28, štev. V Kranju, dne 16. julija 1910. XI. leto. GORENJEC Političen in gospodarslg list. SUne m Kranj s do.tavljanje« na dom 4 K, po polti za celo leto 4 K, ta. pol leta 2 K, ta druge države stane 5*0 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brei istodobne rpoiiljatve naročnine ie ne oiira. — Ure d ni i t? o in upravni it to je na pristavi ffosp. K. Floriana v • Zvezdi>. Izhaja vsako soboto ===== zvečer -= Inaerati se računajo za celo stran 60 K, ca pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Iuserati s« plačujejo naprej. Za manj*a oznanila se plačuje za petit vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj sd izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne f racaj o Jfa Jesenice! Tako kliče Gorenjska sokolska župa svojim telovadnim društvom Sokol. Prav je, da je prvi zlet Gorenjske sokolske župe na Jesenicah. Kajti bati se je zanje. Nemštvo si prizadeva na vse kriplje, da si prilasti to točko naše lepe domovine. Miačnost in ne-zavednost toliko in toliko jeseniških Slovencev jih podžiga k temu, češ, delo ne bo težko. Ali Jesenic si ne dajmo iztrgati. Naše so bile in naše morajo biti. To zakliči glasno in razločno Nemcem zlet Gorenjske sokolske župe. Zlet Gorenjske sokolske župe odpri oči onim, ki ne vidijo preteče nevarnosti, stresi zaspance, razpali mlačneže, prilij novih moči pešajočim ter omahujočim in potrdi dobre v veri, da zmaga slovenstvo. Zlet Gorenjske sokolske župe prikleni Jesenice z močnimi verigami k slovenski zemlji. Da se ti lepi nameni omogočijo, bodi zlet Gorenjske sokolske župe kolikor mogoče velik in dostojen. Bratje Sokoli! bodimo kakor Črtomirovi junaki, o katerih poje pesnik: Ne zapusti nobeden ga v ti lili, molče orožje svoje vsak si sam vzarar. Vsi, kar nas je, na Jesenice! Ta dan naj odmevajo Jesenice od „Na zdar"- klicev in naj rade kakor jutranja zarja od sokolskih srajc. Pokažimo, da naj ne diči samo so-kolski kroj, ampak da nas krase tudi sokolske lastnosti kakor: delavnost, požrtvovalnost, odločnost in neomahljivost. Mičimo s svojim vzgledom k posnemanju, da se po-množe sokolske, da se posokoli ves slovenski narod, kateremu je le tako zagotovljena srečna bodočnost. Zlet na Jesenicah bodi veliki dan za Gorenjsko sokolsjto župo, pa tudi za Jesenice same. Zlet na Jesenicah naj dokaže, da je Gorenjska sokolska župa na pravi poti, da živi pravo sokolsko življenje, da se je že jako približala sokolskim vzorom in da se zaveda svojih dolžnosti do svojega naroda. Zlet na Jesenicah naj dokaže, da je slovensko Sokolstvo prvo na mestu, kjer preti slovenskemu narodu ali njegovi posesti kaka nevarnost. Zlet na Jesenice dokazi, da je Sokolstvo domovju bramba, vragu strah. Ali ne samo Sokoli, tudi vsi drugi, ki jim je mar Slovenstvo, naj prihite na Jesenice, da bodo kakor velik okvir pestri so-kolski sliki, da bodo kakor mogočen ro> fraktor sokolskega navdušenja. Zlet na Jesenice prepričaj nasprotnika, da zastonj njegova sila besna nad nami iz-kuša si moči in da za dom bo Sokol stal junak vedno. Zlet na Jesenicah bodi mogočen jez proti nemški povodnji, ki se hoče razliti iz sosednje Koroške, nekdaj zibelke Slovenstva, po prekrasni Gorenjski. Zato pa o nedeljo na Jesenice ose, kar (e dobre oolle za slovensko sfoar! Samostojna predloga državnega poslanca g. Ivana Hribarja in tovaršev v državnem zboru. * Predlog o izpreraembi voznega reda na progi Lj ubljana-Kam ni k. Mesto Kamnik je vsled svoje ugodne lege ob vznožja kamniškh Alp sredi krame okolice, kjer je vse poloo senčnatih gozdov in Čistih voda, jako prijetno letovilče in zdraviliške, kakor tudi važno mesto v turistiškem prometu, ki je zdaj jako izdaten. Velika ovira za 3 * živahnejši tujski promet na tej lokalo« progi je ratven prepoCaine vozne premajhno število vlakov. Občinski odbor mesta Kamnik jo zaradi tega enoglasno sklen 1 v svoji seji dne 30. aprila t. I., Dalje. PODLISTEK. Josip Premk: V mladem cvetju. Roman. Sedel je na vegasto klop, razgrnil papir pred teboj na kolenih in si podprl glavo s obema rokama. Potem pa je pričel zmigavati z ustnicami, Cital je polglasno, včasih za hip obmolknil, se zamišljeno zagledal v črke in zopet nadaljeval. Ko je prečita), je zastrmel v strop in je zavzdihnil glokoko: «0 Bog, torej je res ...» In kakor, da ne verjame sam tebi, je pričel Citati zopet, dasi je znal pismo že skoro na izutt — ali vendar in prav od početka: Dragi Šimenl Hotela sem te pokoriti očetovi zapovedi, da te pozabim, ker se tako mora zgoditi — oh, ljuije to tako kruti! — ali ne morem, da bi ti ne pitala vsaj tah par zadnjih vrstic, ki ti naj bodo — ali v tolažbo ali v dokaz, da vse, kakor se je in te bo zgodilo, nI moja volja, ampak mojega očeta. Ko tem pred šestimi moteči zapustila Zapolje, morda In skoro gotovo ni vedel razno mojega očeta in tebe, ki si lahko slutil, zakaj sem odšla — nihče, ker tako je hotel moj oče, da sramota, ako že moram — to — tako imenovati, m pride na dan« «Idi,» mi je za povedal, kmalu po onem večeru, ko tva se zadnjič sestala tam zadaj na vrtu — «in ne vrni se, dokler nosil kaj sledu o — grehu, ki si ga storila t njim!» O Bog, kako kruto to padale na mojo doto te besede, taj jaz tem upala vse drugače, a potem je priti« takol. . Ako tem zagrešila, tem storila iz ljubezni in B.g mi bo milosujtv, a da te ne trnom vrniti z detetom, to mi je največje hudo I Bogve, v kake roke bo priilo in kako se bo godilo siroti! Ako bo uslišana moja goreča molitev, bo Anica — deklica je namreč in krščena za Anico — srečna, dasi ne bo vedela ne za mater, ne za očeta, ker pustila tem jo, kakor je hotel oče — v bolnišnici. Prišli bodo in jo vzeli, taj tu v Trstu ni malo takih slučajev, in ako bo živela, morda, morda se kdaj zgodi, da jo pripelje božja roka v mojo bližino 1 Ne kolni me, Simenl Vem, da so te besede bresrčne, pa jaz ne morem drugače, ako hočem le kdaj pod domačo streho, a U — — pozabi, trpi z menoj In te ndaj v modo! In le nekaj š t mera! Kakor ti že sam lahko izprevidel, na najino poroko ni misliti in ako se zgodi, da se odam očetovi volji in vzamem Zupanovega Ivana, pozabi, kar je bilo, In ne hodi več i spomini. Brez ljubezni bom stopila pred altar, ako te bo moralo tako zgoditi, — jaz tem ljubila samo enkrat, ampak zvesta žena mu hočem biti i Morda on ni tak zloben in se usmili najinega deteta, taj zvedeti mora prejalislej, ako pa ne, pozabiva, kar je bilo! Zdaj tem zopet zdrava is v kratkem se povrnem v Zspolje, a prosim te, molči, molči o stvari, kakor grob I... Pismo, ki ti ga pšem uniči, da ne pride v tuje roke, ker pričalo bi lahko le po moji smrti t rečeh, kar bi morda tudi Tebi ne bilo ljubo; taj jaz ne bom živela dolgo, tako čotim, preveč gorja je prišlo nad me — in tedaj te moram ločiti le od — te male Anice, ki jo tako ljubim 1... dimen, jaz tem te udala v usodo in molim, molim, da bi se zgodilo, kar se gotovo ne bo, da bi oašla kdaj sirota tvojega očeta 1 Pozdravlja te Hanca. — Prečita! je Šimen pismo drugič in te je sklonil: stare, laipokane ustnice so so dotaknile rmenega papirja In velika solza mu je pripolzela po licu. Potem pa te je nasmehljal in začutil v srcu radost, pijano veselje, da ni znal, kako bi dal duška svoji sreči. Saj ona, ki je toUkrat mislila na njo — bogve ali živi, ali je mrtva —- prebiva v njegovi bližini. Prvič, ko je zagledal njen obraz, te mu je zganilo v srcu, česar ni razumel, ampak zdaj je bilo pred njim vse jasno, brez vsakega dvoma *, , prositi c kr. železniško m:nislr«t*o, da pomnoži število vlakov na progi Ljubijaoa-Kamnik, k»kor tudi, da, razmeram primerno, izpremeni sedaaji vozni red na tej progi m sicer sledeče: Ljubljana-Kamnik: odhod: prihod: 7-28 838 1140 12 50 320 430 7 40 8-60 11-20*) 12 30*) Kamnik- Ljubljana: odhod; prihod: 6 3f> 6 45 »•49 10 59 1-80 2 40 5 30 6 40 9 30») 1040*) S tem novim voznim redom bi se ne slož lo le prebivalcem in obiskovalcem mesta Kamnika, temveč tudi prebivalcem vseh ob progi ležečih krajev, posebno trgovcem in industrijalcem v Kamniku, Jaršah, Mengiiu, Domžalah, Trzinu in trgovskim potnikom, ki obiskujejo te kraje, nadalje vsemu prebivalstvu ob tej progi, ki imajo veliko opravila pri uradih v Kamniku in Ljubljani. Vsem bi se prihranil čas in denar. Lokalna prrga Ljubljana-Kamnik spada že zdaj z ozirom na promet in rentabiliteto med prve železnice te ?rtte. Prošnja za pomnožlev vlakov na tej progi je torej umestoa in popolnoma opravičena, tako s stališča vozečega se občiuslva, kakcr tudi s stališča železniške uprave ume, ker brsta imeli dobiček vsled pomnožit ve vlakov cbs strani izpolnitev prošnje pa bi razven tega