rezultati po zaključnem računu: celotni prihodek 7.249.264.414 12.901.740.877 178 porabljena sredstva 4.782.955.740 9.666.295.266 202 dohodek 2.466.308.673 3.235.445.638 131 čisti dohodek 1.504.522.526 2.342.133.624 156 Razdelitev čistega dohodka: — za osebne dohodke 992.966.246 1.903.072.031 192 — za skupno porabo 164.510.224 197.667.998 120 — za poslovni sklad 255.346.213 149.675.757 59 — za rezervni sklad 91.729.845 91.717.838 100 Pod letom 1985 smo potegnili črto. Rezultati so znani in. nanje ne moremo več vplivati. Zato je v tem trenutku bolj pomembno, kako bomo delali naprej, t. j. v letu 1986, in kakšne rezultate bomo dosegali. Ker vemo, da pogoji gospodarjenja ne bodo lažji, lahko pridemo do boljših rezultatov dela samo z doslednim izpolnjevanjem vseh planskih obveznosti (proizvodnje, prodaje, zmanjševanje stroškov) in z boljšim delom vseh zaposlenih v DO Novoteks. DNE, 13. 3. 1986 SMO NA VOLITVAH IZVOLILI NASLEDNJE DELEGATE V SKUPNE DELEGACIJE Skupna delegacija za kulturo 1. Dular Majda DSSS 2. Podlogar Marjan 3. Barbič Božo 4. Kastelic Milena 5. Špringer Ana 6. Kolenc Milan 7. Mohor Mirko 8. Žalec Monika Skupna delegacija za otroško varstvo 1. Mavsar Milena DSSS 2. Kos Jana 3. Drganc Nada 4. Princ Mojca 5. Žagar Joža, 6. Klobučar Jože 7. Božič Marija 8. Juršič Mojca Skupna delegacija za zaposlovanje 1. Božič Slava 2. Aš Marija 3. Dvornik Marinka 4. Tratnik Franc Doseženi finančni rezultati nikakor niso idealni in so precej slabši kot v letu 1984. V poslovni sklad smo razporedili skoraj polovico manj čistega dohodka kot leto poprej in tudi rezervni sklad, ki je zakonsko določen (4% od dohodka), ni v celoti napolnjen. Dobre rezultate in sredstva v poslovnem skladu imata le dve TO, in sicer Konfekcija Trebinje in TO Trgovina. 5. Župevc Zvone 6. Murgelj Franc 7. Grivec Ludvik 8. Kastelic Jelka Skupna delegacija za soc. skrbstvo L- Erpe Vanda 2. Peterlin Jožica 3. Klemenčič Magda 4. Klemenčič Marjeta 5. Stipič Gusta 6. Dobrinič Josip 7. Miklič Ivanka 8. Piletič Majda Skupna delegacija za inv. in pokoj, zavarovanje 1. Bojane Anton 2. Plantan Samo 3. Avsec Viktor 4. Jakše Ivan 5. Turk Tilka 6. Černelič Tončka 7. Vrščaj Jože 8. Barbič Tončka Skupna delegacija za raziskovanje 1. Bavčar Mirjana 2. Kramar Božena 3. Jakše Milan 4. Luzar Bojan 5. Kos Mirt 6. Mitag Jože 7. Pužina Zdenka 8. Pavlič Elica Skupna delegacija za izobraževanje L Frankovič Brane 2. Kovačič Nevenka 3. Kastelic Franc 4. Zupančič marko 5. Primc Anton 6. Radež Martin 7. Rozman Jože 8. Šenica Tatjana Skupna delegacija za zdravstvo L Mišjak Nada 2. Hafner Anica 3. Bukovec Peter 4. Božič Štefka 5. Starič Malči 6. Zoran 'Cvetka 7. Glinšek Jožica 8. Peroci Mojca Skupna delegacija za telesno kulturo 1. Filip Tine 2. Auersperger Jože 3. Brezovar Franc 4. Radovanovič Milan 5. Eršte Franc 6. Bartolj Anica 7. Lužar Slavko 8. Pirc Marjan Skupna delegacija za stan. skupnost L Belavič Matija 2. Brodar Roman 3. Potočar Janez 4. Glinšek Milan 5. Šinkovec Janez 6. Bohte Štefka 7. Drganc Branko 8. Pečnik Marjana V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SO BiLI IZVOLJENI NASLEDNJI DELEGATI IN SICER: DSSS L Kovačevič Slavko 2. Mohorič Jože 3. Možina Tomaž 4. Kramar-Žnidar Milena 5. Vesel Majda 6. Petrič Andrej 7. filej Ratimir TOZD Tkanina L Florjančič Bojan 2. Jakše Milan 3. Kroni Redžep 4. Makše Stane 5. Novak Drago 6. Pate Ivan 7. Vezmar Gojko TOZD Konfekcija I, Novo mesto L Milan Močnik 2. sonja Mitag 3. Milan Dragman 4. Jože Mišmaš 5. Marija Miklič 6. Greta Fink 7. Vinko Kocjan TOZD Trgovina L Bec Brane 2. Florjančič Karel 3. Jeglič Ivanka 4. Murgelj Ivan 5. Pečnik Marjana 6. Tramte Zdenka 7. Žura Marija f 1 1 1 VOLITVE 86 ‘m 1 I 1 Zaključili smo večmesečne aktivnosti evidentiranja in kandidira- j:;:;: j:*i nja za delegacije samoupravnih interesnih skupnosti. V skladu z -i::;: ;Si zakonom o volitvah smo tudi v naši DO volili skupne delegacije na •:$: n'v°ju Novoteksa, tako da delegacije za posamezne SIS štejejo po 8 :£■: članov. Zaradi vpliva na delo delegacij in boljše, kvalitetnejše odi- •:$: Ši:i očanje so zastopani v delegaciji delegati iz vseh TOZD-ov in DSSS. M Volilci so s 85,1% udeležbo na volitvah izrazili zaupanje in željo za vi:! boljše in odgovornejše delo delegacij v izražanju interesov in volje Novoteksovih delavcev v skupščinah SIS. ;S: V skladu s statutom ZSJ je svet Zveze sindikatov Jugoslavije konec januarja sprejel sklep o datumu in kraju 10. kongresa ZSJ ter tudi predlog dnevnega reda. Kongres bo v Beogradu od 29. do 31. maja, v javni razpravi v osnovnih organizacijah in organih Zveze sindikatov pa bodo poročilo o aktivnosti ZSJ med dvema kongresoma, resolucija ter spremembe in dopolnitve statuta ZSJ. Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je sprejel tudi sklep o številu članov bodoče sestave tega organa, njegovega predsedstva in nadzornega odbora. Po tem sklepu se zmanjša število članov sveta na 121, izvolili pa jih bodo delegati kongresa. Pravzaprav sestavljajo ga bo 16 članov iz Zveze sindikatov vsake republike in po 11 članov Zveze sindikatov obeh pokrajin. Člani sveta ZSJ bodo tudi: dva člana iz Zveze upokojencev Jugoslavije in en član iz Zveze invalidov dela Jugoslavije. Po sklepu sveta ZSJ je treba zagotoviti, da bo bodoča sestava tega organa odražala strukturo članstva ZSJ. To pomeni, da mora biti v njem najmanj 51 odstotkov delavcev iz neposredne materialne proizvodnje, najmanj 25 odstotkov žensk in odgovo-rjajoče število mladih delavcev. Poleg tega bodo v strukturi sveta ZSJ zastopani tudi delegati posameznih panog in dejavnosti združenega dela glede na število članov Zveze sindikatov in odgovarjajoče število delegatov posameznih narodov in