VESTNIK ^ !M ^mutMtHmMUHMnummumHimiiUHHUHtmtmmM E Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt 5 E izhaja v Ceiovcu E Erscheinungsort Kiagenfurt E ^ Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov § E ceioietna naročnina 120 šiiingov š ^ P. b. b. ^TNiK XXXV) CELOVEC, PETEK, 26. JUNiJ 1981 ŠTEV. 26 (2025) PREDSEDNiK SLOVENSKE VLADE NA KOROŠKEM: M Koristen Predsednik Zemijarič pri koroških Siovencih in potreben obisk" Enodnevni uradni obisk predsednika izvršnega sveta Skupščine ^R Siovenije Janeza Zemijariča na Koroškem je bii potreben in konten. To sta ob zakijučku obiska poudariti obe strani. Oceniti pa sta da manjšina ni ovira razvijanju dobrososedskih odnosov, ne sme Ps tudi biti drobiž. Poudarjena je biia potreba diaioga in izražena pri-P^svijenost, da se v nadaijnjih razgovorih iščejo rešitve za odprta vprašuje. tern pa so poudariti vtogo manjšine kot taktor povezovanja "isd obema narodoma in dežetama. Tudi siovenska manjšina je mnenja, da so taki stiki med sosed-uitna dežetama potrebni, ker je prepričana, da je v vzdušju dobrih odnosov brez dvoma tažje obravnavati in reševati tudi pereča manjšin-.3 vprašanja. Vendar pa je tudi ta obisk pokazat, da se v staiiščih nič spremenito in bo torej manjšinsko vprašanje še dotgoročno °sta)o eno izmed bistvenih vprašanj v medsebojnih odnosih med Ko-'oško in Avstrijo na eni strani ter Stovenijo in Jugosiavijo na drugi. predsednik iS Skupščine Slove- šijek Mij-.' 1-" Je prispel na Koroško v pone- čl '*") zjutraj. Spremljala sta ga ^ 'Vršnega sveta Marko Vrarti-p-. ^ pomočnik predsednika reti^ komiteja za mednarod- po prihodu se je Zem-.^šl s koroškim deželnim Wagnerjem na prvi raz-Zatem pa je obiskal Zvezno za Slovence in se navrh SknJ^Šem domu Slovenskega šol-društva sestal z zastopniki C^^skih osrednjih organizacij, le si e ^ ua sedežu deželne vla-daljši razgovor s predstavni broške, ki so se ga udeležili ip Predsedniki deželnega zbora hj^f^sednika ljudske in svobod-stranke. Po kosilu in tiskov- ^govoru si je slovenska de-^ spremstvu gostiteljev v otr,^p ui °žu ogledala dvojezični vrtec in Kulturni dom „Da-Rebrci je sledil ogled \ celuloze ..Obir" in razgo- vodstvom tovarne, v hotelu 4lpj v železni Kapli pa je de-S!avar za visokega gosta pri-^°slovilni cocktail. VVagner je ^ ^ Slovenije pospremil ^ega prehoda na Jezer- ^Vo^^uik Zemljarič je na raz-P s. predstavniki tiska in RTV ocenit obisk v Celovcu za koristnega in potrebnega, saj v okviru dobrih avstrijsko-jugoslovanskih odnosov obstajajo mnoge možnosti za nadaljnji razvoj vsestransko koristnih in vzajemno interesantnih oblik sodelovanja. Že v zadnjem polletju od obiska deželnega glavarja VVagnerja v Sloveniji je delovalo nekaj delovnih skupin, ki so se ukvarjale s konkretnim sodelovanjem na področju energetike (elektrarna na Bistrici pod Golico), turizma (skupni projekti na Peci in na tromeji), prometa (Karavanški predor), gospodarstva (skupne naložbe, sejemski sporazumi), kulture, izobraževanja in znanosti. V takem vzdušju pa je bilo potrebno zasnovati nadaljnje pogovore, ki bi omogočili razvoj na teh področjih. V taki atmosferi pa je po oceni slovenske delegacije mogoče uspešneje urejati tudi odprta vprašanja zlasti v zvezi s členom 7 državne pogodbe. Tako so se torej dogovorili za nadaljevanje začetega dela tudi glede koroškega interesa za koriščenje luke Koper, preučili bodo možnosti modernizacije tovarne celuloze na Rebrci in si prizadevali za odprtje novih mejnih prehodov na Pavličevem sedlu in na Lužah. V razgovoru o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem je slovenska delegacija izhajala iz stališč, sprejetih v skupnem sporočilu ob obisku Veselina Dju-ranoviča na Dunaju, kjer je potrje- na pripravljenost Avstrije, da