V središču Markovci • Šolski avtobus ustavlja na avtobusni postaji v križišču O Strani 6 in 7 V Podravje Juršinci • Vsi topoli bodo padli O Stran 7 i Štajerski Ptuj, torek, 12. junija 2018 Letnik LXXI • št. 45 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8->98,2° 104,3 www.radio-ptuj.si Danes priloga Podravje Hajdina • Imate stanovanjski kredit? Vrtec bo cenejši O Stran 7 Podjetništvo Hodnik: »Sprejemam le odločitve, ki so dobre za podjetje« O Stran 4 Politika Videm • Za kakšno ceno bodo videmske odplake šle na ptujsko čistilno napravo? O Strani 6 in 7 Ljudje in dogodki Ptuj • Ekipa, ki po svetu promovira Ptuj in Slovenijo O Stran 8 v Šport Tenis • Zidanškova do premierne WTA zmage O Stran 13 Slovenija, Ptuj • Finale četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi Na zmago se pripravlja 30 finalistov Trideset finalistov, po petnajst v vsaki kategoriji, že nestrpno pričakuje finalno prireditev četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo 14. junija ob 18.30 v Športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik Bolnišnica Ptuj • Kumrova odločitev še vedno buri duhove o Strani 2 in 3 Podravje • Pravo razdejanje po petkovem neurju Kronika • O skrivnostnem strupu • VI» i »v in še skrivnostnejšem helikopterju o Strani 2 in 3 o Stran 24 i____ www.tednik.si TEDNIK CAKAVAS NAGRADA Več na strani 22 'i 2 Štajerski Aktualno torek • 12. junija 2018 Podravje • Ko poletje napoveduje že drugi »sodni dan«... Pravo razdejanje po petkovem Petkova ujma je pustila pravo razdejanje tudi v naših krajih. Zalilo je več kot 150 objektov, poplavilo je več cest, he, sprožilo pa seje tudi nekaj zemeljskih plazov. V enem tednu dve uničujoči neurji V enem tednu so na območju Svetega Tomaža doživeli dve večji neurji. V prvem je predvsem toča poškodovala kmetijske pridelke v Savcih, Bratonečicah in Sejancih, v drugem pa so škodo povzročili močno deževje in veter po celotni občini. V vseh naseljih občine je poplavljajo kletne prostore hiš, podiralo drevesa in električne drogove ter odkrivalo strehe. Škoda je nastala na poljščinah in vrtovih, prav tako na cestni infrastrukturi, je dejal župan Mirko Cvetko in dodal, da so jarki polni zemlje, uničene so bankine, ponekod na makedamskih cestah so ogromne luknje, ki jih je naredila meteorna voda. Najprej so se gasilci lotili najnujnejših del; črpali so vodo iz kleti, odstranjevali podrta drevesa in vejevje s cest, prekrili odkrite dele streh na stanovanjskih in gospodarskih stavbah. Veliko dela so imele pristojne službe tudi s postavljanjem električnih drogov. Savski gasilci so tik pred neurjem pripeljali novo gasilsko vozilo in nato kmalu z njim že šli na teren, tako da so k sreči imeli dve gasilski vozili in še eno sposojeno. Voda je v pol ure zalila celoten rajon, zato so se najpre lotili črpanja vode, dan po neurju pa čiščenja cest in prekrivanja streh. Podobno delo so opravili tudi gasilci v prostovoljnih gasilskih društvih Pršetinci, Koračice in Trnovci. Pri Svetem Tomažu je neurje s točo povzročilo veliko škode na poljščinah. Najhuje jo je skupilo območje občin Ormož, Gorišnica, Dornava, Majšperk in Sveti Tomaž. Poškodovani so bili številni objekti. Veter je odkrival strehe, med drugim tudi na osnovni šoli Videm, ter podiral drevesa. Meteorna voda je zalivala kleti stanovanjskih hiš in garaže, gasilci so hiteli na pomoč s črpalkami in protipoplavnimi vrečami. V kar več kot 150 objektih je bilo potrebno črpanje vode. Voda je povsem zalila tudi podvoz v Osluševcih. Pod vodo so bile njive, ponekod dvorišča in celo gospodarska poslopja, poplavljene so bile tudi nekatere ceste. Močno deževje je sprožilo več plazov na širšem Ormoškem, poročali so tudi o izpadih električne energije. V Trnovcu v občini Videm je zaradi udara strele zagorela transformatorska postaja. »Nevihta se je močneje razbesnela dvakrat; prvič okrog 20. ure, drugič okoli pol enih zjutraj. Povzročila je precej nevšečnosti. Gasilci so imeli polne roke dela, posledice neurja so odpravljali tudi v soboto. S črpanjem vode iz kleti so priskočili na pomoč v 150 objektih. Utrgalo se je več plazov, najbolj kritičen je pri Svetem Tomažu. Pod vodo je bil tudi podvoz v Osluševcih. Na terenu je bilo čez 400 gasilcev iz okoli 32 gasilskih društev. Tudi druge službe so pomagale, med njimi komunalno in cestno podjetje,« je sporočil vodja ptujske Voda ponekod ni odtekla niti naslednji dan. izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Dragomir Murko in ob tem dodal, da se že dober mesec dni (od 4. maja do 9. junija) dnevno srečujejo z nevšečnostmi, ki jih povzročajo nevihte. »Ko smo v petek izdali vremensko opozorilo, smo sprejeli ogromno klicev. V regijskem centu smo okrepili službo. Štirje operaterji so sprejemali klice na pomoč in so od 20. ure do polnoči komaj uspeli delati. Moram pohvaliti tudi delo gasilcev, ki so vso noč hiteli na pomoč in izkazali pripadnost delu,« še dodaja Murko. Podgorski gasilci iz hiš prečrpali okoli 500 m3 metrov vode Več stanovanjskih hiš je meteorna voda zalila tudi v Mihovcih, Veliki Nedelji, Bresnici, Podgorcih, Foto: KS Ptuj, Podravje • Kumrova odločitev še vedno buri duhove: podpisi nestrinjanja svetnikov Bi posvet o kandidatih za direktorja bolnišnice Ker glasovanje Branka Kumra kot predstavnika Mestne občine (MO) Ptuj naj ne bi izražalo večinske volje svetnikov, jih je nekaj od skupno 29 svetnikov, kot vse kaže, pa bo to nova tema, ki bo razdelila že tako nesinhrono ptujsko mestno politiko. Čelan: „Kar se dogaja, ni fer do Kumra!" Foto: Črtomir Goznik Med tistimi, ki se niso podpisali pod omenjeno nestrinjanje, so svetniki, ki so na Listi Štefana Čelana. Sam pravi, da se mu zdi zbiranje podpisov skrajno nekorektno: „Na sestanku KVIAZ, na katerem je bil tudi župan, smo se pogovarjali o kadrovski rešitvi v SB Ptuj, a smo odšli brez odločitve. Kumer kot predstavnik občine ni dobil nobenih usmeritev ali navodil. Bilje v zagati, saj sam ni vedel, kako glasovati. Odločil se je na podlagi javne predstavitve. Se pa mi zdi do Kumra nepošteno, da se ga zdaj izpostavlja, tudi zato, ker je jasno, da brez njegovega posredovanja, sklepa vlade in podpisa o sofinanciranju izgradnje urgentnega centra najbrž ne bi bilo. Ni se hvalil, je pa delal." Priznava, da na sestanku nihče, tudi župan Miran Senčar, ni bil seznanjen z imeni kandidatov, a kot pravi, je to bila odločitev sveta zavoda SB Ptuj. Že takoj po seji sveta bolnišnice in imenovanju Anice Užmah za direktorico je bilo več ali manj jasno, da se del ptujskih svetnikov ne strinja s Kumrovo odločitvijo. Začeli so zbirati podpise, da bi opozorili, da glasovanje Kumra ni bilo odgovorjeno v mestnem svetu in da je odločitev sprejel brez posveta z vodstvom občine, ki jo v svetu zavoda predstavlja. Kot je pojasnil ptujski podžupan Gorazd Orešek, je njihov namen javno izraziti nestrinjanje s podanim glasom Kumra, saj da ta ne odraža večinske volje sveta MO Ptuj. „Glede na odzive trenutnega vodstva SB Ptuj, sindikatov v SB Ptuj in tudi zaposlenih v SB Ptuj se nikakor ne moremo otresti suma, da gre za klasični primer političnega kadrovanja in se s takšnim načinom neusklajenega izbora direktorja tako pomembne institucije, kot je SB Ptuj, nikakor ne moremo strinjati," je besedilo, pod katerega se je podpisalo 15 svetnikov: Gorazd Orešek, Martin Mlakar, Robert Še-gula, Marjan Kolarič, Milan Krajnik, Janez Rožmarin, Nataša Vuk, Darja Koter, Julija Tepeš, Klemen Rutar, Darko Rojs, Sonja Pučko, Silva Gor-jup, Miša Pušenjak in Tanja Meško Tonejc. Kumer: »Če bi pridobil večinsko mnenje, bi kršil zakonodajo« O zbiranju podpisov kot izraza nestrinjanja z njegovim glasom na seji Sveta zavoda SB Ptuj bil seznanjen tudi Kumer. „Na seji kolegija župana sem pod točko razno prisotnim članom mestnega sveta poskušal pojasniti svojo odločitev, torek • 12. junija 2018 V središču Štajerski 3 neurju veter je podiral drevesa in odkrival stre- Podvoz v Osluševcih poln vode. Osluševcih, Trgoviščih, Ivajnkovcih in Cvetkovcih. Ogromno dela so imeli člani PGD Podgorci, ki so v Podgorcih in Osluševcih iz kar 17 stanovanjskih hiš in dveh poslovnih prostorov izčrpali meteorno vodo. »Prvič smo bili aktivirani ob pol devetih zvečer in smo bili na terenu do četrte ure zjutraj. Imeli smo kar 10 intervencij. H Foto: ML Prečrpali smo okoli 500 m3 vode iz stanovanjskih objektov v Podgorcih, pomagali smo tudi v Osluševcih. Sprožila sta se tudi dva zemeljska plazova, eden za gasilskim domom in drugi na lokalni cesti Podgorci-Str-janci,« je pojasnil predsednik PGD Podgorci Sandi Munda. Monika Levanic V sedmih urah sedem prometnih nesreč Zaradi petkovega neurja so imeli tudi policisti precej dela. Od 17. ure pa tja do polnoči so bili na območju PU Maribor obveščeni o kar sedmih prometnih nesrečah. V enem primeru je šlo za lažje telesne poškodbe, v vseh preostalih nesrečah pa jo je k sreči skupila le pločevina. »Na območju Zavrča, Ormoža, Gorišnice, pa vse do Ivanjkovcev je bila vožnja precej otežena - kar nekaj cest je bilo poplavljenih ali neprevoznih zaradi blata, padlih dreves ter naplavin. Pred mejnim prehodom Zavrč je bila v vozilu ujeta voznica, kije zapeljala v jarek. Po intervenciji gasilcev seje lahko odpeljala naprej,« je še sporočila Anita Kovačič Čelofiga iz Policijske uprave Maribor. Takšno razdejanje je povzročila poplavna voda v kleti pri Branku Kor-parju v Osluševcih. A niso bili edini, podobnih zgodb je žal bilo veliko. Ogromna je tudi škoda pri sosedovih, v poslovnem objektu Stajerles trade. Za poplave naj bi bil kriv »železniški jarek« Ljudje so drugi dan po neurju še vedno črpali meteorno vodo iz kleti, čistili in odstranjevali poplavljene predmete. Med njimi je bil tudi Branko Korpar iz Osluševcev, kjer je poplavilo celotno kletno etažo s kurilnico in shrambo. Voda je uničila toplotno črpalko, računalnike, zamrzovalnik in druge gospodinjske aparate ter opremo. Segala je skoraj dva metra visoko. Še huje sojo skupili sosedovi. »Zalilo nam poslovni objekt, delavnico, del skladišča. Vse je v blatu, materiali so namočeni, vse je uničeno. V stanovanjski hiši je poplavilo klet, zgornje prostore smo zaščitili s protipoplavnimi vrečami. Poplavljeno je bilo tudi dvorišče. Škoda je ogromna, težko jo je oceniti Številni izdelki so praktično uničeni, največ škode pa je v delavnici, kjer imamo manjšo predelavo. V ta del vasi seje steklo veliko vode, ki ni imela kam odtekati,« je dejal lastnik podjetja Štajerles trade Zlatko Korpar in ponovno opozoril, da so težave z vodo predvsem zaradi železniškega jarka: »Vzrokjejasen. Na to smo opozarjali že pred leti, ko seje gradil ta naš ljubi podvoz. Tukaj je železniškijarek, kije kritičen, saj so ga na kar štirih mestih speljali pod kotom 90 stopinj. V takem zavoju se voda ustavi. Ker voda ni odtekala, kot bi bilo treba - za povrh vsega pa je jarek še neočiščen, zaraščen v z več kot metrsko travo-je voda zalila naše hiše. K temu je prispevalo najbrž tudi to, ker so v Zamušanih povečali jarek, v katerega se steče vsa voda iz tistega dela. Ta je tako hitreje pritekla sem, odtekanja pa ni bilo. Kot že rečeno, o tem smo svarili že pred izgradnjo podvoza, celo ustanovili civilno iniciativo, a nas niso upoštevali ... « ' -X'fi. ■ ■■_. -A« -J- . ■■'. . Foto: KS Zamenjam polomljenih strešnikov po neurju v Hranjigoucih Taksnih neurij ne pomnijo Tomaž iz Hranjigovcevje dejal, daje na njihovo hišo podrlo drevo in zmotili smo jih ravno pri zamenjavi polomljenih strešnikov: »Mislim, daje tu bil vrtinec, saj seje drevo zasukalo in je priletelo na streho.« Spomnijo se toče, vendar takšnega neurja pa še ne: »Celo leto vlagaš v zemljo, potem pa ti v dveh urah uniči vse, vložki v kmetijstvu pa niso majhni.« Tudi v Gradišču smo družino zmotili pri pospravljanju polomljenih strešnikov. Anica iz Bratonečic je dan po neurju čistila kanal, daje bil potok ponovno pretočen. Potok v bližini hiše seje spremenil v hudournik, ki jim je 13 bal sena odnesel več deset metrov in ga odložil na spodnjem delu travnika. Bale so morali ponovno oviti, saj so bile predrte, in pripeljati nazaj v bližino kmetije. Pomagali so jim tudi sosedje in prijatelji. Poškodovalo je tudi pridelke na njivi, ki pa jih nimajo zavarovanih: »Strašno je in se grozno bojimo, ko pride ta huda megla in potem se vlije.« KŠ Foto: ML pomenil kršenje zakonodaje? podpisalo nestrinjanje z njegovo odločitvijo o imenovanju direktorice Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Podpisanih je 15 ne da sem omenjal katerokoli ime oziroma spol. Nekateri med njimi so bili mnenja, da so bili zavedeni, da žal niso imeli zadostnih informacij in da bi bile v prihodnje te informacije dobrodošle. Prisotne sem seznanil, da je ena/eden izmed prijavljenih kandidatov/kandidatk v vlogi podal/a pisno zahtevo po anonimnosti v času vodenja postopka. Prisotne sem seznanil, da sem se zavezal spoštovanju želje in da jo bom uresničil tudi v prihodnje. Hkrati sem jih poskušal podučiti/seznaniti, da ne mestni svet, ne svetniki in ne KMVI v postopku imenovanja direktorja inštitucije, ki jo je ustanovila država, nimajo in ne smejo imeti neposrednega vpliva," trdi Kumer. Na očitek, da mestnega sveta, župana in KVIAZ ni seznanil s kandidati, odgovarja, da je dolžan spoštovati zakonodajo in odločitve sveta zavoda SB dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki je pred pričetkom postopka sprejel sklep, da bo v postopku izbire direktorja bolnišnice javnost izključena. Prepričan je, da v postopku imenovanja direktorja bolnišnice mestni svet oziroma lokalna skupnost nista vključena, zato bi vpletanje v odločitev o izbiri lahko predstavljalo po zakonu utemeljeno kršitev postopka in bi bil postopek imenovanja celo razveljavljen. „Tudi s temi dejstvi sem seznanil prisotne na seji kolegija župana in jih poprosil, da v prihodnje najprej preverijo zakonsko regulativo, šele nato pa sprejemajo odločitve, podajajo izjave in interpretacije, ki so vzdržne in utemeljene. Nenazadnje, svetnice in svetniki so na lokalnem nivoju zakonodajno telo, zato je težko razumeti zapis 'Podpisani mestne svetnice in svetniki javno izražamo nestrinjanje s podanim glasom našega predstavnika Branka Kumra v svetu zavoda SB Ptuj, saj ta ne odraža večinske volje mestnega sveta MO Ptuj'. Kako bi to 'večinsko voljo' pridobil, ne da bi kršil zakonodajni postopek, pa ne vem," vztraja Kumer. Bolnišnica potrebuje dobrega vodjo Poudarja še, da je njegova odločitev o tem, komu nameniti glas, temeljila izključno na izkazanih referencah, posredovanem programu in njegovi predstavitvi ter na osnovi odgovorov, ki jih je kandidat podal na zastavljena vprašanja članov sveta zavoda. Vse ostalo je po njegovem mnenju konstrukt ali pa strah pred spremembami. „Po Kljub vsem dopisom in pomislekom, tudi od sindikatov SB Ptuj, je ministrica Milojka Kolar Celarc minuli teden že podpisala soglasje k imenovanju Anice Užmah za direktorico SB Ptuj. Dženana Kmetec treh mescih dela v svetu SB dr. Jožeta Potrča Ptuj pa sem prepričan, da bolnišnica nujno potrebuje spremembe na mnogih področjih delovanja, predvsem pa dobrega poslovnega direktorja in dobrega strokovnega vodjo," še vztraja. Orešek: »V • 1 v« • imenu občine naj odloča večina« Kot pravi podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek je jasno, da podpisi nestrinjanja postopka ne bodo spremenili: „Si pa želim, da bo to signal, da morajo predstavniki MO Ptuj v svetih zavodov vsaj skušati poiskati in preveriti večinsko mnenje pri kolegih svetnikih. Če bomo to dosegli, smo naredili veliko." Foto: Črtomir Goznik 4 Štajerski Podjetništvo torek • 12. junija 2018 Ptuj • Pogovor z Alenom Hodnikom ob 10-letnici delovanja podjetja Javne službe Ptuj »Sprejemam le odločitve, ki so dobre za podjetje« Podjetje Javne službe Ptuj letos obeležuje deset let delovanja. V teh letih seje marsikaj spremenilo, v svojo ponudbo so dodali številne dejavnosti. Dejavnosti gospodarskih javnih služb spremlja tudi kakšna dejavnost s področja negospodarskih javnih služb, pa tudi tržna ponudba je široka in konkurenčna. Na prav posebno praznovanje vabijo tudi širšo javnost. Osnovni razlog za ustanovitev podjetja Javne službe Ptuj tiči v zakonodaji s področja gospodarskih javnih služb in pravili EU. Ta so od občin zahtevala, da na tem področju uredijo stanje, ki je bilo precej kaotično. Prehodno obdobje, določeno za ureditev te problematike, je bilo zastavljeno med letoma 2007 in 2009. Mestna občina Ptuj se je takrat odločila, da bo težavo rešila z ustanovitvijo občinskega podjetja. Primarno za izvajanje dejavnosti, ki so le »ptujske«. „To so prvenstveno vzdrževanje zelenic, cest, pokopališka dejavnost, tržnica, morda cona, ogrevanje ... Ker pa pravno formalno ni bila urejena vodooskrba ter odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode ter ravnanje z odpadki, se je začelo prenašati tudi te dejavnosti. Ob tem so bile podjetju zaupane še nekatere druge dejavnosti, kjer bodisi ni bilo izvajalcev, morda ne interesa. Bilo pa jih je treba zagotoviti. Tako npr. sedaj tudi upravljamo dominikanski samostan, poslovne prostore v lasti MO Ptuj, televizijsko dejavnost in še nekatere druge," o tem, kako so nabor svojih dejavnosti širili, pravi direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik. Po zaključenem prvem obdobju, od ustanovitve 2008 do konca 2010, so prenesli na podjetje vse osnovne dejavnosti. Leta 2011 so prevzeli še upravljanje s Cero Gajkami in ravnanje z odpadki. Zadnji prenos dejavnosti je bil leta 2014, ko so Kruh si pri njih služi 145 zaposlenih Podjetje Javne službe Ptuj je bilo ustanovljeno leta 2008. Prve zaposlitve so bile leto kasneje, danes ekipo sestavlja 145 redno zaposlenih. „Zaposlovali smo postopno, kot so se prenašale na podjetje posamezne dejavnosti. V večini smo tudi prezaposlili tiste, ki so prej enako delo opravljali za dotedanje izvajalce in tako poskrbeli, da niso izgubili služb. Z vpeljavo dejavnosti je naraščalo število delavcev," pojasnjuje Hodnik. Do leta 2010 je podjetje upravljal Janko Širec, prva prava zaposlitev v poslovodstvu pa je bila opravljena aprila 2011, ko je direktorsko mesto prevzel Alen Hodnik, ki mu teče drugi mandat. Kapital je iz začetnih 