Jutri, 8 marca, Velika Vinska Trgátev, Gral. César Díaz 1657. Pridite! SLOVENSKI T EDIN Leto - Año VII. No. 340 'EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena ii/ cent. Uredništvo in upravništvo Calle Gral. Cesar Diaz 1657 U. T. 59 - 3667 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.— o M o 3 14 B « hn O O a TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 Smo ali nismo V zadnji številki Slovenskega tednika smo v Uvodnem članku povedali, da so naša društva zelo daleč od pravega pomena in namenn organizacije. Naša dolžnost je, da pokažemo njih načelne napake. Člani vseli naših društev so izključno ljudje, ki so odvisni za svoj obstoj od dnevnega zaslužka. Zato je cisto naravno, da v vseh društvih prevladuje mneje, da si mora članstvo medsebojno pomagati ter stremeti po vsestranski osamosvojitvi. To je teoretično mišljenje našega •zeseljenstva. medtem ko se v praksi nikjer ne pokaže tega. Temu je krivo v prvi vrsti nepoj-rnovnje odgovornih faktorjev o pomenu in namenu organizacije. Vsako društvo zase nikakor ne pomeni izseljenske organizacije, ker v Pravem pomenu besede niso nič drugega kakor klubi posameznih skupin, ki nikjer, ne v gospodarstvu in ne v politiki ne morejo ni^ česar odločevati. Kako se more slovenska naselbina primerjati vzemimo /. nemško ali pa z italijansko organizirano naselbino. Njih je mnogo, bo kdo rekel, vendar to ne drži, če vzamemo za vzgled Armence, ki jih ni več kakor Slovencev, pa so vse drugače organizirani. Zdi se pa, kot bi bilo usojeno, da moramo Slovenci prav povsod biti zadnji. Slovenska naselbina je dobila pred leti z ttnogimi žrtvami lastno kolektivno glasilo Slovenski tednik. Bili smo prepričani, da bodo društva prva, ki se bodo zavedala, kaj da to za izseljenstvo pomeni. Žalibog smo se bridko vsteli. Društva bi hotela, da bi jim Tednik nudil vso moralno pomoč, brez da bi se tudi obratno isto nudilo. Edina svetla zvezda, ki razume pomen in namen organizacije, je društvo 'van Cankar" v Montevideo. Slovenski tednik bi lahko vse bolje podpisi delovanje posameznih društev, če bi se lsta zavedala, kakšna je njih dolžnost napram V tem smislu smo poslali apel vsem društvom, od katerih pa nismo dobili do danes, 1Zven Montevidea, nikakega pozitivnega odmera- Navadno se sklicujejo, da nimajo vzroka Posebej se potegovati za S. T. ko jim drugi list »iudi vse ugodnosti. Ali je ta sodba pravična' < se naša društva ne zavedajo, kaj pomeni f)Sredotočena moralna sila našega izseljenstva, 1 Mora tega zavedati pa uredništvo S. T., ker sprotno bi se lahko tudi nam opočitalo, da 1,1 l'aztimemo namena in pomena organizacije. mu stremljenju, je nepošteno in mora biti pri vsakem polnem delavcu čut odgovornosti. Uredništvo S. T. se tega v polni meri zaveda in zato vsako slepomišenje kolikor more odločno izključuje iz svojega delokroga. Med tem ko naša naselbina iz samega omalovaževanja in nerazumevanja nima koncentriran;' moralne sile, kot bi bilo želeti, hitijo mimo nas v izseljenstvu in v domovini veliki do- godki, ki nam radi naše nemarnosti odločujejo suženjsko usodo. To je kar nas boli in nas ponižuje. Samozavest in ponos nam ne dovoljuje, da bi v teli kritičnih momentih stali ob strani, zalo ustrajamo v boju za delavske, socialne, narodne in sploh človečanske pravice. Društva! Ali se zavedate te>ra velikega dela? da bi Načelne smernice slovenske sole Osnovna šola je temelj na kojega posameznik pozneje v življenju zida svoje uspehe. Zato je odločilnega pomena za narod kot za izseljenstvo. Slovenski tednik je svoj čas prinesel članek, ki je samo v potezi pokazal na temeljne po-greške današnje šole in vzgoje. Tega prepričanja smo tudi danes in bomo dokler nam kdo ne dokaže nasprotno. Današnje šole niso nič drugega kot maliko-valstvo. V rajnki Avstriji smo malikovali Franca Jožefa, v Italiji Mussolinija, v Nemčiji Hitlerja, v Jugoslaviji pa že več let traja boj, ali bi se malikovalo kralja ali papeža. Učne knjige za osnovno šolo, ki jih je nalašč pripravila bivša vlada so s padcem vlade prenehale biti pravilne za nazore sedanje vlade. Ali ni to dokaz, da šola ni šola temveč zgolj malikovalniea političnih osebnosti, ki trenutno vladajo narodu. l'o našem mnenju pa bi morala šola biti nekaj nadstrankarskega v kateri bi učenec črpal r s-ničnega znanja za poznejše trdo življenje. Pretekli mesec so imeli v Mariboru predsedniki učiteljskih sekcij za dravsko banovino, zborovanje, na katerem so med drugim predlagali sledeče: "Za razvoj našega šolstva so nujno potrebni učni načrti. Sedanji učni načrti za osnovno, kakor tudi za višjo narodno šolo ne ustrezajo potrebam šolstva. Učiteljstvo uvideva potrebo po modernih učnih načrtih in zaradi tega je iz- vršni odbor razpisal nagrade za najboljše načrte za osnovno šolo. Na zadeven razpis, ki je bil priobčen v predzadnji številki "Učiteljskega tovariša", opozori posebej in apelira, da bi članstvo v čimvečjem številu sodelovalo pri sestavi učnih načrtov." Do tega prepričanja je torej prišlo tudi jugoslovansko učiteljstvo, da učni načrti za osnovno šolo kot tudi za višjo, niso pravilni. Novi list pa pod psevdonimom na uvodnem mestu ugotavlja, da je to vprašanje v izseljenstvu modro ugotovil na nekem sestanku, neki napol-rialfabet, ki niti oče ni temveč samo fantalin. Naj bo kakor hoče, dokazali smo, da je izseljenski analfabet učene jugoslovanske pedagoge prehitel glede mišljenja o šoli in se temu ravno ne čudi, kajti vsekakor je lažje kako stvar ugotoviti kot pa pravilno zasnovati. Mi smo trdno prepričani, da ima Jugoslavija dovolj zdrave inteligence, ki bo znala rešiti šolstvo in prosveto iz rok političnim patrijotom, ki jim je edina skrb, kako bi narod pripravili, da bi jim bil kakor vprežni vol, ki bi delal za njihove interese. Izseljenska šola mora biti res šola in ne malikovalniea. Vzgojiti je treba samozavestne in ponosne ljudi in ne ponižne hlapce, ki se bodo valjali v prahu '¿daj pred enim in zopet pred drugim. Sprememba vlad, ne more spreminjati cilj šole, ker to ustvarja dvome o resnici med mladino, kar je povsem naravno. POLITIČNI POLOŽAJ V EVROPI ČJMDALJE BOLJ ZAPLETEN *iadi bi vedeli mnenje naših društev, zakaj Napravijo vse mogoče, da bi se razširil S. T., Postal kar mogoče popolno glasilo za ves la§ izseljenski pokret. Ali bi posamezna drir ŠtVfl ni ... ne dosegla mnogo preje svojega cilja, če 1 kolikor mogoče mnogo ljudi vedelo, kaj na-lneravajo! 7 dn"1 en° roko se tolči po prsih o delavski zavest1» z drugo v žepu pa kazati figa delavslte- Kot smo poročali v zadnji številki se je sestalo Društvo narodov v pondeljek, ki je odločilo "v 13" naj se Italija in Abesinija prič neta pogajati za mir. ali pa se bo poostrilo s sankcijami in s tem prisililo Italijo, da se uklone volji Društva narodov. Pričakuje se, da bo Mussolini odgovoril morda danes, če bo sprejel pogoje ali ne. Drugo vprašanje je, če jih bo sprejel abesinski cesar, četudi mu vojna sreča ni naklonjena, ker pogoji prisosajo Italiji vso zasedeno ozemlje in še več, to je peti del Abesinije. Mussolini zahteva pa le še več in zato je malo verjetno, da bo pogoje sprejel, tem manj ko je prepričan, da mu sankcije nemorejo neomogočiti svojega načrta, pač pa lastna denarna sredstva, ki so vsak dn obupnejša, zato je Mussolini te dni preštudiral z vso natančnostjo go&podarsko sla-nje Italije. Ob enem pa ima namen Mussolini preizkusti tudi svojo politično moč, ter je v ta namen poklical v Rim avstrijske in madžarske državne predstavnike, ki bodo posetili Mussolinija 18 marca. Ta poset je v zvezi z bližanjem Italije in Nemčije, kajti slednja ima ravno iste imperialistične težnje kakor prva, samo, da je Italija že pričela izvajati svoj fašističen program medtem ko ga bo Nemčija po vsej priliki pričela s prihodnjim letom. Sicer je že izjavila, da hoče svoje nekdanje kolonije nazaj, in menda sta jih Francija in Anglija tudi obljubili. Nekaj pa se tiho sušlja, da je Anglija namignila Nemčiji, da ona ne bo nič ovirala, če bi kos zemlje odvzela Rusiji, kajti je zna- »VKAN 2 SLOVEN t? KI TEDNlll Ño. ÍÍ4Ü no, da je Anglija skrit« sovražnica Sovjetov ker jo spravlja ob prestiž v Aziji in vedno bolj tudi drugod. Kavno te dni pa je izjavil vodja sovjeiov, Stalin, da sta v Evropi dva