kulturno -politično glasilo • vdikmo&iz pccvznike ob l^tAtOfo-ovem vinu Celovec, Paradeisergasse 10 Prodaja fudi na drobno čez ulico — naravnost iz kletarne svetovnih in domačih dogodkov 5. leto / številka 14 V Celovcu, dne 31. marca 1953 Cena 1 šiling J ezus naš je vstal od smrti, razveseli se, kristjan! Smrt in pekel je premagal, vstal iz groba tretji dan. Dokazal božjo moč, je to veliko noč. Aleluja, aleluja, aleluja. veličar gre iz groba, ob moč je smrt, trohnoba. Trdno se zanesimo, kar danes se učimo: Zveličar je od smrti vstal, grob tudi nas ne bo končal. Aleluja, aleluja, aleluja. filS^ Kristusovo vstajenje in mi ,,Ce Kristus ni vstal, potem je prazno nase oznanjevanje, prazna tudi naša vera. Če Kristus ni vstal, čemu se mi tedaj v nevarnost spravljamo vsako uro? Če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najnesrečnejši. Če Kristus ni vstal, potem jejmo in pijmo, ker jutri bomo umrli... Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvina njih, ki so zaspali.” (1 Kor. 15). Besede apostola so to, naslovljene na krščansko občino, ki med številnim poganskim in nadutim judovskim prebivalstvom kot mala manjšina živi svoje posebno življenje in goji svoje bogoslužne obrede in običaje. Po krivdi nerazsodnih ljudi pa je nastal v tej občini nered: strankarstvo, j>o-hujšanje, pravde pred poganskimi sodniki. In v mnogih važnih rečeh si niso na jasnem. Zato so Pavlove besede odločne, nedvoumne. Vera v Kristusovo vstajenje naj jim daje p o g u m, d a vztrajajo sredi poganskega posmehovanja in judovskega nasprotovanja. Vera v Kristusovo vstajenje naj jim ohrani zdravo, jasno pamet, da se ne dajo premotiti trenutnim dozdevnim koristim in užitkom. V veri v vstalega Kristusa naj ohranijo enotnost med sabo in naj ne nasedajo vabam m grožnjam lažnivih bratov. Te apostolove besede so povedane tudi narodni manjši-u i, ki navzlic posmehovanju enih in nasprotovanju drugih skrbno čuva svoje svetinje in, že ponovno na smrt obsojena, umreti noče. Vrinil pa sc je vanjo nered: strankarstvo, skušnjavec mamon, pohujšanje, izdajstvo. Vse to je tako silno, da narod pod njim skoraj klone. A v odločilnem trenutku se zave, da sta zgolj materialno usmerjena špekulacija in na njej gradeča kalkulacija prešibek temelj narodnega življenja, tako kulturnega in gospodarskega Režijo hladne sence groba, gori resnice večna luč, na tleh se zvija laž in zloba in križ nam je nebeški ključ. Odrešenik živi med nami, nebo in zemlja sta mu last, trpi in nosi križ na rami, za ljudstvo, ki drvi v propast. kot političnega. Važnejši in zanesljivejši od njih je ozir na Boga in njegovo postavo, za krščansko narodno družino pa še vera v Kristusa od mrtvih vstalega. V tej veri ima naše hotenje in nehanje končno svoj vzvišeni pomen in svojo absolutno zanesljivo opor o. Če Kristus ni vstal, tedaj smo zares pomilovanja vredni in „od vseh ljudi najnesrečnejši”. Čemu se tedaj „v nevarnost spravljati vsako uro”? Tedaj rajši „jejmo in pijmo, ker jutri smo mrtvi”, jutri nas ni več, požrla nas je usoda na smrt obsojenih. če Kristus ni vstal, tedaj smo abotni, ako se strogo dosledno držimo božjih zapovedi in naukov Cerkve celo pri prosvetnem, gospodarskem in političnem delu, ako ne sprejemamo laskavih prilik za dosego trenutnih uspehov. „Denar ne smrdi”. Čemu se ga braniti, če Kristus ni vstal, pa najsi ga ponuja sam peklenski zlatar? Če Kristus ni vstal, volimo, kar je, danes one, ki nas love s starostno podporo, jutri druge, ki imajo še bolj privlačne limanice, tretjič pa komuniste, ki obljubljajo raj na zemlji! Če Na vseli oltarjih se daruje za nas Očetu slednji dan; bori se, upa in zmaguje, upira črv se mu zaman. Med nami nepremagan biva, ob njem drobi se časa zob. Kdor njemu resno se ustavlja, poražen pade v lastni grob. Kristus ni vstal, čemu tedaj ves trud za rešitev in ohranitev narodnih in verskih vzorov, čemu tolikanj opljuvana in z najgršim blatom ometana posebna slovenska stranka s poudarkom na krščanskem imenu in programu, čemu Mohorjeva družba in tiskarna, čemu vse delo, ki ga nam sovražnik sproti podira, čemu skrbi, ob katerih ne more nihče obogateti? „Toda Kristus je vstal od mrtvih ”! Zato nas ne more orna jati ne škodoželjni, zlobni posmeh, ne natolcevanja in blatenja, ne krivo sumničenje in pod-tikovanje. Naš „trud čez mero”, naše „rane v izobilju”, zadane nam od „lažnivih bratov”, nam niso v nečast. Na očitek, da smo reakcionarni, da je naše stališče in delo nesodobno in nesmiselno, je že pred 1900 leti odgovoril sv. Pavel: „Kar je nespametnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi osramotil modre; in kar je slabotnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi osramotil, kar je močnega; kar je na svetu preprostega in zaničevanega, si je Bog izvolil, da se noben človek ne bo hvalil pred njim ... Kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu.” (1 Kor. 1.) Da, prepričani smo, tla pride vsak resnični uspeh od Gospoda. Zato se hvalimo v Gospodu tudi za volilni uspeh, ki je sicer skromen, pa vendar razveseljiv spričo brez-primemega besnenja beelzebubove tovarišije. Diktatorji in tirani drug za drugim legajo v grob. In ne bodo vstali tretji dan zmagovito iz njega. Zemlja jih bo krila do sodnega dne, kot slehernega zemljana. Ne bodo več strašili meti živimi, ne bodo vet: strahovali ljudstev, ne bodo več obsojali na ječo in smrt skrivnostnega telesa Kri-stusovega, Cerkve. Njim ne bode nihče več odgovora dajal za svoja dejanja, ne poedin-ci, ne narodi, ki so poti njimi in pred njimi trepetali leta in desetletja. Pa tudi potuhnjenci in korLstolovci, ki st) jim trosili cvetje in žgali kadilo zavoljo minljivih in varljivih srebrnikov, ne bodo njim odgovor dajali, temveč nekomu drugemu: Kristusu, ki je tretji dan od mrtvih vstal in sedi na desnici Očetovi in so-d i. Zdaj, vsak dan, vsak trenutek sodi kot pravični sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Zdaj in vsak čas uresničuje besedo preroka Jeremije (17, 13): „Gospod, osramočeni bodo, kateri tebe zapustijo, v zemljo bodo zapisani, kateri od tebe odstopijo.” Vsakogar sodi in obsoja one, ki so Barabi dajali prednost pred njim. Zaničevanim zaradi njega, ponižanim in razžaljenim in proti silni premoči se branečim ]>u kliče: „Ne boj se, mala čreda ... 1” Naša krščanska in narodna vest nam pravita, tla je naše gledanje pravilno in naša pot prava. Pritrjuje nam pretežna večina naroda. To dokazujejo kljub stoterim oviram in prepovedim prenapolnjene cerkve ter oblegane spovednice in obhajilne mize v Sloveniji. Kristus je vstal od mrtvih. Verujemo, da bo On kdaj naklonil lepše življenje narodu, ki, njega se držeč, za nobeno ce-n o noče umreti. Vseh časov knezi in veljaki, vrnili so se v prah zemlje. Le On kraljuje nad oblaki — naš Kralj, ki nikdar ne umre. Limbarski Politični teden Po svetu Za londonskim obiskom maršala Tita, ki se je medtem vrnil v domovino, je nov državniški bbisk v ospredju svetovne politične javnosti. Francoski ministrski predsednik Rene Mayer je bil s tremi svojimi tovariši ministri na obisku v Washingtonu. Ni težko uganiti, katera vprašanja so predmet razgovorov ameriških in francoskih politikov: Indokina in vloga Francije pri evropski obrambni zvezi. Tukaj je jedro vsega odnosa Francije do Nemčije. Francija je po pisanju ameriških listov tista država evropske obrambne zveze, ki je sorazmerno najbolj zaostala s svojim oborožitvenim programom in ki od vseh soudeleženih držav še vedno nasprotuje oborožitvi Nemcev. Francija je nadalje po ameriških listih država, ki noče komunistom energično stopiti na prste in je zato notranje trhla, to je končno država, ki tudi zunanje-politično ni povsem zanesljiva itd. Seveda bi bilo več kot pogrešno mnenje ameriškega časopisja istovetiti z mnenjem vvashingtonske vlade. Francoski ministrski predsednik Mayer je dobro vedel, da ima pred seboj politične posle v deželi, kjer evropske razmere politiki pač že poznajo, ne pa še povprečni Američan. Mayer je pred- > obiskal Egipt, Libanon, Jordanijo, Izrae! Sirijo, Irak, Saudi-Arabijo, Indijo, Pakistan in Libijo. Odposlanstvo Amerikancev poljskega porekla je izročilo predsedniku Eisenhmverju spomenico s 600.000 podpisi, v kateri zahtevajo podpisniki, naj Združene države prekličejo priznanje komunističnega režima na Poljskem. Dne 13. aprila se pričnejo v Ženevi (Genf) v Švici razgovori o izboljšanju trgovskih odnosov med državami Zapada in med državami sovjetskega bloka. Ameriški senat je odobril imenovanje Charles-a Bohlen-a za veleposlanika Združenih držav v Moskvi. Italijanski senat je odobril po 80-urni razpravi novi italijanski volilni zakon, ki predvideva, da dobi stranka, ki ima nad 50% glasov, takoj 65% poslancev. Nove v<> litve bodo 31. maja ali pa 7. junija. V britanski koloniji Keniji v-Vzhodni Afriki so mau-mau-teroristi napadli pono< zamorsko vas Lari, so pomorili okrog 100 družin in vas zažgali. (Slovesna velikvaveim vi()ilija „VIG1LIJA” „Matica vseh svetih vigilij” je po besedah sv. Avguština velikonočna vigilija, bdenje v noči do jutra Gospodovega vstajenja. Cerkev jo je /e v svojih prvih stoletjih obhajala kar najbolj slovesno. To je bila res ,,vigilija”, to pomeni bdenje ponoči. Verniki so se sešli v večernih urah, da so v skupni božji službi, ob branju sv. pis-ma, ob petju sv. psalmov in molitvi škofa— liturga prebdeli ure pred Gospodovim vstajenjem. Tako so se s hrepenečim pričakovanjem pripravljali na Gospodovo vstajenje. V teku časa pa so obrede te velikonočne vigilije začeli opravljati v večernih urah, potem so jih premaknili na soboto popoldne, še pozneje pa na soboto dopoldne in tako smo jih obhajali doslej tudi mi. Obenem s spremembo časa, ob katerem so obhajali vigilije, so uvedli tudi še nekatere druge spremembe, ki pa prvotnemu pome-Jiu obredov niso bile v korist. VERNA ZUNANJOST IN MLADINSTVO Znanstveniki, ki so raziskovali liturgično zgodovino, so posebno zadnjih 50 let odkri-vali bogoslužje sv. Cerkve v prejšnjih oblikah. Ti zgodovinarji so bili in so večinoma tudi verni možje, menihi in duhovniki, tako, da jih pri tem delu ni vodilo le zgolj znanstveno zanimanje za liturgijo, temveč jih je vzpodbujala pri njih delu tudi vnema vernega srca. V svojih znanstvenih razpravah o odkritjih na področju liturgične zgodovine so pokazali na marsikako nesoglasje v liturgiji, kakor jo obhajamo danes. K temu je prišlo predvsem po prvi svetovni vojni mladinsko gibanje, ki je stremelo po ..novem človeku”, s svojim pravim izrazom, in v oblikah, ki zavračajo konvencionalno laž in nepristnost, nasprotno pa gojijo pr-votnost in pristnost. To mladinstvo je hotelo prenoviti tudi v verskem življenju. Niso ga zadovoljevali molitveniki, kakor so •bili še do nedavna v navadi. Rekli so: Cerkev ima prav svoj molitvenik, svojo »mašno knjigo”, iz te se hočemo učiti prave molitve in prave pobožnosti, tu je živi studenec, kajti tu je ustvarila sv. Cerkev s sodelovanjem Svetega Duha molitve in oblike bogoslužja, od katerih se imamo vsi učiti. Tako je predvsem mladinsko gibanje, v kolikor je bilo vernega značaja, seglo po cerkvenih bogoslužnih knjigah, predvsem po misalu in se skušalo vglobiti v duha liturgije. be pa morajo biti tudi v skladu s potrebami in nujnostmi modernega dušnega pastirstva. Povrh tega pa je treba računati še s priljubljenostjo nekaterih navad in običajev pri ljudeh, ki se v nekaterih stvareh tako neradi preukrenejo. V vseh teh stvareh je bilo treba pravo ukreniti in vse kaže, da se je to v polni meri posrečilo. Ob-rednik obnovljene velikonočne vigilije nam to kaže. Molitve, berila, obredi, celotna zgradba in uredba, vse je tako vzorno, da bi rekel klasično oblikovano; liturgi stare krščanske dobe, sam Gregor Veliki, bi ne ustvaril kaj boljšega. Gotovo odgovarja tako oblikovana liturgija tudi današnjim časom. Da bi sprememba ne bila za nekatere prehipna in zato tudi boleča, za nekatere pa tudi nemožna, je obnovitev na prosto dana škofom in dušnim pastirjem, da jo po svoji uvidevnosti in možnosti izvedejo. Ta- ko se more uvesti povsod, kjer je za to dana možnost in dovolj smisla. DOSEDANJE IZKUŠNJE Veliko izkušenj res ne more biti. Saj je slovesna velikonočna vigilija uvedena šele z odlokom, ki ga je izdala Kongregacija za sv. obrede z dnem 9. februarja 1951. leta. Prvo leto 1951. se je obhajala zaradi pomanjkanja časa za priprave le v takih farah, kjer so imeli za to dovolj srečne okoliščine. In že v tem letu so se poslužili možnosti obnovljene velikonočne vigilije. Opisati in obrazložiti bi morali podrobno obrede velikonočne vigilije. Naj ostane ta naloga za drugokrat, da ne bo članek preobširen. Sprememba, ki nastane z. obnovo stare, slovesne velikonočne vigilije je posebnost. I.e redkokdaj in le po dolgem in zrelem premisleku se more vodstvo Cerkve za tako spremembo odločiti. Zato moramo to dejstvo tudi smatrati kot silno pomembno. Pomembno in važno bo za dušno pastirstvo, Moč, ki nikdar ne omaga, ko resnico laž tepta: naš pogum, ki vselej zmaga v boju zoper vrišč pekla. Križ, drevo iz paradiža, kjer zori nebeški sad; vrtnica, ki oznanjuje večno blaženo pomlad. Živa slika odrešenja, naš zaklad in blagoslov; znak vstajenja in življenja, kadar mine noč grobov. Limbarski Rdečih vrtnic trnov venec je na križu zaduhtel; izpod križa nov studenec žjuboreti je začel. Bajno so se spremenile drobne kapljice krvi; pot na Golgoto je bila posejana z biseri.” Obmolči znanilka dneva — že se je oglasil zvon, ki nebeški dan opeva, njej pa se mudi v zaton. L i m b a r s k i pomembno pa tudi za liturgično zgodovino. * * # Bog