7.500 evrov narasel na 515.000 evrov. Hodnik pri tem izpostavlja pomemben vidik, dejstvo, da seje vrednost lastništva MO Ptuj v teh desetih letih bistveno povečala: „In to ob tem, da smo dotedanje cene storitev ali obdržali ali pa celo znižali. Skozi rast in z dodano vrednostjo smo bistveno ojačali podjetje in vrednost lastnine občine." prevzeli še modro cono: „S tem smo leta 2014 dokončali prvo fazo zagona dejavnosti. Dejavnosti, ki koristijo skupne oskrbovalne sisteme, so se prenesle na Komunalno podjetje Ptuj. Po zaključku konsolidacije teh dejavnosti smo se lotili optimizacije procesov in iskanja rezerv in zniževanja stroškov. Zagon novih dejavnosti je pomenil tudi prevzem številnih novih delavcev, ki pa so se v delo vključevali izredno hitro in visoko motivirano. Zadnje čase iščemo načine, kako stvari delati ceneje in še kakovostneje." Asfaltirajo, montirajo klime, upravljajo stavbe ... V podjetju se posvečajo tudi tržnim dejavnostim. Kot pojasnjuje Hodnik, skušajo najbolje izkoristiti lastne vire, ko ti niso potrebi za izvajanje javne službe. Asfaltirajo, urejajo poti, steze, montirajo klime, izvajajo strojne instalacije, ponujajo možnost upravljanja večsta-novanjskih in upravnih stavb: „Vsa-ka dejavnost ima poleg javnega tudi možnost dodatnih prihodkov iz naslova tržnega in to izkoristimo. Potem ta presežek vračamo v osnovne dejavnosti." Hodnik se sicer zaveda, da je dojemanje ljudi o potrebnosti delovanja Javnih služb Ptuj, kot občinske- ZA ENERGETSKO NEODVISNO HISO IZBERITE OVEN SONČNO ELEKTRARNO. Izgradnja na ključ, bon v vrednosti do 400 eur v OVEN spletni trgovini, brez vezave, ureditev subvencije. □VEN Zaveda se, da je imel tudi zato ob zadnjem imenovanju nekaj težav. Vendar pa meni, da se vselej izkaže, da le korektni odnosi in enakopravno obravnavanje vseh udeleženih na koncu prinesejo pozitiven rezultat. „Pojavi se dilema, a zmeraj se zavedam, da moram sprejemati odločitve, ki so v korist podjetju in zaposlenim, ne pa zasebnim interesom. Kot podjetje smo pogosto vpeti med politiko in stroko, zato je izredno pomembno ravnoteže-nje obeh strani. Ima pa to, da smo občinsko podjetje, seveda tudi številne prednosti, ki jih lahko izkoristimo za doseganje zastavljenih ciljev." Dženana Kmetec ga podjetja, različno. A to pripisuje slabi informiranosti posameznikov, zato skušajo tudi javnosti čim bolje približati svojo dejavnost. S tem namenom so ojačali službo za odnose z javnostmi in komunikacijo z odjemalci. Hodnik podjetje ločil od politike Hodnik velja za enega tistih direktorjev, ki so pri zasledovanju svojega cilja neomajni. Kar je, glede na dejstvo, da gre za občinsko podjetje, velikokrat težko. Priznava, da je bil pred posameznimi odločitvami kdaj izražen tudi politični interes. A sam, kot pravi, zmeraj sprejema le odločitve, za katere ocenjuje, da so dobre za podjetje. „V začetku sem razčistil z nekaterimi vidiki, ki jih kdo drug morda ne uspe: da podjetje ni moje, ne od zaposlenih, ne od mestnih svetnikov, ne od trenutnega vodstva občine, ampak od občanov Ptuja. Če imaš vselej pred očmi to zavedanje, lahko zadevo pelješ precej enostavneje. Vedno pretehtaš odločitev z enim interesom, interesom podjetja in posredno občanov. Če veš, da bi bilo neko tveganje za podjetje preveliko, se enostavno odločiš in ga ne sprejmeš." Pravi, da je imel sicer kdaj težave zaradi postavljanja te meje. Kmalu bodo začeli graditi novo stavbo Kot pravi Hodnik, so se v preteklosti večkrat spogledovali še z nekaterimi dejavnostmi, ki so vsaj delno vezane na to, kar že delajo: „Sprejeli smo odločitev, da najprej krepimo dejavnosti, kijih imamo. V prvih letih smo te pridobivali, zdaj jih optimiziramo. Skozi vsakoletni dobiček smo se uspeli kapitalsko ojačati, kar pomeni še, da lahko investiramo lastna sredstva tudi v javno infrastrukturo. To bi morala biti v osnovi naloga občine, ki pa tega ne zmore, saj so proračunska sredstva omejena. Podjetje je bilo nenazadnje ustanovljeno s tem namenom. Da se eventualni dobiček namenja za področja, na katerih je MO Ptu j podhranje-na. Primer je recimo žarni zid, ki ga brez našega vložka najbrž ne bi zgradili še vsaj deset let. Tudi v samo pokopališko dejavnost smo vložili že precej, kar je izjemno pomembno, zlasti ker gre za dejavnost, ki je že zaradi svoje narave v življenju ljudi izredno pomembna." Bodo pa pomanjkljivo infrastrukturo posodabljali tudi v prihodnje, tako na področju energetike s posodobitvijo kotlovnice kot v primeru ravnanja z odpadki z nadgradnjo Cero Gajk. Ker doslej podjetje ni imelo primernih, skupnih prostorov oz. lokacije, kjer bi lahko združili vse zaposlene in skladišče za vse dejavnosti, se bodo lotili gradnje. Hodnik meni, da bo to tudi z vidika nižanja stroškov delovanja prava poteza. Najprej, še letos, bodo postavili tehnični objekt za dejavnosti vzdrževanja cest, energetike, urejanja zelenic ter skladišče. V drugi fazi bodo gradili upravno stavbo, ki naj bi jo zgradili do leta 2020. Oven Elektro Maribor d.o.o. www.oven-em.si www.trgovina-oven.si 02 2200 782 Za objem sonca v vasem domu Foto: CG Foto: CG Foto: CG torek • 12. junija 2018 V središču Štajerski 117 Slovenija, Ptuj • Finale četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi Na zmago se pripravlja 30 finalistov Trideset finalistov, po petnajst v vsaki kategoriji, že nestrpno pričakuje finalno prireditev četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo 14. junija ob 18.30 uri v Športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju. Skupaj z njimi pa tudi šole in občine, starši ter vsi ljubitelji slovenske pesmi in glasbe, vključno sponzorji in donatorji, ki so prav tako zvesti spremljevalci tega projekta. Zagotovo pa bo napeto vse do konca, do razglasitve obeh zmagovalcev, saj je vseh 30 finalistov odločenih, da zmaga in zapoje lastno skladbo. Tudi letos čaka zmagovalca projekta v mlajši in starejši kategoriji nagrada v obliki lastne pesmi, darilo Sazasa. V tretji sezoni sta se kot prvi zmagovalki te nagrade razveselili Mia Pernat v mlajši kategoriji, ki prepeva pesem Nekje nekje, in Nika Belaj s pesmijo Tako kot bo. Najboljše pevke in pevce četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pa bodo lahko spoznali po vsej Sloveniji, saj bo tudi letošnjo finalno prireditev posnela RTV Slovenija. Tako se bodo mladi pevski talenti iz Spodnjega in Zgornjega Pod-ravja, letos tudi iz občin Vransko, Tabor in delno tudi Celja, predstavili vsem, ki jim je blizu petje slovenskih pesmi, skrb za slovensko besedo, glasbo in jezik ter identiteto. Projekt, ki omogoča mladim, da še dodatno razvijajo svoje talente in sposobnosti na glasbenem in pevskem področju, želi organizator in izvajalec družba Radio-Tednik Ptuj razširiti na celo Slovenijo in tudi zu- 1 j tst 1 Foto: Črtomir Goznik V tretji sezoni sta se zmage veselili Mia Pernat in Nika Belaj. Foto: Črtomir Goznik Tudi letos se bo finale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi odvijal v Športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju. Lani si ga je ogledalo okrog 1500 obiskovalcev. naj njenih meja. Želja je, da njegove prednosti, ki jih je v štirih letih, od leta 2014 do leta 2018, spoznalo že veliko občin in osnovnih šol, pre- pozna tudi ministrstvo za kulturo RS, pove direktor družbe Radio-Te-dnik Ptuj Drago Slameršak. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo pa je tudi medgeneracijski projekt, ki spodbuja druženje in kakovostno preživljanje prostega čas, brez sodobnih medijev. V četrti sezoni je nastopilo okrog 400 mladih pevk in pevcev, doslej pa jih je v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo zapelo že okrog 1100, zaploskalo pa jim je že 15.000 obiskovalcev predizbo-rov, polfinalnih in finalnih prireditev. V štirih letih je v kakovostnem pogledu zelo napredoval, vedno več pevskih talentov se namreč odloča za dodatno pevsko izpopolnjevanje, obiskuje učne ure petja, ker želijo na odru dati najboljše, kar premorejo. Zato imajo tudi komisije vsako leto večjo odgovornost, da med dobrimi pevci izberejo najboljše. Tudi letos ne bo nič drugače, saj bodo vsi želeli biti najboljši, tudi z glasno podporo številnih navijačev, svojih sošolk in sošolcev, staršev in drugih podpornikov, ki bodo napolnili športno dvorano OŠ Ljudski vrt na Ptuju. Družba Radio-Tednik Ptuj je vsaki šoli, s katere prihajajo finalisti, zagotovila brezplačen navijaški avtobus. Zagotovo se obeta še en izjemen finalni večer projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Vsi pa si tudi želijo, da bi čim prej slišali skladbi letošnjih zmagovalcev. MG Dornava • Praznično ob 23. občinskem prazniku V bližini vsega, a hkrati na mirnem »Vobčini Dornava živimo v bližini vsega, a hkrati na mirni lokaciji. Imamo razvito osnovno infrastrukturo, ponašamo pa se tudi s tem, daje delež brezposelnih pod slovenskim povprečjem,« ob praznovanju 23. občinskega praznika pove prvi mož občine Dornava Rajko Janžekovič. Prireditve ob praznovanju so že v teku, še posebej slovesno pa bo v petek, 15. junija, ko bo ob 18. uri v tamkajšnjem večnamenskem centru potekala slovesnost s podelitvijo priznanj. Župan občine Dornava je z doseženim zadovoljen. Nadvse pomemben projekt za kraj, ki so se ga prav vsi razveselili že v lanskem letu, je prenova in dogradnja osnovne šole za potrebe vrtca. Z navedeno investicijo so pridobili okoli 880 m2 novih vrtčevskih površin, med drugim tudi dodatno igralnico, ki pa Ptuj • Vandalizem na peš mostu Le še dva meseca in zapornic ne bo vec Ogromno denarja je bilo v zadnjem letu porabljenega za popravilo nastale škode na samem peš mostu in zapornicah na njem. Jezo in nestrinjanje z dolgotrajno zaporo ptujskega dravskega mostu nekateri kažejo tudi tako, da zapornice pokvarijo ali jih enostavno vržejo v reko. Nazadnje so bile popravljene minuli teden, a so bile na svojem mestu le en dan. Kar nekaj tednov v maju na peš mostu zapornic sploh ni bilo postavljenih. Kot so pojasnili na ptujski občini, je razlog spet vandalizem. A ker se je izkazalo, da se enostavno problem takrat, ko zapornic ni, le še poglobi, so jih bili prisiljeni ponovno namestiti. Številni so se namreč kar z avtomobili in kombiji vozili preko peš mostu. V prvem junijskem tednu so bile zato, da bi se predpisi spoštovali, ponovno postavljene. Na MO Ptuj so pojasnili, da so pogostejše pojave neupravičene vožnje preko mostu v redarski službi opazili predvsem ob koncu tedna, posamezne prijave pa so prejeli tudi ob delovnikih. Gre za vožnjo v času okvare zapornic, saj je v primeru, ko zapornice delujejo, treba imeti za prečkanje mostu daljinski upravljal-nik za dvig zapornic. „Redarji zaradi neupravičene vožnje preko peš mostu niso izrekli nobene globe. Izdajali so opozorila voznikom motornih koles, ki jim je vožnja preko mostu za pešce prepovedana, nadzirali način in hitrost vožnje voznikov mopedov, ki jim je vožnja preko mostu dovoljena, uporabo varnostnih čelad in drugo. Zadnji teden v maju so so izvedli 10 ur in 15 minut nadzora na tem območju, kar je primerljivo z njihovo prisotnostjo tudi v preostalih tednih," zagotavljajo. Predpisana globa za neupravičeno vožnjo preko peš mostu je 160 evrov, za uničenje tuje lastnine pa še bistveno več. Dženana Kmetec Sodoben šestoddelčni vrtec prav dolgo ne bo več samevala: »Z novim šolskim letom bomo odprli dodaten oddelek. Tako bomo imeli že šest oddelkov.« Lepša podoba in večja varnost V letošnjem letu so Dornavčani dobili obnovljeno državno cesto, ki je bila v precej slabem stanju. Državna direkcija za infrastrukturo je skozi vas preplastila celotno asfaltno površino, občina pa se je sočasno lotila še rekonstrukcije nevarnega in neustreznega priključka lokalne ceste Dornava-Pacinje na regionalno cesto (pri mesariji Valenko). Tudi v tem trenutku na občini investirajo in kujejo nove načrte. V Mezgovcih ob Pesnici je že vse nared za izgradnjo gasilsko-kulturnega doma. »Dela se bodo začela še v teh dneh, objekt naj bi bil pod streho do jeseni. Naložba, ki naj bi bila končana do leta 2020, je ovrednotena na okoli 790.000 evrov. Poleg izgradnje doma v tem letu načrtujejo še rekonstrukcijo prib- Kljub temu, da so izstopili iz konzorcija za energetsko sanacijo javnih stavb, pa bodo po zagotovilih župana poskrbeli še za racionalnejše ogrevanje šole in vrtca, kulturnega centra ter občinske stavbe. Še pred prihodnjo kurilno sezono bodo vgradili nove sisteme in obstoječe peči na kurilno olje zamenjali s toplotnimi črpalkami. »Z veseljem ugotavljam, da smo poskrbeli za razvito osnovno infrastrukturo, tako da se poleg njenega vzdrževanja nameravamo v prihodnje usmeriti v vlaganja na tu-ristično-rekreacijsko področje. Želja je, da bi v Ribiški jami uredili naravno kopališče,« doda župan Janžekovič. Monika Levanic ližno kilometrskega odseka javne poti v Dornavi (cesta Ledine), pristopili pa bodo tudi k sanaciji plazu na Polenšaku. »Država ima izdelano potrebno dokumentacijo, treba je izvesti le še razpis za izbiro izvajalca. Sanacijska dela bo pokrila država, občina pa bo sočasno zavihala rokave pri rekonstrukciji spodnjega in zgornjega dela ceste ter poskrbela za odvodnjavanje,« nadaljuje Jan-žekovič. Želijo urediti naravno kopališče Prvemu možu občine je v veselje tudi projekt osmih občin, med katerimi je seveda Dornava, ki predvideva izgradnjo novih kolesarskih poti. Z omenjenim projektom, s katerim kandidirajo za evropska sredstva, bi Ptuj kolesarsko povezali s preostalimi sodelujočimi občinami. V dornavski občini je tako predvidena izgradnja kolesarske povezave do ptujskega mestnega središča ter na drugi strani do središča občine Go-rišnica. Občankam in občanom občine Dornava čestitam ob praznovanju 23. občinskega praznika in vljudno vabim na praznovanje, ki bo v petek, 15. junija 2018, ob 18. uri, v dvorani Večnamenskega centra Dornava. Župan Rajko Janžekovič RENAULT Passion for life Občankam in občanom občine Dornava želimo prijeten občinski praznik! Poraba pri mešanem ciklu 3,3 - 6,4 1/100 km. Emisije CO2 85 - 156 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,s ter dušikovih oksidov. Renault priporoča f*—fffi^) DDBUID renault.si Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. AH TERBUC čistilno napravo? j se je z novimi investicijami v zadnjih letih občutno povišala, !ke ne bo pretirano spremenila. Zaplet s pobreško kanalizacijo jiščih in komunalnem prispevku potrdil z 12 gla- ve parcele in neto tlorisne površine objekta. Same formule za izračun prispevka z novim odlokom niso spreminjali, zato pričakujejo le manjša odstopanja - tako navzgor kot navzdol. V praktičnih primerih izračuna komunalnega prispevka so razlike za enostanovanjske stavbe znašale do okoli 200 evrov. Občinskega svetnika Danijela Ko-zela je zanimalo, ali ne bi mladim družinam mogli znižati stroškov. Strmšek je pojasnil: »Zakon o prostorskem načrtovanju olajšave za različne socialne kategorije ali območja pri stanovanjski gradnji prepoveduje.« Poudaril je, da je komunalni prispevek namenjen za vzdrževanje in razširitev komunalne opreme: »Zdaj ste prispevek namenoma dodatno znižali, da ne bi bil preveliko breme vašim občanom. Kot strokovnjak menim, da ste šli že predaleč.« Kozel je odvrnil: »Če zmanjšamo občinski prihodek iz naslova komunalnega prispevka z 80 na 40 tisoč evrov na letni ravni, je to še vedno manj kot 1 % občinksega proračuna, ki je petmilijonski. Številka ni tako velika, občanom pa smo ogromno pomagali.« Debata se je razplamtela še o tem, zakaj mora biti gradbena parcela velika najmanj sedem arov (velikost zazidljive parcele namreč na obračun komunalnega prispevka pomembno vpliva). Tako določa občinski prostorski načrt, gre pa tudi za neke vrste standard v Sloveniji; takšna velikost je izračunana za povprečno veliko stanovanjsko hišo in potrebne odmike od sosedov in cest. Janez Baniček se je vprašal: »Zakaj moram imeti sedem arov veliko zazidljivo parcelo, če so vse parcele, na katere ta meji, tudi moje?« Več občinskih svetnikov je ponovno predlagalo uvedbo več območij (tako za obračun komunalnega prispevka kot za nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč), da bi haloški del občine nekoliko razbremenili. Predlog tudi tokrat ni bil sprejet. Eva Milošič Juršinci • Noči pod topoli ostajajo Vsi topoli bodo padli Po tem, ko je pred približno mesecem dni padel topol, bodo odstranili preostala drevesa iz topolovega drevoreda. Zaradi slabega stanja so na občini Juršinci sklenili posekati vseh sedem topolov, ki stojijo neposredno ob poti, ki vodi proti športnem igrišču ob juršinskem lovskem domu. Tako so se odločili po tem, ko je eno izmed dreves padlo. Poškodovanih pri tem k sreči ni bilo. »Ljudje različno razmišljajo. Tudi meni ni vseeno, da bodo ta drevesa, ki so dajala senco in zavetje toliko let, padla. Žal je eden od teh topolov padel. Poklicali smo strokovnjake, gozdarje, in ugotovili, da so drevesa stara petdeset let ali več in jih je treba podreti. Te topole bomo tako FOTO: ML Posekali bodo vseh preostalih sedem topolov. že v tem ali v naslednjem tednu podrli. Izvajalec je že izbran,« je sečnjo topolovega drevoreda napovedal juršinski župan Alojz Kaučič. Da je skrajni čas za podrtje teh dreves, je na zadnji občinski seji izpostavil svetnik Robert Horvat: »Tri leta smo o tem že debatirali. Tako dolgo, daje eden padel. Hvala bogu, da se je to zgodilo ob šestih zjutraj. Večkrat sem opozarjal, da bo s temi topoli težava.