ognjena zublja ki pretita zanetiti požar v Bvropi, in. sicer Nemčija in Japonska. Že v zadnji številki smo poročali, da stremi japonski fašizem za toni, da bi podjarmil del Kitajske in Mongolijo. To je potrdil te dni tudi sam Stalin, ki je med drugim izjavil, da So-vjeti ne bodo nikoli dovolili .Japoncem izvesti njih osvojevalnega načrta. Mongolija je republika zase pod sovjetskim pokroviteljstvom. In je izjavil Stalin, da jo bodo branili kot leta 1921, ko so ruske bele čete s pomočjo japoncev hotele zavzeti Mongolijo. Treba je pripomniti, da Hitler ponuja prijateljstvo Franciji in to gotovo ne brez namena, kajti sam je izjavil, da on je večji nacionalist kot je bil kdo pred njim in da je vojna za njegov narod potrebna. Tedaj je vsakemi jasno, da ima namen s Francijo zavarovati si hrbet, da bi lažje opravil s Sov jet i. Da bi Hitler v tej smeri uspel, je zelo malo upanja, kajti francoskoruska zveza ni prazna pena, vsaj dokler je v Franciji levičarska vlada in ta bo najbrže še dolgo in vedno... Stalin je dejal, da ni nobenega naroda, ki bi si želel vojne, da pa so kapitalisti, ki za svoje profite ženejo narode v klanje. Nadalje je izjavil Stalin, da revolucije ni mogoče umetno zanetiti, če jo narod sam noče. Zato da je brez podlage, da v kapitalističnih državah revolucionarno gibanje zavračajo kot sad sovjetske komunistične propagande. To je kratek političen pregled, ki pa nam dovolj jasno pove, da je Evropa politično vsak dan bolj zapletena, in nekega dne, ko se morda niti ne bo pričakovalo, se bo zapletla v vojno. Mussolini računa s razpoloženjem Nemčije in Japonske in zadnji dve gledata kako se bo vojna operacija obnesla Italiji. Če bi Italija propadla, bi bil to smrten udarec za Nemčijo in Japonsko, zato je pričakovati, da se bodo vse tri fašistične velesile medsebojno pomagale. Zato ni upati, da bo Društvo narodov pri Italiji dosegla svoj namen, kajti prav gotovo je, da ko. bi (zbor 13) le še bolj navijal sankcije proti I tal ji, bi hitro Nemčija in Japonska podrezali, da bi s tem obrnili pozornost nase, dokler bi se slednjič udarili. Vojna, ki bo odločila usodo Evropskim narodom je lahko jutri, danes je še ni, in s tem je treba računati, zato ni pričakovati, da bodo sankcije direktno povzročile poraz fašistične Italije, temveč se bo italijanski fašizem samega sebe pogoltnil. Da bi mu ne držali roko Nemčija in Japonska, bi se to prav kmalu zgodilo, tako pa se zna še nekaj časa vzdržati. Vojna v Afriki Vojna v Afriki se obrača v prid Italijanom, kar je spričo vojne tehnike, ki jo ima na razpolago, umevno. General Badgolio, je izvedel tretjo etapo vojnega pohoda in sedaj kc pripravlja na južni in na severni fronti, da izvede četrto in v tej temporadi tudi zadnjo. Ba-doglio je mnenja, da se bo tedaj odločila usoda vojne v Afriki, ki bo brez dvoma zmaga Italije. S tem pa bi bil tudi Mussolinijev načrt izveden, to se pravi vojska, bi izvršila svojo nalogo, gla\nO vprašanje pa je, če bo Italija gospodarsko dovolj močna, da bo ustanu daljno kolonijo vrediti talco, da ji bo prinesla vsaj toliko dobička kot je imela z njo stroškov za zavzetje. Kdor pozna italijansko gospodarstvo, si lah-(co ustvari sodbo. Ženeva. — Haile Selassie je odgovoril na noto, ki mu je bila poslana zaeno kot Mussolini-ju, da je pripravljen pogajati se za mir, da pa ne odstopi Abesiniji^ upadalcem niti pedi zemlje, ker je abesinslta vojska še dovolj močna, da se lahko bori tudi več let če treba. Pariz. — Po vsem svetu so vzbudile veliko pozornost Stalinove politične izjave, kajti tako jasno in odločno, kaj se pripravlja v Evropi in kakšen je sovjetski sistem kot država zase, ni še nikoli povedal. Vatikan. — Vatikansko glasilo je na prvi strani prineslo dolg članek, ki poziva evropsko javnost naj se prizadeva, da se vzpostavi mir v Afriki. ZMAGA RADIKALOV Glasovi še niso prešteti, vendar se lahko reče, da bodo odnesli zmago radikali. V prihodnji številki bomo natančneje opisali potek volitev kakor tudi kaj lahko pričakujemo za v bodočnost. Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Avda. L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Naš oddelek paroplovnih polnih kart, najhitreje in naj ceneje Imamo za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršno- koli linijo. Ne nasedajte nizkim ponudbam Ker bi bilo potovanje še dražje. Nikakih potežkoč Vam ne povzroča pošiljati manjše svote iz kampa sem na nas. Vsak poštni urad Vam izpostavi POŠTNI GIRO na naše ime, tako da zamorete potom nas pomagati Vašim v domovini z denarnim prispevkom. Na isti način morete HRANITI s kojim si morete ustvariti temelj napredka ter se zavarovati za časa morebitnega brezdelja. Naše uradne ure so: od 8]/2 do 7 zvečer, v sobotah do 12% ure. Francisco Saverio Nitti: FAŠIZEM IN ITALIJA (Bivši italijanski ministrski predsednik Nitti, je objavil v nevjorškem dnevniku "Stampa Libera" članek, ki se nam zdi velike važnosti tudi za naše čitatelje in to tembolj, ker se je nekaj govorilo, da j»' Nitti odobraval Mussolinijevo vojno operacijo v Afriki, dasi je znan kot glavni vodja protifašističnega gibanja. Op. uredništva.) S živim zanimanjem sem prejel vest iz Sev-Amerike, da so se tamošnji priseljenci organizirali v veliki večini proti fašizmu. Fašizem ni ena ideja in en program: je samo ena manifestacija nasilja, je ena aventura, ki bo končala kot ena iz med najbolj žalostnih. Fašizem je izdajstvo nad narodom in bo izdal jutri svoje lastne ideje, če se mu bo zdelo potrebno. V samih trinajstih letih je zadal fašizem več škode italijanskemu narodu kot če bi bila vsa dežela od sovražnika zasedena. Je uničil narodno gospodarstvo, in kar je najhuje, je zastrupil dušo mladini. V trinajstih letili, industrija, trgovina, banke, kredit, vse je obrnjeno in v razpadu. Več kot dvajset let bo trebalo po padcu fašizma, trdega dela in mnogo potrpljenja, da bo zopet prišel narod v normalno stanje. Dvainštirideset milijonov italijanov, ki živijo v državi, je obsojenih pod tiransko vlado; enajst milijonov jih živi v inozemstvu, ki so zasledovani od fašističnih špijonov. Fašizem je obljubil napredek države in kaj je prinesel: Ljudstvo je za pol stoletja nazadovalo, lakota je na vseh koncih in krajih, i»1 ideja je postala nasilje. V Evropi so tudi druge diktature, vendar s*1 ne more nobena primerjati z italijansko. Fašizem je izrabil vse tradicionalne dobrine za zasužnjiti delavstvo. V svoje svrhe je izrabil, monarhijo, državo in Cerkev. Platon je zapisal: Kadar se tiran čuti zgubljenega, začne vojno. To je resnica v vseh časih. Zelo pravilno je povedal tudi Roosevelt: Ka" dar se da ljudstvu mizerjo, se mu da še vojno. Zmeraj sem bil mnenja, da je fašizem, nacionalizem proti narodu, država proti državi» klerikalizem proti veri, imperjalizem brez in1' perija, ideja ki končuje z nasiljem. Tudi sedaj verujem v katastrofo fašizma. (Italpress) Rim. (Italpress) — Odpor intelektualcev i" delavstva je v Italiji vsak dan večji, čeprav P1' šejo fašistični listi, da je ves narod s fašizmom» je to bridko varanje samega sebe. Aleksandrija. — "Egiptyan Oazette" poroča, da so se na parniku "Conté Verde" spopa^1 fašisti in vojaki pri čemer je bilo 36 žrtev J»1 tvih in vrženih v morje. Ali si oddal eno številko svojemu Prl' jatelju ali znancu in mu rekel, naj se na reči na Slovenski tednik. DRUŠTVENE SESTI Občni zbor SPD. I. bo vršil dne 22 marca, na kar že sedaj opc '■arjamo članstvo. Vsi ki imate izposojene knjige iz knjižnice SPD. I. ste tem potom naprošeni, da jih čimprej vrnete. Knjižničar IZ CORDOBE I).K.D. "Iskra" v Cordobi obvešča vse člane in članice na drugi redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 22. marca t. 1. v društvenih prostorih v ulici Humberto I9 511. Začetek točno ob 4 uri pop. Dnevni red: 1. Nagovor tov. predsednika. 2. Poročilo tajnika, blagajnika, gospodarja, knjižničarja, revizorjev in načelnikov odsekov. