87. številka. V Trstu, v sredo 1. novembra 1893. Tečaj XVIII. „EDINOST" izhaja dvakrat na teden, vnako gredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edlnoit" stane: za vse leto f. 6.—; izven Avstrije f. 9.— za »/, leta „ 3,—; „ „ „ 4.50 za l/t leta „ 1.50; „ w „ 2.25 x „Novičar"-jem: za vse leto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za «/, le»» „ 3.5U; „ , „ 5.-za «/4 leta „1.75; „ „ „ 2.50 Posamične številke se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po S nv6., v Gorici in v Ajdovščini po 6 nvč. „NOVIČAR" po 2 nvč. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. Oglasi se račune po 8 nvf.J vrstica T petitu; za naslove * debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor hi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd. se račune po pogodbi. Vsi dopi*i naj so poirtjajo oredniJtvn : Piazza Caserma št. 2. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovAna se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo Piarza Canorma 2. Odprte reklamacije so proste pottnine. „ T edinosti Je mor t". Kdo je kriv ? V uvodnem članku zadnje Številke našega lista amo pisali mej drugim ; „. . . In prišlo je kakor je moralo priti ; ta divja gonja na slovenske radikalen zbegala je nedolžni in priprosti narod slovenski, da revež v tej stiski in zmešnjavi sam ne ve, kam bi se obrnil. Kaj čudo, da je jel nekam nezaupno in po strani gledati vse one, ki z.odkrito in možko besedo grajajo domačo zmešnjavo.....* Dd, narod naš je ves zbegani In kaj bi ne bil P! Javnim glasilom bi bila dolžnost dovajati narod do spoznavanja, do razsodnosti in politiške zrelosti, da bi mogel tudi sam soditi o različnih dogodkih in prikaznih javnega življenja. Slovenska glasila naj bi pisala le r o s n i c o in potem naj bi prepustila sodbo o razmerah, strankah in OHebah — dobro poučenemu narodu. Stranki s poštenimi nameni ni treba prikrivati svojega programa in svojih ciljev, kajti politiško zrel in o razmerah dobro poučen narod ume vsikdar razločevati mej dobrim in slabim. Poučevati bi morali torej narod, razkrivati mu čisto in golo resnico — in potem no bi so bilo treba bati sodbe nikomur. Vsaka stranka skušaj se svojimi vrlinami, se svojim pametnim programom pridobiti javnost na svojo stran ; bodi jej torej vodilno načelo: prepričevati in dokazovati — nikdar pa ne begati. Politiska stranka ne sme poviševati samo sebe s tem, da sumniči in o breku j e politiškega nasprotnika, tfr ga kaže svetu drugačnega, kakor v resnici je; ampak z dejanji in dejstvi mora dokazati, da je boljša od nasprotnikov. Lo tako politiško borbo moremo imenovati dostojno in — pošteno. Pa tudi koristno! Politička borba prižigaj luči, da vidi jasno vsakdo; a ne delaj teme, PODUSTEK. Tri povesti brez naslova. Hrvatski upisni Ksaverij Šandor-Gjalski. Prva povest, (1848—1855) * (Dalje.) „Kako dober je bil vedno meni in vsakomur, kako pobožen, in glej, tako stra* šansko, joj, kakor kakšen zločineo, — končal je na vislicah!41 — j premišljevala je ter se tresla pri tem same groze ; izgubila se je potem v spomine na drage čase, ki jih je preživela ž njim, srce pa se ji je bolestno trgalo za bednikom. V takšnih časih jej je bila stara cerkvica na holmu — jedina tolažbs, prijateljica in okrepa, kajti oklenila se je je z vso svojo močjo in vsem občutkom. Hišica je stala v podnožju hriba, na katerem je bila cerkvica, in tako jo je Magdica veB dan imela pred svojimi očmi ter ae je vsak hip ogledovala po njej in starem zvoniku. Razun tega jo je obiskovala pri vsaki priložnosti ; — kedarkoli jej je dovoljeval čas, pohitela je k njej ter se vkradla v starinski prostor, ki je bil napolnjen s prijetuim kadilom. Hada bi se doteknila vsako stvari, ki jej je vzbujala spomin na dneve, ko se jtf z očetom mudila v cerkvici. Večkrat je polagoma uda- pri kateri ne vidi nikdo ! Jasno bodi in svitlo, da bode mogel vsakdo razločevati stvari in — soditi. Žalostno za stranko, ako se boji — luči 1 Pravični in resnični bodimo o samem sobi, a tudi o nasprotniku! To so menda nazori, ki se umejo sami ob sebi ; le v Ljubljani, žal, se niso še popeli na tako vzvišeno in zares krščansko stališče. To nam je dokazal zopet Ljubljanski „Slovenec" z dne 24. oktobra t. 1. Razmerjo mej nami in omenjenim listom je znano. Gospdda nam niso prijazni, ker nas smatrajo svojimi nasprotniki. Čemu bi tajili: da, nasprotni smo jim! V toliko imajo gospoda torej