no povzročala neprimernih stroškov, ker mora tudi po novem voznem redu en in isti vlak vse vožnje opravljati. Konečno je pripomniti, da bi bilo iz istih vzrokov želeti, da bi oba naposled omenjena vlaka ob nedeljah in praznikih vozila ne le od 1. maja do 31. oktobra, temveč skozi celo leto. Podpisani stavijo tedaj predlog: Visoka zbornica sleni: •C. kr. železniško ministrstvo se poživlja, naj pomnoži na progi Ljubljana-Kamnik, če le mogoče, te i 1. julijem t 1. število vlakov in naj izpremeni tedanji vozni red tako, kakor je prosil občiniki odbor mesta Kamnika* V formalnem oziru se predlaga, naj se ta proioja odstopi železniškemu odseku v posvetovanje in poročanje. Gospodarski del. Ogledovanje živine na železniških postajah na Kranjskem. Z razglasom deželne vlade za Kranjsko z dne 22. junija t. 1. se je uredd nanovo red ogledovanja živine na železniških postajah na Kranjskem. Za širšo javnost važoe so sledeče določbe tega ukaza. Glavne postaje, v katerih ve ima vršiti nakladanje in izkladanje kopitarjev (konj, oslov, mezgov, 1 mul) žvekovalcev (goved, ovac in kot) in prašičev so: a) Ljubljana, državni kolodvor, b) Ljubljana, južni kolodvor, c) Ljubljana dolenjski kolodvor, d) Kranj in e) Novo mesto. V drugih postajah železnic je sicer tudi dovoljeno na- in izkladanje živine, vendar mora stranka za ogled prosit*, oziroma istega naznaniti pravočasno pristojni politični oblasti, t. j. okrajnemu glavarstvu, h kateremu pripada dotčoa postaja, oziroma veterinarskemu oddelku deželne vlade v Ljubljani. Slednje imenovani oddelek odpravlja za sedaj ogledovanje na vseh postajah sodnih okrajev Višnja gora, Velike L^fče in R bnics. Glede olajšav je določeno sledeče: V totemskem nroraetu je dovoljeno nakladati ns vs»h postajah ki imajo za to potrebne priprave, šest živali (iojencev v spremstvu mater ne vracunš), dalje brez ob:ira aa število teleta in prašičk*, ki se poš;ljajo v košarah ali rabojih. Ogled teh živali se lahki izvrši pri nakladanju ali pa pri izklalan u, vselej pa se morajo pr' dložiti predpisani potni listi. Tuzemtki večji transporti, ki se p šiljajo kvečjemu 150 km daleč in za katere se prediože predpisani živinski potsi listi, se ogledajo po živino-zdravaiku le enkrat, t. j. ali pri nakladanju ali pa pri izkladaoju. izvzeti pa so transporti praš čev, namenjeni ca trgovino, kateri se morajo brez oz;ra na daljavo ogledati tako pri nakladanju, kakor tudi nri izkladanju. 2'vina, namenjena v klavnico, stoječo pod živinozdravnišsim nadzorstvom, nakladati se sme brez ogleda, ako je dotična klavnica od postaje oddaljena manj kot 150 km. Pri izkladanju pa se mor* ta živina v«elrj živinozdravniško pregledati. Glede živinozdravniško preiskave živali iz Avstrije v dežele kr. ogrske krnne (O/rska, Hrvaška, Slavonija) ter Borne in Hercegovine so merodajai za to posebej izdani predpisi. V vseh slučajih morajo imeti živali, ki se oddajajo po železnici, predp sane ž vinske potne list". Ako živali nimajo teh listov ali pa če so v potmh listih nepravilnosti, če se ne vjenaa število glav ali pa znaki, barva starosti živali, se ne smejo pripustiti v prevoz po železnicah. Ako se zalotijo take živali brez ali s pomanjkljivimi potnimi listi, ogledati jih mora takoj živinozdravnik, in sicer na stroške lastnika živali. Izkladanje živali se sme vršiti le na tisti postaji, ki so je pri oddaji določila za izkladanje, izjema je dovoljena aamo v sili ali pa po posebnem dovoljenju političnega okrajnega oblast va. Ako kako živinče na prevozu oboli ali pogine, kar se ne da brezdvomno zavračati na zunanji vpliv, tedaj je prevoz na bližnji, v smeri vožnje ležeči železniški postaji veterinaroo-policijsko preiskati in uradno obravnavati. Preiskovalne postaje so: Ljubljana, Kranj, Postojna, Novo mesto in Kočevje. Oglednina znaša za vsakega kopitarja (konia, osla, mulo in mezga) 1 K, za vsako govedo, staro več kot šast tednov, 30 h, za vsako govedo do šest tednov staro, dalje za vsako ovco, kozo in praš:ča po 10 h. Za sesajoče živali v spremstvu svojih mater se oglednina ne plača. Zi posamezne postaje, ki so oddaljene od bivališča oglednega živinozdravoka, so se določle vrhutega dovosninske pristojbnine, ki jih plača stranka z zgoraj navedeno oglednino vred dotič-nemu železniškemu uradu. Za ogled na postajah, ki niso zaSetkoma imenovane, se plača tuli gornja oglednina, ako niso normalni komisijski stroški višji. V tem slučaju doplača stranka h komisijskim stroškom pripadajoči znesek. Pri istočasna« ogledu več transportov v isti postaji se p-»razdele vsi stroški na pi-samezne stranke. Vsi ti predpisi stopijo s 1. jul j°m t. I. veljavo. Novi izdelki v korist drutbi sv. C rila in Mi-toda v Ljubljani. Vodstvo naš) družb) je sklenilo pogodbo t znano č-ško tovarno sveč, mila in par-foraov tvrdke J. Pilnátok v Kraljevem Gradcu, na Čaškem, vsled katere bo tvrdka Pilráiek izdela-vala in razpčavala toaletno milo, stearinove in parafnove sveče v korist dražbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Kakor srni zvedeli.se bo to toaletno milo izdelovalo v 3 vrstah in sicer: prve dve vrste hojo ime'e duh 6 cvetlic, ena velikost se bo prodajala na drobno po 20 vin. kos, in druga velikost 1 kos za 30 vin., vsa je vzorne vrste in prijetno diši. Potem bo s* tretja najfíiejsa vrsta, katera se bo prodajala za 70 »in. 1 kos; to izvrstno milo bo nedosegljivo kakovosti, v elegantni originalni opravi in bo posebno od daraskega sveta zahtevano, ker te rabi k negovanju polti in jo dela svežo in zdravo. Stearinove sveče v korist družbi se bodo izdelovale v v s'h vrstah in velikostih za vsak namen, potem parafi-ove sveče ra domačijo, kleti i. t. d., tudi svečke za boz;rVio drevo ta bodo izdelovale v korist družbi. Kakor se nam poroča, dela tvrdka PilráHk že pridno priprave, katere bodo v 14 dnevih dokončana; potem bo ta tvrdka že lahko zalagala s svojimi zd Iki v korist družbi g. trgo c» t mešsnim blagem, g. droguiste in vse trgovine, katere milo ali sveče prodajajo. Prosimo torej naše vedoče Sloveoke in Slovence, da bi v svojih domačijah rabili ».araoedino toaletno milo, stearinove in parati no ve sveča v korist družbi sv. Cirila in Metoda in t" ir.delke v imenovanih trgovinah določno zahtevali, d m vrč se teh izdelkov proda, tem večji prejem b» imela d-nžba, in kakor ima danes družba pri uzigaücah znaten prejem, tako ba potem lahko imela tu ii pri t »h iz Jelkah. Da bodo ti izdelki samo najboljša kakovosti in da bodo svoje cene vredni, je goto*«, ker tovarna Pilrá'kova i'.deluje že več let toaletno milo v korist češki «Uiifjdai Matice Skolské» in v korist društva za vzdrževanje čeških šol na Dunaju «Kom^n«ky» n tudi je solidaost tvrdke Piloáíek družbi zadostno znana. Torej ne sme biti rabljeno v slovenski rodbini mbeno tujin-sko toaletno milo ali sveče od nam sovražnih tvrdk, ampak samo našo toaletno milo in aveče v korist druž*" sv. C rila in Metoda. Želainiikl vozovi la njih nakladat tali. Dr-žavoo-železniška uprava je v zadnjih letih cesto dala na razpolago vozove z večjo nskladno teto kakor 100 stotov; zlasti je nabavila maogo 15 tonskih voz. Izkoriščanje takih voz po nakladat teži in prostornini je posredao in neposredno mnogokrat v prilog tako trgovskim interesentom kakor tudi železniški upravi. Cira večji so pripravljeni vozovi, tem minjšj število voz je potrebno, da te more prevažati enako množino, valed česar je priprava voz sama enostavaejša, pomanjkanje voz pa za časa splošnega večjega naročavaoja utesnjeno. Vrh trga so, ker gre za industrijska podjetja, pristojbine, katere se morajo plačati za pripravo voz, znižane. Tudi v naših krajih je dokaj interesentov za prevoz takega blaga, ki je pripravno po svoji naravi za popolno izkoriščanje voz z večjo nakladno prostornino Prizadete interetente zategadelj opo- Nikdar nikoli se mu ni zazdelo Z »polje tako lepo, nikdar ta siva graščini, ki se je skrivala tam zi zelenjem, tako prijazna, kakor tisto popoldne, ko je stopal okolo svoje koče z rosnimi očmi in premišljal, kako bi razodel Ani veliko skrivnost. U je gotovo ne sluti niti v sanjah .. . Dalje prih. Fran Albrecht Karljera. Vsem dlčnim gospodičnam v album. Dalje. •Doktor postane v najkrajšem času samosvoj odvetnik. Zdaj je torej čas, da napraviš svojo k a rijero, zdaj, ali nikoli več 1 Pomisli — doktor 1...» Oj, jaz bi nekoč zatajila vero in vse, vse — ako bi bila dobila doktorja ...» Tako je govorila sestra. Angela pa je premišljala in na tihem kovala tvoj načrt. Ali — — bole, to je šlo težko, težko I... Seznaniti se ni mogla kar tako ž njim, ko ni nikamor zahajal. Da bi mu