Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 27 • LETO XI o 21. JUL. 1972
»Elektromehanika « Kranj
Proizvodnja v juniju
ISKRA — Tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica —
OBVEŠČA
vse svoje poslovne partnerje, da tovarna ne bo obratovala od 29. julija do vključno 13. avgusta 1972, zaradi kolektivnega dopusta delavcev.
Naslednja številka bo izšla 4. avgusta
Polletni plan presežen za 2,3 °/o, v primerjavi z lanskim polletjem pa za 16,9 %
- V juniju je bila planirana proizvodnja presežena za 1 %
Življenjski
minimum
V Sloveniji bo treba čim-prej pripraviti sistematično in strokovno raziskavo o porabi prebivalcev, da bi tako pripravili poglavitna merila za odločanje o življenjskem minimumu. To je eden izmed sklepov seje predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
Dokler v republiki ne bomo imeli ustreznih metod za ocenjevanje življenjskih stroškov, bo republiški svet sestavil posebno komisijo, ki bo pripravila začasen seznam poglavitnih živil za štiričlansko družino — na podlagi tega seznama pa bi potem določili življenjski minimum.
Predsedstvo je naročilo komisijam za življenjske in delavne razmere ter za samoupravljanje, naj pogledata, & bi bilo mogoče ustanoviti poseben organ, ki bi predstavljal neposredne potrošnike — kadar bi se dogovarjali o cenah izdelkov za splošno porabo.
oziroma za 499353 din. Planske obveznosti za prvih šest mesecev so presežene za 2,3%. Ta višek pa pri povprečni dnevni proizvodnji prvega polletja predstavlja tridnevno rezervo.
V letošnji prvi polovici leta je bila povprečna dnevna proizvodnja za 23,7 % večja kot v istem pbdobju lanskega leta.
PROIZVODNJA V JUNIJU
DE	%
Elek. roč. orodje	107,5
Števci	105,4
Stikala	117,8
Telefonija	86,6
Mehanizmi	122,3
Skupna prod. delov	119,6
SKUPAJ	101,0
Obrat električnega ročnega orodja je tudi v juniju presegel plan in to za 7,5 %. S tem presežkom so nadoknadili zaostanek v kumulativi, tako da so trenutno kljub precejšnjim težavam v prvih mesecih letošnjega leta za 0,6% nad polletno plansko obveznostjo. V tem mesecu so imeli težave v glavnem le z dvema artikloma, z VS 106 A5 (zaradi »capax« stikala) in pa z UNI motorjem
Diplome našim podjetjem
Med drugimi podjetji je Priznanje dobila tudi kranjska »Iskra«
Moskva, 12. julija — Predsednik zvezne trgovinske zbornice SZ Boris Borisov je Podelil diplome in posebne tnedalje udeležencem razstave jugoslovanskih izdelkov za splošno porabo, ki so jo zaprli v Moskvi.
Diplome je dobilo vseh 60
zunanjetrgovinskih organizacij, ki so na razstavi zastopale več sto naših proizvajalcev. Posebne medalje so podelili Centrotekstilu iz Beograda, Zavodu za ekonomsko propagando Jugoslavia-public, zvezni gospodarski zbornici, Iskri Kranj, El Niš, Progresu Beograd, Astri Zagreb, Hibridu Novi Sad in Koteksu Beograd.
(zaradi prepozno dobavljenega kabla od Pirellija).
Obrat števcev je planske obveznosti presegel za 5,4%. Enofaznih enotarifnih števcev so izdelali v predvideni količini, medtem ko so pri dvotarifnem ostali nekaj pod planom, ker je bilo izdelanih več trifaznih dvotarifnih. Glavni vzrok za to je pomanjkanje delovne sile. Pri trifaznih števcih je plan proizvodnje po obsegu prekoračen, pri asortimanu pa je prišlo do določenega premika v korist dvotarifnih števcev. Pri stikalnih urah je bil mesečni plan malenkostno presežen. Sinhrone motorje še vedno delajo le za lastno uporabo, ker jih IC ne uspe plasirati niti na domačem trgu niti v izvozu.
Obrat stikal je planirano proizvodnjo presegel za 17,8 odstotka. Tudi tokrat je bilo veliko težav pri izpolnjevanju plana asortimana. Vzrok za to so predvsem nepravočasni dobavni roki iz uvoza (bremenska stikala, RBM releji, AB releji). Vse izpadle pozicije so uspeli nadomestiti •vrednostno s stikali FID in artikli domače proizvodnje. Iz domačega proizvodnega programa je izpadel inšt. od-klopnik EDG 25 4 iz že znanih vzrokov. Za P 16 se v montaži kažejo sproščene kapacitete, zato je potrebno preskrbeti zadostne količine sestavnih delov in reproma-teriala.
Obrat telefonije tudi v juniju ni uspel doseči plana, poleg tega so povzročali težave še razni doli iz uvoza. Velik problem so tudi spajkalniki in razno orodje. Vse te dele je treba uvažati, zato je zanje treba imeti posebna carinska dovoljenja, kar precej podaljša rok dobave, treba pa je skoraj vsa orodja in spajkalnike vplačati vnaprej, kar je v sedanji finančni situaciji precej težko. V prihodnje bo treba problemu orodja posvetiti več pozornosti
Obrat mehanizmov je tudi v juniju močno presegel plan,
(Dalje na 6 strani)
Odločen boj proti nacionalizmu
Nacionalizem — ideologija nasprotnih sil
Na 34. seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo je vodil Franc Popit, so razpravljali o aktivnosti v boju proti nacionalizmu. V razpravi so sodelovali Veljko Vlahovič, Edvard Kardelj, Latinka Perovič in Milka Planinc.
Uvodni govor je imel član izvršnega biroja predsedstva Todo Kurtovič, ki je med drugim poudaril, da smo zadnji čas v akciji proti nacionalističnemu delovanju dosegli pomembne rezultate. Zveza komunistov je pokazala odločnost in moč, da se je uprla nacionalizmu. Vendar ZK še vedno ni v tem boju dovolj borbena in enotna v akciji — ponekod se ne borijo dovolj konkretno proti nosilcem nacionalizma.
Poleg članov predsedstva so seji prisostvovali tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij in organov v zvezi kot tudi predstavniki izvršnih organov ZKJ r©. publik In pokrajin.
»Nacionalizem je ideologija sil, ki nasprotujejo interesom delavskega razreda, socialističnemu samoupravljanju ter politiki nacionalne enakopravnosti,« je med
drugim poudarjeno v sklepih o aktualnih nalogah ZKJ v boju proti nacionalizmu, ki jih je sprejelo predsedstvo ZKJ.	_
Boj proti nacionalizmu — je še rečeno v sklepih predsedstva ZKJ — mora biti brezkompromisen v vseh okoljih, ne glede na to, koliko je teh okolij in kako so razvita.
OB 31 -LETNICI
DNEVA VSTAJE
Veličastni so ti spomini. Ne samo zaradi svoje zgodovinske vrednosti, temveč tudi zato, ker nas vežejo na del našega življenja, ki je takrat, v času odločilnega boja za našo osvoboditev in nov družbeni red zahteval vso človeško energijo, ves razum in pogumno srce.
Ob praznovanju 22. julija — dneva vstaje slovenskega naroda čestitamo vsem, ki so sodelovali v tem boju, ki ga danes nadaljujejo, toda ne z orožjem, pač pa z delom, znanjem in novimi odnosi med ljudmi!
Obvestilo
Zaradi odsotnosti članov Počitniške skupnosti naj se člani Iskrinih kolektivov zadevno obračajo na tajništvo sindikata ZP (tov. Janez Šilc) v Ljubljani-šiška, Trg prekomorskih brigad 1, tel. 57-969.
Kokrški odred praznuje tridesetletnico
Tudi Kokrški odred, ki je bil ustanovljen junija 1942, ter se zadrževal in deloval v Karavankah in v kamniških planinah ter pod njimi, slavi letos trideseti jubilej.
Zaradi silovitih sovražnikovih napadov, ki jih je okupator z močnimi enotami usmerjal na čete in bataljone kokrškega odreda, je bil po polletnem delovanju razbit. Nemci so na vsak način hoteli zavarovati prehode proti Avstriji in Nemčiji, ki jih je ogrožal prav Kokrški odred. Zato so ga napadali nenehno in z močnimi silami.
Kokrški odred je bil v avgustu 1944 obnovljen. Tokrat večji, močnejši in z večjimi izkušnjami.
Iz tega časa objavljamo del kronike tega odreda, ki je v pripravi.
Hkrati sporočamo, da proslavljanje te obletnice ne bo opravljeno z običajno prireditvijo, temveč je zasnovan obširen in koristen program združen s praznovanjem občine Tržič, kjer ima Kokrški odred domicil.
V zvezi s tem bo 28. julija v Tržiču odprta razstava o razvoju Kokrškega odreda, 29. julija ob 10. uri bo odkritje spominske plošče odredu v Dragi pri Begunjah, 30. julija — v nedeljo — ob 11. uri bodo odkrili ploščo odredu na Kališču pod Storžičem, kjer je bil junija 1942 ustanovljen, od 1. do 5. avgusta pa bodo številne skupine obiskovale že postavljena spominska obeležja na sektorju odreda, se srečevale s prebivalstvom in polagale vence, medtem pa bodo v Tržiču prirejali številna športna tekmovanja.