je vedno isti. Spreminjamo se le mi in naši časi. S temi spremembami gredo tudi zunanje oblike našega bogoslužja. Če bi se držali starih oblik tudi tedaj še, ko ne odgovarjajo več zahtevam spremenjenih časov, bi to bilo znamenje naše verske okorelosti. Naša vera pa je vera v Boga, ki je večna mladost, vera Cerkve, ki je večno mlada; tudi vernik, ki je poln žive vernosti, opusti okorele, neodgovarjajoče oblike bogoslužja, če more v novih, bolj iskreno doživljati božje skrivnosti. Obnovljena velikonočna slovesna vigilija bo gotovo močno pripomogla do globoko vernega doživljanja velikonočnih skrivnosti. Slovenci po sveto Iz Kanade nam sporočajo, da je bila v mestu Vancouver (leži na zapadni obali Kanade in ima okrog 300.000 prebivalcev) dne 13. februarja slovenska zabava. To se tam bolj redko zgodi, zato pa je bilo na tej slovenski prireditvi tudi število gostov veliko in razpoloženje moremo označiti kot prekipevajoče. Vse navzoče je pozdravil najpreje g. Martin Turk (slovenski duhovnik), ki je v kratkih besedah nato razložil pomen slovenske skupnosti. Pri pripravi za to slovensko zabavo so se največ trudili in jim zato gre vsa pohvala ter zahvala, Lojze Jakše in brata Laušin. Pohvaliti pa moramo tudi dobre slovenske mamice, ki so skrbno pripravile prigrizek. Kmečki kamen Nekdaj si stal pod milim nebom — obdajalo te je slovensko ljudstvo ... svoboden kmet je nate sedel... obdajalo ga je slovensko ljudstvo. Nekdaj si stal pod milim nebom — slovenski kmet je vprašal: „Kdo se bliža?” Tako nikdar ni vprašal hlapec! Svoboden mož je vprašal: ,,Kdo se bliža?". Nekdaj si stal pod milim nebom — od tedaj: mnogo se je spremenilo ... Več ne stojiš pod milim nebom... Slovenci vemo, kaj smo vse zgubili... Jezernikov Nac Opomba: Zakaj bi ga imenovali Knežji kamen? Krnel je sedel na njem — zaradi tega Kmečki kamen. NA VELIKI PETEK Križ krščanstva zavetišče, na oltarjih večna luč, naše romarsko svetišče, vrat nebeških zlati ključ. Upanje in tolažilo, kraj zatišja in miru, prostor, kjer se srčne želje bližajo samo Bogu. Križ nas v boju navdušuje, dviga in krepi srce; lek, ki vselej učinkuje, kadar rane krvave. POQOVOR Z DANICO Nad grobiščem zavihralo je bandero do neba. Sonce ga je obsijalo iz predrtega Srca. Kaj si videla, danica, v prvem svitu tretji dan, da si skoro obledela, ko je zarja šla čez plan? ,,Na stežaj se je odprlo daleč nad menoj nebo, božji angel se je spustil mimo mene na zemljo. Stresla je nevidna sila zapečaten božji grob; skala se je odvalila, angel sedel je na rob. Takrat se je zabliskalo iz globine grobnih tal. Groza je prevzela stražo — Kristus je od mrtvih vstal. DOŽIVETJE NESOGLASJA Kaj je bilo v kvar liturgiji, je moral pač vsak živo spoznati posebno pri liturgiji velike noči. Saj je vprav pri tej tako očitno nesoglasje med njenimi obredi, besedilom •in pa med časom, ob katerem se je obhajala doslej. Ni treba, da bi prej povprašal znanstvenike in bi mi ti šele morali pove-dati, da se je nekoč vršilo vse ponoči. Samo na dve stvari pomislimo: velikonočna sveča pomeni Kristusa, ki je luč sveta; Cerkev hoče z njo povedati, da ta ,,luč sveti v temi” — kakor brez moči je ta simbol luči pri 'belem dnevu, ker mu na drugi strani ne odgovarja simbolični pomen temne noči! In drugo: na veliko soboto dopoldan poje mašnik alelujo, bere evangelij o Jezusovem vstajenju, ko je vendar sicer še vsak veren 'kristjan v mislih in čustvih pri umrlem < hlrcšeniku, počivajočem v grobu. Takšna nesoglasja so vzbujala vedno znova željo po prvotnem načinu obhajanja velike noči. Iz te želje so se rodile obilne prošnje iz vseh delov sveta in so sc obračale na Rim, da obnovi spet staro vigilijo velike noči. VEČNO MLADA CERKEV Z nastopom papeža Pija X. se je začelo pomlajevati cerkveno liturgično življenje. Najbolj znano je vernikom pač njegovo prizadevanje, da je približal misterij sv. daritve in njen sad, sv. Rešuje telo, vernikom. Pa to ni bilo edino, kar je storil v korist obnovitve liturgije, med drugim je dal smernice za lepo bogoslužno petje in ga tudi prenovil v smislu prvotne liturgije. To prenavljanje je šlo pri njegovih veli-dh naslednikih še dalje. En tak veliki korak je storil sedanji sv. oče z obnovo velikonočne vigilije. Ni lahka stvar to. Vsaka sprememba, ki jo napravi v bogoslužju, mora biti v skladu s starim duhom in oblikami liturgije. Tu so mu bili v pomoč litur--ični zgodovinarji, znanstveniki. Sprcmcm- J, Š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE ROMAN (Enajsto nadaljevanje) Končno so prišli ven in sin z njimi. Celo v kočijo je še sedel k njim in do Zlichova je moral Cimbura voziti v koraku, „da bi se Se malo naužili.” Gospod svetnik je pozabil na Dobriš in na prijatelje, ki ga tam čakajo. Se dalje se je pečal samo s sinom, kakor da se ne more od njega iočiti. Znova mu je naročal, o čem naj piše, katere knjige naj pošlje, v katerem arhivu naj kaj izpiše in koga naj obišče. In tudi Jindrich je vedno z novimi vprašanji silil v očeta. V tem poslednjem hipu se je Cimburi zdelo, da sc sploh nočejo raziti. Ko se je sin vendar prvi odtrgal od njih, sta starajoča se roditelja stala še vedno na pločniku. Materi so se oči zalile s solzami in mahala sta z robci tako dolgo, dokler jima ni zginil izpred oči. Nato sta se znova tiho usedla in kočija je šele od Zlichova začela teči. Nebo se je prepreglo z oblaki, iz katerih je vsak trenutek grozil dež. Za Braslavo se je že naglo temnilo in, ko so privozili k Mnišku, v gozdu Skalku, niso več razločili cerkve od frančiškanskega samostana. Cimbura je med potjo na vrh ukresal ogenj, ob tleči pipi prižgal vžigalico in napravil v svetilkah luč. Za Mniškom so se peljali okoli Male Svete gore. Tu je Cimbura še nekoliko razločeval kraje, potem pa se je tema zgrnila okrog njega in samo lučki sta metali pas svetlobe konjema pod noge in ha stran. Prehiteli so nekaj težkih voz, nekaj jih srečali, potem pa je vse utihnilo. Samo gozd je na obeh straneh šumel, kakor da si globoko oddihuje* Zvezde so zaprle svoje zlate očke, črno temo na cesti in črne oblake nad temnim gozdom je predirala samo kočija, ki je z ropotom drvela po cesti in jo razsvetljevala z rumeno lučjo. V nočni tišini se je ta zamolkli ropot daleč slišal. »Moral bi pogasiti luči,” je šinilo Cimburi v glavo. Mnogo je že slišal o dobriških gozdovih. Vsak voznik'si je še podnevi zavriskal, ko jih je imel za seboj. V temi in ponoči so si upali skozi le po trije ali štirje skupaj. »Ugasi luči!” ga je znova svaril notranji glas. »Luči so izdajalke, kažejo cesto in smer, od daleč opozarjajo nate, naprej te oznanjajo. V luči je laže meriti, streljati na konje, kočijaža ali na gospodo za lučmi. Toda nekaj sc je upiralo temu glasu. »Pošten človek sem, zato ne bom vozil z ugaslimi lučmi. Kaj, če se s kom srečamo? Vsakdo nas ima pravico ustaviti kot sumljivce,” je razmišljal Cimbura. »Ugasi jih!” se je oglasilo v njem znova. »Ne ugasim jih!” se je moško odločil Cimbura in že sc mu je srce umirilo. Njegovo oko se je končno navadilo teme, razločil je že sivo, prašno cesto pred seboj, ob straneh nasip, za njim pa visoko, črno in nepredirno steno, visoki gozd. Konja sta veselo tekla in pravilno, natančno kakor v taktu, je odmeval njun trdi topot. Cimbura je zadovoljno prisluškoval. To je nezmotljivo dokazovalo, da sta zdrava in spočita, da jima Praga ni škodovala. Ne šepata, ne kloneta, njun tek jo enakomeren, vztrajen in pravilen, do sedaj držita isti tempo kot dva vigrana godca. Cimbura je imel tenko uho. Pri vsakem konju je takoj v teku s posluhom spoznal, ali peša ali šepa in na katero nogo. Teče li in kako teče? Ali bczlja, se žene zdaj hitreje zdaj spet počasneje. Spoznal je njegovo utrujenost, upehanost. Toda Dobrak in Divja sta plavala v temi veselo kot dve ribici. Zato je brezskrbno gledal s kozla v temo in mislil, kje bi opazil jelena ali damjaka ali kako srno? Želel je, da bi videl, kako se pasejo ob nasipu v travi. Tedaj se mu pot ne bi zdela tako samotna in čas bi hitreje potekal. Konja sta medtem zmanjšala korak in Cimbura je spoznal, da se cesta niža, da teče po klancu navzdol..Zato je privil zavoro in ko so sc njeni leseni kosi dotaknili Sin, so kolesa boleče zaškripala. Gospod svetnik se je prebudil. V Pragi ni imel svojega reda, bil je utrujen od vtisov in nenavadnih nočnih bedenj. Zato je sedaj v vozu dremal in ob njem je dremala tudi njegova gospa. To škripanje ga je prebudilo. »Kje pa smo?” je vprašal skozi okence. »Že za Vosnico, milostni gospod,” se je oglasil Cimbura. . Gospod svetnik je znova zaprl okence. »Morali bi pač prej odriniti,” je skesano dejal gospe. Ona pa ni odgovorila. Ni ga slišala. Spala je sključena v drugem kotu kočije. Potem je obmolknil tudi gospod svetnik. Zagrnil se je znova pod odejo. Z nogo si je poiskal drugo lego in spet zaspal. Voz je počasi drsel po strmi brežini navzdol. Cimbura je posvečal vso pažnjo zavori. Roko je držal stalno na rumeni kljuki. Nenadoma je zaslišal, kakor da bi enkrat zagrulil divji golob — spet drugič. Cimbura je iztegnil vrat, nagnil uho v smer, od koder se je oglašal golob. Imel je izostren sluh in v hradiškem gozdu je ob nedeljah često po cele ure poslušal ptiče. Tudi sam jih je znal oponašati: žvižgati. peti in jih klicati. CELOVEC Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse. CELOVEC (Spored bogoslužja v slovenski cerkvi) Na veliki petek bo ob devetih dopoldne izpostavljeno presv. Rešnje Telo pri božjem grobu in ostane izpostavljeno do 7. ure zvečer, ko bo rožni venec in petje žalostink. Na veliko soboto bo ob 9. uri zopet izpostavljeno Najsvetejše do 7. ure zvečer, ko bo slovesno vstajenje. Verniki so naprošeni in povabljeni, da pridejo oba dneva v čim večjem številu molit k božjem grobu in da se udeležijo vstajenja. „IGRA O KRISTUSOVEM TRPLJENJU” Igralska skupina iz št. Jakoba priredi na veliki petek ob dveh popoldne v radiu zvočno igro o Kristusovem trpljenju, ki jo je spisal Andrej Šuster, pd. Drabosnjak. Igra je seveda za radio skrajšana. Drabosnjak je koroški ljudski pesnik, kmet, ..poredni pa-ver v Korotane”, kot se sam imenuje, doma pri Zvrhnjem Drabosnjaku, vzhodno od Št. Jurija na Strmcu 'blizu Vrbe in je edini nam znani koroški ljudski dramatik (poleg Jaka špicarja). Spisal je v verzih veliko iger, najbolj znane in igrane so bile: „Bo-žična igra”, „Igra o izgubljenem sinu” in »Igra o Kristusovem trpljenju”, ki jo je spisal leta 1918 in je bila zadnjikrat igrana na Gozdanjah leta 1932, pozneje so jo igrali še ljudski odri v Sloveniji. Z igro, ki je prelep cvet slovenske ljudske umetnosti in v svoji preprostosti ganljiv izraz naše ljudske pobožnosti, hoče igralska skupina v št. Jakobu oživiti spomin na Drabosnjaka, predvsem pa jo igrati v Drabosnjakovem duhu kot pobožnost. In kot taka je najbolj primerna prav za veliki petek. Kolesa in nadomestne dele PUCH, JUNIOR in PANZER nudi pod ugodnimi plačilnimi pogoji M A X TRAU N Pliberk - Bleiburg, Kumeschgasse 14 VELIKONOČNA VIGILIJA Obirski cerkveni pevski zbor bo podajal letos na veliko soboto, dne 4. aprila, od 8.15 d o 8.45 zjutraj VELIKONOČNO VIGILIJO. Na to oddajo prav posebej opozarjamo vse poslušalce radia, ki naj povabijo k poslušanju oddaje še svoje znance in sosede. Tako bodo skupno poslušali v čim širšem krogu in bodo tako tudi sami obhajali ter sodoživljali obhajanje „matice vseh svetih vigilij”, kakor sv. Avguštin imenuje velikonočno vigilijo. Kakor so se verniki v prvih časih krščanstva shajali in so se s hrepenečim pričakovanjem pripravljali na Gospodovo vstajenje, tako naj bi ta oddaja združila v poslušanju velikonočne vigilije čim večje število poslušalcev. — Uredništvo ..Našega tednika” obenem naproša vse poslušalce, naj bi nato v čim večjem številu sporočili na kratko, kako so bili z oddajo zadovoljni. Takega sporočila pa ne bi želeli samo za to oddajo, ampak tudi za druge slovenske radijske oddaje v celovškem radiu. VAŽNO OPOZORILO Proslava 40-letnice avstrijske razredne loterije sovpada s proslavo 40-letnice trgovskega podjetja J. PROKOPP. Jubilejni igralni načrt 56. avstrijske razredne loterije: Povečanje visokih dobitkov, pri tem pa so ostale cene srečkam neizpre-menjene. Mnogokratna možnost dobitkov do S 1,000.000. — Posebej opozarjamo na današnjo prilogo trgovske poslovalnice J. PROKOPP, Wien VI., Mariahilferstr. 