St. 39.
V Gorici, 28. septembra 1888.
„Socau izhaja vsak petok in velja popo&ti prejemana ali v Gorici nn dom tloSiljana:
Vse leto......f. 4.40
• Pol letn     .   .   .   ,   . - „ -J.2( Cetvrt lota     .   .   .   .   „ 1 lfi Pri oznanilih iu tako tudi pri ,,po. Innicah" se placuje aa uavadno tristnp. no vrsto:
8 kr. ce se tiskn 1 krat 7    »   »   i>     n   2   „ 6   „   „   „     „   3   „ Za vefie crke  po progtoru

Posamozne Stevilka se dotrivajp po 8 kr. v tobakarnicab na Starem irgu in v NHnski ulici in v prodnjalnlci G. JLikaija v Semen"i5kUi ulicah «> Sr.'lO.
Dopisi naj so pdailjajo uredoiSfcvu, Via Mcrcato 12, naroCiiina pa Oprav-niStvu „So5oM, Via Seminario St. 10.
Rokopisi se ne vraLajp; dopisi naj sc blagovoljno jfrankujejo. — pelalcem in drugim nepremozpim se naroftpint suiia, akose oglase pri opr&vniatva.
De&elni zbor goriski.
Pota seja je bila v torek 25. sept, o o% uri popoludne. Prebere se zopisnik preiSnje seje v slovenskem in potem v italijanskem jeziku ter se potrdi biez opombo. Dezelni gl&var naznani, da je vlada prcdloziia nac>t postave, po kateri bi se uredila odikodnina za poudevanje kiSanskega uauka v Ijud-akih Solah, oziroma po kateri bi se nastavljali in pla» cevali kateheti na ljudskih in meSSanskih uciluah. Bulje naznani razne proSnjo za podporo, ki so na novo doSle. Med i.jimi jo proSnja ustava sv, Alojzija v Gorici, plcteuicarjev v Poglianu, odbora v pospeh tranivaja na par v Furlauiji in dijakov raznih vrst. Ob&n?, Vedrijan in Krajno v Brdih prosi podporo za obSiusko eesto in premembo dosedanje dozelne po-stave za vzdrSevanje cest. Odsotna sta bila dr. Venuti, ki se je izgovoril z boleznijo, in baron Locatelli, katercinu so branila druga opravila, da ni priSel v zbor.
Predno proide de2elni zbor k dnevnemu redn, dobi besedo dr. Rojic ter prebere dolgo interpe-lacijo na vlsoko c. k. vlado o goriSki bolniSaici vsmiljenih bratov. Stavljena praSanja, v interpelaciji po-jafiiijena in utemcljena, se glase:
1. Ali ima javua bolniSnica vsmiljenih bratov v Gorici od c. k. naraestniStva potrjene Statute, kukor to zakon zahteva, in od kedaj? 2. Ca jih ni imela, zakaj je pnstila visoka e. k. vlada bolniSnico toliko let brez njihP 3. Ali je s to bolniSnico res zdruBeua tudi javna noriSuica, kakor je to oskrbiiistyo nava-jalo vsa leta do 1837? 4. Ali ima noriSoica statute potrjenje od c. k. ministerstva notranjih zadev ? 5. Ako noriSniqa ni javna uiti privatna, zalraj je visoka e. k. vlada dovoiila, da se ljudstvu riaznanja kot takaP 6. Ima li m.ri§nica psihijatra in to bodisi, da je javna, privatna ali pa celo samo odsek, imajod jako veliko Stevilo oskroovalnih dnij? 7. Kdo je zdravil blazne do ustov§i leta 1883? S. Ali ho6e visoka c. k. vlada postopati proti oskrbni§fcvu zavoda vsmiljenih bratov po § 84. kazen&ko-po3topnega reda? 9 Zakaj doj)u§ca visoka c. k. vlada, da slavno oskrb-nislvo v svojih porocilih navaja dfugaCne takst1, ka-kor jih je visoko c. k. ministerstvo potrdilo ? 10. Zaksg dopusSa c. k. vlada, da se slavno oskrbni§tvo ne ravna po taksah, dolo^enih po c. k. ministerstvu. 11. Ztkaj ni viscko c. k, namestoistvo  v odloku od
LISTEK. VZRCETOW
pri Sv. Luoiji na Mostu.
Svetovno znaoo postalo je mej archeologi (sta-rinarji) prazgodovinsko pokopaliSCe pri Sv. Luciji, Baz-HCni ugenjaki ga obiskujejo in vec let. Lotos pocastil nas je, mej tern kc tu razkopava grobove dr. Karl de Marchesetti, se svojhn obiskom knez Windisch-gratz, poStenjak kar se da. Njegovo geslo je: »Av« Btrijski katolik vscra". lu ni to na§e geslo: za veto, dom, cesarja? Cestitain nasim kranjskim bratom za to pridobitev, 5e je omenjeni knez res tak, kot se je v daljoem pogovoru pokaza).
Ko ta moznk odide, se nam napo^e druga pri-kazen: svetovno znani ucenjak Virchow. Virchow, patbolog (poznavalec bolcznij) in politikar, nasprOtnik Bismarkov, je tajni sv6tn:k nem§kega cesarja ter se je porodil leta 1821 na Poaieranskem. Mo2 morabiti Blovanske krvi; to prifia ime Virchow-Verhov, njegoya fizijognomija (obraz) in obraza njegovih dveh hceric.
Kako sprejmemo tega protestanta? In bi 1c bill — Kot ucSeojaku? Njegov nauk se ne sklada z na* Sim — misli iu duhta Sv. Lucija. KotGermana? Oj! German iu Slovan, ta dva sta si vedno v laseh in Se poleg; Slovaua pritiska Roman. In stovanski Mostar pr»vi; SprejmJma g4 kot izvanredue^ duba kiu pa-
is, jenija tek. 1. Stev. 9384[IV naznanilo, katere pri-tozbe so bil,1 popoluoma noosnavaue in katere so bile vsled uzo izvrsenih poprav odatranjone? 12. Zakaj ne oskibuje slavuo oslcrbnistvo brezplacjio 27 bclnikov ua dan na podlagi dofcicne ustaticvc? 13. All jo vzola visoka c. k. vlada na znauje tudi vse druge napake, razvidne iz posiauih jej planov in dokumentov ? 14. Kako je to, da ni visoko e. k. ministerstvo notranjih zadev vzo o.lvzelo bolni§uici vsmiljenih bratov naslova javnosti ?
Dezttlui glavar izrodi interpelacijo vladnemu za-etopniku baronu Rechbachu, ki obefo, da jo predlozi visoki vladi. Za tern se prestopi na doevni red ter se sprejmo nacrt postave, po kateri se razdel6 ob-Cinska 2emlji§&t na Majtiici pri Farri. Na to sledijo poro^ila finaudnega odseka o ra6unu defelnega zaloga ter depozitov it tujega deoara za leto 1887 ; dalje porofolii o racunih za leto 1887 in o proracSunih za leto 18S9 naslednjih zalogov: za ranjene vojake, glavnega zaloga za uboge, zemljis^no odveznega zaloga, gospinskega zaloga in zaloga Werdenbergovih Btipca-dijev, kt ae potrdijo po odsekovem nasvetu. V imenu istega odaekd poi*o6a dr. Maurovich o prolnjah Alek-sandra Chiadeaa, dezelnega arhivarja (ki spravlja, uteja in vaiuje aradna pisma), Antona Planisclga, II. asistenta v dezelni piaarni, in Antona Mteuteta, asistenta pri dezolni raounaiiji, katerim se zvi^a placa od 600 ua 700 gl. z 100/0 draginjsko pdkhdo od 1. januarja 1889 naprej.
Oestu.m odborom, ki so prnsili podporo zi razne skladovno cesto, dovoli se podpora v naslednjih znc-skih:' toiminskemu 1800 gl.; sezanakemu 800 gl.; gradiskemu 1000 gl.; komenskemu 800 gl.; bolske-mu 800 gl., goriskemu 2000 gl., ccikljanskema 800 gl., gervinjanskemu 2000 gi.. ajdovskema 500 gl. ProSnje za podpoto obcm&kim cestam in potem se zavruejo; prosaji obcin Romans in Villesse odstopiti se dezelnemu odbaru, da jih priporoci visoki ^ladi, ki naj bi pomagala popoiniti jezove cb Teru in Idriji (Judrio).