Glavna proslava bo v nedeljo 6. avgusta ob 10. uri v Tržiču. Najprej bo govoril Vinko Hafner, nekdanji politkomisar I. grupe odredov, kamor je sodil tudi Kokrški odred, nato pa bo sledil pester program s sodelovanjem godbe, recitatorjev in pevcev. Nastopila bosta tudi igralec Jože Zupan in pevec Ladko Korošec.
Iskreno vabljeni!
Nakup
Načrti Iskre, da prične v Inozemstvu tudi s proizvodno dejavnostjo, so se uresničili s tem, da je Iskrina firma Elektronik GmbH v Stuttgartu kupila delnice firme Perles Elektrowerkzeuge und Motoren A. G., s sedežem
PO je obravnaval prošnjo RS za elemente, da naj bi poslovni odbor nakazal svoje stališče do reševanja problemov v zvezi z interesi organizacij ZP in tudi zunanjih organizacij za prevzem nekaterih dejavnosti Zavoda, ki se opravljajo na podlagi Taz-iskovalno-razvojnih dosežkov Zavoda.
Stalno povpraševanje raznih tovarn v ZP Iskra in izven nje za odtujitev proizvodnje raznih raziskovalno-razvojnih dosežkov ZZA, ki niso predmet razvojno-razis-kovalnih nalog zahteva pravno in materialno ureditev v okviru ZZA. S tem naj bi se tudi pričel proces za kodifikacijo pravno-materiainih odnosov o industrijski lastnini v celotnem ZP Iskra.
Pri obravnavi teh vprašanj v ZZA je potrebno stalno upoštevati dejstvo, da je ZZA znanstveno-raziskovalni zavod, ki svojo dejavnost izvaja v pretežni večini na področju raziskovalno-razvoj-nega dela in da je proizvodna dejavnost v ZZA samo podaljšanje verifikacije tehnoloških postopkov za kas-
firme »
v Pieterlenu pri mestu Biel v severozahodnem delu Švice. To je bila tudi zadnja možnost za prodor v Švico, ker je v Švici že stopil v veljavo zakon, ki ne dovoljuje prodaje nepremičnin tujemu
nejšo redno proizvodnjo.
Za reševanje te problematike je poslovni odbor sprejel naslednja stališča:
—	Pridobljene razvojno-raziskovalne rezultate si ZZA prizadeva plasirati za ustrezno finančno nadomestilo (royality) v odgovarjajoče tovarne ZP Iskra, oziroma izven nje, če v ZP Iskra za to ne obstaja interes.
—	širjenje proizvodne dejavnosti v sklopu ZZA mora sloneti na izdelanem in s strani samoupravnih organov potrjenem ekonomsko-tehnič-nem elaboratu.
—	Finančna sredstva za zagotovitev proizvodnje morajo biti pridobljena praviloma izven obstoječih sredstev ZZA.
—	Kakršnokoli odtujevanje lastnine ZZA mora biti predhodno odobreno s strani sveta ZZA na predlog poslovnega odbora, ki ga poda na podlagi izdelanega elaborata ustrezne OZD.
—	Obstoječa proizvodnja v ZZA je rezultat proučevanja možnosti in načinov realizacije rezultatov raziskovalno-razvojnega dela.
Perles«
kapitalu. Firma Perles 'J znan proizvajalec električnega ročnega orodja, ki izdeluje' približno 20 različnih tipov vrtalnih strojev in kompresorjev, med drugim tudi električni betonski vibrator. Vibratorje proizvaja v svojem obratu v Barceloni, Španija.
Firma Perles ima poslovne stike z Iskro že od leta 1962, Dosedanje sodelovanje je imelo kooperacijski značaj,! predvsem pa sodelovanje na delitvi programa. Firma Perles zaposluje okrog 270 delavcev. Proizvodnja je dobro organizirana ter opremljena s sodobnimi strojnimi napra-1 vami. Firma ima tudi zuna-i nja predstavništva, in to proizvodno enoto v Barceloni, trgovska predstavništva m servise pa v Milanu — Italija, v Briislu — Belgija, v Freiburgu — ZR Nemčija. Vsa ta predstavništva bo od. slej lahko koristila tudi Iskra.
Pridobitev firme Perles bo omogočila Iskri kot celoti hitrejši vstop v mednarodno delitev dela.
Največ si od nakupa obetata Elektromehanika in Commerce, ki sta bili inicia-torja nakupa in sta obenem prevzeli garancijo za najeti kredit. Obenem pa bosta firmi pomagali tudi s strokov, njaki. Posle direktorja firme bo prevzel eden od strokovnjakov, ki ga bo imenoval Iskra — Commerce, posle tehničnega direktorja pa ing. Žibert Rok, dosedanji šef obrata ERO v Elektromehaniki. Prepričani smo, da prvi korak v proizvodno področje v inozemstvo ne bo edini, ampak da je pridobitev Perlesa samo začetek.
Pavlin
»Zavod za avtomatizacijo« Ljubljana
Predhodno odohrenje za odtujevanje lastnine
Iz borb Kokrškega odreda
Spopad v Lomu
Kotlina pod severnim pobočjem Storžiča, Tolstega vrha in Kukovnice je bila že od prvih uporniških dni zatočišče partizanov. V podnožju te kotline je raztresena vas Lom, ki se nehuje s Slapar-sko vasjo in z raztresenimi kmetijami na pobočjih Konj-ščice.
Pri Gabrcu in Pavšlju se je še vedno zadrževal II. bataljon Kokrškega odreda in tja sta 22 novembra 1944 prišla tudi ostala dva bataljona: I. izpod Stola, ki je bil namenjen po orožje na Štajersko, in lil., ki je z novim orožjem pravkar prišel iz zgornje Savinjske doline. Tako je bil v Lomu, oz. v kotlini na severni strani Storžiča prvič zbran ves Kokrški odred, vendar vsak bataljon s svojo nalogo.
II.	bataljon je taboril najvišje, in sicer pri Gabrcu.
medtem ko sta se bila I. in
III.	bataljon ustavila niže spodaj, v Slaparski vasi.
že nekaj časa je bilo čutiti, da Nemci z domobranci pripravljajo obsežnejšo hajko, zato je vsak izmed bataljonov skrbel za varnost z zasedami in pošiljanjem patrulj proti dolini. Obveščevalci so sporočili, da se v Tržiču zbira policija in domobranci.
L bataljon, ki je komaj dobro prišel v Lom, kjer se je zaradi nadaljnje poti hotel naspati in odpočiti, se je tu počutil breskrbno, saj sta bila v bližini tudi druga dva bataljona.
Kmalu zjutraj tega dne je prišla skozi Tržič in v Lom skupina okoli 80 mož, ki so jo sestavljali policisti in orožniki iz Tržiča ter domobranci iz Kovorja in Tupalč. Že pod Lomom so naleteli na patruljo I. bataljona. Ta policij-sko-domobranska skupina je v nenadnem spopadu ubila
vodnika Franceta ..., medtem ko je bil mitraljezec ranjen. Domobranci so pripeljali policiste po skritih robovih in tako v začetku dosegli ta uspeh.
I.	bataljon še ni počival celo uro, ko je že moral na položaje. Poleg tega je bil slabo oborožen, kajti odhajal je po novo orožje na štajersko. Ko se je napadena patrulja umaknila proti položajem svojega bataljona, so njihovi soborci naglo napadli policiste in domobrance. S tem napadom so jih tako presenetili, da so jih vrgli nazaj. Že pri prvem protinapadu so obležali 3 policisti.
Medtem je komandant I. bataljona že poslal kurirje k
II.	in III. bataljonu, ki sta sicer že slišala streljanje, vendar pa nista vedela kaj se je zgodilo. Komandant I. bataljona Alojz Belc-Tičko je ostalima dvema bataljonoma
predlagal, naj zasedeta južno pobočje Konjščice, kar je veljalo za II. bataljon, medtem pa naj bi III. bataljon pripravil vse, da bi napadalcem, ki bodo še prišli, udaril za
hrbet. Komandant I. bataljona je medtem s počasnim umikom svojega moštva hotel izvabiti napadalca po dolini vse tja do Slaparske vasi. Tam je ena četa zavila na pobočje Kukovnice, ostali dve pa sta pričakovali napadalce.
Ti so res kmalu spet prišli, kajti iz Tržiča jim je prispela pomoč. Vseh je bilo okoli 400.
Pri bataljonih sta se tedaj zadrževala tudi namestnik odreda poroč. Jože Rebolj-Planinc in operativni oficir Marjan Jager-Ris.
Policija in domobranci so namreč zjutraj hoteli v Lomu preiskati nekaj hiš, zato so bili razdeljeni na dve koloni. Po prvem spopadu pa so se umaknili in potem pod-mobranci zašli v spretno po-prti z okrepitvijo spet n* padli. In prav tedaj je I- ba" taljon začel izpeljevati ukano z umikanjem. Napadalci so radi sledili, medlem pa so se vrnili tudi kurirji, ki so odnesli sporočila ostalim en0, tam. Tako so policisti in dostavljeno zanko, na katero niso računali.