29. Splošno je že znano, da prinašajo PRO-KOPP-ove srečke srečo v hišo. OPOZORILO KMETOVALCEM Opozarjamo vse kmetovalce na današnji članek o »Pravočasnem zavarovanju proti toči”. Preberite skrbno članek in preberite oglas na strani 7 današnje številke »Našega tednika”. KAT. VISOKOŠOLCI - KOROŠKIM SLOVENCEM Zveza slovenskih katoliških visokošolcev v Madridu na španskem vošči vsem Slovencem na Koroškem blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja. Naj vstali Zveličar s svojo veličastno zmago nad smrtjo vlije slovenskemu narodu na Koroškem — zibelki slovenstva — novih moči v boju za svoj narodni obstoj! DOBRLA VES Brali smo v »Našem tedniku”, kako žalujejo za svojim župnikom in dekanom Ka-pelčani, ko so jih gospod župnik zapustili in prišli k nam. Zvedeli smo, da so kapelski farani pri tej izgubi tudi jokali in ne čudimo se temu. Saj se bo tako godilo vsem Marijinim častilcem, ko bodo spet romali k Mariji v Trnju. Veliko solz se bo zasvetilo v očeh teh romarjev, ko v Kapli ne bodo več videli svojega priljubljenega dekana in dobrotnika kapelskih cerkva. Kako sta obe cerkvi lepo obnovljeni in nič manj kakor 11 zvonov se oglaša v obeh cerkvah. Ko gredo verniki ob nedeljah iz farne cerkve vsak na svoj dom, jih spremlja in pozdravlja na njihovi poti zvonenje zvonov iz kapelskih cerkva. Vse to je uspeh truda in požrtvovalnosti našega preč. g. dekana. Kadar se bomo torej zbrali pri Mariji v Trnju, ne bomo na to pozabili in bomo tudi za g. dekana zmolili en očenaš, da bi jim Bog pomagal pri njihovem delu na novem mestu. Ko so prišli g. dekan k nam, smo tudi mi jokali, toda od veselja, ker smo dobili tako dobrega dušnega pastirja. Sicer so nam polni žalosti pripovedovali, da ne bi bili nikdar med nami, če bi šlo po njihovi volji in da bi ostali v Kapli. Toda prosimo Vas, č. gospod dekan, ne obupujte nad nami in nad svojo novo čredo. Bog bo blagoslovil Vaše delo, Vaš trud im Vašo požrtvovalnost. Kjer pa je Bog, tam je tudi moč in tam je uspeh. Mi, Vaši farani, pa Vam obljubljamo, da Vam bomo vsak po svojih močeh pomagali. Slovo od dušnega pastirja Zapustili ste našo faro in tiho ste odšli... vse je prašalo, mlado staro: »Ali so res odšli?” Marijino in farno cerkev zapustili ste zdaj ... in naše hribe, naše grape, naš divni gorski kraj. Vsak dolga leta je prešteval... »Težko so šli od nas...” Ostali boste nam v spominu — Gospod naj čuva Vas. R. V o u k Odkar je maša vas postala trg, se odigrava življenje bolj živahno kot kdaj poprej. Največ ljudi iz vse Podjune pa je zvabil 19. marec v Dobrlo vas. Vsakoletni sejem sv. Jožefa nas poživi in se lahko malo oddahnemo sredi posta. Že zgodaj zjutraj si videl postavljati stojnice razstavljalce, ki so se veselili lepega dneva in velikega uspeha. Tu si videl po- DARILNE PAKETE ZA JUGOSLAVIJO razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo INTEREXPORT - TRST BREDA RUS - MIKULETIČ & MILAN B JELICA-ŽI VKOVIČ Pošiljamo samo kakovostno prvovrstno blago po nizkih cenah in jamčimo za vsako pošiljKo Obrnite se osebno ali pismeno na našega zastopnika za Avstrijo: DIPL.-ING. LAMBERT MURI CELOVEC-KLAGENFURT, VIKTRINGER RING 26 Zahtevajte brezplačne cenike ! Zdajci je zagrulil golob tretjič in bliže. »To ni golob!” je za gotovo in odločno dognal Cimbura in ves oživel. Nekoliko pred njim se je oglasila sova, ob strani se je zasmejala sraka. Toda vse to je zvenelo goljufivo. »To je iz človeških grl, znajo pa odlično. To bodo divji lovci, očividno lovski tatovi,” je pomislil. Toda zdajci mu je naglo kot blisk šinil v glavo grozen pomislek: »In če niso lovci? Kdo je potem?” in ni si upal misliti dalje. »Klanec je za nami, toda brežine ob straneh so strme. Da, tu v tej dolini, črni in tuji, ki je še podnevi žalostna kakor dolina smrti, edino tu bi se drznili napasti,” je naglo razmišljal. »Ugasi luči,” se je znova prebudil svarilni glas. »Ne ugasim, naj se zgodi, kar se hoče,” ga je zavrnil Cimbura. »Nekdo beži ob robu gozda,” je uganil Cimbura, ko je slišal, da je počila veja. »To je jelen,” in je napeto poslušal. »Ne, to ni jelen. Tu beži človek,” je spoznal po koraku. »Pripravljen sem na najhujše!” je mirno dejal. Trikrat se je pokrižal, segel po biču, ki je doslej počival v kožnatem toku. Tri križe je napravil z bičem tudi nad konjema in ga obrnjenega vzel v roko. »Tu si ne upa, tu ne, ve, da bi jo skupil, ampak pod klancem. Tam bodo čakali. Ta tukaj jim daje znamenje,” si je šepetal Jan in je znova s tenkim ušesom lovil previdne lisičje korake, ki so zasledovale voz od daleč. »Vedo, da konji navkreber nočejo teči. Toda mojih konj ne poznajo,” in Cimbura se je na kozlu zvito, skoraj škodoželjno namuznil. Povsem se je zanesel na svoja konja, iskra in dobra, smela in na besedo poslušna. Ta sta prhala in sumljivo strigla z uhlji, čutila sta, da nekaj visi nad njimi v zraku, kar se lahko usodno, slabo konča za vse. »Izpeljem!” se je odločil Cimbura. »Kakor hitro privozim s klanca, spustim konja in se v diru pripeljem na vrh kakor general Vindišgrec,” ko se je zdajci iz nasipa na levi strani dvignila velika postava kakor gora, zakričala je „prrr” in se vrgla h konjema. Proti vozu po cesti pa je na vso moč nekdo tekel, njegovi koraki so zveneli prav blizu. Cimbura je vedel, koliko je ura, in je nategnil povodce. Jasno mu je bilo, da je vse odvisno od konj. »če nas ustavijo, če se jim posreči konje zadržati, smo zgubljeni," mu je šinilo rtkozi glavo. »Dveh, treh, celo štirih se ne ustrašim, če so golih rok. To- da kdo ve, koliko jih je, in gotovo niso prišli s praznimi rokami. A kaj jaz, toda gospod svetnik in gospa,” je še pomislil, potem pa se je vse pogreznilo nekam v globino, gospod svetnik, gospa, tudi on sam, le eno mu je zvenelo v ušesih: »Moraš priti skozi,” je slišal razločno in resno ukazujoč glas. Brazgotina na licu se mu je zalila s krvjo, zobje so zaškr-tali, v očeh mu je zagorel ogenj. Vsak trenutek je bil dragocen, preden pritečejo, preden ga obrnejo, preden potegnejo konja v jarek. »Dobrak,” je zaklical Cimbura in se postavil pokonci na kozla. Dobrak se je plašil. To se je videlo po tem, kako je z nogami divje kopal, kako se je z zadkom široko razkoračil in se vzpenjal. Tudi Divja je vohala okrog. »Ah, kaj ta, ta bi takoj podlegla!” se je jezil Cimbura, saj se nje še nihče ni držal. Ona nikogar ni vlekla, zato bi se morala lepo stegniti in se spustiti v dir, ne pa z nogami sekati, plesati in ritati in s tem zaustavljati tek. Z nogo bi lahko prestopila štrango in kaj potem?” »Divja!” je jezno, srdito in očitajoče, kakor grom z močnim glasom zavpil nad njo Cimbura. Konja sta spoznala Cim-burov glas. V njem sta čutila tesnobo, pogum, zaupanje in odločnost. Spametovala sta se v hipu. Cimbura se je oprl z levico na kozla, z eno nogo stopil na oje, z drugim korakom pa je že sedel na Dobraku. Konj ga je spoznal. Tako je jezdil Cimbura na njem v kovačnico, na kopanje, zato je veselo zarezgetal in močno stresel z glavo, na kateri je kakor pijavka visel človek in se nikakor ni dal stresti. Koliko korakov ga konj že vleče, ta pa se drži kakor klop in samo »prr, prr” bruha iz ust. Cimbura je zavihtel bič in udaril z. levico v temo. Tesno ob konjevi glavi je zažvižgal udarec. Brez krika se je zavalila postava na zemljo, Dobrak pa se je kakor srna pognal naprej in se skokoma spustil v dir. »Kaj se tu godi? Kaj se tu godi?” je od zadaj vpila gospa. »Nič,” je dejal gospod svetnik, »le mirna botli!” in je otipal vžigalnike na kratkem dvocevnem samokresu. Kočija je drvela v divjem diru. Upognjen, držeč sc za komat in stalno pripravljen za udarec, je Cimbura sedel na konju. Srce mu je burno utripalo. Konjema je dal vso prostost, da sta tekla kakor brez teže. Cimbura ju je poznal, tekmoval je često z njima pri svatbah in je vedno zmagal. Vedel je, če se jima v žilah razpeni hladna kri, ni sile, ki bi ju v trenutku ustavila, ni zapreke, ki bi ju zadržala. Preskočila bi prepad, dirjala skozi ogenj in pobila vsakogar, ki bi se jima postavil na pot. Kakor dva zmaja sta preletela kratko dolinico in sc kot vihar zakadila navkreber. (Dalje prihodnjič) leg pisanih oblek, zabavnih predmetov z.» otroke in odrasle ter raznih reči, ki spravijo obiskovalce sejma v dobro voljo, še celo vrsto strojev. V tem se je prav posebno odlikovala tvrdka Joh. Lomšek iz Zagorja pri Št. Lipšu, ki je razstavila stroje in orodje na lepo vidnem mestu. Če je obiskovalec šel tod mimo, so mu nehote obstale oči na lepih in koristnih strojih. Tu so bili predvsem šivalni stroji, raznovrstna kolesa, elektromotorji in cela vrsta gospodarskih in poljedelskih strojev, ki so vzbujali veliko ,pozornost. Precej modernih predmetov je imel razstavljenih tudi g. Rutar. Razstavljale pa »o tudi še druge večje in manjše firme. Predvsem pa naredi sejem na človeka, ki dogajanja na sejmu opazuje in gleda objektivno, vtis, da so bili za prodajalce in razstavljalce, pa tudi za kupce, že boljši časi. Danes se finančna kriza že kar občutno pozna in si zato obiskovalci pač lahko sejem ogledujejo, ne morejo si pa privo ščiti tega, kar bi jim poželelo srce. V splošnem pa je bilo kar »luštno”. Vsak se je zabaval po svoje in je tako hitro minil praznik sv. Jožefa. Mrak je že legal na trg Dobrlo vas in ljudem se še ni mudilo domov, vsak je mislil: »Jožefov sejem” je samo enkrat na leto. VRATA Dne 12. marca je odšel naš dosedanji župnik g. Alojzij Hergeth v pokoj. Bil je pri nas 18 let. Nočemo kaj posebnega reč«, le to nas boli, da nismo slišali nikdar slovenske besede v cerkvi. Pri nas je okrog 750 družin in gotovo se v 70 odst. teh družin šc govori slovensko. Zato imamo pravico zahtevati, da bi to povsod upoštevali. Zdaj pa ne slišimo nobene slovenske pridige v ce* kvi in otroci skoraj ne slišijo slovenske be sede v šoli. Dne 4. marca je umrla v starosti 72 let (Nadaljevanje na 5. strani) (J) v L (1(1$ n a voi k em (Nadaljevanje s 4. strani) Alojzija Nessman iz Rut. Že od mladega je živela vedno doma in pomagala povsod, kjer je le mogla. Zato pa so jo tudi tako radi imeli. Bila je skromna žena, ki ni mogla in ne hotela komu kaj žalega. Vendar se je nje prestrašil tretji rajh, ko je zvedel po svojih ovaduhih, da posluša inozemske radio-postaje. Zaprta je bila zato v nacistični dobi in se je šele po 18 mesecih malo pred koncem razpada 1000-letnega rajha vrnila domov. Zadnji dve leti je morala veliko trpeti zaradi srčne vodenice. — Dne 6. marca je bil ob 10. uri pogreb s sv. mašo ob precejšnji udeležbi sorodnikov, znancev in prijateljev. Naj ji bo Bog obilni plačnik za vsa njena dobra dela! Sorodnikom naše iskreno sožalje. GORENČE (Duhovna obnova) V dneh od 6. do 10. marca t. 1. smo imeli pri nas duhovno obnovo, združeno s tri-dnevnico na čast presv. Srcu Jezusovemu. Duhovno obnovo je vodil preč. g. misijonar Ludvik Savelj. V lepih in poučnitr govorih smo spoznali, da je rešitev iz sedanjih zmot in stisk, ko je satan obsedel že neštete množice, samo v božjem Srcu. Če se bomo držali načel in zapovedi božjega Srca, bomo hodili vedno po pravi poti, katera nas bo nekoč tudi zanesljivo pripeljala v pristan večnega miru in večne sreče. — Pomenljivih pridig so se udeležili skoraj vsi farani, ogromna večina jih je tudi sprejela velikonočne sv. zakramente. — Če bi ne bilo strašne gripe, ki še vedno razsaja po fari, bi duhovna obnova brez dvoma še lepše uspela. Le maloštevilni so bili, ki so ostali doma in se niso hoteli udeležiti duhovne obnove. Gospodu misijonarju se za ves trud lepo uspele tridnevnice prisrčno zahvaljujemo. Bog vam tisočero povrni vse žrtve. Mislili smo, da nas bo gripa že zapustila. Pa je kar ne moremo pregnati. Nekateri mislijo, da so jo že popolnoma preboleli, ko se jih ponovno loti še huje kakor prvikrat. Ta bolezen je silno zahrbtna. Zdravniki pravijo, da je treba dolgo ostati v postelji, da bolezen popolnoma preženeš. Pri nas doslej med mlajšimi ljudmi še ni zahtevala smrtnih žrtev. Pobrala pa je v teku dobrega meseca kar pet starejših faranov. O dveh smo že poročali. Njima so sledili v večnost še Pogačnik Gregor, pd. šošterlov Gregej z Leda, star 78 let, Gontar Frančiška, stara Hribernikova mati iz Srednje vasi, stara 89 let in pa Škorjanc Marija, Gdrejeva mati z Leda, stara 71 let. Naj počivajo v miru! Preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. X TINJE Ob priliki zadnjega obiska gospoda deželnega glavarja Wedeniga so se naši go- spodje od VdU-ja pritožili predvsem zaradi tega, ker menda v Tinjah na šoli poučujejo srbščino. G. glavar je bil ves začuden, vendar je pojasnil, da gospodje v Tinjah gledajo vsa ta vprašanja vse preveč iz tinjskega zeljnika in da jim ne bo škodovalo, če bodo znali poleg nemščine tudi slovensko (saj je to njihov materinski jezik, opomb, uredn.). Sicer pa smo se mogli te dni v vlaku iz Sinče vasi proti Celovcu prepričati, da znajo Tinjčani kar lepo slovenščino, tudi mlajši. Pa tudi z navdušenjem prebirajo Tinjčani slovenske liste, kakor smo mogli ugotoviti ob priliki zadnjih volitev. Prepričani smo, da bodo v obeh deželnih jezikih dobro napredovali in tako pravično odločali, ko bodo v občinskem odboru zopet sklepali o dvojezični šoli. Električne krušne peči, pralne stroje za ročni in motorni pogon, molzne stroje, stroje za posnemanje mleka, Alfa štedilnike in vseh velikosti hišne peči, kotle za kuhanje krme in perila ter vseh vrst gospodarske stroje, šivalne stroje in kolesa ter vse nadomestne dele boste kupili vedno najceneje v trgovini Johan Lomšek Zagorje — št. Lipš. P. Eberndorf Na zahtevo ugodni plačilni pogoji, ceniki zastonj. ŠKOFIČE Prav nobenega dvoma ni, da obstoja med vpeljavo dvojezičnosti v naši župniji in med izidom zadnjih volitev pri nas neka zveza. Razume se, da le še dobra pest faranov, ki se tudi v javnosti upajo spoznati za kristjane, ne more zase zahtevati vse pravice. Pribiti pa hočemo, da ima levji delež pri tem DF-OF. Držala je roko na klop in ubogala, ko je prišlo komunistično povelje od spodaj. Dali so glasove onim, ki so sedaj izrabili priliko in so iztirjali dvojezičnost. DF mora pri tem seveda molčati in pripoznati: mitgegangen — mitgefangen. Da, da, kogar hočejo bogovi tepsti, tega udarijo s slepoto. Do volitev smo si bili edini. Vedno zopet so poudarjali, da so dobri verniki in kristjani. Zakrinkani DF-ovci so Cerkvi predba-civali, da je prestroga napram komunizmu. Ob zborovanju pri Krištofu pa so ti pokazali svoj pravi obraz. „Mi smo vsi za župnika,” si slišal, »krščansko pa ne bomo volili.” Tako so sc postavljali še deloma šoli neodrasli fantki, ki so se hoteli uveljaviti z vpitjem in fanatizmom, kot so se pač naučili od nacistov. Prav iste metode! Sedaj naj pa tudi le sebi pripišejo posledice. Sami so se izločili iz občestva, čeravno so dobro morali vedeti, da so te intrige in mahinacije naperjene zlasti proti Cerkvi, so se