ProSnja sTiartenskega 2upanstva za podporo radi slabe letine; Josipa Hobana, bivsega ucitelja, za visjo pokojnino; Pavlinc vd^ve Rubbia v Gjrici za podporo; Eliznbeto Bonavia za povrnitev pogrebnih stroskov po njeni sestri, biv§' u6iteljtci v Triidi; in ugovor nekaterih poaestuikov his proti piehranjenja blaznih   v  zenski   boiaiSnici  oh   Ounajski  cedli,   se
kazimo mu, da na toh prazgodovinskih  tleh  prebiva sedaj po§teni slovanski rod.
In ko pride, sp.'emljar. od razlidnih koCij, v ka-terih so sedele na§j sedaj tu bivajotie Ijubezitive pa tudi navduSene Italijanke, mtj njimi njih gjspodar na§ dr. Marchesetti, pizdravi najprej ua§ 2upan pru-sko eksccleuco v iinenu obfiine in potem zupnik v imenu nekaterih dunajskih gospodov, v to pooblascen.
Virchow nagloma obiSCe nekatere kraje naSe divne Sv. Lucije. Razuenaden je nad uaravno divno lepoto.
Pri obedu hvali' je nioz i.ase Idrijsko-SoSke po-strvi. Ko so bili se pri mizi ujpgjva gospa z njego-vima hderkama, zadonijo uaSi krepki glasi ter pvav dobio pojo naSe slovaaske posmi. Runenadena je bila Virchowa druSina.
„Hocote slisati naSe piw»n«, katere ae pojo, ka-dar bo na§i dobre volje"'? praSa nekdo. — ,,Vas kpo prosim"..— In na§i m^*jc z;t!>oj«'jo nehatero tistih okroglih KocijanCic«vih. Virchow gre metl nje, poslii§a lepo doinafie glase in nazadoje slavni ufanjak proii roko siromaSiieniii cerkovniku, ki je tako dobro iz-ve2bal pevce; 2upniku pa ro6\" da \s« pn^rcjto zahva-Ijuje za prckrasne slovanski*. aiijo.- —• Tako smo po-kazaii m')2n, da na ten grobovih uuSih pra-.lelovscjdaj biva cil Slovan. Bd je pradod pa Slovan? Zikaj ne? Iz neba nismo padh. Tu snwoi nekdaj.
Drugi dan proti vefieru obiSfie z drn^ino hrib-Cek od Sv. Mavia in tamoSnjo j iko zaiiiinivo pa sejfaj §e ne preiskovano okolico. Pa ko'iiaj domov pride, nastane ncviiita; groin gromi, hliski bli.4co, j«*k so -od-mera, da s$ kifo (aw. ObCuduvajc to^ovo a^hi^e,
zavrnejo. Naspvotno dovoli se JoXefi, vdovi po r. Jer-neji Radizza, podpore <*0 gl ; Kataiini Placiscig, vdovi po ranjkem dezelnem cbhodniku, 25 gl. in §tu-dentovskenm druStvu „Asylvereinu na Dunoji 50 gl. za leto 1889. (V nekem prejsnjem poroCilu imenovali smo „AsylvereinB namesto „Kranken-und Unteretuzt-zungsverein", kateremu je bila proSnja odbita z opombo, da vsi goriSki dijaki na Dunaji, ki dobivajo de-zeluo podporo, bo ob enem zavezani, vpisati se v omenjeno drustvo.)
S tern je bil dnevni red iz.'r&en  in prodsednik sklene sejo ob 1% zvefier.
Sesto sejo imel je zbor v sredo 25. t. m. Za6ela se je o 5f/s iiri zvoCer. Odsotna sta bila baron Locatelli in Nikolaj Benardelli. Najprej se prebere in potrdi zapisnik prejsnje ae je po navadi. Potem preide zbor k dnevnemu redu in pridejo na vrsto najprej poiocila dezelneg.x odbora. Dr. Abra in poi'ofia o posiijanji potirancev z Goriskega v Jjubljansko posilno delavnico ter piiporoda, naj dovoli deleloi ?bor de* ielnemu odboru, da sklene pogodbo z dezelnira od-bo.om vojvodine kranjske gled6 prohranitnine gori-Skill malopri.ine2ev v Ljubljani na nedoloden 6as in tako, da so bo smela pogodba razveljaviti samo s privoljenjetn visoke vlade, ker le pod tern pogojem je vlada voljna dati svojo pornoS pri razsirjenji in vzdr^evanji ljubljanske prisilne delavnico. Zbor pritrdi temu predlogu. Di\ Pajor poroca o proSnji Ane Pe-iikanke in Alojzija Klemenla radi povra&la vojnih skod iz casov francoskih vojsk. ProSnja edstopi se dezelnemu odboru z narofiilom, naj jo priporoci ve-lealavni dezelni vladi v dobiohotni pietros. — Ki¦ sarski soli za kamnoseke na Brezini dovoli se razon uze pred leti dolocenih onkratnih 600 gl. Se drugih 200 gl., ki se bodo placevali kot stalni donesek vsako leto za vzdrzevaiije recene Solo; kijti le pod tern pogojem obccala je tudi vlada svoj letm donesek v korist imenovane Sole. — Dediceni ranjkp^a profe-sorja Mateja Lazaija dovoli se z ozirom na to, da je ranjki 20 let deloval za narayoslovni oddelek dc-2elnega muzeja broz vsaktere place (razen nagtade 700 f. za vseh 20 let skupaj) in da ni zapustil svo-jima otrokoma prcmo2enja, 300 gl. Pri tej priliki dovoli se tudi Se Zivemu Henriku Maiouici, Gd nokaj let sem Lazarjovi-mu tovariSu za zgodovinski in sta-rinski oddelek muzeja, 150 gld. z glavnim razlogoni, da oskrbuje za silo tudi naravoslovni oddelek, odkar je Lazar. umrl.
pravi   drugo  jatro  naturalist-materijalist: aDjs  war prachtvoll 1 (to je bilo krasno)."
In nekdo mu zakrozi: nDonnemd umwolkt mich der Dampf der Geschutze, Spriihead umzuoken mich prasselnde Biitze;
Vater, Du ftthre mich". „Slovensko!  Slovensko!4 pravi drug naturalist, dr. Marchesetti, in pesnik — reveZ jo zakroii: ;,§nmi, bobni. gromi, bliSfii OCe nebeSkJ, vodi me ti" 1 Kaj sti si pri tern mislila oba slavna uCenjaka, ne vem; a jaz scm si inislil: bo 1%  bo 2e, 2e pri-deta do spoznanja. — Ta dan, v saboto,  pride So v sobo nasega „kmetijskega bralnega druStva" ter   ob-Lnduje mnozmo slovenskih listov iu ob enem gibenost slovenskega naroda.  OdSel je V.rchow. proti   ye^eru ( v Beaedke tor namesto kako vizifiiice poSljepisatolja j teh vrstic pr-^d odhodom:
„Beiblatt der froisinnigen Zeitung." St. 200.
Berlin, dnc 26. avgusta 1883. Naj sl^di tu prosta preatava podlisika v imeao-vanem casopisu'— kaj je slavni uconjak in idrayuik hotel re^i, povem na konci — ki se glasi: Kako je zganje na Rusko priglo.
Spisal grof L. N. Tolstoj.          ¦-''*     '   •..