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Člani in članice upoštevajte točnost! Za odbor: Rudolf Mozetič PATRONATSKO GIBANJE V mesecu januarja t.l. smo poročali, da bomo objavili bilanco patronatske blagajne, kar storimo danes. Kopijo spodaj objavljene bilance smo poslali vsem društvom v B. Airesu v odobritev. Na zabavi D.K.D. Ljudskega odra 15.20 Skupaj Skupaj od lanskega leta Skupaj 65.50 141 60 207 10 1935-36 DOHODKI Nabiralna pola štev. 10 Namiralna pola štev. 5 Nabiralna pola štev. 7 Nabiralna pola štev. 3 Nabiralna pola štev. Na prired. Gosp. Društv. Vili. Dev. Na prired v Paz Soldán 5150 Xa prired. v Paz Soldán in Añasco Na prired. Lj. Oder in Slov. Pros. dr. Na prired. Iskra in Jug. Pod. Cordoba A saldo 1935-36 STROŠKI IZ VILLA DEVOTO GOSPODARSKO PODPORNO DRUŠTVO SLOVENCEV V VILLA DEVOTO Vabi vse člane in članice ter rojake in prijatelje dobre zabave, na vinsko trgatev, ki se bo vršila v nedeljo dne 22 marca popoldne na društvenem zemljišču. Dobrodošel vsak, ki se želi po domače poveriti na prostem. Za pijačo in dobre prigrizke bo obilno preskrbljeno. Kovanje za nab. skrinj. Za trak in igle Kvota F.A.V.A.E. Za razposiljatev mes. Poslali žrtvi v J. kraj Vstopn. ban. Patronatov Vstopn. Gosp. društv. Slov. Za trak in igle V pom. tov. A. Ferfolja Za trak in igle Poštnina Saldo 11.70 6.90 8.80 15.40 9 — 24.10 7.20 29.— 44 80 30.55 187 45 141 60 0.65 2 _ 10,— 0.35 17 30 2._ 3,— 1 10 5:— 3.20 1.25 141.60 Vsem darovalcem izrekamo najlepšo hvalo, kakor tudi odborom navedenih društev, v našem imenu in v imenu slovenskih žrtev fašizma. Pred dnevi je Patronat poslal osrednjemu vodstvu Patronatov v Pariz svoto $ 100.— z nalogo, da naj jo porazdeli med žrtve fašizma Juliske Benečije in Koroške (Avstrija) ter slovenskim vojnim ubežnikom v Jugoslaviji. Jug. Patronat v Pomoč žrtvam Evr. fašizma DOMAČE VESTI ZAROKA Jutri se bosta zaročila, sotrudnik in pomožni upravnik pri Slovenskem tedniku ter član SPD. I., g. Mirko Peljhan in gčna. Slavica Ušaj, ki je tudi članica SPD. 1. in naročnica Slovenskega tednika. Čestitamo! OSEBNA VEST V nedeljo je prispel s parnikom "Marsilla" uov izseljenski duhovnik g. Janez Hladnik. Tem potom obveščamo, da bo jutri sv. opravilo za Slovence na Paternalu kot ponavadi. Že sedaj opozarjamo občinstvo na veliko Prireditev meseca maja, ki se bo vršila v proslavo obletnice društva. Odbor. 187.45 Tekom februarja t.l. ob prili pustnih zabav je Jug. Patronat nabral na raznih prireditvah svoto 65.50, in sicer: Na prireditvi D.K.D. Ljudskega odra 20.80 Na zabavi Gosp. pod. društva v V. Dev. 22.50 ■N]a zabavi Slov. prosv. društva I 7.— V J** dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD Veliki zavod Najlepši pomladni prazniki, Velika Noč se praznujejo letos 12. aprila POMAGAJTE VAŠIM DOMAČIM v stari domovini, da bodo imeli dobre praznike ter ljubezniv spomin na Vas. Prej ko napravite VELIKONOČNO DENARNO POŠILJKO se morate vsekakor posvetovati z nami, ker našim klijentom in prijateljem NUDIMO SPECIJALNE UGODNOSTI da lahko vsi pomagajo svojim družinam v Evropi BANCO HOLANDES UNIDO SLOVESKI ODELEK CANGALLO No 36 0 (med 25 de Mayo in Reconquista) BUENOS AIRES medtem ko zidamo lastno poslopje na vogalu 25 de Mayo in Bmé. Mitre PRODAJA LADIJSKIH VOZNIH LISTKOV ZA VSE LADIJE PO RESNIČNO ZNIŽANIH CENAH. . „ mm m CEZsssi operacije in bolečin. ZDRAVNIKI SPEC IJ ALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje ua podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraatenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: orez ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. NaS zavod a svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI jo edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 Ll»VAD«.«U>7.U Pet let obstoja S.D.D. Ivan Cankar v Montevideu Bilo je pred petimi leti. Slov. naselbina v ITruguaju je bila na prosvetnem polju popolnoma desorganizirana. Misliti takrat na kako tli uštveno delovanje je značilo udinjati se fantastičnim mislim. Vsakdo je bil prepričan, da so taki načrti v naši naselbini neizvedljivi. Tega mnenja so bili tudi tisti, ki so iz Bueno» Airesa sem prišli, da nas organizirajo. Kvalificirali so nas za "pijance". Saj tudi res, slov. delavci v Montevideu, po celotedenskem težkem delu smo iskali zabave in prosvete po — gostilnah. Gostilna nam je bila društveni dom; v gostilni se je diskutiralo o velikih svetovnih dogodkih; pri vinu reševalo pereča vprašanja, pelo in — pilo. Prav takrat se je zbralo krdelee dobrih tovarišev s sodr. M. Babuder na čelu, ki so na teh razvalinah postavili temelj današnjemu društvu. Meseca marca, leta 1931. so sklicali ustanovni občni zbor, ki je bil precej dobro obiskan ter ustanovili delavsko društvo, ki so mu dali ime našega nesmrtnega, socijalnega pisatelja Ivana Cankar. Brez društvenega premoženja, brez gmotnih sredstev, toda z ne-omagljivo železno voljo se je odbor podal na delo. Kmalu se je pokazalo, da ni vse tako črno, kot se je mislilo. Slovensko delavstvo v Montevideo je razumelo potrebo lastne organizacije. Z vsakim dnem je društvo pridobivalo na ugledu, pristopali so vedno novi člani, ki so tudi dejansko pokazali požrtvovalnost napram društvu. Marljivo kot čebelice, so vsi po svojih močeh prispevali. Kmalu je društvo imelo svoj inventar: nabavilo si glasovir, pisalni stroj, opremo. Knjižnica se je stalno bogatela; ustanovil se je dramski odsek, pevski zbor, godbeni odsek, literarni krožek, odsek za Rdečo pomoč in končno pričelo se je z izdajanjem društvenega glasila. Perijodično je društvo prirejalo javne prireditve in predavanja, ki so bila dobro obiskana. Toda vprav v času, ko je društvo največjo aktivnost razvijalo so se našli tuji elementi, ki so započeli nesramno gonjo proti vsemu, kar je društvo storilo in nestorilo. Njih podle namere so skrivali pod plaščem gotove ideje, zato žalostne posledice niso mogle izostati. Šlo se je tako daleč, da se je pričelo celo z izključevanjem članov, med katerimi prav tistih, ki so največ za društvo doprinesli! Društvo je padalo v dekadenco. Omenjeni elementi, ko so dovršili svoj poru-ševalni posel so izginili. Izginili, kot izgine sneg. pod vplivom blagodejnih solnčnih žarkov. Kje so danes vsi tisti veliki idealisti? Kje? Kje ?! Društvu "Ivan Cankar" je tista podla, bratomorna, borbena- taktika ogromno škodila. Tn da je društvo, kljub vsemu ohranilo življenje je zasluga prav majhnega števila dobrih so-drugov, posebno tovariša Kazimira Makarivič, ki je sam mnogokrat bil predsednik, tajnik, pevovodja, učitelj in za vse, kar je bilo v društvu najnujnejše za storiti. V poslednjem času se opaža v društvu neko rehabilitacijo. V društvo se zopet povračajo stari člani in celo nekaj novih se je vpisalo. Razveseljivo dejstvo. Pripravljamo se za dostojno proslavo pete obletnice ustanovitve društva. Za to priliko se bo vršila, dne 14. marca velika prireditev v znani dvorani "Centro Asturiano". Kot razvidno iz Vabil bo vspored nadvse bogat in zanimiv. Prepričani srno, da ta dan ne bo slov. delavca in ne družine, ki bi se vabilu ne odzvali. Proslava se bo vršila v znaku solidarnosti in bratske ljubezni vseh slov. izseljencev v Uruguaju. Dokažimo, ob peti društveni obletnici, da slov. delavci smo vredni tega imena in da smo pripravljeni vsi, prav vsi, vse storiti, da se naše edino izseljeniško društvo razvija in živi še mnoga leta, za prosveto in dobrobit naše naselbine. Cankarist DOPISOVANJE Mirba: Ven z obljubo Čital sem uvodni članek, katerega je obelodanil S. T. v svoji 339. številki, z dne 29. februarja t. 1., pod naslovom "O velikem pomenu in namenu". V tem članku se razpravljajo različna iz-seljeniška vprašanja: organizacija, list. i.t.d. Kar je pri meni vzbudilo veliko pozornost in zanimanje je to, da nam pisec istih vrstic obljublja, cla bo, v eni bodočih številk lista, povedal resnico, dasiravno v mnogih slučajih zelo neprijazno, o načelnih napakah naših organizacij, z dovoljenjem — tako je namreč pametno in pravilno —, da se bodo lahko društva, ki se čutijo prizadeta, tudi, svobodno in po svoje "opravičila" in "oprostila" za vse storjene grehe, ki jih bržkone teže. Prepričano spoštovanja vredno je to početje. Vse zaman, da se sklicujemo na ostale narodnosti za iztrebiti lastno dno. Ne čakajmo tega od drugod, ne mislimo, da se bo rešilo to naše vprašanje brez naše lastne brige in rešitve. Čas in prilika se bo nudila v stolpcih S. T., da po svojih zmožnostih in svojem znanju pokažemo zaupanje sami vase in v našo samozavest. Naša vsakdanja in dosedanja društvena miselnost se mora spremeniti v stvaren