Štev. 23.
v irstu, ane o. junija i»uö.
LVJ JLX.

t
! Г
-	—^
Izhaja vsako soboto zjutraj.
Uredništvo „Zarje" jo v Trstu ulica dei Fabbri, št. 2, III. Tja je treba nasloviti vse rokopise, ki naj se objavijo v listu.
Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Poštno - hranilničnega štev. 64439.
V
računa
______J
Upravništvo „Zarje" je v Trstu ulica d eile Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje“ je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
To so besede res vredne, da si jih dobro zapomnimo. Brez globoko vernega ljudstva, brez ljudstva, ki ni skozi in skozi katoliškega prepričanja in življenja, bomo sicer morda lahko imeli hipnih uspehov, a trajnih nikdar in nikoli. «To stoji. S tem je tudi dana naloga onim, ki hočejo z nami delati za bodočnost našega trdega -Krasa. S tem je tudi naši duhovščini začrtana pot njenega izven-zakristijskega delovanja med ljudstvom Vse mori meriti na to, brez tega nas bo goljufalo vsako drugo delovanje na izobraževalnem, gospodarskem, socialnem in političnem polju. To si upamo tudi javno po-vdarjati in nas ni prav nič strah, da nam bo morda kdo očital bigoterijo ali kaj sličnega. Ustrašiti se takega očitanja bi značilo narod i dati, izdajstvo pa prepuščamo radi liberalizmu, katoliška zastava pa bodi vedno čista in pripelji konečno tudi trdi Kras k ostalim zmagovitim bratom naše lepe domovine.
Važna soiba o kršč -soc. gibanju na Slovenskem.
Eden naših prijateljev in sotrudnikov je imel za časa svojega zadnjega bivanja v Bi-:; mu priliko govoriti tam z odlično os bo, ki se zelo zanima za kulturno gibanje	■ z-
nih narodih. Ko je p tujec zvedel, da j- mož s katerim se pogovarja, Slovenec, j takoj vzkliknil: „Saj Slovence dobro poznamo vsled njihovega krepkega kršč. soc. gibanja, L o poglejte, j.a,j jjiec d Slovtiiivlli velc-upL . oft L,-L „Corrisppndenza Romana“, ki donaš.i članke iz raznih krajev sveta in v raznih jeziki!',“. To rekši pokaže našemu sotrudniku ; reče j še n članek v francoskem jeziku, ki govori p krše. soc. gibanju v Slovencih. Da bodo naši čitatelji vedeli, kako se drugod po svetu sodi o našem gibanju, podamo rečeni članek tu v slov. prevodu :
„Slovenci so maloštevilen narod, ker presegajo komaj milijon. To je tudi eden izmed raznih vzrokov, da se jim je posrečilo ustvariti soc. organizacijo, ki bi lahko služjla v zgled drugim narodom.
Socialno gibanje se je pričelo leta 1894,
kmalu po okrožnici „Rerum ncvarum“. Zamudno in vstrajno delo pri ustanavljanju in vodstvu raznoličnih gospodarskih društev, izobraževalnih in verskih organizacij je slonelo skoro izključno na duhovščini. Še le nekaj let sem je, kar so.;se- tudi odlične osebe svetnega stanu -ače!e aktivno udeleževati tega
gibanja.
Л •
■i '
Politična kršč.'/spe. stranka v Slovencih ki je imela s početka:Ssamo enega poslanca na Dunaju v osebi odvetnika Šušteršiča, je uspela tako daleč, da je že skoro popolnoma pomedla z 'iberalizmom.
Gospodarska povzdiga slovenskega ljudstva, ki se peča skoro izključno s poljedelstvom in živinorejo, je ena glavnih točk v kršč. soc. programu. Sedaj deluje 530 zadrug, bodisi strogo gospodarskih ali pa v medsebojno podporo po sestavu Raiffeisen. Vse te zadruge so združene v zadružno zvezo v Ljubljani, ki je štela 19 milijonov K glavnice, visoko svoto, če se pomisli, da so Slovenci ubogo ljudstvo. Te zadruge so raztresene tudi po Istri in Dalmaciji. Te zadruge so zatrle odoru št vo in v marsikakem slučaju zabranile, da niso prišla kmečka posestva na boben. Prav tako imajo tudi trgovsko zvezo, ki se peča z domačim izvozom. Posebna šola v Ljubljani nudi mladim ljudem priliko izučiti se v socialnih, trgovskih in pravnih stvareh, v kolikor je to potrebno za vspešno vodstvo takih zadrug in društev. Ta šola je edina te vrste do sedaj v Avstriji.
Po večjih krajih imajo tudi svoj društveni dom, ki služi v seje ter verska in socialna predavanja.
Že iz početka se je skrbelo za organizacijo obrtnih delavcev in posrečilo se je organizirati na ta način 6000 delavcev, torej j'.tijko večino.
■' Vrhu uega imajo Slovenci okoli 350 izobraževali,-h društev. Izobraževalno društvo v Ljubljani ima želv bogato izposojevalno knjiž-njico in je priredilo več izobr. večerov bodisi v jeziku bodisi v drugih strokah.
Posebno skrb posvečujejo Slovenci mladin s iti organizaciji, da si tako osiguraj o zdrav

ХРОв
prišli na srečno misel ustanavljati poleg verskih in šolskih mladinskih društev tudi telovadna društva, kojih je sedaj 55. Za vseuči-iišnik" pa imajo dvoje društev, eno na Dunaj, drugo pa v Gradcu.
Za znanost skrbi med Slovenci Leonova družba, ki je bila ustanovljena po vzorcu dunajske slične družbe. Ta družba izdaje mesečnik „Čas“ pod urednsitvom prof. Ušenič-nika in oskrbuje zbirko znanstvenih del. — Družba sv. Mohorja ima namen širiti v ljudstvo dobro berilo. Družba šteje sedaj 80 tisoč članov, ki plačujejo letni dve kroni in dobivajo šest knjig na leto. Velik del zaslug
aOi Kras.
Ljubljanski „Slovenec“ je' objavil v svoji binkoštni številki pod naslovom „Slovenija se čisti“ na uvodnem mestu naravnost krasne misli, ki so nam bile napisane prav iz srca. Slovenija se čisti, sicer tuintam počasi in z velikim trudom, a čisti se stalno naprej, čisti in preraja se v pravem krščanskem duhu, otresa se trhlega iz ptujine zanesenega liberalizma. Posebno so nas vzradostile lepe zmage krščanskih volivcev na Štajerskem, kjer je zavedno slovensko • ljudstvo I že po drugem naskoku skoro popolnoma pomedlo z liberalci, da se komaj še' ve za nje.
In zdaj — pravi pisec dalje — poglejmo zemljevid slovenskih dežela. Kaj vidimo ? Kranjska je naša, Štajerska tudi. Koroška enako; povsod nadvladuje katoliška misel. Liberalizem v teh deželah je pometen, ali vsaj ugnan v kot. To pa, prosimo, to je pa malodane cela Slovenija . . . Samo en temen rob vidimo še na tem zemljevidu — Primorje. Tudi to ne vse ! Goriške gore so naše, kakor ostala domovina, — edino Kras, primorski Kras, dela izjemo, brani se š e vedno biti tam, kjer vsi i ostali Slovenci. Trda je zemlja kraška za knieta, ki jo obdeluje, trda tudi za našo stvar in stranko. Pa naj obupamo nad Krasom ? Ta zadnja trdnjava liberalizma, da bi se P nam ne podala in ne padla Nikakor! To bo še enkrat kremenito-katoliška pokrajina. :— Poglejte naš notranjski Kras! Tudi ta j e bil trd za nas. Pa kakor dolgo se je upiral, tako trdno stoji zdaj ! Na Notranjskem ima naša stranka svoje najzavednejše in naj-odločnejše pristaše. Tako bo enkrat tudi na primorskem Krasu. Prej pa bo treba dela in truda, poučevanja , in izobraževanja.
Člankar obra nava dalje, kako lepe zmage da so si priborili krš-
LISTEK
Korejska brata.
črtica iz misijonov v Koreji.
»Ga, to so rekli tudi njegovi sovražniki, ! mso hoteli vanj verovati“, odgovori Jan, ki si je prav dobro zapomnil besede svoje matere. „Klicali so mu: „Ako si nam oblj ubijeni Bog, stopi s križa in mi hočemo vate verovati!“ Toda Jezus je hotel za nas umreti in s še veliko večjim čudežem pokazati, da je vendar Bog: Vstal je od mrtvih poln življenja in lepote, svetlejši nego naše solnce, dasi so mu prebodli njegovo srce s sulico in je bilo njegovo truplo že tri dni zakopano. Tako je dokazal svoje božanstvo, kakor pravijo mati. In šel je v nebesa, kjer prestolu je na desnici svojega očeta. In enkrat bo prišel zopet iz nebes in bo sodil ves svet. Vzel bo potem dobre, ki verujejo vanj in izpolnjujejo njegove nauke, k sebi v nebesa, kjer bodo večno srečni; hudobne, ki ne verujejo vanj in ne izpolnjujejo njegovih naukov bo pa kaznoval z večno kaznijo. Tako se glasi nauk Gospoda nebes v knjigi modrega Čajpa“.
„Ako mi tedaj ne \ era jemo, bomo tudi pogubljeni ?“ vpraša ošabni mladenič. „Pojdi, Jan : tako nisi neumen, da bi govoril to resno. Kje pa je bil rojen in križan ta čudni bog ? tu na Koreji ? Nihče ni ničesar čul o njem. Ali na Kitajskem ? Naš učitelj nam je razlagal različne religije Kitajcev, ničesar pa ni povedal o tem križanem bogu. In tudi na Japonskem ni živel in učil, sicer bi kaj zvedeli o tem od Japoncev“.