. Bil je na Ruskem BiromaSen kmetiC. Zgqdaj zjutraj gre njivo preoravat. Popolnoma trezen Set je orat. Za zajutrek vzel je scboj hleb'c kni^it, katerpga bi pojedel, ko bi prvo I'iho pr^oral. Lin b la j« prco-
raatif kmetiC ooteguc mh tizm^zim&Qtytete
¦"="' 6"ttraifiji u6ite!j8kih druStev za politicae okraja tolraroski, goriSki in sezanski za preuredbo uSiteljakih plao* preide ae iz uzrokav, navedenih na proSnje leta 1885, 1886 ia 1887 in ker deJeloi dohodici se maa ge zboljSali, na dnevni red. — ProSnja raouoarskega kalkolanta (Stevca) Jozefa Defiorija za staloo name-Soenje ae zavrne.¦'— ProSnja iupanstva v Romanau, da bi ae izbriaala predplaca 1108 gl. 20 kr. za po-pravo jezov v Frati, reSi ae a tem, da so odloii iz-tirjevanje te predplace, dokler ne da visoka vlada v to avoje podpore. — Na profiojo izvtsevalnega od-bora za grajenje ekonoraicnih (raalih) aoleznic v Fur-Janiji, da bi ae mu podelila podpora, a kat. r«> bi mo-gel meriti zelesnioo tudi po Vipavaki Leliui. pr^lla-gal je petioijski odsek podporo 1500 $. Dr. vite* Ton kit liTaii v daljfiera slovenakem govern zapo-ceta dolo ter pojaSnjnje, kake velike korisii bi bilo za Vipavako dolioo, ako bi bila po Selcznici zvezana z Gorico ter dalje s Furlanijo in z ital'janako Bo-necno. in kake veliko koristi bi bilo tudi za zeleznico v Furlaniji, ako bi dobivala drva. aartje in socivjo ix recene dolipe ter is drzavnih gozdov nad njo. Pravi, da obrtnija v Vipavaki delini bi na novo ozivcla in da mnogovrsina koriat bi ae videla na vaako at ran. Slednjic predlaga, naj ae zviSa podpora od 1500 g'. na 2500 gl., kar zbornica tudi atori. — Neki dijak Noe Oblak dcbi podpore 30 gl.; ustav sv. Alojzija v Gorlci pa 100 gl.
Drugih predmetov ni bilo doloSonih za to sejo; zato jo glavar sklene ob 71/4 uri zvccer. Prihodnja in morda zadnja seja bo v aoboto 21. t. m. o 5. uri popoludne. Ako dovrSijo odseki svoja dela in ako si ne pridejo pnalanci v cem navakriz. zakljuci ae najbiie priLujoce zaaedanje 8 to seJmo aejo.
Dopisi.
IZ gOriSke Okolice, 28. aept — U2e res cas, odkar ho lint pomagat k sv. Stengam pri Mirnu na kvaterno nedeljo v jeseni, sem ac apodtikal nad tem, da so prireja v Mirna pies pray tiati dat>, ko pride brez broj* ljuda!va, da bi opravilo tam avojo poloz-nost. Ali kar se je letoa god'lo na imeuovano nedeljo, napoloilo me je z gnuwm, tako da acm aklenil ne iti nikoli vee k cerkveni slivaosti, ki se skrttni a takim posvetnim ia gresuim vedenjem domacega ljudatva. Ako ate tovariSi z menoj Onega mnenja, poaljimo prasanje mirenskemu zupsnstva: ali b>tudi v pnhotlnje na kvaterno nedeljo v jeseni pies al« ne p Ce se pies zapreci, pojdemo po navadi k oerkvenim opravilom. Cj pa pies ostaae, naj starasrne spovodijo in zupan naj jim da blagoalov.
_______               Duhoven.
Iz Mima, 27. sept. — V nedeljo 23. septem-bw vrSila ae je pri nas navadna jeaenako — kva-terna cerkvena slovesoost pri sv. Stopuioab na gra-denskem hribfieku. Ob enem je bila popoludne tudi ljudska veaelica in sicer, ker je na dolgo raztegnena nasa obcitia, na vee" nego enem kraji, kar jepopolno umestno zaradt ogromoe udele2itve doSIih obiskovalcev vsakcga stana in atarofti.
Da bi 86 red obranil, je zupAostyo skrbelo, da poleg iandarjev, poalanih po slavuem c. k. okrajnem glavaratvu goriaken?, je bilo 8e drugih civilnih izboraih ^ korenjakov za vaak nevsefioi primerljaj na razpolsgo. In rea, veaelo je bilo gledati trumomi dohajajoce in odbajajofie bozjepotoike in druge,  ki so ae pogajali
z vozniki vankc vrste. Takaj ai videl Standrice a koai (kripe), druge sopet a Skalirji, tretje a kocTjam* in omnibusi itd., in vae ae je gibalo brez nearec" v najlepgom redu.                               ,,,.,..
K»r na enkrat prikaze ae 8rn oblak, iz keterega ae uanje hudourn:k 62 dogovorjeoih mladencev iz bliinjih Bilj, ©borozenih z reaili in bodali, z namenom, da odpodijo vae Mirence od domacega ognjiSfia, da po-bijejo, kar jim pridft pod roke, da ne le veseljc aka-lijo, marvel da tudi vao pleano pripravo pokoniajo. In zakaj? Vse to brez narmatijega povoda, brez opra-vi^onega uzroka. Sodit..*. apoStovaui Sitafelji, ali je man tako aurovo ravrnnje med blizojmi aoaodi clo-vesko, all knj?
AH prpgovor rrnvi: ^Kdor i§6e. ta i»nj.lo,a in res mannkatcri dog ib i»kncev odnesel jo aeboj kh'ko prasko v spnmin zmago.
Miroljiib
V Mirnil. 25. »^ — Preteklo kvaterjio ne-dnljo imeli smo navadnn p.f»rkvono slavnost na Gradn, kamor zahnja vaiko loin koS nn nedeljo po prazniku 0. M. 7 SuWt p'omnog 1 IjndaUa iz vse goriSke okolice in §e od daljiih krainv na bo?jo pot k sv. atop-nicflm ali bv. Steneram Mi kakor pravi projjnvnr, da kfar si Bog corkev zid*t dozida ppklpnaki vl^dar ftvnjo nakriatijo nli Sagrpd. tiikn tudi tnknf. Miranski krc'm^rji n^pi'avili an pod h»ib"m fcikor Tzra*»lci, ko jo bil Mo7<m na gori. ?!a»o <o!e. to jo:   nic" manj ko
! tri plesi^a. nn katet-ih ao rnf»li in *?e veaolilt. Ali njih veaoljp nt imel^ o«tati npknlipn". PriSH so fa»»-tje iz Bilj ter zacoli na enem ple*i§6i brpz povoda prfipir in pretep. 3re6». da je bilo g^at gandarjpv pri rokah. ki ao branili mirenakp f;»ntp, drugn^e bi bilo Se vei krvavih glav nego jih fo in brez dvoma bi liil ve5 ko pden pustil mlado Sivljenje na plesiafii. Biljonaki mladengi ao bili tako razjarjeni. da nazaj gred6 ao ae zagnali v ?8akega Mirenca, katerega ao sre5al».
Zdnj pa bi rad, vedol. k cemu plea v obJSint in eelo na trek krajih prav tiati dan. ko pnhaja brez stevila Ijadatva na boiio pot, ki ae mora pobujSevati, ko vidi, da domaSi pleiejo in p'irejajo plose, mod tem ko hodijo drugi molit. Co hocpfo Mlrenri plesati,
: naj pleSejo, kadar ao aami, a naj ae jim odvzame pravica, da bi tudi druge vabili na plea, ali da bi prirejali pieae tak dan, ko je toliku zunanjega ijud-atva v ob^ini. ^upanu je akrbeti za javni red ; tvje-gova dolznost jo zabranHi.   da z Miroci ne bo drug
, pleaal; Mironci naj pleSejo — sami.
ter gre iskat blebfiek kruha, ker bil je ie presneto laCen. I^e m iS(Se, hlebCeka nij, ceravno ga je poprej ˇ grmovje akril in se svojim karatoni pokril. Toda le karat (kami2oIa) je oatal, kruh je zg'nil.
„Bog pomagaju! misli ai kmeti^, „aaj nikdo ni &el mimo; kam se je zgabil moj hleb" ?
Kmeti5 ni se nikoli priduSeval, tudi klel ni.
„Za lakotjo ne umrjem," pravi, nin ce je hle-beo kdo vzel, bil je 2e potreben; Bog ma ga bla-goslovi".
Gre k bliiojemu studencu, napije ae Ciste vodfee, Trie se na trebub, vse Stirt od sebe, da bi se malo odpofiil. Toda le mal je poiitek. PoakoCi, kljaae za-preze in hajd I na delo.
