21. VI. 198* GLASILO DELAVCEV ZDRAVSTVENEGA CENTRA PTUJ —ORMOŽ APRIL 1984 ŠTEVILKA 2. LETO III. HM C Ptui 12. MAJ MEDNARODNI DAN MEDICINSKIH A S E S T E R.-ST K bližnjemu prazniku vsem medi c inskim sestram — še posebej pa članicam društva medicinskih sester Ptuj — Ormož, iskreno čestitamo in želimo, da se v bodoče v čim večjem številu srečujemo na strokovnih srečanjih in pri drugih aktivnosti h. Naj bo vsem medicinskim sestram mednarodni praznik v vzpodbudo za čimboljše in kvalitetnejše delo skozi vse leto! PREDSEDSTVO DRUŠTVA MEDICINSKIH SESTER PTUJ —ORMOŽ 'v' Četrti maj Pomladni dan te vabi v svoje naročje, ki je polno rož, življenja. V očeh začutiš toplo in skelečo vlažnost. Globok molk te prevzame in na trepalnicah zadrhti rosa. Četrti maj je. Nenadoma te prevzame občutek praznine. Že četrtič se prebuja narava brez njega. On počiva. On, ki je v mesecu cvetja zagledal luč sveta, bil neštete bitke v prid človeštva, počiva v tišini med rožami. On, ki je tako ljubil cvetje in ljudi, je po trn javi hodil poti. »Tito« izgovoriš potihoma in obrišeš solzo. Zaveš se, da mu ne bi bilo ljubo, da vzdihuješ, saj je nenehno spodbujal k pogumu, delu. Pa ne samo z besedo. Velik vzor nam je bil in še nam je. Njegova beseda je segla do vsakega srca. Razumel je delovnega človeka. Razumel je vse in vsakogar. Vse ljudi je imel rad. Posebej otroke. Sam je imel težko otroštvo ter je hotel, da bi naši otroci živeli boljše. Veliko hudega je prestal. Tudi vojne. V zadnji je bil vodja. Ko je gledal, kako krvavijo narodi za svobodo, bratstvo in enakost, je krvavelo tudi njegovo srce. Pogled na človeško stisko sredi vojne vihre, mu je povzročal večje bolečine, kot rana, prizadetega z orožjem sovraga. Bolj kot karkoli na svetu je želel miru za trpeče ljudstvo. In tako je naše glavno mesto bilo prizorišče rojevanja politike neuvrščenih. Tudi težka povojna leta niso omajala vere, poguma in moči našemu voditelju, kar so potrdila vsa dejanja miroljubne politike ter nenehni napredek v razvoju samoupravljanja. »Ne da se kar tako izreči vse, kar je bil in kaj je ustvaril«. Zavdihneš, ko modrino nad sabo primerjaš z njegovimi očmi in začutiš bolečino v srcu. »Dvigni glavo!« si rečeš. Naš Tito je bil pogumen. Tudi mi moramo biti. Ne, ni čas za obup. Kljub težki ekonomski situaciji, smo vendar bogati. Svobodni smo. Imamo samoupravljanje, delegatski sistem. Vse je v naših rokah. Vse je odvisno zgolj od nas. Predvsem moramo ohraniti, kar so naši narodi pod Titovim vodstvom izbojevali in s krvjo poplačali. Tudi odpovedati se moramo čemu. Toda ne svobodi in neodvisnosti. Ne samoupravnemu socialističnemu sistemu in politiki neuvrščenih. Ne!. Ostati moramo zvesti Titovi politiki miru, prijateljstva. Zvesti ciljem za katere je pregoreval, v prid vseh delovnih ljudi, v prid vseh narodov in narodnosti Titove Jugoslavije. Ostati mo- ramo na Titovi poti, četudi skromnejši a zato svobodni in svoji. Le tako bomo dejansko počastili spomin na velikega voditelja, borca za mir, prijatelja mladine in otrok, spomin na delavca in tovariša. Ko tako razmišljaš, s pogledom božaš šopek spominčic na svoji delovni mizi in spet se ti orosijo oči. Pustiš solzi, da zdrsne po licu in se lotiš dela, misleč pri tem: »Slava ti tovariš Tito!« E. T. V TEJ ŠTEVILKI ® Poslovanje ob prvem tromesečju ® Ob jubileju nov oddelek ® Letna konferenca zdravniškega društva Q Naši jubilanti ® Adaptacija TOZD Psihiatrije ® Iz dela OZS Ptuj Preberite tudi ostale prispevke Ob jubileju - novi oddelek Ptujska bolnišnica slavi letos 110-let-nico obstoja in v teh dolgih letih je zabeležila vrsto mejnikov, pomembnih za njen nadaljnji razvoj. Zadnjega je zapisala v soboto, 7. aprila ob svetovnem dnevu zdravja, ko je predala namenu nov sodoben dializni oddelek z osmimi dializnimi mesti. »...Vsaka naša nova pridobitev za zdravje in srečo človeka nas obdaja z zadovoljstvom in ponosom. Povrniti človeku zdravje, vrniti ga na delovno mesto, ustvariti človeku ob bolezenske stanju kolikor mogoče znosno življenje, to je tisto, kar nas ob Potrču obvezuje. Mislim, da lahko skupno' ugotovimo, da je pot razvoja ptujske bolnišnice — pot velikih naporov, prizadevanj, pa tudi odrekanj kolektiva, da bi se ustanova kar najbolj približala dosežkom sodobnega zdravljenja. Ob tem velja poudariti, da vseh uspehov ne bi bilo, če bi ne bilo pomoči širše družbene skupnosti. Mejniki v razvoju ptujske bolnišnice so zabeleženi v naslednjih letih: 1947, 1948, 1952, 1954, 1956, 1959, 1968, 1969, 1974, 1976, 1981 in 1982,« je v uvodu slovesnosti povedal dr. Lojze Arko, vodja TOZD bolnišnice dr. Jožeta Potrča, ki pa jo je pričel komorni moški pevski zbor pod vodstvom Franca Lačna. Borut Miklavčič, predsednik republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo je v slavnostnem govoru med ostalim povedal: »Zdravljenje s hemodializo se je v Sloveniji pričelo že leta 1970, ko smo odprli center v Ljubljani. Danes imamo v Sloveniji že 10 centrov za dializo, v katerih zdravimo nekaj več kot 400 bolnikov. Zaradi naraščajočega števila bolnikov z ledvično odpovedjo, potrebujemo mrežo dializnih oddelkov. Materialni razvoj naše družbe nam je to omogočil. Prepričan sem, da bo ptujski dializni oddelek prinesel mnogo svežine in tudi napredek ne samo v nerfologiji v ptujski bolnišnici, ne samo v internem oddelku, ampak tudi drugim medicinskim strokam. S tem mislim, da bodo morali nerfologi ob dodatnem usposabljanju prinesti in širiti v bolnišnici znanje o preprečevanju akutne odpovedi ledvic, v medicinskih posegih in uporabi zdravil pri bolnikih z zmanjšano funkcijo ledvic, operacijskih posegih in podobno. Zdravniki, ki bodo delali v dializnem oddelku, bodo morali svojo dejavnost razumeti široko, delati tudi preventivno tako v okviru bolnišnice, kot tudi ambulantno. Vsaj pri 25 odstotkih bolnikov, ki so danes v programu hemo-dialize, bi bilo mogoče preprečiti razvoj končne odpovedi ledvic ali pa za dalj časa odložiti. To pa ogromno pomeni za vsakega posameznika in veliko za našo družbo tako z vidika delovne sposobnosti, kot tudi stroškov, ki jih tako zdravljenje zahteva. Zdravljenje s hemodializo ni edina metoda zdravljenja za bolnike, ki jim odpovedo ledvice. V Sloveniji je za zdaj razvito samo presajanje živega dajalca. Naloga vseh nas je, da v kar najkrajšem času razvijemo v Sloveniji tudi transplantacijo kadavrskih ledvic, kot redno metodo zdravljenja tistih bolnikov, ki so za sedaj vezani na hemodializo. Pričakujem, da bi ob ustrezni zavzetosti vseh odgovornih zdravstvenih in drugih delavcev, lahko z vzpostavitvijo programa kadavrske transplantacije v treh letih dosegli to, da ne bi več naraščalo število bolnikov v dializnih oddelkih v Sloveniji. Borut Miklavčič: V Sloveniji je danes prek 400 bolnikov Prav v tem času v komiteju in v IS Slovenije pripravljamo predlog zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdravstvene namene. Prepričan sem, da bo delo v dializnem oddelku ptujske bolnišnice potekalo na visoki strokovni ravni, v zadovoljstvo bolnikov, osebja, ki bo v njem delalo, celotne bolnišnice in vseh nas. V kratkem boste vzpostavili tudi ustrezno aparaturo za pripravo vode za hemodializo.« Novi prostori hemodialize so sodobno urejeni, v njih pa je osem dializnih mest. Dva dializna aparata je ptujski bolnišnici podaril Ivan Kramberger, dobri človek iz Duisburga, sicer doma iz Negove v občini Radgona. Na sobotni slovesnosti so mu predstavniki bolnišnice izročili sliko s panoramsko podobo Ptuja, kar je le skromna oddolži-tev za to človekoljubno in humano de- O razvoju ptujske bolnišnice je govoril dr. Lojze Primarij dr. Jože Neudauer: Sedaj imamo 21 bolnikov, prvo dializo smo uspešno izvedli leta 1979 . . . / Ivan Kramberger: Ponosen sem na ptujsko bolnišnico, iskrena hvala za prvo darilo, ki sem ga doslej Iz dela samoupravnih organov V ponedeljek, 23. 4. 1984 se je delavski svet Zdravstvenega centra Ptuj—Ormož sestal na svoji 6. redni seji in obravnaval dokaj zahtevni dnevni red. Osrednja točka je bila obravnava sprememb in dopolnitev srednjeročnih planskih dokumentov Zdravstvenega centra Ptuj—Ormož, ki jih je v predlogu pripravil poslovni odbor. Kljub predhodnemu večmesečnemu usklajevanju plana investicij za to srednjeročno obdobje — po vsebini, prioriteti investicijskih vlaganj in virih financiranja — je delavski svet TOZD Bolnica Ptuj na dan te seje zavzel stališče, ki po vsebini odstopa od predloženega predloga. To je narekovalo, da je delavski svet odložil odločanje in predlagal ponovitev usklajevanja plana investicij v Zdravstvenem centru. Iz istih razlogov bo morala Občinska zdravstvena skupnost Ptuj, katere koordinacijski organi so se strinjali s predlaganim planom investicij, umakniti odločanje po tem vprašanju z zasedadnja skupščine, dne 24. 