»Avtoelektrika« Nova Gorica
Čimprej novejše stroje in opremo
Kontrola kakovosti v SSSR
Odbor za gospodarska vprašanja v Iskrini novogo-ji$fo tovarni je med drugim nel na znanje informacijo o poslovanju januar — maj, čemur še vedno botruje splošna nelikvidnost, ki predvsem tavzroča razne probleme in težave oz. pomanjkanje finančnih sredstev. Odbor je tudi obravnaval in sprejel srednjeročni program razvoj. ie dejavnosti od leta 1972 do 976. V nadaljevanju je spre-el tudi sklep, da novogori-ka tovarna pristopi oz. da
\leposredno vanje Iskra
Preteklo soboto je DNEV->1111 poročal o ukinitvi ste-iajnega postopka v Vegi, .jubljana in položaju, ki je x> tem nastal v podjetju. V ireteklili nekaj dneh je pri-ilo do novih sprememb, naj-lovejša pa je ta, da bo v iratkem prišlo do direktnih «govorov med predstavniki Pege in Iskre o neposrednem »delovanju obeh kolektivov, aj vse kaže, da bo Vega te-neljna organizacija združcne-3 dela v okviru Iskre.
se včlani v jugoslovanski baletni pul, ker prinaša organizacijske in gospodarske prednosti.
Dokajšnja pozornost je veljala spisku o nabavi najnovejših strojev, ki so nujni zaradi modernizacije proizvodnje. Ker so finančna sredstva v tem letu omejena, je bilo vodstvo tovarne zadolženo, da najde konkretne rešitve za postopno realizacijo predvidenih strojev in naprav.
sodelo-- Vega ?
Gre za to, da sta Ljubljanska banka in občina Ljubljana-Center v najbolj kritični situaciji, ko je kazalo, da prisilna uprava v Vegi ne bo dosegla potrebnega uspeha, zaupali rešitev Iskri.
Predstavniki Iskre so že prej obvestili kolektiv Vege, da so pripravili program za nadaljevanje njenega sedanjega proizvodnega programa, predvideli pa so tudi uvajanje nekaterih novih proizvodov.
V	SSSR se je 1964. leta začela akcija, katere cilj je bil uvajanje novega sistema za kontrolo kakovosti in zanesljivosti izdelka. Določene so bile naloge in odgovornosti za kakovost posameznih služb. Akcijo so imenovali »SISTEM PROIZVODNJE BREZ SKARTA in PREDAJA IZDELKOV KONTROLI BREZ REKLAMACIJE.«
Izboljšavi kakovosti, življenjske dobe in zanesljivosti izdelka se v zadnjem času poklanja velika pozornost ter se na tem tudi sistematsko veliko dela.
Najvišji državni in partijski forumi dajejo temu veliko pozornost in izjemen značaj. Za dobavo nekvalitetnih izdelkov in izdelkov, ki odstopajo od standarda, se za podjetja predvidevajo materialne sankcije, a osebe kličejo na odgovornost.
V	cilju stimuliranja dobre kakovosti je uveden med drugim »državni znak kvalitete« kot največje priznanje za kakovost izdelka. Pred akcijo ni bila definirana odgovornost proizvajalca za kakovost. Smatralo se je, da je osnovna naloga proizvajalca izdelava izdelka, a tehnične kontrole pregled, odvajanje izmeta ter registracija odstopanj in pomanjkljivosti izdcl-često pozvan na odgovornost
kontrolor in ne proizvajalec, ki jo je ustvaril.
V takih primerih so tehnične službe podjetja redno prinašale rešitve o prevzemu izdelkov s pomanjkljivostmi in odstopanji od dokumentacije. To je tehničnemu kadru jemalo mnogo časa in jih odvajalo od osnovnih nalog.
Vsi ti momenti so dovedli do potrebe uvajanja učinkovitega sistema, ki bo združil ter aktiviral vse zaposlene v tovarni v cilju povečanja kakovosti izdelkov.
Sistem izhaja iz predpostavke, da je izboljšava izdelka eden od osnov za povečanje produktivnosti dela. Ideološka osnova sistema je vsakodnevna vzgoja proizvajalca v duhu komunističnega odnosa do dela in čuta odgovornosti za dobro opravljeno delo. Organizacijsko osnovo sistema predstavlja operativna kontrola kakovosti od vhodne do končne kontrole, zasnovana na odgovornosti proizvajalca za kvalitetno opravljeno delo.
Proizvodno tehnična baza sistema je na j novejša tehnologija in tehnika, ki zagotavlja na vsakem mestu delo z minimalnim odstopanjem od dokumentacije.
Sistem na ta način sestoji od niza medsebojno odvisnih organizacijskih, inženirsko-
tehničnih in vzgojnih ukrepov.
Neposredni cilj uvajanja novega sistema je zagotovitev izdelave takih izdelkov, ki v popolnosti odgovarjajo tehnični dokumentaciji. Končni cilj pa je doseči kakovost izdelka, ki bo ustrezala sedanjemu nivoju razvoja tehnike, tehnologije, organizacije proizvodnje in zahtevam za zanesljivost.
MESTO IN POLOŽAJ ODDELKA TEHNIČNE KONTROLE, OTK je samostojen oddelek v podjetju. Naloga oddelka je zagotoviti kakovostne izdelke, ki ustrezajo standardom, meram, načrtom ter tehničnim zahtevam. OTK kontrolira izvajanje predpisane tehnologije v vseh fazah izdelave, vrši prevzem materiala, polizdelkov in gotovih izdelkov in sodeluje pri preizkušanju ter prevzemu prototipov in prvih izdelkov.
Vodja OTK je neposredno podrejen direktorju podjetja. Delavci kontrole v sestavu OTK so podrejeni vodju OTK in pri delu neodvisni od delavnic in drugih oddelkov v tovarni.
B. Orešnik
(PO »IT NOVINE«)
Dopisujte v Iskro
Naslov uredništva: Kranj. | Savska Loka 4. Telefon: 22-221 int 333
ZA KAKOVOST JE ODGOVOREN PROIZVAJALEC ZA REKLAMACIJE JE ODGOVOREN KONTROLOR SLABA KAKOVOST JE NAJSLABŠA REKLAMA SLABA KAKOVOST POVEČUJE STROŠKE KAKOVOST ISKRINIH IZDELKOV — NAŠA PRVA SKRB
Tako kot se v vojnah rado ?odi, sovražnik ni vedel, da 0 se v tej mali dolinici ta |an slučajno zbrali vsi bata-inni Kokrškega odreda. In & lega niso vedeli, so zalezeno napadali ter se pri preveč izpostavljali. Ven-“r Pa so kmalu opazili, da e drugače kakor običajno, ® sta sc nasprotnika po pr"* strelih hitro razšla. Zato
0	Poslali bočno zaščitnico.
« tedaj je bilo že prepoz-:°- Partizani so močno pri-•snili nanje in potem juriša-
1	Proti njim. Zjutraj so bili Ateisti in domobranci še ze-J napadalni, zdaj pa so za*!', bežati. Najprej jih je 'ntisnil I. bataljon in tako ® Pritekli pred tretjega. ; al sta I. ¡n II. bataljon
teku pognala napadalce r°ti dolini. Vmes jih je pre-CJ padlo, štirje pa so bili ■jeti.
Tudi II, bataljon je udaril koloni, ki je pritiskala po ^tnem pobočju, še prej pa Ws!at pomoč I. bataljonu, •erega deli so bili napade« najprej.
spopadih so borci I. ’,,,n» poleg drugega za-
plenili tudi zbrojevko ter 1 brzostrelko, medtem ko je II. bataljon zaplenil 1 brzostrelko, 2 pištoli in več druge opreme.
Tako so borci Kokrškega odreda tisti dan že dvakrat pognali napadalce v beg, mu pri tem zaplenili nekaj orožja ter pobili več vojakov.
Oddelek napadalcev, ki se ob napadu odredovcev ni mogel več umakniti, se je v Zgornjem Lomu zabarikadiral v neko hišo, od koder so nudili odpor. Kazalo je, da ho-
čejo vzdržati tako dolgo, da bo prišla pomoč. Medtem pa jih je obkolil II. bataljon ter jih napadel pod poveljstvom komandirja 2. čete Alojza Ko-blarja-Marjana. Potem je oddelek prostovoljcev II. bataljona iz neposredne bližine napadel hišo, kjer so se branili policisti. Proti hiši so se plazili vodnik Albin Ahačič-Binče, vodnik Toni in desetar Jurij Sorčan-Cvetko. Tam se je pridružil še tedanji načelnik okrajne gospodarske komisije Kovač. Desetar Cveto, ki se je priplazil k hiši in skozi okno vrgel ročno bombo, je pospešil, da so se obkoljeni policisti zatekli k ostalim policistom, ki so bili v sosednji hiši. Iz te hiše so se ostro branili vse do konca spopada, ki je trajal do mraka. Jurišni oddelek je v tem napadu zgubil sapo, pa ne zaradi pomanjkanja moči, temveč zaradi pomanjkanja municije. Se preden so jim jo poslali na položaje, je iz Tržiča navzgor ponovno prodrla nemška in domobranska vojska. Prišli so v dveh kolonah: ena po cesti, druga pa vprek Kukovnice.
S	sovražnikom se je spopadel tudi III. bataljon, ki je tedaj štel 101 borca. A ponoči, z 21. na 22. november 1944, je bila dobra polovica njegovega moštva v prehranjevalni akciji. Odšli so čez Veliko Poljano skozi vasico Gozd in se spustili v Sebenje ter nato šli po hrano v Spodnje Duplje. Polovica borcev pa je odšla še naprej v Podbrezje, in sicer v mlin po moko. Na obeh krajih je akcija uspešno potekla in borci so se močno obloženi, a zato utrujeni po dolgi poti vračali v začasno taborišče nad Lomom.