Tistt hlebec odnesel je bil zlodej, zato da bi kraetica razsrdil. da bi se rotil, klel ia dafia zgabil. Ko pa vidi, da se kinetic* ne roti, da Se eelo mesto kleti blagoslavlja rekot: „Bog mu ga 2egoaj/ postal je potit. Yedelje namreC. da Se pride v pekel nazaj brez vaaktere duie, bo moral dati oster raCun nafielniku. In kakor je misli], tako se je zgo lilo. NaCelnik pekla, visit hudi6, se razardi in rede svojemu podlo^oemu malemu hudiCu:
,Tepeo, t\ si pa lep budii, fie te kmntiC takfi prekane! Kaj bo iz pekla, Ce iraamo tako lene po-slancef Pa dobro, dam ti tri leta Casa, da popfaviS svojo napako, ia ce v tem casa ikmetifia y svoje kremplje ne dobi§, poSkropim te z zegnano vodo tako, 0a jo boi n* vcke iatil"                (Kooeo pride*)
Iz Domberga, 25. septembra t. 1. — ZveLer, ko je uze bledi mesec voslal po nebeatiem avodu, aprehajal aem ao samodrug po rodnem avojem selu ter premiSljeval raznotere reft. Mei driigim mi pride na misel, kako izra2»jn udmost i Ijabav pndaniki cam naiega Njemu, dobremu ocetu mnogobrojnim na-rodom o prilici Njegovega40I«'tnpga vlad»nj« mogocne Avatrije. Mislil aem tudi, kako bi i naS B.);oberg redki i velocestni jubilej 8lovesno 8lavil i praznoval. — Spored slavnnatt bi bil lahko ta-le: Zjut<*aj sloveana sv. maSa, o poludne bankpt, zveJer kreaovi, razavit-Ijava, iitreljanje, peije, godb*, govori, dek'amocije itd. Vae dobro, vse prav, — a veudar nam vae to kmalu mine, traja le joden kratok dan, od oele alavnosti nam nic* no ostane. k vecjemu nekak prijeteo spomin na prejote vtiae. Da pa ostano slovesnost v zlvem, neizbrisljivem spomtnu, treba jo poleg alavnosti §e kaj drugega, kaj trajoegi, kar nas bode na 40 letno alavooat Se dalj Sua. spominiato, — treba nam je vidnega, stalne^a apominka. NajlepSi tak spominek, o katerem smo mej prijatelji u2e govorili in kateri bi se sedaj najiaze uresoiSil, bi bili : drevoredi, ka-tere bi morali nasadiii ob naaih poteh, in katorim bi Iabko nadeli pridevek „carski drevoredi.a V trajen spomin zssadimo tedij krasne alovanake lipe (Iabko pa tudi divje koatanje, ak&cije ali pa tudi koaato sadno drevje) ob cestah proti Prva6ini, Tabru, Z,i-lovacem in po vasi*        .
IZ St Ferjana, 27. aept — Dne 30. tekogega meaeca tofiao ob 4 urab pipalulno bode izvanreden ob5ni zbor se 2e v zadnjej BS3fii* nazoanjenim dnev-nim redom. Se enkrat vabt odbor tem p^tom prav nujno vae 6. g. druatveaik) k ob tai aUUiitv'i in sioer tem bojj, ker 89 pribare pri tej ptiloznoaci tudi odziv Nj. Velicanstva n* udanoatno adre^o, katero ma je druStvo o 2asa slavnosti 40 letnega vladanja odpoalalo.                        .
Na St. ViJkl gori, 25. septembra. — Naso ,Bralno druStvo" v drizbi s co-kveninv, 8)Iaktmi in obdinskimi predatojniki bi slavilo 6t;rid''sct!^tnioi) preev. Cesarja na siede^i naitu. Dai; 6. oktobra zve6er pritrkovanfe zvonov, streljinje s topidi in krosovi. Doe 7. oktobra t jatm priirkovanjo in streljanje. Ob 8. uri zjutraj zbero se sjldka m'adina v Soli, kjer •e je} razlozi pivraea alavmati. Ob 10. uri zjutraj alo-Tesna sr. mail z zihvala'o. Po t.iaii se razdele Sol-ikifll Otrokom priaterot dirovi,  Ob 31/, uri pnp.ildae
veaelica a aledecim vaporodom: 1. Peaen: MY apomin Stirideaetletnioe Ceaarjeve", mesani zbor. I. Lsbarnar. 2. Govor. 3. nCesarska peaem," meSani zbor. 4. Pe-aem uDomovini," mo2ki zbor. Ant. Nedved. 5. De-klamacija.  G. Pesom. „Sabljica,"   moski zbor. Knitl.
7.  Peaero. „Slovan na dan,tt meSani zbor. H. Volavi6.
8.  Igra: „Nem§ki ne znajo." 9. Sreokanjo. 10. Umetni ognji. K obilni udele^bi uljudno vabi. — Odbor.
V SempaSU, 27. soptembra. —- V proslavo Stirideaetletuoga veli5aatriega vladaoja Njega c, kr. apontolakega Voii^astva cesarja Frana Joaipa I. pri-rcditi druatvi „Braino 0ruatvou in „Pi)dru2nica sv. Cirila in Metoda" v dempaau dne 7. oktobra 1888 ob 5% uri popoludne v dvorani goap. Joaipa Rjiavca alavnoatnn beacdo z nastopnira aporedom : 1. Godba: wNnproj,tt Bvira orkester. 2. Petjo: vKantata,a pojo ino^ki zbor. 3. nSIavno3toi govor". 4. Petje: „Tam gdjo 8tojiu,'pojo moiki zbor. 5. Godba: Odlomek iz opere „Nurmau, avita orke?(er. 6. Igra: „&oaski jok" v jednom djanji. 7. Gotlba: Odlomek iz^ opere „Mac-beth", svira orkester. 8. Pe(je: „Za Hrvate", poje mozki zbor. 9. SreLkttnje atirib dobilkov. 10. Godba: „U boj", svira orkester. Vstopnina za neudp 20 nov.; srecke po 10 nov. Po koncani vcselici je akupna ve^erja treh jedil. Mod veierjo bodo aviral orkester. Kuvert brez vina 8tane 50 nov. Kedor ieli udeleiiti 8e akupne vee'erje, naj izveli oglasiti se pri gosp. odborniku Josipu Rijavcu vsaj do 5. oktobra t. I. K obilnej udele&bi uljudno vabita          Odbora.
(Z Kota, 20. aeptembra* — Kot je posebno v zadnjih osemnajstih lefih mnogo napredoval glede bozjili bramov, ki 80 ao na novo, postavili y..Bregi-nji, v Sedlu in v Borjani, ter glede duhovniSfi, kj so se v novo sezidala, oziroma popravila v Staremselu, Kredu, Borjoni in v Breginji To vae pri2a, da to ljudatvo je vneto za vso dobro in blago in da v6 ce-niti voljavo svojin duhovnov, kterimaeje v prvi vrati zabvaliti, da se je ski Silo ono neumno pravdanje, ki je bilo prej v Kotu sploSno' v navadi
Razna objSila a!i komunikacije dala so tudi Kotu, ki je bil prej od »votn nekako locen, nov obr.iz ter mu obotajo boljao prihodnoat. Cestiii odbor Xolminaki je ze zaLel izdelovati novo slozao oeatp od Starega* sela do Breginja. C. kr. poSta prehodi V8ak dan celo1 dol.no tor nas blagodejno ve^e s Sirokim sve'ora. ; Povod tem veraticam je dala redka sjoveenoat noviU zvonov, ki ae je vrSila 16. t. m. v Borjani; vredna je, da se zapiso v kroniko ali zgodovinsko knjigo te duliovuije. V Borjani bil je zbran so avo-jimi dubovnimi pa8tirji vea Kot pri uovi cerkvi av. Katarine. PodoKoncanem obhodfi % NajsvetejSim bila je dnev primerna propovedali pridiga, in po av. maSi zabvalna peaem. Obcno mnenjo jo, da „Borjanaki zvonovi pt-emilo pojo" ; ulil jih je goriaki zvonar Poll, Pa vendar najlepse zvonenje se je sliaalo ido sedaj le na Kranjakem. Sicer pa — de gustibua non est disputandum (o.ukusu ni se prepirati.)