pisala P... To bi se mu zdelo najbrž neolikano. Zato je sprva tirno koketirala: Kadar gi je srečala na cesti, ji zrli vet čis nanj — sladek, vabeč smehljaj na ustnih —, gladila ga je z ve« likim, zaljubljenim pogledom, kakor boga ... Ko Jo odšel mimo, pl je obstala, zrli za njim in de-vala roko ni celo ... Doktor te je včisi okreoil in ko jo je opazil, se je nasmehnil... Nekako čudno te mu je zdelo to j oi zi znil razlagati, Cez nekaj mesecev pa se je nudila Angeli prilika. Plesni venček so napravili in navzoč je bil tudi — doktor. Stal je v plesni dvoravi, naslonjeno na rob vrat ter z rahlim ironičnim smehljajem motril mlade pare, ki so te sukali pb tiktu slibo ignaega valčka. Ko ga je Angela opazila, je pustila ples in kakor utrujena sedla na zofo prav tja, kjer je alonel on ... Ni je le opazil Oaa pa je zrla t stojim! sinjimi, krasnimi očmi — v katere je znala položiti toliko ognjene ljubezni in strastnega oboževanja — naravnost nanj, kakor takrat, če sta se srečali. Doktor je instinktivno začutil njene vrače poglede, t te ni msril ozreti vanjo, čsz trenotek pa se je nasmehnil, kot da se je nečesa domislil, priklonil se ter ji povedal svoje ime. Zaplesala sla po dvorani. Angela se je čutila blaženo. Kri ji je planila v lica, nekaka omotica se je je polašcala. «Zdaj je čas . . .» je mislla sama pri sebi naučene besede, a zaman se je trudila, da bi pričeli šiblonsko konverzacijo. Bsede so ji obtičale v gtlu, kakor zledenele. In še prodno ae jo dobro zavedla, že je zopet sedela na zefi, doktor pa je hitel iz dvorane. Sprva ji je bilo silno mučne in neznosno, da bi se najraje razjokali «. . Potem pi se je domislili, da ie ni vse izgubljeno. Šil je iz dvorane, da bi se nekoliko pokrep-čala za težko borbo, ki jo jo čakala--— Po polnoči so vclile dame. Angela je iskala doktorja. Samo ž njim, samo 2 njim je hotela plesati! .. . Ntlla ga je v stranski dvorani, kjer je sedel pri manjši družbi gospodov ter očividno bil zelo dobre volje. Naklonila te je, .Sedaj volijo dame, gospod doktor 1» «Ah — tako I» se je nasmehnil doktor, vstal in ji galantno ponudil svojo roko. •Tako malo pleSete, gospod doktor I Gotovo niste poseben prijatelj plesa.» •Zares, gospica, uganili ste: ne ljubim plesa ...» «In tudi drugač«,* je hitela Angela, da bi se ne prekinil pogovor — «živite tako sami va.:e... nikamor ne zahajate... v društva, na zabave, koncerte. Ne morem si predstaljati, kako je mogoče tako življenje.. «Vse ima svoje vzroke, g ispica .. . Tako je dejal Heine.» «Alf, veste, to pa mm ženskim silno irapo-nira . .. Interesintno je.. In koketen pogled njenih lepih oči je pozdrivil doktorji. Ti pi še ni imel več časa zahvaliti se ji na poklonn. Godba je zaigrala, molče jo je privil k tebi in ie zavrtel ž njo po parketu Vsa je drhtela Angela v njegovih rokah, vsa Je drhtela sreče in blažemtva. Ie mehkosanjave arije salonskega orkestra pa so zvenele v njenih ušesih kakor nekak refren banalne besede: .Kanjon ,.. Ka-ri-je-n ...» Koftec prib, 1. prltoja »Gorenjcu" if. 28 z 1. 1910 žarjarao, da izkoriščajo pripravljene vozove po na-kladni teti in prostornini. * ledeniki lejent t Kriajn dna II. juliji 1910. leti. — Prignalo se je: 138 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, 35 glav goveje živine hrvaške, 7 domačih telet, — hrvaških telet, 222 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 1 domača ovca, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 10—, proso K 7 — , rž K 8-, oves K 750, ajda K 7—, repno seme K 40«—, fižol ribničan K — . man-dalon K — koks —, krompir K — za 50 kg. Dopisi. Dražba sv. Mohorja. Do dne 16. rožnika 1910 je štela Družba sv. Mohorje to-le število clano«: dosmrtnih, letnih, vkup nadškofija goriška ... 159 9971 10130 članov, škofija krška..... 196 6175 6371 » tavantinska ... 473 26226 26699 » > ljubljanska ... 792 32036 32828 » tržaško-koprska . . 78 4518 4589 » » poreška .... 9 166 175 > » krška..... — 70 70 > » senjsta .... 8 158 166 > » dalmatinska ... 3 51 54 » nadškefija zagrebška . . 23 422 445 »kofia djakotska ... — 62 62 » boseatle škofije .... 8 154 162 » škofije sornboteljske in ogrske K 181 188 » škofija sekovska .... 37 404 441 > nadškofija videmska . . 12 325 337 » po ratn h krajih Avstrije . 16 136 152 > (o ostali Evropi .... 2 158 160 » v Ameriki...... 24 2894 2418 > v Afriki ...... 9 158 167 » v Aziji .... . . . 1_ 6_7 » Vkup je torej 1852 83764 85616 članov. V tem številu pa še niso vse župnijo, kajti do danes še nismo dočakali č anov is treh koroških župnij, iz ene kranjske in ene štajerske župnije, katerih skupno število je znašalo lani nad 250. Ker se nadejamo, da pricapljajo kmaln tudi ti obotavlja či, bomo koncem tega meseca imeli vkup blizu 86.000 članov. Pa tndi brez njih smo letos že prekoračili dosedanje najvišje št**ilo članov. Novih dosmrtnih članov je prirasth 86, proti lanskemu številu j h je torej letos za 70 vrč. Na novo vpisalo se je 6411 članov. Kdor se do konca rožnika ne oglasi, ne more zahtevati od nas vseh letošnjih krtfg. _____ Loške novice. Nimamo navade, da bi se bavili in sploh odgovarjali na tako nesramne laži, katere zajema •Domoljubov* dopisnik iz piškavih glav svojih zvestih «Cnkov», vendar mu pa svetujemo, da naj prvo pomed« pred svojim pragom in nauči olike vsaj načelnika Čukov iz Stareloke, ako uže ne more krotiti več drugih svojih kozlov. Načelnik vam je že popolnoma obooreL Povejte mu vsaj, nsj ne poskuša svoje čukarske moči in surovosti na svoji sestri, katero je zadnjič ob priliki birmo-vanja v Stariloki pretepal tako neusmiljeno, da so ae nad tem zgražali celo vaši pripadniki. «Ubil bi jo bil, ako bi mu ne ušla v pravem času,» tako govore očividci onega prizora. Je li to krščanski, da mora sestri vsled surovosti svojega brata, načelnika »Čukov*, zapustiti dom in starše, ter iti po ivetu za krakom P No, duhovni gospodje, kaj pi porečete vi k temu P Nobenegidrugega narodnegi društva ne sovražijo naši klerikalci tako, kakor letalskega. To je naravno, kajti klerikalci sovražijo tudi avobodo naroda, za katero stremi lokolitvo. Ne,' kar hoče ljudstvo in je njemu v korist, ampak kar zahtevajo »Gospodje*, to se mora izvršiti. Kdor pa ima toliko poguma, da se jim noče ukloniti, ta jO sipisaa v črne bukve klerikalnih inkvizi-torjev. Sam najvišji škofjeloški inkvizitor se je na zadnjem tedenskem sestanku klerikalcev v gostilni onega Štajerca, ki še ne ve, kakega prepričanja da je, sarotil, pa mora na vsak način uničiti nale •okolsko drnštvo in da ne odjenja prej, dokler bo v Skcfji Loki le en Sokol. To bi ae mu morda tudi še posrečilo, če bi ne imel v našem Sikol-•tvu može, ki se z vsemi svojimi močmi borijo za uresničenje zvišane lokolske ideje. In ukazom najvišjega našega inkviziterja se niši klerikalci morajo brezpogojno pokoriti, kakor morajo tndi brezpravni sužnji ubogati zapovedi svojih mogočnih gospodarjev 1 Po ukazu škofjeloškega aadinkvizitorja je torej poglavitna dolžnost klerikalca, da mora satreti vse, kar je navdahnjeno s lokolskim duhom. Celo nedolžnemu papirju, če je na njem zapisano kaj o Sokolih, mu ne sme pri zanesti. I a, kar naj nas obvaruje sam Bog, če je še na tem papirju naslikan sam junaški Sokol, ki ponosno dvigi slovensko zastavo, kikor je videti ni onih lepakih, i katerimi vabi gorenjska sokoltka župi ni svoj prvi zlet v J zenice, v nedeljo 17. t. m., potem ae mori dobiti podli klerikalna duša, da znese svojo jezo nad Sokole in jim te plakate trga z zidov. To pobalinstvo se je te dni zgodilo v našem mesto m teč krajih. Mi imo tudi celi prejšnji teden gledali klerikalne lepake, ki so vabili na ustanovitev 'Slovenske Striže* in mi jih nismo trgali, ker vemo, kaj je nlikanost in ker nismo in ne bomo padu' tako ni ko, kakor naši nasprotniki. V s rado zjutraj smo pokopali vrlega starološkega naprednjaka, zidsrja Ivana Spacapana. Rodom je bil t Goriškega ter si je s svojo pridnostjo in p š enastjo pridobil toliko, da si je v Stari Loki postavil svoj novi dom. Radi njegovega odločao naprednega mišljenja so ga klerikalci so-vraždi, a mož je ostat trden kot skala, ker ni prodsjal svojega značaja za klerikalna korita. Ko pa je rajni Spacapan pristopil k loškemu Sokolu in se ie na par izletih oblekel v sokolski kroj, so prifarški klerikalci zbesneli ter ga pred par tedni napadli v »Domoljubu*. Zdsj se jim je zi vedno umaknil Njegovi zvesti tovariši in bratje Sokoli, za katere je bil unet, kakor malokdo, ao mu izkazali zadnjo čast ter ga spremili na njegovo zadnjo zemeljsko pot. V miru počivaj,dragi brat! Za ustanovitev «Slovenske Stražo* so tndi naši klerikalci boboali ni veliki boben. 