« Posekana drevesa bodo nadomestili z novimi Po tem značilnem drevoredu topolov so sicer poimenovane tudi zabavne prireditve Noči pod topoli, ki so stalnica v okviru praznovanja občinskega praznika. Te pa bodo ohranile svoje ime. Stari drevored bodo namreč nadomestili z novimi drevesi, med njimi bodo vsaj trije topoli. Katera drevesa bodo poleg topolov še zasadili, pa za zdaj še ni znano. Kot je bilo slišati na občinski seji, razmišljajo tudi o rdečem hrastu. Monika Levanic Hajdina • Še en ukrep, prijazen mladim družinam Imate stanovanjski kredit? Vrtec bo cenejši Po vzoru peščice občin se je tudi vodstvo hajdinske odločilo za subvencijo vrtca za družine, ki imajo najet stanovanjski kredit. Vrtec bo cenejši od prvega julija. Gre za enega izmed ukrepov, s katerimi želijo pomagati mladim družinam. „Dvostarševskim in enostaršev-skim družinam, ki vložijo na pristojni CSD vlogo za znižano plačilo vrtca, se plačilo vrtca dodatno zniža za en plačilni razred, če ima družina najet stanovanjski kredit. Plačilo vrtca se dodatno zniža za en plačilni razred tudi v primeru elementarne nesreče, ki jo je družina utrpela v zadnjem letu od dneva oddaje vloge za znižano plačilo vrtca in v primeru težje bolezni v družini," se glasi predlog sklepa, ki so ga minuli teden soglasno potrdili vsi hajdin-ski svetniki. Kot je pojasnil župan občine Hajdina Stanislav Glažar, so se za to potezo odločili na podlagi predloga Komisije za mlade, pod vodstvom Uroša Gojkoviča. Ta je Občine, prijazne do kreditojemalcev Stanovanjski kredit kot olajšavo imajo le v nekaj slovenskih občinah. Med drugim recimo v občini Markovci, Rogatec, Radenci, Novo mesto, Nova Gorica. Nekatere imajo zapisane dodatne omejite, rok črpanja sredstev kredita, dohodkovni razred, v katerem je družina... Nekatere znižajo ceno vrtca tudi za dva plačna razreda, odvisno od višine najetega kredita. doslej že sprejel kar nekaj ukrepov, ki so že in še bodo pomagali stimulirati mlade, da bodo bivali v tem okolju. „Na novo vključene postav- (MčslÉíál fit. V. iffi Foto: CG Občina se je lotila še enega ukrepa, kako pomagati mladim družinam. ke v proračunu, ki so namenjene sofinanciranju prevozov študentov in dijakov, subvencioniranju komunalnega prispevka, in nagrajevanje tistih, ki so zaključili študij, so nam omogočil, prejem priznanja Mladim prijazna občina. Na zadnji seji občinskega sveta smo sprejeli tudi sklep, ki omogoča mladim družinam znižano plačilo vrtca za svoje otroke. Omenjeni sklep na osnovi vloge na pristojni Center za socialno delo lahko izkoristijo družine, ki imajo najet stanovanjski kredit, v primeru elementarne nesreče in v primeru težje bolezni v družini," je povedal Glažar. Omenjena določila začnejo veljati od 1. julija dalje. Ob tem se je Glažar pohvalil, da so učinki uvedbe nižjega komunalnega prispevka za mlade že opazni. Kot pravi, imajo po sprejetju tega sklepa bistveno povečano povpraševanje po gradnji v občini Hajdina. Dženana Kmetec Foto: ML Foto: EM 8 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 12. junija 2018 Ptuj • 14 let petja ljudskih pevcev DU Turnišče Ohranjajo ljudsko pesem • v* •• i• in Sirijo veselje Ljudski pevci DU Turnišče so v Domu krajanov Turnišče prvega junija praznovali 14-letnico delovanja. Foto: Črtomir Goznik Ljudski pevci DU Turnišče so pevsko obletnico praznovali skupaj z ljudskimi pevci in godci od blizu in daleč ter narodno-zabavnim ansamblom Razplet. Skupino sestavlja osem pevk in pevcev, s katerimi občasno zapoje tudi glavna mentorica Silva Kajte-zovič, vodi pa jo Ivanka Merc. Že po tradiciji vsako obletnico delovanja delijo s številnimi pevskimi skupinami od blizu in daleč. Z njimi se tudi sicer med letom srečujejo na številnih nastopih ljudskih pevcev in godcev. Letos jih je prišlo dvanajst. V štirinajstih letih so svoj repertoar obogatili že s 150 ljudskimi, ponarodelimi, narodnimi in drugimi pesmimi. Letno nastopijo do 30-krat, v nekaterih letih tudi večkrat, tako v domačem kot širšem okolju. Za svoje prepevanje so turniški Ijudski pevci prejeli že bronaste Gallusove značke, ob 15-letnici v letu 2019 bodo v svojo zbirko dodali še srebrne in zlate Gallusove značke. Pevski oder so si na letošnjem koncertu delili z ljudskimi pevkami in članicami KPD Staneta Petroviča Hajdina, Leskovčankami, pevkami DU Leskovec, veselima gasilcema s Turnišč, ljudskimi pevci DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, ljudskimi pevkami Jezero Budina, kvartetom Dobrinček iz Žetal, hišnim ansamblom DU Markovci, ljudskimi pevkami KD Sela, ljudskimi KUD Antona Slodnjaka Juršinci, pevci DU Tezno, ljudskimi pevkami kato- liškega društva Kidričevo in narodno- zabavnim ansamblom Razplet iz Leskovca. V imenu ČS Breg-Turnišče in v imenu ptujskega župana Mirana Senčarja jim je za dosedanje pevsko poustvarjanje čestital podpredsednik sveta ČS Breg-Turnišče in mestni svetnik Janez Rožmarin. V ČS so ponosni in veseli, da imajo skupino, ki ohranja kulturno dediščino in tradicionalno domačo pesem, s svojimi nastopi razveseljuje na številnih dogodkih. S pevci dobro sodeluje tudi DU Turnišče, je povedal predsednik DU Franc Zupanič. MG Dornava • Po številnih dopisih obnovili državno cesto Kako naj bi k obnovi ceste prispeval tudi 77-letni možakar 77-letni Stanislav Petek iz Dornave je po letih opozarjanja in pošiljanja dopisov na Ministrstvo za infrastrukturo dočakal obnovo ceste med Ptujem in Dornavo. V letošnjem letu je država v občini Dornava obnovila kritično vozišče državne ceste. K rekonstrukciji je najbrž pripomoglo tudi pisanje občana Stanislava Petka, ki se je obrnil na naše uredništvo. Predložil nam je kopije kupa dopisov, poslanih na Ministrstvo za in- frastrukturo (prvega iz leta 2014), v katerih je opozarjal na problematično stanje omenjene regionalne ceste in naprošal za čimprejšnjo obnovo. Po vseh teh apelih je obnovo ceste skupaj z drugimi občani le dočakal. Zadovoljen je, da je očitno Stanislav Petek je zadovoljen, da je očitno koristilo tudi njegovo posredovanje. koristilo tudi njegovo posredovanje. »Zavedam se, da veliko prebivalcev prelepe dežele Slovenije pričakuje lepo cesto. Ta trenutek imam občutek, da mi je uspelo nekaj velikega, da je to moje življenjsko delo. Ta uspeh bi postavil pred vse svoje dosežke,« je Stanislav med drugim sporočil v zadnjem dopisu infrastrukturnemu ministrstvu ter se jim prijazno zahvalil za obnovo kritičnih cestnih odsekov. Omenjene dopise, v katerih se je kar štiri leta zavzemal za sanacijo regionalne ceste, je že pred časom predal tudi enemu izmed članov dornavskega občinskega sveta, a odgovora oz. zahvale z občine bojda (še) ni dočakal. Možakar, ki je kljub dopolnjenim sedeminsedemdesetim letom zelo vitalen (pred dobrim tednom je izdal svojo drugo knjigo, tokrat pod naslovom Pesničarji) pa je še spomnil, da so Dornavčani pred več kot 45 leti s pomočjo samoprispevka dobili več cest. Takratna krajevna skupnost naj bi bila ena prvih, kjer so na tak način zbirali denar za čimprejšnje asfaltiranje cest. Monika Levanič Ptuj • Prvi dan odprtih vrat za otroke Župan je en stric, ki nekaj piše in je glavni na Ptuju Dojemanje otrok z njihovo razigrano naivnostjo nas odrasle zelo velikokrat lahko nauči na stvari gledati drugače. Otroci Vrtca Ptuj (enote Tulipan) so si ogledali pisarne, uživali v zgodovinskem preletu najznamenitejše hiše in sedeli na županovem stolu. Kako dojemajo Mestno hišo, njeno delovanje in kdo je župan, so zabavno kot zmeraj povedali na prvem dnevu odprtih vrat, organiziranem prav za otroke. Za predstavnike otrok druge triade vseh ptujskih osnovnih šol in predstavnike otrok zadnje skupine Vrtca Ptuj (enota Tulipan) so na Mestni občini Ptuj minuli teden organizirali dan www.tednik.si Istajerskitednik Stajerskitednik odprtih vrat. Otroke so povabili medse, jim predstavili zgodovino stavbe, v kateri delujejo in na kratko povzeli, s čim vse se ukvarjajo in kaj počnejo. Šolarjem so zadeve predstavili drugače kot vrtčevskim otrokom, a oboji so enako uživali. Milena Turk jim je na zanimiv način spregovorila o zgodovini najznamenitejše hiše v mestnem jedru, nato pa so jih popeljali še po pisarnah. Najbolj jih je seveda fascinirala županova, kjer so preizkusili tudi, kako je sedeti v županskem stolčku. O tem, kako oni vidijo njegovo delo, so vrtčevski otroci za župana MO Ptuj Mirana Senčarja pripravili tudi poseben plakat. Nanj so zapisali marsikaj zanimivega, med drugim: „Župan je en stric, ki nekaj piše in je glavni na Ptuju," ter: „On skrbi za vse, pazi, da ne delajo bedarij," ali: „On je glavni, ker ima denar, v pisarni nekaj tipka in piše listke." Ideja, v kateri so povezali vrtčevske in osnovnošolske otroke, se je izkazala za dobro, zato bodo z dnevom odprtih vrat za otroke skoraj gotovo nadaljevali tudi v prihodnje. Kot je dejala koordinatorica projekta Jasmina Krajnc, je to ena izmed dejavnosti, s katero sledijo tistemu, čemur so se zavezali, ko je Ptuj postal Unicefovo otrokom prijazno mesto. Dženana Kmetec Ptuj • Sprejem za izjemne, prav posebne športnike Ekipa, ki nas promovira Udeležba na vsakršnem, bodisi športnem bodisi kakšnem drugem tekmovanju za uporabnike VDC Sožitje Ptuj predstavlja neprecenljivo izkušnjo. Ptuj kot o mestu in državi, zahvalijo, so na Ptuju pripravili prav poseben sprejem. Udeležili so se ga tudi predsednik društva Sožitje Janko Šuman, podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek in direktor Zavoda za Šport Ptuj Sandi Mertelj. Kot so ob tej priložnosti povedali tekmovalci, so v Luksemburgu zelo uživali, stkali so nova prijateljstva, prvič poleteli z letalom in doživeli nepozabne spomine. Kot je povedal Šuman, srečo ob teh uspehih s tekmovalci delijo vsi zaposleni in uporabniki VDC Sožitje Ptuj. Da je res tako in da se med njimi čuti družinska energija, je pripomnil ptujski podžupan. Tako tekmovalce kot vse druge uporabnike VDC Sožitje je Mertelj povabil, da se še večkrat družijo tudi na mestnem stadionu in še nadgradijo že tako izjemno dobro sodelovanje. Brez številnih športnih vaj, ne le balinarskih, in pomoči strokovnjaka za balinanje Mirka Jauševca seveda tudi rezultati ne bi bili tako dobri. Dženana Kmetec Toliko bolj, če to pomeni tudi potovanje z letalom in šestdnevno druženje. Potem so sposobni vsega, kar so dokazali z rezultati v balinanju, kjer so se pomerili z najboljšimi ekipami iz 12 držav. Specialna olim-pijada Luksemburg je konec maja organizirala evropski balinarski turnir. Udeležili so se ga tudi predstavniki Specialne olimpijade Slovenije (SOS). Šest tekmovalcev in dva spremljevalca so med 18. in 22. majem v Luksemburgu dokazovali, da so tudi za tekmovanja na zelo visokem nivoju dobro pripravljeni. Zraven predstavnikov iz Ljubljane so se na to izjemno pot podali tudi Ptujča-ni: Marjan Ivančič, Karmen Meško in Vlasta Lorber so uporabniki VDC Sožitje Ptuj. Na tekmovanje jih je pripravljal in tja tudi spremljal varuh v omenjenem zavodu Uroš Kmetec. Med 12 državami in 94 tekmovalci so se Ptujčani odlično odrezali. V svojih kategorijah so zasedli drugo, tretje in četrto mesto. V kategoriji posamezno se je Karmen Meško uvrstila na drugo mesto, Marjan Ivančič in Vlasta Lorber pa na tretje mesto. V dvojkah so zasedli 4. mesto. Da se jim zato, ker so v svet ponesli dobro ime tako o VDC Sožitje Tekmovalci so se skupaj s trenerjem Urošem Kmetcem odlično odrezali. mm Foto: CG Foto: ML torek • 12. junija 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 9 Cirkulane • Osrednja slovesnost ob 11. občinskem prazniku Čestitke ob dobro opravljenem delu so kar deževale Enajsti cirkulanski občinski praznik so počastili s številnimi kulturnimi, športnimi in družabnimi prireditvami, vrhunec pa je praznovanje doseglo z osrednjo slovesnostjo v večnamenski turistično-prireditveni dvorani v Cirkulanah. Župan občine Cirkulane Janez Jur-gec je v slavnostnem govoru spomnil na dosežke preteklega leta: »Kljub skromnemu proračunu nam je uspelo urediti številne ceste, zamenjali smo nadstreške na avtobusnih postajališčih Borl, Dolane, obnovili smo streho prizidka pri cirkulanski osnovni šoli, zamenjali smo okna in vrata na zdravstvenem domu, uredili nadstrešek pri vrtcu in pri šoli postavili ekološki otok.« Napovedal je prihodnje projekte, predvsem širitev obrtno-poslovne cone v Dolanah, ureditev stare večnamenske dvorane in delo zdravnika vseh pet delovnih dni v tednu. Sklenil je: »Kljub nekaterim težavam lahko z gotovostjo trdim, da delamo dobro -sam kot župan, občinski svetniki, nadzorni odbor in občinska uprava.« Župan je skupaj s podžupanoma Francem Milošičem in Ivanom Hemet- Vodstuo občine Cirkulane z letošnjimi prejemniki priznanj Foto: Črtica in druge zgodbe kom ter direktorico občinske uprave Mileno Debeljak podelil občinska priznanja. Plaketo občine Cirkulane je prejela Željka Bartolic Martinez za požrtvovalno 20-letno opravljanje zobozdravstvene dejavnosti v zasebni zobni ambulanti. Veliki bronasti priznanji sta prejeli Društvo gospodinj Cirkulane in Planinsko društvo Cirkulane, obe ob 10-letnici delovanja. Priznanje občine je prejel Stanislav Golc za večletno vključevanje v različne družbene dejavnosti v občini. Županovo priznanje je prejel Radioklub Cirkulane za uspešno 50-letno delovanje. Osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku so se udeležili predstavniki lokalnih skupnosti, pa tudi zavodov in organizacij s širšega ptujskega območja in sosednje Hrvaške. Občini in občanom so ob prazniku v nagovorih čestitali evropski poslanec Milan Zver, poslanka državnega zbora Suzana Lep Šimenko, državni svetnik Rajko Fajt, kandidat za državnega poslanca Jernej Golc in župan občine Podlehnik Marko Maučič. Vsi govorniki so poudarili, da je napredek občine v tako kratkem času izjemen. Prireditev je navdušila z bogatim kulturnim programom. Nastopili so praporščaki s praporji društev v občini, mešani pevski zbor Kulturnega društva (KD) Cirkulane pod vodstvom Daniela Belšaka, otroci iz vrtca in učenci Osnovne šole Cirkulane-Zavrč in vokalna skupina Mladi veseljaki, prireditev so cirkulanski tamburaši in folklorna skupina (pod okriljem KD Cirkulane) zaključili s kolažem mejenskih plesov. Slovesnost je vodila Tatjana Mohorko, druženje se je nadaljevalo še v prireditvenem šotoru. Eva Milošič Starše • Občinski praznik Naj bo enotnost tudi vodilo države Občina Starše iz osrčja Dravskega polja je konec maja obeležila 21. občinski praznik. Ob tej priložnosti so se sprehodili po poti opravljenih projektov in pogledali na pot, kijih čaka v tem in prihodnjih letih. Zbrani so lahko slišali o zaključenih projektih, kot so ureditev komunalne infrastrukture, vaških jeder, javne razsvetljave, pa tudi o projektih, ki se bodo v teh letih že izvajali - izgradnja podružnične osnovne šole v Marjeti, ureditev industrijske cone v Zlatolič-ju in cestne infrastrukture ...Seveda pa so občina v prvi vrsti ljudje. »Naše načelo je, da se občani in občanke dobro počutimo, da smo srečni, da si lahko izkušnje izmenjamo ter složno skupaj najdemo rešitve. Želim vam vse dobro, bodimo srečni, imejmo se radi v naši občini in sodelujmo. Ni pomembno, katere stranke je kdo, pomembno je, da smo vsi enotni. To bi moralo biti vodilo tudi za našo državo,« je povedal župan Bojan Kirbiš in dodal: »Bodimo ponosni na preteklost, soočimo se z izzivi današnjega časa, verjemimo v prihodnost.« Osrednja občinska proslava je bila tudi priložnost za zahvalo posameznikom, ki se vsak na svojem področju trudijo za dobrobit kraja in prebivalcev. Pisna priznanja Občine Starše so prejeli Vladimir Matjašič, Boštjan Sagadin ter Branko Vogrin, Silvo Bo-hak, Nataša Klasinc ter Vida Kreitner. Vsem, ki svoj prosti čas, dobro voljo in pozitivno energijo širijo med ljudi, se je zahvalil tudi župan. Županove plakete z grbom župana za zasluge in delo na področju društev, lokalne samouprave, gospodarstva, turizma, kmetijstva, za dosežke na športnem in drugih področjih je Bojan Kirbiš izročil: Angeli Petek, Mirku Vidoviču, Angeli Štumperger, Janezu Ekartu, Ivanu Ko-kotu, Vesni Kirbiš, Nadi Ornik, Jožetu Ekartu, Ediju Lupinšku, Ivanu Tomani-ču, Heleni Bandur, Mihu Premzlu, Mla-denu Herliču ter Elizabeti Firbas. Podeljene so bile tudi plakete z bronastim grbom Občine Starše. Prejeli so jih Vida Ornik, za aktivno delovanje v društvu upokojencev Starše, za sodelovanje pri pripravi programov za starejše in za delo v dnevnem centru aktivnosti za starejše v Loki; Ivan Ornik za delo na področju športa, gasilstva, krajevne in lokalne samouprave ter na kulturnem in humanitarnem področju Prejemnica plakete z zlatim grbom Frančiška Butolen z županom Bojanom Kirbišem, vinsko kraljico občine Starše. Foto: Mojca Vtič baronico in baronom buč ter ter Miran Brglez za delo v Kulturnem društvu Urška iz Prepolj. S plaketo s srebrnim grbom je bila odlikovana Marija Huber za dolgoletno delovanje na področju kulturne in mentorske dejavnosti z otroki in mladimi ter delo v KUD Pojoča travica. Najpomembnejšo nagrado - plaketo z zlatim grbom Občine Starše - pa je župan Bojan Kirbiš izročil Frančiški Butolen, ki je že od mladih let povezana s krajem. Ob tem vsa leta aktivno deluje na humanitarnem, družbenem ter kulturnem področju. Nagrajenka se je ob prejetju plakete zahvalila vsem, ki so prepoznali njeno delo. »Skozi vsa leta sem se vključevala v družbeno, politično in društveno delo, predvsem na humanitarnem področju. Pomagala sem ljudem, ki so pomoči potrebni, ne le materialne, temveč predvsem človeške bližine. Obljubljam, da bom ostala aktivna na tem področju, če mi bo dopuščalo zdravje in moči.« Zahvalila se je tudi v imenu ostalih prejemnikov plaket in listin. Mojca Vtič Ptuj • Prihaja prvi dobrodelni Interin otroški tek Pomagati je še lepše kot zmagati To soboto, 16. junija, bo od 9. ure dalje na stadionu pri Šolskem centru Ptuj potekal prvi Interin otroški tek. Namen prireditve bo spodbujanje gibanja in solidarnosti pri otrocih, zbrana sredstva bodo porabljena za izgradnjo prvega motoričnega parka Vrtca Ptuj. Na tek so vabljeni vsi otroci, stari od enega do osem let, seveda skupaj z družinami. Tekače bodo razdelili v tri starostne kategorije, pretekli bodo 60, 200 ali 400 metrov (najmlajši v spremstvu staršev oz. skrbnikov). Dobrodelna prijavnina bo znašala pet evrov, prvih dvesto udeležencev bo prejelo priložnostne nahrbtnike, napolnjene z darilci. Tek ne bo tekmovalne narave; z medaljami se bodo okitili prav vsi otroci, ki bodo pritekli do cilja. Posebno doživetje bo prireditev tudi za tiste otroke, ki ne bodo tekli. Na voljo bodo napihljiva igrala, športne igre, ustvarjalne delavnice, poslikave obraza in otroške animacije z bratoma Malek, program bo povezovala Urška Vučak Markež. Prijavnine na tek bodo v podjetju Intera obogatili z donacijo in sredstva v celoti namenili Vrtcu Ptuj za začetek izgradnje motoričnega parka na travniku med njegovima največjima enotama, Marjetico (Med vrti 11) in Narciso (Raičeva ulica 12). Organizatorji prireditve so poudarili, da gibanje v predšolskem obdobju pomembno vpliva na razvoj motoričnih, kognitivnih in socialnih sposobnosti otrok: »Primerna zunanja igrala in rekviziti bodo otrokom v vrtcu omogočali na- ravne oblike gibanja ter jih spodbujali k pridobivanju gibalnih izkušenj.