4. 1984. Delavski sveti ostalih TOZD-ov so brez bistvenih pripomb sprejeli oziroma dali soglasje k spremembam in dopolnitvam srednjeročnih planskih dokumentov ZC po predlogu poslovnega odbora, razen TOZD Psihiatrični oddelek Ormož se ne strinja z viri financiranja investicij v tem letu, ki zajemajo združevanje celotne amortizacije zgradb, z utemeljitvijo, da ima TOZD še odprto investicijo in nima zagotovljenih sredstev za najnujnejšo opremo. Želijo tudi specifikacijo obsega del investicij, ker ocenjujejo, da so posamezne investicije previsoko ovrednotene. Pripombo so dali tudi na gradivo, v tem, da je, kar zadeva finančne obveznosti posameznih TOZD, premalo razdelano in kot tako ne daje osnove delavcem za odločanje. Delegacijo TOZD Psihiatrični oddelek Ormož se je spomnilo na dogodke preteklega leta, ko so druge TOZD v ZC prav tako združile še dodatna sredstva amortizaci- je za programirano investicijo v TOZD Psihiatrični oddelek, ki je brez teh sredstev ne bi mogli pričeti v takem obsegu. Med ostalimi sklepi je delavski svet v soglasju z delegacijami vseh TOZD in DSSS, —■ sprejel plan združenih sredstev v Zdravstvenem centru Ptuj—Ormož za leto 1984 po posameznih namenih. Ob tem je sklenil, da glede na ostanek združenih sredstev sklada skupne porabe za druge določene namene iz leta 1983, ki znaša 478.994,— din, TOZD-i in DSSS za leto 1984 ne združujejo teh sredstev — odločil o razporeditvi združenih sredstev. Tako bomo v letu 1984 uporabili: a) združena sredstva za stanovanjsko izgradnjo, planirana v višini din 2.360.497,50 za nakup stanovanja za deficitaren kader v ZC in za pokritje obveznosti odplačila anuitet iz leta 1983; b) združena sredstva za štipendiranje in izobraževanje v planirani višini din 2.474.959,80 za tekoče štipendije in 13 novih 'kadrovskih štipendij za šolsko leto 1984/85, za poklic: zdravnika splošne medicine 8, stomatologa 1, višje medicinske sestre 1, delovnega terapevta 1, zoboteh-nika 2, ter ostanek sredstev iz tega sklada, ki se predvideva v višini din 352.941,— za izvajanje plana skupnega strokovnega izpopolnjevanja v ZC v letu 1984. Delavski svet je imenoval tudi komisijo za dodelitev štipendij za šolsko leto 1984/ 85; c) združena sredstva amortizacije opreme, ki se v letu 1984 predvidevajo v višini 7.260.000,— din za nakup medicinske opreme (centrafuge za kri, aparata za acido-bazno ravnovesje, reverz osmoza Gambro, linije za vlite kovinske baze s frez aparatom). Za realizacijo tega sklepa je DS o-predelil rok 30. 9. 1984, do katerega se zavezuje TOZD-e in DSSS, da na podlagi svoje investicijske sposobnosti zagotavljajo ta sredstva; č) združena sredstva sklada skupne porabe za druge določene namene (ostanek sredstev iz leta 1983) za informiranje (financiranje glasila Zrcalo) din 150.000,—, za dotacijo konferenci OOZS ZC (za srečanje delavcev našega ZC z delavci ZC Titovo Velenje, za delovanje folklorne skupine) din 120.000,—, za izobraževanje delegatov din 50.000,—, za reprezentančne stroške stalnega strokovnega sodelovanja z drugimi zdravstvenimi delovnimi organizacijami 30.000,— din; — sprejel uskladitev kadrovskih normativov z Aneksom št. 1 k samoupravnemu sporarzOmu o skupnih temeljih planov Zdravstvene skupnosti SR Slovenije za obdobje 1981—1985, po predlogu poslovnega odbora, razen s popravkom v nezdravstve-nem kadru pri TOZD OZV Ptuj; — vzel na znanje izvajanje sklepa DS ZC, z dne 6. 4. 1981 o zagraditvi kompleksa zdravstvenih objektov ZC na lokaciji Potrčeva. Ob tem je sprejel finančno konstrukcijo graditve ograje, katere vir so lastna sredstva TOZD (I, III, IV, DSSS) namenjena za SLO in DSZ, izločena iz dohodka TOZD po planu za leto 1984, sprejel spremembo srednjeročnega plana o ustvarjanju materialnih in drugih pogojev za uresničevanje SLO in DSZ, v tem, da se za leto 1984 iz plana črta nabava opreme za civilno zaščito ter se nadomesti z graditvijo ograje, ter skladno s tem spremeni namembnost sredstev, ter imenoval gradbeni odbor; — sprejel informacijo o poslovanju TOZD in DSSS ZC v I. četrtletju 1984 in bil seznanjen s potekom sklepanja svobodne menjave dela; — pristopil k podpisu I. pogodbe o izvajanju računalniških storitev za področje obračuna osebnih dohodkov in kadrovskih evidenc, kot posledičnem aktu že sprejetega samoupravnega sporazuma. (izvleček iz zapisnika seje) Janje. Ob tem je Ivan Kramberger dejal: »S solzami v očeh se zahvaljujem za to darilo, ki je obenem prvo darilo, ki sem ga prejel. Domovini sem podaril že 20 milijonov dinarjev in sicer 41 dializnih aparatov, od tega Sloveniji 6 aparatov. Ptujsko bolnišnico cenim, ker v njej človek nekaj pomeni, je bolnišnica, ki je ohranila odnos do bolnika. Velike nove bolnice evidentirajo bolnika le kot številko. Želim, da bolnišnica ostane taka, kot je; da bo njen sloves ostal..« V nadaljevanju slovesnosti sta govorila še: predstavnik nefrološke sekcije Slovenije in dr. Viktor Volčjak, ustanovitelj in graditelj bolnišnice Franja, ki je svojo zdravniško pot pričel leta 1939 v ptujski bolnišnici kot sekundarni zdravnik pri dr. Aleksandru Kuharju. Zatem so se udeleženci slovesnosti preselili v nove prostore hemodialize, kjer je o novi pridobitvi govoril primarij dr. Jože Neudauer. Simbolično predajo je opravil Franc Fleger, naj starejši bolnik na dializi in eden izmed ustanoviteljev dializnega oddelka. Majda Goznik Dializna aparata, ki ju je podaril Ivan Kramberger, nosita znamko Drake Willock. Doslej je podaril že 41 dializnih aparatov Letna konferenca zdravniškega društva V novi obednici smo 30. 3. 1984 imeli zdravniki letno konferenco. Letne konference imamo vsako leto, vsaka 4 leta pa volilno konferenco oz. občni zbor. Po izvolitvi delovnega predsedstva, katerega so sestavljali dr. Jože Petrovič, dr. Sokoličeva in dr. Jožica Ciglar, smo začeli delo. Najprej smo počastili spomin v zadnjih štirih letih na umrla člana dr. Nado Pavličev in prim. dr. Karla Praunseisa z eno minutnim molkom. Pred začetkom občnega zbora smo čestitali jubilantu dr. Ante Miletu ob 60-letnici. Dr. Mileta je dolga leta delal in opravljal številne funkcije v Zdravstvenem domu. Želeli smo mu predvsem zdravja in še dolgo življenje. Nato smo se zahvalili prim. dr. Andreju Lušickymu, ki je žel lansko leto v pokoj. Bil je predstojnik internega oddelka 26 let. Strokovni razvoj internega oddelka smo že deloma objavili v prejšnji številki Zrcala in ga nadaljujemo v sedanji. Obema smo po dobrih udomačenih navadah društva izročili knjižna darila, ki jih zadnja leta ob jubilejih in ob odhodu v pokoj za delo v društvu v zahvalo podarjamo. Nato je sledil občni zbor po običajnem dnevnem redu. V poročilu predsednika je poudarjena predvsem potreba po strokovnih kadrih, ki so vedno bolj potrebni zaradi dodatnega dela na oddelkih, ki niso zajeti v normativ (specialistična ambulanta, ultrazvok, endoskopija, dializa in druge dejavnosti tudi na drugih oddelkih). Nastavljanje zdravnikov mora imeti prednost pred administrativnimi delavci, saj v zdravstveni službi se produkcija odvija na oddelkih ob bolniku. Kljub slabi udeležbi na sestankih, na katerih smo imeli v preteklih štirih letih 34 strokovnih predavanj, od 34 predavateljev je bilo le sedem gostov, tako iz Kliničnega centra, bolnišnice Maribor in posameznih farmacevtskih podjetij. Teme so bile aktualne, v primerjavi s temami, ki jih obravnavajo drugod na republiških in zveznih sestankih. Želimo si pa res večjo udeležbo in sproščeno diskusijo na sestankih. V poročilu so bili obravnavani tudi medsebojni odnosi, ki so posebno v zadnjem času zaostreni. Poudarjeno je bilo, da moramo strpno reševati vse konflikte, tako strokovne kot privatne, saj bo le kolegijal-no delo rodilo uspehe za posameznike in zdravstveni center kot celoto. So problemi, ki jih moramo reševati nujno, vendar so tudi človeška pota, po katerih lahko rešujemo vse tako, da ne izgubljajo ugleda vsi zdravniki, ki delamo v centru. Nesporazume je treba reševati takoj, ko nastopajo po samoupravni poti doma in revolucionarne udarce štediti, le po dobrem premisleku, za konec. Zdravniško društvo je bilo lani organizator družabnega večera zdravnikov, zobozdravnikov, veterinarjev in farmacevtov. Letos pa bo 19. 