2*1, da se je našlo tudi nekaj naših napredajakov, ki niso videli drugače se znebiti nadležnih klerikalnih fehtačev, kakor da so jim v bisago vrgli nekaj kronic in daril za vesel co, ki so jo priredili na Balantovem vrtu v kapucinskem predmestju. Pravijo, da so se udeleženci te veselic j s lno dolgočasili, kar se jim ne čudimo, ako si jim pridigali o veri in narodu možje, ki jim je srce brez vsake vere, svoj narod ljubijo pa le takrat, kadar imajo koristi od njega.__ Umetnost in književnost Novice iz Rateč. Rateče ao se morale vojakom za oitn streljanje posebno priljubiti. To pa domačinom ni nič kaj povolji, ko jim kroglje prevrtavajo drevesa, vojaki travo tlačijo, pastirji pa dotične dneve pasti ne smejo. 8. t. m. je bilo zopet ostro streljanje. Udeležili so se vaj: en bataljon dežel, brambovskega polka št. 4. z oddelkom strojnih pušk, dve mejo varstveni stotniji pešpolka 17. in dve pešpolka 7. Vojaške vaje zgoraj n»v »lenih oddelkov in nekaj prideljenih ulancev so se dva dneva prej vršile med klanskima jezeroma — Ratečanec — Kranjsko goro. Vse je bilo prepreženo i poljskim brzojavom. Posebno sta trpeli stotniji pešpolka 17 in oddelek dežel, brambe. Ti so prekoračil Mangart, zgoraj prenočili, drugo jutro pa po Plazu dospeli v Rateče. Več vojakov se je pri dričanju poškodovalo. Večinoma so bili to stari rezervisti. En oddelek polke 7. je prišel pa čez Vršeč v Kranjsko goro. Po cestah so švigali vojaški motori in avtomobili. So pač reveži — posebno rezervist. Klanlki jezeri, osobito zadnje, je zdaj kaj lepo. Vsled vodnega deževja no nalivov je sedaj jako veliko. Izletniki, na nogel Tik postaje Rateče je izvrsten hotel Mangart, kjer ai človek lahko priveze dušo; potem izlet k jezeromi ali pa obratno. Slovenci, hotel Mangart je slovenski — torej svoji k svojim. V nedeljo, 10. L m je zdrčal nek • nedeljski turist* po Plazu, (Laoscharte), ki je s snegom pokrit, kake 4 metre navzdol in si nogo nekaj pohabil. Štirje fantje so gi spravili do kolovozi, kjer so ga potem naložili ni ves. Tu je kazal pesti golemu Mangartu, češ, da je ta kriv nezgode. Vsled vednega deževja imajo Ratečani pod vasjo ob železnici na takotvanih Ledinah pravcato jezero. Tu vid š polno divjih rac in golobov, ki se navadno drže morskih bregov. Vreme pa tako! Komaj smo začeli seči, že nagaja dež, da so boga imili. Ktr posečemo (zdsj šele v ravnini), moramo sušiti v etogih. V nekaterih krajih je pa vse poplavljeno, da le kositi ne moremo. Smo pač reveži, mi Sibirci. Tovariši, aMtarijentti •Sovenija*, 41 letno akademično društvo, se obrača do Vas, vabeč Vas v svoje okrilje »Sloveniji* je bil tisto torišče, kjer so se vežbali in vzgajali najrazboritejSi slovenski možje, v »Sloveniji* ae je spočelo fe toliko zdravih in plodonoinih stremljenj v Slovencih, To je neovrgljiv dokaz, kako vedno hrepeni »Slovenija* kvišku, kiko vsestransko stremi za napredkom. Draga kooponenta njenega življenja pa je neodvisnost, ki si jo je •Slovenija* ohranila do zdaj neomenjeno. Prosta in svobodna kritiki, stremljenje po vsestranskem razvoju, oko vprto v najvišje cilje — to so stebri, na katerih sloni, na katere zida «Slovenija*. Tovariši 1 Tisti, ki stremite brez ozira na levo in desno za najvišjimi smotri — resnico in pravico — pridružite se nami V naši sredi najdete tovariše in svetovalce, somišljenike in sobojevnike. »Slovenija* Vam nudi v svoji bogati čitalnici in knjižnici, v kateri se nahajajo obilni dokumenti človeške kulture ter vsa slovenska znanstvena in leposlovna deli, obilo prilike in netiva za splošno in strokovno izobrazbo. Mladi tovariši! Kolikor Vas je jasne glave, trdne volje ter mladega, navzgor stremečega poguma — okritje »Slovenije* I Vi poskrbite, da bo •Slovenija* le nadalje tisti vrelec, is kojega potekajo najboljše moči. tisto žarišče, iz kojega se iskre najsvetlejše ideje I Za odbor »Slovenije*. Mirko Cernič Fran Albrecht tč. predsednik tč, tajnik Kraljevič in berač. Spisal Mark Twain. Za ljudskošolsko mladino prirejena povest. Cena broširani knjigi je 40 vin., vezana velja 60 vin. Dobiva se v založni tiskarni Iv. Pr. Lampreta v Kranju in v knjigarnah. Narodne pesmi i nipevf. Nabral in uredil za štiri enake glasove Janko Ž i r o v n i k. IV. zvezek. Cena knjižici je 1 K. Naroča se pri upravništvu .Slovenskega Branika', Lubljana, Tržaška c. 53. Janez Trdina: Bajka la poveiti VII. zv. j Cena broš. K 250 K, eleg. vez. K 3-70 po pošti 20 vin. več. Kakor prejšnje knjige Janeza Trdine, tako se bo tudi pričujoča bržkone priljubila slovenskim čitateljem, ki naj bi prav pridno segli po njej. Dobiva se pri založniku L Schwentnerju. Ljudska predavanja »Zvsu slav. tiobnte-, Talnih drasttv* ? L|inl|aiL Koncem pretočenega i leta se je osnovala v Ljubljani »Zveza slov. izobraže-; valni društev*, koje namen je osredotočiti vse ljudsko-isobraževaloo delo na Kranjskem. Tekom prvega polleta svojega delovanja je skušala Zveza ustvariti podlago za smotreno in sestavno prirejanje ljudskih predavanj. Največja zapreka, da se pri nas ljudsko-izobraževalno delo ni moglo dose-daj tako razviti kot drugod, je bilo pomanjkanje predavateljev. Zveza je to zapreko odstranila i tem, da je pritegnila v svoj delokrog 23 predavateljev, ki so se z vel iko ljubeznijo in požrtvovalnostjo lotili začetnega dela na tem poljn. — Tudi poslušalcev je bilo treba šele pridobiti in začeti vzgajati za ljudska predavan ja. Velikokrat smatrajo ljudje predavanja le za priredbo, a katero naj se včasih zamaši za spremembo spored raznh veselic. Li polagoma prodira nazor, da morajo biti ljudska predavanja nadaljevanje šolske izobrazbe, nekaka narodna visoka šola. Zveza je skušala radi tega uveljaviti v posameznih krajih cele serije preda-vaaj, drugod pripraviti zanje tla. Obrnila ae je na najrazličnejše že obsoječe izobraževalne korporscije v raznih krajih in jih skušala pridobiti za predavanja. Mnogo krajev je odpadlo radi komodnosti in brezbnžaosti krajevnih faktorjev, na več krajev se ni moglo ozirati radi oddaljenosti in pomanjkanja gmotnih sredstev — predavatelji so morali skoraj povsod sami kriti predavateljske stroške — vzlic temu se je izvršilo v 18 različnih krajih 73 predavanj, ki so tam kaj kjer se je izvršilo več predavanj, pritegnila nase stalno poslušalstvo in to največ iz nižjih slojev, katerim so v prti vrsti ta predavanja namenjena. Vseh poslušalcev je bilo nad 7000. Najbolje obiskovano je bilo predavanje s 300. najslabejo s 14 poslušalci. Naiveč predavanj je bilo v Skofji Loki (17). Žabnici (11), St Vidn (10), Mostah (6), S ski in Kranju po (5), ter Kamniku (4). Predavanja so ae vršila brez časopisne reklame in le s pomočjo krajevne agitacije deloma pod f rmo Zveze, deloma pod firmo lokalnih organizacij. Od 23 predavateljev je bilo 17 članov ljubljanskega izobraževalnega kluba, ki so imeli skupaj 63 predavaš). Poleg tega sta imela dva člana I K. od 12. nov. do 1. tedenske kurze za nemščino oz. računstvo, katerih se je uieJeže-valo od 34—40 ljubljanskih železničarjev. Snov predavanjem je bila iz naslednjih strok: zgodovina, državozoanstvo, narodno gospodarstvo, kazeniko pravo, slov. literatura, fizika, geologija, astronomija, tehnika, zdravstvo, vzgojeslovje in odrambno delo. Godovi prihodnjega tedna: 17. Aleš, Držislav; 18. Friderik, Lelja, Miroslav, 19. Vincencij P., Makri na, Radoš, Zlata, Zlatica; 20. Marjeta, Elija, Ceslav, Večemir, 21. Danijel, Olga, Prakseda, Vitem i r, Zora, Prokop 22. Marija Magd, Pribina, Dragota; 23. Apolinar, Liborij, Oodemir, Zdenka, Olga. ▼ Kranja, dne 16. julija 1910. * Graaowildfka elavaeet V četrtek so zaceli Poljaki slaviti 500 letnico smage Poljakov nad nemškim viteškim rodom pri Graoewaldn. Toda to ill vije ni velikega pomeni le za Poljake, ki so ubraniti svojo grudo pred nemško grabežljivostjo, temveč pomenja velik zgodovinsici dogodek za vse Slovenstvo. Ta vojska je važen dogodek v velikem bojo med Slovaastvom in Nemštvom. V Jagjelonovi armadi so se borili vsi severni Slovani na strani Poljakov ter s skupnimi močmi premagali Nemce. Toda še danes ni ta boj med Slovani in Nemci končan. Hujli in ljutejši je bil nego prej. In žalostno je, da Poljaki ravno v tedanjem času ae stoje v slovanskih bojnih vrstah, temveč podpirajo Slovanom sovražno vlado. O J vseh strani bodo prihiteli Slovan1, da proslave s Poljaki ta vele« važen dogodek. In vseh Slovanov želja je, da bi Poljaki prav spoznali ta velepomembni dan in da bi pozabili spričo velikih splošnih slovanskih interesov na morebitne diference. Od Poljakov je odvisno, da io ustvari v parlamentu krepka slovanska solidarnost, zoper katero bo vsaka neslovenska vlada nemogoča. * Ogreli Iriaval iber nadaljuje razpravo o adresi. Vsi opozicionalni govorniki očitajo vladi, da je nepostavno in nasilno vodila volitve. * Političen dvoboj sta imela veliki župan maros-tordaške župani je E r 6 s d y in poslanec Ferdinand Urbnanczy, ki je ErOsdyja v neki in* terpelaciji v državnem zboru razžalil. * ViriUsi! v hci&a&ksa delilnem iboro. Kakor znano, je bosanski dežeiai zbor sklenil, da ao virilisti sicer člani dež. zbora, a oe poslaoci. Vsled tega se jim niso diete izplačale. Virilisti nameravajo zadevo reSili potom sodnije. * mi Portuglzl ii Kitajci so bili na otoku Kolovan hudi boji. Pravijo, da so bili Kitajci organizirani pomorski roparji. * Delal Lama, budlstovski papsi. ki je moral bežati iz Tibeta, se vrne v svojo rezidenco v Lhasi. Njegov zastopnik v Peterburgu Avgijev Da-Sijev javlja, da so pogajanja med Oalaj Lamo in kitajsko vlado končana. V Pekingu so sprejeli vse Dalaj Lamove pogoje; kitajski generalni rezident v Tibetu je že odstranil kitajsko vojaštvo iz Lbase in Dalsj Lama odpotuje v najkrajšem čatu tja. Ravnokar je izšel 5. snopič »Več luči!