„Bog je bil rojen na daljnem zapadu in 01 °dri možje od zapada so prinesli njegovo knjigo na Japonsko. Od tam jo je pa dobil niodri Čr ;ne s koledarji vred in modri možje J0 na,j, bili sami prinesli na Korejo, ako
čanski zavedni volivci tudi po drugih avstrijskih krono vi nah in kako gre povsod krščanska ideja zmagovito naprej.
Nas seveda najbolj zanima, kar je „Slovenec“ tako lepo zadel o našem res vsakem pogledu trdem Krasu No mislimo, da si pisec pod besedo Kras ni misliU Krasa* kakor ga umevajo v ožjem pomenu besede naši ljudje, ampak da je štel k trdemu Krasu tudi vso tržaško okolico in Istro. Da, te kraje štejemo v zemljepis ju h kraškim deželam, pa prištevamo jih tudi iz stališča zakasnelega katoliškega gibanja še z večjo pravico k trdemu Krasu.
Kakor sedaj stojijo stvari, bi sl mislil človek včasi res „lasciate ogni speranza“ — pustite vsako upanje na boljše čase. Tako malo se nas razume, da ne vemo, ali se nas ne more razumeti ali se nas noče umevati. Ne le, da ni videti še kakih posebnih uspehov, a videti ni — kar je žalostne j e — skoro nič delavcev, ki bi se hoteli dela pogumno lotiti. Povsod veliko kritike, dela malo ali nič. To je temna perspektiva v bližnjo bodočnost.
Vendar pogum mladih bojevnikov, ki se zbirajo krog „Zarje“ ne upada in ne upade nikoli. Njih zaupanje v božji blagoslov, ki ne bo m n j kal dobremu delu, je neomah-Ijivo. Vemo sicer, da bo trpelo še precejšnje število let, predno bomo videli trdi Kras tam, kamor spada k ostrili katoliški Sloveniji, ven dav uw. jenje v konečno zmago nam olajša čakanje.
Prej pa bo treba dela in truda, poučevanja in izobraževanja. Da, dela bo treba in veste li, katerega dela največ ? Štajerski rodoljub, vprašan, zakaj je šlo pri štajerskih volitvah tako lepo, je odgovoril tako, kakor bolše ni mogel: Zato, ker je ljudstvo slovensko štajersko pravega duha, ker je to ljudstvo globoko verno.
bi ne bila naša dežela tujcem tako strogo zaprta“.
„Prav po pravici je zaprta naša dežela vsem tujcem; le nesreča more priti od zunaj pravi vedno moj oče. In to je vzroka dovolj da ne sprejmem nikdar tega nauka“, reče mladenič. „Jaz se pa držim prastare knjige ,Pota duhov1, ki je prišla iz Japonske k nam. Ta pripoveduje začetek sveta takole: Sedem bogov je vladalo v nebesih; nekega dne reče sedmi svoji ženi: ,Nekje mora biti trda zemja, iščimo jo !“ In on vrže svoj z dragocenimi kamni okinčani meč v zrak; tu se naredi vodena kapljica na ostrini, ki se spremeni v otok. Na ta otok se preseli bog s svojo ženo. Otok je bila Japonska in tja je poklical osem milijonov ljudi j, ki so se razkropili po celem svetu. Tako pripoveduje božja knjiga ,Pot duhov1 in tej verujem več nego vsem knjigam zapadnih hudičev“.
Odkod je pa poklical tvoj bog osem milijonov ljudi j ? Odkod je vzel železo in dragocena kamenja za svoj meč, predno je bil vstvarjen svet ?“ vpraša Jan.
„To bo pa že. sam bolje vedel, nego ti,
mali učenjaček!“ odvrne zopet mladenič. _______
„Kratkomalo jaz ne sprejmem nikoli tujega nauka !“
Mnogo dečkov mu pritrjuje; večina pa trdi, da jim zelo ugaja nauk Gospoda nebes, in prosijo Jana, naj jim še kdaj pove kaj, ko prebere vso knjigo.
Mali Kvan pa reče :
„Ali niste tega mnjenja, da premore velika gospa, ki je rodila tega Boga, veliko pri njem? Zato jo prosimo, naj nam pripomore do tega, da spoznamo nauk njenega Sinu in se naučimo ga spolnovati“.
Janu in njegovim prijateljem je jako všeč Kvan o v predlog ; le mladenič in njegovi pristaši se zaničljivo poslove od .zapadnih vernikov1, kakor zovejo one prezirljivo,
in gredo smeje in zasmehovaje to budalost proti mestu.
Medtem se spomni Jan, da ima njegov stric med svojimi redkostmi neko svetinjo, kjer je vtisnjena gospa v svetlem solncu in mesečni krajec pod svojimi nogami, ko moli. Kaj to pomeni, tega ni mogel stric nikdar zvedeti; le to se je govorilo, da je izza časa, ko je prišel Taj kozama .Japonski vladar1, z vojsko nad Korejo.
„Ta podobica prav lahko predstavlja mater Sinu Božjega“, si misli deček pri sebi in poišče svetinjo s stric ovim dovoljenjem; dečki jo pa spoštljivo ogledujejo in Kvan jo celo poljubi. Potem jo obesijo na staro drevo in jo okinčajo s cvetlicami. Kvan pa dvigne svoje roke proti nebu in prosi:
„O velika gospa, ako zamoreš čuti naše besede, pošlji nam može, ki nam bodo oznanjevali nauk tvojega sina!“
Na svetinji je bila res podoba brez madeža Spočete device; v Taj kozam ovi vojski je bilo namreč zelo veliko krščanskih Japoncev. In Marija je čula molitev dečkov, ki so molili pred njeno podobo, kadarkoli so prišli na Kirnov selski dvorec. Jan in njegov mali brat Kvan sta pa molila vsak dan k Mariji.
IV.
Dobri načrti.
Pojdimo sedaj nekoliko k starem učitelju Kingu.
V mali hišici ob mestnem zidovju ima svoje bivališče. Zadaj za hišico je lep vrtiček, ki ga zelo dobro obdeluje in kamor se hodi rad sprehajat, ako ni v šoli. Tudi danes dobimo prijaznega učitelja tu v lopi, ki je v senci košatih dreves. Velika očala leže pred
njim na mizici, poleg njih pa zelo čuden klobuk s pokoncustoječimi kraji — oboje znamenje njegovega učenjaškega stanu. — Iz dolge pipe puha od časa do časa oblačke dima v zrak, vmes pa pokuša čaj iz male čišice.
„Minul je zopet en neprijeten dan“, reče sam pri sebi, „to večno ubijanje s temi ničvredneži ! — No, najporednejšega ne bo več, Lamen je šel, a h koncu me je njegov oče še kot za nameček h plačilu za moj trud prav grdo ozmerjal in mi zapretil z ječo in natezalnico — lepa hvala, hab ah a! Sposoben je že izvršiti, kar je zapretil, ako ne bi bil jaz pod varstvom velikega mandarina. To je dobro, da niso vsi taki kot je bil ta Lamen. Jan in njegov brat Kvan sta nasprotno zelo vrla dečka in izvrstna učenca, nadarjena ter pridna in nad vse ljubeznjiva. Njuna mati jih izvanredno dobro vzgaja. Tudi od mojih prejšnjih učencev je bil marsikateri zelo dober in mi je še vedno zvest, kakor n. pr. mladi Kimi in njegov prijatelj Birki, — toda glej no! Ali je res ? Pravkar sem mislil na vaju in že sta tu!“
Po teh besedah vstane učitelj King in stopi k mladeničema, ki sta prišla ravno iz vrta.
„Mislim, da ste le dobro mislili o naju, učeni King“, reče Kirni in se nasmeje, „ali se pa mogoče še vedno jezite nad našimi nedolžnimi burkami, ki smo jih tupatam uganjali v šoli?“
„Če bi le drugih težav ne bilo!“ odvrne učitelj, „da, če bi bili vsi učenci taki, kot sta bila vidva, ali kakoršna sta vajina bratranca Jan in Kvan, potem bi bilo moje največje veselje biti v šoli. Toda sedita se k meni in malo pokadita z menoj iz pipe, Prijetno je v lopi nekoliko poklepetati“.
„Prav raditega sva prišla“, reče Pirki. „Cula sva ravnokar, da berete т šoli novo

ZARJA“
tega ne le v verskem in moralnem pogledu, ampak tudi za prospe h domačega slovstva tako važnega podjetja gre mons. Kalanu, stolnemu kanoniku v Ljubljani.
Konečno naj še omenimo protialkoholna društva in zveze“.
Tako piše o nas Slovencih imenovano odlično glasilo v Rimu. Ni li to našemu malemu narodu po vsej pravici v ponos, če rečejo drugi veliki narodi, da se morajo nad nami vzgledovati ! Pa kdo drugi je povzdignil ugled našega naroda pred močnimi sosedi, kakor zdravo kršu. soc. gibanje, ki je po slovenskih liberalcih tako razupito kot narodno herostratstvo ? To nam je najboljši dokaz za našo trditev, da je delo na kršč. soc. polju ob enem najlepše narodno delo.
Strossmayer in... „€8inost“.
V svoji številki z dne 16. 5. 09. je priobčila „Edinost“ podlistek: „Pred Strossmayer jem“. Ko bi ga ran j ki škof čital danes, ne vemo, ali bi se smejal ali pa jezil. Interesantno je že, da liberalci gredo obiskat kakega škofa, dasi proti svojemu lastnemu . . . psujejo. Da so pa šli Slovenci večkrat obiskat Strossmayerja, ko se je mudil v Rogatcu, nam ni čudno, saj je to akt vljudnosti. Ako pa so hodili liberalci k Strossmayer ju, niso šli k škofu Strossmayerju temuč k velikemu Hrvatu. Je li ran j ki škof res tako poljubljal liberalčke (podlistek pravi, da je poljubil Hribarja) in je li dal sporočiti „Marici“, ki se je pritoževala, zakaj ni nje poljubil, na njeno pritožbo po slugi (sie !), da bi bil i njo poljubil, ko ki se bila javila, to in slične reči so... imponderabilia, ki jih mi ne moremo pretehtati.