prav. Nam ne treba prikrivati te resnice, ker nam je lehka stvar, utemeljiti to nasprotstvo z dokazi in dejstvi. Na to stran ne bi mo^li torej česa očitati „Slovenčevi1 gosp&di. Očitati pa jim moramo, da ne razumevajo naloge narodnega glasila tako, kakor smo razložili gori, ampak ravno narobe, ker jim ni do tega, da se zbistrijo pojmi ker nočejo delati na to, da bi mogel narod na podlagi resničnih poročil in pristnih označevanj izreči svojr samostalno sodbo. Mi priznavamo odkrito, da ne moremo soglašati se sedanjo pisavo „Slovenčevo* ; od „Slovenca^ pa bi smeli pričakovati, da ne bega svojih čitateljev, izzivljajoč mej njimi krive nazore o nas. Pričakovati bi smeli, da nas ne kaže svetu drugače, kakor v resnici smo, ter da nam ne podtika namenov, katerih nikdar nismo. Iz kratka : zahtevati!] smemo od .Slovenca", da govori resnico, da pove namreč odkrito, na katero stran smo mu mi nasprotni?! V tem pogledu so gospoda neodpustno krivični, kur nikakor nočejo z barvo na dan. Oovoriti na pol resnice je istoteko slabo kakor govoriti — neresnico. Gospoda pripovedujejo pač v jednomer, da smo jim nasprotni, rila po tipkah orgelj in ko je njih slabi glasek odmeval po cerkveni votlini, dozdevalo se jej je, kakor da sliši očeta, ko igra na njih, a ona pa da sedi poleg njega in orgelj kakor otrok ob času zor-nic, — Kmetje so se čudili temu, ni jim šlo v glavo, zakaj zahaja v cerkev; dovajali so jo v zvezo z najgnjusnejimi eumničenji in mislili so že, da je čarovnica. — Ona se ni čisto nič zmenila za vbo to. Tudi mati jo je opominjala, kajti ona je hotela, da Magdica porabi vsak Jprosti trenotek za pisanje prošenj na cesarja, bana, škofa in generala. Bog si ga vedi koliko jih je že napisala v četirih letih od onega oso-dopolnega večera! Na vse strani, na mo-gočnike — so odhajale prošnje. A ni bilo od nikoder in nikacega odgovora. Nas-sprotno — ta nova nemška gospdda »z obritim podbradkom" in z zlatim ovratnikom — pozvala je jedenkrat mater v urad, kjer so ji zagrozili z zaporom, ako ne opusti nadlegovati svet se svojimi prešnjami. Kolikor M»gdica, tolikor mati niste obupali. „Vsaj ni mogoče, da kaj takšnega ostane brez nagrade!" Tudi po-kojni župnik jo tako rekel, pa tudi vsi drugi — da bi le ta mala gospdda ne bila na poti ! Tako sti ugibali mati in hči in v duhu sti že gledali, kako jim nepričakovano prineso kak veliki list z debo- nikakor pa nočejo povedat, zakaj smo jim nasprotni. To potajevanje moramo obžalovati tembolj, ker se na ta načir Sirijo nesporazumljenja in nezaupljivost mej rojaki le na škodo mojseboj-nega miru in na škodo razvoju naše narodne stvari. Se svojo nelepo taktiko dosegel je „Slovenec" res, da velja „Edinost" marsikomu kot b rezversk list. Kako tudi ne, ako čita dan na dan, da naš list nasprotuje vorskim načelom „81 o-v en če ve* stranke, da nasprotuje tej stranki zato, le ker ta poslednja brani vero katoliško, vero naroda slovenskega. To bo hud a očitanja, pod katerimi bi se morali zgruditi v nič, ako bi bila resnična. Neresnična so pač, a s tem ni rečeno, da jim nikdo ne verjame. Verjame jim marsikdo ; in ker jim verjame, dela nam potem krivico. Teh krivic pa nimajo na svoji vesti tisti, ki verjamejo sumničenjem, ampak tisti, ki jih širijo. Marsikaj levšečnega in pogubonosnega za prospeh naroda slovenskega po Primorskem gotovo ne bi se bilo dogodilo, da je „81ovenec" povedal noj s začetka vso resnico, da je povedal namreč, da smo v navskrižju žnjim iz p o 1 i t i Š k o -1 a k t i i k i h vzrokov. „Slovenec" pa je trmoglavo potiskal v javnost verske vzroke, dobro vedoč, da nas s tem kompromituje najprvo pred duhovščino in potem pred pobožnim ljudstvom slovenskim. Nadejali smo se sicer, da volilski shod v Dekanih očisti, pojasni in zbistri naše razmere do „Slovenčeve" gospode, nadejali smo se, da možka, častna beseda, izpregovorjena v svečanem trenotku in v svečani obliki, dovede to gospodo do izjave, da bo nas krivo sodili. Varali smo se! Pri „Slovencu" postalo je sumničenje nasproti nam tradicija, koje se drže z ne-verojetno trdovratnostjo. limi pečati, v katerem bode denar — ali pa, kako jih kakšen general, ali pa kaki drugi gospod/ ves v srebru ali zlatu, pozove pred-se v okrajni urad ter jim sporoči „cesarsko* zahvalo. Naposled se je Blišalo, da pride nek veliki „gospod* v okolioo. Tedaj niste dvojili več. Dragoslavičevka jo že storila račun, koliko bode dsla še ze jedno kra-vioo, ki je toli