ornament bodočnosti, ki bo orala ledino kulture med širši narod. Čas in prilika je, vnovič povdarjain, da storimo vsega mogočega, da uravnamo in preuredimo naša društvena poslanstva širom celo- kupne Južne Amerike ter. da končno sklepčno in premišljevalno nadaljujemo v okviru vzgoje in izobrazbe s katero bo zasijalo bratstvo, ljubezen in dobrobit našim izseljencem, ki so raztreseni širom Novega Sveta. Sp & * Malo časa, premalo časa je, odkar čitam S. T., da bi na tem mestu podal končno sodbo o njem, pač pa vidim, da danes ni več S. T. ono glasilo, ki je bilo pred leti — podjetje in, ki mu je bila skupnost delovanja deveta briga. Danes se S. T. zanima za vsa vprašanja naših izseljencev. Preobrazil je svoje lice in postal nepristranski poročevavec za vse one, ki mislijo in žele, da bi s svojimi članki doprinesli koloniji in narodu, bodisi v organizacijskem ali kulturnem smislu, napredek in razvoj. Leto in še več bo, ko sem se poslužil in spregovoril moje mnenje o našem delavskem in buržoaznem časopisju v Južni Ameriki, v seve-roameriškem slovenskem in socijalističnem listu "Proletarec", ker so pač tako velevale pri' lijte in, ker se mi je direktno domnevala brez-umnost pisati v naše tukajšnje liste, kaj takšnega, ker sem vedel, že v naprej, da bo šlo kratkomalo — v koš. čeravno bi marsikateremu T'uredniku", a ko ne "doprineslo", pa vsaj "škodilo". Kar danes z lahkoto ugotovim je, da se je moja včerajšnja sanjavost spremenila v stvarnost : Slovenski Tednik, oziroma ljudje, ki so tako globoko spremenili njegov namen in pomen, imajo največ zaslug, da jim sledimo in. da krepimo njih početja, vedno, ako tako oči-vidno dokazujejo, kot, to zadnjo obljubo uredništva, da se brinijo za iztrebitev naše do_ slednje napake in sicer: samo za našo korist in za naš uspeh. Zato pa, čast komur čast! Pameten človek, vedno zmaga! Nedoumnež, brez smisla, brez čutstva, brez stvarnosti, je nadležno motovilo poedincu in družbi sami. Naš okoliš ne sme poznati elementa v okviru teh zadnjih kakovosti, ki so narodu v pogubo. * * * Obljubo, katero je storil S. T. naši javnosti, veselo in hitro pričakujemo, ker smo prepričani, da bo nas okoristila. Čim jasnejša in ostrejša bo kritika, tem S.D.D. IVAN CANKAR - VABI seagatta MONTEVIDEO Ka proslavo petletnice obstoja društva, združeno z veliko prireditvijo, ki se bo vršila v soboto, dns 14 marca t. 1. v Centro Asturiano, calle Cerrito 184, ob 9 uri zvečer. Vspored Valček; c) Venček narodnih pesmi. Milka Sedeučičeva. g. Plesničarjeva s spremijevanjem 1.— a) Delavski pozdrav; b) No sé!— Svira tamburaški odsek. 2.— A. Uthman: Zastavi — Deklamira 3.— Pozdravni in proslavni govori. 4.— Danubio azul — Valček — Pleše kvarteta mladih tamburašev. 5.— Tone Čufar: Za nas — Deklamira Mirko Babuder. 6.— Grand Mere qui Dance — Pleše g. Plesničarjeva. 7.— a) Vasilij Mirx: Na trgu; b) Franc Gerbič: Vabilo — Poje moški zbor. 8.— a) Gabriela Mistral: Madre; b) Rafael Obligado: Acuareia — Deklamira g. Plesničarjeva. 9.- Ivan Cankar : HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA (5 in 8 prizor) Po vsporedu prosta zabava s plesom. Pri plesu svira pojačenj društveni orkester. - K obilni udeležbi vabi ODBOR boljša. Čim očividnejše naše pomote in napake, tem jasnejše jih bomo spoznali in poravnali, z vso vnemo in po naših močeh, da bo v korist in v čast našim društvam, ki to spna srce in dušo v telesu! Radi dveh siromašnih židovskih otrok se je podal v smrtno nevarnost, — takšnih je malo! — Da, takšnega ni nobenega več! — odjekne tudi v ^eodorini duši. Ah, zavedala se je, da drugega Vladimirja ni na svetu! Hitela je skozi množice, s svojimi nežnimi belimi rokicami si je delala pot, njene oči pa so strmele v smer, kjer je izginil mladi poročnik. Toda ko je prispela do tiste ulice, ni bilo več v njej Vladimirja Borotina, kajti imel je dobrega konja, ki Sa je že zdavnaj odnesel odtod. Za veliko kneginjo Feodoro bi bilo brez dvoma najboljše' če bi se bila takoj vrnila domov in obvestila Aihibalda Foultona, da je videla Vladimirja Boroti-na v Nižnjem Novgorodu s. svojimi lastnimi očmi. Anglež bi v svoji domiselnosti gotovo našel kakšno da bi Vladimirja našel. Toda na žalost ne zna ljubezen ubirati poti razuma, kajti razum in ljubezen sta si tako različna pojma, da '»ezita po navadi drug od drugega. Ljubezen samo čuti, ona tipljo. krog sebe kakor ale-,Jec >n večkrat popolnoma zaide s prave poti. Teodori ni prišlo niti za hip na misel, da bi se vr-n'la v inšo trgovca Pristova. Hladila je po ulicah, hitela iz večje ulice v manjšo 1,1 n!Wobe, iskala je in izpraševala, — toda nihče ji ni °del povedati, kam je izginil lepi jezdec. ^•'dno bolj in bolj je prodirala v gnečo, ki je pol-1,l|a novgorodske ulice. Sla .¡e po velikem in prostranem trgu in prišla Z!|kotno ulice, Hi pa tam se je ustavljala in izpraše- vala mimoidoče: •— Ali niste videli jezdeca v uniformi, ob šiti z zlatom, častnika' preobraženske garde! Feodora je že več kakor pol ure blodila po različnih ulicah, srce ji je utripalo koprnenja po ljubjeném možu, pol ure je minilo, ona pa ni našla za njim niti najmanjšega sledu. Zdajci pa jo nagovori na oglu neke ulice moški, ki jo je že dalje Časa opazoval. Ta moški je bil visok in suh, rumenkasti obraz mu je obrobljala črna brada, ki mu je padala na prsi. Oblečen je bil kakor Armenec, po obleki ga je človek lahko takoj spoznal, kajti preko kaftana je nosil plašč rdečkaste-in modre barve, podloženega s krznom. Armenec ni nosil pri.sebi orožja, zdelo se je torej, da je miroljuben človek- Po vsem sodeč bi moral biti to kakšen 0(1 armenskih trgovcev, ki so se med sejmom mudili po kupčijah v Nižnjem Novgorodu. — Kaj vam je, lepo dete? vpraša Armenec Feodoro, ko je stopil čisto k njej in in jo pozdravil. Že dalje časa vas gledam in naposled' sem prišel do sklepa, da iščete nekaj, česar pa ne morete najti! —Res je, kar prvite, na žalost, — odvrne mlada velika kneginja, ki je pri teh besedah povesila glavo s plavimi lasmi, — iščem, toda najti ne morem! Ah, gospod, ko bi mi mogli povedati vsaj smer, kam naj krenem, bi vam bila vse življenje hvaležna. — Kaj vendar iščete? — jo vpraša Armenec in jo vprašujoče pogleda. — Iščem jezdeca, — mladega častnika, v uniformi, obšiti z zlatom, jezdeca, ki je sedel na krasnem in iskreni vrancu, — odvrne Feodora. — Kajneda, ruskega častnika? —- vzklikne hitro Armenec. — Star je bil približno kakšni dvajset tri leta, največ bi jih mogel imeti dvajset sedem. — Da, tako je, odvrne Foodora in žnrek upanja ji prisveti v dušo, — ali ste ga morda videli, o, gospod, povejte mi kam je "odjezdil, ali se je morda kje ustavil? — Ali ni imel vranec na čelu bele lise? — je dalje izpraševal tujec s črno brado. — Ne vem, — odgovori Feodora, — ne poznam konja tako točno, toda mogoče je, da je imel belo liso! - Mladi, častnik je izredno lop, kajneda, črne lase ima? — Vi ga poznate, vi ste ga videli? — vzklikne nedolžna deklica veselo, — O, prosim vas,--■— •— Samo na nekatera vprašanja mi morate še odgovoriti, tedaj pa vam bom povedal, kar vem, — nadaljuje Armenec, gladil si je črno brado in zatisnil oči, kakor da bi premišljeval. — Oprostite mi gospodična, toda zdi se mi, da ste iz dobre hiše in radi tega se čudim, da se sami potikate po mestu! —Ne izprašujte me in ne mislite ničesar slabega o meni, —odvrne mlada velika kneginja. — Ah, ta mladi častnik je moj zaročenec. Iščem ga z dušo, prekipevajočo hrepenenja, ravno radi tega sein tudi prišla v Nižnji Novgorod, tukaj pa ga ne morem najti. Slučaj je hotel, da som ga opazila na ulici in to baš v tronutku, ko je pod oknom mojega stanovanja rešil dvema otrokoma življenje. — O, slišal sem že, o tem govori vse mesto, — nadaljuje črnobradati, — kajneda dva židovska otroka sta so igrala na ulici brez nadzorstva? Feodora ni opazila, kako je bilo vse, kar je Armenec govoril, tako jasno in samo po sebi umevno, da bi bil vsakdo lahko to vedel. Da je mlad častnik od dvajset treh do dvajset sedmih let, da sta se židovska otroka igrala brez nadzorstva v Nižnjem Novgorodu na ulici — k temu vsemu ni bila potrebna kdo ve kakšna domiselnost, to jo lahko vsakdo vedel. — In vendar se mi zdi čudno, gospodična, — oprostite, mi, če vam bom povedal resnico, toda ne