vendar suženjsko uklonili komunističnemu povelju. Tu ne pomaga prav noben izgo- vor, češ volili smo socialistično stranko. O tem priča najboljše stavka zoper Cerkev, zoper slovensko petje in slovensko službo božjo. O tem pričajo temne stopnice na kor ter kinovstopnice in razni drugi predmeti v nabiralniku. Prav tako se jih je v letih od 1938 do 1945 pri nas izločilo kakih 20. Tudi danes je to čiščenje templja. To je kronanje Kristusa s trnjevo krono po imen-kristjanih. Pa se še spominjamo, ni še dolgo tega, ko se je postavljal tridesetglavi zbor. Povečati smo morali kor. Kako zaničljivo so tedaj govorili o prejšnjih. Sedaj pa so spet stari kar dobri. Postavljanje in božja čast sta dve reči. Enkrat je treba tudi to povedati. Vedno zopet in zopet ista pesem in pri tem še poseben poudarek na besedi »zvezda”. Vsak vernik je moral pri tem naravnost čutiti, kam pes taco moli. Bralci »Našega tednika” naj pa ne mislijo, da se bomo pri nas jokali za takšnimi imenitnimi pevci. V cerkvi bomo še nadalje peli, četudi bolj preproste, toda prisrčne pesmi in zares Bogu v čast. Tudi domišljija in znanje sta dve različni stvari. K znanju pa mora priti še versko prepričanje. Nemški fanatizem je narod spravil ob rob groba. Za nas gotovo ne veljajo drugačna pravila. Za nas že celo ne. Ti junaki fronte so se tokrat izkazali v svoji veliki »narodnosti”. Nemška stranka se jim je že skazala hvaležno za njih glasove. Ta je bila, ki je svoj-čas pod deželnim glavarjem Pieschem zahtevala dvojezičnost. Sedaj jo je dosegla. Fronta pa je pri tem kumovala. Sedaj morete poročati poveljnikom: »Befehl ausge-fiihrt!” Zahtevajte podvojeno odškodnino za to mojstrsko delo in potem zapojte tisto o glažku. — Prosti H. H. OUoSi BodiimskiU fatec Preteklo soboto smo pokopali v Št. Danijelu rajno Kriglnovo mater v Grabalji vasi. Na dan pred sv. Jožefom je bil v Št. Lorencu pogreb rajnega starega Količevega očeta na Žamanjah, ki je umrl pri svojih sorodnikih v Št. Lorencu. To je tretji grob na novem št. lorenskem pokopališču. — V št. Vidu je bil v soboto, 7. marca, pogreb rajnega Habernikovega očeta Ignaca Mi-čeja iz Rikarje vasi in Treze Bohinc, p. d. Žusmove. Vsem rajnim večni mir, zaostalim sorodnikom naše toplo sožalje! Huda nesreča je zadela Blaža na Horcah, ko mu je zgorelo Ražunovo soposestvo. — Pri Moriju v škocijanu so vlomili maskirani zlikovci in zahtevali denar. Oboroženi so bili s samokresi. Pretekli teden pa so trije moderni tatje, med njimi ena ženska, pri belem dnevu vdrli pri Korizmu v Rikarji vasi in so odnesli 1.100 šilingov gotovine. Nato so se zopet usedli v svoj avto in so jo odkurili. Deželna oznaka avta je bila „W”, številke si pa žal nihče ni zapomnil. Upamo, da bo oko postave te novodobne ropar- je kmalu zasledilo, če jih medtem mogoče že ni. Prejeli smo končni obračun, ki nam ga je poslala družba »Kelag”. Ta račun nam dela mnogo preglavic in skrbi. Ta teden imamo v št. Vidu tridnevnico, ki jo vodi č. g. Cigan s Kamna. OBIRSKO V nedeljo, dne 15. marca 1953, smo z vsemi običajnimi verskimi obredi pokopali Tomaža Smrtnika. Rodil se je na Obirskem 19. 12. 1875. Bil je človek, ki ni nikomur nič žalega storil, pač pa je sam kot zapostavljen siromak marsikatero grenko v življenju užil. Trpel je veliko posebno zadnje čase radi bolezni, ki mu je bila končno za smrt. Naj počiva v miru. BAJTIŠE Dne 28. marca je dopolnil Franc Primik, tovarniški upokojenec in dolgoletni cerkovnik bajtiške cerkve, 85 let. Kljub visoki starosti je še gibčen in živahen, da bi mu prisodil 60 do 65 let. Rad še prebira naše knjige in časopise. Ni pa on najstarejši mož na Bajtišah. Pri starosti ga poseka za celih šest let Ženo Grabner, ki bo 11. aprila dopolnil 91 let. To so stare slovenske korenine, ki naj si jih mladina vzame za zgled! Parilnikc (Futterdampfer), pralne stroje nudi pod ugodnimi plačilnimi pogoji KURT MARKTL & Co. kmetijski stroji in nadomestni deli CELOVEOKLAGENFURT, St. Peter, končna postaja obusa. Vdlkermarkter Strasse Nr. 117 POKRČE Da nas je vzela zima, bi mogel kdo misliti, ko ni od nas nobenega glasu. Ko pa je zima minila in smo spet zadihali v novo vigred, moramo povedati v »Našem tedniku” vsaj najvažnejše novice. Dne 3. marca so nas zapustili naš dosedanji župni upravitelj, č. g. Štefan Messner, štiri leta je bil med nami in moram reči, da smo se res dobro razumeli in zato nam je težko, ko odhajajo. V času bivanja med nami je mnogo skrbel za obnovo in olepša-nje naše cerkve, veliko pa se je brigal tudi za obnovo romarske cerkve v Dolini. Ob odhodu se mu zahvaljujemo za vse njegovo delo med nami, za njegovo skrb, za njegovo delo med nami, za njegovo skrb, za njegov trud za obnovo in poživitev verskega življenja med nami. Želimo, da bi bilo njegovo delo na novem mestu, v Železni Kapli, čim bolj uspešno in polno blagoslova bo-žjega. Pozdraviti pa moramo tudi novega našega gospoda župnega upravitelja, č. g. Alojzija Kuhneža, ki so prišli k nam iz Pliberka. Želimo, da bi se med nami prav dobro počutili, želimo jim pa istočasno tudi čim več uspeha pri njihovem delu. Pred sestavo nove vlade Spomini na škofa Rožmana (Pripoveduje Alojz Vauti, župnik v Selah) (Nadaljevanje) Pozneje je ta blagi duhovnik postal župnik v Krašiču, rojstni vasi zagrebškega nadškofa Stepinca, končno pa je bil kot župnik in častni kanonik pri sv. Marku v Zagrebu, kjer je okoli novega 1. 1951 umrl v sluhu svetosti. Zapisnik pridig spričuje, da je profesor dr. Rožman v prvi polovici septembra 1928 zopet bival med Selani in jim pridigoval. Okoli novega leta enkrat pa mi piše iz Ljubljane pismo, z naslednjo vsebino: »Nad mojo glavo se zbirajo temni oblaki. Moli, da se razpršijo, ker drugače ne bom več mogel prihajati v Sele na jKičitnice.” Vedel sem že, kakšni so ti temni oblaki: strah, da bo imenovan za škofa in s to častjo združenim bremenom. Odgovoril sem mu, naj govori kakor sv. Klement: Domine, si po-pulo tuo sum necessarius, non recuso labo-rem. Fiat voluntas tua. Ecce ego, mitte me! Po našem: Gospod, če sem tvojemu ljudstvu potreben, se ne bojim truda! Naj se zgodi tvoja volja! Glej, tukaj sem, pošlji me! Dr. Rožman se je otresal nameravanega imenovanja, kar se je mogel. Vse mogoče pomisleke in navidezne razloge iz cerkvenega prava je privlekel na dan, a splošna priljubljenost med ljudstvom in duhovništvom in popolno zaupanje škofa dr. Jegliča je pričalo po starem reku: Vox populi — vox Dei (— glas ljudstva — glas božji —), da ga božja previdnost kliče na vodilno mesto škofije in s tem je bil premagan njegov odpor. Vest, da je od sv. stolice imenovan za ljubljanskega pomožnega škofa s pravico nasledstva, ga je doletela na Koroškem, ko je v postu 1929 v Slov. Plajberku vodil duhovne vaje ali pobožnost Božje Glave. Dne 14. jul., na god sv. Bonaventure, nas je bilo precejšnje število koroških duhovnikov zbranih pri škofovskem posvečenju. Na predvečer so se mu pri sv. Petru poklonile katoliške organizacije in zastopstva. V odgovoru se je slavljenec spominjal predvečera svoje nove maše, notranje sreče in veselja, s katerim je stopil čez prag v svetišče duhovništva. Njegov sedanji korak na vzvišeno stopinjo škofovstva pa ga navdaja s strahom, ker se zaveda, da ga čaka težka in odgovorna služba. Za škofovsko geslo si je izvolil rek: Crucis pondus et praemium — križa teža in plačilo. Ali je že takrat slutil, kako bo naloženo breme težko, vedno težje...? Kadarkoli sem se v naslednjih letih ob velesejmih ali na poti na Hrvaško ali Jadran mudil v Ljubljani, sem se rad oglasil tudi pri škofu Gregoriju. Vselej me je bil izredno vesel in se je živo zanimal za naše razmere. Sam pa je prišel na Koroško kot škof septembra 1929, ko smo se v Šmihelu zbrali iz petih škofij bivši šmihelski primi-ciantje: Dekan Kraut Valentin iz Trbiža, župnika Uranšek in Sadjak, škof, župnik Rudi Jožo iz Galicije, jaz, Ignac Malej iz Trbonj, Tone Mlinar iz Ivanjca (Hrvat-ska) in Miloš Čarf iz štajerske. Manjkal je Lojze Mlinar, ki je bival takrat še v Ameriki. Šmihelska fara je s ponosom gledala na svoje sinove — duhovnike, posebno na Gregorija, ki je od vseh dosegel na j višjo čast, pa tudi na vse navzoče bivše šmihelske kaplane, zbrane okoli župnika Vintarja — Kr-• ina. (Se nadaljuje) V torek, dne 31. marca, so se posvetovali zastopniki OeVP in SPOe o možnostih in pogojih sestave nove vlade pod predsedstvom ing. Julija Raab-a. O pogajanjih ni bilo izdano do torka zvečer nobeno uradno poročilo, vendar pa je verjetno, da je bil dosežen v precejšnji meri sporazum med obema skupinama. Socialisti so naj prej e zahtevali po nekaterih poročilih eno ministrstvo več, kakor pa so jih imeli doslej in pa še dvoje državnih tajništev. Pozneje so zahteve nekoliko zmanjšali. — Verjetno ne bo več med obema strankama tako ozkega sporazuma, da bi vse zakonske predloge sprejeli že v medstrankarskih sejah in bi nato parlament te zakonske predloge samo sprejemal. V bodoče bodo o vseh takih predlogih odločali in glasovali v parlamentu, kar bi omogočilo zakonodajno delo tudi skupini VdU. V sredo zborujeta strankina odbora obeh večinskih strank in v četrtek se pogajanja nadaljujejo. Ako 'bodo pogajanja uspešna, bi meli novo vlado že za praznike, gotovo pa takoj po praznikih. ... in na Koroškem? Med strankami na Koroškem ni bil dosežen sporazum o razdelitvi poslov v vladi. Zato je bila v zadnjem trenutku odpovedana seja koroškega deželnega zbora in je bila preložena za nedoločen čas. Medtem pa se bodo razgovori med strankami nadaljevali. Po Londonskem obisku V ponedeljek, dne 30. marca, se je vrnil maršal Tito na jugoslovanski ladji »Galeb” s prijateljskega obiska v Londonu. Ko je Tito prispel v Split, ga je tam pozdravila velika množica raznih organizacij. Naslednji dan je prispel Tito z vlakom v Beograd, kjer je izjavil množici, ki ga je sprejela, da mu je dal britanski ministrski predsednik Churchill zagotovilo, da bosta Velika Britanija in Jugoslavija v slučaju vojne za veznici. Churchill je dejal: »Mi smo vaši zavezniki in se bomo v slučaju vojne skupno borili.” K temu je Tito nato pristavil: »Nam to zadostuje, mi ne potrebujemo nobenih pismenih pogodb.” Premirje na Koreji? Ministrski predsednik komunistične Kitajske, Ču-En-Laj, je sporočil predsedstvu Organizacije združenih narodov nov predlog o vprašanju vojnih ujetnikov na Koreji. Po tem predlogu naj bi se vrnili v domačo deželo samo oni ujetniki, ki to želijo, vsaka prisilna vrnitev naj bi izostala. Obe vojujoči se skupini naj bi izmenjali tudi ranjence. Ujetniki, ki se ne bi želeli vrni- ti, naj bi se preselili do nadaljnega v kako nevtralno deželo. Ta kitajski predlog podpira tudi vlada Sovjetske zveze. Ker je bila rešitev vpraša nja ujetnikov edina ovira za sklenitev premirja, je verjetno, da se bliža konec korejske vojne, ako je seveda kitajska ponudba iskreno mišljena. milo mhulii i o Domovina v zrcalu Lahko bi pisali prosvetni uvodnik neposredno i/. veličine velikonočnega praznika, uvodnik o vstajenju iz trpljenja, o kulturni rasti i/ odpovedi sebičnosti in iz požrtvovalnega idealizma. Pa kaj je usoda takega uvodnika? Morda prehodna všečnost, trenutno potrdilo, mimobežno navdušenje — dan za tem je uvodnik pozabljen in življenje teče vsakdanje naprej! Zato bodi naše velikonočno kulturno darilo letos kaj svojevrstno, da morda le zapusti vtis, ki bodi pobuda za boljše in temeljitejše delo za-naprej. Na poti v popoln materializem smo. Katje v nas še idealnega, krščanskega, so tradicionalna doživetja nedelj in praznikov. Od očeta smo se učili, naj ne zanemarjamo nedelje. Kakršna nedelja, takšna smrt, so nam dejali. In smrti nas je še nekam strah. Pa to je tudi vse. Minejo stanovske pridige, prazniki, prihajajo in izginjajo lepi listi in dobre knjige, mi pa ostajamo na svoji poti — v duhovno in kulturno smrt. Kaj nas res še zgrabi? Edino še eno: kje bi se še dalo kaj zaslužiti, kako bi mogli priti do več denarja! O čem se pogovarjamo v svoji družbi: samo še o gospodarskih prilikah, o vsesplošni mizeriji podeželja, o davkih, cenah, o visokem zaslužku drugih, o svojih vsakodnevnih gmotnih skrbeh. Kaj nas le malo briga: gospodarske skrbi v drugih poklicih, obča gospodarska korist vseh, težave in skrbi sosedove, občinske gospodarske in socialne brige, procvit občestva. Kaj nas čisto nič ne briga: nravna in kulturna rast naše mladine, duhovna in duševna rast naših družin, kulturni položaj naših vasi in fara, naše dolinsko in narodno prosvetno delo in življenje Kaj nas že zanima, kako misli naša mladina o življenju in svetu. Kaj je že resnica, tako ponavljamo po Pilatu in nam zato ne more biti preveč pri srcu, kako zre naš mladi svet na vse dogajanje okoli sebe in v sebi. Kaj je že lepota, ponavljamo za modern. svetom, in ne vemo, kaj bi z lepoto v besedi, kretnji, v domu, cerkvi, v vasi. Melodije smo se domala preobjedli, lepa knjiga nam je preneužitna, lepote v barvi, krasote v naravi, miline v otroških očeh, večerne zarje v umirjenosti poslavljajočega sc večera in odhajajočega rodu, vsega tega ne vidimo več. Le še kaka objestna pesem in trda šaljivka nam še izvabi smeh na ustna. Kaj šele bi z dobroto, saj je sirota! Kaj nas ne gane več: prošnje in svarila za odločni preokret dosedanjega tavanja v vedno hujšo temo, bodreči in proseči tedniki in mesečniki, namenjeni duhovnemu in kulturnemu prerodu, posvečeni notranji poglobitvi. In ka j nas še ne premakne z naše sedanje brezsončne, tako usodne poti: uvodniki in članki naših listov. Morajo že tako pisati, kakor morajo duhovniki tudi tako govoriti. Pred desetletji je bila ta čudna