potrebna za družino, in koliko bode dala na račun še zmiraj visečega dolgd. Mislila si je še „ako bode milostinja velika, preostane na koncu vsega še za nakup nekaj zemljišča". Ta glas se je uresničil v toliko, da je res prišel nek višji uradnik v okraj, ki si je ogledal vso okolico ter so obrnil tudi k stari cerkvici. Prišel je tja gori in ž njim tudi okrajni glavar. Oba sta bila rodom nekje in Tirola ali Solnograda. Spremljeval ju je še nek drugi mladi gospod. Tudi ta jima je bil podoben. Pri cerkvi mudil se jo slučajno novi župnik in tudi Magdioa. Vzrši to gospddo, pohitela je naravnost domov materi naznanit prihod dostojanstvenikov, in niti ni čakala, da izve pravi namen njihovemu prihodu. Sama ni znala prav za prav, zakaj tako hiti, kajti od prevo-\oega veselja ni imela časa niti premišljevati. To so dokazali zopet nedavno. Ponatisnili so namreč neki članek iz „Primorskega lista", v katerem se na uprav lehko-mišljen — neki drugi izraz bil bi primernejši — način podtika nam krivda na tem, da so nekateri tržaški Slovenci prestopili k pravoslavni veri. V tem članku je čitati namreč: „Ako pomislimo, da jo prt slovenskem ljudstvu globoko vkoreninjena sv. vera in ljubezen do katoliške cerkve, ter spoštovanje katoliško duhovščine, smo opravičeni dvojiti, da so ti sedaj „pravoslavni" kristijani iz prostega nagiba zatajili vero svojih očetov, da so brez nasveta in prigovarjanja od druge strani prestopili v razkolno cerkev, opravičeni smo misliti, da tu mora delovati neka skrivna moč, ki si je zadala žalostno nalogo, odvračati verne Slovence od katoliške cerkve, ter jih tirati v po-gubonosni razkol". Da pa nebi nikdo dvomil, koga so hoteli gospdda pokazati z izrekom o „skrivni moči", pridejali so hitro: „To je žalostno! In vendar nima „Edinost", glasilo katoliških Slovencev tržaških, niti besedioe obžalovanja ali opomina za to občinstvo P ! In to je britko !" Gospdda so sicer toliko previdni, da nas kar navnost ne označujejo kot tisto „skrivno moč"; a ta napad na nas je sestavljen tako preračunjeno, do so pri marsikom dosegli to, kar so hoteli dosefii v svoji veliki „ljubezni" do nas. Ne, s takim orožjem, ne bi so smolo bojevati slovensko javno glasilo ! Čitajte, prosimo Vas, kako smo pisali dne 20. septembra v isti zadevi: „Kajti vedite, da mi „radikaloi" smo veliko bolji nego je naš glas; mi nismo hoteli širiti zla, ampak iz podrozati korenike, izkaterih je sililo zlo na dan. Mi se nočemo hvaliti, vender so ne od- Mejteru prične gospod „hofrat" ogledovati cerkvico. Že pred cerkvijo začudil se je nje slabemu stanju. Ves njegov natančno urejeni birokratični duh je „velikanski* nasprotoval takemu obrazu cerkve. Še jeden trenotek — in premaknil jo klobuk same jeze v ozadje glave, Se bolj pričvrstil naočnike in se prijel z dolgimi prsti za svojo „cesarsko" brado. — Bog moj dragi — začne kričati nemški — vsaj to so barbari — „o je-rum, jerum !* — Kje je bil tukaj sodnik, kje podžupan, kje inžinir P Oh Bramotno ! Prava sreča je, da je temu turškemu gospodstvu prišel konec. To je strašansko. Gospod „oberkomisar" blagovolite vzeti „ad notam". Sedaj dovolite, velečastiti gospod župnik, da idemo notri. Sli so notri. Kolikor „hofrat", toliko „forštand" sta v jednomer kimala z glavo in se zagledovala v vsak kotič tor se dotikala vsako stene. — Ta cerkev je človeškemu življenju nevarna, ta ne sme biti več na porabo. Že jutri pošljete gospod glavar inžinirja, naj konstatuje nevarnost, da se cerkev zruši — potom pa zaprite, ponavljum — zaprite jo! — A — dovolite Vaša prevzvišenost — ljudstvu bode težko — drano so župnik pripomniti proseč. maknemo prav nić od resnice, ako trdimo,' da amo takrat (opritiki nesrečnih naredeb pri sv. Ju9tu in pri jsv. Jakobu) postopali tako, kakor sta nam velevali ljubezen in odkritosrčna udanostdovere katoliške, katere ne nosimo Ramo na jeziku, ampak tudi ▼ svojem srcu. In ta ljubezen jedina nas je silila, da opozarjamo, da govorimo in svarimo, ker smo se bali — in to na podlagi nevarnih pojavov, doslih nam t roke — zlih posledic". .