Kljub temu pa je ta bataljon postavil zasedo, ki se je kmalu zjutraj sopadla s sovražnikovo kolono. če bi bila akcija bolj koordinirana — kar spričo presenečenja in nenameravanega spopadanja ni moglo dobro delovati — se tej zasedi zaradi umika zasede I. bataljona (to pa je bilo le taktično varanje sovražnika) ne bi bilo treba prebijati k jedru bataljona, ki je bil v Zgornjem Lomu. Tedaj je padel Avgust Fridel.
■MarannraranMM
Vendar pa je tudi III. bataljon prišel do plena. V tem spopadu so zaplenili sovražniku pištolo, 2 bombi in več nabojev. (Ta bataljon se je s sektorja pod Storžičem odpravil proti Begunjam in v Drago 24. novembra 1944.)
Pri menjavanju položajev je 2. četa II. bataljona zajela 2 policista, medtem ko so padle Nemce odvlekli s seboj v dolino. Pri hišah, kjer so bili zabarikadirani policisti, pa se je medtem zgodila ne. sreča. Vodnik Albin Ahačič-Binče in desetar Mato Hreščak sta v nestrpnosti hotela s piatom končati boj od blizu. Hitela sta, kajti izpod vasi je začel tolči nemški mi-nometalec. Nekaj min sta Binče in Mato že poslala na hišo, kjer so se branili policisti, potem pa sta se hiši približala le na nekaj metrov. Ko sta hotela še bliže, se je pred njima razletela nemška mina, hkrati pa je zaropotalo od hiše sem. Oba sta padla smrtno zadeta.
Tako je sovražniku uspelo, da je rešil obkoljene policiste, vendar pa se je z mrakom moral umakniti v Tržič.
Povišanje cen v restavraciji »Iskra«
Odbor za družbeni standard je na zadnji seji potrdil predlog restavracije »Iskra« v Kranju, da se poviša cena za topli obrok od sedanjih 2,50 din na 3,00 din in od sedanjih 3,50 din na 4,20 din.
Povešanje cen je utemeljeno s podražitvijo živil. Nove cene veljajo od 17. 7. 1972 dalje. Skupščina občine Kranj je restavraciji potrdila tudi povišanje cen ostalim artiklom.
Odbor za družbeni standard je razpravljal tudi o poročilu restavracije o odtu-
V Poreču
je lepo in prijetno
jevanju pribora in skodelic v restavraciji in bifejih. Pri inventuri za leto 1971 je bilo ugotovljeno, da jc bilo ¡z restavracije in bifejev odtujenega za 13038 din pribora, kozarcev, skodelic itd. V letošnjem letu pa je ta številka presežena že v prvem polletju, kar močno zvišuje stroške restavracije. Upajo, da bo poostrena kontrola dokaj zavrla negativen odnos in preprečila preveliko škodo, ki jo trpi restavracija zaradi ljudi, ki še vedno ne ločujejo svoje in družbene lastnine.
Po dolgem času sem spet prebil nekaj dni dopusta v našem počitniškem domu v Poreču. Prijetno sem bil presenečen nad marljivostjo kolektiva doma, ki se resnično trudi, da bi se gostje kar najbolje počutili. Hrana je obilna in okusna, kar gre vsa pohvala odlični kuhinjski ekipi pa tjudi upravniku tov. Fortuni, ki je glavni preskr-bovalec dobrot, vedno na nogah in povsod prisoten. Snaga in red sta njegovi odliki. Strežno osebje je prijazno in dosti hitro, vsi v
domu pa imajo seveda dela čez glavo in komaj kdaj utegnejo pomočiti svoja prepotena telesca v morje. Tone Somrak in njegov pomočnik, pa sta neumorna pri peki čevapčičev in ražnjičev do pozne noči! Mislim, da se vsi trudijo, da bi gostje čimbolj zadovoljni zapustili morje in se drugič kdaj z veseljem spominjali teh nekaj prijetnih dni.
Borgonija nam je pa pomagala, da se nismo bali ne sonca, ne ježev, in še koga drugega tudi ne.	I. S.
Pogled na Iskrino tovarno elektromotorjev In gospodinjskih aparatov Železniki
Počitniška praksa v »Elektromotorjih«
Malce težko je urediti prakso večjega števila dijakov, študentov in učencev poklicnih šol. Radi bi jim dali čimveč. Jutri bodo vsi prišli k nam, težko jih čakamo, saj nam tako manjka strokovnih kadrov. Pa vendar je kljub dobri volji težko najti proste stroje, proste pisalne mize in risalne deske. Na tesnem in skromni smo,
le velika pripravljenost vodij oddelkov je kos zadregam. Radi imajo naše najmlajše. Vedo, to so bodoči sodelavci, tovariši in morda šefi.
Zanimiva je ugotovitev, da smo za večje število praktikantov preveliki in premajhni. Stvar je namreč takale: Tako velika tovarna težko naenkrat sprejme večje število novincev in to le začas-
»Jaz moram zaslužiti denar, toda kje naj bodo takrat moji otroci?«
Naš zakon zagotavlja ženam, da so enakopravne, v praksi pa dostikrat stojijo ob skoraj nepremostljivih ovirah, ki mnogim ženam enakopravnost zagre-njujejo
Zjutraj ob petih zvoni pri Minki budilka. Skoraj nespočita se dvigne iz postelje. Zaspano odide v kopalnico. Odsev obraza v ogledalu ji vrne budnost. In nato ve: zdaj se začne nov delovni dan in vsakdanje skrbi. Otroka Mojca (8 let) in Drej-ček (4 leta) je zvonenje ure sicer rahlo zbudilo, vendar jima je zaspan-ček še vedno na očeh. Prepričevanje in rahlo privzdignjen glas jih le spravi na noge. Mine pol ure: pohiteti bo treba, če z nekaj minut jih je izročila v varstvo sosedi, zatem pa pohitela v tovarno. Soseda otroka varuje le dopoldne, dve uri pa sta sama.
Od 6 do 14. ure dela 33-letna Minka na tekočem traku. Za njen temperament nezanimivo delo; iz dneva v dan isti gibi, isti sestavni deli, isti izvijač, iste klešče. Pa vendar: to je denar, da, denar, ki ga bo rabila predvsem za otroka. Delo je monotono in utruja, in ko pride popoldan domov, bi najrajši zaspala. Minki pa sc kljub osemurnemu delu
začne drugi »šiht«: kuhanje, pospravljanje, pranje, likanje, varstvo otrok in še in še. Kje naj si najde čas za branje, izobraževanje, za večjo pozornost in skrb otrokom.
Minka čuti, da otrokom nekaj manjka. Predvsem pogrešata očeta. To Minka ve. Kako je bilo lepo, ko je še živel, usodna nesreča pa je vzela moža in očeta v najlepših letih. Koliko upov, koliko radosti, koliko vsega, ko človek duhovno raste, se pogovarja, se smeji in se joče — koliko vsega je v delčku sekunde, ko ljubljeno bitje za večno onemi. Otroci to čutijo podzavestno, ona, Minka, pa nosi to usodno minuto smrti globoko' v srcu: nepozabljeno, nepokopano. Njene roke so mehanizem: se gibljejo, delajo, kot preizkušen avtomat, njene misli pa skoraj vsak dan blodijo po vseh labirintih mlade sreče, roka v roki, z njim, ki ga več ni. Ta notranja lepota se prelije v oba otroka, v katerih vidi spomin in nadaljevanje njega, ki ga ni moč pozabiti.
Prav zato imata otroka kolikor toliko urejeno življenje, toda z veliko žrtvijo Minke in dobro voljo sosede, ki pazi (seveda za plačilo) na oba otroka. Pravzaprav ima Minka srečo, saj je malo takih sosed, ki bi imele rade otroke Groza jo je ob misli, če bi ji nekega dne soseda rekla: »Ne bom več!« — »Ne, draga soseda, ne recite mi tega,« bi jo prosila, pa čeprav na kolenih. Da, tudi na kolena bi padla in ponižno prosila za usmiljenje. »Zaradi otrok, bi rekla. »Tu naokrog ni vrtcev in jasli in ne morem jih jemati v tovarno. Ne, sploh ne vem, kam bi z njima!?«
Minka dobro ve, kaj oba otroka potrebujeta: otroški vrtec. Tako bi bila ona brez skrbi, toda vrtec je daleč, pa še prostora ni moč dobiti... »Morda naslednje leto.« je bil odgovor na njeno vprašanje. Morda, morda ...
»Jaz moram služiti denar,« je dejala Minka, »kje pa naj bodo ta čas moji otroci?« Kako naj mirno delam, če pa se pri tem v mislih nenehno ukvarjam z otrokoma: kje sta, kaj delata, sta lačna, sita, da, in ali sta sploh še živa ... To je podzavestna misel, ki žre živce, načenja zdravje in tisto plat človekovo, ki veruje, da bo jutrišnji dan lepši in boljši.	-Fi-
no. Moti se sistem dela natančen ritem sinhroni! ne množice. Majhni pa zato, ker nam manjka vnih strojev in prostora v t katerih oddelkih.