G. Prostoslav Kretanov, ki je bil pri audienci, nam to poroča v „Edinosti“ in mi, če tudi nismo nič videli, mu hočemo verjeti. Sicer se je vse to zgodilo 1. 1894 in od tedaj do danes...! Mislimo, da „jugoslovanski Melkizedek“ — kakor ga imenuje član k ar v v svoji religiozni (!) navdušenosti, -— bi delil liberalcem kakoršni so se pokazali v zadnjih letih, če ne ravno poljubčke, pa vsaj klofute.
Ko bi bil pa Strossmayer res doživel sto let — za svojo stoletnico je namreč povabil deputacijo, o kateri piše „Edinost“ v D jakovo — no tedaj 1. 1915. bi bil moral videti čudeže evolucije pobožnih liberalčkov. Njegovo „apostolsko obličje“ bi jim bilo gledalo nekam drugače nasproti.
Sicer pa pustimo te reči na stran: če se pa kako osebo spoštuje in še občuduje, mislimo se ne bi smelo skruniti njenega spomina.
Prostoslav Kretanov dodaje v lojalni „Edinosti“ karakteristiko Strossmayerja, ki mora naravnost žaliti ne samo vsakega katoliškega Jugoslovana, temveč i vsakege poštenega moža.
Člankar nam pripoveduje „prelepe besede“ ki da jih je pisal v „Neue Freie Presse“ francoski (!) duhovnik (?) Hijacint Loys on. Torej za karakteristiko Strossmayerja mora pomagati „Edinosti“, židovsko liberalni proti-slovanski list !
Je li Loyson res duhovnik in sicer katoliški to nam seveda ni glavno : na vsak način mora biti to čuden duhovnik, ki uporablja predale židovskega lista, da skruni spomin katoliškega škofa. Za „Edinost" je tak du-
knjigo o nebeškem nauku s svojimi učenci in zvedela bi rada vaše mnenje o tej knjigi. Vedite namreč, da sva Kimi in jaz in večina najinih prijateljev zelo vneti za to knjigo, od katere imamo vsi prepise po Ki mije vem očetu“.
„In ne brez vzroka! Jaz nisem še nikdar čul priprostejšega, jasnejšega in vzvišenejšega nauka o Bogu in človeku, kakor je v tej knjigi. Zato sem jo takoj pričel čitati s svojimi učenci v šoli, kakor hitro sem jo prepisal v ta namen“.
Čudili se bote mogoče, kako je mogel učitelj King brati kitajsko knjigo s korejskimi otroci, ker se korejski jezik tako razlikuje od kitajskega. Toda Kitajci ne pišejo besede s črkami, ampak imajo za vsako besedo svoje znamenje, kakor imamo n. pr. mi Evropejci vsi ista znamenja za številke, a jih vsak drugače izgovarja. Znamenje 10 izgovarjamo mi Slovenci „deset“, Nemec „cen“, Italijan „dieei“, Francos „dis“, Anglež „ten“, sploh vsak narod drugače; a vendar vemo vsi, da pomeni znamenje 10 pri nas in pa sploh pri vseh drugih narodih številko „deset“, dasi izgovarja vsak narod drugače to znamenje. Tako so torej tudi znamenja za besede enaka pri Kitajcih in Korejcih, dasi vsak izmed teh narodov drugače imenuje eno stvar kakor drugi. — Zato zamorejo Korejci brati knjige, ki se tiskajo s kitajskimi znamenji prav tako, kakor zamorejo Kitajci brati knjige, ki se tiskajo z korejskimi znamenji, ker so vsa znamenja pri obeh narodih enaka! Korejec zamore torej brati kitajsko knjigo, četudi niti besedice ne razume kitajskega, j
„Včeraj“, nadaljuje King, „sem začel čitati to knjigo s svojimi učenci in danes zjutraj mi 'že naznanja Lamen, mandarin naj višjega sodišča sledeče :
l.( njegov nadepolni sin ne [bo več ob-
ho vnik-sot rudni k „Neue Freie Presse“ — autoriteta. Nekateri ljudje se res z malim zado-volijo.
Loyson piše :	(citirano po „Edinosti“):
„On (Strossmayer) je ljubil svojo cerkev ka-kar svojo domovino — toda ne s suženjsko podvrženostjo, ki zamenuje cerkev in papeža“.
Tako tendencijozno more pisati o Strossmayerju le duhovnik (?) prav liberalnega kalibra.
Isto tako čitamo, da Strossmayer pred sv. Očetom „svoje vesti ni izdal“. Oj „Ed.“ Kedaj pa je papež zahteval, da Strossmayer izda svojo vest. Smešno !
Naravnost grdo je pa kar piše Loyson in kar prinaša „Edinost" o tem, kako se je držal ranjki Strossmayer v vprašanju nezmotljivosti :
„Pozneje, če se ne varam, pod pontifikatom Leona XIII, je djakovški škof dovolil, da so novo dogmo razglasili službeno v njegovi vladikovini; ali kolikor je meni znano, Strossmayer sam one dogme ni nikoli podpisal“.
„če je Loyson — ta auktoriteta ..Edinosti“ res duhovnik in če ni imel v teologiji popolnoma nezadostno, bi moral znati, da dogmatične definicije vežejo vsakega človeka absolutno takoj, ko jih za stalno dozna, brez ozira na to, ali so bile v kakem kraju službeno“ razglašene; saj bi drugače kak razkol-niški ali protestantski knez lahko zaprečil v svoji deželi razglašen je in katoličani bi ne bili dolžni verovati, kar uči katoliška cerkev. Do tako absurdne konkluzije nas pelje Loyson duhovnik (?) s pohvalo v čast Ssrossma-jerju. Kaj pa pomenijo one besede: „On sam one dogme ni nikoli podpisal ?“
Hoče s tem reči, da je ni priznal? Ali ne ve „Edinost“, da je s temi besedami obdolžila Strossmayerja velikega hudodelstva, ker ako bi ne bil priznal dogme, bi bil — heretik — in kot tak niti pravi ud Cerkve, a kamo-li škof.
In o Strossmayerju da piše tako . . . „narodni“ list!
Strossmayer je res storil mnogo za narod; toda ko bi danes videl, kako pišejo „narodnjaki“ o njemu, kako so že povodom njegove smrti nekateri . narodno-liberalni listi blatili njegov spomin in sumničili njegovo pravo verstvo, bi se zjokal, ko bi le pomislil, koliko denarja je žrtvoval prav v narodne svrhe, ter bi ta „jugoslovanski Melkizedek“ vskliknil z Izajem: „Otroke sem zredil in povišal, oni pa so me zaničevali“.
Ko bi danes živel Strossmayer, bi goto-tovo drugaše postopal z „narodnjaki“, od katerih so mnogi z njegovimi podporami prišli naprej in postali... liberalci. — O „Edinosti“ pa se le čudimo, kako je mogla sprejeti tako žaljiv podlistek proti titroesma.yerju:; 11&3-’ brže je hotela dokumentirati zopet enkrat, da je pristen liberalen list, ki mora žaliti vsakega, ne le „nemškega“, ampak tudi najbolj slovanskega škofa. — Onim „katoliškim" gospodom, ki jo čitajo z „andohtjo“ kakor evangelij, želimo pri tej priložnosti . . . dober tek.
Pojasnilo.
Da bi si kdo napačno ne razlagal moje navzočnosti pri volilnem shodu sklicanem od pol. društva „Edinost“ v sv. Križu dne 31. maja t. 1. izjavljam to le :
iskoval moje šole, (za kar se najtoplejše zahvaljujem) ;
2.	) naj takoj preneham z branjem te knjige, ki so jo zanesli med nas zapadni hudiči;
3.	) ako se pa to ne zgodi, pridem pred sodišče, kjer naj se nadejam najhujših kazni“.
„Lamen, ta pijanec to ukazuje ?“ zakliče Kirni. „Kaj ste pa vi storili ?“
„Jaz sem nadalje čital, potem sem šel pa k velikemu mandt rinu in sem ga prosil, naj me vzame pod svoje varstvo. Kitnim mi je zagotovil svoje varstvo in se je izredno dobro izrazil o knjigi od „nebeškega nauka“. Nad nravoslovjem, ki jo zove knjiga deset zapovedij božjih, se je kar čudil veliki mandarin in je rekel, da kaj enacega niti daleko ne uči Konfucij največji kitajski nra-voslovec“.
„Gotovo", reče Pirki, „se ne nahaja v nobeni nam znanih religij kaj tako vzvišenega kakor je nauk o početku vseh stvari. Da, kar nam o tem pripovedujejo drugi vero-ustanovitelji, je sama budalost in neumnost. Tu pa — en sam Bog, ki je, ker je Bog — ki je vse ustvaril s svojo besedo iz same dobrotljivosti, to je tako priprosto pa vendar tako vzvišeno!“
„Popolnoma prav“, pripomni Kimi. „Toda v knjigi je tudi mnogo težkoč; kakor n. pr. nauk o Trojici in o včlovečenju Sinu Božjega in neki nepojmljivi daritvi, ki jo prinaša zapadna religija“.
„Veliki madarin mi je tudi pravil o teh skrivnostih“, odgovori King. „Jaz mu jih nisem znal razložiti; vprašal sem . ga pa, ali ne bi bilo mogoče, da bi prišel eden zapadnih učiteljev preoblečen v kupca semkaj in bi nam razložil, kar se nahaja nejasnega v knjigi. Toda Kimun je zmajal z glavo in rekol, da se ne upa tako zelo nastopiti proti stran-
Na shod nisem prišel, da bi s tem izrazil svoje soglasje s programom pol. društva „Edinost“, ampak na povabilo svojega prijatelja g. poslanca Alojzija Gorjupa. To lahko potrjujeta isti g. Gorjup in dr. Rybar, ki poznata moje mišljenje.