Iz Komna, 25. aept. — Vabilo k alavnoati, katera ae priredi v spomiu Stiridesetletnice Nj. Vo-lidaatva preavetlpgi ce8irja Frana Joaipa I. v cetrtek dne 4. okt, 1888. — Vapored: 1. Dne 3. oktobra zveSer pokanje topiiev in pritrkovanje zvonov. 2. Dne 4. oktobra zjutraj budnica s pokanjem topiSev in pritrkovanjem zvonov. 3. Ob 9. uri predpoldne 86 zbero Solska mladina z uciteljatvom v Solskih pro-storih ter od'ine pred ceikev, kjer se 8loveano bla-goalovi nova Solska zastavn. 4. Slovesna sv. maSa ob 10. uri z zahvalno pesmijo, kat ore se u delete vsi c. kr. uradniki, atareSinatvo. 5. Po sv. masi bode Solska ' alavnost v ozaljSanej sobani III. razreda tu-kajsnjo Sveterorazrednice, h kateri so vabljeni vsi komenaki dost<>janstveniki in odlicujaki. — Obseg te veaeljce bode: a. NaduCiteljev govor. b. Petje in deklamacije Solske mladine. o. Razdelitev knjizic: BN"aS ceaar 1848-1888" mej Solako mladino. 6. Zveoer ob mraku za2iganje kresov po holmcih, razavetljeva vaai in mirozov malbinjake veteranake godbe, pokanje topi^ev in pritrkovanje zvonov. — 7. Bauket v go-stilni g. Svare, pri katerem bode ovirala veteranska godba in bodo peli-komenaki pevci.
SveSaoost se bode vrSila v ugodnem vremenu na dvoriscl omenjene gostilne, v nasprotnem slucaji ˇ njenib proatorih. Kuvert k bauketu (vefierja in pol litra terana) I gl. 20 kr. Badi vdeleibe pri banketu oglasiti se je vsaj do 3. oktobra pri odboru veaelicnega odseka. — K obili udeJezbi vabi p. u. obSinatvo najuljudnejo
veselicni odbor.
S Tolminskega, dne 28. septemb. — (Proti sili I) Zdaj jo torej jaano, da prosti darovi in slu-dajni; nego to vi dohodki ne spadajo pod dohodninakt davek. Vidi ae, d.i so le podrejeni vladni organi tol-macili ooatavp tako: da bi trebalo i pd tega pl^e»
vati. Dokaz tudi to, da pod drugimi glavarstvi nifi ne ved6 o takili cudnih zahtevah. No prav za prave hotel SPin jiokaj drugega omonitt v torn po«le 1u.
Slavno glavarfctvo razpoalalo je 6. avgifota sa-moatalni duhovSemi poziv, n<ij .izpovc tuli svoje.alu-fiajne* negotove dohodke mi mo onih, ki ao znpisxni v fasiji. Ob jodneni dosla jo bila listina l:i I: gg Su-panom, katore popraSujejo, koliko proate biro una duuovon v obcini. Koj pa to?! AM ima sluvao c. k. glavaratvo i to nalogo, da poprasuje :%upane o do-hodkik duhovnovih P Malo zanpanja ska/,'»je so s tem katoliSki dubovScmi, ki je monda ven.tar b >lja pid-pora drzavi, negoli oroiye in voze I Uze tako so uo-kateri zupani oboli in preoblastni v zavesti svojfga visokoga doBtojanatva, ki si ga priborijo vcasik —lift proved 6ast.no in cestito: kaj 8e la aduj! Zgodiio a« je n, pr., da je 2upaa tofcil duhovna pri vifiji pra-vici, ker ni dovolil, d-i bi bo bilo pelo ovangolje ob procesiji pied h*3o fcupanovo! Ma bravo, iupiu! Zgodiio 8e je tudi, da je duhoveu prosi!, oziroma tirjal, naj bi zupanstvo zabranilo pie* v dan proee-sije, ces: da to ni spodobno, dostojao itd, A pioce-s<ja jo morals izostati, kor je bil napravil plea Siro-kouBtni g. — s&upan Mam! In nvjstoy da bi se bilo klioalo: „prosimo Te, uslisi nas, — proaimo Te, reSi nas" lajualo in trupilo 8e jo do 7. ure zijutra: ker je tako hotel zupan! No, naj vara pi plea pri-no8e dobro letino iti diugo potrcbinjo, ko sto dali plesu pi'edaost pred corkvono slavnostjo 1
Zdaj pa si bo kak g. 2upan ao aura raislil: Ahm! zdaj veni; tudi mi kij uknfceino, g.i pa ua-briSem pri glav.trstvu! Kavno balci uismo, pa — kam piidc.aio po tej poti ?!
Zato pa so bili nokateri gg. oapisali na omu-njGui dopia, da smatrajo to za nevridno, svojeoitt dostojatiatvu ncprislojuo, da bi odgovarjali na to, o Corner se pcizvcduje za hrbtom pn zupanih. Drugj so deli akfc na stran, ter odgovoril: z — molcaojem. Na vaak naciu so ti dogodki p jinedjivi in. vredni, da bi se aporodili visokemu c. k. m'nUterstvu.   h.
jiti mirno rokodelsko me§6anstvo se stranko, ki teka za narodnirai kri5aSi in ki casti kot svo-jega veledduhovna mestnega tajnika. Ali jet o z dr^avnega stalisea previdno, rie vemo; to pa ve-rao, da je bil prisel te dni v Gorico sekcijski nafielnik v iriinisfcer^tvu notranjili zadov barou Breisky, da je sel odfcod v Twi in s Trsta zo-pefc na Dunaj. „Agramer Tagblatfcrf in po njera drugi Hsti prinesli so pri tej priliki vest o nekem ukazu, Id bi bil prisel z Dunaja v Trstjavest zdi se nam rieverjefcna, kajti po nasera mnenji si sedanja redna primorska viada takega ukaza nikoli ne izprosi.
Na Ogerskem postal je minister za uk in bogo<5astje Albin grof Czaky, liberalec in bivSi 2upan. V Budapesfcl propala je vladna stranka pri dopolnitni volitvi v drzavni zbor. Najbr^e niso segli dovolj globoko.
Domade in razue vesti
P. n. gg. narodnike, katerim je potekla na-
rocnina, prosim), naj jo o pravemu  Lasu obnov^, da  !
se jim bo list tudi dalje rodno doposiljal.   Novi na-  ,
rocniki   sprojemajo   so  vsak  Las   ter se jim raLuai  I
narocnina v razmeri s celoletnp.                                (
tefcnoga vladanja Sjegowga • V«1i6attBtva preavetlega Ces aija Fianja Josi- a I. Vspored : na predvecer kre-eovi po vsej obcini; streljanje rooifaarjev in pritrko-vanjc zvokov. Dingi dan ob 10. uri slovesna bt. masa, katerc so vdelozita korporaiivno. Ilokodelako podp'rrnodiustvo in cb^infiko atavesinBtvo. SoUka mla-dii=a at-, zbi're v Soli, od lam gre v>corker mej Btre-Ij.niji'Ui in zvononjenj, ncsefi v procelji oven^aoo ce-sarjovo podobo. Po sv. opravilu razdelitev darov Sol-fcki m'sidinj. Fopoludne ob 2. uri litanija z blago-slovom ; "pbtem ob 3. uri: 1. vsprejem in pozdrar gostov ; 2. slavjiostni govor; 3. cesarska himna; 4. mnogoMstno prtje; 5. godba; 6. ob 5. uri banket na prostrm; 7. ob 7. uri bengalicQi ogenj inprosta xubava. K*Jor se zeli vdeleiiti bauketa, oaj Be oglasi do 4. oktobra pri g. Fr. Rebku, go8tilni5arju v Lo-kavci. Kuvert za osebo 1 gld 20 kr. brez vina. K mnogobrojni udelezbi vabi najuljudneje      Odbor.