narodnosti v sorazmerju s številom članov Zveze sindikatov. Konfekcija Prnjavor je bila 1. januarja 1986 še formalno vključena kot temeljna organizacija združenega dela v našo delovno organizacijo. S tem je bilo zaključeno dogovarjanje in oblikovanje pogojev za združitev obeh delovnih organizacij. Začelo seje obdobje, ko smo v Novoteksu prevzeli odgovornost za ustvarjanje dohodka tudi v tem kolektivu. Osnove združitve so: 1. Pionir Prnjavor združuje svoja sredstva in zaposleni svoje delo na dohodkovnih odnosih, torej je v bistvu združen v DO Novoteks na enaki osnovi kot Konfekcija Novo mesto ali Konfekcija Vinica. Dogovorjeno je le predhodno obdobje za spremlja- V sklepu se priporoča, naj bodo v svet ZSJ izbrani člani Zveze sindikatov, ki imajo izkušnje v sindikalnem delu in s svojo aktivnostjo uresničujejo družbeno vlogo in naloge Zveze sindikatov Jugoslavije v združenem delu in političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. To morajo biti ljudje, ki so se potrudili na delu v svojem delovnem okolju kot borci za razvoj socialističnega samoupravljanja, uresničevanje ustavne vloge delavskega razreda in združenega dela za dosledno uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Takšni ljudje so si pridobili ugled in zaupanje v svojem okolju z izvrševanjem delovnih in samoupravnih obvez in so odločni v boju proti etatističnim, skupinskolastninskim in drugim negativnim pojavom kot tudi proti različnim oblikam ogrožanja družbene lastnine. Vsekakor so morali v praksi dokazati pripravljenost za dosledno uresničevanje sklepov, stališč in zaključkov organov Zveze sindikatov Jugoslavije in se dokazati v boju proti nacionalizmu, rušenju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti, v boju za obrambo pridobitev revolucije in proti vsem negativnim pojavom itd. Člani sveta ZSJ bodo izmed sebe izbrali predsedstvo z 22 člani. Sestavljali ga bodo trije člani iz Zveze sindikatov vsake republike, od katerih je po en član — delavec iz neposredne proizvodnje, in dva člana iz Zveze sindikatov vsake pokrajine. V predsedstvu sveta ZSJ morajo biti najmanj štiri ženske. Zbral in prevedel: ZVONE PRESKAR nje rezultatov po vsakem obračunskem obdobju (kvartalu). 2. Pionir zadrži v skupnih službah določene finančno-računo-vodske službe, tehnično službo in kadrovsko službo, komercialna služba, razvoj in kontrola so v sklopu DO Novoteks. Obseg zaposlenih je izključno stvar politike na ravni delovne organizacije in tozda. Za letos je dogovorjeno število zaposlenih 275. 3. Proizvodni program v TOZD Pionir se oblikuje po interesih delovne organizacije Novoteks. Že na samem začetku dela po združitvi v TOZD Prnjavor skoraj polovica kapacitet dela za izvoz. 4. Pionir je priskrbel potrebna obratna sredstva za poslovanje s kreditom sklada za financiranje manj razvitih. Ta sredstva v celoti še niso odobrena (namesto 18 milijard, 15,4 milijarde S din). 5. Vse obveznosti za ustvarjanje dohodka od 1. januarja 86. dalje ter za vračanje najetih kreditov prevzame Novoteks. Obveznosti za rezultat, ustvarjen v poslovanju do E januarja 86. pa Novoteks ne prevzame. Kot tehnično pomoč Pionirju je Novoteks že septembra lani osnoval ekipo strokovnjakov, ki so polovico delovnega časa prebili v Prnjavorju in postavili osnove organizacije in načina dela. Ekipo je vodi! Mijo Kurpes. Delo so zaključili v letošnjem januarju. Ker je bila pomoč še vedno potrebna, je 1. februarja letos začela kot tehnični vodja v Pionirju delati Štefan Dakovič iz Trebinja. V Pionirju je samo za 6 mesecev. Do V letošnjem letu bo treba v konfekciji Novoteks sešiti izven naših obratov približno 700.000 kosov različnih proizvodov. Ker je konfekcija Pionir Prnjavor priklč2ennnnnaši delovni organizaciji, je namesto proizvodnje za izvoz potrebno najti nove kapacitete. Največji partner je letos Mladost iz Mrkonjič Grada. Mesečno sešijejo za Novoteks do 20.000 kosov. Zraven športnih in klasičnih hlač šivajo tudi do 2000 jaken, vendar pri jaknah kvaliteto težje dosegajo. Proizvodnja v Sari Orašje teče že nekaj let. Za Novotekčšiajo klasične hlače, in sicer 10 do 12.000 kosov mesečno. Blik Skende Vakut je sorazmerno mlado podjetje, vendar v konfekcioniranju zelo kvalitetno in disciplinirano. Skoraj 70 kapacitet izranbljajo za šivanje izdelkov za naše podjetje, to je približno 15.000 kosov mesečno. Med stalne partnerje štejemo še Uzor Aržano, ki sicer dela samo 4.000 kosov mesečno. Med stalne partnerje štejemo še Uzor Aržano, ki sicer dela samo 4.000 kosov mesečno, vendar stalno in dolgoročno sodeluje z Novoteksom. Cela vrsta podjetij je, ki jih za delo z nami angažiramo občasno. Trenutno so to Uzor Podravska Slatina, Lovčenčanka Lončenac, Crvena Zvezda Somka, Odječa Pula, Tekop Pula, 7 juli Koršumli-ja in še drugi. Ceno za posamezne artikle se določa izključno na osnovi normiranih minut v naši tehnološki službi. Cena minute se v zadnjem času menja in spreminja z vsako kolekcijo. Trenutno je 18,80 din, torej ostane konfekcioniranje hlač približno 800,00 din. PIONIR PRNJAVOR njegovega prihoda v Prnjavor so v tovarni delali približno 12 do do 15.000 kosov mesečno, odnosno dosegli (po oceni) 60 do 70% norme. Že v februarju je proizvodnja znašala 19.000 kosov, norma pa je dosežena s 100%. Program dela obsega delo za firmo Fischer (5.000 kosov mesečno), firmo Ducon (približno 5.000 kosov mesečno), proizvodnja jogging artiklov za naše tržišče in proizvodnjo jaken. V kratkem bo formirana še skupina za šivanje delovnih oblek za izvoz. Pionir Prnjavor vodi direktor Novak Božič, ki je domačin in po izobrazbi diplomiran ekonomist. Tovarna je trenutno eden najlepših in najmoderneje opremljenih konfekcijskih obratov v naši državi. TONE