5. 1984 v hotelu Poetovio medicinski ples v sodelovanju z veterinarji in farmacevti. V hotelu je sedaj že toliko prostora, da lahko sprejme že do 350 gostov in je ples namenjen vsem zdravstvenim delavcem. Upamo, da bo udeležba dokazala, da je organizacija medicinskih plesov perspektivna. Občni zbor je izvolil tudi novi odbor Zdravniškega društva, v katerega smo vklju- čili tudi mlade zdravnike, ki bodo upamo pomladil tudi delo zdravniškega društva. Odbor sestavljajo: prim. dr. Jože Neu-dauer — predsednik, dr. Aljoša Planinšek — podpredsednik, dr. Dušan Kolarič ■— tajnik, dr. Tončka Potočnik — blagajnik, dr. Jože Petrovič, dr. Ciril Korpar, dr. Jože Udovič, dr. Mele Vesna, dr. Jožica Ciglar, dr. Bojan Novak, dr. Majda Šarman, dr. Rakuš Franc in nadzorni odbor dr. Jožica Vrečko kot predsednik, dr. Jožica Suhadolnik in prim. dr. Mitja Mrgole. Novi odbor z ozirom na trenutno stanje ne bo imel lahkega dela. Pritisk članov na društvo je vedno večji, saj zahtevajo, da mora društvo bolj aktivno posegati in se zavzeti za zdravnika ter najti zanj primerno besedo. Poudarjeno je bilo, da še proti nobenemu drugemu delavcu v centru niso bili podvzeti ukrepi kot proti zdravniku. Upamo, da bo novi odbor z novimi močmi v naslednjem letu uspel rešiti številne nesporazume. Jože NEUDAUER V počastitev praznika žena so zdravstvene delavke ZC Ptuj pripravile razstavo ročnih del. Spretnosti svojih pridnih rok so pokazale v prostorih obednice. Število razstavljenih del je bilo skromno, vendar zelo pestro. Na pogled so postavile različne tehnike ročnih del: pletenje, kvačkanje, vezenine, tapiserije, gobeline. Ocena kvalitete je bila brez zadržno — odlična. Razstavitev so obiskali poklicni tovarirši, obiskovalci pa so bili tudi ljudje, ki delajo zunaj zdravstvene službe. Ob razstavi se je rodila želja, da bi odslej vsako leto organizirali podobno de- Vabilo na ples Zdravniško društvo Ptuj — Ormož prireja dne 19. maja 1984 ob 20. uri v Hotelu Poetovio Ptuj ples za VSE DELAVCE, Ki TAKO ALI DRUGAČE SKRBIJO ZA ZDRAVJE LJUDI Zabavali vas bodo: — ansambel TORNADO — pevci Alenka Pintarič Ivo Mojzer Rudi Šantel — čarovnik Vlado Mikek iz Maribora — modna revija butika RABUZA Program bo povezoval humorist GEZA. Sledil bo bogat srečolov. Vstopnina z večerjo je 1.000 din. Vstopnice bodo na voljo do 11. 5. 1984 pri dr. Dušanu Kolariču na otroškem oddelku Bolnice Ptuj. Od 12. 5. 1984 pa v recepciji hotela Poetovio. Vljudno vabljeni! Organizacijski odbor javnost, v katero bi se vključilo čim več naših delavk. Ve se namreč, da se skoraj vse v prostem času ukvarjajo z najrazličnejšimi zvrstmi ročne tehnike. Organizacija razstave je odkrila tudi pomanjkljivosti in nevšečnosti. Pri vnovični razstavi bo nujno misliti na večji prostor, v naprej določiti čas za ogled razstavljenih del in urediti dežuranje. Neljubo je bilo to, da so morali organizatorji razstave čakati debelo uro, preden so jim povedali, kako lahko gospodarijo v razstavnem prostoru. Konec pelina za dober namen! Žilavec Irma Foto: Lojze Canjko T; > :>"v v A , »• c u . L. ■ v Razstava ročnih del Adaptacija psihiatričnega oddelka stekla V začetku letošnjega leta je TOZD Psihiatrični oddelek Ormož začel z adaptacijo tega oddelka Vrednost investicije znaša 13.168.551,65 din. Ta sredstva so bila zbrana iz — združena amortizacija v Zdravstvenem centru 5.509.761,00 — lastna sredstva 8.000.000,00 od tega so zbrali — združevanje plačnikov izven regije MB 4.758.970,40 ki so se zbirala od 1978—1982 Pot je bila dogotrajna in težka. Potrebe Psihiatričnega oddelka, in utesnjeni delovni pogoji še s tem ne bodo popolnoma rešeni. Ne bi naštevali vseh teh problemov, med njimi je bil največji pridobivanje sredstev od začetka zbiranja v letu 1978, do odločitve TOZD-ov, o združitvi amortizacije. Prehodili so jo in vztrajnost se jim bo obrestovala. Vsekakor pa je to spet eden, za zdravstvene delavce velik delovni uspeh. Gradbena dela so stekla. Skrb za izpeljavo investicije je zaupana gradbenemu odboru, v imenu katerega si posebaj prizadeva predsednik tega odbora Jože Podplat-nik. Tovariš Jože je dolgoletni sodelavec, saj je v TOZD Psihiatrija zaposlen že od leta 1959, od leta 1973 pa opravlja dela in naloge vodja ekonomsko tehnične službe. V pogovoru o idejnih začetkih, potrebah, gradnji nam je povedal naslednje: Delavci TOZD Psihiatrični oddelek Ormož že nekaj let razmišljajo o tem, kako bi si zagotovili ustrezne delovne pogoje. V začetku razmišljanj smo imeli idejo o prizidku, ki bi stal 5 milijard dinarjev. Izdelani so bili tudi že idejni projekti, vendar so zaradi gospodarskih težav izpadli iz občinskega plana. Ker s prvotno idejo ni bilo nič, smo začeli razmišljati o neizkoriščenosti podstrešja. V letu 1983 smo pridobili vsa potrebna soglasja za adaptacijo obstoječega podstrešja. Glavni namen te adaptacije je bil, da delno razbremenimo prostorsko stisko naših pacientov ter zagotovimo primeren prostor za bolniško jedilnico (sedanji prostori so skrajno neprimerni). Z adaptacijo podstrešja pridobi prostore oddelek za delovno terapijo. Za ta del naše dejavnosti bomo pridobili 6 prostorov (v vsakem prostoru se bo lahko odvijalo delo z 15 pacienti). Sedanje prostore delovne terapije bomo namenili za bolniške sobe, jedilnici in razdelilnico hrane. V preostalem delu adaptiranega podstrešja bomo še uredili prostor za vodjo delovno terapije, 7 kabinetov, strokovno knjižnico in sobo za samoupravljanje. Skupna delovna površina adaptiranih prostorov bo znašala 550 m2. V kateri fazi so sedaj ta dela? Gradbena dela, ki jih izvaja Gradbeno podjetje Drava Ptuj so v zaključni fazi, opravljajo se obrtniška dela. Upamo, da bomo z delom končali do 15. maja. Med gradnjo ni šlo tudi brez težav. Tu mislim predvsem razna nepredvidena vzdrževalna dela, kot je popravilo ostrešja, raznih odtočnih cevi in dotrajana elektrorin-stalacija. Za plačilo vseh teh nujnih dodatnih vzdrževalnih del je zmanjkalo 282 milijonov din. Za ta sredstva smo zaprosili OZS Ormož na odločitev katere sedaj čakamo. Le s pomočjo njihove pozitivne odločitve bomo lahko izpeljali začeto investicijo do cilja, ki pa je v korist in boljše počutje naših pacientov. Dela dobro napredujejo in po planu. Zelo smo zadovoljni z organizacijo dela, ki ga vodi delovodja tov. Vinkovič in vodja gradbišča tovarrišica Magdičeva. Nadzor nad deli opravlja tov. Ilec. Vsem bi se za trud v imenu gradbenega odbora zahvalil, saj prispevajo k uresničitvi zastavljenega cilja. S. G. Iz dela OZS Ptuj ZDRAVSTVO V ZAOSTRENIH POGOJIH GOSPODARJENJA Skladno z zakonskimi ureditvami si delavci in delovni ljudje ter občani zagotavljajo celovito zdravstveno varstvo v Samoupravnih interesnih skupnostih s področja zdravstva. Pri tem usklajujejo svoje interese in možnosti in se dogovarjajo o zadovoljevanju svojih celovitih potreb po zdravstvenem varstvu s sklepanjem samoupravnih sporazumov o temeljih planov v OZS. V SAS o temeljih planov OZS Ptuj so zajete tudi vse usmeritve ter obveznosti in pravice, v katerih se udeleženci v svobodni menjavi na področju zdravstva sporazumevajo: v okviru občinske in medobčinske zdravstvene skupnosti ter ZS Slovenije. Na medobčinski ravni se sporazumevajo predvsem o delitvi dela med zdravstvenimi delovnimi organizacijami o zagotavljanju storitev specialistične in bolnišnične dejavnosti, medobčinske solidarnost; ter v drugih zadevah, ki predstavljajo naš skupni interes. ZS Slovenije ima nalogo zagotavljati enotnost sistema zdravstvenega varstva v SRS, oblikovati razvojno politiko in cilje na tem področju in pripravljati podlage za delitev dela med ZDO. Poleg te- ga se v njej OZS sporazumevajo o uresničevanju solidarnosti za zakonsko dogovorjene pravice. V Republiški zdravstveni skupnosti se u-porobniki sporazumevajo tudi z zdravstvenimi DO, ki opravljajo storitve skupnega pomena za prebivalstvo celotne republike. Pri svojem delu se je OZS Ptuj v letu 1983 soočala z vprašanji, ki v bistvu predstavljajo problematiko zdravstvene skupnosti v občini in tudi širše. Glavna pozornost Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj in njenih organov je v letu 1983 veljala spremljanju uresničevanja razmer na področju zdravstvenega varstva, predvsem pa nadaljno poglabljanje razvojnih možnosti zdravstvenega varstva dohodkovnim možnostim združenega dela, skladno z načrti dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije ter načrtov uresničevanja programa stabilizacije OZS Ptuj, ki so ga delegati na skupščinah OZS sprejeli v letu 1983. V zadnjih letih se v naši občini, kot tudi v SRS, srečujemo z nenehnim usklajevanjem sredstev namenjenih za zdravstveno varstvo, z materialnimi možnostmi ob zahtevah, da se programi ne smejo zniževati z zmanjšanjem pravic uporabnikov, ob še neurejenih organizacijskih oblikah izvajalskih organizacij ter ob neurejenem nagrajevanju po delu in predvsem kvaliteti dela izvajalcev. Izvajanje programov zdravstvenega varstva je temeljilo na sporazumevanju in dogovarjanju uporabnikov v OZS Ptuj in izvajalcev zdravstvenih delovnih organizacij. Sporazumevanje je bilo odvisno od učinkovitosti dogovarjanja v okviru obstoječih materialnih možnosti. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer se v okviru skupne porabe realno zmanjšujejo tudi sredstva za zdrav, varstvo delavcev in občanov. Dejstvo je, da že od leta 1979 dalje delež sredstev za neposredno zdrav, varstvo v družb, proizvodu pada. Medtem ko je znašal v letu 1979 še 5,28%, se je po ocenah za leto 1983 znižal na 4,73 %. S tem se močno zmanjšujejo tudi razvojne možnosti za to področje, oz. so takšna gospodarska gibanja narekovala pospešitev za prestrukturiranje zdravstvene dejavnosti. V tej zvezi je v OZS Ptuj v letu 1983 bilo sprejeto več samoupravnih aktov, katerih cilj je bil doseči smotrnejše koriščenje materialnih podlag dela s celovitejšo skrbjo za zdravstveno varstvo občana na področju osnovne zdravstvene dejavnosti, zmanjševanje podvojenih zmogljivosti, predvsem pa uveljavljanje cenejših oblik zdravstvenega varstva. (Nadaljevanje na 6. strani) Poslovanje v prvem tromesečju Poslovanje Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož temelji v tem obdobju na podlagi začasno finančno ovrednotenih delovnih programov temeljnih organizacij. I. CELOTNI PRIHODEK se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečal za 36 %. Največji porast je zabeležen pri TOZD Bolnica dr. Jožeta Potrča Ptuj in sicer 43 %, najnižji pa pri TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj. Vzrok različnih porastov celotnega prihodka je v glavnem neplačana realizacija tega obdobja (v %) Celotni prihodek zc skupaj OZV ZP Ptuj Ormož Zobna Ptuj Bolnica Ptuj Psihiat. Ormož DSSS i 2 3 4 5 6 7 8 Celotni prihodek 136 120 132 124 144 135 144 II. PORABLJENA SREDSTVA so1 v Zdravstvenem centru porastla za 55 % v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Iz spodnjega prikaza je razvidno kakšna so ta gibanja oziroma porast v posamezni TOZD 1 2 3 4 5 6 7 8 Porabljena sredstva 155 149 182 126 157 150 252 III. DOHODEK je zaradi visoke rasti porabljenih sredstev sorazmerno nižji od pričakovanega, saj znaša skupno le 26 % povečanje. 1 2 3 4 5 6 7 8 Dohodek 126 122 117 123 135 128 129 IV. OBVEZNOSTI IZ DOHODKA s ;o porastle v skladu z zakonskimi predpisi in na osnovi bruto izplačanih osebnih dohodkov za 35 % več kot v enakem ob- dob ju lanskega leta. 1 2 3 4 5 6 7 8 Obveznosti iz dohodka 135 135 133 133 139 124 120 V. ČISTI DOHODEK je zaradi hitre rasti obveznosti iz dohodka razumljivo nižji od dohodka. Gibanje tega v primerjavi z J letom 1983 kaže naslednja razpre- delnica 1 2 3 4 5 6 7 8 Čisti dohodek 120 104 114 119 124 129 125 Različna rast v posamezni temeljni organizaciji vpliva na možnosti razporejanja čistega dohodka. Razmeroma nizki čisti dohodek je ustvarila TOZD OZV Ptuj iz razloga neplačane realizacije, zato le ta ne zadostuje za že izplačane osebne dohodke in tako v tem obdobju prikazuje TOZD izgubo v znesku 1.557 tisoč din. VI. BRUTO OSEBNI DOHODKI so v masi porastli za 28 %. Gibanje porasta posamezne TOZD je odvisno tudi od števila zaposlenih. 1 2 3 4 5 6 7 8 Bruto osebni dohodki 128 126 124 136 128 124 131 Neto OD na delavca na osnovi opravljenih ur pa so v primerjavi z lanskim letom naslednji: 1983 1984 Indeks ZC Ptuj — Ormož 15.392,— 20.506,— 133 % OZV Ptuj 16.330,— 21.917,— 134 % ZP Ormož 15.870,— 20.998,— 132 % Zobozdravstvo Ptuj 16.225,— 21.919,— 135 % Bolnica Ptuj 14.999,— 19.883,— 133 % Psihiatrija Ormož 14.224,— 19.059.— 134 % DSSS 15.498,— 21.065,— 135 % (Nadaljevanje s 5. strani) Takšna naravnanost je, opredeljena tud. v SAS o delitvi dela v zdravstvu ter v ukrev pih za zmanjševanje stroškov na področju zdravstvenega varstva v OZS Ptuj. V bistvu to pomeni odločitev za krepitev in širjenje osnovne zdravstvene dejavnosti, zdravljenje in nego bolnika na domu ter zdravljenje in prosvetno vzgojne dejavnosti. Na tej podlagi pa hkrati zmanjševanje obsega bolnišničnega zdravljenja, porabe zdravil in odsotnosti z dela zaradi bolezni. Ob teh usmeritvah velja povdariti še tiste, ki se nanašajo na povečanje odgovornosti in skrbi za lastno zdravje. Vsa navedena prizadevanja po smotrnejšem in učinkovitejšem zdravsvenem varstvu pa še niso dala opaznejših finančnih učinkov. Kljub temu pa so se celokupni prihodki zdravstvene skupnosti v letu 1983, v primerjavi s preteklim letom povečali z indeksom 126,34. Te niso mogle slediti rasti materialnih stroškov, ki so se pojavljali v zdravstvenih delovnih organizacijah zaradi splošne rasti cen. Prispevna stopnja za zdravstveno varstvo je bila v devetih mesecih še pod povprečjem v SRS in sicer je znašala 9,02 %, v SRS pa 10,71 povprečno. V zadnjem trime-liko povečala, bojimo pa se, da bo ista sečju se je prispevna stopnja sicer neko- Poraba na enega občana je napram letu 1982 višja za 26,24 % in znaša din 8.093,74, realno pa je bilo opravljeno v zdravstvenih delovnih organizacijah manj storitev, tako v osnovni, kot v hospitalni dejavnosti. Povečala pa se je poraba zdravil in sicer za 63,88 %, napram letu 1982 ne le zaradi rasti cen, ampak je višja tudi zaradi večjega števila izdanih zdravil na recept. Višji so tudi izdatki za nadomestila OD za čas bolezni in sicer za 5 % napram načrtovanim, kar pomeni, da so tudi izgubljeni dnevi napram letu 1982 višji za 8.892 dni. Prav tako naj bi v letu 1984 nadaljevali z vsemi prizadevanji za nadaljnjo poglabljanje družbeno ekonomskih odnosov na področju zdravstvenega varstva. Skupščina OZS Ptuj je na februarski seji predlagala z delovnim programom ukrepe in usmeritve za daljne uresničevanje vseh sprejetih SaS na področju zdrav, varstva kot tudi uresničevanje dogovorjenih prednostnih nalog za to srednjeročno obdobje, da bomo dosegli smotrnejše izkoriščanje materialnih podlag dela, uveljavljanje cenejših oblik zdrav, varstva in preusmeritev ter večjo usposobitev osnovne zdravst. dejavnosti in širitev preventivnih metod dela. Vse to pa pomeni, da bomo morali posvetiti posebno pozornost predvsem: —■ uskladitvi posteljnih zmogljivosti, ki izhajajo iz analize oblikovanja gravitacijskih območij in normativa o številu postelj, — zmanjševanje stopnje hospitalizacije v skladu s sprejetimi planskimi dokumenti in dogovorjenimi normativi z doslednim upoštevanjem Indikacij za bolnišnično zdravljenje in nadaljnjim skrajševanjem ležalne dobe, zlasti na oddelkih, kjer le ta presega republiško povprečje, —• nadaljnjem razvijanjem zdravljenja na domu, —- sprejetju ukrepov za preprečevanje podvajanja preiskav in pregledov Otrokovo zdravje -jutrišnje bogastvo Ob tej priliki se nudi priložnost, do obvestimo svetovno javnost o neprecenljivem bogastvu, ki ga predstavljajo otroci in o tem da je narod, ki jih zanemarja, obsojen na propad. Zaradi tega svetovni Dan zdravja v letu 1984 opozarja na temeljno resnico, da moramo vsi varovati telesno in duševno zdravje otrok po vsem svetu ne samo kot ključni dejavnik za dosego zdravja za vse v letu 2000, ampak tudi kot glavno sestavino narodovega zdravja v 21. stoletju. Vlaganje v otrokovo zdravje je neposredno izhodišče za izboljšanje družbenega razvoja, produktivnosti in boljše življenjske kakovosti. Ker moški in ženske niso samo objekt ampak najpomembnejši vir in predmet družbenoekonomskega razvoja, je osredotočenje na otrokovo zdravje razvojni pogoj za vse čase in vse dežele, saj pomeni zdrav otrok jutrišnje bogastvo. Romantična podoba matere, ki živi z otrokom v zaprtem, ljubečem in varvanem krogu, ne kaže prave resnice. Kar se dogaja v neposredni družini in skupnosti okoli matere in otroka ali celo nekje daleč v svetu, ima lahko neposreden vpliv na zdravje in varnost obeh. Treba si je zapomniti, da morajo vsi nasveti, ki jih dobijo matere, upoštevati dane pogoje, tako da lahko omogočijo pravilno ravnanje. Nesmiselno je priporočati uporabo čiste vode, če ni dosegljiva al: svetovati prevret-je vode, za varno uporabo, če ni na razpolago ognja, na eni strani; misliti pa je treba tudi