Prišel sem na shod, da se dogovorim z omenjenima gospodoma o neki notranji zadevi nove ribiške zadruge.
Oglasil sem se za besedo v zadevi volišča zato, ker, če sol v o 1 i 1 c i primorani iti na volišče, je bolje da volijo doma, kakor da gredo dve uri daleč. Pri nas so volilci I razreda večinoma stari možje od 60—80 leta, ki ne morejo napraviti take dolge poti.
V II. razredu pa voli veliko ribičev, ki so vso noč na morju in pridejo še le okolo 8 ali 9 ure zjutraj vsi utrujeni domov in bi težko hodili uro daleč na volišče.
Podpisani je namer j aval oglasiti se za besedo tudi v zadevi kandidatov zlasti gg. učiteljev-kandidatov, toda radi razgrajanja socijaliste v se ni mogel shod vršiti mirno in se je moral zaključiti, ne da bi mogli "volivci izraziti svojih pomislekov in gg. sklicatelji podati tozadevnih pojasnil.
To pa konštatiram, da navdušenja za kandidate pol. društva „Edinost“, izvzemši za g. Gorjupa in dr. Pertota, ni pri Križanih skoro nobenega. Križani, kar jih ni pri soc. demokraciji, želijo imeti za svoje zastopnike može odločno,,krščanskega mišljenja. Zato pričakujejo v tem oziru boljših časov.
Sv. Križ, 3. junija 1909
Andrej Furlan, župnik
jt 0 V 3 G €.
Knjižnica katoliškega tiskovnega društva v Trstu. — Kakor obljubljeno. prilagamo današnji številki „Zarje“ prvo številko knjižnice katoliškega tiskovnega društva v Trstu. Ista obsega narodno igro „Tihotapec“ v 5 dejanjih, ki jo je po znani povesti Jurčičevi za naše domače odre priredil Fr. Ks. Steržaj. Za gledališke predstave po naših izobraževalnih društvih bo knjižica gotovo dobro došla. Naročniki „Zarje“, ki dobivajo list po pošti, dobe tudi to prilogo zastonj. Vsi drugi pa si jo lahko kupijo po res nizki ceni 30 stotink. — Kupuje in naroča se v prodajalni „katoliškega tiskovnega društva v Trstu“, plica delle Poste štev. 9. Po
pošti stane en izvod 5 stotink več.
Šmarnice 1909. — Se jih imamo nekaj izvodov teh lepih šmarnic. Kako so se prikupile, to najbolj priča dejstvo, da se knjižica kar kupoma razprodaja in se je prav veliko izvodov koj prvi dan razpečalo. Požurite se torej, da ne pridete prekasno. — Tudi zadnja številka „Zarje“ je popolnoma pošla in že v torek so razni po nji zaman popraševali. Šmarnice dobite na prodaj v prodajalni katoliškega tiskovnega društva, ulica delle Poste 9.
ki Pikov. Ti bi ga potem prav gotovo spodili s pomočjo boncev“.
„Kaj pa pravite k temu, kav smo sklenili mi včeraj v naši družbi ?“ vpraša Pirki. „Tudi mi smo namreč prišli do prepričanja, de ne moremo vsega razumeti, kar je v tej krasni knjigi, ako nam je kdo ne razloži. In sklenili smo, da odputuje eden izmed nas s odposlanci, ki poneso sinu nebes davek našega kralja, v Peking, in pri tej priložnosti | popraša zapadne učitelje za razlago. Ali ne bi bilo to mogoče ?“
Vsako leto odpotujejo trije višji mandarini kot kraljevi odposlanci na dvor v Peking in prineso od tod zahvalne darove nazaj na Korejo; v prvi vrsti kitajski koledar za prihodnje leto. Ti trije odposlanci se pa morajo pod prisego zavezati, da ne bodo nič drugih poslov tedaj opravljali ali s privatnimi osebami skepali kake zveze.
Učitelj King pomisli nekoliko, potem pa reče :
„To je popolnoma odvisno od vajinega očeta in od velikega mandarina. — če žele vajin oče, jih gotovo Kimun" predlaga za odposlanca in potem menim, da bota smela iti tudi vidva ž njim kot spremijevavca. Ali nimata drugi teden velikega izpita za mandarine?“
„Da, toda ga li bova naredila “
„Sijajno morata narediti izpit ! Potem je pa običajno, da smeta -kaj prositi pri obiskih, ki jih naredita po izpitu pri velikem manda-j ■ jj m i j j pri drugih dostojanstvenikih. Prosita tedaj Kimuna, naj predlaga vajinega očeta za odposlanca in vama da dovoljenje, da ga smeta spremljati“.
„Ta misel ni napačna“, reče Pirki, „in ako obljubiš velikemu mandarinu, da mu prineseš iz Pekinga knjige zapadnih modrijanov in druge nenavadne spise, ti gotovo dovoli, da greš s poslanci kot nekak tajnik“.
„Večna molitev" (za ure češčenja) z velikimi črkami se dobi v prodajalni katoliškega tisk. društva v Trstu, ulica delle Poste št. 9. Cena K 3,—
n Skupščina „Slovenskih kršč. socialnih Zvez“ se je vršila letos v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem dne 31. maja na binkoštni pon-deljek. Udeležba je bila velika, zastopanih je bilo nad 350 izobraževalnih društev. Skupščino je otvoril dr. Krek, predsedoval je pa vodja koroških Slovencev dr. Brejc. Po sv. maši v župni cerkvi je sledilo javno zborovanje, na katerem so se slišala poročila iz raznih Zvez. Le tržaška „Zveza,, ni bila zastopana niti ni kdo o njej poročal. Morda je kdo temu zameril, vendar kdor dobro premisli naše dejanske razmere, se ne bo temu preveč čudil. Treba je namreč povdariti, da mi v Trstu nimamo še tega kar imajo povsod drugod po Slovenskem namreč oseb, ki bi se mogle intenzivno pečati s kršč.-soc. organizacijo in katoliškem gibanjem sploh. To kar se pri nas stori, to je le nekam nenaravno odtrgano od ostalih stanovskih dolžnosti nekaterih delavnih ljudi. Ti možje , so pa vsi taki, da jim prav njihova služba ne- I izprosno zabranjuje oddaljiti se o praznikih iz svojega mesta. Drugih primernih ljudi pa tudi ni na izbero. Mi z veseljem gledamo gibanje naših slovenskih bratov po drugih pokrajinah in upamo, da nam oni ne bodo zamerili če ne moremo v vsaki stvari držati koraka z njimi. S tem pa ni rečeno, da bo pri nas vedno tako ; težavno je le, dokler moramo ledino orati, ^ a nastopili bodo tudi bolji časi, ko si bomo vzgojili mladih ljudi, ki bodo lahko kaj več časa posvetili temu prekoristnemu delu, kakor so to v stanu storiti sedanji bojevniki.
n Novo vseučilišče v Rimu. Sv. Oče je izdal posebno pismo, v katerem napoveduje, da usta- j novi v Rimu posebno vseučilišče za svetopisemske študije.
nŠkof Trobec iz severne Amerike je obiskal v spremstvu nekaterih amerikanskih družin minoli četrtek božjo pot Brezje.
n Puljski Omnibus preneha izhajati, pa ' samo začasno. V najboljših razmerah ?začm» zopet izhajati v dosedanjem obsegu.
n G. Šiškovič in volitve v Istri. Ljubljanski „Slovenec“ priobčuje nek popravek, ki ga je bilo uredništvo sicer že v jeseni, pa ne v pravilni obliki prejelo od strani volilcev na Pomjanščini. in pa še neko pismo, ki je je pisal Šiškoviču župan Bartolič, iz kojih je razvidno, da nista bila Šiškovič in Bartolič v nobeni zvezi in da ni torej Šiškovič nikakoršen naroden izdajica.
n Obisk postojnske jame. Iz Postojne pišejo ljubljanskemu „Slovencu“: Obisk postojin-ske jame na binkoštni ponedeljek je bil tolik, da se lahko imenuje naravnost naval. Če računamo, da so vsi vlaki morati vzen prtprego, da je bila Postojna natlačeno polna, da je ljudstvo eno uro in pol rabilo, da je prišlo skozi vhod, da se plesišče od tretje do šeste ure ni prav nič izpraznilo, moramo sklepati na dobrih 10.000 obiskovalcev. Bilo je pa v jami tudi res prijetno. Dve godbi, mornariška in domača, sta zabavali ljudi in dasiravno sta neprenehoma igrali, vendar jima ljudje tudi par trenotkov niso pustili počivati . Obema v pohvalo ‘ moramo priznati, da sta bili izvrstni. Pohvalno moramo priznati, da se je poskrbelo tudi za jedila in izvrstno pijačo. Mogočen mož, z lepo navihanimi brkami je klical : kranjske klobasi?i koj zraven je pa nežen glasek ponujal pristnega! vipavskega burgundca; In tako si videl v tem* kotičku može, v eni roki burgundca, v drugi
„Saj poskusili bomo“, konča Kimi- „In ko pridem v Peking, se že potrudim, da dobim odgovore na vse težkoče. Napišite, mi 3ih King. Toda zadnji čas je, da se ločimo. ^ Solnce že zahaja, do doma pa imam dobro uro hoda“.
Prijatelja želita torej svojemu staremu prijatelju lahko noč, ta pa moli k Bogu, o katerem poroča „Nauk Gospoda nebes“, naj blagoslovi ta načrt.
In se je zgodilo tako, kakor je bilo sklenjeno. Mladi Kirni naredi izvrstno svoj izpit s tem, da odgovori na vprašanje po postanku sveta in človeka tako, kakor stoji zapisano v „Nauku Gospoda nebes“. Vsi učenjaki, ki prisostvujejo izpitu, se čudijo, ker še nikdar niso culi o tem kaj druzega kakor budalosti njihovih boncev.