Pohvaliti pa moramo < delavcev in vodij do pr: kantov. Ko jih peljemo tovarni, se rad vsakdo za trenutek ustavi in odgovori M vprašanje radovednih študea tov. Ob strojih in risalnih de skah pa postanejo dijaki it
r-I	rar t r\\f *3 t*l ¡5?
»stari asi« res tovariši.

Letos smo v prakso vnes nekaj novih točk. Teoretičc dan je bil posvečen predavi njem. Svoje misli so povedi direktor, predsednik DS, tel nični vodja in organizatol Vsi so osvetlili poslovanje ni še tovarne s svojih vidikov Tudi vpraševali so naši št pendisti. Radi so predavata lji razlagali svoje delo in pa glede na uspehe in problemi naše tovarne.
Našim bodočim sodelavcen bi radi pokazali vso tovarni in njeno poslovanje, kar pt je seveda podrobno nemogo če. Ogledali smo si le vse od delke pod strokovnim vod stvom vodij oddelkov h sektorjev. Zanimivo, odpira la se je problematika, ki Ji človek od daleč sploh m opazi.
Po končani praksi smo nt pravili enodnevno ekskurzij v naš obrat v Idriji. Spet J bilo marsikaj novega. Zdn žili smo »dulce et utile« (Pr jetno in koristno). Ogleda smo si še bolnico Franjo t Cerkno. Čudovito poglavj naše revolucije smo srečat Zresnili smo se ob dejstvi da so bili največji sinovi najtežjem času slovenske tj evropske zgodovine tako zre možje.
Vesela pesem v avtobusi pa je pokazala, da smo m di, da smo polni krvi in na, tovarištva in veselja, smo bodoči delovni tovar,-K.F.
PISMA
Uredništvo je prejelo mnogo vprašanj članov kranjskega kolektiva, kdaj se bo uredilo cestišče na kranjskem mostu tako, da ne bodo pešci ob slabem vremenu tuširani od umazane vode, ki jo kolesa avtomobilov brizgajo na mimoidoče iz mnogih kotanj. Da je vprašanje kulture avtomobilistov s tem tudi na tehtnici, pa je problem, ki je vreden vse pozornosti. Dejstvo je, da se na kranjskem mostu čez Savo, posebno na strani, kjer je pločnik ožji, ob dežju pešec ne more ubraniti blagoslova kalne vode je znana stvar, če pa dodamo, da ta most dnevno prekorači čez 1000 pešcev, je moč dognati, koliko ljudi je ob dežju prizadetih zaradi slabega cestišča in neobzirnih šoferjev.
Zadevno je Uredništvo obvestilo Informacijski center pri Obč. konferenci SZDL s
prošnjo, naj pritožbe delavcev posredujejo Cestnemu podjetju. Uredništvo glasila »Iskra« je pred kratkim dobilo naslednji odgovor:
»Deformacije kockanih vozišč so stalen pojav vseh cest. Zato napredne države, kakor tudi pri nas, opuščamo ta način utrditev vozišč.
Vzroki deformacij izvirajo predvsem iz različnih razlogov:
—	zaradi gostega prometa in neenakomerne obremenitve vozišča s težkimi vozili
—	zaradi utrujenosti peščenega materiala vgrajenega pod kockami — plastična deformacija
—	zaradi soljenja vozišč v zimskem obdobju
—	zaradi zamakanja spodnjih nosilnih slojev
Kdaj bo konec blatnega tuširanja na kranjskem mostu?
Sanacija deformiranih vozišč:
Uspešno sanacijo deformiranih kockanih vozišč je mogoče izvesti le pod pogojem, da se pretlakuje celotno vozišče, istočasno pa izmenja tudi ves peščeni material pod kockami. S tem bi dosegli potrebne sklone vozišča, kakor tudi enakomerne posedke celotne površine. Takega dela pa zaradi izredno gostega prometa ni mogoče izvesti brez preusmeritve prometa.
Zato v danih okoliščinah saniramo lokalne posedke z delno zaporo prometa. Izravnave in nasipanje pod kockami ni mogoče komprimi-rati strojno, zato tlakar sanirana mesta nadviša za toliko, kolikor naj bi se nasuti material zbil — sesedel — pod prometom. Iz navedenih razlogov je izgled pretlakova-nja nekvaliteten in neraven, zato tudi zastaja voda. Nad-višanja kock na saniranih mestih vozišča se bodo posedla pod prometom v doglednem času. Popolne ravnosti kockanih vozišč pa s tem načinom dela ni mogoče doseči, voda bo zastajala na vozišču vse dotlej, dokler ne bomo zamenjali kockanega vozišča z asfaltnim.
V skopih obrisih smo vam hoteli nakazati vzroke deformacij in način sanacije kockanih vozišč z namenom, da iz danih okolnosti presojate kvaliteto izvršenih del. Cestno podjetje Kranj pa je storilo vse, da bi opravilo delo čim kvalitetnejše in v ta namen najelo kvalificiranega tlakarja.
Nova zgradba obrata v Idriji bo kmalu nared
Po Idriji sem hodil; mračen, deževen dan je bil in v stisnjeni dolini Idrijce je bilo čisto po Cankarjevo megleno in solzno.
V Iskrinem obratu pa je bilo kakor v panju. Montaža je delala s polno paro. V tesnih prostorih je bilo zadušljivo vroče.
Vprašal sem vodjo obrata, kako je s prostorom. Pa je rekel, naj vendar pogledam, da je montaža obenem skladišče in obdelovalnica. Vsi se že veselijo novih prostorov. Odšli smo v spodnjo Idrijo pogledat nove prostore. Hala je tik ob Idrijci, malce odmaknjena od ceste. Široka, zračna, prostorna. Vprašal sem vodjo obrata, kako gre
gradnja. Dejal je: »Do, zdaj gre vse po načrtu. Upamo, da bomo začeli 15. avgusta asfaltirati in da bodo vzporedno tudi napeljave končane. Napeljav je na kilometre: elektrika, voda, stisnjen zrak, telefoni.«
Delavci so marljivo oblagali zadnje kvadratne metre montažnih sten.
Vodja obrata upa, da bodo
15.	septembra stekli v spodnji Idriji prvi montažni trakovi.
K. F.
1 KRATKE VESTI
I TRGOVCI IZ ZRN SE ZANIMAJO ZA NAKUP »SUPER | AUTOMATIK 55 BIO«	*
Pred kratkim so EI-Niš obiskali trgovci iz ZRN in podil pisali pogodbe za izvoz televizijskih in radijskih sprejemE nikov. Zanimali pa so se tudi na nakup pralnega stroja. E Podpisane so bile pogodbe o izvozu v ZRN za 65.000 TV S sprejemnikov in 15.000 RA sprejemnikov v vrednosti nekaj {§ več kot 35 milij. DM.
1 El IMA TEŽAVE S PROIZVODNJO BARVNIH TELEVI-I ZORJEV
Obseg del na sanaciji izvajamo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, popolno pretlakovanje ali asfaltiranje pa sodi v investicijska dela.«
Tak je bil odgovor Cestnega podjetja. Vse kaže, da se bodo neprijetne prigode na kranjskem mostu še nadaljevale, vendar nekateri (laiki) trdijo, da bi se bolje obneslo zalivanje kotanj z asfaltom kot pa dviganje oz. izravnava kock. Dobro bi bilo slišati, kaj pravijo o tem zadevni strokovnjaki.
ABC
Marsikomu morda še ni znano, da ima Iskrina tovarna »Elektromotorji« v Idriji svoj obrat. Na sliki: vodja obrata MARTIN LAZAR (prvi levo) v pogovoru z mojstri
E Povpraševanje po barvnih televizorjih je na jugoslovanE skem tržišču večje od ponudbe. Proizvodnja je manjša od 1 predvidene zaradi pomanjkanja delov iz uvoza. Uvozniki E pa tudi zaradi omejitve uvoza televizorjev ne morejo kriti E povpraševanja. Kupci črno-belih televizorjev trenutno niS majo na razpolago širokega asortimana. El trenutno nudi H od svojih 20 tipov TV sprejemnikov samo 3, tako da je H trenutno ponudba sprejemnikov »Iskre«, »Gorenja« in RC E boljša. Potrošniki so najbolj zainteresirani za najcenejše E črno-bele TV sprejemnike. Na tržišču se opaža slabo zalo-jg žene trgovine s proizvodi elektroindustrije. Dobra je polj nudba samo radijskih sprejemnikov.
1 PLAN PROIZVODNJE BARVNIH TELEVIZORJEV NE BO | IZPOLNJEN
E Planirane proizvodnje 5.000 barvnih TV sprejemnikov v j§ letu 1972 El verjetno ne bo izpolnila. Zmanjšana je tudi E proizvodnja črnobelih televizorjev, predvsem zaradi tehno-= loških sprememb za nove tipe televizorjev, ki so povlekle ¡j za seboj tudi povečanje cen. Tako je inšpekcija prepove-E dala prodajo teh televizorjev. Zavod za cene je. sicer odo-= bril prodajo teh televizorjev, za katere trdi EI-Niš, da so E zboljšali kvaliteto, inšpekcija pa je prepovedala prodajo, = dokler se ne ugotovi realnost povečanja cen na račun iz-E boljšav.	.