izpolni vse obveznosti iz državne pogodbe in drugih mednarodnih dokumentov. V tej zvezi je slovenska delegacija poudarita tudi svojo oceno, da je slovenska narodna skupnost na Koroškem subjekt mednarodnega prava. S koroške strani je prišlo nekaj novih pobud, z dialogom v deželi in državi pa naj bi iskali rešitve, ki bodo v duhu interesov slovenske narodne skupnosti in tudi v duhu interesov dobrih odnosov med obema državama. Sporočili so tudi, da so koroški deželni vladi predali vabilo za obisk v SR Sloveniji. To vabilo je bilo sprejeto. Deželni glavar Vvagner je na tiskovnem razgovoru zagotovil, da naj bi manjšina bila most med deželama in da naj ne bi nastal vtis, da se uporablja kot drobiž. Deponiral pa je tudi mnenje, da je rešitev manjšinskega vprašanja nesporno notranjeavstrijska zadeva. Vzdušje pogovorov je oceni) za dobro in harmonično. Sporočil pa je tudi, da so se predstavniki treh deželnozborskih strank na dan obiska dogovoriti, da se letos jeseni v okviru šolskega poskusa začne maturantski tečaj na trgovski akademiji s slovenskim učnim jezikom. S tem hočejo koroške stranke izraziti signal za izboljšanje klime na Koroškem. V Sentprimožu si je slovenska delegacija najprej ogledala dvojezični otroški vrtec, nato pa še Kulturni dom „Danica", goste pa (Dd/jc Hd #. str%n:J Predsednik izvršnega sveta SR Siovenije Janez Zemtjarič se je med svojim uradnim obiskom na Koroškem sestai tudi s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Stovencev. O srečanju, ki je biio v dijaškem domu Siovenskega šoiskega društva v Cetovcu, obširno poročamo na 2. strani. Občni zbor SKGZ v Gorici je odločno podkrepil zahtevo po globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji V Gorici je v nedeljo zasedal občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, osrednje organizacije slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Včlanjene organizacije in ustanove, ki jih je 25, je na zboru zastopalo skoraj 150 delegatov, med gosti pa so bili tudi številni predstavniki oblasti, da omenimo le predsednika deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Maria Collija, goriškega župana Antonia Scarana in župane okoliških občin, navzoči so bili zastopniki drugih slovenskih organizacij v Italiji, iz Slovenije je prišla delegacija pod vodstvom predsednika komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL Danila Turka in srekretarke Barbare Goričar ter predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko, Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem pa sta zastopala podpredsednik Janez Wutte-Luc in tajnik dipl. inž. Feliks Wieser. Občni zbor je potekal v delovnem vzdušju ter je soglasno in odločno podkrepil zahtevo po globalni zaščiti za vse Slovence v Italiji. Uvodni referat je podal predsednik Boris Race, ki je naglasil, da je dejanska zaščita narodne manjšine lahko le taka, ki omogoča pripadniku in skupnosti, da ji ob uživanju vseh narodnostnih pravic in uživanju enakopravnosti ne preti nevarnost, da bi Zveza stovenskih organizacij o obisku predsednika Zemijariča Na skupni seji dne 24. junija 1981 v šentprimožu sta Nadzorni od bor in Upravni odbor Zveze stovenskih organizacij na Koroškem raz-pravtjata med drugim tudi o nedavnem uradnem obisku predsednika izvršnega sveta SR Siovenije Janeza Zemijariča na Koroškem. Odborniki so oceniii, da je obisk predstavijai nadatjnji korak v razvijanju sodetovanja med Koroško in Stovenijo. Koroški Siovenci smo prepričani, da so medsebojni stiki med sosednima dežetama potrebni, ker izhajajo iz statišča, da je v ozračju dobrih meddržavnih odnosov iažje reševati tudi odprta vprašanja izpotnjevanja obveznosti iz čtena 7 državne pogodbe. Ob obisku je bita poudarjena potreba čimprejšnjega