kulturna naveličanost in navidezna nazorna samo-gotovost doma v mestih. I/ mest se je razpasla po vaseh in dosega sedaj sleherno kočo nekje v samoti. Danes pa se začenja v mestih dosti otiplijvo {neusmerjen je. Mnogi meščani vedo danes, da po tej poti ne sme iti več naprej. Polahno se tod pričenja novo življenje v cerkvah, v družinah, v kulturnih organizacijah. Kaj, ko bi se še mi v naših vaseh zazrli V zrcalo in se dobro ogledali? Ne zaljubljeni vase ih ne domišljavi v sebi in ne varajoči sami sebe! Iz samospoznanja bi sc rodila najprej bojazen za nas in našo bodočnost, iz bojazni pa sklep nove poti in novega lepšega cilja. Ta nova pot bi vodila v resnično velikonoč in novo vstajenje naše lepe domovine. Velikonočno jutro, odhaja mrak s poljan, smehlja sc prva zarja — odsev iz rešnjih ran. Spominski dan Vstajenja slavi krščanski svet. Zveličar v vernih srcih od mrtvih vstaja spet. Odmaknil sc je kamen, posušil trn gorja; gori ljubezni plamen iz božjega Srca. Vojščaki trepetajo, straši jih grob odprt. Uničen je — spoznajo — za vedno njih načrt. Pomlad cvetoča, zala obhaja rojstni god; povsod je šla pogledat, če smrt je šla od tod. Limbarski PROSVETNI GLASNIK Kuharski tečaj v Šmihelu MLADI DELAVCI OHRANJAJO MISEL VELIKEGA PETKA Petič se letos ponovi akcija Velikega petka katoliške delavske mladine Avstrije, ki bo skupno z. Gl drugimi državami sveta izvedena. V mnogih tovarnah, delavnicah in uradih je mnogo mladih delavcev včlanjenih v ta pokret v spomin odrešilne smrti božjega Sina in na Veliki petek ob 15. uri prekinjajo z delom za eno minuto in molče premišljujejo o Odrešenikovi smrti na križu. V raznih obratih delijo mladi delavci letake s sliko Križanega, v drugih obratih sc zamolklo spet oglašajo sirene. Ta akcija prehaja po mladini vedno bolj tudi na odrasle. »VERA IN DOM” Prejšnji teden je izšla 2. številka 5. letnika mesečnika »Vera in dom”. Ta številka je posvečena predvsem postnemu času. Poleg slik iz prebujanja narave najdemo v njej še lepe motive iz mladinskega življenja. — Na zadnji strani vidimo igralsko družino iz .št. Jakoba v Rožu, ki je postala zadnje čase phecej aktivna. Predvsem pa je pozdraviti zvestobo št. ruperških in št. jakobskih de-klet-tcčajnic listu. PREGOVORI Najlepše spoštovanje, ki ga moreš izkazati bogu, jc: izvrševati njegovo voljo. Prav veselo je gledati v kuharskem tečaju, kako se brhka dekleta pridno gibljejo v kuhinji. To smo opazovali skozi pet tednov tudi v Šmihelu pri Pliberku, kjer je priredila kuharski tečaj Kmečka gospodarska zveza. Zapeli so pokrovi in kuhalnice in skozi okno tečajniške kuhinje se je širil vonj okusnih jedil, vmes pa sta zvenela smeh in pesem mladih brhkih tečajnic. To je življenje! Dekleta se pridno in vestno pripravljajo na bodoči poklic. Vsako minuto je treba izrabiti, ker dnevi mladosti in učenja so kratki in za njimi pride čas resnega dela in ustvarjanja. Dekleta kažejo, da hočejo postati vzorne, verne gospodinje in matere. Četudi vsaki ni mogoče namenjen zakon, pa dekleta vedo, da tudi neporočena gospodinja in duhovna mati za rast družine in procvita našega rodu veliko pomeni. Ako je seveda vsidrana v Bogu, zvesta v ljubezni do naroda in stanovitna v žrtvah do svojcev. Prav takih potrebuje naš narod mnogo. Družina je majhen svet zase. Kar naj bi od velikega sveta v naj večji meri posnemala., je — red. Gospodinja naj ve, da je vzdrževanje reda v hiši in pri hiši njena največja naloga. Vsaka reč pri hiši imej svoje mesto, vse v sobah, veži, kuhinji, ob in v hlevu bodi razvrščeno tako, da je na najprimernejšem prostoru. Red se v gospodinjstvu dobro izplača. Z njim si gospo-dinja prihrani čas in nevoljo, družina p;i se privadi najlepši življenjski lastnosti: življenjskemu redu. Tudi življenje doma bodi redno in točno. Kjer vlada red, tam se naseli mir, veselje, sreča in blaginja. Kjer pa je nered, tja sili nemir, nesreča in uboštvo. Prav živahno razpoloženje je vladalo pn' zaključni prireditvi na cvetno nedeljo popoldne. Prireditev je imela prav pester spored in je nudila nabito polni dvorani par veselili uric. Deklamacije, pevske točke (Zeleni se gaj, Sen pomladi, čuk se je oženil, Moj vrtec, Pomlad je prišla, Slovenka sem, Ta Dravca mi teče), prizori (Kresovi, Čujte me, mamica. Rdeči Sarafan, Gospodinje in Na veliko noč). Vse je izzvenelo v krasni slavospev domači grudi, domačemu delu, vrtu in gredicam ter rožicam. Na-vmes pa je nastopal še šmihelski mešani pevski zbor, ki je kulturno prireditev še olepšal in poživil. Kdor je okusil kuharske izdelke tečajnic na razstavi, vsak priznava, da so se pod dobrim vodstvom gdč. Marte Trampuš že mnogo izvežbale v kuharski umetnosti. Razstava je pokazala res višek zanimivosti in tesne povezanosti z voditeljico. V vsem pa se je zrcalila globoka dekliška duša, ki hoče živeti ne le zase, marveč za druge in tako koristiti družini in narodu. Zasluga lepega uspeha gre pač najprej gdč. Milki Hartman, ki si je v kratki dobi znala pridobiti srca svojih tečajnic, da ob razstanku niso mogle prikriti solz žalosti in hvaležnosti. Naše prireditve VABILO Igralska družina v Bilčovsu priredi v nedeljo, dne 12. aprila, pri Miklavžu igro Divji lovec, in sicer popoldan ob dveh in zvečer ob osmi uri. Vsi od blizu in daleč ste prisrčno vabljeni. OBVESTILO Farna mladina iz Smarjete v Rožu priredi na velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoldne v Farnem domu igro »Počeni prstan.” Ljubitelji domačih prireditev lepo vabljeni! »DIVJI LOVEC” V LOČAH Farna mladina iz št. Jakoba priredi na velikonočni ponedeljek ob dveh popoldne pri »Pušniku v Ločah” najbolj znano Finž-garjevo ljudsko igro s petjem v 4. dejanjih »Divji lovec” V igri sodeluje 20 igralcev. Prispevki so prostovoljni. Vsi ste prisrčno vabljeni! MLADINA PIŠE: l/č^cedfu pazdeav deldeiom Vsako leto opazujemo kako se lepa vigred ogrinja v svojo svatovsko obleko, spet so ozeleneli travniki in polja. Vsa narava se je prebudila iz dolgega zimskega spanja v zeleno in kmalu v cvetočo pomlad. Prvi vigredni pozdrav smo prejeli od snežnobelih zvončkov. Skrbno smo jih nabirale, delale šopke in z njimi okrasile naša stanovanja in oltarčke. Vsak človek se veseli pomladi. Kako bolj se je mora veseliti srce mladega in veselega dekleta, ki je polno upanja in v najlepšem razcvitu. Ko vidi, kako se dvigajo iz zemlje prve rastlinice, kako bi mogla dekle, ki ima tako nežno čuteče srce, prezreti vso to krasoto. Dekle, katero spremlja skozi celo leto, vse življenje, naša pesem, si bo vigredi še posebej zapela lepo slovensko pesem, kakor drobna ptička, ki nas razveseljuje od ranega jutra do poznega večera in se zahvaljuje Stvarniku za to čudovito ustvarjenje. Ko bomo kopale vsaka na svojem vrtu gredice in nasajale razne rožice, naj Iti nobena ne pozabila cvetlic za žlahten „pu-šeljc” iz nageljnov, roženkravta in rožmarina, ki je simbol mladega slovenskega dekleta. Vesela Velika noč se bliža. Večkrat so v gospodinjski šoli v št. Rupertu poudarjali: Ko se bomo po šestmesečnem tečaju ločile in šle spet vsaka na svoj dom in se bomo le redkokdaj še srečevale, ali pa celo nikoli več v življenju, naj nikar ne pozabimo druga na drugo in na vesele urice, ki smo jih preživele v skupni dekliški družini. Zato se hočem letos poslužiti »Našega tednika”, ki naj vam od časa do časa prinaša lepe pozdrave. Vam dekletom v šmar-jeti v Rožu, v Rožeku, v Ločah, v št. liju, v Celovcu, v Globasnici, v Goselni vasi, v Naročite Je sedaj mlatilnice, grablje in obračalnike za seno, kosilnice, rczalnicc in gospodinjske štedilnike. Ugoden nakup za senene grablje in šivalne stroje. Trgovina s stroji HANS WERNIG, Celovcc-Klagenfurt, 1’aulitschgassc. Obiščite nas ob četrtkih na tedenskem sejmu na Benediktinskem trgu. Železni kapli, v Št. Vidu ter dol do Pli-1 >erka in Doba želim blagoslovljene in vesele velikonočne praznike, zlasti pa veliko rdečih pirhov. Enako želim tudi čč. sestram v št. Rupertu, posebej šc č. sestri Gonzagi. — Če pa boste kdaj dobre volje, se pa še ve ostale oglasite v »Našem tedniku”, da ostanemo vsaj po listu med seboj tesneje povezane. Nekdanja gojenka iz št. Ruperta (M. K.) NOVE KNJIGE John D. Carr. »Smrt napovedana”, Biirenrcihc štev. 65. zabožba Rota — Vcrlagsgesellschaft m. 1>. H. Dunaj. Gospa Verstcegh se dvigne, vzame fotografijo v roko in jo ponudi Al Kingsley-u. 1’npovcdujc sicer, da ni imela v zadnjem času nič dobrega v zakonu, vendar bi hotela zvedeti, kdo je vse to povzročil. Zato bi hotela ves slučaj javiti policiji. John D. Carr zna vpeljati bralca z nekaj besedami v smrtni slučaj bogatega Rcedcrs Johnnie Versteegh-a, katerega so' našli mrtvega v čolnu. Zelo posrečeno jc podano ozračje sveta, v katerem se izpolni usoda peterih žena. Vse so direktno ali indirektno s smrtjo Johnnie Versteegh-a v zvezi. Ljubezen, sovraštvo, ljubosumnost in zavist sc dramatizirajo v žaru Insulindc. Knjiga pa ne poroča in kritizira samo osebnih čustev dotičnih, temveč podaja tudi politične pogoje, ki določujejo obnašanje policije. Knjiga jc napet kriminalni roman, poleg tega pa obravnava šc socialne predstave kolonialnega življenja, delo na tobačnih poljih in pisano življc nje v pristaniščih. Knjižice Barcn-Rcihe izhajajo vsake tri tedne. Cena je S (i,— za zvezek, ki obsega 200 strani. ZA DOBRO VOLJO Ko Lokarjev Nace dolgo in nepremično gleda na brzojavne (telegrafske) žice, ga sosed vpraša: Nace, zakaj pa vendar gledaš na telegraf? Nace odgovori; „Vcš zato; naš župan je danes poslal svojemu sinu telegrafično denar, in jaz čakam, kdaj bo denar tukaj mimo smuknil, morda pade kakšen šiling dol!” Hudomušen. Prvi: »Zakaj pa si na glavi zatekel?” Drugi: »To sem dobil včeraj pri mlatvi, cepec mi je priletel na glavo!" — Prvi: ,,Da, tla — cepet navadno tja pade, kjer jc sigma. Pravočasno zavarovanje proti toči Gornji naslov je nepravilen, ne moremo se namreč zavarovati proti toči, ampak proti škodi po toči. Je pa spet ta naslov pravilen, v toliko, da se zavarujemo v resnici proti toči, ako se zavarujemo proti škodi po toči. Ni treba še posebej pripovedovati, kako strašne škode nam more prizadejati toča. Kdor je že to skusil, tega ne bo nikdar pozabil in bo vedno v strahu poleti opazoval na eni strani svoja lepa žitna polja in polno sadno drevje, na drugi strani pa grozeče oblake. Toda to opazovanje samo in strah sam ne bo dosti pomagal. Previdni kmetovalec bo zato pravočasno mislil in se bo ravnal po starem izreku: „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.’” In kako naj si kmet pomaga proti toči? — V letu 1952 je toča po nekaterih občinah na Koroškem uničila žito in sadje do 90% pa tudi do 100%. Kljub temu pa je 'bilo zavarovanih na Koroškem v letu 1952 proti CENEJŠI SMO Vistra za obleke — krasni vzorci od S 12.80 naprej, zavese od S 12.60, kovtri od S 148.—, moške delovne hlače S 79.— ROLf KASSIG m Celovec — Klagenfurt, Benediktiner Platz 7 1 poškodbam po toči samo 3.355 kmetov, torej komaj 10% vseh kmetij. To število je samo dokaz, da kmetje še premalo mislijo na to, kako bi si sami pomagali. Oni pač priznavajo strah pred točo in se tudi bojijo velike škode, ki jo napravi toča, vendar pa se proti tej škodi ne zavarujejo. Zadnja leta nam povedo, da tudi pri nas na Koroškem ni kraja, kjer bi mogli kmetje z gotovostjo trditi, da tam toče ne bo. Kakor ni nobena hiša varna pred ognjem in nobena denarnica pred tatom tako ni varna pred točo nobena njiva in nobeno drevo. Avstrijska zavarovalnica proti toči preceni po svojih strokovnjakih s pomočjo zastopnikov kmetijske zbornice in prizadete občine škodo, ki jo povzroči toča, vedno v popolno zadovoljstvo prizadetih. Odškodnino pa izplača nato zavarovalnica vsaj do VdLKER-MOBEL ”” SPALNICE IN JEDILNICE konca oktobra, akontacijo na to škodo pa izplačuje tudi že preje. Vsak kmetovalec naj zato zaradi svoje lastne koristi misli pravočasno na zavarovanje proti toči. Pri tem naj pa pomisli vsak tudi na izrek, da je samo v skupnosti moč. Čim večje bo namreč število zavarovancev, tem nižje bodo mogle biti premije in tem preje bo izplačana celotna odškodnina. Kdor se torej zavaruje pravočasno proti toči, pomaga sebi in pomaga skupnosti, pomaga vsemu kmečkemu stanu. In še nekaj: Toča more pobiti posevke in sadje že koncem aprila ali začetkom maja. Odškodnino pa je mogoče dobiti le za prijave, ki so ob času toče že pri zavarovalnem zavodu na Dunaju. Zato mislite pravočasno na zavarovanje, da ne bo prepozno. Die Osterreichische Hagelversicherungs- anstalt auf Gegenseitigkeit (Avstrijski zavarovalni zavod proti toči) DUNAJ - WIEN I., Fra nz-J o sef s-K a i 47 Naš zavarovalni zavod omogoča vsakemu kmetovalcu, da se zavaruje proti težkim gospodarskim posledicam poškodbe po toči. Kmetijske zbornice svetujejo zato vsakemu kmetovalcu, da se zavaruje proti škodi po toči, to še tembolj, ker ni na razpolago javnih sredstev za povrnitev škode po toči. Zavarovanje proti toči je samopomoč kmetovalcev Licenciranje bikov V štev. 12 »Našega tednika” smo priobčili splošna določila za letošnje licenciranje bikov in spored licenciranja za celovški okraj. Danes sledi spored za ostale okraje. OKRAJ VELIKOVEC 20. april: ob 9.00 Tinje (Burgstaller), ob 10.30 Slovenji Šmihel (Karnauf), ob 11.00 Rute (Damnvvvirt), ob 12.00 šmarjeta (For-tin), ob 14.00 Mali Št. Vid (Kordesch), ob 15.00 Trušnjc (Rabi), ob 16.00 Velikovec (živinski trg). 