1 NOVI POGODBI »GORENJA«
V pokoj je odšel tov. PAVLE RINK, mojster enote 10 v	obratu ERO kranjske tovarne. Sode-	|
lavci so mu ob slovesu Izročili spominska darila In izrekli	iskrene želje, da bi zasluženi pokoj	§
užival v zdravju in zadovoljstvu. Tov. Rink je bil med pionirji Iskre, doživljal je vse napore = in sam prispeval mnogo ur zavestnega dela, da je kranjska tovarna rasla in se razvijala v tako	e
Pomembno tovarno. Iskren in prizadeven član kolektiva	je bil vrsto let aktiven član v samo-	e
upravnih organih in sindikalni organizaciji. Prepričani smo, da bo v mislih še vedno živel E * Iskri in da mu bo vsak uspeh v veselje in zadovoljstvo	E
Tovarna »Gorenje« se je z zahodnonemško firmo »Robert Krups« iz Solingena pogodila za izvoz 250.000 kuhinjskih tehtnic. S tovarno »Korting Radiotverke« pa se je dogovorila za proizvodnjo sestavnih delov in tiskanega vezja za barvne televizorje v vrednosti 200 do 300.000 DM. Ti pogodbi sta del dolgoročnega sodelovanja med tovarno »Gorenje« in omenjenima tujima firmama.
ZZA liubPana
S seje poslovnega odbora
PO je obravnaval pripombe svetov OZD na gospodarski načrt Zavoda za leto 1972, ki jih je po javni obravnavi zbral in pregledal Center za poslovne informacije. Po razpravi o pripombah svetov OZD je PO sprejel naslednje sklepe:
• PO predlaga svetu Zavoda, da sprejme gospodarski načrt Zavoda za leto 1972 po besedilu osnutka. Dalje predlaga PO, da svet Zavoda zavzame na pripombe svetov OZD naslednja stališča:
a) Budžet za strokovne službe je načrtovan na osnovi podatkov iz 'preteklih let in predvidevanj za tekoče leto ter je določen v fiksnem
Proizvodnja
(Nadaljevanje s 1. strani)
presežek je 22,8 %. K tako dobremu rezultatu je največ prispeval velik presežek pri proizvodnji števcev pogovorov zaradi izvoznih obveznosti. Mehanizmov UMT za TAP Ptuj pa je bilo izdelanih toliko več, da je bil pokrit izpad iz prejšnjega meseca.
POLLETNA PROIZVODNJA DE	%
Elek. roč. orodje	100,6
Števci	105,6
Stikala	114,3
Telefonija	88,0
Mehanizmi	135,3
Skupna prod. delov	168,4
SKUPAJ	102,3
Zaradi dobrih rezultatov v zadnjih dveh mesecih je v juniju tudi ERO prišel v ku-
znesku. V osnutku gospodarskega načrta je budžet razdeljen po ključih, ki so bili sprejeti v okviru tez za ekonomski sistem na 23. seji sveta Zavoda, dne 27. 12. 1971. Vsakršna sprememba ključev bi zahtevala ponovno razpravo o ekonomskem sistemu. Teze predvidevajo tako 3% pribitek na material, s katerim se pokriva del stroškov nabavne službe, kakor tudi enotno najemnino za prostore, zato ker je bilo v razpravi ugotovljeno, da bi diferencirane najemnine za različne kvalitete prostorov še bolj zapletle obračun stroškov. Ob zaključku poslovnega leta lahko pride do tega, da osta-
v juniju
mulativi nad planirano vrednost. Sedaj vsi obrati razen telefonije presegajo planske zadolžitve.	•
PRIMERJAVA Z LANSKOLETNO POLLETNO PROIZVODNJO
DE	%
Elek. roč. orodje	116,1
Elek. storitve	40,3
Števci	145,2
Stikala	1232
Telefonija	111,6
Mehanizmi	113,5
Skupna prod. delov	94,7
Ostale storitve	89,2
Skupaj	116,9
Pri primerjavi lahko opazimo, da je v vseh mesecih letošnjega leta skupno povečanje glede na isto obdobje lanskega leta približno enako in niha med 15 in 25%.
ne del budžeta nepokrit, ker ne bodo dosežene planirane osnove (npr. izdelavni material, zaposleni delavci itd.). Ker ob sprejemanju gospodarskega načrta ni mogoče predvideti kakšni odstopki v osnovah ključev bodo v poslovnem letu nastali, je smotrno šele ob zaključku poslovnega leta določiti način za razdeljevanje nepokritih stroškov.
b)	Razpoložljiva obratovalna sredstva so razdeljena po sporazumu, doseženem na poslovnem odboru, predno se je pristopilo k izračunu gospodarskega načrta, pri čemer je PO zavedajoč se, da nekaterim enotam ta sredstva ne zadoščajo, že v osnutku predvidel omiljenje ukrepov v primeru prekoračitve. Predlog, ca bi se obratovalna sredstva delila po enotnem odstotku od realizacije, ni sprejemljiv, ker posamezne OZD poslujejo pod različnimi pogoji (npr. enote z mesečnim obračunom potrebujejo praktično samo enomesečna obratovalna sredstva, druge enote pa vežejo sredstva več mesecev).
c)	V sprejetih tezah za ekonomski sistem je določeno, da se stroški za dejavnost 1. in 2. ter prispevek za znanstveni sklad delijo po enotnem načelu za vse enote Zavoda (ravno tako kakor na ravni ZP na vse organizacije ZP), pri čemer so vključene tudi CD. Izjema v pogledu obveznosti za centralne delavnice bi odprla tudi problem obveznosti prototipnih in laboratorijskih delavnic, kar bi izredno zamotalo obračunavanje prispevkov.
Zaradi razbremenitve restavracije pri delitvi toplih obrokov in zaradi enakomerne porazdelitve je poslovni odbor sprejel predlog za spremembo razporeda koriščenja odmorov, ki bo pričel veljati I. avgusta 1972, in sicer:
L odmor od 8.45 ure do 9.15 ure: ERO, VZDRŽEVANJE, ORODJARNA, MERILNE NAPRAVE 2. odmor od 9.15 ure do 9.45 ure: ŠTEVCI, SLUŽBA
KVALITETE, RAZVOJNO PODROČJE, TEHNOLOŠKO PODROČJE, KADROVSKA SLUŽBA, COOP, UPRAVA, SKUPNA PRODUKCIJA DELOV, PROIZVODNO PODROČJE, EKONOMSKO FINANČNO PODROČJE
3.	odmor od 9.45 ure do 10.15 ure: ATN
4.	odmor od 17.30 ure do 18.00 ure: ERO, ŠTEVCI, ATN, COOP, ORODJARNA, SKUPNA PRODUKCIJA DELOV, VZDRŽEVANJE
»Nenadomestljivi« se je z desnico oprl na pisalno mizo, z levico in dvignjenim prstom pa zakrožil po zraku:
»Kaj bo, kaj bo,« je rekel glasno, da so ostali v veliki pisarni dvignili glave, čeprav so že vnaprej vedeli, kaj bodo slišali: »Povsod bi moral biti. Tukaj me kličejo, tam me potrebujejo. Moje delovne sposobnosti, ki jih večina sicer noče videti, so tako velike, da jih ni mogoče izmerite Lahko rečem, brez vsakega sramu lahko rečem, da na mojih plečih leži velik del
Nenadomestljivi«
tovarne. V prah bi se sesul ta del, če bi samo za mesec dni zapustil tovarno. Kako bom z dopustom, ki ga še imam. šele po moji smrti bodo nekateri lahko ugotovili, koliko se žrtvujem za kolektiv. Za tovarno.«
Kalkulantka Cica, ki sO ji bile že davno dovolj .njegove samohvale, se ni mogla več zadržati:
»Žrtvuješ ...? Ja, kako, za vraga?«
»Poleg tega moram še v šolo hoditi!« je »Nenadomestljivi» stopil na prste:
»Učim se. Vse nedelje. Praznike. Mislite, da se zase mučim, da se učim zase! Ne! To meni ni potrebno. Zase že dovolj
znam. Za tovarno se učim. Za vse vas in tudi zate, Cica. Groza me je že danes, če samo pomislim, kako nebogljeni bi bili, če mene iznenada ne bi bilo več. V dveh mesecih bi me poklicali iz groba. Prosili,
naj pridem nazaj_____Ampak, mene ne bo
več. Kaj bo z vami?«
Ganjen bi si skoraj moral obrisati solzo, ki mu je ob takem zavzetem govoru res skoraj morala spolzeti po licu. Pri srcu pa ga je res nekaj zgrabilo, da je moral sesti za pisalno mizo in utihniti.
Zgodilo pa se je, da je »Nenadomestljivi« še tisti dan doma obležal in čez tri dni — umrl. Pogreb je bil svečan. Z govori in petjem. In z godbo. Nekaj dni so v tovarni o njem še govorili. Veliko lepega so vedeli povedati o njem, a tudi na račun njegove nenadomestljivosti je bilo slišati marsikatero pikro.
Po tednu dni pa so še te govorice izginile.
Za njegovo mizo je po prvem razpisu sedel mlad moški, ki pa ga za razliko od bivšega uporabnika ni mučilo vprašanje nenadomestljivosti. Delal je pač in živel s kolektivom.
Minevala so leta in še minevajo. V tovarni pa vse teče tako in še gladkeje, kot v časih, ko je bil v službi »Nenadomestljivi«.
Še dobro, da »Nenadomestljivi« tega ne vidi; očitno ni bil rojen za preroka.