morem si kaj,, da bi ne izrtekel svojih misli, — silno čudno se mi zdi, da sami blodite po ulicah. Kaj porečejo vaši sorodniki in znanci? - V Nižnjem Novgorodu nimam sorodnikov, niti znancev. — Kako, mar ste prišli brez spremstva v to velemesto, kjer preži na vas nevarnost na vsakem koraku? — Ne, prišla sem v spremstvu dveh prijateljev, ki mi hočeta pomagati, da bom našla svojega zaročenca. — Jn vaša prijatelja sta vas pustila samo na ulico? — Ni ,iu bilo doma, ko se je zgodilo, o čemer sem vam pripovedovala. —Ah, onadva torej nista bila doma? — Popolnoma prav, seda.j pa bosta radi vas v silnih skrbeh. Mislim, da bo najboljše, da vas spremim domov, kajti ne verjamem, da bi naíli sami pot do svojega stanovanja. Ali in» stanujete v bližini sejma! Zdi se mi, da sem vas tam že nekolikokrat videl. — Motite se, gospod, jaz stanujem v notranjosti Osebna sovraštva, ki so bila med nami svo-ječasno, vsled pol. strasti umetničevsko zane-šena, ne smejo nas obvladati. Strniti moramo vse naše sile in jih posvetiti za skupni blagor. Vsak naj stopi na svoje mesto, za katero je poklican. Dogodki se odigravajo s strašansko brzino in položaj je preresen, da bi mi naše skromne moči tratili, ali celo delili za nizkotne malenkosti. Te besede veljajo vsem, posebno tistim, ki na naše društvo gledajo od strani, ali celo od zgoraj. Priznati je treba, da teli poslednjih je zelo malo, vendar je naša vroča želja, da bi za skupno delovanje zainteresirali poslednjega rojaka. Morda smo tudi mi napram komu, kedaj storili krivico; priznamo v kolikor smo krivi in danes odkritosrčno in bratsko prožimo roko vsakemu, ki hoče za. skupne koristi naše naselbine z nami sodelovati. V bogzna kakšne ogromne uspehe si ne delamo iluzij, vendar teh par sto Slovencev v Urugua-ju bi lahko mnogo več imeli, ako bi bili vsi enotno združeni. In to na vseh poljih. Zato proč s pasivnostjo! Sodelujmo v društvu in bodimo, kot ena družina. J. C. Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik? mesta, v hiši trgovca Pristova. — Ah, v Pristovovi hiši! — vzklikne Armenec z glasom, kakor da l)i mu bilo vse hiše v Nižnjem Nov-gorodu dobro znane. — Gotovo vam je prav lepo v trgovčevi hiši!? In vam je bilo na tem, da bi mladega častnika, katerega iščete našli? — Tisti, ki bi me pripeljal k njemu, lahko računa z mojo večno hvaležnostjo, — mu je zagotavljala Feo-dora. — No, tedaj si bom jaz zaslužil to hvaležnost, kajti jaz vas bom odpeljal k njemu, — odvrne Armenec odločno. — Slučajno mi je namreč znano, kje se je častnik ustavil. Zdi se mi, da vam še nisem povedal, da sem prišel tudi jaz s konji v Nižnji Novgorod, da pa sem svoje živali pustil v hlevu neke veilke gostilne. V tem hlevu sem videl tudi vranca, ki ga jezdi oficir, sam poročnik pa stanuje v gostilni, sedaj je brez dvoma že doma, če se ne motim. Feodora se je morala precej premagovati, da ni vzkliknila od navdušenja, ko je slišala te besede. Torej le ni zastonj odhitela iz svojega stanovanja in blodila po novgorodskih ulicah. — Slučaj ali pa previdnost božja sta mi hotela dobro, da sem naletela ravno wi tega Armenca, ki mi je dal tako izvrstna poročila. In že v naslednjem trenutku je mlada kneginja prijela Armenca za roko in mu dejala prisrčno: — Ne izgubljajte časa ! Odpeljite me v tisto gostilno, — ali je zelo daleč? —■ Ne ravno posebno, — hodila bi približno deset minut, če pa ste utrujeni, bom najel trojko? — Ne, ne, ni troba, sedaj hodim lahko že čisto dobro, trojke vozijo tod silno počasi in prepričana sem, da bova prej peš prispela k svojemu cilju. — Tedaj pojdite z menoj, — nadaljuje Armenec, — zakaj vam ne bi storil te male usluge? Moj Bog, v tem velikem mestu, kjer smo vsi tuji, smo navezani drug na drugega. — Ali ste prišli sem od daleč? — vpraša nenadoma Armenec. — Iz Pctrograda. — Ne, jaz sem sirota! — Gotovo imate tam starše? — Čudim se, da vam je vaš varuh dovolil, da tako daleč odpotujote, ali pa nimate morda niti varuha? —• O, imam ga, — odgovori lepa velika kneginja, — mojo varuh je ugleden in mogočen človek! ČASOPISJE "Ere Nuevelle" francoski list, piše, o jugoslovanski manjšini pod Italijo ter ugotavlja o velikih krivicah ki se ji godi pod fašističnim terorjem. "Večernji Češke Slovo" v Pragi piše o Slovencih iz Julijske Krajine, ki se od začetka afriške vojne še posebno preganjajo. "Le Travail" v Ženevi kjer je sedež Društva narodov, prinaša iz Trsta vesti o nezaslišnem preganjanju slovenskega življa. "Przegled Polsko - j ugoslowianski" prinaša članek pod naslovom "Ciežka dola mniejszosci jugoslowianskich we Wloschech". Težka obsodba jugoslovanske manjšine pod Italijo, ter piše v članku da je brezdvomu ta manjšina najbolj zatirana v Evropi. Pisec članka je poljski duhovnik. "Guistšia e liberta" glasilo italijanskih an tifšistov v Franciji, piše, da četudi bi se Mu-ssoliniju posrečilo podvreči Abesinijo, to ne bo rešilo Italijo gospodarskega poloma, da italijansko ljudstvo bo še le spoznalo posledice te militaristične aventure. "Naši problemi" je manografični list akademikov iz Trsta, Gorice in Istre, v katex-em pi- Armenec je nagrbančil čelo, da se mu je urezala globoka brazda pod nosom, prav tako, kakor da bi mu »e bilo prijetno slišati, da ima Feodora vplivnega in mogonega zaščitnika, toda kljub temu ni v tem trenutku slutil, da je Feodora mislila pri tem na carja in vladarja vseh Euaov. — Toda moj varuli ne ve, kje se nahajam v tem trenutku, — nadaljuje Feodora, — gotovo se bo jezil radi tega mojega potovanja in minilo bo precej dolgo, da se bom zopet sprijaznila z njim. čimprej bom našla svojega ljubljenca, tem prej se boni lahko pomirila s svojim varuhom. Pri zagotavljanju Feodore da njen varuh ne ve, kje se sedaj nahaja se je Armenčev obraz zopet zjasnil. — Da, kako usoda čudno druži ljudi, — je spregovoril Armenec po kratkem molku, medtem, ko sta venomer hodila naprej. — Vi ste mlada dama iz Petrogra-da, jaz pa, — jaz sem Armenec. Trgovec sem in se imenujem Kalum. Vsako leto prihajam med sejmom v Nižnji Novgorod, tukaj zberem svoj denar, ki ga imam pri trgovcih, prodam svoje blago, kupim drugo in naro-čujem za prihodnji sejem. Tako se ponavlja leto za letom in človek postane pri tem star. — Da, kdor je mlad in tako lep, kakor vi, gospodična —. — Ne govorite tako! — zaprosi Feodora. — Jaz tega ne trpim. — Da ste lepi, veste tudi sami, — katera mlada deklica ne bi tega vedela, posebno pa takšna, ki ji zrcalo ni tuje, — in gospodu zaročencu bi moral človek prav za prav zavidati — toda dovolite mi vprašanje, je li on prvi moški, kateremu ste dejali — ljubim te!! — — Po mojem mnenju, — odvrne tedaj Feodora, — more biti v življenju deklice samo en moški, kateremu bi mogla reči: ljubim té! Samo enkrat bi lahko govorila resnico — drugič bi bila to že laž, ali pa samoobsodba, da se je zmotila. — Tedaj se deklice mnogokrat prevarajo, — se zasmeje Armenec, toda to ni bil vesel in nedolžen smeh, kakor bi ga človek v tem slučaju od starega moža pričakoval. Armenec je čutil, da ta njegov smeli ni napravil na Feodoro ravno najboljšega vtisa_, naenkrat je iztegnil roko, pokazal na precej visoko hišo in dejal: — Prispela sva, nadejam so, da boste svojega prijatelja našli tukaj! V naslednjem trenutku sta prispela do poslopja, to- šejo o Primorskem vprašanju ter bi želeli, da bi tudi v našem listu objavili njih izčrpne podatke, kar pa žalibog radi pomanjkanja prostora nam ni mogoče, da bi zelo radi, kar bi brez dvoma naše čitatelje zelo zanimalo. "Ljudski glas", glasilo delavnega ljudstva v Slovenji, piše na uvodnem mestu v članku "Kmet išče zaslužka"... "Le na pot, le na pot. kamorkoli!" Kakor j'e zapisa^ Ivan Cankal-"Kadar odpre jetnik železna vrata — ali vpraša, kam da cesta drži? Le iz ječe, le iz trpljenja, pa kamorkoli! Šezdeset let življenja, šez-deset let trpljenja, vedno je polno... Kaj nam pomaga vse lepo govorjenje o naših bogatih naravnih zakladih, o lepih njivah in zelenih travnikih, o senčnih gozdovih in bistrih rekah, o premogu in svincu, če pa pri vsem tem de-jsetftisojcjfi stradajo peščica magnatov ima pa samo to skrb, kje bodo varneje naložili nakopičeni denar". Dr. Carlos A. Urquijo Otroške bolezni. — Zdravnik od zavoda sirot in španske bolnice Ultravioletni žarki Sprejema od 15 ure do 17.30 Turamento 4874. B. Aires. U. T. 51-3604 UVW4iCK»tMABaNttnB IIIIHMIIMI 1 I' ll - ■ da Armenec ni vstopil pri glavnih vratih, zavil je krog stranskega poslopja in so približal stranskim vratom, ki so vodila, kakor se je zdelo, v ozadje poslopja. — Kam me peljete? — vpraša Feodora, ko jo držal Armenec že roko na kljuki. Kar sledite mi, — odvrne črnobradati Armenec, — najprej bom pogledal v hlev, če je poročnikov vra-nec doma. fie je konj doma, tedaj je tudi gospod poročnik. To besede so navdale Feodoro z zaupanjem, brez bojazni je šla za človekom, ki jo je vodil po dvorišču in odprl nato neka druga vrata. Tema je zazijala pred veliko kneginj«. — Ali je to hlev? — je vprašala. Kot odgovor pa je dobila udarec, ki jo je podrl na tla. Vrata so se zaprla za njo in Feodora je slišala, kako se je ključ obrnil v ključavnici. Satanski smeh se je razlegal pred vrati. Tedaj so se oglasili koraki Armenca, ki se je oddaljeval po tlaku dvorišča. Nato pa je zavladala tišina. 