Še jedno besedo dotičnim starišom, alco res namerujejo pošiljati otroke svoje ▼ srbsko šolo. Mi uvažujemo v polni meri nagibe, ki so jih priveli do te odločbe. Ali jedno moramo zahtevati od njih z vso odločnostjo: da ne pozabijo vere svoje matere! Zahtevajo naj absolutno, da bode le katolišk duhovnik poučeval deco v ve-ronauku !" Ako niso bile to besede pošteno in lojalne, potem res ne vemo, kako naj bi pisali v bodoče. In že naslov sam onemu članku v „Edinosti" z dne 20. septembra označuje jasno naše stališče glede na te dogodke mej tržaškimi Slovenci; ta naslov se glasi : „Nevarni pojavi". Da pa dokažemo vso brezmiselnost .Slovenčevega" sumničeuja, opozoriti moramo se na neko drugo okolnost. Kavno „Slovenec* je očital cesto političnem društvo „Edinost" — katero je lastnik 1 i s t a „E d t n o s t* — da se preveč udaja hrvatskemu radikalizmu. Nočemo se prepirati, ali je sploh in v koliko opravičeno to očitanje. Pač pa vprašamo vsacega pametnega človeka, ki se resno bavi z javnimi zadevami in pozna rak-rano na telesu Jugoslovanstva — nesrečni, srditi prepir mej Srbi in Hrvati: — ali te mu zdi res verojetno, da bi se hrvatski radikalizemdal rabiti kot tista skrivna moč, ki naj bi silila katoliške Slovence v pravoslavno ver o, in po takem v dotiko zsrbstvomP!!! Prosimo premišljajte, da se uverite, kako absurdna so sumničenja „Slovenčeva", naperjena proti nam ! Še jedno besedo do gospdde pri konservativnem glasilu ljubljanskem v imenu one svete narodne stvari, ki tolikanj trpina nesrečnem našem propiru. Pišite proti nam kolikor drago ; pobijajte naše nazore, kjerkoli Be vam zdi to potrebno, a pišite resnico o nae, kažite nas svetu kot kake, kakoršni v resnici smo. Recite, da smo besneči radikalci, recite, da smo brez-pametneži, ki bi h j tel i zvezde klatiti doli — Paperlapd, lapalije — ljudstvo je za to, da so pokori in da posluša, posebno ljudstvo v takem stanju, kakeršno je to, vašo hrvatsko ljudstvo. — To rekši obrnil je župniku pleča ter se odpravil zopet doli pod hrib, kjer ga je voz pričakoval. Eo je Magdica vsa osupnjena prišla z materjo gori, ni bilo več sledu o gospodi. In tako se je določila usoda stare cerkvice. Druzega dne je prišel gori neki suhi, dolgi gospod b še višjim sodrugom ; oba pa sta imela svetle lose in ščetinaste ru-dečkaste brke. Na dolzih nogah otepal«) so se jima hlače tako, da ni bilo dvomiti, da nimabta spodnjih hlač. Predstavila sta se oerkovniku kot okrajni aktuvar in inženirski asistent ter šla potem v cerkev. Kaj sta našla in iznašla, tega cerkovnik ni razumel, ker Bta govorila nemško, za hrvatska cerkovnikova vprašanja pa se še niti zmenila nista. Drugi dan se je že snalo, kajti prišel je od okrajuega glavarstva na župnika in vaškega predstojnika strog odlok, da se cerkev do daljne odredbe „brezodločno" zapre, ker je vsa razdrta ter preti nevarnost najveće nesreče. Uprav zaradi tega jo podrejo in tako dobljeni materijal — v kolikor bode še za porabo — eo proda na javni dražbi. Ta poslednja odredba se izvrši preoej, ko pridejo od županijo in škofijskega ordinarijata potrebni napotki. (Dalje prih.) z neba, ali ne očitajte nam lehkomišljeno nasprotstvo do sv. vere. Vam velja v politiki kot jasen uzor mož, kateremu ne bodemo mi — ker nam naše prepričanje tega ne dopušča — nikdar sledili, zato se morajo križati naša in Vaša pota. Prijatelji in bratje smo si pa vender lehko pri vsem tem. Mi Vam podamo takoj roko, kakor hitro priznate, da na-sprotstva mej nami in Vami niso verske, • mp ak politiške nravi. Na vprašanje, kdo je kriv, da so jeli Slovenci prestopati k pravoslavni veri, Vam torej lehko odgovorimo mirno vestjo : Mi ne I Na Vas je sedaj, da trezno razmišljate o vzrokih. Slovenske šole v Trstu. Interpelacija poni. Spinčića in tovarišev do njegove ekscelence ministra nauka, v seji drž. zbora dne 27. oktobra 1898. V seji mestnega sveta Tržaškega z dne 19. t. m. bila je mej ostalim na dnevnem redu tudi nastopna točka : „Predlog šolske komisije, da se k novim komisijo-nalnim razpravam o prošnjah za osnovo slovenskih sol v mestu ne odpošlj« noben zastopnik." Ta predlog se jo vsprejel z vsemi proti glasovom slovenskih mestnih zastopnikov. Podpisani nočejo opisovati zgodovine peticij za osnovo slovenskih narodnih Šol v mestu Tržaškem ; ta zgodovina se je opisovala že večkrat in poslednjič v seji visokega državnega zbora dne 28. janu-varja t. 1- Naglašujoč le to, da jo že v letu 1883 1400 starišev predložilo obžinskemu zastopu peticijo za osnovo slovenskih narodnih šol v Trstu; da je ta zaBtop v letu 1884 prešel na dnevni red preko te peticijo; da se je odklonil dotični utok, predložen v letu 1887 deželni šolski oblasti in v letu 1888 c. k. ministerstvu za nauk in bogočastje, da je c. k. šolska oblast odklonila drugo v noveji dobi