na pojavljanje novih zdravstvenih problemov mater in otrok v razvitih deželah in deželah v razvoju, vključno s tistimi, ki žive v siromašnih mestnih predelih in pa na probleme »prekomernega razvoja«, kot so zloraba tehnike in zdravljenja oz. profesionalizacije zdravstvenega varstva matere in otrok zlasti v razvitem svetu, na drugi strani. Boljša zdravstvena služba bi morala postati dostopna vsem, ki jo potrebujejo. Otrokovo zdravje je odgovornost posameznika ali družine, zlasti matere, posebna naloga družbe pa je, da oskrbi potrebno pomoč ki bo omogočila staršem, družinam in skupnosti izpolniti njihove odgovornosti do otrokovega zdravja tako, da bo oskrbela npr. porodniške dopuste ter zdravstveno varstvo otrok. Karkoli lahko naredimo za zagotovitev zdravja in blagostanja otrok nam pomaga ustvariti osnove za zdravje odraslih in za zdravje otrok naslednje generacije. Pozivamo vse, da izkoristijo ta svetovni Dan zdravja za globok premislek ter za nepreklicno odločitev, da zgradijo boljšo družbo, v kateri bodo imeli otroci vsega sveta bolj zdravo življenje in več priložnosti kot mi, da bolje izkoristijo možnosti, ki jih ima človeštvo. PO POSLANICI DR. MAHLERJA —gen. dir. WHO za SDZ 1984 povzela TURK Verica Elementi Skupaj TOZD I. TOZD II. TOZD III. TOZD IV. TOZD V. DSSS 1. Celotni prihodek 1983 135.586 24.518 10.168 14.053 64.896 15.883 6.068 1984 184.518 29.611 13.468 17.443 93.720 21.503 8.773 Ind. 136 120 132 124 144 135 144 2. Porabljena sredstva 1983 45.417 5.711 2.406 4.380 26.817 5.371 732 1984 70.533 8.487 4.375 5.536 42.232 8.054 1.849 Ind. 155 149 182 126 157 150 252 3. Dohodek 1983 90.169 19.807 7.762 9.673 38.078 10.513 5.336 1984 113.985 21.124 9.093 11.907 51.488 13.441 6.924 Ind. 126 112 117 123 135 128 129 4. Obveznosti iz dohodka 1983 21.485 4.745 1.792 2.391 8.996 2.660 901 1984 28.923 6.407 2.387 3.193 12.562 3.290 1.084 Ind. 135 135 133 133 139 124 120 5. Čisti dohodek 1983 71.000 14.062 5.971 7.282 31.234 7.852 4.599 1984 85.012 14.717 6.706 8.714 38.926 10.159 5.790 Ind. 120 104 114 119 124 129 125 6. Bruto osebni dohodek 1983 66.044 12.834 5.294 6.135 30.005 7.364 4.412 1984 84.763 16.273 6.596 8.387 38.634 9.116 5.757 Ind. 128 126 124 136 128 124 130 7. Skladi 1983 4.956 1.228 677 1.147 1.229 488 187 1984 1.073 — 110 328 292 343 36 Ind. 22 16 28 23 70 19 8. Izguba na OD 1983 1984 1.557 1.557 — — — — — 9. Zaposleni na osnovi ur 1983 1.023 187 79 90 476 123 68 1984 1.019 183 77 95 478 118 68 Ind. 99,6 97 97 105 99,6 96 100 10. Povprečni neto OD na zaposlenega 1983 15.392 16.334 15.870 16.225 14.999 14.224 15.498 1984 20.506 21.917 20.998 21.910 19.883 19.059 21.065 Ind. 133 134 132 135 133 134 135 Tončka Kosi (Nadaljevanje s prejšnje strani) — uveljavitvi dogovorjenih sklepov o delitvi dela, — uveljavitvi dogovorjenih sklepov o racionalnem predpisovanju zdravil, — uveljavitvi strokovnih navodil o prevozu bolnikov z reševalnimi vozili in odpravi financiranja reševalnih služb po prevoženem kilometru. — uveljavitvi vseh možnih elementov stimulacije oziroma uveljavitvi načela, da so upravičeni do dohodka na podlagi družbeno dogovorjenih meril. Vse to bo skupnost gradila v samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci zdrav, varstva, to pa pomeni dosledno uresničevanje dogovorjenega. Če hočemo uskladiti potrebe z možnostmi moramo spoštovati dogovorjene naloge, kajti v nasprotnem bomo še poslabšali družbeno ekonomski položaj zdravstvenih delavcev, kot tudi zniževali raven zdravstvenega varstva občanov. Silva GORJUP Delovni jubileji TOZD BOLNICA DR. JOŽETA POTRČA PTUJ KIRURŠKI ODDELEK dr. Bojnec - Jonko Marija 10 let Ficijan Justina 10 let Golob Elizabeta 20 let Indic Inge 20 let Kirbiš Ana 30 let Kekec Rozalija 20 let Lazar Ivanka 20 let Matjašič Neža 10 let Ozmec Štefka 10 let Perko Marija 10 le! Petek Silvestra 30 let Ritonja Kristina 30 let Savič Lidija 10 let Lobenwein Stanka • 20 let Varnica Marija 10 let INTERNI ODDELEK Cajnko Elizabeta 30 let dr. Mršek Janez 10 let Rimele Silva 10 let dr. Soda Ivo 20 let Veršič Majda 10 let Zelenik Marija 20 let GINEKOLOŠKO PORODNI ODDELEK Farič Nežka 30 let Juršič Marija 20 let Kolarič Ana 20 let dr. Strojnik Franc 30 let Toporiš Milica 20 let RENTGENSKI ODDELEK Brodnjak Ljubo 10 let Druzovič Emilija 20 let Zemljič Ana 10 let ODDELEK ZA LABORATORIJSKO SLUŽBO Golob Marija 20 let Pernek Marija 30 let Skaza Marija 10 let OTROŠKI ODDELEK Vauda Ivanka 10 let EKONOMSKO TEHNIČNA SLUŽBA Hentak Vekoslav 30 let Kokol Otilija 20 let Kurbus Kristina 10 let Letonja Milica 20 let Polanič Matilda 20 let Peternik Marička 20 let Toplak Ivan 20 let ODDELEK ZA INTENZIVNO NEGA Z ANASTEZIJO Čihal Zdenka 10 let SKUPNA ENOTA — TOZD Sakelšek Jožica 10 let TOZD OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO PTUJ dr. Antolovič Ratimir 10 let Bezjak Darinka 10 let Cafuta Anton 30 let Flajšman Franc 20 let Gavez Franc 30 let Jeza Terezija 10 let Korošec Stanko 20 let Kolarič Marija 10 let Kac Majda 10 let Mohorič Sonja 10 let Mihelič Doroteja 30 let Ojsteršek Rozika 20 let Pulko Tea 20 let Rakovec Gizela 20 let Rotvajn Neža 30 let Slavinec Milan 20 let Šoba Marija 20 let Trančar Terezija 20 let Turk Verica 10 let Vogrinec Frančka 30 let Vučinič Eleonora 20 let Zemljarič Anica 30 let Žagar Katarina 10 let TOZD ZDRAVSTVENA POSTAJA ORMOŽ Bombek Milica 30 let Kaučič Marija 20 let Lesar Štefanija 10 let Munda Marija 20 let Novak Majda 20 let Plohl Jožefa 30 let TOZD PSIHIATRIČNI ODDELEK ORMOŽ Bombek Hilda 20 let Ivanuša Greta 10 let Majcen Franc 20 let Petek Slavica 10 let Perger Antonija 30 let Pintarič Cvetka 10 let Šinko Bojan 10 let TOZD ZOBOZDRAVSTVENA SLUŽBA PTUJ dr. Florjančič Tone 20 let dr. Kampuš Marija 20 let Skela Marjana 20 let Zajc Katarina 20 let Novak Vladka 10 let dr. RanfI Darinka 10 let DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Napast Cita 10 let Pšaj d Milena 10 let Šarman Vera 30 let Valentin Ljudmila 30 let Zafoštnik Dragica 10 let KADROVSKE SPREMEMBE v času od 1.2. do 31.3.1984 TOZD Psihiatrični oddelek Ormož Prišli: Juričinec Milena, medicinska sestra Kokot Jožefa, sezonska delavka Odšli: Podgorelec Silva, medicinska sestra Rakuša Marija, medicinska sestra Jurkovič Silva, medicinska sestra Hutinski Greta, kuh. pomočnica OZV Ptuj Prišli: Korže Marjana, medicinska sestra Verblač Gordana, medicinska sestra Dajnko Zdenko, medicinski tehnik Odšli: Habjanič Milica, čistilka Golob Renata, medicinska sestra Gregorec Danica, medicinska sestra TOZD Zobozdravstvena služba Ptuj Odšli: Kolar Anton, višji zobotehnik TOZD ZP Ormož Prišli: Kotnik Vesna, medicinska sestra Cajnko Slavica, višja fizioterapevtka Sever Ivanka, medic, sestra — pripr. Rakovec Marija, medicinska sestra Odšli: Stermšek Olga, medic, sestra stom. DSSS Odšli: Šegula Anica, knjigov. OD Cvetko Marjeta, materialni knjigov. Reelekcija: dr. Krajnc Marija od 27. 2. 1984 ni več predstojnik REA oddelka TOZD Bolnica Ptuj Prišli: Kroflič Metka, višja med. sestra Rižmarič Marjana, čistilka Pulko Emica, medicinska sestra Spiegl Frančiška, čistilka v kuhinji Petrovič Liljana, KV šivilja Krivec Renata, čistilka Kovačec Ana, sezonska delavka Bubnjar Olga, sezonska delavka Himelrajh Albina, sezonska delavka Skok Tanja, višja fizioterapevtka Šprah Marica, perica Odšli: Zadravec Anica, čistilka Šuen Vladimir, delavec v mrtvašnici Zobozdravstveno vzgojno delo Vsa naša prizadevanja, znanje in sposobnosti, moramo usmeriti v preprečevanje zobne gnilobe, če jo hočemo odpraviti ali pa vsaj krepko zajeziti. Ena od najuspešnejših metod v preprečevanju zobne gnilobe, je zdravstvena vzgoja in prosveta, kjer ima zobozdravstvena sestra pomembno vlogo. Največ uspeha pri svojem delu pa ima predvsem pri predšolskih in šoloobveznih otrokih. Že otroka je treba seznaniti, kako naj ohrani zdrave zobe in da so le ti pogoj za človekovo splošno zdravje. Enega od učnkovitih ukrepov za preprečevanje zobne gnilobe se poslužujemo tudi mi — to je ŽELIRANJE. To je postopek, pri katerem si otroci skupinsko ščetkajo zobe z aminfluorid želejem. Aminflurid žele ima v svoji sestavi tudi element fluor. Njegova prisotnost je pomembna predvsem v času razvoja zob. Vgrajuje se v trda zobna tkiva in tako povečuje odpornost zobne sklenine proti zobni gnilobi. Želiranje smo lansko leto uvedle v prvih razredih osnovnih šol in sicer: — treh ptujskih šolah, Olga Meglič, Franc Osojnik, Tone Žnidarič — in treh zunanjih šolah, Vitomarci, Gorišnica, Lovrenc na Dravskem polju. V