Btudentovska kuhinja odpre sesl. ok to-brom i. 1. v starih prostorih. Ucenci kateri upajo, da tie sprejmo v ta zavod, naj se oglasijo duu 29., ali pa 30. t. m, pti predsedDiku, g. prol.pl.K!eiBmayr-u. Ob enem prosi odbor za vzdrSevanje studentovsUe kuhinje vse prcblage dobrotnike in prijatolje udcSo ee mladine, da bi fie pridno glasili z darili in rado-darnimi doneski, katere eprejema deoavniciar 6. g. Fr. Zigon, kaplan na Placuti v Gorici, kakor tudi oprarnistro ,So6eu. Bog daj mnogo sreCe r novom Solskem letu!
Politidni razgled.
Prihodnjo sredo dne 3. oktobra dqjde na Dunaj, priiedSi iz Monakovega, nemlki cesar Viljelm II. v gosfcc k naSemu cesarju. Dunajski mestni zasbop dela iz tega povoda take pripra-ve, da se vse cudi, in minister Taaffe moral je zupana pokarati, ker je predlozeni program Segal veliko predaleo. V dele2nern-zboru ni2eav-strijskem Hotel je staviti poslanee Vergani v zadevi slovesnega sprcjema nemSkega cesarja predlog, katerega predsednik pa ni pusfcil pre-brati, 6es da stvar ne spada v podrocje deEel-nega zbora. Dunajskim Velikonemeem manjka samo §e Schonerer.
Kranjski dezelni zbor bavl so prav resno z gospodarskimi praianji, ki so velikega pome-na za yso deJelo. Sprejel je va^en predlog o preme§6enji bolni§niee iz ljubljanskega mesta, kakor bi bilo to tudi v Gorici potrebno. Sprejel je naerfc posfcave, po kateri bodo* imeli vo-iiluo pravico za dezelni zbor tudi petakarji, ka-terih se v sosednjih dezelah 0sinovi ljud-stvaa tako stra§no boj^. Razpravlja §e zadevo o dolenjski leleznici, kateri naj bi dezela po-mogla s 500.000 goldinarji, ter o gledisfii, ki naj bi se v Ljubljani na novo sezidalo. Sploh se vidi, da kranjskt dezelni zastopniki poznajo koristi svoje dezele in da so pripravljeni varo-vati jih na vsestrani.
V istrskem dezelnem zboru hotel je bivsi de2elni glavar dr. Vidulic zaprefiiti rabo de2el-nib neitalijanskih jezikov s tem, da ni maral niti interpelacij predloziti cesarski vladi, ce niso irnele italijanskega prevoda. Na brzojavno pri-to^bo slovanskih de2elnih poslancev do mini-Bterstva izjavil je vladni zastopnik v pore§kem dezelnem zboru, da vlada ne more odobravati predsednikovega postopanja. Vsled tega je dr. Vidulie* odstopil in italijanski listi pa prosla vljajo kot junaka in narodnjaka. Nam se.doz-deva, da deSelnemu glavarju je v prvi vrsti dolinost, izpolnovati dezelno ustavo, a ne slu-2iti kateri koli stranki. ^oranski istrski pos-lanci imajo jako te^ko stalisSe in zasluzijo vso hvalo zanjih srfinost in vztrajnost.
V Tretu in na Goriskem za^elo se je ne-kaj raesati. V Gorici skusa vladni ijubimec in ssaupni moi dr. Pajer pribltfati, 5e ne celo spo-
Gorica vid>io napredujo na vsako stran v do-brem in v slabem.   Zidajo  se novo Sole, zabavigca, kosarne in Se kaj druzega;  dolajo se itudije z\ na-peljavo vodo, za kaualfcovanje mesta in za nove dol-gove; napravljajo se  Blavnosti, javni   plpsi in bolo-modre zaatave. Vae ka2e nekako pospeieno zivljenje, i nemirno gibanje in  utripauje  srgnih iil.   Tujcov je j vedno manj v mestu,  ker jifft ne ugaja neprestano i poudirjanje  neatopnega. meatnega italijanatva,  ki so j kaze in sprifoje tudi  brez toga poudarjaoja; atano- ' ranja so veduo bolj prazna,  hi§e vedno ocnejo,  za- j sluzkt raznih  obitov in  poslu2nikov  vedno  manjsi, italijanatvo vodno glasnejo,   nezadovoljnost vedno o- ( fiitnejSa, dolgovi vedno veCji.   StareSmstvo je  skle- j nilo, da vzame na poaodo sjopet 250.000 gl.   To naj ; bo najbr2e raeafianom v pohvalo,  ker ao  dobri Ita-lijani. Proti Slovencem se vplje, a med te* so bre- j mena nakladajo Slovencem in Italijanom terse ' pripravlja pot Zupanu v novi livreji (sluzbeni obleki).
v*"od]'a goriskih Sol,  ki  je ubezal v Italijo, je tudi tamosnjim  listom  prcdmet, o kateresn radi pi-aejo. „Fra Franquillo", gausen in brezbozen lisc, ka-t«'rem« jo odprta pot v Avstrijo in ki se brozpla<5no doposilj«, piavi,  da pobejinofi voIja je  bil   ,,uomo poco boncviw   dagl' italiani,   percUe   teuuto in conto * di felele austriacoa (moz malo pritjubljeu Iialijanom, ; kor so ga imeli za zvestega Avatrijca) ter da je ho- ( tel avstrijsko vojsko  zapoljati   (di   sodurre   V arraata j austriaca).   Zadajega nismo nikjer slisali in najbrze, j da italijanski list se v torn moti. Res pa je, da polk j §f. 97,  ki jo bil prej v Gorici, je atel veliko begu-nov, odkar jo bil prisel v Gorico (bezali so v Italijo), in mogo6o, da jo to pripomoglo, da je bil polk pro-me§6cu, kakor omenja receni list Italijani, o katerih list piao, ao pa najbrfce lo njogovi pristaai.
Duhovske zadeve.   Vzv-seni  in  milostljivi gospod knoz in nad3kof A I o j z ij  vrnil se jo v po-nedeljek 21. t. m.   asvefi^r   afe   svojegi  kanoni5aeg* potovanja v dekanijah trziski in Lerviu{anski. Pot se j»» bila zdaljSala 6ez odmerjeni c"a9,   kor jc pre6a«tni vSji paatir zadnje dni posvetil  cerkev v Graded, ki s podetka ni bila v programn.   —   C. o. Evatah ^0-z i m e k, ptovincijal franSiskan*kega roda v pokrajioi sv. Kiiza (Kfanjako, Hrvasko, GjriSko), prazuoval je 25. t. m. v Ljubljani petdesetlotnico,  odkar je vslo-pil v red sv. FrunciSka.  Ziduzni   redovnik je dobro zoan tudi po nasi skofijt,   ker jo  bival  prav  veliko let na K wtanjevici in je po ra«nih duhovn h opravkih pr«hodil vso Skofijo.   Zat)   mu  uljudao   <S«Jstitamo k lepi stavnosti, 2e!c5,   da bi ga Bjg Se dolgo ohraail tako 6vratega, kakor je zdij.  ~ PreC. gospod Jo2eL Jcnim, dekan v Obrkaeni; postal je ca-itni knmftr-nik Njegovo Svetosfci   sv.  OSoti p.tp.*21.   T> cast in odliko piid »bil si je g. dekari po  svojih velikih  aa-slugah v pastirovanji,   poseb:n v  Cerknon,   kjer jo cerkev in corkvono opravo pr,-novil in popolnil.  Da-hovSciua prjzuava njegovo   maoga zas'uge s torn, da muje poklonila vse, kir potrcbtije vtlednovega das-tojanstva.   Cestitarao. — Avgustiu   Civek,  iupnik v Vogerskem je umrl  21. t. w. ob 9. uri zvefer po kratki a mudni (tridnevni)   b »le/.iii   (mizererc) tor je bil pokopan v neleljo ob 4V8 ure popoludne. R.^jen je bil 4. avg. 1830   v Biljab,   v   maSaika   pos.vocf.u 28. avg. 1853.   Naj  v miru   poCiva.   —   29. in 30. sept, tor 7. oktobra dabita   v:§jo redovo 66. gL.  .Jo» M K 0 s o o in Janez  S a d a j,  ki  sti dovrsila bo-goslovako Sole meseca julija t. I.