29. POGLAVJE. Kalum, trgovec z dekleti Feodora ni izgubila niti za trenutek zavesti, kljub ostudnemu in nepričakovanemu napadu, katerega žrtev je postala, kajti nesreč.nica še ni slutila, kakšna usoda jo čaka. Pomislila ni na ničesar drugega, kakor da jo je najbrž dobil v roke kakšen lopov, ki ji bo ukradel denarnico. Da pa ji namerava ta lopov vzeti še kaj drugega, na to se mlada deklica ni niti spomnila v svoji nedolžnosti. Prepadi človeškega življenja so ji bili še neznani, Feodora ni vodela, da more biti človek tudi zločinec. Mlada knegnja ni slutila, da so tudi med ljudmi hijene, da so moški, ki preže na nedolžnost in iščejo dobička pri prodaji žena in deklet. Feodora se je zgrudila na tla, ko jo je Armen«® pahnil v to temno stajo. V naslednjem trenutku pa je vstala, planila k vratom, trkala s svojimi nežnimi rokami po njih in kl'-< cala z glasom, ki je drhtel od razburjenja: — Odprite, — odprite, kaj delate? fie hočete denarja, vzemite mi ga, toda odpeljite "l0 lc njemu, k Vladimirju Borotinu! Toda odgovora ni dobila. (Nadaljevanje) SVOBODNA LJUBEZEN "Slovenski služkinji" poklonil "Fénix" iz Cordobe Naj mi oprosti "Slovenska služkinja", da sem z odgovorom nekoliko zakasnel. Videl sem namreč, ko sem njeno poslanico prečital, v Pratiki med drugimi svetniki tudi enega z rosami, ki je zaščitnik uradnega veselja. Meni Pa je ravno prav prišlo, da sem si nabral potrebnih utisov o zasužnjenem zakonu in svobodni ljubezni. Predpodoba današnjega srečnega zakona je •nož godrnjavi lev in žena plaha golobica. Mož je absoluten gospodar vsega, torej tudi žene, ki je na milost in nemilost izročena možu in četudi bi jo pretepal, nima posvetna in niti cerkvena oblast pravice se utikavati v družinske razmere. Poznal sem celo moža, ki je svojo ženo iz ljubosumnosti zapiral,, kot da bi bila žival. Kako se izhaja v zakonu kar prašajte zakonce domače ali tuje, stare ali mlade, vsi možje in še bolj žene tožijo, brez ozira na gospodar- . sko stanje, o neznosnem enoličnem in naveličanem zakonskem življenju. Ne zdaj, že davno seju se prepričal, da je današnja forma zakona v resnici le z medom namazan križ, ko se med poliže ostane samo še križ, kot stara obrabljena suknja, in po vsej pravici ga imenujemo jarem sv. Lukeža, ker v resnici v mnogih slučajih še bolj žuli kakor volovski. Družina, kateri se danes toliko slave poje, je dandanes prva izkoriščevalna ustanova v kateri postane mož pravi egoist. In če upoštevamo družinsko vzgojo, ki je v mnogih slučajih odvisna od najbolj vraževernih in nazadnjaških mater ter higijena, ki vlada v mnogih družinah brez razlike stanov, je brezdvoma prva izgrešena ustanova družina, kjer imajo izvor vse duševne in telesne bolezni, ki je kriva mnogih moralnih in materjalnih zla posledic katere trpi današnja človeška družba. O, kako lepo je vse narava ustvarila. Hudobni čl ovek je pa vse pokvaril. TTkleni! je vse Najlepše najplemenitejše človeško čuvstvo ljubezen, v meje nesrečne ekonomije, obdal ga z verskimi in socialnimi napačnimi predsodki, zakon je postal pravo ječo, življenje ki si ga je mogel zamisliti le človek z zlobno domišljijo »Si HOTa in RESTAVRANT "PACIFICO" Calle CHARCAS 767 — BUENOS AIRES U. T. 44 (Juncal) 5406. Domača kuhinja: Štruklji in kranjske klobase. (Slovensko služabništvo. Lastnik: Aita Bojanovič IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v ^uenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo , Oi'dinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I, nadstr. t. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires ter s zlobnimi naklepi. Današnja dekleta, mesto, da bi jih vzgajali v lastni miselnosti ter jim dali vse pogoje gospodarskega obstanka kot moškemu, jih navdušujejo s srečno mislijo, da so moški na svetu zato, da denar služijo, ženske pa. da ga zapravljajo in se kot take pripravljajo, da vjamejo moža, zato pa ni nič čudnega, da imamo danes toliko razočaranih žensk, ki bi se rade vrnile v življenje navadne služkinje, ker niso dobile y zakonu tistega kot so sanjale v mladosti. Tz tega izvirajo vse zakonske tragedije in ljubosumnost, ker nepisan zakon narave ne določa, da se mora ljubiti ravno enega ali eno do smrti. Moški imajo v ljubezni toliko svobode, da lahko prebirajo, samo ženske tega ne smejo, ker ji to brani mož in verski in socialni predsodki, vendar lepe moške vse rade vidijo in še rajši z njimi kramljajo. O koliko lepših in na-darnejših otrok bi bilo na svetu, če bi žena svobodno ljubila. Žena se mora gospodarsko osvoboditi, ustanoviti si mora lastno miselnost, lastno osebnost, brez ženske samostojnosti ni govora o svobodni ljubezni. Seveda govoriti današnji ženski, ki je zabubana v verske in socialne predsodke, o svobodni ljubezni po vzorcu Ane Kolontaj, je isto kot bi ji rekel naj se razgali in naj gre na ulico vendar je omenjena ženska tip bodoče družbe v kateri je rešitev. Splošno mnenje, posebno vernih ljudi je, da je žena duševno in telesno šibkejša od moškega, spada v žalostno poglavje zgodovine žene. Biologične razlike ne smejo biti povod, da se jo zoperstavlja, ker v praksi se je izkazalo, da je žena za mnoge poklice, če že ne bolj, pa vsaj toliko sposobna kot moški. Osamosvojitev žene ne pomeni nadomestitev poklica moškega, ne pomeni izdati ali izgubiti svoje ženstvo, ker to je neločljivo žensko naravo sad anatomične in fiziologične normalnosti. Osamosvojitev žene pomeni razbiti lastno suženjstvo in zavedati se svoje filozofične pravice postati mati in se naučiti ceniti materinstvo ne kot kazen za greh in dolžnost zakona, temveč kot svojo naravno misijo. Kaj bi ne bilo lepše življenje, posebno za ženske, takrat ko bosta v hiši mesto leva in golobice, mož in žena enakovredna tovariša, na delu, na ulici, na veselici in kjerkoli se bosta spoznala ter presunila z očmi ali zaljubila kot pravijo ljudje, in ko bosta začutila, da jima šumi kri po žilah, ne bo drugih zaprek kot zamenjati zdravniška spričevala in ne bo treba vprašati po preteklosti. Stopila bosta pred župana kjer ne bo treba izreči tistega usodnega "da", ki se ga mnogi kesajo, ne bo ji dal on njegovega imena in časti, ne eksistence, čemu in komu? Koliko je danes na svetu zakonskih otrok, ki ne nosijo imena svojih pravih očetov. Živela bosta kot dva ptička v medsebojnem sporazumevanju kjer ne bo podložnosti. Hodila bosta na delo ter komaj čakala kdaj se zvečer snideta ko se bosta zavedala, da sta ustvarjena eden za drugega. Imela bosta otroke kadar in kolikor jih bo ona hotela ter živela v polni meri življenje, ki ga v izobilju nudi narava. In ko bi se naveličala takega življenja, kar je popolnoma naravna posledica časa, bi se razšla in si poiskala drugega znanja ali pa živela skupaj do smrti. Otroke, kar bi jih ne mogla sama vzdrževati, bi jih oddala državnim zavodom, ker takrat-bi ne bili mi kot dandanes radi države temveč bi bila država radi nas. Držav bi ne vzgajala otroke v mračnjaških nazorih in jih zdravila s čarovnijami kot se dandanes dogaja po premnogih domovih, temveč jih bo vzgajala v svobodnem duhu, in jih bo vodila k lepemu naravnemu življenju in brez dvoma bodo več sreče vživali, tudi če ne bodo svojih očetov nikoli poznali. Sicer porečejo moji moški tovariši, da sem največji bedak, ker pišem proti svojemu spolu, ker v resnici ni v interesu možkili, da se ženske osamosvojijo in svobodno ljubijo. Da pohujšujem žene bodo rekli, ker samostojna žena postane nezvesta, ker moški smo prevzeti avtoritetnega duha, zato še vedno raje vidimo zasužnjeno žensko bitje, ker ko bi se osvobodilo in osamosvojilo, bi prav res postali moški njeni psički in telesno slabejši in grši bi jih še kupovati ne mogli, kar bi bilo iz zdravstvenega in biološkega ozira v veliko dobroto človeštva iz enostavnega razloga ker svobodne bi izbirale same lepe može in je naravno da bi rodile same lepe otroke! Otroke svobode in sreče. ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in ivrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite samim sebi in listu obenem. elabo fadab am lad rmjoM nuiteriaó fifunjCLb: UipjuLo^fimy y ¡wtfanvaMaj^ eójveáaljwjílfamikah. PRIMORSKE VESTI SAMOMOR SLOVENSKEGA VOJAKA V ABESINIJI Pred dnevi je "Slovenec" poročal, da je slovenski vojak France Grohar padel na abesin-skem bojišču za "slavo in veličino Italije". Usoda tega vojaka pa je še bolj žalostna. Doma je iz Porezna, njegovi starši živijo na Koroškem, 011 sam je bil zaposlen na Jesenicah. Še preden je izbruhnila vojna z Abesinijo, je šel služit vojake v Italijo, ker ga vežejo materialne vezi na rojstni kraj. Še preden pa je odslužil rok, je moral v Abesinijo. Grozote vojne, ki jih je tam videl in doživel, so ga spravile v obup, tako da je prostovoljno končal svoje mlado življenje. DOLGA VRSTA KAZNI ZARADI TIHOTAPSTVA Pred goriškim sodiščem je bilo 31. jan. t.l. veliko število obsodb zaradi tihotapstva na meji, ki se je v zadnjem času še bolj razširilo zaradi sankcij. Na 2346 lir denarne kazni, 3 mesece in 6 dni zapora so bili obsojeni Štraus Julija, Klavničar Izidor, Jakob Razpet, ker so tihotapili moko, sladkor in kavo ter zaradi prekoračenja meje brez potnega lista. Na 1.200 lir denarne kazni je bil obsojen Julij Magajna star 35 let iz Cerknega zaradi tobaka. 15 dni zapora in 100 lir denarne kazni je dobil Jakob Medvedič, star 47 let, za cikorijo. Na 3 mesece in 2250 lir denarne kazni sta bili obsojeni Jereb Viktorija, stara 20 let in Jereb Katarina, stara 40 let iz Planine. Tihotapili sta jestvine. 350 lir denarne kazni je dobil Josip Volk, star 60 let, iz Vipave za tobak. Na 350 lir denarne kazni je bila obsojena Nusdorfer Bizjak Alojzija, stara 44 let, iz Branice, zaradi cigaret. 507 lir kazni je dobila Marija Kogoj iz Sred. Kanomlje, ker je tihotapila žito. Plesni-čar Štefanija, stara 35 let, iz Predgriž pri Črnem vrhu, je dobila 3 mesece zapora in 2.250 lir den. kazni, ker je naganjala sina k tihotapstvu. GORIŠKI PREFEKT HOČE IMETI V OBČINSKIH SOSVETIH TUDI JUGOSLOVANE Ljubljana, februarja. — Te dni je goriški prefekt v smislu občinskega zakona, ki je bil v končni obliki objavljen s kraljevim ukazom od 3. marca 1934. odredil, da naj se vsaj v večjih občinah goriške pokrajine imenujejo tako zva-ni občinski sosveti. Do sem bi bilo vse v redu. Čudno bi bilo na tem le to, da se šele sedaj ti sosveti imenujejo... Kar pa nas je presene- tilo, je bil članek, ki ga je ob tej priliki objavilo glavno fašistično glasilo za Julijsko Krajino "Popolo di Trieste" od 30. januarja t.l. Med drugim je v tem članku, ki je bil natisnjen celo v kurzivnem tisku, poudarjal, da bo "tako tudi drogorodni element, ki je pri zadnjih režimskih manifestacijah pokazal pravo razumevanje in odkrit pristanek, imel priliko, da bo pošteno sodeloval pri upravi javne stvari, v skupno korist, in se ne bo odtegoval od delovanja in življenja države in krajevnih institucij". Iz tega bi človek predvsem sklepal, kakor da, bi se bil naš človek odtegnil in odtegoval vsemu javnemu delovanju, dočim je bilo, kakor smo tu v daljšem članku v božični številki našega lista dokumentarno dokazali, baš nasprotno. Fašistični režim je z močjo novih zakonov, s silo in zvijačo polagano docela izključil našega človeka od sodelovanja pri obinski in pokrajinski upravi in celo od zastopstva v parlamentu. Ravno upravo slovanskih občin so poverili brezvestnim plačanim italijanskim pode-štatom, ki so po svoji ljubi volji brez nadzorstva občinskih davkoplačevalcev razsipali z občinskim denarjem in vse občine zadolžili za težke milijone. Zaman so že tedaj naša glasila v Julijski Krajini pokazala na nevarnost takega početja in zahtevala sodelovanja domačega prebivalstva pri upravi javnega imetja. Sedaj pa kar naenkrat tak glas od strani lista, ki je poznal doslej samo sovraštvo in gnev proti vsemu, kar je bilo slovensko, ki skozi več let skuša sebe in svoje čitatelje prepričati, da "drugorodcev" v Julijski Krajini sploh ni več, odnosno, ako so sploh kdaj bili, da so se že popolnoma, poitalijančili. Sedaj pa, jih je kar naenkrat zopet odkril, jih kliče na pomoč in jim celo priznava najiskrenejšo lojalnost. Kaj se je pa zgodilo, da je glavno fašistič- no glasilo preko noči izprer^enilo svoje mnenje? Ali so se morda izpremenili naši bratje in sestre? Ali so res vsi kar naenkrat postali tako vneti in odkritosrčni pristaši fašističnega režima, da so vredni sodelovati z italijanskim podeštatom pri občinski upravi? Ne, nič takšnega se ni zgodilo. V daljni Afriki se bije boj. ki ne obeta dobrega konca za Italijo; nad sredozemskim morjem pa se zbirajo oblaki, ki utegnejo biti usodni za fašizem in njegove pristaše. V takih časih je dobro zavarovati si hrbet. Ker se obeta dan obračuna, jer primerno, da se odvali sokrivda pri zadolžitvi občin in pri zapravljanju občinskega denarja na domačine, Slovence in Hrvate, to tembolj, ker utegne že bližja bodočnost napriti občinam še neslutena bremena. Sicer pa tudi od tega poziva fašističnega glasila ne bo posebnega kruha. Kajti ti sosveti nimajo prav nobene pravice. Smejo namreč samo izražati svoje mnenje o zadevah, o katerih bi jih utegnil vprašati za svet podeštat. Bili bi tedaj samo neki slamnati možje, ki bi pač nosili soodgovornost, a ne bi imeli nobene besede pri upravi. Toda ne glede na to, ni jasno, kdo od domačinov utegne priti v tak sosvet, kajti člane imenuje pokrajinski prefekt iz ternov, ki jih predlagajo krajevne sindikalne organizacije, te pa so izključno v fašističnih rokah. Prepričani smo, da bi vsi naši ljudje najrajši odklonili vsako sodelovanje in s tem tudi vsako soodgovornost za sedanjo občinsko upravo, vem pa tudi, da se bdo težko temu odrekli, ako jih bo prefekt za to pozval. Saj vedo ti naši ljudje, ki bodo morali tudi to breme pre' vzeti nase, da ga ne bodo dolgo nosili in da kmalu pride čas, ko se bodo lahko ugotovili pravi krivci, ki ne bodo smeli zbežati zasluženi kazni. Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Sprejema od 3—8 zveer — NIZKE CENE — Plačevanje na obroke. Ako želite katerega poklicati iz domovine, ali bodisi v kakoršnikoli zadevi, obrnite se po nasvet na naš INFORMACIJSKI lJ RAD kjer boste dobili brezplačna navodila, kašo Vam je ravnati, da prihranite na času in na denarju. Fotografija "LA MODERNA" NOVOPOROCENI' Najboljši in najtrajnejši spomin jo lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Airgs^ Piše Zadr. GOSPODARSTVO Kakor smo našim čitatoljem svo-ječasno obljubili, prinašamo danes nekaj iz Ruskega kmetijskega zadružništva, kar bo brezdvomno zani-nalo prijatelje gospodarstva ter jim odprlo pogled v gospodarstvo edine Jelavske države, kar želimo, da bi se tudi posnemalo. 