ŠTRUCELJ Novo v kooperaciji je tudi sodelovanje s privatniki. S privatniki delamo na popolnoma enakih osnovah in istih kriterijih za kvaliteto in za enako ceno kot v družbenem sektorju. Predvsem pa širimo to sodelovanje zaradi konfekcioniranja manjših nalogov, ki jih vedno težje plasiramo. To so nalogi iz raznih zalog ali ostankov tkanin ter nalogi, ki bi zaradi nizke prodaje bili drugače stornirani. Zanimanje za to delo je precejšnje, stalno se javljajo novi kandidati. Smatramo, da bo to sodelovanje tudi v bodoče zanimivo in da ga bomo razvili v večjem obsegu. Zanimiveje sodelovanje s privatniki, ki imajo po nekaj zaposlenih in prevzemajo v konfekcioniranju redne in obsežnejše naloge. Zaradi dragega financiranja proizvodnje, saj so bančne obresti 70%, je zelo težko ocenjevati rentabilnost proizvodnje v kooperaciji. V kratkem bo izdelana v našem plansko-analitskem oddelku detaljnejša analiza rentabilnosti kooperacije in na osnovi te analize bo ocena bolj osnovana. Trenutno je najvelodostojneše merilo ocene primerjava s ceno, ki jo dosežemo pri proizvodnji v Ionu. Tu dosegamo v naši proizvodnji 16 do 17 fenigov za minuto, kar znaša približno 24,00 do 25,00 din za minuto. Nova cena pri domači kooperaciji bo od aprila dalje približno toliko, takrat pa bo dinarsko dosežena cena v Ionu za Nemčijo že višja in naša ocena je, da je kooperacija le zanimiva. Največji problem v proizvodnji v kooperaciji so roki. Kvaliteto proizvodnje kontroliramo s 3 kontrolorji, ki so redno na terenu, željene roke pa je veliko težje realizirati. V naš pravilnik bo treba vgraditi predvsem mehanizme nagrajevanja za doseganje rokov. ANA CEJ Volitve 86 — malo drugače Ko človek prebira sezname evidentiranih možnih kandidatov, ki zvečine nikoli ne bodo postali pravi k.andidati, se počuti obenem vedro in otožno. Vedro, ker je za vse tako lepo poskrbljeno, otožno, ker sam ne more nič več prispevati k stvari. Vse so že poprej opravili drugi. Naš osnovni problem med volilnimi kampanjami je v tem, da imamo opraviti z nečim, čemur bi lahko rekli monopol na svobodne volitve. Volitve so svobodne, a nekdo ima monopol nanje. Težko bi bilo reči natanko, kdo — partija, oblast, elita, kadrovska komisija, vrhovi družbenopolitičnih organizacij. Zagotovo ne volilec. Volilec ima monopol nad svojim glasom. Lahko ga odda ali pa ne — a še na to alternativo običajno pozabi. Slovar slovenskega knjižnega jezika do gesla volitve še ni izšel. Pod »izvoliti« pa pravi »izbrati z volitvami«. Volitve so torej po definiciji izbiranje med več kandidati. Vendar stvar le ni tako preprosta. Več kandidatov smo tudi na naših volitvah že imeli in jih imamo tudi zdaj, le da so nekateri bolj kandidati od drugih. Potrebovali pa bi predvsem več idej, več predlogov, več programov. To ne pomeni, da bi morali imeti več strank. Toda znotraj iste stranke smo v različnih obdobjih že imeli različne programe konkretne politike, potrebovali pa bomo različne programe hkrati, v istem obdobju, za rešitev istih problemov. Ugovarjajo, da bi potem prišli preveč do veljave osebni pogledi, osebne lastnosti kandidata. Toda, ali mar ne gre ravno za to? Očitno ne gre za to, da bi vsi igrali isto melodijo eni na klarinet drugi na kontrabas in tretji na veliki boben. Slovenci imamo nadvse radi polifonijo, toda zunaj okvirov gostilniške politike se ponujamo z monotonijo, ki se od sile ponavljanja spreminja v kakofonijo — neubranost. In vendar se zdi, da imajo najpomembnejši kandidati v državi — vštevši tistega, ki se poteguje za vodstvo jugoslovanske vlade — vendarle enoten, čeravno nekoliko nenavaden program, ki bi ga bilo z merico ironije mogoče strniti nakoliko takole: »Volilci! Zagotavljamo vam, da bo v prihodnje še slabše! Glasujte za nas!« Zdi se, da prizadeti ocenjujejo črne napovedi kot politično odkritosrčnost in iskrenost, ki bi jo bilo treba ocenjevati kot vrlino, medtem ko se druga struja bolj zanaša na poziv: »Delajte, da nam bo bolje!« Stavil pa bi, da bi hoteli volilci od kandidatov predvsem zvedeti, s kakšnimi konkretnimi ukrepi nameravajo popeljati državo iz krize, v katero smo zabredli. Ravno tega pa ni mogoče izvedeti. Mnogi volilci sklepajo, da bi bilo treba po neki kmečki logiki zamenjati ljudi na vrhu, ki so usmerjali našo politiko tudi takrat, ko smo se neusmiljeno zadolževati. Pa ne zato, ker bi imeli kaj proti komurkoli osebno, ampak zato, ker izkušnje učijo, da ekipe, ki s svojo politiko izzovejo krizo, niso najbolj primerne za to, da bi potegnile voz iz blata. Gre torej za zamenjavo garniture in spremembo politike. Toda naš volilni sistem je piramiden. Spodaj se na volitvah še nekaj izbira, a bolj ko gremo proti vrhu, bolj so volitve podobne potrjevanju in nazadnje »žegnanju« kandidatov. Z drugimi besedami, če je še mogoče vplivati na to, kdo bo odločal v krajevni skupnosti, pa je skoraj ali popolnoma nemogoče vplivati na to, kdo bo odločal v občini ali republiki. Hkrati s spiski možnih kandidatov za posamezne vodilne funkcije časopisje objavlja na prvih straneh tudi fotografije tistih, ki bodo vodili posamezne strukture ali organizacije. Mar kdo dvomi, da bo France Popit predsednik predsedstva, Milan Kučan predsednik slovenske partije, Dušan Šinigoj predsednik izvršnega sveta skupščine SRS itd.? Vzemimo npr. izbiro novega predsednika jugoslovanske vlade Branka Mikuliča. Primer sicer ni najboljši, ker predsednikov navadno tudi drugod ne volijo neposredno, je pa značilen za našo volilno kampanjo, ker je bil predstavljen kot široka demokratična izbira, v kateri pa ni bilo niti enega protikandidata. Razprave v republiških vrhovih o kandidatu so že poimenovane s široko demokratsko akcijo, delovni ljudje in občani so v tem poročanju dobili vsaj kos naloge pri izbiri kandidata, ki bo »na temeljitem preverjanju javnosti«. Takšno obliko obveščanja javnosti je dodobra absolviral tudi urednik Dela Branko Podobnik, ki med drugim piše: Tega, da bi o kandidatu za predsednika ZIS tako široko razpravljali v republikah in pokrajinah, nismo ravno navajeni. Nedvomno pomeni uvajanje take prakse korak naprej v podružbljanje in demokratizacijo kadrovske politike. »V nadaljevanju piše: »Nedvomno imajo ljudje vso pravico, da se temeljito seznanijo z dosedanjim delom kandidata za predsednika vlade in tudi z njegovo osebnostjo.