pristopa k reatizaciji konkretnih vprašanj na področjih gospodarskega, kuttur-nega, znanstvenega in drugih obiik sodetovanja. Obenem pa je obisk tudi pokazat, da se ob vztrajanju koroške strani pri trditvi, da je čten 7 že izpotnjen, statišča gtede manjšinskega vprašanja niso spremenita. Torej bo to vprašanje še dotgoročno ostato eno izmed bistvenih vprašanj v medsebojnih odnosih med Koroško in Stovenijo oz. Avstrijo in Jugostavijo. V tej zvezi pa so pozdraviti sporazumno ugotovitev obeh strani, da siovenska narodna skupnost ni ovira niti ne sme biti drobiž za razvijanje dobrososedskih odnosov, ter da je v dialogu in nadatjnjih razgovorih s prizadeto manjšino treba iskati rešitve za odprta vprašanja. Po seji se je Zveza stovenskih organizacij postovita od generai-nega konzuia SFRJ v Cetovcu tovariša Mitana Samca, ki v kratkem odhaja na novo detovno doižnost. Izgubila svojo bit, da ji je torej obstoj zagotovljen. „Vodilno načelo, iz katerega mora izhajati politična volja pri snovanju globalnega zaščitnega zakona, če hočemo, da bo ta zakon res odražal črko in duha ustave ter da bo v skladu z obvezami, ki jih je Italija sprejela ob podpisu številnih mednarodnih pogodb, je, da morajo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti uživati vse narodnostne pravice v vseh 35 narodnostno mešanih občinah, kjer bivajo Slo- Predsednikov uvodni referat in izčrpno poročilo tajnika Dušana Udoviča sta bila podlaga obsežni in poglobljeni razpravi o posameznih vidikih zamejske stvarnosti in o vlogi, ki jo imajo v tem okviru SKGZ, njeni organi in njene članice. V razpravi je občni zbor ocenil delovanje SKGZ in njenih struktur po notranji reorganizaciji, ki je bila izvedena pred štirimi leti. Predvsem pa je potrdil politično platformo boja za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pozdrave koroških Slovencev je zboru sporočil tajnik ZSO Feliks Wieser, ki je dejal, da koroški Slovenci pozorno spremljamo delo in borbo bratov v Italiji. Govoreč o položaju na Koroškem, pa je menil, da smo v zadnjih letih postali bogatejši za pomembno spoznanje, da sta skrajno nedemokratično preštevanje manjšin v Avstriji in proti manjšinam naperjena sedmojulijska zakonodaja dokončno opravila z idejo, ki je bila včasih že kar utvara — da bo mogoče zgolj s pogajanji ustvariti tiste pogoje, ki naj bi koroškim Slovencem kot delu slovenskega naroda dajali možnosti za obstoj in razvoj. „Iz tega spoznanja sledi: da mora manjšina sama s svojo strategijo in taktiko zaobseči vse aspekte svojega bivanja, še posebej socioekonomske, tudi tiste, ki jih prinaša novejši čas in ki postavljajo obmejna področja v povsem nov položaj; da imamo v naporih za demokratizacijo družbe, v kateri živimo, in za ekonomsko krepitev prostora, v katerem se nahajamo, močnega naravnega zaveznika v demokratičnih silah; da je koncept fronte, ki združuje v boju za narodnostne pravice pripadnike različnih političnih in idejnih usmeritev, zgodovinsko preizkušen, potrjen in mobilizacijsko najbolj učinkovit, kar pomeni, da je potrebno enotno nastopanje vseh organizacij in političnih sil, ki združujejo Slovence, kadar gre za splošne koristi slovenske narodne skupnosti." ^1^ PREDSEDNiK ZEMLJARiČ PR! KOROŠKiH SLOVENCiH: Manjšina ni ovira prav tako pa tudi noče biti drobiž nega naroda v zadnjih letih pravilno investirana. Po drugi strani pa obžalujemo, da v ta program ogledov niso sprejete tudi še druge naše ustanove, tako kulturne kot gospodarske, da bi lahko videli in ugotovili, da so tudi naše lastne ustaljene, tradicionalne ustanove, kot na primer zadružništvo, ustvarile marsikaj, kar je vredno videti — tako zadružno poslopje in centralno zadružno skladišče v Celovcu, razne zadružne podružnice in ustanove zunaj po vaseh