-G-
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA
IŠČEMO NOVE SODELAVCE
Za zanimivo delo v naši zunanjetrgovinski dejavnosti na področju izvoza, uvoza in zastopstev.
Sprejmemo več sodelavcev z visoko in višjo izobrazbo, aktivnim znanjem enega ali več svetovnih jezikov, in to:
DIPLOMIRANIH EKONOMISTOV in EKONOMISTOV-KOMERCIALISTOV DIPLOMIRANIH ELEKTROINŽENIRJEV in ELEKTROINŽENIRJEV
Kandidati so lahko tudi začetniki z aktivnim znanjem vsaj enega svetovnega jezika, zaželena je angleščina. Ponudbe pošljite Kadrovsko-socialni službi, Ljubljana, Masarykova 15.
ISKRA COMMERCE LJUBLJANA Kotnikova 6
ŠOLSKI CENTER ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ V KRANJU, SAVSKA LOKA 2,
razpisuje
naslednja prosta pedagoška delovna mesta:
UČITELJ STROKOVNIH PREDMETOV ELEKTROTEHNIŠKE STROKE
za poučevanje na poklicni kovinarski in elektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma prve stopnje fakultete za elektrotehniko — šibki tok ali višje industrijske pedagoške šole elektro smeri;
UČITELJ SPLOŠNIH PREDMETOV ZA POUČEVANJE MATEMATIKE IN FIZIKE
na tehniški strojni in elektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma druge stopnje fakultete za naravoslovje in tehnologijo — odsek za matematiko in fiziko;
UČITELJ STROKOVNIH PREDMETOV ELEKTROTEHNIŠKE STROKE - JAKI TOK
za poučevanje na tehniški strojni in elektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma druge stopnje fakultete za elektrotehniko — oddelek za jaki tok;
UČITELJ SPLOŠNIH PREDMETOV ZA POUČEVANJE TELESNE VZGOJE
na poklicni kovinarski in elektro šoli v Kranju. Za to delovno mesto se zahteva diploma visoke šole za telesno kulturo.
Rok za prijave poteče 15. avgusta 1972. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi poslati na naslov: Šolski center ZP Iskra Kranj, Kranj, Savska loka 2.
ISKRA — tovarna električnih aparatov LJUBLJANA, Savska cesta 3
sprejme takoj na delo
1.	VEC DELAVCEV za delo pri strojih
2.	VEC DELAVK za delo v montaži
Pogoji za sprejem:
1.	— končana osemletka,
—	odslužen vojaški rok,
—	uspešno opravljeno 2-mesečno poizkusno delo,
—	delo v izmenah;
2.	— končana osemletka,
—	starost nad 18 let,
—	uspešno opravljeno 2-mesečno poizkusno delo,
—	delo v izmenah.
Interesenti naj vložijo prošnje ali pa se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku do 27. julija 1972.
Nov razpored koriščenja odmorov v Elektromehanski
Ena Izmed 70 fotografij razstavljenih ob proslavi dneva borca in Iskre v Horjulu
Izid žrebanja praznične nagradne križanke
Žreb je razdelil ngarade takole:
1.	nagrada (250 din): Marija Kočovskv, Aparati Ljubljana;
2.	nagrada (100 din): Miro Mlakar, Instrumenti Otoče;
5 nagrad po 50 din: Anion Pečar, »števci«, Nežka
Ažman, »Stikala«, Zofka Kepic, ERO, Edo Bernik, »Aparati«, Stanislav Hafner, »Stiskala«;
5 nagrad po 30 din: Andrej Naglič, »Elektromehani-ka«, Lojzka Ccšnovar, »Elementi«, Frančiška Jekovcc, »Elektromehanika«, Cveta Sterniša. ATN, Ciril Brajer, Iskra Commerce;
5 nagrad po 20 din: Minka Dežman, »Instrumenti« Otoče, Franjo Golež, upok. IC, Stane Kristanc, ERO »Elektromehanika«, Ivo Lavrič, COOP »Elektromehanika«, Tatjana Likar, ZZA;
10 nagrad po 10 din: Alojz Žibert, »Elektromehanika«, Marija Dolenc, ATN Kranj, Zvone Dežman, »Elementi«, Janez Prestor, »Elektromehanika«, Tomaž Dežman, »Elektromehanika«, Stane Opara, »Elektromehanika«, Angelca Jenko, Gospod, aparati Škofja Loka, Zmaga Kobilica, IC, Ivanka aTlasov, IC, Breda Detela, »Aparati«.
Nagrade bodo izplačane po 15. avgustu.
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
Vodoravno: ANAM, OMIŠ, RABARBARA, AK, TERMIN, KUBA, ABAS, SPEV, ZONA, KUPE, REVOLUCIJA, OKA, V1D1RANJE, OER, KONDENZATOR, ROSSI, TRTAR, ANUS, GIPS, SU, OVIRA, BA, LAERTES, BETI, ŠKOLJKA, REA, ETIL, CER KOV, ADLAI, RAPA, IRCI, MAK, EARL, PRAZNIK ISKRE, DOK, NO, ODER, ODSTOP, TALIA, LOLITA. ELEKTROMOTOR, PIK, ORGANON.
Ker je naše glasilo z nagradno križanko izšlo sredi Poletne vročine, se je odzvalo manjše število članov reševalcev kot smo bili dosedaj navajeni. Kljub temu se Je prek 1500 ugankarjev potrudilo, da so sami, morda tudi z nadlegovanjem sosedov mrzlično brskali po spominu in na ta način razvozljali vprašanja. Pri tem jih je vsekakor vodilo upanje, da bodo dobili kakšno od razpisanih nagrad.
Proti pričakovanju je bilo tokrat sorazmerno manj napačnih rešitev kot dozdaj, zato sklepamo, da je vročina že sama izločila poskuse začetnikov. Seveda pa so *e še vedno našli optimisti. Se naj večjo smolo pa so »Peli nekateri, ki so sicer poslali pravilno rešitev, pozabili pa so napisati svoj naslov, Skoda dva reševalca sta tako mimogrede izgubila po 50 din, kar je dokajšnja kazen za tako pozabljivost.
Pripominjamo, da bomo naslednjo nagradno križanko razpisali ob prazniku za 29. november.
Uredništvo
Uveljavljanje fotoamaterjev v okviru ZP Iskre
Letošnjim proslavam v Horjulu so dale svoj poudarek tudi razstave Iskrinih likovnikov in fotoamaterjev. Prav ob slednji se hočemo malo zadržati:
Proslavljanje jubilejev nas vedno opozarja, da so v razvoju minevala desetletja, medtem pa se je spreminjal čas, spreminjalo življenje, spreminjala izraba prostega časa, spreminjala tehnika in mi z njo. Vse hitreje se spreminjajo pogoji človekovega življenja, s tem pa ostaja vse več prostega časa delovnemu človeku, ki pa ne sme pomeniti več brezdelja, temveč prav nasprotno. Tega se tudi zavedajo mnogi člani našega delovnega kolektiva, ki so našli svoj konjiček prav v fo-toamaterstvu. Mnogi od teh delujejo le za sebe, drugi pa so organizirani po raznih fo-tc-kinoklubih in sekcijah ter se v okviru teh organizacij udeležujejo fotografskih razstav in filmskih festivalov tako v domovini, kakor tudi inozemstvu.
Ljudje, ki razstavljajo na fotografskih razstavah so si dobri znanci in prijatelji. Res, da se večkrat ne poznajo po obrazu, ne Izprašujejo se kako živijo In kaj delajo, toda srečujejo se na razstavah in zato so si blizu. Doma govore vsak svoj jezik ¡n narečje, na razstavah pa je le en jezik — slika.
V kulturnem in tehničnem razvoju sodobnega družbenega življenja zavzema fotografija vse bolj pomembno mesto. Zaradi izredne vsebine, vsestranske in praktične uporabe vzbuja pri ljudeh in tudi pri članih delovnega kolektiva Iskre vse večji interes Ni torej čudno, da je bilo na razpis za razstavo v Horjulu samo v tovarni Elektromehanika Kranj predloženih kar 120 fotografij forma-
ta 30 X 40 cm. Posebna komisija, ki je napravila izbor je razstavila skupno 70 fotografij od 11 avtorjev, od tega 64 fotografij desetih avtorjev samo iz tovarne Elektromehanika.
Zadovoljni smo, da so se zadnja leta v ZP Iskra začeli uveljavljati tudi fotoamaterji. Smisel za fotografijo je uspelo ponesti iz zaprtosti temnic med ljudi, ki žive okrog nas. Akcija je torej že vtečena, treba pa jo je še nadaljevati. Želja mnogih je, da bi vse fotoamaterje po posameznih tovarnah in v okviru ZP povezovala neka organizacija, ki bi poleg ostalega skrbela tudi za organiziranje strokovnih tečajev, v izpopol-
V vremenskih poročilih, zlasti nekaterih naših radijskih postaj, slišimo tudi poročilo o hitrosti (ali moči) vetra. Nekatere postaje poročajo o hitrosti v metrih na sekundo, drage v kilometrih na uro, nekatere pa v bofo-rih. O predstavi boforov mnogi poslušalci nimajo pojma in si ne morejo predstavljati, kakšen veter je to.
Francoski admiral, ki je bil seveda mnogo na morju, Beaufort (izgovarjamo: bo-for) je sestavil posebno lestvico, s katero je označil hitrost vetra. Sestavil je 12 stopenj, kasneje so jih razširili na 17.
