Dopis II. Iz Žalca. (Za blagor kme6kega stanu.) Dne 31. oktobra 1897, se je po prizadevanju gosp. Ivana Ka6a ustanovila v Zalcu kmelijska zadruga. Eno leto deluje sedaj že ta kmetijska zadruga, in nje udje smejo na to delovanje biti ponosni. Predstojništvo zadruge je priredilo na ve6ih krajih shode s podu6ljivimi govori in uspeh je bil, da so koj prvo leto naro6ili kmetovalci pri zadrugi 759 mt. stotov umetnega gnoja za izboljšanje travnikov in polja, kar je za prvo leto gotovo veliko. Da se sadjarji bolj poprimejo umnega sadjarstva, priredila je zadruga v pretekli ieseni v prostorih «Narodnega doma» v Celji razstavo sadja in grozdja. Razstava se je obnesla izborno, da so se izrekli odli6ni strokovnjaki jako laskavo in pohvalno o njej. Denarni promet, kateri je znašal do konca 1. 1898 nekaj 6ez 5000 gld. svedo6i, da je začetek sicer skromen, a za novo podjetje s 45 zadružniki vedno dovolj velik. Da ne znaša 6isti dobi6ek prvo leto ve6 nego 60 gld. 31 kr., je vzrok, ker je posredovala zadruga za umetni gnoj nele samo brez provizije, nego je še vplačala vse upravne stroške. Bila ji je skrb, da so dobili kmetovalci ta gnoiila po nizki ceni in so si vsled tega lahko ve6je množine naro6ali. To ravnanje pa dokazuje, da deluje zadruga v resnici na korist svojih udov. Ker znaša rezervni zaklad s priklopljenjem 30% čistega dobi6ka 76 gld. in vpla6ani deleži znašajo 102 gld., \e razvidno, da so ti deleži pokriti s 75%, kar je za prvo leto gotovo veliko, 6e se ozira na obilne stroške za upravo in ustanovljenje zadruge. Neminljivih zaslug pa si pridobiva predstojništvo kraetijske zadruge v Zalci, da se trudi s snovanjem kmetijskih zadrug povsod, kjer se ljudje zato zanimajo. In ta trud ni brezvspešen. Že so se osnovale kmetijske zadruge v Št. Juriju ob južni žel., Sv. Juriju ob T., na Cvenu in Križevcih pri Ljutomeru, in kmalu bodo nastale zadruge v Bu6ečovcih, Soleavi, Ljubnem, Orehovcih, Spod. Polskavi, Jarenini. Ko bode osnovanih vsaj deset kmetijskih zadrug, kar se zgodi v kratkem 6asu, napravi in ustanovi se zaveza kmetijskih zadrug, in takrat se Sele odpre pravo vspešno in plodonosno delovanje v povzdigo kmetijstva. V teku tega leta ustanovila bo naša kmetijska zadruga s pripomo6jo države in dežele ve6 mlekarnic in v slogi s hmeljarskim društvom skladiš6e za hmelj in drugo poljsko blago. In tako upamo, da bode mogoce z božjo pomo6jo in neumornim združenim delom sicer korak za korakom, a gotovo in zanesljivo rešiti propadajo6e kmetijstvo, in istemu pripomo6i do veljave in blagostanja. Ivan Ka6. Iz Stoperc. (Predrzen tat.) Ze nad dve leti se je klatil po naših goS6ah predrzen tat, kateri je najrajše kradel kuretnino. Toda dne 25. marca t. 1. zadela ga je že davno zaslužena kazen. Ko se tega dne v velikem snegu tiho priklati na podstrešje posestnika Štefana Šobe v Strmecu ter tam v naglici zadavi nekaj kur, da bi nje ložej odnesel, ga v njegovo nesre6o zapazijo doma6i. V tej nevarnosti zbeži na sosedovo podstrešje, a šest možev jo udari za njim s koli in gorja6ami. Pet njih se postavi okrog hiše, a šesti — Štelan Soba gre na podstrešje. Ko skuša tat na ve6ih mestih udreti na prosto, mu s koli zabranijo zunaj stoje6i možje. Zdaj se ho6e zakaditi v preganjalca na podstrešju, a ta ga sre6no mahne po glavi ter ga nekoliko omami. Slednjič vendarle udre na prosto, a tam mora izdihniti grešno svoje življenje pod udarci kolov in gorja6 predrzni tat, ki ni bil nih6e drugi, kakor — pravi pravcati divji ma6ek, res redka zver v naših krajih. Meri stegnjen nad meter ter ima jako mo6na stegna. Rep je kratek, jako kosmat, enakomerno debel ter na koncu 6rne dlake. Barve je zver temnorujave s 6rnimi lisami. Ta divji maček je drugi, ki se je našel v Bo6kih goščavah; pred kakimi 10. leti je namreč enega ustrelil na Bo6u studeniški loveo, Smartin pri Slovengradcn. Naše mlado bralno društvo imelo je ob6ni zbor na cvetno nedeljo. Prvo leto je štelo 62 udov, in se vedno novi oglašajo; zanimanje za društvo je vedno ve6je. Časnikov se je izposodilo prvo leto okoli tiso6, knjig nad 400. Obhajalo je Leonovo in cesarsko slavnost, ter imelo dva podu6na gospodarska shoda. Ima tudi tri ude, ki so izdelali sadjarsko šolo v Mariboru, in ti so že in še bojo marsikaj koristnega podu6evali o kmetijskih re6eh. Pri shodih smo čuli lepo umetno petje doma6ega zbora; lepa pesem blaži in razveseljuje človeško srce. — Društvo je tedaj v svojem prvem letu doseglo lep uspeh.