itd. ..Predvsem pa je škoda, da ne boste videli tistih naših obrobnih in oddaljenih krajev, v katerih naš človek, čestokrat prepuščen popolnoma samemu sebi, odporno in uporno kljubuje nacionalnemu in socialnemu pritisku ter ohranja zemljo in rod slovenski narodni celoti," je dejal predsednik ZSO. „Tam bi videli, da enostavno ni mogoče vsepovsod postaviti otroški vrtec ali gospodarsko ustanovo, da pa je pomoč, ki se nudi zlasti v zadnjih letih, potrebna in nujna. Vendar ta pomoč ne more biti nadomestilo za našo vztrajno enotno politično borbo za dosego pravic, ki nam grejo po državni pogodbi, da bo naš človek na svojem avtohtonem naselitvenem ozemlju lahko tudi ob veliki spremembi narodnostne strukture brez zapostavljanja in brez strahu uveljavljal in uporabljal svoje narodnostne pravice." Govornik je spomnil na znani intervju za revijo ..Profil", v katerem je Kardelj utemeljeno poudaril, da ni naravne asimilacije. Tudi v tej smeri — je dejal predsednik ZSO — predstavniki Slovenije ne bodo videli stvarnosti: kako na Koroškem pojmujejo naravno asimilacijo! Nista le otroško varstvo in šolstvo sredstvi germanizacije; prav tako in še bolj nevarna metoda je danes koriščanje našega ozemlja za rekreacijsko področje za koroški centralni industrijski prostor. Številna nova naselja, zlasti vikendov, kot na primer na Ra-dišah, v Kotmari vasi, v Hodišah in sploh ob jezerih, v Slovenjem Plajberku, na Luži in v drugih krajih Karavank, so koroška oblika naseljevanja tujcev in s tem spreminjanja narodnostne in sploh naselitvene strukture. „Če vidimo, kaj se tu v zadnjih desetletjih dogaja, nas mora biti strah za našo zemljo," je ob koncu dejal predsednik ZSO. „Ob vsej skrbi za našega industrijskega in odvisnega delovnenga človeka ne smemo zanemarjati nujne skrbi za našega kmeta, ki kot še nikdar potrebuje našo strokovno, izobrazbeno in gospodarsko pomoč, da ne bo prisiljen prodajati zemljo tujcu; da se ne bo ponovila tragedija tako imenovane ,bele kuge', ki nam je pred sto leti uničila rtebroj kmetij in vzela ogromne količine naše zemlje!" Predsednik Zemljarič, ki je prejel tudi pismeno informacijo o po- Ob priložnosti svojega uradnega obiska na Koroškem v pone-deijek se je predsednik izvršnega sveta SR Siovenije Janez Zemijarič posebej sestai tudi s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev. Srečanja v dijaškem domu Siovenskega šoiskega društva v Ceiovcu so se poieg predsednika Zemijariča in njegovega spremstva udeiežiii za Zvezo siovenskih organizacij na Koroškem predsednik dr. Franci Zwitter, podpredsednik Janez Wutte - Luc in Hanzi Ogris, tajnik dipi. inž. Feiiks Wieser ter čian izvršnega odbora dip). inž. Franci Einspieier, za Narodni svet koroških Siovencev pa predsednik dr. Matevž Griic, podpredsednika ignac Domej in mag. Fitip Warasch, čian predsedstva Karei Smoiie in tajnik KKZ Nužej Toimajer. V dijaškem domu so goste iz Slovenije po starem slovanskem običaju sprejeli dijaki s kruhom in soljo ter rdečimi nageljčki, ravnateljica Ančka Kokot pa. jim je kratko predstavila dom v sedanjih utesnjenih razmerah ter jih seznanila z gradnjo novega doma, v katerem bodo ustvarjene sodobne možnosti za sprejem večjega števila dijakov in visokošolcev, pa tudi vajencev, kakor sploh za široko udejstvovanje mladine. Pozdrav v imenu obeh osrednjih organizacij in slovenske narodne skupnosti na Koroškem sploh je izrekel predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter, ki je pri tem naglasil, da smo koroški Slovenci vedno za dialog in za čim tesnejše stike med sosednjima deželama. „Nočemo biti ovira pri odnosih in želimo, da bi se le-ti tudi ob nerešenem našem vprašanju razvijali čim bolj ugodno in uspešno. Prav tako pa tudi nočemo biti drobiž, zgolj .predmet' razgovorov, kakor smo to na žalost bili čestokrat v zgodovini. Ko to poudarjamo, se zavedamo prave razsežnosti našega vprašanja: da brez dvoma nismo središče, okoli katerega naj se vse vrti; smo pa živo ljudstvo, ki ne išče šele svojo identiteto, marveč jo hoče ohraniti." nilo z bojkotom ugotavljanja, nobeno manjšinsko vodstvo ne bi moglo zadovoljiti s tako ureditvijo." Ko je prešel na drugi del pro- grama obiska, je govornik slovenskih organizacij menil, da bodo na Koroškem gostom iz Slovenije po- Izrazil je prepričanje, da je predsedniku Zemljariču naš problem do podrobnosti poznan, zato ne namerava ponavljati znana dejstva našega odprtega vprašanja. Nato pa je predsednik ZSO dejal: „Brez dvoma so Vam ali Vam bodo v zvezi z našim vprašanjem povedali, da je po njihovem člen 7 državne pogodbe rešen z ureditvijo, ki jo baje 70 držav priznava kot edinstveno in vzorno, ker predvideva za manjšino celo posebno ustanovo za njeno artikulacijo - tako imenovani sosvet narodnih skupin. Povejte jim, če bi to res bilo tako, tedaj vendar ne bi nobena manjšina, zlasti pa ne manjšina, ki se že skoraj stoletje bori za enakopravno tretiranje na svojem avtohtonem naselitvenem ozemlju, odklanjala tako vzorno rešitev — toda le prizadeta manjšina sama lahko oceni, kaj ji je v korist in kaj v škodo. Ne bom tukaj ponavljal, zakaj koroški Slovenci odklanjamo tako imenovani zakon o narodnih skupinah; izrecno pa bi poudaril, da se spričo dejstva, da ga je 80 do 90 odstotkov našega ljudstva tudi po avstrijski statistiki odklo- kazali poleg svojih dosežkov tudi nekatere naše ustanove. Dejal je, da smo veseli in ponosni, ko bodo ob tej priložnosti lahko videli, da je bila velikodušna pomoč matič- LOJZE UDE petinosemdeset-ietnik Prejšnji teden — 7$. junija — je obhaja/ petinosemdeseti rojstni dan znani s/o^ensbi znanstvenih, zgodovinar in temeljiti poznava/ec horošhega narodnega vprašanja Lojze Lh/e v' Ljnb/jani. Lojze /7de je doma iz Tržiča na Gorenjshem. Aforda je tadi to neposredno sosedstvo vpiivaio na to, da je svoje življenje in svoje de/o taho tesno poveza/ z Mtodo rojahov severno od Naravanh. Že po prvt svetovni vojni je hi/ med horošhimi borci in je tema Loja osta/ zvest v svojem poznejšem znanstvenem adejstvovanja. Taho je M oh Lonca drage svetovne vojne Lot vodja med narodnoosvohodi/np borbo nasta/ega znanstvenega inštitata med strohovnjahi, hi so pri* prav/ja/i znanstveno-dohamentarno gradivo za honjerence, na ha-terib so od/oča/i med dragim tadi o avstrijshih mejah in s tem o aro-di horošhih Siovencev. Naho dohro pozna horošho prob/ematiho, je Lojze Nde doha-za/ tadi marca 7Pdd, ho je na nehem sestanha v Semiča opozori/, da ho ime/a /agos/avija oh honca vojne na severni meji opraviti z vzpostav/jeno Avstrijo in ne s premagano Nemčijo. Taho/e je deja/-' „Prav za s/ovensho Norošho ho v primera, da zaveznihi vztrajajo pri vzpostavitvi ztvstrije — in haj govori za to, da ne hodo vztra-ja/i? — najtrši hoj, hi ho zahteva/ naših največjih naporov, naji%-tenzivnejšega po/itičnega de/a in najho/j spretnega in tahtnega ohde-/ovanja naših zaveznihov. Bojim se, da vsaj pri dveh zaveznihih, to je žng/iji in žmerihi, ne homo naš/i pravega razumevanja . . ho pravi/no je že tahrat oceni/ po/ožaj, so pohaza/a povojna pogajanja za avstrijsho državno pogodbo in potrjnje to tadi ves n%* da/jnji razvoj. .Svoja dognanja in rezn/tate svojega do/go/etnega znanstvenega de/a je Lojze Gde ohjavi/ v neštetih č/anhih in razpravah, hi jih j? objav/ja/ v najraz/ičnejših časopisih in revijah. A/nogi njegovi ptj* spevhi so izš/i tadi v S/ovenshem vestniha, v mesečniha Svoboda i% v Norošhem ho/edarja. Trav taho so sadovi njegovega razishovanja in snovanja zbrani v vrsti hnjig, hot so „S/ovenci in