« pod naslovom Štiri črtice namreč: Nekaj li življenja fajmoštra Božidarja Kozameraika. — Kako dolg rep Je imel pei svetopisemskega Tobije. — V nebesih. — Konec sveta in sedež za , nebeško kraljestvo". in Kraljevič in berač. Spisal Mark Twain. Cena broširan 40 vin., trdo vezan 60 vin. Strašna nesreča na gorenjski železnici •Triglav* se je sesul. A ne naš gorski velikan, temveč oni list »Triglav«, ki je zagledal na «Vidov dan» beli dan v pravi pravcati amerikaoski oblik7. Tam je stalo črno na belem, da list izida vsaki mesec dvakrat, a ker je v toku enega meseca izšla šele prva številka, smo uverjeni, da ga je vzela «susa», kljub temu. da imamo skoro vsak dan «dež». Je pač res, da Slovenci nimamo smisla za «velike ideje*. Pretečeni petek, 8. t. m. se je vršilo tu posvetovanje vseh županov radovljiškega glavarstva radi bodoče meščanske šoIp, ki se naj otvori v Radovljici. Ker so se izrekli skoro vsi župani za tako šolo in so le malo navskriž o posameznih predlogih, upamo, da dobimo v doglednem ca u to prepotrebno šolo. Iz stavbinske kronike. Sodni kanclist L. Primožič si sezida jako lično h so ob cesti proti Lescam nasproti gostilne Zilar. S kopanjem temelja so že pričeli. V pondeljek 18. t. m. se otvori v tukajšnji ljudski šali takorvana g-)?, larski šola, ki bo trajala preko poč In.c 6 tednov. Vabilo na narodno. S 1. Julijem smo pričeli draga polletje tega leta. Ker je nekaterim potekla naročnina, zato prosimo dotlčne. da Jo obnove čimpreje, da se Jim pošiljanje Usta ne prekine. Ne moremo si kaj, da ne bi vnovič poživljali, naj somišljeniki pridno agitlrajo za „Goren]ca", saj se pošteno tradlmo, da nudimo svojim čitateljem, kolikor Je v naših močeh. Zatorej, Gorenjci, naročajte in razširjajte svoj Usti Novičar. društva. OHanih je bilo 58 veljavnih glasov. Prazni listki so bili 3, raicepljtrnih na posamezne osebe je bilo 5 glasov, 50 pa se jih je glasilo na ime izvoljenega. Matura na o. kr. Franca Joisia gimnaziji * Kranja se je vršila 7. in 8. julija pod predsedstvom novomeškega gimnazijskega ravnatelja g. Breznika. Vseh oglas enih 14 abiturijentov je prestalo zrelostni iznif, med njimi so trije odličnjaki. Aprobiraai so: Fran Burenk iz Komen le, Ivan Cr-Rilec iz Nakla, Bogomir Fajdiga iz Novega mesta, Mirko Janezi č iz Doba (« odliko), Štefan Kopriv tek iz Gomilskega, N. Muri z Jazerikega (t odliko), Vladimir Pire iz Krškega, Friderik Pogjrelec iz Ljubljano, G ust j! i Riisman iz S'. Jakoba v Slov. Go-rcah, Pavel S nore kar iz Ljubljane, Fran Stiglic iz Rečice, K*rol Šib:c iz Kranja, Leopold Vari iz Rado vijce. Voielica naprednih abitarijentov v Kranja Menda so bili kranjski abiturijentje prvi na Slovenskem, ki so pred par leti pod izrecno napredno firmo priredili svojo prvo veselico naprednih abiturijentov. Takrat je bil Čisti dobiček namenjen „Prosveti". Letos so zopet napredni kranjski abiturijentje priredili veselico — to pot v korist .Radogoju". Iz jako častne udeležbe od strani naprednega kranjskega meščanstva so lahko izprevideli, da jih kranjsko meščanstvo čisla, da jih je imelo kot srednješolske dijake rado in da jih bo ohranilo v dobrem spominu. Veselica je bila prav animirana. Naprednemu kranjskemu meščanstvu se je v imenu abiturijentov zahvalil na udeležbi in sploh na naklonjenosti v dobi srednješolskih študij,g. abiturijent Avg. Reisman. V imenu naprednega meščanstva je naprednim abitunientom izpregovoril nekaj prav lepih besed g. dr. Štempihar. V imenu »Slovenije" je pozdravil abiturijente g. iur. Sajovic. — Da se je veselica v vsakem oziru tako lepo obnesla, gre zahvala čitalniškemu pevskemu zboru pod vodstvom g. Rusa, dalje si. orkestru nSloga" pod vodstvom kapelnika g. Vlasaka, potem gospodičnam, ki so razpečavale razglednice, cvetlice i. t. d.: Jelici in Katici Florianovi, N. Pirčevi, Ivanki Oorjančevi, Katici Krčevi in Suhadolnikovi in seveda tudi darovalkam in darovalcem dobitkov. Napredni abiturijentje so si z veselice gotovo odnesli prepričanje, da smejo, kakor doslej, tudi še vnaprej računati na odkrite simpatije naprednega kranjskega meščanstva. It osrednjega cdbo a Ciril-afetodove družbe. Družba se vsem najprisrčneje zah'aljnje za simpatije o priliki LJene dvajsetletnice. — Zt obrambni sklad je dosedaj pndpisanih 787 kamnov. Otvoritev Aljaževega Doma v Vratih se vrši v nedeljo, dne 17. julija. Slovensko planinsko društvo je postavalo res pravi turistovski hotel v interesaataem sklepu doline in je opremilo novo stavbo z vsemi udobnostmi, tako da je novi Aljažev Dom gotovo najlepši turistovski hotel, ki ga imamo v južnih Alpah. Ras vradno si je ogledati to znamenito stavbo, ki bode v nedeljo izročena prometu. Postavitev Aljaževega Doma pomenja naravnost višek delovanja Slovenskega plaiiuskega druitva in zato se je nadejati, da se udeleže vsi »ri j a tel ji slovenska turistike sla *no dne otvoritve. Pripravilo bo je vse za najiz Jasnejšo poikrbo z izbjrniua vino in pivom, toplimi pijačam ter gor-a i , «Bi strica*, »Mencinger* in v najnovejšem či*u tudi hotel in penzija »Turist*, nudijo tujcu in domačinu na Bohinjski Bistrici vse to. kar bi doMi drugod in še veliko boljše in cenejše. Gosp. Ravhekar je »Zlatorog* popolnoma dogradil in njegova hotelska skupina na koncu Bohinjskega jesera in bližini slapa Savice ima (ako znamenito in divno lego, da jo tudi v tirolskih Alpah le redkokje najdemo. Tudi drugod po Gorenjskem se je mnogo zidalo in pripravljalo in vidi se, da Slovenci res z zdravim razumom in veseljem prpravljajo vse za letoviščarje. Omenimo naj le še hotel « Legat* v Lescah, «$turm» v Poljčah, »Kun t> lj> in »Bastl* v Radovljici. V mnogih gostilnah vlivali bodemo tuli vspeha ljubljanskega fokt lničar&kega tečaja, pri katerem je bila udeležena večina boljših gorenjskih gostiln. Rek i smo, da mora imeti letos Gorenjska dvojno privlačno silo. Eno privlačnost smo Ža omenili n tem, da smo opozorili na velik napredek gorenjskih hotelov in gostiln, druga moč, ki nas mora pa z elementarno silo napotiti na Gorenjsko v letovišča, so politične razmere, v katerih Slovani živimo. Naša dolžnost je, da se ne vsiljujemo v tuje kraje, kjer nas ne marajo in zaničujejo in da podpiramo v prvi vrsti domačo podjetnost, ki mnogo trpi pod sedanjimi napadi naših nasprotnikov. Gorenjska naj postane letos rendezvous slovanske inteligence iz vseh slovanskih krajev, potem bodemo šele preverjeni in prepričani, kako lepa je slovenska zemlja in kako prijetno se da med brati Slovenci živeti. Torej na svidenje na Gorenjskem I Tako priporoča društvo za promet tujcev. Pravi S svoje strani pa bi priporočali tudi še na Koroškem lepo Rožno dolino in Velikovško okel co gori do Grebinja, potem od Velikovca proti Železni Kaplji in Beli. Kraji so krasni in drago ni. Priporočali bi te kraje še posebej z narodu-ga stališča. Slovensko govoreči gospodje in gospe ter otroci morejo vplivati jako ugodno ca koroško slovensko ljudstvo, kstero drugače Živi v misli, da vse, kar je boljšega, je nemško. Odtod tudi tako nagoenje do oemštva med koroškimi Slovenci. Slovenski izletniki in leto« viščarji na Koroškem morejo torej vplivati jako ugodno na narodno probojo in zavest med slovenskimi Korošci, Umrl je v ljubljanskem frančiškanskem samostanu bogoslovec II leta brat Metod Žirovnik, sin nadučitelja g. Janka Žirovnika. Pokojni je kazal veliko veselje in nadarjenost za glasbo, kateri se je mislil pozneje posebno posvetiti, pa huda jetika mu je prečrtala lepe namere. Instrumentalno iolo za začetnike otvori tu-kajšna godba prostovoljnega gasilnega društva v sredo, dna 20. L m. Vsak, kdor ima veselje do godbe, naj se javi ta dan ob 8. uri zvečer v društveni sobi v Pungratu. Pričelo se bode popolnoma is početka, zato je upati ns veliko priglašencev. — Pouk je prost. V ljudski knjižnici narodne čitalnice v Kranju se je izposodilo v mesecu juniju 1910 v 177 slučajih 467 knjig, v juniju 1909 v 150 slučajih 402 knjig. V prvem polletju 1910 v 1.083 slučajih 3494 knjig, (v prvem polletju 1909 v 779 slučajih 2401 knjigo) torej v prvem polletju 1910 več v 304 slučajih 1093 knjige nego lani v istem času. — Knjige se izposojujejo v sredah in sobotah od y.8.