21. aprila: Ob 8.00 Senča ves (Karhvirt), ob 9.00 Pribla ves (Stdckl), ob 10.00 Metlo-va (Netnvirt), ob 10.30 Blato (Stefan), ob 11.00 Replje (Prutej), ob 12.00 Nonča ves (Paulitsch), ob 12.30 Dob (Leitgeb), ob 14.00 Žvabek (občinski dom), ob 15.00 Suha (Tschrieschnig), ob 16.00 Potoče (Ponkcr), ob 16.30 Libeliče (grad), ob 18.00 Pliberk (pos. Thurn). Za velikonočno streljanje! Papler-možnarji v različnih velikostih, bakljc in rakete. — Lovska orožja in orožarske potrebščine Ernst Krotschmer (prej Franz Kaiser) Cclovcc-Klagcnfurt, Bahnhofstrassc 26 22. aprila: Ob 8.00 Libuče, ob 9.00 Bistrica (Kraut), ob 10.00 Šmihel (Šercer), ob 11.00 šteben (Grašer), ob 12.00 Globasnica (Zanki), ob 13.00 Stara ves (škof), ob 14.00 Miklavčevo, ob 15.00 Mlinče (Urapftik), ob 16.00 Dobila ves. 23. april: Ob 8.00 Jeriše (Žmavcer), ob 9.00 Galicija (Terovsky), ob 10.00 Goriče (Ženki), ob 11.00 Mohliče (Tašek), ob 12.00 Kamen (Deutschmann), ob 14.00 št. Vid v Podjuni (Jernej), ob 15.00 škocijan (Rabi), ob 16.00 Sreje (Čuk), ob 17.00 Zgornje Ža-inanje. 24. april: Ob 8.00 št. Jakob (Diirnvirt), ob 9.00 Ruda (Gasšberger), ob 9.30 Spodnja ves (Pfau), ob 11.00 Lipa (Putsche), ob 11.30 Grebinj (Miklau), ob 12.30 Dolgo Brdo (Bierbaumer), ob 13.00 Pustrica (Schrantzer), ob 15.30 Djekše. OLBORT - BELJAK. Plašči iz balonske svile proti prahu in kuli-jopicc. 25. aprila: Ob 9.00 Tolsti vrh, ob 11.00 Vobre, ob 13.00 Lindenhof. 30. aprila: Ob 10.00 Obirsko (Kovač), ob 11.00 Železna Kapla (živinski trg), ob 13.00 Bela (Golar). OKRAJ BELJAK 28. april: Ob 9.00 Beljak, ob 10.00 Rute (Mar), ob 11.00 Malošče, ob 12.30 Rikarja vas, ob 13.30 Podklošter, ob 14.30 Drašče, bb 15.30 Čajna, ob 17.00 Plajbcrk — Rute. 29. aprila: Ob 8.00 Jezernica—Beljak, ob 9.30 Vernberk, ob 11.30 Gozdanje, ob 13.00 Vrba, ob 14.00 Rožek, ob 15.00 št. Jakob v Rožu. OKRAJ ŠMOHOR 6. maj: Ob 8.30 Višprije (Haslacher), ob 9.30 Vasja vas (Gratz.er), ob 10.00 Šmohor, <>b 12.30 Brdo, ob 14.00 Borlje, ob 15.00 Sv. Štefan, ob 16.00 Blače. Našim gospodinjam Kmečki dom, kraj sreče Dom je hiša, kjer stanujemo in se vanj zatekamo pred vremenskimi neprilikami, to je: dežjem in točo; snegom, mrazom in vročino. V tem domu — hiši se odpočijemo od dnevnega truda in dela. Zmučeni od skrbi se ob svojih dragih razvedrimo, okrepimo in novih moči naberemo. V njem je središče vsega našega družinskega življenja, ki naj bo tako urejeno, da bodo člani družine najrajši doma in tu najbolj srečni. Res je lahko drugod tudi lepo, a najlepše bi moralo biti predvsem le doma. Dom je svetišče družine, ki je podlaga človeške družbe. V tem svetišču naj bi vedno na prvem mestu gorela luč globoke vere, medsebojne ljubezni, potrpežljivosti ~ JOH. VOLK ER Celovec-Klgft., Villacher Ring 45 - 47 V bogati izbiti tudi na obroke in kreditne pole in zvestobe. Le v takem svetišču bo prebival duh božji, ki se mu pravi: družinska sreča, ki je in ostane odsev rajske sreče. — V hiši, kjer teh čednosti ni, pa gospodari sovraštvo, prepir in nezvestoba. V taki hiši je pekel, kakor pravi zdrav ljudski glas. Tu je položen temelj krščanski vzgoji. V takem domu se oblikujeta duh in sreča mladine, ki je in ostane up vsakega naroda. — Da, v domači hiši in ne med tujimi ljudmi na vasi in na cesti. V krogu dragih domačih, ob lepem zgledu dobrih staršev, bratov in sester, naj se otrok vzgoji v srčno dobrgga, plemenitega in značajnega človeka, ki bo v dobrem trden, kakor je bil naš narod nekdaj trden. Da bo trden naš kmečki stan, da je ne bo sile, ki bi ga omajala v njegovih plemenitih načelih. Dom pa je tudi hrepenenje vseh tistih, ki ga nimajo več. Tistih številnih, ki so ga izgubili; ki jim je bil odvzet, iz katerega so bežali v širni svet. Mnogi so šli v svet, šli od doma za zaslužkom. Vsem tem je treba dati 'domove in sredstva za pošteno preživljanje doma, da se ne bi odtujili naši zemlji in veri. Koliko naših deklet se na ta način zgubi v tujini. Pride mlad, neizkušen človek v slabo družbo, kjer ni vere v Boga in posmrtno življenje, zaide na stran pota in ni čudno, da ne zna več nazaj. To je za naš narod neizmerna škoda. Kdo naj napravi tlom lep? Gospodar postavi hišo in gospodinja iz nje napravi lep dom. Od nje je odvisno, kakšno bo življenje v tem domu. Ona more v tem domu ustvariti domačnost in ljubezen do tega ljubega doma, ki naj bi bil mlademu rodu tako drag, da bi ga nikoli ne zapuščal lahkomiselno, zaradi varljive ugodnosti v mestu, ali iz mržnje do težkega in umazanega dela na kmetih. Kmečka gospodinja in mati, skrbita, da bo mladina rada doma. Kuhinje — divani — naslanjači, da ne bo imela toliko poželenj po ugodnostih v svetu. Ako bo pa le kljub temu primorana se od doma ločiti, pa ne zato, kakor da bi dom ne bil lep, pač pa zato, ker je premajhen in nima dovolj kruha za vse. Tedaj naj gre z njimi na pot ljubeča slika doma in dragih domačih, katerih naj se rad spominja. Naša verna gospodinja, uporabi vse sile svojih pridnih rok, vse zmožnosti razuma in bogastvo srca, da ustvariš mlademu rodu dom lep, kot edinstveni kraj življenjske sreče. Vse stori, da ne bo krivda na tebi. ako ho naš mladi kmečki rod grešil zoper ljubezen in zvestobo do lepega kmečkega doma in domovine. Po zaključku dunajskega velesejma Ob zaključku letošnjega spomladanskega velesejma, ki je bil v času od 15. do 22. marca, je mogoče ugotoviti, da je obisk te mednarodne prireditve spet dosegel število 500.000. Iz poročil razstavljalcev pa je mogoče ugotoviti, da so bili z uspehi razstave nadpovprečno zadovoljni. Velik del prometa je v /vezi z nakupi in naročili iz inozemstva. Spomladanski dunajski velesejm je uvod v novo sezono v gradbenem gospodarstvu, v kmetijstvu, pri tujskem prometu iu v poletni modi. V splošnem moremo tudi reči, da izkazuje letošnji pomladanski velesejem večji obisk inozemskih gostov kakor v minulem letu. Kupci na letošnjem sejmu so bili iz 40 držav, od katerih jih je 26 v Evropi, 4 na Bližnjem vzhodu, 2 na Daljnem vzhodu, 2 v Severni Ameriki, 5 v Srednji in Južni Ameriki ter ena v Južni Afriki. Ako omenimo posamezne stroke velesejma, moremo reči: Pri tekstilnem blagu so ostale cene v splošnem neizpremenjene. največ povpraševanja pa je bilo po modnih novostih, po finem ženskem perilu ter po dežnih plaščih. Manj zadovoljivo je bilo povpraševanje po čevljih, boljše pa po usnjenih izdelkih. Tudi po stanovanjski, kuhinjski in pisarniški opremi je bilo povpraševanje precej živahno, povprečno po športnih predmetih in igračkah, boljše po glasbilih, izdelkih iz stekla, keramike in porcelana, kuhinjskih in gospodinjskih potrebščinah. V splošnem so zadovoljni razstavljale! raznih strojev, radioaparatov, dvokoles, predmetov za potovanje in kampiranje, raznih pump in kmetijskih strojev. Lov na volkove - z letali Na severno-ameriškem polotoku Alaski živijo posebne vrste jeleni, takožvani karibu. Ti živijo v čredah in se hranijo od lišajev ter v kratki poletni dobi od sočnih travnikov alaških planjav. V zimskem času dobivajo svojo hrano deloma izpod snega. V teh krajih je karibu skoraj edina žival, ki daje meso prebivalcem teh krajev, ki so tako oddaljeni od vsakega prometa, tla tja ni mogoče dovažati svežega mesa. V teh krajih pa živi še veliko število volkov, ki zlasti v zimskem času morijo karibu-jelene, da je nevarnost, da teh živali ne bo iztrebil človek, ampak volkovi. Zato je tre- OLBORT VILLACH, MORITSCHGASSE L (nasproti Park hotelu, vhod iz vele). Poceni in v največji izbiri ba iztrebiti najpreje volkove, nato je mogoče šele misliti na povečanje števila ka-ribu-jelenov. Volkov pa v širnih planotah Alaske ni mogoče iztrebiti z navadnimi lovskimi sredstvi. Morali so misliti na poseben način pokončevanja teh grabežljivih živali. Z letali izsledijo sedaj lovci na zasneženih planjavah krdela volkov, ki jih nato /. avtomatičnim strelskim orožjem začnejo obstreljevati. Po tej bitki z volkovi, kjer pa so lovci popolnoma varni v letalih, letala pristanejo in lovci na smučkah pobirajo postreljene volkove ter jih z letali spet odpeljejo v zbirališča. Na ta način upajo, da bodo uničili volkove, tega največjega sovražnika karibu-jelenov, s tem pa tudi tamkajšnjih naseljencev, katerim je karibuje! e n dragocena domača žival. KMETOVANJE Z ANTIBIOTIKI Na zborovanju ameriškega kmetijsko-kemijskega sveta v St. Louisu je biokemik velike ameriške industrijske kemične družbe izjavil, da bo nov način kmetovanja z antibiotiki (sredstva, ki ubijajo škodljive klice in bakterije) podvojil kmetijske pridelke. Pojasnil je, da lahko uporaba antibiotikov v zemlji napravi za žetev isto kot penicilin in drugi antibiotiki pri živalih — to je da pospeši rast in izboljša pridelek. Z uporabo antibiotikov v zemlji se lahko podvoji poljedelska produkcija, je izjavil dr. Prebluda. Antibiotiki, ki jih proizvajajo mikroorganizmi, v zemlji uničujejo rastlinske bolezenske kali, če se jih uporabi v OLBORT - BELJAK Pomladanski plašči in kostumi večjih količinah, in pospešujejo rast rastlin, če se jih v zemlji uporabi v majhnih količinah. Izrazil je svoje prepričanje, da se te antibiotike lahko izolira ih prideluje v velikih količinah na cenen način. S pomočjo teh antibiotikov bodo kmetovalci v nekaterih pokrajinah lahko imeli dve setvi na leto. tako hitro bodo rastli in dozorevali njihovi posevki. Rastline bodo bolj zdrave, bolezni bo / antibiotiki lahko pobijati. ZA POMLAD Rhomberg Shantung in Muselete, se ne mečka ......22.— Hammerle pique blago vseh barv . . . 18.10 ROSSBACHER CELOVEC - KLAGENFURT, Alter Platz 8. Hammerle Škotsko blago...............19.60 popelini za obleke in perilo, sanforizirani od 26.40 modni karo za bluze in obleke . . . 19.95 modni p?.que, pretisnjen in v orig. vzorcih 26.— Hammerle Shantung, enobarven, 90 cm 22.30 vistra za nežne poletne obleke, 80 cm od 13.80 POGLED V NAŠO IZLOŽBO ZADOSTUJE! INTERCONTINENTALE A. G. ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET, podružnica PODROŽČICA — ROSENBACH, Telefon 8 (248) prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni ZGORNJA VESCA Volitve so za nami, pred nami pa je delo, ki nas čaka. Sicer je že precej kopno po naših hribih, le na oni strani Drave je še sneg. Cesta je že vsa kopna, toda v tako obupnem stanju, da se resno bojimo za letošnjo sezono. Ako je ne bodo popravili, bo obiskalo naš kraj malo tujcev. Pravijo, da je ta cesta razgledna cesta. Res je to, saj vidiš s te ceste lep kos Roža. Toda malokateri bo poskušal srečo na tej cesti, ako je ne bodo popravili. Res je, da imajo mogoče gostilničarji radi slabe ceste boljši obisk, ker postane želodec zaradi močnega tresenja na vozilih že vsakih pol kilometra lačen. Se nekaj nam dela skrbi. Kakor smo izvedeli namerava ukiniti poštna direkcija našo pošto, ki je v Bilčovsu. Res se nam čudno zdi, da v današnjem času mislijo na kaj takega. Nad 1500 duš štejeta obe občini, bilčovska in naša, in pravijo, da se pošta ne izplača. Za dve občini in mislijo ukiniti pošto! Gospodje res ne pomislijo, da ne živimo v kakem pragozdu. Toda v dvajsetem stoletju, ki je doba napredka in izpopolnitve, v tem stoletju nameravajo gospodje kaj takega ukreniti. Dve občini nista torej vredni niti ene pošte! To je naprednosti Po drugod imajo še manjši kraji svoj poštni urad, pri nas pa še to nameravajo vzeti. Nimamo elektrike, nimamo niti bogve kako dobre zveze s Celovcem in še to, kar imamo, nam nameravajo vzeti. Odločno protestiramo proti temu. Kdo pa bo še nosil pošto potem k Sv. Luciji in v druge oddaljene kraje. Iz Kotmare vasi je daleč, tudi iz Bistrice ni nič bližje. Ubogi pismonoša, ki bi moral prehoditi tako pot! Zato upamo, da si bodo gospodje še premi-silili, nam pustili edino stvar, ki jo imamo. V nedeljo po veliki noči pa pojdemo se- veda vsi v Bilčovs, kjer bodo naši fantje in dekleta igrali pri Miklavžu prelepo igro „Divji lovec”. Igra bo popoldne ob dveh in zvečer ob osmih. Igra je res nekaj lepega, posebno pa bo prišla še bolj do izraza, ker imajo v Bilčovsu nove kulise, ki jih je naredil naš rojak in mojster Jerina. SELE Počasi sicer, a vedno bolj raste pri nas spoznanje, kako važna in potrebna je za ljudski šoli odraslo mladino kmetijska-na-daljevalna šola. To je letošnjo zimo dokazal dober obisk šole in pa zaključek na cvetno nedeljo. Nadaljevalna šola deklet je pod vodstvom gdč. učiteljice Stane Zde-šarjeve priredila razstavo ročnih del in peciva, ki je pričala o vnemi, sposobnosti in trudu voditeljice in o pridnosti učenk. Spričevala, ki so jih učenke prejele, pa so dokazovala dober uspeh tudi v ostalih šolskih predmetih, enako tudi pevske in druge točke skromne, a prisrčno domače zaključne prireditve. Te so se poleg učiteljstva udeležili župan z nekaterimi občinskimi svetovalci, župnik in nekateri starši učenk. Za prihodnje šolsko leto je župan obljubil, da bo občina preskrbela nadaljevalni šoli štedilnik in šivalni stroj. Nadaljevalne šole za fante ni bilo, ker ni zadostnega števila učencev. ŽIHPOLJE (Cerkveni shod) V nedeljo, dne 12. aprila, to je na belo nedeljo bo na Žihpoljah prvi letošnji cerkveni shod. Božje službe so ob pol 8., pol 9., pol 10. in 10. uri. Priložnost za šv. spoved je na predvečer in v nedeljo celo dopoldne. Selani pridejo v procesiji. Tudi drugi verniki od blizu in daleč ste na malo velikonoč prav prisrčno povabljeni na Žih-polje. ŽITARA VAS Notranjost naše cerkve bo res lepo prenovljena. Na velikonočni torek bo začelo l>odjetje CAMPIDELL z restavracijskimi deli. Obnovljenih bo predvsem pet oltarjev, za kar so preračunani stroški na 28.000 šilingov. Deželna vlada bo prispevala k obnovitvenim delom 5.000 šilingov, od preje pa je še ostalo 4.000 šilingov. Iz tega je razvidno, da manjka še precejšnja vsota. Zato so se odločile posamezne družine, da prevzamejo stroške pri obnovi kipov posameznih svetnikov