Gorišnici in v Lovrencu smo vključile v želiranje tudi malo šolo. Še preden pa se začne ura želiranja, morajo otroci imeti na njihov dostopen način zdravstveno vzgojno predavanje o zobeh. Pri tem se poslužujemo raznih diapozitivov, plakatov, brošur in modela čeljusti z zobno ščetko. Želiranje v enem razredu poteka pod našo kontrolo približno mesec dni in sicer eno šolsko uro v tednu. Na ta dan prinesejo otroci v šolo vsak svojo zobno ščetko in kozarec. Sestra najprej razdeli aminfluorid žele, nato pa demonstrira umivanje zob na modelu. Za njo si začno umivati zobe otroci. Umivajo si brez vode, odvečno slino pa izpljunejo v kozarec. Ščetkanje enega posameznika traja tri do pet minut, odvisno od njegove ročne spretnosti. Pri tem je posebno treba nadzorovati pravilno tehniko čiščenja zob, kajti nepravilna tehnika lahko napravi več škode kot koristi. Tudi zobne ščetke morajo biti v skladu s predpisi. Me sestre se poslužujemo tehnike, pri kateri nastavimo ščetko pod kotom 45 stopinj na dlesen in nato ščetko zavrtimo proti zobu; to je z dlesni na zob. Zgornje zobe od zgoraj navzdol, spodnje zobe od spodaj navzgor. Važno je, da je vsak zob očiščen zobnih oblog iz vseh treh strani. Po želiranju otroci ust ne splahnejo; umijejo samo ščetko in kozarec. Velikokrat še sestra naredi po umivanju kontrolo zobnih oblog z antiplak tableto. Le tako lahko ugotovi, koliko so pri umivanju bili učenci spretni in natančni. Ko se mesec želiranja v razredu izteče želirajo naprej otroci sami pod nazorstvom učiteljice. Sestre pa jih občasno, nenapovedano kontroliramo in jim nabavljamo aminfluorid. To šolsko leto smo imele v teh razredih že tako imenovano kontrolo želiranja in pri tem ugotovile, da nam je takšen način zdravstveno vzgojnega dela ob pomoči učiteljev in otrok dal že pozitivne rezultate in sicer: privzgojili smo otroku navade do rednega čiščenja ustne votline in s tem vsaj delno zmanjšali karioznost zobovja. Dosegle pa smo tudi to, da otroci iz teh razredov redno obiskujejo zobozdravnika. Zobozdravstveno vzgojno delo opravljamo v našem TOZD-u štiri leta. Zaposlene smo tri sestre. Razen želiranja izvajamo po šolah, v vzgojno varstvenih ustanovah za otroke in starše še predavanja. Kot pripomočke uporabljamo lastne diapozitive, plakate, brušure in tako dalje. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da se rezultati našega dela pokažejo šele po določenem času in da uspeh ni odvisen od nas sester, ampak od prizadevnosti staršev, otrok, vzgojiteljic in celotne družbe. Sestre za zdravstveno vzgojo v TOZD Zobozdravstvo Zelena pomlad se je začela Kljub muhastemu' vremenu na ekonomiji Bolnišnice v Ptuju že vneto sejemo in sadimo povrtnine, pa tudi na okrasne rastline nismo pozabili. Prizadevamo si začetna pomladanska dela opraviti čim bolje, saj je od teh tudi v veliki meri pogojena dobra žetev. V letu 1983 smo pridelali 28.000 kg zelenjave, več kot smo planirali, k temu so vsekakor pripomogle tudi ustrezne vremenske razmere. Takšen plan smo si zastavili tudi za to leto, možnosti za še povečanje na sedanjih površinah skoraj ni. Potrebe so seveda večje, zato smo se tudi odločili in že pričeli usposabljati dodatne površine cca 1,5 ha, kar je toliko, kot obsega sedanja ekonomija. Uporaba tega zemljišča pa je vezana ha ograditev, ki pa je že tudi načrtovana. Tako bomo lahko pridelali večje količine zelenjave, predvsem pa več vrst in v sezoni povsem zadostili potrebam bolnišnice, ob ugodnih letinah pa pridelali še kaj tržnih viškov. Dela na ekonomiji nam torej ne bo zmanjkalo, saj je v doma pridelani zelenjavi prednost v tem, da je vedno sveža, tudi cenejša in zaneslivejša dobava od zunanjega trga. Pri delu na ekonomiji pa se srečujemo tudi s težavami, ki so v pomanjkanju naravnih gnojil, zlasti pa v slabi tehnični opremljenosti. Vse to zahteva znatno večji napor vseh delavcev ekonomije, saj tem bolj pridejo v poštev motike in lopate. Janez Jurgec Delo na vrtu Foto: C. Murko 39 let plodnega dela Po 39 letih plodnega dela je s 1. 5. 1984 razrešena del in nalog delovnega terapevta Tončka Kozlevčar. Tončka odhaja na zaslužni počitek. Ta korak smo dolgo odlagali, upamo, da v obojestransko zadovoljstvo. Tončka Kozlevčar je prišla v našo ustanovo kot bolničarka leta 1951. Tedaj je bila v teh prostorih Bolnica za TBC in pljučne bolezni. Za seboj je že imela nekajletne izkušnje na področju zdravstva. Pri nas je delala praktično povsod: v sprejemni pisarni, na oddelku, dokler se ni končno ustalila na delovni terapiji. Ob delu je končala srednjo ekonomsko šolo in tedanjo šolo za delovne terapevte v Beogradu. Ustanovitev psihiatrije leta 1967 jo je zatekla samo s štirimi inštruktorji, težnja preusmeritve pa je bila, da se delovno terapijo poglobi in razširi. To nalogo je vzorno opravila. Bila so leta in leta, ko je s pripravami materiala delala pozno v noč. S prihajanjem novih kadrov se je umaknila iz vodstvenega mesta, saj je stalno težila za ugledom, ki ga prinaša zgolj delo. Kljub težki bolezni,, katera se je k sreči dobro končala, je bila aktivni vzor ostalim, kakšen naj bo delavec, zaposlen na psihiatriji: human, razgledan, s pravo mero sočustvovanja, vzpodbujajoč in življenjski optimist. Ohranjala je vitalnost, spremljala je teko- če novosti, jih sprejemala in tudi na nevsiljiv način svetovala izboljšanja. Stalno je težila, da bi si bolnik pridobil delovne navade in se za svoje samostojno življenje tudi kaj novega naučil. Pri tem ji ni zmanjkalo idej; naučila nas je, da se iz vsake — še tako majhne stvari — lahko ustvari majhna umetnina, katero so občudovali širom po naši domovini. Čeprav nam bo manjkala njena prisotnost, ki se razodeva v obliki izdelkov po vsem oddelku, zapušča bogato tradicijo, številne učence in stanovske kolegice. Njeno življenjsko delo torej ni bilo zaman. Žal svojih izkušenj in pripovedi bolnikov ni posredovala v pisani besedi, saj bi vsaka zgodba zase pomenila mozaik, skupek zgodb pa bi odpiral nove probleme, ki bi nas sili k skromnosti v naši veri, da smo vsevedni. Kaj ji želimo v prihodnosti? Predvsem, da se ne bi umaknila povsem med svoje rože, vezenine in druga ročna dela. Pa seveda obilo gobarskih uspehov. In kratkoročni plani? Pred tretjim življenjskim obdobjem nam naj pomaga pri otvoritvi novih prostorov delovne terapije; otvoritev je za kak mesec prehitela. Sodelavke in sodelavci Zgodovinski pregled in strokovni razvoj Internega oddelka Piše: Jože Neudauer Gastroenterološka ambulanta je bila ustanovljena 23. 2. 1976. Na oddelku postaja obdelava bolnikov vedno bolj strokovna, saj uvedene nove preiskave postanejo rutinske kot ekg, oscilome-trija, rektoskopija, jetrna punkcija (1962), gastroskopija (1966), laparasko-pija s pomočjo ginekologov, jejunalna biopsija (175), himodializa (1979), ultrazvok (1980). Z organizacijo transfizio-loške službe 3. 4. 1956 dobi interni oddelek možnost uporabe krvi po želji. Fizioterapija je začela delo v bolnišnici 1960, v kletne prostore kirurgije pa se je preselila 1969. leta. S to dejavnostjo se je izboljšala tudi ta dejavnost zlasti pa oskrba bolnikov z možgansko kapjo. Na našem oddelku se letno namreč zdravi okrog 140 bolnikov z možgansko kapjo. S številnimi prezidavami in adaptacijami dobi interni oddelek današnjo podobo, še zlasti ko mu je leta 1979 dozidan prizidek dal dokončni obraz. Našteval sem glavne organizacijske, prostorske in strokovne izboljšave internega oddelka, nisem pa omenjal kadrov, ki so se le počasi množili, tako da ima interni oddelek sedaj 5 specialistov in 1 specializanta, 40 sester, 20 čistilcev in 5 administratork. Počasi so prihajali na specializacijo zdravniki: dr. Lidija Trop in dr. Anton Trop (1964), dr. Ivo Soda (1970), dr. Vukasovič Branko (1971), dr. Janez Mršek (1978) in dr. Danica Blanuša (1979). Potrebe, zlasti po visokih kadrih, so bile pokrite bolj po finančnih možnostih kot pa po dejanskih potrebah in slej kot prej bomo morali oddelek kadrovsko okrepiti, če nočemo stagnirati ali pa celo zavreti strokovnega napredka, saj se vedno bolj množijo dejavnosti, specialistična ambulanta, dializa, gastroskopija z endoskopijo, ultrazvok, v taki meri, da delo na oddelku zaradi pomanjkanja kadra trpi. Interni oddelek se je trudil strokovno uveljavljati, ne samo v vsakdanjem delu doma, ampak ponesti glas o svojem delu na republiška in medrepubliška strokovna srečanja in kongrese in objavljati članke v strokovnih revijah. Duh ambicij in ustvarjalnosti na internem oddelku ni miroval kljub temu, da