« Pa še to: »Prihodnjemu predsedniku ZIS tako mandatorstva ne bodo izročili kaki ozki okrogi, pač pa mu ga bodo dale množice.« (Podčrtal Z. P., enako zgoraj, vsi citati so iz članka Branka Podobnika Mandat na rešetu, objavljenem v Delu, 8. jan. 1985). Vzemimo to zadnjo trditev dobesedno: Če naj bi kandidatu za predsednika ZIS res podelile mandat široke ljudske množice, potem bi to pomenilo, da bi o njem morali razpravljati v vseh osnovnih celicah samoupravljanja, t. j. v krajevnih skupnostih. Že preprosta računica pokaže, da bi bilo to herojsko početje. Vseh krajevnih skupnostih je v Jugoslaviji 13570. Ob tem predpostavimo, da se v vseh strinjajo s kandidatom, ki ga je predlagalo predsedstvo SFRJ. Na volilnih shodih volilci torej ne bi izražali nič ddrugega kot navdušenje. Hkrati pa predpostavimo še. da vsi ne marajo dolgih sestankov, skratka, predvolilni zbori v krajevnih skupnostih naj ne bi bili daljši od ene ure. To znese vsega skupaj 13570 ur. Vzemimo, da bi s teh sej delegati takoj tekli v občinske skupščine, kjer bi poročali o silnem navdušenju med volilci, občinski delegati bi na to odpeketali v republiške skupščine, od tam pa bi zvezni delegati odbrzeli v zvezno skupščino, kjer bi vsi zasopli poročali, da množice resnično podeljujejo mandat kandidatu, ki ga je predlagalo predsedstvo SFRJ. To bi, glede na količino republiških, občinskih in zveznih skupščin, ki jih premoremo v Jugoslaviji, naneslo nadaljnjih 5330 ur razpravljanja, kar pomeni, da bi celotna količina časa, porabljena za razpravo o bodočem predsedniku ZIS, znašala nekaj manj kot 20.000 ur, torej slabi dve leti. Koordinirati tako zastavljen volilni postopek bi bilo izredno zapleteno, popolnoma nemogoče pa bi postalo v trenutku, ko bi razprava zares postala široka in demokratična, t. j., ko bi množice začele izražati nezaupanje v kandidata, ki ga je predlagalo predsedstvo, in bi začeli postavljati svoje kandidate. Z drugimi besedami, 13570 krajevnih skupnosti bi se prek zvezne, republiških in občinskih skupščin moralo us-skladiti o kandidatu in njegovem programu, nato bi med 13570 možnosti morali izbrati eno samo, pri čemer bi morali 13569 krajevnih skupnosti šele prepričati, daje izbrana možnost res prava. Če bi hoteli izračunati celotno količino časa, potrebno za uskladitev, bi potrebovali vsaj računalnik, lahko pa domnevamo na podlagi izkušenj v skupščini SFRJ, kjer razpravlja nekaj deset delegatov, ne pa 2000 krajevnih skupnosti, da bi za to potrebovali vsaj sto let. Drugače povedano, v samoupravnem socializmu je nemogoče, da bi široke ljudske množice podelile mandat kandidatu. Vsaj neposredno, lahko pa to storijo posredno, prek svojih zastopnikov v občinskih, republiških in zveznih skupščinah. S tega stališča so volitve v samoupravnem socializmu široke in demokratične toliko, kolikor množice pristajajo in da-jajo legitimnost sistemu, v katerem volimo tiste, ki bodo volili tiste, ki so bili izvoljeni v prešnjem mandatu. Če si privoščim malce cinizma, bi lahkoTekel, da so množice dovolj osveščene, da vedo, da same sebi ne morejo zaupati, zato so odločanje o pomembnih državnih zadevah prepustili eliti, ki je odgovorna edino in zgolj sama sebi. ZVONE PRESKAR Moda je sila muhasta stvar. Enkrat prisega na skrajni mini in ozke linije, drugič so v njeni milosti dolga krila in široki kroji. Potem pa zopet vse pomeša in moderno je vse. Kaj je vzrok, da si vodilni svetovni kreatorji izmišljajo zdaj to, zdaj ono? Zgolj njihova nemirna ustvarjalna duša ali tudi dogajanja v družbenopolitičnem in kulturnem svetu? Verjetno narekuje osnovne modne linije mešanica vsega tega. Lani in predlani so bile po vsem svetu številne razstave na temo secesija (umetnostnozgodovinski slog ob začetku stoletja). Posledice tega smo začutili že v linijah in materialih minulega modnega poletja, v oblikah letošnje pomladi in poletja pa so še bolj izrazite. Poudarjanje ženskih oblik, ozki pasovi, poudarjanje ramen in bokov, blesteča blaga v novi pomladni modi, vse to se nedvomno zgleduje pri osnovnih linijah in materialih oblačil iz začetka tega stoletja, ko so ženske še nosile steznik. Ko pašo ga odvrgle, se je oblika sprostila, postala je svobodnejša in odprle so se nove možnosti za pravo umetniško izživljanje na področju oblikovanja oblačil pa tudi vzorcev. Višek v tem je takrat dosegel E rte, ki se je v svojem oblikovanju strogo držal osnovnih načel secesijskega sloga — vračanje k naravnim, organskim oblikam in ustvarjanje ornamenta, ki je hkrati konstrukcijski in okrasni element. To se delno izraža tudi v drugi osnovni liniji prihajajoče mode — cvetličnih vzorcih, dilapnih, svobodnih krojih (čeprav še vedno ženstvenih) in v modnih dodatkih — nakit (navadno umeten), pokrivalih. MARTA STAMBERGAR Umetniški oblikovalec Romain de Tistoff ( Erte je francoska izgovorjava njegovih inicialk R. T.) se je rodil v Rusiji I. 1892. Od 1912 je živel v Parizu, kjer se je tudi začela njegova ustvarjalna pot. Oblikoval je predvsem kostume za balet, gledališke in operne urpozoritve. Oblačil je tudi igralke in umetnice tistega časa. Poleg tega pa je s svojimi idejami sodeloval v številnih takratnih modnih revijah (npr. ameriška modna revija Harper s Bazar). Bil je odličen risar, kar je vedno znova dokazoval v modnih skicah, v izdelavi naslovnih revij, plakatov. MARTA ŠTAMBERGAR IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI V DECEMBRU 1985 IN JANUARJU 1986 Javni opomin: 1. Čivoviču Maliču (1954), delavcu, TOZD Tkanina, ker je malomarno opravljal svoje delo. 2. Ani Šegulja (1954), delavki TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. Obdolženka je TO Tkanini dolžna povrniti pavšalno odškodnino, in sicer za vsak neopravičeni izostanek z dela 5% neto OD v mesecu kršitve. 