in bodo tako ti kipi restavrirani na stroške teh družin. Na ta način se je posrečilo doslej že dobiti zagotovilo plačila obnovitvenih stroškov za 90% vseh kipov svetnikov. Najti pa moramo še družine ali posameznike, ki bi bili pripravljeni prevzeti stroške za obnovitev kipov 5 svetnikov in večjega števila angelov. Tudi še manjkajo sredstva za obnovo prižnice in krstnega kamna. Zato naprošamo vernike vse žitrajske fare, da pomagajo čim bolj radodarno pri restavracijskih delih naše cerkve. Vse, kar boste dali, bo za olepšavo cerkve in Bogu v čast, ki bo za vse to gotovo vsakemu posebej obilni plačnik. Zag&tovvU si h nafrfo t/aš t/diUtortaii glavni dobitek UtoMltiUkb z nakupom v trgovski hiši Celo vec-K lagenf u rt am Fleischmarkt Nudimo Vam po senzacionalno nizkih cenah in ob naj večji izbiri na KoroSkem najnovejše šlagerje v blagu na meter kakor tudi vsa gotova oblačila za dame, gospode in dečke. Obisk pri nas Vas bo prepričal. IZSELITEV V U. S. A. Kakor poročijo iz Amerike, bodo Združene države sprejele poleg že določene kvote še večje število vseljencev-beguncev. Vsi, ki se nameravate izseliti v Združene države, prijavite se zaradi izselitve čimprej Ameri- Zbirališčc vinskih sladokuscev je gostilna R EB L A W S Celovec - Klagenfurt, Flcischbankgasse S Vina čez ulico izredno pocenil skemu konzulatu v Solnogradu (Salzburg), Residenzplatz 1, kjer dobite nato svojo registracijsko številko. Prijava, ki jo boste poslali na prednji naslov, mora vsebovati (čitljivo); Ime in priimek, datum in kraj rojstva z navedbo države, imena vseh družinskih članov z njihovimi rojstnimi podatki, natančen naslov sedanjega bivališča. — Po prejemu prvih tiskovin od konzulata naj vsak iste točno izpolni ter čimprej vrne konzulatu. — Vsa nadaljna navodila in pojasnila dobite v „Karitativni pisarni” v Celovcu, Volkermarkter Strasse 5/1. ZA NASE GOSPODINJE: fttlcaf & ci&iiU [editLU Da je ribje meso zelo važno hranivo, ve vsaka gospodinja. Važno za zdravje je radi tega, ker vsebuje vrste vitaminov, ki jih meso toplokrvnih živali nima, ali pa vsaj ne v toliki meri. Ribe pa so danes v primeri z drugim mesom dovolj poceni, kajti pravilno in okusno pripravljena riba je tu- di užitek. Ribje meso je lahko prebavljivo in priporočljivo tudi za one, ki težke mesne hrane ne prenesejo. Pri tolikih vrstah sladkovodnih in morskih rib, od navadnih pa do žlahtnih, je seveda tudi stvar okusa, katere in kako pripravljene jedi komu bolj diše in teknejo. Danes bi opozorili na pripravo pečenih sardelic. Sveže ribice očistimo (če so prav majhne, to ni potrebno) in operemo. Potem jih posolimo, povaljamo v moki in vržemo v ponev z razbeljenim oljem ali mastjo. Ribice so v nekaj minutah pečene. Kdor pozna pečene sardelice, bo rekel, da je to res specialiteta. In vendar dobite te ribice tudi v Celovcu v trgovini z ribami na drobno in debelo, Gmeiner, Pernhartgasse. Priznana Otvoritev podružnice! 30. marca sem odprl trgovino na drobno za ribe vseli vrst Celovec - Geyerschutt (livinslu trg) Posebna specialiteta: dnevno sveže ocvrti ribji zrezki Tudi v tej trgovini se bom potrudil cenjene odjemalce najpazljiveje postreči in jih najprijazneje vabim na obisk. S spoštovanjem ALOIS GMEINER Celovec — Klagenfurt Trgovina z ribami na debelo. tvrdka je na ribjem trgu vodilna na Koroškem in je te dni ustanovila svojo filialo v Celovcu v Priesterhausgasse (živinski trg). V obeh prodajalnicah v Celovcu dobite vse vrste rib in ribjih konzerv. Tvrdka razpošilja tudi po deželi. ST. JURIJ NA ZILJI V tem postnem času smo imeli od 8. do 15. marca v naši fari sveti misijon, ki sta ga vodila dva gg. misijonarja. V St. Juriju ni bilo že devet let sv. misijona, pri naših podružnicah pa že več kot dvajset let ne. Letos pa smo imeli sv. misijon kar v treh cerkvah naše fare istočasno: v farni cerkvi v St. Juriju, v češnjah in na Plesišču. Misijonski govori so bili lepi, ganljivi in poučni, udeležba lepa, zlasti še na podružnicah. Sklep svetega misijona je bil popoldne s sveto mašo in sklepno pridigo pred Najsvetejšim. Sklep je bil samo v farni cerkvi, zato so s podružnic prišli v procesijah v farno cerkev. Ob pol 3. smo se zbrali na Plesišču v cerkvi in z molitvijo sv. rožnega venca se uvrstili v procesijo. Po vsej poti so se v trumah pridruževali verniki, v češnjah kar vsi vaščani s križem na čelu. To je bila dolga procesija fantov, mož, deklet in žena in vso pot smo glasno molili. Ob 4. popoldne se je v farni cerkvi začela sv. maša, pri kateri je pel res lepo cerkveni pevski zbor, zato tudi pevovodja in pevci zaslužijo vso pohvalo. Po pridigi smo vsi javno in glasno izpovedali vero v Jezusa v beli hostiji. V nadaljnem govoru nam je gospod govoril o Jezusovi želji ob slovesu pri zadnji večerji, o ljubezni, da bi bili vsi eno, da bi se ljubili vsi med seboj kakor bratje in sestre, da bi bila v družinah med sosedi in v fari res prava krščanska Jezusova ljubezen. Zato je pozval vse navzoče, da si vse odpustijo pred Jezusom v cerkvi in naj ta ljubezen ostane v družinah in med sosedi. Izpoved odpuščanja je glasno zadonela pred Jezusom. Po sveti maši je zadonela zahvalna pesem. Dve uri in še dalje smo bili v cerkvi, pa bi še kar naprej ostali, Izborno kapljico ter dobra in poceni jedila Vam nudi gostilna SiiUett Žuku" (lastnica Anna VVigoschnig) Celovcc-Klagcn-furt, lO.-Oktober Strasse (pri kinu Trechll) vse je kar prehitro minilo. Do smrti tega svetega misijona ne bomo pozabili. Najstarejši ljudje pa pravijo, tako lepo še nikoli ni bilo v naši fari kot zadnjo nedeljo. Bog bodi gg. misijonarjema bogat plačnik, cela fara se javno zahvaljuje, podružnice, zlasti češnje in Plesišče — izrekajo posebno zahvalo. Najlepša zahvala g. župniku, ki je sv. misijon organiziral, danes se pa z vsemi farani veseli tako lepega uspeha. Bogu bodi hvala za vsel Vesele velikonočne praznike želi klišarna f/loman ^Qitter Celovec-Klagenfurf, Burggasse 8, Tel. 21-08 l/aš cettfrič MlUtOHOCM nakup V TRGOVSKI HIŠI BRUNNER CELOVEC-KLAGENFURT SHANTUNG BLUZE, kimono vseli barr.36.- brisače za prah ......................2.80 brisače za posodo...............3.90 brisače, meter .......................8.50 namizni prtiči....................26.— preproga za okna................6.80 mrežasta pregrinjala, 150 cm široke 9.90 blago za pregrinjala, 80 cm . . 11.80 blago za pregrinjala, 130 cm . - 22.80 Brv. Ripphlačkc ......................9.80 Brv. Rippgarniture..............23.80 Georget-blago ........................9.80 naglavne rute ........................9.50 svilene nogavice .....................12.50 pretisk, 80 cm .......................11.50 vistra za perilo .....................10.90 vistra za obleko .....................11.50 modni piquc ..........................17.80 čokoladna glazura, 1 kg ... 24.— mešani sladkorčki, 10 dkg . 1-30 velikonočna jajčka, 10 dkg . . 1.80 praline, 10 dkg ......................2.20 rozine, 1 kg .........................13.50 lige v vencih, 1 kg...................5.80 marmelada, 1 kg........................8.— PREKAJENO MESO izredno pocenil Vino, liter .......................12.90 rum, liter ........................17.90 žganje, liter......................17.90 pet vrst likerja, liter.........28.— Posebnosti iz oddelka za parfumerije Milo, kg ...........................8,— Velik kos kopalnega mila . . . 3.— Lepe Šantlje za darila in Nylon-blago po najnižjih cenah. m Umd aš mjmjm ddu m dapusto Se v sanjah ne bi pri nas priSlo kmetu na misel, da bi odšel poleti ob naj večjem delu na dopust, da bi se za en ali dva tedna odpeljal kam proti sončnemu jugu in bi tam užival dobrote počitka in dopusta. Pri nas še pozimi kmet nima časa, da bi za dalje časa brez škode zapustil svoj dom, še manj more na kaj takega misliti v času poletnega dela. Drugače pa je to na Švedskem. Kar 17 potniških avtobusov s švedskimi posestniki malih in srednjih kmetij se je pripeljalo v lanskem poletju na Dunaj in v Linz. Pri tem so si kmetje ogledali večje število avstrijskih kmečkih gospodarskih in kmetijskih industrij. Razen tega pa so ostali dalje časa tudi v letoviških krajih. Ko sem srečal enega teh švedskih kmetov-izletnikov pri nas, sem ga vprašal, kako je kaj takega mogoče. Švedski kmet mi je dejal, da ima doma kmetijo, kjer mu pr-i delu pomagajo še trije delavci in ena gospodinjska pomočnica. Nato je dostavil: »Moram pa povedati, da je moje kmetijsko gospodarstvo popolnoma elektrificirano in da delajo za mene elektromotorji. V tem pa je tudi vsa skrivnost.” Ko bomo ta odgovor premislili, se ne bomo več čudili, kako more švedski kmet na potovanje ob poletnem delu. švedska porabi na en ha obdelovalne površine štirikrat toliko električnega toka kakor pa ga porabimo pri nas v Avstriji, kjer porabimo samo 30 kilovatnih ur na en hektar kmetijske obdelovalne površine. V Nemčiji in Švici porabijo še enkrat toliko električnega toka. Kako majhna je še pri nas poraba električnega toka. moremo razvideti iz tega, da porabi v Avstriji vsak odjemalec toka na leto komaj 157 kilovatnih ur, medtem ko v Švici porabijo samo v poljedelstvu petkratno do Šestkratno količino. Razen lega pa je treba še posebej poudariti dejstvo, da se je pri nas v Avstriji od leta 1945 naprej komaj neznatno povečala poraba toka v poljedelstvu, medtem ko je istočasno po-rastla znatno poraba toka v obrti in industriji. To vse pa je samo dokaz, da naše kmetijstvo še od daleč ne uporablja toka v taki meri, kakor pa bi bilo to koristno za razvoj kmetijstva pa tudi za razvoj avstrijskega gospodarstva. Vzrok je gotovo v tem, da pri nas kmetje še niso v zadostni meri spoznali velike koristi elektrifikacije in pa vsestranske in številne možnosti uporabe elektromotorjev v kmetijstvu. Danes pri nas elektromotorji pač poganjajo mlatilnice, slamoreznice, krožne žage, razna dvigala in pihala ter pumpe, to je črpalke in sesalke. Le redkokje pa elektromotor poganja s pomočjo žične vrvi piug ali brano, kar bi zmanjšalo število vprežne živine na kmetiji, povečalo pa bi število molznih krav v hlevu. 'Lak način uporabe elektromotorjev bi bil priporočljiv povsod tam, kjer iz tega ali drugega razloga ni mogoče misliti na uporabo traktorja. V času obdelovanja zemlje je tudi vedno zadosti toka na razpolago in se v tem času ni bati kakih omejitev. S L januarjem letos veljajo za uporabo elektromotorjev v kmetijstvu posebna določila. Velika večina motorjev, ki so izdelani v domačih tovarnah, odgovarja tem določilom. Zunanji obod pri teh motorjih ima večinoma rebra za hlajenje in notranjost je zavarovana proti prahu in je tako motor zaščiten tudi proti ognju. V gospodarstvu je pri nas uporaba toka še mnogo premajhna. V številnih gospodinjstvih še manjka dobra razsvetljava nad štedilnikom, pri šivalnem stroju, v kleti in nad stopnicami. Električni štedilnik bi lahko pomagal do večje snage ter do prihranka na času in delu. Velika pridobitev bi bil električni kotel za toplo vodo, nadalje električni parilnik za krmo Razne električne pumpe in druge električne gospodinjske naprave bi pri nekaterih malo večjih nabavnih stroških znatno olajšale delo našim kmečkim gospodinjam. Iz vsega tega razvidimo, da ima kmet vso možnost, da postane električna sila njegov najboljši pomočnik. Tako bo tudi mogel brez skrbi zapustiti za nekaj dni dom in to tudi v času največjega dela, ker bodo doma delali za njega njegovi elektromotorji. «4 mu bodo tudi toliko prihranili, da bo mogel priti do denarja za potovanje. Dr. L. HmeUpka ptadkna aadeuga Pri obnovi kmetijskih zgradb, ureditvi hlevov in pri ureditvi gospodarstva z gnojem je vedno prvo pa tudi najvažnejše vprašanje, po kakšnem načrtu naj kmet te zgradbe zgradi, popravi in uredi ter obnovi, da bo ureditev najbolj odgovorjala svrhi in da bo pri tem ureditev izvršena najceneje. Na to je mislila tudi Kmetijska zbornica, ko je ustanovila leta 1949 Koroško kmetijsko gradbeno zadrugo v Celovcu v okviru Deželne kmetijske zbornice. Pri tej zadrugi morejo dobili kmetje vedno najboljše in najcenejše nasvete ter načrte o projektiranju in o izvedbi gnojišč, gnojničnih jam, silosov pa tudi vseh drugih kmetijskih zgradb. Obseg dela omenjene kmetijske gradbene zadruge je razviden iz tega, da je ta zadruga v letu 1951/52 zgradila 378 gnojničnih jam z vsebino 16.125 ms (za preko 1.600 vagonov gnojnice) in pa 257 silosov za okisanje krme s skupno vsebino okrog 8.000 m3. Po načrtu, ki jih izdela oziroma da na razpolago kmetijska gradbena zadruga, so gnojnične ja- me in tudi silosi postavljeni v razmeroma zelo kratkem času, ker se pri izvedbi teh načrtov porabljajo znani jekleni obodi. — Zadruga ne daje samo nasvetov in ne izdeluje le načrtov, ampak preskrbi tudi potrebni gradbeni material, kakor cement, potrebno železje, material za pleskanje itd. in to po najugodnejših cenah. Tudi za napravo načrtov in za izvedbo teh načrtov računa koroška kmetijska gradbena zadruga zmerne cene. V posebno uvaže-vanja vrednih slučajih dovoljuje pri plačilu zadruga tudi razne ugodnosti in olajšave. — Zato moremo priporočati kmetom, da se vedno, kadar nameravajo urediti odtočne kanale v hlevu, gnojišča in gnojnične jame, to je na splošno gospodarstvo z gnojem, da se obrnejo na gornjo zadrugo. Ravno tako pa tudi, ko bodo mislili na boljše krmljenje živine v zimskem času, kar je mogoče predvsem z ureditvijo silosa in sejanjem ensilažnih rastlin. (Naslov zadruge pa je: Landvvirtschaftliche Baugenosscnschaft Karnten, Celovec - Klagenfurt, Miesstaler Strasse 11. (Kmetijska zbornica). Varovalna prevleka Kdor je zaradi razmer prisiljen ali kdor si hoče