Vabilo k slavnoitni veselici, katoro prirodi sEu-panstvo, zdrozeno z ,U)k)do'ski!n ilrni;v.>uia v Lo-kavci, ? nodolj) 7. o^b;i l$*3  v pod**)   40
„Gospodarskega lista" Stev. 19. in 20. izi-deti prihodnji petek skupaj. Urednifitvo prosi, naj se mu prlzanese mala zamuda, ktero so zakririle izre-dne okoliSfiine.
Zahvala. Odbor cltalnice kanaiske se naj top-leje zahvaljuje vaem ouim, ki so se svojim dolova-ujem pripomogli, da ee je ditaltiidaa veaelici 16. t. m. v proslavo stiridosetletnice cesarjeve izvrsila tako aijajno, osobito pa preC. g. dekanu Fr. Vidicu za brezplafino dovoljene prostore, gospioi Jug-ovej, u<5i-teljici iz Gorice, gospodoina A, Kacafuri, uditolju v Itocinji. in A. Rustji, ufiitelju v Kalu, rrlim rocinj-8kim spevoem, nauduaenim kanalskim narodnim pcvkatn in pevcjm, ki so vsi iz ijubszai do stvart brezpladno eodolovali ne brane6 se dolgih potor, in Ktroskov. Bog Vas zivi! —
Zel6 neprijetno naa je pa dirnol glas, kakor da je kanalska citaluica hotela komur koli napraviti kako demoustra ijo s to veselico. Eacalci pokazali so do zdaj Se vedno pri vsakej priliki poZrtvovalnost domoljubje 1
Odbor kanaiske Oitsxlriice.
Poddru^nica sv. Cirila in Metoda v Tol-minu vabi k veaelici ktero priiedi v proalavljenjo 40 letnega vladanja naSega presvitlega cesarja Frana Josipa I. v prostorih tomin&ke Litaluice due 30. sep-tembia 1888. s tem le vsporedom: 1. Cosar*ka hymna. Mesan zboi. 2. Slavnostni govor. 3. Pi. Zajc. Vefer ua Savi. Mi'Ski zbor s delverospevom. 4. Deklama-cija. 5. F. S. Vilhar. Po jezeru. Varijacija za gla-sovir. 7. Kiicken. Plavaj, ladja moja. Zenski zbor s 8preinijevanjom na glasoviru. 8. Boratnik. Ponesre-6ona glavna sknsnja. Burka. 9. Hajdrih. Herce^ovska. Moski zbor s iotverospevom. 10. Tombola. Po vese-lici prosla zabava. Vatopnina 30 kr. za osobo. Zi5c-tek tocno ob Vt^ uri zvecer.
Sadjerejci pozor! Dunajska satlna razstava pri^.Qe se 3. oktobra. Razstavljavci naj posljejo si ta namen odbrano blago k vefiemu do, prihodnjega ce-trtka 27. t. m. c. kr. kmetijskemu dru§tv« v Gori«*o. Sadje — ne prezrolo — bodi prav skibuo posprav-ljeno, da sc ne po^koduje na dolgem potu. K vsaki vrsti uaj se prile^ae listek, na ktcrein je zapisaijo ime /azstavljavca, saduo imc, Ce je znano, kje je raslo, ua kaki zemlji — in pri sadju, ktero je od-inenjeuo za sadni ttg, tudi cena in pribli2uo kohko se ga prideluje v doticui obcini ali pokrajini.
BSlovenski jez" je poslal 16. septbr. dve proSnji deiolnemu zboru za premerabo volilne postave dezelnih poslancev ia eno prosnjo o, k. dozelnemu Solskemu svetu, da bi otrokom slovenskih starifiev v Dolenji priakrbeli slovenaki poduk vsaj po tiialidva dni na teden. — Po tem je redni obfini zbor izvrsil volitev predsednika in odboraj potrjeai so vsi dose-danji odborniki, uamestniki in ptedpodnik. Zborovanje jo bilo pvecoj zivah.uo, k(jr so doali adje iz bli2nih in daljnfh vasi v Biljano. Tako je prav; vs»»j pio-govor rede, da „vcd ccivefi vidi". ~-         -
aBriaka podru&iica sv. Oirila in Metoda" je zborovala po zboru „Slovenskega jezift..terured.ila svoja Bpravil iB in izvolila svoje naceloiStvo. JSTadeluik je 6. g. Lovro Juvan6i6, 2upnik v Sloyrencu, zapisvi-kar g. And..&rok, ucitelj v §martncm, blagajnik g. Hrabroslav VolariS, it6it«lj v Kozani. V podporp^ je izvoljenih ve6 name.tnikov po razn:b vaseh. Bog daj sreco!
Listnica uredniStva.^ G. prasevalcu s Krasa: PrejSnioga nimamo; sedanjo o avojem casn* — G/dop, z Ben,: Lepa hvala; pride*
Javna zahvala.
Vsem prijateljera in snaucem, ki so izkazali v veliko naSo fotaibo, toHko v bolezni aooutje kot po tftnrtf zadtvjo iiast nasemu nepozabljivemu prerano uinrleinu ofietu                   .
Josip-a Miklaviia.
izrekamo s ginjenim srcem svojo najtoplejSo zabvala. Posebno-pa se-ahvaljiijemo ^aatiti dahovgcini sa ajeno izvaaredne skrb la tolaibo, kakor tadi do-macim pevcem za nadgrobaioo nasenio ranjoemu ne-namestijivi nm cceta. ¦
Zarajoca rodoviim aMMtarJUaVW**. KOBARID, 22. teptembra 1888.    .
NAZNAMLO.
Prcda ae 45 luastov sladkcga lesa za veako rabo. Dolgi so od 2 do 6 mctrev, debeti od 12 do 25 palter-all eotov. Od teliiraatov je tudi 30 vrhov za rabo. Kdor hoce kupiti, naj ae oglaai pri podpi-aani.
V 8t. Tomasi 28, seytcnhra 1888.
Marija Bratina
k. §n 36.
Sredstvo delaveev in delavk. Lino (Zgornjo Ay atrjako.) Primorana aom. Vamnazuaniti, d« so Vase lekarja B i • cbard Brandtove Svicarske krogljice pri meiii najboljsi uspeh naredile, ker so izvrstne- pri zabasunju in vetrovih. Eer si moram moj kruh s 'Sivanjem zasluziti, toraj mi te krogljice prav dobro sluzijo. Tudi trpim vze lota na trganju v zivctu in ae to nadaljhjc na prate, kar me zlo pri delu iradriojo Ponavljam, da sem zniiraj pripravljena, najbolj-Se Sez Svicarske krogljice porocati.
Karolin e Soyka.
Lekarja Rich. Brandtove gvicarale krogljice so V lekar-nab Skatljica po 70 Ice. dobiti. Pazi pa aaj so na beli kriz na rudecem polju in na predime.
P. n. obdinstvu!
S tern naznanjaroo, da amo usranovili v ulici sv. Elare (Via S. Chiara) 4. v Gorici, pod tvrdko: Depot der Temesvarer ..Fabrikshof* Braue-rei in G5rz Skomerza& Hercz (Zaloga TemeSvarske „Fabrikshofske pivarno v Gorici Sko-meiza & Hercz) filijalo svojt'ga glavoega zalozwca na Reki Temesvarskega sFabrikskoftf pivaroodeloiSkega druitva io da smo njeoo Todstvo izrufoli gospodu G. Zanon-u. Prepricani smo, da slavnemu obcinstyu bo-do posebne lastnoati Temesvarskega piva jako po godn, ter bomo cenjena naro&la vaelej brzo in toSno izvrsevaii ter vstrezali z izvrstmm pivom. V tern ko prosimo, da bi slavno obcinstvo biagovolifo kmalu poSastiti nas se svojimi cenjenimi naroftU ter vzeti oa znaojo podpis g. G. Zanan-a, oatajemo z izrazom najodhcni§ega ftovanja             Skomeria et Hercz.