« Ustanovitelj Intere Davorin Gab-rovec je pojasnil, da je dobrodelni otroški tek pravzaprav nadgradnja dosedanjih vlaganj podjetja v izobraževanje in razvoj otrok iz lokalnega okolja: »Upamo, da bo ta dogodek postal tudi tradicionalen.« Direktor Intere Peter Ladič je dejal: »Čeprav je naše delo povezano z računalniki in pametnimi telefoni, nam ni všeč, če mladi preveč časa preživijo pred zasloni. Tudi zato želimo družine povabiti ven. Prepričan sem, da bo to zelo lep dan.« Eva Milošič Foto: arhiv Intere Otroci bodo tekli za prvi motorični park v ptujskem vrtcu. 10 Štajerski Podjetništvo Kaj bomo danes jedli torek • 12. junija 2018 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK zelenjavna juha, fižolova kremna juha, telečja obara z cvetačna juha, juha, piščančja goveja juha, goveji porovajuha, džuveč špageti po bolonjsko, piščančja nabodala, ajdovimi žganci, kaneloni z gobami, solata s testeninami, zrezki v omaki, njoki, riž, pleskavice, solata, češnjev pečen mlad palačinke francoska solata, sadje solata, jogurtova solata, skutni zavitek biskvit krompirček, zelena solata, sladoled pečena jabolka strjenka z malinami Svež češnjev biskvit Piščančja solata s testeninami Sestavine: 12 žlic moke, 1 pecilni prašek, 12 žlic sladkorja, 12 žlic mleka, 12 žlic olja, 4 jajca, 1/2 kg izkoščičenih češenj; za preliv: 1 dl mleka, 1 žlica sladkorja, 1 žlica ruma. Jajca in sladkor najprej penasto umešamo, dodamo olje in stepamo še nekaj časa, da se dobro poveže. Dodamo mleko, zmešamo, dodamo še moko, pomešano s pecilnim praškom. Narahlo premešamo, zlijemo v pekač, poravnamo ter enakomerno potresemo s češnjami. Pečemo v pečici pri 180 stopinjah Celzija 45 minut. Ko je biskvit pečen, ga takoj prelijemo z mlekom, ki smo mu dodali rum in sladkor. (Namesto češenj lahko uporabimo druge vrste sezonskega sadja: višnje, ribez, maline, borovnice ... ) Sestavine: 250 g testenin, 200-250 g piščančjega mesa iz juhe ali od pečenja, 2 mladi čebulici, 1/3 rdeče in rumene paprike, dober ščep drobnjaka, 2 zvrhani žlici kisle smetane, 2 zvrhani žlici lahke majoneze, 3-4 žlice kisa, dober ščep soli in popra, drobno nariban sir. Testenine skuhamo in ohladimo. Vse ostale sestavine narežemo na manjše koščke in jih vmešamo v ohlajene testenine. Dodamo še kislo smetano, majonezo, sol, poper in kis ter vse dobro zmešamo. Postrežemo na posteljici iz zelene solate in potresemo s sirom. (Takšno solato lahko pripravite za razne zabave tudi dan prej.) Zeleni nasveti Toča klesti vse naokrog - prvi ukrepi po poškodbah Ko pade toča, se mnogi z žalostjo ozirajo po poškodovanih rastlinah in se sprašujejo, kako bi rastlinam pomagali. Mogoče vam bo kateri izmed mojih nasvetov prišel prav. Takoj, ko je možno, izvedljivo, vrtnine poškropimo s pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Z bakrenimi pripravki že nekaj let ne škropimo, saj je znano, da zavirajo rast. Po toči pa si zagotovo želimo, da bi se rastline čim prej obrasle. Pripravki iz morskih alg namreč posušijo in hitro zacelijo rane. Na tržišču je tudi povsem nov pripravek (Epin ekstra), ki je namenjen prav celjenju ran. Po dveh do treh dneh si ogledamo rastline in razmislimo, katere bomo reševali, katere pa bomo zamenjali. S pripravki seveda škropimo. Z algami pa lahko tudi zalijete korenine, na njivah pa uporabite večjo količino vode (do 500 l/ha), da pridejo do korenine. v Cez dva ali tri dni Plodovke, to so paradižnik, paprika in jajčevec, poskušamo rešiti. To so namreč rastline, ki imajo veliko življenjske energije, ki jo dobijo od sonca, zato se hitro obrastejo in začnejo znova. Izjema je mogoče samo rogata paprika, za katero je prav gotovo že prepozno, da bi nam dala rdeče plodove za ajvar ali pečenje. Tudi kumare in jedilne grmičaste bučke se rade ponovno razrastejo, vendar je včasih uspešneje, če jih še enkrat posadimo. Zimski česen, ki ne naredi cvetnih stebel, je sedaj že zrel in primeren za puljenje. Iz njegovih listov in poškodovanih strokov (enako velja tudi za čebulo) si lahko tudi pripravimo naravno škropivo, ki ga uporabimo namesto škropiv. 50 g narezanih strokov ali čebul z listi vred narežemo, namočimo v 1 litru vode v plastičnem sodu. Posodo pokrijemo in pustimo, da se tekočina zapeni (okoli 7 dni). Ko se preneha peniti, precedimo in s tekočino zalivamo tla okoli rastlin. Korenček in peteršilj se bosta obrasla, zato samo prerahljamo tla. Enako velja za blitvo ali mangold. Tako korenček kakor peteršilj in rdečo peso lahko še enkrat posejemo. Tudi visok fižol se rad obraste, zanj je izredno pomembno, da sedaj zrahljamo tla. Nizek fižol in grah pa Foto: MP MINERAL NARAVNA SREDSTVA ZA KREPITEV RASTLIN porežemo, korenine pustimo v zemlji in raje posejemo na novo. Dobro se obraste tudi radič, endivijo pa raje posejte na novo, če je bila že zelo velika. Tudi kapusnice se lepo obrastejo, zato ravnamo podobno, kakor pri plodovkah. Rastlinam najprej odstranimo vse polomljene ali nalomljene dele: liste in tudi poškodovane plodove, če so že nastavljeni. Ker je neurje spremljal tudi močan dež, so tla okoli rastlin pošteno zabita. Tudi če imamo tla zastrta, preverimo s prsti, koliko rahla tla so še pod zastirko. Z rahljanjem tal boste naredili več, kakor pa z močnim dognojevanjem. Zdaj pa obvezno rastline zalijemo s pripravki, narejenimi iz alg. Vprašajte zanje v trgovinah. Kjer so dobri strokovnjaki, jih prav gotovo poznajo.Zdaj je tudi čas za uporabo sredstev za varstvo rastlin. Na vrtu ni priporočljivo uporabljati fito farmacevtskih sredstev. Namesto njih uporabimo mešanico mleka in vode (1 : 1), v tem primeru pa je še bolje sirotko. Lahko naredite pripravek iz sode bikarbone, od domačih pripravkov je odličen žajbljev ali rmanov čaj, tudi čaj iz timijana ali drobnjaka. Med kupljenimi pripravki pa bi priporočala pripravek na osnovi aluminijevega sulfata (Mycosin), listna gnojila na osnovi srebra (Argentovital), prav tako rastlinske pripravke z izvlečki vrbovega lubja (Plantonic), šele če tega ne najdete, tudi bakrena listna gnojila. Zastiranje tal pomagalo koreninskemu sistemu Nato tla okoli rastlin zastremo z organsko zastirko. Med organskimi zastirkami imamo najhitreje in najenostavneje dostopno poko-šeno travo z domače zelenice. Predvsem za plodovke je kot zastirka zelo uporabna tudi slama. Sama pa dajem trenutno največjo prednost ovčji volni oz. dlaki. Se pred polaganjem zastirke rastline pog-nojimo. Lahko namočite koprive za 48 ur, lahko namočite kompost ali pa v trgovinah kupite ustrezna tekoča gnojila. M/ša Pušenjak torek • 12. junija 2018 V središču Štajerski 123 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Petovia kvintet Kvintet ptujskih korenin in štiriglasnega petja Petovia kvintet je na glasbeni sceni od leta 2009. Prihajajo s Ptuja in okolice. V zdajšnji sestavi, Aljaž Kolarič (trobenta, bobni, vokal), Miran Zorko (klarinet, saksofon, kitara, vokal), Kristijan Markež (klavirska in diatonična harmonika, klaviature, vokal), Jasmin Gavez (kitara, diatonična harmonika, vokal) in Denis Godec (bariton, bas-kita-ra, diatonična harmonika, vokal), delujejo od oktobra 2017. Pred tem so si vsi člani zasedbe glasbene in odrske izkušnje nabirali v znanih ansamblih doma in v tujini. Vsi imajo že poklice, dva še študirata, trije pa so zaposleni. Izvajajo narodno-zabavno glasbo s štiriglasnim petjem znanih avtorjev oz. ansamblov, kot so: Avsenik, Alpski kvintet, Slak, Mi-helič, Modrijani, Mladi Dolenjci, Tine Lesjak in nekaterih drugih. Zgledujejo pa se tudi po avstrijskih kvintetih, kot so Oberkra-iner Power, Juchee Quintett, Die Mooskirchner in Lechner Buam. „Naša posebnost je v avstrijskem stilu glasbe, ustvarjamo posebno povezovanjem na nastopih izvajajo v živo. Člani Petovia kvinteta so odločeni, da bodo svojo festivalsko zgodbo prebili z udeležbo na ptujskem festivalu narodno--zabavne glasbe v letu 2019, ob njegovi 50-letnici, ko želijo tudi s kakovostjo pokazati, da so vredni poimenovanja po mestu, iz katerega prihajajo, kot so ponosni, da ima najstarejše slovensko mesto tudi najstarejši festival narodno--zabavne glasbe, ki ga zelo cenijo. Tudi zato želijo na njegov oder stopiti dobro pripravljeni. Kot Pe-tovia kvintet so prepoznavni povsod, kamor prihajajo, vsi vedo, od kod prihajajo, s svojim imenom ponosno promovirajo svoje mesto. Kot kvintet pa si tudi želijo, da bi se vrnili časi, ko se je vedelo, kaj je kakovost kvintetovske zasedbe, danes žal prevladujejo trio zasedbe. Zaradi pomanjkanja kvintetov pa tudi izgubljajo na pomenu določeni festivali. Svoj prepoznavni stil bodo še dograjevali in nadgradili, na slovenski narodno-zabavni sceni želijo pustiti svojo sled in pečat, ne želijo se izgubiti v poplavi naro-dno-zabavnih ansamblov. S trdim delom in ljubeznijo do narodno--zabavne glasbe ter prijateljstvom, ki jih povezuje, so prepričani, da jim bo to tudi uspelo. MG glasbo, neke vrste avstro-alpski stil," pravijo. Avtorji njihovih skladb so najpogosteje: Andrej Toplišek, Ivan Prešern in Danilo Jeza, pri besedilih pa Vera Šolinc in Ivan Sivec. Materiala za prvo zgoščenko imajo že veliko, preden pa se bodo zaprli v studio, jih bodo dodobra izpilili, sta povedala Aljaž in Kristijan. Veliko nastopajo doma in v tujini. Vsak nastop, od koncertov, veselic, zasebnih zabav do porok, skušajo odigrati čim bolj kakovostno. Zato tudi takšen odziv občinstva oz. poslušalcev, ki jih želijo pogosto slišati, to jih spodbuja in dodatno motivira. Vsak dober nastop je tudi najboljša promocija za ansambel, ki nastopa tudi veliko v Ljubljani. Večkrat pa so nastopili tudi že na Ptuju, upajo, da bodo še dobili priložnost, da se predstavijo kot domačini. Na svojem repertoarju imajo tudi slovensko in tujo zabavno glasbo, celoten program s VSAK ČETRTEK OB 20. ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. DOMEN KUMER - Midva 2. POSKOČNI MUZIKANTI - Mala 3. NATA A MADJAR - Sedemkrat NARODNA 1. SPEV - Kraljica zvezdnih noči 2. S.O.S. KVINTET - Adios 3. Ans. GLAS - Saj Xe jutri NARODNA Glasujem za: ZABAVNA Glasujem za: Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Naslov: Tel. številka: Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2009 - drugi del v 0(10' občin Na izredni seji ptujskega mestnega sveta o ustanovitvi občine Breg-Tur-nišče so žolčno razpravljali o tej pobudi, ki naj bi bila po njihovem mnenju nezakonita in neizvedljiva. Ptujski župan Štefan Čelan je prepričan, da se je skupina ljudi zarotila proti MO Ptuj. Pozval je, da naj se javno pokažejo tisti, ki temu območju ne želijo dodatnih 45 milijonov evrov denarja, kolikor bi prinesla pokrajina. Območje Brega je bilo občina že leta 1850. Merila je 1044 ha in je obsega dve katastrski občini. Vsi upi za novo občino pa so se razblinili kot milni mehurčki, saj novi občini nasprotuje tudi državna politika. Predloga niso podprli niti v odboru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Skupina kmetov se je odločila za skupinsko tožbo proti državi, ker kljub številnim dopisom s predlogi, kako rešiti ali vsaj omiliti položaj kmetovalcev na vodovarstvenih območjih, v dobrih dveh letih še ni bilo podane nobene rešitve. V mansardi Miheli-čeve galerije so odprli Miheličev kabinet, ki se je zelo dobro ujel s prostori nekdanjega obrambnega stolpa. Razstava Dobrote slovenskih kmetij je stara 20 let. Občino Kidričevo in civilno iniciativo skrbi kopičenje gum na odlagališču gum v Lovrencu. Na slovitem londonskem ocenjevanju vin Decanter je Ptujska klet prejela kar sedem medalj. Študentje 4. letnika Oddelka za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani so v okviru raziskovalnega projekta Okoljski izzivi traj-nostnemu razvoju Spodnjega Podrav- ja prišli do spoznanja, da bi bila širitev Term Ptuj z okoljskega vidika sporna, do novih postelj naj bi ptujski turizem prišel v zaledju, s pomočjo turističnih kmetij. V občini Videm bodo letos za naložbe porabili skoraj pet milijonov evrov. Za rekonstrukcijo Slovensko-goriške ceste je zagotovljen državni in občinski denar, ni pa še zemljišč. Ko je treba dati zemljo, tudi iniciative ne pomagajo. Ob dnevu državnosti so na območju nekdanje ptujske vojašnice odprli spomenik vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Ob 60-letnici delovanja kulturnega društva Grajena so pripravili spektakel, povest starih dedov, Pod svobodnim soncem Franca S. Finžgarja. KD Pihalni orkester Ptuj je javnost seznanil, da dela v nemogočih razmerah. Perutnina Ptuj je odprla najsodobnejšo kafilerijo. Po enem izmed trdih projektov EPK Ptuj MO Ptuj naj bi zdajšnji Vrazov trg vzorčno preuredili in preimenovali v Trg Jana Oeltjena, ki je bil eden velikih Ptujčanov, ki je nadvse ljubil Ptuj, svojo ženo Elso in Haloze. Med arheološkimi raziskavami na trasi za gradnjo fekalne kanalizacije na Spodnji Hajdini so odkrili dno stare struge Drave, ki je nekaj km od sedanje. Ob Puhovi še ne bo zabavnega centra V Hajdini so blagoslovili obnovljeno cerkev in posvetili štiri nove zvonove. V družbi za avtoceste so se držali obljube, saj so 16. julija predali Foto: Črtomir Goznik Stroka ne dovoli, da bi na zdajšnji mestni tržnici prišlo do pozidave, kje bo nova ptujska tržnica, pa se še ne ve. Enajsti december je postal zgodovinski dan za slovenski šport. Dvoboj med Dejanom Zavcem in Južnoafričanom Isaacom Hlatshwayem je štel za naslov svetovnega prvaka, prvič v zgodovini pa se je v njem boril boksar pod slovensko zastavo. Slovenski boksarski šampion je uresničil svojo napoved, da se bo v domovino vrnil s šampionskim pasom prvaka velterske kategorije verzije IBF. Z odličnim boksanjem je presenetil največje optimiste, tekmeca je s tehničnim K.O. dokončno položil na tla pet sekund pred koncem 3. runde! ^ -g namenu 19,8 km dolg odsek avtoceste od Slivnice do Dražencev, katerega gradnja je stala okoli 276 milijonov evrov. V zakulisju slavnostne otvoritve pa je potekal protest Podlehničanov, ki ni več ne prosijo, ampak zahtevajo skorajšnjo gradnjo AC od Dražencev do Gruškovja. Na območju industrijske cone ob Puhovi cesti na Ptuju raste nov trgovski center. Investitor Hypo Leasing, d. o. o., pa za zdaj še ne bo gradil Zabavnega centra, o katerem se je zadnje čase na Ptuju veliko govorilo. Smetnjake za pasje iztrebke bodo kmalu postavili tudi v starem mestnem jedru Ptuja. Poslanec SDS Branko Marinič ima težave, ker naj bi goljufal na izpitu iz nemščine oz. naj bi ga opravljal nekdo drug namesto njega. Politični linč in gonja zoper njega pa naj bi bila posledica tega, da je drgnil v osje gnezdo. Nekdanjega Koteksa v Dravski ulici na Ptuju še ne bodo porušili. V postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta se bo pokazalo, ali bo objekt mogoče porušiti. Na območju sedanje avtobusne postaje na Ptuju naj bi zgradili večnamensko upravno-poslovno stavbo. Novo avtobusno postajo pa bodo uredili na območju nasproti železniške postaje, kjer naj bi postavili tudi poslovno-stanovanjski objekt z bencinsko črpalko. V Termah Ptuj so pripravili druge Rimske igre. V okviru 9. praznika ČS Grajena so v Grajeni odprli novi športni park. Ob letošnjem prazniku MO Ptuj so položili temeljni kamen za novo telovadnico, kuhinjo in jedilnico ob OŠ Ljudski vrt. To je že tretji temeljni kamen, ki so ga položili po letu 2000. Na Potrčevi 34 na Ptuju so odprli dnevni center DU Ptuj. V Spodnjem Podravju je v noči s tretjega na četrti avgust ponovno divjalo neurje, razkrilo je več kot 100 hiš in gospodarstev. Prizadetim po neurju je pomagala tudi delovna brigada Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Urejali pa so tudi območje nekdanjega mestnega pokopališča, ki ga MO Ptuj že skoraj 20 let spreminja v spominski park. Petega avgusta so v občini Hajdi-na svečano podpisali tri pogodbe za gradnjo prvega hajdinskega vrtca. Glavna organizatorja festivala Art Ptuj 2009 Mladen Delin in Jernej For-bici sta zadovoljna, uspešno so izvedli prvi skupni projekt in prvi glasbeni festival Arsana. Prepričana sta, da gre za festival, ki sodi na evropski zemljevid. Protitočna obramba na območju SV Slovenije je bogatejša še za eno Cessno 206, ki bo z letališča v Moškanjcih delovalo na območju Pomurja in Spodnjega Podravja. Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je organizirala prvi festival Glasba v kloštru s številni- mi odličnimi brezplačnimi koncerti. Na jubilejnem, 40. festivalu domače zabavne glasbe na Ptuju so se najbolj veselili Pajdaši in skupina Malibu. Ptuj je še vedno brez urejenih javnih stranišč, že nekaj mesecevje brez stranišč tudi ptujska avtobusna postaja. V občini Majšperk so letos največ denarja porabili za ceste, vodovod in kanalizacijo. Med pomembnejše letošnje investicije sodi ureditev krožišča na Ptujski Gori, ki so jo realizirali s pomočjo Ministrstva za promet. V ČS Rogoznica so praznovali 6. krajevni praznik, skupaj z njimi je 50-letnico uspešnega delovanja praznovalo domače kulturno društvo. Občina Haj-dina je izdala svojo prvo monografijo. V Središču ob Dravi so odprli prenovljeno šolo. V Sobetincih, v občini Markovci, zasebni investitor gradi bioplinsko elektrarno, stala bo okrog 10 milijonov tolarjev. V Prvencih in Strelcih pa gradijo kanalizacijski sistem v vrednosti okrog 745.000 evrov. Na Kogu so odprli novo telovadnico, ki sovpada s 50-letnico šolske zgradbe. Ob občinskem prazniku so v Žeta-lah odprli tri cestne odseke. Kulturno društvo Cirkulane praznuje 110-letni-co delovanja. V ČS Center Ptuj so nezadovoljni, ker trenutno v mestu ni nobene javne pipe, kaj šele fontane, kjer bi si turisti in drugi obiskovalci lahko brezplačno natočili vodo. Več pozornosti bi mesto moralo posvetiti tudi ureditvi grajskega hriba, ta je s svojo neurejeno ptujska, ne pa državna sramota. Spuhljani s tožbami nad državo zaradi nevzdržnega življenja ob cesti V ČS Rogoznica naj bi izvedli referendum o ustanovitvi nove občine. V ČS Spuhlja pa se spontano organizira civilna iniciativa, ki bo od države terjala odškodnine zaradi nevzdržnega življenja ob cesti. Odškodninske tožbe proti državi pa so že vložili prebi- Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina valci ob glavni cesti Maribor-Ptuj, ker so jim bile kršene temeljne pravice do mirnega življenja, zdravega in čistega okolja. Osrednja slovesnost ob letošnjem svetovnem dnevu turizma v Sloveniji je potekala na Ptuju. Ob tej priložnosti so mladega in ambicioznega direktorja Term Ptuj Andreja Klasinca, ki je zaslužen, da je v ptujskem turizmu v zadnjih šestih letih prišlo do več kot 30 milijonov evrov naložb in do prvega štirizvezdičnega hotela, razglasili za naj menedžerja v turizmu Slovenije za leto 2009. Skupna občinska uprava Ptuj slavi 10-le-tnico delovanja. Za kanalizacijo in vodovod so v občini Kidričevo letos namenili skoraj 10 milijonov evrov, čistilna naprava je pred obratovanjem. Filatelistično društvo Ptuj je ob svoji 60-letnici pripravilo dve razstavi in izdalo zbornik. Temeljita rekonstrukcija regionalne ceste skozi center Trnovske vasi s spremljajočimi objekti je stala dobrih 1,5 milijona evrov, gradnja novega mejnega prehoda v Zgornjem Leskovcu pa okrog milijon evrov. Gasilci PGD Miklavž pri Ormožu so prenovili in obnovili svoj gasilski dom, ki se v nadstropju ponaša celo z muzejsko zbirko. V PM Ptuj-Ormož so pripravili odmevno razstavo o škotski družini Leslie, po njeni zaslugi ima ptujski grad najpomembnejšo zbirko tapiserij na Slovenskem. Ptujsko društvo Generala Maistra Ptuj je na Slomškovi 14 odkrilo spominsko ploščo, s katero so Ptujčane in druge spomnili, da je v tej hiši nekoč živela družina Maister. Šesto martinovanje so v De-strniku obogatili z odprtjem obnovljene viničarije. Kot vmesno rešitev za dokončno ureditev prometnih težav na desnem bregu Drave so v MO Ptuj izbrali testno krožišče, ki ga bodo na mariborski vpadnici postavili spomladi 2010. Slovenski slikopleskarji so se ponovno izkazali, v barve življenja so odeli prostore ptujskega kirurškega oddelka. V Zavrču so odprli sodoben objekt s samopostrežno trgovino z bifejem in prostorom za pošto. Papež Benedikt je 8. decembra podpisal listino o razglasitvi Božjepotne cerkve Marije Zavetnice za baziliko. Slovesna razglasitev bazilike bo 16. maja leta 2010, ob 600-letnici cerkve. Pripravila: MG me in priimek 12 Štajerski Podjetništvo torek • 12. junija 2018 Ptuj • Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin Zelo uravnotežene predstave, zaigrane za ljudi V Mestnem gledališču na Ptuju je konec maja potekalo regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin, na katerem sta se predstavili dramska sekcija Vsi prisotni KUD Štefana Romiha Črešnjevec s komedijo Štajerc v Ljubljani in dramska skupina KD Grajena z Molierovim delom Gospod plemeniti Prasetnik. Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin je pripravila Območna izpostava JSKD Ptuj. Na Linhartov festival se je na območni ravni skupaj prijavilo 17 predstav, dve sta bili odpovedani. Tako si je regijski strokovni spremljevalec Rajko Stupar ogledal 15 predstav v okviru območnih srečanj Območnih izpostav Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica. Za regijsko srečanje na Ptuju je izbral predstavi Štajerc v Ljubljani in Gospod plemeniti Prasetnik. Obe tudi kandidirata za uvrstitev na državni Linhartov festival, ki bo med 28. in 30. www.tednik.si I Stajerskitedn ik Stajerskited n i k septembrom v Postojni. Izbor za festival bo opravil državni spremljevalec Damjan Trbovc, dramski igralec, ki je tudi strokovno ocenil obe predstavi, je povedala vodja OI JSKD Ptuj Iva Ferlinc. Predstavila je tudi mnenje Stu-parja glede letošnjih predstav na območni ravni. Vse so bile na solidnem izvedbenem nivoju, bolj ali manj brez večjih napak, začetniških zdrsov, premišljene in igralsko prepričljivo izpeljane. „To kaže na to, da jih ustvarjajo ljubiteljski zanesenjaki, ki jih vodijo gledališko dovolj podkovani režiserji ali režiserke. V primerjavi z lanskoletnimi predstavami so letošnje na podobnem kakovostnem nivoju in brez večjih odstopanj, vendar še bolj uravnotežene. Drznejših teatrskih poizkusov ni bilo. Vseh petnajst ogledanih predstav je bilo komedij, burkaških, satiričnih, družbenokritičnih, stand up komičnih, angerholc Petra Kostanjeuec iz KUD Vitomarci je prejela priznanje za najboljšo glauno žensko ulogo u komediji Puna koča pr' Pepiki za ulogo Milene. „Že nominacija mi pomeni ueliko, ker je sploh nisem pričakovala, kaj šele to priznanje. Že dolgo igram, na odru sem od leta 1998. Od začetka sem igrala male vloge, že dobrih pet let pa igram glavne vloge, ker primanjkuje ženskih igralk. Moja prednost je tudi v tem, da se vsake vloge hitro naučim. Ker pričakujem otroka, bom verjetno sedaj malo pavzirala. Zagotovo pa se bom na oder vrnila, ker mi gledališka igra pomeni zelo veliko." Ptuj • Predavanje o preteklosti Kopra Z lokalno zgodovino do večjega obiska V Miheličevi galeriji na Ptuju je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož 17. maja gostil dr. Mašo Sakare Sučevič in Brigito Jenko, ki sta skozi nastajanje stalne razstave PM Koper Srce Kopra predstavili njegovo 2000-letno preteklost skozi arheologijo oz. predmete z zgodbami, da bi bili z novim konceptom, inovativno razstavo še privlačnejši za domače in tuje obiskovalce. Zasnovana je modularno v smislu, da se lahko tako zgodbe kot predmeti menjujejo oz. nadgrajujejo oz. dopolnjujejo. Nedeljivi del razstave so pedagoški kotički z vsebino, niso samo dodatek, so del razstave v smislu podajanja določene vsebine, ki obiskovalca spodbudijo v aktivnost. Del predmetov iz muzejskega kovčka sta soavtorici razstave predstavili tudi na Ptuju. Podobno kot ptujsko-ormoški PM ima tudi koprski PM širok spekter zbirk, ki so postavljene kronološko. V okviru postavljanja razstavnega koncepta so izvedli tudi anketo med obiskovalci, spraševali so, kaj manjka koprskemu muzeju oz. kaj bi si želeli obiskovalci v njem videti. Ugotovili so velik razkorak med tujimi in domačimi obiskovalci. Več predlogov kot domačini oz. domači obiskovalci so podali tuji. Oboji skupaj pa si želijo več informacij o lokalni zgodovini, o samem Kopru, ker je v muzeju premalo zastopana lokalna zgodovina, predvsem pa podprta z zgodbami ljudi, bolj znanimi kot tudi manj znanimi, anonimnimi. To je bilo eno od temeljnih vodil pri ustvarjanju tega „novega" pogleda na Koper, ki bi zadovoljil večino obiskovalcev, pri tem pa upošteval tudi pričakovanj mlajših obiskovalcev o interaktivnosti, da bi tudi po končani osnovni šoli ohranili mlade obiskovalce. Med srednješolci je namreč manj tistih, ki zahajajo v muzeje. Zgodbe o mestu so pred tem predstavljali tudi na pogovornih večerih, na katerih so govorili o različnih temah iz polpretekle zgodovine, odpirali pa so tudi nove teme, ki so za to območje bolj problematične. Zbrali so veliko materiala, predvsem pa skozi to videli utrip samega mesta in ga izkoristili pri postavitvi inovativ-ne razstave, kar je bila ena od zahtev pri koriščenju evropskih sredstev pri obnovi muzejskih prostorov. Zgodbe na predmetih so vezane tako, da se poleg samega predmeta vežejo še na kraj najdbe. V okviru multimedije je Koper predstavljen na 3D-modelu, ki je hkrati tudi baza podatkov. MG P j L__ : Foto: Črtomir Goznik Dr. Maša Sakare Sučevic in Brigita Jenko sta predstavili preteklost Kopra skozi arheologijo oz. predmete. največ pa povsem preprostih veseloiger, " še izhaja iz mnenja Stuparja, ki je vse predstave in igralce označil za zelo enakovredne. Kdo so prejemniki priznanj Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin so sklenili s podelitvijo pri- znanj za najboljše vloge v predstavah na območni ravni. V vsaki kategoriji je regijski spremljevalec izbral tri no-minirance. V kategoriji za najboljšo stransko žensko vlogo so to bile: Nika Cizerl za vlogo Katrice v predstavi Moža je zatajila (KD F.S. Meška, Sveti Tomaž), Biserka Selak za vlogo Jožice (mesarke) v predstavi Na kmetih (KD, F. Pr., Videm pri Ptuju) in Jožica Filipič za vlogo mame Helene v predstavi Mrtve duše (KTD Miklavž pri Ormožu). Priznanje za najboljšo stransko vlogo je prejela Biserka Selak, ki je vlogo Jožice v predstavi Na kmetih zasnovala izvirno, kot mati mesarka z nožem v roki, s pripovedno energijo je neponovljiva, smešna in prepričljiva. Nominiranci za najboljšo stransko moško vlogo so bili: Boštjan Geč za vlogo Zajška v predstavi Moža je zatajila (KD F. K. Meška, Sv. Tomaž), Matej Cafuta za vlogo Jakca v komediji Trije vaški svetniki (KD Podlehnik) in Kristijan Majer kot Polde, Milenin brat v komediji Puna koča pr' Pepiki (KUD Vitomarci). Priznanje za najboljšo stransko moško vlogo je prejel Boštjan Geč. Nominiranke za najboljšo glavno žensko vlogo so bile: Mojca Kos kot Ilina (knjižničarka) v komediji Štajerc v Ljubljani (KUD Črešnjevec), Petra Kostanjeve kot žena Milena v komediji Puna koča pr' Pepiki (KUD Vitomarci) in Tanja Vintar kot Livija v predstavi Marija, sedmica! (KUD Matiček, Zgornja Polskava). Priznanje za najboljšo glavno žensko vlogo je prejela Petra Kostanjevec za vlogo žene Milene v komediji Puna koča pr' Pepiki za vlogo žene Milene. Nominiranci za najboljšo glavno moško vlogo pa so bili: Stanko Hodžar za vlogo Stankeca v predstavi Kovočov Stankec (DU Ivanjkovci - Ormož), Tilen Abraham za vlogo Štefana v predstavi Moški (KD Skorba - Ptuj) in Dejan Kalan za mo-nokomedijo Marš v tri...sto narodnih (UŠČIP Teater Slovenska Bistrica). Priznanje za najboljšo glavno moško vlogo je prejel Dejan Kalan za mono-komedijo Marš v tri...sto narodnih. MG Središče ob Dravi • Dva večera smeha Ljudje potrebujejo komedijo Gledališka sekcija Kulturnega društva Obrežje v Sokolani v Središču ob Dravi premi-erno predstavila novo komedijo Vinka Moderndorferja Nežka se moži in nasmejala občinstvo. Obljubili so smeh, sprostitev in razvedrilo, kar so tudi izpolnili. Žlahtna komedija Nežka se moži je hudomušno navihana, romantična igra, ki se dogaja v stanovanju v stolpnici. Učitelj Matija je mamin sinček, ki se zaljubi v Nežko. Nenavaden obisk stvari zaplete, a na koncu se tudi vse razplete. Boštjan Kuharič, vodja gledališke sekcije in režiser, ki igra eno od glavnih vlog, je dejal, da so se na igro pripravljali več mesecev in dodal: »Ko smo naleteli na to igro in je ne moreš odložiti, potem je zadeva jasna.« Občinstvo je zadovoljno odšlo iz dvorane, tako kot na prejšnjih igrah, in to je najpomembneje, je še dejal Kuharič. V nedeljo, 10. junija, ob 20. uri pripravljajo še večer komedije z naslovom Muha na lonci, v Domu kulture Obrež, kjer bodo poleg omenjene komedije prikazali tudi domače koline in žetev pšenice v lokalnem narečju in na komičen način. Nato sledita še dve ponovitvi komedije junija v Ljutomeru in Mislinji, ki je pobratena z občino Središče ob Dravi. KŠ rrsrsra MESTNO IIIVIH ■n GLEDALIŠČE PTUJ Milan Grgič I*NcJOFRA T 02 749 32 50 E info@mgp.si www.mgp.si REŽISER SAMO M. STRELEC IGRATA v GOJMIR LESNJAK GOJC | VLADO NOVAK Premiera 15. 6. 2018 ob 20.30 na Gradu Turnišče Ponovitve 16., 27., 28. in 29. 6. 2018 ob 20.30 na Gradu Turnišče Padalstvo Sanjski začetek sezone za Aeroklub Ptuj Stran 14 Rokomet Končna ocena sezone: tri do štiri Stran 14 - ____L1M ** . -. J Vt*- Ä u jtj 1 I ¿ ^ t PPSIn * « ^^mr^ ftP f f W êm 1 ^ - 1 ? i ' . <1 Nogomet Zadnji naslov Podvincem, priznanja najboljšim Stran 21 Bowling Najboljša sta bila Romana Čuček in Zvonko Čerček Stran 21 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik iVoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Tenis • WTA-turnir na Bolu na Braču Halepova prvič do grand slama, Zidanškova do WTA zmage Tamara Zidanšek je novo ime na seznamu zmagovalk WTA turnirjev! 20-letna članica TK Terme Ptuj je naredila nov korak v svoji teniški karieri in v Bolu na Braču osvojila turnir serije WTA i25k. Na poti do lovorike je ugnala tri članice elitne stoterice, v finalu pa je bila pred kamerami hrvaške nacionalne televizije boljša od Poljakinje Magde Linette. Bol velja po izboru igralk za najboljši turnir tega ranga na svetu. Varovanka trenerja Zorana Kra-jnca je bila že pred kvalifikacijami Pariza v dobri formi, a ji tega na igriščih Roland Garrosa (tam je v soboto slavila Simona Halep, i. igralka sveta) ni uspelo potrditi, saj jo je v 2. krogu kvalifikacij ustavila Italijanka Deborah Chiesa (161. na WTA). Po nekaj dnevih treninga na Ptuju se je Zidanškova v spremstvu trenerja odpravila na Bol, kjer pa je bilo hitro jasno, da je to Croatia Bol Open (125.000 dolarjev), rezultati: 1. krog: Zidanšek - Tomljanovič (Avstralija, 3.) 6:3, 6:1; 2. krog: Zidanšek - Cadantu (Romunija) 6:7(2), 6:3, 6:3; četrtfinale: Zidanšek - Schmiedlova (Slovaška, 5.) 6:4, 6:4; polfinale: Zidanšek - Lukas (Hrvaška) 6:4, 6:3; finale: Zidanšek - Linette (Poljska, 2.) 6:1, 6:3. Motokros • Dirka za SP v Franciji Dvig forme pred tekmo v Italiji Z deseto letošnjo dirko v Franciji se je končala prva polovica sezone svetovnega prvenstva MXGP v motokrosu. Nekdanji dvakratni svetovni prvak Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je v Saint Jean d'An-gelyu osvojil 3. mesto, potem ko je bil četrti v prvi vožnji in tretji v drugi (38 točk). Slavil je vodilni v SP Nizozemec Jeffrey Herlings s polnim izkupičkom 50 točk za obe posamični zmagi, drugi je bil njegov prvi zasledovalec, Italijan Antonio Cairoli (42). »V prvi vožnji mi start ni najbolje uspel, dejansko sem sicer dobro prišel v ovinek, a se nato zapletel z enim od tekmovalcev. Skoraj sem Prvič v TOP 100 Na najnovejši ponedeljkovi WTA-lestvici je Tamara Zidanšek storila velik korak naprej, pridobila je kar 27 mest in se je prvič v karieri znašla znotraj elitne stoter-ice - je na 95. mestu! Slovenija ima tako po dolgem času dve igralki znotraj TOP 100, ob Tamari še Polono Hercog (64.). povsem drugačna Tamara. Boljša v vseh ozirih, samozavestna in odločnejša. Prva je to okusila 25-letna Hrvatica z avstralskim potnim listom Alja Tomljanovič (69.). Tretja nosilka je na igrišču zdržala le dobro uro, v kateri ji je Tamara prepustila le štiri igre. Sledil je dvoboj z 28-letno Romunko Aleksandro Cadantu (191.), ki je že bila igralka TOP 60 (2015). Prvi set je šel v korist iz-kušenejše tekmice, ostala dva pač ne. Na koncu se je izkazalo, da je bila to celo najtežja Tamarina preizkušnja na Braču, za zmago je potrebovala dve uri in pol. Sledil je dvoboj s 5. nosilko Anno Karolino Schmiedlovo (77.), pred tremi leti že 26. igralko sveta. A tudi 23-letna Slovakinja ni našla pravega orožja za raznovrstno igro Slovenke, ki je izkoristila kar sedem od osmih priložnosti za break. Dovolj za napredovanje med štiri najboljše ... Polfinale proti prijateljici pred polnimi tribunami Polfinalni sobotni dvoboj z domačinko Teno Lukas (318.) je bil poseben v več ozirih, saj ga je prenašala HRT, poleg tega pa je Tena sestra direktorja turnirja na Bolu, Feliksa Lukasa. Tribune so bile popolnjene do zadnjega kotička, vsi pa so si želeli zmago hrvaške predstavnice. Zanimivo je, da sta Tena in Tamara skupaj igrali tudi dvojice (uvrstili sta se v četrtfinale), a tukaj je šlo vendarle za nekaj več. »Verjetno bi lažje igrala proti Kristini Mladenovič v Parizu,« je glasnost domačih navijačev slikovito opisal Zoran Krajnc. Tena je odlično začela dvoboj in povedla 0:3, nato pa je vse niti igre prevzela Tamara in od naslednjih 13 iger jih je dobila kar 11 (6:4, 5:1) . Nedeljski finale je Tamari prinesel znano tekmico, 26-letno Magdo Linette (68.). S Poljakinjo se je namreč merila na WTA-turnirju v Rabatu pred mesecem, takrat je naša igralka slavila v dveh nizih. Vajo je ponovila tudi tokrat, saj je skozi celoten dvoboj sama narekovala ritem. Še posebej je bila uspešna v igri na drugi servis Poljakinje, saj je v teh primerih osvojila kar 76 % točk (16/21). Linettova je Tamara Zidanšek in Magda Linette - finalistki WTA-turnirja na Bolu na Braču sicer ubranila tri zaključne žogice za zmago pri rezultatu 5:2, 40:0, a ji Tamara kljub osmim zaporednim osvojenim točkam (5:3, 0:40) ni dovolila povratka v dvoboj . Četrto žogico je izkoristila in se po uri in pol veselila največje zmage v dosedanji karieri. Krajnc: »Tamara je obrnila nov list svojega tenisa« Zoran Krajnc je po turnirju dejal: »Med turnirjema v Parizu in Bolu je bila mala časovna razlika, v igri pa je Tamara storila velik korak naprej. Dejansko si v Parizu tega nekako še ni upala storiti, tukaj pa je enostavno dozorela. To je bila njena lastna odločitev, razliko pa je lahko občutila v vsakem dvoboju. Dejansko je obrnila nov list svojega tenisa.« Sanjski teden Pred kamerami hrvaške televizije je novopečena zmagovalka WTA-turnirja dejala: »Zelo sem vesela zmage, čeprav še enostavno ne dojemam vsega, kar se dogaja. Za mano je enostavno sanjski teden. Po uvodni zmagi proti Alji Tomljanovič sem imela dvoboje pod nadzorom, tudi kakšni drobni spodrsljaji me niso vrgli iz ritma. Ostala sem zbrana do samega zaključka, kjer se je v finalu pri prvih treh zaključnih žogicah najbolje potrdil rek, da dvoboja ni konec, dokler ni osvojena zadnja točka. Včasih jo je težko doseči, meni je to na srečo uspelo. Zagotovo pa se bom Bola spominjala vse življenje, prve WTA zmage ne bom pozabila.