jagos/ovansh<* shapnost", „Z?oj za severno s/ovensho mejo", zbornih č/anhov d? razprav „Norošho vprašanje" ter hritična štadija „Teorija o vin-dišarjih", hi je /eta izhaja/a v nada/jevanjih v S/ovenshetM vestniha in jo je potem v hnjižni oh/ihi izda/a S/ovensha prosvetni zveza v Ce/ovca. Zdaj je Lojze L?de seveda že vrsto /et v zas/aženem pohoja, vendar pa zaradi tega še nihahor ni preneha/ s svojim de/om. ^ vedno zavzeto sprem/ja dogajanje oho/i sebe, hrsha po zgodovim. po zapishih in z/asti po svojih bogatih spominih, hi jih priprav/ja za novo hnjigo,* in hot star horošhi borec predsedaje Zvezi prosto* vo/jcev-borcev za severno mejo, taho da je s/ej ho prej povezan tadi s horošhim vprašanjem. Ob svojem živ/jenjshem prazniha je bi/ Lojze ZLde de/ežen šte-vi/nih čestith, hi se jim z najbo/jšimi že/jami pridražaje tadi S/o-venshi vestnih/ M . A Več kot 1800 delegatov in gostov, med njimi tudi 50 predstavnikov jugoslovanskih delavcev na začasnem delu v tujini, se je prejšnji teden zbralo na 3. kongresu samoupravljal-cev Jugoslavije, ki je tri dni zasedal v beograjskem kongresnem centru Sava. V tridnevnih razpravah je sodelovalo več kot 500 delegatov in gostov, ki so vsestransko osvetlili teorijo in prakso jugoslovanskega samoupravnega sistema. O zanimanju za ta reprezentativni zbor pa priča tudi poudarek, da je njegovo delo redno spremljalo 850 jugoslovanskih in 120 tujih novinarjev. Delo kongresa je v glavnem potekalo v treh komisijah, kjer so delegati govorili o samoupravnem položaju delavca, odkrito in kritično so spregovorili o pogojih gospodarjenja in pri tem naštevali težave in probleme, s katerimi se danes srečujejo samoupravljali na delovnem mestu in v družbi nasploh, predvsem pa so iskali vzroke težavam ter predlagali ložaju slovenske manjšine na Koroškem, se je zahvalil za iznašanje ter zagotovil, da se bo tudi v drugem delu pogovorov s predstavniki Koroške zavzel za obravnavanje in reševanje odprtih vprašanj slovenske narodne skupnosti. Zastopnike obeh osrednjih organizacij je seznanil o poteku in vsebini pogovora, ki ga je pred tem imel z deželnim glavarjem VVagnerjem, s katerim sta obsežno izmenjala mnenja tudi glede položaja in problemov koroških Slovencev. Predvsem pa je izčrpno poročal o sedanjem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji, pri čemer je podrobno in brez olepšavanja prikazal trenutne gospodarske in druge težave ter spregovoril o stabilizacijskih ukrepih, ki so jih podvzeli za premaganje tež-koč. poti, da bi jih odpravili. Bili . epo'* nega mnenja, da so sedanje teza^ ' ' ' ' ' '* zastojev r veliki meri posledica zasnuj-' uresničevanju samoupravnega s!^ kct tudi odporov tistih, ki go še govorniki starih prepričanj. se odločili za samoupravni jjo družbe in zahtevali močnejšo ^ ^ za uresničevanje določil ustave [j kona o združenem delu. Posreu pa so tudi vrsto ocen in pred'°.c ^ da bi se samoupravno združevat!) ^ /eljavljalo uveijavija." dclavcetj' povezovanje bolje metoda, ki omogoča aeiav-".';;* ustvarijo nujne pogoje za hitrejs'^,. voj proizvajalnih sil in povee* delovne storilnosti. Nujno je, so poudarili na su, ustvarjati pogoje za enakop^ ^ položaj delavcev v pridobivat!) delitvi dohodka, s tem pa tudi ^ sledno uresničevanje načela den ^ delu in rezultatih dela. Zavzel'^ za učinkovitejše odpravljanje vs ^ rokratskih in tehnokratskih po* ter različnih oblik skupinsko*^ kih obnašanj pri razpolaganju hodkom. Prav tako pa so po^nif * (tor medesebojno povezanost in P nost družbenoekonomskih o" . sj' delegatskega sistema in poHfti r j) stema socialističnega samoupra ^)t! v celoti. Ocenili so, da je del^ j* dal pozitivne rezultate. j(i" oblike reprezenu ^ "..reS"'' ^ P<' čevanju delegatskega sistema kaj slabosti, ki jih bo treba sistem presegel stare predstavniške demokracije, pa so tudi ugotovili, da je v ^ Najvažnejši zaključek s pa je brez dvoma v tem, da zadovoljiti s tem, kar je tovljeno v razpravah in v kongresnih dokumentih, mat p# čejo vložiti vse sile v uresu^tA teh sklepov. „Pomembno je, mo tisto, kar je na papirju. P jti' v prakso, v svoje delovno ok° * '},}!