Ce torej slišimo napoved, da piha veter s hitrostjo npr. 6 boforov, je to hitrost cca 10—12 metrov v sekundi ali 36 do 44 km na uro.
Pri listnatem drevesu (če ima liste), lahko ugotavljamo tudi na naslednji način: pri 4 boforih trepeče listje, pri
njevanju znanja in tehnike ter zbirala dokumentarno, reportažno in drugo slikovno gradivo, ga ocenjevala, nagrajevala najboljša dela in jih pošiljala na razne republiške, zvezne ali mednarodne razstave umetniške fotografije.
Hitimo, gradimo, ustvarja, mo. Nikjer nočemo zaostajati. Smo sredi toka, ki ga ustvarja življenje. Ta tok pa usmerjamo k cilju polnem človeške topline, humanih odnosov med ljudmi, enakopravnosti in pravice. S pomočjo fotografije bomo beležili čas in njegove trenutke ter tako prispevali k zbirki dragocenih dokumentov časa.
Zi-
6	dobne in srednje veje, pri 8 močne veje in šibkejša debla v vrhovih, pri 9 se tresejo in gibljejo močnejša drevesa.
Nastopi pa vprašanje, čemu radijske in TV postaje poročajo v jeziku, ki ga razumejo le meteorologi? Res je, da prejmejo taka poročila, toda zgovorlti bi se morali za označevanje v metrski ali km hitrosti, saj bi takim poročilom lahko sledil vsakdo, za bofore je pa slišal le malokdo.
Cafi
DOPISUJTE V ISKRO!
Bofori, kaj j© to ?
Pred kratkim je odšla v zasluženi pokoj tov. MARIJA POTOČNIK zaposlena kot brigadirka v enoti »Duroplasti« v kranjski tovarni. Prek uredništva sc iskreno zahvaljuje sodelavcem za lepa darila, dobre želje, hkrati pa jim želi, kot tudi drugim članom kolektiva, čirrrveč uspehov
TRIIVS-
sport
»Medtem, ko jaz navijam, pa lahko premišljuješ o minulem delu.«
Ljm_
»Kaj bi delal, da ne bi ničesar delal, da bi veliko zaslužil?«
Naše -pa še resnične
Uredništvo je prejelo vest, da je neki obrat dosegel 2. mesto na tekmovanju v prvi pomoči. Vest je bila zaključena z naslednjim stavkom: »Sodelavci želimo, da se naši tekmovalci uvrstijo na kar najboljše meso! (Kdo bi jim zameril, meso je le meso).
Mlada administratorka v Iskri je pisala po nareku. Vse kaže, da ji je neka beseda delala težave, saj je bilo kasneje v uvodu moč brati naslednji stavek: »V seksualnem delu (namesto: tekstualnem) (Morda je bila s prvo besedo bolj na tekočem ...)
Ko smo lani objavili vest, da Turistično društvo v Naklem vabi na pečene ribe jih ie tiskarski škrat spremenil f počene ribe.
(Tudi počene niso od muh).

Na vrhu Raduhe
--------------------------------f--------------------------
Vse zainteresirane starše obveščamo, da bo plavalna šola, ki jo prireja Plavalna sekcija PK TRIGLAV Kranj
pričela z delom v ponedeljek, 24. julija
ob deseti url. Vsi prijavljeni in neprijavljeni otroci naj se to uro zberejo pred vhodom na letno kopališče, kjer jih bodo prevzeli naši učitelji plavanja. V primeru slabega vremena (dež in mraz), bo šola pričela z delom prvi naslednji lepi dan ob isti uri. Sola bo trajala deset (delovnih) dni. Vpisnina za en tečaj znaša 30. Ndin in se plača vnaprej.
Otroci morajo s seboj obvezno prinesti brisačo, kopalke, morda tudi jopico.
PK TRIGLAV Kranj Plavalna sekcija
IzSet na Razor in Prisojnik
Planinsko društvo Iskra bo priredilo v petek, 28. julija, tridnevni izlet na Razor in Prisojnik. Ta izlet je bolj zahteven, zato naj se ga udeležijo obvezno vsi tisti, ki nameravajo v avgustu na izlet na Grossglockner v Avstriji.
V	petek, 28. julija, bodo planinci ob 16. uri z rednim avtobusom odpotovali iz Ljubljane prek Kranjske gore na Vršič in tu prespali.
V	soboto, 29. julija, ob 5. uri zjutraj odhod z Vršiča na Prisojnik po jubilejni poti, na Razor in nato na Kriške pode, kjer bodo spet prenočili.
V	nedeljo, 30. julija, ob 8. uri odhod s Kriških podov čez Gamsovec v Luknjo in v Vrata.
Prihod v Ljubljano v večernih urah.
Priporočamo dobro in toplo planinsko opremo. Hoje bo 9 do 10 ur.
Izlet bo vodil Stojan Julij (ZZA), pri katerem dobite tudi vse informacije na telefon 20-341.
V	primeru slabega vremena izlet odpade.
Prijavite se na: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, tel. 57-969, najkasneje do torka, 25. julija, da bo možno rezervirati mesta v rednem avtobusu.
Cena izleta za člane PD Iskra 30 din, za nečlane pa 50 din
Po transverzali od Slo-venjgradca do Solčave
V petek, 23. junija popoldan je sedem članov PD Iskra peljal kombd proti Slovenj Gradcu. Lepo vreme, ki je kazalo v začetku, se je že med potjo preobrnilo v hude nalive. Prosili smo šoferja, da nas je zapeljal iz Slovenj Gradca po vozni cesti čim bliže prvemu cilju, do Poštarskega doma. Tako smo si prihranili mnogo hoje po dežju in po nekaj minufah smo že bili pri domu. Tu smo se okrepčali, oblekli bunde in okrog 18.30 krenili na nadaljnjo pot. Med potjo je močno deževalo, debele dežne kaplje pa so padale tudi z dreves, ki jih listje ni moglo več zadržati. Po dobrih 2 urah hoje smo bili na vrhu Uršlje gore, v planinskem domu. Tu smo se preoblekli, se pogreli z vročim čajem, ter si ob zakurjeni peči sušili obleko.
Sobotno jutro je bilo jasno in uživali smo čudovit razgled z Uršlje gore, toda kmalu je bilo treba na pot, najprej po strmini navzdol in nato čez pašnike in travnike do Andrejevega doma na Slemenu. Žig v transverzalno knjižico, požirek soka in že smo bili na poti proti domu na Smrekovcu. Pot sc vije po čudoviti gozdni stezici. Okrog 11. ure smo prišli do doma.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sindikatu tovarne »Elementi« Ljubljana za čudovit izlet z upokojenci v Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita, Podčetrtek in Catežke toplice. Zaradi nepokretnosti je imela z menoj dosti truda spremljevalka z Doma počitka, vendar je bil izlet zame pravo doživetje, ker mi je zaradi invalidnosti normalno življenje tuje.
Hvala kolektivu za izredno skrb, ki jo posveča upokojencem, posebna zahvala pa velja socialni delavki tov. Ljubici Burnik za izredno skrb in pozornost.
Angelca Petrič
Pet ur hoje je zahtevalo po čitek in krepko kosilo. Nato smo nadaljevali pot, večino ma po travnatih vrhovih, pred nami pa se je bližala Raduha. Ta dan nam je bilo vreme naklonjeno in okrog 18. ure smo bili že v domu pod Raduho, to je v Koči' na Loki. Tu smo dobili le 4 ležišča, kajti dom je bil poln planincev. Nepozaben nam bo ostal sobotni večer, ko smo pozno v noč peli, in to skupaj z mariborskimi in celjskimi planinci.
V nedeljo zjutraj smo se povzpeli na vrh Raduhe. Ves trud je bil poplačan s čudovitim razgledom daleč naokrog. Pod nami globoko v soteski je ležal naš končni cilj — Solčava. Z vrha Raduhe smo se spustili po dobro zavarovani bližnjici do zavetišča na Grohotu in od tu spet v dolino.
D. A.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni izgubi našega ljubljenega, dobrega in skrbnega moža in očeta
JOŽETA KOVAČIČA
se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, sindikalni podružnici, sodelavcem v skladišču produkcije, obratu ATN in »Števci« za darovane vence, cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žena Francka ter hčerki Zdenka in Fanika
-- -.—-ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame MARIJE LOGONDER
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v odd. merilnih naprav Iskre Eiektromehani-ke Kranj za izraze sožalja, podarjeni venec in denarno pomoč, posebno pa za številno udeležbo na njeni zadnji poti.
Hčerka Danica Vrhovnik,
Mož Matevž in
sin Jože^^mmmm
ZAHVALA
V dneh od 18. do 22. junija 1.1. je 45 članov ZB ZP Iskra obiskalo CSSR. S prijetnim izletom so bili zelo zadovoljni, saj so v teh dneh spoznali precej lepot in zgodovinskih zanimivosti. Posnetek kaže udeležence izleta med postanitom v južnočeškem mestu Češke Budejovice
Ob težki izgubi mojega očeta
MARKA ZALOKARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tovarne »Polprevodniki« Trbovlje za podarjeno cvetje, izraženo sožalje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Heda Režun
ISKRA- glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za eleklromehamko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez Stic. — Izhaja tedensko - Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-“}, int 333 - Tisk in klišeji-»CP Gorenjski tisk« Kranj