—^,9. ure zvečer ter v nedeljah od 11.—12. ure dopoldne. Vtise veeelioe podružnice zveze jugoslovanskih železničarjev v Kranju se je vršila v nedeljo, 10. t m. na vrtu gospe M. Rant, V obilnem številu so prihiteli Kranjci pokazali svoje simpatij« de nsrodno čutečih železničarjev. Razvila se je prisrčna zabava, med katero nas je razveseljevala godba kranjskega gasilnega društva, katere prvi nastop j je pokazal ž« dokaj dovršenosti. Ne smemo pa tudi pozabiti onih dobrotnikov, ki so prispevali z darovi, in dražastnih gospod-čen, ki so s svojim požrtvovalnim delom veliko pripomogle k lepemu, gmotnemu vsp hu naše veselice. Vsem praviskieia zahvala. Odbor. Lovska prikaiea. V torek zvečer okrog pol 9. ure, je ustrelil nek lovec na Cekulkovi gmajni srno (kozla), precej mriavega, ki je imel spredaj 3 noge, ena je bila precej krajše. Tudi je imel 3 oči, krajno je bilo nekoliko manjše ter ravno toliko rogov. Zadnji konec je nesel precej postrani, rep je imel samo enega. Še nikdar se ni slišalo kaj takega pri nas, še manj pa videlo. Ii Brezniee Kakor se čuje, pride v kratkem ! v naš okraj na počitnice neka višja oseba iz že- { lezniškega ministrstva. Prosimo, da se nekoliko ozre na čakalnico v Žirovnici, in se sam pre j prepriča, da smo bolj potrebni čakalnice, kakor celo ministrstvo počitnic. V bresnlikl občini imamo prav mnogo tujcev. Tudi inženirje ima več družin seboj, ker delajo načrte za elektrarno v Mostah. Za letos so oddana domala vsa stanovanja. Prijeli so 67 letnega Jožefa Pibrovca iz Krope, katerega ljubljansko deželno sodišče zasleduje v policijski tiralnici zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Policija ga je izročila tjakaj. Na božji poti ie |a napil ter en ubil Z Jesenic je šel nek pobožen božjepotnik na Sv. Visarle Nfn potu je pa tako nesrečno padel ter zadel z glavo ob kamen, da je na mestu mrtev obležal. Kot vzrok smrti so zdravniki konštatirali otrpnenje srca vsled prevelikega zavžitja alkohola. Truplo so spravili v mrtvašnico v Žabnicah. Zapušča vdovo in tri majhne otroke. Če bi se to zgodilo blizu Ljubljane, bi .Slovenec' pisal, da se je vračal iz jubilejne slavnosti družbe sv. Ci-riia in Metoda in ne z božje poti. Nezgoda 14 let start Andrej Zipan, mizarski vajenec na Koroški Bel1', je peljal na ročnem vozičku nekaj sena za svojega mojstra. V bližini železniške strainice mu pridejo nasproti šolarčki, s katerimi se je malo poigrel. Obesil se je na železniško zatvoraico, katera se dvignila in fanta po glavi udarila tako, da je nezavesten obležal. Smrt-nenevarno ranjenega dečka «o prenesli domov. Pobegnil je od vojakov Franc Strempfl, doma iz Sorice v selški dolini. Preteklo soboto so ga prijeli v Žihpolju in ga izročili vojaški oblasti. Zavednost pa tekal T! V nekem krsju na Kranjskem vzdržujejo gotovi ljudje svojega «Orla» le s tem, da plačujejo vsem »telovadcem» redne mesečne doneske, da skrbe za ise stroške ob različnih izletih, a kljub tem hira »čuk* tako, da bodo kmalu zapeli zvonovi. Naevetl »S o venec* in njegovi «otroci* vpijejo dan nadan, kako klaverne so vse prireditve slovenskega »Sokola*, in kako mogočno stopa njih «Orel» na dan. Da se svet prepriča na lastne oči, kdo ima prav, predlagamo tole: V Ljubljani nai se priredi tekmovalni nastop »Sokola* in «Orla». Kdor ostane zmagovalec, temu se da prvenstvo in da sprejmi vodilno ulogo na Slovenskem. Ii boklajekega kota. Ako pošlje klerikalna »zveza* svojega revizorja h kaki mali zakotni mlekarni, računa tak revizor ravao 50 kron. Koliko bo služil šele oni revizor, ki ga bo pošiljal deželni odbor revidirat »liberalne občine*. — D-^ro korito I Slovansko bralno društvo y Železnikih vnovič opozarja na slavnoat. katero priredi dne 24 julija f. I. Bratska društva se fe enkrat najvljudneje vabijo, da se te prireditve udeleže ter svojo udeležbo čimpreje, vsaj pa do 20. L m. naznanijo. Ta prireditev je jako primerna za izletnike; bodisi z Gorenjskega, kakor iz Ljublane. Slavnost si vrši ob vsakemu vremenu in le popoldne. Vlaki prihajajo v Škofje Loko is Ljubljane 12*16 iz Gorenjske 10*48. Na željo se udeležencem preskrbe vozovi od škofjeldškega kolodvora do Železnikov, ako se nam pravočasni-« naznani. Odbor. Baron Albori na Guren takem. V Poljče se je pripeljal na letovišče g. šturma generalni nadzornik čet baron Albori, kjer ostane par mesecev. f oda na Gorenjskem. V pondeljek opoldne se je naenkrat vsula toča, ki je oklestila v vasi Graben nad Stane žicami skoro vse poljske pridelke. Kar ni pokvaril vedni dež in črv, ki ga je letos posebno veliko v tem kraju, je pokončala toča, tako da gleda kmet z obupom v bodočnost. ? ljubljansko počitniško naselbino v Zatišju pri Cerkljah je došlo 6. L m. 96 otrok Usti Gorenjski zrak zelo blagodejno vpliva na mladino. Disciplina je letos dokaj stroga. Zi Zib>vo je prav dobro preskrbljeno. V torek zvečer 12 t. m. je litijska fotograf Ražnn priredil brezpl: pčno pred stavo s skioptičnimi slikami, združeno z jako po-Ijudniim in pončnim predavanjem. Deco je v duhu povedel v slovečo postojnsko j amo in njeno okolico, pokazal najlepše bisere Gorenjske, triglavsko pogorje i. t. d. Gospod fotograf nam je obljubil, da pokaže naslednji teden še najlepše kraje in zanimivosti dolenjskih pokrajin in nekaj zgodovinskih prizorov. V nedeljo, 24. L m. priredi naselbina do mačo slavnost, oa katero so vabljeni ne samo starši, temveč vsi ljubitelji mladine. n f Pirnlk «Feder>ce» pogrešajo. Ta paruik vozi iz Indije 70.000 vreč riža za reški riževi mlin. Pogrešajo ga že teden dni. t F ara S k zgorel. Parnik »G-aad R*qubrqa#» z 200 pasažirji na krovu je začel goreti. K sreči so bile razne ladje v bližini, ki so pasažirje rešile. t Poisr. V Almeno blizu Bergama je začelo goreti stopnjišče vile Malvianijeve. V dragem nadstropju je stanovala družina, oče, mati in šest otrok. Reš:ti se nso mogli, ker so stopnjiee gorele. Vsi so rgoreli rasun matere, ki je skočila skozi okno in se ubila. f Strah pred zakonom. Neki mladi mož is H u hra v Westerwalde je stal nedavno pred civilnim uradom s svojo nevesto, da bi se poročil. Ko bi pa bil imel reči besedo «da», je — zbežal. Nevesta je omedlela in poroka se je moralo preložiti. D trdni še niso našli «ubežaega» ženina. t Pnnsessk! prekop bo, kakor poroča stavbno vodit o. 1. jan. 1911 izročen prometu. f Klerikalni vandall V noči od torka na rredo so v mestu Suiemes (departementu Seine na Francoskem) klerikalci polili spomenik Emile Zolov z žvepleno kislino in ga sploh tako poškodovali, da se ne bo dal popraviti. f Bojkot alkohola oziroma žganja, ki ga je lani razglasila socialna demokracija v Nemčiji rodi lepe sadove. Kontom žganja je padel od oktobra 1909 do maja 1910 za 28%. pridelovanje v istem času ta 13%. 0 zmožnosti policijskega pea imajo navadno ljudje svoje dvome. Nedavno pa je neki policijski pes v Haagu dokazal, da so taki dvomi neopravičeni, in da prekaša tak pes po svojih zmožnostih najboljše detektiv?. Is zavoda za bolne na žt7cih v Sehevrningenu pri Hargu je pobegnilo mlado dekle. Nihče ni vedel, kam je irginilo. Cez 24 ur so ae šele spomnili policijskega psa, kateremu so dali po-dubati dekličino obleko. Takoj je šel pes na cesto, prehodil je skoraj vse ulice, slednjič je šel v neko jedilnico, kjer so povedali, da je prišlo prejšnji dan neko dekle pit skodelico mleka. Na ukaz: »išči!