/ koliki meri se bomo zavzel' s' uresničevanje aktualnih na* glasi tozadevna obveza. Manifestativna sk!epna stovesnost ob izgradnji kuiturnega doma „Danica" V šentprimožu, kjer stoji kuiturni dom Siovenskega prosvetnega ^^štva „Danica" v Šentvidu v Podjuni, je prejšnji petek biio svečano ^dušje. Društvo „Danica" je namreč vabiio na zakijučno siovesnost izgradnji njihovega kuiturnega doma. Kot se spodobi, so za to priložnost pripraviii bogat kuiturni spored, kateremu je pozorno siediio steviino občinstvo, ki se je odzvaio vabiiu prirediteija. Tako smo med Pubiiko videti predsednika koroškega dežeinega zbora Josefa Gutten-brunnerja, škocijanskega župana Atberta Hoizerja, generainega konzu-o SFRJ y Cetovcu Miiana šamca s čiani generainega konzuiata, predsednika Gospodarske zbornice SR Stovenije, Andreja Verbiča, pred-s avnike stovenskih poiitičnih in kuiturnih organizacij koroških Sio-^ncev, zastopnike podjetij z obeh strani meje, ki so kakorkoii poma-9sti, da v Šentprimožu danes stoji mogočen kuiturni dom. Seveda Pe je na tem mestu treba tudi omeniti števiine rojake od biizu in da-sc, ki so fizično aii gmotno pomagati pri gradnji šentprimožkega kui-"""ega doma. I ^^nifestativno je potem zadene- prej ni bilo možno sprejemati v nji-s Pesem, ki jo je na pročelju kul- hov kulturni program. Zato je iz iz-^ega doma pod vodstvom Han- vavanj Stanka VVakouniga zvenet ^ia Kežarja zapel mešani zbor ponos, a tudi zavest, da bo društvo ^ ..Danica", Zboru je melodijo ]^P3sem „Naša zmaga" napisal Zaleži ^il lig °van Gobec. Zadovoljstvo in nost je ob tej priložnosti iz-Predsednik Stanko VVakou-dm so pomagali uresničiti y 9°^tno željo in potrebo Slo-skega prosvetnega društva „Da-; ^ . Po svoji lastni strehi. In zdaj as, daleč: več kot leto dni pro-p. ^ši v kulturnem domu v Šent-^J^ožu razvijajo svojo kulturno gJ^riost in v le-tem sprejemajo v j, e skupine sosednjih društev, atične Slovenije ter večinskega 21 0a. Zadovoljstvo izražajo obra-tipt^briških kulturnikov, posebno . ki so dolga desetletja morali 3-3' v izredno težkih razmerah, ho 'aia gpQ Danica" lastno stre-9a ^ odraža tudi v dejavnosti te-tpp. [uštva, ki zdaj lahko razvija tista kulturna področja, ki jih v prihodnje moralo biti še bolj aktivno in tako izpričevati svojo živ-Ijensko voljo. Kot organizator gradnje kulturnega doma „Danica", je navzočim spregovoril v imenu SPD „Dan:ca" tudi Janez Wutte-Luc in med drugim dejal: ..Spominjam se, kako smo resno pričeli razpravljati o našem domu. Koliko je bilo pomislekov in dvomov izrečenih na sejah cdbora. Ker sem bil od vsega začetka vključen v ta projekt, vem s kakimi težavami smo se srečavali, a kljub vsemu smo se lotili tega edinstvenega projekta. Vera v našo lastno moč nam je dajala toliko optimizma, da smo prevzeli to težko breme na naša ramena in nosili in premagovali težave s skupnimi močmi. Pred seboj smo imeli edini cilj, postaviti dom in našim prosvetašem nuditi primerno mesto za kulturno izživljanje. Za ta cilj se je splačalo zastaviti vse sile. Ta dom naj bo most med narodoma sosedoma v deželi, služi pa naj tudi kot most med našo narodno skupnostjo na Koroškem in matičnim narodom v Sloveniji. Ta hiša naj služi sporazumevanju med narodi in zbližuje vse poštene demokratične sile, ki bodo kovale prijateljstvo in medsebojno spoštovanje." Tovariš Luc je nadalje še povedal, da se pri gradnji niso ozirali na številne