« Že sedaj se lahko veselimo naslednjih nastopov 20-letne Kon-jičanke (ta teden igra v Padovi), ki bo tudi naslednje tedne ostala na peščeni podlagi. Letos bo pripravam na naslednji grand slam turnir v Wimbledonu, ki se igra na travnati podlagi, posvetila manj časa. Jože Mohorič padel, komaj sem se rešil, vendar precej zaostal za vodilnimi. Nato sem moral prehitevati, iskati linije, hitrost pa je bila kar v redu. V drugo sem bolje startal, bil nekaj časa drugi za Cairolijem, a nato to mesto izgubil s prehitevanjem Herlingsa, toda mirno in varno do konca držal tretjega. Skupno sem kar zadovoljen, čeprav vem, da to še ni to. Nekako smo se stabilizirali na tretjem mestu, a želimo višje, tudi delamo na tem,« je po dirki povedal Gajser. Skupno je v SP na vrhu Herlings, Gajser pa ima na 6. mestu le še točko zaostanka za Paulinom na 5. mestu. Tim Gajser je v Franciji stopil na zmagovalne stopničke. Naslednja dirka svetovnega prvenstva bo že konec teden preizkušnja za VN Lombardije v Otto-bianu. Rezultati dirke v Franciji: - 1. vožnja: 1. Jeffrey Herlings (Niz), 2. Clement Desalle (Bel), 3. Antonio Cairoli (Ita), 4. Tim Gajser (Slo)...; - 2. vožnja: 1. Jeffrey Herlings (Niz), 2. Antonio Cairoli (Ita), 3. Tim Gajser (Slo)...; - skupno na dirki: 1. Jeffrey Herlings (Niz) 50 točk, 2. Antonio Cairoli (Ita) 42, 3. Tim Gajser (Slo) 38...; - skupno v SP (10/20): 1. Jeffrey Herlings (Niz) 486 točk, 2. Antonio Cairoli (Ita) 424, 3. Clement Desalle (Bel) 351, 4. Romain Feb-vre (Francija) 323, 5. Gautier Paulin (Francija) 296, 6. Tim Gajser (Slo) 295 sta 14 Štajerski Šport torek • 12. junija 2018 Padalstvo • Tekma za svetovni pokal na Hrvaškem Sanjski začetek sezone za Aeroklub Ptuj Padalci so sezono tekem svetovnega pokala - letos jih bo na sporedu šest - začeli na Grob-niku pri Reki. Od petka do nedelje je tekmovanje precej krojilo vreme, a padalci so tega vajeni. Odlično so se odrezali Slovenci, saj so slavili v obeh posamičnih razvrstitvah. Pri ženskah je bila prva Maja Sajovic', pri moških pa je to uspelo članu Aerokluba Ptuj Aleksandru Čušu! Zbral je le tri kazenske centimetre, s čimer je pristal povsem na vrhu razvrstitve 93 tekmovalcev. Ekipa Aerokluba Ptuj se je na letošnji uvodni tekmi svetovnega pokala v padalskih skokih na cilj odlično odrezala. Aleksander Čuš (Aeroklub Ptuj) je dosegel prvo zmago v svetovnem pokalu. Odlično je tekmovala tudi celotna ekipa AK Ptuj, ki je tokrat nastopila v sestavi Peter Balta, Gorazd Vindiš, Tomaž Korpar, Aleksander Čuš in Marko Veselic. Osvojila je skupno 5. mesto, celo dve mesti boljše od ekipe Elana (Karun, Grilc, Bečan, Prime, Sajovic). Skupno je nastopilo 21 ekip. Uspeh obeh slovenskih ekip je odlična popotnica za nastope na naslednji tekmi svetovnega pokala, ki bo čez slaba dva tedna v Lescah. UR Svetoni pokal, rezultati tekmovanja na Reki: ekipe (21): 1. Sportfordergruppe (Nemčija) 2. CISM (Madžarska) 3. Dukla 1 (Češka) 4. Dukla 2 (Češka) 5. Ptuj (Slovenija) 6. Italija 7. Elan (Slovenija) moški (93): 1. Aleksander Čuš (SLO, Ptuj) 2. Rafal Zgierski (Poljska) 49 cm, 57 cm, 58 cm, 65 cm, 66 cm, 71 cm, 82 cm; 3 cm, 4 cm, Rokomet • NLB liga, RKJeruzalem Ormož Končna ocena: tri do štiri Rokometaši Jeruzalema so v sezoni 2017/18 v državnem prvenstvu osvojili 8., v pokalnem tekmovanju pa 3. mesto. »Ostaja grenak priokus glede Lige za prvaka, saj smo za uvrstitvijo med šest najboljših v državi zaostali le za točko. Odlično smo sezono odigrali na domačih tleh, kjer smo skozi celotno sezono okusili le poraz proti Kopru. Žal nam ni šlo vse po načrtih v gosteh in zaradi preslabega izkupička na gostujočih tekmah smo ostali brez Lige za prvaka. Sezono smo rešili z odličnim nastopom v Pokalu, kjer smo po vrsti izločili Radgono, Škofjo Loko ter Gorenje in si priborili organizacijo zaključnega turnirja Pokala Slovenije. Žal nam je v polfinalu zagodla Krka, ki nas je premagala ter oddaljila od tako želenega velikega finala proti Celju. V tekmi za tretje mesto smo se pobrali in ugnali Koper. Osvojeni bron je odličen rezultat in je tudi glavni vzrok, da sezono lahko ocenimo z oceno tri do štiri,« je po končani sezoni razmišljal trener Jeruzalema in selektor mladinske reprezentance Slovenije Saša Prapotnik. V Ormožu so vsi mnenja, da ta ekipa še ni dosegla svojega limita in da bo v sezoni 2018/19 napadala še višje uvrstitve. »Kljub nekaterim odhodom bomo v novi sezoni še močnejši. Na kupu so ostali vsi izkušeni mački, kot so Bojan Čudič, Rok Žuran, Danijel Mesaric, Tomislav Balent. To so fantje, ki igrajo dvojno vlogo v našem klubu. So igralci in obenem učitelji našim mladim nadarjenim igralcem. Le malo je ekip v državi, ki se Liga za prvaka se je Ormožanom (na fotografiji Miha Kavčič) izmuznila iz rok, so se pa uvrstili na zaključni turnir Pokala Slovenije. lahko pohvalijo s tako izkušenimi rokometaši, ki tako vestno svoje znanje prenašajo na mlade. Mladi so za leto dni starejši, izkušenejši in s tem kakovostnejši. Že mnoga leta ali več kot desetletje je znano, da imamo v Ormožu najboljše vzdušje v državi v garderobi. To se odraža tudi na naših rezultatih in medsebojnih odnosih, ki so na visokem nivoju. Le tu in tam se moramo od koga posloviti, ki ni našel pravega jezika ali odnosa s soigralci. A te v zadnjih petnajstih 3. Tamas Varga (Madžarska) 6 cm, 6. Roman Karun (SLO, Elan) 8 cm; 16. Peter Balta (SLO, Ptuj) 11 cm; 30. Gorazd Vindiš (SLO, Ptuj) 14 cm; 32. Matej Bečan (SLO, Elan) 15 cm; 33. Uroš Grilc (SLO, Elan) 16 cm; 44. Marko Veselič (SLO, Ptuj) 19 cm; 44. Tomaž Korpar (SLO, Ptuj) 19 cm; 67. Igro Primc (SLO, Elan) 30cm; ženske (12): 1. Maja Sajovic (SLO, Elan) 12 cm, 2. Daniela D' Angelo (Italija) 18 cm, 3. Christina Franz (Švica) 18 cm. Nogomet • Pred SP v Rusiji Brazilci, Španci, Nemci, Francozi, Argentinci, Belgijci, Angleži ... V času, ko se na TV-zaslonih močno poveča frekvenca oglasov za pivo in TV-sprejemnike, je skorajda zagotovo čas za mundial - svetovno prvenstvo v nogometu. Letos bo to v Rusiji, začelo pa se bo v četrtek ob 17.00 s tekmo Rusija - Savdska Arabija. Dober mesec dni bodo vse oči ljubiteljev nogometa uprte v Rusijo, kjer bo na 12 stadionih do nedelje, 15. julija, odigranih 64 tekem. Otvoritvena in zaključna tekma turnirja bosta odigrani na stadionu Lužniki v Moskvi, ki sprejme 81.000 gledalcev. Kapaciteta večine preostalih stadionov se giblje med 35 in 47 tisoč gledalci, izjema je le še stadion v St. Peterburgu (68 tisoč). Pred začetkom je veliko ugibanj o tem, katera reprezentanca bo na koncu osvojila cenjeno lovoriko, znova pa so v ospredju evropske in južnoameriške reprezentance. Na stavnicah sta povsem v ospredju Brazilija in Nemčija (1:5), blizu sta še Španija in Francija (1:7), niz nadaljujeta Argentina in Belgija (1:10), zatem pa se kvote že precej višajo: Anglija 1:19, Portugalska 1:23 ... Vse do Paname, za katero bi vam v primeru zmage te reprezentance vsak vloženi evro prinesel tisočkrat večji dobitek. Verjetnost je praktično nična, a morda se najde kdo, ki bi poskusil tudi to stavo ... Slovencev tudi tokrat ni zraven, izjema je sodniška ekipa na čelu z Damirjem Skomino. Sodnikom bo prvič v zgodovini svetovnih prvenstev pomagala video tehnologija. Bo to prineslo manj razburjenj med navijači? JM P. S. Celoten spored skupinskega dela prvenstva bomo objavili v petkovi številki Štajerskega tednika. Atletika • Reprezentančni četveroboj na Ptuju Celovito atletsko tekmovanje V soboto se je na Mestnem stadionu na Ptuju odvil atletski četveroboj mlajše mladinskih reprezentanc Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije. Na njem so ljubitelji kraljice športa videli številne odlične mlade atlete in atletinje, ki so dosegli kar nekaj vrhunskih rezultatov. Vrhunska je bila tudi izvedba tekmovanja, pod katero se je podpisal Atletski klub Ptuj, ki mu je organizacijo zaupala Atletska zveza Slovenije. Na tekmovanju je nastopilo blizu 300 atletov, med katerimi je bila v slovensko izbrano vrsto iz domačega AK Ptuj vpoklicana Zala Cunk v suvanju krogle. Ta je imela prijavljen rezultat 13,02 me- tra, tokrat pa je trikilogramsko kroglo najdlje sunila 13,51 metra. To je zadostovalo za 8. mesto. Zmagovalka v tej disciplini je bila Slovakinja Natalia Valekova (14,82 m). Največ sta sicer dosegli Češka in Madžarska, medtem ko je Slovenija osvojila dve. Zmagali sta v teku na 100 m z ovirami Tara Keber (14.10 s) in Hana Urankar v metu diska (42,54 m). Na oder za zmagovalce so stopili še Lana Verhovnik (tretja v metu diska, 39,18 m), Nejc Lipovec (tretji v teku na 400 m z ovirami, 54.52 s) in Anže Durjava (drugi v metu kopja, 65,56 m). Oslabljena reprezentanca Slovenije je v obeh kategorijah mlaj- Ekipni vrstni red (moški): 1. Madžarska 216 točk 2. Češka 215,5 točke 3. Slovaška 112 točk 4. Slovenija 99 točk Ekipni vrstni red (ženske): 1. Češka 220 točk 2. Madžarska 199 točk 3. Slovaška 123,5 točke 4. Slovenija 107,5 točke ših mladincev in mladink osvojila 4. mesti, medtem ko sta pokala za ekipni zmagi šla v roke reprezentance Madžarske pri fantih in reprezentance Češke pri dekletih. David Breznik Foto: Črtomir Goznik letih težko preštejemo na prste ene roke. Želim, da bo tako vzdušje tudi v prihodnosti, in če dodamo še kakovost, se za ormoški rokomet ni bati,« je optimistično novo sezono napovedal Prapot-nik, ki ga julija z mladinsko izbrano vrsto do 20 let v Celju čaka EP. Na reprezentančnem spisku je kar nekaj Ormožanov: Tilen Kosi, Dominik Ozmec, Tinček Hebar, Miha Kavčič (vsi Jeruzalem) in Gašper Horvat (Riko Ribnica). Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekmovanja na Ptuju Koliko vas bo stala pot do hrvaškega morja? Večina Slovencev in Slovenk bo po napovedih turističnih agencij tudi letošnje poletje energijo nabiralo na morju pri naših južnih sosedih, od koder sicer poročajo o drastičnem dvigu cen. S prihodom poletne turistične sezone pa so na Hrvaškem zvišali tudi cestnine. Za vas smo izračunali, ko- liko bo treba odšteti za cestnino na hrvaških avtocestah do najpopularnejših turističnih mest in otokov ter koliko za vožnjo s trajektom. S prihodom poletne turistične sezone so pričele veljati višje cene cestnin. Ta se bo namreč zvišala za prve tri razrede vozil, kamor Most na otok Krk in predor Sv. Ilija se posebej plačujeta Na Hrvaškem imajo štiri upravljavce avtocest; poleg Hrvatske autoceste - HAC (Zagreb-Split-Ploče, Bregana-Zagreb, Za-greb-Lipovac, Zagreb-Goričan), še družbe: ARZ (Reka-Zagreb, Rupa-Reka, most Krk), BINA (Istra + Učka) in AZM (Zagreb-Macelj). Na večini avtocest velja zaprt cestninski sistem, kar pomeni, da ob uvozu na avtocesto prejmete cestninski listek, ob izvozu pa cestnino poravnate na cestninski postaji. Cestnina se plačuje glede na prevožene kilometre, poleg avtocest pa se plačujeta še predor Učka (ob uvedbi zaprtega cestninskega sistema je cena vključena v samo cestnino), most na otok Krk in predor Sv. Ilija. spadajo tudi osebni avtomobili in avtomobili s počitniškimi prikolicami, in sicer za približno deset odstotkov. Kot je razvidno s spletne strani Hrvatske autoce-ste (HAC), bodo višje cene veljale od 15. junija do 14. septembra. Enako velja za družbo ARZ, ki upravlja avtocesto Reka Zagreb ter Bina Istra, ki upravlja istrski ipsilon. Za vožnjo z osebnim avtomobilom od mejnega prehoda Gruškovje do Zaprešica pred Zagrebom boste odšteli 48 kun oziroma okoli 6,50 evra. Za vožnja od Zagreba do Reke bo namesto 70 kun treba odšteli 77 kun ali 10,40 evra, do otoka Paga pa namesto 119 131 kun oziroma 17,80 evra. Za prečkanje mostu na Krk bo treba plačati štiri kune več, torej 39 kun ali 5,30 evra. Cestnina za vožnjo od Zagreba do Zadra bo znašala 134 kun ali 18,20 evra, do Biograda na Morju (Benkovac) 147 kun ali 20 evrov, do Šibenika 168 kun ali 22,80 evra, do Splita (Dugopolje) 200 kun oziroma 27,10 evra in do Dubrovnika (Karamatici) 265 kun ali slabih 36 evrov. Dražje tudi trajektne vozovnice Od začetka junija je tudi ladijski prevoznik Jadrolinija sezonsko zvišal cene svojih storitev. In kakšne so sezonske cene trajektnih vozovnic za osebno vozilo do 5 metrov, otroka in odrasle na otoke Cres, Pag, Brač, Rab in Hvar? Za trajekt iz Brestove do Porozine na otoku Cresu ter iz Valbiske na otoku Krku do Mera-ga na Cresu je treba za osebni avtomobil plačati okoli 15,50 evra (115 kun), za odraslo osebo 2,40 evra (18 kun), za otroka (3.-12. leta starosti) pa 1,20 evra (9 kun). Vožnja s trajektom iz Valbiske do Loparja na otoku Rabu stane 5 evrov za odraslo osebo (37 kun), za otroka (1-13 let) 2,50 evra (19 kun) ter za osebni avtomobil 30,50 evra (225 kun). Za trajekt iz Prizna do Žigljena na otoku Pagu boste za osebni avtomobil plačali 13 evrov (96 kun), za odraslo osebo 2,30 evra (17 kun), za otroka (3-12 let) pa 1,15 evra (8,50 kune). Če se boste iz Splita s trajektom odpravili na Brač (Supetar), vozovnica za odraslo osebo znaša 4,50 evra (33 kun), za otroka (3-12 let) 2,20 evra (16,50 kune), za osebno vozilo pa boste morali doplačati še skoraj 21 evrov (154 kun). Za vožnjo s trajektom iz Splita na otok Hvar (Stari Grad) pa boste za odraslo osebo plačali 6,40 evra (47 kun), za otroka (3-12 let) 3,20 evra (23,50 kune) ter za osebni avtomobil 42 evrov (310 kun). Vozni red skupaj s cenikom trajektov na hrvaške otoke najdete na spletni strani: www.jadrolinija.hr. Kolofon Priloga Gremo na počitnice, 12. junij 2018 Urednica priloge: Simona Meznarič Fotografije: Črtomir Goznik, Media24 Avtorji prispevkov: Natalija Škrlec, Monika Levanič, Dženana Kmetec, Sašo Avramovič, Zoran Franc Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj J GREMOjNAiPOČrrNICE,oglasnapriloga Štajerskega tednika Majšperk - občina naravnih in kulturnih znamenitosti Ob robu široke doline, po kateri se vije reka Dravinja, leži občina Majšperk. Največji turistični biser te haloške občine je zagotovo Ptujska Gora, vendar ne gre spregledati niti ostalih kulturnih in naravnih znamenitosti, ki so posejane po območju, bogatih vinorodnih gričev in neokrnjene narave. Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, ki jo letno obišče okrog 60.000 obiskovalcev od blizu in daleč, se razgleduje nad Dravskim poljem na eni strani in usmerja pogled na gričevnate Haloze na drugi. Največja posebnost bazilike je milostna podoba Marije Zavetnice s plaščem, pod katerim je upodobljenih 82 oseb, ki predstavljajo zbirko portretov iz tedanjega časa. Leta 2010, ob 600-letnici posvetitve cerkve, je bila proglašena za Baziliko Marije zavetnice. Takrat je bil v krožišču pod Ptujsko Goro postavljen tudi kip slepe deklice. Ta naj bi bila zaslužna za nastanek Ptujske Gore. Legenda namreč pravi, da naj bi vurberški grof imel slepo hčer, za katero so vsi molili, da bi spregledala. Tako je nekega večera ob molitvi v čast Marije zavetnice zagledala luč. To naj bi bil povod, da so začeli na mestu, kjer je deklica zagledala luč, graditi cerkev v zahvalo Marije zavetnice s plaščem. 12 prangerjev, tudi na Ptujski Gori V neposredni bližini trga stoji obnovljena Starotrška hiša, v kateri je urejen muzej starih predmetov in pohištva izpred sto let in več. V celoti predstavlja način življenja takratnih prebivalcev. Urejena je črna kuhinja z odprtim kuriščem in krušno pečjo. Tako ob posebnih priložnostih v hiši zadiši tudi po peki kruha, haloški gibanici ali ocvirkovki. Okolico hiše krasi zeliščni vrt, nad njim pa je zasajena potomka stare trte z mariborskega Lenta. Na trgu na Ptujski Gori si je moč ogledati tudi enega izmed 12 sramotilnih stebrov, ki so še ohranjeni po slovenskih krajih. Ob sramotilnem kamnu so v srednjem veku kaznovali nižji sloj ljudi, jih nanj privezovali, in sicer za manjše prekrške: prepirljivce, tatove, tihotapce, prešuštnike ... V centru Majšperka pa na čas visoke gospode in vitezov opominjajo ruševine gradu Monsberg (vidne nad parkiriščem pred stavbo Kulturno poslovnega centra). Ohranjen je zgolj del obrambnega stolpa, vidni so tudi obrisi obzidja. Do ruševin gradu je urejena tudi zgodovinska učna pot z informacijsko tablo. V nekoč industrijskem naselju Breg pri Majšperku pa stoji grad Hamre. Nastal je iz dvorca ptujskih minoritov, ki so imeli v srednjem veku tukaj velik mlin in nato kovačnico. V 20. stoletju sta lastnika gradu postala majšperška industrialca Karel Kubrich z ženo Marijo, rojeno Novak. Po osvoboditvi so bila v gradu stanovanja, otroški vrtec, svoje prostore je imela tudi postaja Ljudske milice. V današnjem času grad Hamre propada. Si je pa na Bregu mogoče ogledati del industrijske dediščine, in sicer v Muzeju volne in gobelinov, ter likovna dela v Tovarni umetnosti in Galeriji AP. Občina tudi za ljubitelje narave V Majšperk pa ne privabljajo le »Varen tudi spanec« za 35 € /mesec Ponujamo: - Profesionalno brezžično protivlomno centralo priznanega proizvajalca s petimi senzorji gibanja in tipkovnico, - notranja sirena in daljinski upravljalnik, - montažo, ki jo opravijo licencirani in usposobljeni varnostni tehniki, - individualno programiranje in šolanje uporabnika za uporabo tudi z nočnim vklopom, - priklop sistema na lastni 24-urni dežurni center, - 24-urna pripravljenost patrulj, ki intervenirajo ob sprožitvi alarma. Akcijska cena velja le za fizične osebe, ki sklenejo pogodbo za 36 mesecev in velja do preklica. V ceno je vključen DDV. Več informacij dobite na na tel. št.: 02 7995-411 ali www.vargas-al.si Pri tokratni akcijski prodaji brezžičnega sistema smo dodali tudi individualno možnost prilagoditve vsaki stranki. Prostori, ki jih med spanjem ne uporabljate (garaža, klet, spodnji prostori---), bodo v času vašega počitka vseeno zavarovani, » pod alarmom«. Tak sistem bo varoval vaš dom v primeru odsotnosti in tudi med spanjem. VARGASAL kulturne znamenitosti, temveč tudi narava. Na območju občine Majšperk so opredeljena območja Natura 2000, in sicer: Dravinjska dolina, Dravinja s pritoki ter Boč - Haloze - Donačka gora. Ena izmed točk, ki je zanimiva za ljubitelje narave in sprehajalce, je zagotovo Sestrško jezero. Je eno najpomembnejših območij za ptice ter druge rastlinske in živalske vrste v tem delu Slovenije. V 70. letih je bilo umetno ustvarjeno z namenom zadrževanja vode, a nastalo je jezero, ki predstavlja ohranjen košček narave sredi intenzivne kmetijske krajine. Priča preteklosti je tudi drevo tisa v neposredni bližini trga na Ptujski Gori. Po izročilu naj bi bila posajena leta 1098, ko so križarji zavzeli Jeruzalem. Sicer pa lahko obiskovalci haloške občine vse informacije prejmejo v turistično-informativni pisarni na Ptujski Gori (med tednom od 9. do 16. ure, ob sobotah od 9. do 17. ure ter ob nedeljah od 8.30 do 12. ure) ter na ptujska-gora.si. 3 s let PEUGEOT 208tcgo SPA[R]KIRAJ GA DOMOV! S 5 LETI JAMSTVA ZA 9.990 € BLUETOOTH TEMPOMAT ZASLON NA DOTIK PROGRAM UGODNOSTI f» e u c e ot P»i»oRoi*total peugeot. si Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 4,5 l/l 00 km. Izpuh C02:104 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: 0,0265 g/km. Ogljikov di oksid (COJ je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PMj.ter dušikovih oksidov. "Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 208 Active (1.2 PureTech 82) - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni'je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot - pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 9.990 EUR; mesečni obrok je 109 EU R pri pologu v višini 2.950 EU R in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 50 %, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev, DDV je obračunan v obrokih, EOM na dan 15. 