Le veliki mandarin se muza, on namreč dobro ve, iz katere knjige zajemlje mladenič svojo učenost.
Kimi dobi prvo odliko in s tem pravico stopiti kot mandarin prvega reda v državno službo. In ko je slavnost končana, ga po starodavni korejski šegi povzdignejo v doktorja s tem, da ga namažejo s črnilom in * moko. On pa bogato pogosti svoje prijatelje), potem pa prosi svojega očeta in velikega mandarina, naj mu dovolita, da tudi on potuje v Peking. Oče takoj dovoli, Kimun pa še le po malem obotavljanju obljubi, da bo stavil kralju ta izvanredni predlog. Pri' pomni pa:
„Vedite, da ravnam tako le iz znanstvenih nagibov. Rad bi spozdal zapanni nauk 1 da bi ga pa pri nas vpleljal, to bi bil preveč predrzen poskus, ki bi imel najhujše p^ sledice in kateremu se bi jaz najodločnij1’ upiral“.
(Dalje prihodnj č)
J

ZARJA«
klobaso in če se je kdo malo zagugal semintje, ni čudno pri taki gnječi. Ene zanimivosti pa ne smemo prezreti. Pristni turek si je izbral prav pripraven prostorček, kjer je kuhal črno kavo. Šepetali so si. da je bil sam Abdul Hamid. Verjetno, ker ima ravno čas in nekaj mora tudi zaslužiti.
n Število birmancev. Na binkoštno nedeljo je bilo birmanih (z zakasnjene! vred) 776 oseb, in sicer 388 dečkov in 388 deklet ; na binkoštni pondeljek jih je bilo birmanih 179, med temi 87 dečkov in 92 deklic ; v cerkvi starega sv. Antona je bilo v četrtek birmanih 342 oseb in sicer 110 dečkov in 232 deklic. — Mimogrede omenjeno je poročala „Edinost“ glede števila birmancev precej napačno in naštela 271 birmancev več, kakor jih je bilo v resnici, najbrže je iz. svojega zanesljivega vira „Piccola“ prepisala.
n Zrakoplovec Zeppelin zopet ponesrečil.
Slavnemu nemškemu zrakoplovcu grofu Zeppelinu se je pri zadnjem vzletu zopet pripetila nesreča. Nestrpno je občinstvo pričakovalo v Berolinu prihod novega zrakoplova, čakala sta tudi cesar in cesarica, pa zaman. Grof Zeppelin se je imel med potom boriti 'z močnim vetrom, ko se je pa hotel vrniti, mu je zadel zrakoplov ob drevo in se'je precejrpoškodoval. Vendar se je posrečilo, da so ga kmalu popravili. Nemški cesar vabi sedaj Zeppelina, naj kaj kmalu priplove s svojim balonom v Berolinu.
n Sežanska postaja je dobila tudi slovenske napise, pa le od znotraj, prej pa še teh ni imela.
n Postojna — mesto. — Dne 9. maja t. 1. je cesar proglasil trg Postojno za mesto. Postojna je to pač zaslužila radi svoje svetovno znane jame. Tako ima sedaj kranjska dežela eno mesto več.
n Upokojen je računski ravnatelj pri c. k. namestništvu v Trstu Karol Koršič h. Za njegovega naslednika je imenovan višji računski svetnik Ivan Folie.
n Velika slavnost moravskih katoličanov
se je vršila na binkoštni pondeljek v Olomucu na Moravskem. Zbralo se je približno do 15 tisoč naroda. Po maši v stolni cerkvi, katero je opravil nadškof Bauer, se je vršil sprevod po mestu na prostor zborovanja. Zaman so socialisti skušali mot ti ali razbiti shod, ustrašili so se velikega števila udeležencev. Govorilo je na shodu več državnih poslancev. Ljudje so se razišli na svoje domove navdušeni za krščansko organizacijo. 04 Cehov bi se lahko še mi Slovenc učili navdu šenja.
n Prestolonaslednik Franc Ferdinand in soproga se podata prve dni meseca julija skozi Trst in Pulo na daljše potovanje v vzhodne dožele. Prestolonaslednik je odkritosrčen prijatelj Hrvatov. To je javno izpovedal o priliki aspenske slavnosti na Dunaju. Tam je dejal nekemu visokemu dostojanstveniku, ki je dolgo časa služboval na Hrvaškem sledeče: „Hrvaška uživa moje simpatije in vedno se veselim kadar morem ondi bivati. Zvestoba te dežele za interese monar-
hije in dinastije je vedno vzorna. To zasluži popolno in neomejeno priznanje. Pooblaščam Vas, da to moje odkritosrčno naziranje sporočite komurkoli hočete“.
n Mladeniški praznik v Vipavi. Pred kratkim je še na celi črti za tužnim, še sedaj nič ne probu j enim Krasom — na Goriškem in Notranjskem, posebna pa na Vipavskem — slavila «voje smagoslavje liberalna ideja. In danes, po malo letih , je na Notrajnskem strta premoč liberalne stranke in njegovo ljudstvo eno najbolj probujenih na Slovenskem. Da pa ostane krščanska misel tudi v bodočnosti zmagovalka, v to nam daje trdnih nad v krščanskem „Orlu“ organizirana mladina Notranjske, ki je praznovala svoje slavje na binkoštno nedeljo v prelepi vipavski dolini. Osemnajst telovadnih oc sekov ..Orlov“ Notranjske in Goriške, med ka-l' i e je poletel v častnem številu tudi naš žal še jedini, najjužnejši in najmlajši „Orel“ iz svetoivanskega gnezda pri Trstu, da se med brati ohrani in priuči svobodnega in neustrašenega poleta, je poslalo na to slavlje nad 230 telovadcev, med temi nad 160 uniformiranih. Iz Loga .znanega božjepotnega kraja v sredi vipavske doline, je odkorakala vsa armada z vojaško godbo na čelu proti vipavskemu trgu, ki jo je pričakoval in sprejel slovesno, okinčan z zastavami, mlaji in slavoloki. Po slovesnem vsprejemu in navdušenem pozdravljanju od neštete množice vipavskega ljudstva, se je pohod nadaljeval na glavni trg, kjer se je brala sv. maša, pri kateri je svirala vojaška godba ob navzočnosti ogromne množice pobožnega ljudstva in pokorečih se liberalnih veljakov, ki so prišli se posmehovati, a so mo-Tali ob slovesnosti trenutka le blagoslavljati. Tako blagodejno je uplivalo to javno bogoslužje nanje , da nismo čuli nikakega zabavljanja več. Krščanski „Orel“ je manifestiral za versko misel, kar je izredne koristi za probujo verske misli toliko versko-mlačnih. Po sveti Hiaši se je razvil obhod telovadcev po trgu, kjer jih je občinstvo prisrčno pozdravljalo in to nogo nežnih rok s cvetjem posipalo. Po ko-tolu in po poskušnji telovadbi se je ob 4. uri Pričela javna telovadba, ko j o je proizvajalo taktu vojakše godbe nad 120 uniformiranih riovadcev v navzočnosti mnogoštevilnih, z jtopeto pozornostjo sledečih gledalcev, ki so urno pozdravljali telovadce, z željo v srcu, j a bi mogli tudi sami s tako mladeniško či-,°^jto sodelovati. Utis, ki ga je napravila res orno prizvajanja telovadba na ljudstvo, je tel ’n gotovo trajen ter časten za še mlado °vadno organizacijo. Da je bilo prijetno na
ljudski veselici „Pod skalo“, je skoraj nepotrebno omenjati. Navdušeni, z trdnim sklepom napredovati, so se razšli „Orli“ na dom, da tam nadaljujejo svoje kulturno delo v radost krščansko mislečim, ^ strah našim verskim nasprotnikom.
Zato pozdravljen „Orel“,
ko v poletu drznem sem čez Kras
poletiš Ti svobodno med nas !
Daj, tam in tu vgnezdi se, da mladeničev zdravili in pogumnih vzrediš še sebi v čast,
domovini v čast in rast !
Pozdravljen !
n Na glavi stati je nevarno. — V nekem mestu v Vzhodnji Prusiji so se izkušali mladi ljudje v veseli družbi med drugim tudi v tem, kako dolgo bo kateri stal na glavi. Neki oskrbnik je stavil s tovariši, da'zđrži na glavi pol ure. Oprt na roki z na zid prislonjenimi nogami je ostal res pol ure v tem položaju. Toda, koje vstal, se je onesvestil in probudivši se je začel razgrajati in vpiti ter se tako blazno vesti, da so ga morali šiloma zvezati in odpeljati v blaznico. Zdravniki so izjavili, da je neozdravljiv in ostane blazen do smrti.
n Strašen zločin v sanjah. — V Kruševcu v Srbiji se je naznanil kmet Subovič policiji, da je v sanjah umoril svojo mater. V noči je sanjal, da napada neka zlobna žena mater in ji je šel s sekiro oborožen na pomoč ter ;1 ubil zlobno ženo. Ko se jedzjutraj prebudil, je našel svojo mater zraven sebe mrtvo. Na podlagi zdravniške izpovedbe in vsled pomanjkanja vsakega druzega dokaza krivde so ga izpustili.
n Škof Stariha odstopil. Clevelandska „A-merika“ o tem poroča: Naš rojak mil. škof Stariha, ki je sedem let vodil no vo škofijo Lead v South Dakoti, je prosil za odstop radi slabega zdravja. Njegova resignacija je bila v Rimu sprejeta. Ugledni gospod se poda v stari kraj na Kranjsko, kjer hoče v miru in pod zdravim slovenskim podnebjem preživeti zadnje dni. Poslovil se je dne 25. aprila javno od vernikov v Lead, S. D. Mil. škof je bil jako priljubljen pri vernikih svoje škofije, za katero je tudi deloval z vso vnemo in jo v par letih povzdignil na lepo stopinjo.