17. Februarja 1935. je ruska vlada izdula nov zakon, kateri dotedanji kolektivizem nekoliko preureja in uvaja novo zadružništvo '(artjel zadruga) v ka,-teri se kmetje ene vasi združijo v artjel, da s skupnimi močmi in organiziranim delom zgrade kolektivno gospodarstvo po načrtu, ki naj poveča donosnost dela. Ta zakon odstrani vse zemljiške meje, v kolikor áo morda do sedaj obstojale, ker so posamezniki obdelovali prej odmir-jene deleže. Zato bo sedanja zadruga ena sama skupna gospodarska posest (skupnost). Zemlja ostane vedno državna last in se zadrugi odstopa v večno uporabljanje. Izjema je le, da vsak kmetski dvorec dobi za svojo prav zasebno u-porabo, kos zemlje v bližini dvorca v izmiri do četrtine hektara (različno po razmirali). Ta zemlja služi za vrt, sadovnjak in ostale hišne potrebe. Ostala zemlja pa se razdeli na razne kulturne vrste, kjer se obdeluje skupno po oddelkih ki so za vsako kulturno vrsto določeni in kateri sestavljajo članstvo zadruge, v katere korist se zemlja obdeluje. Razen omenjenega koščka zemlje, dobi vsak kmetski dvorec za zasebno gospodarstvo in kot zasebno,' last (spet razmeram primerno) do •leset krav, par telet, tri do štiri svinje z mladiči, sto do stopedeset o-vac in koz, dvajset panjev čebel, leset konj, pet kamel in kolikor hoce perutnine in domačih zajcev. Kar je več živali se vzrejajo skupno na -emljiščih zadruge za skupnost. Delovna živina, stroji, orodje, krma in gospodarska poslopja so državna last, ostala živina (razen navedenega izvzetka se redi skupno za vse sadrugarje. Nepodržavijene so tudi: 'tanovanjska niša prej navedena od-kazana zemlja in za zasebno uporabo dovoljene živali z hlevom in pripadajočim orodjem. Skupna zemlja se ne sme prodajati in ne kupovati ali oddajati v za-CuP- Zmanjšanje skupne zemlje ni dovoljeno, pač pa povečanje in to lahko na škodo še nezasedene držav-Qe ali privatne zemlje. Na skupni 'eiQlji se gospodari določeno po drgnem načrtu, ki stremi za tem, da zemlja čim smotrneje ter naj-uporablja in iskoristi, da se poboljša, da se stroji čim najbolj ekonomično uporabljajo, da se dvigne živinoreja i. t. d. da se izobrazi čim najbolj delavstvo, da se povzdigne sadjarstvo ter da se sploh dvigne kulturna višina ruske vasi (sela). Vsi člani zadruge opravljajo dela po tem načrtu. in odločijo na občnem zboru, koliko raznih pridelkov bodo prodali državi in koliko v svobodni trgovini, (torej imajo tudi svobodno trgovino). Ostal i del pridelka in živinoreje se razdeli med zadružnike, po številu delavnih dni, ki so jih med letom napravili. Z iskupljenim denarjem zadruga poravnava, davek in upravne stroške, odplačuje posojila (ki jih je prejela od države) ter zbira sklad za onemogle starce. Ostanek pa se spet razdeli med člane, kakor že rečeno. Člani lahko dobe med letom predujme v živilih ako jih potrebujejo. Za pridne delavce so uvedli primerne nagrade, za lene in potepuhe pa kazni. Dela se vedno le v akordu. Če se od-mirjeno delo prej konča, prej se lahko počiva, čita ali igra športne igre. Zadrugo in vse delo vodi in nadzira uprava zadruge; to je pet do devet oseb, ki so jili člani izvolili iz med sebe. Najvišji organ je občni zbor, ki se mora vršiti vsakih štirinajst dni. Pritožbe se naslovijo lahko na nadzorništvo, občni zbor ali na sovjetsko oblast. Državna oblast skrbi potom veščih gospodarskih strokovnjakov, da se dela vse po načrtu in da se čita v zadrugah .dovolj gospodarskih knjig in člankov. Na ta način je sovjetska vlada napravila iz večjega števila malih nesposobnih ruskih mu-žikov, z pomočjo gospodarskih strokovnjakov velepbrat, ki dela z velikimi dobički in uspehi, ravno tako akor vsi ostali industrijsi veleobra-ti, kar se bo pa še neprimerno povečalo, ko se bodo zadrugarji tako izvežbali, kakor je sovjetska vlada določila, ki ne gleda na stroške in izdatke, samo da doseže postavljeni cilj: izboljšanje življenja ruskega kmeta z najmanjšim &e bolje M F ni r I N A N FW S Oddelek za venerične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in liitro ozdravljenje. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; maternica, jajčnik, čiščenje itd., izpušaji, lišaj, iid — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Načelnica tega odelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ženskih in otroških boleznih, z mnogoletno prakso, ki guvori slovanske Jezike. Klinika general. J etika, srce, želodec, obisti, čre-va itd. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnika specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolozni. DAJEMO ZDRAVNIŠKA NAVODILA TUDI TISTIM, KI ŽIVIJO NA DEŽELI. Ordiniramo od —12 od 15—21. OB nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 SUIPACHA 28 Srečne velikonočne praznike napravite vaši družini Pošljite jim denar potom naše banke V katerem koli kraju Jugoslavije in Italije Vaši dragi lahko dvignejo nakazan znesek potom naših poštnih pošiljk. Označena svota bo izročena naslovniku v gotovem denarju brez vsakega odbitka, a Vam pošljemo povratno potrdilo s označenim dnevom plačila. JUGOSLOVANSKI ODDELEK Banke Boston Vam je na razpolago. Obiščite nas od 9 do 18 ure. (Ob sobotah od 8,30 do 11). Naši urad-jj niki Jugoslovani bodo Vam radi na uslugo ter vam bodo nudili najpotrebnejše informacije. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRRED ON 175 A.v. Oral. Mitre SOI (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosario) Poverjenje — Zaupnost Sigur nost — Brzina trudom. Taka zadruga, ali bolje rečeno obrat, ni več odvisen od delavnega trga, ker lahko vse sam izvrši, z svojimi člani-zadrugarji. Tudi ni odvisen od zunanje trgovine, ker skoro vse sam pridela in za industriske izdelke spet skrbi država z drugimi zadrugami, ki jih ima na približno enake načine organizrane. Na te se bomo o priliki še obrnili. ORGANO DE LA OO LECTIVIDAD YUGO EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) AMERICA DEL SUD Gral. CESAR DIAZ 1657 BUENOS AIRES Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini, Urejuje: Jan Kaciti Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor, Obiščite krojačnico Krojačnica MOZETIČ AV. SAN MARTIN ki Vam nudi na izbero najboljša angleška in nacionalna sukna. Pregled brezplačno Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil poletne vzorce. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno. Se priporoča Delo prvovrstno. — Cene skonomične. Priporoča se Izdiranje zob orez bolečin $ 2.— Nov način in različne vrst'- stavljanja zob ANTON KLINC KLEPARSKA DELAVNICA 5019 - OSORIO - 5025 Napeljava vode, elektrike in gasa. (p!o niería, cingueria, calefacción, electricidad,, hojalatería mecánica). Í ZOBOZDRAVNICA Dra. Samoüovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure a DONATO ALVAREZ 2181 j Cucha Cucha 2601 U. T. 59 - 2561 | g. T. 59 - 1723 Buen <- j Aires | Trelles 2534 Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zt^avnib zatecite se na BUENOS AIRES (PATERNAL) IVAN KOŠUTA in DRUG VELIKA KLINIKA Zastopana po profesorjih specijalizi-i:ui i h v najznamenitejših zdraviliščih v Kvn,[)i nastavljenih nalašč za zdravljenje slovensko kolek ti vi tete. Moderne razkuževalnice vcneričnlh bolezni LLENOP.AGIA zastarela in kronična, naglo in garantirano ozdravljenje. SIFILIS v vseh svojih stopnjah, modei no zdravljenje. ENFER-KRI IN KOŽA; — izpalilju ji, Kczeme, izpadanje las. SPOLNA SI3K0ST (impotencia). SRCE, pljuča, kašelj, naglo liujšanje. ŽELODEC teško prenavljanje, črevesje. GRLO, nos, ušesa, žarki X, diatermia. REVMATIZEM, Hemoroides, nervoznost. "Rezervirani ltonsultoriji za ženske, neredno perilo, nosečnost in porodi. Preiščlte se potem naših zdravnikov, da boste dognali njih sposobnost in njih zdravljenje z garantijo za Vaše hitro ozdravljenje. Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEI» é SpecijaÜsti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragij* Kapavca t AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE ! PO FRANC03KIH IN NEMŠKIH NAČINIH t SPOLNE (606 - 914) Krvne in kožne bolezni J ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA k ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- 6 listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni I ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE i GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 16 do 21. J CALLE CANGALLO 1542 j — POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 40 tedensko $ 5.—. PREGLED IN ANALIZE BREZPLAČNO INSTITUTO MEDICO ¡s^^-.^ocao'.iocsor.1:: .........aocaos DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolniSnici Muniz VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GOSPE: Rezervirani prostori. OčS - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA Pueyrredón 936 U. T. 47 — i 416 Sprejema od 8 do 1C 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedelja od 8 do 9. LIiEHORAGIA in njena posledice IF í' l;i —'Kri, živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošne Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik DR. D. S T I G O L Sprejema od 9 do 12 in od 15 do 21