*, je pes šel iz jedilnice, prehodil več vrtov ter slednjič prišel do neke vode, od katere ga nt bilo mogoče spraviti. Ko so dotično vodo natačno pre« iskali, so res našli v njej mrtvo truplo iskane deklice. Iipred sodišča. Vjel se je. Posestnikov sin France R ogač iz Zgornje Lipnice je bil ktos nekega dne marca klican k okrajnemu glavarstvu v Radovljico, da nastopi 13 dnevni zapor, kazen politične oblasti zaradi nočnega razgrajanja. Dne 24. februarja t. 1. je dobil ukaz, da nastopi pri okrajnem sodišču to kazen. A Rogač si je znal pomagati. Spremenil je 13 dnevni v tridnevni zapor na ta način, da je na ukazu enoiko zbrisal. Ker jetničar tega ni pravočasno zapazil, ga je po preteku treh dni spnstil iz zapora.Obd olženec pravi, da listine ni prenaredil, mogočeda je to storil kak tovariš, s katerimi je popival pred nastopom kazni. Rogač tudi nadalje trdi. da na čitanje razsodbe ni pazil ter da spob ni vedel, koliko kazni ima. Sodišče pa teh zagovorov ni verjelo ter ga je obsodilo na tri mesece ječe. Listnica uredništva. Na razna opetovana vprašanja, če je našemu uredništvu znano, kaj je z neko dobroznano afero, katero je pričel objavljati l.uhljanski dnevnik ■Jutro«, a jo je nakoadno ustavil, bodi tem potom povedano, da, čeprav nai list ni v pr-v ni-kaki zvezi z »Jutrom«, ki je že parkrat pokazal nasproti naši tiskarni stoje rožičke, vendar ne moremo verjeti, da bi bil ta dnevnik, ker je neodvisen, drago podkupljen. Zadevo ima itak v rokah sodnija v Radovljici in državni pravdmk v Ljubljani. Če se nam bo zdelo vredno in če bodo čitatelji želeli, bomo po izida te obravnave vestno vršili svojo časnikarsko dolžnost. Gospodom dopisnikom: Več stvari, ki so prišle prepozno za današnji list, pridejo prihodnjič na vrsto. ^caloLvcalsm« Kranjski napredni abiturijenti izrekajo vsem, ki so pripomogli, da je abiturijentska veselica tako častno uspela, tem potom najiskrenejšo hvalo. Predvsem cenjenim gospodičnam, ki so se tru ,:,e s prodajanjem cvetlic, srečk i. t. d. gdč. Nadi Pirčevi, Ivanki Gorjancev), Kati Krčevi, Jeli in Kati Florja-novi ter fdč. Suhadolnikovi; nadalje slavnemu moškemu pevskemu zboru »Narodne čitalnice* pod vodstvom g. Rusa ter slavnemu salonskemu orkestru »Sloga*. »Radogoju* smo odposlali 161 K 62 v čistega dobička. Za nap.edne abiturijente: Avgust Bsiaznao, abit. J/ad 50 receptov vsebuje kuharska knjiga, ki Jo Je Izdala Prva kranjska tovarna testenin v Ilirski Bistrici. Jrrdka Jo raipoillja vsakomur ž as'onJ In poštnine prosto 72 8—1 s 3 sobami, kuhinjo, shrambo in morebiti tudi s kletjo, se takoj odda za primerno ceno v novozgrajeni hiši i gosp. Franoa Šnšteršioa M Frtaukov-m Prt „t«U»n*m no«t«'. Janko Žtrovnlk, nadučitelj v Borovnici, naznanja v svojem imenu in v imenu svojih otrok Jankota in Minke vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mu je umrl v frančiškanskem samostanu v Ljubljani dragi sin, oziroma brat, frater Metod Žirovnik frančiškanski klerlk in subdijakon v pondeljek, dne 11. t m. in je bil pokopan dne 12. t m. ob 5. uri popoldne na pokopališču pri sv. Križu. Obenem se prav srčno zahvaljuje za vse izkazano sočutje in častno spremstvo na zadnjem potu ter priporoča pokojnika v blag spomin in molitev. 170 Naročajte in širite naš list!I se MT tako] sprejmejo proti dobremu zaslužku wj 3-1 v isdelovalnioi perila E. Kotzbek KRANJ :: Glavni trg. ■ D ■ ■ O ■ Bil ■ Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Lastni iadelki ?6 12-r, oljnatih barv, lakov firnsžev In »teklarskega klejs. Velika za'oga kemičnih in rudninskih barv. Barve za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene ntnke. Za obilna naročila ?e priporoča Premrl & Jantar trgovina oljnatih bar? na drobno in na debelo. Čl ■ B D 0 Sprejme se takoj krepkega trgovskega Vajenca za večjo trgovino. Več pove upravništvo „Gorenjca'. 168 2 1 Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v Kmečki posojilnici v LJubljani nasproti Figov ca :: v lastni hiši:: Dunajska cesta.) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obrestujejo po h\\ nV kmečki posojilnici je naloženo II že nad 15 milijonov kron. :: II Rezervni zaklad čez 800.000 kron. Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 84 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—14 Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar Varujte se ponaredb, ki niso »FLORIAN" In zdravju ne koristijo 1 Kdor vžlva, Zabl težav; Danes vesel je, Jutri bo zdrav! Naslov za naročila: .FLORIAN", Ljubljana. Postavno varovano. R. Wolf -es Filialka Dlina], Dunaj HI, AmHeumatkt2 Vozeči in stoječi polnoparni in patentirani lotsotstobili na Vroči par z 10 do 800 konjskih sil Najbolj gospodarski, najtrpežnejši in najsigurnejši stroji na moč za ose Industrijske In gospodarske obrate. 249 26-20 Skupna izdelava nad 650,000 PS oooooooooooooooooooooo kot tovarniško znamko pr/porocujemo kot priznano Strgan Y1555, t ¡101 %f pridatek t \i za kavo I Mestna hranilnica v Radovljici Je prvCnajvarneJšl inlnajvečll zavod za [nalaganje {denarja na Gorenjskem. Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 4V4 od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leto. Za Tse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. Mestna hranilnica v Radovljici dajo največjo varnost za hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi na Gorenjskem. Zato nalagajo c. kr. sodnije ln drugi c. ar. uradi vse vloge od nedoletnlh otrok in druge denarje le pri te] mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. — Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 16V2, 19V2 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravjeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela iznebl, dasi plača v celi dobi še za 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uraduje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razun v nedeljah in praznikih. mH Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici« 81 ». priloga »Gorenjcu" iftv. 28 z 11910. OtL>oriteL> slaçcicarrçc! Gljtidr>o j*ulj«rr> obëir)5tL*tJ il rrçeçtti ir> d« dejcli, d« 5«rt) $t«re30«ir)O 5l«5êiëcirr>o i> ulici premestila r>a glaUrçi trg O g. 5. ^>ë\J$\sr\a $1117. I^ajuljudrjeje pro5lrr) çlaU. obêioçtuo 3« ©biler) po$et. f>o$tr«|bèi je 3«gotoL>ljer)ji p)èijçolldr)cJ5éi 3 uedr>o c^ejin) ir> fir)irT) r«3licr)irr) pcciL>on> ir> $lasèiearr)i. <9g. trgoiiccPT) $e ejljtidr>o priporočan) 3« obil« r>aroëila *,ar>ditei> ir> biçfe^îtoega blaga la$tr>ega Izdelka- <5g. trgOiJecrr) pri ueéjcrr) odjen>ti prirrjcrer) popti$t. 3 odllêrjirr) $po$toLiar)jerr) rT)arija $ar)der. 0a drobr>of tya debelo! 164 3-1 Žepne ur« »»dobe: Nikel-Roško of ure od § 4 K naprej Nikel-Cillnder ure od 5 K naprej. ure Srebrne Cilinder od 9 K naprej. Srebrne Anker ure od 12 K naprej. I 1 I trgovine „MERKUR" Ivan Levičnik urar trgnulna z urami In zlatnine n Kranju priporoča s*ojo veliko Izber vsakovrstnih čvlcarsklk žepnih In atenskih nr od najcenejše do najdražje vrste. „0mega" in „Unlon" nre. Velika naloga in Izber vsakovrstnih nhaaov, zapestnic, prstanov, srebrnih tn zlatih verižic i. t. d. Popravila se Izvršujejo Izvrstno, :\v:_točno, po najnižjih cenah in najhitreje. _^j: Nasproti trgovine Peter Majdič. Najbolj varno naložen denar v celem političnem kranjskem okraju!! Mestna hranilnica 4 Kranj obrestuje hranilne vloge po ?ts~i5 Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 246.000 kron. Koncem leta 1909: Stanje hranilnih vlog nad 4,550.000 kron, posojil na zemljišča 2,960,000 kron ter posojil občinam 484.000 kron. 4444444444444444444444444444444444 Ta najstarejši denarni zavod v Kranju nradnje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. nre popoldne. ii>HiiiiiiHiiiimtiiiuiiiiiiii»>iiMiiiinififitiiiii»iiiiiuiiiiiimniii 4 )nniinwfnioifni»nitit» brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvlgajene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dna 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici t ža varnost hranilnih vlog Jamči poleg Ustnega reservnega zaklada mestna občina Kranj s vsem svojim premoženjem In s vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev teržnpnliča cerkveni denar. Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Sprejemajo ne tndi vložne knjliioe dragih hranllnio in poaojllnio kot :: gotov denar, ne da bi se prekinilo obroetovanjo. . :: Hranilne vloge se obrestujejo po 5 ouV.olkov. Izdaja hran lnih m a m k. flVsIr. hranilna, Kreditna In staVbtna družba reg zadruga z om. ; i:o£tvom. Centrala Dunaj, 6, T r*eahaldga»se 4. - Uradna kontroTa. Domače hranilnice se dobe zastonj. 103 52—15 s posebnim vhodom za dva gospoda se odda na brano in stanovanje. igi 3—3 notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo Kalserjeve &8 24-ie prsne karamele • tremi jelkami mm M W €S m mm s kašelj • hripavoit, saaliaenost, katar, krčeviti in hripavl kaielj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza G0 vin. Dobi se v lekarni v T/žico. Tonnies v Ljubljani !