Zavodu sv. Nikolaja v Trstu, so v mesecu januarju, februarju, marcu in aprilu dopo-slali podpore sledeči č. g. dobrotniki in ugledne korporacije :
Županstvo stolnega mesta Ljubljane 100 K posojilnica v Ribnici, županstvo Podgora, Tržaška hranilnica po 50 K, zastavljalnica in hranilnica v Gorici 40 K, županstvo Kranj, posojilnica Smarje-Sap, županstvo Jesenice, Posojilnica Češnjica pri Železnikih 25 K, notranjska posojilnica v Postojni po 30 K, hranilnica Višnjagora, županstvo Litija, županstvo Vrhnika, hranilnica v Knežaku, posojilnica Žuženberk, hranilnica Vipava, dr. Krek, drž. poslanec v Ljubljani posojilnica na Loški-potok, županstvo Kanal, županstvo Postojna po 20 K, Hranilnica v Jesenicah 15 K, Županstvo Velike Lašče, dr. Schmiermaul v Rajgen-bergu. Županstvo Device M. v Polju, Martelanc župnik Prosek, Posojilnica Kranjska gora. Županstvo Gorje pri Bledu, August Skočir kurat Gradec, Jan. Karlin župn. Škofja Loka, županstvo Vogersko, županstvo Šempas, Mestno županstvo Križ-Cesta, županstvo Kastav po 10 K.
Taučer župn. Žuženberg, Steska Viktor Ljubljana, Vogrinc župn. Libeliče, Andrej Furlan župnik sv. Križ pri Trstu, Soukup župn. v Stari Oslici, Pondelak Antonija, Tovarna Vydrova Praga, hranilnica Žiri, Kragelj župn. Podbrdo. Županstvo Naklo. Koralič J. župnik Šmartno ob Paki, Tavčer J. župn. sv. Trojica Gorenjsko, županstvo Dol pri Ljubljani, Wieseberger Berta, Kolarič župn. Šmartno ob Paki, Velikonja Josip Juršiči, županstvo Osek, Lenasi Karol zupn. Košana, Šifrer župnik Pomjan, županstvo Bled, Franjieä Hafner Trst po 5 K.
Poljšak Anton Bevke, Jarc Franc, župnik Ljubljana, Schmied, Solčava, Šinkovc August Škofja Loka, Sancin Josip, Predloka, Zink Andrej kaplan Trst, Reven Nežika Trst, Marija Kaučič, Trst 4 po 4 K.
Dr. Klasino advokat Gradec, Koprivec P. župnik Svibno, Ulbing T. kaplan Železna Kaplja, Rožič Marija /Pondelak Ana, po 3 K.
Kocijančič župnik Mirna, 2.50 K.
Šijanec A. župn. pri sv. Jurju, Pernovšek J. župnik Zalog, Omahen Marija, Hrastelj F. dekan Konjice, Piree Val. Obloke, Porenta F. župn. Križe, Lovšin J. župnik Logatec, Sa: djak A. mest. kapi. Celovec, Ušaj J. Banjšiče, Guth. J. stolni dekan Pulju, dr. Jankovič zdravnik Kor j e, Klodie pl. An. Stefanu tti Fr. župnik Trebče, župnik urad Toplice, Sel j an kap. Vrhnika, Einspieler An. žup. PHberg, Kenda Ivan kap. Cerkno, Ahačič M. kap’ Hrenovce, Ogrizek J. St. Lambert, Pšunder Fer. vikar Ptuj, Barbo župn. Smelnik Žaubi I. kap. Žuženberg, Kepec Fr. župn. Češnjice, Meško župn. Kapelska, Jereb V. Albona, Hribernik J. dekan, Breslavče, Vrankar J. župnik Dobrava, po 2 K.
Tomagnin kurat Gorica, Kumer A. žup. Stara Loka, Trpin J. kap. Mošnje, po 1 K.
Vran jak c. k. pošt. uradnik Gradec, Malo vrh^Mari j a'Rovte po 60 v.
Fr. Sostarčič, Juršiči 20 v. Markovič A. Velovlak, Sveber Ivana, Toplok Ana, po 10 v.
Prisrčna hvala vsem blagim darovavcem in darovalkam. Dobri Bog povrni vsem stotero, kar so pomagali s tem ubogemu, brezposelnemu sl. dekletu v Trstu.	\
Za Marijin dom so od 1. aprila do 12. maja 1909 so nabrali:
Ivana Gaeta 18 K,' Jožefa Cerkvenik 14 K, Ivana Makuc 20.60K, Ivana Baj'c 9.20 K, Terezija Koritnik 23 K, Jožefa Katern 51 K, Marija Birsa 4.40 K, Marija Navič 9 K, Frančiška Koterle 37 K, Elizabeta Jug 70 K, Ivana Stokelj 15 K, Jožefa Velikonja 3 K, Frančišek Guštin 70 K, Ana Simončič 6 K, Antonja Pondeljak 9.50 K, Marija Tudor 7 K, Skupaj 366 K 70 v.
Ustanovniki pa 20 K. : Helena Rabič, Marija Perini, Marija Kenda, Marija Kalin, Marija Birsa ml.
Redni udje po 12 K. : Katarina Poljšak, po 10 K., Ana Prešel j, Katarina Vacko po 5 K, Margarita Vinciguerra, Alojzija Petkovšek, Marija Vačko, Ivana Bradač, Ivana Bradač, (M. H.) po 4 K : Katarina Vovk, Ana Černe, Terezija Kavs, po 3 K : Alojzija Breščak, Ivana Simonič, Helena Majcen, Frančiška Tomšič, Katarina Fleis, Jožefa Rožanc, Margarita Zupanič, Jožefa Birsa, po 2 K ,: Uršula Pahor, Marija Žitko, Apolonija Trebeč, Marija Troler, Frančiška Žitko, Uršula Kenda, Frančišk a Jemc, Marija Jekler, Marija Rožic, (M. J.), Neža Kastelic, Marija Schilizzi, Marija Drnač, Marija Skaramuzza, Jožefa Šabec, Marija Kodelja, Ana Brajan, Frančiška Gašperšič, Marija Rihtar, Marija Slamič, Ana Fer luga, Antonija Mezgec, Ivana Vecchiet, Marija Čhinesč, Elizabeta Vrabec, Ana Male, Terezija Kavs, Ana Tvana, Marija Sintič, Terezija Bizjak, Aurelija Kovačevič, Terezija Kodrič, Jerica Kapoletij, Ana Zidar, Katarina Grahor, Frančiška Verč, Pavla Mestek, Ana Bezlaj, Antonija Bubnič Marija Pompe, Marija Bizjak, Frančiška Bajc, Frančiška Tamine,
Podporniki p o 1 K : Jožefa Skilan, Marija Gvardjančič, Darovali po 10 K’: A. M.. Po 5 K : Anton Kjuder župnik, Karola vdova Jelleršitz, po 4 K : Antonija Gregorič, Agata Frančišek Škapin, po 3 K : neimenovana Frančiška Tomič, po 2 K : in 20 vin. : N. N. po 2 K : N. N. Terezija Martelanc, Marija Wafermann, Hlabše Rehte, Frančiška Malalan, po 1 K : Marija N, Marija Jeluseč, Neimenovana N. N. Marija Dobravec, Ivana Svagelj, Antonija Mlekuš N. N. J. Cesarch, Ivana Petelin, Antonija Martelanc, N. N. E. F. Terezija Golja, Jožefa Konigi, Katarina Perdih, N. N. Elvira Pieroleon, po 1.10 K : N. N. po 80 vin. Marija Kosmač, po 60 vin. : Terezija Lenassi, Viktorija Mreulje, Paula Felker, N. N. Marija Kenda po 90 vin. : N. N. po 60 vin. : Helena-Hervatin, po 50 vin. : Baic, neimenovana po 52 vin. : N. N. po 40 vin. : Marija Jazbec, J. S. Frančiška Matjačič, Antonija Guštin, Elizabeta Gril, Viviani, po 30 vin. : N. N. Jožefa Scheimer, po 28 vin. : N. N. po 20 vin. : N. N. Apolonija Pertot, Marija Martelanc, Magdalena Pertot, Elizabeta Stres, po 10 vin. N. N..
Vsem dobrotnikom prisrčen Bog plačaj !
‘jz okolice.
o Iz Skednja :	Velik požar je izbruhnil
v pondeljek, 31. maja ob 4% pop. v trinadstropni hiši bližu plavžev. Vnelo se je podstrešje — kako, se ne ve. Naenkrat je bila vsa streha v plamenu. Prestrašeni stanovavci so hiteli rešit, kar se je dalo ; pri tem se je mnogo pokvarilo in tudi izgubilo. Čez pol ure je prihitela požarna hramba: in čez 1 uro še druga, ki sta ogenj vsaj toliko omejili, da sta bili ohranjeni pritličje in prvo nadstropje ; drugo in tretje nadstropje je ogenj popolnoma uničil. Zgorelo je 7 strankam ; od teh je pet imelo zavarovano opravo, 2 pa ne. Ljudje so pomilovanja vredni, ker so večinoma ubogi delavci. Nekemu delavcu je zgorel ves denar, drugim pa je bilo mnogo pokradenega. Kedor je storil to tatvino, bi zaslužil, da bi se mu odsekali obe roki. Ob tej priliki se je zopet pokazala potreba, da bi tudi pri nas, kjer je toliko tovaren in lesa, vdobili postajo požarne brambe. Hišni gospodar ima škode okolu 40.000 kron, ki pa je pokrita z zavarovalnino. Otroci tukajšnjega otroškega vrtca so vprizorili v nedeljo veselico s petjem, deklamacijami in igrami. Pokazali so, da se lepo učijo in da se vzgojujejo res v pravem krščanskem duhu. Vsa čast gospodični vrtnarici ! Želeti bi bilo le več zanimanja in udeležbe. Ravno tisti, ki se ob vsaki priliki tolčejo na svoja široka narodna prsa in se hvalisajo se svojim narodnim čustvom, so bili odsotni. Kmalu bi se bila vtopila 2 mlada vinjena človeka, ki sta priveslala v nedeljo popoldne z majhno ladjo iz Trsta pod Škednej. Blizu plavžev se jima je ladjica prebrnila in gotovo bi bila vtonila , da jo niso rešili ljudje z neke druge ladjice. Ko so ju vsa premočena in premražena pripeljali na suho, sta še hotela protestirati, da je rešilna akcija tako slabo delovala. Odgovorilo se jima je, naj se gresta segret in posušit k pečem, kjer izlivajo vrelo železo. Sta 11 pijančka ubogala ta nasvet, o tem molči zgodovina.