12. 2017 znaša 8,1 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna, izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,6 %; financirana vrednost 7.040 EUR, skupni znesek za plačilo 1 1.828 EUR, stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto, Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. SPC TOPLAK d.o.o., Dežno 1d, 2286 Podlehnik, tel. 02 788 4050 Občina Majšperk vas vabi, da jo obiščete Turistični biser občine Majšperk je Bazilika Marije zavetnice na Ptujski Gori, ki je vredna vašega ogleda. Priporočamo še ogled Tovarne umetnosti z muzejem in galerijama, fresk v cerkvi sv. Bolfenka na Jelovicah, gomilnega grobišča na Podložah, Kulturno-poslovnega centra z bogato izbiro kulturnih prireditev, Športnega parka Majšperk in naše slikovite pokrajine. Tukaj se boste srečali s prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi, zato priporočamo, da poskusite tudi domačo hrano in pijačo, ki vam ju bodo postregli naši gostinci. Dodatne informacije: TIC Ptujska Gora, tel. št. 02 794 00 27, e-pošta: info@ptujska-gora.si: Občina Majšperk, tel. št. 02 795 08 30, e-posta: obcina.majsperk@majsperk.si, spletna stran www.majsperk.si. Vljudno vabljeni. „ Občina Majšperk GREMO NA POČITNICE,oglasna^Nloga^tajer£kega tednika 17 Promocijsko sporočilo Naj vas počitnice ne oddaljijo od najljubših televizijskih vsebin Ob zasluženem oddihu se vedno prileže tudi dober film, zanimiva oddaja, napeto športno srečanje ali risanka za najmlajše. Da ne bi zamudili svojih najljubših vsebin, je Total TV pripravil sezonski Paket Morje, ki vam v avtodomu, počitniški hiši, prikolici na morju ali na oddihu v hribih omogoča spremljanje več kot 200 televizijskih programov. Prihaja poletje in z njim več časa za sprostitev ob serijah, filmih in športnih dogodkih, ki jih na počitnikovanju nikakor ne želite zamuditi. Rešitev za vse ljubitelje televizije, ki na počitnicah nočete ostati brez svojih priljubljenih programov, predstavlja vodilna digitalna televizija Total TV, ki jo lahko spremljate kjerkoli in kadarkoli. Televizijo lahko tako spremljate v mobilni hiški, apartmaju, avtodomu, prikolici ali na vikendu v višavah. Paket Morje omogoča ogled več kot 200 televizijskih programov, od česar jih je več kot 50 na voljo tudi v visoki ločljivosti (HD). Programska shema vključuje najbolj priljubljene televizijske programe, tako da ob zasluženem oddihu ne zamudite ničesar. total TV VZEMITE TELEVIZIJO TUDI NA DOPUST AKCIJA! ZE ZA 149 € Paket brez vezave, naročnina le za štiri mesece Paket Morje je brez vezave in je sezonski. Naročnino namreč plačate zgolj enkrat za štiri mesece, in sicer za obdobje, ki vam najbolj ustreza. Štirimesečna naročnina na Paket Morje poleg 200 televizijskih programov s satelita vsebuje tudi vso opremo, ki jo potrebujete za sprejem televizijskega signala. V akcijski ponudbi lahko potrebno opremo prejmete tudi do 106 EUR ugodneje! Akcija traja do konca avgusta. Za šti-rimesečno naročnino na Paket Morje z vso pripadajočo opremo boste v akcijskem obdobju do 31. avgusta 2018 tako odšteli le 199 EUR (namesto 305 EUR). Če že imate satelitsko anteno, potrebujete le satelitski sprejemnik HD s kartico in Paket Morje, za kar boste namesto 250 EUR odšteli le 149 EUR. Ob tem velja omeniti, da opremo plačate le prvič. V prihodnjih letih lahko naročite samo paket programov, dostopen že za enkratni znesek 58,50 EUR. Za naročilo paketa pokličite brezplačno telefonsko številko 080 22 88. Za preostalo poskrbimo mi. NSKI KET Ič kot pop- ^¡.n rs # planet PokličitCna^a 08(TTE2T8Sia I i obišdN W w wxbta ltv.su I Akcijska ponudba velja do 31. 8. 2018 oz. do porabe za/og, karkoli nastopi prej. Ker gre za predp/ačniško storitev, paket z opremo plačate vnaprej. Namestitev uredi uporabnik samostojno oziroma prek pooblaščenih partnerjev. Garancija na opremo velja 6 mesecev od dne nakupa. Kartica je last Telemacha. Če uporabnik uporablja lastno sprejemno opremo, priporočamo premer antene 90 cm ali več. Storitev je namenjena uporabi v Sloveniji. Vse cene so z DDV. Pred nakupom ali - ■ ____- sklenitvijo naročniškega razmerja se o pogojih ponudbe pozanimajte na www.totaltv.si, na brezplačni številki 080 22 88, info@telemach.si ali na prodajnih I IQVI I mestih Telemacha. Telemach d.o.o., Brnčičeva ulica 49A, 1231 Ljubljana - Črnuče. telemach Privoščite si več s Pošto Slovenije Pred nami so topli poletni dnevi, ko nam misli vedno pogosteje uhajajo k morju in drugim počitniškim destinacijam. Da si boste letošnje poletje lahko privoščili več, obiščite najbližjo pošto in uresničite svoje želje. Vsi, ki se boste odpravili v sosednjo Hrvaško, pred odhodom ne pozabite na hrvaške kune, na poštah pa lahko kupite tudi vse vrste vinjet za slovenske avtoceste. Za sproščena potovanja kar na pošti sklenite turistično zavarovanje za tujino Vzajemna z medicinsko asistenco. Pred odhodom na počitnice preverite ponudbo v spletni trgovini mojpaket.si, kjer lahko med več kot 35.000 izdelki izbirate tudi med različnimi izdelki za šport in prosti čas, s katerimi si lahko polepšate dopustniške dni. Vaš nakup vam bomo dostavili domov, v službo, na bencinski servis Petrol ali v PS Paketomat. Enostavno, ugodno in hitro lahko naročite izdelke iz spletne trgovine mojpaket.si tudi na poštnem okencu. Za najlepše želje in pozdrave. Samo en naslovje pravi! V poplavi socialnih omrežij in različnih možnosti za elektronski prenos voščil velja osebno voščilo še vedno za najdragocenejše. Dodajte osebno noto svojemu sporočilu, ustvarite svojo osebno poštno znamko ali razveselite svoje najdražje z LX-telegramom. LX-telegram Pošte Slovenije je pošiljka, s katero lahko • čestitate za rojstni dan, osebnih in ostalih praznikih ..., • voščite ob rojstvu otroka, • voščite ob poroki, • čestitate ob osebnih in poslovnih dosežkih, • nekoga enostavno presenetite in mu s tem polepšate dan . Telegram lahko 24 ur na dan naročite prek www.posta.si, na brezplačni telefonski številki 080 14 00 vsak delovni dan med 7. in 21. uro in ob sobotah med 7. in 16. uro ter na vseh poštah, razen pogodbenih, v okviru njihovega delovnega časa. S Telegrame za naslovnice v porodnišnici lahko na o. spletni strani oddate po nižji ceni, za dostavo te-| legrama boste namesto 7,20 EUR plačali samo S 6,90 EUR. Promocijsko sporočilo Izbirajte tudi med drugimi storitvami Pošte Slovenije. Ujemite svoje najlepše trenutke na osebne poštne znamke! Presenetite prejemnike vaših pošiljk z osebno poštno znamko. Izkoristite 20-odstotni popust na izdelavo osebnih poštnih znamk za pošiljanje po Sloveniji (A in B) ali 10-odstotni popust na izdelavo osebnih poštnih znamk za pošiljanje v tujino (C in D). Na spletni strani www.posta.si izberite akcijo Poletje, v polje Geslo vpišite besedo Norčije in z nekaj kliki oblikujte in naročite svoje osebne poštne znamke. Popust velja za spletna naročila in naročila, oddana po e-pošti, od 1. junija do 30. septembra 2018. Preglejte ponudbo Poštnih potovanj, ki smo jo za vas pripravili v sodelovanju s turistično agencijo Sonček, ter svoje najdražje presenetite z nepozabnimi počitnicami. Info & rezervacije: 02 220 80 00 in www.posta-potovanja.si. V času dopusta poskrbite tudi za vaše poštne pošiljke Pošiljke lahko Pošta Slovenije dostavi tudi na izbrani naslov (npr. k sorodniku, sosedu ...), na izbrano pošto, paketomat ali na Petrolov bencinski servis, kjer potem prevzamete pošiljko. Po dogovoru z vami pa vas pošiljka lahko počaka tudi na dogovorjenem prostoru (npr. na terasi, pod nadstreškom, na po vašem mnenju primernem prostoru oz. lokaciji). V času dopusta ali ob drugi odsotnosti lahko za določen čas uredite prepošiljanje pošiljk na drug naslov. Lahko pa se dogovorite, da vas v hišnem ali izpostavljenem predalčniku čakajo tudi priporočena pisma brez dodatnih storitev, čeprav prejema pošiljke niste potrdili s podpisom. V primeru večdnevne odsotnosti vas lahko pošiljke čakajo tudi na pošti. Strošek 30-dnevnega hranjenja pošiljk kot poštno ležeče znaša za fizične osebe le 4,67 EUR z DDV, za pravne osebe pa 9,00 EUR z DDV. 18 GREMO^NA^POČITN^CEiOgllini^iiloga Štajerskega tednika Zavarovanje za tujino Zlata pravila, kadar se nesreča zgodi daleč od doma Največ Slovencev v poletnih mesecih še vedno počitnikuje pri naših južnih sosedih. Koliko nas bo stalo turistično zavarovanje za dobra dva tedna? V času poletnih dopustov in počitnic (na primer za države Evropske unije) je evropska kartica zdravstvenega zavarovanja »obvezna oprema«, a vemo, da v veliko primerih ta kartica ni dovolj. Prav zaradi tega se vse več ljudi pred odhodom v tujino odloči skleniti turistično zavarovanje oziroma zdravstveno zavarovanje za tujino. Zbrali smo ponudbe zavarovalnic in primerjali cene. Sava in Vzajemna Če se bomo na dopust na Hrvaško odpravili za 15 dni, je v Zava- rovalnici Sava najcenejši paket A, za katerega bomo odšteli 16,48 evra. Kaj je v paket vključeno? Kriti so stroški zobozdravstvenega zdravljenja do 100 evrov in stroški bolnišničnega zdravljenja do 15.000 evrov. V paket so med drugim vključeni nujni prevoz do zdravstvene ustanove in premestitev zavarovanca med zdravljenjem ter prevoz zavarovanca v Slovenijo po končanem zdravljenju. V Vzajemni lahko posameznik, ki bo dopustoval na Hrvaškem, sklene tudi zavarovanje, ki ga nudijo v okviru paketa zavarovanj za Evropo. »Na voljo sta zavarovalni vsoti 25.000 in 50.000 evrov. V prvem primeru premija za 15 dni bivanja na Hrvaškem znaša 14,41 evra, v drugem pa 21,61 evra,« so nam sporočili iz Vzajemne. Oba paketa vsebujeta nujne zobozdravstvene storitve, storitve nujne medicinske pomoči tudi v zdravstvenih ustanovah, ki niso v javni zdravstveni mreži obiskane države, nujne zdravstvene prevoze do bolnišnice ali klinike v tujini ter nujno zdravljenje, prevoz v domovino ... Triglav in Adriatic Ko govorimo o turističnem zavarovanju, so nam v Zavarovalnici Triglav na voljo trije paketi (A, B in C). Najcenejši je paket A, ki nas, če se na dopust odpravimo za 15 dni, stane 18,71 evra. Paket med drugim vključuje asistenčno storitev v tujini (v primeru bolezni ali nezgode zavarovanca), zavarovanje odgovornosti (krije škodo, ki jo zavarovanec povzroči tretjim osebam ali stvarem tretjih oseb), zavarovanje bolnišničnega dne v tujini ... Triglav zdravstvena asistenca se tudi takoj vključi v postopek zdravljenja, tako da prevzame komunikacijo z zdravstvenimi ustanovami, zavarovancem in sorodniki ter tudi stroške, ki nastanejo v povezavi z zdravljenjem zavarovanca v tujini. V zavarovalnici Adriatic Slovenica nam je med drugim na voljo zavarovanje za tujino Tujina AS (kombinacija A, B in C). Najcenejši paket je za 15-dnevni oddih na voljo za 14,99 evra. Gre za zavarovalno vsoto oziroma kritje 25.000 evrov. Paket vsebuje tudi zdravljenje, nujne zobozdravstvene storitve do 100 evrov, prevoz do najbližje bolnišnice ali klinike in nazaj, prevoz v domovino ter zdravila in zdravniške pripomočke. Če se vam je pripetila prometna nesreča, kraj dogodka takoj označite z varnostnim trikotnikom, oblecite odsevni brezrokavnik in pokličite policijo. Ob prometni nesreči na avtocesti takoj zapustite vozni pas in stopite za varovalno ograjo. Če je nastala le manjša materialna škoda in se oškodovanec in povzročitelj sama dogovorita o poravnavi stroškov, prisotnost policije ni potrebna. Kljub vsemu pa vam zaradi lažje izvedbe nadaljnjih postopkov priporočamo, da v vseh primerih obvestite policijo, ki bo opravila pregled ter vam izdala potrdilo o poškodbi vozila tuje registracije, ki omogoča neoviran prehod državne meje in vrnitev domov. V Avstriji vam lahko sicer za ogled kraja prometne nesreče z manjšo materialno škodo izstavijo račun, a naj vas to ne odvrne od klica - prednost ima vaša osebna varnost. Če se je ob trku kdo poškodoval ali pa ste poškodovani vi, nujno pokličite reševalce oz. pojdite čim prej k zdravniku ter navedite vse bolečine, ki jih občutite. Če so posledice nesreče vidne šele čez določen čas, na primer naslednji dan, ne oklevajte. Poškodbo po nesreči vam bodo priznali, če se boste pri zdravniku zglasili v treh dneh po nesreči. Če se je zgodila nesreča, ki zahteva medicinsko asistenco ter prevoz v bolnišnico in nato domov, je dobro, da imate sklenjeno turistično zavarovanje ali nezgodno zavarovanje za tujino, saj boste tako prihranili precej stroškov. V nasprotnem primeru se prevoz iz bolnišnice v tujini v domovino z reševalnim vozilom plača. Stroški pa praviloma niso kriti. Soudeleženci v prometni nesreči si izmenjajte osebne podatke, podatke o zavarovanju, vozilu, natančno pa izpolnite tudi evropsko poročilo o prometni nesreči. Ne pozabite na skico in morebitno ugotovljeno odgovornost udeležencev. Vse podatke, ki jih boste potrebovali kasneje, lahko prepišete iz zavarovalne police in prometnega dovoljena. Od povzročitelja pridobite tudi izvod zelene karte ali pa polico fotografirajte. GREMO NA POČITNICE, priloga Štajerskega tednika 19 Klimatska naprava - za brezhibno delovanje poskrbimo, preden gremo na pot Preden se odpravimo na težko pričakovan dopust, je dobro poskrbeti tudi za to, da bo tudi pot do želene destinacije udobna. Ker nas poleti večino časa greje močno sonce in temperature narastejo, si nihče več ne more predstavljati vožnje brez klimatske naprave. Da ne bo odpovedala sredi poti, je dobro za njeno brezhibno delovanje poskrbeti pred odhodom na dopust. Strokovnjaki priporočajo, da damo klimo pregledati na vsaki dve leti. Tudi če nobenega dela naprave ni treba zamenjati, pa je ne- katere treba očistiti. Neočiščeni filtri so namreč lahko pravo leglo zdravju škodljivih bakterij. Da se v naši klimatski napravi nabirajo bakterije, bomo najprej ugotovili po zaslugi neprijetnega vonja, ki se bo širil iz sistema klimatske naprave. Pršilo za čiščenje avtomobilske klime lahko kupimo tudi v trgovinah s pripomočki za avtomobile. Priporočljivo je, da tovrstno čiščenje klimatske naprave opravimo enkrat letno. Če želimo, da bo klimatska naprava poskrbela za prijetno ozračje v avtomobilu, ne bo pa nam \ ■» f X AUTO f VN j> RUTO 20DI H/C ON MONO 2Q0I uaua OFF MONO Koliko goriva porabi klima Klima za delovanje porabi energijo, ki jo pridobiva iz motorja, ta pa za delovanje potrebuje gorivo. Največja potrata energije je začetna stopnja ohlajevanja, sploh če je avto nekaj časa stal na soncu in je notranjost razgreta. Če ima notranjost 32 stopinj Celzija in bi jo radi ohladili na 22, bo klimatska naprava porabila od 2,45 do 4,15 litra goriva več na 100 kilometrov. Takšna je poraba v prvih 15 minutah, kasnejša poraba goriva pa je precej manjša in se giblje okoli 0,76 do 2,11 litra za delovanje in uporabo. Povprečna dodatna poraba goriva z vključeno klimatsko napravo je pri mestni vožnji, potem ko smo avto že nekoliko ohladili, od 0,09 do 0,66 litra. Poraba je pri podeželski vožnji precej kon-stantnejša in se giblje okoli 0,42 litra na 100 kilometrov. Največji vpliv imajo zagotovo temperature, ki nam niso po godu. Na porabo goriva vplivata tudi vožnja in stanje na cestah. Več bomo porabili, če bomo stali v zastojih in če bo vožnja počasnejša, nekoliko manj pa pri vožnji na avtocesti. Razlika je tudi glede zasnove klimatske naprave. Pri preprostih klimatskih napravah kompresor neprestano deluje s polno močjo, medtem ko pri sodobnih in varčnejših elektronika sama prilagaja delovanje. povzročala glavobolov in prehladov, jo moramo znati pravilno uporabljati. Avtomobil je dobro prezračiti že pred vožnjo, najbolje je, če ga lahko postavimo v senco. Če to ni mogoče, za nekaj minut spustimo stekla in omogočimo pritok zunanjega zraka v avtomobil. Nato okna zapremo in prižgemo klimo, pri čemer jo nastavimo na notranje kroženje zraka. V tem primeru vroč zunanji zrak ne bo dotekal v avtomobil. Klimatska naprava bo že ohlajen zrak iz kabine ohladila hitreje kot nov zrak, ki prihaja iz zunanjosti. Sodobne avtomatske klimatske naprave samodejno vklopijo notranje kroženje zraka, ko je temperatura zelo visoka. Nastavljanje samodejne klimatske naprave na najnižjo možno temperaturo ne bo pospešilo samega hlajenja kabine. Zelo pozorni bodimo pri višini nastavljene temperature. Naj ne bo prenizka, razlika med nastavljeno temperaturo v avtomobilu in zunanjo temperaturo naj ne bi bila več kot 7 stopinj Celzija. Če bo temperatura v avtomobilu veliko nižja kot zunanja, bo naše telo ob izstopu iz avtomobila doživelo temperaturni šok, večja pa bo tudi možnost prehladnih obolenj. Optimalen razpon temperature, ki naj jo klimatska naprava skuša doseči, naj bo med 21 in 23 stopinj Celzija. Če so zunanje temperature zelo visoke, klimo najprej nastavimo na kakšno stopinjo več. Ko klimatska naprava doseže želeno temperaturo, sprostimo notranje kroženje zraka ter temperaturo nastavimo na 21 do 23 stopinj Celzija. Klimatska naprava pa zraka ne bo le ohladila, ampak ga bo tudi izsušila. V vlažnih in hladnih dneh tako ob uporabi klime ne bo prišlo do neprijetnega in nevarnega rošenja stekel. Med vožnjo naj bodo šobe usmerjene stran od potnikov, tako da bo hladen zrak ohlajal kabino in ne potnikov. S tem se bomo izognili nepotrebnim prehladom, glavobolom in tudi morebitnim revmatskim težavam. Če bomo klimatsko napravo redno vzdrževali, bo to povečalo udobje naše vožnje, klimatska naprava pa bo delovala dlje. Plin v njej namreč ne hladi le zraka, ki prihaja v potniško kabino, temveč tudi kompresor klimatske naprave. Če bo plina zmanjkalo, oziroma ga bo premalo, bo hlajenje manj učinkovito, pride pa lahko tudi do mehanskih poškodb. Ker se z delujočo klimatsko napravo peljemo ne samo precej udobneje, temveč v vročih poletnih mesecih tudi precej varneje. Priporočljiv servisni interval za klimatsko napravo je torej na vsaki dve leti. Strokovnjaki priporočajo, da v primeru, če letno prevozimo več kot 30.000 kilometrov, servis opravimo enkrat letno. i TEHNIČNI PREGLEDI V AMZS, ČLANI