3. Ruždiji Taraniš (1960), delavcu TOZD Tkanina, ker je malomarno opravljal svoje delo. 4. Janji Kovačič (1965), delavki TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostala z dela. Obdolženka je dolžna TOZD Tkanina povrniti pavšalno odškodnino, in sicer 5% neto OD v mesecu kršitve. 5. Sreti Matiču (1962), delavcu TOZD Tkanina, ker je spal na delovnem mestu, tako da ni bil pozoren na obratovanje stroja, ki je obratoval na prazno, pri čemer je prišlo do materialne škode v višini 60.000 din. Škodo je obdolženec dolžan povrniti. 6. Ivanu Virantu (1965), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. Obdolženec je dolžan TO Tkanini povrniti pravšalno odškonino, in sicer 5% neto OD v mesecu kršitve. 7. Dragu Vaupotiču (1950), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonil delo, s čimer je TO Tkanina povzročil škodo. Dolžan jo je povrniti, in sicer 4% neto OD v mesecu kršitve. 8. Martinu Klobučarju (1969), delavcu TOZD Tkanina, ker je odklonil nadurno delo. 9. Jožetu Rženu(1961),delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. Obdolženec je dolžan TO Tkanina povrniti pavšalno odškodnino, in sicer za vsak neopravičen izostanek z dela 5% neto osebnega dohodka v mesecu kršitve. 10. Janku Gorencu (1946), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. Obdolženec je dolžan TO Tkanina povrniti pavšalno odškodnino in sicer 5% neto OD v mesecu kršitve. 11. Momiru Kneževiču (1957), delavcu TO Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. Obdolženec je dolžan TO Tkanina povrniti pavšalno odškodnino, in sicer 5% neto OD v mesecu kršitve. 12. Jožetu Novaku (1942), delavcu TOZD Konfekcija Novo mesto, ker se je neprimerno obnašal do sodelavke. 13. Stojanu Blagojeviču (1952), delavcu TOZD Konfekcija Novo mesto, ker teden dni ni žigosal evidenčne kartice. 14. Blagoju Kostadinovski (1950), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno in brez dovolilnice zapustil delovno mesto in DO. 15. Branku Novaku (1970), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. Obdolženec je dolžan TO Tkanina povrniti pavšalno odškodnino in sicer za vsak neopravičeni izostanek z dela 5% neto OD v mesecu kršitve. 16. Mihu Gašperju (1929)^ delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela in večkrat neopravičeno in brez dovolilnice zapustil delovno mesto in DO. Obdolženec je dolžan TO Tkanini povrniti pavšalno odškodnino, in sicer za vsak neopravičeni izostanek z dela 5% neto OD ter za predčasno odhajanje z dela 5% neto OD v mesecu kršitve. 17. Stanetu Purebru (1951), delavcu TOZD TKANINA, ker je spal na delovnem mestu. Obdolženec je dolžan TO Tkanina povrniti pavšalno odškodnino, in sicer 2% neto OD v mesecu kršitve. 18. Goričarju Ivanu (1954), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno in brez dovolilnice zapustil delovno mesto in DO. 19. Jožetu Cimermančiču (1945), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno in brez dovolilnice zapustil delovno mesto in DO. Delavec je dolžan TO Tkanina povrniti pavšalno odškodnino, in sicer 0,5% neto OD v mesecu kršitve. 20. Francu Pintarju (1951), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno in brez dovolilnice zapustil delovno mesto in DO. Delavec je dolžan TO Tkanina povrniti pavšalno odškodnino, in sicer 0,5% neto OD v mesecu kršitve. Denarna kazen: 1. Mari Todorovič (1961), delavki TOZD Tkanina, ker je bila povzročitelj nereda in pretepa v oddelku. Kazen je izrečena pogojno za dobo 3 mesecev. Prenehanje delovnega razmerja: 1. Stanetu Anžlovarju (1936), delavcu DSSS, ker je bil vinjen na delovnem mestu. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 6 mesecev. 2. Milanu Bobnarju (1961), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno odklonil delo, predčasno odhajal na malico in spal med delovnim časom v »komadih.« Ukrep je izrečen pogojno za dobo 3 mesecev. Obdolženec je dolžan TO Tkanina povrniti pavšalno odškodnino, in sicer 5% neto OD v mesecu kršitve. 3. Iztoku Hrenu (1966), delavcu TOZD Tkanina, ker je neopravičeno izostal z dela. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 6 mese- cev. Obdolženec je dolžan TO Tkanina povrniti pavšalno odškodnino, in sicer 5% neto OD v mesecu kršitve. 4. Jožetu Mavsarju (1957), delavcu TOZD Tkanina, ker je užival alkohol na delovnem mestu, se Od 1. 12. 1985 do 28. 2. 1986 so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji delavci: V TOZD TKANINA, DE TKALNICA — Starina Danica, Adrovič Ferida, Zagrljača Amira, Rudman Edo, Pekolj Anica, Volaj Tatjana, Kočar Dejan, Lesjak Senja, Dragišič Nenad, Žgajnar Alojz in Drobne Franc; DE PRIPRAVA — Kočan Miftar; DE OPLEMENITILNICA — Ilar Srečko in Kroni Enver; DE PREDILNICA — Bartelj Franci; v TOZD TRGOVINA — Bal-kovec Jože (prodajalna Vinica), Rašič Ankica, Milenovič Slavica (prod. Aleksinac), Gak Ljubica, Gligovič Ljilja (prod. Kula), Petrovič Milijana (Arandjelovac), Mavrič Franci (prod. Julija); v DSSS — prodajni sektor — Car Zdenka, Giodani Branko, Hočevar Franci, Ratajec Roman; tehnično razvojni sektor — Mohar Roza, Derganc Bernardka, Kostrevc Milena, kadrovsko splošni sektor — Preskar Zvonko; AOP — Zajc Otmar. Od L 12. 