predloženo peticijo ter ae je vsled rekurza na o. k. ministerstvo za bogočastje in nauk v letu 1892 zaukazala komisijonalna razprava ; da je občinski zastop, ki je bil povabljen odposlati svojega zastopnika k tej razpravi, odklonil povabilo, da je mestni magistrat kot okrajna šolska oblast odklonil peticijo, da se je občinski zaBtop, vnovič povabljen izreči svoje menenje, v seji 15. septembra 1892 izrekel proti osnovi slovenskih ndrodnih šol v mestu Tržaškem ; da Be toraj tržaškim Slovencem, avstrijskim državljanom, vzlic vsem prošnjam, vloženim v poslednjih desetih letih, vzlic vsem državnim osnovnim in državnim šolskim zakonom, ne dovoljujojo sredstva za izobraženje v njih lastnem jeziku, mej tem ko dobivajo Italijani, tudi italijanski državljani, taka Bredstva v polni meri in mej tem ko se po okolioi, obljudeni od Slovencev, polagoma snujejo italijanske vsporednice ; in da se občinski zastop opetovano brani odposlati Bvoje zastopnike k komisijonalnim razpravam in se torej vnovič pričenja žalostna igra s tržaškimi Slovenci, dozvoljujejo si podpisani povprašati njeg. ekscelenco, gospoda ministra za nauk : „„Ali je pri volji njegova ekscelenca, z vso odločnostjo in nemudoma izdati naredbe, da se vender enkrat — in če že res ne gre drugači, na državne stroške, kakor se je to zgodilo pri tamkaj obstoječih nemških deških in dekliških nd rodnih šolah — ustreže v državnih osnovnih in državnih šolskih zakonih utemeljenim prošnjam tržaških Slovencev, avstrijskih državljanov, za osnovo šol so slovenskim učnim jezikom v mestu tržaškem, in da se po takem ustreže določilom državnega osnovnega zakona in državnega šolskega zakona."" Na Dunaju, dne 27. oktobra 1893. S p i n o i č, Alfred Coronini, Schwarz, Perič, Biankini, Dapar, Seichert, Formanek, dr. Šil, Sokol, Schlesinger, dr. Brzordd, dr. Gessmann, Schneider, dr. Kaizl, dr. Laginja, Purghart, Breznov8ky, Rozku.šny, Hoch, dr. Slama. 4Z, DOPISI. Iz Podgrajskega okraja, 26. okt. (Izv. dop.) — V torek zborovala je v P o d -gradu gospodarska zadruga, za katero se naši kmetovalci vedno bolj zanimajo, kor vidijo njene lepe vspehe. Vodstvo zadruge deluje spretno in razumno in imata za to posebne zasluge gg. predsednik Zupančič in blagajnik B e n e d i k. Na predlog g. Jenka izrekel jima je zbor jednoglasno svojo zahvalo. Ob enem pa je imenovani zadružnik naglašal, da ne more odobravati skrajne popustljivosti, ki jo prevladala v dosedanjem odboru. Deželni kulturni svot, oziroma deželni odbor, zadržala sta že tretjo leto tangente iz lovskih kart itd. in tako ovirala zadrugo v njenem delovanju. Vodstvo trudilo ne je, da bi z udanimi prošnjami in pojasnili izposlovalo izplačilo onih zneskov. Stoprav potem, ko se je prepričalo, da na ta način nič ne doseže in ko se je več drnzih zadrug pritožilo v tej zadevi pri ministerstvu poljedelstva, pridružilo se je tej pritožbi. Govornik je poudarjal, da jo zakon za to dan, da se izvršuje. Ako se ne izvršuje, zahtevajmo odločno, a ne prooimo ponižno ! Samo z odločnostjo dosežemo kaj. — Dalje graja tudi skrajno popustljivost glede jezika. Zadružno vodstvo dopisovati ima vsem oblastnijam v slovenskem jeziku in ne, kakor do zdaj, v italijanskem. Bodimo ponosni na svojo slovensko narodnost in ne zatajujmo je v napačnem menenju, da tako več dosežemo. Nevspehi naj nas učč. Slovenec, ako tudi kmet, vreden je vender vsaj toliko, kolikor kak italijanski doktor. Ne ponižujmo se sami! V Poreču in Trstu morajo razumeti naš jezik. Konečno predlaga resolucijo v tem smislu. Zadružniki so navdušeno pozdravili ta govor, kakor tudi besede g. S t o m -b e r g e r j a, kateri je krepko podprl pred-govornikove trditve z navajanjem dejstev. Koliko časa, rekel je, se je brezvspešno moledovalo za telegrafično postajo v Pod-gradu. Naši poslanci stavili so v deželnem zboru odločno interpelaoijo in dobili smo brzojav. Leta in leta prosilj se je, da bi se silni in nevarni klanci na državni cesti izravnali, a doseglo se ni nič. Deželni poslaneo g. Jenko je tudi v tej zadevi z vrlimi svojimi drugovi odločno interpeloval v Poreču in letos sta odstranjena klanca v Tubljah ie Obrovem in namerava se enako delo izvršiti v prihodnjem letu med Šapljanauii in Hupo in potem na črti od Račic do Sapljan. Komu bo imamo za vse to zahvaliti, ako ne o d-ločnosti naših poslancev P — Bila so so slaba leta, prosilo se jo pomoči, a doseglo se ni nič. Istra pa je poslala dva odločna