IMATE 20 % POPUSTA! TEHNIČNI PREGLEDI, HOMOLOGACIJE, REGISTRACIJE, ZAVAROVANJA, ČLANSTVO 1*1« Prišel je vas cas. Privoščite si. Porsche Ptujska cesta Ptujska cesta 150, 2000 Maribor, tel.: 02 45 02 660, www.porscheptujskacesta.com Omejena ponudba vozil Audi po izjemni ceni. Več na www.audi.si. AMZS Ptuj, Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj T: 02 749 35 35, www.amzs.si AMZS Podatki o porabi in emisijah: Poraba goriva (1/100 km), kombiniran način vožnje: 5,5 - 4,1. Emisije CO2(g/km), kombiniran način vožnje: 131 - 104. Emisijska stopnja: EU6. Emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0554 - 0,0277 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00026 g/km. Število trdnih delcev: 6,1000 x 1011 - 0,0400 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Poraba goriva in emisije CO2 so navedene v razponu, ker so odvisne od izbranih pnevmatik/platišč ter izbranega modela vozila. Več na www.audi.si. 20 GREMO^NA^POÇrrN^ÇE^oglasna^riloga Štajerskega tednika V sončnih dneh je pergola idealna rešitev za senco Pergole so odlična zašita pred soncem in dežjem. Namenjene so za terase na privatnih objektih, pa tudi za gostilniške in druge poslovne stavbe. Njihova primarna funkcija je zaščita pred soncem in dežjem, so vo-dotesne in imajo integrirano od-vodnjavanje. Stanko Majcen iz podjetja Nai-tors pojasni, da je konstrukcija pergole narejena iz kakovostnega ekstrudiranega aluminija, vsi spojni elementi pa so iz inoxa. ''Profili so prašno barvani po RAL barvni lestvici, tako da imamo na izbiro široko paleto barvnih odtenkov, ki jih lahko prilagodimo strankini želji. Streha je gibljiva, zato nam daje možnost prepusta sončnih žarkov. Gibljive lamele si lahko nastavimo pod različnimi koti, tako da v primeru zaprte pergole dosežemo prepustnost zraka, preprečimo pa neposreden vdor sončnih žarkov.'' Strešne lamele lahko montiramo prečno ali vzdolžno, odvisno od same lege postavljene pergole. Upravljanje je možno ročno ali z elektro motorjem. Pergolo lahko z vseh strani zapremo z ZIIP sistemom, ki je odporen na sunek vetra do 120 km/h, lahko pa tudi z Alu okenskimi elementi ali samo zasteklimo. Pergolo je moč izdelati v velikosti 4 x 7 m (širina x globina), po širini pa jo je moč tudi modularno sestavljati. Prav zaradi tega modularnega sestavljanja je širina pergole neomejena. Pergole lahko montiramo k obstoječemu objektu ali kot samostoječe terase. Za montažo potrebujemo betonsko ploščo ali točkovne temelje za pritrjevanje nosilcev. Montaža je enostavna in traja v večini primerov le en dan, saj mojstri na mesto montaže pripeljejo že na mero izdelano in z vsemi izvrtinami pripravljeno konstrukcijo. Poletje je odlična priložnost v ■ ■ ■ za učenje in zabavo Le še nekaj dni nas loči od dolgo pričakovanih poletnih počitnic. Tudi letos v Centru interesnih dejavnosti Ptuj pripravljajo množico raznolikih, zabavnih in poučnih dejavnosti. Tradicionalne poletne ulične delavnice bodo popestrile tudi to poletje. Brata Malek in RUD Eleja vabijo otroke, stare več kot 6 let, da se jim pridružijo na kateri izmed petih lokacij. Začnejo 26. junija v Mestnem parku, nato pa se po tednu dni selijo v Rimsko ploščad, nato v Kvedrovo ulico, Ar-bajterjevo ulico in nazadnje v park Ljudski vrt. Udeležba je brezplačna, prijave pa niso potrebne. Obeta se tudi intenzivna tridnevna delavnica swing plesa, poletna plesna druženja so namenjena začetnikom in vsem, ki bi svoje plesno znanje radi obnovili. Plesali bodo od 26. do 28. junija, delavnica pa je namenjena starejšim od 15 let. Ponovno bodo v začetku julija mladi ustvarjalci lahko izdelovali tudi letalske modele v sodelovanju z Osnovno šolo Ljudski vrt Ptuj in modelarskim društvom Aviotech. Športno društvo Pure Sport pripravlja Poletje na koleščkih, tečaj rolanja z uporabo didaktičnih pripomočkov, ciljna skupina so otroci, stari več kot 4 leta. Za ljubitelje likovne umetnosti bodo otroci ustvarjali v sodelovanju s 16. Mednarodnim festivalom sodobne umetnosti Art Stays, delavnice pa so razdelili po starosti udeležencev v dve skupini. Seveda pripravljajo v CID tudi poletne jezikovne tečaje: angleščine, italijanščine, ruščine ... Zanimiva bo tudi julijska počitniška šivalnica, pa delavnica animiranega filma, malih kuhar- skih mojstrov, otroci bodo lahko spoznali tudi Morsejevo abecedo in delo z radijsko postajo, konec julija bodo vrtnarili ali/in se srečali v znanstveni delavnici, lahko se bodo spoznali z osnovami boksa ... Pestra bo tudi izbira glasbenih in filmskih delavnic. Snemanje animiranih filmov, šivanje na šivalnih strojih, kulinarične specialitete, igranje po ljudsko in ustvarjalno raziskovanje mesta. Spoznali se bodo tudi z raznolikimi tolkali sveta. Izbira dejavnosti je zelo pestra. Ker je število mest omejeno, so za delavnice potrebne prijave. Miklošičeva knjigarna Ugodna ponudba -izbrane kolekcije! • Pisarniški material • Šolske potrebščine • Usnjena galanterija... GSM: 041 659 899 REPRIZH ¡nfo@repriza.si Miklošičeva ulica 1, Ptuj, tel. 02 749 38 47 SPREJEMAMO PREDNAROČILA ZA UČBENIKE IN DELOVNE ZVEZKE Pazite, ponekod se ne smete niti polulati v morje Številni ljubitelji morja so se že odpravili na plaže po vsej Evropi, veliko nas še čaka, da pridemo na vrsto. A na plažah obstajajo pravila, in če jih kršimo, nas lahko precej udari po žepu. Zelo pametno je, da se vnaprej pozanimamo, kakšni so zakoni v državi, v katero se odpravljamo, in si tako zagotovimo, da nas ne bo bolela glava zaradi raznih kazni. Vedeti pa moramo, da tudi na plažah obstajajo zakoni ter pravila. Večina teh je kar smiselna, medtem ko so nekatera kar malce presenetljiva. Lulanje v morju enega bolj nenavadnih zakonov imajo na plaži Lepe v Španiji, kjer je prepovedano lulanje v morju. Seveda se to zdi popolnoma prav, saj ni ravno prijetno, da smo v vodi poleg nekoga, ki opravlja malo potrebo. A nikomur ni jasno, kako »inšpektorji« lovijo kršitelje. Prav tako ni znano, ali je kdo že plačal kazen zaradi tega prekrška. Ta je lahko izjemno visoka, okoli 750 evrov. Peščeni gradovi na otoku Tenerife je na nekaterih plažah prepovedano graditi peščene gradove. Oblasti namreč menijo, da ti gradovi kazijo podobo plaž. Za pos- tavljanje peščenih gradov sicer po nekaterih informacijah ni zagrožena denarna kazen, a menda odgovorni grad podrejo, če ga kakšen otrok postavi. V italijanski Ostii pa so oblasti prepovedale, da bi se ljudje naslanjali na čolne, ki so zasidrani ob obali. Očitno so imeli lastniki s tem precejšnje težave. Igre in glasba na plaži v Santan-derju v Španiji so prepovedane vse igre z žogo, obiskovalci prav tako ne smejo poslušati glasne glasbe. V Valencii gostje plaže ne smejo tam jesti, z brisačami pa morajo pokriti razna »prevozna sredstva«, kot so rolke, rolerji in kolesa. Ni znano, zakaj. V katalonskem mestu Tossa de Mar je posebej prepovedan seks na plaži (to je sicer prepovedano na večini plaž v Evropi), prav tako se ne smejo organizirati tako imenovani »moški« večeri. V španskem Beni-dormu je prepovedano prenočiti na plaži, pranje posode ali umivanje samega sebe v morju s šam-ponom in gelom. Na plaži Torrox v bližini Malage je strogo prepovedano in kaznivo tako imenovano brisačarstvo (»rezerviranje« izbranih kotičkov plaže z brisačami). To prepovedujejo tudi na večini plaž na Hrvaškem. V nekaterih grških mestih je prepovedano s seboj domov jemati kamenje, tudi če to ni povezano z grško zgodovino. Na slavnih mostovih v Benetkah se je prepovedano ustavljati, ker to ustvarja prometne zamaške. V številnih italijanskih mestih tudi pazite, kam se boste usedli, veliko fontan je z zakoni zaščitenih pred vandali. Če se boste samo usedli na rob fontane, vas bodo najverjetneje le pregnali, če pa boste skočili v vodo, si lahko prislužite okoli 500 evrov kazni. torek • 12. junija 2018 Šport Štajerski 21 Nogomet • MNZ Ptuj Bowling • Podjetniška liga, zaključek Zadnji naslov Podvinčanom, • • «i i • v • priznanja vsem najboljšim Letos sta bila najboljša Simona Vajda y V V »J in Zvonko Cerček Zmagovalci Superlige v sezoni 2017/18: članska ekipa NK Cirkulane __Foto: Črtomir Goznik Foto. crtomir Goznik ^sjcijlooljšc tri ekipe letošnje spomladanske podjetniške lige: Spirala (2. mesto), VGP Draua (1. mesto) in Talum (3. mesto) Podjetniška liga se tradicionalno zaključi s tekmovanjem posameznikov in posameznic, obenem pa je to priložnost, ko priznanja prejmejo tudi najboljše ekipe v ligi. Letos je v dramatični končnici zmagala ekipa VGP Drava, sledila sta Spirala in Talum. Rekordni ekipni dosežek je letos uspel Spirali, ko je v 9. krogu dosegla rezultat 3046. V rubriki najkoristnejši igralci (MVP) lige sta letos kar dva zmagovalca, prvič se je na vrh seznama povzpela tudi ženska, Romana Čuček, ki si je prvo mesto delila z Miranom Haladejo (SKEI Ptuj). Oba sta zmagala skoraj 80 % vseh odigranih iger. Foto: Črtomir Goznik Najboljši posamezniki in posameznice zaključnega turnirja, zmagovalca sta v sredini: Simona Vajda in Zvonko Čerček. Foto: Črtomir Goznik Finalno tekmo pri veteranih 35 so po streljanju enajstmetrovk dobili veterani NK Podvinci. MVP, vrstni red: V petek je v Cirkulanah v vzorni organizaciji domačega kluba potekalo zaključno dejanje vseh lig Medobčinske nogometne zveze Ptuj, na katerem so najboljši v sezoni 2017/18 prejeli zaslužena priznanja. V revijalnem delu so najprej na zelenico stopili ekipi sodnikov in delegatov na eni ter trenerjev na drugi strani. Tekma ni imela tekmovalnega naboja, česar pa ne moremo reči za srečanje veteranov Podvincev in Hajdine. Šlo je za obračun najboljših ekip iz vzhodne in zahodne skupine pri veteranih 35. Tekma je bila ob močnih nalivih dežja sila izenačena in napeta do samega zaključka, končna odločitev pa je padla šele po streljanju enajstmetrovk. V tem elementu so bili uspešnejši Podvinčani (5:3), ki so se tako veselili naslova prvakov. V rednem delu so povedli Podvinčani, Hajdi-nčani pa so izenačili še pred polčasom. V 2. polčasu gledalci niso videli zadetkov. Drava prvak 2. SML/SKL Po končanih tekmah je bila na sporedu zaključna slovesnost, na kateri so bila najboljšim v posameznih kategorijah podeljena priznanja. V 2. mladinski in kadetski ligi (vodi jo MNZ Ptuj) je priznanje dobila ekipa Drave, ki je slavila v obeh kategorijah in se zasluženo prebila v 1. mladinsko in kadetsko ligo. Dvakrat na vrhu Cirkulane in Hajdina Daljši je bil seznam dobitnikov priznanj v ligah MNZ Ptuj. Na seznamu so se nekateri klubi znašli večkrat. Superliga: prvak: Cirkulane; najboljši strelec: Matej Murat (Cirkulane); ferplej: Cirkulane; 1. liga MNZ Ptuj: prvak: Skorba; najboljši stre- Atletika • Atletski klub Ptuj Čeh potrdil odlično formo Najboljši mladi slovenski atleti so v Ljubljani tekmovali na prvenstvu Slovenije U-18 in U-20 ter atletskem mitingu. Iz Atletskega kluba Ptuj je tekmoval le Kristjan Čeh, ki je potrdil zelo dobro formo. V metu diska je suvereno slavil, potem ko je tudi tokrat orodje vrgel čez 58 metrov, najdlje 58,09 metra. Odlični mladi tekmovalec se bo po tem tekmovanju s svojim trenerjem Gorazdom Rajherjem posvetil pripravam na tri največja tekmovanja v tej sezoni: atletski četveroboj reprezentanc starejših mladincev v češkem Vyškovu, nastop na Sredozemskih igrah v španski Tarragoni in na svetovnem prvenstvu za starejše mladince, ki bo julija v finskem Tampereju. David Breznik lec: Samo Šimenko (Cirkulane); ferplej: Ormož; 2. liga MNZ Ptuj: prvak: Zavrč; najboljši strelec: Miha Leben (Zavrč); ferplej: Zavrč; mladina: prvak: Golgeter Hajdina; najboljši strelec: Armanda Košič (Gol-geter Hajdina); ferplej: Videm; kadeti: prvak: Golgeter Hajdina; najboljši strelec: Nino Šoštarič (Pod-vinci); ferplej: Hajdina Golgeter; starejši dečki, 1. razred: prvak: Aluminij; najboljša strelca: Jaša Jerenko (Aluminij) in Žiga Horvat (Gorišnica); starejši dečki, 2. razred: prvak: Cirkulane-Zavrč; najboljši strelec: Petar Galekovič (Cirkula-ne-Zavrč); mlajši dečki, 1. razred: prvak: Kety Emmi Bistrica A; mlajši dečki, 2. razred: prvak: Videm; veterani 40: prvak: Ormož; najboljši strelec: Boris Prapotnik (Ormož); veterani 35: prvak: Podvinci; najboljši strelci, vzhodna skupina: Milan Kristo-vič (Podvinci) in Denis Strelec (Grajena); zahodna skupina: Marko Kmetec (Lovrenc). JM 1. Romana Cucek (BC Ptuj) 1. Miran Haladeja (SKEI) 3. Damjan Kaučevič (BC Ptuj) 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 5. Crtomir Goznik (Radio-Tednik) 6. Robert Šegula (Tames) Zanimivo je bilo tudi zaključno tekmovanje, po katerem sta imela največ razlogov za veselje Simona Vajda med ženskami in 77,78 % 77,78 % 76 % 75 % 74,04 % 73,08 % Zvonko Čerček med moškimi. Nekoliko manj pa poražena v finalu, Romana Čuček in Črtomir Goznik ... Rezultati, ženske: finale: Simona Vajda - Romana Čuček 203:161. Vrstni red: 1. Simona Vajda (Tiskarna Ekart), 2. Romana Čuček (BC Ptuj), 3. Karolina Kelec (Tiskarna Ekart), 4. Hajdi Terbos (Had Mont). Moški: finale: Zvonko Čerček - Črtomir Goznik 235:169. Vrstni red: 1. Zvonko Čerček (Talum), 2. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj), 3. Matic Dokl (Spirala), 4. Branko Kelenc (VGP Drava); 5. Robert Šegula (Tames), 6. Miran Haladeja (SKEI Ptuj), 7. Sandi Dajnko (Restavracija Pan), 8. Benjamin Čuček (BC Ptuj). JM v soboto, 16. junija 2018, na stadionu pri Šolskem centru Ptuj www.intera.si/otroski-tek KARTING DIRKE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO IN POK v medeDjo, 17. junija 2018, mow® doffkaDoise v SDovemjo vasi, SPORTSTIL <\a it*«** PREDFINALE ob 11.30, FINALE ob 14.30. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 12. julija 2018 Postanite del uspešne zgodbe Zaposlitev nudimo v naših proizvodnih prostorih na delovnih mestih "tesar" - delavec za obdelavo in sestavo lesa ter lesenih elementov za montažne hiše. Iščemo osebe, ki so po poklicu lesar, mizar, tesar, obdelovalec lesa in podobno. Prijavo na zaposlitev z življenjepisom pošljite do 15. 06. 2018 na elektronski naslov: info@kager.si ali po pošti na naslov: KAGER HIŠA d.o.o., Ob Dravi 4a, 2250 Ptuj. S KAGER' Svetloba. Narava. Dom. Življenje. www.ormoz.net/onnoskoiwletje lOSKO OLETJE ISKO PVoMjljE oH. oí. - M. of. Mí V organizator festivala: javni zavod za turizem, kulturo in šport občine ormož Prodajavstopnic poteka naenoti Turistično informacijskega centravgradu Ormož (telefon: 05163 43 11) vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure v soboto od 9. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstave na prireditvenem prostoru. V primeru dežja ali hladnega vremena bodo prireditve v Domu kulture Ormož ali v prostorih Unterhunda v gradu. 12. junij, ob 18.00 Neznano o znanih: Radoševa babica - odprtje razstave 13. junij, ob 19.00 Muzikal ANA - muzikal učencev OŠ Ormož 16. junij, ob 21.00 ljubezenski oglas - komedija, igra Vesna Andelkovič 21. junij, ob 19.00 20 let naših sledi: letni koncert dijakov Gimnazije Ormož 22. junij, Ob 18.00 OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI ob 20.30 1 S. ormoški ulični tek 23. junij, ob 9.00 Dan odprtih vrat v Ormoških lagunah ob 19.00 Maša za domovino in kresovanje 28. junij, ob 21.00 Pogovor z blogerko Nino Držaj o(b) filmu Mama 30. junij 5. R0ŽMARINKIN FESTIVAL ob 11.00 Športni bum in srečanje z Mačkom Murijem ob 19.00 Vinska pravljica s koncertom skupine Noreia Grajska pristava Ormož Dom kulture Ormož Malo grajsko dvorišče Ormož / Unterhund Grajsko dvorišče Ormož / Dom kulture Ormož Grajsko dvorišče Ormož / Dom kulture Ormož Ormoške mestne ulice Naravni rezervat Ormoške lagune Cerkev na Humu Malo grajsko dvorišče Ormož Grajski park Ormož Atletski stadion Ormož Grajski park Ormož Grajsko dvorišče Ormož Malo grajsko dvorišče www.kager.si | 02/788 93 10 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo FINALE 4. ^yADIOPTUJ Štajerski TEDHIK www.radio-tednik.si sezone VSI0P7E PR0ST! športna dvorana Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj četrtek, 14. junija, ob 18.30 Ge M ŽEPNA KNJIGA Telekom Slovenije «Al v cestno podjetje ptuj ödem dravske elektrarne maribor 5AZAS □VEN arnva Lahkota prihodnosti a Ipjl company petek • 15. junija 2018 Oglasi in objave Štajerski , 23 to o CN * UJ O h- 08:00 20. praznik Obiine Destmik 09:00 Gostilna px Franeet* 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kmečki praznik v Stopercah 19:30 GolAvt - oddaja o nogometu 20:00 Pesem pomladi v Trnovski vasi 21:30 Marija Fest na Ptujski Gori 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si SP Mali oglasi 08:00 Komedija - Moški 10:00 21. praznik Občine Starše 11 ;30 Gostilna |:r ' Francet* 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje GPS v Stariah 20:00 Konecrt UZ OŠ Hajdina 21:00 Komedija - Moški 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani 08:00 Obletnica prvega strela na Ptuju 09:00 Ljudski pevei se predstavijo 11:00 Utrip \z Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Seja sveta Občine Lenari - v živo 20:00 Od paše do sira 21:00 Mi in zdravje - v živo 22:00 Utrip \7, Ormoža 23:00 Video strani Uredništvo: Oornava 11M, 2252 DORNAVA: info@siptv.si kontakt: 02 754 00 3Q; 041 618 044: www.Eiptv.si Marketing: Megamarketmg d.o.o.: 02 749 34 27: 031 627 340 program v živo tudi preko spieta: www.siptv.si STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM suh smrekov opaž, debeline 12, 16, 20 in 30 mm, širine od 7 do 11 cm. Bruna in ladijski pod debeline 20 in 30 mm, deske, debeline 20 in 25 mm, ter late, 5 x 4 in 5 x 8 cm. Možnost dostave. Telefon 041 637 202. PRODAM koze manjše rasti za nadaljnjo rejo. Tel. 031 838 069. PRODAM dve telički, stari 2 in 3 tedne. Telefon 041 848 359. NEPREMIČNINE PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. EWI, d. o. o., zaposlijo večje število mesarjev in pomožnih mesarjev za delo v Nemčiji. Tel. 041 395 341 in 051 357 054. MALE OGLASE, 0 IN RAZPISE ISMRTNICE, OBVESTILA LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE ! 749 3416 ali marjana.pihler@radiatednik.si, Ihodno pokličite. Štajerski TEDNIK majda.segula@radhHednik.si, tel. 0i tel. 02 749 34 10, za večje objave pred PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV gor Orne,«: Velik, odior 3D lei p0Ine(e | Ob,,™ 3nato