hujskače, ki so zastrupljeni od naših nasprotnikov, da pa je prepričan, da bodo spregledali, da so na napačni poti. Zatem je Luc spregovoril besede zahvale vsem, ki so širokogrudno pomagali in izrazil zadovoljstvo nad tem, da je vsa podpora presegla njihova pričakovanja. Posebej se je zahvalil 15-članski mladinski delovni brigadi iz Slovenije in vsem, ki so s svojim delom prispevali svoj delež k dosegi cilja, izgraditve kulturnega doma. Zlasti se je zahvalil podjetjem in ustanovam ter posameznikom ter organizacijam, ki so pomagale finančno in materialno. Janez Wutte-Luc pa je ob tej priložnosti tudi povedal, da imajo kljub opravljenemu delu še velike finančne rane in je ob tej priložnosti ponovno prosil za pomoč pri odstranitvi tega težkega bremena. Slavnostni govor na tej prireditvi je imel generalni sekretar gospodarske zbornice SR Slovenije Milan Šterban, kar je zgovorno pričalo o tem, kako se je ta ustanova, zlasti njen predsednik s svojimi sodelavci, zavzemal za to, da so v Šentprimožu lahko uresničili svoj načrt. Šterban je najprej ugotovil, da je sklepna slovesnost ob izgradnji kulturnega doma „Danica" dokaz za razsežnost naših skupnih hotenj, da spoznamo kako lahko, tudi s takimi dejanji, odpremo nove vizije boljšega sodelovanja in ustvarimo mostove za boljše razumevanje med narodi. Govornik je potem navedel Titovo misel v kateri pravi, da so v Jugoslaviji vedno izhajali iz stališča, da so narodne manjšine mostovi, ki naj zbližujejo in da lahko prispevajo k prijateljstvu in sodelovanju med državami njihove narodne pripadnosti in tistimi, ki so zdaj njihova domovina. Potem 29. !etne igre v Ljubijani odprii z batetnim bienatom v Križankah spet stoji znamenju _ ... festiy V okviru Ljubljanskega sporen) ^ izdelali obširen in pester Priy . ' ki bo tudi letos v Ljubljano ta 29 ' j številne obiskovalce. Spored letne igre so prireditelji pri-j ^ ^ večjimi ambicijami kot do-^blitL večje pomoči s strani re- **0sti ljubljanske Kulturne skup- ' le bilo možno pripraviti obsež- nejši in zahtevnejši repertoar prireditev. Kot znano, pri ljubljanskih letnih igrah gre za prireditve z mednarodno udeležbo. Tako si prireditelj zaveda, da so te igre nekakšno okno v svet, saj iz leta v leto posredujejo kulturne dosežke domačih in tujih ansamblov. Zato vsaka od 60 do 70 predstav, ki jih v Ljubljani priredijo v poletju, za obiskovalce pomeni poseben čar in doživetje. Organizator, Ljubljanski festival, z zadovoljstvom ugotavlja, da ljubljanske poletne igre tako med domačo kot tujo publiko doživljajo vedno večjo priljubljenost in s tem tudi pospešujejo turizem v Ljubljani. Letošnje letne igre v Ljubljani so pričeli z bienalom jugoslovanskega baleta. Bienala se udeležujejo vsi ansambli jugoslovanskih opernih hiš, ki nastopajo z najbolj znanimi deli svetovnih koreografov in skladateljev. Razumljivo pa je, da izvajajo tudi dela domačih, jugoslovanskih avtorjev. Pravtako pa je na sporedu tudi nekaj krstnih izvedb, večinoma zelo modernega baleta. Baletni bienale je tekmovalnega značaja, zato je tudi kvaliteta izredno visoka. Tako kot vsako leto, bodo v Ljubljanskih Križankah, kjer se predstave odvijajo, gostovali spet znani gledališki, folklorni, godbeni in drugi ansambli iz raznih evropskih držav. V prihodnjem letu, ko bodo slavili 30-letnico letnih iger v Ljubljani, organizatorji načrtujejo posebno zanimiv program. Vsekakor pa je obisk letošnjih prireditev pravtako atraktiven, kar je razvidno iz dosedanjega sporeda, ki je na voljo pri vseh turističnih agencijah v Sloveniji in njihovih zastopstvih v tujini. LIKOVNA RAZSTAVA ROMANA VERASA V ŠENTPRIMOŽU: Odraz umetnikovih predstav o daijnjem prostranstvu V ^/e7?n//? j/cwMMosf/ o/? izgradnji Jo??M 5/ove?!S^fg% prosvetMfg% J?wfv% „D