&" tovarna za strrje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vee stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za zagrne naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. Moli VcČ! ne nenjarn z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenp!'erd> -lilij i no mlečno milo (Znamka .Stec^enpferd«) od tvrdke Bergmann in Ko.. Teštn ob L., ker je edino to milo najboj učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi T dosego lepega, mehkega in nežnega t inta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in tigovinah s parflmerijami i. t. d. 55 40-2 i t Hotel Tratnik „Zlata kaplja" LjnbUaaa, Sv.Potra!ce»U it« t blitlni kolodvora, m io 6 1 Lepe tračne sobe. :: Električna lnč. i Priznano lina knhinja.:: Izborne pijače. . Nizke cene. :: Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen , velik senčnat vrt Vsako sredo pri ugodnem vremenu veiik koncert. Ljubljanske Benetke t so zopet odprle. - ~TSTX£ I Rami Polajnar, lastnih kavarne „Pre£eren" d Ljubljani. w Loterijska srečka dne 9 julija t. 1. Grade 43 7 46 58 15 LASE 16S 5-2 Ženske, odstrižene in zmešane plačuje najboljše VALENTIN ROZMAN brivec v Kranja nasproti župne cerkve. Zlate jVetloj« : Btrii«, Pariz, \\m itd. /, ''V Najboljše kosmetično ZObOčlslllno sredstvo Jzdelovaieh 0. Seydl 'J0j ubija na, Spifol.-Stfifar.u/. ! et* Kdor roti dobre in pristnobarvne oeffire, lanene in botnbažaste kanafase, inlet, platno, hrlset, brisače! blago xa dam« In gospode, mat ieatr, roboe in diuge ikanine, naj se obrne na krščansko tvrako J ročna tkalnica v Bistrem 23 pri Novem mestu na Metavl (Češko). Vzorci se pošiljajo zastonj in franko. Tudi pošiljam 40 metrov os ankov H do 12 metrov dilgib za 16 K, I. kvalite a za fO K po povzetju franko. Od ostankov se ne pošilja vzoicev. 159 3 3 Proiiuajanje spirituoz kot prosta obrt, kakor tudi izdelovanje brezalkoholnih osoeinjočlh pijač, jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju reno-mirana tvornica S proizvajanjem in razpečavanjem Sc lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje b'ezplaČno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro „Spirituosen 83857" na anorčno ekapedicijo M. Duke* Nachf. Dunaj I.jl. 131 10-9 M Matija Ažman mtear; 123 nasproti klobučarja Ovčjaka naznanja slavnemn občinstvu, da Je prevzel olbrt Mihaela Pantarja v Kranju MT za izdelovanje mrtvaških krst ker Je bila hiša onega prodana. 92 a- ig Krste se dobe vsakovrstne in po najnižjih cenah. mmmmmmmmmmmmm^mmm i3p|rJppi mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmMmm Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška glavnica k 3,000.000 k. Stritarjeva nlioa štev. 2 Podružnice v Spljeto, Celovcu, Trstu in Sarajevu Rezervni fond K 400.000. 73 62-19 Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih 2 O Knpnje in prodaja srečke in vrednostne pa« plrje vseh vrst po dnevnem knrzn. mmmmmmmmwmmmmmmmmmmmmmmwmmmŒi 13 INGER šivalni stroji za ose le mogoče Siri valne namene. :: Drlo se v vsi h raših prrdajalnrh. SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 84 18 Podružnico pov«nd. Podružnice povsod. Wran| it. 53, nasproti c hr. poite. 1 itn 8 It)«5*10 \ doktorja pl. Trnkoezjja krmilno varstveno sred- stvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod JjJ imenom IMaatin. Previdni kmetovalec ga pri- IHi meša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah iu tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: 89 »2—8 j Lekarnar Trnk6oiy, Ljubljana. Konc. zobarski atelje ni toč Ü&éé. od sedaj nadalje samo v 5Mtar>rt* ulica 7. 44 52—27 Konc. zobotehnični atelje Šivalni stroji in kolesa fjtibljam Tovarniška zaloga 49 52-24 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska casta 17 priporoma noje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na tahlevanje tiatonl. Glinaste peči 147 52 5 Štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne In cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna podi in glinastih izdelkov v LJubljani. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ uuuuuuuuuu Električni gonilna sila. ToVaraa oljnatih barf, in f irncii Brata Vm\s crkoslikarja, laklrarja, stavbena in pohištvena pleskarja f IftfifSaM* Miklošičeve ulice 0, 1»] SI Pijana nasproti hot. ,Union' Ustanovljeno 1842. ,52-46 Telefon 154. QDÜQQÍIQQQQ Josip Pogačnik v Radovljici krojaški mojster Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v-Pariza s prvini darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim krilcem in veliko zlato kolajno priporoma cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnakega aukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila. Specijaiisl v izdelovanju (rakov Id salonskih sukeoj. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—19 209 52-47 fejtečja trgovina na Gorenjskem. Rudolf Rus urar v Kranju Največja zaloga nr, zlatnine in srebrnlne. Ceniki poštnine prosti. Pozor! Zaloga gramofonov najnovejšega sistema :: Plošče najlepših slovenskih komadov. Ustanovljeno leta 1885. Vina štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga 282 52-33 Agro-Merkur r. z. z o. z. v Ljubljani. Martinova oesta 20 jI j*ann Martinova oosta 20 Postajališče električne ceatne 9W9s9wj^ železnice pri Sentpeterski cerkvi. 126—51 LJUBLJANA ::: ZalagatelJ drnštva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Bogati zaloga pohištva rsake vrata v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za vile. špeoljallteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. ktodrocl Iz žlčns-tega omrežja, afrh danske trava ali žime, prva vrata vedno v zalogi. ia spalno sobo od 180 gld. naprej. Olvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, eele garniture. ¿a sodo,' postelja, notna omarica, o~ mtvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Špeoljallteta v nevestinih balah. Volni p-^storl, pritlično In r /. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. 1 :l .1-1 t lil f I! i !)!(:( rm: 11 i [1 t)">tl !.'! ni )• ur ij v, in :i ii;i.;t :t!i;i;i :t ¡1 fh:CM;> urni M»:f |f Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri Alojzij« VodniKn 1:1 ¡1:1 1:1 kamenarskem mojstru Mi Ljubljana Kolodvorska = ulica = 76 28-ls Prva tovarna naznanja s tem p. občinstvu, da je njen destilat za mesto Kranj, Škof jo Loko in Tržič pri gosp depozitirala, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice za pokušajo so po 40 vla. in se dobijo pri g. Dolenzu. VeliKansKa zaloga slamniHov1 vsake vrste po tovarniški ceni prodaja J\i Anton Adamič KRANJ s Glavni trg. : Edini : zobtiS?. atelje UM ranili dr.Eduard I\I MllJM sioboalilt u isti hiši« kjer je lekarna. Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko arah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo. Ordinacijo vsak dan, tudi ob nodoljab. 220 52 - 44 Čitajte in priporočajte! kupuje v vsaki množini beljaška tovarna sadnih konserv j)t. Ernst Hsmpf, Beljak (Vltlack). Zaboje za napolnitev se dopošlje vsakemu, četudi ni množine. 156 10—4 J OS. lifEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikova uUoti *t. 4« StMeio-omttio li koaztrokclfzko klinCavalčarstro. Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvora, obmejno omrežje, veina vrata, balkoni, verande, itolpne kriie, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 83 52-18 valjični zastori (Rollbalken). Poljudna zbirka prav potrebnih, poučnih In aktu-elnlh spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto. 1. snopič: Cerkvene pristojbine aH štolnlna z dodatkom Kako se določa kongrua? 2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine in druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti. HALLEYJEV KOMET (REPATICA) Bira, kongrua in cerkvena konkurenca Štiri črtice, namreč Nekaj Iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernlka. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Toblje. — V nebesih. — Konec sveta in sedež za .nebeško kraljestvo" Cena vsakemu snopiču 30 v, 4 snopiči skupaj 1 E. v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah 3. snopič 4. snopič 5. snopič POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Beaervna naklada innaia: 0 58 brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po SV^L ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 192 62-49 Denarni promet ▼ letu 1908: I l5,M. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8. 12. nre dopoldne in od 2.-6. nre pop. izvzemši nedelje in praznike. Poštno branilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah St. 75.299. izdaja konsorcij »Gorenjca*. OJgovorui uroduik Miroclav Arabroiifi. Lastnina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranju. 7496