Goapod G. Zanon bode podpiaova!: Depot der Temesvarer „Fabriksbof* Braaerei in Gorz Skoraer-zs et Hercz.
MT* Prodajs se tadi v steklenicah. ^g
1
| se dd v Kapacinskih ulicah st. 3. blizu M I gostilne pri BZlatem Krizi" suhota, pri- gfl ! merna za itacuno z jestvili ali pa za ffl | kavamo.                                                   M
Ve6 o tem pove                    [jj]
Y. Cappellani.          m
&
Taznost zdrave krvi za clovesko telo ima mod ob* omatvom se veliko premalo pomcnlji?osti. No vedo mnogi, da veliko bolezeu le vsled slabo sestavljene krvi postane. Taisti ki teijo aoper pomanjkanje krvi, tok krvi proti glavi, bledi-ci, izpuS2aji, alatenici itd. naj skrbijo za redno prebavanje in dobro hrano krvi. V teh slucajih so lekarja Rich. Brandtove avitsarske krog^ice, ki so dobivajo v lekarnah Skatljica po 70 kr., naj bo^si Brodatvo in jih zlasti zenake, zavoljo njih do-brin lastnosti kaj rade jomljejot roji kakor kakSno drugo sredstvo. Zahtevajo pa naj so zmeraj le take Skatljice, na katcrih je predime lekarja Richarda Brandt-a, natisnen, ker se jih veliko Sudno ponuivjenih in tudi z jmenom natia-njenih Skatljic prodaja. Pazi se nnj da vsaka skatljica ima bel kr&na rudeCera polju za znnrnko in pa uapis Rich. Brandtove Svicorske krogljice. Vs.; druge Skatljice naj ae takoj za-vernejo.
Kdor se h ><5e oblaCiti   dobro,  HCno  in ^ ceno, obrue ;naj- se na glasovito tvrdko:
Ipacij Steiner
Gosposke ulice &t 5,
kjer se nahaja vedno vclika   zaloga   moxkih, deSkib in otro§kih oblck, ^en.skih in dekliskih jop,  nepremoCnih  plasfiv,   ogrinjalk,   fcriko, stanov in spodnjih ki.t. \          Bogata izbira d«inncih in tujih rub; po-
leg najboljse delavne muCi, da mure tvrdka vsakterega, kolikor mogode, zadovoljtti. Po-srietek iz cenika;
zimske blafie od        3 g!. oaprej,
zimska oblekti od    10 gl.     „
povrhna suknja od  10 gl.     „
deSka obleka od        7 gl.     „
otroska   „     „         3 gl. 50 kr.
Vedno na razpolago anglcSke in  ftatico-ske posebne mode za goapode in gospe.
3SB Zelodcne bolezni
hitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepreseglj'ivo zelod^no zdravilo.
Izbrati v raznih 2elodLnih boleznih zdravilo, katero bi v resnici odgovarjalo namonu, ni lahka stvar dandanes, ko se prodajajo vsakovratna taka zdravila.
Vecji del onih kapljio, izl <Lkov itd itd., ki se oznanjajo in priporofiajo obcinstvu z viBOko leteiimi besedami, ni druzega ko prevaw, pogosto Se ikodljiva.
Samo jernzalemski balzam, nze davno znan po svoji priprosti sestavi in po ozivIjajoSi svoji moCi na lelod5ne iivce, si je pridobil prodnost pred vsemi dru-gimi do zdaj znanimi pomofiki, kar potrjuje njegova razprodaja, ki vedno rasto.
Ta balzam, bogat krepSajoce mofii kineSkoga ra-barbara, korenike, ki je sploh znana po svojem p r e-bavnem nspebu, daje gotovo sredstvo proti zclodfinim slabostim, izvirajofiim iz nerednega prebavljanja. Zato ae priporoca, ko jesti ne disi, proti neprijetni sapi, gnjnsn, riganjo, zabasanju, hemorojdalnitn teiaram; pomaga tudi proti ziatenici, glistam in boleznim v drobu.
-   Steklentea s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Qorici.
V TRSTU pri 6. B. Rovls, v KORMINU pri A. Franzonf, v TOLMINU pri C. Palisca.
„SLOVAWSKISVET,"
slovenski Sasopis, ki izhaja dne 10. in 25. vsakega mescca na 16, velikih straneh, objavlja politifinc Slanke in spise kulturno vsebine, kakorSni so za taSo in sedanjo dobo, zlasti avstrij-skim Slovanom, jako poirebni in vaLni. Priobiuje provode slo-vanskih del, dopiae iz slo^anskih dezel in drzav, vesji, dogodko in slovansko knjizevnost. Cene je nenavadno nizke.
„Slova.HSlLi Svet<6   Htoji:  za  oolo leto 3 gld., za pol Ieta 1 gld, &0 kr., za cetrt leta 75 kr.
EaroCnina se poSilja  npravniatvu  BNarodne Tiskaroe" v Ljubljanl.
Izdajatelj: Fran Podgorin*
Q6| Pi vo sklaaisae> - V BaStelji 6i 2^25
pi
JOSIP CULOT
V GORICI.
Naznanjam slavnemu obfiinstvu, da som dobil na veliko izbiro Cevljev, Ccvljifiev, fikorenj, velikih ccvljev in §lap se sukna, klobu^inc in. usnja vsake velikosti za otroke male in vclike in za odrasle s pod-plati in brez njih in tudi z li6nim usnjem znotraj in siccr vse to leto-§nje blago.       _______
Bogata zaloga: celulofdaih zavratnikov in zapoatuikov za duhovnike, me§5ane in vojake; podobic, roznih vencev, svetinj; cigarotnega papirja nove vrdte; okvirjev s papirja z vsem, karjt; treba, s papirja zlatn, srebernd in rudnato baive; lepotifiiji, distv; vsake Tiste igrac na voliko izbiro za decke in doklico; raznolcn.h kovSegov in po-potnili toil) za gospo ia gospode; vsako-viMtnih cevlj'ev, Sulnov in Solaickov malib in velikih za moLlco in zenake ; vrhu toga vsakovMttiih galautarij l:6uih in uavadnih na veliko izbiro.
VRTNA SEMENA ZAGOTOVUENA
Zm:raj in vse po najnizjih cenah, da so ni bati ttkmovanja.
Prvo ckladisfee, - V Rastelji st. 2/25
S poljudnim opisom 6lov8§kega telesa, i
Izdal in zalozil Dragotin Hribar."
g Odobril dr. Edvard Benedidid, nadzdiav-  jgj
|4j| nik uamiljenih batov v St. Vidu na KotoSkem.   |fe
[Ujj]           Ta   slovenskemu   naroda   zolo   koristna   (fjll
m knjzica dobiti jo v .NARODNI T1SKARNE
IWil v Ljubljatii, G<^podako ulice St. 12. —- Staue _,.
M 40 kr., po poSti 45 kr.                           -   Ml
iijiiiiiiliiiiliSiijiiiiilii
tf1
Kjnigarna in prodajalnica papirja.
Coppag-Skcrt
JJragita
itev. 14.
v Gorici
n____dot I
itev. 12.
Jako bogata  zaloga  Soiskih .knjig za vse | sole   mestne  in   na  dezeli   (c. kr. gimnazif in viaja realka, izobrazovnliace, vadoica in mestne | Sole), in to v vseh jezikib.
Vrhu tega ima tudi   dobro izbrano zalogo vseh Soiskih potrebS6in vsake baza in prav ceno.
Narodbo  z delete izvrSujejo  se prav to* K 6no in po jako zmeruih pogojih.
"F1 -v a Yi o €k   *aistl hitro ^ ^0t070-" x x €A»iLKjgtpim Kar; p}. Braun m tosjj.
J O Z G "L SL ne uzroku3e nikakih te2av jrofeasar' pi- Bamberger a, Puiiaji-
Greilki    »dela bolj uspeSno, ko _,_        _               druge gronke vode,"
Vr Cle C Mtmr Leldesdorf n; Mjl
Zahteva naj se vedno ia razlo&io: FttAN-(3A JOZEFA GRENKI VRELEC. Zaloge povsod. V Gorici: lekar gosp. Cristofoletti, in A. Seppeuhofer. RazpoMlja se iz Bu-clapeSte.