Anton Čadež :
Utrgaj me!
Ali poznate pripovedko »Marija in cvetke«? Če ne, pa jo poslušajte !
Nekoč je hodila Marija po vrtu in z radostnim • srcem ogledovala lepoto cvetk.
»Utrgaj me, Marija!« jo je zaprosila ponosna vrtnica ter pripognila spoštljivo svojo v ljubezni ža-rečo glavico. Marija jo je ljubeznivo pogledala, po-hvalila njeno lepoto in šla dalje.
»Utrgaj me, Marija!« je zaklicala blesteče-bela lilija. Marija je postala, poduhnila ob prijetni vonjavi in se poveselila beline lilijine — in šla dalje.
»Utrgaj me, Marija !« so \o zaprosile zopet spo-minčice, jagleci in drugi cvetni biseri božje narave. Marija jim )e prijazno namignila, jih pozdravila in šla naprej. Tu zagleda v travi čisto skrito, majhno in skromno vijolico, ki se ne upa nič prositi, marveč le tiho zašepeče: »Marija !« Marija se sklone, jo utrga in nese domov detetu Jezusu.
Kaj uči ta nežna pripovedka ? . . . To, da so skromne dušice Mariji najljubše, da so ji najljubši otroci, ki so tihi, nesebični in ponižni. Svet se zanje ne zmeni kaj prida, ne zbujajo pozornosti niti s svojo pobožnostjo ; toda nebeška Kraljica jih pozna in Ijubi; Marijini ljubljenci so.