mogoče zadnja leta nekoliko stagnira, zaradi pomanjkanja časa in preobremenitve. Zato moramo iskati načine obuditve strokovnega dela, najti pa tudi stimulacijo za te dejavnosti. Upam, da sem v glavnem omenil vse važne zgodovinske momente internega oddelka in strokovni napredek v celoti, ki je bil dosležen v 26-tih letih vodenja internega oddelka prim. dr. Andreja Lušicky-ga. Ta prispevek in bežen pregled mu posvečam ob odhodu v pokoj. Sigurno bi bilo potrebno še marsikaj napisati vendar naj bo ta poskus navajanja strokovnih dosežkov osnova za nadaljnje dopolnjevanje. Jože NEUDAUER Razstava ročnih del Ponovno zaživel aktiv ZK V torek, 17. aprila je pri Društvu medicinskih sester ponovno zaživel Aktiv zveze komunistov. Od 48 medicinskih sester — članic ZK na področju občinu Ptuj •— Ormož, je bilo sicer prisotnih le nekaj članov oz. članic (žal ni bilo nobene iz TOZD, ki zaposluje največ medicinskih sester tega področja), toda kljub temu dovolj, da je seja stekla po določenem dnevnem redu: 1. DRUŽBENE USMERITVE V AKTIVIH ZK — uresničevanje kolektivnega dela in odgovornosti — uresničevanje kadrovske politike — programske usmeritve in materialne razmere — mesto mladih v društvu in njihova aktivnost — aktivnost društva v KS, TOZD, občini — uresničevdnje nalog SLO in DSZ itd . . . Društva so poleg svoje dejavnosti tudi šola samoupravljanja, saj si morajo prizadevati : — razvijati tovariške medsebojne odnose — sodelovati pri pridobivanju delovnih navad — razvijati bratstvo, enotnost in tovarištvo — vztrajati na uvedbi kolektivnega dela — vzpodbujati v smislu kolektivnega življenja, ter — krepiti zavestno pripadnost samoupravni socialistični skupnosti Komunisti morajo krepiti svoj vpliv na koncepte, programsko usmeritev in vsebino dela v društvu. Vprašanje interesnega dela (kar v društvu je!?), morajo v večji meri krepiti tisti, ki z lastnimi zgledi vzpodbujajo tudi druge, k aktivnemu sodelovanju v obstoječih stanovskih interesnih dejavnosth. Če tega ni, oz. je bolj skromno izraženo, je potrebno zaostriti odgovornost komunistov v naših vrstah, čemer bi pa morale posvetiti pozornost tudi osnovne organizacije ZK. 2. OCENA RAZMER V DRUŠTVU IN NALOGE AKTIVA ZK: Čeprav dela društva v zadnjih 4 letih ni spremljal Aktiv ZK, kljub občasnim pobudam, je društvo delovalo v smislu odklanjanja nekaterih pojavov, predvsem pa vzpodbujalo uresničitev dogovorjenih stališč ali nalog, po samoupravni poti preko samoupravnih in drugih organov posameznih temeljnih organizacijah in zavodih, kjer delamo. Društvo medicinskih sester namreč ne vključuje le medicinskih sester s področja zdravstvenega centra, ampak so članice Društva tudi medicinske sestre iz Doma upokojencev Ptuj — Muretinci, varstvene organizacije, Zavoda Dornava in Posebne osnovne šole. Ravno zato, ker smo iz različnih okolij, je problematika sicer zelo pisana, vendar v nekaterih primerih izredno podobna, saj izhajajo bodisi iz poklica medicinske sestre ali širšega značaja za družbo. Predvsem se zavedamo: — za ustrezneško vlogo v sistemu zdravstvenega varstva — za ugodnejši statusni položaj medicinske sestre (vrednotenje dela, nagrajevanja, upoštevanja in priznavanja dela, ustrezna delitev dela . . .) — prizadevamo si izboljšati medsebojne odnose v negovalnem in zdravstvenem timu — iščemo možnost rešitve problema zaposlovanja — predvsem za čas dobe pripravništva — po svojih načelih želimo vplivati na razprave okrog usmerjenega izobraževanja in izobraževanja medicinskih sester na visoki stopnji. — v društvu moramo povečati število medicinskih sester, društvo pa vključti v delovanje nekaterih DPO in drugih organizacijah (SZDL, RK, Občinski odbor delavcev v zdravstvenem in socialnem varstvu itd . . .) Razprava na seji je pokazala, da so te dosedanje, že načete naloge, osnova za delo v Aktivu ZK. Ker so torej naloge že jasne se je dela seveda le potrebno sistematično lotiti, kar pa verjamemo, da bo uspelo aktivu s sekretarko Tejo Trančar in namestnico Danico Korošec, rešiti, seveda ob pomoči in sodelovanju vseh članic društva. Reševati pa bo potrebno tudi nove naloge, ki se bodo vsekakor pojavljale! Verica Turk Odprt nov objekt v mariborski bolnišnici (operacijski blok) Otvoritev medicinsko funkcionalnega trakta II mariborske splošne bolnišnice je nedvomno pomemben mejnik v razvoju in posodabljanju vaše bolnišnice. To je hkrati pomemben dosežek delavcev in občanov Maribora ter njegovega širšega zaledja, to je občin Ptuj, Slovenska Bistrica, Lenart in Ormož — v 20-letnem prizadevanju, da v severovzhodni Sloveniji zgradimo celovit zdravstveni objekt, ki bo omogočal bolnikom sodobno zdravstveno varstvo,« je ob včerajšnji otvoritvi tega objekta rekel podpredsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Boris Ferlec. »To je praznik za vse ljudi v regiji, ki so s spoznanjem, da je le z združenimi močmi mogoč napredek, povezali možnosti vseh zdravstvenih skupnosti v regiji po solidarnostnem načelu in te oplemenitili še z mnogimi drugimi prispevki in darili. Otvoritev novega trakta je praznik za vse osebje, ki s tem dobiva boljše, znosnejše delovne razmere, racionalnejšo razporeditev dela in s tem možnost, da bo lahko bolje opravljalo svoje poslanstvo — pomagati sočloveku.« Medicinsko funkcionalni objekt je del kirurške stolpnice; medtem ko je v stolpnici predvsem prostor za bolnike, je v dvonadstropnem podaljšku delovni del. V drugem delu tega objekta, ki so ga včeraj odprli, je nov oddelek za plastično in rekonstruk-tivno kirurgijo s prostori za intenzivno nego in bolniške sobe s 16 posteljami. V prvem nadstropju je devet najsodobneje opremljenih operacijskih dvoran za ortopedijo, travmatologijo, splošno, torakalno in plastično ter reparatorno kirurgijo, urologijo in nevrokirurgijo. Opremo so v glavnem nakupili že pred sedmimi leti — in v tem času se je v deviznih zneskih štirikrat podražila. V pritličju so tudi prostori za rentgensko diagnostiko in računalniško tomografijo (rentgensko ali ultrazvočno računalniško vodeno snemanje). Pomembna pridobitev v novem objektu je tudi sklop prostorov za fizikalno terapijo (bazen s 60 kvadratnimi metri površine, ki omogoča skupinske terapije, prostori za elektro- in helioterapijo, za parafinske in blatne kopeli, za inhalacijsko terapijo, za razgibavanje in trakcije, telovadnica in prostori za posamično in lokalno hidroterapijo. Čeprav je končana druga faza funkcionalnega trakta sestavni del celotnega objekta, so faze gradnje načrtovali tako, da lahko vsak posamezni del deluje samostojno im se sproti navezuje na obstoječe objekte. Seveda pa delavci bolnišnice težko pričakujejo dograditev še zadnje faze, v kateri bodo nujni prostori za osrednje laboratorije, transfuziološki oddelek, specialistične ambulante. Še letos pa bodo pričeli graditi tudi otroški oddelek iz programa tretjega mariborskega referenduma. Povzeto po Večeru z dne 26. 4. 1984 Sodelavcem mariborske bolnišnice čestitamo k pomembni delovni zmagi tudi delavci Zdravstvenega centra Ptuj—Ormož! I 4 "ff i V, i rH, - - v • <■■ ■ • A * Rdeči nagelj Streljanje je ponehalo in krikov ni bilo več slišati. Le veter je raznašal letake po čudno tihih in zapuščenih ulicah. Polkne na oknih so bile spuščene. Sladkoben vonj po sveži krvi je deklico pripeljal do prizorišča drame. Lepo oblikovana in od trdega dela ogrobela, je na rdeči preprogi ležala roka iz katere je molel rdeč poteptan cvet, trdno oprijet z že pomodrelimi prsti. Dobro je poznala to roko. Bila ji je vse, kar je premogla na tem svetu. Končno je zagledala tudi glavo. Iskala je tiste tople oči, ob katerih je lažje zaspala, ko se ji je krčil želodec, ker ves dan še ničesar ni zaužila. Zaman! Le črnomodre izbokline so kazile njen tako lep obraz. Lasje so bili samo še rdečkasta strdela gmota. Ra je že mislila, da je našla mater. Toda pred njo je ležalo zgolj skaženo truplo delavke. Počepnila je. Z drhtečimi ustnicami se je približala zaznamovanemu čelu, pobožala od krvi strjene lase in vzela cvet iz pokojničine roke. Pripela si ga je na prsi in zamrmrala nekaj, kar je samo ona razumela. Potem se je vzravnala, visoko dvignila glavo in odšla naprej po ulici. Veter, mraz in porajajoča se tema so jo spremljali, ko je izginila za prvim vogalom . . . Nekoč pozneje je neka druga deklica prebrala to zgodbo. Globoko se ji je vtisnila v srce. Čeprav so že pred mnogimi leti, vse premražene in lačne deklice, katerih matere so obležale v krvi zaradi rdečega cveta, dobile zadoščenje, ni mogla zadržati solz, ki so tokrat skelele bolj kot po navadi. Minilo je veliko let. Deklica je postala ženska, mati in delavka. Marsikaj je doživela na svoji poti zorenja. Veliko pričakovanja polnih sončnih vzhodov, veliko od razočaranj hladnih dnevov, mnogo od sreče zagrejanih nedelj, nešteto otožnosti polnih sončnih zahodov in preveč zaradi razmišljanj prečutih noči. Toda nikoli ni pozabila zgodbe, ki jo je prebrala v zgodnjem otroštvu. Velikokrat je v njenih rokah blestel rdeči cvet. Blestel kot simbol napredka, pravice, zaobliub, poguma in veljave delavskega razreda. Kot simbol trdne volje; stopati naravnost po začrtani poti. Saj drugače bi izdali tiste, ki so umrli za ta simbol. Izdali bi deklico, ki je nekoč v naši preteklosti ostala brez lepe, čeprav žuljave roke, da bi io varno pooeliala v živlienje. Če ne bi ljubili ta cvet in tisto, kar je in kar predstavlja, bi omadeževali svetel spomin naših prednikov, ki so vedeli kje je njihovo mesto in kai niihova naloga. Pravice takrat še niso imeli. Za njo so šele umirali, in njej na čast je rdeči nageljn krasil prsi delavk in delavcev. »Ali smo ostali na začrtani poti? Si lahko brez občutka slabe vesti, ob delavskemu prazniku pripnemu rdeč nageljn na prsi?