napraviti shranke živil, predvsem pa shranke mesa, za tega nastane važno vprašanje, kako ohraniti te shranke v toplem letnem času. Konserviranje s soljenjem, prekajevanjem in s sušenjem na zraku bi bilo zadostno, če bi bilo s tem dano zagotovilo, da se meso pri shranjevanju ne bo pokvarilo. Zal pa vsako leto pokvarijo velike množine mesa razni črvički in tega doslej nismo znali in mogli preprečiti. Proti pokvarjenju mesa pa imamo v zadnjem času izredno učinkovito sredstvo v »GLASKLAR-RaZTOPINI” (Glasklar-Tauchmasse). To sredstvo je izredno gospodarsko in varuje meso pred vsako muho (torej tudi pred črvički), celo pred egiptovsko slaninarko in pred drugim mrčesom. Razen tega to sredstvo varuje tudi pred razpadanjem mesnih izdelkov vslcd plesni in pa pred prevelikim iz-sušenjem. Vsak pa bo sam pritrdil, da mu je mnogo ljubši košček mesa, ki ni zaprašen, ampak je čist, svež in higienski. Omenjeno varovalno sredstvo je zlasti važno za vse one, ki morajo napraviti zaloge mesa za daljši čas. To sredstvo nam omogoča na preprost, lahek in cenen način ohraniti dalje časa brez nevarnosti okvare vse meso od domačih kolin. Uporaba sredstva GLASKLAR-RAZTOPINE je zelo enostavna. To raztopino ogrejemo na približno 60 do 70uC in v raztopino potapljamo klobase ali kose mesa. Ze po kratkem času se prevleka na mesnih izdelkih strdi in postane čvrsta in trajna. Nato pa shranimo mesne izdelke na suhem in hladnem prostoru. ZA VELIKO NOČ IN ZA VSAKO PRILIKO KUPILE NAJBOLJE V TRGOVSKI HIŠI tamanek BELJAK-VILLACH RATHAUSGASSE 6 - KARLGASSE 5 za mesne izdelke Ostanki raztopine ostanejo učinkoviti dolgo časa. 1 a prevleka tudi omogoča, da mesni izdelki sopejo, da se ne zadušijo, ker je ta prevleka do gotove mere propustna za zrak. Ako hočemo to prevleko odstraniti, operemo mesni shranek v vroči vodi. Moremo pa vsak kos mesa ali tudi klobaso kuhati skupaj s prevleko, ker je prevleka GLASKLAR-RAZ-I OPINA popolnoma brez okusa in je tudi za zdravje popolnoma neškodljiva. Ako pa mesne shranke hočemo uživati hladne, je zaščitno prevleko mogoče brez vsake težave odstraniti. P-B proizvod GLASKLAR-RAZTOPINO dobite v strokovni trgovini: Max Gramillcr, prodaja črev in mesarskih potrebščin, Celovec, Adlergasse Nr. 14. UMETNI MLIN TRGOVSKI MLIN MELAJA ZA PLAČILO Josef Perkonig Trnjaves pri Celovcu Hiirtendorf bei Klagenfurt KAJTI ZDAJ SMO & cenefii pri nap/uft iztrid Ui iški do&d IcaluM/asU Mislite že sedaj na MATERINSKI DAN POŠILJAMO PO POŠTI! Zahtevajte v z or cel Prihranite si denar! Udeležite se velikega podjetja 91 ELIN11! vsota nagrad znaša 10.000 \J&ak lastnik, ,,11(^0^"-inotac-ia ima prilika dobiti nagrada! Vse omejitve za uporabo toka so ukinjene. Elektrifikacija kmetijstva je zato stopila v novo stopnjo razvoja Če nam kmetje sporoče izkušnje, ki jih imajo z našimi nROBAK"-moforji, nam s tem pomorejo upoštevati njihove želje in predloge in nam omogočajo dobavljati jim izdelke, ki svojemu namenu najbolj odgovarjajo. Zato razpisujemo sledeče nagradno tekmovanje, pri katerem znaša vsota nagrad 10.000 šilingov Nagrade: 1. nagrada: 3000 šilingov v gotovini 2. nagrada: 1500 šilingov v gotovini 3. nagrada: 500 šilingov v gotovini Poleg tega še 50 tolažilnih nagrad po 100 šilingov če odgovorite na sledeča vprašanja: 1. vprašanje: Kdaj ste kupili Vaš Robax-motor? 2. vprašanje: Pri katerih delih uporabljate Vaš Robax-motor? 3. vprašanje: Ali ste zadovoljni s storilnostjo našega Robax- motorja pri teh delih? 4. vprašanje: Kakšne nadaljne uporabne možnosti Robax-> motorja še predlagate? 5. vprašanje: Kateri strokovnjak pregleduje Vaš Robax-motor? Nagradnega tekmovanja se lahko udeleže vsi kmetje, ki lahko dokažejo, da so lastniki Elin-ovega Robax-motorja, ki bodo odgovorili na gornjih pet vprašanj in poslali te odgovore, napisane na navadni dopisnici, najkasneje do 31. maja 1953 na naslov: Zentrale der ELIN Aktiengcsellschaft, Wien L, Volksgartenstrasse 3, Abteilung »ZB”. Žrebanje bo pod nadzorstvom notarja in brez možnosti nadaljne pravne poti, imena dobitnikov pa bodo objavljena tudi v našem listu. Nagrade bodo poslane brez vsakršnih odbitkov na naslove, ki jih boste navedli. Opozorila: V sledečem Vam priporočamo primer, kako naj izglodajo odgovori na naša vprašanja: (Če imate več Robax-motorjev, Vam priporočamo, da nam pošljete za vsak motor posebno dopisnico, ker s tem povečate možnost dobitka). Robax-Preisausschreiben Prage Frage I: 2: Holzschneiden, Dreschen, Futterschneiden Prage 3: ........................._.................. Prage 4: Obstpresse Frage 5: (Tme strokovnjaka ali elektromehanika z naslovom) Piši razlolno s tiskanimi trkami Absender: Name: UPNIK I RANZ Wohnort: ......PULPITSCH NR:J3 ST. MICHAEL OB BLEIBURG, KARNTEN Type oder Fabrikationsnummer Ihres Robax-Motors: ADR 304, Eab. Nr. 22. 510 r()e$ele aeLikfrviacvie pj^aznikt zdijo: Vesele velikonočne praznike želi vsem znancem in poslovnim prijateljem TESARSKI MOJSTER IQNAC KOREN DVOR PRI PLIBERKU se priporoča za vsa tesarska dela _ ijrnn*ii Pievzemam vsa kmetijska stavbna dela VISOKE IN TALNE STAVBE BETONSKE IN ŽELEZOBETONSKE GRADNJE STAVBENO PODJETJE FRANC GOMERNIK PODGRAD P. SINČA VES UMETNI MLIN 3CirC)ptfit$('h ZAKAMEN - STEIN POSTA VETRINJ POST VIKTRING - KOROŠKA fmm £mwk Podjetje za visoke in talne gradbe Ikmas Sltmet UMETNI MLIN PEKARIJA FINEGA PECIVA SEBALD 10ni iv? Celovec - Klgft., 10.-Oktober Str. trgovina z gradbenim Stavbeno podjetje zidarski mojster Kavellar Valentin se priporoča vsestransko vsem svojim odjemalcem Železna Kapla - Eisenkappel Pfarrplatz 245, Telefon 20 materialom izdelava vsakovrstnih načrtov l/eUUauec - {tatkeunacld TELEFON 234 VELIKOVEC VOLKERMARKT Koroška — Telefon 64 Za vsa tesarska dela se priporoča (Jottjiicd in J (j nu e dl(luHltr TESARSTVO MLIN IN ŽAGA HIDRAVLIČNA PREŠA LIBUČE - LOIRACH pri Pliberku, tel. 252 &ca&cU fuuvz KLEPAR IN MEHANIK VARILNI APARATI MEHANIČNA DELAVNICA prodaja kleparskih in mehaničnih potrebščin v žel&zHa fčapla - U sedca^d Vellacher Strasse 248 HERMANN PINTER . uvoz-veletrgovina sadje, zelenjava, južno sadje, živila, konzerve Celovec, Rennplatz 4, tel. 31-84 Jlestra - v 2aqa - £xftoet FRANC JHertd toemimdet UMETNI MLIN kupim iglasti les, tudi stoječ specialiteta: Trami uso Trieste Brnca pri Beljaku Fiirnitz bei Villach Hranilnica in posojilnica Celovec sprejema dnevno vplačila v pisarni Zadružne zveze, Pavlič, ul. 7, v Celovcu Hcedjedruk, ucadup && ceidUiU in so&otaU od 9. IZ. uce- Cdot/ec - Ittag&tjud Telefon 20-69, Papiermiihig. 66 STUAG PODJETJE ZA GRADNJO CEST IN NIZKIH ZGRADB DELNIŠKA DRUŽBA Podružnica v Graz-u za Štajersko in Koroško Gradbeno vodstvo: Velikovec - Volkermarkt - Telefon 368 Izvaja vsa dela pri gradnji cest, asfaltiranju in talnih zgradbah — Lastna naprava za drobir in vroče mešanice za posipanje cest v kamnolomu Trušnje — Trixen pri Velikovcu Diftt.-fop. L Unpet-kUsHOMi hajemMlt apcUacne pri za zvoniško in vsakovrstno opeko (Klinker- und Ziegel-werk) — Lastnik (Klinker) opekarne na Vašinjah. Izdeluje zidno, votlo (Hohlblock) in zvoniško (Klinker) opeko. Nova izdelava kameninastih korit za svinje in govedo (Stein-zeugtrdge). ImKottc VSE VRSTE OPEKE ZOPET NA ZALOGI m A.U.J.GSCHIEL Specalna frgcvma za avto-obroče in tehnične potrebščine ustanovljena 1926 cm EN GROS - EN DETAiL Celovec-Klsgenlfurt, Heuplaiz 1, Telefon 11-01 Lastno skladišče z železniškim tirom, Celovec, tel. 24—07. mauergasse 11, tel. 47-57. Podružnica: Beljak-Villach, Ring- T)ra(iiiiif(r HOLZ- UND KOHLENGROSSHANDEL Ausfuhr — Einfuhr Klagenlurt, Volkermarkter SfraBe 38, Fernruf 15-95, Bahniibersetzung PAPIERGROSSHAN DLUNG mr*, GESEllSCHAFT M.B.H. Wl E N 1. WO LIZ EI LE ZO R22-J II RI7 VJ2 am Oaploha fuk daA (frafjfiticke, GeivMe unddm ^cfipapishlidiidM, 1 8 6 2 - 1 9 5 2 GUMIJASTI ČEVLJI Z VRVICO Z MOČNO OBLOGO IZ BOMBAŽA 'Bsfq(hiuef< S 9T70 S 89 90 ZA MOŠKE, ŠTEV. 40-46 . . ZA ŽENSKE IN FANTE, ŠTEV. 35-39 . . OTROŠKI GUMIJASTI ŠKORNJI Z MOČNO OBLOGO IZ BOMBAŽEVINE iCntufunV-f-' V VELIKOSTIH 23-26 . . S 48 30 27-30 . . S 52 9 31 -35 . . S 5910 NOGAVICE ZA ŠKORNJE 35-46 . . S 16 80 DOBITE V TRGOVINI S ČEVLJI IN GUMIJASTIMI PREDMETI ^VIMPASSINC MALI OGLASI Najboljše KRANJSKE KLOBASE ima gostilna SOCHER (F. A. Kornbrath), Celovec, St. Veiter Strasse 14. Pridite in poskusite! Govorimo slovensko! Vse potrebščine za strežbo bolnikom kakor: BLAZINE Z ZRAKOM, IRIGATORJI, ŽENSKI IZ-PIRALNI BALONI, KLISTIRNI BALONI, GUMIJASTE NOGAVICE najceneje, GUMMIHAUS, Celovec - KLAGENFURT, Bahn-hofstrasse 33. — NAŠ ŠLAGER! Lumberjack, la Napa-usnje, siv, moder, zelen S 590,— Specialna trgovina za usnjena oblačila Christoph Neu-ner, Celovec', St. Veiter Strasse. IRHOVKE kupujte sedaj. Specialna trgovina za usnjena oblačila, Christoph Neuner, Celovec, St,-Veiter Strasse. TRAKTOR DEUTZ, dobro ohra-njen, s kosilno pripravo, 25 konj. sil, poceni naprodaj. Ogled pri Lugger, Celovec, Volkermarkter Strasse. Veliki teden velika izbira polenovke (zmrzli filet) brez kosti, ostriž (brez k.) Fine ribe: jesetri, morski listi, makarele Sladkovodne ribe: krapi, ščuke, smuči Prekajene ribe: norveški ruši, slaniki, lososovi slaniki Slaniki in matjes-slaniki Velika izbira marinad vseh vrst (angelotti), sardine, konzerve Prodaja na drobno: Gmeiner Fisdie Celovec, Pemhartg. 4, tel. 35-20 Preprodajalci, poior! Trgovci, gostilničarji in kuhinjski obrati, prosim za pravočasno naročilo. AloU fyneitoU veletrgovina t. ribami Klagenlurt, Domg. 22, tel. 13-84 Brzojavke: Fischgmeinet Janez Miklavčič OBRT CEMENTNIH IZDELKOV Šf. Jakob v Rožu tvrdka obstoja le 25 let in slovi kot solidna domača firma. — Postrelba vseskozi kulantna. OKROGLI- STAVBNI- REZAN LES v vseh količinah kupuje po najboljših cenah Rudolf Pristowscheg in Co. d. z o. z. lesna industrija BELJAK - VILLACH Piccostrasse 20 Tel. 48-23 Landwirtschaftliche Genossenschaft Kmetijska zadruga r. z. z o. j. Skladišče — mlekarna Velikovec Ze od leta 1899 v službi kmetstva kupujte vse potrebščine za vigred pri Kmetijski zadrugi za politični okraj Beljak (Landvvirtschaftliche Genossenschaft Villach) Umeifta g*uy[ita - Ucmila in sUo\t priporoča Kmetijska zadruga Rož v Borovljah France Obilčnik LESNA TRGOVINA Lese - Št. Jakob v Rožu kupuje les vseh vrst po dnevnih cenah Ste,tyz - tu/omi ai/to-mc&iU - i/sl hneii^ski Zaloga sempent-gumijastih koles. — Puch-motorna kolesa in DVOKOLESA Hardy Knorr avto-zavore NIEMIEZ & RIEPL Velikovec - Volkermarkt Prodaja - reparatura - nadomestni deli - pogonska sredstva Vse vrste svinčenih akumulatorjev proizvaja v najboljši kakovosti Akkumulatorenfabrik DR. LEOPOLD JUNGFER Bistrica v Rožu — Feistritz i. R., Karnten KATZ&KLUMPP d. z. O. z. ZAUPNIK: Fiirnitzer Hoizvverke družba z o. z. Proizvaja: droge, Jambore, prage, rezan in stavbeni les, zaboje in zabojčke ...............................................mi KiNCtR^GEN Kiiflerer VILLACH lepe oblike in poceni v veliki izbiri BELJAK 'talienerstr Oglašuj p našztn Udu! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin i^m&eUasckt honn er jmar nodi f ^ nldilQllelnhQllen,Qbermllčem Inholl calri) er leirfit [ertig. Den geniepl er mit (ellgem fflcheln. Denn fiafjee fdimethl (hm grop- M;' artig unč lp oudi [Or Ilin prfiditlg ge- Mi eignel, roenn es eln dditiger fioffee fur Rfnber (p, einer aus čem urgefunden Kathremci .......................... Za Veliko noč kupife NAJCENEJE samo v TRGOVSKI HIŠI imtm CELOVEC KLAGENFURT Moje kolo kupim samo pri TRUPPS & ERNANN BELJAK-VILLACH VVidmanng. 41 — Ecke Kirchenpl. Nad 40 koles je na izbiro. Plačujete lahko v obrokih. MALI OGLASI VSAKA BESEDA STANE 1.10 Š (IN 10% DAVKA). Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58). Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu ti pripomore Mali oglas v »Našem tedniku”. prijave. Za manj premožne cenejši tečaji. — Hedwig Sichl-Egger, Celovec - Klagenfurt, Villacher Ring 31 Začetek: ob pol 7. uri. Predstava traja štiri ure. Med I. in II. delom je odmor 15 minut. (Tudi za miadino nad 14. letom.) ZADRGE V VSEH DOLŽINAH j^^l|i|iilili‘ili¥ilili1i¥ilili|ilil* Mtismrm Vaši želji, poročiti se, ugodi najhitreje in najbolj uspešno »INSTITUT BERNERT”, največji avstrijski ženitni posredovalni urad. Diskretno in osebno posredovanje vam je zagotovoljeno. Zahtevajte brezplačne informacije pri podružnici „Institut-a Berncrt” v Celovcu, Florian-Groger-Strasse 39/1. Od 5. aprila: Prvenstvo za Koroško »Vom \Vinde vertveht” Predstave ob delavnikih ob pol 2. in ob pol 7. uri. — Predstave ob praznikih in nedeljah ob 9., pol 2. in pol 7. uri. — Predstava traja štiri ure. Med L in II. delom od mor 15 minut. Cene od 10 do 25 šilingov. (Tudi za mladino nad 14 letom.) Plašči iz balonske svile dežni in za motoriste najceneje v strokovni trgovini V. TARMANN, Celovec • Klagenfurt, Volkcrmarkter Str. 16 Spalnice iz mehkega lesa, kuhinjske oprave, omare, zložljive postelje, divani, tapecirano pohištvo, po raznih cenah pri RUDOLF SLAMA, tovarna pohištva, Klagenfurt, St.-Veiter Str. 15, telefon 2258. Oblastv. konc. KUHARSKA SOLA sprejema nove prijave in pred K 1 M O Ikon-Filmsko gledališče v Pliberku ČELOV EC-KLAGENFURT Prechtl redstave ob 16.00, 18.15 in 20.30 Od 4. — 9. IV.: »Dumbo, der flie-gende Elefant” Od 4. — 6. IV.: »Veronika die Magd” 7. IV.: »Schiitzc Bumm in Noten” (tudi za mladino). Od 8. — 9. IV. »Das Testament des Dr. Mabuse” Stadttheater redstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri. Od 4. — 9. IV.: „Das Gchcimnis von Mayerling” BELJAK-VILLACH Bahnhof lichtspiele Dne 4. aprila: Premiera za Koroško „Vom VVinde vervvcht” $tweto$lce oddaje