poslanca v državni zbor na Dunaj; in ta dva, prof. S p i n č i č in dr. Laginja, opisujeta pri vsaki priliki naše stanje in zahtevata, da se tudi za nas kaj stori. Lanska letina bila je slaba, niti semena nismo imeli. Dobili smo izdatno pomoč, za katero se imamo v prvi vrsti zahvaliti zopet le odločnosti naših državnih poslancev. Tako odločno postopanje in razkrivanje naše bede primoralo je višje kroge, da se tudi na nas ozirajo. Gospod namestnik je sam pripoznal, da je bil nas okraj do zdaj zelo zanemarjen in da truba kaj storiti. Prepotoval ga je pred kratkim časom in se prepričal, da naši poslanci ne pretiravajo, kadar se pritožujejo. Vidite, to so lepi vspehi od-ločnostil Povsod torej moramo biti odločni, pa bodemo kaj dosegli. Zato podpiram resolucijo g. Jenka. Resolucija sprejeta je bila potem enoglasno z velikim navdušenjem. Obravnaval in določil se je proračuu za prihodnje leto, volila pregledovalca računov in novi odbor t. j. potrdil se je dosedanji s tem, da se je odbornik, ki ni prihajal k sejam, nadomestil z g, S t e m-bergerjem, župe-upraviteljem na Mu-nah. — Pri končnem izigranju dobila je večina zadružnikov dobitke : poljedelske stroje (čistilnico za žito, pluge), orodja, semena itd. Pri roj priliki obžalujemo z nova, da iz Jelšanske občine ni bilo nobenega udeležnika, ker se tamošnji prvaki prav nič ne zmenijo za napredek kmetovalcev. Politični pregled. Notranje dežele. Minole sobote smo pisali v „Novi-čarji" : Denašnji dati je epohalne važnosti, kajti odločujejo se dalekosežne stvari. Tuko je tudi res bilo. Dočiin se je prej nahajal le naš parlament v hudi krizi, nastala je omenjenega dne tudi m i n i-Bterka kriza. Popred se jo ugibalo le o usodi parlamenta — ali se razpusti, ali pa le odloži — danes pa ugibljejo na vseh straneh, kdo vstopi v novo m i-nisterstvoP Ministerstvo Taaffejevo izročilo je svojo ostavko v roke vladarja, kateri je v soboto zvečer navlašč f rihitel iz Bud mpeste, ko je izvedel o nastali krizi. Ob čem se ju izpotakuil žilavi, vztrajni in vedno veseli grof Taaffe P Ob volilni reformi P Dd — vsaj na videz. V resnici pa ne 1 Strmoglavilo ga je češko vprašanje, kajti — to je trdna naša vera — volilna reforma je bila zgol posledica izjemnega stanja. Res je sicer, da je z jedne strani popolno opravičeno zahte-vanje velikih mas po občem volilnum pravu,, in na drugi strani agitacija za to pravo tako izborno organizovana, da se temu velikemu vprašanju ne bi moglo na dolgo izogibati iti Taaffejevo ni nobeno drugo ministerstvo; vender pa num pravi naše prepričanje, da vprašanje o občem volilnem pravu ne bi bilo dozorelo tako na-naglouia, da ni hotel grof T uaffe z volilno reformo nekako pokriti češko vprašanje. — Grof Taaife je računal sicer jako dobro, vender se je zaračunal. Nedavno smo rekli, da v našom parlamentu praznuje breznačelnost prave orgije. Padec grofu Taaffe-a je posledica b r e z n a č o i n o s t i našega parlamenta. Ali še bolje označimo naš parlament, ako rečemo, da je pri velikih straukah strankarska in stanovska sebičnnost močneja, nego pa načela. Ako ne bi bilo tako, tudi no bi bilo mogoče, da se danes družijo H o h e n w a r t, P 1 e n e r in J a -w o r s k y. Sedanji položhj je reB tako gorostas en, noverojeten. da mora človek misliti, da se je ves svet postavil na glavo. Desničarji in levičarji, liberalci in klerikalci, zastopniki meščanatva in fevdal-stva — vsi so stopili v tesno prijateljstvo, da vržejo Taaffe-a. Pa nuj eo kdo reče, da ne boste kedaj jedla iz jeune in iste sklede volk in jagnje. In kaj se je zgodilo posebnega, da huio doživeli ta čudež P No, grof Taaffe je prišel pred zbornico z občim volilnim pravom — in v istem hipu ao potajili na desni in levi svoja načela, svoje tradicije, svojo mino-lost in zdužili so se — v strahu za svoje mandate, v strahu prud velikimi masami. Pri prvi sapici, ki je potegnila iz socijalnoga vprašanja v našo zbornico, padla so vsa „načela". Ali nismo imali prav, ko smo rekli, da v našem parlamentu vlada breznačelnost P Kar niso zmogle vso zvijače diplomatov, zmogel jo samo glas o občem volilnem pravu, da se družita ogenj in voda — proti masam naroda. A ravno ta dogodek govori glasno, kako opravičena je zahteva po občem volilnem pravu, kaka nezlomljiva sila tiči v socijalnom vprašanji ; a pravi tudi, da tega vprašanja ne Bpravita raz dnevni red ni Hoheuwart ni Plenor, dokler — no, dokler se ne reši povoljno. Naši