« se danes sorašuje nekdanja deklica, ki nikoli ni pozabila neke zgodbe. Zakaj se sprašuje? Ali je v dvomih? Morda. Saj ne more razumeti, da po tolikih žrtvah, po tolikih letih dograjevanja, nekateri niso niti toliko močni, toliko zavedni in pogumni, da bi le oomagali ohranjevati tisto, kar so nam priborili predhodniki. Želje umrlih za delavske pravice, so danes upoštevane v vseh naših samoupravnih aktih, a vseeno se včasih zazdi, kot da ie delavec potisnjen v ozadje. So trenutki, ko se porodi občutek, da nekdo drug od- loča namesto njega in še to za zaprtimi vrati. V vsem, kar je, kar predstavlja in kar ima naša družba je soudeležen delavec. Enako tisti v tovarni, na kmetiji, v skupnih Isužbah, v ambulanti, kot tisti v rudniku, bolnici, šoli, kamnolomu, kot ribič, nosač v luki in vsi, in vsepovsod v naši deželi, kjer se dela in ustvarja. Vsi delavci smo izmed svojih vrst izbrali ljudi, ki naj bi zastopali naše interese, volili smo ljudi za odgovorne naloge, vedno upajoč, da smo prave izvolili, t. j. zaupanja vredne. Če takemu izvoljenemu ni v čast stisniti delavčevo roko, spregovoriti z njim tovariško besedo, upoštevati njegovo mnenje in zastopati njegove interese, potem nismo prav izbrali. Delavec ne sme biti ignoriran, neobveščen in ne podcenjevan, kakršnokoli da je njegovo delo, najmanj pa fizični delavec. Ko se tak delavec kopa v lastnem potu ob ponavadi slabih pogojih dela, ko se mu lepi umazanija na poten obraz in žuljave roke, obenem redno odvaja prispevke, da se nekdo drug lažje izobražuje. S tem, da pač dela to, je nekje drugje pustil prazno mesto za nekogar drugega, ki bo svoj OD lažje prislužil. In ker se vsako delo lahko ovrednoti, bi se toliko bolj natančno moralo delo tistih, ki so po lažji in čistejši poti prišli do poklica, dela in ponavadi do boljšega družbenega standarda ter položaja v družbi nasploh. Posebej pa takrat, kadar opravljajo odgovorne naloge in za njih seveda sprejemajo temu primerno plačilo. Ne bi se smela nagrajevati zgolj »titula« in »funkcija«, temveč tudi rezultat dela oz. uspešnost. Veliko vlogo pri uresničevanju pravilnih odnosov v družbi gotovo ima avantgarda delavskega razreda, Zveza komunistov. Pa smo komunisti dovolj in pravočasno seznanjeni z dogajanji v naših TOZD in DO in družbi nasploh? Ker, če nismo ne moremo odigrati svoje vloge. Dobro vemo, da ekonomska stuacija ni rožnata. Saj ni nikjer v svetu. Ni več časa zgolj za ugotavljanje stanja. To počenjamo že od leta 1979, ko smo sprejemali prve stabilizacijske programe po TOZD-ih. Sedaj je čas samo še za akcijo. Potrebe so namreč vedno večje, a denarja je vedno manj. Čas je, da namesto sprejemanja vedno novih programov, sproti preverjamo uresničevanje že sprejetih, ker drugače vse skupaj nima smisla. Ali znamo poiskati notranje rezerve z boljšo organizacijo dela, s pravočasnim in dobrim planiranjem, pa ne od danes na jutri, kako ne bi morebiti povzročili gmotne škode, motnje v delovnem procesu in s tem skalili medsebojne odnose ali celo poslabšali socialni položaj delavca?! Smo preverili, če kdo v naši delovni sredini pridobiva dohodek iz več naslovov v enem samem delovnem času? Če so taki, in so po vrhu še člani ZK, ali se zavedamo, da rušijo ugled ZK in mi z njimi, ko jih puščamo, da to počenjajo. Ali vsakemu družbeno — politično začrtanemu združevanju, dovolj hitro in dovolj vsebinsko sledi tudi ekonomska in strokovna povezanost? Je vsepovsod med nami, pri vsakdanjem delu, dejansko prisotna socialistična morala, brez podkupovanj in privilegijev? Kaj smo storili, da bi zmanjšali nadurno delo? Ali se morebiti ni v kakšnih sredinah hierarhična lestvica, ki je opravičena pri strokovnem delu, prenesla na samoupravljanje, kjer pa je ovira za dograjevanje samoupravnih odnosov. Smo delavci preko svojih delegatov dovolj ali premalo soudeleženi pri odločanju, pa naj gre za družbeno prehrano, reorganizacijo dela in služb v lastni TOZD, DO ali za gradnjo vodovoda v mestu bivanja in podobno? Smo dovolj pravočasno n objektivno obveščeni, kako bi temelj naše odločitve bil trden, in odločitev pravilna ter dolgoročna. Ali je samoupravna delavska kontrola odigrala svojo vlogo? Je sindikat svojo nalogo izpolnil v celoti? Ali se člani ZK obnašamo v svojih delovnih sredinah kot komunisti, ali pa smo to zgolj na sestankih? Res je, da si ta in podobna vprašanja pogosto postavljamo. Tudi odgovarjamo na njih, delamo analize in sprejemamo sklepe. Vse to nič ne pomaga, dokler se to dogaja samo na sestankih, sejah in konferencah. Ne! Dokler bo vse le na papirju ali pa zavito v vse mogoče frazeološke izraze in polno nerazumljivega političnega izrazoslovja, ne bo nič iz tega. Delove in nasploh vsi naši ljudje so zelo kritični, ko ocenjujejo delo in obnašanje članov ZK. Prav je tako! To pomeni, da imajo ZK dejansko za svojo avantgardo, da ji zaupajo takrat, ko je ta vredna zaupanja. To pa se dosega zgolj z dejanji, osebnim vzgledom in z upoštevanjem delavčevega mnena, kateremu gre nasprotovati le z močnimi in stvarnimi argumenti, izraženimi jasno, kratko, brez uvijanj in sprenevedanj. Delavec mora jasno n stvarno čutiti, da soodloča v vseh vprašanjih, ki zadevajo njegovo delo, pogoje in rezultate dela ter njega samega nasploh. Le tako lahko od njega pričakujemo boljše delo in, da bo stisnil pas, če bo treba. Toda dokler bomo gluhi in slepi za nepravilnostti, ki se dogajajo okrog nas, le da je nam dobro, namamo moralne pravice zahtevati od drugega to, kar sami nismo pripravljeni storiti. Čast in hvala tistim, ki ravnajo vzgledno, a storiti moramo nekaj, da bomo vsi taki. Saj poznamo naš statut in vemo, da nismo odgovorni le za tisto, kar delamo, temveč tudi za tisto česar ne naredimo, pa bi lahko ali bi morali. Zato se predramimo. Rdeči nageljn, ki je nekoč v krvi bil poteptan in je znova vzcvetel iz nje, je tudi naš simbol. Izhajamo namreč iz delavskega razreda in smo dolžni ostati le del tega. Zato si sedaj ob delavskemu prazniku obljubimo, da pogledamo vase in si odgovorimo ali smo dejansko komunisti ali zgolj člani ZK. Prenehajmo le ugotavljati stanja in o njih poročati. Ukrepajmo! Ne glejmo skozi prste tistim, ki s svojim početjem rušijo ugled ZK, pa naj bo to zaradi gospodarskega kriminala, podkupovanja, zlorabe položaja ali birokratskega obnašanja. Stopimo v akcijo, pa nas bo navdajal ponos, ko bomo v prenekaterih očeh prebrali zaupanje in se zavedali, da bo rdeč nageljn brez madeža bleste! v vsej lepoti, kot večni simbol delavstva in prizadevanja, da opravičimo zaupanje in utrdimo spoznanje, da žrtve v daljni in bližji preteklosti niso padle zaman. Tako razmišljam jaz. In vi? Erika Trstenjak ZRCALO, glasilo delavcev Zdravstvenega centra Ptuj — Ormož, izdaja delavski svet ZC Ptuj—-Ormož. Glavni urednik: Slavka Grabrovec, odgovorni urednik: dr. Jožica Ciglar: člani uredništva: Amalija černezl, Marica Ferk, Anka Hanželič, Ivan Juraec, Darinka Knez, Anica Megla, doc. dr. Jože Neudauer, Liljana Obran, Viktor Rajh, Tončka Šegula, Verica Turk, dr. Henrik Žlebnik. Tiska TOZD Ptujska tiskarna Ptuj, v nakladi 1100 izvodov. Po mnenju Republiškega komiteja za informacije SR Slovenije je glasilo oproščeno temeljnega prometnega davka od prometa proizvodov. _______________________________________