1985 do 28. 2. 1986 so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: Iz TOZD TKANINA, DE TKALNICA — Finžgar Ana — upokojena, Prakljačič Jelica, Žgajnar Alojz, Kočar Dejan, Rade-Ijak Ljubica — sporazumno, Ju- neprimerno obnašal do sodelavk ter po strojih risal kljukaste križe. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 1 leta. 5. Jerneju Luzarju (1957), delavcu TOZD Tkanina, ker je več dni neopravičeno izostal z dela. 6. Alojzu Lamutu (1959), delavcu DSSS, ker je več dni neopravičeno izostal z dela. ršič Jože, Blažič France, Lunder Drago, Bedek Anton — k vojakom; DE OPLEMENITILNICA — Rukše Marija, Avsec Marija — upokojeni, Zajc Ivan, Klanščak Ljubo — sporazumno, Stipič Kristina — upokojena, Šime Vinko, Cej Nuhija — disciplinsko izključena; IVS — Bevec Milan — potek določenega časa, Rifelj Matjaž — k vojakom; DE PREDILNICA — Prodanovič Zagorka, Lindič Angelca — sporazumno; DE PLETILNICA — Zupančič Vilko — sporazumno; DE PRIPRAVA — Kralj Martin — sporazumno; iz TOZD KONFEKCIJA — Gazvoda Danica, Vidic Andreja, Turk Tanja, Pelc Marinka — sporazumno; iz TOZD TRGOVINA — Božo-vič Radmila, Budinski Ksenija (prod. Kula) — izklj., Ilič Snežana (prod. Bor) — potek določenega časa, Jakše Andreja (prod. Julija) — potek določenega časa; iz DSSS — prodajni sektor — Klobučar Bojan — k vojakom, Vidmar Stanko, Dobrinič Nada, Ilovar Boril, Šenka Andrijanič, Mikec Jože, Mohorič Emilija — sporazumno, Lamut Alojz — disciplinsko izključen; tehnično razvojni sektor — Ce-lič Irena — odpoved, Pečaver Pavel — invalidsko upokojen. 1 KADROVSKE NOVICE s Marija Hodžič, iur. % m % M Ob vprašanju, kaj je moderno, lepo ali pa morda tudi praktično, se lahko večkrat vprašamo ali ima povprečni potrošnik vedno prav? Ali je tisto, kar kupuje, odraz njegovega pogleda in okusa, ali pa je ponudba odraz nenehnih sprememb v svetu mode in poskusov prilagajanja na poglede povprečnega domačega kupca. Vemo pa, da ima vsak svoj zorni kot in da so okusi različni, če se lahko tako izrazimo. Večkrat so vidne kritike, da je naša izbira v trgovinah skopa. Včasih pa je le videti spremembe na boljše, le izbirati je treba znati! Ta izbira pa je večkrat podzavestna, slabost večine kupcev, kajti na njega vplivajo še drugi faktorji, predvsem cena in odnos do modernega, skratka socialni in emotativni osebnostni standard. Preko tega zornega kota se ustvarja pogled, kaj je modno. Če bi, recimo, proizvajalec natanko sledil in poustvarjal tisto, kar je res modno v razvitih zahodnih deželah, se verjetno še zdaleč ne bi to usklajevalo z mentaliteto in okusom našega človeka. Torej, popolna kopija ne ustreza, kajti to je nesprejemljivo za večino, ker vemo, da smo načelno v kulturi odločanja precej nenapredni oziroma trdoglavi. Mlajša generacija v tem izstopa, čeprav je še vedno prisotna zadržanost, ker pač živimo v okolju, kjer modnost nima prave cene in položaja. Razmišljanje mladine še vedno uokvirja misel »Kar je na oko lepo, je tudi moderno, ali pa obratno!« V splošnem smislu se potrošnik ne zaveda, v kakšni meri se izraža njegov okus, ki izvira iz lastnih spoznanj. Ta spoznanja pa izhajajo iz vsega, kar lahko izbira. Torej tu se začarani krog zapre. S tem pa se seveda delno negira trud in delo tistih, ki hočejo dvigovati raven modnosti in odpravljati zastarelost. Druga mrtva točka so tudi trgovci, kajti prek njihovih rok se lahko dviguje ali tone raven te naše ljube mode. Če je informiran in se s tem tudi ukvarja in živi, je potemtakem tudi dober in kvaliteten posrednik ali vmesni člen med proizvajalci in odjemalci. Ker pa trgovska žilica ne da miru, imamo v trgovinah še veliko nezainteresiranih in neizobraženih za dojemanje »tiste prave« mode, ker pač nočejo tvegati svojega dohodka. Postaja pa velika nuja, da se spozna globlji pomen modnih izdelkov, ker tako v končni fazi navsezadnje prikaplja tudi večji dohodek. Torej, vsi členi, od zamisli do potrošnika, so ena sama veriga, ki bi morala tesno sodelovati, se spreminjati in prilagajati po že znanem tujem vzoru ter se predvsem otresti predsodkov s kančkom tradicije, ki je glavno zaviralo k naprednejšemu gledanju na celoto teh morda nepomembnih ali pomembnih stvari v družbi. V počastitev 8. marca, dneva žena, smo v Novoteksu pripravili kratek kulturni program. Za prijetno vzdušje so poskrbeli otroci iz našega vrtca, pevski zbor Dušan Jereb in učenki OŠ Bršljin. Dve skupini cicibanov sta s plesom, glasbo in recitacijami skušali svojim mamicam dokazati, da jih imajo radijih cenijo in spoštujejo, kljub temu da v svoji otroški razigranosti včasih malce ponagajajo. Novoteks je kot pokrovitelj pevskega zbora Dušan Jereb poklonil članom tega zbora blago za nova oblačila, v katerih so nastopali. Hvaležno so se nam oddolžili s širokim programom, ki je vseboval naslednje pesmi: Pozdrav, Na trgu, Spomin na zimski večer in Vasovalec. Vdrugem delu programa so zapeli še pesmi: Slovenec sem. Pisemce, Pleničke je prala in Tam, kjer pisana so polja. Učenka OŠ Bršljin Suzana Potočarje recitirala pesem Brata, njena sošolka Urška Mehle pa je recitirala Ata je glavni. Rešili Razšli smo se z željo in upanjem, da bi del te pozornosti, ki smo jo izkazovali v teh dneh svojim sodelavkam, materam in ženam, prenesli v naš vsakdanjik. D. M. Vreme vpliva na razpoloženje in zdravje ljudi Sonce, čist, jasen dan. Človek uživa v življenju, veseli se dela. V meglenem, sivem dnevu pade tudi barometer razpoloženja. Vremen- ske razmere vplivajo na naše počutje, mišljenje, delo, na čelo naše življenje. Atmosferski vplivi delujejo na zdravje in delovno OBNOVITEV PRODAJALNE V