o Iz Sv. Ivana (za zadnjo številbo „Zarje“ prepozno došlo). Veselica, ki jo je na predbin-koštno nedeljo priredilo kršč. soc. izobraževalno društvo pri sv. Ivanu, nas je izredno zanimala. Saj se nam je obetal prvi nastop društvenega tamburaškega zbora in to pod spretnim vodstvom kapelnika g. Vogriča. Naše zanimanje ni bilo prevarano. Tamburaški zbor je svoj prvi nastop častno izvršil. Posebno je pa vsemu občinstvu ugajalo petje dekliškega zbora s spremljevanjem tamburaškega zbora. Na živahno zahtevanje poslušalcev, se je moralo vse točke ponavljati. Želimo pogostokrat
slišati ta dva zbora ! Dobro igrana burka „Za letovišče“ nam j e nudila obilo zabave in vzbujala mnogo neprisiljenega smeha. Vsi igralci so bili na svojem mestu, posebno pogođen je pa bil pl. Napasen, hoj ega neprilike so nam bilejv veliko zabavo. Le ^ kmalu nam zopet kaj pripravite.
o Dekliška Marijina družba v sv. Ivanu napravi v dvorani Obrtnega kons. društva pri sv. Ivanu (pri cerkvi) v nedeljo 6. t. m. svojo veselico s sodelovanjem tamb. zbora kršč.-soc. izobr. društva. Na sporedu je tamburanje, petje, deklamacije. Prizor „Skalnica“ ali po-četek Božje poti na sv. Gori pri Gorici in „Sv. Neža“ igrokaz v dveh dejanjih.
Vstopnina 40 vin. sedeži 30 vin. Začetek ob 6. uri. — K obilni udeležbi vabi uljudno Odbor.	»
3z 3stre.
i Iz materijske občine. — Zelo nam je je žal, da niste prišel, g. urednik, o Veliki Noči v našo občino, ko je bilo vendar tako lepo vreme. Kamorkoli je takrat človek prišel v gostilno ali prodajalno, da celo na cesti je opazil gruče ljudi, ki so se nekam tajin-stveno pomenkovali in posmehovali. Mnogi so se upali celo javno izreči: „Ta pa ga je vsekal in kar je glavno, se ni prav nič zlagal kar je pisal o županu Kastelicu v „Zarji“; vse je res do pičice!“ Da ljudje, ako se piše ali govori resnica, se ni treba nikogar bati. Mi ne poznamo laži, hinavščine ter dobriku-juče se priliznjenosti in polna usta obljub, pa tudi ne zahrbtnega in nepoštenega boja, kakoršen je žal zelo v navadi. Niti ni naš namen, da bi delali g. županu bridke ure na njegova stara leta, nam je le za to, da pridejo na dan in se odpravijo one tajnosti in skrivnosti, radi katerih trpi vse tukajšnje ljudstvo. Zato pa je, kakor smo zvedeli, g. župana in njegovo žlahto zelo neprijetno presenetilo, ko so zvedeli, da se še najde pre-drzneš, ki si upa svetu povedati bridko resnico o tužnih razmerah v materijski občini. Da, resnica v oči bode. Za enkrat so g. županu računi prekrižani, ako je mislil, da so vsi časopisi v njegovih rokah in pod njegovim vplivom, ter da bodo metali v koš vse dopise, tikajoče se tukajšnjih razmer. A naša vrla (po županovih mislih šmentana) „Zarja“ si je nadela prekoristno nalogo izčistiti take „narodne“ bojevnike, ki ljudstvo samo tlačijo in vklepajo v težke verige.
Dan za dnem smo pričakovali, da pride „Zarja“ na zatožno klop, pa je ostalo vse tiho, mirno in nekam potuhnjeno, kar ni navada našega g. župana, ki navadno rad tira vsakega dozdevno mu nevarnega človeka pred sodnijo. Ako se pa kdo ne da strašiti niti s sodnijo, temu se dobrika, dokler ga ne pridobi. O tem dobrikanju bi se dalo veliko napisati, ker je na dnevnem redu (sirček). Najbrže ste morali dobiti, g. župan, od katere strani dobrohoten migljaj, da se ]ne smete prati ne po časopisih, ne po sodnijah, ker bi bilo preveč.... Tako ste rajši vrgli v koš načelo, da se mora vsakdo uničiti, ki vam ni po pasje pokoren. No, mi trezno misleči Občinarji — in nas je precej —- bomo delali počasi in gotovo po začrtani poti naprej in se nikar ne tolažite, da vržemo puško v koruzo. —
V vaše rodbinske razmere se ne vtika-kamo, ako nemajo kaj opraviti z javnostjo. V zadnjem dopisu smo bili omenili, koliko ste si vi kot oče prizadel, da izobrazite svojega sina. Mnjenje Občinarjev pa je, da morate biti tudi ubogemu ljudstvu skrben oče. Vaše dosedanje županovanje pa kaže. da ne privoščite ubogemu in zatiranemu trpinu ni trohice izobrazbe.
Sedaj pa povejmo, kaj se je v zadnjem času skoro na bolje obrnilo. Pred vsem nekaj res čudnega, namreč to, da so se upali g. župan kaznovati nekatere gostilničarje z globo po dve kroni, ker se je plesalo v njihovih gostilnah brez dovoljenja županstva in čez policijsko uro. (Kakor je znano se taki ki prestopki kaznujejo z globo od dvajset K naprej). Upamo, da se bo v bodoče delalo v tem pogledu nepristransko. Sicer pa beležimo z zadoščenjem, da ni bil dober nauk v „Zarji" zastonj.
Zadnji dopis v „Zarji“ je provzročil tudi, da so bili občinski računi dani takoj v pregled in na razpolago občinstvu. Vemo sicer, da si jih ni upal nihče pregledovati, a mi hočemo, da se ravna po zakonu in da zve ljudstvo, da ima tudi ono pravico pregledovati račune, kar je župan prej tako pridno prikrival in zavlačeval.
Tudi glede občinskih volitev se sliši, da je že izpostavljen volivni imenik, no razglašen pa je bil le v skritem kotičku občinske pisarne, tako da ni možna nobena pritožba, brez nerodnosti v imeniku pa tudi ni. Rok za pritožbe je najbrže potekel. — Nad 5000 prebivavcev šteje naša občina, a nihče ne zna kaj gotovega o volivnem imeniku in občinskih volitvah. Naj nam bi to uganko pojasnil g. župan sam, sicer si bomo mislili, da nas čaka zopet kako razočaranje. Nikar se pa ne igrajte z ognjem, ki tli že na več straneh v vaši občini. Po nekaterih osebah ste dali raznesti vest, da se odpoveste županstvu, vaše zahrbtne priprave pa kažejo vse kaj drugega. Tako obnašanje imenujejo ljudje pri nas — hinavščino in vse to kaže, da spada naš župan med nepoboljšljive greš-
..ZARJA
nike. Mogoče je celo, da je izpostavljeni imenik le pesek v oči in se občinske volitve ne bodo vršile niti letos v šestem letu, ko se vendar zavlačujejo nepostavno že dve leti in pol. —
Sledeče se je pa našim ljudem prav posebno zamerilo. Prošnje nekaterih kat astralni h občin ali posameznikov, ki bi se bile morale odposlati potom županstva na razne oblasti, odpošiljale so se ali po preteku roka ali pa se sploh niso doposlale na pristojna mesta ter so čakale v prahu občinske pisarne končne „rešitve“ po več let, celo 8 do 10 let. Ljudje pa so preklinjali one, na katere so bile prošnje naslovljene, misle, da jim nočejo ugoditi, ker niso znali, kje tiči ptavi vzrok tega zavlačevanja. Višje oblasti pa dotičnih prošenj še niti videle niso, ker so ležale nedotaknjene v občinskem uradu. Ubogi ljudje so pa popolnoma prav sklepali, da je bolje pošiljati prošnje skozi občinski urad, ki bo po njihovem mnjenju priporočal prosivce. Pa so bili kruto goljufani. Med temi prosivci so bili nekateri v prav žalostnem in obupnem ' stanju ter zadolženi do grla, katerim bi kaj dobro došla kaka mala naprošena podpora. Če se upa g. župan to utajiti, pridemo z dejstvi na dan.
Nad županovo častilakomostjo se je začelo ljudstvo izpodtikati. — Ubogo ljudstvo pravi, kako da je mogel naš župan v svoji prešernosti pozabiti, da je bil tudi sam nekdaj revež, ko je moral služiti svoj vsakdanji kruh kot godec na klarinet in harmoniko. Ker je torej okusil, kaj se pravi revščina, bi moral sedaj kot bogatin iti revežem na roko in jim biti že iz tega stališča zaščitnik in podpornik. Seveda lahko pozabi na edino časten naslov ljudskega očeta tisti župan, ki se mora podpisovati s tolikim drugimi naslovi, kakor n. pr. župan, občinski glavar, cestni odbornik (!), gostilničar, trgovec in veleposestnik. Svetujemo vam še naslov : „za-lagatelj ljubljanskega Janeža na debelo“.