slovenski poslanci stoje sedaj na razpotju, a kreniti jo morajo nemudoma na desno ali levo. Kajti javnost mrmra že sedaj, ker ni čuti najmanjega glasu o njih namerah v teh prevažnih časih. D a bi se le ne kazali majhne v velikih trenotkih! Pomislijo naj, da jim ni odločevati samo o naši narodni bodočnosti, ampak tudi o njih lastni u s o d i. Ako hoče Hohenvvart na stran Plenorjero, na stran naših smrtnih sovražnikov, slobodno mu! — naši poslanci pa ne smejo za njim. V tem trenotku se sicer še ne ve, kako se reši kriza, vender pa n&m gotovo ne bode dolgo čakati na rešitev. V ponedeljek še se jo glasilo, da cesar ni vspre-jel ostavko, ampak da jo pozval Tanffe-a, naj vstraja v borbi proti z d r u • ženim strankam. Včorajanje vesti pa pravijo, da je vladar vsprejel ostavko da pa je naprosil Taaffe-a, naj sestavi novo koalicijsko ministerstvo, — o katerem smo izrekli svoje menenje v poslednjem „Novičarju" — toda Tnaffe je to častuo nalogo odklonil in priporočil vladarju kneza Alfreda Wi n d isohgriitza. — V novo ministerstvo vstopi bajt« P1 e -ner kot finančni minister, grof Ko-rinski, sedanji predsednik prizivnega sodišča dunajskega, kot j u a t i č n i minister in baron Chlumecky, oedanji predsednik poslanske zbornice. — Cesar je blagovoljno nprejel vodje treh glavnih strank, izrazil pa je svoje obžalovanje o Tanffo-jevem odhodu in svojo za dovolj nos t na zedinjonju strank, o katerem ho nadeja, da bode trajno. Vsled nuj višega odloka je umakne n a volilna p r e o s n o v a, novo ministerstvo pa predloži novo volilno preosnovo, po kateri pridobi delavski stan kacih 25 sedežev. Državnozborsko zasedanje preloži a e za Seda] za dva tedna. Popotni stroški za poslance iznašajo 32.000 gld. — Izjemno stanje v Pragi nadaljuje in možno je, da je odobri koalicijsko ministerstvo. Sedanje ministerstvo posluje začasno naprej, dokler se ne sestavi novo. — Cesarjev namestnik na Češkem, grof T h u n, umakne se v kratkem. Na njegovo mesto pride bivši trgovinski minister grof Bacquehem. — Bivši naučni minister G a u t s o h prevzame sodstvo dunajskega Terezijskega zavoda; o grofu Tasffe-ju se govori, da bi ga bil cesar odlikoval z naslovom kneza, ako bi bi! sprejel sestavo novega ministerstvo. Cesar odpotoval 'je včeraj v Godollo, vrne se pa dne 8. t. m. s cesarico zopet na Dunaj. Minister zunanjih poslov, grof K a 1 n o k y, obišče o svojem dopustnem potovanju italijanskega kralja v Alonzi, O tej pritiki pride v Monzo tudi italijanski minister zunanjih zadev Brin, da se posvetuje s Kalnokyjem. Vrli trentins ki „rod olju bje" osnovali so si novo politično društvo pod imenom: „Associazione Politici Nazio-n a 1 o del Trentino." Osnovalni zbor bil je dne 30 p. m. v Trentu. Predsednik novega društva je poslaneo baron Ciani, podpredsednik pa posl, dr. Debiasi. Načelo novemu društvu je i z v o j e v a t i sa-moupravu Tridenta. Vnanje države. Rusko brodovje je minulo nedeljo odplulo iz Toulona. Francoski listi pripisujejo veliko politično važnost dejstvu, da so sedaj .slučajno" vsi štirje bratje ruskega carja v Parizu ter sklepajo, da se je dogodil ta „slučaj" vsled posebnega povelja carjevega. — V Betlehemu uprli so se v roj-stveni kapelici Zvelioarjevi grško-iztočni verniki s katoličani in ubili jednega meniha, dva pa so ranili. Vsi trije menihi so italijanske narodnosti, Italijanski konzul se je takoj obrnil do turškega guvornerja in do ruskega konzula, da storita potrebno v kaznovanje krivcev. — Ker pa stoje' sveti kraji, kar se tiče katoličanov, pod zaičiščr. * (v lastnej hiši.) Jako zanimivo!! Z litovajte zanimivi katalog velezanimivih knjig in slik proti vpušiljatvi 15 nvč. v poštnih znamkah. Fischer & Co., založništvo, Amsterdam (Holandija). 10 7 C. kr. dvorna, lekarna Ivana Mizzana VIA CAVANA V TRSTU, PodpUani naznanja si. občinstvu, du je prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlach-Miniussija, priporočajoč ho najtopleje in ob-ljubljujo«" natančno postrežbo z umerjenimi cenami. Članom „Delalskoga podpornega društva" pa naznanja Se posebej, da mu je odbor istega dovolil -prejemati recepte od njih v slučaju, ako njim takšne društvena zdravnika predpišota. Za si tičejne lekarske potrebe se priporoča 10i—13 Ivan Mi/zau. URO GERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI TRST Corsoj J'icizza dclle Legna 1. Odlikovana tovarna čopičev. Volika zaloga oljnatih Jbr.rv, lastni izdelek. Lak za kočijo z