BRŠLJINU Zaradi dotrajanosti opreme in neustreznih skladiščnih prostorov naše prodajalne v Bršljinu smo že nekaj let razmišljali o njeni obnovitvi. Pred pričetkom del smo imeli precej težav z usklajevanjem potreb po dodatnem prostoru z ostalimi uporabniki in z zagotovitvijo potrebnih sredstev. Obnovitev in preureditev smo načrtovali tako, da smo povečali prodajni prostor za okoli 45 m2, na katerem smo uredili nov teens oddelek in pridobili ustrezne skladiščne prostore s pisarno. Vsa dela so stala okoli 16 mil. din. Večji del sredstev smo zagotovili sami, del sredstev pa sta prispevali tozda Tkanina in Konfekcija Novo mesto kot naša največja dobavitelja. Vsa obnovitvena dela smo opravili v sorazmerno kratkem času, in sicer od 20. januarja do26.ueruarja 1986. Resje tudi, da bomo morali nekatera dela, ki se nanašajo na ureditev zunanjosti trgovine, opraviti še v spomladanskem času in zanje zagotoviti še dodatna sredstva v višini 4 mil. din. Kajti šele z dokončanjem teh del bo dobila prodajalni v Bršljinu pravo podobo. Menimo, da je preurejena prodajalna v Bršljinu pomembna pridobitev za Novoteks in širše, saj jo trenutno lahko uvrstimo med najlepše prodajalne v naši občini. Novi prostori in boljši delovni pogoji pa so tudi spodbuda njenemu kolektivu, da bo poslovanje še izboljšal in še naprej ostal med najbolj uspešnimi kolektivi naše TO. pd sposobnost človeka, enako kot dobra ali slaba hrana. Dokazano je, da so v času, ko piha južni topli veter (fen), pogostejše nesreče, zločini, nasilja, komplikacije po operacijah itd. Napadi dušenja pri naduhi (astmi) so pogostejši pri hitri ohladitvi oziroma padcu zračnega pritiska. Spremembe vremena delujejo zlasti na kožo, pljuča, nos, oči in živčni sistem. Odnosi med ljudmi bi bili boljši in pristnejši, če bi poznali vpliv vremenskih pogojev na človeški organizem. Manjše napetosti in nestrpnosti bi povezali s spremembami vremena. Tako bi preprečili, da se iz drobnih nesporazumov razvijejo velike razprtije. Ob spremembi vremena ljudje občutijo stiskanje v predelu srca, postanejo nerazpoloženi. Pojavijo se bolečine v udih. V času toplih pomladnih vetrov se v mnogih tovarnah zmanjša delovni učinek. V lekarnah se poveča prodaja zdravil proti glavobolu. Kaj storiti? Nekateri ljudje ta-, koj reagirajo na spremembo vremena, nekateri dan ali dva. Zato je potrebno poznati svojo odzivnost na spremembe — vremenske pogoje. Tako jih bomo lažje prenašali. Vemo, da bodo težave izginile takoj, ko bo začel barometer rasti. Naše telo skušajmo prilagoditi na razlike v temperaturi. Potrebno je veliko gibanja na zraku. Poleti jejmo lažjo hrano, oblačimo se v lahka, zračna oblačila. Pozimi jejmo močnejšo hrano, tudi topleje se je potrebno obleči. Izogibajmo se težkih fizičnih naporov v času južnih vetrov ali naglega padca zračnega pritiska. Priporočljivo je gibanje, telesna vadba, potrebni so sprehodi, šport, dobra volja, veselje do dela. Ne smemo dopustiti, da nas vreme tiranizira. Vremenskih pogojev ne moremo spremeniti, sebe pa lahko! DR. GAZVODA TATJANA OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE NOVO MESTO Komisija za prireditve ZAHVALA za pomoč in sodelovanje pri veliki otroški maškaradi 1986 ^ V imenu vseh. najmlajših in malo večjih, v imenu njihovih^ \ staršev in zlasti v imenu naše Komisije pri Občinski zvezi pri- < sjateljev mladine, se vam prisrčno zahvaljujemo za pomoč pri \ % izvedbi letošnje velike otroške maškarade. Tudi vi ste s jv-^ 1 ojim prispevkom pomagali razveseliti množico otrok, ki jim \ ! bo ta dan prav gotovo ostal v najlepšem spominu. s ^ Iskrena vam hvala in upamo, da bomo še sodelovali v korist m) veselje naših otrok. f 'Predsednik kom. za prireditve: Janez Pavlin i. \ | h d vjO V r s I s I s I s I \ I s I s I s I s I s I N > S I v I s I s RAZSTAVNI PROGRAM DOLENJSKE GALERIJE ZA LETO 1986 April J S I S I s I s I s I Retrospektivna razstava del Vladimirja Makuca. Predstavljen bo izbor avtorjevih del v različnih likovnih tehnikah: slikarstvo, | kiparstvo in grafika. - Maj Razstava Veljka Tomana. Poleg predstavitve svojih novejših del bo avtor šolski mladini v času trajanja razstave pripravil več didaktičnih prikazov slikarske tehnike. Junij Razstava del Dušana Muca z naslovom »Kriza identifikacije ali samote« (Cirkus III). Otvoritev razstave bo povezana s predstavo giba in zvoka v dramaturško, scensko in kostimsko celovit dogodek, izhajajoč in vezan na likovna dela‘avtorja. Razstava likovnih del vzgojnovarstvenih in šolskih ustanov občin Novo mesto in Trebnje. Julij, avgust Razstava stare dekorativne grafike iz fonda Dolenjskega muzeja. Razstava je prikaz grafičnih ponazoritev (reprodukcij), ki so povzete po delih znanih mojstrov z motivi različnih vsebin in so v zbirko Dolenjskega muzeja zašle brez večje zbiralske načrtnosti. September Razstava slikarskih in kiparskih del Viliema Jakopina. Razstava »Nova arheološka odkritja« (1982 — 1985) na Dolenjskem. \ Oktober Razstava Jožeta Marinča. Avtor se bo predstavil s ciklusom slikovitih in etnografsko zanimivih šeg in navad iz Kostanjevice in Šentjerneja. November Priložnostna razstava Božidarja Jakca ob izidu in predstavitvi njegovega zbornika, ki bi izšel ob prazniku občine Novo mesto. Peter Simič. Razstava grafičnega oblikovanja. Avtor bo predstavil svoje izvirne grafične rešitve. December, januar Retrospektivna razstava del Vladimirja Lamuta. Razstava bo celovit prikaz najpomembnejših del znanega novomeškega rojaka. Ob tej priložnosti bomo predstavili tudi monografijo o tem slikarju. Opomba: Vodstvo Dolenjskega muzeja in galerije si pridržuje pravico do N I N I S I N I N I S I S I <« s I s I s I s S morebitne spremembe predvidenega razstavnega programa. ^ s jmm * s jam * Mmr s jmmmr * Jmmm * s jmmr * PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA, Opekarska 4/a RAZPISUJE deset denarnih nagrad za najboljše poverjenike v letu 1986 v skupni vrednosti 360.000,- dinarjev . in > VABI K SODELOVANJU nove poverjenike — honorarne sodelavce za prodajo in zbiranje naročil za knjige. K sodelovanju vabimo večje število honorarnih — predvsem mlajših in komunikativnih sodelavcev vseh poklicev, ki imajo radi lepe slovenske knjige in jih želijo širiti med bralce. Poleg posameznikov v tovarnah, krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, šolah in drugih ustanovah lahko postanejo poverjeniki Prešernove družbe tudi osnovne organizacije sindikata, krajevne konference SZDL, društva in drugi, ki so pripravljeni zbirati naročila svojih članov. Poverjeniki dobe za stroške svojega dela materialno nadomestilo, sorazmerno z vrednostjo zbranih naročil, najboljši pa prejmejo vsako leto še posebna priznanja in denarne nagrade. Prijave pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Opekarska 4/a, p. p. 9. OBVESTILO 0 NOVIH CENAH ZA LETOVANJE V POČITNI- ŠKOIH KAPACITETAH DO NOVOTEKS L Počitniški dom Selce, počitniške hišice Sabunike, koča na Veliki Planini ter občasno najeti apartmaji (zimske počitnice): nočnina — delavci DO in njihovi šoloobvezni otroci 200,00 din — predšolski otroci 100,00 din — zakonci, zaposleni drugje, starši in ostali nezaposleni družinski člani v skupnem gospodinjstvu 220,00 din — ostali gostje 500,00 din 2. Počitniški dom Piran, bivalni kontejnerji in prikolice: — delavci DO in njihovi šoloobvezni otroci 160,00 din — predšolski otroci 80,00 din — zakonci, zaposleni drugje, starši in ostali nezaposleni družinski člani v skupnem gospodinjstvu 180,00 din — ostali gostje 400,00 din Otroci do dveh let starosti ne plačajo ležišča. Darja Novinec M :: Dopisujte v vaše in naše glasilo! L J ZAHVALA Ob smrti moje žene se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz IVS, sindikatu TOZD Tkanina in aktivu upokojencev za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Peter Štamfelj Smučarski tečaj delovne organizacije Novoteks V mesecu februarju, zadnji teden šolskih počitnic, je komisija za rekreacijo in šport organizirala smučarski tečaj za delavce delovne organizacije in družinske člane. Tečaja se je udeležilo 53 tečajnikov. Kljub slabšemu vremenu je tečaj potekal v prijetnem vzdušju. Vsak dan smo se odpeljali z avtobusne postaje Novo mesto na Gače. Poučevanje če potekalo v štirih vrstah, ki so jih poučevali Cveta Falkner, Draga Mislej, Zdenko Ban in Miha Legan. Tečaj je trajal 6 dni. V petek smo pripravili tekmovanje tečajnikov po vrstah. Prvi trije so prejeli praktične nagrade, vsi udeleženci pa diplome. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Ženske — L vrsta: 1. mesto 2. mesto 3. mesto Ženske — 11. vrsta: 1. mesto 2. mesto 3. mesto Moški: 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto Otroci — deklice: 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 5. mesto 6. mesto Otroci — dečki: 1. mesto 2. mesto 111. vrsta otroci — deklice: 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 5. mesto 6. mesto 7. mesto Otroci — dečki: 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 5. mesto 6. mesto 7. mesto 8. mesto IV. vrsta — ženske: 1. mesto 2. mesto 3. mesto IV. vrsta — dečki: 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 5. mesto 6. mesto 7. mesto IV. vrsta — odrasli: 1. mesto 2. mesto Tečaj smo uspešno zaključili na pustno soboto, temu dnevu primerno smo se tudi našemili. čas Željko Anica 34.1 Kovačič Fanika 34,3 Korče Zdenka 34.9 Šintler Kristina 29,0 Travižan Marija 33,0 Željko Anica 36,2 Kocjančič Ivan 27,3 Mikec Marjan 29,2 Damjanovič Dako 30,0 Avsec Stane 34.0 Mikec Mateja 29.2 Senica Janja 32,0 Štrbenc Malan 34,0 Florjančič Andreja 37,0 Žibert Maja 39,4 Šintler Natalija 42.2 Cerovšek Drago 32,0 Kavšek Aleš 45,3 Avsec Mateja 28,0 Avsec Ksenija 30.0 Auersperger Irena 31,2 Grlica Klavdija 33.0 Kos Jasna 33,3 Repovž Barbara 36,0 Pokljač Saša 36,4 Pavlič Alen 26,9 Auersperger Janez 28,2 Filip Branko 29,6 Urbas Uroš 29,7 Šintler Uroš 30,0 Gutman Klemen 31,2 Urbas Matej 33,0 Hribernik Gregor 36,2 Pitamic Živa 29,0 Slak Zdenka 29,1 Vidmar Mateja 32,0 Smrekar Jože 24,0 Danev Igor 24,1 Seliškar Gregor 26,3 Kocjančič Janez 26,4 Kavšek Uroš 26,5 Štrukelj Robi 26,9 Sančanin Zdravko 31,0 Slak Jože 24,8 Željko Zlatko 25.0 Začetniki so uspešno opravili tečaj. MIHA LEGAN 1» WWk IS irefal m m w m ' 'if' i§t ijggjl m: m FSVOBOM 40-fiOOISHJICE OSMIHAIUA RADKE ORSAKIZACUE | mmmmm M BOBJEL JU JE nimui „ NOVOTEKS ’* NOVO MESTO ZA 0SFJEEK8 PBSLOiKU SURABNJU TRALALA, HOPSASA, PUSTNE SMO ŠEME... Bližal se je pustni čas. Že nekaj dni pred tem smo se pripravljali na pustno rajanje. Učili smo se nove pesmice, se pogovarjali o maškarah. izdelovali okraske. Končno je bi! tu pustni torek. Zjutraj, kosem vstopila v igralnico, je bila med pustnimi šemami še neka napetost, zato sem morala hitro poskrbeti, da so se pustne kraljične, dimnikarji, kuharice, zajčki, čebele, smrkci, pikapolonice, pastirčki, babice itd., spremenile v svoje vloge in kaj kmalu zarajale ob glasbi. Nismo pa izpustili šaljivih igric, obiska pustnih šem v drugih skupinah, rajanja v menzi in v tovarni. Tako. Pustni torek je zdaj za nami. Vas starše še naprej vzpodbujamo, da sodelujete z nami in se zahvaljujemo, ker ste s toliko domišljije in dobre volje poskrbeli za letošnje maškare. IVANKA MARKELJ ZAHVALA Ob smrti najine drage mame se iskreno zahvaljujeva sodelavcem nabavnega sektorja, TOZD Tkanina in ostalim za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. CVETO IN TONE KOSTREVC mesecu v 'O