Ker se pa opravičujete napram nekaterim radi svojega nekdanjega nemškega mišljenja, smo prisiljeni vas vprašati, v katerem jeziku sploh občujete v svoji družini, če ne v nemščini ? Saj vas celo na cesti zovejo in kličejo „Voter". — Tudi se cuje, da imate še sedaj svoj denar naložen v „Kranjski hranilnic i“, torej pri naših narodnih nasprotnikih.
Vidite, gosp, župan, če vse to trezno premislite in upoštevate, da se ljudstvu vedno bolj odpirajo oči, bo pač najbolje, da se -pomnite žalostne usode nekdaj vsemožnega Abdul Hamida in pričakujete, da se tudi Vam prej ali slej kaj sličnega pripeti.
3z Krasa.
k Iz Sežane. 26. nov. pret. leta smo zgubile prvo članico naše družbe. Tiha in blaga je bila naša rajna Elizabeta Mahorčič. Ljubile smo jo vse. Priredile smo ji lep pogreb z družbeno zastavo. Nosile so krsto članice. Ljustvo je bilo ginjeno do solz. Rekli so, da tako lepega pogreba še ni bilo v Sežani. — Med tem časom se^je mnogo spremenilo, v naši družbi mnogo neprilik je bilo, a vse te so naša vrla pogumna kraška dekleta srčno prestala . V tem boju jih je tudi nekaj odpadlo. Bile so to tiste kojim je ljubši ples nego Marijina družba. Ne žalujemo za njimi. Saj vemo, da obstoj družbe ne odvisi od števila članic — ampak od tega, kakšne da so. Trhle suhe veje naj le odpadejo, samo da ostane deblo zdravo. — Vesel dan smo praznovali 23. maja. Udeležile smo se procesije na povirsko goro. V Povirju smo se združile z ondotnimi našimi sosestrami, ki so nam prišle nasproti, z ondotnimi g. župnikom na čelu. Na Gori je imel govor naš č. g. voditelj. Dal nam je nov pogum, neustrašenost, srčnost, pokazal nam naše nasprotnike v pravi luči, katerih se ne smemo bati. Zadovoljne in z novim pogumom navdane vračale smo se na dom, nič sluteč da nas v tako kratkem času zadene zopet tako bridka usoda. Komaj je pretekel teden, poslal je Vsemogočni bridko poskušnjo na nas. Izgubile smo nagloma nežno cvetko komaj 13 let staro našo sosestro Antonijo Živic iz Merč. Udeležile smo se vse pogreba z zastavo. Nosile so jo članice v belih oblekah, spremljajoč jo ob straneh z gorečimi svečami v rokah. Mnogo ljudstva jo je spremilo k večnemu počitku. Pred hišo in na grobu so ji sosestre zapele v slovo. Po sv. maši so na grobu govorili v slovo rajnci Antoniji preč. gosp. župnik povirski, v tolažbo globoko potrtim starišem, bratu in sestri. Priporočili so jo nam v molitev. Spodbudili so nas k vstrajnosti, srčnosti. Za vse, se preč. gosp. župniku prisrčno zahvaljujemo. Posebno za naklonjenost do naše družbe. Marija naj bode njihova plačnica, nam pa pomočnica in vodnica, da bomo vresnici vredne njene hčere.	Marijine hčere.
Cerkveni vestnik.
c Romanje k sv. Socerbu, v sveto jamo nad Dolino, priredi moška Marijina družba v Trstu prihodnjo nedeljo dne 6. t. m. Odhod, iz Trsta v Boršt ob 5 in pol zjutraj. Listki se dobijo pri e. g. Iv. Tulu in pri načelniku Marijine družbe v ulici Molin Piccolo 14 po 2 K 50 stot.
Izletniki naj opravijo spoved v Trstu,
da bodo lahko prejeli sv. Obhajilo v Dolini. Povratek v Trst se vrši ob 2 pop. in sicer iz Doline do istrske ozkotirne železnice Monte Castiglione“.
Razne vesti.
r Kako dolgo bo še trajal premog ? Na
Angleškem je premoga še za 250 let, na Francoskem še za 300 let, na Ruskem pa še za oko H 800 let. Upati smemo, da predno se porabi ves ta premog, bodo učeni ljudje iznašali že kako drugo kurjavo, tako da bodo ljudje, ki bodo takrat na svetu, premog lahko pogrešali.
r Drago je plačal. — Profesor Nussbaum je bil glasoviti zdravnik, pri tem vnet katoličan. Umrl je 1. 1893 v Monakovem in njegove zadnje besede so bile „Hvaljen bodi Jezus Kristus“. Bil je živ dokaz, da more biti učen mož in dober kristjan. Ko je imel izvršiti težavne operacije, je šel prej k sv. maši, v svoji zadnji težki bolezni pa je večkrat prejel sv. obhajilo - Nek bogat Jud se je hotel pošaliti s tem zdravnikom in ga je poklical po noči k sebi. „No kaj Vam pa manjka?“ vpraša zdravnik, ko vstopi v „bolnikovo“ sobo. „Nič posebnega“, pravi Žid, „samo nohte mi obstrižite“. Zdravnik se takoj odpravi na delo in mu nohte lepo obstriže. Pozneje pa pošlje Židu račun, v katerem je zahteval za svoj trud tisoč kron. Bogati Žid nagu banči čelo: „Kaj toliko se upate vi zahtevati za nohte?“ Zdravnik pa mu mirno odgovori: Za vsako operacijo po dnevu mi plačajo moji pacijenti 500 K, po. noči pa še enkrat toliko“. Žid je iskal rešitev pri sodniji pa zaman, drago je moral plačati svojo šalo. Zdravnik je pa ta tisočak takoj razdelil med uboge otroke.
r Prebivalci mesta New York so 1. 1908 narasli za en miljon in znaša njih število sedaj 4 in pol milijona. Med njimi je 1,800000 Nemcev, 1,200.000 Ircev in 750.000 Židov. — Proračun mestnih letnih stroškov znaša 680 miljonov K.
Sirite ZAHJO
tiskovine za čč. župne urade
priporoča
prodajalna „kat. tisk. društva“
v TRSTU ulica delle Poste 9.
Dosedaj so na novo natisnjene in je udobiti sledeče :
Dnevnik; Fides Matrimonii; Fides Mortis; Fides Nativitatis et Baptizma; Izkaz premen, in stalnih najemščin ; Izkaz glavnic ; Izkaz hranilnih vlog ; Izkaz ustan. sv. maš ; Nota v smislu „Ne temere“ ; Nota za ženine in neveste ; Liber intentionum; Liber Baptizato-rum; Liber Copulatorum; Posnetek računa; Račun; Testimonium status liberi; Testimonium denuntiationum matrimonialum.
KUPUJTE
9 Užigalice t? korist obmejnim Sloveni em“
in kolek v isti namen. — Oboje je dobiti v prodajalni „Katoliškega tiskovnega društva“ v Trstu, ulica delle Poste 9.
SVOJI K SVOJIM!
SVOJI K SVOJIM!
Uljudno naznanjam sl. občinstvu, č. duhovščini, p. n. učiteljstvu, krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam, da sem preskrbel svojo
-- KNJIGOVEZNICO
z vsem potrebnim da lahko izvršujem vsa dela od priprostih do najflnejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. — Vezanje in prevezanje missalov, raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjig, ter izvrševanje raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko. Zunanja naročila izvršujem solidno in točno.
ANTON REPENŠEK, knjigovez
TRST. -jUlica Cecilia štev. 9. — TRST.
Slovenec KONRAD SKAZA,
delavnica za vsa cerkvena dela
v St. ULRICH, Gröden (Tirolsko) se najtopleje priporočuje za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra.
Za prvo sv. obhajilo
priporoča prodajalna
katoliškega tiskovnega irnštva
v TRSTU
lepe obhajilne podobice.
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
Z A ZLO G-A
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHAVC
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
D0V0 "POGREBNO ‘PODJETJE
Pisarna in prodajalna Via Vincenzo gcllini št. 13.
Telefon 14-03. (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 14-03
Zaloga oprave ulica Massimo d’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rokave, čevlie, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: Voščene sveče. Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo: HENRIK STIBEL in drug.
/5I=?£=?c

LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
1*0 cl ti i-fnl v 'Ui-fsti« . 11 li o z i delle Poesie $>. 'l'e l о*ч> ж i ižiiO
Sprejema hranilne vloge od vsa-	Q in na 60 dnevno odpoved po 43/4%
Q Rentni davek plača hranilnica
1
kega in jih polmesec .obrestuje po
4V
sama
Za varnost vlog jamčijo udje posolilnice, katerih je sedaj okrog 400, solidarično z vsem svojim premoženjem v znesku nad tri nailjone kron. Posojila daje le evojim člano in sicer na poroštvo po 53 4°/0 in na vknjižbo po 51 4%.
Uraduje se v glavnem uradu pri sv. Ivanu vsak delavnik od 5 -7 ure zvečer in o o nedeljah od 11—12. ure dopoldne, v poduradu vsak delavnik od 8—11. ure dopoldne in
od 3--4 in pol ure popoldne.
IV&oelsstvo.
MajaM mOLItei TISKOVNEM UBOŠTVA
V TESTU, ulica tlelle Poste štev. 9.
Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d., i. t. d.
:: Častito Suhovš čno opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in sicer: pristno voščene kg ä K 5.—, I. vrste „H Santo di Padova" kg ä K 4.40, II. vrste kg ä K. 2.40, olcin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg ä K 1.40. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice ä kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki ( kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč, župne urade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela P° zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju ä K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo ä 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno obiska in naročil prosi
„katoliško tiskovno društvo" v Trstu.
Dobava cerkvenih oblačil in a £ cerkvenih potrebščin vsake vrste.