Angleškega, iz Francijo, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubotti) za slikarje, po ugodtiih cenah. — Lesk za parkete in pode. Mineralne vode iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanjo trt. 104-21 Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gtirz) ulica Morelli 17 so priporoča p r e 6. duhovščini zu napravo cerkvenih posod in orodij iz čistega -lnbra, alpaka in medenine, kot: moti-Štranc, koliliov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih nblillah. Stare reći popravim tor jih v ognju posrebritn in pozlatim. Da ai zamorajo tudi raenj premožne crkvo omisliti razne orkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovnni cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko ! 21 —24 Zdravila za živino. Sku*i vino, za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. rabi se skoro 40 let z najboljši m vspehom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti — slabo prebavi j a; zboljšujo mleko in nareja, da krave dajo več mleka. — Zamotek z labilnim navodom vred velja le 60 kr. 5 zametkov z rabilniin navodom samo 2 gld. Lekarna Trnk6czy-jeva ff ii- | Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegn žil, otoku kolen, otrpnenju boka in križa, otoku nog, mehurjih na nogah itd. — Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld. ali 2 kroni, 5 stekleni o samo 4 gld. ali 8 kron. — Ta zdravila za živino prodaja Ljubljani zraven rotovia so vsak dan m pošto razpošiljajo. 8 — 7 ^Dominik Lušint | v Kopru ^flS priporoča svojo veliko zalogo razno-vrstno lesenine, kakor : trame, žagance, morale, dile, pa tudi opeko, apno, pesek itd. ^ ^^ Naročila izvršujejo se točno in po naj-en uižji ceni. 104—4 ,Tržaška Hranilnica' (Cassa di Risparmio Triestina) Sprejemlje denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure opoludne. Obresti na knjižice...........3°/0 Plačuje vsak dan od 9—12. uro opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 1001' mora so odpovedati 3 dni in znoske preko 1000 gld pa 6 dni. Eslcomptuje inenjice domicilirano na tržaškem trgu po.......5°'0 I^Osujuje na drž. papirje avntro-ogorsko do 1000 gld po........*>'/,% Višje zneske od 1000 do 5000 gld po 5% Daje denar proti vknjiženju ua posesti v Trstu. ObroHti po dogovoru 24 — 21 T r h t, dno 5. oktobra 1898. I., Singerstrasse 15, Dunaj. lekarna ,Zum goldenen Reiclisapfel". Kričistilne krogljice, prej imenovane univerzalne krogljice zaslužijo to ime po vsej pravioi, kajti v reBnici je mnogo boleznij, pri katerih so to krogljice pokazale svoj izvrsten učinek Že več dosetletij so to krogljice povsod razširjeno in malo družin utegne se najti, v katerih bi pogrešali malo zalog.i toga izvrstnega domačega sredstva Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo te krogljice kot domačo sredstvo, posobno pa proti boleznim po «alal»l prebavi in znbaManju. Te krogljice stanejo: 1 ikatljivn z I kroKljicami nć., joden zavitek O ikalljie 1 »fld. S nib., pri nefrankovani posiljatvi % — Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane: I zavitek krogljio l gld. 'J5 nč., 2 zavitka 2 gld. 30 nč., 3 zavitki 3 gld. 35 nČ . 4 zavitki 4 gld. nč„ 5 zavitkov 5 gld. 20 nč., 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jedon zavitek ho no pošilja). Prosimo, da se izrečno zahteva J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je. da ima pokrov "mike škittlji'-e Isti podpis J. I*w<>rho|pr v pismenih, kadroga je videti na navodilu 7,a porabo. Balzam za ozebline WZ n ine 65 nč. Trpotče/ sok, 1 steklenica 50 n«. Amerik, mazilo za trganje, ^H^uvc1. Prah proti potenju nog, Balzam za goltanec, IZ^nZ Življenska esenca (Praške kapljice) ] Btnkleneica 22 nč. Angleški balzam, I stoklouica 50 nč. Fijakerski prsnj prašek, Tanokininska pomada •skatljicu 2 gld. Univerzalni plašter Wč 75 nč. Univerzalna čistilna proti poslRdieam slube prebave, 1 zavitek 1 glil. Razven imonovnih izdolkov dobivajo ~e še drugo tu- in inozemske farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ; in so na zahtevanje točno in v ceno proskrbljajo tudi prodmeti, kojih ui v zalogi. — l(ax|iošiljaiij» po podti vršo so točno, a treba je di-nar poprej doposlati ; vočju naročila tudi ]>o poštnem povzetju. ■ »■•I (louoiiljatvi donai'ja |>o pošliii nakaznici atane porto doHlf niunj kakor po povzetju. 12—3 Lastnik pol. drudtvo »Edinost*. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenr v Trslu